Stev. 25.	V Ljubljani, 18. junija 1909.	IL. leto.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Država naj prevzame od dežel 50% stroškov za ljudsko šolstvo! — Ali ste že poskrbeli, da je sprejeta, podpisana in odposlana tozadevna resolucija z utemeljevanjem vred v smislu uvodnika v naši zadnji številki ? — Ako še ne, storite to takoj!
Naš odgovor.
Jako nas je razveselil „Slovenec" v številki 105. s člankom „Slomškova zveza". Stavil nam je več vprašanj, ki jim hočemo stvarno odgovoriti. Naš odgovor se opira na gola dejstva, zato upamo, da nam bo kolega Slomškar dal jasen in stvaren odgovor. Dogovorimo se kot možje, ki imamo velevažen posel — narodno odgojo — v svojih rokah. Upamo, da naš odgovor ne naleti na gluha ušesa, da ga ne bodo smatrali, kakor že naprej pove član-kar, za neumnost.
Odgovarjamo po vrsti stavljenim vprašanjem.
„Sedaj vas pa vprašamo, kdo je bolj dosleden, ali tisti, ki je zvest svoji prisegi in vesti, ki verskonravno vzgaja mladino in zunaj šole zagovarja krščanske principe, ali pa tisti, ki govori otrokom v šoli o Bogu, zunaj šole je pa — svobodomislec ?"
Seči moramo nazaj! Letos obhajamo 40 letnico novega šolskega zakona. Ali je član-karju znano, kako se je učiteljstvu godilo v konkordatski dobi, ko je imela duhovščina neomejeno oblast nad šolstvom in učiteljstvom? Ako mu ni znano, ima še na izbero prič med učitelji iz te dobe, pa tudi med preprostim narodom. Bil je pravi hlapec duhovščine, ki se ni smel ganiti brez njenega dovoljenja. Cerkovuištvo in orglarija — to je bilo glavna služba in delo, šola in odgoja je bila postranska stvar. Tako je še danes na Tirolskem. Kdor se je drznil brez dovoljenja svojega župnika ali nadzornika-duhovnika kaj malega po svojem ukreniti, ga je zadela huda kazen ali javno zaničevanje. Samo en zgled! Mlad učitelj si je pustil brez dovoljenja svojih predstojnikov
LISTEK.
V spomin gospe Fromove.
Zopet nam je nemila smrt iztrgala iz naše sredine drago tovarišico, ki ni bila priljubljena le pri svojih učencih in tovariših, ampak čislali so jo vsi farani kot svojo ljubo učiteljico. Preminula je dne 26. maja t. 1. dobra gospa Rezika F r o m o v a , rojena Schmidlechnerjeva.
Pokojna je rojena pri Sv. Jurju ob Ščav-nici. Službovala je v Sv. Marjeti na Dravskem polju, pri Sv. Antonu v Slov. gor. in nazadnje v Sv. Benediktu v Slov. gor. Tukaj jo je dohitela smrt v najlepši dobi življenja. Bila je komaj 25 let stara. Škoda na tako mladem življenju!
Pač je morala imeti kruta smrt mnogo opraviti, preden je uničila tako krepostno telo 1 Celih sedem tednov se je zaganjala z vedno
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
ra-ti brado. Na povelje župnika je ni hotel odstraniti. Prišel je dekan inspicirat šolo; šolski otroci z učiteljem so ga pričakovali v vrsti pred šolo. Prvo delo dekanovo je bilo, da zgrabi učitelja za brado vpričo otrok in občinstva in ga vleče 15 korakov daleč. Ni čuda, da je ta učitelj obsojal tako ljubeznivo katoliško postopanje — izstopil je iz službe in živi še danes v visoki starosti kot srečen zasebnik z gnevom v srcu na katoliški barbarizem. Na zahtevo povemo lahko ime in priče 1
Novi šolski zakon je napravil konec takim neznosnim razmeram.
Učiteljstvo ga je pozdravilo z velikim veseljem, zlasti zaraditega, ker je upalo, da bo stanu primerno živelo, kakor je bilo zajamčeno v zakonu — a bilo je varano do danes in tako ostane bržkone tudi v nedoglednem času. Kakor se je veselilo učiteljstvo, tako je bila poparjena in nezadovoljna duhovščina. Ker je bilo učiteljstvo s šolo vred iztrgano iz njenih rok, ni mogla preboleti tega udarca. Zakon je bil od papeža proklet in tak je nepreklicno še danes. Zaraditega ga smatra naša duhovščina še danes za brezverski šolski zakon. Neštetokrat so se čitali po naših cerkvah pastirski listi o tem brezverskem šolskem zakonu. Ni bilo nobene izjeme pri nas, čeprav ni dobiti med Slovenci drugoverskih učiteljev. Mi vsi, ki smo prisegli poučevati po tem zakonu, smo pro-kleti brezverci — tudi Slomškarji niso izvzeti.
Da se je dosledno pisalo vedno proti sedanji šoli in učiteljstvu, je obče znauo. Klerikalno časopisje ni odnehalo blatiti, zasramovati, poniževati in jemati ugleda nam in šoli, ta gonja traja še danes. Ker je pa videla duhovščina, da vsa ta gonja ne izda ničesar, se je postavila na drugo stališče. Sklenila je razcepiti učiteljstvo na dva dela.
Vsak učitelj se mora držati prisege in šolskih zakonov. Pri nas je pri odgoji proti-verski pouk izključen. Najmanjša beseda v tem smislu bi bila usodepolna za vsakega učitelja.
Do danes nam še ni znan slučaj, da bi bil kak učitelj na slovenskem izključen zaradi brezverskega poučevanja. Po tej poti nam
ljutejšo silo vanjo, in ubožica je morala prebiti neznosne bolečine. Umrla je na porodni postelji zaradi gnojnokrvnosti, to je, vsa kri se je pretvarjala v gnoj. Ubogi nesrečni mož je iskal pomoči pri vseh zdravnikih od blizu in daleč, a ni je našel. Posebno mnogo si je prizadeval čislani gospod dr. A. Kraigher od Sv Trojice, in rešil jo bi, da ni kruta smrt že tako globoko zasadila svojih krempljev v nedolžno žrtev, ko je bil on poklican. Njemu, dobremu prijatelju učiteljstva, tem potom presrčna hvala!
Komaj leto dni je užival mladi par v tihem benedišk. m zakotju mlado, nevzkaijeno ljubezen. Koliko lepih gradov sta si v tem kratkem času postavila v bele oblake in kako srečna sta zrla v te gradove, ker sta mislila, da se jima gotovo udejstvujejo... A kako kruto sta se varala!
Na veliki petek, črni petek, se jima je porodila ljubka deklica, zdrava in krepka, prava podoba svoje matere. Z neizmerno ra-
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h II H II dvakrat. . 12 „
...... trikrat . . 10 „
za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
torej naša duhovščina ni mogla priti do živega.
Šolski zakon je obrodil mnogo lepih sadov in priljubil se je našemu narodu. Šolska izobrazba in učiteljstvo ima danes med narodom imenitno ulogo. To je tudi duhovščina izprevidela. Strah jo je obšel, da bi ne prišlo učiteljstvo do prvenstva — ugled duhovščine bi potem trpel, kar pa ne sme biti. Zato je napovedala učiteljstvu, ki se drži "prokletega šolskega zakona, boj na nož. Mi, ki se držimo prisege in od presvetlega vladarja potrjenega zakona, smo brezverci ali svobodomiselci, oni pa, ki so z duhovščino proti temu zakonu, so imenovani pravi katoliški učitelji, to so naši Slomškarji, ki zaradi večnega vpitja, obrekovanja in zasramovanja učiteljstva in šole sami res mislijo, da so boljši katoliki od nas, ki se držimo šolskih zakonov. A siromaki se motijo; prisega jih veže kakor nas na zakon, zato so prokleti z nami vred, pogubljenje in škripanje z zobmi jih čaka kakor nas.
Mi smo v toliko svobodomiselni, da s prepričanja trdimo, da ima tudi vlada in vladar pravico do odgoje in splošne omike in ne sama cerkev. Cerkev naj poučuje veronauk in pazi na versko vzgojo, učiteljstvo pa naj poučuje druge znanosti! Lepo bi bilo, ako bi hotela cerkev to priznati, a ona tega dosedaj ni storila in skoraj gotovo tudi ne bo. Ona hoče imeti prvo in zadnjo besedo pri šolstvu, a tega se mi iz že povedanih vzrokov v resnici bojimo. Naj nas duhovščina imenuje, zmerja in psuje kakor hoče, mi se držimo prisege in šolskih zakonov. Odločno povemo, da je slovonsko učiteljstvo bilo, je in ostane na strani sedanjega prokletega šolskega zakona, ker ga ta dela neodvisnega, svobodnega in naprednega moža — kakršen mora biti pravi ljudski odgojitelj. Mi v šoli govorimo o Bogu, zunaj šole pa poudarjamo svojo svobodomiselnost v tem duhu. Mi nočemo biti več hlapci duhovščine, marveč svobodni možje. Kdor pa hoče zopet pustiti se vleči za brado in veljati med ljudstvom magari za svetnika ali patentiranega katoličana, prosta mu pot. Tak je res vreden vsega preziranja, ker prezira od presvetlega vladarja dani zakon in prisego, hoče biti boljši od nas, a v resnici pljuje v svojo
dostjo sta pričakovala tega dne. Prišel je, a črni petek se je pokazal v vsej svoji čarobni temoti. 2e na tretji dan se je mlade matere polastila huda mrzlica, ki je ves čas bolezni niti za dan ni pustila. Pa vse neznosne bole čine in operacije je bolnica prenašala z občudovanja vredno potrpežljivostjo, ker je pač upala, da doseže zanje zadoščenje, ko bo ob strani svoje ljube hčerke in dobrega moža uživala pravo, gorečo materinsko ljubezen. A tega dne ji sreča ni dala učakati, ker — podlegla je . . .
Na dan pogreba je tolažilo mladega, duševno in telesno neizmerno pobitega moža lepo število tovarišic in tovarišev. Tovariš J. Klemenčič pa je pred šolo izpregovoril lepe, pretresujoče besede blagi pokoj niči v slovo. Truplo so potem prepeljali v domačo faro Sv. Jurja ob Ščavnici in tako se je pokojni vsaj ena želja izpolnila: „V zemlji domači da truplo leži".
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160.
Reklamacije so proste poštnine.
lastno skledo in leze pod kuto ljudem, ki so nam vedoma in iz dna duše sovražniki iz same častilakomnosti.
„Kdo je dosleden in značajen—kdo hinavec?" To izprevidi vsakdo lahko iz povedanega. Slomškarija je hinavska.
