SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TAREFA REDUCIDA Concesión 1551 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional do la Propiedad Intelectual No. 032878. NAROČNINA: Za Ameriko in xa celo leto $ arg. 6.—; ¿,a pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-DolarJer, Dirección y Administración: GRAIt CESAR DiAZ 1657, U. T. 59 - 3667 - Bs. Aires. Skrb za telo "Težko se ločim od Paternal. Družba je tu in šola je tu; in naša šola bi moji punčki v marsičem koristila. A prav radi otroka moram preč. Hišico si zidam. Zemljišče ni veliko, a na njem upam postati gospodar in moja mala se bo igrala na njem, kakor se ji bo zljubilo. Tu smo bili stisnjeni v eni sami sobici, tam bo pa več prostora in seveda tudi več dela pri hiši; hčerkica bo tako imela priliko privaditi se delu in redu". Tako mi je pravil rojak in je še dodal: "Kako naj se pa pravilno razvije otrok, če se ne more dovo^ gibati in naskakati? Jaz ne zahajam mnogo v družbo, bil sem pa zadnjič na naši prireditvi in sem opazil marsikaj. Mladim fantom se vidi, da se premalo gibljejo na prostem in pri dekletih je še slabše; previtke so in preslabotne in če bi ne bilo barvil, ne vem, kako bi izgledale. Tu ni pravega življenja", je razlagal dalje, "in mi smo bili v tem pogledu bolj srečni. Prve črešnje, hruške in drugo sadje je bi!o naše. Stikali smo za gnezdi in lovili veverice po drevju. Ni bilo vse prav, kar smo počenjali, in včasih je šiba pela, a za zdravje je bilo vse to zelo prav. Tudi deklice so imele svoja rajanja na prostem, trgale so cvetlice po travnikih, nabirale jagode, lešnike in drugo. In ko smo še nosili prve hlače, smo bih naravnost ponosni, če smo mogli kje pomagati pri delu". WHadi in razsodni mož, ki mi je to govoril, je doltazal, da ima dobro razvit čut opazovanja. V tej naši tukajšnji izseljenski družbi, kjer šar-latanimo — če smem rabiti tak izraz — o vseh mogočih stvareh, ki so Ponavadi daleč proč od nas, ne vidimo pa onega, kar imamo pred nosom, je takih razsodnih mož res malo. Da je mesto, kakršno je Buenos Aires, prava nesreča za veliko večino otrok, to je vsakomur jasno. Prav malo je pa med nami takih, ki so se vsaj v kolikor se tiče lastne družine, lotili reševanja tega problema. Otrobi po svoji naravi, silijo ven iz tesnih in mngokrat nezdravih mestnih ^b. Dečki si v Buenos Airesu še nekako pomagajo z brcanjem žoge po klicah, čeprav je ta šport nevaren ^adi velikega prometa. Za deklice Pa ni v mestu niti takšnih, neprimernih, iger, in posebno še za večja dekleta ne, katera so po^g tega, Podvržena za nameček še raznim modnim diktatom, med katerimi je fcdi ta, da morajo biti dekleta pretirano vitke. Ko dorastejo, se zaporo pri šivalnem, pisalnem ali kak-*&em drugem stroju, torej z delom, *\je za zdravje tudi vse prej nego Primerno. Nič čudnega ni, če je raz-voj organizma v takšnih okoliščinah Nenaraven. ^ mestu — govorim o Buenos Ai-fesu — tudi ni prave prilike za hojo, ^ je preprosto, pa zelo zdravo giba-Proti hoji spletKari, kar se de-**et tiče, spet ona presneta moda, ki Predpisuje obuvalo, s katerim res ni T^Koče priti daleč. Nič čudnega ni, ^.se dekle, že po nekoliko korakih, vaf8, Za vozilom- Zel° zdravo je tudi spenjanje, oziroma hoja, po stopni-Tu pa imamo spet to smo1©, da AÑO (Leto) XI. , f BUENOS AIRES, 23 DE AGOSTO (AVGUSTA) DE 1940 Núm. (štev-) 175 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«. Dogodki v Evrop NAPETOST V ODNOŠAJIH MED GRČIJO IN ITALIJO SE NI ŠE POLEGLA — ROMUNSKE SKRBI IN TEŽAVE — ANGLEŽI SO SE UMAKNILI IZ SOMALIJE IN V EGIPTU PRIČAKUJEJO -NAPAD ITALIJANSKE VOJSKE — CHURCHILL PREPRIČAN V KONČNO ZMAGO — AMERIKA SE PRIPRAVLJA Napetost v odnšajih med Grčijo in Italijo, o kateri smo pisali v prejšnji številki našega lista, se je le trenutno poleg'a pred par dnevi ter se takoj obnovila. Po vesteh iz Aten izgleda, da računa grška vlada z resnično vojno nevarnostjo in je zato odredila delno mobilizacijo vojske in mornarice. Razširjajo se seveda, kakor je dandanes navada,, najrazličnejše vesti v zvezi s sedanjim položajem na Balkanu. Tako so na primer listi pisali, da so generalni štabi Rusije, Turške in Grčije imeli posvetovanje glede skupnega nastopa v slučaju italijanskega napada proti Grčiji, pa so ruski uradni krogi to vest brž zanikali. Prav tako so bi'e neutemeljene vesti, da je Italija že predložila Grčiji svoje zahteve, da je Nemčija intervenirala v zadnjem hipu z namenom, da prepreči zapletljaje na Balkanu, itd. Tudi Romuni imajo velike težave. Po njihovem umiku iz Besarabije iu Bukovine, sta nastopili s svojimi teritorialnimi zahtevami tudi Bolgarska in Madžarska. Bolgarsko je moralno podprla cela vrsta držav, med njimi celo Anglija, v prvem redu pa Tii sija, in tako so v Bukareštu prišli do prepričanja, da je najbolje Urediti to zadevo na miren način. Bolgariji odstopi Rumunska južni del Dobrudže in pogajanja za določitev točne meje ter drugih podrob- nosti se razvijajo mirno. Drugačna pa je stvar glede Sedmograškega, Transsilvanije, ki bi jo rada dobila Madžarska. Madžari so prišli na konferenco z Romuni s tako pretiranimi zahtevami, da romunski zastopniki sploh niso hoteli razpravljati o njih. Madžari zahtevajo dv tem, da bi Združenim Državam odstopila za 99 let nekatere otoke, ki so važni za obrambo velike ameriške republike. S potrebo obrambe računajo vsak dan bolj resno tudi Združene Države. Vsak dan večje je število vplivnih mož, ki zagotavljajo, da bodo totalitarne države navalile tudi na Ameriko, če se jim posreči streti angleški odpor. Roosevelt se je ce'o že dogovoril s Kanado, ki je del britanskega imperija, da ji bodo Združene Države pomagale s svojo vojno silo, če bi jo napadla kakšna evropska država. Možnost takšnega na- j pada ni mogoče izključiti, če bi An-: glija končno le klonila pred Nemci- Palomarju, kupčijo, pri kateri so se jo, skrbi washingtonske vlade so pa okoristili na državne stroške razni tudi razumljive, saj bi v takšnem vplivni politični možje. Dr Ortiz slučaju dobile nezaželjene nemške sosede na svojo dolgo severno mejo. ODNOŠAJI MED JUGOSLAVIJO IN RUSIJO Znani beograjski tednik "Narodno blagostanje" je objavil uvodnik pod naslovom: "Jugoslovensko-so-vjetski odnošaji brez iluzij". Po članku posnemamo naslednje glavne misli: Trgovinski razgovori s Sovjetsko unijo so se tudi pri nas pojmovali kot zunanje-politični dogodek, tuje časopisje pa jih je samo tako tolmačilo. Trgovinski sporazum je že podpisan, kar daje večje izglede vzpostavitvi diplomatskih odnošajev. O potrebi vzpostavitve odnošajev se je sicer pri nas že preje govorilo, toda to zahtevo so vedno zavračali, češ da se bodo s tem otvorila vrata komunistični propagandi. Izkušnje iz drugih držav kažejo, da ta razlog ne drži. Diplomatski predstavniki niso nosilci propagande. V kolikor se more o tem govoriti, spada na področje notranje politike, kjer vladi niso nikdar vezane roke« v borbi proti njej. Zunanjo politiko mora vodit realizem, kajti samo realizem nam more razložiti, zakaj morejo diplomatsko sodelovati države, ki so si ideološko precej oddaljene. Neupravičen je tudi strah, da bi kulturni sporazum, ki bi znabiti bil sklenjen po diplomatskem in ki bi omogočil razpečavanje sovjetske literature v državi, ojačal komuni- njave (176 milijonov dinarjev) je premajhna za naše potrebe, toda preecjšnja glede na naše in sovjetske možnosti medsebojne izmenjave. Sovjetska unija ima mnogo surovin, toda ona jih v glavnem sama potrebuje. Zunanja trgovina je v sovjetski Rusiji izgubila značaj, ki ga je imela v caristični. V načrtnem gospodarstvu je zunanja trgovina samo eno izmed njegovih sredstev, eno izmed orodij. Spremembe v gospodarskem načrtu lahko spremene tudi pogoje zunanje trgovine s sovjet možje. smatra, da spravljajo to zadevo v zvezo tudi z njegovim imenom — čeprav takšna obdolžitev nikjer ni iz-rebno padla, kar tudi sam priznava — pa rajši spet postane navaden in skromen državljan, nego da ostane na odgovornem mestu predsednika države, o katerem bi kdo mogel sumničiti, da se je kupčija, ki jo on obsoja na najbolj odločen način, izvršila z njegovo vednostjo. vidika in tu se postavlja vprašanje, ali se naši interesi varnosti krijejo s sovjetskimi. Razvoj dogodkov v svetu je do-stično propagando. Kulturni spora-j sko Rusijo, tako da lahko sledi dobi vedel do tegaj da se ti jnteresi kri_ zum ne bi namreč oviral vlade, da! živahne trgovine z njo doba popolne ne bi prepovedala propagandne lite-1 izgube ruskih tržišč. Upoštevati pa rature. S tem, da smo leta molčali o i je treba pri tem tudi politične nagi odnošajih s sovjetsko Rusijo, smo izgubili kriterij, po katerem bi morali ocenjevati njihovo vrednost. Ko pa je bil storjen prvi stik, se je naše časopisje vrglo v drugo skrajnost, da namreč v teh odnošajih najde tudi ono, česar ni mogoče najti. Tako na primer vidimo ponekod precenjevanje pomena naših gospodarskih odnošajev, češ da bi z njimi mogli rešiti problem naših surovin. Skupna višina naše trgovinske izme- «ah J? hiše, v svoji ogromni večini, pri-r«me, če pa ima stanovanjska hi-, yeč ko eno nadstropje, je v njej dvigalo... ken F8ik(io' ^ Je zaP°slen Pri tež' jy/í. delu, se bo posmehoval takšnim Vev m in si bo mislil: Čemu se, reto .fevt* sem v tem slučaju jaz, ki ^Pišem), tako napenja, ko bi bilo lepo živeti v brezdelju? In če ijjJ-ega ne morem, hvala Bogu, da trj/. Pred tovarno vozilo, ki me ®nega pripelje domov. Veda moje besede ne veljajo onim, ki opravljajo težka dela, marveč se nanašajo predvsem na našo n^adino. In tudi ni res, da bi se lahko lepo živelo v brezdelju. Največji dar za človeka je krepko zdravje, kar se njegovega fizičnega življenja tiče. Le pomislimo na naše okoličanke v domovini! Težko obložene so korakale proti mestu v zgodnjih urah, v predpoldanskih pa so se vračale domov žareče od zdravja in veselja. Kakšna razlika med onimi dekleti tam v starih krajih in med tukajšnjimi! Hočete še drug primer? Pomislite na naša dekleta, ki so zrasla v starih krajih, v domovini, in so sedaj zaposlena kot služkinje! Bolj zdrave, manj utrujene in bolj vesele so kot njihove bledikaste, bo-lehave, čemerne in sitne gospe. Potrebno bi torej bilo, da začnemo skrbeti za telesno zdravje našega naraščaja. Uspeh v življenju je v kor se želi. Nekateri naši veliki meri odvisen od zdravja in zato tudi napredek naše izseljenske skupnosti zavisi v marsičem od zdravja našega naraščaja. Ali ne bi mogla v tem pogledu storiti kaj tudi naša društva, ki so se doslej ukvarjala skoro izključno le z izobraževanjem svojih čtenov in z gojenjem družabnosti? Skrb za "duh" je potrebna in koristna, ampak pri tej skrbi ne smemo pozabiti na telo, v katerem "duh" tiči. Tega so se dobro zavedali tudi stari modrijani, ki so zapisali pravilo, da bodi "Zdrav duh v zdravem telesu!" I. P. be. Ker je v Rusiji vsa trgovina v državnih rokah, se je sovjeti poslužujejo tudi kot sredstva svoje politike. Od dveh ciljev, ki vodita sovjetsko zunanjo trgovino, političnega in gospodarskega, se od gospodarskega nimamo preveč nadejati. Od drugega pa lahko samo pridobimo. Vprašanje je le, ali obstoji politični interes in ali on ni samo prehodnega značaja. Razen tega mora biti ta interes obojestranski. Obojestranost in enakost interesov nas namreč lahko rešita 3trahu, da bi se iz takega sodelovanja moglo poroditi več, ka- listi so opozorili na slovanofilstvo Moskve. Četudi to dopuščamo, smatramo da v realizmu zunanje politike slovanofilstvo nikdar ni bilo nagib, tako tudi ne sedaj. Sovjetska unija je država, ki hoče zgraditi nov socialni gospodarski red po načelih marksistične doktrine. Dokler je zvesta tej doktrini, ima sovjetska Rusija interes, da isti red uvfede tudi v druge države. Zato je razumljivo, ako se v svoji zunanji pblitiki pusti voditi bolj po tem kakor drugem načelu. Toda neodvisno od tega maksimalnega programa obstoji program Sovjetske unije kot države, ki mora predvsem gledati na svojo varnost. Zunanja politika izhaja torej s tega jejo bolj ko kdaj poprej. Naš interes je enstaven: nevtralnost. Kdor hoče biti danes nevtralen, mora poskrbeti, da ne bo napaden. Ako je to naš interes, more-li biti to obe-nem tudi sovjetski? Da, toda ne zato, ker so Jugoslovani Slovani, temveč zato, ker je Jugoslavija balkanska država, in sicer najpomembnejša, ne le po svoji velikosti, temveč po svojem zemljepisnem položaju. V rokah Jugoslavije so glavne prometne črte na Balkanu, ki se ne končujejo na njem, temveč vežejo po kopnem Evropo in Azijo. Sovjeti so zainteresirani na varnosti Črnega morja in prehoda skozi Dardanele. Ako bi katerakoli velesila hotela zasesti Balkan, bi prej ali slej hotela nadzirati Dardanele. Kdor hoče varnst Dardanel mora želeti tudi varnost Balkana. Dokler so tu samostojne, neodvisne države, je varnost Dardanel maksimalna. Z nevtralnostjo balkanskih držav se oddaljuje nevarnst od sovjetske Rusije. Zato ima ona interes, da gospodarsko pomaga balkanskim državam. Ta interes je imel za posledico dobre gospodarske odnšaje z Bolgarijo in on Bam pojasnjuje tudi naše razgovore z Moskvo. Ta interes ni prehodnega, (m9¿ temveč trajnega značaja, ker je narekovan po zemljepisnem položaju in sosedstvu, čim večja je nevarnost za Balkan, tem večji je ta interes. Argentinske Vesti BgrrrniTBi«!»