LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 24. KNJIGA 1973 JL m ZALOŽILA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJUBLJANI THE YEARBOOK OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 24. 1973 EDITED BY TIIE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS LJUBLJANA LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 24. KNJIGA 1973 Ju ZALOŽILA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJUBLJANI SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI iN UMETNOSTI ONE 2b. FEBRUARJA 1974 SKUPŠČINA SAZU Predsednik Josip V ¡dinar, redni član. Podpredsednik Anton K n ti e l j , redni član. Glavni tajnik Corazd K ase j, redni član. Častna člana (2) Josip Broz- I ito Edvard Kardelj Redni člani (32) France Bezlaj, Bogdan Biecelj, Srečko Brodar, Dragotin Cvetku, Maksim Gaspari, Svetozar llešič, Božidar Jakac, Boris Kalin, France Kohlar. Viktor Korošec, Bogo Giafenauer, i iril Kosmač, Miško Kranjec. Bratko Kreft, Anton K uhelj, Gorazd K. m še j. France Mihelič, Janez Milčinski, Frane Movak, Anton Ocvirk, Vladimir PavSie, Anton Peteri i 11, Ivan Flakovec, Anton Slodojek, Stanko Skerlj, Makso Snuderl, Ivan Vi da v, Josip Vidmar, Lado V a vpet i e. Boris Ziherl, Fran Zvrittcr, Andrej Župančič. Dopisni člani (18) Anton Bajec, Milko Bedjanič, Robert Bliue, Matija Bruv-11 i čar, Bojan Cop, Davorin Dolar, Jože Gorica r. Peter Gosar, Stanko Grafenauer, Milan Grošelj, Dušan Hadži, Dušan Ker-mavncr, Valentin Logar, Marjan Musič, Janez Pekienik, Edo Ravniknr, Lujo Stik I je, Miha Tišler. Pri del n skupščine SAZU lahko sodelujejo tudi zunanji dopisni i lani (27): Ivo Audrič, Milan Bartoš, Oton Berkopec, Vase Butozan. Janez Cilenšek, Edhem Canio, Mirko Deanovic, Jovan Djordje-vič, Branialav Djurdjev, Leon Gerškovič. Vel i bor Gligorič, Branim i r Gušič, Fran jo Kogoj, Blaže Koneski, Marko Kostrenčio, Joscf KTafochvil, Gustav Krklcc, Miroslav Krleža, Janko Lavrin, De Banka Maksi movič, Grga Novak, Jcan Nnugayrol, Pavle Sa-vic, Si niša Stanko vič, Alojz Tavčar, Kosta Todorovie, Mstislav Volkov. V delu skupščine SAZU sodelujejo še delegati delovne skupnosti SAZU. V letu 1973 so to bili: Deineirij Brodar, Avguštin Lah, France Novak, jakob Rigler, Drago šega. Mitja Zupančič. Delovna skupnost SAZU je 31. decembra £973 štela 121 delavcev; 65 znanstvenih delavcev in raziskovalcev z drugimi naslovi, 5 strokovnih delavcev, 14 bibliotekarskih in knjižničarskih, 16 upravnih, 8 tehničnih in 13 pomožnih delavcev. Takšnih s skrajšanim delovnim časom jc bilo 12, stalnih zunanjih sodelavcev 9. Svet delovne skupnosti SAZU v letu !973; člani: Lev Bacbler, France Bcrnik, Emilijan Cevc, France Habe, Joža Mezc. Carin en Narobe, Primož Hamovš, Alojzij Šereelj, Mitja Zupančič; namestniki : Ivanka Černelič, Bogomir Ramovš, Milan Si [Ver, PREDSEDSTVO SAZU Predsednik Josip Vid in 3 r Podpredsednik Anton K. u h e 1 j Glavni tajnik Gorazd Kušej Tajnik J, razreda (zgodovinske in družbene vede) Lado V a v p e t i č Tajnik 2. razreda (filološke m literarne vede) France Koblar V. d. tajnika j. razreda (matematične, fizikalne in tehnične vede) Anton K u h e L j Tajnik 4. razreda (prirodoslovne in medicinske vede) Ivan H a k o v e c Načelnik medicinskega oddelka v 4. razredu Janez M i 1 č i 11 s k i Tajnik 5. razreda (umetnosti) Bralko Kreft Člani plenuma Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ Josip Vidmar, Anton K u h e l j , Gorazd Kušej Sedež Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ v letu 1973 je bil v Za grehu, predsedoval mu je Grga Novak ORGANIZACIJA AKADEMIJE (po stanju 3f. decembra 1973) L UPRAVNA PISARNA Upravni direktor: dr. Lev R a e b I e r. Tajnica predsedstva: Nada Jesse. Sef odseka za finančno in materialno poslovanje: Sonja T o m š e. TI. ZNANSTVENA PISARNA Upravnik: znanstveni svetnik dr. Avguštin L ali, Strokovni sodelavec: mag, Jolanta G r « o - Kozak, III. BIBLIOTEKA T pravnik: Primož Ramovš. Višji bibliotekar: Ana K o b 1 a r - Horetzky. Bibliotckar-referent: Marija K 1 e m e n č i c, IV. STUDIJSKI CENTER ZA ZGODOVINO SLOVENSKEGA IZŠEL JENSTVA Predsednik sveta: akademik dr. Fran Zwitter. V. SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA Predsednik: akademik dr, Svetozar l i e s i e. UPRAVA INSTITUTOV IN KOMISIJ i. INSTITUT ZA OBČO IN NARODNO ZGODOVINO Upravnik: akademik dr. Fran Zwitter. Znanstveni svet: akademik dr. Fran Zwitter, akademik dr. Bogo G r a f e n a uer. dopisni član dr, Dušan Ker m a v -ner, univ, prof. dr. Sergij Vilfan, znanstveni svetnik inštituta dr. Pavle B 1 a z n i k . Višji strokovni sodelavec: Božo Otorepec, tajnik inštituta. 2. INSTITUT ZA ZGODOVINO UMETNOSTI Upravnik: znanstveni svetnik dr. Emilijan Cevc. Znanstveni svet: znanstveni svetnik dr. Emilijan Cevc, univ. prof. dr- Stane M i k u i , dopisni član imiv. prof. ing. arh. Marjan M u š ič, dr. Sergej V r i š e r , Asistent: Damjan Prelovaek. Bibliotekar: Vida L" r e k. 3. INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO Upravnik: znanstveni svetnik dr. ing. Mitja Bi o d ar, Znanstveni svet: akademik dr. Srečko B rod ar i ji delavci inštituta: znanstveni svetnik dr. ing. Mitja B r o d a r , višja znanstvena sodelavca.; dr. Jaroslav 5 a š e l in dr. A loj/ Še t C el j , znanstveni sodelavec dr. Franc Leben. Višji strokovni sodelavec: Stanislav je sse. Pripravnik: Ladislav C i g I c n e e k i. 4. INSTITUT ZA PRAVA STAREGA ORIENTA Upravnik: akademik dr. Viktor Korošec. Znanstveni svet; akademik dr. Viktor Korošec, akadeniik dr. Gorazd tuše j, akademik dr. Maksa Š n u d e r I , dopisni član dr. Milan Grošelj, univ. prof. dr. Jože Kastelic. MUZIKOLGŠKI INSTITUT Upravnik še ni izvoljen. Znanstveni svet še ni imenovan. 6. INSTITUT ZA S.EOVENSKI JEZIK Upravnik: akademik dr. Bratko Kreft. Znanstveni svet: akademik dr, France B t1 z ] a j, akademik dr. Bratko Kreft, dopisni člani dr. Anton B a j e c , dr. Bojan Čop in dr. Valentin Logar, univ. prof. dr. Janko J it-r a n c i e , znanstveni svetnik dr. Jakob R.ig 111 r , višji predavatelj Franc Jakopin. a) dialektoloska sekcija. Načelnik: znanstveni svetnik dr. Jakob Rigler. Višji strokovni sodelavec: Saša Serntc. Zunanji znanstveni sodelavec: dopisni član ilr. \ ulelltit) Logu t. Pripravnik: Frančiška B e H e d i k, b) Leksikološku sekcija. Načelnik: univ. prof. dr, Janko Ju ranč i č. Znanstvena svetnika: dr. Lino Legiša in Božo Vodu* š e k. Višji strokovni sodelavci: Ivana C, e r n o 1 i č , Milena H a j n -š c k - II o 1 z , Marije J a n ež i Č, Zvonka L e d e r - M a n -čini, Joža Mfzf, France Novak, Marin Silvester, Stanislav S ii li a d o l n i k , Ada Y i d o v i č -Muha. Asistenti: Borislavu K n š m r 1 j - L e v a £ i C , Jaka M it i - ler, Ivana Sir Cel j. Pripravnici: Polona K o s t a n j e v e C in dr. Francka Premk-Skerlak. c) EiimoloSko-onomastična sekcija. Načelnik: akademik dr. France B e z 1 a j. Asistent: Janez K e b e r. Strokovni sodelavec: Drugo M e r 1 c 1 j. d) Komisija za pravopis, pravorcčje in gramatiko. Predsedstvo: dopisni član dr, Anton Bajee, znanstveni svetnik dr. Jakob Ripler, univ. prof. dr. Jože Toporišič. 7. INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE Lipravnik: akademik dr. Anton Ocviik. Znanstveni svet: akademik dr. France Bezla j, akademik dr. Anton Ocvirk, akademik dr. Stanko Skerlj, akademik dr. Josip V i d m a r , univ. prof. dr, Janko Kos. a) Sekcija Z& slovensko literarno zgodovino. Znanstveni sodelavec: dr. France B e r n i k. h) Sekcija za literarno teorijo. Znanstveni svetnik: Drago Sega. Višji strokovni sodelavec: Majda S t a n o v n i k - B l i n c. Asistent: Daroslav D o 1 i n a r. c) Sekcija za biograf i ko, bibliografijo in dokumentacijo. Znanstveni svetnik: Alfonz G s p a n. Višji strokovni sodelavec: Nada Cspan - P ra. 6 el j. 8. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Upravnik; akademik dr. France K o b I a r. Znanstveni svet: akademik dr. France k o b 1 a r. akademik dr, Bratko Kreft, prof, dr. Horis Merli ai, univ, p i oí, dr, Vilko Novak, univ, prof. dr. Sergij Vilfan, znanstveni svetnik dr. Zmaga K n m e r . Sekcija ta ljudsko slovstvo. Znanstveni svetnik; tir, Milko M a t i č c t o v. Sekcija za ljudske šege in igre. Znanstveni svetnik: dr. Niko Kure t Asistent: Helena Loža r- Podloga r. Sekcija za ljudsko glasbo in ples. Znanstvena svetnika: dr. Zmaga K u m e r . tir. Valens Vodu s e k. Asistenta: Bogomir Ramovš, Marko Terscgiav. Sekcija za materialno kulturo. Znanstveni sodelavec; dr. Anton Cevc. 9. INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA L pravnik: akademik dr, Svetozar I 1 c Š i Č, Znanstveni svet; akademik dr. Srečko B rod ar, akademik dr. Svetozar I 1 e š i c , akademik dr. Ivan R a k o v e C., znnnstveni svetnik dr. Jože Bole, višji znanstveni sodelavec dr. Peter H a b i č. Višji znanstveni sodelavec; dr. Peter H a b i č. Znanstvena sodelavca: dr. Rado Gospodaric, dr. France II a b e. Višji strokovni sodelavec: Egon Pretner. Asistent: Andrej K r a n j c. Strokovni delavec: Ivan Kenda. Zunanji znanstveni sodelavec: dr, Valler Boliinec. tO. INSTITUT ZA GEOGRAFIJO Upravnik: akademik dr. Svetozar l l e š i č. Znanstveni svet: akademik dr. Srečko Brodar, akademik dr. Svetozar I 1 e s i Č , akademik dr. Ivan R a k 0 v e C . Znanstvena svetnika: dr. Drago M e z e, dr. Milan SifrcT. Višji strokovni sodelavec: Milan Na t ek. Zunanji znanstveni sodelavec; dr. Valter Boliinec. V okviru Inštituta za geografijo je tudi Zavod za kartografijo. Tehnični vodja: dipl. geograf Marko Ž e r o v n i k. U. INŠTITUT 7,A PALEONTOLOGIJO Upravnik: akademik dr. Ivan R a k o v e c. Znanstveni svet: akademik dr. Ivan Tla ko v ec, znanstveni svetnik dr. Jože Bole, on i v. prof. dr. Janez Matješic. Višja znanstvena sodelavka: dr. Dragica T u r n Š e k. Znanstvena sodelavka: dr. Katica Drobne. 12. BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA Upravnik: znanstveni svetnik rlr. Jože B o l e. Znanstveni svet: akademik dr. Ivan Rakov ec, znanstveni S vetu i k dr. Jože Bole, nniv. proi. dr. Janez M a t. j a s i tiniv. doc. tir, Andrej M a v t i n č i C. Višja znanstvena Sodelavka: dr. Ivkn M u n d □ . Višji strokovni sodelavci: Jan C arnelutti, ing. Ivo P ti n -e e r, ing. Mitja L u p u u č i č , iilg. A lojz M a r i n C e k. Asistent: Božo DlO V en i k , Asistent stažist: Andrej S e i i š k a r. Zunanji znanstveni sodelavec: nniv, prof. dr, Miroslav Zei. Zunanji strokovni sodelavec: dr. ing. Vlado T r e g u b o v. Inštitut za biologijo ima še Biospeleoloski laboratorij v Postojni, vodja: dr. Jože Bole. n. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Upravnik še ni izvoljen. Zunanji znanstveni sodelavci: univ. prof. dr. Stanko Bar ič, primarij dr. Slavko Rakovee, univ. prof. dr. Miroslav K u I S š n i k . H. TERMINOLOŠKA KOMISIJA Predsednik: univ. prof, ing, Albert Struna, Strokovni svet: akademik dr. Viktor Korošec, univ. prof. ing. Albert Struna, univ. proL dr. Stanko R fi n i č , univ. prof. dr. Janez B A t i S i prof, Ivan k r e č i č , akademik dr, D I ngot hi Cvetko. a) Pravna sekcija: Načelnik: akademik dr. Viktor Korošec, Člani sekcije: akademiki dr, Gorazd Kušej , dr. Makso Snu deri, dr. Lado Vavpetič, univ. profesorja — dr. Alojzij Finžgar, dr, Vladimir Murko, univ. docent dr. Jaromir Bera n. Znanstveni Svetnik: dr. Ciril K r ž i š n i k. b) I eliniška sekcija: Načelnik: univ, prof, ing, Albert S t r u U a. Strokovni sodelavci; univ. prof, dr, ing. France Adamič (za agronomijo), ing. Stane Bon ne (za papirno industrijo), univ. prof. ing. Boris C e t n i g o j (za strojništvo), ing. Venčeslav F u n t e k (za železnice}, prof. dr. ing. Juiiko Kavčič (za kemijo), ing. Leo Knez (za varilstvo), prof. ing. Francc Mlakar (za elektrotehniko), ing. France Špiler (za avtomatizacijo), univ. prof. dr. ing. Srdjan T ar k (za gradbeništvo), ing. Lojüc Žilni e r (za gozdarstvo in lesno predelavo), .Jezikovni svetovalec: višji strokovni sodelavec Joža Meze. c) Medicinska sekcija: Načelnik sekcije: univ. prof. dr. Stanko B a n i č. Člani sekcije: prim. dr. Mirko K a r 1 i n . dr. 1' ran jo S me r -du, univ. prof. dr. Janez Bat i s, univ. prof. dr. Ivan L e n a r t, univ. prof. dr. Vito L a v r i č. Jezikovni svetovalec: znanstveni svetnik dr. Lino Legiš a. d) Veterinarska sekcija: Načelnik: univ. prof. dr. Janez Balis. Člani sekcije: univ. prof. dr. Janez Balis, univ. prof. dr, Oskar Bö hm j univ. prof. dr. Vlado Crcgorovič, univ. prof. dr. Leo B i g I c r. e) Naravoslovna sekcija: Načelnik sekcije: Ivan K rečic, profesor Šolskega zdravstvenega centra v Ljubljani. Člani sekcije: prof- Ivan K r e č i č , prof. dr. Roman S a v -n i k , prof. Julije A n t. i č , prof. Stanko U r š i č. f) Umetnostna sekcija: Načelnik: akademik dr. Dragotin Cvetko. Člani sekcije: akademik dr. Bralko Kreft (za literaturo), akademik dr. Dragotin Cvetko (za glasbo), akademik dr. Brntko Kreft in prof. Pino Mlakar (za gledališko, filmsko in plesno umetnost), znanstveni svetnik dr. Linilijun Ceve (za likovno umetnost). SKUPSČINA PREDSEDSTVO Upravna pisarim Znanst vena p ia r liti Raiuuo vodm Ivo klkonombl Biblioteka RAZREDI : Studijski cenler za ¡no sloveTisktgu iiscljenalvn Svci 1 proniav* njo ¡d varstvo okoljit IL ur A V Tniiiliri iniiitui Institut JnStittil 1 Inštitut In Stilu l Biološki fnltitul H ■i is i* m i n St i tu t 7A dotenski slovenska slovenske» raziskovanje f cografij o paluilILlD- Jovanu medicinske jcijt literaturo narodopisje tc.ru s b in Zavod loffijo Hadžija vt*de in liter urne u vrdc k ml »graf i jo Terminološka komisija 1 | | j lušfilul Initilut JnJtiJnt hištitui Muzifcoloiki (sekcije: #) > ravna, bj teli Cilka, c} medicinska,, za uhfp u ib prava inštitut dj it-teriiurs ta, e) naravoslovna, f) umeinosina} i» tmrcrino zgodovini) arheologijo SIO [F&jl zgodovino u mriimsCi Oriinta Preglednica organizacije Slooenske akademije znanosti in umetnosti II ČLANI ČASTNA ČLANA Josip Broz-Tito, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije; izvoljen 9. avgusta 1948. Glej Lefopis III, 79—115. E d v a t d K a r d e 1 j , Élan Sveta federacije; izvoljen 6. tlečem br a 19+9. Glej Letopis i IL 119—132. REDNI TN DOPTSNI ČLANI I. RAZRED Za zgodovinske in družbene oede R c d ii i člani D r a g o t in Cvetko, rojen 19. septembra 1911, dr. phil., redni prnfesni za zgodovino slovanske iti novejše svetovne glasbe na filozofski fnktilleli univerze v Ljubljani in predstojnik oddelka za muzikologrjo. Dojiislli član akademije od 7. februarja 1967. redni £lan od Februarja 1970. Dopisni član Srpske akademije nanita i umetnost i v Beogradu, Clan odbora Société Internationale de Musicologie (Bastel); član American Musico-logieal Society, Association Internationale des Bibliothèques musicales (Kassel), Gesellschaft fiir Musikforsebnng, Répertoire International des Sources musicales; stalni član International Institute for Comparative Mu sic S lad ¡es and Documentation; Član ill podpredsednik znanstvenega sveta tejía inštituta (Zahod ni Berlin). Nagrada zvezne vlade FLRJ, 1949: nagrada Zveze skladateljev Jugoslavije, 1953; Prešernova nagrada, i961; nagrada mesta Ljubljane, l^fr?; red dela z rdečim vencem, 1 %5; Herderjeva nagrada, 1972. - Glej tempi« XVIII. 31—38 in XXI, 35- 38. Bogo Grafenauei, rojen ib. marca 19tG, doktor zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino Slovencev na filozofski fakulteti univerze \ Ljubljani, Dopisni Član od 7. feb- ruarja 1968, redni član od 13, marca 1972. — Glej Letopis XIX, 55—54 in XXIII, 39-44. Viktor Korošec, rojen 7. decembra 1899, dr, i ur., redni profesor ■/,a rimsko pravO in splošno zgodovino države in pravu v antiki na pravni fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Redni Član od 2. oktobra 1956. Upravnik inštituta za prava starega Orienta pri akademiji; načelnik pravne sekcije I ermi-nološkc komisije pri akademiji; član \acionalnega komiteja SFRJ za oricntalistiko; član Inštituta z.a pravno zgodovino v Zagrebu, Société d'Histoire du Dru i t français et étranger v Parizu, Société d'Histoire des Droits de 1 Antiquité l'eruand de Vittcher v Bruslju, Comitato scieutifico internaziouale revije lura V Cataniji, Conseil scientifique pri Revue Internationale des Droits de l'Antiquité V Bruslju; redni član Soc ici à italiana di Storia del diritto; član Sociedade Brasilicira de Romanitas v Rio de Janeiro. — Glej Letnpis VIII, 53—3h. Go raid Kušej, rojen 17. decembra 1907, dr. iur., redni profesor za teorijo države in prava in primerjalno ustavno pravo na pravni fakulteti univerze v Ljubljani. Redili član od 17. oktobra 1958. Dopisni član (associé étranger correspondant) Académie de Stanislas (Nancy), član International Lavv Association v Londonu in Société de Législation comparée v Parizu. Red dela s srebrnim in z zlatim vencem. Zlata plaketa univerze v Ljubljani, srebrna plaketa univerze v Gradcu (Glaz). Glej Letopis IX, 53—34. Maks o S on deri, rojen 15. oktobru 1895, dr. iur., redni profesor za ustavno pravo SFRJ na pravni fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Bedni član od 2. oktobra 1956. Dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i uuijefuosti v 'Zagrebu; član International Law Association v Londonu, sveta Association de Science politique v Ženevi in Association du Droit comparé v Parizu. Nagrada AVNOJ, i969; red republike z zlatim vencem, 1965; red bratstva in enotnosti L in II. stopnje; red zasluge za narod II. stopnje; Spomcnica 1941; nagrada mesta Maribor, 1969. — Glej Letopis VIII, 57—38. Lado Vavpetič, rojen 26, junija 19A2, dr, iur., redni profesor za javno upravo in upravni postopek na pravni fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Redni član otl 17, oktobra 1958; tajnik 1. razreda od oktobra 1972. Predsednik medakade-tnijskega odbora za študij o sodobnih tendencah znanstvenega dela na nekaterih področjih humanističnih znanosti; ravnatelj inštituta za javno upravo in delovna razmerja pri pravni fakul- teti v Ljubljani; predsednik slovenske sekcije Fugwusli Conference on Seienccs and Winkl Affaires; Član Institut interna-tiomil du Droit compare v Parizu, International Law Association V Londonu in Association internationale pour i'enseigneirteni du Droit compare v Straabourguj član znanstvenega svetu (Comitate ScientiFico) lstituto di Sociologia Internationale v Gorici: dopisni član v lstituto per la scieuza dell* amm in i st raz. i one pubHica v Milanu. Red bratstva in enotnosti I.; red zasluge za narod t zlato zvezdo; red zasluge za narod s srebrnimi žarki; refl dela 7. Tdečo zastavo, 1972; ztata plaketa univerze v Ljubljani; Kidričeva nagrada, 1973. — Glej Letopis IX, 35—37. Boris Ziberl, rojen 25. septembra 1010, redni profesor za občo sociologijo in zgodovino marksizma na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 6. decembra 1949, redni član od IT. oktobra 1958. Clan Sveta federacije; Spomenica 1941; red za hrabrost; red zasluge za narod 1L; red bratstva in enotnosti; red narodne osvoboditve; red republike z zlatim vencem; ted junaku socialističnega dela; Prešernova nagrada, 1950 in 1958: nagrada AVNOJ, 1972. — Giej Letopis III, 161—171 in IX, 38-40. Fran Zwitter, rojen 24. oktobra 1905, dr. phih, redni profesor za občo zgodovino novega veka na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Dopisni član od 2. junija 1953, redni član od 17, oktobra 1958, Predsednik sveta Studijskega ccntra za zgodovino slovenskega izšel jensfva; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu; čian med narodne komisije za zgodovino stanovskih skupščin; elan generalne skupščine Medu u rod nega komiteja za zgodovinske vede. Red bratstva in enotnosti, 1946; red dela II,J red dela z rdečo zastavo, 1965; nagrada skladu Borisa Kidriča (skupaj s sodelavci), 1972. — Glej Letopis V, 76—82 in IX, 4i—42. Dopisni člani Jožo Gorica r, rojen 20. januarja 1907, dr, iur., redni profesor za sociologijo na pravni fakulteti univerze v Ljubljani. Dopisni član od ?. februarja 1969. G Jan komisije za preučevanje ustavnih vprašanj skupščine SBS; clan odbora za družbene vede Jugoslovanske nacionalne komisije v UNESCO; član komiteja direktorjev v Centre Européen de Coordination de Recherche et de Documentation en Sciences Soeiaies; elan Institute of Sociology of Law for Europe. Red dela IIL; red dela z rdečo zastavo. Glej Letopis XX, 35— Dušan K e r ni a v a e r, rojen 7. decembra 1905, dr. i ur., znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v* Ljubljani v pokoju. Dopisni elan od 5, februarja 1971. Kidričeva nagrada, l%4: red dela z rdečo zastavo, 1973. Glej Letopis XXII. 39—45. Zunanji dopisni člani Milan Bari oš, rojen II). novembra 1901, dr. i ur., redu i proïesor na pravni fakulteii univerze v Beogradu \ pokoju. Dopi.sui Član od 17. oktobra 1958. Redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosii v Zagrebu in Makedonske akademije na nauki te i umetnostite v Skopju; redni član Inštituta za družbene Vede v Beogradu: član Instituta za primerjalno pravo v Beogradu in Inštituta za medna rodno politiko in gospodarstvo; redni član Mednarodne diplomatske akademije v Parizu, Akademije za družbene znanosti v Philadelphiji: zunanji član L o renske akademije Stanislas v Nancy ju; redni član Ameriškega združenja za mednarodno pravo v Waah in g tonu, Société de Legislation com parce v Parizu; podpredsednik International Law Association v Londonu; redni član Mednarodnega inštituta za mednarodno pravo; stalni Član Pomorskega mednarodnega komiteja v Bruslju; član Stalnega mednarodnega arbitražnega sodišča v Haagu; član komisije OZN za kodifikacijo mednarodnega prava; član Mednarodnega inštituta za kozmično pravo Mednarodne astronavtične akademije in njen redni Član; predsednik izbranega sodišča Zvezne gospodarske komore Jugoslavije; član predsedništva zunanje trgovinske arbitraže v Beogradu; delegat Jugoslavije na raznili mednarodnih konferencah, zlasti na vseli generalnih skupščinah Združenih narodov od I94fi do 1953. Nagrada AVNOJ, 1967. — Glej Letopis IX. 43 -44 J o va o D j o r d j e v i é , rojen 10. marca 1906, dr, i ur., redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu, Dopisni Član od 17, oktobru 1958. Redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu; dopisni član Jugo-slavenske akademije znanosti i umjetiiusti v Zagrebu; član Mednarodne ukadeniijc za politične znanosti in ustavilo pravo; Član Mednarodnega inštituta za pnliticno filozofijo: predsednik Ustavnega sodišča SR Srbije; pridružen i profesor pravne fakultete v Parizu. Nagrada AVNOJ. — Glej letopis IX, 45—4Íj. B [■ a n i s 1 a v Djurdijev, rojen 4. avgusta 1908, dr. p hi L, redni profesor za zgodovino turškega obdobja in metodologijo zgodovine na filozofski fakulteti univerze v Sarajevu. Dopisni član od ?. februarja 1969. Redni elan Akademije nauka i umjet-nosti Bosne i Hercegovine v Saraje vu; dopisni član Jugosluven-ske akademije znanosti i umjetnost.i v Zagrebu, Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Makedonske akademije na naukite i umetnostite v Skopju. - CHej Letopis XX, 37 -38. Leon Gerškovi t . rojen 2. februarja 1910. dr. iur., redni profesor političnih znanosti. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Poslanec v Svetu narodov zvezne .skpušcine in predsednik Zako-nodajno-p ravne komisije zvezne skupščine, — (j le j Letopis IX, 49—50. Marko Kostreučic. rojen 21. marca 1884, dr. iur., častni doktor Karlove univerze v Pragi; redni profesor zu zgodovino države in prava narodov SFRJ do 19. stoletja na vseučilišču v Zagrebu v pokoju. Dopisni član od 2. junija 1953. Pravi član Jugosluveuske akademije znanosti i umjetiiosii v Zagrebu; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, — Glej Letopis V, 74—75, j e a n NoUgayrol, rojen 14. februarja 1900, asiriolog, profesor na íicole platique des Hautes íiiudes v Parizu. Dopisni član od 7. februarja 1968. Redni član A.cadémie des Inscriptious et Belles-Lettres, častni doktor humanističnih znanosti univerze v Cbieagu, — Glej Letopis XIX, 35 --Vi, (j rga Novak, rojen 2. aprilu 1888, dr. pilil., častni doktor univerze na Dunaju, redni profesor za zgodovino Starega veka na vse uči listu v Zagrebu v pokoju. Dopisni elail 0(1 22. decembru 1961. Pravi član J ugosla venske akademije znanosti i unije tilos i i v Zagrebu in njen predsednik; predsednik Sveta akademij znanosti i umetnosti SFRJ; dopisni elail Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Akademije nauka i um jet-li os t i Bosne i Hercegovine v Sarajevu iti Makedonske akademije na naukite i uiuetuostiie v Skopju; dopisni član Avstrijske akademije znanosti na Dunaju in Akademije znanosti v lleidel-bergn: častni član Romunske akademije znanosti v Bukarešti in Madžarske akademije v Budimpešti; inozemski elan Bolgarske akademije znanosti v Sofiji; častni član Arheološkega društva Jugoslavije v Beogradu in Hrvatskega arheološkega društva v Zagrebu; član Depulazionc storica per le Venczie v Benetkah, Accademia tlel Mediterráneo v Palermu, Istituto italiano di preistoria e protostoria v Floronei, član Institutum Archacolo-gicurn Germanicum t Berlinu, Red republike z zlatim vencem, 1973. _ Glej Letopis XII, 35—37, II, RAZRED Za filoloske in lil era me pede Redni člani France Bezlaj, rojen 19. septembra 1910, dr. pbil., redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član od 3. junija 1964. Dopisni član Akademije znanosti i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Red bratstva in enotnosti II., 1946; red dela II.. 1949; red delo z rdečo zastavo L, 1960; red zasluge za narod z zlato zvezdo, 1969: Prešernova nagrada. 1957, — Glej Letopis XV. 31-34. France Koblar, rojen 29. novembra 1889, dr. phil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljabljani v pokoju. Redni član od 3. julija 1964, Tajnik razreda za filnloske in literarne vede od 22. januarja 1965; upravnik instituta za slovensko narodopisje pri SAZU; predsednik Slovenske matice; častni član Slavističnega društva Slovenije. Prešernova nagrada, 1950 in ista nagrada za življenjsko delo, 1968. — Glej Letopis XV, 35—38. Anton Ocvirk, rojen 23. marca 1907, dr. pbil., redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; Tedni član od 3. julija 1964, LTpravnik Instituía za slovensko literaturo in literarne vede pri akademiji, — Glej Letopis XV, 39—40. Antón S 1 o d n j a k . rojen 13. j unija 1899, dr. pbil., redn i profesor za slovensko književnost a a lilozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Redni član od 7. februarja 1967. Častni doktor vseučilišča V Zagreba, 1970. II. državna nagrada za roman, 1949. — Glej Letopis XVIII, 59—41. Stanko Skerlj, rojen 7. februarja 1093, dr. pbil., redni profesor za romansko filologijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Redni član od 7, februarja 1969. Clan uredniškega odbora revije Filološki pregled v Beogradu; član Société de Linguistique de P a ri s, Société des Etudes Latines v Parizu, Associa zione internazionale per gli studi d i Lingua e Letteraiura Iiaiiana, Socictà di Filologia Friulana v Udinab. Société de Linguistique Romanc; član mednarodnega Evropskega društva za kulturo; častni član beneške akademije >Istituto Ve neto d i Scienze. Lcttcrc cd A rti s, 1972, Red dela Z zlatim vencem; italijanski red Al Merito deli a Repubblica lialiana (stopnji »Commendataase* in »Grand' Ufficiales). — Glej Letopis XX, 39 -40. Josip Vidmar, rojen 14. oktobra 1895, častni doktor univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; od 27. oktobra 1952 predsednik akademije. Dopisni član Srpske akademije natika i umetnosti v Beogradu, Jugoslnvenske akademije znanosti i unije t nos ti v Zugrebu, Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu, Makedonske akademije na naukite i umetnostite v Skopju in Romunske akademije znanosti v Bukarešti. Clan sveta federacije, Spomenica 1941; red bratstva in enotnosti I.; red narodne osvoboditve L; red zasluge za narod I,; red Pol on i a Restituta; red jugoslovanske zastave I.; red junaka socialističnega dela i red republike z zlatim vencem. 1'rešernova nagrada, i966; Sierijma nagrada za Širjenje dramske umetnusti in gledališke kulture, 1966; Tcd oficirja književnosti in umetnosti francoske vlade, l%6; nagrada A V NO J, 1967, — Glej Letopis III, 172—184. Dopisni člani Anton Bajee, rojen 6. januarja 1S97, dr. phil., izredni profesor slovenskega knjižnega jezika na filozofski fakulteti v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 13. marca 1972. Član Komisije zq pravopis, pravorečje in gramatiko v Inštitutu za slovenski jezik pri akademiji. Red zasluge za narod z zlatimi žarki. — Glej Letopis XXIII. 45—48. Bojan Cop, rojen 23. maja i923, dr, phil., redni profesor za primerjalno indoevropsko jezikoslovje na filozofski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 13. marca 1972. Redni član Linguistic Society of America v Baltimore. — Glej Letopis XXIII, 49—52. Milan Grošelj, rojen 19. septembra 1902, dr. phil., redni profesor za klasičao filologijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Član odbora Indogermaniache Gesellschaft v Heidelbergu. Glej Letopis IX. 53—54. V a I e ii t i ij Logar, rojen 11. februarja 1916. dr. pliiL redni profesor za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezili a na filozofski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 13. marca (972. Glej Letopis XXIII. 53—58. Zunanji dopisni člani Oton Berkopcc, rojen 6. decembra 1906, dr. phil., znanstveni sodelavec Češkoslovaške akademije znanosti v pokoju. Dopisni član od 5. februarja 1971. — Glej Letopis XXII, 46- 51. Mirko Deanovič, glej str. 41 —46. Velibor Gligoric, rojen julija, 1899, književni kritik. Dopisni član od 7. februarja 1967. Pravi član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis XVIII, 4.1 M i C dr a g I b rov a C , glej str, 47—52, Blaže Koneski. rojen 19. decembra 1921, redni profesor za makedonski jezik na filozofski fakulteti nniverze v Skopju. Dopisni član od februarja 1968. Bedni član Makedonske akademije na nankire i nmetnost.ire v Skopju in njen predsednik; dopisni član Ju gosi a venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu. Častni doktor univerze v Chicagu. Nagrada AVNOJ, 1966. -Glej Letopis XIX, 37—38. Janko Lavrin, rojen 10. februarja 1887, upokojeni ledni prolesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v JNot-tinghamu. Dopisni član od 2. oktobra 1956. — Glej Letopis VIII, 59 - 4L>. III. RAZRED Za matematične, fizikalne m tehnične nede Bedni člani Anton Kuhelj. rojen 11. novembra 1902, dr. ing., redni profesor za mehaniko na fakulteti za naravoslovje in telinolo- gijo uni verze v Ljubljani. Redni član od 6- decembra 1949: od 22. decembra 1961 podpredsednik akademije, Dopisni Član Srp-ske akademije llauka t umetnosti v Beogradu. Dosmrtni član Gesel IscliaÎI fiir ange wand te Malhematik und Mecbanik. Red dela t rdečo zasiavo, 1962; red zasluge za narod z zlalo zvezdo, 1965; srebrna plaketa R. Kidriča, 1956; plaketa E. Rusjan, 1969; Kidričeva nagrada, 1972. — Glej Letopis TIT. 185, Anion Pelerlin. rojen 25. septembra 1908, dr. sc. nal. Dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949. Višji svetil ik-f i zik National Bureau of Standards. Washington. D, C.. ZDA; profesor-^ost na Case-Western University, Cleveland, Ohio, ZDA, Častni član inštituta Joief Stefan v Ljubljani. Clan American Association Fur the Advancement of Science (Washington), Fellow of American Physical Society (Washington}, American Chemical Society (Washing-toil), Deutsche Kolloid Gesellschaft (Kolu), Deutsche Physikalische Gesellschafl (Hanau), Society of Sigma X (New Haven), Society of Rheology (Washington); glavni urednik M aero molecular ileviews (New York); sourcdnik Makromolekulare Cheinie (Mainz)i član Advisory Board revij Journal of Materials Science (London). Journal of Polymer Science (New York) in Journal of Macromolecular Science, Physics (.New York). Binghamova medalja Society of Rheology (member Society of American Institute of Physics). 1970; Ford Motor Prize Ameriške fizikalne družbe, 1972. — Glej Letopis II, 45 46. Ivan V i d a v, rojen 17. januarja 1918, dr. phil., redili profesor za matematiko na fakulteti za naravoslovje in tehnologije univerze v Ljubljani. Dopisni član od 17. oktobra 1958. redni član od 21. decembru 1962. Clan Société mathématique de France. Red z rdečo zastavo, 1965; Prešernova nagrada, 1952; Kidričeva nagrada, 1970. Glej Letopis IX, 55—56 in XIII, 52. D o p i s n i člani Robert Bliuc, rojen 51. oktobra 1953, doktor fizikalnih znanosti, redni profesor na fakulteti za naravoslovje nt tehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969. Predsednik Raziskovalne skupnosti Slovenije; član komisije za fiziko trdne snovi IUPAP {International Union for Pure and Applied Physics); član uredniškega odbora Obzornika za matematiko in fiziko ter širših uredniških odborov revij Physics of Condensed Matter, Ferroelectricity, Journal of Non-metals, Chemical Physics, Fiziku in. Solid State Electronics; clan sekre-tariaia Society AMPERE, Ameriške kemijske družbe in Mednarodne unije za magnetno resonanco. Kidričeva nagrada (s sodelavci), i 96 L - Glej Letopis XX, 42-44. Davorin Dolar, rojen 1. februurja 1921, dr. chem.. redni profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970. Član uredniškega odbora revije Biophysical Chemistry. Nagrada sklada Borisa Kidriča, 1968. — Glej Letopis XXI, 39—43. Peter Gosar, rojen 15. oktobra f923. doktor fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni clan od 7. februarja 1969. Clan Society of Sigma X (North CaroiinaJ in European Physical Society, Kidričeva nagrada. J%4. — Glej Letopis XX, 45 -4b. Dušan H a d ž i , rojen 26. avgusta 1921, dr. chem., redni profesor y,& kemijo nu fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Dopisni elan od 7. februarja 1967. Clan uredniških odborov revij Spectrochimica acta, Journal of Molecular Structure, Spectroscopy Letters iti Molecular Physics ter društev The Chemical Society (London), Faraday Society, Run-.sengesellschaft in Société de chimie physique; predsednik Unije kemijskih društev Jugoslavije in Koordinacijskega odbora za molekularne vede pri Svetu akademij. Kidričeva nagrada, 1957. — Glej Letopis XVIII, 43-49. Janez Peklcnik, rojen 11, junija 1926, redni profesor za predmete: tehnična kibernetika, obdelovalni sistemi in eksperimentalne metode na fakulteti za strojništvo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970. Redni član CIRP (Collège international pour I étude scientifique des techniques de production mécanique), VDI (\'erein Deutscber In geni eurc), A SME (American Society of Median i cal Engineers), Fcl Low of the Institution of Mechanical Engineers; élan Editorial Board of International Journal of Systems Sciences v Londonu; član Komiteja Zveznega izvršnega sveta za znanost, tehnologijo in izobraževanje; član direktorske grupe za razvoj programskega sistema ÉXAPT (Aachen); član Institute for Advance Studies in Science and Engineering (University of Birmingham); častni profesor Univerze V Birminghamu; glavnî tU odgovorni urednik časopisa CIRP Manufacturing Systems; član komiteja Skupščine SR Slovenije za znanstveno raziskovalno delo. — Glej Letopis XXI, 44— 49. T, u j o S u k I j c , rojen 21. septembra 1910, doktor tehniških t«;d, redni profesor na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani, Dopisni član od T. februarja 1%*). Sodelavce Applied Mechanics Reviews. Red zasluge za narod, 1964; red repablikc s srebrnim vencem, 1965; nagrada sklada Borisa Kidriča (s sodelavci), 1964. — Glej Letopis XX, 47—48. Miha Tišler, rojen 18. septembra 1926, redni profesor za organsko kemijo na fakulteti za naravoslovje i a tehnologijo v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970. Clan uredniškega odbora Croatica Chemica Acta, Vestnika Slovenskega kemijskega društva, Journal of Heterocyclic Chemistry, Organic Preparations and Procedures International, Advances in Heterocyclic Chemistry; član Hrvatskega kemijskega društva, American Chemical Society; člau sekcije za organsko kemijo pri American Chemical Society; Člun Chemical Society (London) ter član sveta tega društva. Nagrada sklada Borisa Kidriča, 1962. — Glej Letopis XXI, 50—58. Zunanji dopisni člani Pavle Savič, rojen 10. januarja 1909, dipl. fizikalni kemik, redni profesor za fizikalno kemijo na narovoslovno-ma-tematični fakulteti v Beograda (od leta 1966 v pokoju). Dopisni član od 13. maTca 1972. Redni član Srbske akademije znanosti in umetnosti v Beogradu in njen predsednik; dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu; inozemski član Akademije znanosti ZSSR; častni član Madžarske akademije znanosti; član Akademije znanosti v New Yorku; častni doktor kemijskih ved univerze v Beogradu. Spomenica 1941; Oktobrska nagrada Skupščine mesta Beograda, 1963; nagrada AVNOJ, 1966. — Glej Letopis XXIII, 59—61. IV. RAZRED Za prirodosloone in medicinske Dede Redni člani Bogdan Brecelj, rojen 6, maja t906, dr, med., redni profesor za ortoped i jo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani in predstojnik Oriopcdske klinike v Ljubljani v pokoju, strokovni svetovalec Ortopedske bolnice v Valdoltri. Redni član od 6. decembra 1949, Član Sveta federacije. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Jugoslavenskc akademije znanosti Í miselnosti v Zagrebu in Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu; inozemski član Akademije medicinskih nauk SSSR v Moskvi; častni član Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani; član Société Internationale de Chirurgie Ortopédique et de 1 raumatologie v Bruslju (S. I. C. O. T.)i častili član Société Française d'Orthopédie et de Traumatologie v Parizu; častni član Društvn ortopedov in t ra vin a to logov Bolgarije v Sofiji: član International Society for Rehabilitation of the Disabled v New Yorku; nacionalni delegat Ldruženja ortopeda i traumatologa Jugoslavije pri 3.1.C.O.T.; Corresponding editor revije Journal of Bone and Joint Surgery za Jugoslavijo. Red zasluge za narod L; zllak hrabrosti; Spomenica 1941; red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem; red dela z rdečo zastavo; red republike z zlatim vencem; nagrada AVNOJ, 1968. - Glej Letopis III, 199 200. Srečko B r o d a r . rojen 6. maja 1893, dr. pliil., častni doktor univerze v Ljubljani, redni profesor za kvartarologijo na fakulteti zn naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 6, decembra 1940, redni član od 22. junija 1953. Načelnik sekcije za arheologijo pri akademiji do 31. marca 1972; častni član Arheološkega društva Jugoslavije; dopisni član H. Obermaier Gesel 1st lia ft fiir die Erforschung des Eifizeitalters und seiner Kulturen (Erlangen). Prešernova nagrada. 1949 in I960, Red zasluge za narod z zlato zvezdo. — Glej Letopis III. 205—206 in Letopis V, 98-100. Svetozur llešič. rojen 8. junija I907. dr. phil., redni profesor za geografijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani- Dopisni član od 7. februarja 196?, redni član od 5. februarja 1970. Up ravnik Inštituta za geografijo in Inšlituta za raziskovanje krasa 5AZU; član stalne evropske konference za preučevanje podeželske pokrajine; častni član Srbskega geografskega društva, Poljskega geografskega društva, Geografskega d tuš i va v Münchnu in častni član Madžarskega geografskega društva; častni predsednik Geografskega društva Slovenije; predsednik Sveta za proučevanje in varstvo okolja pri SAZU. Red tlela z zlatim vencem, 1966; red deîa z rdečo zastavo, 1%7; medalja Jovana Cvijičn, 1968: zlata značka Urban ¡stične zveze Jugoslavije. — Glej Letopis XVI IL 52 54 in Letopis XXI, 59 — 62. Janez M i I č i u s k i . rojen 3. maja 1913, dr. i ur., dr. med., redni profesor za sodno medicino in predstojnik Inštituta za sodno medicino na medicinski Fakulteti univerze v Ljubljani. Dopisni član od 22. decembra 1%!, redni clan od 5. fehruar-ja 1970. Načelnik oddelka za medicinske vede razreda za pri-rodoslovne in medicinske vede; od 1. 10. 1973 rektor Univerze v Ljubljani. Častni predsednik Mednarodne akademije za sodilo in socialno medicino: častni predsednik Koordinacijskega odbora SRS za boj proii alkoholizmu; dopisni član francoskega in nemškega društva za sodno medicino; častni član italijanskega, poljskega, čch osi o v a škcga in nemškega (NDR) društva za sodno medicino; član Mednarodnega komiteja za alkohol in promet: član uredniškega odbora The International Microfilm Journal of Lega 1 Medicine (New York): soizdujalelj Zeitscliiift fiir Rechtsmedizin: predsednik sekcije za medicino v izrednih razmetali pri Slovenskem zdravniškem društvu; član začasne skupščine Raziskovalne skupnosti SR Slovenije; član Komiteja za znanost in tehnologijo pri IS Skupščine SRS; član Sveta SRS za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Zlati znak Osvobodilne fronte, 1973; zlata značka Republiškega Sveta za vzgojo in preventivo v prometu; spominska plaketa Planinske zveze Slovenije; diploma ustanove J.E. Purkyné; nagrada AVNOJ. 1973. Glej Letopis XII, 43 45 in XXI, 63 68." Franc Novak, rojen 2. junija 1908, dr. sc., dr. med,, Častni doktor universe v Torinu, redni profesor za porodništvo in ginekologijo ua medicinski fakulteti univerze v Ljubljani, predsednik Združenja ginekologov iri porodničarjev Jugoslavije, Dopisni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Častni član Societ.as Gynaecologica et Opst.etricia Malica; častni član La Sociedad Chilena de Obstetricia y Ginecológica: častni clan Cesk Os Jo venske îèkafské spotečnosli j. [v Purity né; član Fédération Internationale de Gynécologie et d'Obstétrique; predsednik za Jugoslavijo World Association for Gynecological Lancer Prevention: častni čian Slovenskega zdravniškega društva in Zbora liječnika Hrvatske: predsednik ginekološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva; častni član društva ginekologov Madžarske; častni član ginekološko-akuserske sekcije Srpskog lekarskog društva; častni član društva porodničarjev in ginekologov Guayas (Ecuador)i zunanji Član Society of Pelvic Surgeons. Dve partizanski zvezdi IL; red za hrabrost; red bratstva in enotnosti II.: red zasluge za narud II.; red dela IL; Spomenica 1941: red zasluge za narod z zlatim vencem, 1%S; jubilejni spominski zlluk mesta Beograda; Prešernova nagrada, 1955; nagrada AVNOJ. 1972. Glej Letopis XII. 46—48 in Letopis XXI, 69—73, Ivan R a k o v cc , rojen 18. septembra 1899, dr. pbi!.. redni profesor 2a geologijo in paleontologijo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani (od leta 1971 v pokoja). Dopisni elan od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od i 5. junija 1966, upravnik inštituta za paleontologijo pri akademiji. Predsednik Medakademijskega odbora za urejevauje favne iu flore Jugoslavije; dopisni clan Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in J ugosla venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; častni clan Slovenskega geološkega društva in Geografskega društva Slovenije; dopisni član Geološkega društva na Dunaju in Mednarodnega paleontološkega društva. Bed dela z zlatim vencem IL, 1949; red zasluge za narod s srebrnimi žarki, 1970; Kidričeva nagrada, 1957. — Glej Letopis II, 47—53. Andrej O. Župančič, rojen 27. januarja 1916, dr, med-, redni profesor za patološko fiziologijo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani in predstojnik Inštituta za patološko fiziologijo v Ljubljani. Dopisni član od 3. julija (964; redni član od 5. februarja 1970, Član Royal Society of Medicine v Londonu, Biochemical Society v Londonu in Associate Member of the Physiological Society V Londonu; Scientific Advisory Panel fundacije Ciba v Londonu; častni član A SO VAC, — Glej letopis XV, 50—51 In Letopis XXI, 74—75, Dopisni člani Milko Bedjanič, rojen 29. junija 1904, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 7. februarja 1%8. Red dela z rdečo zastavo. — Glej Letopis XTX, 39. Stanko Grafenauer, glej str. 53—57. Zunanji dopisni člani Vašo Butozan, rojen 5. decembra 1902, dr. vet., častni doktor a ni verze v Sarajevu in Humboldtove uuiverze v Berlinu, tedni profesor veterinarske fakultete univerze v Sarajevu v pokoju. Dopisni član od 7. februarja 1%7, Dopisni član Srpske akademije nauka i nine 1 nos t i v Beogradu; redni član Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Naučncga društva za istoriju zdravstvene kulture Jugoslavije, Akademije znanosti v Yorkii; dopisni član Akademije za agrarne vede v Nemški demokratični republiki. — Glej Letopis XVIIi, 50—51. Ed hem C a m o. rojen 30. decembra 1909, dr. vet., redni profesor za zoohigicno na veterinarski fakulteti v Sarajeva. Dopisni član od 15. marca 1972. Redni clan Akademije znanosti i um jet nos t i Bosne i Hercegovine in njen predsednik. Clan Sveta akademij SFRJ; član Sveta federacije: častni clan Mednarodnega društva za zoohigienn (od 1973): častni član Jugosluvenskega društva >Nauka i društvo«. Spomenica 1941 : red jugoslovanske zastave z lento; red bralstva in enotnosti I.: red zasluge za narod IL: red hrabrosti: red dela L: red republike s srebrnim vencem; 27-julijska nagrada Bosne i Hercegovine; po velja Sarajevske univerze, 1960; povelja Z JU, l%7; spominske plakete mest Sarajeva. Gradačca in Tuzle. — Glej Letopis XXIII, 62—64- Branimir Guaič, rojen 6. aprila 1901, dr. med., dr. pbil., redni profesor za otorinolnringologijo na Medicinski fakulteti v Zagrebu v pokoju. Dopisni član od 5. junija 1964. Pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; redni član Društva za nauku i umjetnost Črne Gora v Titogradu; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Akademijo nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine: častni Slan društva otorinolaringologov Collegium Otorhinolaryngologic um Amiciitae Sacrum; častni predsednik grškega otoneurooftalmološkega društva: častni član Zbora Ujcinika Hrvatske; častni član poljskega, bolgarskega, češkega, nemškega in avstrijskega društva otorinolaringologov ter ameriškega riuolo.škega društva. Nagrada AVNOJ, 1972. — Glej Letopis XV, 41—46. F ran jo Kogoj, rojen 15. oktobra 1894. dr. med., doctor seiene. med. lionoris causa univerz v Ljubljani, Zagrebu in Yoj-no-medicinske akademije v Beogradu; doctor honoris causa univerze v Gradcu, redni profesor za dermatovenerologijo vseučilišča v Zagrebu v pokoju. Dopisni član od 2. junija 1953. Pravi član Jugoslovenske akademiji- znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu, Schweizerische Akademie für medizinische Wissenschaften v Baslu iti Avstrijske akademije znanosti na Dunaju. Clan Deutsche Akademie det Naturforscher ^Leopoldina« v Halle/S. Clan Društva za napredek in proučavanje pomorstva Jugoslavije, Pugvvash v Zagrebu, Dowlrng Club v Londonu, Société Européenne de Culture (Benetke — Zagreb) in American "5 — Lftopi* 55 Association for t he A d van cement of Science. Častni član Slovenskega zdravniškega društva, Zbora liječnika Hrvatske in Čsl. Ickarskc společnosti J. E. Purkyne ter poljskega, češkoslovaškega, italijanskega, hambarškega, nemškega, iranskega, münchcnskega, angleškega, venetuelskega. avstralijskega, berlinskega, mehikanskega, bolgarskega, moskovskega, finskega in danskega dcTmatološkega društvo. Časi ni dopisni član Société française de Dermatologie et Syphili graphie. Dopisni član Wiener dermatolog i se lie Gesellschaft, Soeietas dermatolog i ca llungaricfl, Soeietas dermatologi ca Sveeica, Société française d'Allergie, American doTmatological Association. Deutsche Gesellschaft für die aesthetische Medizin und ihre Grenzgebiete in The Austral as i an College of Dermatologists. Nagrada vlade FNRJ, 1949; nagrada NR Hrvaške za življenjsko delo, 1962: nagrada AVNOJ, 1966. Red zasluge za narod I., 1949: red bralstva in enotnosti z zlatim vencem, 1951 ; red dela z rdečo zastavo. 1965; red republike s srebrnim vencem, 1971. Odlikovanje ob dvajsetletnici osvoboditve Zagreba. 1965; srebrna spominska medalja univerze v Bratislavi, 1966; diploma Zveze zdravniških društev Jugoslavije, 1966: spominska plaketa ob stoletnici Zdravniškega zbora Hrvaške, 1974. — Glej Letopis V, 101 -KW. Josef K ra toc h vil, rojen 6. januarja 1909, doktor naravoslovja in doktor biologije, profesor zoologije. ravnatelj inštituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 5, februarja 1970, Bedni član Češkoslovaške akademije zuanosli in član njenega prezidija. Državna nagrada lv lernen ta Gott w aida T, Stopnje, 1955; Rad p race. 1969; Zlata medalja Vysoké školv Zeinëdëlské v Brnč. 1970: plaketa CS A V za zasluhy o včdu a lidstvo. 1973. — Glej Letopis XXI, 76 do 77. Siniša Staukovič. rojen 26. marca 1892, dr. phil., redni profesor za zoologijo na univerzi \ Beogradu v pokoju. Dopisni član od 2. junija 1953. Redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; inozemski član Akademije nauk SSSH v Moskvi. Nagrada AVNOJ. 1967. — Glej i.etopis V, 103—104. Alojzij I a v 6 aï, rojen 2. marca 1895, dr, ing., častni doktor univerzi1 v Ljubljani in vseučilišča v Zagrebu, redni profesor za genetiko in žlahinjeiije rastlin na agronomski fakulteti vseučilišča V Zagrebu v pokoju. Dopisni flau od 2. junija 1953. Pravi član Jugoslavenske akademije z nun os ti i umjelnosti v Zagrebu: dopisni član Masarykove aka demie p race v Pragi; član HonorsTy Scientific Society Sigma X. Cornell University, New lork; član in podpredsednik E L CARP LA (Evropsko združenje za znanstvena raziskovanja žlahtnjenja rastlin), Cambridge, Anglija; član ESNA (Evropsko idr a žen je za nuklearne metode v agrikulturi), Wageningen, Nizozemska; dosmrtni predsednik Društva geneticara Jugoslav i je. Nagrada AYNO j, 1966. Glej Eetopis V, 105—106. K u s t a T o d o r o v i Č , rojen 5. julija 1887, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni in upravnik infekcijske klinike na univerzi v Beograd vi v pokoju. Dopisni član od J. junija 1053. Redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in tajnik njenega razreda za medicinske vede; dopisni činu Ju gosi avenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine v Sarajevu; častni predsednik Srpskega lekarskega društva; častni član več podružnic Srpskega lekarskega društva in Saveza lekarskih društev SER J: častni član Društva Ijekara Bosne i I lerccgovine; dopisni član Nacionalne medicinske akademije v Parizu. Združenja ameriških medicinskih avtorjev, Znanptveno-medieinskega društva zdravnikov Štajerske: častni član Češkoslovenske le-kafske společnosti J. E, Purkyne v Pragi; častni Član društva Union mčdicale Balkanique v Bukarešti. The Most Excellent Oder of the British Empire, 1973; nagrada AVNOJ, (966. — Glej Letopis V, 107. M s 1 i s 1 a v V a s i 1 j e v i č Volkov, rojen 1923, doktor ortoped t je in redni profesor, direktor Centralnega inštituta za travmat.ologijo in ortopedi jo N. N. Priorova v Moskvi: glavni trnvmatolog ZSSR. Dopisni član od 7. februarja 1968. Redni člun Akademije medicinskih znanosti ZSSR: predsednik društva travmatologov-orlopedov ZSSR. Državna nagrada ZSSR: mednarodna nagrada kirurgov R. Denisa; naslov zasluženega znanstvenega delavca. — Glej Letopis XIV, 40. V. RAZRED Za umetnosti Redni člani Maksim Gaspari, rojen 26. januarja IHB3, slikar; re-slavrator Etnografskega muzeja v Ljubljani v pokoju. Redni član od 13. marca 1972. Častni član Etnografskega društva in društva Ex lihris. Red dela i rdečo zastavo, 1973. — Glej Letopis XXIII, 65—67. Božidar J a k. n c , rojen 10. julija 1809, redni profesor akademije za likovuo umetnost v Ljubljani v pokoju. Redni član od 6. decembra 1949. Dopisni Člun Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Jugosla venske akademije znanosti i umjetnostj v Zagrebu; častni član Accademia d elle Vrti del Disegno v Firencah; 111, nagrada na razstavi dekorativnih umetnosti v Parizu. 1925; dve nagradi Cleveland Muscum of AH. 1931; Prešernova nagrada, (947, 1948 in 1949; nagrada komiteja za kulturo in umetnost vlade SFRJ, 1948: 1- zvezna nagrada za grafiko, 1950; nagrada na mednarodni razstavi lesoreza X\J.ON, 1953; I rdinova nagrada, 1936; 1. nagrada /druženja jugoslovanskih založnikov, 1962; srebrna plaketa zveze likovnih umetnikov Jugoslavije 1%4; nagrada mesta Ljubljane, 1965; nagrada AVNOJ, 1967: nagrada nu razstavi INTART, Videm, 1%8. Glej Letopis III, 207—213. H o r i s Kalin., rojen 24. junija 1905, redni profesor na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani v pokoju, kipar-mojster (od 1947). Bedni član od 2. junija S953. Prešernova nagrada, 1947, 1948 in 1930; nagrada komiteja za znanost in kulturo pri vladi I I.11 J, 1947 in 1948: red dela z rdečo zastavo I,, 1949; red zasluge za narod 111., 1951; red zasluge za narod z zlato zvezdo, 1969; nagrada AVNOJ, 1971. — Glej Letopis V, 121 — 122. Ciril Kosmač, rojen 28. septembra 1910, književnik. Redni član od 22. decembra 1901. Dopisni član Srpske akademije TiHuka i umetnosti v Beogradu. Glej Letopis XII, 49 53, Miško Kranjec, rojen 15. septembra 1908, književnik. Redni član od 2. junija 1.953. Dopisni član Sipske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Jugoftlavenske akademije znanosti i umjetnosii v Zagrebu. Nagrada AVNOJ, 1969, — Glej Letopis V, 125—132. Rraiko Kreft, rojen 11. februarja 1903, dr. phil., redni profesor za novejšo rusko književnost na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani v pokoju, teairolog, književnik, gledališki umetnik L A (od 1962) v pokoju. Redni član od 22. decembra 1%I, tajnik razreda za umetnosti pri SAZU in upravnik Inštitutu za slovenski jezik pri akademiji. Dopisni član Jugosla-venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, in Makedonske akademije na nauki te i umetnostite v Skopjn. Častili člun Slavističnega društva Slovenije; član osrednjega odbora Jugoslovanskega slavističnega komiteja: član republiške komisije za kulturne zveze s tujino; predsednik Mednarodnega slavističnega komiteja; predsednik Borštnikovega srečanja; pred- serin¡k republiške komisije z& preimenovanje in združevanje krajev; član Societe Europeenne de c idili re. Comunita Europea degli Scrittori. Dve Prešernovi nagradi; red dela z rdečo zastavo; Ebrenpreis deželne vlade Koroške. — Glej Letopis XII, 65-M, France M i 1> e 1 i č , rojen 27. aprila 1907, redni profesor ti« akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od G. februarja f963. Red zasluge za narod z zlato zvezdo, 1972; nagrada A V NOJ, 1970; nagrada mesta Ljubljane, 1970; I, nagrada na jugoslovanski razstavi J NA, 1971, — Glej Letopis X\I, 31 do 35. Vladimir PavšiČ-Matej Bor, rojen 14. aprila 1913, književnik. Redni član od 6. februarja 1965, Dopisni član Jugo-slavenske akademije znanosti i umjetnosli v Zagrebu: predsednik skupnosti za varstvo okolja v Sloveniji, Red dela t rdečo zastavo, 1973: nagrada AVNOJ, 1973. — Glej Letopis XVI, 36—52. Dopisni člani Matija B r a v n i č a r, ™jen 24. februarja 1897, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbeno teoretske p l edni ete na A ka tlemi ji za glasbo v Ljubljani v pok« ju. Dopisni član od 13. marca 1972. Predsednik zveze skladateljev Jugoslavije in jugoslovanske glasbene sekcije LNESCO, Red dela L; red zasluge zii narod s srebrnimi žarki: Prešernova nagrada, 1963: številne nagrade za kompozicije. — Glej Letopis XXIII. 68 70. Marjan Mušie, rojen 16. novembra 1904. redni profesor arhitekture na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, Dopisni član Jufjosla venske akademije znanosti i umjet-nosti v Zagrebu.; član Nacionalnega komiteja UNESCO za rešitev spomenikov Nubije, Sudana in dr.: zaslužni član Zveze jugoslovanskih arhitektov od 1968. Red dela I H., 1947; red dela z rdečo zastavo, 1973: Trdinova nagrada. 1934; Cankarjeva nagrada, 1970; Prešernova nagrada za življenjsko delo, 1972; diploma [ rbanisiičue zveze Jugoslavije, i973, — Glej Letopis XXI, 82-86. L d v a r d Ravnikar, rojen 4. decembra 1907, ing. arh., redni profesor za arhitekturo na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969. Dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetuosti v Zagrebu. Glej Letopis XX. 58—63. Zunanji dopisni člani Ivo Andrič, rojen 10. oktobra 1892, dr. phib, častni doklor univerze v Beogradu, Krakovn in Sarajevu, književnik. Dopisui Član od 2, junija 1953, Redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti V Zagrebu, Nobelov nagrajenec za književnost. 1961; nagrada AVNOj, 1967; red junaka socialističnega dela. 1972. - Glej Letopis V, (33—134. Janez Cilenšek, rojen 4. decembra 19i3, skladatelj, profesor Franz l.iszt-Hocliscbule fiir Musik v Weimarju. Dopisni član od 7. februarja 1967. Redni član Akademije umetnosti Nemške demokratične republike v Berlinu. — Glej Letopis XVI 11,61-63. Gustav Kitice, rojen 23, maja 1899. književnik. Dopisni član od 7- februarja 1969. Pravi član Jugu slu venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. — Glej Letopis XX, 56. Miroslav Krleža, rojen 7. julija 1893, književuik. Dopisni elan od 2. junija 1953. Pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Red jugoslovanske zvezde z lento, 1973; nagrada AVNOJ, (966. — Glej Letopis V, 139—141. Desanka Maksimovič, rojena 16. maja 1898. knji-ževnicu. Dopisna članica od 7. februarja 1969. Redna članica Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu; članica jugoslovansko-francoskega društva, društva za staranje o decu, Kul-turno-prosvetne zajednice Srbije in Matice srpske. — Glej Letopis XX, 57. / NOVI ČLANI RAZRED ZA FILOLOSKE iN LITERARNE VEDE M i R K O D E A N O V I C Prof. Dteanovič, rojen J 890 v Diihrovilikii, je študiral romansko in slovansko filologijo na Dunaju in v Firenzi in bi! pron)oviran za doktorja na dunajski univerzi. Več let je poučeval italijanščino na gimnazijah v Dalmaciji. Leta (927 je prišel kot docent za italijanski jezik in književnost na zagrebško univerzo; tam je nato leta 1954 postni izredni, leta 1938 pa red ni prolesor. Univerzitetno kariero je začel kot 1 i ter arn i zgodovinar; njegova glavna pozornost je takrat veljala italijanski književnosti in zgodovini kujižev-- nili in vobče kulturnih odnosov med hrvatskimi pokrajinami — predvsem Dalmacijo — in Italijo. S tega področja je dolga vrata njegovih, daljšili in krajših razprav. Naj omenimo vsaj najvažnejšo: Odrazi talijan.fke akademije »degli Arcadi preko Jadrana (1934; izšla je v 2 zvezkih »Rada* JAZU; 223 strani), to je zgodovina dubrovniške Akademije isprazniht in opis dela vseh njenih več kot 40 članov. Deanovičevi članki o stikih Dubrovnika, širše Dalmacije in Hrvatske sploh z italijansko kulturo se vrstijo tudi v naslednjih desetletjih, vse do današnji i dni. Paralelno se avtor v daljših prispevkih dotika tudi zvez Dalmacije s Francijo. Medtem se je Deanovičevo zanimanje začelo usmerjati v jezikoslovje. Prvi znak je članek Osseruttzioni sulle origini de i i a ich i l ing uistic i (Opombe o izvorih jezikovnih kil I kov) iz leta J 934, Štiri leta kasneje se v francosko pisanem članku ukvarja z, Divergencami v latinsko-romanskih izposojenkah v Dalmaciji. Odločil na prelomnica v Deanovičevem delu pa je bilo njegovo odkritje, da kažejo nekateri termini iz ribištva v neki vasi ob Irancoski sredozemski obali na isti izvor kakor ustrezni izrazi v Caveatu pri Dubrovniku. Prvo poročilo o lakih primerili je objavil v Arcliivum Roman icum 1937, Ob tem mu je vzniknila misel, da bi bilo pomembno sistematično zbrati in primerjati ribiško in {v najširšem smislu) pomorsko terminologijo v vseh jezikih Sredozemlja, od Gibraltarja do Azovskega morja, od slovanskih do arabskih, od romanskih do berberskill, od grškega (iO turškega, od albanskega do izraelskega: velik, ampak ne nepregleden prostor, idealno zaokrožen, z razgibano, pa na neki UaČin skupno zgodovino. — Svojo idejo je Deanovič razložil v ugledni švicarski reviji Vox roman ica 193H; Per un nt lati te e un dizionario etimologijo delte doc i mediterruriee. Dotlej so obstajali atlasi za posamezne jezike, katerih vsak je sicer zajemal veliko množino sinonimnih enot (dialektalnih), toda v okviru enega in istega, skupnegu jezika. Prvotni namen takega atlania je bil: dati kompletno in nazoruo sliko inventarja neštetih narečij: toda ob dolgotrajnejši rabi se je razodel ves pomen lingvistične geografije: odprli so se nesluteni vertikalni pogledi v zgodovino posameznega jezika, osvetlilo se je resnično življenje jezikov. Za novi mediteranski večjezični atlas pa je bilo treba šele dokazati, da je izvedljiv* in da bo koristen, ne samo zanimiv. Kdor je idejo takega atlasa spočel, je moral imeti mnogo fantazije. daljnovidnosti; moral je naprej videti, da bo mediteranski lingvistični atlas ne samo z h rid in geografsko ponazoril izrazoslovje okrog 20 jezikov in omogočil njih primerjanje, temveč tudi da bosta primerjanje in nato raziskovanje odkrili zveze — in to ne samo etnično sorodstvene, znotraj posameznih skupin, temveč pojmovne pa zgodovinske in gospodarske zveze med povsem heterogenimi jeziki; atlas bo omogočil sklepe o etničnih premikih tudi v zelo stari zgodovini, o starih kolonizacijah, o pomorskih in gospodarskih potili itd. — Vse 1o, kar se zdi post festum jasno, ni bilo v začetku kar na dlani. Za uspešno prepričevanje je bila, zraven daljnovidnosti, potrebna izredna v z t Ta j nos t in spretnost. Deanovič je vse to imel. Kongres roma-nistov v hirenzi leta 1956 je bil prodor njegove iniciative. Posrečilo se je sestaviti pTvo skupino uglednih in delavnih romani-sto v iz raznih dežet in osnovati mednarodni odbor za uresničitev Sredozemskega lingvističnega atlasa (ALM). Začela se je obsežna aktivnost, gibalo pa je bil on in še dolgo ostat duša dela. Leta 1972 je na kongresu v Dubrovniku dočakal zadovoljstvo, da vidi prve natisnjene karte našega atlasa. Deanovičeve zasluge za to veliko delo so povsod priznane, njegov ugled je bil potrjen. Njegova aktivnost pa ni popustila. On je lansiral misel o balkanskem večjezičnem atlasu; že od leta 1961 dalje ga je propagiral v mnogih domačih in tujih časopisih in na kongresih in je konèno dosegel, da je organizacijo in izvršitev tega načrta prevzela Romunska akademija znanosti v Bukarešti. DeanoviÉeva lingvistična dejavnost pa si je našla se drugo plodno območje, čisto romanistično, u blizu in povsem naravno za hrvatskega romanista: istroromanščiuo, romanski idiom, ki se je razvil v južni Istri neposredno iz latinščine, preden so v Istro prišli Benečani. Ta idiom, ki ga govori še kakih 5IXX) domačinov v Rovinju, Vodnjanu in še štirih krajih, je nekakšen vmesni Člen med staro dahnatščino, ki je izumrla, in furlanšči-no, ki je bila še ne tako davno razširjena v najsevernejšem delu istrske obale in tudi v 1 rslu. Prvo opozorilu na problematiko rovinjščine je dal leta 1952 s Člankom Remarques sur le système phonologiqtie de l'istro-roinan, ki je izšel v Bulletin de la Société de linguistique de Paris: nato pa je v naslednjih desetih letih objavil -- poleg priročnika za učenje istroromanščine (Av-viamento alio studio del dialct.to die Rovigno dTstria, 1954) — celo vrsto obsežnejših razprav o tem zanimivem narečju in vrsto neobjavljenih rovinjskih tekstov v revijah in v znanstvenih zbornikih. Zelo velike so zasluge Deunoviča kot inicia tor ja tako pomembnih znanstvenih časopisov kot so S ludia Románica et Anglic a Z a gr obi-en fía in Bollettino dell'Atlante Lingüístico Me-dilerraneo, ki izhaja v Rimu in Benetkah. Oba časopisa sla mu posvetila ob njegovi osemdeset letnici dva izredno bogata letnika — zbornika Tazprav, Končno se še zastavlju vprašanje, kakšen je bil in je njegov odnos do slovenske znanosti in slovenskega naroda? Ne bomo se ustavljali ob njegovi Antologiji savremenc jugoslovanske lirike, ki jo je v mladih letih, 1925, v Splitu izdal skupaj z A. Petravicem in kjer je določil dostojno mesto slovenskim pesnikom. Veo pozornosti že zasluži to, da je v svojem delu o akademijah na vzhodni obali Jadrana upošteval tudi Slovenijo in zlasti, da je sodeloval 1946 s P. Skokom in Franom Ramovšem pri Indeksu družinskih imen v Istri (Index patronymique■ Supplément an Cadastre national de l'Iatrie), ki je bil publiciran kot opora naših nacionalnih zahtev ob mirovnih pogajanjih glede jugoslovansko-italijanske meje, Največjo in resnično veliko zaslugo za Slovence in našo znanstveno ¡II nacionalno afirmacijo pa mu m uranio priznati v zvezi z Lingvističnim atlasom Sredozemlja. Kot eden od predsednikov mednarodnega odbora za izdelavo tega dela se je nadvse toplo in učinkovito zavzef za to, da smo Slovenci, potem ko smo opra- v i] i lingvistično terminološko raziskavo pri slovenskih ribičili v Sv. Križu p v i Trstu, naknadno dosegli svojo > točko« v tem monumental nem atlasu; tako ho ohranjena in objavljena ta slovenska terminologija, bo dokumentirano slovensko sodelovanje v atlasu in bo potrjen slovenski karakter tega kraja v okolici Trsta. IZRltANA BIBLIOGRAFIJA 1922 Antologija savremene jugoslovanske lirike, z A. Petrovičem, Split. i¡m Voltaire, Baëkovié i Accademia degli Areadi, Godišnjak Sveučilišta a Zagrebu 1924—1929. Zagreb, 174—203. 