„Sicer nam pa povejte, kaj razumete pod svobodno šolo, povejte, kako naj svobodomiselni učitelj nravnoversko vzgaja mladino, povejte jasno in odločno, kaj mislite o krščanstvu in krščanski vzgoji, pa se nikar ne skrivajte za fraze o predpotopni dobi in farovških hlapcih, s katerim zamorete vjeti le še kakega mladega butca."
Iz tega vprašanja se razvidi, da je član-kar jako naiven, da ne rečemo hujšega. Neštetokrat je bilo že objavljeno v našem glasilu, da je učiteljstvo srečno in zadovoljno pod sedanjim šolskim zakonom, ako bi bilo materialno vprašanje rešeno, bi bilo boljše. Naša svobodomiselnost in svobodna šola je sedanji šolski zakon in nič drugega. Ta je pa proklet in za Slomškarje nesprejemljiv, zato o tem — amen! Kar delamo, se vjema s šolskim zakonom, sicer bi nas že vse pobesili!
Po tem zakonu je učiteljstvo odgojevalo nravskoverno tako, da je naš preprosti narod ves klerikalen. Vse klerikalno bobnanje o brezverski šoli in učiteljstvu je lorej gola klerikalna laž in lumparija.
Kaj mislimo mi o krščanstvu in krščanski vzgoji ? To hočete vedeti ? Dobro!
Kristus je ustanovnik krščanstva in krščanske odgoje. Katoliška cerkev pod vidnim poglavarjemjuči Njegove*nauke prav lepo in natančno še danes. Nauki naše katoliške cerkve so ideal pravičnosti, ljubezni in odgoje. Nauk: „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe," je višek demokratizma in svobode. In ta nauk je podlaga katoliški veri in odgoji. Pa tudi drugi nauki so krasni. Sploh rečeno, mi nimamo tem lepim moralnim naukom ničesar odvzeti niti dodati. Mi jih rabimo pri odgoji z vnemo in tudi z uspehom. Nravno pokvarjenega otroka in tudi odraslega udarijo bolj taki lepi moralni nauki pri odgoji kakor palica, le prav in o pravem času jih je treba uporabljati, kar pa spada v odgojeslovje, ne v politiko.
Sedaj nastane vprašanje, ako se je treba dobesedno držati teh krasnih naukov po naših predpisanih katekizmih ali ne? Mi trdimo, da se jih moramo držati vedno in povsod brez izjeme. „Ako pride angel z nebes vas drugače učit kakor vas jaz učim, ne verjemite mu!" je učil naš Učitelj. Tisti, ki nevedoma in brej premisleka v naglici greši zoper te nauke, kar se prav pogosto zgodi, ker smo ljudje in slabostim podvrženi, napravi male ali odpustljive grehe.	(Konec.)
Razmere v Trstu.
Trst, 14. jnnija 1909.
* * V 9. št. 1. 1906. je objavil Vaš list pod gorenjim naslovom kritiko šolsko uradnih odnošajev v Trstu ter je dostavil nado, da bo zaradi prehoda šolskega referata iz oblasti magistrata v roke c. kr. namestniškega svetovalca nastala v Trstu lepša doba za naše šolstvo. Zal, da je nada ostala do danes nada, zakaj vsa stvar je danes ravno tam, kakor je bila pred 12. februarjem 1906. Formalno je
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
res c. kr. namestništveni svetovalec v Trstu glede šolstva to, kar je v vsakem normalnem šolskem okraju c. kr. okrajni glavar, to je predsednik okrajne, oziroma mestne šolske oblasti. Pa le formalno, v istini je stvar ne-izpremenjena, kar bi bila morala vlada pa že prej vedeti, če bi bila hotela zadevo res jedrnato premisliti. Znano je vendar, da je v mestih z lastnim štatutom (avtonomijo) župan istočasno predsednik mestnega (= okrajnega) šolskega sveta; tembolj gredo te pravice županu samostojnega mesta Trsta. Ker je pa bilo vendar treba zavzeti neko stališče napram gospodarstvu mestnega sveta (ki je istočasno deželni zbor) na šolskem področju, so formalno izročili okrajno šolsko oblast c. kr. namest-ništvenemu svetovalcu in temu prideljenim c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom, stvarno pa pustili vse pri starem. In drugače tudi ni moglo biti, ker ima stvar dvojno lice. Treba je rešiti vprašanje deželnega in okrajnega (t j. mestnega) šolskega sveta. Danes v Trstu nihče ne ve, kje začne ali neba delokrog ene ali druge teh oblasti, ki jih faktično ni. Tako n. pr. nima tržaško deželno zastopstvo (= deželni zbor in deželni odbor) nikakega vpliva na državne srednje šole, dočim imajo v drugih deželah deželni odbori po svojih zastopnikih v c. kr. deželnih šolskih svetih odločilno moč glede takih zavodov. V tem oziru imamo torej v Trstu neomejen absolutizem, medtem ko je nižje šolstvo popolnoma v rokah mestnega sveta, torej naravnost republičanski ustav. Da bi se za Trst in okolico ustanovil c. kr. deželni šolski svet, ki bi mu bil predsednik c. kr. namestnik in v katerem bi imel mestni svet, t. j. deželni zbor, svoje zastopnike in v katerem bi imela svoje zastopnike tudi učiteljstvo in cerkev, o tem nočeta ne vlada ne mestni svet nič vedeti. Vlada si namreč s tem zanemarjanjem zagotavlja prostost glede srednjega šolstva, kjer cvete germanizacija bolj kakor v šolstvu katerekoli druge dežele, mestni svet si pa ohrani ob tem sistemu moč nad ljudsko šolo, ki mu pomaga umetno vzdrževati jako izpostavljeno „italianita" mesta. Tako kuhata ob istem ognju brezpostavnosti vsak svojo juhico navidezno srdita nasprotnika: laška irredenta in nemška avstrijska vlada. Drva za ta ogenj kradeta pa oba kuharja v slovenski šumi. In ker obstoji to razmerje že, odkar imamo v Avstriji ustavo, je v Trstu težko dobiti ljudi, ki bi se izpod-tikal nad tem; postalo je to nekako predmet splošnega naziranja in zadovoljni so vsi, tudi Slovenci, ki splošno pričakujejo in zahtevajo zadoščenja le od vlade, ki pa vidi v Trstu le nemški interes. Da je to res, nam kažeta med drugim tudi ti dve činjenici.
Vlada zahteva, da mora vsaka učna oseba na tržaških mestnih šolah dokazati izpit iz nemščine kot drugega deželnega jezika; Lahi so se tej zahtevi le toliko upirali, kolikor se je tikalo izpitnih komisarjev; niso mirovali. dokler niso dosegli posebne izpitne komisije na namestništvu v Trstu, kjer zdaj vladen Nemec Brunnlechner aprobira vsakega laškega kandidata, če zna le par nemških stavkov, medtem ko so bili prej dotični komisarji v Kopru in Gorici (navadno Slovenci) bolj strogi, tako, da je marsikak tržaški učitelj delal tisti izpitek dvakrat, trikrat, ter tako trpel ob imenovanju za definitivnega. Drug primer vladnega favoriziranja nemštva je pa dejstvo, da je vlada prevzela v državno službo pet učiteljev zasebne nemške ljudske šole tukajšnje evangeljske občine, dasi vzdržuje sama za tržaško nemško kolonijo 75 razredov javne ljudske in meščanske šole z nemškim učnim jezikom; zgodilo pa se je to zaraditega, ker je lani država dala slovenski zasebni šoli pet učnih oseb na razpolago, da se ne bi moglo očitati vladi pristranosti!
O sedanjem c. kr. namestniku princu Hohenloheu gre glas, da je demokrat. Če je to res, potem bo moral to tudi pokazati ter predložiti novemu deželnemu zboru načrt zakona o ustanovitvi deželnega in mestnega šolskega sveta: dokler tega ne stori, se ne more obraniti očitanja, da z dopuščanjem brezpostavnosti na šolskem torišču pospešuje razširjanje femštva ter italijauiziranje slovenskega naseljenja v Trstu.
Kot anakronistiško prikazen v tržaškem šolstvu navajam uredbo, po kateri imamo v okolici velemesta Trsta le šestletno šolsko obveznost z nadaljevalnim dveletnim leča-jem. kar je pač primerno za kako gorsko za-kotj« ne pa za okolico svetovnega mesta z mednarodno trgovino! Najmanj tri meščanske
šole bi morali imeti Slovenci v okolici: v Bar-kovljah, na Vrdelu in v Škednju ; v mestu je pa absolutno potrebno kakih pet ljudskih šol in dve (deška in dekliška) meščanski šoli s trgovskim značajem. Upamo, da bodo slovenski deželni poslanci, ki jih je izvolila tržaška okolica, imeli na skrbi slovensko šolstvo tu ob naši divni Adriji.	B e š e t a r.
Pripravljajte se na „Zavezino" skupščino v Mariboru.
Zveza slov. štajerskih učiteljev in učiteljic.
Vodstvo „Zveze" sj obrača tem potom do slovenskega štajerskega učiteljstva in ga nujno vabi, naj blagovoli prepisati spodaj pri-občeno vlogo na ministrstvo in jo izroči županstvu svoje ebčine (v katerem šolskem okolišu je več občin, vsakemu županu posebno vlogo) v podpis in v pečat. Nihče se ne bo upiral podpisati take vloge, v kateri se želi, da prispeva država k šolskim stroškom.
Opremljena prošnja naj se pošlje kakemu, državnemu poslancu n. pr. Bobleku, dr. Ploju, Ježovniku itd.
Nujno na delo! Naznanite nam pa zaradi evidence, katere občiue so take vloge napravile in komu so se izročile.
Besedilo vloge je doslovno enako nemškemu, kakor ga pošiljajo zgornje in sreduje-štajerske občine in se je sklenilo v zadnji od-borovi seji „Steierm. Lehrerbunda".
Ne odlagajte, da ne bo prepozno!
Županstvo v.....dne ... . 1909.
0. kr. ministrstvo za uk in bogočastje na
Dunaju.
Težko breme, ki ga morajo v sedanjih hudih časih nositi v Avstriji posamezne občine, je preveliko zadolženje dežel zaradi izdatkov za javne naprave. Posebno veliki so stroški za šolo, ki zaradi vedno večjih zahtev rastejo od leta do leta. Tem zahtevam pa je ugoditi tem težje, ker je z njimi neločljivo združena tudi potreba zvišanja učiteljskih plač. Ne da se tajiti, da sedanji dohodki nikakor več ne odgovarjajo stanu našega ljudskošid skega učiteljstva in da se morajo torej na vsak način na novo urediti.
