OGLASI 


UVODNE BESEDE 
Cas tece hitreje, kot si vcasih želimo. Vstopili smo v novo desetletje. Leto, ki je za nami, je kot vsako prineslo spremem-be, za ene vecje, za druge manjše. Meni osebno velike. V mesecu juliju sem se po premisleku in na pobudo novo izvoljene županje odlocil prevzeti mesto direktor­ja obcinske uprave v obcini Lukovica. Pred tem sem bil kar 23 let zaposlen v obcini Domžale, kjer sem pridobil veliko znanja in izkušenj. Le-te mi bodo tukaj še kako koristile. 
Biti zaposlen v domaci obcini je pred­nost, vcasih slabost. V majhni obcini, kot je Lukovica, se vec ali manj vsi poznamo, pricakovanja pa so s tega naslova vcasih prevelika. Vecja od tistih, ki jih lahko ure­snicimo. Problemi so in bodo vedno ob-stajali. Obcinski uslužbenci pa smo tukaj zato, da jih rešujemo. In jih bomo tudi reševali. Apeliram samo na strpnost in potrpežljivost. V tem trenutku mi je za­upano tudi mesto zacasnega glavnega urednika obcinskega glasila Rokovnjac. Dosedanja glavna urednica Alenka Lena Klopcic se je odlocila kariero nadaljevati po drugi poti. Z energijo in dinamiko, ki jo premore, vemo, da ji bo to tudi uspe-lo, kot ji je uspelo odlicno opravljati delo glavne urednice Rokovnjaca. Želel bi, da bi se naše sodelovanje nadaljevalo, ven­dar se je odlocila drugace. Lahko se ji le zahvalimo za opravljeno delo in ji zaže-limo uspehov in zadovoljstva na oseb­nem in kariernem podrocju. Upam, da bo v prihodnje le našla kaj prostega casa in nas razveselila s kakšnim prispevkom. 
Tako sem zacasno prevzel tudi mesto glavnega urednika. Zahtevno delo, ki ga bom opravljal po najboljših moceh. Sam se tej nalogi ne bom mogel v celoti posvetiti, zato upam, da kmalu dobimo novega glavnega urednika, ki bo ambi­ciozno in odgovorno nadaljeval delo. Do takrat pa, dragi bralci in bralke, le pridno pišite in bogatite naše glasilo. 
Iztok obreza 
Naslednja številka Rokovnjaca bo izšla 19. marca 2020; rok za oddajo clankov je 10. marec 2020 do 12. ure. 
Clanki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svo­je clanke, dolge najvec 1500 znakov s presledki, pošljite po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si. Sprejemamo le prispevke v elektronski (word, PDF) obli­ki. Za vec informacij pošljite sporocilo na zgoraj navedeni elektronski naslov. 

VSEBINA 

Uvodnik županje  4 Investicije v vodooskrbo  5 Božicno-novoletni koncert Godbe Lukovica  6 Na obisku pri 90 letniku  8 Postavitev novoletne jelke v Rafolcah 10 Zapojmo detetu Jezusu 10 Koncert glasbene šole POLTON 12 Stelvio in Sella Ronda 13 Arboristika v Moravcah 15 OZVVS Domžale praznuje 20 let delovanja 15 Božicni koncert v Krašnji 16 Turnir ŠTD in KS Rafolce v namiznem tenisu 19 
Hvala, ker zaradi vas življenje tece dalje!  20  
Obvestila  21  
Razpisi  22  
Vabila  23  
Zahvale  24  
Razvedrilo  26  



ROKOVNJAC je glasilo Obcine Lukovica. Brezplacno ga prejemajo vsa gospodinjstva obcine Lukovica; zacasni odgovorni urednik: Iztok Obreza, ure­dniški odbor: Drago Juteršek in Andreja Cokl; ustanovitelj: Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00, m: 051 365 992, jezikovni pregled: Anja Andrejka; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje ogla­snega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obracunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjac je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnicne in materialne možnosti. Nenarocenih clankov ne honoriramo. Clanki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Gradiško jezero, foto: Katka Bohinc. 

Novo leto – novi izzivi 

Spoštovane obcanke, spoštovani obcani, 
novoletni prazniki so mimo, upam, da ste jih preživeli v krogu najdraž­jih ter da so vas napolnili s pozitivno energijo, optimizmom in tudi ka­kšno drzno idejo, ki bo prijetno zacinila vaš vsakdan v letu 2020. Sama bi uvod v novo desetletje rada pospremila z obljubo, da se bomo sku­paj s sodelavci tudi v prihodnje po najboljših moceh trudili zakljucevati obstojece projekte ter snovati in izvajati nove, za obcino Lukovica na razlicnih podrocjih najpomembnejše projekte. 
V tokratnem uvodniku glasila Rokovnjac bi se najprej zahvalila za do-bro delo dosedanji odgovorni urednici, ga. Alenki Leni Klopcic, ki se je z omenjenega mesta poslovila v decembru 2019. Spremembe so edina stalnica v našem življenju in prinašajo nove priložnosti, nov za­gon, novo energijo, zato se že sedaj veselim branja Rokovnjaca tudi v prihodnje. 
Od prijetnih vsebin pa k malo manj prijetnim: v skladu s priporocili, ki jih v svojem revizijskem porocilu o poslovanju Obcine Lukovica v letu 2018 navajajo revizorji, že od oktobra naprej odpravljamo ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti. V prvi fazi smo se osredotocili pred­vsem na postopke, ki jih z doslednim upoštevanjem zakonskih okvirov lahko izvedemo sami v obcinski upravi in neodvisno od drugih institu­cij. V naslednji fazi bodo sproženi tudi ustrezni postopki, povezani z ne­zakonitim in negospodarnim ravnanjem bivšega župana v prejšnjem mandatu, predvsem v letu volitev. Verjamem, da bomo situacijo rešili ustrezno in v korist obcine Lukovica - drugace si, kot vecna optimistka in izjemno pozitivno naravnana oseba, niti ne predstavljam. Vedno na­mrec obstaja pot: enkrat ravna, drugic vijugasta, enkrat položna, drugic strma, obstaja pa! 
Naj vas spomnim, lani jeseni smo izvedli izjemno uspešno ter ucinko­vito srecanje z našimi obrtniki in podjetniki, in na osnovi pozitivnih odmevov bomo s tovrstno organizacijo dogodkov nadaljevali tudi v prihodnje. Eno izmed podrocij, ki naši obcini ponuja številne možnosti razvoja, je zagotovo kmetijstvo. V ta namen bomo v cetrtek 12. mar-ca 2020, s pricetkom ob 7.30 uri, v Kulturnem domu Janka Kersni­ka v Lukovici, organizirali srecanje z nosilci kmetijskih gospodarstev. Želimo izmenjati znanja, izkušnje in dobre prakse, zato se nadejamo udeležbe zanimivih in strokovno izjemno podkovanih gostov. Ker po terminskem planu v mesecu februarju Rokovnjac ne bo izšel, vas že zdaj prijazno vabim, da se nam pridružite! 
Naj današnji uvodnik zakljucim z iskrenim zadovoljstvom, pozitivno mislijo in eno meni najprijetnejših tematik, kulturo. Pred vrati je na­mrec slovenski kulturni praznik - smo ena redkih, ce ne edina država, ki praznik kulture obeležuje z državnim praznikom. In prav je tako, saj se kultura odraža prakticno na vseh podrocjih naših življenj in nas kot narod izjemno bogati. Vabim vas, spoštovane obcanke in spoštovani obcani, da praznik kulture praznujete skupaj z nami, in sicer v petek, 
7. februarja 2020, v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici. 
Rdeca nit obcinske proslave bodo knjižni junaki v oceh otrok. Na prire­ditvi se bodo predstavili naši otroci in domaci kulturni izvajalci, osrednji slavnostni govornik pa bo gospod Tone Peršak (pisatelj, politik, nekda­nji župan obcine Trzin). 
Veselim se srecanja z vami! 
Vaša županja 
Vsem obcanom in obcankam iskreno cestitamo ob kulturnem prazniku. Županja Olga Vrankar s sodelavci 

Za kakovostno vodooskrbo so potrebna redna vlaganja v 
obnove in vzdrževanje sistema 
O delovanju vodovodnega sistema ne razmišljamo, dokler je njegovo delovanje nemoteno. Vendar pa je za nemoteno delovanje sistema potrebna vsakodnevna skrb, kar pomeni redna vlaganja v obnove in vzdrževanje obeh sistemov. 
Vodovodno omrežje v obcini Lukovica obsega približno 75 km cevovo­dov in vec kot 30 objektov (crpališc, vodohranov…). Življenjska doba vodovodnih cevovodov znaša od 30 do 50 let, odvisno od materiala, po tem obdobju pa je treba dele vodovodnega oz. kanalizacijskega sistema nadomestiti z novimi. Dotrajane dele je treba kontinuirano in sistematicno obnavljati, saj v nasprotnem primeru lahko pride do situ-acije, ko je cevovod tako dotrajan, da po njem ni vec možna normalna dobava pitne vode. 
V letu 2019 je bil obnovljen vodovod na Zupanovi ulici 
V obcini Lukovica je bila v letu 2019 izvedena prva faza obnove vodovoda Prevoje-Vrba, in sicer obnova vodovoda na Zupanovi ulici na Prevojah. V okviru del je bilo obnovljenega oziroma zamenjanega 160 m vodovoda in pripadajoci hišni prikljucki. V nadaljevanju je potrebna zamenjava vo­dovoda na celotnem vodovodnem omrežju Prevoje-Vrba. 

Vgradnja UV dezinfekcije na zajetjih Taterman in Žirovše 
Na Crnograbenskem vodovodnem sistemu, ki s pitno vodo oskrbje ob-mocje obcine Lukovica, je zaradi obcutljivosti vodnih virov na vplive s površja treba vodo pred distribucijo v javni vodovodni sistem stalno dezinficirati. Obcina Lukovica je zato konec leta 2019 zagotovila sred­stva za izvedbo ultravijolicne (UV) dezinfekcije pitne vode na zajetjih Taterman in Žirovše, ki onemogoca razmnoževanje mikroorganizmov in zagotavlja kakovostno pitno vodo na viru. UV dezinfekcija je bila v januarju izvedena na zajetju Taterman, v prihodnjih mesecih pa bo do-koncana tudi na zajetju Žirovše. 
Do vgradnje UV dezinfekcije se je izvajala stalna dezinfekcija s klorovim preparatom. Z vgradnjo UV dezinfekcije je oziroma bo zagotovljena neoporecnost pitne vode na samem viru, zato bo kloriranje pitne vode treba izvajati le še obcasno, predvsem v obdobju visokih zunanjih tem­peratur, ko se zaradi segrevanja vode v javnem in hišnih vodovodnih omrežjih poveca tveganje za razvoj mikroorganizmov v vodi in mikro­biološko neskladnost s predpisi. V takšnih primerih je kloriranje vode edina ucinkovita dezinfekcija, saj zagotavlja dezinfekcijo po celotnem omrežju, vse do pipe posameznega uporabnika. Za varno in zanesljivo vodooskrbo je torej pomembno redno vzdrže­vanje, skrben nadzor ter sistematicno vlaganje v obnove omrežja in objektov, saj bo le tako iz naših pip v prihodnje tekla dobra pitna voda. 
jaVno komunalno podjetje prodnIk 


Obnove vodovodnega omrežja so nujne za zagotavljanje kakovostne vodooskrbe. Vgradnja UV dezinfekcije zagotavlja kakovostno pitno vodo na viru. 

Obcina Lukovica v sodelovanju z Razvojnim centrom Srca Slovenije 
vabi vse nosilce kmetijskih gospodarstev z obmocja obcine Lukovica 
na 

1
. 
s
r
e
c
a
n
j
e 
k
m
e
t
i
j
s
k
i
h 
g
o
s
p
o
d
a
r
s
t
e
v
. 

S
r
e
c
a
n
j
e 
b
o 
p
o
t
e
k
a
l
o 
v 
c
e
t
r
t
e
k
, 
1
2
. 
m
a
r
c
a 
2
0
2
0
, 
m
e
d 
8
.
0
0 
i
n 


1
1
.
0
0 
u
r
o
, v 
K
u
l
t
u
r
n
e
m 
d
o
m
u 
J
a
n
k
a 
K
e
r
s
n
i
k
a 
v 
L
u
k
o
v
i
c
i
. 

Program: 

7.30 – 8.00 Sprejem in registracija udeležencev 
8.00 – 8.20 Uvodni pozdrav 
8.20 – 9.00 Predstavitev treh primerov dobrih praks lokalnih kmetij 
9.00 – 10.00 Strokovni predavanji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije 
10.00 
– 11.00 Okrogla miza z mreženjem 

11.00 
– 12.00 Zakljucek s pogostitvijo 


Vljudno vabljeni! 
mag. Olga Vrankar Mojca Štepic županja Obcine Lukovica   v.d. dir. Razvojnega centra Srca Slovenije 

Godba Lukovica zaigrala v glasbeni komediji Lada Bizovicarja 
Clani in clanice Godbe Lukovica po božicno-novoletnem koncertu niso dolgo pocivali. Za njimi je še en v vrsti odmevnih nastopov v zadnjih mesecih. Po decembrski budnici v središcu Ljubljane, ki so jo pripravili Denisu Avdicu in ekipi Radia 1, so se 20. januarja zopet odpravili v slo­vensko prestolnico. Tokrat v trgovsko središce BTC, kjer so nastopili v tamkajšnjem SiTi Teatru. Tam se je odvijala glasbena komedija z naslo­vom »Predstava za vsako priložnost« z znanim televizijskim voditeljem in igralcem Ladom Bizovicarjem v glavni vlogi. V predstavi, ki ima že 100 ponovitev, ima nekdo v obcinstvu rojstni dan. Ker se Lado ne more upreti priložnosti, da bi proslavil tako pomemben dogodek, in ker zelo rad govori, v svoji novi predstavi pove vse, kar ve, pa tudi vse, cesar ne ve o veselju, sreci, ljubljanskih ženinih, modernih otroških imenih … Ob živi glasbeni spremljavi poskuša odgovoriti na težka vprašanja, kot so “kaj je najslabše darilo na svetu”, “kaj imajo caplje z vzgojo otrok” ter “koliko kitic ima pesem Kolk'r kapljic?” V zakljucku predstave je kot presenecenje v dvorano prikorakala Godba Lukovica in na odru slavljenki zaigrala skladbo Vse najboljše. Seveda je sledilo še fotografiranje s slavljenko in obema igralcema predstave La-dom Bizovicarjem in Gašperjem Koncem. Po predstavi so godbeniki v preddverju gledališca obiskovalcem pred-stave zaigrali še nekaj skladb ter tako zaokrožili to lepo in zanimivo iz­kušnjo. 
besedIlo: leon andrejka, foto: Godba lukoVIca 


20. božicno-novoletni koncert Godbe Lukovica 
Praznicen december tradicionalno v obcini Lukovica postreže z godbenim božicno-novoletnim koncertom, ki je bil tokrat že 20. po vrsti. Kot se za takšen okrogel jubilej spodobi, so godbeniki in godbenice pripravili kar nekaj novosti in presenecenj. Datum je bil že tradicio­nalen, 26. december, prizorišce pa novo, prvic so namrec koncert pripravili v Soncni dvorani in bili deležni številnega obiska, saj je blizu 500 obiskovalcev napolnilo novo športno dvorano na Brdu. 