1931 La Tort una di Apostolu Zeno ne II'oit re Adriático. Àtti del I'Accademia degli Arcadi. N. S, VU -VIII. Roma, 169—211. L 933 Odrazi ialijanskc akademije d egl i Areadi preko ] adra na, Rud j.AZLi 248, Zagreb, 1—98 i Rad 250, ibid. L935, 1—135. 1934 Le théâtre français et le théâtre i la lien à Zagreb du nioyen-ngc au milieu du XIX!: siècle. Mélanges H. Hauvette, Paris, 161— J75; hrvaška >crKÍjü Predstave francuskíh i talijanskíh djeln u sta ruin Zagrebu, Fi-lologija 5, Zagreb, 23—32. Les Influences italiennes sur l'ancienne litt«r«ture yougoslave, lie-vu de littérature comparée XIV. Paris. 30—52. O&servazioni guile origitii det caichi linguistic!, Arch i v nui Romani-cu m XVI11, Genève, 129—142. 19">h Zasto dubrovački književnici nisu pisali kako su govorili? Hrvatsko kolo XVII. Zagreb. 62—77. 1937 Concordante riel hi termiaolngia marinara ael Mediterráneo, Archi-vum Hornau i cu m XX L Firenze, 269—285. 193« Pet un atlante e un diziouario etimologíco del le voci mediterranee, Vax En man i ca 5, Zürich. î 15—^20. Odjeci urbanizma u dubrovaCkom govoru. Hrvatski jezik i. Zagreb. 59—49. Divergences entre les emprunts latino-romans en Daltnatie, Bulletin de la Société de linguistique 33. Paris, 25— 48. 1944 Anciens contacts entre la France et Etaguse, Annales de l'Institut Français de Zagreb, Zagreb 1950. 1946 Index Patronimique. Supplément au Cadastre national de I'!strie, s P, Skokom i F. Ramoväom, Suíak. 1948 Frana Di. Gandul ič i njegov put n Moštvu 1655 g., Starine 41. Zu greh, i AZU, 7—59. 1950 jedanaest Boäkovicevih pisarna iz Franctiske, Rudjer Boskovic. G rad ja 1, Zagreb, JAZU. 7—49. Cesare Cantil u odnosi] p roma 1 írvatima, Rad JAZU 285. ZagTt'b. 15—5!. Scrittori itaiiani, antologija, s J. Jernejem i 1. FmiigeSom. i -V, Zagreb, V—VII íbid. 1952. 1952 Naš prvi poíno rac. p i sac N, Sa groe vie (Sagri), Dubrovačko pomorstvo, Dubrovnik, 4-59- 462, Remarques sur le système phonologîque cie ristra-román, Bulletin de la Société de linguistique 48, Paris, 79—83. 1953 Perché è spinoso il problema de i confiai linguislici?, Orbis 11/2. I ,ou vain, 297 501. Dnevnik Iva M. Matijašcvica (Mattei), Anali Historijskog instituta [AZU ti Dubrovnika L Dubrovnik, 279—330. 1954 Ricerche siiîTistro-romanzo, Alti del II Convegno iiiteruazionnle d i Huguisti, Milano, 61—72. Le théâtre de Molière à Raguse an XV Ule siècle, Revue de littérature comparée XXV N J, Paris, 5--15. Vu ci slave nelfistrioto, Ricerche slavistiche lil. Roma, 51 Stii je istroroinanski govor? República IU. Zagreb, 245—24", Í955 Nomi di piante nell'istrioto. Archivio glottologico italiano XXXIX. Firenze, 187—205. Istroiomanake študije, HAÏ) JAZU 505. Zagreb, 51—118; ilalijtuiskH verzija, Studia Roman ica 1, Zagreb, 3—50. ¡956 Projet d'un Allas Linguistique Méditerranéen, Revne de linguistique romane XX, Strasbourg, 145—146. 1957 Intorno aU'Atlanie Lingüístico Mediterráneo, Studia Romanica Zagrabiensia 3, Zagreb, I -11; francoska verzija v Proeeediu£s of Hic Eightji Internationa! Congress of Linguists, Oslo 195IS, 429 - 431. 1958 Jedan lekst n dijalektu na.ie kolonije il juinoj Italiji, Anali Jati ranskog instituta 11. Zagreb, 355—3M>. Terminología marinara e néscherecc i a a Ragusavecchia (Cavlat). Studia Románico et Ânglica Zagrabiensia 5. Zagreb, 5 31, Lav on preliminar! per l'Atlante Lingüístico Mediterráneo, Revue de linguistique romane XXII, Strasbourg, 376—577. Pomorski i ribarski nazivi na Krka, ivorèuti i Ltinudu, a I, Jete-no viéem, Zbornik Historijskog instituta u Zatlrn U, Zadar, 133-172. 195*) Prospettive delTAtkinte Lingüístico Mediterráneo, s C. Fnlena. Bullettmo dolí'Allante Lingüístico Mediterráneo, 1, Venez i a—Roma. 7—12: francoska verzija v Actes du Colloque international de civilisa-lions, littératures et langues romanes. Bucureçti, 190—194. Venez ia nella lelterulura serbocroata, Civil là \ ene/i an a. Studi S, Venczia Roma, 258—271; hrvaška verzija Filologija 1, Zagreb, 121 do 130. i960 Su un nuovo orientaraento di geografía lingüistica: Projette tli un Atlante Lingüístico Mediterráneo, A ti i dell'VIlí Congresso internazio-nalc di studi romanzi II, Firenze, 765—770. Lingvistički atlas Medilernna, Zbornik za filologiju i lingvistiku JI, Novi Sad, 7—15, 1961 L'Atlas Línffuistitmé Balkanique et 1'Allas I.inguistique Médite-ranóc, Balkansko ezikoznallic II 1/2, Sofija, 5—0; italijanska verzija Bollettino del!" Atlante Lingüístico Mediterráneo 4, Venena—Roma, 1964. 7—12, Una can zon e rovignese: Lu batana, Studia Ronianica ct Angliea Zagrabi en si a 12, Zagreb, 23—27. Ii progetlato Atlante Lingüístico Balcánico c la lingüistica romanza. Revue de lingui&tique romane XXV, Strasbourg, 264 -26". 1902 Problem viiíeieziímh atlasa (Med iteran, Balkan), Zagreb, JAZ LT, Trac ce dell'istriuto n eil'mítica toponomástica del Pía tria. Ai ti e Memorie del Vil Cougresso internationale di scicnzc onomasLiche 1, Piren lie, 377—384. LingvistiSki atlas Mediterana I, Anketa u Boki Kotorskoj, Rad JAZU 327, 5- m Í9b3 Talijanski pisci o Hrvatinia do kraja i~. vijeka, Anal i Historijskog instituta JAZU u Dubrovniku VIII- ¡X, Dubrovnik, 117—137. Über den Entwurf eines Sprachaila^cs des Balkanraums, Zeitschrift für Balkanologie 1, Wiesbaden, 1—5. I%4 Terminología marinara e pese he rece i a di Rovigno d'Isiria, Atti delllslitato Véneto di Scienze, I.c t tere ed A rti CXXI1, Venezia, do 401. 1965 Due atlarni pltmliogui e la lingüistica romanza. Actes du X11 Congres international de lingo Etique romane II, Strasbourg, -fí5í. Ittiología iugoslava: linee caratteristiche, Bollettino delVALM 5—fr. Firenze, 165— lbizbeglištvu« in srbohrvaščino v francoskih zavodih. Sodeloval je v vrsti srbskih in francoskih časopisov in ob mirovni konferenci leta .1919 vneto branil iisierese mlade Jugoslavije kot sourednik uradnega lista Bulletin a brc delegacije. Hkrati je pripravljal doktorsko disertacijo in leta 1925 z odlično oceno opravil francoski državni doktorat (Doctorat d'Étal) na Sorhonni. Nato jc bil leta 1924 izbran za izrednega profesorja na filozofski fakulteti beograjske univerze, leta 1928 pa za rednega. Na tem mestu je os t ii L tudi kot upravnik francoskega seminarja, skoro tri decemje - seveda s prekinitvijo med nemško okupacijo - ko je hi 1 najprej (1941) zaprt na Banjici, nato pa ga jc Nediéeva vlada upokojila. Po vrnitvi na univerzo (1945) je bil v študijskem letu 1954/55 dekan filozofske fakultete, nakar je odšel v pokoj, vendar pa osfaî se do 1958 honorarni profesor svoje fakultete. Hkrati jc tisti čas na povabilo filozofskih fakultet predaval v Zagrebu in Sarajevu, zlasti pa v Ljubljani, kjer jc imel od 1955 do 1%0 več krajših tečajev francoske književnosti. Položaj prof. Ihrovca a kulturnem življenju Beograda je bil že med obema svetovnima vojnama znatno važnejši, kot bi mu ga mngia dati samo pravkar opisana službena pedagoška kariera. Njegov pravi ugled je že bolj temeljil na njegovem znanstvenem delu: ilustrirajo ga raze« tega tudi mnoge k nil urne in družbene funkcije, ki so mu bile poverjene in jih je vzorno opravljal. Prof. Ibrovac ni samo zelo mnogo storil za poznavanje Francije, njene književnosti in umetnosti med svojim narodom, temveč prav toliko a to je bilo težje in važnejše — za fo. da bi Francija in tujina sploh Čim vež izvedeli o nas, o našib kulturnih dosežkih in o naši nezasluženo težki zgodovini in sedanjosti. Njegovo delo v Jugoslovanskem društvu za Ligo narodov — v njem je bil podpredsednik in ga je mnogokrat zastopal na mednarodnih sestankih — in v Jugoslovanskem nacionalnem komiteju za mednarodno intelektualno sodelovanje — tukaj je bil predsednik — je bilo enako živo kot v društvih profesorjev živili jezikov: domačemu je bil eden od utemeljiteljev, bil pa je tudi podpredsednik Mednarodne federacije profesorjev živih jezikov. Bil je nadalje med organizatorji jugoslovanskega PEN kluba itd. Zmerom sta mu bila lastna dar in volja, da pospešuje kulturno delo doma in da utira svoji domovini pot do uveljavljanja v svetu. Znanje o književnosti in umetnosti v Jugoslaviji je širil s peresom iu predavanji ne samo po I ranči ji, marveč kdaj tudi v Švici, na Švedskem in Češkem, v H umu ni ji in Grčiji. Skratka, bil je že takrat po pravici Ugledna osebnost. Vendar je podlaga velikega spoštovanja, ki ga uživa profesor Ibrovac že več kot pol stoletja, njegovo znanstveno delo. Bibliografija njegovih spisov obsega — brez prevodov — pet poglavij: I. Iz francoske in primerjalne književnosti. 11. Iz jugoslovanskih književnosti, lil. Iz bolgarske književnosti. IV. O pouku živili jezikov in književnosti, V. O jugoslovanskih kultu rno-nac iona lnih v p raían jih, in šteje skupaj 224 številk. Tudi če odštejemo nekatere krajše ocene in jjoročila — ostane impo-zanten opus mnogo če/ 150 številk, na več stotinah strani, ne da bi tu šteli njegova glavna dela. Le-tem bomo zdaj posebej posvetiti nekaj besed. I u je predvsem doktorska disertacija — pravzaprav dve disertaciji, ker pravila zu iraiicoski državni doktorat predpisujejo dve o znamenitem parnasovskem pesniku José-Mari j i de Herédia. To delo je napravilo Jbrovčevo ime brž znano ne samo v Franciji, temveč povsod, kjer se preučuje zgodovina francoske moderne književnosti Leta 1924 je bilo to delo nagrajeno (»couronne<) od Francoske akademije. L vsemi svojiui nadaljnjimi razpravami iz francoske literarne zgodovine, ki govore o pesnikih Konsardu, Lamaitineu, V. Hu-goju, Alfredu de Vignyju, A. Sully Prudliummeu; o dramatikih Corne i 11 u, Raeinu, Molièru, H. Bernsteinu in o proza j stili La Biuyèru, Voltairu. Rena nu. Ana toi u Francu, Daudetu, Maupas-sanlu, Barrèsu, Duliamelu in drugih — je prof. Ibrovac oliranil in povečal svoj ugled. Več francoskih univerz ga je povabilo, predaval je v Grenoblu, Dijonu, Strasbourgu, Nancyju in na Sorbonni. Prejel jc dve stopnji reda legije časti. Leta 1938 pa mu je ena francoskih univerz, Dijon, podelila častni doktorat- Nekatera druga med največjimi IbTovčevimi deli so namenjena Francozom lil Jugoslovanom. I ako njegova velika Anthologie de la poésie yougoslave des XIXe et XXe siècles (Pariz. 1935, čez 400 str.) in študija, ki to antologijo dopolnjuje La poésie yougoxlaoe contemporaine (1937; 60 str.). Ce je za neslovenskega kandidata za dopisno članstvo v naši akademiji predvsem potrebno, da je odličen znanstvenik, se prav tako naravno ziditeva. da ima več kot samo objektiven in korekten odnos do slovenske kulture in znanosti, da je kakorkoli dal dokaz posebnega zanimanja za slovenstvo i a po možnosti tudi, da ima Kanj zasluge. — Antologija je z izrazom i jugoslovanska poezija« naravno izzvala ugovor; toda prof. Ibro-vae, ki mu je bil vsakršen hegemonizem vedno tuj, je v obširnem uvodu in v noticah k posameznim pesnikom vestno da! Slovencem, kar je slovenskega. Med 108 pesniki, ki jih je spre-» jel v zbirko, je 26 Slovencev. Med drugim je dal mesto Srečk u Kosovelu (Ekstaza smrti), Mi letu Klopčieu in Tonetu ScliškaTju, kar leta 1933 gotovo ni bilo nazadnjaško, in nikdar ni temu oboževalcu lepote, zgodovinarju francoskega Parna sa in elegantnemu stilistu nikakršen akudeinizein zastiral pogleda za sodobne, kakorkoli nove smeri v pesništvu, nikdar kalil sodbe o resničnih vrednotah, kjerkoli jili je — z zadoščenj cm — ugotavljal. Med šestero Ibrovčevih najvažnejših del šteje tudi obsežna študija Kop it ar t Francuzi (1953). Predmet je v njej zajet tako široko, da hi se monografija res lahko imenovala Kopitar in kulturna Evropa, saj izvrstno osvetljuje razne Strani in smeri Kopitarjeve plodne dejavnosti. V prof- Ibrovcu imamo Slovenci enega največjih prijateljev mod srbsko inteligenco, Mnogo momentov njegovega dolgega življenja izpričuje to njegovo razmerje do nas. Nekako simbolično Se zdi človeku, da je eden prvih člankov devetnajst let nega študenta beograjske univerze napisan za Slovenski narod v Ljubljani; izšel je, v slovenskem prevodu, v tem Časnika v septembru 1904 7. naslovom Svečanost v Bel gradu: Jugoslovanska umetniška razstava; Prvi kongres jugoslovanske omladine. Mladim ljudem v Slovanskem Jugu (1904) — Miograd Ibrovac je 1 — Lflapia 49 bil med njegovimi ustanovitelji — je bila bodoča zveza vseh južnoslovanskih narodov stvar pameti in STca. Ce kdo ni nikdar imel hegemonía t ični h tendenc, če se je kdo s čistim srcem približal Slovencem, je to on. Čutil je razlike iti raznoličnost med narodi kot bogastvo. Velika razlika rued mnogimi, ki ho sicer tudi bolj ali manj intenzivno delali za zbližan je in združitev, in njim je v tem. da se je spontano želel resnično seznanili z nami, da je užival našo kulturo, da jc razumel nase probleme in muke in jih je mnogokrat čutil kot svoje. Posehno značilno je, s kakšno prizadetostjo in s kolikšnim razumevanjem problemov se je kot jugoslovanski zastopnik na evropskih manjšinskih kongresili potegoval za pravice Slovencev v Avstriji in v Italiji, v tesnem sodelovanju z dr. Josipom Vilfanom, dr. E. Besednjakom, dr. Jankom Pretnarjem. Tudi pisal je o jugoslovanski manjšini pod Italijo. Svojemu nagnjenju k zbliževanju brez enačenja je osi al zvest do — doslej — zadnjega velikega dela Claude Fauriel et la fortune européenne des poésies populaires grecque et serbe (izšlega v Parizu 1966}. Tudi za to delo je prejel Ibrovae visoko priznanje: po štiridesetih letih spet nagrado Francoske akademije. To ogromno delo — ki je izšlo, ko je bilo avtorju že osemdeset let — je rezultat neutrudnih, strastni li raziskovanj v več decenijili po mnogih knjižnicah in arhivih Evrope, je plod Ihrovčevega starega, globokega zanimanja za narodno pesništvo — iii je (po Draškoviccvih besedah) »umetniško in znanstveno izredno uspelo komponirana zgodovina o tem. po kakšnih potih i ii na kakšen način je francoska in evropska javnost sploh spoznala našo narodno poezijo-. In to im pozan t no delo (ki obsega čez 400 strani Ibrovčevega teksta, zraven pa se čez 300 strani Faurielovih predavanj na Col lege de France, ki niso bila nikdar objavljena} je avtor posvetil »jugoslovanskim bratom Vuku in Kopitarja v znak globokega srbskega spoštovanja^. Zasluženo je prof. Ibrovae po tej knjigi dobil veliko nacionalno nagrado SR Srbije. Sprejet je bil tudi v Srbsko akademijo znanosti in umetnosti. IZBRANA BIBLIOGRAFIJA Iz izredno obsežne bibliografije pokojnega Miodraga Ibrovca navajamo predvsem glavna dela: José-Mari a de Ueredia. Sa vie, son oeuvre. (Documents inédits. Douze planches hors ir\tcs.) Paris, Les Presses françaises, 1923. XII. Mb a. (Couronné par l'Académie française). Les sources des j Trophée»«, Pnris. Les Presses françaisses, 1923 VIlf -f- 190 p. (Couronnée par l'Académie Française), Kopitar i Franom. Prilog biografiji, s neizdatom nrepiskom. — Zbornik Filozof skog fakulteta u Beogradu. 1953, knj. II, 95—242. Sa ilustracijama I rezimeom. 1 posebno: Beograd, 1953, 150 str. Claude Fauriel et la fortune européenne des poésies populaires grecque et serbe. Etude d'bis toi re romantique, suivie du Cours de Fauricl professé eu Sorbonne (1831—1832). Yuk i Français L — Vukov Zbornik. Posebno i z tl an je SA NU, knj. SD, Beograd. 196b, 413—44". posebno, Beograd. 1966, Anthologie de lu poésie yougoslave des XIXe siècles. Avec une Introduction et des Notices. En collaboration atec Savka Ibro-vac. Paris, Delagravc. 1935. (Collection Pallas) XXIX + 392 p. T.a poésie yougoslave contemporaine. — La Revue internationale des études balkaniques, 1937—1938. IIIe année, t. I—II (5—6), pp. 59 do 118. 1 posebno: Belgrade, 1937. M) p. Uvod u proučavanje rumanistike i uporedne književnosti: I. Bibliografski priručnik, Beograd, Naučna knjiga, 1959. XVI — 228 str. Izmed ostalih spisov bi opozorili na nekaj važnih ali zanimivih: Svečanosti V Relgradu: jugoslovanska umetniška razstava; Prvi kongres jugoslovanske omladine. — Slovenski narod (Ljubljana), 21 do 23 sep tet obar 1904. Le tire sur les relations italo-yougoslaves. — Le Cri de Paris, 9 mars 1919. La Minorité yougoslave en Italie, Genève, Union internationale des Associations pour In S.D.N., 1927. — 1 lia cngleskoin: The Yugoslav niinority in Ilaly. 17 p. Alfred de Vinji. — Uz prevod D. L. Djokiéa: i Robo vanje i veličina pozivat, Srpska književna zadruga, Beograd, 1912. kuj, 146, str. V—XXXII, Kornej. — SJCG, 1 jul 1914 XXXIII, 1, str. 34—43, Ronsar. — Letopis Matice srpske, 1935. knj. 306, 2—3, sir, 130—144, Fileas i.cbcg. — Strani pregled, ju O 1927, 1, str. 13"—143, Francuski uticaj na srpskohrvatsku i slovenačku književnost. — Narodna enciklopedija (St, Stanojeviča), IV (t929), 759 - 764. Kswai de bibliographie française de la littératarc yougoslave. En collaboration avec Pavle PopoviÉ, — Le Mondé slave, mai 1931, 289 do 320. Gete i Francuzi- — Strani pregled, januar—jim 1933, IV, 55—67, 1 posebno: Beograd. 1933, 15 str. O duhu francuske književnosti. — U knjiži s. Na rod i omladinu Jugoslavije Francuskojj, Beograd, 195$, 11—14, i u Knjiži o Fraiicn-skoji, Beograd, 1940, 55—60. Žan Ras in. — Strani pregled, 1938—1939, IX—X, 1-11, Teodor Valerio i Teofil Gotje si i kari naših narodnih tipova. — Narodna starina. 1930, knj. XIV. sv. 35, 33—58. Slikarstvo i književnost u Francuskof. — Zbornik Filozofskog fakulteta u Beogradu, 1955, knj. III, 539—555. Francu sko-ju gosi o v en ski odnosi (politički, kulturni, književni): Francnska publicistika i Jugosloveni; Jngoslovcnski študenti na francuski m skolania, — Enciklopedija Jugoslavije, Zagreb, knj. III, 1958, 351—368 i 377—385. Bogdan Popovic. — Zbornik u čast Bogdana Popov iéa, Beograd, 1929. 1—tt. Oton Zupančič, — Nova smena. Beograd, jun 1958. I, 4, 193—195. F. Kidrič: Zoisova korespondenca 1808—1609. Prikaz. — Strani pregled, 1<™-19j>9, 151- 154, Milanu Rakiču in memoriam. — Strani pregled, 1938—1939, IX,—X. 151—154. I vati Prijatelj. Nekrolog. — lbid., 204— 205. Govor oh razglasitvi višjega tečajnega izpita. Iz vest je Mestne ženske realne gimnazije, L/ubljana, 1954; Vers UD noti vel humanisme. — L": Eutretiens, VI, Institut international de cooperation intelectucHe, Pariš, 193?, 6"—75, RAZRED ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE STANKO GRAFENAUER Rojen je bi) 13. maja 1922 t Ljubljani. Po zrelostnem izpitu iiu klasični gimnaziji v Ljubljani se je vpisal leta 1941 na rudarski oddelek tehniške fakultete univerze v Ljubljani. Od jnnija 1942 do avgusta 1943 je bil interniran v taboriščih Gonars in Monigo. Leta 1945 je nadaljeval študij. Diplomiral je z odličnim uspehom 16. marca 1948. Takoj nato je nastopil službo v mdniku Mežica, maja 1949 je bil premeščen v rudnik Raduša in ostal do junija 1954 upravnik rudnika kroma. Vodil je razna eks-ploatacijska in sledilna dela ter izdelal programe in projekte za odpiranje novih nahajališč. Odkril je nova rudiščd Krvenik II, Šopov Prisoj iII Goruja Voda. Podrobno je obdelal geološko karto serpentinitskega masiva in nahajališč krom i ta. Leta 1950 je opravil v Beogradu državni strokovni izpit. Od junija 1954 do julija 1955 je bil zaposlen v geološkem zavodu LR Makedonije v Skopju kot šef sledilnih del. Vodil je projektiranje in zajemanje vrelca v Katlanovski banji, izdelal je generalni projekt za odpiranje in odkopavanje tliatomejske prsti v dnevnem kopu E^ulie-Manastir južno od Skopja. Kontroliral je sledilna dela za antimon, krom, mangan, sljude, peginatite, zlate peske. Od junija 1955 do septembra 1958 je bil obratovodja v rudniku svinca Mežica. Poieg rednega dela je vodil reševalno službo in v njenem okviru pripravil tečaj, ki je izšel v posebni publikaciji. Izboljšal je metode sledenja in vpeljal jeklena sidra, s čimer je zmanjšal stroške vzdrževanja v razrahljanem materialu. Z referatom je sodeloval na 5, posvetovanju DR MIT v Ljab-Ijani (1957), nu II. kongresu geologov Jugoslavije v Sarajevu {1957}, na ITI. kongresu FLR J v Budvi (1959), na 9. posvetovanju rudarskih inženirjev in tehnikov LRS v Ljubljani (1961), na V. posvetovanju geologuv SFRJ v Buogradu (1962), v okviru Lailmcher Woche v Claus thalu (1962 in 1970), na mednarodnem posvetovanju v Mežici (1964), na VI. posvetovanju jugoslovanskih geologov na Ohridu (1966), na I. konferenci jugoslovanskega centra za kristalografijo v Zagrebu (1966), na 25. mednarodnem kongresu v Pragi (1968), na posvetovanju livarjev v Portorožu (1968), na Freie Universität Berlin (1%9), na Technische Universität Clausthal (1969, 1970), na V. konferenci jug, centra za kristalografijo na Bledu (1970), na V. letni regionalni konferenci o študiju mineralov v obruskih puil mikroskopom v Cugliariju (1971), na Vil. konfercnci jug. centra za kristalografijo v Niš ti (1972). Leta 1967 je bil 3 mesece profesor gost na mineraloškem inštitutu univerze v Heidelbergu, leta 1969 je imel na katedri za praktično geologijo Freie Universität Berlin kot profesor gost predavanja iz predmeta Spezielle Methoden der Erzmikroskopie. Od leia 1969 predava na III. stopnji v Zagrebu predmet kristalografija. Za S AZU je v strokovni komisiji terminološke komisije kut prvi avtor izdal knjigo Mineraloško petrološko izrazoslovje (1972). Leta 1972 je dobil nagrado Sklada Borisa Kidriča za obširno delo o raziskavah wengenske metalogene dobe v Jugoslaviji. Na podlagi disertacije Hromnu nulaziŠta ljubo te uskog serpentin skog masiva je bil 26. septembra 1956 promoviran za doktorja tehničnih ved na univerzi v Beogradu. Oktobra 1957 je bil na študijskem potovanju v Franciji, leta 1960 na Švedskem in v Italiji, leta 1964 na Češkem in Mora vskem, naslednje leto v Italiji. Maja 1957 je dobil štipendijo Sklada Borisa Kidriča za 8-mcsečno izpopolnjevanje v tujini. \ mineraloškem p et rolo-škem inštitutu univerze v Heidelbergu se je izpopolnjeval v rudni mikroskopiji in rentgenografiji. Tain je imel dve kolo-kvijski predavanji. Septembra 1958 je prevzel v Mežici službo glavnega inženirja rudarstva. Uvedel je moderne metode geoloških raziskav (geokemijo, geofiziko, hidrogeografijo in mikroskopske metode pri sledenju, bogatenju in predelavi rude). Leta 1958 je postul zunanji sodelavec Metalurškega inštituta v Ljubljani, kjer sodeluje pri mikroskopski raziskavi kovinskih in nekovinskih mineralov kamnin, rud, žbnder in umetnih produktov, Leta 1959 je bil babi I iti ran za docenta na fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo za predmet nauk o rudiščih. Marca 1961 je bil izvoljen za docenta na katedri za mineralogijo in peirografijo na odseku za geologijo oddelka za montanistiko. Pivo habilitacijsko delo je bilo O nastopanju svinčenih, einkovih in molibdenovih omden en j v Mežici, drugič je bil iiabiliiiran na podlagi dveh razprav iz področja mineralogije, in sicer Scltcnc natiirlichc Bieioxyde von Mežica in Hal-kografska raziskava rudnili mineralov kromuili ležišč in njihova genetska zveza. Aprila 1961 je imel nastopno predavanje Geneza vzhodnoalpskiii svinčevih in einkovih rudišč. V letu 1965/66 je bil predstojnik oddelka za muniailistiko. Februarja J 965 je bil izvoljen za izrednega profesorja, maja 1970 pa za rednega profesorja za predmete kristalografiju. mineralogija, petrulogija in laboratorijsko preiskovanje mineralov. Muja 1966 je bil izbrati za podpredsednika centra za kristalo-grafijo pri Jugoslavenski akdeniiji znanosti i nmjetnosti v Zagrebu in je ostal podpredsednik do danes. kot zunanji sodelavec Metalurškega inštituta in član Inštituta za geologijo pri Odseku za geologijo FNT je izdelal v letih 1958 do danes nad 70 poročil o mineraloški sestavi najrazličnejših rud in mineralov in številne ekspertize o umetnih materialih. Vsa ta leta je sodeloval pri ocenjevanju knjig za RMZ in za ti j izdelal nad 150 strokovnih recenzij knjig. TZBRANA BIBLIOGRAFIJA I. Samostojne publikacije Kristalografija. — Ljubljana 1962, 311 str. (skripta v ciklostilul, Ljubljana 1%", 364 str. (druga izdaja skript v popravljenem in širšem obsegu). 1'etrologija. — Ljubljana 19G5, str. [skripta v ciklostiluj. Sistematska petrolcgija. — Ljubljana 1964, 588 str. (skripta v ci-klostiln). Mineraloško petrulošku izrazoslovje, — Ljubljana 1972, 275 str. (ksemks >(10 ¡z vodov). Prvi avtor z j. Duhovnikom ia A. Hinterleeh-ner-Ravnikovo, Mineralogija. — Ljubljana 1972, 1*5 str. (kseroks 100 izvodov), Prti avtor z J. Duhovnikom. TI. Znanstveni in strokovni članki Odvisnost lokal j zac i je orudenenj od sestava pr (kamnine v Mežici. Rudarstvo (Beograd) 1948, 443—445. Geologija in postanek kronnuli rudišč Radušu. — RMZ 1956. 81 do 1U5, Diskusija k članku Nahajališča kromita skupine Raduša. — Prav tam, 1956, 53—56. Hromna d a lazi št a ljubo tenskog serpentinskog masiva. — T rudo v i na geološkiot zavod na NRM, Skopje 1957, 229—359. Uspjestia «potreba vitezita n Mežici. — Tehnika (Beograd) 195?, 246—250. Mineraloške kemične značilnosti in sekundarne izpremembe kro-mitov Makedonije. — RMZ 1957, 228—251. Nekateri novejši izsledki za si rat igralsko uvrstitev peridotitov Makedonije, — Prav tam, 1958, 170—tS6. Diskussion zur Arbeit von Krause jErzmikroskopiseiie Untersuchungen an türkischen Cbromitent, — N. jb. Min.. Stuttgart 1958, 171—1B5 (skupaj s F. Forsterjcm). 0 nastopanju svinčevih, cinkovih in molibdenovih orndeuenj v Mežici. — RMZ 1958, 263—294. Diskusija k članku — Rudarsko geološka karakteristika rudnika Mežica. — Geologija i. Ljubljana 1958. 229—237. ilidrotermalne raztopine, njihova narava in vrsta orudeuenja. — RMZ 1959, 21—44. Postanek in geologija kromnih ležišč Jugoslavije. — Drugi jugoslovanski kongres geologov FNRJ, Sarajevo 1957, 430—446. Hslkografska raziskava rudnih mineralov kromnih ležišč in njihova genetska ¡¡veza. — RMZ. i960, 25 — 46. 1 Ti 11 ro geologijo in njena uporaba v Mežici. — Prav tam, 1959, 259 do 288. Seltene natürliche Blcioxyde in Mežica (Jugoslawien). — N. Jb. Min., Ramdohr Festschrift, Stuttgart i960, 1187 Ii90. Redki pri rod ni svinčevi oksidi v Mežici. — Geologija 5, Ljubljana 1959. 56—62. Oksidne rude svinčevih in cinkovih omdenenj Gorno (Bergamo, Italija). Geologija 6, Ljubljana i960, 279—285. Ekonomika ocenjevanja rudnih nalog v Mežici, — RMZ, 1961, 173 do 197. Rudarske in geološke značilnosti rudnika Rabelj v Italiji. — RMZ 1961, 3H9 4M (skupaj z J. Struclom). Geneza vzhodnoalpskih svinčevih in cinkovih nahajališč, — RMZ 1962, 305—321 (tudi v angleščini MMQ J962/4, 5—15). Pramene mineralogije i hemizma hromita a magnetskoj i liidro-termaluoj fazi. — Referat V. sa veto vanj a geologa, 2, Beograd i 962, 285—295. Hidrogeologija i njena primena u Mežici, — III. kongres geologa Jugoslavije, 2, Budva 1962, 343—362. O mineralnih pa ragen czah Litije in drugih pol i metal ni h nahajališč v posavskih gubali. — RMZ 1965. 245—260 (tudi v angleščini v MMQ 1963/4, 59—75). Najdišča antimojiita v Sloveniji. _ RMZ 1964, 257—260 ftudi v angleščini v MMQ 1964A 37—50). Genetska razčlenitev svinčevih in cinkovih nahajališč v Sloveniji. — RMZ 1965, 165—171 (tudi v angleščini v MMQ .1965/2, 35—«}. Zlog in mineralna sestava nikljenosnih železovih rud Ržanova. — RMZ 1966, 5t —62 (tudi v angleščini v MMQ 1966/1, 57—70 {skupno z D. Strmole). Metalogcntja i mineraloške karakteristike bu k a ra i h pojava u Sloveniji. — Referati VI. savetovanja Saveza geoloških društava SFRJ, Ohrid 1966, 577-396. The Dependence of Physical Properties of Yugoslav Splialerite oil the Chemical Composition, — Proceed, of the Yugoslav Centre of Crystallography, vol. 1 (J966), p, 59, Optična študija fa/.e betu Sn-Sh. - RMZ 1966, 275—279 (tudi v unglcSčini 1966 v MMQ, skupaj z I. Kosovincem, kot prvim avtorjem}. Mikroskopsko opazovanje fluorcsccnce v jugoslovanskih s falo ritih. RMZ 1967. 81—86 (tudi v angleščini v MMQ 1967/2, 5—10), Granati iz okolice Kotclj na Koroškem. — RMZ 1968. 17—22 (tudi v angleščini v MMO 1968/1. 17—23}. (5ber Deseloizit und Wulfcnit von Mežica (Mies), Jugoslavs int. -N. jb. Miu„ Stuttgart, 1968, 25—32 (skupno z J, Otemannum in D. Strmole). Physical Properties and the Chemical Composition of Sphalerites from Yugoslavia. — Miner. Deposita {Berlin} 1969, 4: 275—292 (skupaj z B. Gorencem, V. Ma rink ovitem. Z. Maksimovičetn in D. Strmole kot prvi avtor), O triadni metalogeni dobi v Jugoslaviji. — RMZ 1969, 355—364 (tudi v angleščini v MMQ 1969,''3—4, 39—54). I'arageneza in karakteristika rudnih nahajališč v Črni gori. — RMZ. 1970. 17—34 (tudi v angleščini v MMQ 1970, 1. ¡9—58). Prvi avtor skupaj z D. Strmole. Nove j Su dognanja o alpino tipnih krom o v lh mdiščih. — RMZ 1971, 1—10 (tudi v angleščini v MMQ 1971/1, 5—14). Modem Methods of Optical Examination bv Polarizing Microscope. — Proceed, of the Yugoslav Centre of Crystal!ogrnphy (Zagreb), 1970, 13—29, UMRLI ČLANI ■ Katl o Kušej, rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. i ur., red a i profesor za cerkveno pravo na univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda od 7, oktobra 1938. — Glej Letopis I, 185—190. Metod Dolenc, rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 194 L dr. i ur., redni profesor za kazensko pravo na univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938, načelnik tega Tazreda od 28. januarja 1939 do smrti. — Glej Letopis I, 193-197. Gregor Krek, rojen 27. junija 1874, umrl 1. septembra 1942, dr. i ur., redni profesor rimskega i a civilnega prava na univerzi v Ljubljani. Redni član pravnegu razreda od 7. oktobra 1938, prvi glavni tajnik akademije od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942. — Glej letopis T, 201—238. Alfonz Pavlin, rojen 14. septembra 1853, umrl t. decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za floristiko. fitogeografijo in botanično sistejiiatiko. Dopisni član matematično-pri rod oslov ne ga razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 241—237. Ferdinand Se i d l, rojen 10. marca 1856, lunrL 1, decembra 1942, realčni profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizuiologijo in geologijo. Dopisni član matema-t i eno- p rirodosl o v nega razreda od 16. maja 1940. Glej Letopis I, 261—290. R i h ar d Jakopič, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar. Redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis I, 41—43; II, 75—89. Anton Breznik, rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr, p Kil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec. Dopisni član filozofsko-filološko-historiČnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 157—160; II, 61—74. Matija Jama, rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar. Redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1958. — Glej Letopis I, 47—49; 11, 90—103. Ivan Rt gen, rojen 9. decembra 1868, umrl 27. jnlija 194?, dr. pJiil., gimnazijski profesor, strokovnjak za živilsko fiziologijo in občo biologijo. Dopisni član matematično-priro-(i os lovnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 175 do i76; II, i04 105. Milan S k erl j , rojen 4. septembra 1875, umrl 8, decembra 1947, dr. iur,, redni profesor za trgovinsko, menično in Čekovno pravo na univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda od 16. maja 1940, — Glej Letopis L 127—130; II, 106 do 125, Oton Župančič, rojen 23. jauuarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik. Redni član razreda za umetnosti od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis L 151—153; II, 225—256. France Kidrič, rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. pliil., redni profesor za starejše slovanske in slovensko literaturo na univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član filozofsko-filološko-bistoričnega razreda od 7. oktobra 1938; od 28. junija 1941 do 1. julija 1942 načelnik tega razreda; od 2. oktobra 1945 do smrti predsednik akademije. — Glej Letopis I, 51—61; II, 54—44; NI. 237—266; IV, 86—100, Sergej fvanovič Vavilov, rojen 24. marca 189!, umrl 23. januarja 1951. Prtzident Akademije nauk SSSR v Moskvi. Dopisni član razreda za matematične, prirodoslovne, medicinske in teb ni ene vede od 7. novembra 1947, Janko S i e b i n g e r, rojen 19. oktobra 1876, umri 3. februarja 1951, dr. pilil., upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, slovenski bibliograf. Dopisni član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 21. decembra 1946. — Glej Letopis IL 54- 58; IV, 101-124. Matija Murko, rojen 10, februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. pilil., redni profesor za slovansko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član lilozofsko-filološko-historičnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1, 172 do 174; Y, 169—177. Fran Ramovš, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. phiL, redui profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na univerzi v Ljubljani, Redni član filozof-sko-fdološko-bistoričnega razredu od 7. oktobra 1938, načelnik lega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940, glavni tajnik akademije od 11. julija 1942 do 19. uiaja 1950; predsed- nik akademije od 19, maja 1950 do smrti; upravnik Inštituta za slovenski jezik. — Glej Letopis I, 105—110; V, 148- 160. Boris Kidri£, rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila Í953, predsednik Gospodarskega sveta FLR J, Redni član razreda za zgodovinske in družbene vede od 6. decembra 1949, — Glej Letopis III, 156—164; V. 161—167, L ti cien Tesniere, rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954. redni profesor za primerjalno jezikoslovje na univerzi v Montepellieru. Dopisni član razreda za filoloske in litcTamc vede od 2. junija 1953. Glej Letopis V, 92—94: VIT, 59—63. Pavel L u ii a č e k , rojen 31. januarja 190U, umrl 2. aprila 1955, tir. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo, predstojnik ginekološko-porodniške klinike na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član razreda, za prirodo-slovnc in medicinske vede od 30. junija 1954. — Glej Letopis VI. 61—65; Vil, 55—58. Petar Skok, rojen I. marca 1881, Umrl 3. februarja 1956, dr. pilil., redni profesor za romansko Tilologijo na vseučilišču v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1955. — Glej Letopis V, «9—91; VIII, 77—82. Janko Polec, rojen 19. avgusta 1880, umrl 12, maja 1956, dr, j ur,, redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na univerzi v Ljubljani, Hodni član od 7. oktobra 1()38, načelnik pravnega razreda od 23. febraarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije, pri akademiji. — Glej Lelopis I, 97—101; VIII, 48—60. Jože Plečnik, rojen 23. januarja IS72, umrl 7. januarja .1957, redni profesor za arhitekturo na univerzi v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra 1938. — Glej Letopis I, 78—89; Vili, 61-67. Rajko N a h ti g al, rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958. dr. phi],, redni profesor za slovansko lilologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov in častni predstojnik Slovanskega instituta na univerzi v Ljuhljani. Redni član od 7, oktobra 1938. prvi predsednik akademije od 4, januarja 195'^ do 27. junija 1942, načelnik razreda zn zgodovinske,in zemljepisne vede. filozofijo in lilologijo od 2. oktobra 1045 do 30, septembra 1949. — Glej Lelopis I. 71—75; IX, 63—67. Franc K s a v . L u k m a n , rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. iheol., dr. phil., redni profesor za historično dogmatiko, za zgodovino starokrsčnnskega slovstva in za zgodnjo cerkveno zgodovino na teološki fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 16. maja 1940. — Glej Letopis I. 168—169; IX, rs—SI. Andrija Stampar, rojen t. septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na vseučilišču v Zagrebu, predsednik j u gos 1& venske akademije znanosti i umjetnosti. Dopisni član od 7. novembra 1947. — Glej Letopis IX. 82—84. izidor Cankar, rojen 22, aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr. p hib, redni profesor za zgodovino umetnosti na univerzi v Ljubljani, liedni Član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 67—73; IX, 68--77. Kazimierz Nitsch, rojen 1. februarja 1874, umrl 26. septembra 1938. profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovti. Dopisni član od 7, novembra 1947, — Glej Letopis IX, 85—87. Pavel Gol i a, rojen 10. aprila 1887, umrl 13, avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališču. Redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 116—120; X. 34—39. Aleksandar Belič, rojen 2, avgusta 1876, umrl 26, februarja 1960, dr. phil., profesor za lingvistiko na univerzi v Beogradu, predsednik Srpske akademije nauka. Dopisni eian od 7. novembra 1947. — Glej Letopis XI, 36—38. Anton Lajovic, rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, komponist in nmzikolog. Redni član od i6. maja 1940, tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti. Glej Letopis i, 63—76; XI, 34—35. Ejnar Dyggve, rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, dr. h.c„, dr. ing. h.c., arhitekt in arheolog v Kopcn-hagnu. Dopisni član od 17. oktobra 1958. — Glej Letopis IX, 47 do 48; XII, 81—82. Božidar L a v r i č , rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med., dr, h.c., redni profesor za kirurgijo na medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik kiruvgiene klinike. Redni član od 6, decembra (949, od 21. marca 1950 do smrti podpredsednik akademije. — Glej Letopis IIi, 201—202; XII, 72- 80. ¿dene k N e j e d 1 y , rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor Karlove univerze v Pragi, prezident Akademije znanosti CSR. Dopisni član od 7. novembra 1947. F'run Šaleški F inžgar, rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni član od 7. oktobra 1938, od 28. januarja 1939 do 30. septembra 1949 načelnik razreda za umetnosti. — Glej Letopis I, 23 25: XIII, 43—46. Mila n Vidmar, rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1%2, dr, li.c., dr. teclin. ing., redni profesor 7a elektrotehniko na univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940, načelnik matcmatieno-prirodoslov nega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942, predsednik akademije od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945, tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede od 5(1. septembra 1949 dalje; upravnik Inštituta za elektriško gospodarstvo od I, juniju i948 do L maja 1959, konzuleht tega inštituta od I, maja 1959 dalje. Glej Letopis I, 150-142: XIII. 47—50. Vale V o ii k , rojen 21, februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. phil., redni profesor za botaniko na vseučilišču v Zagrebu. Dopisni član od 2, junija 1963. — Glej Letojiis V. 108- 109; XIII, 51 -53. Anton Sovre, rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grški jezik na univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1955. — Glej Letopis V, 86—88; XIV, 36—38. M i 1 a n Bogdanovih, rojen 4. januarja 1 umrl 28. februarja 1964, književnik, gledališki kritik iu esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu od 1946 do 1949. do 1%2 upravnik Narodnega gledališča v Beogradu. Dopisni član od 2- junija 1953. Glej Letopis V, 135—136. Maks Samec, rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964. dr. phil., redni profesor za kemijo na univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945. nato do 1959 upravnik Kemičnega inštituta Borisa Kidriča v Ljubljani in od 1959 njegov znanstveni svetovalec. Redni član od 6. decembra 1949, od 16. novembra 1962 do smrti tajnik razreda za matematične, fizikalne iu tehniške vede. — Glej Letopis 111. I8S—198: XV. 60—6l. Ju5 Kozak, rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, književnik. Redni član od 22. decembra 1961. — Glej Letopis XII, 54-62: XV. 62-64. Ivan G r a f e n a u e r , rojen 7. marca 1880, umrl 29, decembra 1964. dr. phil., gimnazijski profesor. Dopisni član od 16. maja 1940. redni član od 2!. decembra 1946, lajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra 194-9 do siniti. — Glej Letopis I, 161-165; XV, 65—71. 11 i j a Djaričič, rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr. med., redni profesor za fiziologijo na veterinarski fakulteti univerze v Beogradu. Dopisni član od 22. decembra 1961, predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu! - Glej Letopis XII, 40-42; K VII, 50-52. Igor Tavčar, rojen 2. aoveuibra 1899, umri 27. decembra 1965. dr. med., redni profesor za interno medicino Jla medicinski fakulteti aniverze v Ljubljani, Redni član od 6. dccem-bra 1949. upravnik Inštituta za medicinske vede pri akademiji. — Cbj Letopis HI. 20" 204: XVI, 63—65. Ivo Krbek, rojen 23, avgusta 1890. umrl 16. januarja 1966. dr. iar., redni profesor za upravno pravo na vseučilišču v Zagrebu. Dopisni član od 17. oktobra 1958, — Glej Letopis IX, 51 - 52; XVII. 53-55. Anton Melik, rojen 1. januarja Ift90, umrl 8. junija 1966, dr. pliil.. redni profesor za geografijo na univerzi v Ljubljani. Dopisni član od 16. maja 1940. redni član od 21. decembra 1946, tajnik razreda za pri rod osi o v ne in medicinske vede od 8. oktobra 1955. upravnik Inštituta za geografijo pri akademiji. - Glej Letopis 1, 170—171: XVII, 37—46. Marjan Kozina, rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija 1966. izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1955. — Glej Letopis V. 123—124; XVII, 47—49. Marjan S a 1 o p e k . rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja j%7, dr. phiL, redni profesor za geologijo na vseučilišču v Zagrebu. Dopisni član od 2. februarja 1967. — Glej Letopis XVIII, 59—60 in 83—86. Josip Rlemelj, rojen 11. decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. pbil., častni doktor matematičnih in tehničnih znanosti. redni profesor za matematiko na univerzi v Ljubljani. Redni člau od 7. oktobra 1938. načelnik luatematično-prirodo-slovnega razreda oziroma razreda za matematične, pri rodu-slov ne in tehnične vede od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949. Glej Letopis L 93—94: XVIII, 73—78. Alojz Gradnik, rojen 3. avgusta 1882, umrl i4. julija 1%7, dr. iiu-.. književnik. Redni član od 21. decembra 1%2. — Glej Letopis XIII, 53 -38: XVIII, 79 82. I. j u d m i 1 Hau p t man n , rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr. phiL, zlati doktorat univerze v Gradcu, redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na vseučilišču v Zagrebu. Dopisni član ud 16. maja 1940. — (Mej Lelopis T, 166; XIX, 51—62. V c n č e s I a v Koželj, rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta ¡968. dr. techn., redni profesor za teoretično elektrotehniko na univerzi v Ljubljani. Dopisni član od 2. junija 1953, reni član od 21, decembra 1*162. — Glej Letopis IX, 55—56; XIII, 51: XIX. 49-50. t) t h m a i K ii li n , rojen 3. novembra 1892. umrl 26. marca 1969, dr, plitl.. redni profesor za paleontologijo in paleobio-logijo na univerzi na Dunaju. Dopisni član od 6. februarja 1965. — Glej Letopis XVI, 53—54: XX. 78—80. Robert N e n b a u e r , rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr. med., redni profesor za fiziologijo na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961. — Glej Lelopis XII, 38-39: XX, 74 77. F r h n k W ol 1 m a n , rojen 5. maja 1888. umrl 9. maja 1969. dr. pilil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Dopisni Član od 7. februarja 1969. — Glej Letopis XX, 41 in 81—82, Feliks L, o b e . rojen t4. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, dr. h. c. univerze v Ljubljani, redni profesor na fakulteti za strojništvo univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. — Glej Lelopis ilL 186—187: XXI. 99 1 00. G o j m i r Anton Kos, rojen 24, januarja- !896. umrl 22, maja 1970. akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likoMto umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembru 1949. - Glej letopis fll. 214—215; XXI, 105—107. Lojze Dolin ar, rojen 19, aprilu 1893, amrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor tla Akademiji za umetnost v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953, redni član od 7. februarja 1970. — Glej Letopis V, 137-138: XXI. 78—8! in JU —113. France Bevk, rojen 17. septembra 1890. umrl 17. septembra 1970, književnik. Redni član od 2, junija 1953, tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26. novembra 1966. — Glej Letopis V. 110—115; XXI, 117—121. Zoran Ban t. rojen 14. septembra 1904. umrl 12. februarja 1972. dr. tehničnih znanosti, redni profesor /a procesno tclmiko na tehniški univerzi i Braunsclnveigu. Dopisni član od 3. julija 1964. — Glej letopis XV, 47- 49; XXIII. 81—84. Milko Kos, rojen 12. decembra 1892. umrl 24. marca 1972, ilr. plii!., redni profesor za oIjčo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fukulieli v f jtibljani, Od 1950 do 1972 glavni tajnik akademije, redni član od 7, oktobra 1938. - Glej Letopis L 55 -62; XXIIL 85 - 95. Maks \V r a b e r . rojen 16. septembra 1903, umrl 14. maja 1972, doktor naravoslovja, znanstveni svetnik v Inštitutu za biologijo pri akademiji. Dopisni član od 7. februarja 1969. Glej Letopis XX. 51 55: XXIII. 97- 101, France Stele, rojen 21. februarja 1886. umrl 10. avgusta 1972, dr. phil., redni profesor za umetnostno zgodovino na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani, lledni član od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 113—123: XXIII, 103—115. jo v an Hadži, rojen 22. novembra 1884, umrl 11. decembra 1972, dr. pilil., redni profesor za zoologijo na priro-doslovno-matematični fakulteti univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1958. Glej Letopis L 29—37; XXIII, 117120. Dimitrije J o v č i e , rojen ¡4. oktobra 1889, umrl 16- februarja 1973, redni profesor za ortoped i jo in travmatologijo, Dopisni član od 7. lebruarja 1967, — Glej Letopis XVIII, 55 do 58. L u c i j a n Marija Š k e r j a n c , rojen 1?. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, Tedni profesor na Akademiji za glasbo. Redni član od 6. decembra 1949. — Glej Letopis 111, 216—220. Alija Košir, rojen 6. aprila 1891, umrl junija 1973, redni profesor za liistologijo in enilmologijo medicinske fakultete. Redni član od 24. junija 1955. — Glej Letopis Vil, 45—48. Miodrag Ibrovac, rojen 24. avgusta 1885, a mrl 21. junija 1973, redni profesor romanistike na filozofski fakulteti \ Beogradu, Dopisni član od 17. aprila 1973. — Glej ta Letopis, str. 47—52. F Pan C Č e 1 e š n i k, rojen 27. oktobra 191 1, umrl 28, avgusta 1973, redni profesor za Čeljustno kirurgijo na medicinski fakulteti V Ljubljani. Dopisni Člun od 7. februarju 1969. — Glej Letopis XX, 49 50. V o j e s l a v Mole, rojen 14. decembra 1886. umrl 5. decembra 1975, redni profesor za srednjeveško umetnost na Ja-geIonski univerzi v Krakovu. Dopisni član od 22. decembra 1961. — Glej Letopis XII, 29—54. Dimitrije JovCiú DIMITRIJE JOVCIO (f 889—1973) S sin i tju prof. dr, Dimitrija J nvCica je beograjska medicinska fakulteta izgubila enega svojih najstarejših članov, jugoslovanska medicina pa enega prvih utemeljiteljev kliničnih strok, kot sta otroška kirurgija in ortopedija, in bojevnikov zanju. Dimitrije Jovčič je bil rojen leta 1889 v Vran ju v Srbiji. Medicinske študije je začel in dokončal v Franciji ter bil leta 1918 v Parizu promoviian. Tu je ludi dokončal svojo podiplomsko izobrazbo iz otroške kirurgije in ortopedi je pod vodstvom slavnih strokov iijak o v, kot so bili Broca, So teli, Oinbre-danne: z njimi je i udi kasneje vzdrževal tesne strokovne in prijateljske stike. Po končani specializaciji je kol sekundarni zdravnik ustanovil lefa i924 v državni bolnici v Beogradu prvi oddelek za otroško kirurgijo v državi in leto dni za tem postal šef lega oddelku. Letu 1933 je bil izvoljen za privatnega docenta na Medicinski fakulteti v Beogradu, ieta !947 pa za izrednega profesorja iti upravnika Klinike za otroško kirurgijo; leia 1953 je postal redni profesor in na tem mestu ostal do upokojitve leta 196i. Doktor Jovčič se je kot prostovoljec udeležil balkanske in prve svetovne vojne in je bil odlikovan z visokimi domačimi in tujimi odlikovanji. V osvobodilni vojni je sodeloval kol kirurg j>ii zaključnih liOrbah na fronti v Sremu. Kot niedieinca odlikuje prof, jovčiča v njegovem dolgoletnem strokovnem, pedagoškem in raziskovalnem delu izrazito klinično lotevanje konkretne problematike, načrtnost na osnovi temeljitih analiz in preverjanje lastnih rezultatov ter izmenjava mnenj z domačimi in tujimi strokovnjaki. Objavil je prek 9(1 znanstvenih in strokovnih del (od tega 42 v tujih revijah), v katerih posegu v najaktualnejša poglavja splošne kirurgije otroške dobe. prav tako pa tudi ortopedi je in travmatologijc otroške dobe. Bil je med prvimi pri nas, ki je priče) sistematično raziskovati pojave prirojenih anomalij kolka, pojava mal-formacij hrbtenice in Littlove. bolezni. Kot učenec prof. Menarda in prof. Sorella je prenesel na domača Ua klasične koncepte konservativnega in operativnega zdravljenja osteoartikularne tuberkuloze, kasneje pa je bil prav tako med prvimi, ki je pri nas uporabljal sireptomicin pri OAT in o svojih rezultatih poročal leta 1950 na francoskem ortopedskem kongresu. Prof, Juvtic je s svojim življenjskim delom pus lu vil temelje tako kirurgiji kot ortopedi ji otroške dobe na na šib tleb in njegova zasluga je, da so se na njegovi kliniki formirale generacije njegovih učencev obe L širok. Številne funkcije, ki so mu bile zaupane, najbolj pričajo o ugledu, ki ga je užival v jugoslovanski medicinski javnosti: jjo-stal je prvi predsednik Združenja ortopedov in travmatologov Jugoslavije, častni predsednik Ortoped sko-travmatološke sekcije SLD, Associé étranger de l'Académie de Chirurgie, Paris, časi ni član Société française d'Orthopédie et de Traumatologie, dolgoletni predstavnik Jugoslavije v Internacionalnem kotil itetu SICO l itd. Uil je član Srpskc akademije nauka i umetnosti, 7,a dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za pri rod oslov ne m medicinske vede pa je bil izvoljen 7. februarja 1%7. Bogdan H recel j Lucijan Marija Šktrjanc LUCIJAN MARIJA SKERJANC (1900—1975) Dne 27. februarja 1973 jc umrl skladatelj Lncijan Marija š k e r j a n e, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Svojo ustvarjalno voljo je začel u veljav ljati v krogu slovenskih skladateljev ob vstopu v dvajseta leta. Krenil je na pot, po kateri je šel dobrih petdeset let. V tej dolgi dobi je svojo dejavnost razvijal z različnih aspektov. Kozmopolitski in vendar svoj tu slovenski — se je dotikal tako rekoč vsega, kar se je dogajalo v umetnosti doma in v svetu, še posebno tam, kjer se je lahko njegov talent najbolj manifestiral, v ustvarjanju. Skladati je začel zgodaj, v času, ko so uspehi iz kroga \ovih akordov slovenski glasbi najavljali velike dogodke, neposredno vključevanji1 v evropsko umetnost in nastop slovenske moderne. Škerjanc se je tem naporom po svoje pridružil ¿e na začetku. Upošteval je. kar je vrednega nastalo v neposredni preteklosti. Obenem ni obšel tega, kar je nastajalo okrog njega, v širokem svetu, in iz česar je sprejel, kar je ustrezalo njegovemu pojmovanju o bistvu iu načinih umetniškega oblikovanja. Široko ver-ztran v kompozicijski tehniki, ki si jo je pridobil pri J. Marxu na Dunaju in Y. d'Indyju v Parizu, se je kmalu formiral v komponista razscžnih kvalitet, v osebnost z lastnim izrazom. 0 tem govorijo njegove skladbe. V njih so vsi elementi, ki karakter! žira jo njegov kompozicijski stavek in med katerimi sta posebno zunčilna dva: izrazita melodiku in bogata zvočnost, tz njegove glasbe dihu topla lirika, ob njej pa so tudi dramatsko rastoči pasnsi, ki so pomembno sredstvo za notranje kontrasti-ranjc. Izraz poudarja razprta čustvena lestvica, pa še prizadevanje, da bi bila avtorjeva govorica zvest, resničen odsev njegovega notranjega bistva. Iz teh spodbud in virov so rasle in se naglo množile Sker-juučeve kompozicije vseh vrst — skoraj ni področja, za katerega njihov nosilec ne bi bil dai dokaza svojih ustvarjalnih moči 1 u potreb. Med njimi so samospevi, tudi plemenita Vizija, nadalje simfonična dela in v tej vrsti globoko doživeta IV. simfonija. komorne in klavirske skladbe, uverture, instrumentalni koncerti, kantata Sonetni venec. Škerjančev opus jc bogat, med največjimi V zakladnici novejše slovenske glasbe, bogat ne samo po številu, ampak tudi po vrednosti, umetniški in tehnični. V njem gre pomembno mesto zlasti klavirskim in orkestralnim delom in samospevom. V teh in onih skladbah je avtor razodel svoj velik smisel za značilnosti zvoka, ki ga je zual oblikovati tankočutno, s finesami, ki impresionirajo. Vanje je vtkal sebe, kakor je mislil in čutil, se izpovedoval. Skerjnnc je mnogo prispeval razvoju slovenske glasbe svojega obdobja. Razgledan je spremljal velike stilne premike v evropski glasbi. S svojo idejno estetsko orientacijo jih seveda ni mogel prevzeti. Vendar se je trudil, da bi se jim približal, ne da hi se zato bistveno in trajno oddaljil od svojega temeljnega izhodišča. To potrjujejo kompozicije, v katerih je svobodno uporabil tudi dvanajst tonsko tehniko. \ njegovem opusu so bile sieer izjema, u vendar dokaz za to. da se je njegova ustvarjalna misel usmerjala tudi k novejšemu in novemu. Njegovo skladateljsko delo je dobilo priznanja doma iu na tujem. Njegova dela so izvajali ti! in tam, tiskale so jilt domače in tuje založniške hiše. Herd erjeva nagrada, ki jo je prejel, potrjuje vrednost njegovega prispevka k oblikovanju glnshene umetnosti v dimenzijah, za katere ni pregraj v brezkončnem, vseobsegajočem lok ti ustvarjalne svobode in ubčečloveškega prostora. Svojo dejavnost pa je ta avtor izkazal še v drugih smereh: uu ljubljanskem k on se rv o toriju in poznejši akademiji za glasbo v pedagoški, v reprodnktivni ua koncertnih odrih, kjer je nastopal kot pianist in dirigent, v publicistični z duhovitimi, večkrat ostrimi kritikami in s tehtnimi članki, eseji in razpravami, pa z monografijami o Emilu Adamiču, Gojmiru Kreku, Juriju Mihevcu, Antonu l.ajoveu, v muzikološki t obsežnim delom, v katerem je obravnaval kompozicijsko tehniko Jacoba Gallusa. Prispevki, ki jili je dai slovenski kulturi, niso samo številni in raznovrstni. Tudi dragoceni so. zlasti li v .smeri glasbenega ustvarjanja. Z njimi je Škerjane izdatno obogatil slovenski prostor, z njimi se je vredno zapisal v zgodovino slovenske, kot skladatelj tudi v zgodovini) evropske glasbe, Drago t in (vet ko A LI J A KOSIH {1891—i 973) Po dolgoletni mučni bolezni je dne 9. junija 1973 zjutraj umrl v ljubljanski kiniTgieni kliniki prof. dr. ASija K o š i r, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in častni doktor Univerze v Ljubljani. Slovenska akademija je z njim izgubila dolgoletnega zvestega in predanega člana in sodelavca, medicinska fakulteta najstarejšega učitelja iz ustanovitvenih let, slovenska znanost pa pionirja onkološkega raziskavanju na naših tleh. Oddelek za medicinske vede se ga še s posebnim spoštovanjem spominja kot dolgoletnega načelnika. Alija Košir se je rodil b. aprila 1891 v Tržiču ob morju. Medicino je študiral na Dunaju in bii tam promoviran za doktorja vsega zdravilstva leta 1913. Že pred tem je bil mobiliziran in je bil kot vojaški zdravnik na raznih frontah od leta 1917 dalje pa pri mornarici. Ko je bii leta 1920 razrešen vojaških dolžnosti, je postal demonstrator na novo ustanovljeni medicinski fakulteti v Ljubljani. Le-tej je ostal zvest do smrti in je skoraj pol stoletja delal in snoval v vedno i si i skromni sobi, vse do dneva, ko ga je bolezen dokončno prisilila v bolniško posteljo, Z dostojanstveno vdanostjo je predvidel ta dno in ga napovedal, zaključil je delo in predal svoje dolžnosti. Malo se je zuprl x samoto svoje sobe, prijazno a odločno je odklonil sočustvovanje in srečanja in dolge mesece čakal na sin rt. Medicina mu ni tnogia mnogo pomagati; šele zadnje dni pred smrtjo se je zatekel na isti oddelek kitu rgi ene klinike, kjer je zaradi operacije ležal že pred nekaj leti. Kot je želel, so ga pokopali t i bo v najožjem krogu, v katerega je razen svojcev vključil samo še nekaj dolgoletnih sodelavcev z inštituta. Njegovih petdeset let delti na medicinski fakulteti v Ljubljani je bilo neprekinjeno naporno in vztrajno potovanje raziskovalca in učitelja. Ob njegovih sistematskili in do nadrob-nOsti pripravljenih predavanjih in pod njegovim izkušenim mentorstvom je zrustlu tisočglavn vrsta današnjih zdravnikov, učiteljev in raziskovalcev. Toda nič ni bilo tla tej poli podarjenega. nič ni bilo plod kakega naključja, nič tiste sreče, ki včasih obdaruje raziskovalca z velikim odkritjem, nič ni bilo velikih možnosti za znanstveno delo, nič ni bilo poceni slave. Samo trdo delo lastnik rok. Ze sama. Koširjeva rast. na medicinski fakulteti to dokazuje: od demonstratorja in asistenta na anatomiji leta 1920. prek docenta za histologijo leta 1923, izrednega profesorja čez 12 let in rednega profesorja leta 1939. Čez trideset let, ob svoji petdesetletnici, osem let po njegovi upokojitvi, se mu je Univerza v Ljubljani zahvalila z najvišjo počastitvijo; iz\oljen je bil za njenega Častnega doktorja. Koširjeva raziskovalna pot se začen j ti zgodaj. Njegove prve publikacije iz anatomije in antropologije so iz let 1922 in 1924. V tem času objavi v Slovenskem pravniku celo članek o ugotavljanj n očetovstva po krvnih skupinah, ki bi ga danes uvrstili v sodno medicino. Toda medlem že najde svoje področje, kateremu se posveti za vselej: eksperimentalno onkologijo, V razgovora, objavljenem leta 1969 (Zv 36, 1969, 34l, je svojo usmeritev opisal značilno jedrnato takole: »Gledam v biološko smer vsega dogajanja v medicini in strmim nad pisanostjo problemov, ki se tu človeku odpirajo. Mi čudno, du me je prevzela biologija hla-stoiuske Celice.i 2e leta 1931 je poročal v Zeitsclirifl fiit Krebs-forsehung o rezultatih poskusov s prenašanjem raka s krvjo bolnikov na miši. Odslej, vse do zadnjega Članka v Proteusu leta 1969 Iz delavnice eksperimentalnega onkologa, objavlja doma in v zamejstvu vseh osemin tri deset let članke o svojih raziska-vanjih raka. njegovega naslanka. njegovih oblik, njegovega prenašanja in presajevanja. i) dolgoletnih poskusih na več kot desettisoč živalih priča arhiv prek deseti isoe ohranjenih mikroskopskih preparatov, ki je ostal za njim tia liistološko-embrio-loŠkeni inštitutu. Z istega področja eksperimentalne onkologije so tudi tri poročila, ki jih je skupaj s sodclavci dal Skladu Borisa Kidriča v letih 1967, 1968 in 1970. Razen te veje znanosti pa se je vneto in vztrajno ukvarjal tudi s slovensko medicinsko terminologijo. Iz lastne pobude je pripravil za medicince predavanja z naslovom Tujke v medicini. V Zdravstvenem vestniku in Medicinskih razgledih je objavil članke o zdravstvenem izrazoslovju. I.cta I95'>, ko je bil četudi že čez šestdeset let star — še ves poln življenjske moči, učiteljske zavzetosti in raziskovalnega žara, ga je Slovenska akademija znanosti in umetnosti izvolila za rednega člana v 1\'. razredu. Kmalu nato mu je medicinski oddelek zaupni dolžnost načelnika, ki jo je vestno iu natančno, kot je že bil njegov delovni slog. opravljal, dokler mu je zdravje dopuščalo. Mnogo let je bil tudi predsednik medicinske sekcije pri terminološki komisiji Slovenske akademije. Ne bi bilo pravično, če bi prezrli delovanje pokojnega akademika Koširja v strokovnih društvih. Bil je predsednik Slovenskega zdravniškega društva, vod d je njegovo znanstveno sekcijo in urejal Zdravstveni vestnik. Prav tako je mnogo lel predsedoval Pri rod os lovne mu društvu in bil odgovorni urednik poljudnoznanstvene revije Proteus. Omenili je treba tudi njegovo zaslužno delovanje v knjižničnem odhoru Ccntralac medi- einske knjižnice iti Narodne in univerzitetne knjižnice ter v komisiji za učbenike in skripta na Medicinski fakulteti: iiil je prvi predsednik te komisije. Profesor Alija Košir je vedno vedel, kaj hoče in kaj mora. Na svojem mestu je bi J vselej cel mož. odločen, vztrajen, dosleden. Tako je tudi med okupacijo kitni našel svoje mesto v Osvobodilni fronti. Svojo aktivnost je piučal s trpljenjem v koncentracijskem taborišču, iz katerega se je vrnil izčrpan in bolan, a daleč ne strt, Osvoboditev in z njo ustanovitev popolne medicinske fakultete mu je dale nov delovni polet pri učiteljeva nju in pri raziskavanju. Nikrlar pa ni rad govoril ne o zaslugah ne u težavah in ne o načrtih. Na jesen življenja je dobil mnoga visoka odlikovanja in priznanja. S častnim članstvom so gu počastili Slovensko zdravniško društvo. Združenje anatomov Jugoslavije in Prirodoslov-no društvo. I.eta 1965 je prejel Kidričevo nagrado za raziskovanje raka, leta 1969, skoraj istočasno s častnim doktoratom ljubljanske univerze, pa najvišje priznanje nagrado AVNOJ. Akademika Ali je Koširja se bomo vedno spominjali kot inarkantne osebnosti, vredne kroga ustanoviteljev ljubljanske medicinske fakultete. Zgodovina, v katero se je umaknil h pogumom vojaka in dostojanstvom filozofa, mu bo zagotovila vidno mesto med slovenskimi zdravniki — učitelji, vzgojitelji in znanstveniki. Naše občudovanje velja še posebej njegovi neomajni vztrajnosti in neizčrpni delavnosti v raziskovanju. S svojimi človeškimi lastnostmi pa se je za vseiej zapisal v prijazen spomin nas vseli, ki liani je hil učitelj in tovariš. Janez Milčihski M i od rug Ib rov ne ■ J-. , : MIODRAG I ti It OVAC (1885—1973) Ni še minila leto tint. odkar smo profesorja M. Ihrovca izvoiili za dopisnega Piana Slovenske akademijo znanosti in umetnosti. Tedaj smo v svojem predlogu za izvolitev rekli, da isino posebno veseli, da je njegova delovna moč še dalje čila*, in izrekli upanje, ti ti mu bo dano dovršiti :> tisto, kar že vse življenje pripravlja, ¿a km- je ie nabral nešteto kamenčkov, ki naj sestavijo veliki mozaik: celotno sliko jugoslovansko-francoskih kulturnih odnosov v zgodovini rlo danes.