Vsa prizadevanja odpomoči tem deželnim težnjam so izražena v besedah : saniranje (ozdravljenje) deželnih denarnih razmer, s čemer se bavi ne le samo vsak resen politik, ampak že prav živo se zanimajo za to vprašanje tudi merodajua upravna zastopstva. Bazvili so se že razni načrti, kako bi se dala ta naloga iešiti; poseben načrt je izdal tudi c. kr. finančni minister gospod dr. pl. Bilinski.
Dosedaj znani tozadevni predlogi so, da ali posamezne dežele izvedejo sauiranje (ozdiav-ljenje) svojih denarnih razmer same, ali pa si poiščejo kak nov stalen vir dohodkov ali pa zahtevajo, da se podeli deželam primerna podpora iz državnih sredstev.
Vendar noben ta predlog ne odgovarja svojemu namenu. Da bi dežele same izvedle ozdravljenje svojih denarnih razmer, bi bilo le mogoče v slučaju, ako bi se deželne doklade izdatno zvišale ali pa se izdatki dokaj omejili. Glasovati za zvišanje deželnih doklad pa si bodo pravi ljudski zastopniki resno premislili Da bi se pa deželni izdatki kolikor mogoče znižali, to tudi ne gre, ker bi s tem prenehalo vse kulturno delo, kar bi pa država sama občutila najbolj Poiskati pa nov stalen vir dohodkov in jih prepustiti deželi, tudi ni lahko, ker je že itak država pobrala ves davek, neka teri novi pa, ki bi se naj uvedli, kakor n. pr. davek na luksus (razkošnost), bi bili tudi malenkostni, ker bi že stroški za n|ih pobiranje požrli vse dohodke. Če pa bi se naj uveljavil predlog, da se naj da deželam primerna podpora s strani države, pa bi bilo pač težko določiti, kako se naj ta razdeli. Isto velja ¡udi o načrtu c kr finančnega ministra gospoda dr. pl. Bilinskega. S celim načrtom se je že javnost pečala obšir.io ter ga — odklonila; saj pa bi tudi, ako bi se uveljavil, vplival jako sumljivo na kulturni in gospodarski razvoj posameznih dežel, iz česa je razvidno, da je v nasprotju s poljedelstvom in šolo
Podpisano občinsko predstojništvo smatra torej zahtevo češkega deželnega odbora, da
naj prevzame polovico deželnih stroškov za šolo država, kot edino in primerno sredstvo za ozdravljenje deželnih denarnih razmer.
Ta zahteva je že zaraditega popolnoma opravičena, ker ima edino država največ koristi iz vsemu prebivalstvu namenjenega šolstva, za katero bi morala torej sama dajati primerna sredstva; saj vendar nadalje zahteva zaradi šolske obveznosti od vsakega državljana, da si pridobi gotovo znanje in izobrazbo v šoli, ki jib mora staviti in urejevati dežela po zakonih države. Iz teh naprav pa ima tudi največ koristi država sama, zakaj splošna izobrazba ljudstva pride edino le nji in njenim smotrom v prid. Vendar znesek, ki ga prispeva država k stroškom za šolo, ni niti upoštevanja vreden, kaj še da bi bil primeren koristi, ki jo ima od šole. K 87 milijonom kron, ki jih morajo prispevati dežele za vzdrža vanje ljudssega šolstva, da država le 561.000 kron in še ta vsota se ne porabi za šolstvo samo, ampak le za ujega nadzorstvo in za učiteljišča. Kako daleč je še torej Avstrija v tem oziru za drugimi državami, je najbolj razvidno iz slučaja da je pru-ka država k vsem stroškom za šolstvo, ki so zuašali 1890. leta — 80 milijonov kron prispevala 41-1%, torej skoraj polovico, in Francija, ki je istega leta žrtvovala v državnošolske namene 222 milijonov frankov.
Pravi napredek in razvoj našega šolstva, kakor tudi sauiranje (ozdravljenje) deželnih denarnih razmer pa smemo pričakovati le tedaj, če si bo tudi država v svesti, da je tudi ona dolžna prispevati k stroškom za šolo in da s tem nikakor več ne odlaga.
Podpisano županstvo se čuti torej dolžno izjavljati:
Kot edino sredstvo za saniranje deželnih denarnih razmer in s tem posameznim deželam omogočiti, da v polni meri posvetijo vso skrb šoli in učiteljstvu, smatra županstvo, da prevzame država nase 50% vseh deželnih stroškov za šolo
Župan:
Načrt zakona,
ki se z njim premeni §4., 20., 30., 31., 37., in 38 deželnega zakona za Istro z dne 27. julija 1875, št. 18.
Po predlogu deželnega zbora Svoje mejne grofije istrske ukazujem to-le: Člen I.
§§ 4., 20., 30., 31.. 87 in 38. deželnega zakona z dne 27. julija 1895, št. 18, se v svoji sedanji obliki razveljavijo in na njih mesto stopijo sledeča določla:
§ 4. Zastopnik šole v krajnem šol svetu je voditelj šole če je v obsegu delokroga krajnega šol. sveta več šol je pa oni učitelj zastopnik, ki ga izvoli izmed sebe na dotičnih šolah službujoče usposobljeno "čitelj^tvo.
Vsak voditelj ima pravico zastopati pri sejah krajnega šol. sveta svojo šolo 8 posvetovalnim glasom, zato mora predsednik vsakokrat naznaniti vsem voditeljem čas in kraj seje, ker so v slučaju opustitve tega vsi sklepi neveljavni in predsednik mora sklicati na svoje otroške po predstoječih določilih drugo sejo.
§ 20. Okrajni šol-ki svet obstoji:
a)	Iz predstojnika okrajne politiške oblasti kakor predsednika. Kot uj^gov namestnik je vselej okrajni šol. nadzornik, kjer je več okrajnih nadzornikov, oni, ki ga določi predsednik
b)	Iz poenega dušnega pasti j a onih veroizpovedanj, katerih znaša število duš v okraju več kot 1000. Imenovanje pripada škofijskemu ordinarjatu, oziroma senioratu.
c)	Iz treh za ljudskošolski učiteljski stan usposobljenih, v okraju službujočih učiteljskih oseb, od katerih voli vsak oddelek okrajne učit konference po enega, ako se ta deli po narodnostih, a tretjega imenuje d»želoi šolski svet izmed ljudskošolskega učiteljstva, službujočega v dotičnem okraiu. Ako je vse učiteljstvo združeno v en oddelek, voli skupno zgoraj navedena člana
d)	11 štirih članov, ki jih imenuje de-ž-lni odbor izmed občinskih volilcev, bivajočih v okraju; kjer sta dve narodnosti v okra|U, je imenovati od v*ake po dva.
§ 30. Za ce!o deželo se določi 8 okrajnih liudskošolskih nadzorniških mest in dve m>-8ti nadzornikov meščanskih šol. Svoj delokrog imajo sledeče:
1. Eden za hrvaške ljudske šole okrajnih glavaistev: Paziu, Pulj, Poreč in Bovinj.
2.	Eden za hrvaške ljudske šole okrajnih glavarstev: Volosko in Koper.
3.	Eden za slovenske ljudske šole okrajnih glavarstev: Koper in Volosko.
4.	Eden za hrvaške ljudske šole okrajnih glavarstev: Lošinj in Krk.
5.	Eden za italijanske ljudske šole okrajnih glavarstev: Lošinj, Krk in Volosko.
6.	Eden za italijanske ljudske šole okrajnih glavarstev: Poreč, Pazin in Bovinj.
7.	Eden za italijanske ljudske šole okrajnega glavarstva: Koper.
8.	Eden za italijanske ljudske šole okrajnega glavarstva: Pulj.
Eden nadzornikov za meščanske šole je določen za meščanske šole s slovanskim učnim jezikom, a drugi za one z italijanskim učnim jezikom.
Imenovanje okrajnih šol. nadzornikov se izvrši sledeče: Doželni šolski svet predloži ministru za bogočastje in uk terno, ki imenuje enega izmed v terno postavljenih. V terno se sme postaviti le one ljudskošolske učitelje, ki službujejo na ljudski šoli v dotičnem okraju.
Funkcijska doba vseh članov okrajnih šol. svetov traja 6 let.
Na enak način se imenujeta nadzornika meščanskih šol.
Če okrajni šol. nadzornik ni še ud okrajnega šol. sveta, vstopi vanj z imenovanjem nadzornikom kot član.
§ 31. Oni, ki je imenovan okraj. šol. nadzornikom, dobi za nadzorniške dobe dopust, a mesto njega se nastavi suplent. Stroške za suplenturo se pokriva iz deželnega šol. zaloga. Leta, ki jih je kdo odslužil kot okrajni šolski „uadzornik, so mu šteta enako drugim službenim letom.
§ 37. Deželni šolski svet obstoji:
a)	Iz deželnege šefa ali od njega določenega namestnika kot predsednika.
b)	Iz štirih od deželnega odbora izvoljenih člauov, od katerih sta dva slovanske in dva italijanske narodnosti.
c)	Iz referenta ekonomično-administra-tivne šolske zadeve.
d)	Iz deželnih šolskih nadzornikov za ljudske in srednje šole.
e)	Iz dveh katoliških duhovnikov, od katerih je eden Slovan eden pa Italijan.
t) Iz štirih za učiteljski stan usposobljenih oseb, od katerih sta dva ljudskošolska, a dva srednješolska učitelja.
§ 38. Člane, naštete v § 37. pod c) in d), imenuje cesar na predlog ministra za bogočastje in uk, ki se ima posvetovati glede predloga administrativnega referenta z ministrom za notranje zadeve, a glede članov pod
d)	z deželnim šolskim svetom.
Člane pod b) izvolijo deželni odborniki izmed onih volilcev, ki imajo pravico voliti v deželni zbor, in sicer dva odbornika slovanske narodnosti in dva odbornika italijanske na-roduosti.
Člane pod e) izvolijo istrski škofje izmed duhovščine, službojočc v Istri.
člane pod f) izvoli vsak oddelek deželne učiteliske konference po enega izmed uspo-soblienega ljudskošolskega na javnih ljudskih šolah v Istri službojočega učiteljstva, a druga dva izvoli izmed sebe srednješolsko učiteljstvo, službujoče v Istri, in sicer enega slovansko in enega italijansko. Vse izvolitve članov pod b),
e)	in f) potrjuje cesar.
Opravilna doba izvoljenih članov je šestletna.
Dohodki administrativnega referenta in deželnih šolskih nadzornikov se urejujejo z državnim zakonom in se pokrivajo iz državnih sredstev. Dijete članov pod b), e) in f) so enake dijetam članov deželnega zbora in se pokrivajo iz deželnih sredstev.