Prireditev se je zacela nekoliko drugace kot obicajno. Godbeniki so se namrec oktobra 2019 v Radecah udeležili tekmovanja slovenskih godb in mažoretnih skupin v korakanju. Dosegli so 91,3 % tock in osvojili najvišje možno priznanje – zlato plaketo s pohvalo. Na zacetku kon­certa so tako najprej prikazali delcek tekmovalnega nastopa, s katerim so zmagali v posebni kategoriji protokol. To je bil dober uvod v uradni del koncerta, ki se mu že vrsto let pridružuje Obcina Lukovica, saj je to hkrati tudi obcinska proslava ob državnem prazniku, dnevu samo­stojnosti in enotnosti. Ob tej priložnosti je kot slavnostna govornica zbrane nagovorila županja obcine Lukovica mag. Olga Vrankar, ki se je najprej spomnila zgodovinskih trenutkov osamosvajanja, nadaljevala z današnjim casom globalizacije in dodala: »Tako kot otrok zdravo raste iz družine, tako tudi država, posebno mlada, potrebuje domovinsko in državljansko vzgojo za odgovorno upravljanje njenega duhovnega in materialnega bogastva, da naše države ne bi nikoli izgubili, da ne bi izgubili zavednega slovenstva in svoje identitete. Samo tako lahko po­koncno in prepoznavno kot posameznik, kot narod in kot država sto­pamo v boljši in varnejši svet.« V govoru se je nato dotaknila domace obcine, katere gibalo razvoja so sposobni posamezniki, cudovite druži­ne, ki ohranjajo našo krajinsko in duhovno podobo in iznajdljivo išcejo vedno nove možnosti preživetja. »Naša prihodnost so talentirani mladi. Vsak obcan je bogastvo, vsak je dragocen. Samo skupno lahko ustvar­jamo obcestvo zadovoljnih obcanov. Z majhnimi koraki smo ustvarili že veliko in prihodnost je odvisna samo od nas,« je zakljucila ter izrekla dobre želje za leto 2020. 


Sledil je glasbeni del prireditve s koncertom Godbe Lukovica pod tak­tirko novega dirigenta Gregorja Dermola. Godbeniki so postregli s pe­strim in raznolikim izborom glasbenih zvrsti. Za vsakega se je kaj našlo, od uvodne Seagate overture do popularnih, narodnozabavnih in ple­snih skladb, vencka Erica Claptona … Manjkale niso niti skladbe, kjer so se predstavili solisti. S tubo je v skladbi Bombastic bombardon navdu­šil Urh Štempihar Jazbec. Avsenikovega Pastircka pa je zaigral Gregor Dermol. Mladi akademski glasbenik, ki je v zacetku leta 2019 prevzel dirigentsko palico Godbe Lukovica, se je tako prvic v tej vlogi predsta­vil na novoletnem koncertu. Za zelo uspešno in kvalitetno opravljeno delo se mu je v govoru zahvalil predsednik Godbe Lukovica Uroš Klop-cic. Poleg tega so bili pohvale deležni tudi vsi ostali, ki so v minulem 

letu kakor koli poma­gali godbi pri njenem delovanju. Ob tem je predsednik podelil tudi plakete novim, mladim clanom or-kestra. Teh je bilo v minulem letu kar pet, kar je zagotovilo, da se za prihodnost godbe v Lukovici ni bati. Po-leg novih clanov so se spomnili tudi tistih, ki se v orkestru udejstvu­jejo že vse od zacetka. Tako je na tokratnem novoletnem koncertu Godba je koncertni pro­gram zakljucila z venc­kom božicnih pesmi. Ocitno se je ta slišal zelo dalec, saj so med skladbo v dvorano priklicali Bo-žicka, ki je s sladkarijami obdaril prisotne in jim zaželel lepe praznicne dni. Seveda je sledil še dodatek h koncertu, ki ga je odlicno – sprošceno in z duhovitimi vložki – povezoval Dejan Krajnc. Skupaj z godbeniki je za­pel tudi Avsenikovo Prija­telji, ostanimo prijatelji. 



Za zakljucek je sledil še obvezni Radetzky marš, s katerim so godbeniki obiskovalce popeljali v novo leto 2020. 


Z zaužitjem grenke caše pelina postaneš klen 90-letnik 
Devetnajstega decembra pred 90 leti je kot drugi od petih otrok prišel na svet Ivan Baloh. V svet je pogledal v prelepem zaselku z eno samo hišno številko, Doline 1 nad Trojanami. Diplomiral je z najvišjo odliko v veliki šoli življenja, ki ga je izklesala in oblikovala v klenega moža in ki je doživel in preživel turbulence, ki jih prinaša tok življenjske poti. 
Doline nad Trojanami ležijo na nadmorski višini 800 m in so prijetno od­maknjene od »posvetnega vrveža«. Ivan pravi, da tu gori gospodari že 80 let, ce vprašate kako, vam življenjska pot Ivana pove, da je pac moral odrasti že pri 10. letih, v težkih casih vojne vihre. Leta 2000 je Ivan Baloh pricel pisati Dolinsko kroniko in jo dokoncal v petih letih. Iz te bogate zakladnice podatkov  tudi crpam in nizam dogodke, kajti Ivan je ob priliki našega obiska imel povedati še toliko drugega. 
Težavna otroška leta Ivana Baloha na Dolinah 
Aprila 1937 je oce Franc kupil Doline oziroma pol Dolin, kolikor je bilo naprodaj takrat. Doma je bil iz Zgornjega Tuhinja, sin vecjega posestni­ka v družini devetih otrok. Vseeno pa je moral poprijeti za marsikatero, povecini kmecko opravilo in to tudi na drugi strani hriba, ki loci Tuhinj­sko dolino od doline Crnega grabna. Vseskozi pa je iskal primerno do-macijo za svojo družino. In našel jo je na Dolinah. Žal se je kmalu pricela druga svetovna vojna. Njihova domacija na Do-linah je bila dovolj na samem, da so k njej ponoci prihajali vecinoma partizani, podnevi pa ovaduhi in okupator. Nešteto hajk in bojev se je zvrstilo skozi vsa štiri leta. Družina Baloh, ki je seveda delala za parti­zane, je utrpela vse mogoce grozote s strani tako gestapa kot ovadu­hov. Tako sta tragicno umrla Ivanova starša. Pet otrok in stara mati so sredi vojne vihre ostali sami, lacni, sestradani in še naprej izpostavljeni vojnim grozotam. Ceprav se je šel Ivan na pragu vojne na Trojane ucit za kovaca, je moral uk po pol leta opustiti zaradi že znanih dogodkov. Zato je tako mlad postal glava družine. Tudi povojni casi niso bili lahki. Zahtevali so veliko garanja, iznajdlji­vosti, pa spet previdnosti zaradi takratnega strogega režima. Scaso-ma so se stvari malo izboljšale, dobil je službo pri takratnem Cestnem podjetju Ljubljana. Odslužil je še tri leta obvezne vojašcine. Cas je tekel naprej in tako so se odrašcajoci otroci pocasi razkropili po svetu. Ker pa je bil Ivan gospodar na Dolinah, jih je moral izplacati, kar je zopet predstavljalo velik financni zalogaj. 
Tudi mlada in zrela leta so Ivanu prinašala nešteto izzivov 
Izkoristil je vsako priliko, srecen ali nakljucen slucaj, ter tako sam in s pomocjo Zadruge ter posojila napeljal do hiše najprej vodovod, elektri­ko in, zelo pomembno, pripeljal oziroma speljal cesto na Doline. Zaslužek je bil majhen in vse mogoce je mislil in se domislil ter leta 1961 doma odprl gostilno. Zacetek je bil težak, ni imel izkušenj, pa se je šel ucit za natakarja, kar mu je pomagalo pri vodenju lokala. Vsekakor ni obogatel, bilo je le za preživetje. Ivan je bil in je še nemirnega duha, vedno v iskanju necesa novega. Toliko let nazaj, ko so bile zime še bele, 
Ivan Baloh danes 
snega je bilo v izobilju, pa si je postavil cilj, da bo naredil smucišce in Ivana Baloha smo obiskali nekaj dni po njegovem 90. rojstnem dnevu. 
seveda žicnico oziroma vlecnico za smucarje. Tudi to ga je stalo nekaj Še mnogo zdravih let in bistrega duha sta mu zaželela županja obcine sivih las, truda in financ. Leta 1970 je uredil smucišce, kupil vlecnico, Lukovica mag. Olga Vrankar in predsednik KS Trojane Borut Smerkolj. 
ki jo je poganjal  dizelski motor. Kar dobro jim je šlo nekaj let, žal pa Božicni prazniki so bili že mimo, na Dolinah pa je bilo zelo veselo. Ivana je zima opešala in nasipala vse manj snega in leta 1996 je dokoncno so se spomnili številni njegovi prijatelji in sorodniki. Vesel je bil tolikšne ugasnilo tudi smucišce na Dolinah. 
pozornosti.  Žena Minka, ki je tudi praznovala rojstni dan, je njegova Kot že omenjeno, življenje Ivanu ni prizanašalo. Pozimi leta 1984 mu zvesta sopotnica že polnih 36 let. V šali je povedala, da jo je snubil in je obilica snega podrla gospodarsko poslopje. Nekaj let je trajalo, da je zasnubil, pa šele ob drugem obisku povedal, da bo z njim vred dobila bilo postavljeno na novo in ker je bilo denarja premalo za obrtnike, jih tudi 100 milijonov pufa. Ampak ga je vseeno vzela. 
je imel le za najpomembnejša dela, ostalo pa je opravil sam, ob kon-Ivan je šegav sogovornik. Povedal je, da je šel pri rosnih 9 letih peš v cu tedna pa mu je pomagala tudi družina.  Komaj je bilo pod streho Ljubljano gledat neboticnik, ki so ga takrat zgradili. Nekaj dni je porabil gospodarsko poslopje, je že hiša klicala po prenovi oziroma popolni za pot v in iz Ljubljane. Za naprej pa ima tudi nekaj nacrtov, in sicer obnovi. To so priceli graditi leta 1997 in jo tudi dokoncevali vrsto let. 
napisati knjigo ali knjige o 28 mlinih, ki jih povecini danes vec ni, kakor Domacini in pohodniki vemo za razgledni stolp na Rebri. Ne vedo pa tudi ne 6 žag in 10 kovacij. Poslovil od nas pa se je tudi v njegovem slo­vsi, da je pobudo zanj dal Ivan Baloh. Blagoviškemu Planinskemu dru­gu: Se vidimo, ko bom imel 100 let, pa glejte, da boste tudi vi vsi prišli. 
štvu je predlagal, da postavijo stolp in res sta organizacijo za postavitev Spoštovani Ivan Baloh, da bi le še dolgo uživali ta dolinski zrak, pa ce-stolpa prevzela takratni predsednik društva Viktor Us in Miro Podbel­prav bo kakšen sklep malo bolj bolel. 
šek. Razgledni stolp, ki stoji na nadmorski višini 885 m, so postavili in otvoritev je bila 30. avgusta leta 2003. 
besedIlo In foto: mIlena bradac 