« Bil je svoje izvolitve v slovensko akademijo izredno vesel. Nadvse drago mu je bilo. da je io priznanje dobil od Slovencev. In nam je danes v uteho, da je lo priznanje še doživel. Svojo zahvalo ?,a izvolitev pa je pisal že t bolniške postelje, na katero ga je vrgla brutalna prometna nesreča. Tri mesece po izvolitvi je umrl za poškodbami. Jugoslovanska romanistika je izgubila svojega uglednega nestorja. In znanost je izgubila velikega zna It a in uspešnega, neutrudljivega raziskovalca. Ko je moral v bolnišnico, sa je najbolj skrbelo, kdaj bo mogel spel na delo. iSlaži!« je svoji stroki in svoji zemlji do zadnjega diha — po gesln Leonarda fin Vinci: ; Nikoli mi ni zadosti služenja.« »Nisem truden, dokler sem ko-risten.i Slovcnci pa smo izgubili zvestega, dragocenega in dragega prijatelja. Stanko Škerlj Franc Celeinik FRANC C E L E Š I K. (1911—197*5) Dne 28- avgusta 1973 je umrl miš dopisni Slan oddelka za medicinske vede dr. Franc Celešnik, redni profesor medicinske laku ¡tele v Ljubljani in predstojnik klinike zn čeljustno kirurgijo. Njegova smrt nas je globoko presunila, četudi smo že tedne dolgo vedeli, da je medicina opustila upanje na uspeh ob bolezni, ki si je korak za korakom utirala pot proti neizogibnemu koncu. Prijazna sin rt je končala brezupni boj odpornega in življenja željnega telesa, boj, V katerem nam je pred očmi usihala dragocena pokojnikova osebnost, Franc Celešnik se jc rodil 27, oktobra 1911 v Podkorenu. Medicinske študije je zastavil na nepopolni medicinski fakulteti v Ljubljani, nadaljeval in končal jih je v (.iradeu ter bil leta 1934 promoviran za doktorja medicine. A Gradcu in na Dunaju se je specializiral v zobozdravstvu. \ Ljubljani je odprl zobozdruvniško ordinacijo. V okupirani Ljubljani se je brez obotavljanja opredelil za narodnoosvobodilno gibanje. Leta 1944 bi se bil moral pridružiti zdravnikom-partizanom v narodnoosvobodilni vojski. Na poti proti osvobojenemu ozemlju pa je bil zajet in je dočakal konec vojne v koncentracijskem taborišču Mauthausen, Po vrnitvi \ domovino je kot najbližji sodelavec profesorja Ranta pomagal pripravljati stomatološki študij m stomntološko kliniko v Ljubljani. Prehodil je vso akademsko pot in si s trdim delom zaslužil vsako stopnjo univerzitetnega učitelja: leta 1945 je bil izvoljen za asistenta, leta 1947 za docenta na stomatološki kliniki, leta 1933 jc postal izredni profesor in leta 1962 redni profesor zu čeljustno kirurgijo in predstojnik klinike za čeljustno kirurgijo. V vmesnem obdobju je bil [jro-dekan in nato dekan medicinske fakultete. Več let je bil predsednik fakultetnega sveta, član univerzitetnega sveta, član Republiške komisije za zdravstvo in predsednik Komisije za zobozdravstvo pri Zavodu za socialno varstvo. Se posebej zaslužna in najiorna dela je opravljal do smrti kot predsednik medicinskega sveta kliničnih bolnišnic. Skupščina Slovenske akademije znanosti in umetnosti ga je dne 7. februarja 197(1 izvolila za dopisnega člana. Na zadnjem sestanku oddelka za medicinske vede so člani soglasno sklenili predlagati ga za rednega člana slovenske akademije. Pokojni Celešnik je bil znan in spoštovan doma in na tujem kot vrhunski strokovnjak v čeljustni kirurgiji. Poznali so ga v Gradcu, Ziirirhu, na Dunaju, v Ženevi in v Pragi, kjer se je izpopolnjeval prva leta po vojni, pa Hrom po Evropi, saj je predaval na več univerzah in s pomembnimi prispevki nastopil na premnog i li kongresih. Njegov strokovni ugled, velike zasluge pri pionirskem grajenju čeljustne kirurgije in izjemne osebne lastnosti so mu prinesle številna priznanja: častno članstvo treh francoskih stomatoloških združenj in Češkoslovaškega zdravniškega združenja Pni kine, tri odlikovanja iu predsedništvo Jugoslovanskega združenja za p lasti čuo iu maksilolacialno kirurgijo; in nazadnje najvišji znak priznanja v mednarodnem ineriiu — predsedništvo !. evropskega kongresa za maksilofa-eialno kirurgijo leta 1972 v Ljubljani. Nekako v tem času pa so se pokazali prvi znaki bolezni, ki je pokojnemu začela zapirati vrata v operacijsko dvorano. Neskaljenega duha se je soočil s tragično usodo kirurga, ki mu nehajo služiti roke, dotlej zanesljivo mirne pri najbolj zapletenih posegih. Vendar ni pokazal, kako ga je zadela ta usoda. V drugem okviru si je našel novo delo in se mu predal z vsem žarom in zanosom. Samo trepetajoče roke so nas spominjale na želje in načrte, ki jih je prekrižala bolezen. Takrat še nismo slutili, da bo bolezenski proces tako kmalu segel globlje in zapri Imlniku še zadnjo možnost, du bi svoje misli iu čustva z besedo posredoval okolici. Skopi biografski podatki, ki smo jih navedli uvodoma, so jasen prikaz pokojnikove irde, a vendar bleščeče poti učitelja in raziskovalca, povedo pa le malo o osebnosti Franca Celešnika. o njegovih izjemnih, osebnih vrlinah, ki smo jih vsi občudovali; načelnost ob razumevanju in strpnosti, predanost stroki in poklicu ob navezanosti na naravo, tovariš k a družabnost ob ljubezni do samote, delovna požrtvovalnost ob osebni skromnosti. Pri vsem tem pa še nismo omenili pokojnikovih zaslug za medi-cinu, za zdravstveno službo, za kliniko in za sodelavce: posvečal jim je toliko prizadevanj in truda. Ob vsem tem pa je vedno ostal zdravnik v najbolj plemenitem pomenu hesede, zdravnik-elovek, prežet s skrbjo za pacicnta-človeka. Strokovni in znanstveni opus, ki ga je zapustil pok. telesni k, je raznolik in bogat, pa nuj ga pregledujemo po publikacijah. ali po pokojnikovem uustopanju na kongresih, doma in v zamejstvu ter po mednarodnih priznanjih. Med publikacijami najdemo učbenike, znanstvene članke, objave z zobozdravstveno organizacijsko tematiko, napotila za praktika. Zadnja Čcleš-nikova dela, ki so mu prinesla tudi visoka priznanja iz zamejstva in nagrado mesta Ljubljane, se ukvarjajo z izvirnimi metodami zdravljenja prirojenih skaženosti na ustnici in zgornji čeljusti, Premnoge tovrstne operacije so obdale pokojnega Čelešnika s hvaležnostjo in občudovanjem bolnikov, ki so bili deležni njegovega znanja in izkušenosti. Luako kot pacienti se bomo tudi mi spominjali prof, Čeleš-nika kol znanstvenika in učitelja, posebej pa še kot vzornega zdravnika in velike osebnosti, katero bo Slovenska akademija znanosti in umetnosti s ponosom zapisala v svojo zgodovino. Janez Milčinski VOJESLAV M O L£ Daleč od rodne slovenske in izvoljene poljske domovine, v severnoameriškem Eugenu (Oregon. /DA), .se je 5. decembra 1973 iziekla odisejska življenjska pot umetnostnega zgodovinarja in profesorja Jagelonske univerze v Krakovu dr. Vojeslava Molela. Pomniki ob tej poti so leto 1886. ko se je 14. decembra rodil kot sin dolenjskih staršev v Kana In ob Soči, diploma na dunajski univerzi 1912, dveletno konservatorsko službovanje v Splitu. 1914—18 sibirsko ujetništvo, 1920 docent ura za klasično arheologijo in bizantinsko umetnost na ljubljanski univerzi. 1925 prevzem stoliee za zgodovino umetnosti slovanskih narodov na Jageionski univerzi v Krakovu, 1939 umik pred okupator j em v Ljubljano {s to lica za hi ¿antologijo na univerzi 1940), 1946 pa vrnitev v Krakov s stolieo za srednjeveško umetnost in vodstvom umetuostnozgodo vinskega inštituta univerze. 1947 je postal Mole redni član Poljske akademije znanosti v Krakovu, 22. decembra 1961 ga je imenovala za dopisnega člana .Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 1%1 je stopil v pokoj i n se S 966 preselil z ženo k hčerki in njem druži ti i v ZDA, kjer je neutrudno delal do smrti, V plemeniti osebnosti prof. M o le t a. tankočutnega esteta in celo purisovsko ¡zbrušenega pesnika, se razkriva posebna dvojnost človeškega znanstvenega iskanja, mnogokrat pogojena v dinamičnih prepletih, ali pomirjena v harmonični sintezi, pri vsem tem pa razpeta v veliko kulturnozgodovinsko razgledanost in potrjena z globokim humanizmom. Dva naroda je povezoval, poljskega in slovenskega, in oba je obogatil z znanjem svojega znanstveno kritičnega duhu in velike vednosti, Rojen istega leta kot Izidor Cankar in France Štele, je bil obema na Dunaju študijski tovariš, vsi trije pa SO bili pionirji prenovljene in poglobljene umetnostnozgodovinske stroke na Slovenskem, t ¿nikar jo je metodološko trdno utemeljil. Štele zasidral v problematiki domače umetnostne preteklosti in tej odkazal mesto v Evropi, Mole pa je njuno prizadevanje dopolnil s širokimi perspektivami bizantinske kulture, umetnosti drugih slovanskih narodov, z ikonografskimi poudarki in s pritegnitvijo dosežkov francoskih umetnostnih zgodovinarjev in teoretikov. Nepozabna so njegova univerzitetna predavanja in seminarji, ki so bih mnogokrat, sprehodi v daljave umetnostnih zakladnic Vzhoda (vsebinsko in oblikovno) in v zgodovinske globine helenizma; te poli pa so povezovale življenje in rojevanje umetnosti ter se stekale v kulturno torišče mediteranskega humanizma. Umetnost je pojmoval kot večno živ gibljiv organizem, kot eno izmed oblik in funkcij kulture, ki se v zgodovini uresničuje v menjavah slogov in jeziku form; ne povzema samo merila človekovega individualnega duha, marveč tudi kolektivnega sloga, dohe in okolja, Njena temeljna kategorija ni tehnična »naprednost >, marveč duhovna in formalna izraznost. Med posamičnimi umetnostnimi kulturami, ki imajo sicer svoje meje, se pretakajo številni oplojevalni tokovi, nakazujejo pa se zdaj kot statične, zdaj kot dinamične oblikovne manifestacije. S temi pogledi, ki jih je nadrobno zajel v knjigi z značilnim naslovom Umetnost, njeno obličje in izraz (poljski rokopis 1919, slov. izdaja 1941), je kritično dopolnil Cankarjevo pojmovanje »zgodovine siilai — ne nazaduje tudi s pritegnitvijo bizantinskega umetnostnega sveta v okvir formiranja starokrščanske in zgodnjesrednjeveške umetnosti, predvsem pa s poudarkom na umetnikovi ustvarjalni osebnosti, kt jo je Cankar puščal ob strani. I metnikov delež je posebej obdelal v pomembni študiji Umetnostna zgodovina in problem umetnikove osebnosti (Razprave filozof,-lilo!,-h ist. razreda SAZU II, 1944). Ob dveh tipih kulture — tradicionalno stacionarnem in temu nasprotnem, diferenciranem ali razgibanem — je odlično nakazal vlogo umetnika, ki se dvigne nad statično tradicijo kot dinamična osebnost in postane odločujoč pobudnik novih umetnostnih spoznanj in resnic ter novega izraza, S tem je dobilo umetnostno življenje temeljni moment, na katerega se opira ves umetuostilozgodovinski razvoj. S teh izhodišč bi lahko določili tudi premike V stilnih dialektih in v uinei-nostnogeografskib aspektih, kar obljublja plodne nove rezultate tudi v poglobitvi poglavja o umetnostnozgodovhlski geografiji, ki jo je pri nas uveljavil dr. Štele. Sicer pa se je, kar zadeva umetnostno geografski položaj, srečal Mole s Steletom (in iudi s hrvaškim Lj. Karamanoiu) že poprej v študijah o sperifeniL umetnosti«, o kateri je spregovoril ob deležu poljske umetnosti v evropskem okviru. Iti v teh pogledih je bilo tudi vabljivo izhodišče za problematiko isluvistične umetnostne zgodovine , ki je bila eden glavnih ciljev Moletovega znanstvenega dela. Razumljivo je. da se je znanstveni ruzvoj velike trojice naših umetnostnih zgodovinarjev družno dopolnjeval« da, tudi tedaj, kadar so si spoznanja na videz nasprotovala ali porabljala različno terminologijo. Vsi trije so izš!i iz dunajske šole. iz zgodovinsko eksaktne metode Al. Riegla in M. Dvoraka, Mole pa jc intenzivneje in plodno prisluhu i 1 tudi sicer tveganim in v mno-gočem oporekanim hipotezam prof. J. Strzvgovvskega, obsegajoči nt veliko obzorje Vzhoda in evropskega Severa. Sprejemal pa jih je kritično, pa naj jc šlo za probleme starohrvaške umetnosti (pri teh je pritegnil Karamanu) ali za veliko dilemo »Orient ali Rim.< oh nastajanju in zorenju starokrščanske umetnosti. Oprt na izročilo humanizma in helenizma je odločil to dilemo v prid mediteranskega s vrta, dasi ni prezrl dHpža Bližnjega vzhoda. V želji, da bi ta izhodišču dodobra osvetlil in hkrati položil temelje za raziskovanje slovanske umetnosti bizantinskega kulturnega kroga. je spisal odličen pregled Zgodovina starokrščanske iti zgodnjebizantinske umetnosti {Hisloria sztuki staroehrzešcijanskiej i wczesnobizantyriskiej), ki je izšel t Lvovu in še danes ni izgubil pomen«. Irleal »slavistične umetnost ne zgodovine* pa je reševal sam in s sodelavci s pregledi umetnosti posamičnih slovanskih narodov. Napisal je zajeten pregled Finska umetnost do leta 1014 (1955. slov. prevod 1957), predvsem pa na osebne študijske rezultate in doživetja oprto Umetnost Južnih Slovanov od naselitve na Balkanu do druge vojske (!962, slov. prevod 1965), v kateri je intuitivno zarisal usodno, že v antiki pogojeno ločnico med vzhodnim in zahodnim kulturnim svetom* ki jo je premagalo šele 19. stoletje ali celo šele naš čas, Nakazal je probleme tradicije in kontinuitete, pri katerih sta odločala Grčija in Zahod. Bizanc in Rim, kar je razdelilo Južne Slovane (z Bolgari vred) v dva kulturna svetova. V teh velikih okvirih je zarisal umetnostno življenje južnoslo-vanskili narodov, njihovo specifiko in difereuoiarijo, stilnoraz-vojne tokove in prelive ter pritoke tujine in tako ustvaril celovito podobo tega sicer heterogenega ume tnostnozgodo vinskega prostora, na katerega bazi so se razvile pozneje posamične nacionalno in kulturno pogojene sestavine, ki so odločale tudi pri u m etn ostn ein zorenju. Ne morem se spuščati v nadrobnejšo vseh i no obsežnega Mo-letovega znanstvenega in publicističnega dola, ki zajema tako pesništvo kot prevode, kritiko in esejistiko, leksikalne članke in filozofsko-teoretične spise (oprte pogosto na CroCeja in Berg-sonaj. Sega od prazgodovine (problem situ le z Vač) čez antiko (Vzhod in Zahod v zgodnji antiki, helenizem v Aziji, Diokle-cianova palača itd.) v starokršcanski in bizantinski čas (temelji bizantinske umetnosti, Bizanc in Orient, miniature srbskega rokopisa iz leta 1649, Bizanc in Poljaka, ruske ikone itd.), se pomudi v zgodnjem srednjem veku in pri umetnosti Dalmacije (umetnostnozgodovinski viri v Sibeuiskem notaTialnem arhivu, šibe niš kii katedrala, itd,), predvsem pa posega v problematiko poljske umetnosti v njenem razmerju do renesanse, Bizanca, Zahoda in spopade se celo s sociološkim problemom u met nosi nc zgodovine. Za nas pa niso najmanj pomembne študije, s katerimi je Mole približeval Poljakom nekatere vidnejše slovenske in jugoslovanske umetnike in tudi poglavja iz naše literarne Lelopi 97 preteklosti (npr. Oblicze spoleezne slowengkiej >Moderny<, Pa-mi^tnik Siowianski III, Krakov 1952). Posebno izpoved svoje ljubezni do mediteranskega sveta, ki ga je izredno močno doživel že v zgodnji mladosti, in zavzetost za 1 izianovo umetnost je prelil v knjigo >Tycjan< (1958)s ki mu je bila posebno pri srcu. In v delu Iz knjige spominov, ki je dozorelo kot življenjski obračun že na tuji celini, ožarjeno s temno zarjo spomina na prezgodnjo smrt sina Marijana, je zapisal, da je fo '-avtobiogra-fija humanista, ki ga je prav humanizem varoval in rešil, da ni utonil v viharjih naše tragične dobi*. Ta zavest pa. navsezadnje, prevzem a vse Molctovo veliko življenjsko delo. Natančnejši življenjepis in bibliografijo glej: SBL II, 148 do 149 (F, Stelč); Letopis SAZU XII, 1%2, 29—34; F, Štele, Osemdesetletnica ^ojeslava Moleta, ZUZ n. v. VIII, Ljubljana 1970, 9—2b, — Avtobiografija \z knjige spominov, Ljubljana 1970. Emilijan Cevc III POROČILO O DELU AKADEMIJE AKADEMIJA V LETU 1973 Člani in delavci akademije Akademija je imela ob koncu leta 1973: 2 častna člana, 32 rednih članov, 18 dopisnih Članov in 27 zunanjih dopisnih članov, skupaj torej 79 članov; V T. razredu je bilo it rednih, 2 dopisna in 7 zunanjih dopisni li članov, v II, razredu t« rednih, dopisni in 5 zunanjih dopisnih članov, v I1L razredu 3 redni, 7 dopisnih in 1 zunanji dopisni Član, v IV, razredu 7 rednih, 2 dopisna in 9 zunanjih dopisnih članov in v \. razredu 8 rednih, 3 dopisni in 5 zunanjih dopisnih članov. Skupščina SAZU je dne 17. aprila 1973 izvolila za dopisnega člana v razreda za prirodoslovne in medicinske vede dr. Htunka Grafenauerja in za zunanja dopisna člana v razredu za lilološke in literarne vede dr. Mirka Deanoviča in dr. Miodraga lbrOvca. V letu 1973 je SAZt izgubila 2 redna člana (Lueijana M, Škerjanca in Al i jo Koširja). 1 dopisnega člana (Franca Čeleš-iiihu), 5 zunanje dopisne člane (Miodraga Ihrovea, Dimitrija Jovčiea in Vojeslava Molela) in 1 zunanjega znanstvenega sodelavca (dr. Melito Pivee-Stele), Odlikovani so bili: a kad. AL Gaspari z redom dela z rdečo zastavo, predsednik JAZU in naš zunanji dopisni član Grga Novak z redom republike z zlatim vencem, akad, Miroslav Krleža, naš zunanji dopisni član, z redom jugoslovanske zvezde z lento, akad. Srečko B rod ar z redom zasluge za narod z zlato zvezdo, akad. Matej Bor. dopisna člana Dušan Kennavner in Marjan Mušič ter znanstveni svetnik dr. Pavk' Bluznik z redom dela Z rdečo zastavo in načelnik leksikološke sekcije dr. Janko Jurančič Z redom dela z zlatim vencem, Akad, Kosin lodorovič je prejel odlikovanje The Most Excellent Order of the British Empire. Nagrado AVNOJ 1973 sta prejela akad. Janez Milčinski in akad. Vlad iinir Pav^ič-Matej Bor, Kidričevo nagrado akad. Lado V a vpet i č. Akad. Edheni Camo je postal častni član mednarodnega društva za zoohigieno, dopisni član Marjan MušLČ je prejel diplomo Urbanistične zveze Jugoslavije in zunanji dopisni član jo.sef Kratochvil plaketo CSA\ za zasluhy o védu a lidstvo«. Generalni konzul ZDA iz Zagreba Orme Wilson ml. je izročil višjemu znanstvenemu sodelavcu dr. Alojzu Sere t ju listino o uspešnem delu r okviru geološke službe ZDA med študijskim bivanjem pii Nacionalni akademiji ZDA. Na SAZU je ob konca leta 1973 delalo s polnim delovnim časom 121 delavcev: 65 znanstvenih delavcev in raziskovalcev z drugimi naslovi. 3 strokovnih delavcev, 14 bibliotekarskih in knjižničarskih, 16 «pravnih, H tehničnih in 15 pomožnih délai cev. Takih s skrajšanim delovnim časom je bilo 12 in stalnih zunanjih sodelavcev 9. Inštituti Ob koncu leta 1973 je imela SAZL 13 inštitutov,, terminološko komisijo s pravno, tehniško, medicinsko, veterinarsko, naravoslovno in umetnostno sekcijo, študijski center za zgodovino slovenskega izseljena!va ter svet za proučevanje in varstvo okolja. Pomembnejši dogodki 4. maja i973 so našo akademijo obiskali predstavniki akademije Bosne in Hercegovine (predsednik L. Camo, podpredsednik V, Dimitrijevič, glavni tajnik A. Benac in admin. sekretar M. Sulcjmanpašic) zaradi dogovora o skupnih akcijah in sodelovanju akademij. Znanstvenega simpozija Človek in življenjsko okolje pri Srbski akademiji se je 24. aprila 1973 udeležil dipl, ing. M. Zupančič. Simpozija o kmečkih uporih v slovenski literaturi, ki ga je 30. maja 1973 organizirala Slovenska matica, se je kot predstavnik SAZU udeležil akad, B.Kreft, ki je bil tudi v dneh od 7, do 9. junija ¡973 zastopnik SAZL na Cakavskem saboru ob osemdeset letnici M, Krleže v Rovinju in Zininju. 24. junija 1973 je akad. A. Slodnjak v imenu SAZU govoril v Ormožu ob odkritju spomenika pesniku Stanku Vrazu. Akad. B. Kreft je 22. julija 1973 odkril kip Primožu Trubarju v Do rend ingénu ; na mednarodnem sla v is ličnem kongresu v Varšavi od 21. do 27. uvgiista 1973 je bil izvoljen za predsednika mednarodnega slavističnega kumiteja za prihodnjih 5 let. pa tudi za predsednika 8. mednarodnega slavističnega kongresa, ki bo čez 5 let \ Zagrebu in Ljubljani. Ob vojaškem udaru v Čilu so dali 14. septembra 1973 izjavo za časopis Delo predsednik SAZLi, nkad. B.Kreft in akad. M. Bor. 20. septembra 197"$ je bil akad. J. Milčinski izvoljen za rektorja Univerze v Ljubljani. 2t. septembra 1973 je predsednik odprl v Ajdovščini slalno zbirko del Vena Pitona. 10. decembra 1973 se je predsednik udeležil v Zagrebu proslave v počastitev a kad. Miroslava Krleže ob njegovi osemdesetletnici. ki jo je organizirala JAZU; tam je imel pozdravni govor, akad, Bratko Kreft pa kratek referat: Krleža in Slovenci. . 21, decembra 1973 je bila na SAZ1J proslava ob osemdesetletnici Miroslava Krleže. Prikaz in pomen njegovega dela je pndal akad. B. Kreft, Od 9. do 15. maja 1973 je bila v Prešernovi dvorani razstava ob stopetdese tlet niči rojstva Sandorja Petofija. Organizirala sta jo NL!K in SAZU, V njenem imenu jo je odprl z govorom akad. B.Kreft. V Prešernovi dvorani SAZU je bila od 21. do 25. avgusta ¡973 razstava romunske knjige, ki jo je organizirala NI.1 K v Ljubljani, odprl pa jo je romunski ambasador v Beogradu. Od 17. do 2b. septembra 1973 je bila v istih prostorih razstava britanske medicinske knjige, ki jo je priredil Britisb Council v sodelovanju z NUK. H. novembra 1973 je bila v Prešernovi dvorani odprta razstava novejših publikacij slovanskih akademij, ki jih je prejela SAZU v zameno. 13. decembra 1973 je bil predsednik SAZU navzoč pri tiskovni konferenci Mladinske knjige o živalskih pravljicah Zverinice iz Re/ije. ki jih je zbral znanstveni svetnik SAZU dr. M. Matičetov, Istega dni- je brzojavno čestital svečani seji Društva za znanost in umetnost Črne gore. 7. decembra 1973 se je podpredsednik SAZU udeležil svečanosti ob stoletnici rojstva akad. J. Plcmlja na Bledu Z odkritjem spomenika in 12. decembra 1973 prisostvoval v Zagrebu svečani akademiji, ki jo je organiziral Svet akademij ob tridesetletnici smrti Nikole Tesle. Na SAZU je bil izveden postopek za konstituiranje SAZU po zakonu o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register (Ur.l. SFRJ, št.22/73). Delovne enote so ugotovile, da za sedaj nobena od njih ne izpolnjuje pogojev, da. se organizira kot FGZD. V letu 1973 je imelo predsedstvo SAZU 4 redne seje (27. 2., 21. 6., 3. 10. in 20. 12. 1973) in 2 izredni seji (13. 3. in 16. 4. 1973). Svet delovne skupnosti je imel 14 redni h in 2 izredni seji, delovna skupnost se je sestala na dveh rednih in dveh izrednih zborih. Predsedstvo SAZU je na predlog republiškega sckrotariaia za prosveto in kulturo sklenilo, da sprejme soustanoviteljstvo pri InStitutu za zgodovino delavskega gibanja in pii Institutu za narodnostna vprašanja. Predsedstvo se je tudi strinjalo, da postaneta soustanovitelja pri Elektroinštitutu Milana Vidmarja poleg SAZU in univerze še Združeno podjetje elektrogospodarstva Slovenije — EGS i ii Združeno podjetje za distribucijo električne energije — DES. V s vet Kemijskega inštituta Borisa Kidriča je SAZU ponovno imenovala dopisna člana prof. Dušana Hadžija in prof. Davorina Dolarja in v znanstveni svet inštituta dopisna člana prof. Dušana Hadžija in prof. Miho Tišlerja. Za člane znanstvenega sveta Inštituta za geografijo SAZU so bili izvoljeni: dr. Drago Meze, dr. Milan Sifrer, dr. Ivan Gams. dr. Darko Radinja, dr. Peter Habič in dr. Avguštin Lah. Za zastopnika SAZU v med akademijskem odboru za proučevanje običajev narodov iti narodnosti Jugoslavije je bil izvoljen dr. Ni ko Kuret. Predavanja V preteklem letu so predavali na akademiji: 4. 4, 1973 prof. dr. Fran Dom in ko, Ljubljana, Ob 500-let-niči rojstva Nikolaja Kopernika; 9. 3, 1973 — akad. V. Korošec. Novi problemi hetitskega prava: 23. 3. 1973 — Louis Leprinee-RinqueT. La science echappe-t-elle a I hommer; 30. 3. !973 — ukad. prof. dr. Manfred Mavrhofer, A rije i II a starem Bližnjem vzhodu pravljica?; 7. fe. 1973 — prof. dr. Mirko DraSen Grmek. Pariš, Pogledi na psihologijo medicinskih odkritij; 21. 12. 1973 — akad. R.Kreft, O delu in pomenu Miroslava Krleže. Stiki s tujino V ok viru sodelovanja z Akademijo umetnosti Nemške demokratične republike so se v dneh 19., 20. in 21. februarja 1973 mudili V Ljubljani predstavniki te akademije in poročali O filmski in glasbeni umetnosti ter književnosti v NDR. Predsednik akademije Konrad Wolf, filmski režiser in scenarist, je imel v ponedeljek, dne 19. februarja 1973, ob IT. UTi, v Klubu poslancev tiskovno konferenco; zvečer istega dne, ob 20. uri, smo v istih prostorih predvajali njegov film »Goya« in naslednjega dne, 20. februarja, ob 20. uri, prav tam njegov avtobiografski film »Bilo mi je 19 let«. Predsednik Konference jugoslovanskih filmskih delavcev tov. France št iglic je vodil tiskovno konferenco, ki jo je v imenu SAZU odprl akad. dr. Bratko Kreft. V torek, dne 20. februarja 1973, ob II, uri, je govori] o sodobni glasbi v Nemški demokratični republiki dopisni član naše akademije in član Akademije umetnosti NOR v Berlinu, naš rojak prof, J. C iletlšek iz Weimarja. Razgovor je bil v Društva slovenskih skladateljev v Ljubljani. Svoja izvajanja je gost spremljal s primeri na klavirju in na ploščah, V sredo, dne 21. februarja J973 ob 18. uri. je v dvorani SAZU na Novem trgu 3 govoril pisatelj iti flau Akademije umetnosti NDR Eduard Claudius o problemih an t i fašistične nemške literature in literature v NDR. Akad. Bratko Kreft je v zameno predaval v Berlinu 3. aprila 1973 o naprednih tokovih v slovenski književnosti 1918—1941. SAZU je skupaj z Moderno galerijo organizirala razstavo grafik nemške slikarke Käthe Kollwitz; razstava je bila odprta od 7. decembra do konca leta 1973. Ob tej priliki je bilo dogovorjeno. da bo v prihodnjem letu Akademija umetnosti prikazala v Berlinu slovensko socialno in partizansko graTiko, akad. D. Cvetko nuj bi na berlinski akademiji predaval o slovenski glasbi od A. Lajovica do danes in akad. B. Kreft o tradiciji slovenskega gledališča. Naslednje le!o naj bi biio še eno predavanje našega predstavnika o slovenskem impresionizmu. 9. avgusta 1973 j«' predsednik SAZU sprejel predsednika Državnega sveta LR Poljske in člana politbiroja CK Poljske združene delavski; partije Hcnryka Jabtoiiskega in generalnega konzula ZDA Orme YV Msona ml. Glavni tajnik je v odsotnosti predsednika sprejel generalnega konzula ZR Nemčije k o rta Laqucurja, ki je prišel na poslovilni obisk, in švicarskega ambasadorja dr, Hansa Kel-ierja. Podpredsednik je .sprejel Ii. If. 1973 štiri znanstvenike, predstavnike Akademije znanosti l.R Kitajske; 4, h. 1973 so predstavniki Akademije znanosti ZSSR. ki so prišli v Jugoslavijo podpisat pogodbo o sodelovanju, obiskali SA ZU- Delegacijo je vodi! Georgij Kon s taut i novic Skrjabin, naslednjega dne je bil predsednik SAZU navzoč pri podpisovanju te pogodbe na sedežu Sveta akademij v Zagrebu. Predsednik S AZU se je udeležil svečane letne skupščine Nemške akademije naravoslovcem Leopold i na od 6. do 16, oktobra 1973 v Halle. S nb dvestoletnici njene ustanovitve. Z devizami, ki jih je SAZLf prejela v letu 1973, so se udeležiti; t. Kongresov in sestankov; ukad. dr. Bogdan Brccelj v Rotterdamu knngTcsa Nizozemskega ortopedskega društva; akad. dr, Bratko Kreft v Weimarju Shakespearovih dni ter v Varšavi mednarodnega slavističnega kongresa; akad. dr, Viktor Korošec v Parizu 29. mednarodnega kongresa orirntalistov; akad. dr. Lado Va v petič v Intisbiucku mednarodnega seminarja Reformna gibanja v javni upravi; akad. dr. Janez Milčinski v Rimu kongresa Internacionalne akademije za sodno in socialno medicino; dop. član dr. I,njo Sliki je 8. mednarodnega kongresa za mehaniko tal in fundirauje v Moskvi, dop. član dr. Tine Logar v Moskvi sestanka mednarodne komisije za splošni slovanski dialektološki atlas; zunanji znan. sodelavec dr. Stanko Ranič v Atenah 8. kongresa o kemoterapiji: znanstveni svetnik dr. Zmaga Kumer mednarodnega simpozija za ljudske instrumente v Bulatonalmädiju; znanstveni sodelavci dr. Rado Gospodaric, dr. France Habe i ii dr. Franc Leben in višji strokovni sodelavec Egon P retner 6, mednarodnega spe teološkega kongresa v Olomoucu; znanstvena sodelavka dr, Katica Drobne v Barceloni 13. mi-kropaleontološkega kolokvija; znanstveni svetnik dr. Mitja Brodar v Erevanu sovjetskega a r heolo š kega kon g res a: znanstveni svetnik dr. Valens Vodusek in strokovni delavec Julijan Strajnar v Bratislavi iV. etnomuzikološkega seminarja: znanstveni svetnik dr, Niko Kuret ljudskega festivala za dokumentarne socialne filme v Firencah. 2. Na študiju oz. službenem potoo&nju SO bili: akad. dr. Dragotin ( velko na Dunaju zaradi nadaljevanja svojega raziskovalnega dela: znanstvena sodelavka tir. Katica Drobne v Švici na ogledu tipičnih nahajališč paleogenske Favne; znanstveni svetnik dr. Etnilijan Cevc v Miinelmu in Eiclt-staiiu zaradi študija grafik in plastik; znanstveni svetnik dr. Ni ko Kuret na Koroškem zaradi T i I — man j a jnrjevanja; znanstveni svetnik dr. Vaiens Vodušek in strokovni delavec Ju i tja n S trajna! v Reziji zaradi zbiranja in snemanja pesem-skega in godcevskega gradiva in znanstveni svetnik dr. Milko Matičetov v Reziji, kjer je raziskoval običaje tamkajšnjih Slovencev. SVET AKADEMIJ ZNANOSTI IN UMETNOSTI SFRJ je zasedal v dneh in 3. marca 1973 v Ljubljani, seja njegovega predsedstva pa je bi j a 5. julija 1973 v Dubrovniku, Na tej seji je predsedstvo razglasilo statut Sveta, ki so ga pred tem sprejele v enakem besedilu v uradnih jezikih republik vse naše akademije (4 verzije). Predsedstvo Sveta je formalno potrdilo dva sporazuma: O znanstvenem sodelovanju z Akademijo znanosti ZSSR in z Madžarsko akademijo znanosti. Po prvem sporazumu bo vsaki ti ve leti določen program sodelovanja v posebnem protokolu, 7, Madžarsko akademijo pa se bo dogovarjala vsaka naša akademija posebej. Svet je vzel na zllanje sklep Zveznega izvršnega sveta, o katerem je poročal administrativni sekretar Sveta B. Tumašič, tla naši predstavniki ne bodo sodelovali na zborovanjih. na katere so vabljene samo socialistične dežele: zato naj liodu v bodoče odnosi Sveta akademij do Vzhoda bilateralnega značaja. Ker je Svet akademij že na zadnjem zasedanju v Ljubljani sklenil, da se zviša prispevek vsake akademije za poslovanje Sveta od 30,000 na 40,000 din letno, je finančno stanje Sveta zadovoljivo. Na sestanku komisije za analizo dela inedakade-inijskih odborov, ki je bil 3i. 10. 1973 v Zagrebu, je dnevni red obsegal dve točki; 1. Pripravo za liližuje posvetovanje o medrepubliškem sodelovanju v znanstvenem delu, ki ga organizira Svet akademij v sodelovanju z Zvezno konferenco SZDLJ iu z od borom za koordinacijo znanosti in tehnologije v SFRJ. 2. Poročilo o analizi dela med akademijskih odborov Sveta akademij. SAZU ima na skrbi medakademijske odbore za: — Tabula Imperii Komuni, — arheološko karto Jugoslavije. — Iloro in Favno Jugoslavije. — anketo za proučevanje tendenc v raziskovanju humanističnih znanosti ter — koordinacijski odbor za molekularne vede. Izmenjava znanstvenih delavcev ni cd Svetom akademij in Nacionalno akademijo znanosti v WashingtonU se je nadaljevala po programu, V letu 1973 sta bila na studijskem bivanju v ZDA po predlogu SAZU: dr. Maiija Drovcnik (mincrnlogija) in dr. Alojz Šercclj (pa-linologija). Težava pa je s sredstvi, ki naj jih SAZU prispeva v ia namen. Pri raztormiranju zveznega sklada za financiranje znanstvenih dejavnosti, ki je dajal sredstva za io izmenjavo. Raziskovalna skupnost Slovenije ni prevzela te obveznosti (letno 100.000din) in tako je morala SAZLJ za leto 1972 in 1973 najeti pri Ljubljanski banki kredit. POROČILO O SKLEPNEM RAČUNU ZA LETO t'J 73 a) Pregled ugotovitve dohodka za leto 1973 DOHODKI Od prodaje publikacij..........h4.642.20 Dotacija iz proračuna..........11,579.366.— Dotacija za posebne naloge (samo del. ki je v letu 19T3 porabljen) . . 1,462.662.71 Dotacija za stažiste............80.400.— Najemnine, nočni ne in drugo . . 87.077.93 Dotacija za investicije, adaptacijo (samo del, ki je porabljen) , . . 170.065.93 Obresti......................68.157,— Skupaj i 3,512.371,79 IZDATKI Material za delo V inštitutih, tiskarski stroški, nabava knjig, režija. avtorski honorarji, reprezentančni stroški, potni stroški, dnevnice, amortizacija in drugi podobni izdatki......................5.102.576.34 Ostane dohodek, 8,409.795,45 ki se razdeli takole: pogodbene obveznosti (obresti, provizije banki, zavarovalne [»remije, članarine)....................9fl.042.09 zakonske obveznosti (stanovanjski prispevek, prispevek za Bosansko krajino, dodatni socialni prispevki 573.373,85 Osebni dohodki bruto (vsu delovna razmerja)..........7526-449,75 R. 197.865,6*) Ostane din..................211.929776 Od tega 2 "/i v rezervni sklad od din S,409,795,45 ................168.195,90 Ostanek v sklad skupne porabe po predlogu , 43.733.S6 b} Pregled izvršitve finančnega načrta za leto 1975 DOHODKI Plan 1973 Izvršitev — dotacija iz proračuna .... 11.671.328,— 11,671.328.— — lastni dohodki..............99.000,— 300.277,13 Skupaj dohodki I L770.328,— 11,971.605,13 OSFHNI DOHODKI — OD delavcev v red. del. razmerju in zunanjih sodelavcev . 8,116.994,— 7,837.976,40 OPERATIVNI IZDATKI — režijski stroški..............650.000,— 751.189,13 — amortizacija................393.000.— 507.246.40 L043.000,- 1,258.435,53 FUNKCIONALNI IZDATKI — nagrade članov..............590-600,— 582.200 — — tisk publikacij..............636.772,- 693.R27,b0 — delo institutov..............786.000— 814.552,59 — nabava literature............310.000,— 310.000,— mednarodna znanstvena akt. , , 30,000,— 22.963,80 — znanstvena posvetovanja . . , 10-000,— — — članarine................45.000,— 43.100,— — reprezentančni stroški .... 70,000, 70.644,35 — domova....................40.060,- 34.013,10 2,518.372,^ 2571.51) 1,44 SKLADI 91,962,- 91.962 — Skupaj izdatki 11,770.328.- 11,759.675,37 — presežek..................211.929,76 od tega: rezervni sklad 2fl/o od din 8,409.795,45 . . . 168.195.90 sklad skupne porabe . 43.735,86 c) Pregled izvršitve finančnega načrta za telo 1973 za delo institutov Načrt 1973 Poraba obrem. 1973 prenos 1974 1, Predsedstvo...... 205.000,— 232.282,27 2. Centralna biblioteka . . . 10.000,— 10.000,— 9.380,20 3. Oddelek za zUunstveno organizaeijsku opravila 5.000,— 4.237,30 4. Inštitut za občo in narodno zgodovino 14.000,— 13.995,03 5, Inštitut za zgodovino umetnosti ....... 13.000,— 13.0011,— 1.368,21 6. Inštitut za arheologijo 34.000,— 34.027.84 7. Inštitut za prava starega Orienta....... 14.000,— 14.028,45 8. Dialektološkn Sekcija . . 10.000,— 10.000.— 9. Leksikoloskn Sekcija . . . 190.000,— 190.000, 10. Komisija za gramatiko in pravopis...... 8.000,— 8.000,— 11. Etimološka sekcija . . . 2.000,— 2.000,— 12. Inštitut za slov. literaturo in literarne vede .... 25.000,— 25.000,— 13. Inštitut za slovensko narodopisje...... 22.000 — 22.000,— 4.012,77 14. Glasbeno narodopisna sekcija........ 42.000,— 42.000,- 15. Biološki inštitut .... 41.000,— 41.000,— 16. PaJcontoioški mStilut . . 15.000,— 15.000,— 5.744,72 17. Geografski inštitut , , . 27.000,— 27,000.— IS. Inštitut za raziskovanje krasa...... iS.000,— 48.000,— 19. Pravna sekcija TK . . . 12.000,- - 12.000,— 3.432,05 20. Tehniška sekcija TK . . . 11.000,— 11.000,— 246.75 Načrt 1973 Poraba ohrem. 1973 prenos 1974 21, Medicinska sekcija TK . 22, Veterinarska sekcija TK 23, Naravoslovna sekcija TK , 24. Umetnostna sekcija TK 25. Terminološka komisija . , 26. Svet za proučevanje in varstvo okolja , , . , Skupaj 786.000,— H14.552,59 25.706,10 Inštituti in sekcije so prejeli v letu ¡973 za posebne naloge, po pogodbah: Dotacija SBk — za pripravo mednarodne štu- dije UNESCA o glavnih težnjah razisko- vanj v humanističnih vedali.....- din 30.000,— Inštitut za občo in narodno zgodovino Dotacija SANU — za zgodovinski besednjak din 21.600. - Dotacija SBK — za evidentiranje in kopira- nje virov in literature za slovensko zgodo- vino, posebno za zgodovino Prekmurju v madžarskih kulturnih institucijah . . , . din 28,580,- inštitut za zgodovino umetnosti Dotacija SBK — za arhitekturo XIX. stoletja na Slovenskem.......... din 14,830,— Inštitut za arheologijo Dotacija Kulturne skupnosti Slovenije — za tisk arheološke karte Slovenije . . . , . din 15.000,— Dotacija SBK — za iisk arheološke karte Slovenije............ „ din 42.400, Dotacija SBK — za arheološko karto Jugo- slavije .............. din 39,200 — Dotacija SBK — za Tabula imperii Romani , din 71.750,— Dotacija SBK — za pelodno morfologijo Slo- venije .............. din i .600,— 8.000,— 6.000,— 11.000,— 11.000,— 1.000,— 3.000,— 8,()00,— 6.000,— 10,999,4-5 10.982,25 1,000.— 3.000,— 1.521,40 Dotacija SBK za arheološko topografijo Slovenije ,............... . din Dotacija SBK — za udeležbo na arheol. kongresu v ZSSR . . , . ......din Dotacija SBK — za paleolitska raziskovanja din Dotacij« SBK — za dokumentiranje arheol. gradiva iz arhivov slovenskega prostora . d iti Dotacija SBK. — za p alsovegetacijska raziskovanja .............din Inštitut za slovenski jezik Dotacija Kulturne skupnosti Slovenije za sodobni slovar slovenskega knjižnega jezika din Dotacija SBK — za sodobni slovar slovenske- ga knjižnega jezika.........ditl Dotacija SBK —- za ekscerpiranje Dalmatinove biblije......,,.... din Dotacija Kulturne skupnosti Slovenije — za slovenski pravopis.........din Dotacija Kulturne skupnosti Slovenije — za etimološki slovar . ........din Dotaciju JAZU za onomastična dela . . . din Bazni — za onoinasticni časopis......din Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede Dotacija SBK — za slovenski biografski leksikon.............din Dotacija SBK — za dopnlnitev kartoteke slovenskih literarnih terminov.....din Dotacija Kulturne skupnosti Slovenije — za dopolnitev kartoteke slovenskih literarnih terminov.............din Inštitut za slovensko narodopisje Dotacija SBK — za življenjski cikel . . . . din Dotacija občin za financiranje informatorjev dia Dotacija SBK — za slovensko etnološko bibliografijo ............ din 49.500,— 8.300,— 37.800.— 6,000.— 21.200,- - 199.000,— 20,000,— 27.000,— 70.000, 19.000,— 15.500,— 48,— 34.000,— 80.605 — 45.000500,— 22.000,— 12.570,— Ootacija SBk — za pregled slovenskih ba- ladnth tipov.......... . din 15.000, Dotacija S13k — za slovenske ljudske legendarne pesmi in balade s temami socialnih konfliktov............din 25,000. Inštitut za biologijo Dotacija SBk — za favno ¡11 floro Jugoslavije din 161,400. Dotacija SBK — za vegetacijsko karto Jugoslavije ..............din 102.200, KCjP Kočevje — pedološke raziskave . . . din 74.500, Dotacija SBk -— za taksonomijo tn ekologijo morskih bentonskih alg din 31.000, Dotacija SBK — za vegetacijo Slovenije . . din 202.170, GLIN Nazarje — pedološke raziskave , , d i II 52.000. Inštitut za paleontoiogijo Dotacija SBK — za jurske korale Slovenije . din 19.90(1. Dotacija SBk — za proučevanje kožbanskih in medanskili plasli v Sloveniji.....din 2.300, Inštitut za geografijo Dotacija SBK — ?,a geografijo poplavnih področij Slovenije ti i n 57.149, Institut za raziskovanje krasa Dotacija Republiške skupnosti za ccstc — ■ za hitre ceste............din 11.134, Dotacija SBk — za speleološko karto Slovenije ..............din 26.250, Dotacija SBK — za speleologijo Cerkniškega jezera..............din 149.600, Dotacija SBK — za hidrološke in spelcološke spremljave zajezitve Cerkniškega jezera , din 36.000, Dotacija SBK — za delo odbora za molekularne vede........... , din R.OOO, Skupaj din 1 $66.586, B — T.etnpi? 115 Predračun umu rt i/.arije za leto 1974 Nabavna „, Amortiza- ■vrettnosi " cija a J Slovenska akademija znanosti in umetnosti Oprema 2.065.878,11 8 «/o 165.270,25 Oprema 497.908.42 10 *!o 49.790,85 Inštrumenti 737.765,47 10s/o 75.776,55 Naprave in inštalacije 29.947,10 10*/» 2.994,70 Tr an spor t na sredstva 270.982,45 12,5 "/o 35.872,80 Stavbe 9,544.031,37 1,2*/» i 14.528.35 Glasbeno narodopisna sekcija Oprema 26.292,24 8olje organizirati iu oblikovati uspešen informativni sistem, ki bi omogočal vsestransko informiranost delavcev v SAZU. OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA Na SAZU deluje osnovna organizacija sindikata: njeno delo votli voljen izvršni odbor, Konec leta 1973 je imela 130 članov. V našo OOS so vključeni tik!i delavci Jugoslovanske avtorske agencije, zastopstvo za SR Slovenijo in Zavoda za varstvi» avtorskih glasbenih pravic. V iein leni je imela organizacija dva zbora: prvi je bil letni občni zbor 7. februarju, na katerem je izvolil« nov izv ršni odbor, drugi je bil hkrati z zborom delovne skupnosti. Izvršni odhor je imel devet sej. Med Sejami so posamezni člani po pooblastili h odbora samostojno opravljali naloge. \ okviru OOS deluje samostojno tudi blagajna vzajemna pomoči: v letu 1973 je imela 700,046,60 dinarjev prometa. 27. novembra pa se je izoblikoval tudi aktiv mladih delavcev, ki je že izdelal prihližni načrt dela. Delo OOS je poleg sprotnih organizacijskih stvari obsegalo: izlet v Rezijo: novoletno prireditev z obdaritvijo otrok svojih članov do 10. leta; zbiralni akciji za spominski dom v Kuni rov-cu in slovenski kulturni dom v Celovcu: prireditev predavanja Draga Košmrlja o krizi na Bližnjem vzhodu; cepljenje proii gripi za člane in sodelavce SAZU. To svojih močeh smo dali tudi socialno pomoč. u vršni odbor je tesno sodeloval S svetom delovne skupnosti in raznimi komisijami. Poleg tega se je OOS zavzemala zu to, da hi bili delavci v SAZIJ bolje obveščeni o problematiki, ki zadeva njihovo delo in nagrajevanji po delu. Končala je priprave za rekreacijo članov; prva skupina je že delovala. Sodelovala je v pripravah za ustanovitev sindikalne konference delavcev visokega in višjega šolstva ter znanosti v Ljubljani in v pripravah za ustanovitev republiške konference delavcev visokega in višjega Šolstva ter znanosti. V načrtu za prihodnje leto je polep rednega opravljanja organizacijskih nalog in splošnih sindikalnih akeij še naslednje: organizacija izleta, novoletne priredit ve za otroke, dveh predavanj o aktualni družbeni problematiki, več predavanj članov sindikata o študijskih potovanjih, dalje sodelovanje s svetom delovne skupnosti, njegovih odborov in komisij, uvajanje delegatskega volilnega sistema, podpiranje samoupravnih teženj članov, zlasti prizadevanja raziskovalcev po taki organizaciji dela. ob kateri bo možna tnili njihova formalna strokovna rast. INSTITUT ZA OBČO IN NARODNO ZGODOVINO Poročilo o d t' 1 u v letu J 9 7 3 Inštitut je bil ustanovljen leta 1972. njegovo koristituiranje je bilo pa dovršeno s tem, da je razred za zgodovinske in družbene vede SAZU 6. februarja 1975 izvolil in predsedstvo SAZU 27. februarja 1973 potrdilo njegov znanstveni svet. Njegovi člani so postali upravnik inštituta akad, dr. Fran Zwifter, akademik dr. Rogo Grafenauejj dopisni član dr. Dušan. Kermavaer, univ. prof, dr, Sergij Vilfan, znanstveni svetnik tir. Pavle BJaznik. zunanja znanstvena sodelavka dr. Melitta Pivec-Stele. Višji strokovni sodelavec Božo Otorepec je tajnik inštituta. Dne 15. oktobra 1973 je umrla dr. Melitta Pivec-Stele. Rojena je bila 9. marca 1na Dunaju in je pripadala prvi generaciji slovenskih izobražen k, ki so se proti vsem p ravnim ovirani iu [i red s od kom i javnem mnenju s težavo prebijale na poti do Univerzitetne izobrazbe in znanstvenega dela. Po doktoratu ua Dunaju leta 1919 se je vrnila v domovino in postala leia 1920 bibliotekar v sedanji Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer je ostala do svoje Upokojitve leia 1951. 1 edaj je prevzela mesto honorarnega znanstvenega sodelavca v sekciji oz, pozneje inštitutu in je opravljala to funkcijo prav do zadnjih dni svojega življenja. Slovensko znanost je obogatila predvsem s svojimi publikacijami iz zgodovine Napoleonovih Ilirskih provinc, za katero se je navdušila v času svojega študija v Parizu, posebno s svojo knjigo La vie economiquc des Province» Illvriennes, ki je izšla leta 1930 v Parizu in je na njeni podlagi dosegla tam svoj drugi doktorat. Drugo večje področje njenega dela predstavljajo publikacije iz bibliotekarjiva in hihliografije, pri čemer je posebej poudariti, da je utrla pot za sistematično in kontinuirano delo za bibliografijo slovenske zgodovine. V sekciji oz. inštitutu je preko dvajset let vodila biblioteko, poleg tega je delala in organizirala delo pri retrospektivni bibliografiji za slovensko zgodovino. Neutrudno znanstvenico, ki ni poznala počitka in je kljub vsem fizičnim težavam še v svojem os eni desete) n letu prav do prvih dni septembra 1975 prihajala dan za dnent na svoje delo, bomo ohranili \ častnem spominu, Publikacije — Že v letu 1973 jo izšla z letnico 1972 razprava Ivami ZeLka Gospodarska in družbena struktura turniške pra-žu pn i je po letu 1581 (Razprave razreda za zgodovinske m družbene vede VIT, 5. 97 str.). — Pred koncem leta je izšla publikacija Josipa Zontarja Obveščevalna služba in diplomacija avstrijskih Habsbtiržanov v boju proti Turkom v 16. stoletju (Dela razreda za zgodovinske in družbene vede 18, Inštitut zw občo in narodno zgodovino 264 str,), — Pri rokopisu Iskre V. Čurkine Matija Majar-ZMjski so bila rešena vsa redakcijska in druga vprašanja in je bil Tokopis oddan v tiskarno. — Nadaljevalo se je delo za izdajo druge knjige Zgodovine agrarnih pauog v okviru serije publikacij Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev; izdelan je bil tekst za nekatera nova gesla: liO delu ožje in širše redakcije je dobilo besedilo nekaterih gesel dokončno obliko, medtem ko so druga besedila še v fazi dokončnega oblikovanja; koncept registra za I. zvezek je V večji meri izgotovljcn, treba ga je pa uskladiti; zbirala so se ponazorila. Zapuščina a kad. dr, M, kosa — V tem Je tu je bil dokončan prevzem vse rokopisne zapuščine, ki jo je dobil inštitut, / izjemo Strogo privatne korespondence, ki je bila predana dedičema: rokopisna zapuščina obsega 57 fasciklov. Dokončan je bil popis vse biblioteke pokojnega akademika in inštitut je po oporoki prevzel vse publikacije strogo historičnega značaja, ki jih dollej še ni imel; od 7443 številk celotnega seznama biblioteke smo iako prejeli kot darilo 2632 številk. Razen tega je naš inštitut odkupil še 234 številk seznama biblioteke, t. j. publikacij, ki so zanj posebno važne. Po vsem tem nam ostaja le še moralna obveznost skrbeti za to, da bi prešel tndi ostali del biblioteke na mesto, kjer bi mogel biti najbolj koristen, predvsem pa dolžnost pripraviti za tisk kar največ rokopisov in gradiva, ki jim pokojni akademik ni mogel več dari za objavo rlognane oblike. Delo za diplomatarij xlovcnske srednjeveške zgodovine ■— Pri tem delu, ki spada med dulgoročue naloge inštituta, je B. Oto-repec v letu 1973 na novo registriral 6117 listin i/. 13, do )5, stoletja (iz Kajjiteljskega arhiva v Novem niestu, hranjenih v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani; iz Državnega arhiva na Dunaju po mikrofilmih v Arhivu Slovenije; iz tlela J. Zahn, Codex diplomaticus Austro-Frisingcnsis, FRA II, 31, 35; listine samostana P let er je iz Državnega arhiva na Dunaju po kseroks-kopi-jah v samostanu; iz raznih drugih arhivov in objav). Za centralno kartoteko je bilo narejenih 569 fotokopij listin iz časa 1309—1449, ki izhajajo iz samostanskih arhivov ali so drugačne provenienee, originali so v Drž. arhivu na Dunaju, mikrofilmi na v Arhivu Slovenije. V času od 18, septembra do 4, oktobra 1973 je delal s finančno pomočjo SA7U in Zavoda za spomeniško vurstvo SRS V Vid mrl pri evidentiranju in zbiranju gradiva za slovensko zgodovino za centralno kartoteko v tamkajšnjem Državnem arhivu, pregledal je 5 fasciklov s 53 zvezki notarskih imbreviatur iz Čedada iz časa 1309—1545 ter zabeležil okrog 220 lisiin. Viri z a slovensko zgodovino na Madžarskem — Na podlagi programa sistematičnega evidentiranja in kopiranja virov za slovensko zgodovino, posebej za zgodovino Prekmurja v madžarskih kultura i li ustanovah, sestavljenega že v letu 1972, je v tem leta Sklad Borisa Kidriča sprejel ta program, katerega izvedba bo trajala predvidoma štiri leta. A' letu 1973 sta bila na Madžarskem zunanja sodelavca i vati Zel ko. ki se je od 10. do 30. septembra 1975 mudil v Budimpešti v Madžarskem državnem arhivu in evidentiral ler pripravil za kopiranje srednjeveške listine, listine iz 16. in 17. stoletja ter urbarje iz 16. in 17. stoletja, in Franc Scbjanič, ki se je mudil 12 dni v avgustu in septembru 1973 v Sopronu, Gyoru in Szojnbathelyju, delal na gradivu za zgodovino protestant izma v Prekmurju ter dal najvažnejše gradivo tudi inikrofilmati. Vso akcijo vodi za zdaj naš inštitut, predvideno pa je. da bi jo pozneje prevzel Arhiv Slovenije. Tekoča in retrospektivna historična bibliografija — Sistematično in kontinuirano delo za tekočo bibliografijo za slovensko zgodovino, ki je v tla nasiljih razmerah nujen pogoj za znanstveno delo, se je pričelo tik pred drugo svetovno vojno; po vojni je pa s tem delom ob publikacijah, ki obravnavajo dobo do leta 1941, nadaljeval nniv. prof. dr. V, Melik s svojimi sodelavci; tako je nastajala kartoteka publikacij, izhrana bibliografija pa je bila puhlic i rana v Zgodovinskem časopisu. V letu 1973 je bilo Z dr. V. Melikom dogovorjeno, da prevzame doslej izdelano kartoteko naš inštitut, obenem pa tudi financiranje nadaljnjega dela pri tekoči bibliografiji. Dr. M. Pivec-Stelet.ova je s svojimi sodelavci delala za retrospektivno bibliografijo za slovensko zgodovino, od leta 1951 do smrti. Zdaj je prevzel dr. V. Melik nalogo, da pregleda vse dosedanje gradivo in sestavi predlog, kako bt se delo nadaljevalo. Zgodovina kolonizacije jugoslovanskih pokrajin — V okvira republiškega centra, ki je včlenjen v medakadeniijski odbor pri JAZU v Zagrebu, je dr. V. Valenčič dokončal razpravo Ftničiiu struktura ljubljanskega prebivalstva po ljudskem štetju leta 1880, ki bo izšla v Zgodovinskem časopisu za 1973; tir. T. Zoni je dokončal razpravo Manjšinsko šolstvo na kočevskem ozemlju leta 1936.37, izšla pa je njegova razprava Izpraznitev Radgone in zase d ha Apaške kotline 192«, leta (ČZN N. V. 9. 1973); dr. J. Som je obdeloval tem O o tujem kapitalu v železarstvu na slovenskem ozemlju od srede 19, stoletja do leta 1918; dr. Krosal je zbirni gradivo O zaposlovanju (njega delavstva in tujih strokovnjakov v stari Jugoslaviji. Ostalo delo -- Vodstvo našega dela za historično-topografski leksikon v okviru med akademijske ga odbora za li is ton eno-topografski leksikon in al las srednjeveške Jugoslavije pri SA\U v Beogradu je zdaj prevzel dr. F. Blazni k: vendar pa se je topografsko gradivo v tem letu le inulo dopolnjevalo, ker je to delo zelo obsežno in bo spričo neznatne zasedbe delovnih mest v institutu mogoč večji napredek šele tedaj, ko bo ta nalogu zaupana delavcu, ki se bo ukvarjal samo z njo. Pit uiedakademijskem odboru za repeviorij srednjeveških virov pri JAZU v Zagrebu, kjer zastopa naš inštitut akad. dr. B. Crafenauer, je delo pri izdaji >novega Potihasrai v glavnem končano, zdaj se pa dela pri nacionalnem repertoriju srednjeveških historičnih virov Jugoslavije, a delo v tej smeri v centrali ni napredovalo. Slovar srednjeveške latinščine Jugoslavije je doslej publici-rau do vključno črke k, delo za slovar novejše latinščine, katerega središče je prav tako pri JAZU v Zagrebu, vodi pri nas dopisni član dr. M. Grošelj, sodeluje pa doslej kot zunanji sodelavec tudi Ivan Zel ko. Dr. S. Vilfan je zastopal naš inštitut na mednarodni konferenci za historično mctrologijo na Reki 19.—21. septembra 1975. Naš inštitut je na zahtevo sestavil srednjeročni program svojega dela iti dul Kulturni skupnosti Slovenije svoje mnenje o temeljnih delili iz zgodovinske stroke. Biblioteka in u prana — Inšti tu tskn biblioteka je pridobila v letu 1973 512 novih zvezkov, ne všlevši dela biblioteke dr, M. Kosa. delo za centralni katalog inozemskih zgodovinskih del v znanstvenih bibliotekah Slovenije pa je s smrtjo dr. M. Pivec-Steletove zastalo. Upravne posle je vodil po 1. marcu 1973 tajnik B. Otorepee, V letu 1975 je bilo prejetih in odposlanih 220 dopisov. Posebno delo nameščencev — Dr. P. Blazni k je bil član uredništva Kronike in Loških razgledov, line I jc predavanja v Bit-nju na Sorskem polju 2. februarja 1973 o i cm i Bitnje skozi stoletja, v Zabnici na Sorskem polju o temi Zabiti ca skozi stoletja. uit simpozija v Donji Stnbici 6. februarja 1973 o temi Razvoj Fevdalne rente v slovenskih pokrajinah do 16. stoletja, o isti teini je predaval v skrajša tu obliki 27. II. 1tta ljubljanskem radiu, dne 1. VI. J973 je pa predaval v Medicini (Ttalija) o temi Skofja Loka skozi stoletja. Objavil je knjigo Skofju Loka in hiško gospostvo (973—1803) (364 str., 10 zemljevidov, 131 slik), razpravo Razvoj fevdalne rente v slovenskih pokrajinah do 16. stoletja, Situla 13, 1973, str, 33—44 (isti tekst v hrvaščini Razvoj feudalne rente u slovenskim pokrajinama do 16. stol., Institut za hrvatska povijest, Rado v i 3, Zagreb 1973, str. 127 do 137), članek Kolonizacija in populacija na Selškem v frei-sLuškem času, Selška dolina v preteklosti in sedanjosti, Železniki 1973, str. 81-100. V Loških razgledih 20, 1973 so bili objavljeni prispevki Aljažev stolp tla Iriglavu — v mejah loškega gospostva (str. 37—39), Portret freisinškega škofa Filipa (1498 do 1541) (str. 40--42) i a Kasarna pri Kapucinskem mostu v Škof ji Loki (sir. 43—47). B. Otorepec je opravljal lajniške posle in sodeloval j^i i bi-Hioteskih delih na inštitutu, bil član uredništva Kronike, predaval na zgodovinskem oddelku filozofske fakultete zgodovinske pomožne vede (3 ure ledensko) in se udeležil 3. zveznega posvetovanja arhivskih delavcev Jugoslavije 6. X. 1973 in VI. kongresa zgodovinarjev Jugoslavije v Bud vi 7.—10. X. 1973. Objavil je: Iz zgodovine Gorenjega Logatca. Kronika 20, 1972, str. 129—138; Rokodelstvo in obrt v srednjeveški Ljubljani, Publikacije Mestnega arhiva ljubljanskega. Razprave, zv. 3, Ljubljana 1972, str. 5—54; Regesti listin za koroški kmečki upor leta 1478, Kmečki p un t i na Slovenskem. Situla 13, Ljubljana 1973, str. 121 —122. V tisku ima: Iz zgodovine turjaškega gradu, Kronika 21. 1973. št. 3: (skupaj z dr. J. Zontarjem:) Božja sodba (ordal) sveče v Kamniku leta 1398, Zgodovinski časopis 1973. Načrt dela za letu 1974 Za leto 1974 se predvideva izid knjige Iskre V. Curkine Matija Majar-Ziljski. Glavna publikacija, za katero se bo delalo v tem letu, je druga in zaključna knjiga Zgodovine agrarnih panog za serijo publikacij Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev; predvideva se, da bodo do septembra zbrani v dokončni obliki vsi teksti, da bo zaključeno zhiranje ponazoril, tla bo izdelano poleg krajevnega registra tudi stvarno kazalu za 1. knjigo in da bo dano v drugi polovici leta rokopisno gradivo v tiskarno. Kar se tiče publikacij, projektiranih za poznejši čas, je prevzel tir. P. Blazni k skrb za izdajo brix.enških urbarjev za Bled in okolico; po pregledu rokopisnega gradiva ukad. tir. M. Kosa je ugotovil, da je pokojnik, že skoraj dokončal delo pri samih tekstih, z delom za uvodno razpravo pa je komaj začel; v letu 1974 bo mogel dr. P. Blaznik zaradi drugih obveznosti opraviti le določenu pripravljalna dela. Dr. Grafenaaer bo predvidoma v letu 1974 v sodelovanju z \ išjo arhivarko Arhiva Slovenije dr. Marijo Verbičevo pripravil za tisk pri SAZ1. prvo knjigo virov Zft zgodovino slovenskih kmečkih puntov. Dr. Kcr-mavner bo v letu 3 974 začel delali za izdajo korespondence dr. Henrika Turne. R. Otorepec bo nadaljeval z delom za eeu-Irahlo kartoteko srednjeveških listin za Slovenijo (prepisi, re-gesti in fotokopije listin od 13. do 15. stoletja v domačih arhivih: mikrofilmi listin iz Državnega arhiva na Dunaj ti, ki jill hrani Arhiv Slovenije: kopije listin Arhiva Nemškega viteškega reda na Dunaju, ki jih hrani Mestni arhiv Ljubljana; sestava registra oseb in krajev k tej centralni kartoteki; uvodna dela pri sestavi slovenskega »censiraenta*, popis vseh originalnih ohranjenih papeških listin na Slovenskem iz časa 1198 1417 v okviru mednarodne akcije); nadaljevati namerava tudi evidentiranje in izpisovanje podatkov za slovensko zgodovino iz notarskih inibreviatur Čedad ski h notarjev v Drž. arhivu v Vidmu. — Kar se tiče dela pri virih za slovensko zgodovino, p osebe j za zgodovino l1 rek mu rja na Madžarskem, se predvideva. če bodo na voljo sredstva, da bi odšlo v letu 1974 v madžarske kulturne ustanove šest uaših zunanjih sodelavcev (Ivan Zel ko, Franc Šobjanič, dr. Vilko Novak. Ivan Škafar, Antoša Leskovec, Stefan Barbaric) za skupaj okrog 75 dni. — Kar se liče odbora za zgodovino kolonizacije jugoslovanskih pokrajin, bo za starejšo dobo v letu 1974 dr. B, Grafenauer pregledal tozadevno grudi v O in rokopise dr. M. Kosa tel' izdelal poročilo o tem, kaj in v kakšni obliki In bilo mogoče puhlkirati: dr. r. Zorn bo pregledni gradivo o manjšinskem šolstvu v arhivu Ciril-Mctodove družbe in sestavil elaborat o tem gradivu; dr, J. Šorn bo nadaljeval z delom o tu jem kapitalu v železarskih obratih na Slovenskem od srede 19. stoletja do leta 1918: dr. F. Kresal bo nadaljeval zbiranje gradiva o zaposlovanju tujih strokovnjakov v stari Jugoslaviji, obdelal pa ga ho šele v letu 1975; dr. J. J'leierski trna v projektu mikrofilmanje gradiva o zemljiški posesti italijanskih državljanov na Primorskem oh začetku prve svetovne vojne iz arhiva notranjega ministrstva mi Dunaju; predvidoma se bo začelo delo na virih o materinskem jeziku otrok v določenih krajih po uvedbi splošne šolske obveznosti 1. 