--! -«r^ $ K v 'it I OS&IBt. KUPČIJA Z ZEMLJO V PALO MARJU Kako se bo končala preiskava o nečednem trgovanju s palomarsko zemljo, vlada v javnosti veliko zanimanje. Preiskava je že skoro zaključena ter se bo v kratkem zaznalo, kaj se bo zgodilo s "poštenjaki", ki so izrabljali svoj položaj sebi v prid na škodo vsega naroda. Pri tej kupčiji so prizadeti nekateri bivši poslanci ter nekateri še sedanji, kakor tudi razni uradniki in drugi. Izvzet pa ni tudi vojni minister general Márquez, katerega se dolži, da je kriv vsled svoje površnosti v tej zadevi. Tudi njemu pripisujejo veliko krivdo ker ni pri tej kupčiji postopal po nasvetih komisije izvedencev. V zadevi, ki se tičeVte kupčije je znani general v poícoju, Juan B. Molina, čestital dr. Alfredu Pala-ciosu, ki je kot član senatne preiskovalne komisije z vso strogostjo in brezobzirnsotjo odril vse nepravilnosti in krivce. To pa očividno generalu Marquezu in drugim ni bilo všeč ter so Molino pozvali pred častno sodišče. General Molina se pa pozivu tega sodišča ni odzval. Radi tega in raznih drugih izjav, ga je častno sodišče obsodilo na 2 mesečen j zapor, katerega je general že nastopil. Brez dvoma bo zadeva s palomarsko zemljo imela še težke posledice. Ni tudi izključeno, da ne bo nastala kriza v ministrstvu ter se že govori o odstopu generala Marqueza. Vsekakor mora biti zadeva precej resna, ker straži j o zbornico podnevi in ponoči močni oddelki policije. Radikalski poslanec Guillot, ki je zelo obremenjen pri tej kupčiji, se je ustrelil. "Nova Slovenija" v kraju kjer vlada večna pomlad ČUDNO POSTOPANJE Znano je, da jepobeglo precej bivših mornarjev potopljene nemške vojne ladje "Graf von Spee". Mnogo od teh jih je policija in žandar-merija že polovila, nekateri se pa še skrivajo pri svojih rojakih in tudi pri drugih, ki simpatizrajo z Nemci. Da se pa pobegli mornarji lahko skrivajo ali se — celo svobodno še-tajo. okrog, jih ščitijo odgovorne osebe, kakor poročajo te dni iz Re-sistencije v Ohacu, ko je s svojo avtoriteto kril ubeglega Nemca Wer-nerja, podtajnik notranjega ministrstva José C. Castells. Zveza v obrambo ustanov Argentine zahteva, da se uvede o tem preiskava in se proti Oastellsu sodnijsko postopa. V zvezi s prejšnjimi članki pod tem naslovom in kot odgovor na različna vprašanja, ki so nam bila stavljena od raznih interesentov, prinašamo še nekaj podatkov. Kako je prišlo do tega, da je ekvatorska vlada dovolila večji kompleks zemlje za Slovence? — Inici-jator te akcije je pred leti poslal ča-stitima gg. Milkotu Trampužu in Di-joniziju Vrhovniku, salezijanskima misijonarjima v mestu Macas, Ekvador, neki članek, ki ga je v kaste-ljenskem jeziku objavil naš rojak in ki se je nanašal na "Slovence v Argentini". V tem članku se je seznanjalo argentinsko javnst s kratkim zgodovinskim, kulturnim in gospodarskem pregledom o Slovencih sploh in se ie navajalo vzrok priseljevanja semkaj. Ker so se pred leti vse države južne Amerike zanimale za naseljevanje, sta navedena gg. misijonarja dostavila ekvatorski vladi omenjeni spis o Slovencih. Z ozi-rom na izvanredne ugodnsti za naseljevanje tamkaj, in sicer v bližini samega samostana v katerem sta živela, sta želela tudi za svoje rojake doseči ugodnsti za naseljevanje. E-kvatorska vlada, videč da se gre za res delaven, zdrav, napreden cen-tralno-evropejski kmečki element, ki se izseljuje radi političnih sprememb v svoji domovini, smatrala je, da bi bilo v interesu splošne koloni- zacij ske politike koristno privabiti večjo skupino teh ljudi, ker bi s svojim delom in napredkom bili lahko vzor in učitelji za domačine, avtoh-tonske prebivalce še deviške in obširne provincije Orijent. Pristala je tako radevolje na predloge imenovanih salezijancev, gg. Trampuža in Vrhovnika, ter z vladnim dekretom, katrega prepis smo objavili v eni zadnjih številk našega lista, dovolila za vsakega kolona do 200 hektarjev zemljišča brezplačno poleg raznih olajšav za prevoz po železnici. Mesto Macas se nahaja 100 km daleč od železniške postaje. Mesto šteje okoli 1.500 prebivalcev. Tik mesta teče reka Upan, široka kakih 100 metrov, polna rib in v čigar pesku se nahaja zlato, ki ga mnogi izpirajo. Takoj zraven te reke se razteza proti severu dan in pol hoda obsežna ravnina, deviška, rodovitna, ki je določena za naseljevanje v prvem redu. Tu bi si ustanovili "Novo Slovenijo", ki bi morala postati gospodarsko središče doline Upano. Kakšne so gospodarske možnosti? V kolikor nam podatki omogočajo predvidevati, so možnosti gospodarskega razvoja mnogoobetajoče. V prvi vrsti bo potrebno in je skoro sa-moobsebi umevno ustanoviti zadružno organizacijo. Le s skupnimi silami in medsebojno pomočjo bo mogoč hiter napredek. Ker se tamkaj pri- deluje kavo, kakao,.yanilijo, moškat-ni orešek in druge "tropične. in sub-tropične pridelke, bo mogoče iste na licu mesta industrializirati in najti za njih kupce na primer v Jugoslaviji. Znano je, da so izseljenci zelo važen faktor za navajanje trgovskih stikov med domovino in krajem, kjer so se naselili. Ker Jugoslavija tako in tako uvaža pridelke tropičnih in subtropičnih dežel, je verjetno, da bo dajaJa pri nabavi i-stih prednost svojim ljudem, ki v tujini iste pridelujejo. Ali to vprašanje gospodarske bodočnosti naselbine, ki se namerava ustanoviti, je zaenkrat drugega reda. Sicer je popolnoma na mestu, da mislimo na bodočnost naših otrok, da pomislimo, kaj bo za njih predstavljalo posestvo, ki jim ga bomo mogoče zapustili. Važno je zaenkrat bolj dejstvo, da se nam ponuja priliko za menjanje sedanje naše situacije, ki ne obeta nič posebnega. Tisti, ki delamo po tovarnah, pri gradnji hiš, v delavnicah, itd., kaj bomo zapustili otrokom tukaj? "Conventillo" ali pa majhno hišico v mestnem predmestju? Ali ni boljše da gremo živeti v prosto naravo v zdrav in lep kraj, v svobodo in gospodarsko ne- nosti so enostavne. Dobi se vizum; od ekvatorske vlade tukaj za vse skupaj in vstop v državo je tako mogoč brez drugega. Dodamo naj še, da naselbina, ako se bo ustanvila, se bo upravljala sama. To pomeni, mi sami si bomo izbrali izmed naše sredine župana, u-radnike, ki bodo potrebni, ustanovili si bomo šolo, pravzaprav za isto se nam ne bo treba brigati, kajti v bližini imajo samostan in šolo sale-zijanski duhovniki. Da bo življenje odgovarjalo tudi našim kulturnim potrebam, ustanvili bomo društveni dom, za mladino športni klub, za razne poklice se bodo ustanovili poučni tečaji in sploh vse, kar bomo smatrali za potrebno. V dobi radija ni se nam bati, da ne bomo znali za svetovne novice; ravnotako tudi ki-no-predstave bodo za ljubitelje pri roki. Kajti mesto Macas ima vse potrebne ustanove in kinematografi go tovo ne izostajajo. Dobrodošli so vsi rokodelski poklici, vsakdo bo našel široko polje delovanja, kajti ne sme se pozabiti, da bo naselbina postala privlačni center za domače prebivalstvo, indi-iance. Id žive po širni in še necivilizirani pokrajini. parnik "Villa de Madrid". Pričakovati pa je še več španskih parnikov. DR. MELO NA POTI V BUENOS AIRES Dr. Leopoldo Meló, ki je bil predsednik argentinske delegacije na vseameriški konferenc^ v Havani, je na poti proti Buenos Airesu. Vozi se s parnikom "Argentina", ki bo dospel v torek v Buenos Aires. BOLEZEN V STGO. DEL ESTERO SE ŠIRI Zadnjič smo poročali o kužni bo-Jezni, ki se je pojavila v Icañu, provinca Stgo. del Estero, radi katere je umrlo .14 oseb. Sedaj poročajo, da je ta nalezljiva bolezen začela razsajati tudi v okraju Frias. GIBANJE PARNIKOV Odkar so žareli "Nemci živo pritiskati na Angleže, so postali . tudi parniki, ki so takorekoč redno vozili, sedaj bolj redki. Za sedaj sploli ni napoveoan noben nngjejiHLj parnik. Dospel pa je v petek 23. španski £«• <♦> <♦> <♦> •:♦> •:♦> •:♦> * •:«• i p Dr. Enrique Daniel ¡ Dauga J Zobozdravnik od Asrstencie Publike $ C. M. Box g \ Vsak dan od 2 do 7 ure pop. '' $ Pco. Lacroze 3708, Chacarita | Buenos Aires & BwflMoar mm sam x«-. -¡m. :*»£•: jam % ZAGONETEN UMOR V ULICI ESPINOSI Poročali so pred meseci o groznem umoru, ki se je izvršil v uHci Espinosa, na Paternalu in čigar žrtev je bil trgovec Domingo Data. O tem umoru so krožile razne zagonetne stvari. Govorilo se je o morilcu, ki je bajé prišel iz Italije, da se nad Dato maščuje, ker je zapustil neko žensko s katero je imel tudi otroka. Tukajšnji listi so prinesli celo sliko m'ade žene in otroka. Tudi so časopisi poročali, da sta se shajala nekje na Boki. Vse te vesti, pa so po malem izginile in policija nikakor ni mogla najti sled za morilcem. Te dni pa je nek kaznjenec namignil na morebitne morilce ter jih je policija tudi pri jela. Morilci, ki so Dato umorili so sledeči: Fortunato Sansolone, star 33 let, Stefano Filetti, star 56 let in njegov sin Esteban, 30 let star. Je pa še četrti, katerega pa še ni policija prijela. Vsi omenjeni so pred policijo svoje dejanje priznali. Ko so bili pred sodnikom, pa so vse preklicali. Za-trjujejo, da so umor priznali, dasi ga niso izvršili, ker jih je v to prisilila policija z mučenjem. Sumljiva se je zdela sodniku nenadna smrt Štefana Filettija. Filetti je namreč, kakor zatrjuje policija unir1 zadet od kapi, ko so ga vodili k sodniku. Radi te nenadne smrti, je odredil sodnik, da se Filettija temeljito preišče od celega sodniškega zbora zdravnikov. Z ozirom na to preiskavo se govori, da je Filetti umrl nasilne smrti. Koliko je na tem resnice, se bo že izkazalo. DOMAČE VESTI VESEL DOGODEK K. Pri Andreju Mavcu, delovodji v Escobarju, ki je brat znaega društvenega delavca Štefana Mavca, je bil te dni vesel dogodek. Štorklja je namreč obiskala njegovo ženo Pepeo, ter ji podarila zdravo punčko, kateri so dali ime Norma. Mati in prvorojenka sta zdravi. Srečnim staršem čestitamo! . -f-T-- MLADINSKI ODSEK "SLOVENSKEGA DOMA" OB GROBU IDE MAVČEVE Vnedeljo pO maši, ki se je opravila za pokojno hčerko naših nadvse požrtvovalnih članov Mavčevih, so se zbrali na Chacariti, ob gTobu pokojne Ide, fantje in dekleta, njeni sovrstniki in sovrstnice, člani in članice mladinskega odseka "Slov. doma" ter ji položili na grob lepega cvetja. Premestitev pisarne Kr. poslaništva S 28. avgustom bodo uradi Kr. jugoslovanskega poslaništva premeščeni iz ulice Charcas na Avda. de Mayo 1370/III. sobe št. 7 do 12..... V teh prostorih se bo tedaj od 28. avgusta dalje sprejemalo stranke, kar naj izseljenci vzamejo na znanje. Opozarja se tudi, da radi premestitve, uradi poslaništva od 25. do 28. t. m. ne bodo poslovali. Uradni sedež poslaništva bo še nadalje v ulici Charcas, samo pisarne in uradi za sprejemanje strank bodo premeščeni v avenido de Mayo. Hrvatski dom v Arequitu, kjer je naseljenih mnogo jugoslovanskih izseljencev. — Slika predstavlja nekatere izseljence zbrane pred domom ob priliki pričakovanja poseta dr. Filipa Dominikoviča in g. Rubeše odvisnst? Kakšno življenje je lepše od onega, ki ga živi poljedelski stan, ampak katerega ne tarejo davki, niti manjka v shrambi jela za družino in ki lahko z zaupanjem gleda v bodočnost, ker je zemlja tako rodovitna da vsak trud človeka bogato poplača? Vredno je dobro premisliti in biti moramo sploh hvaležni, če se dandanes še ponujajo take prilike. Koliko denarja mora imeti naseljenec? Zahteva se od vsake družine, da razpolaga s 100 dolarji severo-amerikanske vrednsti. Ta vsota zadostuje, da si družina napravi leseno hišo, nakupi potrebno živino, orodje in semena ter da se preživi do prvih pridelkov. Razen tega potrebuje vsak odrasli član družine okoli $ m/n 250 za potne stroške. Za otroke je vožnja polovična ali celo četr-tinska. Samci, poedinci brez družine, morajo imeti gotovine tudi 100 dolarjev ter še $ 250 za potovanje. Skupno posameznik $ m/n 750.