Skelece misli ob prazniku slovenske kulture 
Želje, da zbudil bi slovenšc'no celo, da bi vrnili k nam se casi srece, jim moc so dale rasti, neveselo …
                                                     (Prešeren) 
Vsakoletni slovenski kulturni praznik nas zavezuje, da se s slovenskega Par-nasa, ki ga je ustvaril Prešernov genij s svojo klasiko, ozremo na neveselo realnost današnje splošne kulturne podobe v naši samostojni državi. Kajti kultura nekega naroda je kompleksna veriga vseh clenov, ki tvorijo cloveko­vo bit in dolocajo njegovo mesto v globaliziranem svetu. Kakšne vzporedni­ce lahko vidimo med Prešernovim osamljenim bojem za uveljavitev jezika »hlapcev in dekel« in dokazovanjem njegove izrazne zmožnosti med suve­renimi evropskimi narodi? Prešeren je iskanju pravih besed in spletu zahtev­nih pesniških oblik podredil vse svoje osebno življenje. A bolj, ko je kopal v globine obcutij, vse bolj se mu je razkrivala moc in lepota domace besede. Našel je izraz za »mokrocvetoce poezije«. Ob ucenjaku prijatelju Matiju Copu in redkih somišljenikih je z vsakim novim verzom dobival potrditev. Ni ga mogla vec prevzeti nemšcina, ceprav je v njej dokoncal najvišje študije. To je bila združitev spoznanja, vztrajnosti, predanosti, ljubezni in upornosti. 
Kako pa je z »ljubo slovenšcino« danes? Vsi priznavamo, da je našo državo Slovenijo skozi stoletja utemeljevala kultura, knjiga, besedna umetnost, ki nas je dvignila nad folklorno raven na vseh podrocjih. Vse, kar imajo veliki, imamo Slovenci v malem, kar je neskoncno dragoceno. In tudi osamosva­jali smo se v zliti samozavesti, da bomo z vsem intelektualnim potencialom zalivali naše »slovensko drevo«. Po treh desetletjih pa se prav po tihem, na vsakem koraku, na vseh družbenih nivojih, s tega drevesa osipljejo listi slo­venstva in naše identitete, samo osamljeni in vse bolj redki domoljubi nas opominjajo, tako kot Boris Pahor: »Nekaj moraš biti. Jaz sem Slovenec. Ce pa nisi nic, si toliko tudi vreden«. 
Kaj in kdo postajamo? Kdaj smo tako zašli? Naš prvi jezik ni vec materinšcina in to v najvišjih akademskih sferah, na univerzi in njenih projektih. Izgublja-mo težko ustvarjeni tehniški jezik, gledališki jezik, na fakultetah postaja ucni jezik anglešcina, ne išcemo vec domacih izrazov; tujke, anglizmi, hrvatizmi, do nerazpoznavnosti zmalicen »razvezani« jezik. Slovenšcina je v javni rabi na dnu. Tujec se v Ljubljani pocuti kot v Vegasu, kajti duh župana Hribarja je pozabljen. Kaj pomagajo knjižni sejmi, kvalitetna dela posameznikov, ce je prevladal zmedeni duh casa. V tem duhu pa rastejo generacije, že druga v samostojni državi. Kje so varuhi državnih institucij, ki jih je kar nekaj, z naj-
Jezus se je rodil tudi zate 
Kar nekaj casa je minilo od postavitve prvega prikaza Jezusovega rojstva, ki ga je upodobil sveti Francišek. Z leti so se jaslice spremi­njale, a le v materialu in izvedbi, pomen je ostal vseskozi enak. 
Obicajno doma stojijo v 'Bohkovem kotku', v novejših hišah kje dru­gje, malce vecje so obicajno postavljene v cerkvah. V zadnjem casu poleg neštetih jaslic lahko obcudujemo tudi jaslice na prostem, da živih jaslic, ki jih uprizarjajo od Postojnske jame do soteske Mlacca pri Mojstrani ter še mnogih drugih krajih ne omenjam. 
Letos se je animatorjem z Brda porodila misel, da bi Jezusovo roj­stvo predstavili cim vecjemu številu ljudi. Tako so se z župnikom Bernardom Rožmanom dogovorili, da tokrat postavijo jaslice tudi na prostoru pred župnišcem. In so zaceli eni s štalco, drugi z izde­lavo ovc in tretji z bolj zahtevnim delom, z izdelavo obrazov. A ne samo Jezus, Marija in Jožef, tudi pastirji in trije kralji so se znašli vmes. In ce vas pot zanese mimo župnišca na Brdu, si jih le oglejte, saj, kakor pravijo, se Jezus ni rodil samo zame, ampak tudi zate. 
besedIlo In foto: draGo juteršek 
višjo Slovensko akademijo znanosti in umetnosti ter Ministrstvom za kultu­ro? Ucenje tujih jezikov je seveda potrebno, a prva je vendar slovenšcina. Za jezik je odgovorna politika in vse njene institucije. Stoletnica ljubljanske univerze ni prepoznala in presodila tega problema. Vzorno materinšcino in njeno izreko slišiš v cerkvi, tam jo tudi mladi bralci zgledno interpretirajo, lep­še kot mediji, da o komercialnih kanalih ne govorimo. 
Kje so meje? In kaj nam pove dejstvo, da že drugo leto zapored ni podeljena Prešernova nagrada za književnost? 
Slovenska kultura dobiva klofute od najvišjega državnega predstavništva – ministrstva in to za najlepši praznicni božicni cas, ki ga kristjani doživljamo kot svetost in kot žlahtno tradicijo. Srce ti zamrzne ob sprijenem »vošcilu umazanim živalim«, ki nima opravicila, ki ni lapsus, ampak kaže duha raz­kristjanjenega casa. Od tu naprej padejo meje evropske civilizacije, ki jo je z vsem brezmejnim umetniškim bogastvom v besedi, glasbi, upodabljanju in arhitekturi ustvarilo kršcanstvo. Kultura smrti, izrojenosti, pranje možganov vseh vrst. Kultura izpraznjenosti. Nekultura in antikultura. 
Oprosti, Prešeren, crnim dejstvom svojih rojakov. Ti si utiral slovenske poti v svojem casu, ki ni bil lažji od današnjega, ko svet stoji pred vprašanjem clove­škega humanisticnega obstoja in ko vrednote umirajo. Kaj jih bo zapolnilo, pa lahko gledamo vsak dan. Slovenci se še vedno opiramo nate v vseh pre­lomnih vrtincih. Še vedno imaš svoje mesto v srcu vsakega Slovenca in tvoja ljuba Vrba je romarski kraj šolarjev in pravih intelektualcev. Na podeželju boš slišal prisrcne prireditve, »mile« strune naših razpotij, in hocem verjeti v naš obstoj in moc slovenskega duha: 
Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet; brate vse, kar nas je, sinov slovece matere. 
Hocem verjeti, da bodo na domacem Parnasu spet zrasla »vredna dela«. 
mojca stoschItzky 


Zapojmo detetu Jezusu 

Postavitev novoletne jelke in prižig luci v Rafolcah 

Vašcani ob prižigu luci v Rafolcah. 
V nedeljo, 22. decembra 2019, so v popoldanskih urah clani KS Rafolce s podpredsednikom Vilijem in najmlajšim clanom sveta KS Rafolce Lo-vrom ter Žanom in ostalimi v deževnem vremenu postavili lepo novo­letno jelko ob kapelici sv. Katarine na zacetku vasi Rafolce. Ob 15. uri so se zaceli zbirati krajani in krajanke z otroki, ki so prinesli dobrote od ocvirkovke do raznih vrst piškotov. KS je poskrbela za pi­jaco, Marjan in Metka pa za kuhancek in caj. Boštjan je z diatonicno harmoniko in priložnostnimi pevci kljub rahlemu deževju poskrbel za prijetno družbo pod dvema velikima dežnikoma. Janez iz Gradišca je z dvigalom pomagal, da so fantje namestili lucke, ki so se ob navduše­nem ploskanju prižgale s pomocjo svetlobnega senzorja. Ob prijetnem druženju so se vašcani pogovorili in uživali v pricakova­nju veselih dogodkov od božica, dneva samostojnosti in enotnosti ter novega leta. Hvala vsem za dobrote in veselo razpoloženje. 
besedIlo In foto: VIktor jemec 

Xaver Gruber in je prevedena v vec kot 300 jezikov ter v svetovnem merilu velja za najbolj izvajano pesem vseh casov. Mladinski in otroški pevski zbor sta tako na nedeljo Jezusovega kr­sta božicni cas s prepevanjem božicnih napevov zakljucila v cerkvi svetega Luka v Spodnjih Praprecah. Vezno besedilo, ki ga je napisal Janez Meden, nam je govorilo o zgodbah, iz katerih smo se lahko marsikaj naucili. Petra Avbelj, zborovodkinja in gonilna sila obeh zborov, je k sodelovanju povabila še animatorje, ki so z igro še do-datno poudarili vsebino nekaterih pesmi. Ob koncu koncerta v en-kratni akusticni cerkvi sta nas nagovorila še Petra in domaci župnik Bernard Rožman. Ce se je Petra zahvalila tako pevcem kot poslušal­cem in povedala, da bi radi zapete pesmi posneli na zgošcenko in da se kot vedno zatakne pri denarju, se je Bernard zahvalil mladim za res cudovit pevski vecer in že vnaprej tudi za druženje po koncertu ter podelil blagoslov. Ceprav je sapa dala vedeti, da je v cerkvi hladno, nam je bilo pri srcu in tudi drugace lepo in nas ni prav nic zeblo, sicer smo bili po koncu deležni še številnih sladkih dobrot, caja in kuhanega vina – komu naj bi se ob vsem tem še mudilo domov. Na poti domov so v nas še od­zvanjali božicni napevi in upamo, da jih v prihodnjem letu dobimo že na zgošcenki.   
besedIlo In foto: draGo juteršek 

Luc miru iz Betlehema 
Luc je tu. Caka, da jo ponudim bližnjemu in z njenim plamenom zane­tim mir. Vendar se bojim … Cesa se bojiš? Strah me je, da moj plamen ni dovolj velik in jaz nisem dovolj dober, da ga ponudim drugim. Kako naj jim stopim naproti, ne da bi me odrinili od sebe? Kaj, ce zaradi mene zavrnejo plamen in mir, ki ju prinašam? Res je, da nikoli ne boš dovolj dober za vse. A zakaj bi te to ustavilo? Kako naj bi me ne ustavilo? Nikoli ne moreš ugajati vsem, a zame boš vselej dovolj dober, ker te imam rad. Ko to sprejmeš in v svetlobi plamena pogledaš socloveka, vidiš, da je tvoj brat in ne nasprotnik, tvoja sestra in ne sovražnica. Naj potem še gorim? Vedno. Samo z lucjo lahko preženeš temo in samo z ljubeznijo lahko prižgeš mir. Ne boj se goreti! 

Takšna je poslanica letošnje Luci miru iz Betlehema, ki jo spremlja geslo Ne boj se goreti. Na 4. adventno nedeljo so  jo skavti prinesli tudi v cer­kev svetega Tomaža v Krašnji. Poslanico letošnje Luci miru je na koncu svete maše prebral domaci župnik Anton Potokar in ob tem poudaril, kako se bodo porabila letošnja zbrana sredstva. Ne boj se goreti – geslo letošnje Luci miru nam sporoca, da je vredno goreti in izgoreti za dru­gega, saj le luc prežene temo in le ljubezen prižge mir. In potem, ko so prevzeli plamen Luci miru, so ga doma postavili na okenske police, saj se Luc miru ne boji goreti in nam svetiti v nov dan. 
besedIlo In foto: draGo juteršek 
Božickovanje 
Center za socialno delo Osrednja Slovenija - vzhod, enota Domžale, je s pomocjo projekta Božicek za en dan obdaril 180 otrok iz vseh petih obcin. V ta namen smo organizirali dogodek na Osnovni šoli Rodica, kamor smo povabili vse otroke, ki so bili izbrani. 

Zunanje jaslice v Rafolcah 
Pred vhodom v še dokaj novo hišo na koncu Rafolc, št. 42, po 23. decembru že vec kot 10 let vidimo zunanje jaslice, ki jih je s po­snemanjem svojih staršev po poroki in preselitvi v Rafolce prinesla Urša Barle. Oce, mama in oba otroka gredo vsako leto konec no-vembra ali v zacetku decembra v gozd nabirat mah, ki ga doma posušijo. Dva ali tri dni pred božicem postavijo osnovo oz. pod-lago za jaslice, za kar porabijo vecje kose lesa in palete, nato se položijo razni štori in kamni ter lucke. Na božicni vecer se položi mah, postavi hlevcek in druge dodatke, na koncu pa še keramicne kipce v velikosti 10 do 25 cm. 

Urša z družino je ponosna na ohranjanje tradicije in z veseljem postavlja jaslice, ki so vsako leto nekoliko drugacne, doda se kak kipec oz. grad ali pa kakšna druga okrasitev. V letu 2018 so se od­locili, da iz siporeksa in stiropora izdelajo še dodatne gradove, iz kamna pa so naredili žuborec potocek. Pri postavitvi jaslic sodelu­je vsa družina. Otroci pomagajo nositi material, mož pomaga pri osnovi, Urša pa je organizatorka in z novimi pristopi vnaša vsakole­tne spremembe. Ker je veliko dela, si vsako leto rezervirajo vsaj dva do tri popoldneve, da se vse kvalitetno postori, na takšen nacin se tudi pripravijo na božic in božicne praznike. Krajani in nakljuc­ni sprehajalci so navdušeni nad tako postavitvijo jaslic in upamo, da se bo ta lep obicaj prikazal še pred katero hišo v naši krajevni skupnosti. 
besedIlo In foto: VIktor jemec 
Gre za zacetek nove zgodbe, ki nastaja s pomocjo medsebojnega so-delovanja in njen namen je, da se vsaj obcasno prižgejo iskrice v oceh tudi tistih, ki jim življenje prinaša težje življenjske zgodbe. Po njenem govoru je nastopil cas, da se nam pridruži Božickov škrat, ki je prišel šele, ko smo bili dovolj glasni, da smo ga priklicali. Škrat se je pogovoril z otroki in nato so skupaj priklicali Božicka, ki je prišel z nasmehom na ustih in s posebnim sporocilom, da nas ima rad. Povedal je, da je »imeti rad« najvecja vrednota in tisto, kar je pomembno. Škrat je pricel s klica­njem otrok in vsak otrok je prejel darilo. Po prejetju darila so se otroci lahko slikali skupaj z Božickom ob novoletni jelki. Na obdarovanju so bili prisotni tudi novinarji RTV Slovenija, ki so pri­pravili krajši prispevek za jutranja porocila o našem obdarovanju otrok, kar nas je razveselilo, saj naše delo ni bilo spregledano. Ob tej priložno­sti se zahvaljujemo vsem, ki ste pripomogli pri soustvarjanju nasmehov na otroške obraze. Njihova pomoc ne sme biti spregledana, saj gre za prostovoljce projekta Božicek za en dan, za prostovoljce zavoda Ucenje za življenje, za prostovoljca Luka iz podjetja Tilt in za Rotary Club Dom-žale, ki je pomagal z donacijo za kritje gledališke družine Kolenc. Za­hvaljujemo se tudi Osnovni šoli Rodica za vecnamenski prostor, ki nam ga je odstopila, in topel sprejem. Gospe ravnateljici Mileni Vidovic se zahvaljujemo za njeno dobrodošlico in njen cas. Na koncu ne smemo pozabiti še na vse ljudi, ki so sprejeli izziv in postali Božicki za en dan. Z dobrim medsebojnim sodelovanjem ste vsi poskrbeli za veselje, kar je bil naš cilj in z veseljem bomo poskrbeli, da se naša zgodba nadaljuje tudi v prihodnje, kar si je v govoru zaželela tudi naša Simona Rihter. Ob tej priložnosti vsi zaposleni na CSD Osrednja Slovenija - vzhod želi-mo vsem obcanom in obcankam vse dobro v letu 2020.  
besedIlo In foto: sImona pIrc jenko, Vodja projekta ucenje za žIVljenje 
Svetloba jaslic v Imovici 