1774. ]i vsega navedenega je razvidno, da izvedb« dela in načrtov in št i (11 ta ovira zlasti to, da je Število osebja mnogo premajhno; tega ni mogoče kompenzirati s sodelovanjem številnih zmiaiijih sodelavcev. Po smrti dr. M. Pivec-Steletove delata dnevno v inštitutu le dr. F. Blazuik in B. Otorepec, inštitut nima posebnega uslužbenca niti za biblioteko in administrativno delo. V predlogu za sistemizacijo novih delovnih mest, ki smo ga dali v letu 197j, smo predvideli tri nova mesta za asistente: ta mesta bi polagoma zasedli z mlajšimi diplomirane!, ki bodo med študijem dokazali sposobnost za znanstveno delo. Trenutno je razpisano le mesto upravnega uslužbenca, ki bi opravljal tudi knjižničarske manipulativne posle, vendar pa to mesto ob koncu koledarskega leta še ni zasedeno. Kar se tiče prostorov, s katerimi smo zdaj v precejšnji zadregi posebno zaradi prevzema rokopisne zapuščine in velikegu dela biblioteke dr, M. Kosa. je bila inštitutu že prej dodeljena majhna nova soba, a doslej še ni izrabljena, ker še ni opremljena s knjižnimi policami. INS T IT L" T Z A Z G O D O V 1 N O U M E T NO STI Poročilo o d e 1 u v I e i n 1973 ^ preteklem leiu je inštitut s svojim članom Hr. E.Ceveem zelo intenzivno sodeloval pri strokovni organizaciji razstave Gotska plastika na Slovenskem, ki jo je v flneh od 9. oki. 1975 do (i. januarja 1974 priredila Narodna galerija v Ljubljani. K_er je obdelava gotske plastike na Slovenskem dolgoročna naloga inštituta, je razstava njegovemu programu zelo ustrezala, saj je med drugim omogočila konfrontaciji* mnogih, po vsej domovini raztresenih kiparskih spomenikov, s tem pa revizijo dosedanjih ugotovitev in osvetlitev nekaterih ključnih spomenikov in njihovih problemov, pa naj ti zadevajo stilni razvoj, avtorstvo ali d a tac i jo. Tako se je, na primer, razkrila neka (arhivsko sicer nedokumentirana, pač pa z vrsto plastik iz širše celjske okolice podkrepljena) celjska lezbarska delavnica okoli leta (500, Kipi in reliefi dveh krilnih oltarjev iz goriških Rrd (z Gluhega Vrhovlja in z Golega Brda) iz ča.sa ok. 1330 so se izkazali koi izdelki južno ti rolskega, nekaj let tudi v Vidmu delujočega mojstra Mihaela Partha. Poglobljenega primerjalnega študija je hit deležen kipar Osbalt Ki i tel (»Mojster škofa Rauberja«) s svojimi sodelavci iz druge četrtine [6. stol.: da bi ugotovil njegova slogovna izhodišča, je L, Cevc oh i skal Bavarsko (Miia-chen, Ingolstadt, Eichstatt} in poskusil razčistiti stikulišča z opusom kiparja Lova Heringa ter s širšim južnobavarskim in augsburškiin kiparskim krogom prehoda gotike v severno renesanso. Natančnejši rezultati teh raziskav so v obdelavi. Več pomembnih izsledkov je dala revizija daiacij in ikonografskih tipov plastik 14. stoletja. Potrdilo se je, da slovensko ozemlje tudi v tem. v duhovnem in slogovnem razvoju zelo razgibanem obdobju ni zaostajalo za umetnostnim življenjem Srednje Evrope in da. so k nam zahajali celo nekateri geografsko zelo Ograjeni ikonografski tipi. Eden takih vabljivih primerkov je npr. (sicer fragmentarni) kip stoječe Madone iz Sv. Lenarta pri Kostri viiici, ki se po vsej verjetnosti uvršča v skupino t. i m, = Mati on na levu«, razširjen i h predvsem po Salzburškcm, v Sle-ziji in Prusiji (proti sredi 14, stol.). Mednarodno srečanje raziskovalcev srednjeveške plastike, ki ga je organizirala Narodna galerija in ga je vodil (tudi na ekskurzijah) E. Cev o, je načelo več ožjih problemov, delno tudi v katalogu predlaganih datacij. Vnovična analiza je potrdila naše dntacijc, med drugim tudi za evropsko pomembno skupino Oznanjenja s Ptujske gore (Ptuj, Pokrajinski muzej), ki pripada res času ok, 1440 in ima stilno izhodišče v konstanškem umetnostnem kiogu. Ta in druga spoznanja dozorevajo v zaključene razpra ve. Terensko delo jc odkrilo nekaj noviii srednjeveški h plastik, izpopolnilo inventar skulptur 16. in zgodnjega 17, stol,, nadaljevalo ikonografsko analizo (^protestantskih«) nagrobnikov 16. stoletja in poskusilo določiti njihove tipološke in pokrajinske variante. Zasledovanje üdinevrtv romanske retrospektive v poznem srednjem veku (v arhitekturi, delno tudi v skulpturi in slikarstvu) je poglobilo dosedanjo vednost o tem stilnem tn tudi v smeri regionalnih oblikovnih konstant vabljivem problemu. Med študijskim obiskom na Bavarskem v mesecu novembru, ki smo ga že omenili, je E. Cevc izrabil priložnost tudi za ogled plastik poznogotskega kiparja Wollganga Leba (v zvezi z našimi nagrobniki ok. 1300) in za študij ikonografije slikarstvu poznega 16. in zgodnjega 17. stol., pri čemer so se pokazale tudi zveze z miinehenskimi »manieristi« konca 16. stoletja, npr. s Pietroin Candidom (Pieter de Witte), pa tudi za izmenjavo mišljenj z miinehenskimi kolegi v stroki. Asistent Damjan Prelovšck je v okviru dolgoletnega raziskovanja arhiiekturc 19, stol. na Slovenskem, ki jc v programu inštituta ter ga sofinancira Sklad BK, pregledal velik del Gorenjskega in sistematično dokumentiral številne spomenike, Terenske Oglede je dopolnjeval z arhivskim gradivom v Arhivu Slovenije, v ljubljanskem Mestnem arhivu in v Mestnem muzeju. Ogledal si je tudi razstavo in dela Andrea Palladia v Vieenzi (kot enega od vzornikov neoklasicizina). Kot sodelavec Arhitekturnega muzeja je pomagal urediti Plečnikovo spominsko zbirko in sestavil besedilo za njen katalog. K. Cevc je sodeloval pri ureditvi oddelka poslikanih panj-skih končnic v prenovljenem Čebelarskem muzeju v Radovljici in napisal poglavje o tej temi za muzejski vodnik. Pri tem je zasledovat predvsem delež naših starejših podobarskih delavnic, ki so imele v zorenju te ljudske slikarske kulture večji pomen, kol smo mislili doslej. Osvetlitev podobarskih delavnic 19. stol. je v dolgoročnem inšiitutskem programu. Terensko topografsko delo je dopolnilo temeljno kartoteko spomenikov. Priprava za izdajo virov se je zaradi prezaposlenosti zunanjih sodelavcev, žal, nekoliko zavlekla. Pomnožila pa se je zbirka arhivskih regestov, zlasti še s podatki o umetnikih 1" in 18. stoletja. Stalno smo dopolnjevali temeljno in specialne kartoteke, hemeroteko in izpiske iz starejše strokovne literature (delo opravlja bibliotekarka Vida Urek) in nadaljevali smo z dopolnilnimi prepisi terenskih zapisnikov akad. dr. F. Steleta (honorarno Vera Baioli). Posrečilo se nam je izpopolniti hidi strokovno biblioteko, zlasti z nakupom nekaterih pomembnih del (temeljna dela klasikov umetnostne zgodovine, dragocene topografije, leksika idr.). Člani inštituta so objavili o letu 19? J tele vidnejše študije in članke; E, C e v c : Gotska plastika na Slovenskem [Katalog) — Besedilo o gotski plastiki na Slovenskem, katalog in literatura, — Narodna galerija, Ljubljana, 107 J, 163 str. (Besedilo tudi v angleščini, francoščini i ji nemščini). Kipar Angelo Putti in njegovo delo na Slovenskem, Zbornik za likovne umetnosti, Novi Sad 9/1973, str. 255—271. Slikar Matevž Langus na Loškem. Loški razgledi, škofja Loka, XX/19?3, str. 137—146. Poslikane punjske končnice (Vodniki. Čebelarski muzej v Radovljici 1973, 8 str. Do kam so segle poslikane panjske končnice. Slovenski ecbclnr, l.XXV/»73, str. 269-273. France Štele (Nek rolo g). Letopis SA7.1T za leto J 972, Ljubljana 23/1973, str, 105- 115. D. P r e 1 o v š e k : Janez Jagcr in slovenska arhitektura. Sinteza, Ljubljana 26 do 27/1973. str. 65—72. PmelnoHtnozgodovjuska bera v reviji Sinteza. Zbornik za umetnostno zgodovino. Ljubljana, n. v. IX/1973, str. 172—175. Predavanje Alojza Suhica o slikarju Janezu Wolfu. Loški razgledi. Skofjn Loka, XX/1<>73, str. 151 —161. Delovni načrt za leto 19 74 inštitut bo nadaljeval raziskave, ki so že v teku in imajo večinoma vse dolgoletni značaj (plašiika gotskega časa in posebej 1b. in zgodnjega 17. stoletja: slikarstvo 17. stoletja: arhitektura 19. stoletja; problem podobarske kontinuitete). V pripravah za izdajo umetnostnozgodovinskih virov nameravamo oskrbeti kritični prepis Hrenovih Kalendarijev, po možnosti pa pripraviti tudi zbirko srednjeveških virov. Nadaljevali bomo s mino kabinetno delo (izpopolnjevanje temeljnih in specialnih kartotek, bibliografije, hemeroteke, fototeke ipd.) in priprave člankov za svetovni leksikon umetnikov. Skupaj s V. razredom SAZL in z NLIK bomo pripravili v Prešernovi dvorani razsta\o risb in ilustracij slikarju ukad. M, Gaspariju. Pred zaključkom je večje število razprav, od katerih naj bi nekatere izšle v posebni publikaciji SAZLT. s INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO Poročili) o delu v i e 1 u i lJ ? > V letu jc delo Inštituta za arheologijo teklo po že ustaljenem načinu. Novih nalog nismo začeli, pač pa smo nadaljevali tekoče akcije, kolikor jc to hilo mogoče. Veliko tlelo Arheološka najdišča Slovenije je hilo oddano v tiskarno. Terensko delo je obsegalo sistematična raziskovanja, sondiranja, več podrobnih topografskih ogledov najdišč in jam, enomesečno topografsko akcijo na Kozjanskem in nekaj vrtanj ter jemanj vzorce\ v že odprtih profilih. Dr. F. Leben je pomagal Narodnemu muzeju pri izkopavanjih na Hmšici, Med internim delom jc poleg tekočega administrativnega in bibliotekarskega dela omeniti predvsem organizacijsko delo pri posameznih temah, obeh med akademijski h odborih, arheološki terminologiji in redukcijsko delo za inštitutske publikacije. Vsi sodelavci inštituta so tudi individualno znanstveno delali in pri tem vodili in dopolnjevali razne k u rtu teke. Višji znanstveni sodelavec dr. ing. Mitja Brudar je v okviru teme Pnleolitska raziskovanja, ki jo financira Raziskovalna skupnost Slovenije s pomočjo Kulturne skupnosti Kočevje, že tretje leto nadaljeval sistematično izkopavanje palcolitske postaje v Ciganski jami pri Željnah. Letošnja akcija je dala razmeroma bogate rezultate. Odkritih jc bilo okoli 600 kamenih artelaktov in odbitkov gravetienake kulture iz zadnjega sunka ledene dobe. Pri poskusnem globinskem kopanju je bila na novo ugotovljena še ena kulturna plaši, a jc še ni mogoče klasificirati. V okolici Kočevja je opravil več sondiranj, vsa pa so dala te negativne rezultate. Dalje je pregledal več jam po Sloveniji in večkrat iskal domnevno paleolitsko najdišče na prostem na severnem robu Ljubljanskega barja. Za potrebe Narodnega muzeja pri raziskavah v Stični je napravil terenski posnetek goni i I nega grobišča ill skice posameznih gomil. Na arheološkem oddelku filozofske fakultete je vodil vaje iz terenskih merjenj. Vodil je tudi temo Arheološka topografija Slovenije. Poleg že omenjene akcije nu Kozjanskem so zunanji sodelavci preiskovali teren še v naslednjih regijah: Kojjrsko. Notranjska, Preknmrje, zahodno Pohorje, vzhodno Pohorje in Haloze. Pri delu za arheološko terminologijo je pripravljal paieo-liiske termine. Ekscerpirauje je zaključeno. v diskusiji pa jc predlog za končno obliko izdaje. Za Prazgodovino Jugoslavije, ki jo bo izdala Akademija Bosne in Hercegovine, je pripravljal material za poglavja, ki so mu zaupana. Udeležil se je vsez vezne konference kvari aro! ogov ZSSB v Erevanu in ekskurzije po najdiščih in profilih iranska v kaških republik. Udeležil se je še zbora Hrvatskega arheološkega društva v Puli. Opravljal je dolžnosti upravnika instituta, Višji znanstveni sodelavec dr. Jaroslav Saše I je organiziral delo za list Naissus labulc InipCrii Romani (glej poročilo nied-akadeimjskega odbora) in redigiral poslane prispevke. L redil je Arheološki vestni k 24 (1973), ki je bil v mesecu decembru odobren za natisk, Opravljal je korekture posameznih tiskanih partij dela Arheološka najdišča Slovenije, Pisal je in pripravljal za tisk nekaj člankov in študij iz zgodovine vzhodno-alpskega prostora v starem veku (k eko-uomsko-socialni zgodovini, k Sisciji. k zgodovini sistema Clau-»tra AI pilim Tuliti rum, k rimskim napisom z Vranja itd.). Predaval je na filozofski fakulteti v Beogradu o nastanku ilirskega 1 i mesa in o novem Trajanovem napisu v Djerdapu. Predaval je na zveznem kongresu društev jugoslovanskih zgodovinarjev o ekonomiki zahodnega Balkana v starem veku. Opravil je strokovno potovanje v Kordun, I.iko in dalmatinsko zaledje (obisk muzejev, ogled spomenikov in arheoloških TeTenov). Znanstveni sodelavec dr. Franc Ueben je dokončal sistematično raziskovanje v jami Veliki Zjot pri Vinici. Sodeloval in delno vodil je izkopavanje kasnoantiČne utrdbe nn Ilrušiei. Opravil je rekognosciranje in ponekod manjše sondiranje v Le-vakovi jami pri Podbočju, * Križni jami pri Ložu, v okolici Sežane (Pušenea. Malenca, Tuphi jama, Pečina pri Plešivci) in v Bczgečevi jami v Veliki Pirešici. Sodeloval je pri loto topografiji Pivške kotline in Vremske doline ter pri topografski akciji v okolici Slovenj Gradca. Sodeloval jc pri pripravah za redakcijo slovenske arheološke terminologije in pri izdaji slovenske kraške terminologije, ki jo je izdala Katedra za fizično geografijo filozofske fakultete v Ljubljani. Bil je tajni k med akademijskega odbora za Arheološko kano Jugoslavije (glej poročilo tega odbora), S sredstvi štipendije ^Penrose«, ki mu jo je podelila American Philosophical Society iz Filadclfije, je zbiral dokumentacijo jamskega arheološkega gradiva v tujih muzejih alpskih dežel. Poročilo u tem delu ho objavljeno v letnem poročilu ameriške ustanove. Udeležil se je 6. mednarodnega speleološkega kongresa v Olomoucu in imel tam predavanje Oris prazgodovine v kraških jamah jugovzhodnega alpskega prostora. Udeležil se je tudi zbora Hrvatskega arheološkega društva, v Pni ju. Višji strokovni sodelavec S laško jesse je poleg tekočih poslov v inštitutski knjižnici dokončal tehnično redakcijo 23. zvezka Arheološkega vestnika in publikacijo Arheološka najdišča Slo-\enije. Za obe publikaciji je opravljal tudi tiskovne korekture, 7.a tisk jc pripravljal 24. letnik Arheološkega vestnika in delno indi že 25. letnik. Vodil je delo teme Dokončno zri sanje gradiva Slovenije. Opravljal jc tudi tehnični del izdajateljske dejavnosti SAZU. V letu 1973 v Inštitutu za ¿irheologijo ni bilo personalnih sprememb. Delo Inštituta je močno otežkočeno. ker nimamo sodelavcev za dve ključni področji, za kovinske dobe in zgodnji srednji vek. Otežkočeno je dalje tudi zaradi tega, ker inštitut nima nohene pomožne moči. Objavljena dela d letu 1973 j- Sašel ; Iternardin Poročati ali k poreškim iu koprskim antikam. Kronika 21. 1973, str. B3—87. Al pin tri luliarnm Clauslra, Paulys llcaleiievclopadie der c la F si-schen Altcrtumswisscnsf haft, Suplenicntband XIII. 1975, str.lt 14. Znr ErklSrung der Inschrift am Tropaeum Alplnn: (Plin. a. h. 3, 1—137. C1L V 7817J. Živa antika 22, 1972 (izšlo 1973). str. i55—144. Epigraph i sc he Pulilikationen in Jugoslawien seit C1L III Vestigia 17, 197*5, str. 530—553. Trajan's Canal at the Iron Gate, Journal of Roman studies 6", 1973, F. L e b e n : Pomen lubniških izkopanin za slovensko prazgodovino. Loški razgledi 20, 15)75, str. 19—28. Oat lines of Prehistory in South-Eastern Alpine Carst Caves. Abstracts of Papers submitted io the hlli Inlern. Cangress of Spcleo-logv. Dlomouc 1973, 163—154. HShlenforschnng in der Steiermark (Scliild von Steier, Kleirte Schriften 12, 1972. Cra?.). Naše jame 1+, 1972, Str,70—71 (ocena!. Več del je v tisku. PALflSTOLOSKI LABORATORIJ V okviru Inštituta za arheologijo deluje iudi palinološki laboratorij, ki je prostorska utesnjen in zlasti, ker je edini V Sloveniji, personalno nezadostno zaseden. Višji znanstveni sodelavec dr. Alojz Šereelj je v letu 1973 opravil palinološke raziskave ua Snežniku, v Trnovskem gozdu, na ljubljanskem barju pri Vrhniki, v Podutiku, na DiJj gori in v Strinici pri Kninu. Analize oglja oziroma lesa je naredi! za izkopavanja v Braniku, na kolišču \eliki mah na Ljubljanskem barju, na llTušiei 111 v Zagorju ob Savi. Več raziskav je se v teku. Končal je drugo fazo teme Peloduu morfologija Slovenije. Med letom je opravil vrsto sondažnih vrtanj v raznih kraji k Slovenije. M a povabilo Alexander von I liunboldt-Stiftung je obiskal vrsto znanstvenih ustanov v Zvezni republiki Nemčiji, ki se ukvarjajo s paleohotaničnimi raziskavami. \ tem času se je udeležil simpoziju Mednarodnega združenja za vegetacijo (IVV) v Riiitehiu. Od 14. avgusta do 15, novembra je v okviru sporazuma uied Svetom akademij SFR] in National Academy of Sciences v Washingtonu obiskal precej sorodnih institucij v ZDA ter na nekaterih ime J tudi predavanja o razvoju kvartarne vegetacije v jugovzhodni P. v rop i, Udeležil se je tudi simpozija ameriških paKuologov v Anaheimu (Los Angeles). \ okviru U.S. Geological Survey je opravil palinološke analize šotnega profila iz bližine Echo Lake (Sierra Nevada), Načrt dela za I e t n 1974 Predvidevamo, da ne bomo začeli nobene nove naloge. V okviru programskih načel ¡u možnosti bomo nadaljevali terensko raziskovanje. Glavno delo pa bo osredotočeno na nadaljevanje naših tem Paleolitska raziskovanja. Arheološka topografija Slovenije, Dokončno z risan je gradiva Slovenije in na pripravo slovenske arheološke terminologije. Dokončan bo prvi zvezek arheološke topografije Slovenske gorice in oddan v tiskarno. Za tisk bo pripravljen tudi 25. zvezek Arheološkega vestnika. Palinološki laboratorij ho skrbno zasledoval trenutno odprte profile na raznih gradbiščih in S temo >paleovegetacijska raz-iskovanjai nadaljeval proučevanje dinamike razvoja kvartarne vegetacije. Opravljal bo tudi ksilntomske in antrakotomske raziskave arheoloških najdišč. MED AKADEMIJSKI ODBOR ZA ARHEOLOŠKO KARTO JUGOSLAVIJE Poročilo o delu za lelo 1973 Delo po republiških odborih z rt Arheološko karto Jugoslavije ni potekalo zadovoljivo, razen v .SR .Srbiji, ki je v leto (973 poslal 1(^43 novjli slied arheoloških najdišč. Tini i osebni razgovori s predstavnikom Republiškega odbora za AK Hrvatske, ki nam je obljubil se preostalo manjkajoče gradivo, niso obrodili sadu. Tudi v Bosni in Hercegovini ter v Črni gori je stanje na delu AKJ isto kol prejšnja leta (v BiH imajo zbrano gradivo. v Orni gori pa ničesar). Tudi Makedonija nima posluha za nadaljnje delo kljub zagotovljenim finančnim sredstvom. Arheološka karta Slovenije pa se že tiska. Medakademijski odbor za AKJ ni imel v letu 1973 nobenega razširjenega sestanka, povezava s predsedniki republiških odborov je obstajula le iz pismenih in osebnih stikov. Saldo v blagajni (z dotacijo SBK za leto 1972) je na dan 31. 12. 1973 din 38.532,6(1. Načrt dela za leto 1974 V Letu (974 bi morali končati zbiranje shed arheoloških najdišč. Centralna redakcijska komisija pa se mora končno lotiti poenotenja tekstnega dela in kartografske obdelave najdišč po arheoloških obdobjih, predvsem za republike, ki imajo tlelo do-inaln končano (Bosna in Hercegovina, Srbija, Hrvatska). MED AKADEMIJSKI ODBOR ZA TA BULO J M PERU ROMANI Poročilo O delo za leto 1975 kartotečno gradivo, Iti so gu sodelavci iz Srbije, Makedonije, Črne Gore. Bosne in Hercegovine, dalje iz Romunije, Bolgarije. Grčije, Albanije in Italije predali (nekateri šele v pozni jeseni!), je bilo sproti prevedeno v francoščino. Kartografsko gradivo je bilo s pomočjo Inštituta za Fotogrametrijo in geodezijo priprav Ije ji o za dokončno tiskovno pripravo, ki že teče in bo kmalu končana. Tisk sam bo opravil Vojnogeografski inštitut, kar je bilo pogodbeno določeno. V teku je tiskovna priprava in zadnja redakcija leksikona samega, ki bo predvidoma v krajšem Času zrel za natis; tudi SAZU je iisk že odobrila. O procesu dela je tekoče informiran Comité international Tabule Imperii Romuni v Rimu ter Union internationale des académies v Bruslju. Načrt dela za leto 1974 Načrtovano je, da bosta rokopis in karta oddana v tiskarno spomladi 1974, s čimer bo ta akcija končana. INSTITUT ZA PRAVA STAREGA ORIENTA Poročilo o delu za leto 1973 S sklepom Predsedstva SAZU z dne 2?. februarja 1973 je bil sprejet predlog dotedanjega Orienta listi enega inštituta, rla se preimenuje v Inštitut SAZU za prava starega Orieuta. Predlog, ki ga je predhodno odobril tudi razred za zgodovinske in družbene vede, je bil postavljen zato, ker je s tem točneje označeno dejansko stanje. V letu 1973 je naš inštitut začasno zaključil sestavljanje Avtorskega in stvarnega kataloga, "V drugi polovici leta pa je poživil svoje strokovne študijske Sestanke. Sestavljanje stvarnega in abcccdncga avtorskega kataloga asiriološke klinopisne literature je bilo zaključeno s koncem avgusta 1973. Delo je finančno omogočil Sklad Borisa Kidriča. Delo je kot pogodbeni sodelavec inštituta opravii Marko Urba-nija, požrtvovalno mu je pomagala višja knjižničarka-refe-rentka Julijnna Sušteršič» nadzorstvo je imel upravnik inštituta dr. Viktor Korošec. Ker je Marko Urbanija dne 1. julija 1972 odšel za bibliotekarja-pripravnika, je moral poslej skrčiti svoj delovni čas pn dovršitvi kataloga, Zato so bile sklenjene pogodbe z omejenim delovnim časom razen z Markom Urbani JO še z diplomantoma filozofske fakultete prof. Marijo Rti k m prof. Jožetoiu Faganeloiu. Občasno je bil kot strokovnjak za decimalni katalog pritegnjen bibliotekar v p. na pravni fakulteti Franc Sin k, O dovršenem delu je bilo dne 3. oktobra 1973 predloženo poročilo Skladu Borisa Kidriča, opremljeno z vsemi potrebnimi prilogami. V katalog so vpisane knjige predvsem s področja pravne asiriologije (kamor štejemo tudi sumerologijo, akadi-stiko, ugaritščino, urartejščiuo in hetitologijo) ter obrobnih pravnih kultur (Egipta, Palestine in Sirije). Iz revij, ki so nam v Ljubljani dostopne, so izpisane razprave in članki ter knjižne occne in knjižna poročila. Iz končnega poročila, ki smo ga predložili Skladu Borisa Kidriča, povzemamo, da ima: avtorski abecedni katalog S.100 listkov člankov in ruzprav ter 8.040 listkov knjižnih ocen in poročil. stvarni katalog ima 8.254 listkov člankov in razprav ter 8.80? listkov knjižnih ocen in poročil. katalog ocenjevalcev 2.656 listkov. Skupno je torej 36.437 listkov, Oba kataloga bodo uspešno uporabljali tudi slušatelji primerjalnega jezikoslovja, antične arheologije in zgodovine. Naloga inštituta pa bo, da bo katalog stalno izpopolnjevan. Osebni katalog se že dopolnjuje, prizadevali si bomo, da bi se nadaljeval tudi stvarni katalog. Dovršitev obojnega kataloga je omogočala, da je naš inštiiui poživil svoje študijsko in znanstveno delovanje. V vrsti predavanj, ki jih prireja Slo\enska akademija za znanstveno interesirano javnost, je dr. Viktor Korošec dne 9. maja 1973 predaval o Novih problemih hetitskega ž en i t nega prava. Dalje je po želji ljubljanske in graške pravne fakultete predaval dne 17. maja 1973 graškim gostom, ki so prišli na obisk ljubljanske pravne fakultete, o temi Einige Probleme aus den hethitischen Oesetzen. Na 29. mednarodnem kongresu orientu listov v Parizu, ki je bil od 16. do 22. julija 1975. je dr. \ . Korošec imel v sekciji za Bližnji stari vzhod predavanje o temi: Levolution des traiies puhlica cuneiformes. Ko se je nn povratku iz Pariza zadržal v knjižnici seminarja za Stari vzhod v Heidelbergu, je sporazumno s profesorjem Karlheinzem DeUerjem tamkajšnjim študentom predaval o sistem ai i ki in glavni vsebini betitskili zakonov, ^ Času po dovršit v i kataloga je priredil naš inštitut tri lepo uspele strokovne študijske sestanke1 s i3, oz. II, oz. 12udeleženci. Na (18.) strokovnem študijskem sestanku dne 24. oktobra 1973 sta poročala: Andrej Suedee, študent primerjalnega jezikoslov ja, o egipto- 10.škili in asirioloških člankih v reviji Journal of Near Easleru Studies. vol. 31 (1972); za njim pa dr. V. Korošec o programu in poteku 29. mednarodnega orieutalis ličnega kongresa. Na (19.) sestanku sla dne 14. rtpvembra 1973 poročala: bibliotekar-pripravnik Marko L rbanija o nekaterih važnejših izkopavanjih na Bližnjem vzhodu (Ugarit. Aleppo, Bogaz-koy idr.); dr. V. Korošec pa o vsebini revije Revne Hit ti te et Asianique, XXI\. 1971. posebej pa še o postnemu objavljenem članku pokojne bet i to togin je Jenny Danmanvillc o hetitski državi, gospodarstva in družbi. Na (20.) sestanku je dr, V.Korošec obravnaval nekaj problemov v zvezi s predavanjem dopisnega Člana Jeana Nougay-rola v S AZU dne 17. 111. 1970. Njegova hogata izvajanja je dopolnil 7. očrtom pravnega razvoja. Višja knjižničarka-referent v I nit i tu l n SAZU za prava starega Orienta J. Sušteršič je opravljala v letu 1973 knjižničarska dela. Knjižnica je pridobila v tem letu 26 knjig in 19 letu i kov revij: tako ima sedaj 811 knjižnih enot. J, ŠušteT-šič je opravljala tudi vse administrativno delo. evidentirala strokovne članke s področja asirinlogije za stvarni in avtorski katalog klinopisnc literature, sama urejala abecedni avtorski katalog asiriološke literature in sodelovala pri korektumem delu. Objaoljeni »piti Prof. dr. Viktor Korošec: Les rois hittites et la formation du droit. V zborniku I9e Rencontre Assvriologiquc Internationale, Paris (Vie), Paal Gcuthncr 1973. rtr. 545—351. Einiges zur inneren Struktur hethitischer Tempel nach der Instruktion fur Tempelleute (KUB XIII. 4). V zborniku Anatolian Studies presented to Hans Gustav Giiterbock on the occasion ol his (»5th Birthday. Leiden 1973. Zur Entwicklung des hei hitischen Ehorechts (za 60 letnico prof. H. Otten-a, Marburg a.d.L,). Sovignv Zeitschrift, rom. Abteilung. '10. Band. Weimar, str, 45—62. ¡Načrt dela za leto 1974 Delovni program Inštituta SAZU za prava starega Orienta za leto 1974 obsega: 1. Proučevanje novih edicij klinopisnih tekstov in nove asi-riološke literature; 2. nadaljevanje in dopolnjevanje avtorskega kataloga, po možnosti tudi stvarnega: 3. evidentiranje pravne terminologije; 4. pripravljanje občasnih študijskih sestankov, kjer se podajajo poročila o najnovejših publikacijah in o asirioloških zborovanjih; 3. pedagoška pomoč mladini asiriologom pri poglabljanju a>iriološke izobrazbe; 6. aktivna udeležba upravnika na prihodnjem mednarodnem asiitološketn svidenju 1974. Kraj bo še določen; 7. aktivna udeležba upravnika na zborovanju proučevaleev klinopisnih kultur socialističnih držav v Budimpešti od 23, do 25. aprila 1974; 8. dovrši te v knjige o mednarodnih pogodbah, ohranjenih v klmopisni pisavi; 9. objava manjših publikacij s klinopisnega področja. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Leksi ko loška sekcija Red liki or.sk i kolektiv se je v letu 1973 nadalje spopolnjeval z novimi Člani, obenem pa jih je tudi nekaj izgubil. Za pripravnico je bila imenovana diplomirana slavistka Polona Kosta-ujevec, kot štipendistka Sklada B.Kidriča pa je honorarno sodelovala v sekciji diplomirana slavistka Cvetana Tavzcs. član glavnega uredniškega odbora dr. Fr, 1 omšič je bil s i, 10. upokojen. Dekret o upokojitvi z dnem 31. 12. je bil izročen bivšemu načelniku sekcije Božu Vodušku. Predsednik glavnega uredniškega odbora akad: Fr. Bezlaj je zaradi prezaposlenosti s ). 5. dal ostavko na funkcijo, za predsednika pa je bi i imenovan dr. J. Jnrančie, ki obenem opravlja funkcijo namestnika upravnika. Oboje opravlja poleg nučelniške funkcije. Z 31. 12. je iz uredniškega odbora izstopil višji predavatelj Fr. Jakopin, na lastno željo, V tem letu sta bili reelegiranj višji strokovni sodelavki Ivana Černelič in Joža Meze ter asistent Jakob Miillei'. Konec januarja je zopet začel obiskovati Inštitut prof. dr. A, Bajec, ki se je lansko leto ponesrečil. .Na po vabilo instituta je 31. 10. obiskal našo sekcijo sodelavec Inštituta za jezik v Zagrebu dr. Slavko Pavešič. V dvorani akademije je imel predavanje o strukturi Bječnika hrvat-skoga ili srpskoga jezika, ki ga izdaja Jugoslavenska akademija znanosti i uinjetnosti in ki je s 30. knjigo v zaključni fazi. V marcu nas je obiskal zastopnik liugvističnega inštituta pri akademiji v Sarajevu, da bi nas informiral o pripravah za tesnejše sodelovanje lingvističnih ustanov v vsej državi. V novembru je bilo nato prvo medinštitutsko posvetovanje v Sarajevu. Posvetovanja se jc udeležil višji strokovni sodciavec S. Suhatlohiik. Na pobudo lingvističnega inštituta v Bratislavi smo sprejeli predlog za enotedensko recipročno zamenjavo po enega sodelavca IJ ubij ana—Bratislava v leta 1974 Nadaije smo sprejeli predlog za večmesečni Študij našega sodelavca na oddelku za matematično lingvistiko v Pragi. Za io nalogo je predvidena tov. P. Kostanjevcc. Dr. J. Jurančič je dne 13. 9., na dan 50-letnice smrti slovenskega leksikografa M. Pletejfinika, v Beogradu v Mednarodnem slavističnem Centru predaval o temi Kako je Vilkov Srpski rjecnik odjekmio u slovenučkoj ieksikogrufiji ter se pri tem pred zborom evropskih in ameriških slavistov-znanstvenikov spomni! le pomembne obletnice. Dne 18, 10. pa je v imenu Inštituta za slovenski jezik prisostvoval proslavi 70-letnice glavnega urednika Rečnika srpskohrvatskoga književnog i narod-nog jezika, ki ga izdaja srbska akademija v Reogradu. Proslava je bila na filološki fakulteti v Beogradu. Za honoriranje zunanjih sodelavcev, terminologov in nekaterih članov redakcijskega kolektiva oziroma glavnega uredniškega odbora je Kulturna skupnost Slovenije odobrila sekciji 190.000 dinarjev. Glavni uredniški odbor je imel v tem letu 70 sej, pri čemer niso všteti razni informativni in študijski sestanki. Skupaj z redil ktors kini kolektivom in tehničnim osebjem si je vztrajno prizadeval pospešiti delo, da bi kar se da kmalu dokončal rokopis za 2. knjigo SSKJ. Na sejah je razpravljal o dokončnih formulacijah redigiranih gesel, veliko pozornosti pa je posvetil tudi organizacijskim vprašan jem, vse z namenom, da bi se pospešil izid knjige. Pregled gese! je potekal v glavnem po načinu prejšnjih let. V 1973. letu jc bilo redigiranih 2.852 gesel (122.449 listkov), stipkuuih pa 5,313 gesel. Tako je zdaj za rokopis 2. knjige redigiranih 18083, stipkanili pa 16.200 gesel od predvidenih 21,400. Po sedanjih predvidevanjih bosta črki J in L odd ani v tiskarno junija 1974, 1 in K ob koncu tega leta ter M in N spomladi 1975. Ker se približuje čas, ko bo knjiga šla v tisk. sta ztistnpnika sekcije (predsednik in tajnik) dne i 5, JO. obiskala direktorja Državne založbe Slovenije tov. 1. lira tka in ga informirala, kako daleč je pripravljen rokopis, tla založba in tiskarna lahko vnaprej uredita vse, kar bo potrebno za tisk. Inštitut je sestavil in poslal Kulturni skupnosti Slovenije okvirni seznam temeljnih lingvističnih, zlasti leksikografškili del, ki bi naj izšla v bližnji ali daljši prihodnosti: slovar slovenskega knjižnega jeziku, zgodovinski slovar, enozvezkoviii slovar slovenskega knjižnega jeziku, stilistični, frekvenčni in sinonim ni slovar, nadalje več individualnih slipvarjev, slovarjev o posameznih narečjih, pripraviti pa bo treba ponatis najpomembnejših leksiikogra fskih de! iz naše preteklosti. Po nekaterih personalnih premikih ima sekcija ob vstopu v 1974 te sodelavce; v glavnem uredniškem odboru 2 redna (dr. L. Legli*, S. Suhadolnik, z občasno pritegnitvijo dr. J, Rš- glerja kol akcentologa ¡11 eksperta za pravopis) in 3 honorarne Člane (dr, A, Bftjec, dr. B. Cop, dr. J. Jui-ančič); gesla rcdigira 10 aktivnih reriaklorjev (1. Černelič, M, 1 lajnšek-1 lolz, M, Ja-nežič, B. Košiiit I j, J. Meze, J. Miiller, Fr, Novak, M. Silvester, I. Sircelj, A. Vidovič-Muha). Terminološko delo vodi Z. Leder, v redaktorsko delo pa se od 1. 10. uvajata P. Kostanjev« in C. Tavzes. Zunanji honorarni sodelavci-rodaktorji so skoraj popolnoma opustili delo pri .slovarju, deloma še sodeluje tov. M, Cedilnik. ¡Situacija v redaktorskem kolektivu se polagoma izboljšuje, vendar pa je še vedno premalo redaktorjev; moralo hi jili biti 16, da bi delo teklo v redu in brez zamud. Za nadaljnjo mobilizacijo redaktorskega kadra slabo kaže. Na razpise se kandidati ne priglašajo, ali pa pridejo, se informirajo o pogojih in gredo. Da In se mlajši rod slavistov ho I j zainteresiral za leksiko-grafijo in da bi tako inštitat dobil vsaj v prihodnosti dovolj usposobljenega kadra, je sekcija v sodelovanju s katedro za sodobni slovenski jezik organizirala na filozofski fakulteti ob koncu zimskega semestra ¡975 74 ciklus eno- in dvournih predavanj iz leksikogra.fije in leksikologije. Predavali so člani sekcije: dr. A. Bajco. I. CerneliŽ, dr. j. Jurančie, J. Meze, Fr. Novak. dr. .). Higler, S. ftuhadolnik, A. Vidovič-Muha. Odmev med študenti je bil, kot se zdi, ugoden. Terminološko delo zadeva ob določene težave. Čeprav s svojimi prispevki sodeluje čez sto terminologov, jih je še premalo, zlasti nekatere stroke ne morejo mobilizirati dovolj terminologov, ali pa sploh ne najdejo terminologa, npr, zgodov ina. Terminološko gradivo se izpopolnjuje tudi iz strokovnih revij. Eden od vzrokov, zakaj se mladi kader inalo zanima za leksikografsko delu, je v tem, da je morda premalo možnost! in spodbude za pridobitev znanstvenih nazivov (doktorat, magisterij), V več kot desetletju, odkar se dela slovar, si ni kdo od sedanjih sodelavcev ni pridobil znanstvenega nazivu. Brez znanstvenega naziva pa je reduktorju življenjska perspektiva itijftlo obetavna, \ zadnjem času je nekaj narejenega, da bi se tudi to vprašanje začelo reševati. Oddelek za slovansko jezikoslovje na filozofski fakulteti je pri tem pokazal razumevanje, kandidatom je pripravljen nudili pomoč. Nadaljnjo besedo imajo kandidati. Za normalno delo v sekciji je potrebna rešitev vprašanja delovnih prostorov. Sekcija nima kam spravljati svojega slovarskega gradiva, ki se stalno množi. Gradico postaja tako vedno manj uporabno. Sekciji so bili na voljo dani prostori na Novem trgu 5, potrebne pa so adaptacije za potrebe sekt: i je. Zdi se, da bo finančna ovira pri ureditvi teh prostorov premagana s sodelovanjem sekcije in akademije. V omejenem obsega se je nadaljevalo tudi ekscerpiranje. Navadno (paberkovalno) ekscerpiranje so redno opravljali 3 zunanji sodelavci, eksceTpirali pa so tudi nekateri člani glavnega uredniškega odbora in redaktorji slovarja. Skupno smo v 154 delih izbrali in podčrtali 59.254 besed, fz tega smo napravili 67.54(1 novih. Z gesli opremljenih listkov. Poleg lega smo pri posebnem ckseci piranju dobili 7.377 listkov; od tega pri popolnih izpisih 1.348 listkov {D. Zaje), pri priložnostnih izpisih 1.053 listkov, pri izpisovanju za narečno kartoteko 2.654 listkov, 2,545 pa pri izpisovanju jezikoslovnih člankov, Pri izpisovanju za zgodovinski slovar smo dobili 64.841 listkov (Zagajšek, Pelin, Murko), Končno smo dobili 2.791 listkov s terminološkimi razlagami in zvezami. V letu 1973 smo torej pomnožili leksikalno gradivo s 142.349 novimi kartotečnimi listki. Glej priloženo tabelo. Novo leksikalno gradivo smo sproti alfabetirali in uvrščali v ustrezne kartoteke. Splošna kartoteka, na osnovi katere se izdeluje SSK j, je imela ob koncu leta 3,369 150 listkov. Izdelali smo alfabetarij za 3. knjigo slovarja in dodatni alfa-betarij 1—L za 2. knjigo. Pripravljali smo od zadnji slovar za 3. knjigo slovarja. Kupili smo večji del slavističnih knjig iz zapuščine prof. J. Šolarja. Delo za popolni izpis Dalmatinove Biblije, ki sta ga vodila S. Suhadolnik in F. Novak, še ni končano, ker pogodbenica (razmnože valnica Dopisne delavske univerze) kljub številnim intervencijam oziroma obljubam ne opravi dela. Odgovarjali smo na mnoga, zlasti telefon i čna vprašanja, ki so v zvezi s knjižnim jezikom. Izdatki za StonuT slovenskega knjižnega jeziku v hi a 1973 A. Honorarno deio !. Delo odgovornih uradnikov........62.255,00din 2, Redakcija..............26.459,00 din 5, Pomožna redakcija ....... . . . , 29.526,00 din 4, Obdelava listkov za redukcijo ,.....f0,0d2,00din 5, Priprava listkov za redakcijo......15,072,00 din 6, Ti p kop is s lova Tja...........13,146.00 din 7, Koordinacijska kartoteka zu redakcijo . . . 24.220,00 din 8, Podčrtavanje besed v knjigah............18,194,40 din 9. Pretipkavanje teksrtov, izdelava gesel . . . . 44.013,150 ti in 10. Terminološki listki z razlagami......49.232,00 din 11. Tipkanje in obdelava term mol. listkov . . , 8,977,00 d in 12. Alfabetiranje in razporejanje leksikalnega gradiva............... 35.864,50 din 13. Akcentsko anketiranje 1.620,00 din 14. Pomožna dela ........... , 20.764,50 din 359.345,90 din B. Materialni izdatki 1. Papir za kartotečne listke in rezanje .... 4,042,75 din 2. Potni stroški............. 4.568,30 din 8.61 (,05 din A. Honorarno delo............ 359.345,90 din R. Materialni izdatki........... 8.611,05 din 367.956.95 din Bibliografija sodelavcev sekcije A, B a j e e : lz moje slovarske delavnice, JiS XIX, 1975/74, št. 1—2. str. 6—10. I, Cernelič-Kozlevčar: Pogled na predloga zunaj in izven s stališča noimativaosti, dve predavanji na Radio Ljubljana. J. jiiraneič: Tretji mednarodni slavistični sestanek v Beogradu, Ji8 XIX. i973i'74, Št 5, str. 9S—99, Ob pomembni 50-Ietnici: NR XXII, ti)73, št. 19, str. 522. Kako je Vilkov 8rjp»ki rj^etiik odjeknuo u slovenačkoj leksiko-grafiji, predavanje na Mednarodnem slevisličnem znanstvenem sestanku v Beogradu. B, K O š m r 1 j ; Razmišljanje o besedi civilizacija, predavanje na Radio Ljubljana. L. Leg t ffa : Ob Vipotnikoveni slovesu. Prostor iti čas V, 1973. št. 1—2, str. 1—5. Kosovel v italijanščini, Prostor in čas Y, 1975, št. &1t. 230 do 252. Ktujnski »Zapisnik* 1&99— 190«, Slavistična revija 21, 1973, št. 5, str. 575—370. Kmečki upori na Primorskem v literarni obdelavi, predavanje na situ pozi ju o kmečkih uporih v literaturi pri Slovenski matici. in ptičke nam zapele su. Pesmi za utroke. Izbral in uredil L. Legi ša. Ljubljana 19?3. J. _\t e v. e : Plod, sad, sadež ter njihori pomeni. JiS XVIII. 1972/75, št. 6, ovitek. Kako je Z rabo taliti in topili (se). J iS XVIII, 1972/73, St. 7—8. str. 301—102. Name ti in naloge razlagalnih slovarjev s posebnim ozironi na lip slovarja, kakršen je Slovar slovenskega knjižnega jezika, predavanje na filozoíski fakulteti v Ljubljani. F. Novak: Slovenski poslovni jezik. J¡5 XVIII. 1972/73, št. 5. str. 172—179. Arhaizacíja t Visoški kroniki, predavanje na strokovnem posvetovanju ti I. Tavčarju in njegovem delu v Škof ji Loki, Pomenski pojavi v besednem /.akladu, predavanje na filozofski fakulteti y Ljubljani, Jezik javnega obveščanja, šest predavanj na Radio Ljubljana. Jezik privatnega sporazumevanja, tri predavanja'tia Hadio l jub Ijana. S. Suhadolnik: Ali terjati ali zahtevati?, JiS XVIII, 1972/73, št. 4, sir. 14" -149, Frekvenčna analiza C vetja v jeseni, predavanje na strokovnem posvetovanju o L Tavčarju irt njegovem delu v Škof j i Loki. Oris nastajanja Slovarju slovenskega knjižnega jezika, predavanje Ti!i filozofski fakulteti v Ljubljani. A. V i d o v i č - M u h a : Pomenska in stilna razsežnost iiesedt* primer. JiS XVIII. 1972.'7V št. 7—8. str. 271—281. Ob besedi primer, predavanje na Radio Ljubljana. Člani kolektiva so bili jezikovni svetovalci oziroma sodelavci pri različnih terminologijah (dr. Legiša pri medicinski, Z. Le-der-MailCini pri umetnostni. F. Tomšič, tlato pa J. Meze pri tehniški sekciji terminološke komisije SAZU). Bili so tudi lektorji različnih založb oziroma revij (1. Cernelič-Kozlevear pri Metalurškem vestniku, Z. Leder-Mancini pri publikacijah SAZ L in pri Dopisni delavski univerzi B. Kidrič. J. \feze pri Proteusu, S. Suhadohiik pri Državni založbi Slovenije — Zbrano delo I, Cankarja in Zgodovina človeštva). S. Suhadolnik je hil tudi sodelavec novega Slovenskega pravopisa in član uredniškega odbora slovenskega vojaškega slovarja. Dr. A. Bajee in S. Suhadolnik sta sodelovala pri jezikovnem verificiranju zapisa zemljepisnih imen na specialkah Geodetskega zavodu SB S. Pre filed vnegd doslej zbranega lekxik&lnega gradina Karakteristika skupine Narejeno v Stanje 3!. decembra letu 1973 1973 I. Literatura 20. stoi. a) poezija 5.842 110.711 b) proza 21.957 51 ft. 172 (.2&.S85 Karakteristika skupine Narejeno i Stanje 31. decembra letu 1973 1973 II. Literatura 2. pol. 19. stoletja a) poezija 22.647 b) proza 413.773 456.420 III. Literatura 1:50—1850 * a) poezija 37.899 b) proza 25 105.701 141.600 IV. Stara literatura a) poezija 515 b) proza 95.977 96.492 V. Ljudska literatura a) poezija 92.445 b) dialektično blago 2.634 41.714 134.159 \ [. Starejši slovarji 22.072 582.7£ 9 582.719 VII. Novejši slovarji 42.769 613.910 613,910 VIII. Strokovno a) literatura 44.459 887.296 b) terminologija 2.791 439.541 1,526.837 IX. Splošna zbirka 997.655 997,655 Skupaj 142.549 4,956.675 4,956.675 Nači't dela ¡tu leto 1974 Nadaljevali in končali burno redakcijo 2, knjige Slovarju slovenskega knjižnega jezika ter v ta namen pripravili okrog 3.500 gesel. Dokončno borno pregledali in pripravili za tiskamo vse gradivo črk 1- L. Opravili borno korekture postavljenih gesel. I11 i rednem zbiralnem delu leksi kal nega gradiva bomo izdelali 100.000 novih listkov (50.000 navadno ekscerpiranjc, 7.000 popolni izpis. 5.000 terminologija, 40.000 zgodovinski slovar). Izdelali bomo dodatni slovar M—N in od zadnji slovar za 5. knjigo, Pripravljali bomo splošni alfabetarij za 4. knjigo slovarja (R—S). Komisija za zgodovinski slovur bo izdelala načela in organizirala delo za pisanje gesel na izpisih iz Dalmatinove Biblije. Pripravila bo ekseerpcijo iz Trubarjeve Gerkovne ordninge. ni — Lctopl» 145 Diulektnloška sekcija Poročit« o delu za leto 1975 V letu 19") je dialektološka sekcija sodelovala pri pripravah za Splošnoslovanski lingvistični atlas (OLA}. Za delovne sestanke so pripravljali gradivo (izpis posameznih na terenu zapisanih odgovorov iz vprašahiiee s komentarjem in fonoioški opisi zapisanih govorov) Francka Benedik, dr. Tine Logar in dr. Jakob Rigler. Tine I.ogar je sodeloval tudi na delovnem sestanku za OL A v Moskvi (januar—februar 1973) kot predstavnik za slovenski jezik in kot vodja fonetične skupine OLA. Razen tega je sodeloval na zasedanju komisije OLA pri mednarodnem komiteju slavistov v Cikhäjti v CSSR (maja 1973), Pripravnica F. Benedik se je še naprej scznanjula z dialekt o-loškim delom in zapisala po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas govora v Jakobskem in jurjevskcin dolu v Slovenskih goricah ter urejala dialektološko kartoteko. Za Slovenski lingvistični atlas so ¿brali tudi študentje slavi stike gradivo v krajih: St, Danijel nad Strojno, Solkan, Ribnica. Moči ¡no pri Radečah, Barka v Brkinih, I atre V Brkinih, Gorica v Prekmurju, J. Bigler je v glavnem delal pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika, in sicer je nadaljeval z izdelavo pravopisne, pravo-rečne, oblikoslovne in intonaeijskc podobe gesel za drugo knjigo. Sodeluje tudi pri pripravi novega Slovenskega pravopisa. Saša Sernec je delala v eiimološko-onoinastični sekciji. Člani sekcije so objavili T, Logar: Slovenska koroška narečja v Avstriji. IX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana 1973, str. 29—44. Ocena: G. NeweklaWÄy, Slo veni sebe Akzentstudien. Wien 1973. Jezik in slovstvo XVJI1, 1972/73, str. 28h—28?. . Rigler: meri glasovnega razvoja v panonskih govorih. Študije o jeziku in slovstvu, Murska Sobota 1973, sir. 113—126. Prislov sem«" in vprašanje poiglasnika. Jezik in slovstvo XVIli, 11)72/73, št. 5/4. Načrt dela za leto (974 V letu 1974 bomo še nadalje sodelovali pri pripravah za OLA, Kolikor ho mogoče, bomo tudi nadaljevali priprave za Slovenski lingvistični alias, vendar bi to delo lahko pospešili le z novimi nastavitvami, F. Benedik bo podrohncje raziskala ter-cialni akccntski premik v rovtarskih govorili. J. Rigler bo še nadalje delal pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Elimološko-onomastična sekcija Poročilo o delu v letu 1973 Sekcija je imela v letu 1973 naslednje sodelavce: akad. dr. France Bczlaj, vodja etimološko-onoinastične sekcije, glavni redaktor časopisa Onomastica jugoslavica in lingvistične sekcije i I. razreda razprav SAZU, asistent Janez Keber, strokovna sodelavka Saša Sernec, strokovni sodelavec Dragu Mertelj in honorarni sodelavec dr. Vaso Suyer. Ftuuološki slovar slovenskega jezika je še naprej najvažnejša naloga sekcije. Akad. I'. Bczlaj je v letu 1972 in 1973 na svojo lastno odgovornost zadrževal korekture za etimološki s lovu i črk A do D. V tem času sta izšla prva dva dela etimološkega slovarja P, Skoka. Ob študiju haltološke literature, ki nam prej ni bila dostopna, so se odpirali številni novi problemi, ki jih pred tem niti v slovenski niti v srbohrvatski leksiki nihče ni slutil. Kolikor je bilo mogoče smo skušali že postavljenemu besedilu prvih črk dodajati d ostavke in dopolnila. Pri še ne postavljenih, toda za tisk že pripravljenih črkali E do G, pa smo rigorozno predelali dobro tretjino gradiva. Akad. F. Beziaj je poleg tega v letu 1973 zaradi zdravljenja v bolnišnici izgubil več kot dva meseca. Zaradi preobremenjenosti je bil prisiljen dati ostavko na mesto vodje redakcijskega odbora pri slovarju slovenskega knjižnega jezika. Ker je abecedno setavljanje gesel pri etimološkem slovarju samo končna luža ruziskovanja besednih družin in podedovanih osnov, je bilo pri omenjenih korekturah zaključenih tudi veliko število gesel od K do Z. Asistent Janez Keber je v letu 1973 intenzivno zlu tal material za svojo disertacijo in je v manjšem obsegu sodeloval pri nalogah sekcije. Skupaj s strokovno sodelavko Sašo Sernec sta urejala popravke in dostavke v koreklurah in rokopisih. Strokovni sodelavec Drago Mertelj je za potrehe sekcije eks-cerpiral dodatno gradivo iz najnovejše literature in iz starih rokopisnih slovurjev. Honorarni sodelavec dr. Vaso Suyer je opravil veliko nepredvidenega dela pri novih historičnih najdbah za slovenski botanični slovar. V delo sekcije je bila aktivno vključeno tudi Alenka Sivic-Dular, asistentka pri katedri za primerjalno slovansko jezikoslovje na filozofski fakulteti. Bibliotckarka knjižnice oddelka za slavistiko Alenka Togar-Pleško in uslužbenka tc knjižnice Marija Dernikovii; sta pripravili na matricah gradivo za začasni slovar slovenskih priimkov. Razinaoževanjc na ksernksu je v zaključni fazi. Žal se je pri tem deln, ki ga je bilo treba zaradi pomanjkanja sredstev in iz drugih vzrokov v preteklih letih večkrat odložili, mnogo matric iako posušilo, da smo morali narediti nove. Skupno z nekaterimi člani slovarske in dialektološke sekcije Instituta za slovenski jezik ter s slavističnimi katedrami na filozofski fakulteti smo i letu 1973 organizirali usklajevanje pripravljalni!) del za historični slovar slovenskega jezika. To je pereča potreba. Ustanovljen je bil poseben ožji odbor pod vodstvom akad. F. Bezlaja in s člani: J. Štabe j, S. Suhadolnik, F. Novak, dr. Breda Pogorelcc, dr. Tinka Orožen in osist. J, Koruza. "V teku je pravno konstituiranje tega delovnega telesa, ki je v letu 1973 dobil že svojo prvo stažistko dr. F. Prem k. Načrt dela za leto 1974 V letu 1974 bomo oddali v tisk dopolnjeno in preurejeno gradivo za etimološki slovar do črke K. Pred nami je najobsežnejša črka z velikim številom doslej še nerešenih slpvtni stični h in slavističnih problemov. Delo na črki K bo zahtevalo najmanj; dve leti, predvidevamo pa. da bo potem do konca slovarja ostalo le malo težjih in zapletenih problemov in tie bo več težav pri abe-eednem sestavljan ju gesel- Z vsemi razpoložljivimi sredstvi bodo člani naše sekcije sodelovali tudi pri delih za historični slovar slovenskega jezika. Prva laza bo posvečena obdobju slovenskih protestantov. Sklenjeno je bilo, da bo treba popolno eksCerpirati ne samo Dal mali novo Bi lilijo, ampak postopoma vsn najvažnejša protesta a I i ka, začenši s Iruharjevo Cerkovno urdnitlgo. Priprava listkovnega gradiva s kseroks kopijami, ki jo je doslej omogočil Sklad Borisa Kidriča /a Dalmatinovo Biblijo, bo zelo olajševala tehnično delo. Iskali bomo sredstva, da se na enak način pripravijo najvažnejša protestant ika. On oni ast ¡čilim raziskovanjem, ki so bila v letu 1973 omejena na ekseerpiranje najnovejše literature in na. raziskave za potrebe etimološkega slovarja, bomo letos posvetili nekoliko več časa posebno zato, ker se obe I a bolj redno izhajanje časopisa Ouomaslica jugoslavica. Bibliografiji! Člani etimološko-onomastiftne sekcije so v letu 1973 objavili v tisku: F. H e z I h j : P. Skok. Etimologija k i rječnii hrvatskoga iii srpskogi jezika ! (kritika). Etimologija 1971, str. 373—383; JI rit v tam V tiski! kritika drugega dela; kritika vseh treh delov v Razpravah sarajevske Akademije ru i am. (v tisku). Besedna družina v slovanskih jezikih (IX. seminar slovenskega jezika), Akad. F. Bezlaj, aaist, A. Sivic-Dular in asist. J. Keber so v reviji JiH začenši r. letnikom XVIII odprli novo rubriko Na robu srbohrvaškega fin slovenskega) etimološkega slovarja, ki se bo nadaljevala še veČ let. Skupno je do sedaj izšlo 14 člankov, devet izpod peresa F. Rezlaja. trije A- šivic-Dular in dva J. Kebra. Komisija za pravopis pravoreeje in gramatiko Poročilo o delu v letu 19-73 Komisija za pravopis, pravorečje m gramatiko (imenovana z odločbo 01-134 1-1972 predsedstva SAZU dne 16. 3. 1972 kol predsedstvo te komisije s člani dr. A. Bajcem. dr. J, Biglerjem. dr. J. Toporišičem) je v letu 1973 nadaljevala delo z« novo izdajo Slovenskega pravopisa. Del« se je namnožilo zaradi spremenjenega koncepta, zlasti slovarskega dela SP, Spremembo prvotnega Načrta za SP 1973 (s 4. 2. 1972), ki naj bi obravnaval Ji red vsem piavopisno-pravorečno in deloma stilno problemaliko, je nareknvnlo upoštevanje našega dosedanjega novejšega pravopisnega izročila (SP 1930. 1962), ki obsega tudi celotno oblikoslovje in leksiko (do 120.000 besed). Komisija je po svojem predlogu predsedstvu SAZU v Načrtu (gl. zgoraj) kot predsedstvo glavnega uredniškega odbora bodočega SP do 16. 4. 1973 dodelala načela osnutka predloga za uvod v novi SP, in sicer pravopisno, pravorečno in oblikoslovno-naglasni del, Formulacijo osnutka uvoda, ki naj bi zajel celotno problematiko ob upoštevanju na sejali izrceno obravnavanih sprememb dosedanjih pravil, je prevzel dr. Toporišič in delo postopoma opravljal (na koncu je bilo tudi razmnoženo za interno Uporabo). V skladu z načeli Načrta za SP 1973 je nato predsedstvo uredniškega odbora bodočega SP predlagalo predsedstvu SAZU razširitev uredniškega odbora bodočega SP. in sicer tako, da se pritegnejo vanj kot uredniki naslednji: akad. dr. B. Kreft (kot zastopnik leposlovcev slavistov), prof, AGRFT Janko Moder, docent l''F dr. Breda Pogorelec, višji strokovni sodelavec SAZU prof. Stane Suhadolnik, upokojeni univerzitetni predu-vatel j prof. Boris Urbančie. Za ta predlog je predsedstvo komisije za pravopis, pravo-Tečje in gramatiko dobilo od predsedstvi SAZU ustno soglasje, nakar se je ta razširjena komisija začela sestajati na rednih tedenskih sejali od lb. 4. 1973, Vsega skupaj je bilo v letu 197? 30 skupnih sej. Posamezni člani komisije so prevzeli naslednje posebne referate: S, Suliadolnik za alfabetarij novega SP (razen tega je bil zapisnikar in izvrševalec Organizacijsko-teh ničnih del v zvezi z delovanjem odbora); dr. B. Pogorelec prvotno za osebna kistna imena, potem za ilustrativno gradivo gesel; B. I rban-čič prvotno za zemljepisna lastna imena, potem za vsa lastna imena; j. Moder za stilno kvalifikacijo. Na sejali je odbor obravnaval teoretične podlage za sestavo a! labetarija, za izbor last no imenskega gradiva, za stilno kvalilikacijo ter za ilustrativno gradivo. Do konca leta 197) je bilo v celoti opravljeno naslednje delo; 1. formuliran pretežni del osnovnega Ivesedila pravopisnega, pravorecnega. oblokoslovnega in na glasnega uvoda (100 strani) bodočega pravopisa: 2. izdelan koncept za sprejemanje besedja v slovurski del pravopisa: 3. .izdelana načela za stilno kvalifikacijo in ilustrativno gradivo slovničnih in temu tipu slovarja ustreznih leksikalnih kategorij; 4. izbrane besede za alfabciaiij slovarskega dela pravopisa, in sicer za črke A do F; 5. opravljena pomožna in tehnična dela, po vezana z realizacijo točk 1---4 in deloma že za delo ob slovenskem pravopisu v naslednjem (1974.) letu. Odbor je na iniciativo od zunaj dajal tudi mnenja o posameznih vprašanjih slovenskega knjižnega jezika in predlagal Kulturni skupnosti Slovenije vrsto del, ki bi jih bilo treba izdaii. V okviru te komisije je pripravljal 2. knjigo Ramovševega Zbranega dela dopisni član SAZL dr. Tine Logar. Publicistična dejavnost čianov predsedstva komisije in drugih urednikov SP je navedena pri institucijah, kjer so redno zaposleni, Dcfo za S P je v glavnem financirala Kulturna skupnost Slovenije. Načrt za delo v letu 1974 Načrt dela za leto 1974 obsegu, izdelavo: a) dokončne verzije pravopisnega, pravorečnega, obliko p lovnega in naglasnega dela novega pravopisa; bj stilističnega in ilustracijskega dela uvoda; c) polovice alfabetarija besedja za slovarski del pravopisa;, č) gesel (približno tretjino črk) slovarja, in sicer pravopisno, pravorečno, slovnično, stilistično in leksikuEno. INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE Poročilo o delu v letu 1973 Sekcij a za slovensko literarno Zgodovino V sekciji je delal znanstveni sodelavec dr. France Bernik. in sicer od začetka leta dalje v novem delovnem prostoru: v hiši na Novem trgu 3. Leto 1973 pomeni znaten napredek v delu sekcije, v njenem prizadevanju, da bi pospešeno uresničevali edieijski in znanstveno raziskovalni načrt s področja slovenske literarne zgodovine. V tem letu so trije sodelavci sekcije dokončali svoje naloge, tako da so bila ob koncu 1973 v tisku naslednja dela: Pismu Franu Leocu, HI. knjiga {v uredništvu in z opombami dr. Francetu Bcmikal. K&lob&kt T okopi* (v pripravi in s spremno študijo dr. Lina Legiše). Erbergov Poskus osnutka za literarno zgodovino Kranjske (v redakciji, z biografsko študijo in študijo o historiatu Poskusa osnutka izpod peresa dr. Milene Uršiceve). Navedene publikacije bodo izšle v začetku, najkasneje pa v prvi polovici prihodnjega leta. Dr. Bernik je opravljal sprotno delo sekcije za slovensko literarna zgodovino. Bil je v stikih s sodelavci sekcije, zlasti je spremljal pripravljalna dela za novo izdajo BrižinskiU spomenikov. Sodeloval je pri izdelavi gcselskega kataloga inštituiske knjižnice in z nekaj prispevki tudi pri Bulletin scientifique, sekcija B, Objave članov sekcije v letu 1973 Fr. Bernik: Ivan Cankar, Zbrano delo, XIII. knjiga. Glavni urednik Anton Ocvirk. knjigo pripravil in opombe napisal Irance Bernik {str. 221 do 301}. Ivan Cankar, Zbrano delo. XVII. knjiga. Glavni urednik Anton Ocvirk. Knjigo pripravil in opombe napisal France Bernik (v tisku}. Pisma Frana Lcvca. 111. knjiga (v tisku}. Odlomek iz cankariane, Sodobnost XXI. 1973. str, 617 621. Erotika v nekaterih Tavčarjevih pripovednih delili (v tisku). Sekcija za literarno teorijo Leta 1973 so v sekciji delali: znanstveni svetnik Drago Šegn, višja strokovna sodelavka Maj tla Stanovnik-Blinc, ki je bila novo nameščena 1, I. 1973. in pripravnik Darko Dolinar, ki je bil 15. IV. 1fJ7i stalno nameščen kot asistent. S pogodbo e delu za določen čas je bil z nepolno delovni» obveznostjo zaposlen v sekciji prof. Jeze T aganel od t. V. do 5. XII. 1973. Priprave za slovenski Literarni leksikon so potekale v okviru pogodb, sklenjenih s Skladom Borisa Kidriča in s Kulturno skupnostjo Slovenije. Delo je bilo usmerjeno predvsem v pridobivanje novih sodelavcev in v porazdeljevanje konkretnih delovnih nalog na osnovi že izgotovljenega in dokončno retligi-ranega alfabetarija in na osnovi občili redakcijskih napotkov, izdelanih posebej v ta namen. Poglavitna pozornost je bila pri tem posvečena osrednjim in glavnini geslom, no kateri h bo vsebinsko težišče leksikona in ki bndo hkrati tudi najobsežnejša. Sklenjena je bila vrsta posamičnih dogovorov in določeni so bili roki za izvedbo; za neposredne naloge so bile v veČini primerov podpisane tudi pogodbe s sodelavci. V delo oddanih je bilo 84 osrednjih in glavnih gesel in 246 stranskih. V rokopisu so bili že izdelani prvi sestavki. Delo pri dopolnitvi kartoteke slovenskih literarnoteoretskih terminoo in kartoteke neslovenskih literarnih, avtorjev z gradivom iz najnovejšega obdobja i943—1970 je potekalo v okviru pogodb, sklenjenih s Skladom Borisa Kidriča. Izpisanih je biki 254 letnikov periodičnih publikacij iz obdobja l%t —1970 ter dnevnega časopisja iz obdobja 1945—1950. Vloženih je bilo 54.282 novih uporabnih listkov, s čimer se je skupno število vseh uporabnih listkov povzpelo na 256.068, Pri tem delu je sodelovalo 21 izpisovulcev — študentov sluvistikc in primerjalne književnosti. Ker so bile to leto postavljene nnve kartotečne omare, jc delo na razmnoževanju kartotečnega gradiva lahko potekalo hitreje. Razmnoženih je bilo 36.738 predhodno redigi-ranili in selekcioniranih listkov, pri čemer je bilo v največji meri zajeto I udi že gradivo za kartoteko neslovenskih literarnih avtorjev. Literarno teoretska kartoteka je h i hi poleg geselskcga v celoli urejena še po avtorskem in po kronološkem vidiku, tako da je zdaj dokončno postavljena po vseh treh vidikih in dostopna za javno znanstveno uporabo, Z na novo prihajajočim in razmnoženim gradivom se dopolnjuje sproti. Razmnoženo gradivo za kartoteko literarnih avtorjev se je prav tako že sproii urejevalo ter se v grobem razpostavljelo po predalih tako po geselskem kot po avtorskem vidiku. Pri tem delu sta sekciji pomagala dva občasna honorarna sodelavca. Znanstveni svetnik Drugo Šega je v letu 1973 opravljal posle v. d. tajnika inštitutu in načelnika sekcije. Kot član redakcijskega kolegija Literarnega leksikona je pomagal glavnemu uredniku pri vzdrževanju stikov s sodelavci in sklepal z njimi konkretne dogovore. Usmerjal in nadziral je delo za dopolnitev kartoteke slovenskih literarnoteorctskih terminov in kartoteke neslovenskih literarnih avtorjev, sestavljal poročila o opravljenem delu in skrbel za njegov nemoteni potek. K trem doslej neznanim Levstikovim pismom iz Murnikove zapuščine je napisal spremno študijo o razmerju Levstik — M urnik in pisma, opremljena s komentarjem, pripravil za objavo. Napisal je končno redakcijo sestavka o novejši slovenski literaturi za ameriško izdajo enciklopedije Encpclopaedia Britarinica. Skrbel je za akvizicijo novih tujih strokovnih del za inštitutsko knjižnico. Mimo lega je bil Član začasne skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije, član upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča in posla hit- prosvctno-kult.urnega zbora skupščine SR Slovenije, Višja strokovna sodelavka Majda Stanovnik-Blinc se je najprej uvedla v delo sekcije in v sistem izpisovanja ter urejanja kartotečnega gradiva. Poleg sprotnih nalog se je največ ukvarjala z redakcijo in dopolnjevanjem gradiva za kartoteko slovenskih literarno teoretski h terminov ter s kontrolo izpiskov. Posebej je izpisala literarnoieoretske termine iz starejših publikacij: Vodnikovih Lublanskih nooic (1797—1800), Velike pra-tike (1795, 1796, !797) in Male pratike (1798, 1803). Sodelovala je pri sestavljanju seznama nacionalnih literatur za kartoteko neslovenskih literarnih avtorjev in pri redakciji gradiva za to kartoteko. Za Literarni leksikon je olxlelala geslo »izgubljena generacija«. Asistent Darko Dolinar je vodil skupino tzpisovalccv kartotečnega gradiva ter sodeloval pri redukciji tega gradiva. Za Literarni leksikon je obdelal geslo »pozitivizem v literarni vedi« {1. tlel). Od 16, do 19. novembra 1973 je sodeloval na strokovnem seminarju društva nemških prevajalcev v Bergneustadtu v Zvezni republiki Nemčiji in s tem v zvezi obiskal več znanstvenih in kulturnih ustanov v Kolnu in Dusscldorfu. Vpisan je bil tudi na podiplomski stopnji študija na oddelku za primerjalno književnost, kjer pripravlja magistrsko delo o Francetu KidTiču. Pogodbetli honorarni sodelavec: dipl. fil, Jože 1'aganel je sodeloval pri redakciji gradiva za kartoteko neslovenskih literarnih avtorjev. ObjaDe članov sekcije o letu 1975 Majda Statiovnik-RJine: Izhodišča Andcrsonovega liričnega romana, (Uvotlna študija li knjigi Sherwooda Andersona Te.....i smeh, Ljubljana 1973, sir-5—34.) Tre vod: Sherwood Anderson. Temni smeli. Zbirka Sto romanov 68. Cankarjeva zalo&ba. Ljubljana 1973. D. D o I i n a r : Pripoved o umetniku in iiiiieiuištvii. (Spremna beseda h knjigi Thomasa Manna Tri novele. Ljubljana 1973, str, 115—158. Prevod: Thomas Mann, Tristan (v knjigi Tri novele. Zbirka Kondor 136. Mladinska knjiga. Ljubljana 1973), Sekeija za biograf i k o, bibliografijo in dok umen taci jo S sklepom predsedstva SAZU z dne 28. nov. 1972 osnovana sekeija za biografi ko, bibliografijo in dokumentacijo še ni zaživela: .nima delovnega načrta ne vodje ne članstva ne delovnih prostorov i ji ne delovnih pripomočkov. Edino nekoč samostojna sekcija Slovenski biografski leksikon nadaljuje delo, vendar S pnčasuejšim tempom kakor prej. Na dvakratni razpis delovnega mesta po upokojitvi znanstvenega svetnika dr. Milene Uršič ni bil sprejet noben kandidat, tako da je ostal o mesto znanstvenega sodelavca nezasedeno. V redakciji SBL delata zdaj samo dva namesto vsaj štirih: znanstveni svetnik Alfonz Gspan in vil. strok, sodelavka Nada Gspan-Prašelj. Od srede julija do začetka decembra 1973 pogodbeno IS tedenskih ur zaposlenega asistenta dipl, fil, Jožeta Faganela smo uvajali v leksikalnló delo. Dne 6, dco, |*>~3 pa je bil razrešen dela v uredništvu SBL, ker je odšel za lektorja slovenščine v Pariz, V aprilu 1973 ustanovljeni uredniški odbor SBL, ki ga sestavljajo akademiki: predsednik dr. Anton Oevirk, člani dr. P. Blinc, dr. D. Kermauucr, dr. Fr. Koblar, dr. A. Kuhclj. dr. Andrej Župančič ter po službenem položaju glavni urednik Alfonz Gspan, tudi še ni prav zaživel. Iniel je eno samo sejo (19. aprila), na kateri je bilo med drugim sklenjeno, da bodo člani kritično pretresli alfabetarij 12, zvezka (urednik poslej ni prejel nobene pri pomije) iti predlagano, da se avtorski honorar od 12. zvezka du I je zviša od prejšnjih 1,200, i! in netto na l.ROO,— din brutto za idealno avtorsko polo. Uredništvo je šele dne 7. dec. 1973 prejelo obvestilo, da se predsedstvo SAZU s predlogom strinja, nakar je takoj začelo nakazovati po pogodbah s sodelavci že davno zapadle honorarje in akontacije. Žal zvišani honorar najbrž ne bo zadostna stimulacija avtorjev, ker je eden poglavitnih problemov preobremenjenost posameznih sodelavcev strokovnjakov, ki jih imamo nad sto in katerih dobršen del zato težko kvalitetno opravi [jo pogodbah termi-uirano delo. Prav tako neurejene kadrovske razmere v uredništva neugodno vplivajo na delovno vnemo zunanjih sodelavcev. Tudi smrt je posegla v Trste naših sodelavcev — zelo ohža-111 jemo izgubo dr. Melitte Pivec-Stele in prof. Zmaga Bufona. Prizadevanja uredništva za nadomestitev umrlih avtorjev in za pomladitev kadra zunanjih sodelavcev niso bila zmerom uspešna, vsekakor pa so bila zelo zamudna. Alf a bet arij 12. zvezka šteje trenutno CiH 1 gesel, in sicer zn črko T ~>6r>, II 79 in V (do Vlček) 237. Doslej smo zbrali za ta zvezek 264, za 13. zvezek 179 in za suplemeni 52 biografij. Težave so v tem, da ob vseli drugih delovnih obveznostih ena delovna moč ne more obdelati več ko 5 do 10 biografij na mesec. (imotuu sredstva so v redu pritekala s sofinanciranjem Kulturne skupnosti Slovenije. Uredniško delo je obsegalo razen redakcije biografij in neprestanega urgiranja po pogodbah časovno že zapadlih člankov- še de So s sodelavci, delo za alfabetarij, ki se nenehno spreminja {iz 12. zvezka smo izločili 156 gesel), sestavljanje mesečnih poročil in opravljanje drugih administrativnih poslov (razpošiljanje vprašalnikov, korespondiranje, zbiranje in urejanje časopisnih iztržkov in nakazila honorarjev). Zbirali smo arhivsko gradivo, stregli znanstvenim interesentom in publicistom z informacijami ter izpopolnjevali strokovno priročno knjižnico. Zelo diagoccna pridobitev je dar zagrebškega mestnega arhivarja v pok. Andreja Lj, Lisca: gre za izčrpne podatke na več sto listih o Slovencih, ki so študirali od 1777/78 do 1917,-IS na zagrebških srednjih šolah. Naročili smo osebno kazalo za memoarske spise dr. L. Cer-melja in ga dali slednjemu v dopolnitev. Alfonz (jspan je urejal zbirko Monumenta litterarum slo-venicarum, sodeloval pri izdaji zbirke Geschichte, Kultur und Geisteawelt der Slowenen (Miineben) ter prispeval članek o slov. književnosti od začetkov do moderne v ameriško izdajo enciklopedija Encyclopaedia Britannica. Honorarno je predaval na Pedagoški akademiji, bil član komisije za priznanje kvalifikacije bibliotekarske stroke, član upravnega odbora Slovenske matice in revizijske komisije Slavističnega društva Slovenije. Na povahilo Slov. gledališkega muzeja sodeluje pri ureditvi spominske sobe A. T. Linharta v radovljiškem muzeju. Nada Gspan-Prašelj je stalna sodelavka Ostcrr. biograpbi-sehes Lex ikon, ki ga izdaja Avstrijska akademija znanosti na Dunaju, in sicer za biografije o Slovencih od 1815 do 1950. Objave članov sekcije o letu 19?3 A. G b p a n : Nov italijanski prevod Prešernovega Krsta pri Savici. Snovanja J973. št. 13. 14, 17; Slovenska književnost v dobi razsvetljenstva. Studia Slavita .\eademiae seieutiarum Hungarica (izšlo z letnico 1972. str, 28B do illl!; Vladimir Bartol, Leksikon pisaca Jugoslavije L, 1&5—00: Neznani Srečko Kosovel. Prostor in čas 1973, 418—48, 561— ponatis članka o Josipu Jurčiču v: Muljava kot kulturni in narodu! spomenik. Lj. 1973, str. 3 — 14. N. G S p a 11 - P ra S e I j ; Biographische lorsehungen in 31owenien. Anzciger der phil.-hisi. Klasse der Osterr, Akademie d. \Vis8. 1 tO. jahrgang str. 131) do 100; v 2t>. zvezku Osterr. biographischcs Le:* ikon. Dunaj 1973, biografije; R. Maister, M. Majar-Ziljski. D, Majaron, družina Majdič, Fr. MalavaStč, M. Malovrh, Jos. Mantnani in Mih. Mar kič. Inštitutska knjižnica V letu 1973 se je knjižni fond povečal za 837 knjig in revij. Tekoči prirastek smo vpisali v kataloge (abecedni, signaturni. geselski). razen knjig in revij (skupaj 271), ki smo jih prejeli v mesecu decembru. Knjižni fond iz leta v leto bolj nurašča. Letos se je še posebej povečal z izrednim nakupom prof. Šolarje ve zapuščine v Vrednosti 13.151,- din. Problem prostora za knjige je vedno bolj pereč, zato bo nujno v letu 1974 namestiti še dodatna knjižna stojala in obenem preti rediti prostor v knjižnici. da bo kolikor toliko primeren za delo. Prostor je namreč zeio hladen (nepod kleten, slalio ogrevan). Nji dom je bilo izposojenih 462 knjig m revij, v čitalnici pa 290. Tajniški delovodnik vseli treh sekcij hiši ¡juta je obsegal 3R3 številk. Načrt za delo v letu 1974 Sekcija za slovensko literarno zgodovino Spremljanje dela avtorjev, k t sodelujejo pri uresničevanju edicijskega utičrla. in pritegnitev novih moči k sodelovanju. V središču prizadevanj bosta /lasti dve publikaciji, ki se bližata dovrši t vi: Dr. Legi .se v a izdaja Pisanic in Berčič-Ruplova izdaja Pisem Primoža Trubarja, (Dr. Branko BereiČ zaradi drugih obveznosti lii mogel pravočasno končati dela in je v soglasju z upravnikom Inštituta akad. prof. dr. Antonom Ocvirkom pomaknil rok oddaje rokopisa v prvo polovico leta 1973,). Sekcija za literarno teorijo 1. Uredniško delo za Literarni leksikon: nadaljnje sklepanje dogovorov s sodelavci, pridobivanje novili sodelavcev in poraz-deljevanje nalog: nadaljnja izdelava temeljnih in glavnih gesel; zbiranje bibliografskih podatkov in dokumentacije za ta gesla: redigiranje rokopisov. 