—. Nikdo ne sme imeti strahu, da ne bo imel za jesti. Vsakovrstnega sadia je v obilici, krompir pa je tako po-cenj, da ga za 1 peso zadostuje za 100 ljudi. Formalnosti za potni list? Formal- Ne samo verjetno, nego skoro gotovo je, da bo ekvatorska vlada dala pjtrebna posojila za razvoj zadružne organizacije, ako se bo prepričala, da smo napreden, sposoben in delaven element. Naš rojak, sale-zijanee Dijonizij Vrhovnik je že obljubil, da nam bo pri roki ob prihodu in za pričakovati je, da nam predstavniki oblasti bodo šli na roko. Gre se za zelo važno zadevo, ki zanima obe stranki: naseljence in državo. Potovanje. O tem se ne more še definitivno odločati. Izmed vseh, ki so se in se bodo morebiti še priglasili, se bo izbral odbor, kateri bo o tem odločal. Najcenejše izgleda da je potovanje iz Buenos Airesa proti severu do Antofagaste v Chile. Od tod pa s parnikom do Guayaquila v Ekvadorju. Od tu naprej do naselbine bo pa potovanje brezplačno do zadnje železniške postaje. Zaključujemo s tem vrsto člankov o tej zadevi. Kdor želi še kakšne informacije, bodisi pismeno ali ustme-no,*naj se obrne na: Francisco Cer-kvenik, Rodríguez Peña 428, Buenos Aires. ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NA-ROCNIKA ? 5= aocsot socaot lonocrj I0E30I Krojaenica 'Gorica' Franc Leban WARNES 2191 Bs. Aires Nasproti postaje La Paternal Od koder že prideš k DI FRANKU pojdi RESTAVRANT "La Corneta del Cazador" RECONQUISTA 458 U. T. 81-5878 Buenos Aires Prvovrstna kuhinja. Domača in uvožena vina ter prava bosanska slivovica. EL BANCO MUNICIPAL Tiene el más Ventajoso servicio de CUENTAS CORRIENTES ABRA USTED SU CUENTA Y LO COMPROBARA Los depósitos ganan interés, a partir de $ 1.000 y puede girarse en descubierto con garantía de: TITULOS DE RENTA 8 D O COMODIDAD, ESMERO Y RAPIDEZ jj Horario para depósitos y cobro de cheques 11 a 17 hs. * ' 1 Sábados 9 a 12 hs. | üii jaot Casa Matriz:1 SUIPACHA y VIAMONTE BUENOS AIRES ">»-">'-----—'"""r- . imaol D u"» Vesti iz Organizaci Prireditve "Slovenskega doma" V NEDELJO 8. SEPTEMBRA, SPOMIN BAZOVIŠKIH ŽRTEV, v društvenih prostirih, ulica Gral. César Díaz 1657. V NEDELJO 22. SEPTEMBRA bo v društvenih prostorih, ulica Gral. Cesar Díaz 1657 DOMAČA ZABAVA. V NEDELJO 20. OKTOBRA bo večja PRIREDITEV v ulici Alsina 2832. V NEDELJO 1. DECEMBRA, katerega dne praznujemo "Izseljenski dan' in "Zedinjenje" se bo vršila proslava teh dveh dnevov tudi v ulici Alsina 2832. Članski sestanek V nedeljo 25. avgusta ob 4 uri popoldne se bo vršil važni članski sestanek članov in članic "Slovenskega doma" v društvenih prostorih, ulica Gral. César Díaz 1657. Ker je sestanek zelo velikega pomena, ne le za društvo, ampak tudi za splošnost, dolžnost članstva je, da se sestanka udeleži. Nova obletnica bazoviških žrtev Dne 8. septembra ob 6 uri popoldne se bo vršila v "Slovenskem domu", ulica Gral. César Díaz 1657, spominska ura, v počastiev bazoviških žrtev. V društveni sobi bodo razstavljene njih slike, vršil se bo kratek, primeren nagovor, nakar bo moški zbor zapel "Oj Doberdob". Sledil bo enminuten molk. Vabi se rojake in rojakinje, da se udeleže v čim večjem številu te ponovne obletnice naših mučenikov, ki so za pravice našega naroda pali od svinčenk italijanskih fašistov. Naročnicam in naročnikom "slovenskega lista" če naročniki ne prejemajo redno "Slovenskega lista", postanejo nezadovoljni. In to končno tudi upra-*ičeno. Saj vendar so si naročili list Zato, da bi ga prejemali in izvedeli vedisti iz domovine, kar iz tukaj š-njih listov to ni mogoče. Upravni odbor "Slovenskega lista" si je tedaj nadel nalogo, da bo skrbel za redno in točno izhajanje •ista, dolžnost naročnikov pa je, da redn plačujejo naročnino, agitirajo za list in mu pridobivajo novih naročnikov. Na delo tedaj! | fotografija* fU MODERNA" VELIK popust pri fotografiranju ñ Ne pozabite 1 foto "la moderna" I s. SASLAVSKY | Av. SAN MARTIN 2579 5 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires Proslava rojstnega dneva kralja Petra II. c - -.** r Povodom rojstnega dne našega kralja Petra IIV bodo jugoslovanski izseljenci praznvoali ta dan z raznimi prireditvami. V nedeljo 8. septembra, bo'zahvalna maša za katoličane v cerkvi Santar Rosa dé1 Lima, ulica Relgrano 2202 in sicer ob 11 uri dopoldne. Ta dan bo maša tudi za vernike pravoslavne vere in se bo maša vršila ob 10 uri v ruski cerkvi, ulica , Sporedom: j 1. Argentinska in jugoslovanska himna, i 2. Pozdravni govori — staroste pokola Dock Sud-Boca in Buenos Aires I. 3. Proste vaje — člani Sokola Bue-nos Aires I. 4.: Ritmične vaje — članice Sokola Dock Sud-Boca. 5. Proste vaje —-moška deca Sokola Dock Sud-Boca. 6. Simbolične vaje — ženski naraščaj Sokola Dock Sud-Boca. 7. Vaje s palicami — moški naraščaj Sokola Dock Sud-Boca. 8. Proste vaje — članice češkoslovaškega Sokola Buens Aires. 9. Piramide — čltshi. Sokola Bue- ■i a¿¡¡ "Na Banco Holandés Unido ■» Boste N^šli najboljšo" organizacijo za varnost vašega prihranjenega denarja. Odprite čim prej Vaš HRANILNI RAČUN s samo 5.— $. J BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES CASA CENTRAL ZS DE MAYO 81 AGENCIA CORRIENTES 1SOO VUlfflW Brasil 315. Pri obeh mašah bo navzoč tudi minister g. dr. Izidor Cankar z osobjem poslaništva, ter zastopniki vseh balkanskih držav. Jugoslovanska radio-ura bo daj a la dne 1. septembra od 10 ure dalje poseben program v ta namen. Sokol Dock Sud-Boca jn Sokol1 Buenos Aires I. pa priredita v soboto 7. septembra ob 9 uri zvečer Svečano Akademijo, pri kateri bodo sodelovala tudi druga .jugosl. društva ter češkoslovaški Sokol iz Buenos Aii ■esa. Prireditev sebo vršila v ulici Billinghurst 1767 na Dock Sudu, vi poljski dvorani s sledečim ns Aires I. 10. Proste vaje — ženska deca Sokola Dock Sud-Boca. 11. Proste vaje — člani Sokola Dock Sud-Boca. 12. Vaje na bradji — člani Sokola Dock Sud-Boca in Buenos Aires I. Tekom sporeda bo deca docksud-ske šole, Sokola Dock Sud-Boca in Sokola Buenos Aires I. izvajala ciklus deklamacij. Nastopil bo tudi v jugoslovanski naselbini znan pevec g. Nikša Boja-novic, kateri bo ob spremljanju kitare zapel več jugoslovanskih narodnih pesmi. Vstopnina: Nečlani $ 1.50; člani $ 1.—; ženske prosto; int ■ > • KOLEDAR",, Za leto 1941 mislimo izdati KOLEDAR, katerega namen je seznaniti naše domače v starem kraju, kako živimo, kaj delamo in kakšno je naše gospodarsko stanje. V ta namen bomo dali vsem društvosn brez izjeme v Koledarju prostor, kjer bodo lahko opisala ustanvitev, razvoj in namen društva. Razen tega bodo sodelovali naši najboljši izseljenski pisatelji, tako, da bo po-fcazana v njem vsa naša kultura in delovanje, popolnoma nepristransko. Ker pa so s tem v zvezi velikanski stroški, prosimo našo javnost naj se na Koledar čimprej naroči, naše obrtnike in trgovce pa naj dajo svoje oglese, da bomo v naprej lahko napravili proračun. Ako ne bo dovolj podpore od strani naše javnosti, Koledar, katerega cena bo $ 1.—, ne bo izšel. Naroči se lahko po telefonu na Uredništvu Slovenskega lista, ali pismeno na: A. S. Ured. Ko-dar, C.C. 171, Buenos Aires, kjer se dobi (pismeno) tudi vsa ostala navodila. V kratkem bo naš zastopnik obiskal trgovce in obrtnike, pa Vas ponovno prosimo, da ga ne odbijete, ker s tem pomagate najboljši stvari. Uredništvo Koledarja. Zahvala Podpisana družina se potom ' 'Slovenskega Usta" najtopleje zahvaljuje vsem, ki so se v nedeljo 18. t. m. udeležili zadušne maše za našo prezgodaj umrlo Ido, z namenom, po- častit njen spomin in pomoliti zanjo. Zahvaljujemo se tudi onim mnogoštevilnim posetnikm groba drage nam pokojnice ter za poklonitev šopkov in cvetja. DRUŽINA MAVEC RESTAVRACIJA k. "PRI ŽIVCU" fcom bos.te Postreženi z dobrim vi-.:-s«-; j^esS^K«;aa^ss^í^e^S^KS:.-SiivSTSKK:C^KKO^KKSS«?::^»cSSK-;jrsi^á PRIMORSKE VESTI Italijansko gospodarstvo Z vstopom Italije v vojno se je priključilo v bojni metež 43 milijonov ljudi, kolikor jih je štela Italija po zadnjih cenitvah. V italijanskih posestvih pa živi okoli 9 milijonov ljudi. Italija sama meri 310.000 km2 in šteje na tem ozemlju, kot že omenjeno 43 milijonov ljudi, tako da pride povprečno na 1 km2 140.5 prebivalca. Pripominjamo, da znaša gostota prebivalstva v Jugoslaviji po zadnjih podatkih za 1938 samo 63 prebivalcev na km2. Posestva. — Italijanska posestva so naslednja: V Afriki: Libija 1,760.000 km2 od česar odpade na libijsko puščavo 1,206.000 km2. Tu živi 870.000 ljudi; Eritreja, ki tvori obenem z Abesini-jo in Somalijo italijansko vzhodno-afriško cesarstvo, ima površine 221.000 km2 in okoli 1 milijon prebivalcev. Somalija ima na površin 702.000 km2 1.3 milij. prebivalcev, sama Abesinija pa na 785.000 km2 5.3 milij. ljudi. V Aziji: Tu ima Italija majhno koncesijo v Tientsinu, ki ne pride dosti v poštev, večja njena posest pa so Egejski otoki, imenovani Dode-kanez (Dodekanesos pomeni 12 otokov). Tu živi na 2.700 km2 nad 140.000 prebivalcev. Industrija. — O gospodarstvu žal Italija od začetka nove vojne sem ne objavlja več statističnih podatkov razen ob nekaterih prilikah. Zato tudi ne moremo podati trenutne slike položaja italijanskega gospo darstva. Omeniti pa moramo, da Italija velika industrijska država Po statistiki iz leta 1936, ko je bik zadnje ljudsko štetje v Italiji, je bi lo od pridobitno zaposlenega prebi valstva v kmetijhtvu zaposlenih sa mo še 48.2%, v industriji in prome tu pa že 33.1%, v trgovini pa same 8.2%. Po neki statistiki z dne 1. Oktobra 1939 je bilo v Italiji 150.278 industrijskih podjetij s 3,597.000 delavci. Nadalje je bilo tega dne še 58.982 obrtnih podjetij z 222.700 delavci. V industrijo in obrt je bilo investiranih 110 milijard lir. Na veliko industrijo, ki zaposluje nad 250 delavcev, je odpadlo 1.153 podjetij s 1,533.000 delavci. Največji del italijanske industrije se nahaja na severu t. j. 43%, dočim je v srednji Italiji samo 27% vse italijanske industrije. Italijanska mesta. — V nasled njem podajamo statistiko prebivalstva največjih italijanskih mest. Dne 20. aprila 1936 (po zadnjem ljudskem štetju) je imela 22 velikih mest, t. j. mest, ki so štela nad 100.000 prebivalcev. Ta mesta so naslednja: Rim 1,170.000, Milan 1,114.000, Neapolj 876.000, Turin 637.000, Genova 631.000, Palermo 417.000, Florenca 331.000, Bologna 278.000, Benetke 270.000, Trst 252.000, Catania 244.000, Bari 196.000, Messina 195.000, Verona 162.000, Padova 143.000, Tarent 138.000, Livorno 128.000, Brescia 128.000, Ferrara 120.000, Reggio v Kalabriji 118.000, La Spezia (največje italijansko vojno pristanišče) 112.000 in Cagliari 111.000 ljudi. Iz tega se vidi, da je tudi Večina ve- Pozor Prodajam zemljišča