Stari verski obicaj, božic z jaslicami, že dolga leta ohranjajo in oži­vljajo tudi v družini Kocjan v Imovici. Starši so s svojimi otroki ne­govali in spoštovali to versko obeležje. Jaslice so pri njih vedno v ospredju božicnega dogajanja in tako je še danes. Slednje so dopolnjevali iz leta v leto, nekoc v stanovanju, danes zu­naj na pokriti terasi. Priložnostno sem se odzval povabilu na ogled in imel kaj videti. Velicastne jaslice, ki obsegajo kar nekaj kvadra­tnih metrov površine, so vabljive prav za vsakogar. Tudi sorodniki, ki živijo v Švici in na Nizozemskem, se vsako leto za božic vracajo domov in se skupaj poveselijo ob njih. Zelo zanimiv sestavni del jaslic ponazarja šentviška cerkev Sv. Vida, ob njej pa portret mlina s šumecim navdihom padajoce vode, ki krasi in upodablja takratno malenjsko Kocjanovo hišo v Imovici. V sklopu jaslic moram omeniti, da je opaziti tudi maketo brdske­ga gradu in znameniti Jeruzalem z mogocnim obzidjem, katerega dopolnjuje vrsta živali takratnega casa. Menim, da je vsa zamisel, delo in navdih Kocjanovih vredno vse pohvale. Jaslice si lahko ogledate vse do svecnice. 
besedIlo In foto: tone habjanIc 

Dalmatinski pušeljc – Ženska klapa Kamelije in Klapa Lavanda 
Koncert dalmatinske glasbe s cukrcki iz sveta slovenske popevke. 
Kakšen zanimiv obcutek – pripravljati koncert dalmatinske glasbe z vo­njem po morju v obdobju, ko vse utripa v pisanih luckah in je zrak poln cimeta, kraguljckov in skladb, kot so Jingle Bells, All I want for christ-mas is you in podobne. Ta podvig Kamelij je bil v stilu tega, kar je letos moj brat dodal k svojemu vošcilu: »All I want for Christmas is June.« Ne mara mraza in zime, komaj caka poletje. No, na vecer 3. januarja se je iz­kazalo, da ni edini, saj so ljubitelji poletja, morja in dalmatinske glasbe že pol ure pred koncertom dvorano Kulturnega doma Groblje zapolnili prav do zadnjega koticka. 
Že po prvi skladbi smo zacutile, da publika res diha z nami. Vsi skupaj smo uživali tako v ljudskih dalmatinskih skladbah, ki smo jih izvajale a capella, kot tudi v priredbah popularne dalmatinske muzike; prav tako odprti pa so bili poslušalci tudi za slovenske popevke. Skladbe Vino i gitare, Ti si moja ljube­zen in Ne bodi kot drugi so tudi tokrat zazvenele s citrami (Damjana Prapro­tnik), prvic pa sta Romanca (Božic) in Damjana vzeli v roke tudi svoji kitari, tako da smo na ta vecer Kamelije predstavile skladbi Sjecanje na Velu luku in Ribari v novi preobleki. V osrednjem delu vecera smo oder prepustile gostom, Klapi Lavanda. Mo-ška klapa (ena boljših pri nas!), klasika dalmatinske glasbe – kako bi ne bilo obcinstvo navdušeno? Ležerno, pa hkrati strastno, kot oni to znajo, so ubirali strune in nizali znane obmorske melodije drugo za drugo … Pravi balzam za od zime premraženo celinsko dušo! 
Decembrsko srecanje mladih iz družin, ki izvajajo rejniško dejavnost v Srecni hiši v Lukovici 
Ob izteku leta, smo v petek 13.12.2019 skupaj z mladimi iz dru­
žin, ki izvajajo rejniško dejavnost, gostovali v Srecni hiši v Lu-
kovici. Zbralo se je skoraj trideset mladostnikov in mladostnic. 

Preživeli smo prijeten, sprošcen in zabaven vecer, iz katerega so mladi odhajali z novimi dobrimi socialnimi izkušnjami zabavnega druženja brez pomoci alkohola ali droge. Vsi smo aktivno sodelovali in se pri­stno zabavali v družabnem  programu z animatorjema Metko in Go-ranom Macuro. V igrah so mladi pokazali veliko domiselnosti, zdrave tekmovalnosti, pripadnosti skupini. Prav vsi so lahko doživeli potrdi­tve o uspešnosti svojega sodelovanja. Alenka Lena Klopcic je s pomocjo pekarne Srcek poskrbela za pogo-stitev in sladkanje.  S podporo Rotary cluba Domžale smo za vse mla­de pripravili božickova darila. V financni izvedbi srecanja sta sodelova­li preko sofinanciranja programov Društva rejnic in rejnikov Domžale obcini Lukovica in Moravce. 

Po zahvalah vsem zaslužnim za ta dogodek (Kulturnemu domu Groblje, JSKD Domžale, Kulturnemu društvu Domžale, Klapi Lavanda in umetni­škemu vodji Primožu Leskovcu) sta koncert zakljucili obe klapi družno s skladbama Pastirce mlado i milo in Ružo moja crvena. Ker pa je publika dovolj prepricljivo izrazila, da hoce še, smo cisto za konec vsi skupaj, tudi obcinstvo, zapeli popevko, ki se jo vselej lahko zapoje tudi brez vsake vaje 
– Dan ljubezni. Za Kamelije je bil to res nepozaben vecer – dragocena izkušnja in mocna spodbuda za naprej, da bomo lahko skupaj z našim tako toplim obcinstvom delili še veliko tako prijetnih trenutkov. Pa cim prej! 
besedIlo: marIja kaVcIc, foto: jan šuštar 
Koncert glasbene šole POLTON 
V Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici smo se na 6. no-
voletnem koncertu glasbene šole POLTON, ki je bil v soboto, 
7. decembra 2019, ponovno prepustili cudovitim božicno-no­voletnim melodijam izpod rok mladih nadobudnih ucencev. V dobro uro trajajocem koncertu so se nam predstavili ucenci diatonicne harmonike, klavirja in flavte. 

V uvodu v glasbeni vecer nam je harmonikarski orkester s Tomažem Jemcem zaigral snežni valcek T. Koschata. Nato so nastopili najmlaj­ši ucenci glasbene šole. Najmlajši na diatonicni harmoniki so se nam predstavili šestletna Matija in Tevž ter sedemletna Hana in Grega, ki so nam zaigrali otroške melodije, sledili so še trije sedemletni ucenci klavirja, Žan Rafael, Zoja in Patrik, ter sedemletna ucenka flavte Maja. Zaigrali so nam božicno-novoletne melodije, kot so Sveta noc F. Gru­berja, Jelencek Rudolf J. Marksa in Siva kucma J. Bitenca. V nadalje­vanju smo se prepustili zvokom diatonicne harmonike in klavirja ob melodijah, kot so Zadnjo noc v letu L. Slaka, Jingle Bells J. Pierponta, angleško Želimo vam srecen božic, nemško Christmas tree, Bele sne­žinke A. Cerneja in ostale melodije slovenskih velikanov narodnoza­bavne glasbe. Za konec pa smo slišali še duet harmonik Žana in Leje, ki sta nam zaigrala Daj mi poljub J. Potrebuješa, in dekliški trio harmo­nik Nike, Katarine in Lane, ki so nam zaigrale Belo snežinko M. Kinella, in fantovski trio harmonik Žana, Denisa in Jaka, ki so nam za konec zaigrali novoletno melodijo Fletno se imamo V.&S. Avsenika. Po koncertu nas je vse skupaj zopet pricakala pogostitev, ob kateri smo si lahko izmenjali vtise, se malo okrepcali in cestitali vsem nasto­pajocim ter uciteljem za cudovito izpeljan koncert. Res je lepo videti 

V imenu vseh mladih se našim podpornikom v Centru za socialno delo toliko mladih glasbenikov, ki celo leto pridno vadijo, da nam lahko Domžale in Društvu rejnic in rejnikov Domžale iskreno zahvaljujemo. pripravijo tako lep glasbeni vecer. 
besedIlo In foto: marta tomec, sVetoValka za rejnIške družIne besedIlo: VIktor jemec, foto: maja jemec 
Stelvio in Sella Ronda 

Kolesarski navdušenci iz obcine Lukovica smo se dogovorili, da bomo avgusta poskusili sreco z epskim vzponom, kot mu recejo italijanski kolesarji. Po dveh (2017, 2018) zaradi vremena neuspešnih kolesarskih odpravah na enega najbolj znanih prelazov Evrope nam je bilo v tretje vreme le naklonjeno. Osvojiti neprekinjen vzpon, dolg 26 kilometrov, na prelaz Stelvio v italijanskih Dolomitih, ki leži v neposredni bližini tromeje med Italijo, Švico in Francijo, in naslednji dan prekolesariti še Sella Rondo, je bil kar izziv. V zgodnjih jutranjih urah smo se zbrali pred kolesarsko in servisno trgovino MotoSet, kjer smo naložili kole­sa in prtljago v kombi ter se odpravili na vožnjo s kombijem do kraja Pratto (Italija), kjer je bil predviden start epske in po slikah na internetu sodec ene najlepših gorskih cest na svetu. Natrenirani, kolikor nam je cas dopušcal, smo docakali vrhunec sezone, kot se radi pošalimo pred takšnim podvigom. V kraju Pratto smo z vsem spoštovanjem »pognali« pedala in se lotili vzpona. Motivacije za vzpon nam ni manjkalo, saj so bila pricakovanja prelepih razgledov in narave vecja od napora zaradi neprekinjenega vzpona, in to v soncnem vremenu, ki nam je tokrat šlo na roko. Med vzponom smo se vzpodbujali in naredili tudi nekaj lepih fotografij. Tekocino smo lahko polnili na obcestnih virih, ki pritecejo iz skal. Po dobri uri grizenja pedal se nam je odprl pogled. Takšen, da ni­smo vedel, ali je resnicen ali so to le posnetki iz YouTuba. Prelepa narava na višini nad 2000 m in neverjetno lepo speljana ovinkasta cesta do najvišje tocke prelaza, 2750 m. Zelo zanimivo je bilo, da so med kolesar­ji prevladovali starejši, stari nad 60 ali 70 let. Je pa omenjena cesta zelo obljudena za motoriste in seveda športne avtomobile. Prevladujejo znamke Porsche, Ferrari in motorji znamke BMW. Tudi starodobniki teh istih znamk niso bili redkost. Slišali pa nismo samo hrumenja motor-jev, ampak tudi svizce med soncenjem na pašnikih ter njihov poseben zvok, s katerim se sporazumevajo. Na kolesu namrec naravo vidiš, slišiš, cutiš in doživiš, tega v avtomobilu ali na motorju ni. Serpentina za ser­pentino je pobirala našo energijo, ampak naši »treningi« po lukoviških, moravških, zasavskih in trojanskih hribih tudi niso bili od muh, kar ne­nazadnje dokazuje tudi šampion Roglic. 

Vsi smo prispeli na vrh in tam je seveda sledila nagrada v obliki ste­klenega pokala, tekocine zlate barve z belo krono na vrhu. Na prelazu pa je bilo veliko ljudi, turistov, stojnic ob cesti in gostilnic, v katerih se izletniki lahko okrepcajo, ter cudovit razgled po prelepi pokrajini in vršacih. Ker so temperature na vrhu kar 10 stopinj nižje kot v dolini, smo morali po krajšem postanku aktivirati “bremze” ter se spustiti po serpentinasti cesti do izhodišca. Z dvema besedama: Naporno, ampak vredno je bilo osvojiti Stelvio!. 

Ker se v 600 km oddaljen kraj nismo odpeljali osvojit samo en vrh, smo kolesarski izlet naslednji dan dopolnili še s krožno vožnjo okoli zelo znane gore Sella. Ljubiteljem smucanja zelo poznani kraji, kot so Colfo­sco, Corvara, Arraba, Canazei ...., so kraji, ki jih povezuje tako znamenita cesta kot tudi ime smucarskega kroga z imenom Sella Ronda. Omenjena cesta precka 5 prelazov in je, kot že samo ime pove, krožna (ronda). Poti smo se lotili v kraju Canazei v smeri urinega kazalca s po­stanki na prelazih Sella, Gardena in Compolongo ter daljšim postan­kom v kraju Arabba, kjer je bil potreben servis ene od pocenih špic v kolesarskem servisu. Sledil je še zadnji vzpon na Pordoi ter vecji posta­nek in »podelitev« steklenih pokalov zlate barve z belo krono na vrhu. Vozili smo se skozi precudovito naravo in med pritiskanjem na pedala kar pozabili na napore, ki so potrebni, da se vzpenjaš po cesti in »serij­sko« osvajaš kilometre v višino in dolžino, in kjer je neprecenljivo to, da imaš ob sebi odlicno družbo enako mislecih. Med na trenutke tiho vožnjo ob opazovanju vršacev ni redkost v navpicni in ogromni steni opaziti plezalca, dva ali tri ... 