§ 47. Tu določene premembe zadobe veljavo, kadar zadobe najvišje potrdilo, in dosedanje šolske oblasti imajo razpisati in izvršiti potrebne volitve najdalje v dobi 3 mesecev, šteto od zgoraj navedenega časa. Dokler niso izvršene volitve in dokler ne dobe izvoljeni člani najvišjega potrdila, opravljajo vsa opravila deželnega šolskega sveta dosedanji člani, a s potrditvijo je potekla njih poslovna doba.
Orožnik v — šoli!
Dne 27. maja t 1. se je podpisancu primeril slučaj, ki je skoraj gotovo edini na Slovenskem in menda še daleč naokrog. S o d -n i j s k i sluga c. kr. okr. sodišča
Dalje v prilogi.
Priloga k 25. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 18. junija 1909.
v Marnberku me je s pomočjo orožnika iztrgal med poukom iz razreda ter odgnal ksodišču. Stvar je namreč ta-le: Državno pravdništvo v Mariboru je preiskovalo neko zadevo glede občinskih volitev na Muti. Preiskavo je vodilo c. kr. okrajno sodišče v Marnberku, ki je hotelo tudi mene zaslišati kot pričo. Poslalo mi je po pošti dvoje vabil z nemškimi naslovi. Jaz sem obe pismi neodprti vrnil ter zahteval na podlagi člena XIX. drž. osn. zakonov slovensko vabilo s slov. naslovom.
Dne 27. maja — četrtek, a šolski dan — pa pride sodnijski sluga okolo pol 9. ure in mi izroči nemški pisano listino, s katero me obsoja isto sodičče na 40 K globe, oziroma 4 dni zapora, ker se nisem odzval nemškim vabilom. Obenem pa zahteval, da grem takoj z njim k sodišču. Jaz seveda tudi od njega nisem sprejel nemških listin, temveč zahteval slovenskih. Samoobsebi umevno, da tudi z njim nisem hotel iti. Sodnijski sluga je odšel nazaj, jaz pa v šolo.
Tik pred 11. uro pa pomoli sodnijski sluga glavo v razred, ne da bi potrkal. Jaz stopim iz razreda ter vidim orožnika z nasajenim bajonetom pred vrati. Celo situacijo sem takoj uvidel. Ker je imel še I. razred odmor in je polno otrok opazovalo ta prizor, sem prosil oba funkcionarja, da gresta za nekaj minut v moje stanovanje, da ne bodo otroci opazovali cele stvari. Šla sta in ker sta zahtevala, da grem takoj z njima, sem izjavil, da se ne protivim pač pa naj počakata kakih pet minut v sobi, da ukrenem potrebno zaradi popoldanskega pouka.
Jaz odidem zopet v razred, a za menoj takoj tudi sodnijski sluga z orožnikom. Sodnijski sluga je stopil meni nič tebi nič zopet v razred ter zahteval, naj takoj odidem. Orožnik je ostal pri odprtih vratih. Jaz sem izprva mirno prosil, da naj počakata par minut, potem pa odločno protestiral, rekoč, da se me ne sme motiti v izvrševanju mojih uradnih dolžnosti. Na to je postal sodnijski sluga še bolj osoren in zahteval, da grem takoj z njima, pri čemer ga je orožnik podpiral. No, in tako sem moral pustiti pouk in iti v sredi med obema k sodišču . ..
Cela zadeva nas tukaj ne zanima kot politiška, ampak kot šolska. Politiško se bo že rešila drugje. Kot učitelji pa moramo vendar vedeti, kje se začenja in kje neha naša lastnost kot uradna oseba pri izvrševanju pouka. Ako bi kak neveden kmet količkaj motil pouk, ga sodišče kaznuje precej strogo. Tu je pa motilo na skrajen in nečuven način pouk c. kr. sodišče samo po svojem uslužbencu in za ta posel muje dalo še žandarmerijo v pomoč! — Kje je torej meja, kje pravica?! — Seveda je bil v tem slučaju tudi sodnijski sluga uradna oseba. Ali prevladuje moč uradne lastnosti sodnijskega sluge uradno lastnost šol. voditelja ?! Ali se da kaj storiti v obrambo tega slučaja, da bi se vbodoče ne mogel več pripetiti ? Ali se zamore dobiti kako zadoščenje užaljene in ponižane avtoritete učitelja ? Kaj je storiti ?
Tu je polno vprašanj, ki se morajo rešiti, ker so principialnega pomena. Cenjeni tovariši, ki so na tem polju izvežbani, naj bi celo stvar razmišljali ter dali potrebne nasvete, kaj bi se moglo uspešnega storiti.
A n t. Hren, voditelj družbine šole na Muti.
Laški učitelji in goriški Slovenci.
(Od Soče.)
Zvaza laških učiteljskih društev je zborovala na binkoštni ponedeljek v Gorici. T o zborovanjeje bilo žaljenje goriških Slovencev in pa hujskanje proti goriškim Slovencem.
Pričakovati bi bilo na takem shodu kakega stvarnega poročila o šoli, o napredku v šoli, o stanju učiteljstva itd., toda nič tega ni bilo, ampak vse zborovanje je obsegalo šovini-stiške govore, polne zaničevanja Slovencev in hujskanja proti njim.
Glavni žaljivec je bil predsednik Zveze, Mario P a s q u a 1 i s iz Trsta. Že na magistratu, kjer je pozdravljal župana, je govoril o slovenski invaziji ter opsoval Slovence z „gente
barbara", zakar je žel veliko zahvalo. Na zborovanju je imel referat o učiteljiškem vprašanju. Zahteval je, da se otvori v Kopru samo laško učiteljišče, slovensko pa premesti, ali ne v Gorico, češ: laške šole naj bodo na laških tleh, slovenske pa na slovenskih; če pa Slovencem manjka središče kulture, je to iname-nje, da še niso tako napredovali, da bi si bili ustvarili tako središče. Če pa že hočejo biti z učiteljiščem blizu Gorice, naj se zadovoljijo s Solkanom.
Ignorant je, kdor trdi, da goriški Slovenci nimamo svojega središča! Naše središče je Gorica. Gorica je glavno mesto slovenskega dela dežele, kakor je Gradišče ob Soči „la capitale de Friuli". Tudi če ni mestna uprava v Gorici v slovenskih rokah, je vendar tu naše naravno središče. Pasqualis naj si ogleda Gorico malo bolj natanko, pa bo videl, da je prav lepo središče goriških Slovencev. Slovenci so v Gorici vedno bolj upoštevan faktor od laške strani; zato pa nas pusti hladne žaljenje Pasqualisovo, da smo „gente barbara". Pas-qaalis kot šolnik naj bi si malce bliže pogledal šolske razmere v Gorici, pa bi videl, da polno otrok laških namreč, ne hodi v šolo ter da je med goriškimi Lahi 9000 analfabetov. Trditev, da stoji Gorica na laških tleh, je že izbita iz glave vsakega razsodnega Laha, ki zna trezno misliti. Gorici so dali Slovenci ime, ki so bili tu prej nego Lahi, Gorico redijo Slovenci ! Gorica stoji na slovenskih tleh ! To je pribito in tako jasno, da se o tem ne bomo z nikomur pričkali. Kdor trdi nasprotno, s tem ni mogoče pametno govoriti.
Če bi imeli ti laški učitelji resne namene s šolo, potem bi se čisto nič ne protivili premestitvi slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico, marveč bi rekli, da je taka premestitev edino umestna, ker učiteljišče naj stoji pač v kraju, kjer more prinašati dobre sadove. Toda ne, kaj takega ne rečejo, ker v šoli ne vidijo šole, ampak so tako prevzeti hlapčevstva do laških capoiionskih bankeroterjev, da upregajo šolo v politiko laške liberalne stranke. Kot taki vidijo vjsvoji šoli le vzgojevalnico šovinistov, Slovanom jo odrekajo kjer le morejo, če že to več ne gre, pa naj bo v takem kraju, kjer ne more uspevati tako kakor je treba.
čemu ta gonja proti premestitvi v Gorico? Ali je laštvo v Gorici že kaj trpelo za-raditega, ker je tu gimnazija, kjer je večina slovenskih dijakov; dobra tretjina dijakov na realki je slovenska, slovensko žensko učiteljišče je tu — ali je šla pod zlo zaraditega „italia-nita" Gorice? Saj to dijaštvo prav nič ne škoduje Lahom v Gorici, pač pa jim daje zaslužka — in če bi prišlo še nekaj slovenskih dijakov v nevarno središče goriških Slovencev, ali bo res treba potem pokopati Gorico pod slavizmom, kakor je sanjal Mario Pasqua-lis? Smešni so ti ljudje do skrajnosti! Iz vsega njihovega govoričenja pa gleda le — smrtno sovraštvo do Slovencev.
Pasqualis je imel svoje srce na jeziku, nekoliko bolj skrivnosten pa je bil dr. Giorgio P i t a c c o , c. kr. gimnazijski profesor v Gorici, sotrudnik najbolj laškega lista „Corriere Friulano" in predsednik društva laških učiteljev v Gorici. Tudi Pitacco je veliko govoril o vrednosti šole za laštvo, da je treba skrbeti za šolo, ako hočejo Lahi obvarovati svoj jezik ob Soči, ob Trstu in v Istri ; rekel je, da je prav, da so izbrali Gorico za zborovanje, da se tu pribije, da je izdajalec oni, ki misli, da je Gorica vredna le sprejemati slovenske in nemške učne zavode. Potem pa je namignil na kongres „Lege", ki ima biti prihodnje leto v Gorici. Pitacco je rekel, da je sedanje zborovanje priprava za velik kongres „Lege", na katerega prihitijo Lahi iz vseh „laških" provinc Avstrije.
Torej zaničevanje Slovencev na tem zborovanju, hujskanje preti njim — to je vse šele priprava za velik proti Slovencem v Gorici uaperjeni kongres „Lege" prihodnje leto! Hote ostati skrivnosten, pa je govoril vendar jasno, da vidimo že zdaj, kaj nameravajo Lahi v Gorici prihodnje leto s kongresom „Lege".
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Ljubljanskemu učiteljstvu! Učiteljski izlet v nedeljo, 20. t. m. je k „Jurju" na Dolenjsko cesto.	Socialni odsek.