na 120 mesečno odplačevanje od 28 pe-80v mes. naprej; in hišo z 2 sobama, kopalnico in kuhinjo, nasproti italijanske tobačne tvrd-ke, s $ 2.500 takoj in ostalo na obroke. Informiraj se: VALDES Moliere 2746 — U. T. 64-2938 Villa Devoto likih mest v severni Italiji, predvsem v Padovi nižini. V Jugoslaviji imamo le tri mesta z nad 100.000 prebivalci. Zunanja trgovina. — Italija ima znatno zunanjo trgovino. Leta 1938 je znašal obseg njene zunanje trgovine 21 milijard lir. Glavni predmeti uvoza v Italijo so bili naslednji (po vrednosti): premog in koks, pšenica, surov bombaž, mineralna olja, stroji, baker, les in celuloza, volna, kemični proizvodi itd. Nasprotno pa je Italija največ izvažala: bombažnega predi-va in tkanin, umetne svile, oranž, svežega sadja, vina, avtomobilov, strojev in aparatov itd. Velik del italijanskega uvoza je prihajal iz držav severne in južne Amerike, Nemčije, Indije, Avstralije, kar se zaradi vstoja v vojno zelo pozna, saj so to v veliki meri angleška^ posestva. Izvoz pa je bil zlasti močen v Nemčijo, italijanska posestva, severno Ameriko, Anglijo itd. Pri tem se je Italija posluževala predvsem cenene morske poti in je imela veliko lastno trgovinsko mornarico. Leta 1914 je imela 637 večjih ladij z 1,430.475 tonami, sredi lanskega leta pa 1.227 ladij s 3.424.804 tonami. Če pa vpoštevamo samo pre-kooceanske parnike in motorne ladje, je imela sredi lanskega leta Italija 233 takih ladij s 1,756.764 tonami. VOJNA SILA ITALIJE Italijanska oborožena sila se deli na vojsko na kopnem, vojno morna-risco, letalstvo,in fašistično milico. Vojska na kopnem se sestoji v mirnem času iz pet armadnih poveljstev, ki obsegajo 17 normalnih in 4 specilana armijska korpusa: alpin-ski, oklopni, brzi, in libijski armad-ni korpus. Ti armadni korpusi vsebujejo 51 pešadijskih divizij, 14 specijalnili divizij (aloinskih, oklopnih, brzih in libijskih), 7 obmejnih poveljstev, 3 otoške in 2 diviziji karabinerjev. Od teh grup se nahajajo v Libiji trije armadni korpusi s 6 do 7 divizij. Okrog dve tretjini pešadijskih in vse oklopne brze, alpinske in motorizirane divizije se nahajajo v Severni Italiji. Številčno stanje v mirnem času znaša v normalnih prilikah na suhem 600.000 vojakov, v vojni pa 3 miljone. Trupe iz sestave posadk v trdnjavah so osposobljene tudi za ofenzivno delovanje preko mejnih linij. Od letalstva je stalno prideljeno suhozemski vojski 5 divizij, katerih vsaka ima 350 letal v glavnem lovskih in izvidnih. Poleg tega ima Italija še okoli 2,000.000 kolonijalnih trup. Po podatkih, ki so jih nedavno objavili italijanski listi razpolaga Italija v sedanjem trenotku s 121 podmornicami. Pripomniti moramo, da Francija in Anglija nimata toliko podmornic in je Italija v tem oziru premočna nad svojima zapadnima tekmovalkama. Največje število podmornic na svetu ima danes Rusija, ki jih ima po angleških poročilih najmanj 180. Italija ima poleg podmornic 6 oklopnic, 33 križark raznega tipa ter še 118 manjših in 62 večjih edi-nic. Vkljub vsemu temu pomorskemu in drugemu orožju se je na morju do sedaj zelo slabo izkazala. Aleksander Stoka STAVBENO TEHNIŠKO PODJETJE Se priporoča našim rojakom. ALVAREZ THOMAS 1035 U. T. 54 - 2756 Buenos Aires ŠE O BLOKADI TRSTA Kakor smo žeomenili, je angleška blokada hudo prizadela Trstu. Italijanski listi pišejo sedaj, da je to stanje dobesedno neznosno. Cele kategorije blaga so blokirane. V lukah Trsta in Genove leži 25.000 stotov oljčnega olja, ki ne more preko morja. NOVA MAŠA V nedeljo, 2. junija je mala kra ška vasica (35 hiš) Ponikve na Kra su obhajala znamenit dan. Pred ol tar je stopil že tretji njen sin Domi tiik Pegan. Prejšnja dva duhovnika sta Zlobec starejši in Zlobec mlajši. Ob tej priliki so domači fantje in dekleta kar opletli vse Ponikve in ves Avber, kjer je Pegan prvič zapel Glorijo. Slovesno pritrkovanje, ubrano petje hi slavoloki so kljub resnim časom vlili v srca prelepega avberskega kota toliko vedrega veselja in prisrčnosti kot malokdaj. Ljudstvo se je veselilo časti svojega rojaka in njegovih domačih, ki so z res velikimi žrtvami omogočili štu-diranje g. Dominiku. G. novomašnik si je sam pridigal in se izročal delu za blagor svojega ljudstva. znaša 5 do 20% in se odbija upravnim svetnikom in ravnateljem delniških družb, ko dobijo bilančne nagrade. Na dohodninski davek je uveden poseben vojni dodatek, ki znaša 20 do 100% glavnega davka. Končno se ustanovi pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdove posebno glavno ravnateljstvo za prehrano. ITALIJANSKI VOJNOGOSPO-DARSKI UKREPI Drugi dan po vojni napovedi je italijanski ministrski svet sprejel ce lo vrsto izrednih ukrepov, ki so v zvezi s prehodom Italije v vojno. Predvsem najvažnejši ukrep je gotovo blokiranje vseh cen. To. pomeni, da morajo ostati vse cene ne-izpremenjene. To velja za cene blaga, služnosti, štipendije, plače in mezde, torej sploh vse denarne dajatve. To bo veljalo za ves čas voj ne. Uradna utemeljitev pravi, da je potrebno za ohranitev kupne moči. Kar se tiče cene nekaterih kmetijskih proizvodov, katerih cene še niso fiksirane za tekočo kampanjo, bo veljala cena prejšnjega leta, oziroma prejšnje kampanje. Nadalje bo zvišan registrski davek od povečanja vrednosti nepremičnin v prenosih med živimi. Finančni minister je nadalje pooblaščen izvesti redukcije v državnih izdatkih, posebno kar se tiče javnih del. Kajti pravijo, da je potrebno izvršiti predvsem ona dela, ki služijo narodni obrambi. Uveden je nov izredni davek, ki znaša 2% na vse plače, mezde in 0-stale prejemke delavstva v obratih, ki niso podvrženi davku na nepremično imovino. Donos tega davka bo služil za stvoritev sklada za podpore družinam vpoklicancev. Uveden je poseben izredni davek 11a tantijeme itd. upravnih svetnikov ii; vodij trgovskih družb. Ta davek Veliki zavod "RAMOS MEHA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) K02A: Krončni izpahi, mozoljdki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO SILO: zdravimo brez brez operacijo in bolečin. SPOLNA felBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ÉIVCNE BOLEZNI: Nevrastonija, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost si'ca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, Šibka pljuča. OREVA: colitis, razSirjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije ln bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Nafi zavod b svojimi aiodernlml napravami ln z Izvrstnimi SPECIJALISTI Je edini te vrste v Argentini. — LečenJ zajamčeno. — Ugodno tedensko ln m«-plačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 Rivadavia 3070 PLAZA ONCE OSEMDESETLETNICA ANTONA FORNAZARIČA Osemdesetletnico svojega rojstva je obhajal 14. junija Anton Forna-zarič po domače "Toni mlekar" iz Bilj. Prav je, da se ob tej priliki spominjamo tega moža, ki je vse svoje življenje delal v splošni blagor. S svojo žena Tončko iz Nemčeve družine sta lepo vzgojila dva sina in štiri hčerke. Starejši sin dr. Slavko Fornazarič je odvetnik v Mariboru, drugega sina Jožefa je oče izbral, da bo prevzel domačijo, pa je v 18. letu starosti podlegel pljučnici, kar je bil silno hud udarec za družino. Starej- ša hčerka Gizela je v svetovni vojni pomagala očetu voziti mleko v Gorico. Ko sta nekoč ustavila voz, da bi oddala mleko v cemenišče, je prigrmela granata in hčerka je padla mrtva v očetovo naročje. Granata je ubila tudi konja. Fornazarič sam pa je bil hudo ranjen v nogo, da se je moral dolgo časa zdraviti v bolnišnici. Gizela je bila poročena s Petrom Mozetičem, ki je v vojski izgubil oko, dobil je še druge poškodbe, katerim je podlegel. Zapustila sta hčerko, katero je vzel k sebi stari oče, naš jubilant. Ostale tri hčerke so tudi poročene. Ko se je g. Fornazarič vrnil iz begunstva in sicer med prvimi, se je takoj lotil obnove razdejane domačije. Nekega dne je šel kosit na travnik, pa je s koso zadel ročno granato, ki je eksplodirala in ga hudo ranila po nogah in prsih, da se je spet moral več mesecev zdraviti v bolnišnici. Naš slav-l.jenec je značajen mož. Deloval je požrtvovalno v raznih odborih in društvih. Ker je vsak dan vozil mleko v Gorico, so mu društva nalagala Moji prihranki so vedno varni in moja denarna nakazila v Jugoslavijo in Italijo dospejo vedno pravočasno Jugoslovenski Oddelek Banke Boston nudi svojim klijentom najugodnejše prilike za njihov denarni promet, kakor je: nakazovanje denarja v dinarjih in lirah in vlaganje ga na hranjenje. Hranilnica v kateri ste postreženi v svojem materinem jeziku in morete opraviti v najkrajšem roku dvig ali vložek denarja. Istočasno je vložen denar zavarovan z ogromnimi rezervami in kapitali. V Jugoslavijo in Italijo v nekoliko dneh Način nakazovanja denarja potom Banke Boston je znan po brzini in udobnosti, katero nudi. Pošiljateljem se ni treba brigati, da iščejo obvestila od prejemnika, ker oni svoječasno prejmejo nakazano vsoto brez kakih stroškov ali odbitkov. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 — Biné. MITRE 562 Alsina 999- Pueyrredón 175 - Bdo. de Irigoyen 1578 Avda. Oral. Mitre 301 (Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosarlo) POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST — BRZINA veliko dela za razna prireditvena dovoljenja, za nakup blaga, za kon-aumno društvo, nosil je denar v posojilnico itd. Tudi drugi ljudje, ki so kaj potrebovali iz Gorice, so se obrnili nanj, da jim je prinesel. Njegova zvesta družica je pred 15 leti zbolela. Morali so ji odrezati nogo, pa je kmalu potem umrla. Ta udarec je našega s'avljenca hudo.potrl. Možu, ki ga pozna vsa Goriška kot zavednega Slovenca in dobrotnika, k 80 letnici prav iskreno čestitamo in mu želimo, da bi bil čil in zdrav »e mnogo let. DUHOVNIŠKE VESTI Za župnika v Devinu, kjer je bil do nedavnega sedež spodnjekraške-ga dekanata, je bil na predlog de-vinskih knezov Turn-Taxis (sedaj se imenujejo Torre-Tasso), ki so pa-troni župnije, imenovan msgr. Dčlla Tolla, ki je zadnje čase služboval v Trstu; kakor se zatrjuje, se novo-imenovani župnik pridno uči slovenščine, kar je za v pretežni večini slovensko duhovnijo nujno potrebno. G. Albin Kranj je imenovan za kaplana v Idriji. Novomašnik g. Franc Felc gre pa za župnega upravitelja v Stržišče' Pod Črno prstjo. ; krat vzbujale goriške Slovence k narodni samozavesti. Ana Gabršček vdova Faninger je sestrična pokojnega goriščega narodnega borca in publicista Andreja Gabrščeka in je sodelovala v svoji mladosti pri vseh kobariških "besedah", a tudi na narodnem taboru v Kobaridu leta 1878. še mnogo let! Mussolini za cerkev v Gorici Mussolini je nakazal sto tisoč lir kot dar za novo cerkev presv. Srca Jezusovega, ki je bila pred dobrim letom določena za župno cerkev no-ve goriške župnije. Znesek je g. pre-fekt izplačal župniku msgr. Monti-JU. Denar je namenjen za postavitev oltarja v spomin padlim in za nove 2rgle. Ker je cerkev obremenjena ^e s stroški zgradbe, ji je Mussolini-Jevo nakazilo prav prišlo. NAŠI POKOJNIKI Trst. — V Trstu je neizprosna *Wrt zopet posegla med vrste tržaške mladine in nam ugrabila 25 let-dekle Vali Mikulus. Po kratki '>olégn} je y bolnišnici podlegla težki °Peraciji. Bila je delavna in požrtvovalna. Izšla je iz bivše slovenske trgovske «ole. v tukajšnjih krogih je bi'a ze-. Priljubljena in spoštovana, ker se •|e vedno in ob vsaki priliki zaveda-'a svoje dolžnosti. Priletni materi, sestram in bratom ^aj gre naše globoko «ožalje. Nove določbe o prodaji nepremičnin v italiji Italijanski uradni list "Gazzetta ^ffieiale" je objavil spremembo za-?0,ia 7. dne 3. junija 1935., ki je ure-•Ia' prodajo nepremičnin v obmejnih ¡ Pokrajinah države. Odslej je treba vsako popolno ali delno prodajo apremien in v obmejnih pokrajinah Odložiti v odobrenje prefektu. T^efektovo odobrenje je potrebno Judi pr¡ prodajah na dražbah. Brez ef?a odobrenja je vsaka prodaja