Cebelarsko društvo Lukovica v letu 2019 
Vpetost v prostovoljne organizacije in društva clanom omogoca, da se družijo z ljudmi, ki imajo nekatere skupne interese oziroma skupne po­glede. Prav druženje in povezovanje clanov je pomembno tudi v Cebe­larskem društvu Lukovica. Leto 2019 je bilo za naše društvo jubilejno leto, leto, ko smo praznovali 100 let od zacetka društvenega delovanja našega podrocja. Poleg našega društva so enak jubilej praznovala še cebelarska društva: Domžale, Dolsko, Krtina Dob in Moravce. Skupaj smo društva pripravila obširen zbornik in ga tudi predstavila zainteresirani javnosti. Imeli pa smo tudi skupno slovesno prireditev in strokovni simpozij. Me-nimo, da je izredno pomembno, da se tako clani kot obcani zavedamo, da je sicer pomen cebel okolju prakticno neprecenljiv, kakor tudi, da so se vsega tega zelo dobro zavedali cebelarji, ki so delali in ustvarjali tudi v obdobju, ko so bili pogoji za normalno življenje zelo težki. Kljub velikim zalogajem okrog obeležja 100-letnice delovanja pa je bilo naše društvo aktivno pri vseh ostalih dejavnostih, ki jih že tradicionalno uvrstimo v letni program. Tako smo med drugim organizirali prikaz rezi sadnega drevja v sadovnjaku na Brdu, v aprilu smo imeli sveto mašo z namenom dobre letine in v spomin na pokojne cebelarje, pa delov-no akcijo v okolici centra CZS, organizirali smo strokovno ekskurzijo na Gorenjsko, kostanjev piknik, udeležbo v vrtcih ob dnevu slovenske hra­ne … in vseskozi skrbeli tudi za izobraževanja clanov, cemur v društvu dajemo res velik poudarek. Dogodkov je bilo res veliko, podrobnejše opise in fotografije pa lahko najdete na društveni Facebook strani. Aktivnost clanov je bila skozi leto zelo dobra, predvsem pa je bilo cuti-ti pozitivno energijo in ponos ob praznovanju tako lepega in spoštlji­vega jubileja. Žal pa si bomo preteklo leto zapomnili tudi po težki in razmeroma slabi cebelarski sezoni. Nikakor pa nismo pricakovali, da nas bosta za vedno zapustila clana Niko Urbanija in clan z najdaljšim 
Gremo v gore 

Ob izteku starega leta izrecemo številne obljube in del njih nam v no-vem letu uspe tudi izpolniti. Kar nekaj obljub, izrecenih v letu 2019, je clanom in clanicam ŠKD Bregar uspelo realizirati in med prvimi tudi v letu 2020 je vsekakor tradicionalni izlet na Cemšeniško planino. Priljubljeno izletniško tocko clani, clanice in simpatizerji obišcejo na drugi januar, da porabijo nekaj cez praznike pridobljenih kalorij in kilo-gramov. In ce je v dolini termometer kazal minus, nas je na višini 1120 metrov nad morjem pricakalo sonce in temperature nic kaj primerne za ta letni cas. Sonce je ozracje ogrelo na prijetnih 10 stopinj in mnogi so se spraševali, le cemu smo se toliko oblekli. Da je vreme tisto, ki kroji obisk v planinah, smo se ponovno lahko pre­pricali tudi tokrat, saj so številni obiskovalci napolnili tako koco kot pro-stor pred njo. Sila pisana malica iz nahrbtnika, saj je vsak prinesel nekaj dobrot, caj ter nekaj osvežujoce pijace iz koce in dan je bil popoln. Še skupno fotografiranje in pot nas je vodila nazaj v hladno dolino, a kaj moremo, vsega lepega je enkrat konec. Ostaja obljuba, da se še, dokler bo sneg, skupaj napotimo v Tamar in tudi tam uživamo v naravi. 
besedIlo In foto: draGo juteršek 


društvenim stažem Anton Raspotnik. Z letom, ki je pred nami, se tudi za naše društvo zacenja nova zgodba. Verjamemo, da na trdnih temeljih, ki jih naše društvo zagotovo ima, ne bo težko delovati. Vsekakor bomo delovali v dobrobit razvoja te cudo­vite panoge na našem podrocju. Hvala vsem, ki nas podpirate! Želimo si še naprej dobrega sodelovanja z obcani, gospodarstveniki, osnovno šolo, vrtcem, župnišcem, Cebelar­sko zvezo in Obcino Lukovica. 
besedIlo: mItja nakrst, predsednIk cd lukoVIca, foto: cd lukoVIca 
Prijetno s koristnim v DPŽ Lukovica 
V društvu podeželskih žena Lukovica skušamo vsako praznovanje zdru­žiti tudi z necem zanimivim. Dejstvo je, da smo vse že kar v letih in se težko odpravimo od doma. Ce pa je tema zanimiva je takoj lažje. Tudi letošnje praznovanje, 14. decembra v Cebelarskem centru na Brdu smo združile s predavanjem upokojene doktorice znanosti dr. Jožice Šelb Šemerl na temo Uporaba industrijske konoplje za boljše zdravje.  Poducila nas je o zdravilnih ucinkih olja, semen, cajev in moke. Ena cajna žlicka olja zjutraj pol ure pred obrokom baje dela cudeže. Caj pomiri po dolgem in napornem dnevu ter pomaga za boljši spanec. Seme konoplje vsebuje veliko omega 3 in omega 6 mašcobnih kislin, ki so kljucne za vrhunsko delovanje cloveškega organizma. Kljucnega pomena pa zato, ker jih naše telo ne proizvaja samo. Poducila nas je tudi, da lahko iz konoplje izdelamo vse kar je plasticno. Torej hitreje, varneje , razgradljivo in obnovljivo. Predstavila nam je še sorodno rastlino ricek. Cas in ljudje pa bomo naredili svoje in morda drugo leto na novoletni zabavi tudi  me nazdravimo s cajem iz semen. Tokrat smo se zadovoljile kar s kruhom in pecivom . Naj se še zahvalimo Cebelarjem za brezplacno uporabo lepih prostorov in jim želimo vse dobro. 

Arboristika v Moravcah 

Delavnica Društva lastnikov gozdov Tisa Domžale o vzdrževanju dreves v urbanem okolju. 

V okviru Društva lastnikov gozdov Tisa Domžale ob koncu vsakega leta organiziramo kakšno predavanje ali delavnico. Že kar nekaj casa sem raz­mišljal, da bi lastnikom gozdov enkrat predstavili arboristiko in s Primožem Žunterjem sva se že veckrat pogovarjala o tem. Primož Žunter je po rodu Savinjcan, živi pa na Malih selih pri Vacah in vec­krat se srecava v gozdu, saj pogosto seka tudi v okolici Moravc. Primož vodi podjetje Gozdarstvo in višinska dela Primož Žunter, s.p. za secnjo in spra­vilo lesa. Podjetje ima vso potrebno mehanizacijo, med drugim gozdarski zgibnik Welte. Primož je tudi arborist in se je o tem izobraževal tudi v Av-striji. Skupaj z bratom veckrat obrezujeta drevje v urbanem okolju, najvec v okolici Ljubljane. 
Po navadi so drevesa obrezana prevec 
Dopoldne na dan pred Miklavžem se nas je v brunarici Društva krajanov Tuštanj na Cegunci zbralo okoli 25 gozdarjev in lastnikov gozdov. Zaceli smo s predavanjem o arboristiki, ki ga je pripravil Andrej Pahovnik, tudi arborist. Arboristika je veda, ki se ukvarja s sajenjem in vzdrževanjem dreves v ur­banem okolju. Andrej nam je predstavil, kako pomembno je, da se drevo obreže pravilno. Veliko je namrec nepravilno, po navadi prevec obrezanih dreves. Nestrokovno obrezovanje na primer izgleda tako, da odžagajo vrh drevesa in ga znižajo na polovico. Tako drevo se kasneje grdo obrase nazaj in v nekaj letih je višje, kot je bilo prej, slabo izrašcene veje pa so bolj nevar­ne kot prej. Pravilno se obreže samo suhe veje, ki so nevarne, da bi padle na koga, krošnja pa se oblikuje s krajšanjem vej. Vej, debelejših od 10 cm, se ne odžaga. Pri odstranjevanju vej je pomembno, da vsako vejo odstranimo v treh korakih. Najprej zažagamo od spodaj, nato zgoraj, da zmanjšamo njeno težo, in nazadnje odžagamo štrcelj tako, da pustimo vejni ovratnik. S tem preprecimo zatrganje veje oz. preprecimo, da bi veja ob rezi za seboj pote­gnila še skorjo debla v obliki traku. 
Lestve ne uporabljajo, ker je prenevarno 
Predavanju je sledila predstavitev opreme, med katero spadajo enorocna motorna žaga, rocna žaga, plezalni pasovi, vrvi, ostroge, razni pripomocki za vzpenjanje in spušcanje po vrvi … To je zelo zanimiva in tudi zelo draga oprema, ki pa omogoca varno obžagovanje drevja. Zanimivo je, da lestve ne uporabljajo, ker je prenevarno. Veliko lastnikov gozdov, ki so se nestro­kovno lotili obžagovanja, se je že poškodovalo tako, da jim je odžagana veja podrla lestev, na kateri so stali. Nato smo se vsi skupaj odpravili do bližnjega debelejšega hrasta. Andrej nam je pokazal, kako plezanje na drevo in obžagovanje izgleda v praksi. Splezal je okrog 10 metrov visoko, obžagal drevo ter napeljal vrv, da bi lahko na drevo varno splezali tudi mi. Kdor je želel, se je lahko preizkusil v plezanju na drevo s pomocjo plezalnega pasu in ostrog na nogah. Ceprav je bilo to videti enostavno, se nas je nekaj prepricalo, da temu ni tako. Primož Žunter in Andrej Pahovnik sta na koncu še obžagala in posekala nekaj dreves, ki so ogrožala brunarico Društva krajanov Tuštanj. Dan smo zakljucili v njenem prijetnem okolju ob odlicnem golažu. Za go-stoljubni sprejem se iskreno zahvaljujem Društvu krajanov Tuštanj, še po­sebno pa predsedniku Francu Cerarju za pomoc pri organizaciji delavnice ter Primožu in Andreju za lepo predstavitev. 
besedIlo In foto: boštjan šneberGer, reVIrnI Gozdar 

OZVVS Domžale praznuje 20 let delovanja 
Veterani vojne za Slovenijo na podrocju Upravne enote Domžale smo združeni v OZVVS Domžale. V svojih vrstah imamo pripadnike TO (teritorialne obrambe), civilne in narodne zašcite ter vse druge posameznike, ki so kakor koli doprinesli k osamosvojitvi naše države. 
Letos mineva 20 let, odkar nastopamo kot samostojna pravna oseba, še prej pa smo bili clani Združenja, ki se je leta 2000 preimenovalo v Zve­zo veteranov vojne za Slovenijo. V našem obmocnem združenju je vec kot 500 clanov, dobrih 75 % jih redno placuje clanarino, kar je tudi naš glavni vir financiranja. Ostala denarna sredstva, ki jih potrebujemo za redno delovanje, pa zberemo z raznimi donacijami in dotacijami obcin Domžale, Mengeš, Lukovica in Trzin. Naše glavno podrocje delovanja je skrb za krepitev domoljubja, ohra­njanje spomina na priprave in osamosvojitev Slovenije, skrb za posta­vitev in ohranjanje obeležij, ki se nanašajo na osamosvojitveno voj-no, pridobivanje pisne, slikovne in zvocne dokumentacije iz obdobja 1990–1991, sodelovanje na spominskih svecanostih in praznovanju državnih praznikov. Vec ali manj redno sodelujemo z ucenci višjih razredov osnovnih šol ter jih seznanjamo z nastankom naše samostojne države. S to dejavnostjo poskušamo mladim pomagati pri razumevanju odnosov med državo in državljani in malce izboljšati stopnjo domoljubja pri mladih. Jubilej smo pred dnevi v Grobljah praznovali tudi s kulturnim progra-mom, saj brez kulture ne more obstajati noben narod, zato smo v prvi vrsti tudi veterani dolžni, da jo spoštujemo in negujemo. V kulturnem programu so sodelovali: s prelestnim glasom solistka Eva Cerne, z mladostno vihravostjo Otroška folklorna skupina Domžale in vedno prešeren harmonikar Luka Razpotnik. 
Iz rok podpredsednika ZVVS Danijela Božica smo prejeli jubilejno pla-V nadaljevanju je predsednik združenja Janez Gregoric na kratko opi­keto, podelili pa tudi priznanje za castnega clana OZVVS Domžale g. 
sal uspešno prehojeno pot veteranskega društva in k besedi povabil še Francu Jericu, županu obcine Mengeš, za izjemno uspešno in zgledno prvega predsednika Dominika Grmeka in tedanjega podpredsednika obojestransko sodelovanje. 
Janeza Kušarja. 
besedIlo: janez GreGorIc, foto: ozVVs domžale 


Praznicni december s silvestrovanjem v DU Lukovica 
V mesecu decembru se radi ozremo nazaj in ocenjujemo delo, ki smo ga opravili med letom. Tudi clanice rocnodelskih delavnic smo se sre-cale pri Bevcu, kjer smo ob prijetnem druženju ugotovile, da je bilo leto uspešno. Veliko novega smo se naucile, kar smo pokazale z darili, ki smo jih pripravile. Nepisano pravilo je, da moramo darila izdelati same, kar smo tudi naredile. Ob klepetu je cas hitro minil in veselimo se že novega leta, novih delavnic in novih izzivov, ki nas cakajo. December pa je popestrilo tradicionalno silvestrovanje, ki smo ga pri­pravili 18. 12. 2019, v Gostišcu  Cebelica. Zbralo se nas je lepo število. Predsednica Marijana Grošelj nas je pozdravila z lepimi mislimi o pri­jateljstvu. »Veselite se življenja in uživajte sedanjost. Uživajte v dana­šnjem druženju, poveselite se, pozabite skrbi in delo,« so bile njene zakljucne besede, ki smo jih vzeli resno. Zabavali smo se, peli in plesali. Vmes smo imeli dobro kosilo in vecerjo, ob 17. uri pa zaigrano novo leto in vošcilo Društva upokojencev. Vsak udeleženec je dobil darilce. Jubilantka, ki je praznovala 70 let, pa nas je pocastila s šampanjcem. Bilo je lepo in mislim, da so vsi prisotni uživali v našem silvestrovanju. 
besedIlo: danIca osolnIk, foto: sIlVo maselj 

Srecanje upokojencev na 
Limbarski gori 
Že nekaj let gremo pohodniki DU Lukovica 2. januarja na Lim­barsko goro, kjer se srecamo z moravškimi upokojenci. Zbra-lo se nas je kar nekaj. Drug drugemu smo zaželeli predvsem zdravja in veliko lepih pohodniških dni. 