2. Dopolnjevanje kartoteke neslovenskih literarnih avtorjev in kartoteke slovenskih literarnoteoretskih terminov z gradivom iz najnovejšega obdobja (1945—1970): delo z izpisovale!; sprotno razmnoževanje novega terminološkega in nadaljnje razmnoževanje imenskega gradivu; nudaljnje ureja nje in postav ljunjc kartoteke neslovenskih literarnih avtorjev. 3. Preučevanje in obdelava posameznih vprašanj iz literarne teorije s posebnim oziroin na slovensko literaturo. Sekcija za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo Število v uredništvu ¡SBI-. stalno zaposlenih sodelavcev je treba nujno povečati od dveh na Štiri: na 2 znanstvena sodelavca, enega strokovnega sodelavca in 1 asistenta. Tekoče uredniško delo: zbiranje in redigiranje biografij, arhivskega gradiva, stik s sodelavci, preverjanje, ekseerpiranje, informacijska služba in drugi tekoči opravki. 1 nit it u t a k a kn jižn ica Obdelava tekočega knjižnega prirastka in geselska obdelava starejšega knjižnega fonda, kolikor ho to mogoče. Postavitev novega prirastka. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Poročilo o delu t let ti 1973 Siruktura Upravnik: akademik prof. dr. France K o bi ar (od 1. julija 1972). Sekcije in osebje: Sekcija za ljudsko slovstvo: znanstveni svetnik dr. Milko M a t i Č e t o v. Honorarna sodelavka s polovičnim delovnim Časom: Albina Strubelj (od 1. oki. 1973 do konca leta). Sekcija za ljudske šege in igre: znanstveni svetnik dr. Niko Ku r e t, asistentka Helena Loža r- Po d logar (oil 17. septembra 1973 do konca leta na porodniškem dopustu), — Sodelavka S polovičnim delovnim časom: Angela Berkopee. Sekcija za ljudsko glasbo in ples: znanstveni svetnik dr. \ alens V o d usek in strokovni delavec Jnlijan S 1 r a j n a r — mazikologija; znanstveni svetnik dr. Zmaga Kamer in asisteni Marko l e r s e g I a v — tekstologija: prof. Mirko R a -m o v š — ples. Tajnica: Frančiška K o m J j a n e c. Sekcija za materialno kulturo: zuanslveni sodelavec dr. Anton C e v c. Knjižnica: bibliotekarka dipl. etn. Sinja Z e m l j i č - G o-l o b (od 1. okt. 1973). Tajnik: dr. Niko K ure t. Kolegij: Na sestankih (19. juti., 20. marca, 22. maja in 19, dec, 1973) razprava o tekočih inštitulskih zadevah, Kadrovski problemi: Predlagali smo sistem i zirano mesto asistenta za I. sekcijo in za IV. sekcijo ter sisteinizirano mesto administraturke-dokamen taristke. Sekcija za ljudsko slovstvo Ko je na koncu leta 1972 izšla antologija ljudskih liričnih pesmi Rožice iz Rezije, se je Maiičetov tudi še ob prvih obiskih v Reziji po novem letu 1973 moral — rad ali nerad — prepustiti zbiranju ljudskih pesmic. Izrabil je priložnost — po načelu: kuj železo, dokler je vroče — in v kratkem S asu zapisal nad sto pesemskih besedil, deloma novih deloma variant k že prej znanim. Medtem ko je na terenu še poslušal peseniske odmeve, pa je v kabinetu zafe! intenzivno prepisovati pravljice s trakov in v knjižno slovenščino. Namenil se je namreč, da po desetih lelilí zbiranja (1962—1972) v letu [973 pokaže vsaj skromen izrez iz svojega dela tudi širši javnosti. Lotil se je živalskih pravljic ne saino zato, ker ko le-te na prvem mestu v mednarodnem klasifikacijskem sistemu (Aarne-Thompson št. 1—299), ampak tudi zato, ker so lepo zaokrožena celota in v primerjavi z drugimi pripovednimi zvrstmi nemara manj številne, se pravi laže pregledne. Med več ko tri tisoč pripovednimi enotami, kolikor jih je doslej v Reziji posnel na trak. je bilo živalskih pravljic okoli 240, Šestdeset (in še tri neoštevilčene povrhu) je odbral in predstavil v antologiji Zverinice iz Rezije, ki je izšla v začetku decembra 1973. Besedila so pač taka, da ob njih lahko uživa tudi otrok, vendar gre za pravo znanstveno delo. kot pričajo obsežni predgovor, tekstno kritični in primerjalni aparat. Skrb za izdajo knjige m založniško breme je tokrat prevzela Mladinska knjiga. Zverinice iz Rezije so prva slovenska zbirka pristno ljudskih pripovednih tekstov, ki jih je Matičelov samo zaradi odmaknjenosti rezijanskega narečja približal knjižnemu jeziku: devet izvirnikov pa omogoča vsaj delno kontrolo nad i o »operacijo«, ki se ji ui bilo moč izognili. Avtorji besedil niso skriti kje na koncu, v drobnem tisku, ampak vsakomur vidno navedeni sproti, kukoi je navada pri izdajah literarnih tekstov. Da gre resnično za literarne tekste, se je lahko prepričala zbrana publika. ki je ob predstavitvi knjige v Ljubljani (13. 12.) in v Prstu (11. 12.) imela priložnost slišati eno oz. dve rezijan.ski pravljičarki I Jelico v Borovičju obakrat, Dorino Ciinkino samo v Trstu) in občudovati njuno besedno oblikovalno mojstrstvo. Poročevalci Pri m. devnika. Dela, Dnevnika. Ti in Prosvetnega delavca so to soglasno potrdili: nastop .v Trstu je bil ocenjen kar kot literarni večer*. Zaradi velikega števila posnetih rezijanskih pripovednih tekstov si Matičelov že dolgo prizadeva, da bi si za transkribiranje našel v vsaki vasi vsaj po enega sodelavca domačinn. Prvič se mu je posrečilo leta 1973 v Bili. kjer mu je učiteljica Marija Di I.enardo vd. Barbarino (Marica Cúukina) med počitnicami prepisala dva trakova, začasno kar v italijanskem pravopisu. Honorarna knjižničarka Albina Širubljcva je poleg svojega knjižničarskega dela pomagala dr. Maiieetovemu določati do- mače i iskane variante in mednarodne paralele (po sistemu Al) k zbirki živalskih pravljic iz Rezije. Proti koncu leta, ko je knjižničarsko delo prevzela nora bibliotekarka, je začela sistematično urejali pripovedni arhiv. Za 1o in za II. sekcijo je eks-cerpirala gradivo, ki ga je zbrala Ema Plaveč v Lučah v Savinjski dolini poleti 1970, 1971 in 1972, Sekcija Za ljudske šege in igre Nadaljevalo se je delo za raziskovalno nalogo i (ženitovanj-ske šege) in 2 (maske) po pogodbah s Skladom Borisa Kidriča. Ad, 1, Nosilka naloge je Helena Ložar-Podlogar. Informa-torska mreža se je skrčila na 198 informatorjev. Od teh je doslej 98 50 gradivo oddalo. V 7 slovenskih občinah še vedno nismo mogli najti informatorja. Število Temeljnih kulturnih skupnosti, s katerimi sum sklenili dogovore o financiranju informatorjev, se je dvignilo un 23 (=39%), Dohajajoče gradivo se sproti prenaša na perforirane kartone: v I. 1975 smo to opravili za 54 krajev. Načrt, da bi do konca leta 1973 zbrali gradivo vseh informatorjev, se ni uresničil. Zalo nastopa premor v pogodhenem odnosu do Sklada Borisa Kidriča. Anketna akcija (življenjski ciklus: rojstvo, ženitovanje, smrt) se bo nadaljevala, ko bo do kraja zbrano gradivo o prvem delu ankete (= o ženilo-vanjskih šegah). Šele nato bo mogoče nadaljevati z novo anketo (o šegah ob rojst vu in oh smrti). Nosilk in dopust je tekočo akcijo nekoliko zavrl, Ad. 2. Nosilec naloge je dr. Ni ko Kurct, Zbiranje gradiva in S tem izpopolnjevanje vrzeli se končuje. Zavzeto je pomagalo nekaj študentk iu študentov etnologije, ki so v letu 1973 raziskali nadaljnjih It terenov in odda 11 zbrano gradivo. Baziskave čakajo še 3 tereni. Elalmrat ho treba oddati do konca leta 1974. Sekcija za materialno kulturo Sekcija je bila ustanovljena konec leta £972, vodi jo dr. Tone Ceve. Njegova prva skrb je bila, da osnuje arhiv materialne kulture {prav tako kot imajo svoje arhive vse druge sekcije), v katerem se zbirajo zapisi s terena, izpisi iz že objavljenih tiskov ter foto in dia gradivo. Tako je bilo v letu 1973 ji ri dobljen i h 350 posnetkov; za začetek vsekakor vzpodbudno število. Ožji raziskovalni načrti te sekcije SO bili povezani Z raziskovalno nalogo, ki jo je 1. Cevc predlagal Skladu Borisa Kidriča v sofinanciranje (več o tem gl. v načrtu za leto 1974)- V ta namen je obiskal 6. 9. 1973 Belsko planino nad Koprivnikom v Bohinju, kjer je dokumentiral več »hišic«, občasno naseljenih lesenih brunaric za kosce, in r>svis]j«f lesenih stavb za shranjevanje sena. 2 isto nalogo je v dneh -9. septembra 1973 obiskal tudi senožetno planino V oje v Bohinju, Obisk nižjih planin je bil zelo poučen; tako se je med drugim pokazalo, da so nekdaj gradili nad tla dvignjene stanove >na kobilah« ne samo i višjih planinah, ampak tudi na nekaterih nižjih planinah (do višine okrog 1009 m). Da hi raziskal različne tipe lesenih ključavnic v Sloveniji, je T. Cevc obiskal 12. 3. 1973 Trzin, 12. 7. 1975 Male 1 ipljene pri Turjaku in 29. 8. 1973 Belokruujski muzej v Metliki. Ob 80 letnem jubileju slovenske planinske organizacije je T, Cevc za razstavo 80 let slovenske planinske organizacijo ¡Arkade v Ljubljani. 23. ti.—5. 12. 1975) pripravil etnološki del; z več kot 150 eksponati in fotografijami, ki jih je zbiral v slovenskih etnografskih muzejih in dopolnil z gradivom Inštituta za slovensko narodopisje, je tako predstavil del kulturnega izročilo slovenskega gorskega človeka iz konca 19. stoletja. Za razstavni katalog je pripravil tudi spremno besedilo k etnološkemu delu razstave. Knjižnica Ko je nastopila dne 1. okt. 1973 nova moč» bihliotekarka S. Zcmljič-Golob. ji je dolgoletna višja knjižničarka A. Strub-Ijeva predala knjižnico in jo vpeljala v poslovanje. Knjižni fond se je v letu 1973 j jo večal za 262 knjig in 235 zvezkov revij. Oh koncu letu je tako štela knjižnica 2866 knjig. Stvarni katalog knjig in revij naše strokovne knjižnice je obsegal do konca I. 1973 približno 1100 gesel, od tega jih je kake tri četrtine iz duhovne in .socialne, osiala četrtina pa iz materialne kulture. V I. i975 se je šc bolj kot prej dopolnjeval stvarni katalog z izpisovanjem iz revij. Xa dom je bilo izposojenih 82 revij in knjig. Dokumentacija Sekcija za ljudske šege in igre. — K dokumentaciji smo prispevali predvsem anketno gradivo o ženitovanjskih šegah. Na približno 7400 perfonrnih kartonih iz leta 1973 je zabeleženih iz 34 krajev ok, 50.000 podatkov. Prav tako se zbira gradivo o maskah. V l. 1973 raziskani tereni so dali 585 podatkov iz skupaj 65 krajev. Arhivi. — Z dvema honorarnima sodelavkama študentkama smo nadaljevali invenlarizacijo splošnega gradiva (v 1, 1973 novih številk 413) In fototeke (v 1. 1973 novih kartonov 400). — Diateka je še neurejena. Orientacijsko smo se Hoteli seznaniti z možnostmi računalniške obdelave nabirajočega se gradivu. V ta namen smo povabili na poseben sestanek dne 29. jun. 1973 Mirka V i n t a r j a , konzul ianta pri Republiškem računskem centru v Ljubljani. Pokazalo se je, da ima glasbeno-narodopisna sekcija za zdaj še največ možnosti za uporabo računalniške tehnike. Na razpis Kulturne skupnosti Slovenije smo prosili za pogodbeno subvencijo za izdelavo dup lika tov naših dokunten-larnih filmov, ki obstoje samo v unikatu; namen: hramba v varnem depoju. Publikacije Izpadi električne energije so povzročili zastoj V izdaji 2. letnika inštitutovega zbornika I raclitiones, kt In moral iziti 110-vemhra 1973 {rokopis oddan v tiskarno 26. junija 1973). Uredniški odbor se je izpopolnil z itn i v. j>rof. dr. "Vilkom Novakom kot predstavnikom materialne kulture. Drugi zvezek se je vsebinsko že močno približal zasnovani zamisli zbornika; med drugim prinaša 63 recenzij strokovnih publikacij. Milko Matičetov je pripravil drugo zbirko iz svojega režija nskega gradiva, šojtek živalskih pravljic pod naslovom Zverinice (gl. Objave!), Kot soizdajatelj je zastopan poleg Mladinske knjige v Lj, in Založništva tržaškega tiska v Trstu tudi Inštitut za slovensko narodopisje. Film Starih filmov spet nismo mogli ne montirati ne kopirati. Posneli smo februarja 1973 v Gornjem Seniku film o pornbskem borovem gostiivanjiii (Julijan Strajnar, 8 mm. color, 70 m). Na sestanku etnološke sekcije Raziskovalne skupnosti Slovenije rine 25, oktobra 1973, posvečenem etnološki dokumentaciji, je imel Niko Kurei referat o etnološkem filmu; za to priložnost je tudi sestavil začasni seznani vseh naših etnoloških filmov: a) od 1945 do 1956 in b) inštitutskih filmov, ki so jih posneli do danes Inštitut za slovensko narodopisje in Glasbeno-n h rod opisni inštitut, deloma tudi s sodelovanjem TV Ljubljana m nekaterih produccntov (Viba-filmi. Seznam naj bi bil izhodišče za slovensko etnološko filmografijo. ki jo bo izdelal kot raziskovalno nalogo s pogodbo Sklada Borisa Kidriča Naško Križnar, kustos nOvogoriškega muzeja. 14. Festivala sociološkega in etnološkega filma (Festival de i Popoli) s seminarjem o etnološkem lilniu v dneh od 3. do 9. decembra 1975 v Fircncali se je udeležil Niko Kuret kot predstavnik Jugoslovanskega odbora za etnografski film, farsiDO folklore Velja poročilo iz I. 1972. Iz kadrovskih in finančnih razlogov inštitut svoje naloge na tem področju ni mogel opravljati. Organizaciji! znanutoenega dela S Skladom Borisa Kidriča smo sklenili dogovor za sofinanciranje raziskovalne naloge Občasno naseljena bivališča v Sloveniji (nosilet: Anton Cevc) in podaljšaSi za naslednjo ¡2) fazo pogodbo za »looerinko etnološka bibliografijo (nosilec junez Bogataj). Pogodba za anketo o šegah in verovanjih življenjskega cikla (B, ženitooanje) je začasno ustavljena zaradi dopusta nosilke (H. Ložar-Podlogarjeve) in zaradi zastoja v dotekanju gradiva. Pogodba za raziskovanje mask se je iztekla, izdelati bo treba elaborat (do konca L 1974). Pogodba za raziskovanje bajk je začasno in suspenso, ker je nosilec (Anton Cevc) prevzel dolžnost v IY. sekciji, počakati bo morala bodočega asistenta i. sekcije. Vsi znanstveni delavci so aktivno sodelovali v etnološki sekciji raziskovalne skupnosti Slovenije, se udeleževali številnih sestankov (8) in kot člani raznih komisij prevzeli konkretne naloge v organizaciji raziskovalnega dela. Za sodelovanje pri Etnologiji Južnih S ion a hod je inštitut v soglasju z zastopniki vseh slovenskih etnoloških ustanov po svojem predstavniku v Med akademijskem odboru za raziskovanje življenja narodov in narodnosti Jugoslavije Nikom ku-retoni postavil določene pogoje. Ker jih odbor niti nt vzel na znanje, se je naš predstavnik distancira! od nadaljnjega sodelovanja v odboru in pri delu za nameravano izdajo. Domači kongresi in zborovanja Sodelavci inštituta so se udeležili občnega zboru Slovenskega etnografskega društva dne 20. jan. 1973. Namesto dr. Nika Kureta, ki je odstopil, je bil izvoljen za predsednik« dr. Milko Mat ¡četo v. 20. kongresa Zveze društev folkloristov Jugoslavije v dneh od 27. sept. do 1. oktobra 1973 v Novem Sadu so se udeležili Valens Vodušek, Zmaga Kumer, Mirko Ramovš, Julijan S t rajna r in Marku Terseglav. Posvetovanja in skupščine Etnološkega društva Jugoslavije na OtoČeu pri Novem mestu od 15, do 19. okl, 1973 se je udeležil Niko Kuret: na začetek sta prišla tudi T. Cevc in M. Matice tov, ki je zborovanje pozdravil v imenu Slovenskega etnografskega društva. Tone Cevc in Niko Kuret sta se udeležila posveta o ljudski arhitekturi h posebnim ozirom na kašče i/ Tuhinjske doline dne 21. decembra 1975 v muzeju v Kamniku. Inozemske prireditve ipd. V dneh od 27, febt. do 5, marca 1973 je Niko Kuret obiskal razstavo mask v kolnskem Mestnem muzeju in si ogledal del knlnskega karnevalu. Med svojim letnim dopustom je Milko Matičetov na turističnem potovanju po Rusiji julija mesecu obiskal v Leningradu Institut etnografije i m. M i ki uho Makluja in njegov muzej, obenem pa imel tudi nekaj pogovorov s kolegi v Leningradu (K. V. Čistov, I. G. Levin, B, N. Putilov) in v Moskvi (N, Kru-snovskaja. A. E. Supron. N. L Tolstoj). Sodelovanje z RTV Na prošnjo programskega vodstva oddaj na valu 202 je prispevala Helena Ložar-Podlogar naslednje oddaje: Gregorjevo (I i. 3. 1973), Prvi april fl. 4. 1973), Fantovska družba (20. 5. f975}, Niko Kuret pa oddajo Jurjevo (22. 4. 1973). Heleno Ložar-Podlogar je naprosila sodelavka Radia Koper za intervju o ljudskih šegah (oddaja 8, 3. 1975), Helena Ložar-Podlogar je sestavila tudi komentar ob kmečki oheeti (27. 5. 1975). Sodelovanje o družbenih organizacijah Tone Cevc je član Sveta za proučevanje in varstvo okolja SAZU, član odbora Slovenskega etnografskega društva in član odbora Etnološkega društva Jugoslavije, podružnice za Slovenijo, Niko Kuret je član komisije za priznanje muzejskih nazivov pri Muzejski skupnost! Slovenije, član odbora za narodni život i običaje pri JAZU v Zagrebu, član odbora za folkloro in odbora za lutkarstvo pri Zvezi k uit urno-prosvetni h organizacij Slovenije, do 20. jon, 1975 je bil predsednik Slovenskega etnografskega društva. Imenovan je bd za stalnega člana v Med-akademijskein odboru za raziskovanje življenja in običajev narodov in narodnosti Jugoslavije v Beogradu (namesto akademika uu i v. prof. dr. Sv. Ilešiča. ki je odstopil). Demo s in International Folklore and Folklife Bibliograph^ Redakcijo refcrülov za Demos je prevzel« Helena Ložar-Pod logar, prav tako redakcijo slovenskega gradivu zu International Folklore and Folklife Bibliography. Predstavnik nacionalne redakcije Demosa za SRS je do nadaljnjega Niko K ure t. Predantmja, .sfrofroona oodstoa ipd. T. Cevc je v Slu venskem etnografskem društvu 3. 1. 1973 predstavil pripovedno izročilo o živalih z zlatimi parklji. N. Kuret je na prošnjo društva Exlibris prevzel strokovno vodstvo ob obisku štelivanja v Zahomcu dne 9. sept, 1973. M. Matičctov je predaval o rezijanškili živalskih pravljicah dne 3. aprila na sedežu Slovenskega etnografskega društva v Ljubljani, dne It, decembra v Slovenskem klubu v Trstu in dne 13. decembra v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani. — Dne 15. junija je predstavil Rezijo udeležencem ekskurzije, ki jo je priredila sindikalna podružnica SAZL' in Avtorske agencije. Obiski Februarja 1973 se je mudila pri nas prof. Irena Pavlic i/ Stevanovec v Porabju, zdaj čhmica Odbora Južnih Slovanov v Budimpešti. Dne II. aprila nas je obiskal niiinehcnski profesor dr. Leopold Kretzftnbacher, ko je skozi Ljubljano potoval v Istro. Dne 1- junija je prišel k nam na pogovor zaradi sodelovanja p vi Zborniku IVaditiones dr. Erich Pruuč, asistent pri slovanski stolici univerze v Gradcu. Dne 3. julija se jc oglasil v našem inštitutu baskovski etnolog 1'ermin Leizaola z univerze v Sau SebastianU, ki je čez Jugoslavijo potoval v Grčijo. Domenili smo se za zamenjavo literature. Oh Seminarju slov. jezika, literature in kulture v prvi polovici julija sta se oglasila pri nas prof. ti. B. Pellegrini iz Padovc iti prof. A. M. Raffo iz. Firenz. V začetku septembra je biia na kratkem obisku v inštitutu dr. M. Kundegraber iz Siainza (Avstrija). Objave; T. C e v c : Kulturno izročilo našfcga gorjana. Razstavni katalog ob 90-lelniei slovenske planinske organizacije. Ljubljana 1973, str. —15. ■ ■ Nekaj povedk iz Griniovcev, Planinski vcstnik 9, 1973, sir, 444—+47. — Pripovedno izročilo o gamsih z zlaümi parklji iz Kamniških Alp, Traditiones 2, 1973. str. 79—9(1, — Vlastu Kopaču ob 60-letnici, Glasnik SED ¡973, št. 2. str. 14. — (Oc.:) »Alpcs orten talesi, Redegit R. Wildhaber, München 1972, Traditiones 2, 1973, str. 517 318, — Kmečka hisa na slovenskem alpskem ozemlju. Vodnik po razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju. Ljubljana 1970, Traditiones 2, 1973. str. 331—332. — Kraška hiša. Vodnik po razstavi, T.jubljana 1969, Traditiones 2. 1973, str. 129—331, — Haus und Hof in Österreichs Landschaft, Wien 1973, Tradiliones 2, 1973. str. 325—530. — M. Mušič, Arhitektura slovenskega kozolca, Ljubljana 1970, Tradiliones 2, 1973, str. 288—289. N. Ku ret: Sur le culte de St. Martin en Sloveliie. tLes Annales Martin ien-nes.i Tours, no 98, juhi 1973. pp. 8—13. — Komisija in Inštiiul za slovensko narodopisje. Nastanek, razvoj, delo. (Nadaljevanje.) Tradiliones 2, 1973, str. 5—33. — K fenomenologi ji maske. Nekaj aspek-tov, Traditiones 2t 1973, sir, 97—120. — še k pravdi o ziljskem šteh-vanju, Traditiones 2. ¡973, sir, 229—232. — [z inštituta za slovensko narodopisje, Traditiones 2, 1973, str. 253—234. — Alpes Orientale« VI in Vil (Thusis 1970, Brisen 1972), Traditiones 2,1973. str. 2()5—264. Arheološki vidiki v narodopisju, Traditiones 2, 1975. str 25N 242. (Oc.:) O. Romuald-Lovrenc Marušič. škofjeloški pas i j on. Delo 15 (3. maja 1975), šL 12tl. sir, 24. (Oc.:) K roparske zgodbe. Pripoveduje Joža Ber-tpncelj. Del" 15 (iS. 8, 1975) št, 223 CA a konec tedna, str. 18.). -(Oc.:) Leopold Kretzenbacher. Rituelle Wahlvcrbrüilerung in Siidost-enropa, Erlebnis wirklichste it und Erzählmotiv. Buy. Akademie d. Wiss., Phil.-histor, Kl., Sitzungsberichte, Jg. 1971. II, 1, München 1971, v: Narodna timjeinost, Godišnjak Instituta za narodna umjet-nost, god. 1972, kuj. 9. Zagreb 1973, str. 204—205. — (Oc,:) Leopold Kretzenbacher. Versöhnung im Jenseits. Zur Widerspiegelung des Apokatasta si s -Denkens in Glaube, liachdich Einig und Legende, Bay. Akademie d. Wiss., PhiUhistor, Kl.. Sitzungsberichte, Jg. 1971. iL 7. München 1971. v: Narodna umjetnost. Godišnjak Instituta za narod lili um j et Höst god, 1972, knj. 9., Zagreb 1973 str. 2iy>—206. — (Oc.:) O. Romuald Marušič: škofjeloški pasijon, Traditiones 2. 1975. str. 269—270. — (Oc.:) Fr. Baraga. Knjiga o Indijancih, Traditiones 2. 1975, Str, 289 290. (Oc.:) J. W. Valvasor, Die Ehre des Ilcrl-zofcthums Crain I-III, Traditiones 2, 1973, sir. 290. — (Oc.;) Internationale volkskundliche Bibliographie. Traditiones 2. 1973, str. 3!6 do 317, — (Oc:) P, Vlahovič. Običaji, verovanje i praznovcrice. Traditiones 2. 1973. str. 294—296. — (Oc.:) Farsaniti Maszkok, Traditiones 2. 1973, str. 313. - B. Wolfram, Prinzipien und Probleme der Brauch t u msfor schling. Traditiones 2, 1973, str. 507 308. — (Oc.:) »Demos«, Traditiones 2. 1973. sir. 337—338, — (Oc.;) Le livre slovene, Traditiones 2. 1973. str. 554. — (Oc,:) P. Kostič, Poreklo i zna-čenje godišnjih običaja, Traditiones 2. 1973, str, 329. — (Oc,:) A. G-ceri, L. Cicert. II Carnevale in Friuli, Traditiones 2. 1973, str. 303 do 505. — (Oc.:l Kaj^ časopis za kulturu i prosvjetu 5, 1972, Tra-ditiones 2, 1973. H. Ložar-Podlogar: ZenitOvanjske šege t Prekninrju s posebnim ozirom na Purabje, Tradiiiones 2, 1973, str. 121—145. — Drobci iz pohorskih zapiskov, Traditiones 2, 1973. 216—220. — (Por:) Koroški delež zadnjih let, Traditiones 2, 1975. sir. 253 - 237, (Prev.) R. W. B redni eb, Pesem kol tTguvsko blago. Tradiiiones 2. 1973, str. 24"--25L (P rev.:) Chr, \akarrlski, Bulgarinrho Volkskmide [+ Br. Rusič), Traditiones 2, 1973, 390. M. M a 1 i č e t o v ; Babica ziblje vtiučka. (Puknjižena pesmica s Stolbice v Reziji), Ciciban 28/0, jua. 1973. str. +52. — Dishovin v Brkinih, Tristo lei pričevanj o otroku, rojenem v kačji podobi, Tradiiiones 2. 1973, str. 03—78. — Jenkova kralkočasnica o ukradenem oslu (Al 1529), Jezik in slo vsi vo 19/3, dec, 1973, str. 96—98. — Lisica in petelin. Ljudske pravljice. Zapisal in poknjižil Milko Malice lov. Ilustrirala Ančko GoSnik-Godec. Ljubljana 19?3 (MK. Knjižnica Čebelica 164L 16 stTani, — Lisica padla z motorja, tPoknjižcna pripoved godca Cvvankale iz Bile v Reziji). Ciciban 29,6. dec. 1973. str. 170—17i. Opombe k Merkiijevim tarčmnnskim zgodbicam. Traditiones 2. 1973, sir. 21i—2lt>. — Osojani plešejo. {Poknjiženai pesmica s Stolbice v Reziji), Ciciban 2S/13, jim, 1975. sir. 453. — Pesem in pravljica v Reziji. Xovi lisi 22/969. Trst, 20, dec, 1973. sir. 13. — Zverinice iz Rezije. {Izbor ljudskih živalskih pravljic.) Ujel in udomačil Milko Matičctov. S podobami približala Ančka Gošnik-Godec. Ljubljana-Trst 1973, S*, 241 (+ 3} strani. — Ob obletnici Rožic in ob izidu njih dvojčka — Zverinic iz Rezije, Zaliv it. 44—45. Trst, dec. Vfth. sir. 369—375. Načrt za delo v letu 1974 Sekcija za ljudski) sloDstoo Nadaljevali bomo raziskovanje ljudskega pripovedništva v Reziji z zbiranjem posebej na Koritu in v Učji. Sekcija z s ljudske šege in igre Dokončno bomo skušali zhrati gradivo zamudnikov pri anketi O ženitovanjskth šegah, ga prenesli čim več na perlonrane kartice in začeli obdelavo gradiva. Pri p Ivi vil i bomo vprašal nieo za drugi del ankete (šege ob rojstvu in smrti). Obdelali bomo zbrano terensko gradivo o maskah na Slovenskem v elaboratu za SBK. Sekcija za materialno kulturo Nadaljevali bomo raziskave občasno naseljenih bivališč v Sloveniji. Evidentirali bomo gradivo, ki ga hranijo v slovenskih etnoloških muzejih, nadaljevali raziskave na terenu (er začeli izpisovati etnološke članke iz časopisov, revij in knjig s področja materialne kulture. T. Cevc bo pripravil pregled novejših objavljenih del. razprav in člankov o slovenski ljudski erhitek- turi kot predpripravo za teoretična izhodišča za etnološko raziskovanje slovenske ljudske arhitekture. Ce prejmemo predlagano subvencijo Kulturne skupnosii Slovenije, bomo priredili spomladi 1974 razstavo, ki naj bi pokazala 25 lel dela našega inštituta. V načrtu imamo izdajo naslednjih publikacij: Tradiiioncs 3 (1974); Graf ena uer, Lepa Vida (2., predelana izdaja); Dravec, Glasbena folklora Prlekije; M. Ramovš, Plesi Bele krajine; G, Križnik, Pravljice iz Motnika (ur. Milko Matičeiov). Plošča: Vodnšek-Slra jnar, Petje starejšega stila večglasja. Sekcija zn glasbeno in plesno narodopisje Poročilo o delu v letu 1973 Stanje Osebja je osialo v tem letu ueizprenienjeno (gl. poročilo za 1. 1972). S 13. ITI. je bil V. Vodušek izvoljen za znanstvenega svetnika, z 9. 1TL enako tudi Z. Kumer. Za dokumentacijsko delo pri pripravah za izdajo korpusa slovenskih ljudskih pesmi je sekcija privzela kot pogodbena zunanja sodelavca Ferda Juvanca, prof. glasbe v pokoju, in Mitrijo Šuštar, višjo strokovno sodelavko v pokoju. 'Terensko raziskovalno delo in zbiranje $radioa. Opravljene so bile naslednje terenske ekskurzije in snemanja: 27. IL Kamnik (V. Vodušek s Kali Turk); 3. 4. 111. Gornji Senik. Porabje: film arije in slikanje borovega gostuvanja< (J. Strajnar); 22. IV. Št. Vid pri Stični (V. Vodušek); Selc nad Borov I jam i, Koroško: dogovor s pevsko skupino mož in izbira repertoarja za snemanje v Ljubljani (V. Vodušek); 24. VI. K ras nji vrh. Bela krajina (M. Ramovš, J. Strajnar): (5. VIL Brestanica, Raz tez (M. Ramovš): 27. VII. Pevka Julijami Strajnar, Ljubljana (Z, Kumer); 12.—15. VIII. Sladka gora, Šmarje pri Jelšah, finsko. Zagorje pri Pilštajnu, Ptujska gora; raziskave o »vrtciu (M, Ramovš); 14. VHI, Gor. Jezersko (V. Vodušek); 9, IX. Javorje nad Poljanami (M, Ramovš); 8. XI, Začetek sistematičnega zbiranja gradiva na širšem področju okoli Vel. Lašč pod vodstvom Z, Kuni rove: Sv. Gregor, Hudi konec, M. Sle vi Ca, Črni potok (Z. Kumer. M. Ramovš, M. Terseglav); 15. XI. Vel. Slevica, Žaga, Pod-sinreka, Karlov ieu (isti); 27. XI. Sv. Gregor (Z. Kumer, M. Ramovš, J. Strajnar); 18, 20. XI. Rila in Osojahe, Rezija: stcreoFonsko snemanje godcev in skupine pevk (V. Vodušek, J. Strajnar, M. Matičetov); 12.—15. XII. okolica Buzeta, Istra (J. Strajnar); 16. XII. Pšajnoviea in Sidol nad Tuhinjsko dolino (V. Vodušek t Kati Tur k); 19. XII. Pruštta vas v Gorjancih i V. Vodušek z Jožetom Turkom). — Opomba; terensko delo je lahko postalo intenzivnejše šele v drugi polovici letu, ko je bila zagotovljena za to finančna podpora Kulturne skupnosti Slovenije preko Slovenske Matice v zvezi z izdajo korpusa. Drugo novodošlo gradivo: Sekcija za ljudske šege in igre (H. Loža r- P od loga?) je nam od s I op i la obsežnejšo rkp. zbirko pesemskih besedil s kozjanskega, ki jo je prejela ob vprašalniku o ženitovanjskih šegah. Zbirka Albine K ven dere s Polane pri Lesičnem obsega 144 pesmi s 162 kataloguimi enotami. Mihuela Zaje iz Višnje gore je poslala v kopiranje več manjših pesmaric ljudskih pevcev iz tamošnje okolice. Delo zunanje sodelavke Xc?,ke Vavpotič je moralo v tem letu počivati, ker sta se sekciji pokvarila dva prenosna magnetofona in ju ni bilo mogoče doslej popraviti. Za študijsko analizo gradiva in za uporabo na bodočih izdajah gramofonskih plošč je nujno potrebno slereolonsko snemanje ljudske instrumentalne glasbe in večglasncgti petja, posebno starejšega stila, ki hitro izginja v pozabo tudi na odročnih območjih, kjer Se je še doslej ohranilo. Ker sekcija v tem letu še ni mogla nabaviti prenosnega stereo-magnetofona študijske kvalitete (Nagra-I\-Stereo), je po dogovoru z RTV Ljabljaua pripravila za stereo-anemanje večglasnega petja starejšega stila skupino pevk iz FIuloz (V. Vodušek in J. Strajnar, snemanje v L j ubij i m i 9. VI.) ter skupino pevcev in skupino pevk iz Sel na Koroškem (V. Vodušek, snemanje 30. Vi. in 13. X.) — Z izposojenim magnetofonom pa je sekcija pričela lastno .stereo-sne-mauje v Reziji v novembru (gl. zgoraj). Priprave za 2. knjigo korpusa Sloovnsklii ljudskih pesmi. S Skladom B. Kidriča je bila v tem letu končno podpisana pogodba o sofinanciranju pripravljalnih del za to klljigo. Pri izdaji Korpusa je posebno važna sistematična evidenca nad vsem doslej znanim rokopisnim iti vsem objavljenim gradivom. Pri tem so se pokazale v zadnjem času še nekatere večje vrzeli. Ker sekcija doslej nima posebnega dokumentalista, je bila takoj v začetku leta začeta akcija za podrobno dokumentacijo (s klasifikacijo tekstov, obdelavo melodij ter katalogizacijo v osmih, oz. petih stvarnih kartotečnih katalogih) vsega še ne katalogi žira nega gradiva., deloma še iz starejšega arhiva sekcije (peseinska besedila brez melodij), predvsem pa v zadnjih letih došlega rokopisnega gradiva, pa tudi še neekscerp i ranega objavljenega gradiva iz periodik. Delo je vodit V. Vodušek, sodelovala je pri tem poleg pogodbene zunanje sodelavke M. šušiar veČina sodelavcev sekcije; vse prenašanje podatkov na kartice je opravila tajnica Fr. Kom I junec. Končana so bila naslednja katalogizacijska dela: 1. Podrobna revizija kartotečnih katalogov od Si, 1—12.000 in katalogizacija 73 manjkajočih enot 7. melodijami (V. Vod usek); 2. Katalogizacija (M. Šuštar) in klasifikacija besedil (Z, Kumer): zbirke peficmskih besedil brez melodij, svojcas izločenih iz OSMI', skupno 290 enot (12.352 — 495). ud teh 20 klasificiral M. Terseglav: 3. M. Šuštar—Z. Kumer: rkp. pesmarice pevcev Murltnu in Justine Vaaovšek, Parož pri Dobrni (90 enot) ter Ane horijiin, Gor. Senik v Porabju (ti2 enot), skupno 152 enot (17.000—17.152}; *, Obdelava besedil (M. Terseglav) in melodij (J. Strajuar): rkp. zbirka J. Jekla, Podjuna iz leta 1W)7: lr>4 enot ¡17.153 305); rkp. zbirke llili. Orla iz Beu. Slovenije; enot 117-741 — 798): rkp. zhirke Rih. Orla II—V iz Prckmurja: 94 caot tt7.t)47 - 740k 5, M. Šuštar—M. Terseglav: rkp. zbirka II Štefana Kuharja iz l1 rek mu rja, 47 enot (17,600 — 646): b. Zbirka Julija Slapš&ka z melodijami (Strekljeva zapuščina) i/. Trebelnega in okolice. 52 enot (17.5(Jt) 557): teksti in melodije V. VoduSek; 7. Gradivo |ož. Klekla z melodijami iz Turnišča in okolice, objavljeno V Kalen da rn NSJ. mt), 37 enoL t P 19.353 — 369): teksti in melodije V. Vodušek; 8. Katalogizacija {V. Vodušek) novega rkp. gradiva iz Vrazove zapuščine v Sveučil. biblioteki, Zagreb, 21)8 enot; 9. Transkripcija besedil (M. terseglav) in melodij (J. Strajuar) na magnetofonskem traku T66 z istočasno klasifikacijo in katalogizacijo: 37 enot {23.748 — 784). Skupno sta bili katalog iz ir a ni na novo 1202 pesrmski enoti. Delo za dokumentacijo je nadalje obsegalo izdelavo petih kartotečnih kazal za veliko ŠtrckSjevo zbirko, ki ima samo eno kazalo (po prvem verzu pesmi) in še to zelo pomanjkljivo. Delo sta opravila M. Šuštar za 1. knjigo. F. [uvance za knjige 11 — V, skupno za vseh S6S6 enot. Revizijo njunega dela je opravil V, Vod usek z dodanimi podatki o metrični strukturi. Podatki se postopoma prenašajo na kartice; Ta kazala so važna za boljšo preglednost vsega gradiva pri izdaji novega korpusa. Končno je obdelal v tem letu F. Juvanec za primerjalno melodično kartoteko okoli 2000 melodij osmih dosedanjih knjig publikacije A, A n deri n li, Karaten s Volksliedsehatz, Klageniurt 1960. Za pregled in kscrnkopiianje virov gradiva, ki jill hranijo drage ustanove, predvsem MUK l.jubljnna, je skrbel VI. Terseglav. V tem letu je bilo kserokopirano vseh 21 zvezkov gradiva iz Vrazove zapuščine in 4 zvezki gradiva iz ( aiove zapuščine v NUK. dalje so bili pregledani letniki prekmurskega Kalen- da rja iN.S. j. 1911—1932 m v pošle v prihajajoče gradivo iz njih kserokop iranfi za sekcijo. iNa redakciji gradiva za 2. knjigo korpusa sia delala Z. K ti iner (besedilo) in V. Vodušek (melodije), vendar bo zaradi njunega drugega nujnega dela rokopis lahko končan Šele v prvi polovici leta 1974, Drugo delo posameznih sodelavcev Vod u Se k se je moral v tem letu skoro izključno posvetiti nujnemu dokumentacijskemu delu. ki obsega poleg prej navedenih del še a) registracijo in delno transkripcijo posnetkov (za začasno katalogizacijo) s terenskih ekskurzij v zadnjih letih do konca leta 1969 (ca. 800 enot), b) izdelavo registra vseh zapisovalcev v veliki zbirki OSNP iz let 1906—1914 z ustrezajočinu številkami njihovih zapisov, c) seznani ohranjenega izvirnega gradiva, ki ga je pokojni akademik France Štele v letih 1903 do 1911 pošiljal štreklju iu katerega seje v Slrekljevi zapuščini precejšen del izgubil. Ob katalogizaciji doslej v Sloveniji neznanega gradiva iz Vrazove zapuščine, ki je ostalo svojčas v Zagrebu, je pripravil za objavo poročilo o tem gradivu, z ugotovitvami, ki so metodološko pomembne za novi korpus, posebno pri objavah gradiva M. Maj a rja. Pripravljal je tudi študijo O sistemu klasifikacije melodij po njih metro-ritmični strukturi za Traditiimes 3, Za skupnost slovenskih etnologov pri Raziskovalni skupnosti Slovenije je izdelal — skupno Z dr. G. Makaro-vičem in dr. t. Sede je m — poročilo O stanju slovenske etnološke periodike v letih i945—1973 ter izdelal vprašalnik za področje petje — pevci — pesmi. Objaoe in referati 1. Slovenska komiku ljudska pesem. Koroški kulturni dnevi I, Zbornik predavanj, Maribor 1173, 110—207. Z. iEinige rhythmische Probleme bei Transkriptione« slowcni-fcher Volksmusikc. Referat na mednarodnem etnonmzikolbŠkem seminarju De no tat ion is quaestionibus v Caradicah na Slovaškem, 24, do 27. IX, i973 {jirecfano za tisk v taniošnjem zborniku}. Prednunnja: Priprava serije 8 predavanj, od katerili sta bili dve že v tem letu- za Radio Trst O značilnostih slovenske ljudske glasbe. Zmaga Kumcr: Interno študijsko in dokumentacijsko delo: L izdelava nemškega dela ba lati nega indeksa in dokončna redakcija za tisk (z naslovom Vsebinski tipi slovenskih pripoved nili pesmi); 2. priprava slov. besedila za angleški povzetek Ii voda v antologijo Pesem slovenske dežele (12 str.), izdelava registrov, končna redakcija za tisk: 3. članek Die Funktion des Musikanten in der slowenischen Volkstmdition, za jubileju i zbornik ob 70-letnici F, Emsheimerja; članek Pesem od toče 1973 za MuzikoloSki zbornik IX: 5. članek o ljudskem izročilu v Porabju (za Novo Mladiko); 6, izdelava folklornih gesel za švedski glasbeni leksikon in za leksikon CZ; 7. sodelovanje pri izdelavi slovenskega dela razstavnega kataloga za razstavo ljudskih instrumentov jugoslovanskih narodov v Zagrebu julija 1973; S. več knjižnih ocen iu manjših priložnostnih člankov; 9. ureditev Jahresbibl iographie d. Volkshall a d en ferse hung, zv. 3; 10. tehnično urejevanje in korekture zbornika Had kongresa SI. F J v Bovcu; 11. sodelovanje na mednarodnem simpoziju IFMC-Study Group zn ljudske instrumente v Üaiatonuhuädi (Madžarska 21.—27. maja z referatom Volksmusikinstrumejite iu ikonogra p 11 i sehen Quellen Sloweniens): 12. sodelovanje \ terminološki komisiji SAZl (za ljudsko glusbo); 13. priprava ciklusa f> radijskih oddaj z naslovom Ljudska glasba na koncertnem odru (skupaj z L. Lebičeni) za RTV Ljubljana. Strokovno izpopolnjevanje: 1. v Freiburgn i Rr. in Münchnu (z drugo polovico Štipendije Sklada Borisa Kidriča) 1.—13. aprila J973i 2. ogled narodopisnih ustanov v Bratislavi 28.—31. maja 1975, Predavanja: J. Uvod v glasbeno narodopisje, po 1 tedensko uro v 5. letniku iiuizikološkega oddelka fil. lak. tu v i. letniku Akademije za glasbo; 2. tla Seminarja slov. jezika, lil. in kult. (gl. bibliografijo). Objave Slovenska ljudsku giusbila in godci. Maribor, Obzorja, 1972 (izšlo marca 1973). 121 str., »like, gram of. plošča. Der Rhein im slowenischen Volkslied, Festschrift f, Hubert Wildhabe r zum 70. Geburtstag, Basel 1973 (izšlo 1975). str. 523 333. Der heilige Nikolaus in der slowenischen VoJksliediibcrlicfenmg. Dona ?Jtliiiolngica. Beiträge zur vergleichenden Volkskunde Leopold Kratzenbacher zum 60. Geburtstag. Hrsg. von H, Gerndt und G. R. Schraubet. Südosten rop ä i sc he Arbeiten. 7. München 1973, str, 270 do 277. »Bom kajžico naredil z orehovih lupin...* Marodno stvaralaitvo Folklor II. z v. 41—43, jan.—ju Iii 1972, Beograd 1973, str. 21—26 (Posvečeno Aleksandra Freudenrcichu). Nekaj drobiža o odsevu ljudske glawhe v besedilih slovenskih posknčnic. Narodno stvaralaitvo — Folklor 12. Beograd 1963 (posvečeno akademiku Cv. Hihtmann). Koroška ljudska pesem — sestavni del vseslovenske. IX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 2.—14. julij 1973, Predavanja. Ljubljana 1973, str. 197- 2on, 4. mednarodno posvetovanje o ljudskih glasbilih. Glasnik SED 14, st. 3/4, str. 24. Danes ljudska pesem j" nikdar več ? Nova Mladika 4-/1973, Si. 2, str. 43—46. Kre Rabe sem bodo... Nova mladika 4/1973. št. 9, str. 350—337. (Ocena): Matičetov Milko, Ro/.iee i/ Rezije. Nova Mladika 4/1973. (Ocena}; Angclos Bas, Gozdni in žagarski delavci na južnem Pohorju v dobi kapitalistične izrabe gozdov. Maribor 1967. Schweiz. Archiv f. Volkskunde 68/69, Basel 1972/73. Heft 7—8, 883 sl. (Ocena): Vikar l.. - Bereezki G, Cheremis Folksongs. Budapest J971. Schweiz. Archiv [. Volkskunde 68/69, Basel 1972 73, Heft 7-8, 916 sL (Red.); j ahrcsbib Iiographie der Volksballadenforsehung. Annual Bibliography of Kolk Ballad Research 3, 1970—1972. Hrsg. von der X.I.E.F. — Kommission für Volksdichtung durch Zniasn Kutner in Zusammenarbeit mit Hol T Wilh. Brcdnich, Freiburg i. Br. Deutsches Volksliedarchiv, 1973, 65 str. Mirko Ramovš: Interno študijsko in dokumentacijsko delo: i. izpisovanje podalkov o l judskih plesih iz starejših virov in magnetofonskih 1 rakov; 2. urejevanje arhiva ljudskih p]esov. čistopisi kinetogramov, priprava kataloga; 3. izpisovanje etno-koieoloških terminov za terminološki slovar (Terminološka komisija SAZU): 4. priprava gradiva za IV. zvezek Slovenskih ljudskih plesov; 5. priprava Študije O vrtcu za Traditiones 3; 6. izdelava vprašalnika za področje jljudski plesi«. ObjaDe Valvasorjevo etnokoreološko gradivo. Traditiones 2, Zbornik In si i hita za slovensko narodopisje SAZU. Ljubljana 1973 (v tisku); l1 reda t) an ja : Priprava 7 radijskih oddaj za ciklus Plesi slovenske dežele« za Radio Trsi. Drugo delo: L Strokovno koreografsko vodstvo AFS France Marolt; 2, honorarni predavatelj za ljudske plese ne Zavodu za glasbeno in plesno vzgojo: 3. delo pri Slovenskem etnografskem društvu; 4. tlelo pri Mestni zvezi Kulturno-prosvetni h organizacij (predsednik Odbora za folklorno dejavnost). Julijan Strajnar: Interno inslitutsko delo: Transkribira-nje melodij z magnetofonskih posnetkov, urejanje melodičnega kartotečnega kataloga, presnemavanje posnetkov, montaža 8mm barvnega filma »Borovo gostiivanje v Porabju«, sestava vprašalnika za področje »ljudska glasbila in godčevstvo«. Strokovno izpopolnjevanje: Sodelovanje mi mednarodnem etnomuzikoložkem seminarju »De notation!« quaes! ion ibus« v Ca rad ¡cali na Slovaškem z referatom »Quelques remarques concernant la notation de la musique instrumentale populaire« (izšlo bo v zborniku leta 1974- v Bratislavi). Drugo delo: 1. Redakcija celotnega notnega gradiva za antologijo Pesem slovenske dežele (avtor dr. Z. Kumer); 2. pripravil in uredil je vse slovensko gradivo za razstavo Ljudska glasbila Jugoslavije, ki je bila v Zagrebu od 20, VII, do 15. VIIL kol prva taka jugoslovanska razstava sploh. Bil je clan delovnega odbora za pri pravu razstave za področje Slovenije in sourednik pri pripravi razstavnega kataloga. Poleg tega je sestavil slovensko besedilo in francoski prevod bese ti il a kataloga ter izdelal klasifikacijo vseli razstavljenih glasbil po sistemu Sachs-Horn -bosteli 5. na posebno povabilo za udeležbo na kongresu zveze sovjetskih lolkloristov, h¡ bo predvidoma spomladi 1974 v Leningradu. je napisal in poslal prispevek ¿Principes et méthodes île travail pour la recherche des instruments et de la musique instrumentale populaire«. Delo bo izšlo v kongresnem zborniku v Leningradu; 4. sodelovanje z novoustanovljeno Redakcijo za ljudsko glasijo pri RTV Ljubljana; 5. pripravil zvočne posnetke zu razstavo Planinske zveze Slovenije. Marko i er segla v: Interno dokumentacijsko in stadij' slo delo: T, Zu terminološki slovar je ekscerpiral disertacijo tir. Zmage Kumrove Puer na lus in Betlehem in Grafenauerjevo razpravo O slovenskem ljudskem pesništvu: 2. ekscerpiral je etnološke motive ljudska rekla itd. iz prve knjige Sacrum prom p tua ri um Janeza Svetokriskega; 5. pripravil in oskrbel kserokopiranje rokopisnega gradiva ter kolač ion i ral tipkopise pesmi za 2. knjigo SLF; 4. urejal je kartotečne kataloge; 5. transk ribi ral je pesem ska besedila z magnetofonskih posnetkov (dva trakova iz Porabja in en trak iz Spitaliča v Tuhinjski dolini}; 6. knjižna poročilu za Glasnik SED: Anton Ccve, Velika planina; za Trad ilíones ; Milko Viatícelo v, Rožice iz Rezije; Volkslied, Volksmusik, Volkstauz; Rad XVII. kongresa SL1FJ; Studia instrumenter um musita e popularía II.; 7. izdelava registrov za tlelo: Zmaga Komer, Vsebinski lipi slovenskih pripovednih pesmi. Za objavo v Trad i t iones 3 je pripravil razpravo Jenkov Knezov zet in ljudska bal a tla o graščakovem vrtnarju. Kongresi: Vsi strokovni delavci sekcije 50 se udeležili XX, kongresa Zveze jugoslovanskih folklorista v v ¡Mo veni Sadu od 27. IX. do 1. X. Prostori in oprema: V oktobru je iapraznila plesna skupina AFS Fr. Maiolt prostore v Wolfovi S, ki jib je uporabljala za shrambo garderobe, S tem je sekcija pridobila eno sobo in se tešila najhujše stiske. Pač pa ji zelo primanjkuje oinat za knjižnico in arhiv ter kovinskih omar za shrambo magnetofonskih trakov. Načrt tlela za leto 1974 Nadaljevala se bo katalogizacija gradiva iz najnovejšega časa ter pregledi in ksej okopi lan je objavljenih virov v raznih še nepregledanih periodikah, prav tako pa t udi kserokopiranje manjših rokopisnih virov gradiva v NUK- Obenem bodo tekle transkripcije najnovejšega gradiva (do vključno letu 1969). ki mora biti že vključeno v 2. knjigo korpusa. — Delo za redakcijo in priprava rokopisa za tisk te 2. knjige ho končano do konca prvega polletja; takoj se bo začelo pripravljanje gradiva za 3. knjigo. Raziskovanje terena in zbiranje gradiva bo zajelo predvsem Kozjansko, Misltujsko dolino. Koroško: nadaljevalo se ho delo na področju Velike Lašče — Turjak — Ljubljana ter v severni Istri. Oh 40-letnici ustanovitve Folklornega instituta kot prve ustanove za glasbeno narodopisje bo sekcija pripravila razprave in članke za 2. knjigo Traditiones 3. Pripravilo se bo tudi gradivo za študijo o slovenskih ljudskih glasbilih v dokončni redakciji za tisk v posehni knjigi publikacije Handbuch der Volks-¡niedkinstruiuente Europa"s. Za publikacijo bo tudi pripravljen krajši strokovni priročnik Slovenski ljudski plesi. Končano iu puhlicirano bo delo dr. Z. Kuinrove Vsebinski tipi slovenskih pripovednih pesmi. MEDAKAD?:MljSkl ODBOR ZA ŠTUDIJ O SODOBNIH TEŽNJAH ZNANSTVENEGA DELA NA NEKATERIH PODROČJIH HUMANISTIČNIH ZNANOSTI V letu J973 se j«' nadaljevalo delo imenovanega medukade-ntijskega odbora po že utrjenih smernicah. Odbor se je sestavljal iz odborov v širši sestavi, in sicer pO dva akademika iz vsake jugoslovanski- akademije. Ožji izvršilni odbor se je tako kot prejšnje leto sestavljal iz treh članov: poleg predsednika MO a kad. L. Vavpetiča sta v izvršilnem odbora sodelovala akad, dr. J. Andrussv iz Zagreba ili akad. St. Rajičič iz Beograda. Akademik Andrassv je imel na skrbi celotno delovno področje med akademijskega odbora razen področij umetnosti. Ta področja pa je vodil akademik Rajičič. Predsednik je sodeloval z obema omenjenima akademikoma, se pogovarjal s posameznimi koordinatorji in delo usmerjal, kadar je bilo to potrebno. Širši odbor je'imel v tem letu samo eno sejo, in sicer v Sarajevu, Izvršilni odbor je imel štiri seje, predsednik je potoval tri k Tat v Zagreb ili enkrat v Beograd na konferenco s koordinatorji. Medakadeinijski odbor je v preteklem letu dobil od Raziskovalne skupnosti Slovenije znesek 60.000 din za zbiranje referatov ter za materialne stroške. MO to leto ni mogel v celoti izpolniti svojega delovnega programa, čeprav se tihi je posrečilo zbrati znatno več referatov kot v letu 1972. V letu 1972 je med akademijski odbor zbral 20 referatov, v letu 1973 pa čez 4t). vsaj 10 referatov pa bo v končnem besedilu predloženih vsak čas. Dosedaj je odbor zbral vsega 70 referatov in tako se delo zbiranja referatov močno približuje koncu. Referatov ne zbiramo samo po disciplinah, ki smo j ili prevzeli * obdelavo, temveč tudi po področjih posameznih disciplin ter za vsako področje in z« vsako republiko posebfcj. V preteklem letu smo vključili v zbiranje tudi republiko Črno goro. fežave pri zbiranju referatov so že znane in so ostale iste, kot so bile v letu 1972, Referenti, ki so akademiki ali ugledni univerzitetni profesorji, so z drugim delom tako močno obremenjeni, da težko najdejo potreben čas za izdelavo iako odgovornega referata, kakršen je nujen za naše potrebe. Delo je zaostalo v letu 1973 ti leloph 177 tudi zalo, ker več koordinatorjev ni moglo neovirano opravljali svojega tlela, ¿a ll i s tori Ogra fi jo je bil o a primer koordinator akad. prof. dr. Br. Djurdjev, ki je bil vse preteklo leto bolan, tlop. član prof. dr. Mibajlo Mar kovic pa je bil večidel v tujini. Akad. prof. tir. Čemer i ič je nalogo koordinatorja za pravo v Bosni in Hercegovini mogel prevzeti šele konec leta J973. Referate bomo v letu 1974 še nadalje zbirali. Ker imamo na nekaterih področjih zbrano že vse, bomo lahko vsaj deloma začeli tudi že uredniško delo. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, rla bodo urejeni po snopičih. To je potrebno ne samo zaradi zelo obsežnega gradiva, temveč tudi zato, da celotno tlelo ne zastara preveč. Dosedaj so v celoti zbrani referati iz arheologije, arhitekture, leposlovja m inuzikologije. Iz prava so zbrani domala že vsi referati v republiki Sloveniji, Hrvatski in Srbiji, deloma tudi v republiki Makedoniji. Tako se bo na teh področjih lahko v najkrajšem času pričelo uredniško delo, smernice pa je treba Še določiti. Vendar bo V letošnjem letu treba oskrbeti že kritje tiskarskih stroškov za pripravljene publikacije. INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Poročilo o delu v letu 1973 Terensko delo jc obsegalo raziskave in meritve jam na Notranjskem in Doicnjskem za speleološko karto (listi \rliuikn 2-a, c. d in Cerknica 2-c), ki jo sofinancira Sklad Borisa Kidriča. Nadaljevali smo hidrogeološke in speleološke raziskave Cerkniškega jezera ter območja trase ceste med Senožečam i in Sežano. Skupaj z logaškimi jamarji smo raziskali okoli 2 km novili tovov v Kačni jami. Za študijo o turistični ureditvi Škocjanskih jam je bilo treba dopolniti načrt in premeriti poti in položaj jam v Veliki in Mali dolini pri Skoejanu, Raziskali smo vrsto kraških pojavov, zlasti vrtač in brezen, po naročilu in za potrebe raznih podjetij in ustanov na Krasil. Biospeleološke raziskave so zajele več jam v Sloveniji, Bosni, Srbiji in Makedoniji. Notranje delo je bilo usmerjeno predvsem v obdelavo gradiva terenskih raziskav. Največ časa smo namenili izdelavi štirih listov speleološke karte Slovenije. Začeli smo sistematično usklajevati inšfitntski in društveni kataster jam ter predhodno sklenili z Jamarsko zvezo Slovenije ustrezni sporazum. Podrobnejši pregled dela je podan v poročilih posameznih sodelavcev. Urejanje knjižnice, ki sprejme vsako leto precej knjig v zameno za Acta Carsologicu, še vedno ni zadovoljivo, ker nam manjka strokovni knjižničar. Za knjižnico sedaj skrbi tajnica Maja Kranje; naraščanje dejavnosti inštituta pa zahteva posebno moč samo za administrativne posle. Risarka Vladoša Elesini je pre-risala več načrtov jam za društveni kataster, pomanjšala je načrte Kuene jame in Škocjanskih jam. zrisala dokumentacijo k disertaciji R. (iospodariča, največ dela pa je imela z izdelavo speleološke karte. Strokovni sodelavec Ivan Kcnda je zbiral gradivo za speleološko karto, izpopolnjeval podatke o jamah in drugih kraških pojavih, vodil terenske meritve in izdelal načrte raznih jam; pripravil je tudi nekatere idejne skice za ureditev turističnih poti po Škocjanskih jamah. Pri terenskih raziskavah Ju meritvah je pomagal jamski vodnik Alojz Vadnjal. Upravnik instituía akademik prof. rlr, Svetozar Ilesifi je usmerja! dolo in vodil redne mesečne sestanke kolektiva; na njih so bilo obravnavano tekoče naloge in drugi problemi. Posebna skrb je bila posvečena pripravam za ustanovitev kraške muzejske zbirke kot posebnega oddelka inštituta- S soustanoviteljem zbirke Tli P Postojnska jama se je vodstvo inštituta večkrat sestalo in končno je bil podpisan ustanovni dogovor Še s Skupščino občine Postojna in z njeno kulturno skupnostjo. Zbirka naj bi začela delovali s pripojitvijo Notranjskega muzeja v letu 1974. O teli in drugih aktualnih nalogah in problemih inštituta, zlasti glede kadra, prostorov in opreme, je ponovno razpravljal znanstveni svet ter jih v posebni spomenici posredoval razredu za prirodoslovne in medicinske vede SAZU, svetu delovne skupnosti iti predsedstvu SAZU. Posebnih uspehov teh prizadevanj v letu 1973 še ne moremo pokazati. Vzpodbudna je predvsem pripravljenost predstavnikov slovenskih biologov, da izdelajo program speleobioloških raziskav v okviru inštituta in poskrbijo za znanstveni kader. Novi uredniški odbor zbornika Acta Carsologicu (z novim slovenskim naslovom Krasoslovni zbornik), ki ga poleg glavnega urednika akad. S. hešiča sestavljajo prof- dr. V. Rohinec, dr, J. Bole in dr, i1. I lahič, je pripravil za tisk VI. kajigo, v katero je razen nekaj samostojnih razprav uvrstil večino referatov znau-stveno-raziskovalnega značaja s VI. kongresa s peleo logo v J u gosta vi je v LiplCa. Inštitut so obiskali številni ugledni strokovnjaki, ki So si v spremstvu članov inštituta ogledali kraške znamenitosti in se seznanili z rezultati dosedanjih raziskuv. Med tujimi obiski moramo posebej omeniti skupino sovjetskih strokovnjakov, ki so se zanimali za turistično urejanje jam; angleški. Francoski in poljski jamarji pa SO obiskali nekaj ncturističnili jani. Dr. Bado Gospodaric, dr. France Habe in Fgon Pretner so se udeležili 6, mednarodnega speleološkega kongresa v Olonioucu; sedem Članov inštituta se je udeležilo strokovne ekskurzije po francoskem krasu in obiskalo speleološki labora torij CNRS v Mou-lisu. Višji znanstveni sodelavec dr. Peter llabič je na podlagi triletnih hidroloških opazovanj zajezenega Cerkniškega jezera izdelal poročilo o učinkih zajezitve. Po naročilu Skupščine občine Cerknica je preučil možnosti za nadaljuje zadrževanje vode v jezeru s pregradnim nasipom pred Jamskim zalivom namesto z dvomljivim zaje zev a njem ponorov. Skupaj s sodelavci je raziskoval traso avtoceste Senožeče—Sežana. Izdelal je več poročil o kraških pojavih za praktične potrebe. Sodeloval je pri raziskavah Kačne jame, Markovega Štangovca pri Zagorju in drugih jam. Na zborovanja slovenskih jamarjev v Idriji je poročal o raziskovanju Pološke jame in o speleolo&kih značilnostih Trnovskega gozda. Na zborovanju slovenskih geografov v Rogaški Sla I i ti i je prikazal problematiko vodnogospodarske bilance krasa. Udeležil se je študijskega potovanja po francoskem krasu, skupaj z dr. R. Gospodaričem je obiskal Tržaški kras in se seznani! s problematiko predlagane zakonske zaščite matičnega Krasa v Italiji. V sodelovanju z Tnvcstbirojem in drugimi sodelavci iz Ljubljane in Zagreba pripravlja študijo o turistični ureditvi Škocjanskih jam. Začel je preučevati hidrn-geološko problematiko porečja Ljubljanice, zlasti zaledja njenih izvirov pri Vrhniki, kjer je predvideno poskusno sledenje za 3. mednarodni simpozij. Opravljal je posle pomočniku upravnika ter sodeloval v raznih strokovnih komisijah iu odborih. Znanstveni sodelavec dr. Rado Gospodaric je V prvi polovici leta pripravljal doktorsko disertacijo Razvoj jam med Pivško kotlino in Planinskim poljem v kvartarju in jo dne (5. novem-bi ■a 1973 uspešno obranil na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Bistvene ugotovitve disertacije je predstavil udeležencem b. mednarodnega speleološkega kongresa v Olomoueu (CSSR). Zdaj disertacijo pripravlja za tisk. V drugi polovici letu je sestavljal Speleološko karto Slovenije, lisi Vrhnika 2-d skupaj z drugimi člani Inštituta. Ob Cerkniškem polju je študiral razpoke v apnencu in njih hidrogeološko vlogo ter zbiral podatke o starosti in razširjenosti mnliuskega apnenca in dolomita v območju Križne gore. Nove ugotovitve bodo obdelane z rezultati že opivu I j eni h sipeleoloških raziskav Cerkniškega jezera (leta 1979 in 1972). ki jih financira SBK, V sklepnem poročilu. Tu bi naj osvetlili nastanek iu razvoj kraškega polja in jam v geološki zgodovini. V okviru 4. mladinskega raziskovalnega tabora v Cerknici (od 20- do 50. 7.) je vodil geo 1 oš k o-sp ekološko skupino mladih raziskovalcev, jih seznanil z geologijo jezera in skupaj z njimi zbral več dopolnilnih podatkov o geološki zgradbi. V pripravah za 3. mednarodni simpozij o sledenju podzemeljskih voda je uredil 1, številko PotočM in se udeležil sestanka z inozemskimi sodelavci na Dunaju. \ zvezi s tem delom je sodeloval s prof. dr, V. Muurinom in abs. geologije H. Ruuman-nom pri geološkem preučevanju okolice Vodic na lirušiei, kjer naj bi pripravili »priredili lisimeter«. Uredil je ACTES 4 CIS, Št. 1—2 ter Naše Jame 13, 1972, 1973 in 15, 1973, 1974. Udeležil se je strokovne ekskurzije \ Francijo. Znanstveni sodelavec dr. France Hahe je raziskoval jame okrog Stud enega in Strmice, od koder se več manjših ponikalnic odteka v podzemeljsko Pivko, Del voda s tega področja odteka ludi v porečje Vipave skozi Jamo v Grapi. Po italijanskih podatkih je ta jama merita le 130 m, serhij pa je znanih že 1300 m novih rovov. Največ Časa je namenil raziskovanja jame Beloglavke, ki jc 344 m dolga in 38 m globoka. Poleg tega je meri! pretoke in teinperaiuro ponikalnic ter trdoto vode: izdelal je tadi bogato fotografsko dokumentacijo, V Geološkem inštitutu univerze v Miincbnu je predaval o Pivški kotlini — liidrografski strehi Notranjskega krasa. Za-stopid je slovenske strokovnjake na proslavi 70-letnice klima-t o Loga prof. Ha tisa Tollnerja na univerzi v Salzburgn. Sodeloval je pri sestavljanju slovenske kraške terminologije, k t jo jc izdal Oddelek za geografijo univerze v Ljubljani. Bil jc svetovalec Siudiofilma iz HeideLberga pri snemanju barvnega filma, Vodil je ekskurzijo jugoslovanskih entomoiogov po Krasu in Škocjanskih jamah ter ckskurzijn planincev treh dežel v Postojnsko jamo iu Predjamo, Ldeležence Mednarodnega mladinskega tabora v Cerknici je vodil po Notranjskem krasu, spremljal pa je tadi številne avstrijske, nemške, švicarske in druge speleologe po jamah, med njimi znanega švicarskega kartografa prof. E. Imhofa iz Ziiricha. Udeležil se je ekskurzije v Francijo in zborovanja slovenskih geografov v Rogaški Slatini. Kot predsednik Zveze speleologov Jugoslavije je organiziral prvi jugoslovanski simpozij o turističnih jamah in njihovi zaščiti v Domžalah od 25.—27. maja 1973, kjer je poročal o turističnih jamah v Jugoslaviji in njihovi zaščiti. Udeležil se je 6. mednarodnega speleološkega kongresa v OlomOUCU in jc bil izvoljen za predsednika komisije za zaščito jam in jamski turizem v okviru med narod ne speleološke unije. Na kongresu je podal pregled speleološkega dela v Jugoslaviji 1968—1972 in poročal o kraškem turizmu v Jugoslaviji. Več predavanj o krasu je iniel v raznih krajih Slovenije in v Trstu. Na ustanovni skupščini Saveta za zaiti tu i u na p red jen je čovekove sredine Jugoslavije je poročal o problematiki zaščite krasa v Sloveniji, podobno pa tudi na letni skupščini Skupnosti za varstvo okolja Slovenije. Udeležil se je posvetovanja o kraških parkih v Seslja nu. Asistent Andrej Kraujc je prevzel vodstvo speleološkega katastra in opravil pregled gradiva. Med letom je sprejemal, shranjeval in izdajal katastrske podatke. Obsežnejše je bilo zlasti naročilo Jamarskega kluba iz Prebolda, ki želi podatke o speleoloških objektih z območja listov Celje t in 2. Z raznimi sodelavci je izmenjal 50 dopisov, registriral 211 novih speleoloških objektov (zadnja katastrska številka v letu 1973 je 5905); poleg tega se je kalaster obogatil še s podatki za okoli 100 sicer žc registriranih objektov. Med inštitutom in Jamarska zvezo Slovenije je bil podpisan dogovor o medsebojni izmenjavi osnovnih podatkov. ^ skladu z dogovorom so bili pregledani in izpopolnjeni podatki za 431 katastrskih številk (ll,}"/« celotnega kalasIrskega materiala), novi podatki pa so bili sproti izmenjani. Za boljše shranjevanje podatkov so bili izdelani potrebni okviri za vlaganje visečih map, ki jih nameravamo nabaviti v prihodnjem letu, izdelan je osnutek kartotečnega listka, v delu pa sta kartoteki literature o jamah in raziskovalcih. Nabavili smo 5 komplete kart 1 : 50.000 za pregledno lokacijo objektov in zbrane so prve informacije o možnostih elektronskega shranjevanja in obdelave podatkov. V okviru teme Speleološka karta Slovenije je A. kranjc obdelal list Cerknica 2-c. ki obsega 54 jam in 57 vodnih kraških objektov, znaten del podatkov je zbral na terenu ter podrobneje raziskal Griško jamo in Tentero. Sodeloval je pri sestavljanju lista Vrhnika 2-c. zbral je podatke o literaturi in ponorih. Pomagal je pri meritvah Škocjanskih jam in se udeleži! posvetovanja o turistični ureditvi teh jam v Lipici. Sodeloval je pri raziskovanju in merjenju Kačne jame. Za Geografski inštitut SAZl je izdelal poročilo o septembrskih katastrofalnih poplavah na Kočevskem polju in v Dohrepoljah, Prt pravi I in vodil je 11-dnevno strokovno ekskurzijo v Moulis in po francoskem krasu ter o tem sestavil poročilo. Sodeloval je pri ogledu krasa na Vodicah, raziskovanju trase avtoceste Senožeče Sežana in drugih delih. Vodil je skupino belgijskih jamarjev po jamah na Dolenjskem, skupino francoskih pa po Postojnski jami; finskega special i za n ta K. lici no je seznanil s problematiko zaščite krasa, pomagal francoskemu biologu A. Munoz-Cuevas pri ulovu in transportu Opilionid, vodil prof. J. Hazera iz Francije jjo Notranjskem in I ržašketn krasu. Pripravil je gradivo za speleološki tečaj ter se seznanil z novejšimi dosežki na področju laboratorijske opreme, Sodeloval je pri urejanju Biltena Jamarske sekcije PD2, Naših jam in Actes IV. CIS, Udeležil so je 6, zbora slovenskih jamarjev iti raziskovalcev krasa meseca junija v Idriji ter poročal o novostih v katastru, Članom jamarske sekcije PD2 je predaval o francoskih jamah, v okviru ljubljanskega akiiva Geografskega društva pa O fruncoskem krasu. K cd no nadaljuje podiplomski študij na 1. niverzi v Ljubljani. Višji strokovni sodelavec Egon Pretner je pri biospeieoloških raziskavah obiskal v Sloveniji 7 jam, v Bosni s Chr. Deelcman in M. Deking skupaj 12 jam, v Srbiji in Cmi gori 11 jam, v .Makedoniji i jame. Biološko gradivo je nabiral i url i v jamah grške Makedonije, a zaradi vročine in suše so bile jame lani skoraj brez živali. Za tisk je pripravil obširno delo \ nemščini Die Verdienste Leo Wei rat hers um die Biospaleologie, hesonders Jugoslawiens, und sein Hohlenkataster na temelju Weiralherjevega jamskega katastra in njegovih beležk, napisanih v nemški stenografiji Weiralher je nabira! predvsem v Jugoslaviji in tu odkril skoraj 9(1 novih jamskih hrošče v. Iz konkurenčnih razlogov ni hotel izdati pravih imen jam, ampak jih je krstil z izmišljenimi imeni. Skoraj 90 takih najdišč je navedenih v literaturi. V Weirather-jevi zapuščini so podatki za skoraj 400 jugoslovanskih jam, po večini iz Črne goie, Bosne iu Hercegovine. Za večino izmišljenih imen je E. Prelner ugotovil domača imena jam, za jame brez imen pa vsaj njihovo približno lego. To obsežno nalogo je E. Pretner opravil za Plirod oslov ni muzej v Ženevi, ki je lastnik Weiratherjcve zbirke. Na mednarodnem .spcleološkein kongresu v Olomoucu je predaval o Oekologie der sogenannten Hohlenka fer und Be-merkimgen z» der klassi fikation der sogenannten Molilen fauna, na Lntomološkem simpoziju v Postojni pa o Zaslugah pokojnega Weiratherja za jugoslovansko biospeleolugtjo. Sodeloval je tudi pri organizaciji simpozija. Začel je urejati Absolonovo delo FRAVLINIA, das Sehbpfungszeiitrnm von Orjen in den Dina-riden. Dopolnjeval je katalog Carabidov Jugoslavije, prepariral in determiniral številne hrošče za svojo in tudi za tuje zbirke. Objave P. II ab i£; O vodnih sifonih v kraških jamah. Naše jame, 14, 1072. str, 15 do 24. Ljubljana. i<>73; več knjižnih poročil v Geografskem vestniku 1973, R. Ci o s p o d a t i č : Viršnica — jamski sistem Šice ob Radenskem polju, Naše jame, 14. 1972, str. 23—32, Ljubljana, 1073. Medvedji rov v Kri i ni jami in tamkajšnji ostanki jamskega medveda. Mednarodni raziskovalni tabori (1971 in 1972), 3, sir.30—46, Ljubljana. Skupaj z M. B rod ar jem. P renče vanje .razpok s pomočjo njihovih struktur, Sedmi kongres geologov Jugoslavije, 1071, 1, str. +W5—5()2, Zagreb. F. H a b e : Das P i vkabcckea als hydrograpàisehes Daeli des Innerkrainer Karstes, Mit 2 Profilen, 4 Karten und 3 Bildern. Riiitrage zur K1L matologie, Météorologie und Klimmarnorphologic, Festschrift fiir Haas Toltuer iiim 70. Geburtstag. Selbstvetlae des Geograpîusehen Instituts iler Universital Saliturg, 229 -24«. Salzburg Speleolngija gradi mostove med narodi. Raziskovalec 3. sir, 3fi4 do 383, Ljubljana. lit) let turističnega razvoja Škocjanskih jam, Turistični vestnik-î, str. 13—14. Ljubljana. Poročilo o delu Jamarske zveze Slovenije v obdobju 1970—1971, Naše jame. 14. 1972. str. 43—54. Ljubljana. Die Hiihle Skocjau bei Divača, vodnik t—6. Koper. Kamniti cvetovi podzemlja, Moj mali svet, V. str. 87—88. Ljubljana. Postojnska jama. Barvna monografija. V 6 jezikih, tekst 1 —12, fotografije 1—93, Padova. Književna poročila: M i biti a Vel j kov ic. Pod kamenim nebom. Naše jame 14. 