Pedagoško drnštvo v Krškem je zborovalo dne 3. junija ob 10. uri dopoldne v prostorni risarski dvorani krške meščanske šole. Odbor se je tudi topot potrudil, da nudi svojim članom zanimiv dnevni red. Zato je bila pa tudi udeležba izborna. Zbralo se je nad 40 učiteljev in učiteljic od blizu in daleč. Poleg bližnjih tovarišev iz Leskovca, Vel. Podloga in Vel. Trna so prihiteli k zborovanju tovariši iz Cerkelj, Sv. Križa, Čateža, Bušeče vasi in Kostanjevice. Povabilu so se odzvali celo jako oddaljeni tovariši iz Mokronoga, Radeč. Šent Jerneja in Vel. Doline, kar kaže, da je v naših vrstah navzlic skrajno korumpiranim razmeram še mnog tovariš in mnoga tovarišica, ki se zaveda samega sebe.
1. točka dnevnega reda je bila gledališka predstava „V delu je sreča", ki jo je za šolski oder po nemškem izvirniku priredil strok, učitelj tov. Drag. Hume k. Igralci — meščanski učenci in učenke 5. razreda — so izvršili svojo nalogo kar najizborneje. Nekateri igralci so bili naravnost dovršeni v svoji vlogi. Vsa čast strok, učitelju tov. Hočevarju, ki je nalogo režiserja tudi topot izvrstno rešil. Lepo igranje naj mu bo v plačilo in v izpodbudo k nadaljnemu delu. Prav je, da se je med igro vpletlo petje. Lepa pesem poživi igro in blagodejno vpliva na poslušalca. Učenke 5. razreda so pod vodstvom tovarišice gospe dr. R o m i h o v e zapele uvodno in končno pesem tako dovršeno, kakor morejo zapeti le čista grla otrok, ki jih zna za stvar navdušiti idealna učiteljica. Impozanten je bil nastop duhov in čudil sem se, kje dobe igralci te pestrobojne obleke. Pozneje so mi povedali, da je vse izvečine domačega dela, saj je tovarišica Pavla Ziererjeva vse binkoštne počitnice pridno šivala, namesto, da bi se odpočila od napornega dela v šoli. Mnogo tovarišev nas je bilo, ki smo prvikrat videli krški šolski oder in kdo bi nam zameril, da se je v nas porodila želja, naj bi vsaj vsaka večja šola imela kaj takega. Med igro se je pozorišče mnogokrat izpremenilo, vselej se nam je pokazala nova, krasna slika. V posameznih odmorih nas je zabaval tov. Levstik s svojim kvartetom na gosli. Kvartet nas je popolnoma zadovoljil, saj je sestavljen iz — učencev.
V 2. točki dnevnega reda je predaval tov. Hočevar o vzgojnem pomenu šolskih odrov. Kar je govoril tov. Hočevar, bilo je zlato zrnje in vsa njegova izvajanja podpišemo z obema rokama. Ne samo, da se mladina na odru privadi občevanju v življenju, se ji tudi razširi obzorje, saj oder so „deske, ki pomenijo svet". Poleg tega bi z gledališkimi predstavami privabili roditelje; kdo bi ne gledal rad svojega ljubljenca na odru! Z gledališkimi predstavami bi združili roditeljske sestanke itd. Gledališke predstave so izvrsten vzgojni pripomoček. Igrati smejo samo učenci, ki so lepega vedenja in ki v šoli povoljno napredujejo, kar je lenuhom in razposajencem v bodrilo k poboljšanju. Jako važni so šolski odri tudi zato, ker bodo taki otroci pozneje v življenju lažje delovali med ljudstvom v čitalnicah, izobraževalnih društvih itd. Učitelji bi si tako vzgojili med narodom naraščaj, kakor ga vzgajajo naši nasprotniki. Tak naraščaj se bo pozneje rad vračal k učitelju in ga razumel ter ponesel to razumevanje med maso.
3. točka dnevnega reda je imela namen pokazati, v koliko smo na delu med ljudstvom. Odbor Ped. društva je poslal na vsa šolska vodstva poziv, naj pošljejo tov. Levstiku v Mokronog natančne podatke v tem oziru. Zal, da se marsikatera šola ni odzvala pozivu niti potem, ko jo je tov. Levstik ponovno opominjal. Kdor misli, da v našem okraju ni brezbrižnežev in zaspancev, se grdo moti. Vseeno je tov. Levstik podal kolikormoči natančno poročilo, iz katerega smo dobili kolikortoliko jasno sliko o našem delovanju pri hranilnicah in posojilnicah, v občinskih odborih, v kmetijskih podružnicah, pri pevskih društvih, požarnih brambah, pri Sokolih, Ciril-Metodovih podružnicah, v čitalnicah, šolarskih kuhinjah, društvih za varstvo otrok, cestnih odborih itd.
Zadnja točka je bila posvečena 401 e t -niči šolskih zakonov. Tovariš M al -n a r i č je v navdušenih besedah orisal pomen tega slavja in prav je tako I Potrebovali bi večkrat takih opominov. Potrebni bi bili zlasti tovarištvu, ki v teh nemoralnih časih sili pod vrhovno oblast ljudem, ki jim je eden glavnih smotrov ugonobiti moderno šolo in njen ustroj. Ob koncu svojega poročila se je tov. Malnarič z navdušenjem in s hvaležnostjo spominjal našega presvetlega vladarja kot ustvaritelja in zaščitnika naše ljudske šole.
Ob zaključku zborovanja je tov. predsednik predlagal, naj bi društvo v prihodnje obračalo večjo pozornost nadaljui izobrazbi učiteljstva. Pedagogike, metodike in eksperimentiranja z otroki smo siti do grla. Moderni nazori naj bi se ukoreninili. Ostati nam je pri enem me-todiškem vprašanju dlje časa, ne pa loviti novih /adač samo zato, da se lahko reče: Ta in ta je izumel ali uvedel novo metodiko itd. Nove ideje se morajo vživeti. V zadnjih letih smo z nervozno hitrostjo skakali od „mačke" do „v z o r n i h n a s t o p o v", ki so se jih učenci naučili naizust, od tod do
(„risanja" in k s ki o p ti k o nu" ter dalje čez „s p i s j e" do „p o n a v 1 j a 1 n e š o le", kjer pa najbrže ne bomo ostali niti toliko časa, da bo dozorel fižol, ki ga bodo ponavljalne učenke „praktično" posadile in nakolile.
Po zborovanju smo se sešli pri „Jermanu", kjer nam je ob živahni zabavi kmalu potekel čas. Pri zborovanju in pri obedu smo pogrešali gospoda nadzornika Stiasnega. Gotovo je bil uradno zadržan, sicer bi si ne mogli razlagati, zakaj ni posetil zborovanja, kjer smo ga že izza dolgo vrsto let vajeni videti.
G—n.
Štajersko.
Konjiško učiteljsko društvo bode zborovalo v soboto, dne 3. julija t. 1. ob desetih dopoldne v Zrečah po nastopnem vzporedu:
1.	Pouk v prosti naravi — hospitacija pri tav. Schellu.
Vsled odloka okr. šol. sveta konjiškega z dne 2. junija t. 1., štev. 607, so tovariši in tovarišice, udeležeče se te hospitacije, tega dne prosti pouka.
2.	Zapisnik zadnjega zborovanja.
3.	Prosti razgovor o letošnjih konferenčnih vprašanjih.
4.	Društvene zadeve. (Pravila.)
5.	Vprašalna skrinjica.
6.	Predlogi.
NB. Zaradi obeda naj se vsakdo zglasi do 2. pri tov. Schellu.
Na polnoštevilno udeležbo vljudno vabi Rado Jurko, t. č. predsednik.
Učiteljsko društvo za ptujski okraj je zborovalo dne 6. maja 1909 v ptujski okoliški šoli. Prišlo je le 35% vseh udov, ker je lilo kakor iz škafa.
Sklenilo se je, da kupujejo društveni udje razglednice in nar. kolke le pri društvu, oziroma pri onem, ki jih ima v zalogi. Tako lahko izkažemo, kaj smo tudi na tem polju storili za narod, pa tudi gmoten dobiček ima društvo, ker ima pri razglednicah 35 % in pri kolkih 10% popusta.
Majniški svoj izlet priredi društvo dne 17. junija 1909 v Sv. Barbaro.
Ko se je tovariš predsednik spominjal 40 letnice šolskega zakona, je končno prečital resolucijo, ki je bila za uvodni članek „Učit. Tov." z dne 11. t. m. To resolucijo naj prepiše z utemeljevanjem vred vse učiteljstvo in poskrbi, da jo krajni šolski sveti, šolska vodstva (učiteljstvo te in te šole), učiteljska društva in druge korporacije sprejmejo in podpišejo in vpošljejo na predsedstvo državnega zbora na Dunaju, oziroma „Slovanski jed-noti".
Tov. A. Hren z Mute je predaval v srčnem tonu „Mladina pred izstopom in po izstopu iz šole." — Dvojen je vzrok, da ne obrodi šola tistega sadu, ki bi ga morala. 1. šola, 2. življenje s svojimi razmerami, v katerih živi mladina po izstopu. Prvi vzrok je delen, drugi splošen.
1.	Učitelj bodi na višji stopnji mladini vodeč in svetujoč prijatelj, ne pa toliko strog učitelj. — Privedi mladino do s»mostojnega dela, zlasti do samostojnega mišljenja. Izbriši pri izstopu s prijazno besedo vse neprijetne vtiske v šol. dobi.
2.	Ostani v vednem stiku z mladino tudi po šol. dobi ter ji preskrbi duševne hrane in zabave. Oboje je mladini tako neobhodno potrebno kakor ribi voda. če ne dobi dobre duševne hrane in zabave, si jo poišče sama v slabi tovarišiji ali pa zaide v roke ljudem, ki so sami nasprotniki šoli in učiteljstvu. Delo nasprotnikov paralizira s svojim delom. Ne izrabljati pa mladine v strankarske namene, temveč pred očmi ti bodi njen napredek v izobrazbi. — Ne podcenjuj posameznikov ter ne pusti mladine par let po izstopu popolnoma vnemar, da se ne izgubi, če se ona ne briga zate, se brigaj ti za njo. Čigar je mladina, tistega je bodočnost; kakršna je mladina, taka bodočnost naroda."
„Hvala ti, tovariš!"
Tov. predsednik je izrekel željo, da se naj bi javljali tudi domači govorniki in govornice: nujena je tu vsem najlepša prilika, da se vadijo v govorništvu.	D—r.
Goriško.
Tolminsko učiteljsko društvo. Za
ustanovnino „Učit. konvikta" so nadalje vplačali : Hmeljak Pavla v Poljubinju 2 K, Pe-ternelj Franc v Šebreljah 5 K, Močnik Josip v Orehku 2 K, Brezavšček Katica na Št. Viški gori 2 K, Perko Rudclf v Idrskem 2 K, Bensa Andrej v Stržiščah 1 K, Jevšček Gizela v Bu-tih 5 K in Tavš Josip v Čadrgu 2 K. Hvala! Dosedaj vplačanih 180 K. Le še en par je onih, ki niso dali obulusa za prekoristno napravo. Tudi ob 11. uri — še je čas!