Dobre volje smo se odpravili proti vrhu. Nekateri po bližnjici, ne­kateri pa bolj naokrog po cesti. Vreme je bilo lepo, kar nam je po-hod še polepšalo. V gostilni so nas že cakali moravški upokojenci. Njihova predsednica nas je pozdravila in zaželela srecno novo leto. Po dobri hrani in pijaci smo še malo poklepetali, nato pa se skupaj odpravili proti dolini. Pohodniki smo opravili prvi letošnji pohod. Veliko lepega nas caka v prihodnjih mesecih. Plani za vse dejav­nosti so narejeni. Dobili ga boste ob placilu clanarine. Skrbno ga preglejte in se nam pridružite. Imamo se lepo, tako na kolesarje­nju, delavnicah, izletih, pohodih in na vseh dogodkih, ki jih dru­štvo pripravi. Uradne ure društva v prvih treh mesecih leta so vsak cetrtek od 
15. do 17. ure.   

Božicni koncert Rad bi ti rekel nekaj lepega v Krašnji 
Zadnja decembrska sreda je bila za pevce otroškega zbora iz Krašnje nekaj posebnega. Prvic so se s samostojnim božicnim koncertom predstavili nabito polni avli šole. 

Na koncertu so tako zapeli otroški zbor PŠ Krašnja, predstavile so se glasbenice Ema Juteršek, Patricia Kogovšek in Anka Drobne, v božicni zgodbi so zaigrale ucenke 4. in 5. c razreda. Vse tocke kon­certa je pripravila uciteljica Simona Burkeljca. Da pa je bil koncert še bolj slovesen, gre zasluga novim pridobi­tvam PŠ Krašnja. Ucenci so tako lahko prvic stali na pravem pev­skem odru, uciteljica jih je lahko spremljala z novim elektricnim klavirjem. Šola je v celoti posodobila tudi Orffov inštrumentarij, ki bo v veliko pomoc tako pri pouku glasbene umetnosti kot pri zbo­ru. Nakup elektricnega klavirja je v celoti financiral šolski sklad, za kar se vsem clanom iskreno zahvaljujemo. Ko je na koncu koncerta zazvenela pesem Rad bi ti rekel nekaj lepega, je prijetno in custveno vzdušje v avli potrdilo, da smo z ucenci povedali veliko lepega. Tega pa vam vsem skupaj želimo tudi v letu, ki se je pricelo. 
besedIlo In foto: sImona burkeljca 
besedIlo: danIca osolnIk, foto: ljubo samotorcan 

Razstava likovnih izdelkov v Knjižnici Domžale 
Ucenci 1. a, 1. b in 1. e razreda OŠ Janko Kersnik Brdo, so že krepko zakorakali v šolsko leto in se se­znanili z razlicnimi šolskimi predmeti. Spoznali so, da med poukom ne le spoznavamo števila in crke, temvec tudi pojemo, telovadimo in ustvarjamo.  Pod vodstvom uciteljic in ucitelja so ucenci izdelali zares zanimive, unikatne in lepe likovne izdelke.  
Razstavili smo jih v prostorih Knjižnice Domžale, kjer je potekala razstava z naslovom Jesen, ki je bila za obisko­valce odprta od 6. 11. 2019 do 23. 11. 2019. Kot so nam zaupale knjižnicarke, so bili odzivi obiskovalcev zelo po­zitivni in marsikateri otrok se je ustavil ob izdelkih ter jih obcudoval. Tudi naši ucenci so se skupaj s starši odpra­vili v Domžale, da so si ogledali razstavljene umetnije.  
Posebna zahvala gre gospe Nives Podmiljšak in gospe Stanki Zanoškar, knjižnicarkama na mladinskem oddel­ku knjižnice, ki sta nam omogocili razstavo. 
besedIlo In foto: aleksandra kolar 



Prednovoletne delavnice 
V mesecu novembru so se prvošolci iz Vrt-ca Medo skupaj s starši udeležili predno­voletnih ustvarjalnih delavnic. Uciteljice in ucitelj moramo pohvaliti starše, ki so se z veseljem in v zelo velikem številu odzvali vabilu, da sodelujejo pri ustvarjanju lepih in uporabnih izdelkov, ki so bili namenjeni za prodajo na novoletnem sejmu. Ucenci in starši so sodelovali tudi s prinašanjem materiala, ki smo ga potrebovali za ustvar­janje. Izkupicek od prodaje je bil namenjen šolskemu skladu. 
besedIlo In foto: aleksandra kolar 
Obisk restavracije Marche 

Prvošolci s Prevoj so na Mi-klavževo v petek, 6. 12. 2019, obiskali restavracijo Marche v Lukovici. Obisk je že tradicio­nalne narave, saj poteka vec kot 10 let. Ucenci so v šoli iz­delali okraske iz naravnih ma-terialov za novoletno jelko, ki so jo nato v restavraciji okrasili. Seveda pa to ni bil naš edini namen obiska. Skupaj s prija­znimi zaposlenimi smo se lotili oblikovanja in peke piškotov. Pri tem nam je pridno pomaga-la gospa Mara Loncar. Medtem ko so se piškoti pekli, so ucenci z veseljem spoznali Marcheje­vo maskoto Pikija, ki jih je presenetil in jih obdaril. Pogostili so nas tudi 
z odlicno malico. 
Za zelo lep dan se iskreno zahvaljujemo gospe Karin Kojc in upamo, 
da se naslednje leto ponovno vidimo. Vse bralce vljudno vabimo, da si 
pridete ogledat novoletno jelko! 
besedIlo In foto: aleksandra kolar 



O zimi 
Zima je najhladnejši letni cas. Koledarska zima traja od 21. de­cembra (zimski soncev obrat) do 21. marca (pomladansko ena­konocje). Meteorološka zima pri nas zajema december, januar in februar. 
Letni casi so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vre­mena. Nastanejo zato, ker je Zemljina lastna os vrtenja nagnjena glede na ravnino, po kateri kroži okoli Sonca. Tako ob razlicnih letnih casih soncni žarki padajo pod razlicnimi koti. Posledicno je južna oziroma severna polobla Zemlje razlicno ogreta ob razlicnih delih leta. 
Zima je tudi obdobje, ko so rastline na pocitku. 
To je tudi letni cas, ko se otroci veselijo prvega snega, odrasli se bo­jijo zasneženih cest, vsi pa veselo pricakujemo praznike: predvsem božic in novo leto. Takrat k nam pridejo tudi trije dobri možje: sveti Miklavž, Božicek in dedek Mraz. O njih govori tudi veliko pesmic in pravljic. 
V zimskem casu praznujemo tudi dan samostojnosti in enotnosti, Štefanovo, rojstni dan Franceta Prešerna, svete tri kralje, tepežni dan, Prešernov dan – slovenski kulturni praznik. Zima je najhladnejši letni cas, temperatura se lahko spusti precej pod niclo in tam ostane tudi po vec tednov. 
besedIlo In foto: tIna perGar 
Lokacija:Lukovica 
(nad kavarno Mia, 1.nadstropje) Termini: torek ob 19.30 in 20.15
                    cetrtek ob 19.00 in 19.45 
Informacije na liza.kregar@gmail.com ali 041 882 684. 
www.lizakregar.com FB: Liza Kregar-Funkcionalni trening za ženske FTŽ 


Zapisi ucencev o zimi: 
Pozimi rad delam kepe, snežake in se spušcam s sankami. Pozimi nas tudi obdarujejo trije dobri možje. Pozimi mi je najbolj všec, ko imam rojstni dan. 
Denis, 3. b 

Pozimi rada smucam, sankam, delam snežaka in kepe, pozimi nas obdarujejo  Miklavž, Božicek in dedek Mraz. 
Kaja, 3. b 

Pozimi rada delam snežaka, se kepam, drsam, smucam, bordam, dri-cam, sankam, tecem na smuceh in uživam v drugih zimskih radostih. Ni mi všec, ko pozimi pada dež in je »pocast« sneg in da je hitro noc. Pika, 3. b 

Šahovski turnir v Gradišcu 

Kot je že tradicija, smo v Turisticnem društvu Gradišce koledarsko leto tudi tokrat priceli s šahovskim turnirjem. V nedeljo, 5. januarja 2020, se je v brunarici TD Gradišce tako zbralo skupno sedemnajst šahistov. To-krat je namrec prvic potekal tudi otroški turnir, ki se ga je udeležilo pet šahistov in ena šahistka. Po dveh urah se je koncal otroški del turnirja, v katerem je 1. mesto osvojil Mark Barlic. Sledila je kratka prekinitev s podelitvijo priznanj in nagrad vsem sodelujocim v otroškem delu tur­nirja. Po šestih urah oz. enajstih odigranih krogih je v clanski konkuren­ci 1. mesto zasedel Marjan Prelovšek. Ob zakljucku turnirja je sledila podelitev priznanj in nagrad sodelujocim, skupinsko fotografiranje in neformalno druženje. 
besedIlo In foto: andrej oVca 

14. šahovski božicno-novoletni turnir posameznikov KS in ŠTD Rafolce 
V cetrtek, 26. 12. 2019, so se ob 9. uri v prostorih tople brunarice zbrali šahisti KS Rafolce in Športno turisticnega društva (ŠTD) Rafolce. Zbrali so se mladi in stari, prvic je bilo mladih vec kot starih, igrala so tudi 3 dekleta, ki bodo ob trdem delu lahko še veliko dosegla. Do­bro pocutje sta omogocala kava in caj, za umirjanje napetosti pa je bilo tudi nekaj prigrizka. Starejši igralci so igrali dvokrožno, mladi pa samo po eno igro vsak z vsakim. Po nekaj presenecenjih se je turnir uspešno koncal s podelitvijo pokalov v vseh štirih skupinah (starejši, mladi do 9 in 18 let ter dekleta). 

Igralo se je 10 minut na vsakega igralca. Turnir je vodil šahovski sodnik Viktor Jemec. Rezultati so naslednji: Pri odraslih je zmagal Marjan Dolinšek, drugi je bil Nejc Dolinšek, tretji pa Matjaž Strehar. Nehvaležno 4. mesto je dose-gel Blaž Jemec, sledili so še Marko Breznik in Aleksander Poje. Pri mladih do 18 let je po dodatnih dvobojih zmagal Lenart Pavlic, dru­gi je bil Andraž Barle in tretji Samo Hubad. Pri mladih do 9 let je zmagal Marko Jeretina, drugi pa je bil Jernej Bole. Pri mladinkah je zmagala Kim Butalic, druga je bila Loti in tretja Lili Bu­talic. 
Najboljšim sta pokale podelila blagajnik Marko Breznik in predsednik ŠTD Blaž Jemec. Na koncu turnirja so nas že tradicionalno obiskali udeleženci blagoslo­va konj v Šentvidu iz KS Rafolce in Dolenj, s katerimi smo se še skupaj poveselili. Drugo leto se spet vidimo! 
besedIlo In foto: VIktor jemec 
15. turnir ŠTD in KS Rafolce v namiznem tenisu 
V soboto, 14. 12. 2019, je bil ob 12. uri izveden tradicionalni turnir krajanov KS Rafolce in clanov ŠTD Rafolce v namiznem tenisu, ki se je prvic izvajal v Soncni dvorani OŠ Janka Kersnika na Brdu. Udeležili so se ga mladi do 18 let, ženske in moški. Vecina udeležencev je imela le­tos zaradi zapoznelega oddajanja dvorane nekoliko manj treninga kot prejšnja leta. Nastopilo je 16 sodelujocih v 3 kategorijah, 7 v kategoriji mladih do 18 let, 4 v kategoriji žensk in 5 v kategoriji odraslih moških. Po razburljivih bojih, hitrih žogicah in zdravi tekmovalnosti so rezultati tekmovanja naslednji: 
Moški: 1. Igor Tekavc, 2. Aleš Marincic, 3. Klemen Klinar, 4. Dejan Tam-bulaš in 5. Henri Bartol. 
Ženske: 1. Angelca Osolnik, 2. Urša Barle, 3. Jasna Marincic in 4. Vlasta Bartol. 
Mladina: 1. Anže Žalec, 2. Žan Gošte, 3. Kristjan Breznik, 4. Tjaš Krnc, 5. Andraž Barle, 6. Anže Pavlic in 7. Žiga Puc. 
Najboljši trije v vsaki kategoriji so prejeli pokale, ki sta jih podeljevala podžupan Vinko Dragar in vodja tekmovanja Marko Breznik. 
Vsem želimo uspešno vadbo in da se spet vidimo v naslednjem letu. 
besedIlo In foto: VIktor jemec 


Zdravstveno vzgojni programi za zdravo življenje 
Vemo, da je vaše zdravje v veliki meri odvisno od našega življenjskega sloga. Ali torej že razmišljate, kaj bi lahko storili za svoje zdravje in prijetno pocutje? 
Vabimo vas na   
FESTIVAL ZDRAVJA V LUKOVICI  
PONEDELJEK 30.03.2020  ob 18h PROMOCIJA ZDRAVJA IN PREDSTAVITEV ZDRAVSTVENO VZGOJNIH PROGRAMOV, Heine Andreja, prof. zdr. vzg. TOREK, 31. 3. 2020 od 9-11h TEHTANJE Z ANALIZO TELESNE MASE SREDA 1. 4. 2020 od 8-12h BREZPLACNE MERITVE HOLESTEROLA, KRVNEGA TLAKA TESTIRANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI ALI SEM FIT?  KRVNEGA SLAD KORJA IN  CETRTEK 2. 4. 2020 ob 18h STRES IN IZGORELOST-MITI IN RESNICE , Heine Andreja, prof. zdr. vzg. PETEK 3. 4 od 9h-12h TEST HOJE NA 2KM PONEDELJEK 6. 4. 2020 OB 9h TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA Z UPORABO AED Za tocno lokacijo dogodka boste izvedeli v naslednji številki Rokov­njaca  
CETRTEK 2 4. 2020 2020 od 9-11h TEHNIKE SPROŠCANJA   Lepo povabljeni ! ekIpa zdraVstVeno VzGojneGa centra zd domžale  



Hvala, ker zaradi vas življenje tece dalje! 
Tako kot vsako leto smo tudi leto 2020 zaceli s humanitarno potezo s pomocjo naših rednih in srcnih krvodajalcev. Z zavestjo, da s prosto­voljnim darovanjem krvi omogocamo prejemnikom zdravljenje in življenje, smo se udeležili krvodajalske akcije. Potekala je v cetrtek, 9. 
1. 2020, in v petek, 10. 1. 2020, v Domžalskem domu na Ljubljanski 58 v Domžalah. 