Pravno neveljavna. Prefekt vpraša v vsakem slučaju za mnenje vojaško ^»lastvo in odobrenje izda ali odbi-v teku treh mesecev. Proti pre-pktovi odločitvi je mogoč priziv na v'ado. PAVLE MARUŠIČ JE UMRL V Poljurcih, občina Bogdanci pri Djevdjeliji v Južni Srbiji, je umrl po daljši bolezni g. Pavle Marušič v 60 letu starosti. Pokojnik je bil po rodu iz Opatjega sela pri Gorici iz znane narodne družine Marušičev, brat hivšega bana v Ljubljani. Pred vojno je služboval nekaj let kot orožnik v Istri in kasneje v svojem kraju kot poštni odpremnik. Po svetovni vojni se je preselil v Maribor, kjer je zaradi poloma gospodarskega društva "Drava" prišel od lepo hišo. Nato se je preselil v Podsused pri Zagrebu. Tu se je zelo zanimal za naselitev^ v južnih krajih. Sam se je naselil najprej v Bistrenici na Vardarju na Primorsko-zadružni zemlji. Po dolgem prizadevanju mu je uspelo dobiti precej zemlje od ministrstva v Poljurcih pri Djevdjeliji, kjer si je Marušič z nekaterimi Goričani postavil in uredil lep dom. Skoraj največ je pripomogel pokojni pri zgraditvi 30 hišic primorskega naselja Dušanvca pri Dojran-skem jezeru ob grški meji, dve uri daleč od Poljurcev. Naselje se na žalost zaradi premalega razumevanja državnih činiteljev iz Skoplja ni obdržalo. Lep cementni vodnjak z izvirajočo vodo, edino v Dušanovcu, imenovan "Marušičeva česma", priča o njegovi skrbi za ožje rojake. Preostalim naše iskreno sožalje! VESTI IZ JUGO-SLAV1JE Nezaželjeni tujci v Beogradu V BeogTadu se je število nadležnih tujcev, ki so pred meseci še tako rogovilili tam, zdaj na vso moč skrčilo. Velika večina teh tujcev je 7S odšla iz Beograda, kakor hitro je vlada objavila, kaj bo ukrenila. Niso čakali vladnih ukrepov, marveč so jo poprej popihali. Potem je policija začela še rešetati tiste, ki so o-stali ter jih mnogo odslovila čez mejo. Ko bo to rešetanje končano, bo v Beogradu ostalo le kakih 1000 tujih državljanov, med katere pa niso všteti ruski begunci. Kakor poročajo zdaj listi, je v Beogradu postalo čudovito mirno, odkar so tujci odnesli čez mejo svoja šila in kopita, ker zdaj ni nikogar več, ki bi razširjal lažnjive govorice ter trosil letake. Odločnost na pravem mestu vedno pomaga. RAZSTAVA V JAKOPIČEVEM PAVILJONU 2. junija je bila v Jakopičevem paviljonu odprta razstava velikih zgodovinskih slik, ki so namenjene za okrasitev reprezentančnih prostorov v banskem poslopju in ki jih je bil izdelal na razpis bana dr. Natlačena priznani umetnik g. A. Kos. K oficielnemu pričetku te razstave so se zbrali odlični predstavniki slovenskega javnega in kulturnega življenja. Ban dr. .Natlačen je prišel s svojo gospo, navzoč je bil župan mesta Ljubljane dr. Adlešič, dalje rektor univerze dr. Slavič, delegat Akademije dr. Krek z drugimi člani te visoke institucije, dr. Polcem, Otonom Župančičem in drugimi, predsednik apelacijskega sodišča dr. Go-lia z gospo, predsednik Narodne galerije dr. Windischer, predsednik Društva slovenskih književnikov prof. Koblar, načelnik mest. kult. oddelka dr. Pretnar, konservator dr. šnjimi zemljiškimi posestniki zaradi zgraditve nove ozkotirne železnice, ki naj bi vezala Vršac z bližnjim mestnim kamnolomom. Na konferenci pa ni potekalo vse tako gladko, zakaj zemljiški posestniki, niso bili zadovoljni s ceno, ki so jim jo ponujali zastopniki banske uprave za njihova zemljišča, ker gre tu za zelo rodovitno zemljo. Do sporazuma zaenkrat še ni prišlo, vendar pa upajo, da bo banovina k cenam nekaj primaknila, nekaj bodo pa popustili posestniki in tako bo^Vršac dobil v doglednem času to železnico. MARIBOR DOBI RADIJSKO POSTAJO 2. junija je bil opravljen akt, ki govori, da bo radijska relejna postaja v Mariboru v najkrajšem času postala dejstvo. Prosvetna zveza v Ljubljani kot vrhovna organizacija naših prosvetnih društev ima pogodbo z ministrstvom pošte in tele- KAKOR V VOJNEM ČASU Ženske sprevodnice na tramvaju so dobili koncem maja v Novem Sadu. Bled, eno izmed najlepših Mesesnel, predstavnice ženskih kulturnih društev, številni umetnikovi stanovski tovarjši in prijatelji slovenske upodabljajoče umetnosti. Seveda je bil prisoten tudi umetnik g. A. Kos sam. Novi predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov Saša Šantelj je v lepo zasnovanem nagovoru pozdravil bana, druge odličnike in ostale- gosíé ter čestital g. A. Kosu za veliki uspeh, ki ga je bil dosegel s svojimi monumentalni-mi zgodovinskimi slikami. Nato je ban dr. Natlačen v tehtno zasnovanem govoru, v katerem je povedal nekaj imenitnih, vsem iz srca izgovorjenih misli, odprl to lepo in pomembno razstavo. VOJVODINA DOBI NOVO OZKOTIRNO ŽELEZNICO V Vršcu je bila konferenca med zastopniki banske uprave in tamkaj 80-letnica ane gabršček Ljubljana. — Pred kratkim je ^aznovala 80-letnico življenja ga. V^a Gabršček vd. Faninger, po ro-<1u »z Kobarida. Jubilantka je v dalj J'íem sorodstvu z našim je pesni 'n> S. Gregorčičem, ki jo je tudi poučeval v deklamaciji, da je 0P kot otrok nastopala v čitalnici 7. rggorčičevimi pesmimi, ki so že ta- nov načrt zagreba Zagreb je dobil nov regulacijski načrt, katerega je banska uprava že potrdila. Novi načrt ureja regulacijsko osnovo, izvedbo te osnove ir gradbeni pravilnik. Po novem načrtu bodo v mestu pustili glavni kolodvor in železnico, vendar pa bodo vse tako visoko dvignili, da bodo pod železniško progo izpeljali ceste brez znižavanja. Tovorni kolodvor, ranžirm kolodvor, kurilnice in železniške delavnice pa bodo premestili v okolico. ___ Ako hočete biti dobro in poceni postrežem obiščite krojačnico LEOPOLD UŠAJ V zalogi imam najmodernejše blago za moške in ženske! letovišč v Sloveniji grafa z dne 22 julija 1939 glede radijske postaje v Ljubljani ter je v tej pogodbi tudi zabeleženo, da se ustanovi radijska relejna postaja v Mariboru. Zato postajo se je dobilo zelo primerno zemljišče na Teznevn tik Maribora in sicer parcele 645-46-47 k. o. Tezno. Prosvetna zveza je te dni vložila na mestno ob čino mariborsko oziroma njen gradbeni odbor prošnje za odobritev načrtov radijske postaje v Mariboru. Naše čitatelje bo gotovo zanimale podrobnosti te postaje. Glavna zgradba za radijsko oddajno postajo bo merila v tlorisu 25 krat 23 in pol metra. Poleg tega bodo na omenjenih parcelah zgradili tudi prostore za radijsko aparaturo, transfor- jal za njegovega prijatelja in se je bil že pred šestimi meseci vštulil v Trockijevo družbo. V krogih četrte internacionale trde, da je umor organizirala sovjetska tajna policija. Tročki je bil Leninova desna roka za časa boljševiške revolucije. Pomagal je rdečemu režimu na noge z organiziranjem rdeče armade, ki se je pod njegovim vodstvom uspešno branila pred napadi belih čet, podpiranih od nekaterih evropskih vexesil. Po Leninovi smrti je bil svet prepričan, da bo Trocki prevzel vrhovno vodstvo boljševiškega režima v svoje roke, prekosil pa ga je Stalin. Od tedaj so odnošaji med tema dvema sovjetskima prvakoma postajali vsak dan slabši in končno je Stalin Trockega izgnal iz Rusije, ter ga preganjal tudi še potem po raznih deželah, kjer je stari revolucionar iskal svoje novo bivališče. Končno mu je Meksiko odprl svoja vrata in tam ga je sedaj dohitela smrt. Trocki je propovedoval svetovno revolucijo in je v svojih spisih in izjavah ljuto napadal Stalinov iežim. Zato so bile gotovo samo izmišljene one govorice, ki so za časa njegovega izgona zatrjevale, da je spor med Trockijem in Stalinom le komedija ter da je Stalin bivšega Leninovega sodelavca namenoma poslal v tujino, da bi po svetu sejal revolucionarno seme, iz katerega naj bi se rodila svetovna revolucija. Slovenski časnikarji IMAJO SVOJ DOM 26. maja so se zbrali slovenski časnikarji v svoji lastni hiši, v Novinarskem domu, k skupščinam svojih stanovskih organizacij. Najprej je bila skupščina članov zadruge Novinarski dom pod predsednikom Aleksandra Železnikarja. Predsednik g. Al. ŽeJeznikar se je zahvalil vsem faktorjem, ki so pripomogli do tega, da so prišli slovenski časnikarji do lastne hiše. Nato je podal poslovno poročilo tajnik g. Josip Prunk, blagajniško poročilo pa g Franc Seunig. Po poročilu nadzorstva je bila soglasno dana odboru razrešnica. Pri delnih volitvah izpadlih članov upravnega odbora in nadzorstva so bili ti ponovno izvoljeni. Za to skupščino je biJa skupščina ljubljanske sekcije Jugoslovanskega novinarskega združenja, katero je vodil predsednik g. Stanko Virant. Z zborovanja sta bili poslani vdanostni brzojavki kralju Petru II. in knezu namestniku Pavlu, KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI / ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzul torijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni, knajno zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo; od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 GARMENDIA 4947 La Paternal mator, stanovanjske prostore za na-; nadalje pozdravni brzojav predsed-meščence radijske postaje, pisarniške prostore, klet ter prostor za mali pomožni radijski studio. Maksimalna uporabljena električna energija bo znašala 30 k\v, v antenah pa 5 k\v. V celotno zgradbo bo napeljana visoka električna napetost 10.000 w. Električna energija bo napeljana od mestnega električnega podjetja. Zgrajena bo tudi telefonska zveza z Mariborom in direktno z Ljubljano. Stolp relejske postaje bo visok 112 m ter bo močno zasi dran proti eventuelnim vremenskim katastrofam. Stolp bo stal 100 me trov proč od ostalih naprav. Relejna postaja bo stala na veliki tezen-ski ravnini ter bo tudi primerno oddaljena od železniških naprav. Načrte za postajo je izdelal ing. Stojan Globočnik v Ljubljani. Gradbeni odbor mariborske mestne občine je načrte odobril. Tako se je vendarle uresničila dolgoletna želja Maribora in prebivalstva celesever-ne meje, da dobi naša obdravska-prestolica prepotrebno radiorelejsko postajo, saj dosedaj ljubljanske postaje po vsej meji ni bilo mogoče poslušati, ker se nahaja ta prostor v takozvanem mrtvem pasu. Ni čuda, da je ravno to dejstvo v veliki meri vplivalo, da se je zadnja leta v teh krajih širila tuja miselnost. Prosvetna zveza v Ljubljapi pa bo s tem delom tudi pokazala da ji je res pri i srcu narodni in splošni napredek našega severnega slovenskega ozemlja. _ Trockega so umorili Bivšega ruskega vojnega ministra in vodite1 j a četrte internacionale Leva Trockega, ki je živel v izgnanstvu v Meksiku, so umorili. Pobil ga je s cepinom, ali drugim podobnim orodjem, neki človek, ki se je izda- niku vlade g. Dragiši Cvetkoviču, banu naše banovine g. dr. Marku Natlačenu ter ljubljanskemu županu dr. Jur. Adlešiču, nadalje županu mesta Celja g. dr. Voršiču, kjer je bila lanska skupščina, ter Tujsko-prometni zvezi v Murski Soboti. Za tem je zborova'ce pozdravil v imenu šefa Osrednjega tiskovnega urada g. Predraga Milojeviča dopisnik O-srednjega tiskovnega urada v Ljubljani g. Josip Majce. Nato so sledila poročila funkcionarjev. Iz tajniškega poročila g. Toneta Gmejnerja je razvidno, da šteje ljubljanska sekcija kot osrednja slovenska časnikarska organizacija 79 rednih, 20 pripravnih in 6 izrednih članov. Blagajniško poročilo je podal blagajnik g. Drago Potočnik. Tudi iz tega poročila je razviden ugoden razvoj organizacije. O pokojninskem zavarovanju časnikarjev je poročal še g. Seunig, nakar je bila sprejeta tozadevna resolucija, ki izraža soglasno mnenje s'ovenskih časnikarjev glede ureditve tega vprašanja z najnovejšo uredbo, ki ni upoštevala slovenskih želja. Po poročilu poslovo-dje g. Prunka in nadzorstva, za katerega je poročal g. Ante Beg, so navzočni z aklamacijo odobrili raz-rešnico staremu odboru. Pri naslednjih volitvah upravnih in drugih organov so bili izvoljeni zopet dosedanji tovariši v starih funkcijah. Končno je bilo sklenjeno, da se uvede obvezno članstvo v zadrugi za vse nove člane sekcije in je bil položen temelj, za novo zbira'no akcijo za mladinske knjige za našo severno mejo, kar je velikega vzgojnega in nacionalnega pomena. Po zborovanju so si številni navzočni člani ogledali vse prostore v Novinarskem domu, kjer ima časnikarska organizacija svoj sedež in tudi družabne prostore. ZANIMIVOSTI Novi gospodar armade /.h t J rdeče Simeon Timošenko, naslednik maršala Vorošilova v moskovskem ljudskem komisarijatu za deželno brambo ali v ministrstvu za vojno in na čelu rdeče armade, je v inozemstvu skoraj nepoznan, toda v Rusiji ga dobro poznajo. Poznajo ga od 22. aprila 1918. ko je, kot poročnik carske armade, ki se je bojeval v vrstah rdečih, v neki bitki pri Batajsku na jugu Rusije, premagal nemške čete, ki so bile vdrle v Ukrajino. To je bilo njegovo osebno junaško dejanje, ki ga je proslavilo zlasti pri poveljniku trdnjave Cariein, pri Vorošilovu in pri političnem komisarju južne rdeče armade, pri Stalinu... Timošenko je Ukrajinec. Med 100 vodilnimi osebnostmi v Kremlju je —-" -'------s- .....