Odbor.
Občni zbor „Tolminskega učiteljskega društva". Neprijazno in deževno je bilo v nedeljo, 6. t. m., ko smo se odpravljali v Tolmin, da se po dolgem času zopet snidemo s tovariši. Starejši kolegi so se ustrašili slabega vremena, nas mlajših pa ni bilo strah; prav dobro smo se imeli — pet po številu — v zaprtem vozu in smejali smo se Jupitru Plu-
viju, ki se je jezil, da nam ne more do živega.
Nekoliko smo se pomudili v Tolminu pri kozarcu piva, potem pa hajdi k zborovanju! Potem, ko je tov. in predsednik Bakovšček pozdravil navzoče in še posebno pokadil nam, ki smo se „prifurali" od daleč, je predaval tov. Kutin: Odstotni računi v naši šoli. Prav nazorno in razumtjivo nam je pojasnil razne kombinacije teh računov in metodično postopanje, za kar smo mu hvaležni. Želimo bolj pogostoma takih predavanj; tov. Kutina prosimo, da bi se večkrat potrudil, ker mlajši še ne moremo nastopati, starejši se pa izgovarjajo, da nimajo časa.
Tov. Bakovšček je priporočal stanovsko organizacijo in razložil, katera učit. društva imamo. Eekel je, da se jih veliko le premalo zanima za društva. Zato pa se mora učiteljstvo navdušiti in se bolj številno zbirati na občnih zborih. — Prebral je pravila za podporno učiteljsko društvo, a se o teh ni sklepalo zaradi nekih pomanjkljivosti. Odboru se naloži, da jih popravi v sporazumu z goriškimi tovariši.
Za delegate k „Zavezi" smo izbrali tov. Stresa, Kutina in Eodeta, ki so se izjavili, da pojdejo v Maribor.
Zborovanja se je udeležilo 22 članov, med njimi 5 gospodičen. Žalostno, da najbližjih po večini ni bilo. Našega nadzornika ni bilo blizu, pač pa g. komisar Vodopivec.
Zborovanje je bilo prav poučljivo in lepo, pa vendar smo pričakovali pojasnil o različnih dogodkih zadnjih časov in kar je društvo ukrenilo, pa ni bilo nič. Vendar smo potem zvedeli, da je uložilo pritožbo proti grdemu ravnanju z učiteljstvom na okrajni in dež. šolski svet. Ne vem, zakaj se teh reči ne pove vsem pri občnem zboru ? Gotovo bi vsi soglasno odobrili, da je odbor odločno branil učiteljske koristi. Predsednika in odbor prosimo, naj nam v „Učit. Tov" pojasnijo te zadeve, ki zanimajo vse učiteljstvo in oddaljeni nič ne zvemo.
Zaradi velikega števila ljudi, ki so po gostilnah v nedeljah, smo kosili v dveh gostilnah, potem smo se zbrali pri Modrijanu, kjer je bilo prav živahno. Škoda, da so „Gra-parji" prezgodaj odšli. Tovariš, ki nas je povabil na vino in „kohe", naj pa ne bo hud, da smo mu pobili rešeto jajc v — ponev, ker ga nismo dočakali za pozdrav.	Lič.
Srednješolski vestnik.
** Mestno realko v Idriji prevzame država dne 1. septembra t. 1.
** Na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici se bo vpisavalo v I. tečaj 28. in 30. junija t. 1. od 9. do 12. ure dopoldne. One, ki nameravajo vstopiti, se imajo predstaviti ravnateljstvu s svojimi starši ali njih namestniki in se imajo izkazati s krstnim listom, zadnjim šolskim izpričevalom in, ako letos niso obiskovale šole, tudi z nravstvenim izkazom ter zdravniškim izpričevalom. V višje tečaje se ne bo sprejemalo novih gojenk.
** Poučno potovanje učencev realne gimnazije t Zagrebu. Dne 19. t. m. odidejo učenci 7. razreda realne gimnazije v Zagrebu pod vodstvom prof. Srk ilja na poučno potovanje v Švico. Hrvaška deželna vlada je dovolila v ta Damen podporo 2000 K. Učenci potujejo preko Zidanega mosta, Maribora, Fran-censfesta in Inomosta v Genf. — Tako na Hrvaškem. Pri nas je seveda drugače, kjer ni nikjer in nikoli denarja za take koristne namene I
** Gledališka predstava slov. srednješolskega dijaštva v Gorici. Slov. srednješolsko dijaštvo je priredilo gledališko predstavo s Finžgarjevim igrokazom „Divji lovec". Prireditev se je vršila v dvorani „Trgovskega doma".
** Koprsko učiteljišče. V proračunskem odseku je izjavil naučni minister grof Sturkgh, da se reši vprašanje slovenskega koprskega učiteljišča najbrže kmalu, in sicer tako, da se prihodnje šolsko leto ne začne več v Kopru.
Književnost in umetnost.
Planinske cvetke v podobah. 97
barvanih podob s slovenskim, nemškim in latinskim imenom. Izdal in založil L. Schvvent-ner v Ljubljani. Cena 80 h, po pošti 90 h. — Knjiga z živobojnimi, pestrimi slikami bo dobro služila spoznavanju bogate planiske flore. Toplo priporočamo! — V istem založništvu sta že prej izšli dve podobni knjižici enake cene: „Metulji" in „Hrošči in žuželke". Opozarjamo obenem tudi na ti dve!
Omladina je edino slovensko napredno dijaško glasilo, stane na leto za nedijake 4 K (za učitelje 8 K).
Opozarjamo nanjo tembolj, ker se je z aprilom začel novi šesti letnik. Podpirajmo delovanje naših akademikov, zakaj brez gmotne pomoči izven dijaških krogov se vsa ta hvalevredna stremljenja ne dajo izvršiti. In kolike važnosti je, da imamo protiutež proti glasilu klerikalnih študentov, ki s svojim pisanjem zastruplja dijaške vrste. Omladina prinaša izborne članke znanstvene in informativne vsebine. Nekaj posebnega bo junijska njena številka, ki prinese kot prilogo na
umetniškem papirju izvršeno reprodukcijo krasne Prešernove plakete, ki jo je izvršil mlad slovenski umetnik A. Sever, član „Slovenije" naDunalu in katere original je kupil Kranjski deželni muzej.
Ta plaketa je nekaj posebnega za Slovence, ker je prvi umetniški izvod te vrste. Kot reprodukcija v Omladini izide plaketa v naravni velikosti (19 cm v premeru). Omladina pa izda še posebe tekom tega meseca plaketo v kronski velikosti v srebru in bakru, ki bo lahko služila kot najlepši slovenski narodni znak Ko plaketa izide, opozorimo slov. občinstvo še posebe nanjo.
V Omladinski založbi izhaja tudi Znanstvena knjižnica. Kot prvo delo izhaja Miselni .razvoj evropskega človeštva od znanega češkega učenjaka prof. Drtine. Delo bo obsegalo vsega skupaj 6 snopičev, in sicer izide zadnji snopič že v najkrajšem času. Do ta čas je cena celemu delu še nizka, namreč 4 K 20 h, potem se bo primerno zvišala. Lahko se plača tudi vsak zvezek posebe.
Znanstvena knjižnica bo prinašala poljudne znanstvene publikacije slovenskih, slovanskih in tujih znanstvenikov. Znanstvena knjižnica je za Slovence velike važnosti, ker stremi na eni strani za popularizacijo vede na drugi pa vrši znanstveno pripravljalno delo za slovensko vseučilišče. Dolžnost je torej vsakega Slovenca, da naroči Znanstveno knjižnico in tako pomore neposredno sam pomagati pripravljalnemu delu za bodočo slovensko univerzo v Ljubljani, Naročila za Omladino, kakor tudi za Znanstveno knjižnico sprejema uprav-ništvo Omladine v Ljubljat i, Breg štev. 12.
Politiški pregled.
*	Vlada s 4 glasovi. Bienertova vlada je dobila pri glasovanju o Šusteršičevem predlogu 4 glasove večine. Predlog je torej odklonjen in vlada je „rešena". Le da je rešitev tako problematična, da živ krst ne bi hotel več poizkušati svoje sreče s tako večino, ki v petih minutah lahko skopni in s katero se ne da niti sestaviti, kaj še le izvrševati kakršenkoli vladni program. — Odličen član soc. demokr. stranke je po glasovanju dejal: „Ako bi bila vlada minoli petek ostala z 20 glasovi v manjšini, bi bila lahko rekla, da je to goli slučaj, danes ima pa črno na belfem, da jo je rešilo poraza pet ministrov in predsednik zbornice." — „Den" piše: „Taka vladna večina nima pravice biti ponosna na svoj uspeh, ker si je sigurno vsvesti, da je morala zadušiti v sebi zadnje ostanke morale in vesti, da je dovolila protizakonito koncesijo oderuškemu izsesavanju ubogih bosansko hercegovskih kmetov samo, da obvaruje vlado graje."
*	Deželni zbor goriški bo raz-puščen. Kakor poročajo z Dunaja, se je ministrstvo, ker je izključeno vsako sporazumlje-nje med deželnozborskimi strankami, odločilo za razpust goriškega deželnega zbora v najkrajšem času. Nove volitve se bodo vršile jeseni.
*	Boj za samoslovenske nlične napise v Ljubljani končan. Upravno sodišče je 9. junija razpravljalo o pritožbi dr. Egerja in prof. Bindeija proti odloku deželnega odbora kranjskega, ki je zavrnil pritožbo ljubljanskih Nemcev proti samoslovenskim uličnim napisom v Ljubljani. Pri razpravi je zastopal deželni odbor kranjski deželni odbornik dr. Ivan Tavčar. Upravno sodišče je zavrnilo pritožbo. Po odločitvi deželnega odbora je bila pritožba na upravno sodišče sploh brez pomena, ker je to že opetovano razsodilo, da ni kompetntno.
*	Zatirano nemštvo. V državnem proračunu za 1909 so zanimive postavke o nemških državnih ljudskih šolah na Primorskem. V Trstu ne vzdržuje država nič manj ko t r i ljudske šole, od katerih je ena združena tudi z ljudsko šolo za deklice. Za vzdrževanje teh treh ali, bolje rečeno, štirih nemških ljudskih šol je postavljen v državni proračun za 1909. znesek 301.985 K. V Trstu je po uradnem štetju vsega skupaj 8880 Nemcev, v omenjene nemške šole zahaja 2908 otrok, od katerih je samo 901 otrok prijavil nemščino kot svoj materinski jezik, 2007 otrok je torej slovanske in italijanske narodnosti. Slovencev v Trstu (v mestu) je nad 30 tisoč in tem ne daje ne mesto ne država nobene ljudske šole. Po tridesetletnem boju je baje prevzela država šolo družbe sv. Cirila in Metoda na svoj račun, v državnem proračunu za 1909 pa ni še nobene postavke o tem.