1972. sir. 67—bS. Ljubljana. Šifrcr M.. Methoden und Ergcbmsse deT Untersnchtmgen flu-vialiT rerrassen in SJowenien. Geografski vest ni k XLV, str. 125 do 126, Ljubljana. A. K r a n j e ; Milit lb ofer jeva jama — zakaj tako ime? Naše jame. 14. 1972. sir. 56—38. Ljubljana. Fstavela — inversai: ? Naie jame. 14, 1972, sir. 5H—61), Ljubljana. Sealunkers« — nova vrsta jamarjev v Ameriki, Naše jame. 14. 1972. 61, Ljubljana. Philippe Renault, La formation des cavernes (recenzija), Naše jame. 14. 1972. str. 6čl—69. Ljubljana. Gol lot] Li e international de spéléologie, Uan-sur-Lcsse (recenzija). Nase jame, t-t, 1972, sir, h9, Ljubljana. je an Nicod, Pavs el paysages du Calcaire ¡recenzija). Naše jame, F4. 1972, str. 69— 70l Ljubljana. Poročilo o delu speleo loške skupine VI, mednarodnega mladinskega raziskovalnega tabora v Cerknici 5.--14. julija 1972, Mednarodni mlad. razisk. tabori 1971—1972. str. 275—285, Ljubljana. Novosti iz katastra Speleoloških objektov v leta 1975, Planinski vestnik. 73/8, str, 422, Ljubljana. Les découvertes spéièologiipies ¡es plus importantes de la dernière décennie en Slovénie (Yougoslavie). Spclanea 12/3, 1972, 83—Ml. F. P r e t n e r : KoleopteroIoSka fauna pečina i jama Hrvatske s historijskim pregledom lstraS-ivanja — Fauna Coleopterologiea subterranea Crou-[iae mi! ejaer gescbiebtliehea UbersicHt der Forschungcn. krš Jugoslavije JAZU, 1973, e (6): IW1 339. ZagTeb. I .a Biospelcologia in Jugoslavia ne! dopoguerra, Bolleiino iti Zoo logi a, 1973. 39 (4—1972): 491—520. Assisi. Program dela za leto 1974 Izdelava Speleološke karte za območje Primorskega krasa, dokončanje Študije o turistični ureditvi Škocjanskih jam, izdelava poiočiia o krasu na trasi avtoceste Senožeče—Sežana, hi-drospeleoloSke raziskave v predelu med Planinskim poljem in izviri Ljubljanice; sodelovanje pri pripravah na 3, mednarodni simpozij o sledenju podzemeljskih voda; sodelovanje s sorodnimi instituti pri raziskovanji i krasa; priprava gradiva za 7. knjigo Acta Carsologica: izpopolnjevanje društvenega in in-štitutskega katastru kraških pojavov. INSTITUT ZA PALEONTOLOGI JO Poročilu o ti L* I II T 1 K t u W73 V Je I ti 1973 s 111 o na Inštitutu Žil paleontologijo raziskovali losilne sesalce, hi d rozo je, korale in velike foraminiferc ler rečeni ne forammifere. Kadrovska sestavn: V letu lfJ73 tli bilo noben i 1> kadrovskih sprememb, le Milojka Huzjan je bila dne 1. 7. 1973 redno nastavljena. Terensko tlelo: zbiranje spodnjckrednili greben s k ih fosilov na 1 rnovskeiu gozdu in Banjški planoti ter zbiranje reeentnih foraminifet- iz različnih ekoloških področij v severnem Jadranu in Rdečem morju. Laboratorijsko delo: prepariran je fosilov in reeentnih sedimento v, Oprema: ker je dr. Rajko Pav lovec odšel, mu je naš inštitut moral odstopiti mikroskop Ortholux, dar Humboldtove ustanove njemu. Naročili smo nov podoben mikroskop Orthoplan-pol. a do konca leta še ni dospel. Tako smo bili brez mikroskopa in smo si ga morali začasno izposojati od drugih institucij. Tudi pohištva za laboratorij še nismo dobili. Podrobnejši opis deta posameznih delavcev inštituta Višjo znanstvena sodelavka dr. Dragica I urnšek je po končanih raziskavah jurskih hidrozojev in koral začela sistematično raz iska vati grebensko favno \ k rednih skladi!) Slovenije. V ta namen je v letu 1973 pregledala najprej spodnjekredne profile na Trnovskem gozdu in Bnnjški planoti in s pomočjo kolegov dr. S. Buserja in j. Cajhna zbrala korale, hidrozojc in he tet i de v nahajališčih Oso j nica, kanalski lom, Zgornji Lo-kovec. Kobilja glava, Levpu i ti Log. Doslej je obdelala nuj bogatejše nahajališče na Osojnici, Določila je 18 vrst, od katerih so najpogostejše: Eufiyra cotteaui, Cyathophora pygmea, P se a -do pol y t remac is sp in ose p tata, L&lusustmeo decip ien s, L e xigu is, Eohyditophora picteti, Dermo.imiliu cretacica n. sp,f S t y lina re-gularis, Dehornelh eotiai, Chaetetopsis krimholzi in druge. Omenjene vrste so bile doslej znane večinoma iz bairemijskih m aptijskilt skladov Italije, Francije, Poljske ru drugod in bodo lahko potrdile enako starost skladov tudi pri nas. Zbrane fosile iz (ilupili omenjenih nahajališč bo TurnSkuva dokončno obdelala v prihodnjem letu in nato pripravila članek za tisk v Razpravah fV. r. SAZU. le raziskave financira tudi Sklad Borisa Kidriča. Nadalje je dr. Turnškova v letu 1973 obdelala prvo pošiljko spodnjekredn ih hsdrozojev in Letet i d iz Provanse v južni Franciji, ki jo je zbral geolog dr. J. P. Masse i z Marseilla. Od tega materiala je določila 21 vrst, ki pripadujo 13 rodovom. Med njimi je mogla ugotoviti naslednje nove vrste: Actinoatromaria orlhogonalis. Disparistramaria ur goniča, Aciostroma hudsoni, iosastroina magna, Steineria tabu tat a, Prornillepora prouencen-sis in Burgundiu nmssUiensia. Vsa ta favna je organsko povezana z zgornjejurskimi liitlrozoji srednjega in južnega greben-skega področja i d se povsem loči od zgornjekrednih hidrozojev. Pojavlja se v vseh horizontih spodnje krede, od valanginija do aptija in bo dobra osnova za nadaljnje raziskave spodnjekred-n¡h skladov. Rezultate teh paleontoloskih raziskav, ki jim je J. P, Masse pridružil stratigrafski opis ohravnavanih nahajališč, je dr, I urnškova dala v tisk v Razpravah IV. r. SAZI.. Skupaj z dr. Mileno M i ha j lov ič. kustosinjo v Prirodnjačkein muzeju v Beogradu, je dr, Turnškova dala v lisk razpravo o zgornje jurskih koralah, shranjenih v tamkajšnji zbirki. Prvič v Jugoslaviji so v tem delu opisane korale Felixig]/ra duncani, Complexastraea theoenini, C. tobhobiensis, Dermo&eritt irregut ar in, Titamnasteria gracilits, Actinaraea robu sta iu Trochocp a-thux tuminus. Nerazumljivo je, da so med to zgornje jursko zbirko številni primerki vrste Felixigyra duncani, ki je bila doslej znana le iz krednih skladov. V letu 1973 je znanstvena sodelavka dr. Katica Drobne pričela obdelavo velikih milioiid \z NW Jugoslavije. Priprava številnih orientiranih prerezov foraminifrr je bila izredno zamudna. Sledilo je mikro fotografira nje in risanje objektov. Determinirani sla vrsti Idalina sinjarica in Lacazina blumenthali ter nove vrste Fabularia donatae, F. donatae liburnica, Lacazina. blumenthali gr urili*, Peritoculina slooenica. Stratigrafsko se pojavljajo navedene miliolide v srednjem in spodnjem delu zgornjega p al eoetna. Delo je bilo oddano za tisk v Razpravah IV. r. Za SRK je d 1'. I Jiobnetova skupaj z dr. R. Pav lovcem in mg. F. Drobnetom pripravila elaborat za 1. lazo raziskav paleogen- skih plasti med Mežico in Slovenj Gradcem. V preiskanih prod-nili zasipih so ugotovili alveoliue in n umu litine cuizijske in ln-lecijske starosti ter sedimentno-petrografsko osnovo, ki kažejo na mirno sedimcntncijsko okolje z občasnimi močnejšimi vodnimi tokovi. OH 25. aprila do 24. maja se je dr. Drobnetova udeleži!u raziskav v Akabskem zalivu Rdečega morja. Nameni raziskav je bila študija ekoloških razmer na koralnih grebenih s posebnim oziroma na razširjenost velikih foraminifer, Do globine 55 m so zbirali vzorce iz dna lagune, s koralne stene, koralne trate in s halofilnega travnika. Do globine 40 m so številni primerki Amphixorun, do 70 m A urile, med 20 in 40 m Boro lis, na koralnem dnu do 70 m Heternstegina. na lialoTilnem travniku od 40 m do približno 00 ni Operculina. ter med HO in 100 in Cyclocly-peits. Pri raziskavah v južnem delu Akabskega zaliva je bila v skupini ljubljanskih potapljačev, v severnem delu zaliva pa v skupini podvodnih raziskovalcev z univerze v Baslu, ki je pod vodstvom prof. dr. L. Hotiingerja delovala v morski biološki postaji v Eilatu. Od 17. do 24. septembra se je kot delegatinja Jugoslavije poleg dveh drugih članov udeležila i3. mikropaleontoloSkega kolokvija v Barceloni. Seznanila se je S paleogenskim področjem v severni Španiji, kjer je izbran stratotip za stopnjo ilerdij in opisanili več. tipičnih nahajališč za alveoline in numulitc iz paleocena, cuizija in lutecija. Prav tako si je v okv iru programa kofoki Ijskih ekskurzij ogledala in zbrala material iz zgoruje-k red nega profila v antiklinali pogorja Montseek. V času pred kolokvijem in po njeni si je skupaj S prof- L Hottingerjcm, tir. Tauibareau in dr. J, Villate ogledala u zbrala vzorce z velikimi foraminiferami iz klasičnih paleogenskih področij južne Francije. Med 1- in 4-, oktobrom se je udeležila geološkega zborovanja v F ran k far tu ob Milini. Seznanila se je med drugim z rezultati geofizionih, pa leon to loških in sedimentoloških raziskav, ki so bile izvajane v okviru programa nemške raziskovalne skupnosti, Seznanila se je z uglednimi strokovnjaki in dobila povabila za raziskovanje mikrofavne na geološko-paleontoloških inštitutih Univerze v Fran k Tu rtu in \ Kiclu. Pri arheoloških raziskavah na Ljubljanskem barju sodeluje dr. X. Drobne z analizami subfosilnih živalskih ostankov na ko- Iišču Maharjev graben. Determinirala je tudi kostne ostanke iz ilirske naselbine v Ormožu. Pri Slovenskem geološkem društvu že drugo leto organizira in vodi strokovna predavanja. Tehnična sodelavka Milojka Huzjan je opravljala laboratorijsko delo. knjižničarsko, risarsko in administrativno delo. V laboratoriju je izdelala nud 1000 orientiranih zbruskov koral in hidro/ojev z Banjške planote in Trnovskega gozda, iz Francije in Srbije in mikropaleontološke zbrnske iz okolice Mežice. Nadalje je sprala vzorce rccentnih seri i men tov, ki jih je prinesla ilr, K. Drobne iz Akabskegu zaliva v Rdečem morju ler t, jadranskega morja (okolica otoka Krka). Sodelovala je pri prepariran ju mamutovega zoba, ki je lasi ptujskega muzeja. Pregledala in uredila je abecedni katalog knjig do črke ti. Narisala je nekaj tabel ter skic kart. Opravljala je tudi administrativno delo iu vodila knjigo dopisov, Objavljena dela članov inštituta v letu Vi? J |). Tnrnšek, Zgornjejurske korale iz južne Slovenije. Razprave IV. r. $AZU, 15, 1972 (izšlo v xafetku i975), Ljubljana. D. T p ruše k ei M Mi ha j lov i č , Prikaz koralske faune titonskih krečnjaka Srbije, Glasnik pri rodu jack og muzeja. Ser. A, 28, 1973. Beograd, D. Tu rnše k et ]. P. M a s s e . The Lower Cretaceous Hvdro-zoa ami Chaetetidae from Provance (South-Eastern France). Razprave IV. r. SAZU, ifr, 1973, Ljubljana. K, Drobne, Evolution of the Paleogene Alveolinae in South Western Slovenia. Bull. Sci. Yugosl. Sect A. IK. 1 3, 17. 1973, Zagreb. K. Drobne et L. Hettinger, Broeckinella in Saudia (Fora-m i liifenda) a us dem Nordwestiiehen Toil j ugo s I aw tens, i h re Morphologie und ihre straiigraphischc Yerbreitung. Razprave ?V. r, SAZL, 15, 1972 fizšlo v začetku leta 1973), Ljubljana. Načrt dela za leto 1074 1. Nadaljevanje raziskav spod n j ek rednih hidrozojev, koral in hetetid v zahodnem delu Slovenije in iskanje novih nahajališč na Dolenjskem. 2. Začetek raziskav zgornjekrednih koral iz zahodne Slovenije. 5. Obdelava z gor nje jurskih koral iz Zlo bi na v Hrvaškem priniorju. 4. Nadaljevanje raziskav spodnjekrednih hidrozojev iz Francije. 5, Obdelava liasnih koral i z Španije. 6, Nadaljevanje raziskav fosilnih in snbfosilnih ostankov vretenca rje v. 7, Raziskave velikih Turami ni fei iz paleogena Jugoslavije iii Madžarske. 8, Preučevanje morskega dna v Jadranu s posebnim ozirom na razširjenost foraniinifer. 9, Študij velikih foraminifcT iz kredilih skladov Slovenije. INSTITUT ZA GEOGRAFIJO S KARTOGRAFSKIM ZAVODOM Poročilo o delu v letu 1973 Personalna problematika, kot smo jo navedli v poročilu /a prejšnje leio, objavljenem v 23. knjigi Letopisa SAZU, je ostala v istem obsegu pereča tudi v letu 1973, zato je še vedno zavrt delovni načrt, grajen na predvidenih novih delovnih močeh. Izpolnitev vseh zastavljenih delovnih nalog z razpoložljivimi močmi pa je v letu 1973 onemogočila šestmesečna odsoinost znanstvenega delavca zaradi bolezni. Sredi leta sta za znanstvena svetnika napredovala tir. Milan Sifrer ill dr. Drago Meze. V leiu 1973 je bil razširjen znanstveni svet inštituta. Poleg dosedanjih članov so bili vanj izvoljeni še dr. Ivan Gams, dr. Peter Habič, dr. Avguštin Lah in dr. Darko iladinja. Pomanjkanje prostora za že lani nabavljene kartne omare za shranjevanje listov OD K (osnovne državne karte} merila 1 : 5000 in t : 10.000, o čemer je bil govor že v lanskoletnem poročilu, je Čedalje bolj pereče in nevzdržno. Letos smo dobili novih 242 listov (194 merila 1 : 5000 in 48 merila 1 : 10.000) in lako imamo sedaj skupaj že 1107 listov (1064 v merilu I : 5000 in 103 v merilu 1 : 10.000). Dve omari s skupno kapaciteto ok. 400 listov, ki sta začasno še vedno v upravnikovi sobi, kar je zelo neprimerno, sta že davno polni, druge karte, ki jih je že skoraj dvakrat toliko, pa so natrpane po predalih omar karto-gralskega zavoda. Zavod je s tem, kn daje svoje pretiaic na voljo kartam ODK, sam utesnjen pri zbiranju redne kartografske zbirke, zato se tudi njegov kari ni fond čezmerno uničuje. Gnnadenje prevelikega števila listov ODK enega na drugega, kar je pri sedanjem stanju neizbežno, onemogoča sistematično ureditev in praktično uporabo in zato tudi preglednost zbranih listov. Zelo dragoceni unikati se zaradi neprimernega shranjevanja pri uporabi uničujejo. Listi ODK so namenjeni vsem upornim i kotu na SAZU, zato je dodelitev primernega prostora zanje še toliko bolj nujna. Tudi glede prepotrebnega manjšega prostora ¡ta laboratorij in glede povečanja knjižnih polic in omar za hitro naraščajoči knjižni fond. o čemer je liilo več povedano v poročilu za ieio 1972, je ostalo vse pri starem. Delo, ki bi sodilo v laboratorij, še naprej opravljamo v inštitut ski delovni sobi, knjig in revij pa se je nabralo že toliko, da so omare polne in bo treba nove knjige in revije zlagati na tla. V tekočem letu nam je uspelo nabaviti list s>diamantnec žage za rezanje kremenov!h in trdili vulkanskih prodnikov. Ker nimamo aparature za uporabo žage, so nam jo ljubeznivo ponudili v Inštitutu zu paleontologijo SÀZU. Če nam uspe dobiti laboratorijsko sobo. bomo morali misliti tudi na to. da sami dobimo žago. Leta 1975 je Organiziral inštitut pregled 173 listnv ODk, ki jih v okviru dogovora med Geodetsko upravo SR Slovenije in SA ZL op l'a v i jo jezikoslovci in geografi, za proti iislugu pa dobi SAZU po en tiskan izvod posameznega lista. Delo, ki ga pri karti opravljajo geograli, je UioČtio vezano na pomoč zunanjih sodelavcev; v leta 1975 smo j i Ii pritegnili devet. Pregledano je bilo Celje z okolico, del Koprskega primorju in Krasa, Zagorje z okolico. Mežiška dolina, Triglavsko pogorje, del Kočevskega in južno obrobje Ljubljanskega barja. V okviru rednih vsakoletnih opazovanj stanja Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto sta bila oba ledenika pregledana: po opazovanjih je bilo izdelano poročilo. Pregled sta opravila meteorolog Dušan Košir in strokovni sodelavec Marko Zerovnik. V pripravi je dolgoletna obdelava podatkov obeh ledenikov; za ledenik ob Skuti obdobje 1934- 1973 (Dušan Košir), za Triglavski ledenik pa obdobje 1963—1973 (Milan Šilrer). Glavno kolektiv no delo inštituta je bilo usmerjeno V izdelavo dolgoročne teme pri Skladu Borisa Kidriča Geografija pnplavni h področij na Slovenskem, katere nosilec je akademik prof. dr. Svetoaar llešic. \ začetku leta 1973 je bila izdelana in SBK oddana metodologija proučevanja in na njeni osnovi narejena vzorčna analiza na primeru poplavnega področja ob Pšaii. Poleg Milana Sifrerja in Milana Natka iz inštituta so pri delu in izdelavi elaboratov sodelovali še zunanji sodelavci — dr. Darko Radinja: Osnovna izhodišča. Hidrološke značilnosti poplavi tik področij, Klimatske značilnosti poplavnih področij, Namen proučevanja in osnovna izhodišča. Hulrografske značilnosti poplavnega področja Pšnte. Izluščeni problemi in zaključna diskusija; Franc Lo vrenčak: Pedogeografske in fito-geograFske značilnosti poplavnih področij. Prst in rastje na poplavnem področju Pšate: Marko Kolbezen: Prikaz melioracij iv Ltlnpi? in regulacij na poplavnih področjih. Regulacije in melioracije oh Pšati, Začeio se je delo za naslednje obdobje, ki se po pogodbi steče 70, aprila J975. V delu so naslednja področja: Poni uije, Posotclje. Dravinjske gorice. Ljubljansko barje, porečje Mislinje. Gornja Savinjska dolina, Spodnja Savinjska dolina. MoČno deževje med 20, in 25. septembrom, deloma pa tudi (5. in i 6, oktobra 1973, je povzročilo povod nji sirom po Sloveniji. Ker je med stalnimi nalogami instituta tudi opazovanje in študij eventualnih elementarnih nezgod v Sloveniji, smo organizrali v okviru finančnih in kadrovskih možnosti pregled področij, ki ko jih poplave najbolj prizadele. Spet smo Se poleg inštituiskih delavcev poslužili tudi zunanjih sodelavcev. Na podlagi izdelanih poročil nam je uspelo dobiti pn-gled čez poplave v dolini Pesnice (Rožo Kcrt), na kočevskem in v Dobre-poljah (Andrej K ran je, Jurij Kuna ver), na spodnjem koncu Ribniškega polja (Andrej Kranjc), ob spodnjem toku Savinje ter ob Hudinji in Voglajni (Emil Kolenik), v Šaleški dolini (Mira Ocepek), v Gradaški in Horjulski dolini ter ob Malem grabnu na Ljubljanskem barju (Marko Zerovnik), v Spodnji Savinjski dolini (Milan Natek) ill v Gornji Savinjski dolini (Drago Meze). Vse leto se je nadaljevalo delo pri dopolnjevanju in urejanju kataloga slovenske geografske literature. Zunanji znanstveni sodelavec tir. Vulter Bohiuec, ki tlela dve uri dnevno v inštitutu, jc nadaljeval preurejanje listkovnega stvarnega ka-1 a loga geografske literature v Sloveniji pO bibliotečnih načelih. Izšel je Geografski zbornik XIII. z razpravami: Kan Gams, Prispevek k imkroklimatolngiji vrtač in kraških polj; Darko Radinja. Senožeško podolje, pokrajina na stiku I luvialnega in kraškega reliefa i Andrej Krmi je, Kraški svet Kočevskega polja iii izraba njegovih tal; Darko Radinja, Zukrasevanje v Sloveniji v luči celotnega morfogenetskega razvoja. V tisk je bilo dano gradivo za Geografski zbornik XIV, Upravnik inštituta akademik dr. Svetozar llešič je razen aktivnega sodelovanja pri temi Geografija poplavnih področij na Slovenskem, katere nosilec je, prevzel predsedstvo Sveta za proučevanje in varstvo okolja, ki je bil ustanovljen pri predsedstvu SAZU. Kot delegat SAZU je sodeloval pri delu Med-akademskega odbora za varstvo in izboljšanje življenjskega okolja s sedežem pri JAZU v Zagrebu. Januarja 1973 se je udeležil ustanovnega zborovanja zveznega sveta za varstvo in izboljšanje življenjskega okolja v Beogradu in. takoj za tem z di-skusijskim referatom o problemih življenjskega okolja Srbskega geografskega društva v Beogradu. Kot gost Bolgarskega geo- grafskega društva je oktobra 1973 sodeloval na 2. zborovanju bolgarskih geografov v Varni z referatom o geografskih aspektih varstva življenjskega okolja, septembra 1973 je vodil slovensko delegacijo na 4. zborovanja geografov Slovenije ter julijske Benečije-Videmske pokrajine v Pordenonu, oktobra 1973 pa je na 9. zborovanjn slovenskih geografov nastopil z referatom o Sotelsko-voglajnski regiji. Sodeloval je v Nacionalnem komiteju za geografijo SFRJ kot zastopnik SR Slovenije. Kot urednik Geografskega zbornika je pripravil ¡ta tisk XIV, knjigo. Znanstveni svetnik dr. Milan Sifrer je nadaljeval proučevanje kvartarnega razvoja Škofjeloškega in Pnlhograjskega hribovja. Veliko se je ukvarjal S kamninsko sestavo in prepere-lostjo najrazličnejših flnvialnih sedimentov, ki so se ohranili po različno starih pleistocenskih terasah. Na podlagi zveze te uusutilie S periglaciabihn pobočnim drobirjem in z morenami oziroma S fluvinglnc talnim prodom je dognal, da so ta uasipanja hladnodobnega značaja. O tem pa so ga prepričala tudi merjenja zaobljenosti in kamninske sestave rečnega proda, L 'gotovi] je, da je prod po teh terasah veliko manj zaobljen kot recentna toplodobna nasntina in da je vmes tudi veliko več apnenca in dolomita, ki se je na polzel v doline z višjih pobočij. Zaradi velikih množin toplodohne holoeenske naplavine je popolna odsotnost ustreznih starejših sedi m en tov na višjih terasah še posebno zanimiva. Vsiljuje se domneva, da so bili ti sediinenti odneseni in da se je erozija iz toplih obdobij pleisto-cena nadaljevala še v hladne dobe ter da je bila prekinjena šele ob ekstremnih viških, ko je prišlo do močnega znižanja gozdne meje ter do intenzivnega dotoka pcriglacialncga in lede-ni.škega drobirja v doline. Ker je vsako hladnodobno nasipanje spremljala tudi močna lateraiaa erozija, so bili po teh uguto-vitvall toplodobni sedimenti Še posebno močno odstranjeni. V okvira teme Geografija poplavaih področij na Slovenskem je Sifrer sodeloval pri sestavi ustrezne metodologije in pri proučevanju poplavnega ozemlja ob Pšati, /,f\ 15. številko Geografskega zbornika pripravlja študijo O življenja I liglavskega ledenika v zadnjih It, letih. Gre za obdelavo gradiva, ki smo ga zbrali pri rednih vsakoletnih opazovanjih, merjenjih in pri fotografiranju tega ledenika. Žc iz doslej opravljenega dela jo mogoče sklepati, tla se je ledenik v zadnjih 11. letih ves čas počasi krčil, vendar veliko počasneje kot v preteklih letih, ki jih obsegajo naša redna opazovanja {od leta 1945). Sifrer je pripravil za tisk tudi študijo o kvartarnem Taz-voju Dravinjskih goric in blizujegu obrobja. Ugotavlja, da je svet ob Dravi nji šele v kvartarju izgubil ravninski značaj in, se razvil v drobno razgibano gričevno pokrajino. Do menjave bočnega in globinskega vrezovanja. ki ga izkazuje 5 ali 6 teras, je prišlo po teh ugotovitvah iz čisto klimatskih vzrokov. S tem seveda avtor ne zanika dejstva, da se je moglo dogajati vse to le ob splošnem dviganji! reliefa. ki je zajelo v kvartarju tudi te kraje. Ko nas je novembra 4973 obiskal prof. Jean Hazera iz Francije, ga je peljal Sifrer na Gorenjsko in ga seznanil z novimi dognanji iz naše p le is tacenske geomorfologije. Na isto področje je vodil spomladi tudi študente oddelka za geogralijo na lilo-zofski lak nI leti univerze v Ljubljani. Višji strokovni sodelavec Milan Natek je opravljal tehnično-sd ministra t i vne naloge pri temi Geografija poplavnih področij na Slovenskem in sodeloval pri sklepnem delu sestavljanja navodil za njeno proučevanje, pripravil pa jc tudi poročilo o družbeno-geografski podobi poplav v porečju Pšate. Sodeloval je pri zbiranju gradiva in opisu naselij žalske občine za tretjo knjigo Krajevnega leksikona Sil Slovenije. Pregledal in zbral je podatke o vzrokih in učinkih poplav v Spodnji Savinjski dolini v septembru in oktobru 1973. leta. Jugoslovanskega simpozija o prebivalstvu od 20, do 23. aprila 1973 se je udeležil z referatom o vplivu gospodarske razvitosti na selitve prebivalstva na primer SR Slovenije (v desetletju i9f>i f970). Na 9. zborovanju slovenskih geografov v Rogaški Slatini od 3, do 7. oktobra 1973 pa je poročal o vplivu prirodnega prilastka in selitev na rasi števila prebivalstva v pokrajini med Sotlo, Savo, Savinjo in Voglajno V desetletju 1961 —1971. Znanstveni svetnik dr. Drago Meze je poleg poslov v, d. tajnika inštituta opravljal še tekoče delo pri organiziranju pregleda ODK (jezikoslovci in geografi):, za pregled zemljepisnih imen je bilo treba iskati sodelavce široni po Sloveniji, Organizira! jc tudi akcijo za pregled področij na Slovenskem, ki so jih najbolj prizadele poji lave v jeseni 1973, pri čemer je Sam pregledal obseg poplav iti njenih učinkov v Gornji Savinjski dolini. Za tisk je oddal razpravo o porečju Kokre v pleisiocenu in za Krajevni leksikon Slovenije splošni opis ubčine Mozirje in opis \sell, tj. 61 naselij v tej občini. Za arheološko študijo o prazgodovinski naselbini na Viru pri Stični je opravil terenske oglede v zvezi z geomoifoioškini razvojem pokrajine, kjer je stala naselbina; pripravlja splošni zemljepisni opis te pokrajine s posebnim poudarkom na geomorfološkem razvoju. Bibliografija pomembnejših del S, 1I e s i £ ; Za regionalno kompleksnost v geografski teoriji iu praksi (Ob iinvi knjigi V. A. Anučina). Geografski vestnik X!.V. 1973. str. 91—99. M. S i f r e r : Kvartarni razvoj Dravinjskih goric m bližnjega obrobja. V tisku za Geografski zbornik XIV. Reliefne značilnosti poplavni it področij in poplavnega j;dedja. Elahorat 7.n SBK. Str, 8. Ljubljana J973, \ arhivu Instilula za geografijo SAZL7. Poglavitne geomortološke značilnoFli porečja Pšale, Elaborat za SBK, Str. 12, Ljubljana 1973. V arhiva inštituta za geografijo SAZL'. M, N a l e k : Ulica j deagrarizacije no prirodno i migracijsko kretanje stanov ništvu u SR Sloveniji u perioda od 1961 do 1970 godine. Zbornik na jugoslovenskiot sini pozium r,n problem i te na selskite naselbi i zeinjodelskoto p roizvodstvo. Skopje 1972, sir. 61—75. Posotelsko-voelajnska regija, Naši razgledi XXII i, št. 23 (526L sir. h(H--b02, Ljubljana, 7. decembra L 975. Poglavitne dmžheno-geografske značilnosti poplavnih področij. Elaborat za SBK. Str. 9. Ljubljana 1973. V arhivu Inštituta za geografijo SAZU. Družbeno-geografske značilnosti poplavnega sveta ob Pšati. Elaborat za SBK. Str. 52. Ljubljana 1975. V arhivu Inšiituta za geografijo SAZL1. D. M e z e : Porečje Kokre v pleistocenu. V tisku za Geografski zbornik XIV. Občina Mozirje (splošni opis in posamični opis vseli naselij). V tisku za Krajevni leksikon Slovenije, 5. knjiga. Poročilo o poplavah v Gornji Savinjski dolini jeseni 1975. Str, 17 (tipkopis), V arhivu Inštituta za geografijo SAZIL Kartografski zavod V zavodu sta še vedno dva delavca, tehnični vodja — strokovni sodelavec Marko Zerovnik in kartograf Milena Hribar, zato je tlelo omejeno predvsem na izdelavo kartografskih izdelkov, ki služijo geografskim razpravam in drugim strokovno-zna ust ven ¡m delom, ki so v okviru programa Inštituta za geografijo SAZU. Pomembno delo. ki zahteva veliko časa, opravijo zavod z registriranjem in vodenjem evidence ter nabavo listov OBK za SR Slovenijo v merilu 1 : i000 in i : 10.000. V letu 1073 je zbirka narasla za 103 listov merila t : 5000 in 49 listov merila t : 10,000: skupaj ima zavod oh koncu 1973. leta 1167 listov, otl tega 1064 listov merila 1 : 5000 in 103 listi' merila I ; 10,000-Za XIV, knjigo Geografskega zborniku so bila opravljena končna dela na večbarvnih kartah za razpravi Šifrerja in Mezeta; za študijo Igorja Vri Ser j a Vplivna območja slovenskih mest pa jc biLo izdelanih 5 novih in adaptiranih IS črno-belih kartogramov oziroma diagramov- Za študije sodelavcev pri temi Geografija poplavnih področij na Slovenskem ob primero Pšate je bilo izdelanih (i kartogramov in 2 diagrama, 2 kartograma irt en diagram za predavanje Milana Na tka v Rogaški Slatini; za razstavo istotam pa je bilo prirejenih večje število kartogramov iz študij kvartarnih sefdimentov in njihove izrabe na Kozjanskem s širšim zaledjem. Za Natkovo študijo Vinogradništvo v Spodnji Savinjski dolini, ki je v pripravi, je biJo izdelanih večje število osnov za tematske karte. Za slovensko etnično ozemlje na avstrijskem Koroškem so bile nabavljene karte meni I : 25.000 in 1 : 50.000. Strokovni sodelavec Marko Zerovnik se je posvetil predvsem problematiki v zvezi s kartografskim, prikazom razvoja slovenskih naselij med leti 1%1 in 1971. V ta namen je opravil redakcijo pripravljalnih del za izdelavo karte 1 ; 200.(KM), rta kateri ho prikazana omenjena tematika. Skupaj z Dušanom Koširjem jc sodeloval pri meritvah Triglavskega ledenika ob koncu talilne dobe. Sodeloval je jut registraciji poplave 25. IX. f973 in njenih učinkov ob Gradaščici, Horjul ki in ob Malem grabnu na Ljubljanskem barju, o čemer je izdelal poročilo na 8 straneh, shranjeno v arhivu Inštituta za geografijo SAZLT. Sodeloval je na IX. zborovanju slovenskih geografov v Rogaški Slatini 5, do 7. X. 1973, za posvetovanje o kartografiji v Ljubljani 15, do 17. XI. 1973 v Ljubljani, ki ga je organizirala Zveza jugoslovanskih geodetov in geometrov, pa je pripravil referat Vloga geografije v slovenski kartografiji; referat je objavljen v knjigi Kartografija u prosto ni om planiranju, str. A 6/1 A 6/15, Ljubljana 1973. V dneh od 19. do 23. XI. 1973 je bil na strokovnem izpopolnjevanju iz kartografije v Budimpešti v osrednjem zavodu zn kartografijo. V Geografskem društvu Slovenije je imel predavanje o sovjetski Srednji Aziji. Fotolaboratorij '['udi v letu 1973 jc fotografski mojster Vlado Vi v od poleg rednega dela s pristankom upravnika inštituta v rednem delovnem času opravljal storitve za Geografski oddelek Filozofske fakultete in nekatere druge delovne enote na SAZU (Predsedstvo, Inštitut za arheologijo, Inštitut za raziskavo krasa. Inštitut za slovensko narodopisje. Inštitut za umetnostno zgodovino in Inštitut za paleontologijo). Pripravil je več fotopovečav za razstavo na IX. zborovanju slovenskih geografov v Rogaški Slatini in ilustrativno fptogradivo za izdelavo teme Geografija poplavnih področij ob Pšati, izdelal fotoreptodukcije karte naselij v merilu 1 : 200,000. pripravil fotografije za objavo študij o Dravinjskih goricah in porečju Kokre in izdelal fotografije o jesenskem stanju Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto. Za poročila O registraciji jesenskih poplav je razvil več filmov in izdelal ustrezne fotografije v več izvodih. Začel je z urejali jem geografske fototeke. V zadnjem času je za Predsedstvo SAZL z odobren jem upravnika inštituta opravil ob odsotnosti uradnega šoferja zaradi bolezni več službenih potovanj in potov v zvezi novim službenim avtomobilom SAZU. V zvezi z navedenimi deti je izdelal: 246 reprodukcij raznih topografskih kart in risb različnih meril; j povečav raznih topografski h kart in risb različnih meril in formatov: 2275 povečav 9 X 14: 60 povečav !5 X 18: 26 barvnih diapozitivov; razvil je 2S7 filmov, V letu 1975 je fot o laboratorij nabavil iz rednih sredstev inStitnta priročni fleš Unomat 730. Načrt dela za leto 1974 Naše glavno delo bo usmerjeno na proučevanje geografije poplavnih področij v Pomurjn, Posotclju, Dravinjskih goricah, na Ljubljanskem barju, v porečju M i si i nje ter v Gornji in Spodnji Savinjski dolini, Če nam bo uspelo dobiti novega znanstve-uegn delavca, bomo poživili študij prostorskih problemov; posebno skrb bomo namenili kompleksnemu proučevanju človekovega okolja in S tem prispevali k delu Sveta za proučevanje in varstvo okolja SAZl . Nadaljevali bomo študij usadov in zemeljskih plazov nu Slovenskem in njihovega vpliva na gospodarstvo. opraviii redna opazovauja Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto: zapisovali in po možnosti raziskali bomo eventualne naravne katastrofe v Sloveniji: dopolnjevali in urejali bomo geografsko fototeko in diateko Slovenije, nadaljevali z delom in organizacijo korektur listov ODK Sli Slovim i je; dopolnjevali bomo znanje o kvartarnem razvoju Škofjeloškega in Poi h «grajskega hribovja ter po možnosti tudi doline Save med Ljubljanskim poljem in Krško kotlino; nadaljevali bomo družbenogeografska proučevanja slovenske zemlje, za Krajevni leksikon Slovenije pa zbiranje in urejanje gradiva za opis naselij žalske občine. Izšel bo Geografski zbornik SIV, za XV. knjigo pa bomo zbrali vse potrebno tekstovno iu ilustrativno gradivo. Zanjo bodo izdelali v Kartografskem zavodu kartografsko dokumentacijo, istolum bodo adaptirali obstoječe katlo- grame in diagrame za knjigo Darka Radinje Vipavska dolina, nadaljevali pa bodo študij problematike ob kartografskem prikazu razvoja slovenskih naselij med leti 1961 in 1971, upo-dohljcnem na karti 1 : 200.0(10. Kartografski zavod ho sodeloval z drugimi kartografskimi in geografskimi institucijami doma in v tajim z namenom, tla strokovno izpopolni in reši določene konkretne probleme, kot je npr. izdelava metodologije za upodobitev posameznih elementov fizično in družbeno-gcografskega značaja Jia kartah različnih meril. V letu 1974 se ho kartografski zavod obogatil s p lan var iog ra foni. ki je že naročen in plačan iz investicijskih sredstev SAZU za leto 1975; s tem bo reprodaktivno kartografsko delo izpopolnjeno in obenem poenostavljeno. Geografski fotolaboratorij pa ima iz sredstev amortizacije obljtihljen širokokotni objektiv Snper angnlon za Liu-hof kamero, v načrtu pa je tudi nabava najbolj izpopolnjenega in praktičnega fotoaparata Haselblai. BIOLOŠKI INSTI TUT JOVANA HADŽ1 JA P o i- o č i 1 o o d e 1 h za leto 1973 Splošne ugotovitve V trajen spomin na umrlega «pravnika akademika prof. i!r. Jovana Hadžija, ki je vodil inštitut od ustanovitve do svoje smrti leta 1972. je inštitut za biologijo SAZU dobil novo ime Biološki inštitut Jovana Hadžija. V letu 1973 je inštitut dobil dva nova sodelavca. V aprilu Alojza M a sinčka, dipl. inž., višjega strokovnega sodelavca, ki bo proučeval predvsem gozdno vegetacijo, v novembra pa je prišel v inštitut Andrej Seliškar. dipl. bioL ki bo raziskoval traviščno vegetacijo v Sloveniji. Terensko delo J. Bole je preiskoval predvsem slabše raziskana področja v Sloveniji in na Hrvaškem. Raziskoval je jame in izvire v širši okolici Idrije, v Trnovskem gozdu, okoli Predjame, splošne mala kološ k e razmere pa še v Škofjeloškem hribovju, v Triglavskem pogorju in Zgornjem Posočju, na Hrvaškem pa na Risnja-ku. Snjezniku in v okolici Platka (Gorski Kotar). Veliko terenskega dela je bilo v zvezi z raziskovanjem inalakolavne Cerkniškega jezera in okolice. Opravljenih je bilo 9 krajših in nekaj večdnevnih ekskurzij. Zaradi zbiranja primerjalnega materiala je bila v maju posebna ekskurzija v okolico Ključu in Silnice v severozahodni Bosni, kjer je zbral veliko materiala v jamah in izvirih. Posebna ekskurzija pa je bila na onesnažena področja med Hrastnikom in Trbovljami, J. Carnelutti je terensko delo usmeril v tiste predele, ki so pomembni za faVflistiko, ekologijo in zoogeografijo metuljev. Vzporedno je nabiral tudi druge skupine insektov. Precej terenskega dela je bilo vezano na nalogo Favna Slovenije, ki jo vodi Inštitut za biologijo univerze, Z nabavo električnega generatorja se je lov bistveno izboljšal in se je povečal učinek. Pri teh raziskavah jc sodelovalo več zunanjih sodelavcev (Purlan, Premrl, Sivec, Smrrdii. Fonkli), Raziskovanja so bila omejenu lla predele, ki so nudili možnosti za odkritja novih vrst ali pa so zanimivi zaradi zoogcografskega položaja. Opravil je več kot 50 ekskurzij v Istro, Slovensko Pri morje, Notranjski kras, zahodni del Dolenjske, v Julijske Alpe, dolino Soče, Kamniške planine, na Štajersko in deloma v Prekmurje. Obiskal je tudi zamejske predele v Slovenski Benečiji. Letni oddih je izkoristil za lov v okolici Dubrovnika in na otoku Mljetu. B. Drovenik je v 'trnovskem gozdu v Smrečju in v Ledenici Dol pri I1 red mej i opravil redua ekološko-populacijsku opazovanja v povezavi z meritvami ekološko pomembnih parametru v. Poieti je sodeloval pri kariiranju vegetacije v raznih predelih Slovenije in sočasno zbiral hrošče. Udeleži] se je ekskurzije v Prokletije: tam je obiskal vrhove in visoke planote Trojan, Karan ti I. Maja Kosit. Bjelič, Gibajo in Zljeb. Sodeloval je na ekskurzijah v Gorski Kotar in v Julijske Alpe. \ cč ekskurzij ga je vodilo na Cerkniško jezero in v okolico. Na vseh teh poteh je zbral veliko koleopterološkega materiala. L Munda je nadaljevala raziskovanje ekologije in litoceilO-iogije nekaterih vrst sladkovodnih alg na Jezerskem. \ Slovenskem Primorju je raziskovala predvsem soliue v Strunjaim iti Sečovljah, Večji del terenskega dela pa je bil posvečen raziskovanju vegetacije severnega dela Hornstandir, ki je zaradi hidro-grafskih razmer prehodno področje, in severovzhodnega dela severne ohale okoli polotoka Tjornes na Islandu. Geobotanična skupina (redni sodelavci: A. Marinček. \L Prešeren, L Puncer, A. Seliškar, M. Zupančič, V. Žagar ter slalna zunanja sodelavcu V. Tregubov in B. Vovk) je bila letos na terenu od 13. 3. do 9. It. 1973 in je delala .134 dni. Za kar-tiranje vegetacije za nalogo Vegetacijska karta Jugoslavije je porabila 73 dni, za proučevanje vegetacije za Halogo Vegetacija Slovenije pa 59 dni. Skupina je skartirala liste Ljubljana 3, 4, in Samobor 2. tretjino lista Tolmin 2 ter petino lista Rogatec 4 v merilu 1:50.000. Poleg tega je proučevala in kaTtirala v merilu. 1:10.000 Gornjo Savinjsko dolino na področju GLIN Nazarje, Skartiranih je bilo 90,000 ha. Za nalogo Vegetacija Slovenije je A. Marinček raziskoval gozdno vegetacijo v Moravski dolini iti v okolici Blegoša ter na Dolenjskem. L Puncer je nadaljeval proučevanje gozdov na Kočevskem in M. Zupančič v Trnovskem gozd ti in na Snežniku ter jih končal. Stalni zunanji sodelavec V, Tregubov je nadaljeval raziskave gozdne vegetacije v alpskem in predalpskem svetu. Zunanji sodelavec T. Wraber je raziskoval visokogorsko vegetacijo v alpinskem svetu, L, Ilijanič travišča Cerkniškega jezera in L. Markovič ruderahio vegetacijo Notranjske, Povabilu geobotanične skupnosti se je odzval a kad-S. Horvatič s sodelavko N, Hodak-Horvatič iz Zagreba in pregleda! način dela in kartiranja vegetacije v sabincditeranskem in diuurskein svetli. Povabilu se je odzval tudi akad. P. Fukarek iz Sarajeva, ki je mentor pri doktorskih delili i. Puncerja in M. Zupančiča: ogledal si je raziskovane objekte na terena in način dela kandidatov. Na terenu so bili tudi drugi zunanji sodelavci IN. Gogala. V. Gregorič, F. T-ohnik, A. Martineič, A.. Sercelj in K. 1 armanj. Kabinetno in laboratorijsko delo J. Bole je obdeloval na terenu zbrani material, težišče dela pa je bilo na podrobnem raziskovanju mehkužcev iz Cerkniškega jezera in okolice. Dopolnil je morfološke in anatomske raziskave rodu Zospeum in za tisk pripravil revizijo tega rodu. J. Carnelutti je sam opravil vse obsežno delo v zvezi s preparira 11 jem in konzerviranjem na terenu zbranega materiala. B. Drovenik je prepariral zbrane hrošče in urejal zbirko. Determiniral je tudi hrošče, ki jih je dobil od biologov iz Zagreba. Sarajeva in Skopja. I. Munda je nadaljevala proučevanje rezisienCe nekaterih sladkovodnih vrst alg, obdelovala je morske benioiiskc alge iz severnega Jadrana in severnega Atlantika. Dobljene rezultate je pripravila za tisk. A. Marinček, L Puncer in M. Zupančič so predvsem proučevali nabrano vegetacijsko gradivo in ga urejevali, tabelirali in znanstveno obdelali ter pripravili za objavo. Nadalje so bili zaposleni s sestavljanjem Strokovno znanstvenih elaboratov1 za operativne namene. Obremenjeni pa so bili tudi z organizacijski m in strokovnim sodelovanjem z mnogimi ustanovami, organizacijami iti društvi. I. Puncer je poleg tega reševal organizacijsko tehnične probleme v zvezi z vegetacijsko kartografijo; pripravlja tudi za tisk vegetacijske karte. M. Zupančič pa se je posvetil organizaciji dela skupine in usmerjal raziskovalno delo ter skrbel zn koordinacijo dela ter za povezavo z zunanjimi sodelavci. M. Prešeren in V. ?,agar sta bila ves čas zaposlena s kartografskimi in drugimi tehničnimi deli za potrebe geobo-tanične skupine. Organizacijski odbor za pripravo 14. zborovanja vzhodnoalpskih-dinarskih fi točeno logov (predsednik V. Tregubov, sekretar I. Puncer in člani A, Marinček, T, hraber, M. Zupančič) je opravil mnoga pripravljalna dela, posebno še sekretar I. Puncer. Sodelovanje z znanstvenimi ustanovami in strokovnimi organizacijami V letu 1973 so imeti inštitutski sodelavci delovne stike z vsemi inStitueijajni, ki so navedene v našem por6čilu, natisnjenem v 23. knjigi Letopisa SAZU, in so jili še poglobili. Poudariti pa moramo nekatere posebne dejavnosti. J. Carnelutti in B. Dro-venik sta zelo aktivno delovala v odlvoru entomološke sekcije Štefan^ Michielija, ki sta jo vodila; imela sta več znanstvenih in stTokovnih predavanj. V sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem sta veliko naredila pri postavitvi razstave Lntomologija na Slovenskem. Opravila sta tudi glavno delo pri organizaciji e u tomo loškega kolokvija z ekskurzijo v Škocjanske ju me, Lipico in Pred jamo ter občnega zbora Jugoslovanskega entoinološkega društva v Postojni od 15. do 19. 10. (973. J. Carnelutti je navezal vrsto novih stikov z italijanskimi enlomolugi iz Verone, Pavije in Trsta, pa tudi z entoinologi iz Madžarske, J. Dole je sodeloval z Mladinsko knjigo in pripravil ilustracije za učbenik Razvojni nauk in za ustrezni delovni zvezek. i\a univerzi v Zagrebu pa je imet predavanja in vaje iz biologije podzemeljskih vod pri podiplomskem študiju hidrobiologije. T.borovanja. posvetovanja, sestanki J, Bole se je udeležil Vil, zborovanja slovenskih jamarjev in raziskovalcev krasa v Idriji in imel referat Malakološke razmere > podzemlju na Idrijskem in Cerkljanskem. Na entomološkem kolokviju v Postojni pa jc iinel referat Delo medakademijskegn odbora za floro in favno Jugoslavije. J. Carnelutti je vodil organizacijo entom o loškega kolokvija v Postojni, B. Drovcnik se je udeležil letnega zborovanja avstrijskih en-lomologov na Dunaju in zborovanja koroških entomologov v CcloVCU- Na entomološkem kolokviju v Postojni je imel referat Hrošči cerkniškega jezera in okolice. A. Marinček je vodil fitocenološki seminar za gozdarske strokovnjake 0. G. Kranj in na seminarju predaval. A. Marinček, T, Puncer. V. Tregubov in M. Zupančič so se udeležili seje predsedstva Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije, ki je bila združena z delovnim programom proučevanja vegetacije v okolici Tappenkarsee pri Salzburgu od 29, 7. do 1. 8. 1973. Obiski in gostovanja V času en tom otoškega kolokvija so inštitut obiskali mnogi tuji entomologi. Iz Madžarske dr. Z, Varga, d t. Z. Kaszab iti i/ Italije dr. M. Pavan. dr. G. Osella ter dr, C;. Ronchetti. Na obisku pri geobotanični skupini pa so bili akad, prof, dr. P. Fukarek. akad. prof. dr, S. Horvatic, prof. dr, L, llijauič. prof. N. Hpdak-Horvatič, doc. dr, L. Markovič in dr. M, Po-povič. Objavljena deta o letu 1971 a J Znanstvena in strokovna deta I). Drovenik: Rod Carafcus (Colcoptcra) \ Sloveniji. Adu enlomologica Jujiosla-vica. 8 (t/3), str, 23—31. Zagreb. A, Marinček: Sistematsko razvrščanje aniTopogenc vegetacije. Gozdarski vcst-nik. 51(3), sir. Iti 118. Ljubljana. Itiiivojne smeri bukovega gozda t. rebrenjačo (Blechno-Faget....... Zbornik gozdarstva in lesarstva, 11 (1), sir. 77—11)6. Ljubljana, bj Poljudnoznanstvena deia, članki, poročila L Ftiicei, M. Zupančič; Pragozdovi na Slovenskem. Moj mali svet, i (l). sir, 37—38. Ljubljana. M. Zupančiči Maks Wraber. Letopis SAZU. 25, str. 9')—101. Ljubljana. Vegetacijska karm že nastaja. Slovenija paralele, 24, str, llu do 112. Ljubljana. J. C a r n e I u t t i : Dr. Josef Moucha, tu memoriam. Acta entoinolofica Jugoslavica, 8 (1/2), str, 138. Zagreb, Akademik prof. dr. Jovau Hadži. in memoriam. Acta cntomolo-gica Jugoslavija, S (12). str. l^'). Zagreb. c) Strokovno znanstveni elaborati 1. Musde; Grupucija bentonskili alg v solinah Slovenskega Piimorja, poskusi s saliniteto. The ulgal vegeiation of the norlhcrniost part of Hornstrandir tHornbjarg to Drangaskiird) and nf Tjornes (Skjalfandi and A\arg-jordur). A. M a r i n č e k : Gozdne združbe Zgornje Šaleške doline. Elaborat Biroja za gozdnih k n načrtovanje, (100 str.). I. P u n i: e r. M. Zupančič: Vegetacijska in rastiščua analiza za G, E. Atozcij (Koloska in Poljanska dolina). Elaborat Biološkega inštituta Jovaua ITadžija SAZU, (140 str.). Vegetacijska in rastiščua analiza sa SLP 11 (Gornji grad in Na-zarjel. Elaborat Biološkega inŠtitata jovana Hadžija SAZU, (132 str.). Načrt dela za leto 1974 Raziskovalno delo bo v letu 19?4 potekalo v glavnem v deseti a nji smeri, delo pa bomo razširili tudi na nekatere nove naloge, J, Bole bo zbiral gradivo za favno mehkužcev Slovenije, predvsem v nekaterih predelih vzhodne Slovenije, ki so slabo preiskani. Pmbleine speciaeije bo proučeval na osamljenem krasu in v Alpah. Primerjalni podzemeljski material pa bo nabiral V jamah Rosne in Hercegovine, J, Carnelutti bo nadaljeval dosedanje raziskave entomo-fa\ne, predvsem lepidopterske, v Sloveniji in Jugoslaviji, v raz-¡skovanje pa bo vključil tudi predele v zamejstvu. R. Drovenik bo nadaljeval raziskovanje dinamike populacij v mraziščih in jamah v I rnovskem gozdu, urejal bo zbirke hroščev in za tisk pripravil nekaj del. V okviru naloge Favna Slovenije bo obdelal rodova Mehria in Leistus. Primerjalni material pa bo nabiral tudi v Rosni in Makedoniji. I. Munda bo proučevala ekologijo morskih bentonskih alg v severnem Jadranu in severnem Atlantiku. Sodelovala bo na algo-loškem simpoziju v Bangoorju v Angliji. Predviden, pa ima tudi obisk herbaiijskih zbirk v Leidnit in Kopcnhagnu, Ceobotanična skupina bo nadaljevala programsko začrtano delo pri nalogi Vegetacijska karta Jugoslavije in Vegetacija Slovenije. V okviru prve teme je predvideno kartiranje v merilu 1 : 50.000 listov Ljubljana 1, 2 in Tolmin 1, 3. Vsebina delu za drugo temo pa bo tale: A. Marinček bo nadaljeval raziskavo gozdnih združb na nanosih južnozahodne Slovenije. T. Punccr bo razširil proučevanje jelovo bukovih gozdov. M. Zupančič bo končal raziskave smrekovih gozdov v mraziščih in pričel proučevati termofilna grmisča. A. Seliškar bo pod vodstvom L. Tli-ju niča nadaljeval raziskave iravišČ v pred dinarskem in dinarskem svetu, posebno v Cerkniški kotlini. T. Wraber bo proučeval visokogorsko vegelucijo. L, Markovič bo naduljevala raziskave ruderalnfe vegetacije v Sloveniji. MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA FLORO m FAVNO JUGOSLAVIJE Poročilo o d e 1 u v lotu 1973 Glavna n£ tudi sestanek vseh, ki organizirajo posamezne smeri sodelovanj v tej zvezi. Sodelovanje v okviru SFRJ je zelo omejeno na stike med raziskovalci \ l jtibljani in Zagrebu, znto bomo čimprej sklicali sejo vsega odbora, pregledali dosedanje delo, izvolili nov odbor in pregledali možnosti za lioljše sodelovanje. TERMINOLOŠKA KOMISIJA Pravna sekcija Poročilo o deln za leto 1973 Sekcija je delala tudi v poslovnem leta ¡973 v sejati in zunaj sej. Zunaj sej je honorarni ekscerptor izpisoval z« slovenske prav oo terminologijo pravne vire iii pravno slovstvo iz zadnjega časa. Konec leta 1973 je sekcijska kartoteka obsegala 263.553 izpisanih listkov. Komisija je imela 50 sej in na njih ohravnavala gradivo za končno redakcijo slovenske pravne terminologije. Dokončno je redigirala termine črke R (od gesla riba do konca Črke), črk S, S in pretežni del terminov črke I (do gesla trgovina). Termine teh črk in tudi vse prejšnje je treba še tehnično urediti. Sekcija je sproti odgovarjala na dodatna vprašanja, ki jih je pošiljalo uredništvo Slovarja slovenskega knjižnega jezika v zvezi z obdelanimi pravnimi in drugimi gesli. Osebne spremembe Znanstveni svetnik sekcije dr. Vladimir Knkman, ki je dne t. novembra (972 na lastno željo Šel v pokoj, je nadaljeval delo do 3(1. aprila 1973. Za njegovo dolgoletno požrtvovalno in uspešno delo pri pripravljanja slovenske pravne terminologije mu je sekcija dolžna veliko zahvalo. S 1. majem 1973 je prevzel delo novo izvoljeni znastveui. svetnik sekcije dr. Ciril Kržisnik, ki je bil že pred tem član sekcije. Načrt dela za leto 1974 Sekcija bo nadaljevala izpisovanje najnovejših pravnih virov in pravnega slovstva. Za delo v sejah preostane še končna redakcija terminov črk, PT LJ, V, Z in Ž. — Letu p L:* 209 Tehnisktt sekcija Načelnik; prof. ing, Albert Strnna. Strokovni sodelavci: prof. dr. ing. France Adamič {za agronomija), ing. Stane Bonač (za papirno industrijo}, prof. ing. Boris Čem igo j (za strojništvo}, ing. Venčeslav Fnntek (za že-lezniee), prof. dr. ing. Janko Kavčič {zn kemijo), ing. Leo Knez (za varilstvo), prof. ing. France Mlakar (za elektrotehniko), ing. Frane Spiler (za avtomatizacijo), prof. dr. ing. Srdjan Turk (za gradbeništvo), ing. Lojze Zamer (za gozdarstvo in lesno predelavo). Jezikovni svetovalec: višji sirokovni sodelavec SAZU Joža Meze. Poročilo 0 delu za leto 1973 Poglavitna naloga je zadevala sestavo rokopisa za drugo dopolnjeno izdajo Splošnega tehniškega slovarja iz let 1962 oz. 1964-. Za novo izdajo nabrano kartotečno gradivo je pu desetih letih izpisovanja tako narastlo, da bo sprva predvideni dvakratni obseg še presežen. Posebno koristna je bila pobuda, dana na III. simpoziju tehniške hesede: uresničena je bila prav v letu 1973 tako, da so velik delež besedja prispevale tehniške panoge, ki so bile v prvi izdaji slovarja manj zastopane. Pri prebiranju gradiva je največja skrb posvečena pravilni slovenski besedi; o dvoni-Ijivkah se na sekcijskih sejah ne razpravlja samo enkrat: snopiči rokopisa krožijo med sodelavci, da ti po tehtnih preudarkih in kritični presoji vstavijo dopolnila in popravke glede na rabo v praksi. Izkazalo se je, da je tak način za sodelavce tehniških panog najuspešnejši. Seveda je podobna skrb — pravzaprav borba — namenjena nepotrebnemu novodobnemu potujčevanju, ki ga dozdevno narekuje sicer povsem očitni nap redek tehnike; toda tnjke so dopustne, kadar odloča mednarodna povezanost. V drogi polovici leta je sekcijn prevzela spričo vsedržavne obveznosti — dokončno potrjevanje v slovenščino prevedenih jugoslovanskih standardov (JL-S) iz vseh tehniških panog. To delo je ne glede na veliko število standardov — le-to gre namreč v stotine — zelo zahtevno zaradi neogibnega poenotenja s slovarskim besed jem, ki ga standardi v nekaterih strokah prehitevajo, ij. zahtevajo vnaprejšnjo odločitev o primernosti, ali pa je potreben popravek doslej uveljavljenih terminov. Povrh tega zahteva mnogo obzirnosti še prilagajanje na računalniški jezik Načrt tlela za leto 1974 V sekcijo bo še dotekalo kartotečno gradivo iz različnih najsodobnejših virov, ki ga zaradi pomembnosti in potreb v najbližji prihodnosti ne bo mogoče prezreti. Zato bo potrebno dopolnjevanje že izdelanega in pregledanega rokopisa do črke L; obseg gradiva odtod naprej pa bo Še povečan ob zavesti, da takšno zbiranje ni nikdar končano. Dokončna odobritev besedila za mnogoštevilne jugoslovanske standarde (JUS) iz vseh tehniških panog ho vmesno sprotno delo, llkrati Z usklajevanjem z vsem slovarskim izrazjem. Sekcija bo sodelovala s sestavljale! SSK J pri Inštitutu za slovenski jezik s presojanjem in razlaganjem tehniških gesel za namene SSK J. Prvotno zamišljenih in neogibno potrebnih posebnih slovarjev spričo obsežnih opisanih nalog (ne glede na skromno število sodelavcev) Sekcija ne bo zmogla. Med te sodijo: Šolski tehniški slovarček, Slovar zti metalne konstrukcije. Splošni slo-vensko-ruski in rusko-slovenski tehniški slovar. Izdajo Closarja o varstvu okolja bo prevzela Sola za organizacijo dela v Kranju. Prav nazadnje so se oglasili strokovnjaki za naftno stroko iz pTakse z željo po angleško-slovenskem in slovensko-anglcškein slovarju. Osebne spremembe V začetku leta je umrl honorarni sodelavec Lavoslav Struna, ki je Lil v tehniški sekciji administrator, lektor, korektor, eksccrptor in redoktor, izguba je zato za sekcijo izredno občutna- Po upokojitvi tir. F, Tomšiča jc Inštitut za slovenski jezik dodelil sekciji za jezikovnega svetovalca Jožo Meze, višjega strokovnega sodelavca SAZLI. V tem letu je sekcija pritegnila v komisijo ing. F. Špilerja za avtomatizacijsko široko, zunanji sodelavec za rudarstvo je mg. J. Kersnič iz Trbovelj. Medicinska sekcija Poročilo o delu za leto 1973 Sekcija se jc sestajala enkrat tedensko po dve uri, razen v času poletnih počitnic. Na sestankih se je sekcija ukvarjala s končno redakcijo gradiva za Medicinski terminološki slovar. Obdelala je črko A in polovico terminov, ki se začenjajo s črko B. Kakor v prejšnjih letih je sekcija tudi v letu 1973 sodelovala pri delu za Slovar slovenskega knjižnega jezika, in sicer tako, da je dajala odgovore na pismeno vprašanje Inštituta za slovenski jezik, ki je želel dopolnilna pojasnila k nekaterim razlagani medicinskih terminov. Načrt dela za leto 1974 Medicinska sekcija bo v letu 1974 nadaljevala končno redakcijo gradiva za Medicinski terminološki slovar. V prvi polovici leta 1974 namerava sekcija predložiti akademiji za tisk gradivo za poskusni snopič Medicinskega terminološkega slovarja, ki bo zajemal termine črke A. Sekcija bo tudi v letu 1974 sodelovala z Inštitutom za slovenski jezik tako, da bo dajala na zahtevo Inštituta dodatna pojasnila k razlagam nekaterih medicinskih terminov. Veterinarska sekcija Poročilo o deiu za leto 1973 Veterinarska sekcija Terminološke komisije je v letu 1973 nadaljevala pripravo terminov za slovenski veterinarski terminološki slovar. Do sedaj so člani sekcije obdelali vse razlage za črko A, na delovnih sejah (vsak teden 2 uri} pa so jih preverjali in jih popravili oziroma dopolnili, tako da so termini pripravljeni za iipkopis. Pripravili so tudi allubetarij in deloma razlage za termine črke B. V pripravi pa imajo alfabetarije za črke C. C in D. Največ časa so porabili za preverjanje strokovnih izrazov iz zoolugiene. To je bilo zadnje delo za jugoslovanski veterinarski terminološki slovar. S tem so to nalogo končali, material pa bo rabil tudi za slovenski veterinarski terminološki slovar, saj ni pričakovali, da bi se delo pri jugoslovanskem veterinarskem terminološkem slovarju kmalu nadaljevalo ali da bi ta slovar izšel. Na delovnih sejah so člani sekcije obravnavali tudi razlage za nekatere termine za slovar slovenskega knjižnega jezika in nadaljevali ekscerpiranje veterinarske literature. Za boljše delo sekcije so v letu 1973 nabavili tudi nekaj literature. Prof. Batis je sodeloval tudi pri delu Medicinske terminološke sekcije. Načrt dela za leto 1974 1. Izdelali bodo Hpkopis slovenskega veterinarskega terminološkega slovarja do črke D. 2. Nadaljevali bodo ekseerpiianjc slovenske veterinarske literature. 3. Predsednik sekeije bo tu d i v letu 1974 sodeloval pri delu Medicinske terminološke sekcije. Naravoslovna sekcija Poročilo o delu v letu 1973 Sodelavci naravoslovne sekcije; Načelnik sckcije: Ivan Kre-čič. prof. Člani sekcije: dr. Roman Savnik, višji znanstveni sodelavec SAZU, prof. v, p., Julije Antič, prof. pedagoške akademije v Ljubljani, prof. v. p. Franc Kapns in Stanko Uršič, prof, in svetovalce na zavodu zu šolstvo SRS v Ljubljani. V letu 1973 je oddal dokončan in za tisk pripravljen osnutek terminologije opisne geometrije ti ni v. prof. Oton Sajovic, toda s pridržkom enega primerka kopije zaradi morebitnega dopolnjevanja in izpopolnjevanja. Ekscerptor prof. Ivan Krečič je oddal 97 izpisanih listkov terminov iz knjige Polenec-Detelo, Biologija (ekologija) za III. razred gimnazije 1965; prof. Julije Antič 460 izpisanih terminov iz skript Tišler-Perpar, Organska kemija. Delovni načrt za leto (974 1. Prof. Julije Antič namerava dokončati kemijsko terminologijo. 2. Sestavljati se bosta začela osnutka terminološkega slovarja iz meteorologije (če bo mogoče pripraviti strokovnjake meteorologe do tega tlela) in zoologije po končanem izpisovanju terminov iz novejših del. 3. Izpisovali se l»do termini iz Imtanike, predvidoma iz vi-rulogije avtorja prof. dr. Mihe Likarja in mikrobiologije istega avtorja (iz leta 1973). 4. Sekcija bo še naprej s pojasnili sodelovala pri sestavljanju slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki ga pripravlja Inštitut za slovenski jezik pri SAZU. Umetnostna sekcija Poročilo o deln \ letu 1973 navedenem letu je bilo več delovnih sestankov; deloma so se jih udeležili tudi zunanji sodelavci. Oh teh priložnostih so bili pregledani dosedanji dosežki in sproti so se določale smernice za naprej. \ skladu z delovnim programom se je tudi v letu 1973 nadaljevalo ekseerpiranje, ki kaze v raznih smereh različne rezu I tate. O lede na gradivo kaže, da je bilo največ opravljeno na področju glasbe (umetne in ljudske), kjer se je delo intenziviralo in postalo bolj sistematično. Manj je to mogoče trditi za druga področja, zlasti za gledališče, film in televizijo. Vzroki za to so isti, kot so bili že prej: za gledališko smer prevelika angažiranost članov drugod, za filmsko iu televizijsko (vključno z kinematografijo) pomanjkanje strokovno sposobnih in za tako delo pripravljenih sodelavcev. Kriteriji, po katerih poteka ekseerpiranje, pa so fiksirani, tudi specifičnosti za posamezne discipline so upoštevane. Redakcijska koordinacija se deloma opravlja znotraj posameznih področij, med njimi pa zaradi navedenih razlogov še ni mogla steči, čeravno so zanjo dani pogoji. Navzlic naporom potemtakem rezultati niso bili taki, kut bi morali biti, zmanjševali pa jih niso samo kadrovski problemi. Strokovno verziranih ekscerpiorjev sicer povsod primanjkuje, vendar ne v celoti, postopno se te vrzeli izpolnjujejo. Glavni vzrok za zastajanje v delu je drugod, tam, kjer je že vsa leta doslej. Prostora sekcija kljub vsem dolgoletnim prizadevanjem še vedno nima, ravno tako uiuia administrativni moči, ki bi lahko opravljala koordinacijo in skrbela za tekoče posle v zvezi z delom. Brez teh dveh tehnično nujnih elementov jc seveda realizacija zastavljenih nalog samo delna, zato ne more privesti do potrebnega učinku. Načrt dela za leto 1974 O tem je bilu široka, izčrpna razprava na zadnjem delovnem sestanku sekcije konec novembra 1973. Rečeno je bilo, da se bodo nadaljevala prizadevanja za pridobitev prostora in nastavitev adtn in i strato rke. Za nastavitev so bili pravzaprav že narejeni prvi koraki, bremenila pa bo sredstva sekcije. Ta zasilna rešitev bo nujna, če naj delo poteka vsaj kolikor toliko koordinirano in s težnjo za nekako permanentno spremljanje opravljenega delovanja na vsakem področju. Nadalje je bilo sklenjeno, da bodo delovni sestanki pogostejši, na četrt leta vsaj enkrat. 1« utegne pospešiti delo in ga izboljšati, a tudi preglednost nad opravIjenimi storitvami bo bolj sistematična. Predvsem pa je bilo podčrtano, da je treba odstraniti zastoj na nekaterih področjih, se pravi pridobili take sodelavec, ki se bodo zares zavzeli za delo (predvsem film, kinematografija). Za slednje je bilo rečeno, da so v večjem Številu potrebni tudi tam, kjer je bilo delo že doslej relativno uspešno. Kolikor bo aktualno, naj se začne oziroma nadaljuje tudi redakcijsko delo. predvsem pa naj se intenzivira koordinacija. DELO ODDELKA ZA ZNANSTVENO ORGANIZACIJSKA OPRAVILA V LETU 1975 Oddelek je zbral gradivo in sodeloval oh pripravah za izdajo 23. knjige Letopisa SAZU. Posredoval je pri pripravljanja prijav znanstvenih nalog in pri sklepanju pogodb za raziskovalno delo med inštituti SAZIJ in Raziskovalno skupnostjo Slovenije — Skladom Borisa Kidriča, pa ludi s Kulturno skupnostjo Slovenije. Vsem enotam in medakademijskim odborom je posredoval informacije V zvezi s financiranjem nalog, paneluimi diskusijami ipd. Organizacijsko jc pripravil predavanja domačih in tnjih znanstvenikov (4 predavanja) in pomagal je pri organizaciji dveh predavanj zunaj SAZU (predavanje prof. Rorje Uvnesa v Patofiziološkem inštitutu Medicinske fakultete in predavanje prof. J. Wymana v inštitutu J. Štefana v okvira odhora za molekularne vede). Posredoval je informacije o mednarodnem znanstvenem sodelovanju s ČSSH, Nizozemsko, Francijo, ZR Nemčijo, Romunijo. Italijo. Avstrijo in še drugimi državami. Sodeloval je pTi pripravah za sprejem ameriških znanstvenikov. ki prihajajo k nam na osnovi dogovora z Nacionalno akademijo v Washingtonu (napovedanih 9. realiziranih 7) in posredoval je ob pripravah za odhod domačih štipendistov v ZDA in Francijo. Opravljal je administrativno delo oh izvajanju sporazumov med SAZU in akademijo v Washingtonu, akademijo umetnosti NDB v Berlinu. Akademijo znanosti ZSSR ter Madžarsko akademijo zaanOsti. Posredoval je predloge za nagrade SBK in AVNOJ, izvedel anketo, s katero je zbral predloge za temeljna dela na področju družbenih in humanističnih ved za Kulturno skupnost Slovenije, obveščal inštitute o raznih kulturnih natečajih, sofinanciranju revij in podobno. Obnovil je podatke v kartoteki rednih in dopisnih članov SAZU (odposlanih je bilo 51 pol, vrnjenih 41). Anketiral je 36 inštitutov m zavodov v SRS, ki se ukvarjajo z znanstveno raziskovalnim in pedagoškim delom, da bi obnovil že zastarelo kartoteko znanstvenega kadra Slovenije. V tem letu je oddelek prevze! administracijo razredov SAZU, Tako mu je pripadla naloga, da organizira seje razredov, pripravlja zapiske, vodi arhiv in podobno. V njegovo delovno področje spada tudi administrativno delo za Svet za proučevanje in varstvo okolja pri SAZU. Oddelek je sodeloval ob pripravah znanstveno-raziskoval-nega srednjeročnega načrta SAZll, opravil letni statistični popis enot SAZU za Statistični zavod SRS, skrbel za pravočasne prijave novih znanstvenih delavcev v Tegister znanstvenih delavcev pri Raziskovalni skupnosti Slovenije ter za prijavo novih naročnikov biltena Raziskovalec. Predstojnik oddelka znanstveni svetnik dr, Avguštin Lah je glavni in odgovorni urednik Raziskovalca, ki je vse leto i973 redno izhajal in objavljal gradivo o znanstveni politiki, o vprašanjih raziskovalnega dela, o delu raziskovalnih organizacij, O znanstvenih dosežkih in dogajanjih v svetu. Glavni urednik biltena je objavil tudi več svojih prispevkov s tega področja. Od septembra 1973 je dr. Lah tudi urednik za področje raziskovalnega dela v revijj Slovenija — paralele. Sodeloval je na več simpozijih o vprašanjih Človekovega okolja (v ustanovni skupščini za zvezni svet za varstvo in preobražanje okolja v Beogradu — z uvodnim referatom; na mednarodni konferenci zdravnikov — z referatom o ekonomskih vidikih človekovega okolja), predaval je o populacijski politiki v Jugoslavji in o znanstveni organizaciji dela {uvodni referat na posvetovanju o organizaciji dela v Kranju, 5,- 7. III. 1973). Strokovna sodelavka mag. joianta Groo-Kozak je objavila v zborniku za VIL mednarodni kongres slavistov Poljske akademije znanosti članek ilola czasopism 2 Ljubljanski tvont oraz »Don) in sveti w szerzeniu modernistycznych kierunkovv lite-lackich. Prace komisji slovvianoznavvstvva. PAN, 1973, št. 27, s. 131—163. BIBLIOTEKA SAZU Poročilo o ti c 1 u v 1 e l u 1973 Ko pogledamo oh koncu letn delovni načrt, ki smo si ga zastavili, se pred nas samo po sebi postavlja vprašanje, ali smo ro delo uspešno opravili: kolikor to ni bilo mogoče, po se vprašamo, kje so bili vzroki za to. Pred letom clni smo si naložili dolžnost, da bo biblioteka vse tekoče delo redno in sproti opravila. Veseli smo. da je tu poglavitni del našega načrta uresničen in to toliko bolj, ker so bile naše delovne razmere težke. Odveč se nam zdi vsako leto ponavljati, kako malo je poskrbljeno za 1o. da bi se razmere v biblioteki izboljšale, kako so vse trenutne izboljšave le kratkotrajne in razne rešitve naših težav samo začasne. Stalno ponavljamo, da je možno problem biblioteke SAZL rešiti le korenito in perspektivno, ne pa z večnimi zasilnimi adaptacijami. Dokler vse to ne bo v celoti rešeno, ne moremo govoriti o položaju biblioteke, kakor bi se spodobil za tako ustanovo Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ko nam ne hi bilo treba vedno tožiti nad prenapolnjenimi skladišči, premajhnim številom osebja ali nedodelanimi delovnimi prostori. Glede nadaljnjih točk našega delovnega načrta za leio 1973 naš odgovor žal ne more biti-v celoti pozitiven, in sicer iz pravkar navedenih razlogov. KataIonizirali in klasificirali smo sicer knjižni del Ramovševe zapuščine, tudi njen znanstveni material in korespondenco smo ohdelnii. Čaka pa še uvrstitev dopolnilnega biografskega gradiva. Prav tako se lahko pohvalimo, da smo jagrovo rokopisno, narodopisno in grafično zbirko v celoti uredili. Pač pa se knjižni del Jagrove zapuščine ter rokopisni zapuščini Pa u lina in Reguu niso premaknili z mrtvi) točke. Tudi postavitev čitalniškega kataloga in istočasna revizija matičnega abccednega imenskega kataloga nista dovolj napredovali. Bolj smo lahko zadovoljni z realizacijo našega načrta, da seznanimo javnost z vsebino našega knjižnega fonda in naših publikacij. Poleg vsakoletne decembrske prodaje starejših pn- bi i kači j SAZU z večjim popustom smo spomladi organizirali Se izredno prodajo untikvaričnih publikacij SAZU. V njej smo dali na knjižni trg po nekaj izvodov že razprodanih starejšib publikacij SAZU, ki smo jih doslej branili za rezervni arhivski ['ond. Novejše akademijske izdaje srno razstavili tudi na medna rodnem knjižnem sejmu v Beogradu, Gotovo pa v tem pogledu zasluži največjo pozornost razstava publikacij slovanskih akademij, ki smo jo v mesecu novembru priredili v Prešernovi dvorani SAZU, "V njej smo razstavili izbor knjižnega in revijah nega fonda, ki so nam ga v zadnjih letih v zameno poslale slovanske znanstvene akademije, vsega okrog 4-00 eksponatov. Zanimanje je bilo dokaj veliko, prav tako pa je bil zelo ugodim i tuli odmev razstave v sredstvih javnega obveščanja, I o bi bilo poročilo o tem, koliko smo mogli izpolniti delovni načrt. Omeniti pa je treba še nekatere, za biblioteko V letu 1973 pomembne dogodke. Prejeli smo kar 4 knjižne zapuščine, v glavnem v dar, deloma kot nakup, po pokojnih članih SAZIJ: M i! ku Kosu, JovaUu fladžiju. Francetu S teletu, Maksu Wrabru, Te zapuščine so močno obogatile naš knjižni fond, štejemo si v čast, da jih je naša biblioteka dobila v hrambo in oskrbovanje, obenem pa se zavedamo velike odgovornosti, ki nam je bila s tem zaupana. Močno smo zaskrbljeni, kdaj bomo zmogli vso ureditev teli obsežnih in tako pomembnih fondov: nuše ugotovitve, ki zadevajo dokončno ureditev hibi ¡otoških razmer in ki smo jih navedli v začetku tega poročila, so zalo toliko bolj utemeljene in nujne. Ob začetku leta so nam eno sobo v naših novih prostorih toliko uredili, da smo mogli vanjo prenesti tisti del našega knjižnega fonda, ki je bil deponiran v skladišču ekonoma ta. Ta soba pa še vedno ni popolnoma urejena, zato še ni opravljena do-koučna preselitev iz prostorov Novi trg 3, ki bi morala biti že pred tremi leti. Kot posebno delo lahko še omenimo revizijo enega izmed naših največjih skladišč. Vsakoletno bibliotekarsko posvetovanje je bilo meseca oktobra v Škof j i Loki. Udeležili so se ga trije uslužbenci Centralno biblioteke- En udeleženec sc jc udeležit tudi Prvega jugoslovanskega seminarja o uporabi računalnikov v knjižnicah v Mariboru. Bibliografiji Franceta Koblarja. ki jo je objavila višja biblio-tekarka Anika Koblar-Horetzky, sta se v letu 1973 pridružili dve deli naših uslužbenk. Bibliotekmka Marija Klemenčič je avtorica dela Biblioteka in publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letih 1952—1971 kot četrte knjige aka- demijske publikacijske serije Biblioteka. Bibliotekarka Vida Urek pa je objavila v 9. letniku Zbornika za umetnostno zgodovino bibliografski popis Slovenica v reviji Kirchenschmuek (1870—1905), Poročilo o tekočem delu smo razvrstili po posameznih sektorjih naše dejavnosti ter poieg statističnih podatkov navajamo tudi morebitne pripombe ali pojasnila: Akeesija: Prirastek knjižnega Ion da je razviden iz naslednje tabele: Zamena Darilo Nakup Skupaj knjige 6,320 3.064 2^726 12.110 rokopisi — 2 — 2 geografske karte 18 — — IS gramofonske plošče — 3 22 25 fotografije in re p rod n krije 41 386 — 427 Skupaj 6.379 3.455 2.748 12.582 Pri akeesiji daril se zdi potrebno omenili obsežnejša darila akademika dr. Ivana Rakovca in znanstvenih svetnikov dr. Nika K ure ta in dr. Jakoba Riglerja. Dubletni fond: Sezname dvojnic, ki so se nam nabrale med letom, smo poslali v izbiro 112 ustanovam, od lega 5S v tujini, in uspešno zamenjali 394- dvojnic. Celotni knjižni fond: Ob koncu ieta 1975 je imela biblioteka SAZU 197-413 inventarnih številk, in sicer; knjig in letnikov revij.....190,419 mikrofilmov..................672 rokopisov....................80 geografskih kart................2.240 gramofonskih plošč............104 reprodukcij in fotografij .... 