Darovati kri je enostavno in nesebicno dejanje, ki od posameznika zah­teva malo, a naredi VELIKO! Podati roko cloveku je cudovit obcutek, ki te napolni z energijo, ki nas povezuje in nam daje moc ter motivacijo, da to pozitivno energijo po­damo naprej drugim, kadar jo potrebujejo. Kar vsak cetrti zemljan bo enkrat v življenju potreboval kri. Krvodajalec je tako heroj, ki rešuje življenja in je lahko upraviceno ponosen nase. Vsak krvodajalec že v desetih minutah, kolikor traja njegov odvzem krvi, lahko pomaga, da kar tri življenja tecejo dalje. Kri lahko daruje vsak, ki je dobrega zdravja, med 18. in 65. letom staro­sti, tehta vsaj 50 kg, zadnje mesece ni imel vecje operacije, v zadnjem letu ni prejel transfuzije in moški, ki vsaj tri mesece ni daroval krvi, ter ženska, ki vsaj štiri mesece ni darovala krvi in v zadnjem letu ni bila noseca. 
Morda bo prav vaša kri nekomu pomagala pri: · zdravljenju in premagovanju težke bolezni, · okrevanju po operaciji ali nesreci, · nosecnosti ali rojevanju. 
Po koncanem odvzemu je naše krvodajalce cakalo okrepcilo v gostilni Pri Gašperju na Prevojah pri Šentvidu. Po kratkem druženju je sledilo še spominsko fotografiranje ter obljuba, da se naslednjic zopet snidemo. Ob koncu se iskreno zahvaljujemo vsem krvodajalcem, ki s svojim dari­lom omogocajo, da življenje mnogih, tako kot leta, tece dalje. Naj nas tudi v prihodnje spremlja misel, da je darovanje krvi lahko naj­lepše in najbolj srcno darilo! Prijazno vabljeni in dobrodošli tudi novi krvodajalci! 
besedIlo: malcI leVec, rk blaGoVIca, foto: jelka krašoVec 

Nikar ne pozabite: potrebujemo vas in skupaj rešujemo življenja! 


ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE 
Izpostava Domžale
Vir, Šaranoviceva cesta 21a 1230 Domžale 
www.lj.kgzs.si 
IZOBRAŽEVANJE 
V okviru javnega svetovanja vas vabimo na strokovno izobraževanje, ki bo v cetr­tek, 27. februarja 2020 s pricetkom ob 
10. uri, v predavalnici Obrtno podjetni­ške zbornice Domžale, Vir, Šaranoviceva cesta 21c (1. nadstropje). Program: 
• 
Novosti pri ukrepih kmetijske politike; Pavla Pirnat, terenska svetoval­ka na izpostavi bo predstavila novosti in pomembne poudarke letošnje Zbir­ne vloge ter ostale predvidene ukrepe MKGP. 

• 
Prepoznavanje in zatiranje plevelov brez oziroma z zmanjšano uporabo FFS; Damjana Iljaš, specialist-ka za poljedelstvo pri KGZS-Zavod LJ bo predstavila razlicne vrste plevelov ter tehnologijo obdelovanja površin z manj­šo ali brez uporabe sredstev za varstvo rastlin. Predavanji nista obvezni, jih pa priporo-camo. Vljudno vabljeni! 


PRENOS PLACILNIH PRAVIC 
Prenos placilnih pravic je možen le do 
28. februarja. Placilne pravice prenese­ne po tem datumu, se ne bodo upošte-vale. To pomeni, da morate vsi, ki bi iz kakršnegakoli razloga prenašali placilne pravice in bi želeli, da so le-te izplacane za leto 2020, storiti prenos v navedenem roku. Svetujemo, da pred tem prenesete GERK-e. Le tako boste lahko vedeli koliko placilih pravic je smiselno prenesti. Šte­vilo placilnih pravic je osnova za izplaci-lo neposrednih placil na površino, zato je prenos smiseln v primeru zmanjšanja oziroma povecanja površin v uporabi (oddaja oziroma prejem najemnih povr­šin). V kolikor boste površine zmanjšali zaradi oddaje v najem drugi kmetiji, ne boste dobili izplacanih vseh placilnih pravic ampak le toliko kolikor je zemljišc v uporabi. Dve leti zapored neizkorišce­ne (neizplacane) placilne pravice vam bodo odvzete v nacionalno rezervo. Za­radi navedenega je prenos smiseln in potreben. Prenos placilnih pravic (zakup ali prodaja) je možen le elektronsko v pi-sarnah KSS po predhodnem dogovoru. Na prenos placilnih pravic je zaželeno, da prideta obadva (prenosnik in prevze­mnik) ali pa prenosnik (lastnik). 

ZBIRNA VLOGA 2020 
Redni rok za oddajo zahtevkov zbirne vloge (t.i. subvencije) za ukrepe kme­tijske politike bo potekal od 24. febru­arja do 6. maja 2020. Pogoj za oddajo zahtevkov so urejeni GERK-i, kar pome­ni, da imate prijavljene vse površine, ki jih obdelujete in da prijavljena površina odraža dejansko stanje v naravi! Urejanje GERK-ov in drugih sprememb v RKG lah­ko naredite najkasneje do en dan pred oddajo zbirne vloge na Upravni enoti Domžale (stavba Obcine, II. nadstropje) za kar je zaželeno, da se predhodno na­rocite preko centralne telefonske števil­ke 7220-100. Elektronski vnos zahtevkov v okviru zbirne vloge je obvezen in bo možen na lokacijah KSS. Za oddajo vlog se bo po­trebno predhodno narociti v casu ura­dnih ur in sicer od srede, 19. 2. naprej. Prosimo, da s prijavo ne odlašate. 
PAVŠALNO NADOMESTILO 
Ce tega še niste storili, je še malo casa, da vsi, ki ste v letu 2019 imeli dovolje­nje za obracun pavšalnega nadomestila (8 %) pri prodaji svojih pridelkov do 31. januarja 2020 (bolje kakšen dan zamu­de kot da se obracun sploh ne odda, saj boste v slednjem primeru dobili globo in prekinitev dovoljenja) oddate obrazec »Obracun pavšalnega nadomestila« v katerega se vpišejo vsi zneski obracuna­nega pavšala za posamezne kupce vaših pridelkov (mleko, živali, les…). Obrazec morate oddati tudi, ce prodaje niste 
URADNE URE 
ponedeljek: 8h–11h sreda: 8h–11h ostalo po dogovoru 
Telefon:  01/724-48-55                 01/724-18-45 
E-naslov:  pavla.pirnat@lj.kgzs.si  irena.zlatnar@lj.kgzs.si lucija.susnik@lj.kgzs.si 
imeli. Obvezna je elektronska oddaja v sistemu eDavki. Vse, ki ste za to poobla­stili zaposlene na naši Izpostavi to lahko storite pri nas v casu uradnih ur. 
POVRNITEV TROŠARINE ZA 2019 
Povrnitev trošarine za goriva, ki se upo­rabljajo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije poteka pod enakimi izho­dišci kot za pretekla leta. Vraca se 70 od­stotkov zneska povprecne trošarine za dizel gorivo za leto 2019. Rok za oddajo vloge je do 30. junija 2020. Upravicenci do vracila dela trošarine za leto 2020 so uporabniki, ki so imeli na dan 30. junij 2019 v RS v uporabi toliko gozda in kme­tijskih zemljišc po posameznih vrstah dejanske rabe (GERK), da skupna norma­tivna poraba znaša vsaj 540 litrov, oz. vsaj 150 litrov za gozd. Ce je lastnikov gozda vec, izpolnijo vlagatelju pooblastilo, ki je del zahtevka (2. stran obrazca). Nor-mativna poraba znaša za travnike, njive, travniški sadovnjak 200 l/ha, intenzivni sadovnjak 420 l/ha in za gozd 15l/ha. Tudi letos velja, da racunov, ki so osnova za izpolnitev zahtevka ni potrebno poši­ljati z izpolnjenim obrazcem, ampak jih morate hraniti doma (10 let). Racune bo potrebno poslati edino v primeru poziva pristojnega organa. Možna je tudi elektronska oddaja zah­tevka preko portala eCarina, kjer je na voljo brezplacna spletna aplikacija E­-TROD. Možno pa je zahtevek oddati tudi še v fizicni obliki na obrazcu TRO-A (enak kot lani), ki ga dobite na spletnih straneh financne uprave www.fu.gov. si ali v lokalni KSS. Izpolnjenega pošljite priporoceno na naslov: Financni urad Ljubljana, Oddelek za trošarine, Šmartin­ska 152a, 1524 Ljubljana. 
paVla pIrnat 
terenska kmetIjska sVetoValka 

Na podlagi 21. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno precišceno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18), 46. clena Zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno precišceno besedilo, 100/13) in 7. clena Pravilnika o kolektivni blagovni in storitveni znamki »ZAKLADI CRNI GRABEN« (Ur. vestnik Obcine Lukovi-
ca, št. 2/18), Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja 
JAVNI POZIV za zbiranje vlog za pridobitev pravice do upo­rabe kolektivne blagovne in storitvene znam­ke »ZAKLADI CRNI GRABEN« za leto 2020 


1. Predmet javnega poziva 
Pridobitev pravice do uporabe kolek­tivne blagovne in storitvene znamke »ZAKLADI CRNI GRABEN« (v nadalje­vanju: znamka). 
2. Pogoji za pridobitev pravice do uporabe znamke 
Pravico do pridobitve in uporabe znamke imajo fizicne in pravne ose-be s sedežem na obmocju obcine Lukovica in so vpisane v ustrezni re­gister dejavnosti (v nadaljevanju: no-silci dejavnosti). 
Pravico do pridobitve in uporabe znamke imajo tudi druge fizicne in pravne osebe, ki nimajo sedeža na obmocju obcine Lukovica, pod po­gojem, da se znamka uporablja samo za blago, pridelano na obmocju ob­cine Lukovica in izpolnjujejo pogoj iz prejšnjega odstavka. 
3. Vsebina prijave na javni poziv 
Vloga vsebuje: 
· prijavni obrazec z naslednjimi po­datki vlagatelja: ime in priimek oz. naziv, ime in priimek zakonitega zastopnika, naslov, vrste blaga in storitev, za katero želi uporabljati znamko z navedbo razreda in arti­kla, v primeru kmetijskih pridelkov in izdelkov tudi navedbo nacina kmetovanja (ekološko, integrira-
no, konvencionalno), datum, žig in podpis zakonitega zastopnika, · zahtevana dokazila: 
-kopija izpisa iz registra, iz ka­terega je razvidna dejavnost, za kmetijska gospodarstva pa zadnji izpis iz Registra kmetijskih gospodarstev, 
-parafirani vzorec pogodbe. 
4. Rok za oddajo prijave na javni poziv in nacin prijave na javni po­ziv 
Pisni zahtevki morajo biti poslani v zaprtih ovojnicah, opremljenimi z naslovom pošiljatelja in oznaceni z oznako: »NE ODPIRAJ! JAVNI POZIV – ZNAMKA ZCG 2020«, na naslov: Obci­na Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovi-ca, najkasneje do cetrtka, 27.2.2020, do 10. ure. Upoštevane bodo prijave, ki bodo na navedeni datum preje­te do najkasneje 10. ure. Prijave se lahko dostavijo osebno v tajništvo obcine ali posredujejo s priporoceno pošto. Vloga bo z dnem objave pozi­va na objavljena na spletni strani ob­cine: www.lukovica.si in bo na voljo v tajništvu Obcine. Odpiranje prispelih vlog bo: 27.2.2020, ob 11. uri, v prostorih Ob­cine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Luko­vica. 
Odpiranje vlog ni javno. 
5.Informiranje o javnem pozivu 
Vse dodatne informacije glede pozi­va lahko dobite na naslovu: Obcina Lukovica, Stari trg 1, (I. nadstropje), 1225 Lukovica, v casu uradnih ur. Kontaktna oseba: Katka Bohinc, tele­fon: 01/72 96 318. Elektronski naslov za posredovanje vprašanja v zvezi s pozivom: katka.bohinc@lukovica.si. 
6. Obvešcanje o izidu javnega po­ziva 
Vlagatelji bodo o odlocitvi pisno ob-vešceni s pisnim sklepom. 
Zoper odlocitev obcinske uprave je možna pritožba v roku 15 dni, od dneva vrocitve sklepa vlagatelju, skladno z dolocili Zakona o splošnem upravnem postopku Uradni list RS, št. 24/06 - uradno precišceno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13). 
Po pravnomocnosti sklepa o podeli­tvi pravice do uporabe znamke Ob­cina Lukovica z vlagateljem sklene pogodbo in uporabniku doloci šifro uporabnika. V pogodba bodo ureje­ne medsebojne pravice in obvezno­sti med Obcino Lukovica in uporab­nikom znamke. 
Številka: 322-0001/2020-2 Datum: 30. 1. 2020 
obcIna lukoVIca maG. olGa Vrankar, l.r. županja 
Zagnano novim izzivom naproti 
Božicno - novoletni prazniki so za nami, življenje se je že pred ca-som vrnilo v ustaljen ritem in prakticno smo že vstopili v mesec februar. Naš obcinski odbor je sklenil leto delovno in aktivno, kajti tik pred prazniki, 23.12.2019, smo v društveni sobi Obcine Lukovi-ca imeli letno konferenco. Predsednica obcinskega odbora Marjet­ka Vrbnjak je vsem navzocim clanicam in clanom predstavila delo odbora v minulem letu ter podala smernice aktivnosti za tekoce leto. Kadrovsko osveženi, zagnani, s konkretnimi predlogi in nacrti za dobrobit vseh nas, ki prebivamo v Crnem grabnu, v SDS-u op­timisticno vstopamo v leto 2020. Na konferenci smo med ostalim potrdili tudi izvršilni in nadzorni odbor. Izvršilni odbor sestavljajo: Marjetka Vrbnjak (predsednica), Danilo Kastelic, Viktor Jemec (oba podpredsednika), Gregor Berlec, Gregor Štrubelj, Andrej Kržan in Franci Ostrožnik. Nadzorni odbor pa tvorijo Dragica Omahna, Mar­ta Hribar in Matija Šimenc. Gospa Dragica Omahna je v okviru kon­ference prejela zasluženo priznanje za dolgoletno požrtvovalno delo v obcinskem odboru, za kar ji cestitamo še na tem mestu. Vsi, ki bi se nam radi pridružili v obcinskem odboru, pri gradnji bolj­še sedanjosti in lepše prihodnosti naše obcine, prijazno vabimo, da nam pišete v inbox, na našo facebook stran OO SDS Lukovica. Bodisi z razlogom, da se pridružite našim vrstam, ali zgolj zato, da nam posredujete vaše pobude in predloge. V dobro napredka in razvoja obcine, pustimo ob strani stvari, ki nas delijo in razdvajajo ter namesto njih, raje poišcimo naše skupne sticne tocke. Le na ta nacin bomo namrec zmogli vec, višje in bolje. Za nas gre, spošto-vane obcanke in obcani, za naše zanamce, za našo, eno in edino, obcino Lukovico. 
oo sds lukoVIca 
Januar – mesec verskega tiska 
Verjetno bo bolj prav, ce napišem, da je bil nekoc januar me-sec verskega tiska, saj si moramo priznati, da o tem ne raz­mišljamo ravno veliko in tudi bolj malo beremo, ce sploh kaj beremo. Vcasih se je veliko vec bralo, predvsem casopise, ki so povedali tudi drugo plat medalje, ki so ozavešcali in ne naza­dnje širili duha, obzorje in še kaj. 
Kako pa je danes? Vse manj beremo, vse manj casa imamo za dru­ženje, pogovore, srecanja in s tem posredno tudi za širjenje ver­skega tiska in njegove dobronamerne vsebine. Zavedati se mo-ramo, da starejši bralci in bralke, ki so tudi narocnice in narocniki, pocasi odhajajo, vendar so prav oni tisti, ki v družinah še skrbijo za branje verskega tiska, saj jih novodobna sredstva obvešcanja ne zanimajo ravno prevec. 
Prav je, da ko smelo zakorakamo v novo leto, pomislimo tudi na to, kaj bomo poceli v tem letu in tudi kaj bomo brali. Poleg tednika Družina so tu še Ognjišce, Mavrica, Misijonska obzorja, Prijatelj ter številne knjige Mohorjeve založbe, založbe Družina in Ognjišce, ki prinašajo neko novo sporocilo, novo vsebino. Ob tem ne more-mo mimo tega, da nam novice iz župnij prinaša tudi Rokovnjac, ki najde pot v vsako gospodinjstvo v obcini. A kljub temu vzemimo v roke enega od zgoraj navedenih casopisov in revij ter razširimo svojega duha in obzorje z branjem.    
Prednostne naloge v letu 2020 