♦.ni, v; ' -rt,,. Timošenko vrhovni poveljnik ondot se je odlično izkazal in ker je imel tudi dosti smisla za politično realnost, se je spretno pridružil Stalinu ini Vorošilovu,! Ko se ta dva — zlati še po Leninovi smrti — zmeraj bolj povzpejyala, se je Timošenko z njima vr^d dvigal. Leta 1924 je postal divizijski poveljnik (ker je bil ostal v vojaškem stanu) in zaupni sotrudnik Vorošilova na čelu armade. Maršal ga je poslal na novoustanovljeno vojaško akademijo generalnega štaba. Timošenko je čez leto nato odšel iz te šole z najodlic-nejšimi spričevali, saj je vse izpite vprav sijajno opravil. Preuredil je najprej kijevski, nato pa smolenski armadni zbor. V marcu 1939 so ga na vseruskem komunističnem kongresu izvolili v osrednji odbor bolj-ševiške stranke. V septembru istega leta je že bil na čelu onih čet, ki so vdrle v vzhodne pokrajine Poljske in so jih zavzele. Čez nekaj mesecev nato ga je Stalin poslal v Leningrad, odkoder naj bi se bolj uspešno bojeval ob finski meji. V poslednjih mesecih finsko-ruskega spora je bil najmanj polovica takih, ki niso Rusi, ampak pripadajo drugim narodnostim, ki tvorijo sovjetsko federacijo, in so Kavkazijci, Georgijci, Ukrajinci, Belorusi, Poljaki, Kirgizi, Armenci itd. Tako je Stalin Geor-gijec, Mikojan in Tevosijan sta Armenca; Beria, načelnik G.P.U, dalje načelnik generalnega štaba Stern in Timošenko so Ukrajinci; justični minister Višinskij, dalje Manujilski, teoretik III. internacionale, in večina oseb diplomatske službe so Belorusi iz Minska in Smolenska. Timošenko je doma iz vasi blizu Kijeva. Je sin srednje premožpe kmečke hiše, postal je učitelj in je nekaj let poučeval na deželi. Leta 1914 je postal vojak, in je kmalu dosegel višje stopnje, ker se je izkazal s svojo vojaško darovitostjo. Kot poročnik se je 1. 1917 pridružil boljševikom. V državljanski vojski nih, ruskih čet. Tu si je pridobil novih ?aslug in je začela zvezda Vorošilova pohajati. V Kremlju so mejili: "Če bi bil že spočetka Timo-.š^nko na finskem bojišču, bi se bila ta pustolovščina hitreje in bolj uspešno končala." Dnevi so odvrnili: " Zdaj smo potrebni preizkušenega organizatorja, takega, ki je vešč vojaščine in bo našo armado zares postavil na noge." In tako je Timošenko stopil v vlado. prosto pot do Moskve, ki bi t alfo bila dostopna tudi iz teh morij. Spet bodo v tem načrtu tonile goste vasi in rodovitna polja. Iz Ledenega morja v Vzhodno morje Prvi načrt novih vodnih poti je imel namen, izogniti se dolge vožnje okrog Skandinavije in iz Severnega Ledenega morja, priti v Baltijsko ali Vzhodno morje daleč za finsko mejo. V tem območju leži še neizrabljena Karelija, ki je bila dotlej le po skromni železnici zvezana z ostalo Rusijo. Je pa zelo bogata na žitu, rudninah in neizčrpna v lesnih bogastvih, v Belem morju pa so klicala bogastva rib po pripravnejši zvezi z notranjostjo. Pod temi vidiki se je rodila — ali bolje: vnovič iz zgodovine vstala — misel za "Stalinov prekop", ki danes že veže te pokrajine. Armada delavcev je dvajset mescev delala in kopala med jezeri Vig, Onega in Ladoškim jezerom, dokler se ni ¡strnjena voda razlila od Belega do Vzhodnega morja. Stalinovo ime je bilo ovekovečeno po 227 km dolgem prekopu, ki za dvajsetkrat skrajša pot okrog Skandinavije, ki je bila prej dolga 5.500 km. Misel Petra Velikega Že Peter Veliki, ki je iskal Rusiji okno v svet, se je veliko ukvarjal z mislijo, kako bi Moskvo približal morju, oziroma morje napeljal do Moskve. L. 1700 je napravil veliko potovanje ob rekah Dubna, Sestra in Jakhoma in iskal možnst zveze med temi vodami. L. 1715 je že dal izdelati načrt o zvezi med Sestro in Glede na politiko je jako zmeren, je človek, ki v tej panogi ne! Istro, 1. 1722 pa načrt o zvezi med pozna častihlepja. Zatorej tudi ni j Moskvo in Jauzo. Toda šele Nikolaj prišel med kolesje "čistk", marveč, I. je v skromni meri uresničil te saje celo zasedal mesta tistih, ki jih! nje, ko je po prekopu zvezal reko je "čistka" prizadejala. Stalin muj Rúzo, pritok Moskove s Sestro in zvesto zaupa in to s pravico, zakaj Dubno. Toda prekop je bil plitev in se je kmalu zamočviril, ploven je bil ta bivši ukrajinski učitelj je tudi njemu ostal zvest 22 let, brez pridržka. Nove vodne poti po sovjetski Rusiji Vsa Evropa je bila v zadnjih letjh številne vasi so nemo utonile v no-z najboljšimi močmi zapletena v I vih valovih kot v pravljičnem pro vprašanja raznih meja in ozemelj, .v! kletstvu. Nekje pred mestom je na-vprašanja, ki se majejo in premi-1 stala strašna eksplozija, zadnji prag kajo semintja in jim ni videti konca.! suhe ravnine je šel v dimu in prahu v tej dobi pa je komunistično ureje- v zrak in vode zgornjega toka Vol na sovjetska Rusija s sto tisoči de- ge so se združile z vodami Moskove lavcev in s sredstvi državnega prera- — vodna pot iz Severnega Ledenega čuna, v katerega se steka veliko delo milijonov, izvjala svoje "petletke", ki prav te dni kažejo svoje sadove. Poleg elektrifikacije in industrializacije sicer agrarne držav« je bila glavna misel teh petletk, raz-presti po sovjetski Rusiji v njenem morja do Moskve je bila odprta. S tem je bila Moskva, daleč od meja, zvezana z Baltijskim, Ledenim in Kaspijskim morjem. Moskva, svetišče nekdanjega ruskega pravoslavja in pravljični biser ruskega carstva, današnje središče sovjetske oblasti evropskem delu mrežo vodnih poti, ¡ in kominterne, je postala največje ki bi omogočale nemoten promet pomorsko pristanišče evropske Rn- med vsemi morji, ki obdajajo sovjetsko Rusijo, za hrbtom evropskih velesil — da sovjetsko trgovsko in vojno brodovje ne bi bilo nikdar prisiljeno pokazati se v ožinah Skage-raka in Kategata, v ozkem Rokav-skem prelivu in pred s topovi posutem, v beton in jeklo zakopanem G i-j braltarju in v Sredozemskem morju, kjer se ljubosumno zasledujejo bro-dovja velesil. In komunizem je v 22 letih svojega obstoja iz milijonov svojih državljanov ustvaril velikanski stroj s katerim ustvarja velikanska dela. Moskva — pomorsko pristanišče sredi evropske Rusije Spomladi 1. 1937 se je pred Moskva razlilo jezero, ki po površini meri 327 kvadratnih kilometrov. (Bohinjsko jezero ima površine 3.2 kvadr. kilom.) Mesto Korčevo in samo za manjše ladje. Sovjetska petletka je šla po teh poteh, ki jih je izboljšala in poglobila. V Kremliu je vstala zamisel Petra Velikega in so jo brezobzirno izpeljali. V maju 1. 1937 je bil dograjen prekop med Volgo in Moskovo, ki teče skozi Moskvo; začeli pa so uresničenju te zamisli bi utonilo v umetnem jezeru 15 mest in okrog 1000 vasi. Pot iz Črnega in^Azovske-ga morja pa bi ÍÍÍ&, po Vófgí odprta do Moskve in po prekopu dalje do Ljeningrada in po Stalinovem prekopu dp Ledenega morja. Zvezano pa bi bilo tudi Črno morje s Kas-piškim morjem in vsa evropska Rusija razpolovljena z vodno potjo, ki Odpira prost prehod iz Sredozemskega — v kolikor so Dardanele za sovjetsko brodovje proste — v Arktično morje na visokem severu! Toda to so načrti, ki ne računajo ne s človekom ne z naravo. Sovjeti pa so brezobzirni in kakor so izpeljali vodno pot iz severnih morij do Moskve, bi mogli izpeljati tudi vodno pot iz Moskve v morja na jugu. Narava pa je kljubovalna, in si ne dovoli kar tako velikopoteznih popfavil na svojem telesu in takoj prvi hip maščuje brezobzirni poseg v njene zakone, o čemur govorimo v naslednjem pisanju. * Kakor so egiptovski faraoni z armadami sužnjev v piramidah ustvarjali velika dela, ki jih še danes svet občuduje, tako Kremelj iz Moskve vodi množice svojih državljanov k' veletokom, kjer morajo uresničevati njegove načrte. Delovna moč, plača, doklade, zavarovanje — vse to ni nobeno vprašanje, saj niti sovjetska propaganda ne taji, da so pri teh delih zaposleni politčni kaznjenci, ki jih režim pobira na stotisoče in stoisoče. Naj je bil kdo ob revoluciji še tako aktiven in priden, :,a eno zamero pred vaškim sovjetom pade v kader političnih kaznjencev in če ne odide v večnost, odide k prekopu, kjer je golo življenje vsa plača in skupen kotel ves dom. Prekop pa je daljši in daljši, eni umirajo, drugi prihajajo, opričniki novih faraonov skrbe, da ne zmanjka delovne sile... * Kaspiško morje je največje celinsko jezero na zemlji, ki pa je s svojimi 436.000 kvadratnimi kilometri površine podobno morju, zato mu zemljepisje kratkomalo pravi "morje". Ima tudi slano vodo, po njem plovejo parniki kot po morju, ob ga 1. 1933. Prekop je 128 km dolg,i južnih bregovih so velika pristani- m 5iW\V in rr, o-lnhnlr ("Snpfilil ________ _ • i • 85 m širok in 5.5 m globok (Sueški prekop je globok 10.50, Korintski 8 m, Panama 12.5). Izkazalo pa se je, da je preplitev, zato ga sedaj z največjo naglico in ob največjem pritisku na vse delovne moči poglabljajo. Izkopali so 135 milijonov kubičnih metrov lesa. Daleč na severu teče mimo Moskve Volga, ki izvira pod Valdajsko planino, na jugu pa Oka. Obe reki so zvezali in jima do dali vode Moskve, ki teče skozi Moskvo. Pravi prekop se začne pri Ivankovi na Volgi, kjer so veliki šca — pravo morje, ki ga je mati zemlja ohranila do naših dni med Kavkazom, Elbrusom in ruskimi nižinami. Da Kaspiško morje močneje izhla-peva kot pa dobiva novih voda po pritokih Volgi in Uralu, je bilo znano že prej. Njegova gladina se je vztrajno nižala, toda to usihanje je bilo tako malenkostno, da se ni bilo bati za življenje, ki ga to morje daje. Toda v zadnjih letih je to vprašanje dobilo resnejšo obliko. Komisija moskovske znanstvene sije! Nova petletka z letom 1940 . .. - predvideva nove eksplozije, ki naj: jezovi, ki dvignejo vodno gladino j akademije, ki ima uraden naslov podro suhe pragove med Črnim in Azovskim morjem in odpro vodam Najnovejše blago za leto 1940 SUPERLAN in C AMPER dobite v zalogi v krojačnici "PRI ZVEZDI" Ugodno priliko nudim svojim klijentom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se boste sami prepričali Cene nizke. Za obilen obisk se priporoča rojakom STANISLAV MAURIČ TRELLES 2642 U. T. 59-1232 | AKO HOčLTE v BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k , Dr. Ji. G ODE L AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE Pt FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNI IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO že- ske bolezni, boJezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni uho ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 16| do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGULO 154 2 KMBiKaiKüc —..........