*	Kulturni boj na Francoskem. Pravosodno ministrstvo je imetje cerkve v Hesdinu v departementu Pas de Calais izročilo katoliški bogočastni družbi, ki so jo osnovali nedavno temu vkljub prepovedi papeževi. Katoliški listi ostro protestirajo proti tej odredbi ministrovi, ker je v nasprotju z zakonom o ločitvi.
*	Vojna dolžnost kristjanov v Turčiji. Kristjani v Turčiji so bili dosedaj osvobojeni vojaške dolžnosti, a so morali za to plačevati vojaško takso. Po proglašenju ustave pa bi morali tudi kristjani vršiti svojo dolžnost. Ta zakon pa dosedaj še ni bil ustanovljen, ker se temu upirajo fanatični Staroturki. Kristjani so se sedaj uprli ter nočejo več pla-
čevati vojaške takse, marveč zahtevajo, da se takoj odobri zakon, ki razteza vojno dolžnost tudi na kristjane. Te dni je tudi veliki vezir naznanil zbornici, da ji tekom 14 dni predloži načrt zakona o vojni dolžnosti kristjanov.
*	V varstvo nezakonskih otrok. Na Norveškem so sprejeli zakon v varstvo nezakonskih otrok. Nezakonski otroci dobe odslej ime nezakonskega očeta, če se dokaže očetovstvo pred porodom otroka. Nezakonski oče je dolžan 4 mesece pred porodom in 2 meseca po porodu skrbeti za mater svojega otroka, otroku pa se podaljša pravica na alimentacijo od strani nezakonskega očeta do 16. leta.
*	Češki deželni odbor je sklenil, da najme za tekoče izdatke 10 mil. kron posojila. Koliko od tega pride na učiteljstvo?
*	Socialno-demokraška stranka v Bosni ima dne 28. in 29. junija v Sarajevu svoj zbor. To je prvi redni zbor stranke, ki se je šele po aneksiji smela imenovati s pravim imenom, dočim se je moralo prej tudi politiško delo, kolikor je bilo sploh mogoče, rešiti pod firmo „Delavske zveze". Na tem zboru se bo stranka konstituirala. Dne 27. junija ima „Badnički savez" (strokovna zveza) svoj zbor.
Jubjlejskj dar.
Učiteljstvo — sebi! Izkupiček za Janko Žirovnikove „Narodne pesmi" 165'92 K; tov. Julij S 1 a p š a k iz Vodic 2 K ; tov. Angela Troštova iz Vodic 2 K; tov. Pran V e r b i č iz Slavine 5 K; tov. Simon V o -d e n i k iz Sv. Jurja ob Pesnici 3 K; Jako-binca iz Ljubljane 2 K; skupaj 179-92 K, zadnjič izkazanih 771 86 K ; doslej darovanih 951-78 K. Bog plati!
Vestnik.
Učitelj — poslanec. Dne 13. t. m; so
se vršile volitve v tržaški mestni (deželni) zbor. Med drugimi slovenskimi kandidati je bil izvoljen s 1753 glasovi tudi Štipe Ferluga, šolski voditelj na Opčinah. Veseleč se te zmage, vrlemu tovarišu in pri.atelju presrčno čestitamo!
Slov. učiteijstvn v resno uvaže-vanje! V sobotnem „Slov. Narodu" je priob-čen dopis iz Spod. Štajerskega: Učiteljstvu je postavno koncedirano zastopstvo po svojih zaupnikih v okrajnih šolskih svetih. Izvoliti si imajo občasno te zaupnike ob posebnih, uradno v to določenih skupščinah. A izvoljenci imajo biti prej potrjeni po deželnem šolskem svetu, preden nastopijo svojo funkcijo. Kaj se to pravi ob naših razmerah na Štajerskem, o tem ni treba' kaj dosti izgubljati besed ! — Nemški naš slavni deželni šolski svet dobi kmalu pretvezo, da zavednemu slovenskemu učitelju, ki je izvoljen učiteljskim zastopnikom, odreče — potrdilo ... To smo videli pred več leti pri An t. Brezovniku, sedaj vpokojenem učitelju v Vojniku, in v najnovejšem času pri tov. Ar. Gradišniku, nadučitelju v Celju, čudno pri obeh pa je bilo to, da sta Vrč let lahko bila zastopnika svojih učiteljskih tovarišev v šolskih korporacijah, a potem pa ne več! Seve, upoznali so ju — sistem je bil nakrat proti njima. Je že taka pri nas v blaženi Štajerski! Kaj pomaga, če je izvoljenec res zaupnik učiteljstva! Menda ravno to ni prav. Vladna oseba ga ne mara; ergo: proč z njim! Potom svoje organizacije naj torej iz-posluje, da poslovanje legalno izvoljenega učiteljskega zastopnika in zagovornika v okrajnih šolskih svetih poslej ne bo več odvisno od po-trjenja vrhovne deželne šolske cbhsti! Zakaj sicer je to zastopstvo povsem iluzorno! — Dokler učiteljstvo tega ne izvojuje, ostane vse njega zastopstvo v okrajnih naših šolskih svetih sploh jako problematiške veljave. Zato pa intenzivno na tozadevno delo. Slovensko-štajerska učiteljska „Zveza" naj krepko podreza štajerski učiteljski „Bund", da on v tem oziru čvrsto nastavi vod ter že enkrat odpravi to ves učiteljski stan oškodujočo anomalijo ter ustvari nekaj — stalnega. Cuique iura! — Temu nasproti piše tov. A. Brezovnik v ponedeljkovi štev. „Slov. Nar." to-le: „Kome je učiteljstvo izvolilo za svojega zastopnika, je takratni okr. šolski svet celjski (sedeli so tedaj v njem sami naši najstrupenejši narodni nasprotniki: dr. Glantschnigg, dr. Schurbi, Zottl, nadzornik Ambroschitz itd.) protestiral proti moji izvolitvi ter zagrozil v Gradec dež. šolskemu svetu, da, če mene potrdi, odložijo v s i svoje mandate. Tak strah so imeli ti „mogočni nemški gospodje" pred ubogim slovenskim učiteljem! Da bi torej ne nastal tak konflikt, je dež. šolski svet vkljub moji dvakratni izvolitvi žrtvoval mene in me ni potrdil. Ko pa je prišel okr. zastop celjski v slovenske roke, izvolil me je ta 1. 1893 kot svojega zastopnika v okr. šol. svet, v katerem delujem še do danes. Vsekdar me veseli, če se obrne ta ali ona korporacija, ta ali oni tovariš v tej ali oni zadevi do mene. Od vseh oblastnij popolnoma neodvisen lahko delujem sedaj po svojih najboljših močeh in po svoji najboljši volji v korist in pro-speh šolstva in svojih ljubih učiteljskih tovarišev."
Letnino za učiteljski konvikt: tov. Ivan M a t e 1 i č iz Hudejužine na Tolminskem ; tov. Josip B a i n e r iz Zgornje Pol-skave. Bog plati!
Žirovnikeve Narodne pesmi za šolsko mladino bodo izšle v drugi pomnoženi izdaji v treh zvezkih. Bokopis se je predložil deželnemu šolskemu svetu, oz. ministrstvu v odobrenje.
Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. 1. zvezek. Pripovedni spisi. Tako je naslov tretjemu zvezku mladinske knjižnice, ki jo izdaja Društvo za zgradbo učtteljskege kon-vikta. Krasna knjiga v vsakem oziru, ki dela čast pisatelju in slovenskemu učiteljstvu.
Šolska vodstva prosimo, da vplivajo na starše naše pridne šolske mladine, da obdaruje lo svoje otroke ob sklepu šolskega leta z Bapetovim, Slapšakovim in Ganglovim zvezkom. Vsak zvezek lično vezan, velja samo 1 krono.
Solarski izlet v Škofjo Loko so priredili trije razredi I. mestne šole dne 15. t. m. Pokazalo se je, da so celodnevni izleti na deželo veliko bolj praktični in zabavni, kakor pa običajna vsakoletna procesija na Božnik.
Ljubljanski tovariši, ki bi poučevali prihodnje šolsko leto na strokovni obrtni na-daljevalnici za mehanske tehniške obrti na I. mestni šoli, naj se zglase z nekolekovano prošnjo in z dokazilom strokovne izobrazbe pri šolskem vodstvu. Oddati bo 63 ur.
Iz dunajskega tečaja za vzgojo slaboumnih otrok se nam piše: Pouk je zelo podoben pouku v gluhonemnicah, ker je skoraj prav tako urejen; razlika je le ta, da v gluhonemnicah otroci ne slišijo, so pa duševno raz viti in dovzetni za vsako stvar. V tem tečaju so pa otroci duševno zelo težko pristopni zaznavam, telesno navadno slabo razviti ali pa pohabljeni. Otroci slišijo dobro, a so za pravilen govor skoraj tako težko pripraviti kakor gluhonemi. Pouk je zelo mučen in kdor nima izkušnje o pouku slaboumnežev, si niti predstavljati ne more, kakšni reveži so ti otroci. Pa, kako bi si to mogli predstavljati, saj se tudi pri nas ni nihče zmenil za te revže, dokler niso prišli, oziroma ne pridejo v hiralnico, blaz-nico, ali v jetnišnico! V Avstriji imamo 21 pomožnih šol s 40 razredi za vzgojo slaboumnih otrok. Na vseh teh šolah ima 16 učnih oseb strokovni izpit za slaboumne otroke. Izmed teh jih je na Dunaju 10. Učnih ur na teden imajo te šole navadno 20 do 25 in na eno učno osebo pride 20 do 25 otrok. Vse te šole obiskuje 637 otrok. — Zavodov za slaboumne otroke je v Avstriji 18, z devetimi strokovno izobraženimi učitelji in 1231 otroci.