Nova Slovenija si je kot prioritetne naloge zastavila dve podrocji: zdra­vstvo in sociala. Zdi se namrec, da vlada ne želi poseci v zagotovitev zadostnega števila zdravnikov (predvsem družinskih) in skrajšati cakal­nih vrst. Prav tako ugotavljamo, da število socialnih transferjev strmo narašca in to kljub veliki gospodarski rasti. To kaže na nesposobnost vlade ali pa, kar je bolj verjetno, na reševanje teh problemov zgolj s privabljanjem tujih zdravnikov (ki ne znajo niti slovenskega jezika) in tujcev, ki naj bi, integrirani v našo družbo, opravljali razlicna dela. Temu sledijo vse pravice, vkljucno s pravico do združitve z družino. To v skladu z Zakonom o tujcih pomeni, da za tujcem v Slovenijo pride tudi najširša družina (tudi osebe, ki so v izvorni državi tujca kakor koli pomagale tej osebi, ki je prišla v Slovenijo). Tako širokogrudno pravico daje tujcem le slovenska zakonodaja, medtem ko druge evropske države to pravico priznavajo le najožjim clanom družine. Ugotavljamo torej, da število socialnih pravic narašca ravno iz tega razloga in ne zato, ker bi se ve-cala brezposelnost ali bi imeli gospodarsko krizo. S takšnimi ukrepi ne moremo reševati demografskega problema. V Novi Sloveniji tako pri­pravljamo spremembe Zakona o tujcih, ki bi pravico do združitve zožil le na najožje družinske clane. Kronicno nam primanjkuje družinskih zdravnikov, prav tako se kronic­no daljšajo cakalne vrste. Ker smo prepricani, da zgolj enkratne financ­ne injekcije za dodatno placilo »pridnim« zdravnikom ne bodo rešile tega problema, smo skupaj z zdravniško zbornico vložili predlog zako­na, ki bi, ce bi bil sprejet, cakalne vrste odpravil. Predlog predvideva, da država za ta namen vkljuci vse zdravnike: javne (tisti, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih in tisti, ki imajo podeljeno koncesijo in so tudi del javnega zdravstvenega sistema) in zasebne zdravnike. Bolnika, ki caka na nujno zdravljenje, ne zanima, iz katerega žepa bo krito njego­vo zdravljenje, ampak ga zanima samo eno – kdaj bo ozdravel oziroma kdaj bo na zdravljenje sprejet. 
oo nsI 
VABILO 
Društvo podeželskih žena Lukovica,  vabi na predavanje višje medicinske sestre 
Irme Markovšek NEGA  BOLNIKA NA DOMU. 
Po predavanju bo Obcni zbor društva. Dobimo se v soboto,  8. februarja 2020 ob 10. uri v gostilni Furman v Lukovici. 
LEPO VABLJENI, DA SE NAM PRIDRUŽITE. 
besedIlo: draGo juteršek 


Zahvala krajanom KS Prevoje in KS Rafolce 
Vstopili smo v leto 2020. Vsak prehod iz starega v novo leto je obicajno napolnjen z obilico lepih želja, izrecenih misli, stiskov rok in objemov. Prav to smo ob koncu leta doživeli tudi clani Prostovoljnega gasilskega društva Prevoje. 
V lanskem letu smo izdali zbornik, s katerim smo zaokrožili pra­znovanje 130-letnice delovanja našega društva in v njem prika­zali naše delo skozi cas. Vsega tega pa ne bi bilo brez vas, dragi krajani in ostali donatorji. 
Srcno bi se vam radi zahvalili za vašo naklonjenost in pomoc, ki nam jo izkazujete vsa leta. Vaše podpore in uspešnega sodelo­vanja si želimo tudi v prihodnje. 
GasIlke In GasIlcI pGd preVoje 

Zdravo in srecno 2020! Besedilo in foto: Roman Cerar 
Ko pošle so ti moci, zaprla trudne si oci in ceprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. 
Prazen dom je in dvorišce, naše oko zaman te išce, ni vec tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. 


ZAHVALA 
V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mami, babica in prababica, sestra in teta 
FRANCIŠKA KLOPCIC 
po domace Janezova mama iz Rafolc pri Lukovici. 
Ob boleci izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sose­dom in znancem ter prijateljem za izreceno sožalje, darovano cvetje, svece in svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. 

Posebno se zahvaljujem patronažni sestri Irmi Markovšek za obi-ske na domu. Iskrena zahvala tudi župniku g. Bernardu Rožmanu za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, vnukinji Mojci za besede slovesa, pevcem in pogrebni službi Vrbancic. 
Vsi njeni 
ZAHVALA 
Svojo življenjsko pot je v 65. letu starosti sklenil naš dragi brat in stric 
TONE BERNOT 
iz Brezovice pri Zlatem Polju Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izre-
cena sožalja, cvetje, svete maše in svece ter župniku, pogrebni službi Vrbancic in pevcem. Vsem iskrena hvala. 
Vsi njegovi 
VABILA 25 


Poišcite najboljšo potezo za crnega! 
Šahovska igra 1. kola Osre­dnje-slovenske lige 12. septembra 2019 v Rafolcah med igralcema Vinkom Cedilnikom (ŠK Medvode) in Viktorjem Jemcem (ŠD Crni graben). Beli je igral Tc2. S katero potezo dobi crni odlocilno prednost? 

Rešitev pošljite na uredništvo rokovnjaca do 10. marca 2020. Srecni izžrebanec bo dobil šahovsko knjigo, ki jo podarja ŠD Crni graben. 
V naši kreativni coni se je odprlo delovno mesto. 
GRAFICNI OBLIKOVALEC (M/Ž) 
Kreativna cona je avtonomno ozemlje v Mestu komunikacij z absolutisticno vladarko - KREATIVO! 
Od tebe pricakujemo: 
. oblikovalske izkušnje s klasicnimi in digitalnimi mediji . željo po kreativnem reševanju izzivov . poznavanje vizualnih trendov . obcutek za detajle . samostojnost, samoiniciativnost in timski pristop . razumevanje uporabniške izkušnje in vsebine . odlicno poznavanje oblikovalskih programov Adobe CC 
Za to dobiš: 
. zaposlitev za dolocen cas (poskusno obdobje) 
  z možnostjo podaljšanja za nedolocen cas . razgibano delovno okolje . ekipo, ki te bo podpirala pri doseganju ciljev 
Prijave na samos@ir-image.si.  do 6. februarja 2020. 
www.ir-image.si 
OGLASI 27 
Novi 
Novi 
R
enault 
CLIO 

COPYRIGHT: JAN SEINHILBER  Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. 
COPYRIGHT
: JAN STEINHILBER  Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. 
Na dihnjen z življenjem. 
Slov
enski avto leta 2020 
 Že za  
10.490 €* 
 Že za  
Paket zimskih pnevmatik* 
10.490 €* 
Brezplacno obvezno in osnovno  kasko zavarovanje za 1. leto** 
Paket zimskih pnevmatik* 
5 let podaljšanega jamstva*** 
Brezplacno obvezno in osnovno  
TEST 2019 
kasko zavarovanje za 1. leto** 

*Podana maloprodajna cena (MPC) je neobvezujoca priporocena cena in vkljucuje 22-odstotni DDV in DMV. Cena velja za model Renault Clio Life SCe 75 s paketom Cool (klima, radio), z že vkljucenim rednim popustom v višini 800 € ter dodatnim popustom v višini 400 € preko Renault Financiranja. Ob nakupu prejmete brezplacen paket zimskih pnevmatik. **Ob nakupu avtomobila preko Renault Financiranja prejmete brezplacno obvezno 
5 let podaljšanega jamstva*** 

in osnovno kasko zavarovanje za 1. leto. Pogoj za pridobitev omenjenih ugodnosti je obnova avtomobilskega zavarovanja v naslednjem letu preko Renault Financiranja. ***5 let jamstva ob nakupu avtomobila prek Renault Financiranja obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. Vec informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. 
*Podana maloprodajna cena (MPC) je neobvezujoca priporocena cena in vkljucuje 22-odstotni DDV in DMV. Cena velja za model Renault Clio Life SCe 75 s paketom Cool (klima, radio), z že vkljucenim rednim popustom v 
Poraba pri mešanem ciklu: 4,1-6,3 l/100 km. Emisije CO2: 109-142 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6Dt. Emisija NOx: 0,0175-0,0275 g/km. Emisija trdnih 
višini 800 € ter dodatnim popustom v višini 400 € preko Renault Financiranja. Ob nakupu prejmete brezplacen paket zimskih pnevmatik. **Ob nakupu avtomobila preko Renault Financiranja prejmete brezplacno obvezno 
in osnovno kasko zavarovanje za 1. leto. Pogoj za pridobitev omenjenih ugodnosti je obnova avtomobilskega zavarovanja v naslednjem letu preko Renault Financiranja. ***5 let jamstva ob nakupu avtomobila prek Renault Financiranja obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. Vec informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. 
delcev: 0,00023–0,00088 g/km. Število delcev (x1011): 0,05-0,72. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov 
dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k 
Poraba pri mešanem ciklu: 4,1-6,3 l/100 km. Emisije CO2: 109-142 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6Dt. Emisija NOx: 0,0175-0,0275 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00023–0,00088 g/km. Število delcev (x1011): 0,05-0,72. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (COposlabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM2 in PM ter dušikovih oksidov. 
) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega 
102,5

zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM in PM ter dušikovih oksidov. 
102,5
renault.si 
Renault priporoca 
Renault priporoca   
   renault.si 
AVTO SET-SETNIKAR d. o. o. 
Dragomelj 26, Domžale 
že 14 let Najboljši TV programi in internet s Krvavca-Kržiš°a, 
ELEKTRONIKA 
Limbarske gore, Krima, ... 
LED, LCD, PLAZMA TV, VIDEO SISTEMI, INTERNET IN SATELITSKI SISTEMI VSEH VRST 
2015, 2016, 2017, 2018 
Št. vpisa: 001 Vpis pri WHO 

Dacia Duster 
že za 13.290 € 
ZIMSKIH 
+ PAKET PNEVMATIK 
5 LET 1 LETO 3 LETA 
JAMSTVA* BREZPLACNEGA VZDRŽEVANJA* OSNOVNEGA KASKO ZAVAROVANJA* 
Dacia. Zanesljiv partner GRZS. 
www.dacia.si 

Podana cena (MPC=maloprodajna cena) je neobvezujoca priporocena cene in vkljucuje 22-odstotoni DDV in DMV. Cena velja za model Dacia Duster Essential 1.0 TCe 100.*Ob nakupu vozila preko Dacia Financiranja prejmete podaljšano jamstvo za 5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej, brezplacno osnovno kasko zavarovanje za prvo leto zavarovanja ter redno vzdrževanje vozila za 3 leta oziroma 60.000 km, karkoli se zgodi prej. Pogoj za pridobitev omenjenih ugodnosti je obnova avtomobilskega zavarovanja v naslednjem letu preko Dacia Financiranja. Vec informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na dacia.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. 
Poraba pri mešanem ciklu: 4,338-6,699 l/100 km. Emisija CO2: 114-151 g/km. Emisijska stopnja: EURO6Dt. Emisija NOx: 0,0209-0,0364 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00018-0,00222 g/km. Število delcev (x1011): 0,1-0,4. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. 
Avtohi a Malgaj d.o.o., PSC Ljubljana, Tra ka 108, 1000 Ljubljana, 
Nova vozila Tel.  01 20 00 560, Rablje na vozila Tel.  01 20 00 560, 
Servis Tel.  01 20 00 570,  -mail: prodaja .renault.lj@malgaj.com , www.avtohisamalgaj.si