--ir -11- • ir ■ --mri i— 124 m nad morsko gladino in obe nem dajejo pogonsko moč elektrarnam. Pri mestu Gorki Oka spet pride v svojo naravno strugo. Tako je; Moskva danes od vseli strani obda-| na od voda in leži pravzaprav ob velikanskem umetnem jezeru. Iz Črnega morja v Moskvo Novi načrti potiskajo vodno pot. dalje proti jugu, da bi so Moskva približala Azovskemu in Črnemu morju. Tu" so velike vode Dnjepr in Volga, ki se počasi plazijo po samih mehkih ravninah, kjer je prekop samo vprašanje delovnih moči, lopat, in lesa, pa nobena tehnična uganka. Delovnih moči pa ima Rusija toliko, kolikor jih potrebuje. Pri mestu Ka-lač nameravajo zgraditi velike jezove, ki naj bi dvignili vode Dona in jih združili z vodami Volge. Tako bi med obema veletokoma nastalo veliko jezero, ki bi bilo plovno. Pri Odsek za raziskavanje kompleksa Kaspiškega morja", je pred krat- Naznanilo! Rojakom sporočam, da sem Buenos Aires prevzela RESTAVRACIJO na Chacrjriti, v kateri imam na razpolago vedno sveže pivo, najboljša vina in vedno svežo domačo hrano. Na razpolago je tudi lepo urejeno zimsko KEGLJIŠČE. Za obilen obisk se priporoča MARIJA SANCIN Jorge Newberry 3372 kim ugotovila, da je tu na hitri poti velika naravna tragedija, ki je ni mogoče več zamolčati. Kaspiško morje se je začelo mnogo hitreje sušiti, izginevanje voda je od leta do leta bolj vidno. V južnem delu, pod Elbrusom in Kavkazom, morje še sega v globino 972 m, na severu, )b ustjih Volge in Urala, pa je bilo vedno plitvo, do 50 m, vendar pa je še omogočalo plovbo in ribištvo. Ves. Astralian, ki leži v ustju Volge, je 'zrastel iz Kaspiškega morja in odtod je tudi prišel prvi klic pó pomoči. Brodarji in ribiči so s strahom in skrbjo opazovali zadnja leta, kako se jim voda odmika. Kakor daleč nesejo oči, danes vidijo le bičev-je in blato — pred leti so tu še svobodno brodarili. Jadra se vedno bolj odmika j o od Astrahana in vsa okolica se je s strahom zavedla, da se Kaspiško morje suši in da je v nevarnosti kruh tisočev in tisočev. Njegova površina je bila sicer tudi prej precej odvisna od padavin, toda mokro leto je popravilo primanjkljaj suhega in brodarstvo ni bilo t skrbeh, kaj bo za naprej; zadnja štiri leta pa se gladina morja tako izdatno niža, da je vsa plovba v zgornjem delu že v resni nevarnosti. Tako je Astrahan čimdalje bolj na suhem, z ladjami ni mogoče več priti do njega. Na jugu pod Kavkazom pa je na polotoku Apšeron mesto Baku, odkoder so ladje leta in leta vozile proti Astrahanu petrolej, od tu pa je šel po Volgi in. železnici dalje v notranjost Rusije-Velik del življenja teh pokrajin je bil usmerjen v ta prevoz, ki pa se je danes ustavil. Ladje se ne morejo več približati Astrahanu, drugih sredstev pa še ni, ker je izpremem-ba v Kaspiškem morju prišla preveč nenadoma. Izdelani so že načrti pomole, ker je treba resno računati., da bodo prej ali slej v obrežnem blatu obtičale tudi najlažje ladjice. Tako se daleč od Moskve maščujejo velike izpremembe, ki so jih v sistemu ruskih voda povzročili novozgrajeni prekopi, zlasti pa uničevanje gozdov, ki jih je bilo treba z® gradnjo posekati. Za velikansko jezero pred Moskvo in vse zvezne prekope je bilo pač tréba od nekod vzeti vodo — vzeli so jo iz gornjega toka Vo'ge, ki sedaj priteka v Kaspiško morje zelo oslabljena. Še hujši udarec v naravo pa je bilo brezobzirno izsekavanje gozdov na obeh straneh prekopov, kar je vzelo pokrajinam naravni rezervoar vode in vlage. Čim pa se v naravi začne proces sušenja, ga je težko ustaviti. V Kremlu danes to napako, s katero v svoji vnemi niso računali, odkrito priznavajo in že 1. 1936 je izšel za Rusijo nenavaden zakon, ki prepoveduje nadaljne izsekavanje lesa iz gozdov ob veletokih in rekah, da planota ne bi preveč izsuševala rek-Ker vse to najbrž izsuševanja Kaspiškega morja ne bo ustavilo, se pečajo tudi z načrti, kako bi Volgi v spodnjem toku nadomestili vodo, ki so ji jo vzeli v zgornjem toku, s teWr da bi jo po jarkih in prekopih dovajali iz ostalih rek. S takimi popravami bi radi dvignili ustje Volge vsaj za toliko, da bi bilo plovno, kot je bilo pred 1. 1930. Veliko vprašanje pa je, ali se bo sovjetom posrečilo z vsemi temi ukrepi dohiteti naravo, ker silna poletna vročina teh pokrajin vpija velike množine vode. Tako so preveč velikopotezni načrti omajali ravnovesje narave >n spet bo treba velikih žrtev in stroškov, da se vzpostavi. POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! Kdo proda hišo? Kupim hišo v Villa Devoto na mesečno odplačevanje. — Od 9—12 ure, U. T. 31 -1637. LJ3V0VICA ŽGANJE PELINKOVEC VERMUT Avenida Maipú 4146-50" Olivos F.CXA U. T. Olivos (741) -1304 J oááiqauyi m: o i.-'iJrr Bokal in še kak rodoljub ... Oni dan so me spravili pa res v slabo voljo. Omnibus je vozil tako, da ni bilo za nikamor. Pa se mi je ■strašno mudilo. Vsaj zdelo se mi je tako. Da me ne bi nevolja preveč zagrenila, sem jo raje kar takoj pogoltnil in se zaveroval v časopis, ki je obravnaval zanimivo, pa kaj nečedno zgodbo, o zemljišču v Palo-marju, kjer so nekateri veliki "rodoljubi" znali napraviti lepo kupčijo v svojo korist in, kako pa drugače, da tudi za blagor domovine... Saj ni bilo nič drugega, kot da je bil denar preložen v drugi žep... Bilo ga je nekaj več kot en miljonček... kar takole na cesti pobran, bi človek rekel. Domovina ga je plačala. Berem in berem... Pa sem komaj kaj razumel. Bila je pa nekaka satira, ki je imela za moto nekaj, kar bi se po naše glasilo: '' lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal". Takole nekako je šlo modrovanje: Pripovedujejo od nekega "Bokala". Petičen mož je bil to in za velikega gospoda se je imel. Tako postavo je dal vsem svojim, da morajo : zgodaj vstati, biti pri delu dolgi m vstrajni, pri jedi pa kratki in skromni, biti točni in natančni... vse polno raznih navodil je dajal svojim delavcem.... Samo z zgledom jim pa ni nikoli pokazal, kako se tisto naredi, kar je zapovedal... Pa nič zato. Saj so hlapci svoje delo vedno spolnili, če je prav gospod Bokal spal do poldne in konji so Peljali prav tako, čeprav je gospod Bokal pozabil, da je nekaj obljubil, ali če se je v "Sladki kapljici" malo pozabavl.... Pa pripoveduje zgodba še naprej, da je nazadnje tudi Bokal prišel na "boben". Tako je delal in končal gospod Bokal v Vinji vasi, podobno so .ravnali tudi veliki gospodje v republiki ' Eldorado "... Seveda, zakaj bi pa Se, če je bila kar cela dežela "polna 2lata". Zakaj pa ne bi oni živeli do-Vp. zakaj pa ne bi dolgo spali in kasno vstajali. Saj se je vse to deklo za blagor domovine in —- pro-Slm vas: domovina! "beseda sladka". •.Takole nekako so se utrinjale mi-8H članku, ki mi ,fe pripovedoval o tistih imenovanih in neimenovanih gospodih, ki so si trpali žepe ob pri- ZGODO VINSKI ROMAN Caričiri ljubljenec Nadaljevanje 193 _ Vi morda niti ne veste, velika ca-kako so ti plemiči ošabni in ka 150 prezirajo kmete in delavce. Voda in ogenj bi se prej sprijaznila in se združila, kakor pa gospo-(*ar in njegov kmet. — Livija, — vzklikne grof, — Li- hčerka moja! Ah, liog, skoraj te mi je ugrabila kruta usoda! Jaz pa sem skoraj izgubila svo-lj vidnih, na vodilnih mestih morajo pa vedno veliko pažnje obračati na to, da delajo res v prid tistih, ki so jim poverili nalogo, ne pa za svojo čast in za svoj dobiček. Janez Hladnik Cerkveni vestnik 25. avgusta maša na Avellanedi. Molitve na Paternalu. 1. septembra maša na Paternalu za Ivana Mermolja, kateremu bo zapel tudi žalni zbor. Bo 30 dan smrti. Molitve na Paternalu. 1. sept. maša za Ivana Kerševan v Floresu ob 1 uri. 8. septembra pa bo v spomin jugoslovanskega državnega praznika kraljevega rojstnega dne, ki je 6. sept. sveta maša z zahvalno pesmijo v spodnji cerkvi Santa Rosa ob 10.45 uri. Ta cerkev je v ulici Bel-grano 2400 (Blizu Plaza Once). Napovedana prireditev s filmom "Na Akonkaguo" je odložena na poznejši čas, ker film ne pride pravočasno iz Mendoze. Janez Hladnik Trgovina čevljev B E L T R A M ^ Vsakovrstna izbera čevljev in copat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires t V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. At°!ie MARKO RADAU facundo Quiroga 13zo U. T. 22 - 8327 DOCK s TJ d Slov. Babica ! filomena beneš-bilkova Í Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer ? lima 1217 — buenos aires I U. T. 23 - Buen Orden 3389 | líavarna in pizerija j t Razna vina — Vsakovrstni li- j kerji in vedno sveže pivo. i j Rojakom se priporoča * PETER FILIPČIČ ! i WARNES 2101 esq. Garmendia I U. T. 5P - 2295 • La Paternal Bs. Aires ZOBOZDRAVNIKA DRA. SAMOILOVIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAÉEZ 2181 U. T. 59 - 1723 Ugodna prilika PISALNE in ŠIVALNE STROJE, RADIO APARATE, KUHINJE in PEČI na petrolej ski piln DVOKOLESA, DRAGULJE, KALEFONE, PORCELANASTO in ALUMINJSKO POSODO i. t. d. dobite lahko po isti ceni kakor v trgovini na mesečne obroke. Obrnite se pismeno na: " AGENTURA ", SARMIENTO 299, ofic. 358, Bs. As. — ali pii po telefonu na 31 - Retiro - 1637, od 9—12 h. 11 $rof izredno lep. . F*1 '>il še star, ~ tri List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ HUDOBEC IN LENOBA To se je zgodilo pred davnim cia-som, ko so bili ljudje še dobri in niso poznali brezdelja. Vdano' so služili Bogu in marljivo obdelovali zemljo. To pa ni bilo všeč Lucifer-ju, poglavarju pekla. Vse premalo duš so mu njegovi služabniki prinašali v pekel. Zaskrbelo ga je, kaj bo z njegovo močjo in poklical je pred se vse svoje pomočnike, svetovalce in hlapce. Takole jim je rekel: "Dragi moji sodelavci! Kakor vidite, se naša moč manjša dan za dnem. Duše nam ne gredo več tako v past kot v prejšnjih časih. Trda nam prede, zato si moramo izmisliti novih zvijač in pasti. Rotim vas, svetujte mi, kaj naj storim!" Nekaj časa je bilo vse tiho. Potem se je iz gneče zaslišal tenak glas: "O, v;liki vladar, ali si pozabil name? Le jaz, Lenoba, te morem rešiti iz stiske. Zaupaj vame, in vse bo šlo po sreči!!" In res. Gospodična Lenoba je odšla na zemljo in tam iskala svoje žrtve. Kdor se ji je pridružil in se ji pokoril, je zabredel v močvirje pregreh in hudobij. Lucifer ga je potem z lahkoto ujel v svoje mreže, i Kmalu je postal mogočen kot je bil | včasih. Ves zadovoljen je spet poklical predse svoje podložnike in jim slovesno razglasil: "Moja moč se je povečala, moj ugled je spet zrasel. Za vse to se imam zahvaliti Lenobi. Tebe, Lenoba, imenujem za prvo svojo pomočnico. Nadaljuj svoje delo v mojo korist!" Od tistih dob je satan zadovoljen, ljudje niso več tako dobri in marljivi. Če se ne bi vdajali lenobi, bi bilo tudi grešnikov manj na svetu. Hinko Bažec, D. M. v Polju. Mladinski kotiček kel: "Kdor vzbogajme daje, Bog dvojno povrne!" mu Dobrosrčni krojač si je te besede rekoč: Krojač mu je svečano obljubil in starček mu je podaril majhno mizo, DOBROSRČNI KROJAČ Mladičev oče iz Gornjih Gorč v Savinjski dolini so malo pobrkljali po svojem spominu in pribrkljali na dan tole zgodbo: Živel je krojač, ki je bil na vso moč dobrega srca. Nekega dne je šel v cerkev in poboino poslušal pridigo. Duhovnik je vernikom polagal na srce, naj bodo usmiljeni do reve-žev. S povzdignjenim glasom je re- vtisnil v dno srca. Ko se je vrnil od maše domov, je razdal revežem vse, kar je imel: majhno kmetijo in kra-vico. Mislil si je: Saj mi bo Bog dvojno povrnil! Reven kot cerkvena miš je vzel popotno palico v roke in odromal v svet. Pot ga je zanesla na grič, kjer je častitljiv starček pasel čredo. Krojač mu je zaupno povedal, kako je razdal svoje imetje v dobre namene. Starček je dobrotljivo rekel: "Jaz ti bom z obrestmi povrnil, kar si razdal!" Podaril mu je jagnje in mu naročil: "Kadar boš v stiski, zakliči: Jagnje, stresi se! in imel boš vsega dovolj." Krojač je vzel jagnje v naročje in se vrnil v domačo vas. Postal je žejen in stopil v gostilno, ki je bila last njegovega botra. Pokazal mu je čudodelno jagnje in povedal, kako je prišel do njega. Boter je bil nepridiprav. Pola-komnil se je jagnjeta in premišlj val, kako bi si ga prilastil. Kmalu mu je šinila v glavo zvita misel. Upi-janil je krojača, mu vzel čudodelno jagnje in postavil na njegovo mesto navadno jagnje, ki ga je imel v staji- Krojač ni opazil prevare. Ves rno-toglav od močne pijače si je oprtal jagnje in odrinil proti domu. Od vsega imetja