3.900 V teh številkah pa razen dela zapuščine M- Kosa še niso upoštevane druge, v uvodu omenjene zapuščine (Jovan Hadži, France Štele, Maks Wraber}, katerih prevzem oz. in ve ni ari-zacija še teče. Katalogi: Razen zapuščine arh. J. Jagra je ves knjižni fond kataloško obdelan v matičnem katalogu, Ta je hkrati tudi naš abecedni imenski katalog. V sistematičnem katalogu po mednarodni decimalni klasifikaciji je obdelan ves knjižni fond, ki je prispel po letu 1951. Kdaj pa bomo mogli katalogizirati zgoraj omenjene zapuščine Članov akademije, je ob današnjih zmogljivostih biblioteke še nerešeno vprašanje. Redno izdelujemo tudi kataloške listke za knjige in revije, ki so deponirane v posameznih inštitutskih bibliotekah aka-dem i je, Za katalog inozemskih knjig pri Jugoslovanskem bibliografskem inštitutu in za centralni katalog SH Slovenije pri Narodni in univerzitetni knjižnici redno izdelujemo in pošiljamo ustrezne kataloške listke, Sproti izdelujemo tudi kataloške listke za čitalniški katalog. Kreditu Odobreni kredit za nabavo znanstvenih in strokovnih knjig ter revij je znašal 170,000,— din, čeprav je bil naš predlog znatno višji: 4-00.000,— din. S predlaganim zneskom bi mogli zadostiti nujnim potrebam naših inštitutskih bibliotek. Predlog je sicer že dovolj tehtno utemeljen s poglavitnim argumentom, to je z razvojem inštitutov, vendar pa je treba poleg tega upoštevali se zviševanje cen in spremembe pri obračunavanju valut. Zaradi tako skopo odmerjenih denarnih sredstev, ko nismo razpolagali niti s polovico predvidene vsote, »1110 se znašli pred problemom, ki smo ga mogli rešiti samo v veliko Škodo naši bliblioteki. Nabaviti nismo mogli niti najpotrebnejših knjig, odpovedali smo vrsto periodičnega tiska in kljub temu konec leta ugotovili znaten primanjkljaj. Čeprav smo pri naročilih ukrepali, s kar pretiranim varčevanjem, je bila poraba v preteklem letu 2t)0,777,40 din. Del dolga bomo lahko poravnali iz aktivnih pozicij nekaterih inštitutov. Ves ostali dolg pa se bo moral prenesti na račun leta 1974. Ker se je med letom ponudila prilika, da odkupimo razne zapuščine, nam je bil za lo dodeljen dodatni kredit 140.000,— din; porabili smo ga v celoti. Posebnih deviz za nakup tuje literature nam niso nakazali, ker naročamo preko naših knjigarn. Zamena: Knjižna zamenjava akademijskih publikacij z znanstvenimi Ustanovami je naše najvažnejše, najpomembnejše in najaktivnejše delovno področje. Na ta način se steka v našo biblioteko najnovejša znanstvena literatura vseh strok z vsega sveta. To je poglavitni namen naše biblioteke in specifična značilnost našega knjižnega fonda. Po drugi strani pa tako seznanjamo svetovno znanstvene javnost z izsledki naših najbolj priznanih strokovnjakov. Vzpostavili smo redae zveze z vsemi najvažnejšimi ustanovami, katerih delovna področja ustrezajo zvrstem naše publikacijske dejavnosti. Novo stike za zamenjavo smo v preteklem letu navezali s 35 ustanovami (od tega 27 v tujini), redno poslovanje pa smo prekinili s 6 inozemskimi naslovniki. Oh koncu leta je bila naša za menjalna mreža razširjena na S2 držav vsega svetu in je obsegala 1372 naslovov (1144 v tujini in 228 v SFRJ). V tem številu je zajetih 1122 tujih in 227 doni arih ustanov ler 22 tujih in ! domač znanstvenik. Niso pa vštete razne občasne knjižile zamenjave nili zamenjave našega dubietnega fonda. Recenzija: Akademijske publikacije vedno pošiljamo v oceno na 35 naslovov (od lega 28 i njih). Prejeli smo več ocen. ki so bile objavljene v raznih časopisih, Ekspedit: Skupno smo razposlali J S.776 publikacij, od tega v zameno H .232. v dar 3,711, v prodajo 3,835. Razen publikacij SAZU odpošiljamo tudi skupne publikacije naše akademije s Svetom akademij (Catalogus flnrae Jugoslaviac, Caialogus Faunae Jugoslaviae in Onomastica jugoslavica) ter izdaje, ki jih je naša akademija prejela v dediščino od nekaterih ustanov. Stanje zaloge publikacij 51. X.l!. 1973 je znašalo 107.056 v skupni vrednosti 1,925.927,15 din. Mnogo akademijskih publikacij je danes že razprodanih: pošle so zlasti starejše akademijske izdaje, Letopisi in rnuzika-lije. Vendar pa je tudi zaloga nekaterih publikacij zadnjih let prav minimalna. izposojanje: Knjižni fond naše biblioteke izposojamo zainteresiranim osebam v čitalnici ali na dom. V čitalnici so citate-Ijem po prostem pristopu na razpolago razne cnriklopedije, leksikoni, atlasi, slovarji, prav tako pa tudi okrog 400 raznih revij. Centralna biblioteka je izposodila v preteklem letu dela \z svojega knjižnega fonda 243 bralcem, Ti so našo biblioteko obiskali 3344-krat (1150-krat za izposojo v čitalnici, 2194-krat za izposojo na dom). Število izposojenih zvezkov v preteklem letu je bilo: v čitalnici ............... 4.620 na dom i .......... j- ... < . 5.365 inštitntskim bibliotekam .......... 7.490 medbibliotcčna izposoja 18 bibliotekam v državi . 33 5 bibliotekam v tujini......,,,,. 38 Skupaj , , . 17,546 Pripomniti pa jc treba, da je medbibliotečno izposojo pretežno nadomestila izdelava kscroks kopij, kar je posebej pri krajših člankih veliko bolj praktično in nič dražje. Inštitutskc biblioteke so same izposojale knjižni fond. deponiran pri njih. Ker je pristop k temu fondu prost in na voljo le ina ti tu takim uslužbencem, o izposoji v njihovih čitalnicah nimamo statističnih podatkov. Publikacije: Vsak mesec izdajamo Seznam o akcesiji knjig. Bazen tega sum v preteklem letu objavili še Poročilo o delu biblioteke v letu ¡972, 3 sezname duhlet. Letni seznam periodik 1973 in Seznam razpoložljivih publikacij SAZIL Vse bibliofeške publikacije tiskamo v ciklostilni tehniki ter jih broširamo. Naklada l etnega seznama periodik je 200, Seznama razpoložljivih publikacij 500, vseh drugih publikacij pa 170 izvodov. Publikacije biblioteke razpošiljamo članom akademije, akademijskim inštitutom in sekcijam ter raznim ustanovam, knjižnicam in knjigarnam, ki se zanje zanimajo. Administracija: Delovndnik biblioteke je obsegal v preteklem letu 2348 številk. Vsa prodaja publikacij se je opravljala v lokalu ekspedita na Trgu revolucije 7, po 4 ure dnevno. Izkupiček za prodane publikacije je bil v preteklem letu M>,589,90 din. Knjigoveznica: Akademijska knjigoveznica je v letu 1973 zvezala 632 knjig. Poleg tega je broširala biblioteške publikacije, restavrirala nekaj starih tiskov ter opravljala druga dela knjigoveškega značaju. Personalia: Centralna biblioteka ima naslednja sistemizirana delovna mesta: 1 upravnik, t višji bibliotekar, 1 bibliotekar» refereni. 2 višja kujižničarja-iefiirenta, 2 višja knjižničarja, I knjižničar-referent, 1 knjižničar, 1 knjižničarski m a ni pit lan t. 1 tajnica. 1 oskrbnik knjižnega fonda, I snažilka, i vodja ekspedita {s skrajšanim delovnim časom), i mojster knjigovez (s skrajšanim delovnim časom), — Za kurirske posle smo imeli na voljo akademijske pomožne uslužbence, Vsa mesta so bila vse leto 1973 zasedena razen mesta knjižničarskega manipulanta, ki je bilo izpraznjeno s I. 3.. nanovo zasedeno z 22. 4.. s t. It. ponovno izpraznjeno in takoj nanovo zasedeno ter s 30. 11. spet izpraznjeno in do konca leta nezasedeno. Mesto knjižnicarja-referenta je bilo z 31. tO. izpraznjeno in s i, 11. zasedeno s knjižni čarjem-prip ravnikom. V akademijskih inštitutih in sekcijah so opravljali knjižničarske posle (razne pomožne kartoteke in izposojanja) njihovi uslužbenci. Od tega jih je le 5 iz knjižničarske stroke, drugi pa so administrativni, strokovni ali priložnostni uslužbenci, ki opravljajo potrebne knjižničarske posle poleg drugega dela. IMENIK BIBUOTESKIII USLUŽBENCEV OB KONCU LETA 1975: Primož Ramovš, upravnik Aniku Koblar-Horetzky, višji bibliotekar Marija Kleni enčič, bibliotckar-refcrcnt Stana Tomšič, višji knjižničar-referent Anamarija Valaniič, višji knjižničar-referent Darka Brejc, višji knjižničar Olga Maleš, višji knjižničar Marko ZoTko, knjižničar M i l iani Sušnik, knjižničar-pripravnik Vida Bnehler, tajnica Srečko janežič, oskrbnik knjižnega fonda Ljubo PodpaC, vodja ekspedita Gabrijel Skerl, kujigoveški mojster Marija Medjimorec, snažilka tMRNiK USLUŽBENCEV BIBLIOTEKARSKE STROKE V AKADEMIJSKIH INSTITUTIH OB KONCU LETA 1973: Vida Urek, bibliotekar-referent v Inštitutu za zgodovino umetnosti Sinja Zemljič-Golob. bibliotekar-pripravnik v Inštitutu za slovensko narodopisje Julijana Susteršič, višji knjižničar-refereut v Inštitutu, za prava starega Orienta Angela Turnšek, višji knjižničar v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Inge Kalan, knjižničar-referent v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija. Načrt dela za leto 1974 Biblioteka se bo trudila, da bo v letu 1974 vse tekoče delo redno in sproti v celoti opravila. Kot posebno delo nas čakajo ureditve naših novo prejetih zapuščin. Vendar pa bomo mogli zaradi obsežnosti opraviti komaj pripravljalna dela. Radi bi uredili in katalogizirali rokopisno zapuščino Alfonza Paulina in Ivana Regna ter vsaj delno katalogizirali knjižno zapuščino Johna Jagra. Končati nameravamo postavitev čitalniškega kataloga in izvesti revizijo matičnega abecednega imenskega kataloga- Skušali bomo Čim bolj seznaniti javnost s pusehnim značajem in vsehino našega knjižnega fonda ter doseči čim večje zanimanje zanj med bralci. V decembru bomo ponovno organizirali prodajo akademijskih publikacij z znatnim popustom. PUBLIKACIJE IN ZAMENJAVA PUBLIKACIJ 15 — Ltlflpis ' \ PUBLIKACIJE Slovenske akademije znanosti iii umetnosti v letu 1973 8PLOSNE IZDAJE Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 23. kujiga. 1972. V Ljubljani 1973. 316+ [IV] sir. 8°. 2000 izv. Biblioteka 4. Marija K 1 e m e n č i č : Bildioteka in publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letih 1952—1971. Ljubljana 1973. 300str. + corr. "000 izv. IZDAJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Dela 18. Inštitut za občo in narodno zgodovino 5. J os i p Ž on tar : Ob vešče valua služba in diplomacija avstrijskih Habsbaržanov v boju proti Turkom v 16, stoletju. Ljubljana 1973. 263 + (I) s ti, S*. 800 izv. IZDAJE RAZREDA ZA EILOLOSKE IN LITERARNE VEDE Dela 26, Stanko Š k h H j ; Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Ljubljana 1973. 503 + [I) str. + (3) prit + eorr. 8». 800 iz v . Delu 27. Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede 5. Lino l.egiša: l.iber Cantionnm Caruiolicariiiu. Kalobški rokopis. Ljubljana 1973. 328+ [IV) str. + 10 si. 8°. 800 izv. Dela 29. Ii u j a ti C op: Prispevek k zgodovini labialnih pripon v indoeTropskih jezik tli. (Razširjena doktorska disertacija.) I.jub-Ijana 1973. SIV + 31+ + (lil) str. S". 601) izv. Trarlitioiies 2. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje, i j ubij ana 1975. 555 + (IV) str. 8". 1000 izv. Vsebina: N i ko k n TO t : Maša 35-letnica, Komisija (1947—193)) in Inštitut za slovensko narodopisje SAZU (od 1951). Nastanek, razvoj, delo. (Nadaljevanje.) Str. 5 -53. V M k i) Novak: Anton lomaž Linhart o kulturi starih Slovencev. Str, 35—62. Milko M a t i če t o v ; Duhoviti v Brkinih, Tristo let pričevanj o otroku, rojenem v kačji podobi. Str. 65—68, tone C e v e : Pripovedno izročilo o gamsih z zlatimi parklji iz Kamniških Alp. Stf. 79—96. M i ko Karel: K fenomenologi j i maske. Nekaj vidikov. Str. 97 -120, Helena Ložar-Podlogarr Zeníiovanjske šege v Prek- murju s posebnim ozirom na Porabje. Str. 121—146. Mirko Ramovš: Valvasorjevo etnokoreološko gradivo. Sir. 147—158. Dušan Ludvik: Ljudska imena zdravilnih rastlin. Str. 159 —irb. Brau is la v Et u s i c Vilko Novak: Slovenci v Bistreiiit i v Makedoniji. Str, 177—202. Faači Šarf: O raziskovanju stanovanjske kulture. Sir, 203 —210. Pavle Mer kù : Tarčmuuskc legende iu povedke. Str. 211—215. Milko M a i i i: c t o v : Opombe k Merkii jevim tarfmunskim /god h k am. Str. 215—216. M eleu a Ložar-Podlog ar: Drobci iz pohorskih zapisku v. Str. 217—220. Janez Dolenc: IztočNo o strupenih kačah v Škofjeloškem pogorju. Str. 221—222. Vilko Novak, Duša Krnel; Površnost ali neznanje? Str. 225—228. Niko Kare t: Se eukrat o štehvanju, Str. ¿29 252. Helena Ložar-Podlogar: Prispevki o Koroški v zadnjih letih. Str. 233—257. Ni ko kuret: Arheološki vidiki v narodopisju. Sir, 238—2+2, K o 1 f Wilhelm Jï r e d n t c h ; Pesem kot trgovsko bla^o. Str. 243^251. Niko kuret: Neznan islovenskiä pesemski Letak, Str. 251 —232. Vilko Novak: Ob sedemdesetletnici rojstva Borisa Orla. Str. 233—256. \/. inštituta za -do vensko narodopisje. Str. 25?— 238. Slavko K re men še k.; Raziskovalna skupnost slovenskih etnologov. Str. 258- 261. Radoslav Hrovatin: XIX. kongres Zveze društev jngostu- \ anakih folklori sto v v Kruševn 1972, Str. 265, Janez Bogataj: Simpozij Etnoluškega društva Jugoslavije od 27.—29. oktobra 1972 v Varaždinu, Str. ¿bi—262, Janez Bogataj: Etnološko raziskovalno delo v muzejih. (Metoda, prispevek, značaj.) Simpozij v Novem Sadu 1972. Str. 262-263. Niko Kuret: >Alpes Orientales« VI (Thusii — Tusann 1970} in VII {Brixen — Bressan one t972). Str. 263—264. Hadoslav Hrovatin: Mednarodni kongres na têmo »Pristna ju popačena folklora«. Str. 264. Knjižna poročila in ocene. Str. 265—334. Sodelavci tega zvezka. Str. 535. Korespondence pomembni h Slovencev 4'lil. France B e r n i k : Pisma Prana Levca, Tretja knjiga. Ljubljana 1973. 475 + (l) str. lOM izv. IZDAJE RAZREDA ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE IN TEHNIČNE VEDE Razprave, Serija A: Matematične, fizikalne in kemične vede. X. f.jubljana 1973— . 8». 800 izv. Vsebina: t. Peter Gusar: Paraelaslic Defects and the Internat Frictloil ia Solids. 1973. 2?+ (I) str. Dela 9. Mai j an R i h a r i &; Functional-Analytic Concepts and Structures of Neutron Transport Theory. Ljubljana, SAZL 4 Inštitut Jožef Stefan* Univerze v Ljubljani 1973. (IV) + XXX + + 1104+ (I) str. S4. 700 izv. 2 vol. IZDAJE RAZREDA ZA PRJSODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE Razprave. Oddelek za prirodosluvnc vede. XV. Ljubljana U>"2. iIMX> izv. Vsebin»: 5. Boris Sket: Die Niphargus jovanovki — Gruppe (Aniphi-poda, Gamtnaridae) in Jugoslawien mul NO-Hallen, fH\ot)o-miseh, zoogcographisch und phylogenetisch betrachtet. Str. 97 -141 + (ET) str. + pri). 6. Dragica TurnSek: Zgornjcju rske korale iz južne Slovenije. Str. 14=5— 265 + (Hl) Str. + 17 lak Razprave. Oddelek za pri rodu slov ne vede. XVI. Ljubljana 1973. 8", l(HX) i* v, V sebina: 1. jovau Hadži: Novi taksoni suhih južtn (Opiliouidea) v Jugoslaviji. Sir. t—120. 2. K I a u s Doba t r Ein Beitrag zur Eingangs-, Lampen- und Pilzflora der f'ostojnska jania (»Adclsberger Grotte« bei Postojna. Jugoslawien). Str, 121—145-f (1) str. 5. Hubert Pebani, Vida Rakovcc. Na tla Pipan: Morfološka in histokemična proučevanja epitelijskili eelie srednjega črevesa čebele, Str, 145—167 + (f) str. + Ibtah. 4, V a n d a K o c h a n s k v - D e v i d e , S i a n k o B u s e r. Jože C a j h e d , Anton R a m o v š ; Podroben profil skozi trogkofelske plasti v potoku Koluinik v Karavankah, Str 169 -IS7 + (I) str.+ 3 tab. + (I) pni. 5. M a r i o !' leniiar: Medsebojna primerjava zgorujekrednib eksogir iz Slovenije ii: Alžirije. Str, 189—216 + 15 tab. b. Dragica Turnšck, Jean Pierre Masse: The Lower Cretaceous llydrozoa and Chaeteiiifae friun Provence (Soulh-EasteTn France). Str. 217—244 + 27 tab. + (111) str. * IZDAJE RAZREDA 7.A UMETNOSTI Dela 32. Serija za glasbeno umetnost 52. L u c i j a n Marija Škerjanc; Skladbe zu godalni orkester. Partitara. Ljubljana 1973. 287 + (II) str. 4°. 300 izv. Z A M E N J AVA PUBLIKACIJ -EXCHANGE OF PUBLICATIONS Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v letu 1973 redno pošiljala v zameno akademijske publikacije naslednjim ustanovam: In 1973 ilie Library of Slovenian Academy of Sciences and Arts was in continuous exchange of publications with following Institutions: SFR JUGOSLAVIJA — SFH YUGOSLAVIA Barija Luka: Muzej Bosanske Krajine Beograd: Arheološki institut Srpske akademije nauka i umetnosti Arhitektonski fakultet Univerz i teta Astronomska opservatorija Balkanološki institut Srpske akademije nauka i umetnosti "Biblioteka Odseka za matematičko-mehaničke nauke P rt rodno- matematifikog fakulteta Bolunički zavod i hasm Prirodno-matematickog fakulteta Univerzi teta Etnografski institut Srpske akademije nauka i umetnosti Etnografski muzej Etnološko društvo Jugoslavijo Geografski institut >Jovan CvijiŠi Geografski zavod Prirodno-niateniatičkog fakulteto G rade vinski fakultet Institut društvenih nauka institut za ispjtjvanje materijala Institut za nuklearne nauke s Boris Kidrič institut /.a zaštitu bilja *Institut za zoolosiju Prirodno-matematickog fakulteta fstorijski muzej Srbije j ugos love tiski institut za zaštitu spomenika kulture Katedra za matematiku. Elektrotehniški fakultet Komisija Za medicinsko-naučna ¡stražiVanja Maiematički i usti m I * Ustanove s katerimi smo v letu t973 vzpostavili zameno, so označene z zvezdico *, The institatious with which the exchange of publications started ID £973 are marked with *, Muzej gradu Beograda . Muzej primenjene umetnosti Muzej šumarstva i lova Mašinski fakultet Uni verziteia Mašinski institut »Vladimir Farmakovskii Srpske akademije nauka i umetnosti Narodni muzej Naučuo društvo za istoriju zdravstvene kulture Jugoslavije Prirodnjaeki muzej liepublički zavod /a zaštitu prirode SR Srbije Rudarsko-geološki fakultet S a vezni hidrometeorološki zavod Seminar za istoriju jugoslovenske književnosti Srpska akademija nauka i umetnosti Srpsko biološko društvo Srpsko geografsko društvo Srpsko geološko društvo Srpsko hemisko društvo Srpsko lekorsko društvo Sumarski fakultet Univerzitetska biblioteka «Svetozar Markovir Vojni muzej Zavod za geološka i poofizieka istraživanja B¡'obrati na morit: Arheološka zbirkn Bitola: Društvu /.& nauka i umetnost Odbor za Heraklcja Brežice: Posavski muzej Celje: Mohorjeva družba Celin je; Zavod /.a zaštitn spomenika kulture SR Črne Gore Dubrovnik: Dubrovački muzej. Arheološki odjel Historijski institut Jugosiavenske akademije znanosti i umjetuosti Idrija: Mestni muzej Itidia; Geološki zavod u Sarajevu Kamnik: Muzej Kamnik Kikinda: Narodni muzej Kotor: Pomorski muzej Kranj: Gorenjski muzej A.'«fina.- Muzej Mustavine Ljubljana: ArheoloSki seminar Univerze Biotehniška fakulteta Društvo meteorologov Slovenije Elektrotehniški vestnik Geološki zavod Sil Slovenije Gozdarski vestnik Hidrometeorološki zavod SR Slovenije Institut za biologijo Univerze Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije Inštitut za javao upravo in delovna razmerja jiri Pravni fakulteti Inštitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi Kmetijski inštitut Slovenije Mestni arhiv .Narodna galerija Narodni muzej Nuklearni inštitut »Jožef Štefan« Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Planinska zveza Slovenije Prirodoslovno društvo Slovenije Slovenska Matica Slovenski etnografski ..... Slovenski gledališki muzej Slovenski šolski muzej Tehniški muzej Slovenije Urbanistični inštitut SR Slovenije Zavod SR Slovenije za statistiko Zavod ia raziskavo materiala in konstrukcij SR Slovenije Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije Zavod za zdravstveno in tehniško varnost SR Slovenije Zdravstveni vestnik Zgodovinski! društvo za Slovenijo Zveza inženirjev in tehnikov SR Slovenije jl/arrhor: Fokrajinski muzej Mežica; Geološka služba pri Rudniku svinca in cinka Niš; Galkanološki institut Univerz i tet a ""Filozofski fakultet Mcdicinski fakultet jVora Gorica: *Goriiki muzej Novi Sad: Centralna biblioteka Filozofskog fakulteta Matica S roška Pokrajinski zavod za zašli tu spnmenika kulture Vojvodanski muzej jVopo mesto: Studijska knjižnica Mirana Jarca Oitridf Hidrobiološki zavod Naroden muzej Otijek: Historijski arhiv u Osijcku Muzej Slavonije Peč: Viša ekonomsko-komercijalnn školn Zavod za šumarstvo Piran: Pomorski muzej iSergej Mašera* Portorož: Morska biološka podaja. Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani Prilen: *Na roden muzej Priština: Katedru za šiptarski jezik i književnost Muzej Kosova i Metuh iie P ravno-ekonomski fakultet •Prirodn o-m atetaaiiCki fakultet Prizren: Zavod t-u vinogradarstvo i vinarstvo Pula: Arheološki mu/cj Istre Društvo za književnost i umjetnost Rije k a ; Historijski arhiv Medicinski fakultet Pomorski i povijesni muzej Sjeverojadranski institut J ngoslavenske akademije znanosti i umjelnosii Rovi a j: Centar za istraživanje mora Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine Arhiv Bosne i Hercegovine Biološki institut Univerzi teta Društvo ¡storitara Bosne i Hercegovine Ekonomski institut Univerziteta Geografsko društvo Bosne i Hercegovine Institut za higijenu i socijalnu medicinu. Medicinski Fakultet Institut za šumarstvo Katedra jugosloveDske književnosti. Filozofski fakultet Mcdicinski fakultet Univerziteta Poljopri vredni fakultet Univerziteta Pravni faktiltet Univerziteta Gumarski fakultet Univerziteta Zavod zn zuštitu spomenika kulture SR Bosne i Hercegovine Zemaljski muzej Skopje: Ekonomski institut na Univerzitetni Etnološki muzej Geografski institut. Prirodno-mntcmatički fakultet Geografsko društvo na SR Makedonija Geološki zavod institut za folklor Institut za makedonski jazik institut za matematika na Lt ni verz iteto t Institut za nacionalna is ton j a Katedra Za j nasloven sta k niže v nos L Filozofski fakultet Makedonska akademija na asu kite i umetnostiie Medicinski lakultet Muzejsko-konzervatorsko društvo na SR Makedonija Prirodonaučcn muzej Repub. zavod z;< zaštita na apomcnicite na kulturata Seminar za istorija na star vek i arheologija. Filozofski Fakultet Seminar za klasična fiSologija. Filozofski fakultet Seminar za makedonski juzik. Filozofski fakultet fiumarski institut na SR Makedonija Zavod za ribarstvo na SR Makedonija Zemjodelsko-Sumarski fakultet na Uaivcrzileiot Zoološki zavod. Prirodno-maicniatički fakultet SloDonski Brod; Historijski institnt Slavonije Smederepo: Narodni muzej Split: Arheološki muzej Ftnografski muzej Galerija umjetnina ilidroprafski institut Jugoslovanske ratne mornarice Historijski arhiv n Splitu institut za nacionalni! arheologija institut za OCeaDOgrafiju i ribarstvo Muzej grada Splita Naučna biblioteka Pedagoška akademija Regionalni zavod za zaiti tu spomenika kulture Vojnopomorski muzej Ratne mornarice Sremaki Kurlouci: Istorijski arhiv A P Vojvodine Škofja Loka: » Loški muzej Stip: Naroden muzej Tito grad: Biološki zavod Geološki zavod Črne Gore fstorijski institut Crnc GoTe Repuhltoki zavod /a /ust itn prirode Tuzla: Muzej istočne Bosne Vranje: Narodni mazej Vršne: Narodni mazej Vukovar: Gradski muzej Za dar:1 Arheološki muzej 11 ¡stori j ski arhiv Institut Jugooiavenske akademije znanosti i .....jemosti u Zagrebu Institut za historijske nauke Filozofskog fakulteta SveučiliSta u Zagrebu Narodni inrizej Zagreb: Arheološki muzej Arhiv SK Hrvatske Biblioteka Pravncg fakulteta Sveuoilišta Botanički zavod Pri rodoslovnog fakulteta Sveufilišta Društvo maternât i čara i fizičara Društvo muzejsko-konzervatorskih radnika SR Hrvatske Etnografski muzej Gcofizički zavod Svcučilišta Geografsko društvo Hrvatske Geoluško-paleontološka zbirka i laboratorij za krš j u gos I a ve as ke akademije znanosti i nmjetnosti Historijski institut Jngosiavenske akademije znanosti i umjetnosti Hrvatsko printdosJovno društvo Imunološki zavod Institut Français Institut za geološka istražE\anja Institut za bistoriju radttickog pokreta Institut za naroduu umjemosl fugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti Muzej grada Zagreba Muzej /a umjetnost i olirt Muzikoloski zavod Muzicke akademije u Zagreba Matična misaoi Društvo za unapredivanje i širenje nauke Odjel za ornitologi j u Instituta za biologija Sveniilišta Odsjek za arheologija. Filozofski fakultet Sveučilišta Odsjek za povijest umjetnosti Filozofski Fakultet Sveučilišta Poljoprivredna znanstvena smtitra. Agronomski fakultet ŠveuCi-MŠta Povijesno društvo Hrvatske Speieološki odsjek Plaainarskog društva ZeljezniČar 5 tarosla venski institut Studijski kabinet za arheologija j ng osi a venske akademije znanosti i umjetnosti Zavod za siavensku filolugiju. Filozofski Fakultet Sveučilišta Znanstveni bilten Zenica: Muzej grada Zenite EVROPA - EUROPE Aarau (Switzerland): Aargauische Naturforschende Gesellschaft Aarhus (Denmaik) : Geologisk Institut *Labcraioriet far Fysisk Geografj Staatsbiblioteket Aber/kert (Great Britain): University Library Aberystwyth (Great Britain): National Library of Wales Acaeim-Gertèoe (Switzerland) : Institut d'Anthropologie de l'Université Acireuie (ftaly) : Biblioteea Zelantea Alba-tutia (Romania): Mu zen 1 Regional Ame.rtfoori (Netherlands): Rijksdtenst voor hei Oudheidkuadig Bodemonderzoek Amsterdam (Netherlands) : Arlis-Bibliothcek. Universiteit van Amsterdam Koninklijke Nederlandse Akademie van Wetenschappen koninklijk Instituât voor de Tropen Koninklijk Oudheidkundmg Genootechap Rijksmuseum Nederlends Genootschap voor Anthropologie Nederlandsche Entomologisebe Vcrccniging Zoologisch Muséum. Université it van Amsterdam Antwerpen (Belgium): Koninklijke Maatsehappij voor Dierknnde van Antwerpen A quit ei a (Italy): Associaziont Nazionaie per Aqttileia Arezzv (Italy); Acrademia sPctrarca* di Lettere, Arti e Scienze Athenai (Grcece): Afcadëmia Athënôn British School of Archaeology at Athens Comité National flelléniqne de l'Association Internationale Ktîidcs du Sud-Est Européen Ha vis Library, American School of Classical Studies Deutsches Archaeologisches Institut École Française d'Archéologie Laboratoire de Géologie et de Paléontogie de l'Universitê Redaction de la revue Langrafia Société Archéologique d'Athènes Société Spéléologiquc de Grèce A oe neh ei (S* i tze 11 a ad ). Musée Bomain tiacBu (Rumania): Muzenl de lstorie Muzcnl de $tiiatele Natu ri i Bad Godesberg (Federal Republic of Germany) : Deutsche Forschungsgemeinschaft Deutscher Forsch ungs dien st Friedricli-Ebcrt-Stifliing Bibliothek Institut für Raumordnung Barcelona (Spain) ; Ins titulo Químico de Sarria Musco Arqueológico Bari (Jtaly) : Aceudemía Pugliese del lo Seieitze Facoltâ di Lettere e Filosofía e clï Magistcro Hasel (S wi tzerland) : G eogra phtócli-e timo)ngische Gcsel Isc h a f t Historische und antiquarische Gesellschaft Natnrforschende Gesellschaft Schweizerische Gesellschaft für Ur- und Frühgeschichte Schweizerisches Institut für Volkskunde Bautzen (German Démocratie Repnblic): Institut fur sorbische Volksfnrschime der Akademie der Wissenschaften der Deutschen Demokratischen Republik St o d tin u seit m. Naturwissenschaftliche Abteilung (1 Jimgarv): Békés Megyí M ú zen m i lgazgatúsága Bel fort (France) : Société Betfortaine d'Émulation Bergamo (Italy) : Biblioteca Civiea A. Mai Bergen (Norwav) : UuiversilclsJbibliotckct Herîtri (German Démocratie Republie): Akademie der Künste der Deutschen Demokratischen Republik Akademie der Wisse use haften der Deutschen Demokratischen Republik Institut für deutsche Volkskunde der Akademie der Wissenschaften der Deutschen Demokratischen Republik Institut für Ur- und Frühgeschichte der I litiuboldt-Universitäl Universitiits-Biblinthek der Humboldt-Universität Zentral institut für Alte Geschichte und Archäologie der Akademie der Wissen schuf ten der Deutschen Demokratischen Be publik Zentralstelle für die philosophische Information und Dokumentation Bpriin-CfiarJoitenburg (Federal Republic of Germany): Museum für Vor- und Frühgeschichte Bern (Switzerland): Bfrnisches historisches Museum Geographisch« Gesellschaft Nausforschende Gesellschaft Stadt- und Universitätsbibliothek Besançon (France) : Institut d'Archéologie de la Faculté des Lettres I nstitut de Geographie de la Faculté des Lettres Université de Besancon Bialomieia (Roland) : Zaktad Badania Ssaków Polskiej Akademii Nuuk Bialystok (Polandl: Muzeum w Bialymstoku Bilbao (Spain): Grupo Espel eologico V i ¡rea mo Birmingham. (Great Britain}: Birmingham Natural History Society Blindem-Odo [Norway): Det Norske Geografi site Selskab Det Norske Meteorologi ske Instituti Bochum-Querenburg (Federal Republic of Germany!: Geographisches I osi im t der Ruhr-Universität Bockum Bologna (Italy): Accademia dcllc Seiende del lis tí tuto di Bologna Gruppo Speleolugico Bo logn ese Is t i tu tO di Geologi a e Paleontología dell'Uni vers i Iii * 1st it uto di St Oria An ti ca, Uníversita degli Studi Musco Cívico LJnione Speleologica Bulognese Bolzarteto-Genoua (Italy): Chili Alpino Italiano — Gruppo Speleologico Bond y (France): Office de la Recherche Seien t if h|ue et Tech ñique Outre-Mer Bonn (Federal Republic of Germany): Geographisches Institut der Universität Institut für Landwirtschaftliche Zoologie der Universität. — Hydrobiologie che Arbeitsgruppe Institut fiir Vor- und Frühgeschichte der Universitär Naturhistorischer Verein der Rheinlande und Westfalens Uní versi ta ts- Bi b I i o the k Verein von Altertumsfreunden im Rheinlande Bordighent (Italy): Istituto Internationale di Studi Li gurí Borgerhouf (Belgtmn): *Sjieleo-Scientia Boro k (USSR): Institut biologi i vnutrennili vod Akadeniii nauk SSSR Boston Spa (Great Britain): British National Book Centre, British Library Lending Division Bra$OD (Rumania): Muzeul J ude lean Bratov Jfrafisfaoa (Czechoslovakia): Filozofická faknlta Univerzity Komenského - Üstredná kni/uica Gcografická kniinica Prirodovedeckej faknlly University Kome as keli o Geografick y lista v Slovcnskej akadémie vied Geulogicky ústav Dionyza Slu ra Kabinet ctnológic. Filozofická fakulta Univerzity komenského Prírodovedecká fakulta Univerzity Komcnskéluj — Üstredná kni¿nica Redakcia -¡Otbrana fanny * Slovenska akadémía vied Üstredná kntžnica Slovenska technická knižnica Slovenske národué múzeum Sociologieky lis lav Slovenske j akadcmie v i eil Univerrätnä knižnic« *Ost»v biologic krajiny Slovcnskfj akadeTT) ie v jed tfstav svet h vej literatury n jazykov Slovenske j akademij vied Üstavy spol ečen sky cb vied Slovenske j a kadetnic vied Bremen [Federal Republic of Cermany): Ubersee-M nscnm ßreicia (Italy): Ateneo d i Brescia Mo sea Civico d i Stori a Naturale Bristol (Great Britain): *Current Titles in Speleology Brno (Czechoslovakia): Archeologicky lists v Ceškosli» venski a k ad et nie v čd Etnograficky listav Moravskcho musea Piloso fielcÄ fakitka. Shorn i k praei Geograf icky listav Ceskoslo venske akademie ved K rajski- s t red i s k o sta t ni psmatkovč pčfe a ochrany pfj'rody Mat i ce Mora vskä Moravske museum. Üddcleni historieke Moravske museum. l5rehi;storicke oddelčni Moravske museum. Ustav Anthropos Pedagogi ck^ institut Prirodovčdeeka fakulta University J. E, Porky ne Spcleologieky klub Universitni knihovna [''stav pro cthnografii a folkloristikii (.'is kosi o venske akademie včd üstfedni knihovna lekafske fykulty University J. E, Furkyiie U si redni knihovna veterinami fakulty Yysoiie Ikoly zemedčlskč Brugg (Switzerland): Gesellschaft Pro Vindonissa Bru " ~ ' " 1 Belgique *Centre Belge de Recherches Archéologiques en Italie Centrale et Méridionale Fédération Spéléologique de Belginue Institut Royal des Sciences Naturelles île Belgique Koninklijke Àeademie voor Wetensckappen, Letteren en Schone Kunsten van Bclgie ¡Lato m us« Les Musées Royaux d'Art et d'Histoire Revue Belge de Philologie et d'Histoire Service de Physique Nucléaire Service National des Fouilles Société Royale Belee d'Anthropologie et de Préhistoire Société Royale Zoologique de Belgique Spéléo-Oub de Belgique Bucureijti [Bumania); Asociatia Slavistilor diu Republica Sncialiïtù Rimiâiiia Biblioteca Academiei Hepublicii Socialiste România Biblioteea Centra lit de Stat al RepuLlicii Socialiste Româaiu Bihlioteea Centrais Universitorâ Lettres el des Beaux-Arts de Cen trni de Informare si Documentai« al In vatam intuitu Centrul de fnfonnare Documenta« în $tiiniele Sociale çi Polit ice InstitiituI Agronomie »N. BalceCctH, Facaltaiea de Medicina Veterinar a Institutu! de Arheologie al Aeademiei Repnblicii Socialiste Rn-mània institutul de Cercetâri l'roieciâri Piscicole Insiitutul de Geologic si GeogriiTie al Aeadcmici Repubiicii Socialiste Romania [nsčitutul de Istoria Artei al Aeademiei Repnblicii Socialiste Romania Institutul de Lingvisticâ al Aeademiei Republicii Socialiste Romania Institutul de Matematica al Aeademiei Repnblicii Socialiste Romania Institutul de Speologie iEinrl G. Racovija-i Institutul Geologic Revue des Études Sud-Est Européennes Socktatea de Stiinie Biologice din Republica Socialista Romania Rti d a pesi (H u u ga r y ) : Budapest! Tbrténeti Mûzeum * Eiitvcs Lorând Tudomûnyegyeteio. Régészeti Tanszék l-iildrajîi Tanszékefe Kiinyvlâra I parmi: v és zeti Miizeum Irodalomtudomànyi lutézete Magyar Alla mi Fbldtani latézet Magyar FiiJdrajzi Tarsasâg Kouyvtâra Magyar Karszt- es Rarlangkutato Tarsulat Magyar Nemzcti Galéria Magyar Nemieti Muzeum. kozponti Régészeti Ktinyvtar Magyar Tudomânyos Akadémia Foidrajztudtunanyi kntatôiiltézet K&nyv- és Térképtâra Magyar Tudomâuyos Akadémia Konyvtara Magyar TudomâiiyOs Akadémia. Néprajzi Kututé Csoport Magyar Tudnmanyos Akadémia Nyclv ludoniânvi intézetének Magyar Tudomânyos Akadémia. Régészeti Intézet Magyar Tudomânyos Akadémia Tiirténcttndomanyi Intézete Néprajzi Muzeum Kiïuvvtâra Orszagos Miiemléki Feliïgycloség * Research institute of History of Fine Arts Szépmtivészeti Miizeiitn Természettudumanyi Maze a ni Konyvtara Cambridge (Great Urbain): Cambridge Philosophical Soeiely University Library Canterbury (Greet Britain): University of Kent — The Library Capa di Ponte (Italy): Centre Caniuno di Studi Preistorici Cardiff (Great Britain) : National M use am of Wales, Depa riment of Archaeology Cas teila na~ (ira t te (Italy): Istituto ltaliano di Speleologia Catania (Italy); Accidentia Gioenia di Scienze Natu rali Facöha di Le Itere c Filosofía Istiuito di Geiviogia delPUniversiti Char (Switzerland): Historisch-antiquarische Gesellschaft von Graubünden Clermont-Ferrand (France): Institut de Geographie. Faculté des Lcttres Cluj (Rumania): Academia Republicii Socialiste Romania Filiala Cluj Muzcul de Isloric Cluj Muzeul Étnografie a i Trunstlvanici Coimbra {Portugal}: Instituto tie Arqueología. Fatuldade de Letras Musen Zoológico da Untversidade de Coimbra Sacie da de 15 rote ri a na Como (I laly): Rassegna Stieleologica Italiana Societä Arclieologica Comense Conti auf a (Rumania): MuzeuI de Arheologie Craiooa (Rumania): Centrul de $tiinte Sociale al Academiei de $t linfa Sociale gi Politice a República Socialista Romania Cremona (Italy): Biblioteca Statale di Cremona Debrecen (Hungary): Déri Müzeum Egyetemi Konyvtát Egyetemi Néprajzí Jntí-zcl klasszika Filología i Intézete Kossuth Lajos 1 udományegyeteui Delft (Netherlands): t't huí igra fisch Museum Dijon (France): Bibliotcque de I'Academic de Dijon et de la Commission des Antiqniiés ■Spéléo-Club de Dijon Dresden (Gemían Democratic Republic): Bibliothek der Technischen Universität Latidesmuseum für Vorgeschichte Sächsische Landesbibliothek Staatliches Museum für Mineralogie und Geologie Staatliches Museum für Tierkunde Dublin (Republic of Ireland): Royal Dublin Society Royal Irish Academy Royal Society of Antiquaries of Ireland Durham (Great Britain): University Library- it - Letop» EbersmaIde (Germtill Democratic Republic) : Institut für PflanzcnBchutzforHchnnf; Kleinmachnow (BZA), Aht. Taxowpmie der Insekten Edinburgh (Great Britain): Royal Society of Edinburgh School of Scottish Studies, University of Edinburgh Eiaenttadt {A us t t i a) ; Burgenlandisches Landesmuseum Erlangen (Federal Republic of Germnny): Deutsches Institut für merowingisch-karolingischc KnOstforschung Seminar für slawische Philologie der Friedrich-Alcxonder-Univer-sit at Faenzu (Italy): Sofie là Torncelliana di Scienze e Lettere Ferrara (Italy) : Accademia del le Scienze dî Ferrara Istituto Ferra rese di Paleontologist Um an a Firenze (Italy): Accadenùa délia Crusea Accadeinia Toscan a di Scienze e T.et 1ère Rivista di Scienze Preistoriche FJémalie-7iauie (Belgium): Société Royale Belge d'fctudes Géologiques et Archéologiques >Lcs Chercheurs de la Wallonie« Fofsarto (Italy): Riblioteca Civica Frankfurt a. M, (federal Republie of Germany) : Deutsches Archäologisches Institut. Römisch-Germanische Kommission Senekenbergiüche Naturfergehende Gesellschaft Freiburg i. Br. {Federal Republic of Germany): Deutsches Volks!ied&rchjv Geographisches Institut 1 der Universität Geologisches l.andcsamt Institut für Ur- und Frühgeschichte der Universität Universitäts-Bibliothek Gauardo (Italy): Civico Museo Gruppo Crotte Gdaéslc (Poland): Bibliotcka Gdaüska Polskiej Akademii Nauk Gdanskie Towarzystwo Naukowe lnslytut Morski Genève {Switzerland): Bibliothèque d'Art et d'Archéologie Bibliothèque Publique et Universitaire Institut de Géologie de l'Université Muséum d'Histoire Naturelle Société de Géographie de Genève Société de Physique et d'Histoire Naturelle Société d'Histoire et d'Archéologie tie Genève Société En tomo logique de Genève Genova (Italy): Aceademi a Ligure di Soie uze e Le Itere 1st ¡luto di Filología Classica del l'Uni versità Istituto di Geografía dell'Uni versità Isti tu lo di Geología dcU'Universitá Museo Ci vico di Sioria Naturale »Giacomo Doria« Genova — Rîvaroto (Italy): Grappo R ¡cerche Spéléologie he Geni (Belgium): Koiiiuklijkc Academic voor Nederluudse Taal- eil Letterkunde Seminarje voor Archäologie. Facultcit dcT Wijsbcgecrte en Lette ren Giesâen (Federal Republic of Germany): Geographisches Institut der Justas Liebig-Univereität U n iv ers itii ts-B ibl iot he k Glasgow (Great Britain): Tiie Geological Society of Glasgow. The University Library Gorizia (Italy): Biblioteca S tata le 1 son t i na Goriška Mohorjeva družba GfiteboTg (Swetlen) : G ö telju rgs Un i \ e rsi tets b i h 1 iotc k Göttingen (Federal Republic of Germany): Akademie der Wissens eh o I ten Geographisches Institut der Georg-August-Lniversitat Seminar für slavische Philologie der Georg-August-Universität Seminar für Ur- and Frühgeschichte Her Georg-August-Universität Systeniatisch-Geohotauisches Institut tier Gcorg-August-Universitat Graz (Austria): Institut für Slavistih an der Universität Institut für allgemeine und vergleichende Sprachwissenschaft Institut für Mineralogie und technische Geologie. Technische Hochschule Institut für Slavistik an der Uaivereitat Museum für Vor- und Frühgeschichte und Münzensammlung ¡un S teiermäric tachen L&ndestuiiseum Joan neu m Naturwissenschaftlicher Verein fur Steiermark Sieiermerkischc I .andesbibliothek am Joannétïm Steiermärkisches Landesarchiv Steicrmärkisches Landcsmuscum Joan lieu ni. Botanische Abteilung Steirischer Hurgenverein Steirisches Volkskundcniu seum Universitätsbibliothek Greifsmatd (German Democratic Republic): Ernst-Mori to- Arndt-Univers i tät Grenoble (France) : Société Scientifique du Dauphiné Groningen (Netherlands) : Biologisch-Archaeologiseh Instil u ut der (tijksaniversiteit G y ör (Hungary) : Xántus János Mùzcurn Haarlem (Netherlands): Teyler'B Siichting Bibliothcek Halie a. d, Saale (German Democratic Republic}: Laudestnuseum iiir Vorgeschichte Universitata- und Landcsliibliothek Sachsen-Anbalt Halhtalt (Austria): Museum in llallsiatt Hamburg (Federal Republic i)[ Germany): Geographische Ge$ellschaft in Hamburg Geologisch-Palaontoldgisches Institui Hambtirgisches MuSetnn iiir Vrilkerkunde Museum fur Hamburgische Geschiehte Natiirwissenschaf tlicher Vereirl in flamhlirg Seminar fiir Vor- und Friihgeschichte dcr Universilat Stan is- und Unirerfiit&tsbibliothek Hannoper (Federal Republic of Germany): Dcutsclic Quartar verei »igu ug Naturbiaton'sche GesellschaEt Har'koo (USSR): * Gentral'uaja nauinaja hihlioteka. Iiar'kovskij gosudarstvennyj universitct Hannooer-Buehholz (Federal Republic of Germany): Bnndesanstalt fiir Bodcnforscliimg Heidelberg (Federal Republic of Germany): Slavisches Insfitut tier Universilat Umversitatshiblioihek Heilbrnrin (Federal Republic of Germany): Historisches Museum Helsinki (Finland): College of Veterinary Medicine Hclsingin Yliopiston kirjaston Slaavilaenen osasto Helsi&gin lliupiston Mnanficlccn laitos Socio tas biologies feanica sVanamo Soeietas pro fauna et flora fennica Snomalainen Tiedeakaternia Snonien H von t dst ictcellincn Seura Suomcu Maaiiiietcelliuen Seura Sur.....Muinaismnistoyhdistys Snam en Ticrlescura Vail ion Ri istantut kim usla sto 9 Hradec Krata tie {Czechoslovakia): Stdtni vPdccka knihovna (Rumania): Academia Republic!! Social is te Romania - liliala la^i lnstitutul dc Istorie Arheologie >A. D. Xenopol lnstitutul ¡Politehuic Muzeul tic Istorie Naturala / nnt bruck (A u s t ria): Forstliche Bandesversuchsausta11 fisterreichische humanistische Gesellscliaft h t an hu I (Turkey)! Ayasnfy» Mii/esi Müdürlügiine [slanimi Arkenloji Mffzeleri Müdürlügil Kaiserslautern (Federal Republic of Germany); Pfälzische Landesg-ewerbeanstaH Karlsruhe (Federal Republic iif Germany): Lehrstuhl für Geologie TL Technische Hochschule Naturwissenschaftlicher Verein Katmoice (Poland); Biblioteka Panstwowej Wyzszej Szkoly Muüvcznej Skiski Instytut Naukowy * Uniwcrsytct Ž lit ski w Katovvicnch kiel (Federal Republic of Germany): Bibliothek des Instituts- für Welt Wirtschaft an iler Universität Geographisches Institut tier Universität Institut für Ur- und Frühgeschichte der Universität Universitüts-Bibliothek Kieo (USSR): Central naja naučnaja biblioteka Akademii na ¡t k Ukrainskoj Ii SR Deržavna ord, TK/i rcspublikans'ka biblioteka URSR im. KPRS Institut zoolo^ii Akademii nauk Ukrainskoj BHIl Kifisiu (Greece): Gou fand ris Natural History Museum Klagenfurt (Austria): Landesmuseum Kebenhaon (Denmark): Botanisk Centralbibliotek Danmarka Geologiska Uadersogelse Danmarks Institut for International JJdvekslmg af Videnskabelige PidilikalJoncr Da risk Geologisk Foren ins Dansk Naturhistorisk Forening Det Kongeljge Danske Geograf tske Selskab Det Kongelige Danske Videtiskubernes SeUk&b Uci Kringeligc Nordiske Oldskrift&elskab füntomologisk Forening Mineralogisk Museum Köln (Federal Republic of Germany): Geographisches Institut der Universität komik (Poland): Biblioteka Körnick a kožice (Czechoslovakia): Geologicky prieskum .š tu Inj vetleckfl knižniea Vychodoslovenske uidzeum Kraköm (Poland): Instytut Botaniki Polskiej Akademii Nun k Instytut Historii Kultury Materialne] Polskiej Akademii Nauk. Redakcja Sprawozdan Archeologicznych J nsl v tut 11 istorii Kultu ry Materialne) Polskiej Akademii Nank. Žaktad Etnografii Kutedra Etnogrufii Slowiau, Uniwersytet Jagielloiiski Ni h /.eu in Arelieologiczne M uze uni Etnograficzne Polska Afcademia Nauk Polskie Towarzystwo Geologiczne Slownik Laciny flredniowieeznej w IJoisee Towarzystwo MiSoSniköVi' Historii i Zabytkâw Krakowa Towarzystwo Milnénikéw jçzyka Polskiego Zaktad Ochrony Przyrody Pokkiej Akademii Nauk Zaktad Zoologii Systeniaticznej Polskiej Akademii Nauk Krefeld (Federal Rep util te of Germany) : Geologisches Lnndesamt Nordrhein-Westfalen Krosnt) nf Wisloku (Poland): Muzeum Laichingen (Federal Republic of Germany): üöhlenforschangsabteilung des HHV L ni eh in gen e. V. r.aiiianfie (Switzerland) : Société Vaudoise d'Histoire et d'Archéologie Société Yaudoise des Sciences Naturelles f,ecce (Italy): * Biblioteca Centrale dell'Università degli Studi Heersum (Netherlands): Rijksinstituut vuor Natuurbeheer Leeuwurden [Netherlands) : Fryske Akademy Leiden (Netherlands): Bibiiotheek van het Kamer lingh Onncs Laboratorium lustituut voor Prehistoric der Rijksuniversiteit Keuinklijke Nederiandscfie Botanische Yereeniging Rtjksmuseam van Natuurlijkc Historie Rijksinusüum van Oudhedeil Leipzig (German Democratic Republic); Geo 1 isehe Gesellschaft der Deutschen Demokratischen Re- Geographisches Institut der Akademie der Wissensehaften der Deutschen Demokratischen Republik Sächsische Akademie der Wissenschaften der Deutschen Demokratischen Republik Universitätsbibliothek Leningrad (USSK): Biblioteka Akademii natik SSSR Naucnaja biblioteka im- M. Gor kogo pri Leningradskom Gosu- darstvennom universitete Vsesojuznaja geologiiesLaja biblioteka Leuoen (Relgium): Centre International de Dialectologie Générale Institut de Géographie * Unhersiteitsbibliotheek K. U. L Li&erec ( Czeehoslo v a k i a) : Severoceskc maseam Liège (Belgiatn): Université de Liège Linz (Austria) : Landestnstttut fiif Volkshiidung and lieimatpflege in Obe rosterreich Obercistor re ici) inches Landesmuseum Stadtmuseum Liptootkp MikulAx (Czechoslovakia): Mtizeum Slovenskcbo krnsn Lisboa (Portugal) : Acadèmia das Clénclas de Lisboa Centro de Estndos de Etnologiu Centro de Est ados Gcograficos. Facaldade de Let ras * Gabinete de Ëstudos de Espeleologiu do Centro Univcrsitario de Lisboa Mnseu e Ljttboratôrio Mineralôgico e Gcologieo. Faculdude de Ciéncias M a se 11 e Laboratirio Zoolépico c Antropidôgieo. Fafuldade dc Ciências Servîtes Gcolôgicos dc Portugal Sociedade de Geografia de Lisboa Socicdade Portogocsa de Ciências Nam ru is txidi (Poland) r Bibliotekn Uniwersytecka Inst y tut Geograficzny Uniwersytetu Lodzkiego Muzeum Archeologiczne i Etnograficjne Polskie Towaxzystwo Lndoznawcee Zaklarf Arclieologii Polski lnstytimi Historii Kultury Material ne j Polskiej Akademii Nauk London (Great Britain); British Museum. Department of Printed Books British Muse uni. Natural History. General Library * Folklore Society Geologists' Association Institute of Archaeology. University of London Joint Library of the Hellenic and Roman Societies Linnean Society of London London and Middlessex Archaeological Society Ministry of Technology * Polski Uniwersytet ua Obczyznie Boyal Anthropological Institute Boy a I Geographical Society Royal Society School of Slavonic and East European Studies Victoria & Albert Museum lAibtin (Poland) : Bibliotcka Uniwersytecka K. U, L. Uniwersytet Marii Curie-Sklodowskiej Lund (Sweden): Slaviska Institutioneu vid Luuds Universitet U n i versitet sb ibl i oteket Luxembourg (Luxembourg): Bibliothèque Nationale Société des Naturalistes Luxembourgeois L pod (USSR): Biblioteka L'yivs'lrtfgo geologičnego tovarystva lusty tut suspil'nyh uauk LDU. Viddil arheologi i Nau čnaja biblioteka L'vovskogó £ os ud a rst v en nogo universiteta im- Iv. Franko Lyon (h ranee): Institut de Geographie. Faculté des Lctircs et Sciences Hnmainea Soeiété Linnčenne de Lyon Société Prébíatoríque de l'Ardechc Madrid (Spain): Centru de Estudios Hidrográficos Consejo Superior de Investigaciones Cien i i fitas Deutsches archäologisches Instituí Instituto Español de Entomología Instituto Español de Prehistoria Heal Academia de Ciencias Exactas. Físicas } Naturales Rea 1 Acad em i a Espeño la Seminario de Historia Primitiva Magdeburg (German Democratic Republic); Kuhnrhetorisches Museum Mainz (Federal Republic of Germany): Akademie der Wissenschaften und der Literatur Rom i sch -pe nti h n i sch e s ZgntfalmU scum Staatliches Anil für Vor- und Frühgeschichte M anche tier [Great Britain): Manchester Geographical Society Marburg;Lahn (Federal Republic oí Germany): Institut für mitteleuropäische Volksforschung Staatsbibliothek der Stiftung Preußischer Kuiturbesitz Universitats-Bibliothek Vorgeschichtliches Seminar der 1 nivcrsilät tíar.ieíííe (France): Bibliotlieqtii' ile l'Université d'Aix-Marseille Museum d'Histoire Naturelle Martin (Czechoslovakia): Matica Slnvcnskií Slovenske narodne mtizeum Slovenské národné ¡núzeum — Náro>dopisny «tibor \l artonuásár (Hungary); Magyar Tudumányos Akadémia Mezogazdasági K u tat ó Intézcte Messina (Italy): Üníversitá degti Studi Heiz [France!: Academic Nationale de Metz Milani) (Italy): Cent to Studi Terzo Mondo Istitutn di Seien za e Técnica delle Cost mz ioni. Politécnico :f 1st i into di Storiti A n tica. UnivcrsiiÄ degli Studi di Milano Isti tut q Lombardo. Academia di Scienze e Lettcrc Museo Cívico di Storia Naturale Universität Cattolica del Sacro Cnore Universita degti Studi Minsk (USSft) : Fundamental'naja biblijatcka iwju jakuba Knjasa Akadcmii navuk BSHR Institut teplo- i massoobmena Akademii itavuk ßSSR Mitkolc (Huiigary)-t Herman Otto Miizeum Modem (Itnly): Museo Civico Archeologica Möns (Belgium) : Cercle Archéologique tic Mous Montpellier (France): Laboratoire de Zoologie. Université (les Sciences et Techniques du Lan irai'doc 11 Revue Archéologique de Narhonnaise Moskou (USSR); Fondamental'naja biblioteka obâÈestveniyh naiik ¡ni. V. P. Vol- gina Akadeniii niurfc SSRS (iohiidcirstvennaju biblioteka SSSR inieni V. I. Lcnina Gasudarstvenuara puhiitnaja istoriéesktija biblioteka RSFSR Gosudarstvenna ja publiÈnaja nauciio-tehniceskaja biblioteka SSSH Institut islorii estestvoznanija i tetmiki Akademii nauk SSSR Institut uaucuoj infurinacii Akademii nauk SSSR Mikrofaunist iÈeskaja laboratorija. Geologiëeskij institut Akademii nauk SSSR NauÈnaja biblioifika im. A. M. Goi'kogo Moskovskogo gosiuiar- stvennogo universitcla VsesojuzÀaja gosudarstvenua ja biblioteka inostrannoj lîteratury München (Fédéral Republic of Germany): Bave ri sehe Akademie der Wissenschaften Bayerische biologische Yerstichsa ustalt Bayerische Staatssi.......lung für Paläontologie und historische Geologie Bayerisches geologisches Landesamt Institut für Volkskunde der Kommission fiir Bayerische Landes-gesebichte bei der Bayerischen Akademie ('er Wissenschaften Institut für Vor- and Frühgeschichte Materialnej lJolski^j Akademii Nauk last v tut History czuy Unhiersytetu WaTszawskiego lastytut Nauk I'rawnych Polskiej Akademii Nattk lustytut Podstawowyeh Problemov Tccliniki. Politechnika lustytul Zoologically Polskiej Akademii Naok Muzeum Narodowe vv Warszawie Muzt.....t Ziemi Pa I sk jej Akademii Nauk OSrodek Badaii Naukowych Ošrodek Doknmentacji i Informacji Naakoucj Polskiej Akademii Nauk Pelistwowe Mu/eum Areheologiczue Polska Akademia Nauk Polskic Towaizystwo Archcologicznc Polskie Towarzystwo 1 uristycznO-krajo/.oaweze Seininarium Slawistyczae. Uniwersvtet VVarnzawski Zaklad Historii Stosunk6w Polsko-Radzieekiei Polskiej Akademii Nauk Za k Im! Nauk Geolngieanvh Polskiej Akademii Nauk Zaklat! Pnleozoolngii Polskiej Akademii Nauk Zaklad Paraiytotogii Polskiej Akademii Nauk Zaklad Stowianoznawstwa Polskiej Akademii Nauk Weimar (German Demokratie Republic): Museum für Ur- and Frühgeschichte Thüringens Weis (Austria): Musealvcrein Wels Wien (Austria): Anlhropologische Gesellschaft Bnndesdenkmalamt Geographisches Institut der Hochschule fiir Welthandel Geographisches Institut der Universität Geologische Hundesan&talt Geologische Gesellschaft. Geologisches Institut der Universität Institut für osteuropäische Geschichte und Siidostforschung der Universität Inslilut für Slavische Philologie der Universität Institut für Ur- und Frühgeschichte der Universität Kunsthistorischee Institut der Universität Museen der Stadt Wien Na turhistorisches Museum N iederösterreichische Landestibl iothek Osler reich i »che Akademie der Wissenschaften Oh (erreich ist he geographische Gesellschaft Österreichische Nationalbibliothck Oster reich isches Archäologisches Institut der Universität Österreichisches Museum für angewandte Knust 'österreichisches Museum Tiir Volkskunde Österreichisches Ost- und Südosten ropa-Institut Verband österreichischer Höhlenforscher Zoo 1 o pi seh -botanische Gesellschaft Wiesbaden (Federal Republic of Geimany): Hessisches Liindesaml für Bodenfortcnung H rijetaru (Pol a nd): Biblioteka Uniwersytecka katedra Areheologii Polski Uniwersyteiu WrOctawbkiego im. Bn- leslawa Bieruta Muzeum Archcologieznc — Rcdakcja »Silesia Antiqua Muzeum E inog raf i ezne Polskie Towaraystwo Entorno logietne Polskie Towarzystwo Ludoznawezc Pol s ki e To vv arí y st wo Zoe log i cz ne Wroctawskie Toivarzystwo Mílosników Historii Wrocíavvskic Towarzystwo Naukowe Zaklad Antropologi! Polskiej Akademij Nauk Zaklad Archeologii Slqska. histytui Historii Kultu ry Material ne j Polskiej Akademii Nauk Zaklad Narodowy im. Qssolifiskich Polskiej Akademii Nauk Würzburg (Federal Republic of Germany): Geographisches Institut der Universität Uuiversi tätsbibl iothek Zürich (Swit/erland): Bihlioihck der Eidgenössischen technischen Hochschule Geobotanisclies Forschungsinstitut Rühe! Natnrforscheude Gesellschaft Schweizerisches Land es m us eum AMERIKA - AMERICA Albany (U.S.A.): New York State Library Albuquerque (U.S.A.); Zi mm crio a n Library. University of New Mexico Amherst (U.S.A.): University of Massachusetts Library Ann Arbor (U.S.A.): University of Michigan Library Antofagasta (Chile); Departamento de Arqueología y Museos. Universidad de Chile Universidad del Norte Asunción (Paraguay); Museo Etnográfico íAndrés Barbero* Baltimore (U.S.A.): Johns Hopkins University Library Barranijuilla (Colombia): Biblioteca de la Universidad del Norte Baton Rouge (U.S.A.): Louisiana State University Library fíelo Horizonte (Brazil): Boletim Mineiro de Geografía Beltsoille (U.S.A.): *Uilited States Department of Agriculture. National Agricultural Library Berkeley (U.S.A.): University of California General Library Bethenda (U.S.A.): National Library of Medicine Bogotá (Colombia): Academia Colombiana Academia Colombiana de Historia Academia Colombiana de Investigación y Cultura /■Centro de Historie de Ja Cultura* y Biblioteca do la Familia Salazar Centro de investigaciones Lingüísticas y Etnográficas de la Amazonia Colombiana Instituto Colombiano de Antropología Sociedad Geográfica de Colombia Boulder (U.S.A.): University of Colorado Libraries B ras i lia (Brazil): Uim ersidade de Brasilia. Biblioteca Central Bucaramanga (Colombia): facultad de Ingeniería de petroleos Universidad Industrial de Santander Buenos Aires (Argentina]: Museo Etnográfico Sociedad Científica Argentina Buffalo llí.5.A,); Department of Classics. State University of New York Cali (Columbia): Universidad del Valle. Departamento de Bibliotecas Cambridge (U.S.A.): Museum of Comparative Zoology at Harvard College Pen body Museum of Arch neology and Ethnology at Harvard University Slavic Division — Harvard College Library Caracas (Venezuela): Academia de Ciencias Matemáticas y Naturales Academia Nacional de la Historia Biblioteca de la Universidad Central Escuela de Biología Instituto Venezolano de Investigaciones Científicas Sociedad Venezolana de Ciencias Naturales Sociedad Venezolana de Espeleología Castro VnHep (U.S.A.): Cave Research Associates Chicago (U.S.A.): Department of Geographv. The University nf Chica pen Field Musem of Nntura! History jfihu Crerar Library University of Chicago Library Cincinnati (U.S.A.): Association of American Geographers Depository. University oí Cincinnati University of Cincinnati Library Ciudad Ultioersitarte (Costa Rica): Bihlinteca de la Universidad de Costa Rica Columbia (U.S.A.): University of Missouri Library Columbus (U.S.A.): Ohio State University Libraries Curitiba IBrayaI): Instituto de Geociencia*. LTnivi*rsidade Federal do Paraná Universtdade Católica do Paraná Denver (U.S.A.); United States Geological Survey Detroit (U.S.A.): Wayne State University General Library Durham (U.S.A.): *Duke University Library /■'as/ Laming (U.S.A.): Michigan State University Library Habana (Cuba): Biblioteca Nacional i]Osé Marti« Biblioteca Técnica , José A. Echevarría' Centro de Información Científica y Técnica. Universidad de la Habana Centro de Investigaciones Pesqueras Dirección Nat ional tie Zoológicos y Acuarios fie Cuba Escuela de Ciencias Biológicas. Universidad de La Habana Instituto de Biología- Academia de Ciencias de Cuba Ministerio de Miueria. Combustibles y Metalurgia Museo Antropológico Moa tañé. Universidad de La Habana Houston (U.S.A.); The Fon dren Library Iluiiisoille (US.A.): National Speleological Society Library Indianapolis (U.S.A.): indiana State Library Ithaca (U.S.A.): Albert R, Mann Library Cornell University Library Kansas City (U.S.A.): Linda Hall Library. American Academy of Arts and Sciences Kingston (Jamaica): Geological Survey Department La Jnlla (U.S.A.): University of California Library La Plata (Argentina): Facultad de Ingeniería Laramie (U.S.A.): University of Wyoming Library I,a Serena (Chile): Muse<> Arqueológico Lawrence (U.S.A.): University of Kansas Libraries Lexington (U.S.A.): University or Kentucky Libraries Lima (Peru): Biblioteca de la Facaltad de Ciencias. Universidad Nacional Mayor de San Marcos Biblioteca Nacional del Per ó Sociedad Geográfica de Lima London (Canada): 'Department of Geology. The University of Western Ontario Loíi Angelest (U.S.A.): Hancock Library of Biology and Oceanography. Uaiversity of Southern California Linguistic Socicty of America. University of California South wat Museum University Research Library Maditon (U.S.A.): The Slavic aad East European journal. University of Wisconsin Wisconsin Academy of Sciences, Arts and Letters. Memorial Library tí¿ttacüy (Venezuela): Instituto de An tropología e Historia del Estado A ragú a J/endoza (Argentina) : Instituto tie Arquelogta y Etnología Facultad de Filosofía y Letras Instituto de Geografia. Facultad de Filosofía y Letras Menlo Park (U.S.A.): UJiited States Geological Survey México. D. F. (Mexico): Comisión de Historia del Instituto Panamericano de Geografía e Historia Moníeotdéo (Uruguay): Musco Histórico Nacional Musco Nacional de Historia Natural Mnrgantorun (U.S.A.) : Southern Appalachian Botanical C!uh. West Virginia University Natal (Brazil): Univcrsidadc Federal do Rio Grande do Norte jVero Haoen (U.S.A.): Vale University Library New York (U.S.A.): American Geographical Societv American Museum of Natural History Archaeological Institute of America Columbia University in the City of New York Department of Slavic Languages. Columbia University The New York Academy of Sciences The New York Public Library Rockfeller Foundation Studia Sloveaica Ukrainian Museum U V A N Ottawa (Canadu) : inland Waters Brunch Library National Research Council Philadelphia (U.S.A.): Academy of Natural Scicaccs of Philadelphia The Franklin Institute Library University Museum Van Pelt Library. University of Pennsylvania Pittsburgh (U.S.A.): Carnegie Museum Library Hillman Library. University of Pittsburgh Port-au-Prince (Ha i ti) : Institut Français d'Haïti Puebla (Mexico) : Universidad de las Americas. Biblioteca Quebec (Cunada): Université Laval Quito (Ecuador) : biblioteca General de la Universidad Central Museo Antropología) >Antonio Santiana-- de la Universidad Central Rapid City (U.S.A.) : Museum of Geology Resistencia [Argent i it a): Universidad Nacional del Nordeste, Biblioteca Central Rio de Janeiro (Brazil); Academia B rasilc i ra de Ciéneias Biblioteca Central ila Üniversidttde Federal Biblioteca do Conselho Nacional de Geogralin Biblioteca Jnrdiin Botánico Rohnert Park [U.S.A.): Sonoma State College Salt Lake City (U.S.A.): University of Utah Libraries Sort Francisco (U.S.A,1): Museo Nacional David J. Guzman Sania Barbara (U.S.A.): Historical Abstracts. American Bibliographical Center Santiago (Chile): Biblioteca Central de la Universidad de Chite Instituto de Biología »Juan Xoe*. Universidad de Chile Instituto de Geografía, Facultad de Filosofía y Educación Museo Nacional {le Historia Natural Sao Paulo (Brazil): Assoc i a ^a 0 dos Geógrafos Bras i leí ros. Se^ao Regional de Sao Paulo Departamento do Arqnivo do Estado Musen de Zoología. Uníversidade de Sao Paulo Museu Paulista Settle (U.S.A.): University ol Washington Library St. An drains (Canada): Fisheries Research Board of Canada. Biological Station Toronto (Canada): Slovenian School University of Toronto. Department of Information University of Toronto Library. Serials Department Tuxtln Gutiérrez (Mexico): Institato de Ciencias y Artes dc Chiapas University (U.S.A.): Geological Survey of Alabama Urbana (U.S.A.): University of Illinois Library Valparaiso (Chile): * Departamento dc Biología Marina y Oceanografía Vancouver (Canada): University of British Columbia Library Washington (U.S.A,): American Meteorological Society Library of Congress National Academy of Sciences. Library National Bureau of Standards Slovenian Studies Circle Smithsonian Institution United States Geological Survey AZJJA - ASIA Alma-Ata (USSR): Institut cncrgciiki. Kaznk SSR Gylym Akademijasy Ka/.ak SSR Gylym Akademijasy Ankara (Turkey): Ingiliz Arkeoloji Enstitusii Scientific and Technical Research Council of Turkey Tiirk Dil Knmoiu Tiirk Tori h Ku nimrcmbcr. 