mu je ostala še majhna koliba. Postavil je jagnje na mizo in zaklical: "Jagnje, stresi se!" A glej — jagnje se ni streslo in ni vrglo iz sebe cekinov. "Kadar boš žejen in lačen, zakliči: Mizica, pripravi se!" Krojaček se je zahvalil za prelepo darilo in o'dšel z njim proti domu. Ko je prišel do botrove gostilne, mu upijanil lahkomiselnega krojača in mu vzel čudovito darilo. Hotel je preizkusiti moč ukradene palice in zaklical je: "Palica, udari" A glej — palica ni začela švrkati po drugih, kakor je pričakoval, ampak je začela udrihati po njem sa- je skušnjavec šepnil na uho: "Vsto-j mem. Tako ga je premlatila, da je pi in uteši si žejo!" Nekaj časa se je ■ bil ves črn. Milo je začel prositi kro-še upiral skušnjavc-u, potem pa se ni i jača: mogel več premagati. Prestopil je: "Ukaži ji, naj neha, pa ti povr-prag in hitro povedal botru, kakšno ¡ nem vse, kar sem ti vzel! "Krojaču se je ubogi boter zasmilil in ukazal je palici: "Palica, mi- Krojač se je ves vesel napotil proti domu in povabil daljne in bližnje sorodnike na imenitno gostijo. Jagnje je stresalo iz sebe cekine, da jih je bila vsa koliba polna, mizica pa je sproti čarala pred lačne goste najslastnejša jedila in pijače. Pili in jedli so tri dni in tri noči, četrtega dne pa je krojač zaklical palici: "Palica, udari po gostih!" In palica je začela klestiti pijane sorodnike, da je kar pokalo. Prestrašeni so se razbežali na vse strani. Krojač pa je še dolgo in zadovoljno živel v svoji kolibi in bogato nagradil vsakega berača, ki je priromal do njega. imenitno darilo nosi s seboj. Mislil si je: Mize mi pač ne bo mogel zamenjati. A botru se je tudi to pot posrečilo, da je upijanil lahkomiselnega krojača in zamenjal čudodelno mizico za navadno kuhinjsko mizo. Ko se je krojač vrnil domov in preizkusil skrivnostno moč starčlco-ve mizice, je videl, da ga je boter tudi to pot osleparil. Od žalosti si je pulil lase, a vse skupaj ni nič pomagalo. Ves potrt se je v tretjič napotil k častitljivemu starčku na grič in mu zaupal svoje gorje. "Zakaj me nisi ubogal", ga je okregal starček. "Še enkrat ti bom pomagal, a potem nič več." Izročil mu je čarovno palico in rekel: "Ta palica ima v sebi takšno moč,' da sama od sebe našvrka tistega, ki ji zakliče: "Palica, udari!" Krojač tega darila ni bil preveč vesel. Mislil si je: Kakšno korist naj imam od palice? Samemu sebi pač ne bom kazni nalagal! Pa jo je kljub temu vzel s seboj in odrinil proti domu. Ko je prišel do botrove gostilne, so ga noge kar same zanesle čez prag. Jeziček mu toliko časa ni dal ruj! Palica je pri priči ubogala in obležala pred njim na mizi. Kaznovani boter je hočeš-nočeš moral držati da no obljubo in vrniti krojaču ukradeno jagnje in mizico. Zakaj nagona nisem se ubranil, ko krvoločen se je v meni zganil, da strelu sem izdal nesrečno žrtev! Že dolgo v večnem je lovišču mrtev. Le v moji misli se bori z obupom med laježem in zmagovitim hruponi- Lidija Grilec: ŠMARNICE Šmarnica bela, se je razcvela, šopek ubrani oltarček krasi. Gori iz line vernike vabi, v cerkev k molitvi zvonec zvoni. Orgle iz kora nežno ubrano spremljajo tihi pobožni glas, v srcih udanih med množico zbrano odjekuje: "Prosi za s. _, M Ves žalosten je krojač vdrugič od-j miru, dokler ni botru razkril, kak- nas šel k častitljivemu starčku in mu po vedal ,kako je prišel ob jagnje. Starček ga je posvaril: "Zakaj nisi šel naravnost domov? Še nekaj ti dam, če mi obljubiš, da ne boš prestopil praga tiste gostilne." šno čudovito moč ima podarjena palica. Boter si je na tihem pomel roke in si mislil: "To je kot nalašč zame! Kadar bo kakšen gost siten, ga bom s palico nagnal." In se mu je spet posrečilo, da je A. Francevič: ZAJČEK Zamišljen grem, oči vpiraje k tlom, v nedeljo jasno preko Večne poti. Tedaj prisope lovec mi naproti, čez pot pa zajec njemu za hrbtom. Ubožec pač pete unese psom. A zdajci, kdo ve kteri bes me zmoti, da prst iztegnem proti tej siroti. Tu puška poči, zajček pade hrom. Ka-Ma, dijak: POMLAD Pomlad je tu. Že sonce sije; podi oblake veter, meglo pije; prepeva kos že sladke melodije. Poganja teloh že med travo, že dvignil zvonček trudno glavo, zazvonil je pomladi čez dobravo. Na trati pokra j gozda pa veselje mladih src — prostosti, igre želje in krik in vik. To je življenje. 'Mladost, mladost!' odmeva od gora preliva se po polji, dviga do neba-Budi k življenju se narava vsa. Prebudi duša se se ti, iz teme vstani in dvigni se, pokaži, zgani! Na delo z upom, z nado novo plani'- ti v omari, je odnesel v gostilno. _ Gostilničar mu je posojeval denar, seveda le na menico — in tako jo nekega dne stal gostilničar Šacki pred mojo materjo. Globoko se ji je priklonil. — Kaj želite? — ga vpraša mati. — Prišel sem, da vam pokažem obveznice in menice vašega moža. — Kaj? — zakriči prestrašeno moja mati — Menice? - Da, menice, — vedeti morate, da bodo zapadle čez tri dni. Moja mati prebledi, nato pa odločno vzklikne: — Moj mož je podpisal te menice in obveznice, ko je bil pijan! Glejte da se spravite iz moje hiše, nočem vas več videti! — Mene ni treba gledati, gospa Katjuša! — ji odvrne krčmar, ki je bil obenem vaški oderuh, — gledati morate le te-le moje papirje! Jaz vam pravim, da so ti papirji polnomočni. Denar sem izplačal gospodu Os-trovskemu pred pričami in če mi ga ne bo vrnil tekom treh dni, vam bom zaplenil — česar pa vas Bog varuj — hišo in zemljišče, — pregnati vas bom moral, Bog vas varuj, iz vaše lastne hiše in postali boste, Bog vas varuj, nesrečni berači! — Berači! Ta beseda je smrtno zadela srce moje ponsne matere. Beračiti, — to je bilo za njo najhujše. Vedno je bil njen princip, da ne bo ničesar sprejemala od tujih ljudi. Sedaj pa, ko so začeli njeni lepi, svetli lasje na sencih siveti, sedaj naj doživi to sramoto? Oh, ta misel je bila za njo ne znosna. Ko je krčmar rekel svoj zadnji "Bog obvaruj" in odšel iz sobe, je mati zaihtela in se zgrudila na stol. Jaz sem bil navzoč, prihitel sem k njej, objemal sem jo in poljubljal. — Mati, — sem ji dejal, — sedaj sem star petnajst let, — že dolgo pomagam očetu pri delu. Nisem ti hotel povedati, da opravljam jaz njegovo delo. Jaz ti stojim ob strani, — nisi torej tako sama. — Ne, nisem sama, otrok moj — odvrne mati med solzami in me pritisne k sebi, — vem, ti, — ti mi boš pomagal, toda... V tem trenutku se odpro vrata. V sobo se primaje oče. Takoj sem spoznal, da je bil pijan. Oči so se mu divje svetile, hod mu je bil negotov, glas se mu je tresel. — Oderuh je bil tu, — zakriči, — Šacki, — pokazal ti je menico, — vse je tako, kakor je dejal, plačati moramo! _ Plačaj če moreš! — odvrne mati mirno in zbrano. — Jaz nimam denarja! Jaz nimam ničesar več! — Ničesar nimaš? — Ničesar nimaš? _ Ti imaš toliko, kolikor potrebuješ, — pravim ti, — zato moramo plačati menico, — ta denar moramo dobiti, ali si me razumela? _ Pojdi ven, sinko, mi reče se daj mati, — Vilibald, prosim te, pojdi iz sobe! Zate ni dobro, če vidiš očeta v takem stanju. Ubogal sem jo. Toda ko sem zapustil sobo, se me je lotil grozen strah; bal sem se, da ne bi oče storil materi kaj žalega. Zato sem ostal pred vrati in prisluškoval. — Menice iznašajo, — reče oče, ••-ako se ne motim, dva tisoč rabljev, — imeli bomo štiri tisoč in bomo vse popravili, potem pa bomo lahko... — Dnevno zopet pili žganje, — konča namesto njega mati njegov stavek. —Molči! — zakriči'oče. — Ne bom popil žganja za dva tisoč rabljev! Toda če bi potrošil za žganje tudi deset tisoč, kaj se tiče to tebe? Ali sem jaz pijan ali pa ti? — Mene se samo to tiče, — mu odgovori mati in ga začne motriti z divjimi pogledi, — tiče se me samo to, da boš spravil mene in mojega sina na beraško palico. — Krčmar nas bo vrgel na cesto. — Neumnost, — krčmar bo dobil denar! — Dobil bo denar? Odkod ga boš dobil? — Ti ga boš prinesla! — Jaz? — vzklikne mati, a v besedi "jaz" je zvenel neizmeren strah in presenečenje. — Da, ti — se zadere starec, — prinesla boš ta denar od grofa, od svojega grofa! — On ni moj grof, kakor tudi ni tvoj! — On ni niti več tvoj dober gospodar, ker te zaničuje! — Tn jaz njera! . — Ti, — ti pijanec ga zaničuješ? — Če som jaz pijanec — potem je grof — lopov! — Ti ga ne moreš razžaliti, dragi moj! Zapomni pa si: V dvorec h grofu ne grem, rajie nai me poženeio z moiim sinom i/, hiše, — delala bova pošteno, zdrave roko imava in pošteno se bova preživljala ! — Kai ? Nočeš iti 1 — zakriči moj oče in udari s pestjo po mizi, da se je vse na niei streslo. — Ne greš? Todn zakai ne greš? On ti mora dati štiri tisoč rabljev, — in ti mora dati tudi sto tisoč, ako želiš, hahnha, 011 mora plesati, kakor ti iprraš! — Ti si znorel' — vzklikne mati, — ali slišiš? Znorel si, iaz nočem, da ta''n frovoriš o (?rofu. ali si razumel? Pojdi spat, to bo Se najboljše! — Ne grem snat! — se zadere Ostrovski ra'iarieno. Takoi rtoidi h grofu. — takoj f Ali misliš morda, da bom umrl jd lakote, ko vem, da more moja žena priskrbeti tudi deset tisoč, samo če hoče? — Oho, tako se nisva pogodila! Ako sem storil grofu uslugo, mora 011 delati kar jaz hočem, — ko sem bil toliko uslužen, da sem njegovo ... — Molči! — zakriči mati. — Molči in ne izgovori te besede! Ne govori dalje, če nočeš, da se sama ubijem! — Ti se ne boš ubila, — odvrne pijanec, — vem, da se ne boš! Če bi se hotela ubiti, bi se ubila takrat, — že veš, — ko sem — ko sem ti bil dovolj dober, da tebe — tebe, grofovo... — Molči, molči! Poleg tebe sem dovolj pretrpela, kakor redko katera žena! Že od prvega trenutka najinega zakona sem bila nesrečna, tako nesrečna in osamljena. Midva nisva bila drug za drugega, toda bil si vsaj pošten človek, poleg tebe sem lahko mirno živela in skrivala svoje trpljenje in nesrečo. Sedaj pa, odkar se te je lotilo pijančevanje, drhtim vsaki dan, da ne bi odšel na vaško cesto in oznanjal mojo sramoto glasno v svet! Sedaj — odkar vem, da posedaš cele dni pijan v krčmi, trepečem, da ne bi izdal najino skrivnost, — skrivnst, ki ni samo najina. Ta zakon je bil zame pravi pekel! Večkrat sem se že mislila ubiti, toda moj sin, moj nesrečni Vilibald, — ne, ne, mislila sem nanj in nisem mogla zapustiti tega sveta. Toda, ker mi sedaj sam mečeš to besedo v obraz, besedo, ki je vedno bila vzrok mojega nesrečnega živ ljenja. sedaj-- — Sedaj? — zatuli pijani Ostrovski, — Pojdi h grofu, da ti da denarja, pa ne bom rekel nobene besede! Toda če me ne boš ubogala... — Ne, ne bom odšla k njemu, — reče mati energično in odločno, — ne, ne bom stopila pred grofa kakor beračica. — Že večkrat sem se pred teboj ponižala, toda pred njim se ne bom! — Toda zakaj se nočeš pred njic® ponižati? —• Oh, vem, zakaj se br»' niš! Ali misliš morda, da sem bil tak0 neumen in nisem vedel, da mi v ntt" jinem zakonu nisi bila vedno «v®" sta?« Vem, zakaj si se mnogokrat spre' hajala v bližini dvorca. Oh, grof je dobro vedel, zakaj t« je pripeljal ravno v to vas!... Vedftl je, kaj dela, — tudi sedaj si še njegova... On pograbi mojo mater surovo ramena in ji zašepeče na uho bese* do, ki je morala vzeti razum nesrečni ženi. Videl sem, kako se je opotekli») nato plane z glasnim vzkrikom pr0" ti kaminu. Iz ognja v kaminu so molele velike in težke železne klešče. Ona zgrabi težke kleške in uda«1 z njimi Ostrovskega po glavi. Nisem mogel preprečiti tega dej»' nja, četudi sem hitro odprl vrata >n pohitel v sobo. Prišel sem prepozno. Videl sem pijanca ležati na tle»» videl sem, da so mu oči postale s**' klene, — videl sem, da mu je i« tekla kri. Oh, to je bil strašen prizor, —■ strašnejši zame, ker sem moral g™ dati, ko mi je mati ubila očeta. — Mati, — mati, kaj si storila" — Kai sem storila, ubogi otrok — vzklikne ona. — Branila sem s*0" jo čast in tvoje pošteno ime. Ona me objame in stisne k sebi- Nato prime z obema rokama 111 ^ jo glavo, še enkrat se mi zagleda oči, nato pa... . * Nato me sune od sebe in pohiti vratom. (Dalje prihodnjič;