1973) Honorary Members: Bruj, Josip — T i t o Kardelj. Ed va rd. Sec M o ti One — Historical anil Social Sciences Regular Members: Cvetko, D fagot in. Ph. D„ born in 1911. Professor of History of Slavonic and Modern World Music, faculty oT Arts. University of I jubljana, Ljubljana, G r a f e n a it e r . Bogo, Pb. D.. born in 1916. Professor of History of the Slovenes, Faculty of Ari«, University of Ljubljana. Ljubljana. K o mice, Viktor. LL. D., horn in 1899. Professor of Roman Law and of General History of Ancient State and Law, Faculty of Law. University of Ljubljana, retired, Ljubljana. K u sej, Gorazd, LL. t>- born in 1907, Professor of the Theory or State and Lave■ and »f Comparative Constitutional Law, Faculty of Law. University of Ljubljana, Ljubljana. Sander i , Makso. LL. D., born in Ifffl'j. Professor of Constitutional Law of the SFR of Yugoslavia, Faculty oT Law, University of Ljubljana, retired. Ljubljana. Vuvpetič. Ladi), LL. D., horn in 1902, Professor of Public Administration and Administrative Procedure, Faculty id Law. University oT Ljubljana, retired, Ljubljana. ZiherL, Boris, bom in 1910, Professor of General Sociology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Z w i 11 c r , Fran. Ph, D.. born in 190?, Professor of Generul Modern History, Faculty of Arts. University of Ljubljana, Ljubljana. Corresponding Members: Go tič« r. Jože, LL. D., born in 1907, Professor of Sociology, Faculty of Law, University of Ljubljana, L j ubija na. Kermavner, Dušan. LL. D., born iu 1903, scientific adviser, the National University Library, retired. Ljubljana. Nonresident Corresponding Members: BartoS. Milan, LL. D.. burn in 1901, Professor of Public International Law, Faculty of Law. University of Belgrade, retired, Belgrade. Djordjevic, Jovan, LL. D., born in 1908. Professor of Political Science and Constitutional Law, Faculty of Law, University ol Belgrade, Belgrade. Djurdjev, Rranislav, Ph. D., born in Î908, Professor of History of the Turkish Kra and of Historical Methodology, Faculty of Arts, University of Sarajevo, Sarajevo. Gerskovie, Leon. LL. D.. born in 1910, Professor of Political Science, Belgrade. Kostrenčič, Marko, LL. D., boni in iSSi, Professor of History of State and Law of the Peoples of the SFR of Yugoslavia up to the l?th century. University of Zagreb, retired. Zagreb. Nongayroi, Jean, born in 1900, assyriologist, Professor. École pratique des Hautes Études. Paris, Paris. Novak, Grga. Ph. D., bor» in tH8S, Professor of Ancient History, University of Zagreb, retired, Zagreb. Section Two — Philological and Literary Sciences Regular Members: Bezlaj, France, Ph, D.. born in 1910, Professor of Comparative Slavonic Philology, Faculty of Arts. University of Ljubljana, Ljubljana- Koblar, France, Ph. D., born in 1889. Professor, Academy of Theatre, Radio. Film, and Television, Ljubljana, retired,, Ljubljana. O C v i r k , Antou. Ph. D.. horn in 1907, Professor of History of World Literature and of Theory of Literature, Faculty oT Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Slodnjak, Aiuon, Ph. D„ Dr. honoris causa, born in 1899, Professor of Slovene Literature, Faculty of Arts. University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Skerlj, Stanko, PliL p., born in 1393. Professor of Romance Philology, Faculty of Arts. University of Ljubljana, retired, Ljub-1 jail a, Tidmaf, Josip, Dr. honoris Causa, born in 189?. literary critic and essayist. Ljubljana. Corresponding Members: Bajec. Anton, Ph. D, born in 189". Professor of Slovene Language, Faculty of Arts. University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Cop, Bojan, Ph. D,. bom ill 1923, Professor of Indo-Europeau Comparative Linguistics, Faculty of Arts. University of Ljubljana. Ljubljana. GroSelj, Milan, Ph. D„ horn in 1902, Professor of Classical Philology, Faculty of Arts. University of Ljubljana, re I i red, Ljubljana. Logar, Valentin, Ph. D., bom in I9ft>. Professor of History stnl Dialectology of Slovene Language, Faculty of Aris, University of Ljubljana, Ljubljana. N on r esi d e n I Corresponding Members: Berkopec, Oton, Ph. D., born In t906. senior scientific collaborator. The Slavonic Institute of the Czechoslovak Academy of Sciences, retired, Prague. Dean o vie, Mirko. l'h. D„ born in 1B90T Professor of Romance Philology, University of Zagreb, Zagreb, Gligorifi, Velibor. born in 1HJ94, literary critic, Belgrade. Ibrovac, Miodrag. Ph. D„ born in 1883, diet! in I9f\ Professor of Romance Philology, University of Belgrade, Belgrade. Koneski, Blaze, born in 1921. Professor of Macedonian Language. Faculty of Arts, L'nivcrsity of Skopje, Skopje. Lav rin. Janko, born in 188". Professor or Modern Russian Literature, University of Nottingham, retired, London, Section Three — Mathematical, Physical and Technical Scienecs Regular Members: Kuhelj. Anton, D. Eng., Dipl. lug. Elee. Eng., born in 1902, Professor of Mechanics, Faculty of Natural Sciences and technology. University of Ljubljana. Ljubljana. IS Lctopfc 273 P e t e T 1 i n , Anton, D. Sc.. born in i 90S. Di rector, Camillc Dreyfus Laboratory. Research Triangle Institute, Durham. North Carolina, U.S.A. Viriav, Kan, Ph. D., horn in 1918, Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Corresponding Members: Blinc. Robert, D. Phys. Sc., born in Professor of Electromagnetic Field and Optics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Dolar, Davorin, D. Chem. Sc.. Dipl. Ing. Chem., bom in 1921, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Gosar, Peter. D. Phvs. Sc., horn in Professor of Physics of Solids. Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Ljubljana, H adži, Dušan. D. Chem, Sc.. born in 1921, Professor of Chemistry of Structures, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Ljubljana. Pekle ttik, Janez, D. Eng., Dipl. Ing. Habil., born in 1926, Professor of Technical Cybernetics and Processing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, Ljubljana, 5u k 1 j e, Lnjo, D. Eng., Dipl. Ing, Civ. Eng.. born in 1910, Professor of Soil Mechanics and of Basic Technical Mechanics, Faculty of Architecture. Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, Ljubljana. Tislcr. Miha, D. Eng., Dipl. lng. Chem., born in 1926, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana, Nonresident Corresponding Member: Savič, Pavle, Dr. honoris causa, born in 1909, Professor of Physical Chemistry, F acu Ity of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade, retired, Belgrade. Section Four — Natural and Medical Sciences Regular Members: Brecelj, Bogdan, M. D,, born in 1906, Professor of Orthopaedics. Faculty of Medicinc, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Brodar, Srecko. Ph. D-. Dr. honoris causa, born in 1893, Professor of Prehistory of Man. Faculty of Natural Sciences and Technology. University of Ljubljana, retired, Ljubljana. I lesif, Svelozar, Ph. D., born in 1907. Professor of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Ljubljana. Mil£inski, Janes:, M, L>., LL. D., born in 19n, Professor of Forensic Medicine. Faculty of Medicine. University of Ljubljana, Ljubljana. Novak, Franc, D. Sc., M. D„ born in 1908, Professor of Obstetrics and Gynaecology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana. R a k o v e c. Ivan. Ph, D.. born in 1899. Professor of Geology and Palaeontology, Faculty of Natural Sciences anil Technology. University of Ljubljana, retired, Ljubljana. 2upanii£, Audrej, M. !>., born in 191b. Professor of Pathological Physiology. Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana. Corresponding Members; B e d j a n i c . Milkn. M. I)., bora in 1904. Professor of Infectious Diseases. Faculty ol Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Grafenauer, Stonko. Doctor of Geology, born in 1922. Professor. Faculty of Natural Sciences and Technology of Ljubljana, I Jubljana. Nonresident Corresponding Members; Butozan, Vaso, D. V. M.. born in t902, Professor. Faculty of Veterinary Surgery. University of Sarajevo, retired, Zagreb. Camo, Edhem, D. V. M.. born in 19(12, Professor of Zoohygiene, Faculty of Veterinary Surgery, [_■ nivarsity of Sarajevo, Sarajevo. Gusitf, Branimir, Ph. D., M. D., born in 1W1, Professor of Otnrhinolaryngology, Faculty of Medicine, University of Zagreb, retired, Zagreb, Kogoj, Fran jo. M. D.. born in 1894. Professor of Dermatove-nercology. Faculty of Medicine, University of Zagreb, retired, Zagreb. K ra t o eh v i1, Josef. D, Nat. Sc.. born in 1909, Professor of Entomology. Department of Agriculture, Brno, Brno. S ta n k o vi c , SiniHa, Pit D„ born in 1892. Professor of Zoology, Faculty of Physical Sciences and Mai hematics. University of Belgrade, retired, Belgrade. Tavear. Alojzij, D. Eng., Dr, honoris causa, Dipl. luff, Agr„ born in L895, Professor of Genetics and Plant Refine men t, Faculty of Agriculture, University of Zagreb, retired, Zagreb. Tod O rov i£, Kosta, M. D.. born in 1887, Professor of Infectious Diseases. Head. Clinic of Infections Diseases. University of Belgrade, retired. Belgrade. Volkov, Mstislav Vasiljevic, D. of Orthopaedics, born in 1923, Director, Centra! Institute of Traumatology and Orthopaedics, Moscow, Moscow. Section Five — A ris Regular Members: Gaspari, Maksim, born in INSi, painter, Ljubljana. Jakac, Božidar, born in 1899. painter, Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired. Ljubljana. Kalin. Boris, born in 1905, sculptor. Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana, Kosmač, Ciril, born in 1910, writer, Portorož. Kranjce, Miško, born in 19U8, writer, Ljubljana. Kreft. Bratko. Ph. D,. born in 1905, Professor of Modern Russian Literature. Fatuity of Arts. University of Ljubljana, retired, Ljubljana. M i be lie, France, born in 190", painter. Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana. Pav šič, Vladimir-Mate j Bor. born in I9C3, writer, Radovljica. Corresponding Members: B ravni čar, Matija, born in 1W)7, Professor of Composition, Academy of Music, Ljubljana, retired. Ljubljana. Mašii, Marjan. Dipl. Ing, Arch,, born in t!>fl4. architect Professor of the History of Architecture, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, Ljubljana. Ravnikar, Edvard, Dipl. Ing. Arch., born in 1907, architect, professor of Public Buildings, Projecting and Arranging Settlements, Faculty of Architecture, Civii Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, Ljubljana. Nonresident Corresponding Members: And ric, Ivo, Ph. D.. Dr. honoris causa, horn in 1692. Writer, Bel grade. Cilensek, Janez, born in 1913, composer. Professor. Franz Liszt Hoehschiilc fiir Musilt, Weimar, Weimar. K rklee, Gustav, horn in 1899. writer, Zagreb, Krleža, Miroslav, born in 1S95, writer, ZagTeb. M aks i mo V i £ . Desanta. born in 1S98, poetess, Belgrade. I he members oi the Presidency are also the secretaries of the Sections and the Head of tin* Department of Medicioe. Secretary: Latlo Va v petič !. Institute for General and National History Director: Fran Z wit ter 2, Institute lor History of Art Director: Fmilijan Cevc 5. Institute for Archaeology Director: Mitja Brodar 4, Institute for Ancient Oriental Legal Systems Director: V£ttor Korošec Institute of Musicolopy Director: not appointed Section Two — Philological and Literary Sciences Secretary: France Koblar 1. Institute of the Slovene Language Director: Bratko Kreft (a) Di alec tola gical Section Head: Jakob Rigler {b) Lexicological Section Head: Janko Jurančič The Presidency President: Viee-l'residcnt: Secretary-General; Josip Vidmar Anton K u h e 1 j Gotazd Kušej S e c t i o ¡i One — Ilislorical and Social Sciences (c) Etytuological-Onomas tičal Set t ion Head: France Bezlaj (d) Commission For the Slovene Grammar, Philology and Orthography Chairman: Anton Bajec 2. Institute for the Slovene Literature and Literary Sciences Director: Anton 0c v i r k 5. Institute of the Slovene Ethnography Director: France Koblar Section Three — Mathematical, Physical and Technical Sciences Secretary (Acting): Anton K uhelj Section Four — Natural and Mcdica] Sciences Secretary: Ivan Rakove c Head, Medical Subsection: Janez M 11iŠJ n s k i L Institute of Karst Research Director; Svetozar Ilešič 2. Geographical Institute and Department for Cartography Director: Svetozar flešič 3. Institute of Palaeontology Director: Ivan Rakovec 4. Joiau Had/,i Institute of Biology Director; Jože Bole 3. Institute of Medical Sciences Director: not appointed Section Five — Arts Secretary: Bralko Kreft Other Units 1. Terminological Commission Chairman,; Albert Struna 2. Centre of Studies of History of the Slovene Emigration Chairman of the Council: Fran Z witter 3. Library Director: Primož Ramovš 4. Department for Scicntific Organizational Operations Director: Avguštin L ah 5. Administration OfTice Director: Lev ft a e b 1 or (i. Council for Environmental Research and Protection. Head: Svetozar I 1 e i i č THE ACADEMY IN THE YEAR 1973 The Members and the Employees of the Academy At the end of the year 1.973 there were: 2 honorary members. 33 regular members, 18 corresponding members, and 27 nonresident corresponding members, totally 79 members. On April 7. 1973, the General Meeting of the Academy elected its corresponding member Stanko Grafenauer, Professor of Mineralogy, Petrography and Laboratory Research of Materials. h clectcd its nonresident corresponding members Mirk» Dca-novic. Ph. D. and Miodrap Ibrovac, Ph. D. In the year 1973 the Slovene Academy of Sciences and Arts lost 2 regular members, t corresponding member and 3 nonresident corresponding members. During the period after last General Mceling the following decorations were confer red: The Order of Work with Red Flag on Academician Maksim Gaspari. the Order of Republic with Golden Wreath on the President of the Yugoslav Academy of Sciences and Arts and our nonresident corresponding member Crga Novak, the Order of the Yugoslav Star with Belt on Academician MiToslav Krleia, our nonresident corresponding member, the Order of Merit for (lie People with Golds1!! Star on Academician Srefko Brodar, the Order of Work with Red Flag on Academician Matej Bor, on corresponding members Dusan Kermavner and Marjan Music and Oil Scientific Adviser Pa vie Blaznik, Ph. D.. the Order of Work with Golden Wreath on Head of the Lexicological Department Janko jurancic. Ph. D.. and the Order of Merit for the People with Silver Star on Assistant Bogomir Raniovs. The dceoration of the Most Excellent Order of the British Empire was conferred on Academician Kosta Todorovii. The AVNOJ Award for the year 1973 was given to Academician Janez Milcinski and on Academician Vladimir Pavsic-Matej Bor, and the Kidrit Award to Academician L. Vavpetic. Academician Edhem Camo became an honorary member of the International Society of Zoohygiene, corresponding member Marjan Music was awarded a diploma by the Town Planning Association of Yugoslavia, and nonresident corresponding member Josef Krato-chvil a plaque by the CSAV for "the merits for science ami the people". The Prešeren Award for Upper Carniota was given to Scientific Adviser Pavle Bhiznik. Ph. D.. for his work "Skofja Loka in loško gospostvo" iS k of j a Loka and the Domain of Škof j a Loka). The Consul-General of the U.S.A.. residing at Zagreb. Mr. Ornic Wilson. Jr. handed over to Scientific Collaborator Alojz Sercclj. D. Sc., a document proving his successful work within the framework of the Geological Service of the U.S.A., during liis research stay with the Kationa! Academy of the U.S.A. The Work Community of the Slovene Academy of Sciences and Arls had, at the end of die year 1973, 121 workers: scientific workers and researchers of other denominations, 5 specialists, 14 bibliothceary and library workers, lb administrative. S technical and auxiliary workers, there were 12 part-time employees and 9 permanent external collaborators. Institutes There arc 13 institutes belonging to the Slovene Academy of Sciences and Arts, some of them with departments, there is the Department for Cartography within the Geographical Institute. There is also the Terminological Commission with its legal, technical, medical, veterinary, natural scientific, and arts departments, as well as the Centre of Studies of History of the Slovene Emigration and die Council for Environmental Research and Protection, Publications In ihe year 1973 (he Slovene Academy of Sciences and Arts published 18 publications, containing 241 signatures ("8*36 pages). Lectures Last year lectures were given at the Academy: by Prof. Fran Domin ko, The Life of N. Copernicus. by Academician, Professor Viktor Korošec, LL. D,, The New Problems of llitdle Law, by Louis Lepriuce-Rinque, Paris. La scicnce ¿ehappe-t-elle a Phomnic? by Academician, Professor Manfred Mayrhofer, Ph. D„ Vienna, The Arians in die Ancient Near East — a Myth? by Professor Mirko Draien Grmek, M, D„ Paris. Some Aspects on ilit- Psychology of the Medical Discoveries, by Academician, Professor Bralko K reft, Pli, D„ On the Work and Significance of Miroslav Krleža. Foreign Relations Untier Ike Agreement marie with the Academy of Arts of the Germain Democratic Republic the co-operation with this Academy was continuing. In collaboration with the Modern Gallery the Slovene Academy of Sciences and Arts organized the exhibition oT graphic works of art of the German painler Käthe Kollwiti, opened from December 7 to I he end of the ytur 1973, Oti that occasion it was agreed that in this year the Academy of Arts of the German Democratic, Republic will exhibit, in Berlin, the Slovene social and partisan, works of graphic art. that Academician D. Cvetko will lecture, at the Academy of Berlin, on the Slovene music since A. Lajovic. and Academician B, KTeft on the tradition or the Slovene ibeaire. In the year to come one more lccture should be given by our representative, on Slovene impressionism. On August 9, 4973, the President of the Slovene Academy ol Sciences and Arts received the President of the Slate Council of the People's Republic of Poland and the member of iin- Polilbtirean of ihe Polish United' Workers' party, Henryk Jablonski. as well as the Consul of the U.S.A., Or me Wilson, Jr. In the President's all sen re I he Secretary-General received the Consul-General of the Federal Republic of Germany, Kurt Laqneur, on bis leave-taking visit, as well as the Swiss Ambassador, Dr Mans Keller. On November I 5, 1971, ihe Vice-President received the four scientists, representatives of the Academy of Sciences of the People's Republic of China. On June 47 1973, the representatives of Ihe Academy of Sciences of the Union of die Soviet Socialist Republics, coming to Yugoslavia to sign the Agreement on Co-operation, visited the Slovene Academy of Sciences and Arts. Next day the President of the Slovene Academy of Sciences and Arts attended the signing of this Agreement at the scat of the Conn-ii! of the Academies at Zagreb. The President of the Slovene Academy of Sciences and Arts attended the solemn annual Meeting of the German Academy of Malum I Scientists "Leopoldina" oil ihe 2nd centenary of its foundation at Mailt1 S from October b to Ih, 1973, On J atiuary 17, 1974. the Consul-General of the L..S.S.R,, residing at Zagreb. Jurij Fadejevic Sepclev, paid a visit to the President of the Slovene Academy oi Sciences and Arts, inviting him and Academician B, Ziberl. on behalf of the Soviet Academy, to attend the celebration of the 2301h anniversary of the Academy of Sciences of the U&S.R., taking place in Moscow, in May, THE SUMMARIES OF THE REPORTS OF THE INSTITUTES OF THE ACADEMY ON THE WORK IN THE YEAR 1971 Institute for General and National History On Octo)«r 15, 19-3, died Melitta Pivee-Sicle, PU, D„ [1894-1973), an honorary scientific collaborator of the institute, known to the scientific public in particular for lier book La vie économique des Provinces Jllyriciines (l!-(09—IHfî). Paris t9"5f), therewith receiving lier doctor's degree in Paris. Two publications were published by the Institute in the year Ivan Zelku, The Economic and Social Structure of the J'rime- Parish oT TurniSSe After the Year 1381 (The Papers of the Section for Historical and Social Sciences. VII, 5): Josip ¿oniar, The Intelligence Service of the Austrian Hapsburgs in their Struggle Against the l urks in the I6th Century (The Works of the Secliosi for Historical and Social Sciences. IH, Institute for General and National History, 5), The publication Iskra V. Curkina. Matija Majar-Ziljski will be published in the year 1974. The manuscript of the ^nd book of the publication The History of Agrarian Branches (the 1st book was published in 1970), being a part of the scries of the publications The Economic and Social History of the Slovenes, will be sent io press in the year 1974. Among other works being prepared al the Institute we may mention: the work on the Diplomatartum for the Slovene Mediaeval History; the project for work on. and the copying of, the sources of the Slovene history kept by the cultural institutions in Hungary; the work on the history of older and more rcccot colonization of die Slovene territory. The Institute co-operates in the work oil the h i s to rico-topograph! cal lexicon and on the atlas of tho Jugoslav territory in the Middle Ages, io the work on the repertory of the mediaeval historical sources, and in the dictionary of the mediaeval and more recent Latin. Institute for History of Art The exhibition of Gothic plastic art in Slovenia, organised by the National Gallery (October — December, 1973), with an intense co-operation of the member of the Institute, E. Cevc. Ph. D„ produced good results also within (he framework of the narrower research programmes of the Institute itself. Thus, it, for instance. started (lic ccvision of some datations of the monuments, it fuund out an up to now unknown sculpture workshop of Celje, from about the year 1500. it discovered that Michael Parth, the engraver of South Tirol, had been the author of a group of I he sculptures from the Brda area (about the year 1550), it explained the complex of ihe sculpture group of Ptujska gora. as well as the style starting-points of master Osbalt Kittcl in the second quarter of (he Ibth century, The style and ¡sonographic analyses - in particular those of some works of plastic art of the t4th century — have reaffirmed that our artistic life, also in ihe Gothic period was not belatedly lagging bell irul (hat oT Central Europe and that some of our monuments rank even among the top works of the European plastic art, This has been confirmed also by the international meeting, led in an expert manner by E. Cevc, Ph. D, — The research visit made by E.Ceve, Ph. D., to Bavaria and Munich was aimed at establishing the connections between the Slovene and Bavarian plastic an of the late Gothic period and to the echoes of the mannerism of Munich in our painting art during the 17th century. Eloquent results were yielded by the research mude i it to the Romanesque retrospective art in the architecture, and in part also iu the sculpture and painting of the late Middle Ages, and in the 16th and t"tli centuries: the Romanesque retrospective art has proved, in pari, even to be a sort of local constant, especially in the l ittoral area of arj. Assistant Damjan Prclovsek (with a grant given by the Boris Kidrič Fund) made researches, through field and archives work (in Upper Carniola and at Ljubljana), into the architecture of the 191 h century, collecting a lot of pretious documentary materials and an already rich collection of photos of the monuments, lie visited the exhibition, at Vicenza, of architect Andrea Pulladio, a model of ncoclassicism, examining a series of liis works, As a collaborator of the Architectural Museum he co-operated in preparing Plečnik's memorial collection and its catalogue. Ur E. Cevc also co-operated in arranging the division of painted beehive frontals in the reconstructed museum at Radovljica, trying to establish, above all. the connection of Ibis popular painting culture with the work of painters' workshops, included in the long-term programme of the Institute. Field work completed also the bases of the card index of monuments and artists, these being completed also through Ihe extracts from the older technical literature as well as through additional copics of the field work recordings made by Academician F, Stele, Ph. D, Similar applies also to the collection of photos and to the heinerotheca. The co-opcration in the new issue of ihe world lexicon of the artists ("Thienie — Bucker") was continued. Institute for Archaeology In ilie year 19?^ ilie Institute dtil not star! any new tasks, bul continued its current activities (archaeological topography, terminology, documentation our archaeological materials kept at the museums abroad, palaeolithic researches, etc.), as far as this was possible, on account of the too small premises and too few persons employed. Field work comprised systematic researches, soundings, a number of detailed topographic surveys of the find-spots and caves, as well as the one-month topographic operation in the Knzje area. Dr F. Lebca assisted the National Museum in the excavations in the llrusica area. Among the internal work, we must mention, along with the current administrative and bibliotbecariul work, above all the organizational work on the individual themes of the both inter-academics committees as well as the editorial work on the publications of the Institute. All the collaborators of the Institute worked scientifically also individually, keeping and supplementing various card indexes, publishing a number of works and attending some congresses and scientific meetings. Within the Institute there operates also the Paliaological Laboratory, it carried out a number of field researches and drillings ai various places in Slovenia and Yugoslavia as well as the corresponding laboratory analyses. Inter-Academies Committee on the Archaeological Map of Yugoslavia The work on the Archaeological Map of Yugoslavia in the Republican Commissions did not go on in n satisfactory manner, excepting the Socialist Republic of Serbia, whose commission sent in 1043 new cards of the archaeological find-spots in ihe year 1973. The personal talks with the representatives of Ihe Republican Commission for the Archaeological Map of Croatia uho had promised the remaining lacking materials, were futile. In Bosnia and Herzegovina as well as tn Montenegro the situation concerning the Archaeological Map of Yugoslavia remains the same as in the previous ye»Ts (Ihe materials in Bosnia and Herzegovina have been gathered, but there has been done uothing in Montenegro). There is no interest in continuing the work in Macedonia, in spite of the financial means provided for. The Archaeological Map of Slovenia is already in print. The 5 iiter-Academies Com in it tee on the Archaeological Map of Yugoslavia did not hold any extended meeting in the year 1973, and the connections with the chairmen of the Republican Commis.-sions were maintained only through correspondence and persooal contacts. The gathering of the cards of the archaeological find-spots should be finished in I he year 1974. The Central Editorial Commission has to start finally the unifying of the text and (he cartographic treating of ihe find-spots according to the archaeological periods, above alt with regard to those Republics that have almosi finished their work (Bosnia and Herzegovina, Serbia, Croatia). Inter'Academies Committee on Publishing the Tabula Imperii Homaiti (Sheet Naissut) The card index materials thai hail been sent in by the collaborators from Serbia, Macedonia, Montenegro, Bosnia and Herzegovina, Rounianis, Bulgaria, Greece, Albania, and Italy (some of them only late last autumn!) was currently translated into French. The cartographic materials, were, with die assistance of the Institute For Photogrametry and Geodesy, entered for the final preparation for printing, which is going on and will he soon finished. The printing will be performed by the Military Geographical Institute, as laid down by contract. The printing preparation and the final editorial work are going on on the map and on I lie corresponding liislorico-lextcal description, which wilt be, as foreseen, shortly mature for printing, being already approved of by the Slovene Academy of Scienecs and Arts. On the process of this work Ihe Combe international Tabulae Imperii Romani of Rome and the Union Internationale des academies of Brussels arc both currently kept informed. Institute for the Ancient Oriental Legal Systems With the approval of Ihe Presidency of ihe Slovene Academy of Scicnccs and Arts of February 27. 1973, the up to that time Institute for Oriental Studies changed its name to Ihe Institute of the Slovene Academy of Sciences and Arts for the Ancieni Oriental Legal Systems. In the year 1973 die Institute finished die work on the authors and contents catalogues of the assyriological literature in Slovenia. The work was done by external collaborator Marko Lrhanija, later in co-operation oi the three not permanently employed collaborators (Marija Itak. Joie Faganel and, in particular, julijana SuSicrsie). The completion of the work was financed by the Boris Kidric Fund, and, in part, by the Institute tor the Ancient Oriental Legal Systems. The director of the institute. Academician V, korosec took part. with bis paper "L'évolution des traités publies cunéiformes", in the 29ib international Congress of the Orientalists, in Paris; furthermore, be also lectured on the Hittite legal problems at the Slovene Academy of Sciences and Arts and at ihe Faculty of Law at Ljubljana, as well as al the Orientalist Seminar at lleidclhcrg. His three papers were published, in the Collection of Papers: 19c Rencontre Assy riologi que Internationale. Paris (V[e)_ Paul Gcuthtser, 1073. pp. 345—351 : Les rois hittites et la formation (In droit. In the Collection of Papers: Anatolian Studies presented to Hans Gustav Giiterbock on the occasion of his 6>th Birthday, Leiden: the paper: £iniges zur iuneren StruktuT hethitischer Tcmpcl nacb cler Inslruktion fiir Tempelleutc (KHB X1IL 4). In the Savigny-Zeitachrift, romanische Abteilnng, 90. Band. pp.+j —62, AVcitnar, the paper: Zur Entwicklung des hethitischen Ehe-rcchtes (on the occasion of (be 60th anniversary of Professor H. Ottrn, Marburg an der Lalm), In the year 1974 the Institute will follow the recent assyriological literature and report nn it ai periodical specialized meetings. At the same time it will try to supplement the authors and contents catalogues of the assyrialogical literature in Slovenia. Its main task, however, will he the preparation oi the legal analysis of the cuneiform treaties. I nui ¡lute of Ihe Slovene Language The Institute of the Slovene Language with its three departments ! Lexicological, Dialectological, Etymological-Onomastical) and with one Commission (for Orthography, Orthoepy, and Grammar) continued the wort started some years ago, namely, the editorial work cri the second volume of the Dictionary of the Slovene Literary Language, as well as the editorial work on. or the revision of, the keywords of the letters A—J for the Etymological Dictionary. The gathering work was going on on the Dictionary of the Slovene Literary Language, on the Historical Dictionary, on the Slovene Linguistic Atlas, and on the Etymological Dictionary. The Commission for Orthography has prepared the draft of the introduction and the alphabetary of the vocabulary part A—E for the new orthography. The work on ihe Dictionary of Ihe Slovene Surnames was continued, The complete extract of Dalmatin's Bible was continued The scicntific and specialized workers of the Institute published 30 personal articles and papers, gave 22 lectures and co-operated us the members of commissions, linguistic advisers or publisher's readers in a number of works outside the Institute, Institute of the Slovene Literature and Literary Sciences a) Department of ihe Slovene Literary History There are three publications in print and about to be published: Franc Levee's Letters (edited by Dt France Bernik). The Kalobje Manuscript (edited by Dr Lino Legisa). and Ergergs Attempt at the Outline of the Literary History of Carniola (edited by Or Milcna UrsiS). In the year 1974 the work will be concentrated, above all, on preparing the scientific critical edition of Pisanice and oil the edition of S'rimoi Trabar's Letters. b) Department of Literary Theory The work on the Literary Lexicon has passed from the final editorial work of the nlphabetary to the distribution of ¡he work among the collaborators and to making contracts with them. For the time being the work is concentrated on treating the central and principal keywords. The first articles have been completed in manuscript. — The card index of the Slovene literary theoretical terms and the card index of the non-Slovene literary authors, treated in the Slovene periodicals from the end of the tfith century to 1945. are being completed with ihe most recent materials (¡945--1970), 5+,tKKI new extracts have been inserted. The card index of the literary theoretical aspects was finally set and arranged according to the keyword, authors and chronological criterion, and is at the disposal of the scientific users. Individual questions concerning the Slovene and other literatures were examined and treated, c) Department for Biographies. Bibliography, and Documentation The fourth, i.e., ihe last book of the regular kind of the Slovene Biographical Lexicon is being prepared, namely directly the 12th volume, containing the keywords TCYl. The editor? work on the alphabetary, distribute the work to external collaborators — authors of the biographies, deal with Ihe received manuscripts, gather ar-chivial materials, furnish infoTmatioa to scientists interested and perform the entire administrative work. The planned completion of Ihe 12th volume will he considerably delayed, on account of the too little number of the permanently employed in the editorial work. Institute of the Slovene Ethnography The Institute of the Slovene Ethnography operates mainly in lour departments: for people's literature, for people's costumes and plays, for musical folklore, and for material culture. After ten ycaTS of gathering' people's prose in the Resia valley (l%2—1972) the second book presentation of the fruits of this work was published by the department for people's literature, with (lie anthology of animal tales "The Little Beasts from Resia" [Zverinice i? Rezije). The first publication were the people's lyrics, "The Flowers from Resia — Rožice iz Rezije" in 1972), The department for people's costumes and plays continued compiling the contributions made by the field explorers in the inquiry about the wedding costumes, '¡'he completing of the materials about the masks of Slovenia was finished, hi the department for musical folklore arid dance the fieid research work was continued by compiling maierials. The main efforts were directed towards preparing the 2nd book of the entire critical edition of "The Slovene Folk Songs". This book contains the legends and ballads with the theme of social conflicts, to be published in the year i97+. In this connection a lot of work had to be performed on the materials in the departmental archives. The collaborator of the department I3r Zmaga K inner is also die editor of the publication Annual Bibliography of Folk Ballad Research, of which the Vd volume for the years 1970 1972 was published this year. The collaborators of the department IJr Valens VoduSek and Julijan StTajnar attended, wilh their papers, the International Ethno-musical Seminar "De notation!* quaeslionibus", taking place at Caradice. Slovakia. September 24 to 27. Lhe department for material culture set up archives for material culture; within the rcsarch task concerning the periodically iahabited dwelling-places in Slovenia the gathering of the materials about the huts for haymakers in the Bohinj area was started. The work will be continued in the year 1974. at first by collecting the materials at museums and then also in the field. Iliter-Academies Committee on the Studies of the Present Tendencies of the Scientific IVor k in Some Field,-; of Humanities In the year 1973 the work of the said Inter-Academics Committee was continued along with the already established directions. The Committee was composed of the committees in a wider sense, consisting of two academicians from each Yugoslav academy. The narrower executive committee consisted, as in the past year, of three members; along with the Chairman of the Inter-Academies Corn-mil ee Academician L. Vavpetii, LL, D,. there collaborated in the executive committee also Academician J, Andrassy, LL- D,. of Zagreb, and Academician St. Rajačič. of Belgrade, Academician Andrassy was in charge of the entire field of work of the Intcr-Academies Committee, excepting the fields of arts. These fields were ia charge of Academician Raja£i6. The Chairman co-operated with the both academicians, he discussed the work with the individual coordinators directing their work when necessary. The wider Committee hold only one meeting in this year, at Sarajevo. The executive committee held four meetings, the chairman travelled three times to Zagreb and once to Belgrade, to the coordinators' conference. The inter-Academies Committee was granted, last year, the amount of din bt),000,—, for the purpose of gathering papers and for various material costs. The Inter-Academies Committee could not entirely perform its programme of work, in spite of its succeeding in gathering a considerably greater number of papers than in the year 1972. In the year 1972 the filter-Academies Committee gathered 2U papers, whereas in the year 1973 there were gathered more than 4tJ. and at least tO papers will be presented in iheir final tests still in ibis month. Up lo the present the Commitiec has gathered totally 70 papers and in Ibis way the work of gathering papers is aearing its end, As it was already slated papers were not gathered only according to the disciplines taken over to be examined, but also according to the fields belonging to the individual discipline, and for each Held and fur each Republic separately. Last year also the Republic of Montenegro was included in the gathering activity. The difficulties met in gathering papers are already known and have remained the same as there had been in the year 19"2, The writers of the papers being academicians or respectful professors of universities are as much burdened with other work that it is difficult for them to find the necessary lime for prepariag such a responsible paper as it is neccssary for our requirements. The work in the year 1973 was lagging behind also tor the reason that a number of the coordinators were not in a position to do their work without trouble. For instance, the coordinator for historiography was Academician. Professor Br. Djurdjev, Ph. D,. who was ill daring the whole past year, corresponding member. Professor Mihajlo Markov ic was abroad during the most of the year. Academician, Professor Ce-uierlif, LL. D., was able to take over the charge of the coordinator for law only at the end of the year 1975, in Bosnia and Herzegovina. The gathering of papers will be continued in the year 197±. As all die papers in Some fields have already been gathered we shall be In a position to start also Ihe editorial work. At the last meeting it was agreed to do the editorial work according to fascicles. This is necessary not only on account of the very extensive materials, but also Tor the reason that the entire work does not become obsolete. Until now the papers have been entirely gathered from the t'l — Lclupis 2S9 fields of archaeology, architecture, belles-lettres, and musicology. In the field of law almost all the papers have been gathered in the Republic of Slovenia, Croatia and Serbia, and in part also in the Republic of Macedonia. Thus, in these fields we shall be very soon able to start the editorial work, for which, however, the directions have to be determined. Of course, this year there will he necessary to provide for Coveriog the printing costs for the publications prepared. Institute of Karsi Research Field work comprised cave research work in Interior Carniola and in Lower Carniola for preparing the speleological map. Hydro-logical arid speleological research work of Lake Cerknica and of motor highway projected lino between Senoaeie and Seiana were continued. There were examined a series of Karst phenomena for the needs of various institutions in the Karst area. The biospeleolo-gical examinations included a number of eaves in Slovenia, Bosnia, Serbia, and Macedonia. The internal work was directed, first of all, towards treating the materials of the field examinations. There was started a systematic coordinating of the Institute's cadaster and of the cadaster of the Cave Association of Slovenia, For its regular work and for the extensive task the Institute lacks personnel. Director of the institute Academician, Professor Svetozar llesic, Ph, D., directed the work and led the meetings of the collective where the current tasks were dealt with, A special attention was devoted to ihe setting op of the Karst Museum Collection, as a special department of the Institute. The Scientific Council repeatedly discussed the topical tasks of the fnstitute, transmitting thorn, in a special memorandum, to ihe Presidency of the Slovene Academy of Sciences and Arts. The new editorial staff of the collection of papers "Acta Carsological" has prepared for printing the 6th book, containing a part of the papers from the 6th Congress of speleologists at Lipica. Numerous foreign specialists paid visit to the Institute, who, accooipanied by the members of the Institute, went sightseeing Karst. Three collaborators attended the 6th International Speleological Congress at Olomouc; seven members of the Institute took part in the specialized excursion in the Frcnch Karst area, visiting the speleological laboratory CM RS at Moulis. Senior scientific collaborator Dr Peter TTabii prepared the report on the effect of damming up Lake Cerknica, examining the possibilities of a further retaining ihe water. He was examining the motor highway projected line Senozecc—Sczana, and prepared a number of reports on Karst phenomena for practical needs. He is preparing, along -with his collaborators, n study ahout the tourist arrangement of the Caves of Skocjan, and he is examining the hydro-geological problems of the Ljubljanica river basin. He did the work of assistant director. Scientific collaborator Dr Rado Gospodtmc defended his doctor's dissertation "The Development of the Caves Between the Pivka River Valley and the Planina Field in the Quaternary Period", and he lectured oil the results of this study «t the 6th International Speleological Congress at OI o in otic. He co-operated in preparing the Speleological Map of Slovenia, he examined the cracks in limestone alongside the Field of Ccrknica and their hydrological role. He co-operated in the research work of the neighbourhood of Vodice in the Hrusicn area, where a "aatnral lysimetTe" should be prepared. He did a considerable editorial work. Scientific collaborator Dr France Hahe explored the caves near Studeno in the Postojna neighbourhood. He co-operated in arranging the Slovene KaTst terminology, he led specialized excursions in Karst and caves and lectured on Karst at Munich, Trieste, Ljubljana, and other places. As the chairman of the Yugoslav Speleological Asso-cation he organized the Yugoslav symposium on the tourist caves and their protection, Assistant Andrej Kranjc was arranging the speleological cadaster of Slovenia, comprising 3905 items. He co-operated in the Speleological Map of Slovenia, and assisted in measurements of the Caves of Skocjan and of Kacna Cave. He prepared the report on the September catas trophal floods in the Kofevje field and at Dobrepolje. He led the specialized excursion in the French Karst and a number of excursions in the Karst areas of this country. He co-operated also in other Karst research work. He regularly continues his post-graduate studies. Senior technical collaborator Egon Prctncr visited a number of caves in Slovenia, Bosnia^ Serbia, Montenegro, and Macedonia. He prepared for publishing in German the work Die Verdieuste Leo We i ra the rs um die Hiospaleologie, be sonde rs Jugoslawiens. und sein Hoblenkataster. based on Weiraiher's Cave Cadaster and on bis notes. At the International Speleological Congress lie lectured oil "Oekologie der sogenanntcn HohlonkaTer und Bcmerk ungen 7,u der Klassifjkatioa der sogenannten Hohleafauna", at the entomological symposium at Postojna he lectured on "The Merits of the late Weiraiher for the Yugoslav Speleology". He started arranging Absolon's work "Travunia", das SehOpfungszentrum von Orjen in den Dina ri den". Institute of Palaeontology In the Institute uf Pa last m to logy, during the- year 1973. researches were going on into the largo foraiuifcra of the palaeogaea in Yugoslavia, ihe lower cretaceous hydrozoa from Provence in South France, the lower cretaceous of the crest fossil's of Banjscica, and thefiton coral from the Collection of the Natural Sciences Museum of Belgrade. Geographical Institute, with Department for Cartography The main work was directed towards working out and supplying studies for the new collectivc long-term theme with ihe Boris Kidric Fund "The Geography of the Hood areas in Slovenia". In the year 1973 the Fund supplied 13 studies about the methodology of examining and ahout the sample analysis of the examined area along the Psata, a flood river in the Ljubljana basin. Within the same theme another phase has been started, i.e., the examination of the individual flood areas, comprising in its first stage, to be finished by June 30, 1975, the following areas: the Mura river basin, the Sotla river basin, the Dravinja Hills, the Ljubljana Moor, the Misli-nja river area, and the Upper and Lower Savinja valley. The Institute continues completing the collection of the sheets nf "the Basic State Map ", on a scale of i/900(1 and 1/10 000, being given to it as an equivalent for the co-operation on these maps. 175 sheets were chccked in the year 1973, and the collection was completed with 242 sheets, thus increasing totally to 1167 sheets, 1(164 sheets of which on a scale of 1/5000. The lustiluic organized, and also itself co-operated with its employees in. the examination of the most affected areas by ¡he September and October floods throughout Slovenia. In 13 areas there was registered the extent of the floods and there were examined the cffects causcd thereby- The autumn state of the Triglav Glacier was chccked in the Jtilian Alps and that of the glacier tinder Skuta Mountain in the Kamnik Alps. For both the glaciers they started preparing report for the period that had not yet been treated and published: concerning the Triglav Glacier, for the period 1963—J973, and for the glacier under Skuta Mountain for the period 1954—1973. The autumn state of the Triglav Glacier was checked in the publishing in ihe Geographical Review X1V the papers on the quaternary development of the Dravinja Hills and on the Kokra river area in the plcistoecnc epoch, and it was continued through the examination of the quaternary evolution of the Skofja Loka and Polhov gradec mountains, The Geographical Review XII [ was published, containing the papers; Ivan Gams, A contribution to the Climatology of Holes and Karsl Fields; Darko Hadinja. The Senožeče Valley — an Area at ihe Meeting-point of the Fluvial and Karst RelieF; Andrej Kranjc. The Karst Area of the Kočevje Field and the Use of lis Soil; Darko Radinja. Karsiification in Slovenia, in ihe Light of the Morphogcnetic Evolution as a Whole. There were handed in for printing the materials for the Geographic Review XIV. containing three rather extensive papers. In the Department for Cartography there were preparing cartographic works according to the programme of the Geographical Institute. In addition to it a special attention was devoted to the problems i>r the cartographical illustration of the evolution of the Slovene settlements bel ween the years 1961 to 1971. For this purpose there was carried out the editorial work for the preparations of the Mop on a scale of 1,20 000. showing ihe mentioned problems. At the Institute they were gathering and registering Ihe sheets of the Basic State Map. Jaoun liadii Institute of Biology In the year 1973 the Institute obtained iwo new collaborators, A. Marinček, in charge of examining forest vegetation, and A, Se-liikar, in charge to examine grass vegetation. Ihe work comprised the following fields: syslematics. taxonomy, and zoogeography of some groups of animals (Mollusca, Coleóptera. I.epidoptera, and some smaller groups of insects): speleobiology with researching into the dynamics of the populations; the algo-logical research tvork included freah \%ater algae in ihe salines of the Slovene Littoral and on the coasts of Iceland; gcobotanic researches comprised the forests in the Kočevje area, in ihe Forest of Trnovo and on Snežnik Moutain, The gcobotanic group continued the preparation of Ihe vegetation maps of Slovenia, The collaborators of the Institute took part in four meetings and prepared three papers. Last year there were published three scientific papers, severni popular scientific articles. 2 elaborations in ihe Field of algology and 3 elaborations in the field of phy tocenology. For the project "The Vegetation Mop of Yugoslavia" there were completely mapped three sections aud partly mapped another three sections, all oí them on a scale of l.^nooo. The work programme for ihe year 1974 includes the continuation of Ihe systematic, taxonomic and zoogcographical researching of the groups oF Mol lusca. Coleóptera and Lepidoptera. Ihe continuation of ihe ecology anil chemism of the Uentoiiile algai1 of the North Adriatic Sea and ihe North Atlantic Ocean, as well as the researching and mapping of the vegetation of Slovenia. Co-ordinating Committee on Molecular Sciences On May 24 and 25, 1973, the Chairman of the Committee took part in the meeting for the suh regional co-ope ration in sonic natural sciences at the seat of the UNESCO, in Paris. At the meeting were passed the resolutions on further steps aiming at enabling the UNESCO to intervene with the Governments of the countries interested in entering into agreements about such co-operation. Unfortunately, the whole action is proceeding very slowly, in part owing to the complicated mechanism of operating of the institution UNESCO, and in part owing to the (oo little activity of our national com miss ion- The members of the Committee of Ljubljana and of Zagreb were very busy in organizing the international conference on the use of Competers in chemistry, taking place here, July 12 to 17, 1973. The compiled papers treated at the conference were published in t h re books, totalling 1100 pages, on sale with the company Elsevier North Holland (Amsterdam). Professor Jeffreys Wycman lectured on the theme "Molecular Mechanism of Regulation in Byological Systems", on November 19, 1973. A double volume of the Bulletin RCPS was published in June. 1973, As foreseen, at least two volumes of the Bulletin will be published in the year 1975, It is necessary to continue the work in the subreglonal co-operation, faster and decidedly, so that the resolutions within the framework of the UNESCO will he formulated for the General Meeting, There will be neccssary also a meeting of the organizers of the individual directions of co-operating in this respect. The co-operation within the Socialist Republic of Yugoslavia is very limited, to the contacts between the researchers of Ljubljana and of Zagreb, and for this reason it is necessary to call, as soon as possible, the session of the Committee as a whole, to survey the work done until now, to elect a new Committee, and to consider the possibilities of a better co-operating, Itlier-Academies Committee on the Flora and Fauna of Yugoslavia The main task of the Committee on the Flora and Fauna of Yugoslavia was the organization and issuing the catalogues of the flora and fauna of Yugoslavia. After the year 1972 the Boris Kidrič Fund undertook the entire financing of this activity and assured enough means for an undisturbed issuing of the catalogues. During 2(M the year 1973 three volumes of the catalogues of the fauna of Yugoslavia were printed: J. Hadzi, Opilionidea; S. Matvejcv, V. Valid, Aves: R- Curdii, Pse udoseor p i o aes. T erm inolog ic&l Coram ins ion Legal Sect ion The Section operated during the business year 1973, too, in sessions and outside sessions. Outside sessions an honorary excerptor was extracting the sources of law and law literature of recent period for the Slovene legal terminology purposes. At the end of the year 1975 the Section card index contained 263353 cards with recordings. The commission held 30 sessions, discussing the materials for the final editorial wurk of the Slovene legal terminology. It finished editorial work of the terms of the letter R (from the keyword "riba" to the cud of the letter), the letters S, ¡5 and the most part of the letter T {up to the keyword "irgovina"). These letters, aw well as all the preceding ones, should be also technically arranged. The Section currently answered the additional questions sent in by the editors of the Dictionary of the Slovene Literary Language, in connection with the legal and other keywords treated. The Section will continue excerpting the latest sources of law und law literature. For the work to be done in sessions there still remains the final editorial work on the letters T, U, V, Z, and Z. Technical Section In the year 1973 the Technical Section of the Terminological Commission devoted the entire time to the compiling of the manuscript for the second supplemented and enlarged issue of the "General Technical Dictionary", which was published, in two books, in the year 1962 and 1964. respectively, i.e., after a tea-year period of compiling the Card index materials. Great attention was devoted to the correct Slovene word, at the same time rejecting the unnecessary foreign words, used on account of the carelessness of the writers and then in practice itself, or viceversa. Through this sieve do not pass, of course, all the international foreign words, facilitating the basing upon the technology or today abroad. In this year the Technical Section of the Terminological Commission had a very requisite task of appro viag of all the Yugoslav Standards (JUS) translated into Slovene, or being further on translated, with the task of providing ior a unification with the words of the dictionary. This work to he done hy the Technical Section of the Terminological Commission will he continued in the year 1974, and iti view of these obligations it abandoned the preparations for other special publications of dictionaries which ore. of course, necessary for ihe practice of today. Natural Sciences Section fu the year 1973 Professor Oton Sajovic handed in the completed, and prepared for printing, draft of the terminology of descriptive geometry, as well as Dr Roman Savnik, senior scientific collaborator of fhe Slovene Academy of Sciences and Arts, bul retaining one copy Tor casual supplementing or completing. Rxcerplor I van Krecif handed in 97 cards with recordings of the terms from the book written by Polenec and Detela, "Ecology' for the third form of the secondary schools. 1963: Julije Antic handed in 460 terms exccrpted from die typescript, TjSler-Perpar, Organic Chemistry. Medical Section The Medical Section of Ihe Terminological Commission continued, in the year 1973. ihe final editorial work on the materials tor the Medical Terminological Dictionary, and it co-operated with the Institute of the Slovene Language supplying additional explanation* for interpreting some medical terms. Veterinary Section In the year 1973 the .Section continued preparing terms for the Slovene Veterinary Terminological Dictionary. Until now the members of ihe Section have treated all the explanations of the letter "a", checking and correcting or supplementing them in sessions so that the terms have been prepared for typing. They have also prepared the alphabctary and in part also Ihe explanations for the terms of the letter "b". They are preparing Mis alphabetaries of the letters c. c and d. In sessions the members of the Section treated also the explanations for some terms for the Dictionary of the Slovene Literary Language, and continued excerpting velerinary literature. Sec/ion of Arts In the year 1973 there were a number of working meetings. According to the programme, during this year, too, the excerpting of materials it seems that ihe most was done in the field of music (artistic and folk), less can be said for other fields, in particular for ihcatre, film, and television. In spite of the efforts made, the results were not snch as they ought to be. Obstacles were not only those on account of the problems of personnel. The main cause of the delayed work is elsewhere, it has been throughout the years, The Section has no premises, in spite of all the endeavours, nor has it an administrative employee to work on the co-ordination and provide for current business connected therewith. Without both these technically urgent elements the realization of the tasks given is questionable, it is only n partial one, but not being able to lend to ihe effect needed. 7 he work of the department for scientific organizational operation» in the i¡ear 1975 Ihe department collected the materials and co-operated in the preparatory work for the publishing of the 2>rd book of the Yearbook of the Slovene Academy of Sciences and Arts. It nssisted in preparing the registering of scientific tasks and in making contracts for Hit* research projects between the Institutes of the Slovene Academy of Scienccs and Arts and the Research Community of Slovenia — The Boris Kidric Fund, as well as with the Cultural Comnnity of Slovenia. II was supplying information in connection with the financing of the tasks, pane! discussions, and ibe like, to all tbe units and the Inter-Academies Committees, It organized Ibe lectsires given by ihe native and foreign scientists and helper! organizing also two lectures outside tbe Slovene Academy of Sciences and Arts. It supplied information about the international scientific co--opc ration with the Socialist Republic of Czechoslovakia, the Netherlands, France, tbe Federal Republic of Germany, Roumanin. Italy. Austria, and also other countries. It co-operated in preparing the slay of the American scientists coming to Ljubljana under ¡he Agreement made with the National Academy of Washington, D.C., and as is ted in preparing the departure of the native scholarship beneficiaries Tor the U.S.A. and France. It was carrying out the administrative work related to the performance of the Agreements entered into by the Slovene Academy of Scienccs nnd Arts and the Academy of Washington, IXC, the Academy of Arts of