Prvi Češki kongres v prospeh pomožnega šolstva za duševno manjnadar-jene otroke. Precej razvito je pomožno šolstvo za duševno manjnadarjeno mladino na Češkem, in tu kažejo Cehi zopet pot avstrijskim narodom, kako se dela v prospeh človeštva. Dne 27., 28. in 29. t. m. se vrši v Pragi shod v prospeh šolstva in povzdigo vzgoje duševno manjnadarjene mladine. Dasi je shod otvorjen tik po prenehanju dunajskega tečaja, je bil vendar že nameravan pred njim in ni smatrati ga le kot posledica tega tečaja. Beferiralo se bode o stanju, vzgoji, pouku, šolstvu itd. duševno manjnadarjene mladine. Delovalo se bode na to, da se med češkim narodom organizuje pomožno šolstvo, v kar bode gotovo velezanimiv ref rat udeleženca dunajskega tečaja — Čeha — strokovnega učitelja na pomožni šoli F. Sedldčeka: „0 organizaciji pomožnih šol."	—mn—
Pomožne šole za dnševno manjnadarjene — nenormalne otroke. Da se osnujejo po vsej Avstriji pomožne šole za duševno manjnadarjene otroke in se da tudi abnormalnemu otroku priložnost izobraziti se potom šole, je ministrstvo za bogočastje in nauk otvorilo na Dunaju tečaj v svrho izobraževanja učiteljstva o metodi pouka in vzgoji duševno manjnadarjenih otrok. Slavnostna otvoritev prvega tečaja se je vršila dne 3. t. m. po mi-nisterjalnem svetniku dr. H e i n z u , v navzočnosti c. kr. dež. šol. nadzornika dvornega svetnika dr Bieglerja in predsednika društva „Fürsorge der Schwachsinnigen und Epileptischen", barona dr. A. pl. S p i n e t -terja. Vodstvo tečaja je prevzel cesarski svetnik in okrajni šolski nadzornik A. Fell-ner. Tečaj bode trajal do 27. t. m. Poučuje se na pomožni šoli v Anastasius Grüngasse v XVIII. okraju, na kateri poučujejo strokovnjaki na tem polju, ki tudi predavajo in obenem po-jasnujejo posamezne predmete praktično z učenci. Šolo vodi strokovnjak in izvrsten pedagog H. S c h i n e r , kateremu skrbno pomagata zaslužna moža na tem polju vzgoje, učitelj L. M i k 1 a s in E. Lorenz. Pomožna šola ima štiri razrede z več oddelki. Predava se o sledečih predmetih: H. Schiner: „O metodi pouka pri duševno manjnadarjeni mladini." — A. Fellner: „O oskrbi in vzgcji duševno manjnadarjene mladine." — L. Miklas: „O stanju in zgodovini pouka duševno manjnadarjene mladine, kakortudi o lituraturi z ozirom na pomožno šolstvo." — E. Lorenz : „O učilih na pomožnih šolah." — Dr. E. Baiman: „O bistvu, vrsti in raznih oblikah duševno manjnadarjenih otrok." — Dr. E. Lazar: „O hibah govorjenja z ozirom na pouk v branju." — H. Witzmann: „O oskrbi in delu duševno manjnadarjenih otrok v zavodih." Poleg predavanj so pa vsak dan tudi hospita-
cije po vseh razredih in pouk v učnem postopanju in poslovanju v pomožnih šolah sploh od 9. do 12. ure. Zadnji teden bodo i^ele-ženei tečaja redno zahajali vsak dan v osfrbo-vališče in vzgojevališče za duševno manjnadar-jene otroke v „Biedermansdorfu" — „Stephanie-Stiftung", kjer bodo praktično poučevali ustroj zavoda in prisostvovali pouku. Poleg teh izletov se bodo prirejali tudi izleti v razne zavode: gluhonemnice, otroška zavetišča in dnevna oskrbovališča, počitniške kolonije in druge slične naprave v prid tukajšnje mestne mladine, kakortudi razni znanstveno-poučni izleti. Vseh udeležencev je 26 in sicer: Spodnja Avstrija 6, Zgornja Avstrija 2, Češko 2, Koroško 2, Kranjsko 3, Moravsko 4, Šlezija 1 Štajersko 2, Tirolsko 4. Kakor se čnje, se namerava z leti tečej nadaljevati in razširiti.
Umrl je v Sarajevem učitelj Anton H a n g i , star 44 let. Bil je vrl učitelj in pedagog B i. p.!
Čuden slučaj. Novo imenovani okrajni šolski nadzornik C i p š i c je prišel iz Zagreba v Divuš, da nadzoruje šolo. Ko ga zagleda učitelj Bogomir Ž u g a c , udari tega kap, da se zgrudi na tla. Nadzornika je to tako pretreslo, da se je s prvega inšpekcijskega potovanja takoj vrnil v Zagreb. Tako poroča „Škola". -
Rodni zapisnik za šolsko leto 1909/1910 sem začel sestavljati. Ker bi v
novi izdaji rad popravil napake, ki se nahajajo v lanskem letniku, prosim one gg. učitelje in gospodične učiteljice, ki so zasledili kako napako, da mi jo naznanijo po „Dopisnici". Tudi vpokojene gg. učitelje in učiteljice prosim, da mi sporočijo svoje ime, sedanje bivališče, datum usposob. izpita in vpokojenja.
L. Jelene.
Slovensko učiteljstvo opozarjamo na razpis učiteljske službe v Lehnu pri Ribnici na Štajerskem. Služba je v drugem plačilnem razredu in se podeli stalno ali začasno. Pošta: Brezno-Fresen. Prosilci ali prosilke pošljejo svoje prošnje krajnemu šolskemu svetu do 30. junija t. 1.
Vpisovanje za sprejemne izpite v prvi letnik c. kr. ženskega učiteljišča v Ljubljani se vrši v ponedeljek, dne 5. julija ob osmih, v prvi letnik c. kr. moškega učiteljišča pa v soboto, dne 10. julija ob osmih.
Iz Kostanjevice na Dolenjskem nam poročajo: Dne 12. junija so napravili učenci 5. razreda tukajšnje šole pod vodstvom učitelja Rostoharja izlet čez Gorjance na Hrvaško. Spremljali so jih katehet Klemenčič in več mestnih gospodičen. Vsem darovalcem jestvin in malinovca se tem potom najsrčneje zahvaljujemo.
Slovenska Šolska Matica. P. n. poverjenike prosimo, da za 1. 1909. takoj začno nabirati člane in nabiralne pole z denarjem vred do konca julija 1909 pošljejo odboru. „Imenik" se bo sklenil z dnem 15. novembra 1909.	Odbor.
V nakelskl županiji, ki je največja in tudi najbolj napredna v sežanskem okraju ter šteje 10 katastralnih občin, se je vršila t. m. volitev župana. Za župana je bil izvoljen enoglasno tov. Albin Š t r e k e 1 j, učitelj v Škocijanu, brat drž. in dež. poslanca Alojzija in dež. poslanca Josipa Štreklja. Razen župana-učitelja sedita v starešinstvu še dva učitelja, in sicer Franc Bolle, učitelj na Misličah, in Ivan B a n o učitelj v Divači.
Abiturijentom leta 1876.! 33 let bo skoraj minilo odkar smo se razšli. Zadnji čas je že torej, da se snidemo zopet enkrat. Poživljam vse svoje tovariše-abiturijente, da mi pismeno naznanijo svoje želje glede sestanka. Najbolj prikladen kraj bi bila Ljubljana in čas velike počitnice. Sicer se bom pa ravnal po izraženih željah in pravočasno ukrep naznanil v „Učit. Tov."
Vič pri Ljubljani, 14. junija 1909.
Josip Gregorin.
Za spomenik Olge Kobau so nadalje darovali: nadučitelj Fr. Lavtižar 2 K, G. Ga-šperin nabral 4 K, nadučitelj Ant. Pavčič nabral 18 K, na II. deški šoli so darovali tov.: Likar 2 K, po 1 K pa nadučitelj Janko Nep. Jeglič, Škulj, Bezlaj, Smrekar, Gorjup, Smer-delj, Cepuder, Kecelj, Bahovec, Gärtner in Arko.
Učiteljstvu ptujskega In ormoškega «kraja ! Pevska vaja za „Zpvezin" koncert v Mariboru ob priliki skupščine „Zaveze avstr. jugosl. učit. društev" dne 15. avgusta t. 1. se vrši v četrtek, 1. julija v Ptuju. Pevke in pevci, pridite vsi 1 Naj nihče ne izostane! Pevsko vajo bo vodil „Zvezin" pevovodja tov. Vrečer.
Mladika. Žensko naobraževalno in vzgo-jevalno društvo „Mladika" ima letos svoj redni občni zbor v soboto, dne 3. julija t. 1. ob petih popoldne v pritličju društvenega internata v Gosposki ulici št. 8. s sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednice. 2. Letno poročilo tajnikovo. 3. Računsko poročilo. 4. Poročilo računskih preglednic. 5. Poročilo šol. vodstva. 6. Volitev upravnega odbora. 7. Volitev računskih preglednic. 8. Samostojni predlogi (§ 10. al. 6. dr. pravil). 9. Slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi vabi upravni odbor.
Glavna skupščina „Družbe sv. Cirila in Metoda" za Istro je bila dne 6. t. m. v Kastvu. Družba je v preteklem letu imela 160.000 K 33 h dohodkov in 97.423 K 50 h stroškov. Družba vzdržuje sedaj 27 šol z 42
razredi in 3 zabavišča ter ima 47 učiteljic in učiteljev in 4 katehete. V družbine šole hodi 3000 otrok.
Opozarjamo na čaj, ki ga bosta založila v korist družbe sv. Cirila in Metoda g. Fran Kovač in Ignacij Novak pod tvrdko: „Prva slovenska zaloga čaja in ruma na debelo v Ljubljani." Zavitki bodo: srebrna znamka po 10, 20 in 50 h, zlata znamka po 30 in 70 vin. Poslovati bosta začela s 1. julijem t. 1. ter opozarjamo p. n trgovce, da blagovolijo svoja cenj. naročila v svrho točne postrežbe že sedaj vposlati. Naročila sprejema do 1. julija solastnik tvrdke Fran Kovač, Stari trg št. 12.
Nemci v Brežicah nameravajo s pomočjo „Scbulvereina" sezidati lastno poslopja za čistonemško ljudsko šolo. Doslej je bila te z utrakvistično pod eno streho. „Slovenec" ima umestno opazko, da naj bi se ta utra-kvistična, po domače nemškutarska šola prelevila v vzorno slovensko.
Izlet Srbkinj na Slovensko. V drugi polovici meseca junija pride v Ljubljano okrog 30 gojenk belgrajskega ženskega učiteljišča s svojimi profesorji in učiteljicami. V Ljubliani ostanejo eden ali dva dni. Iz Ljubljane gredo v Postojno, da si ogledajo slovečo Postojnsko jamo. Kam pa hodijo naša dekleta?
Iz seje c. kr. ožjega in pomnoženega okr. šol. sveta tolminskega. V de-finitivno imenovanje so predlagani naslednji: Matevž Mikuž in Milko Kalan za Tolmin, Josip Tavš za Cadrg, Albert Ivančič za Kamno-Volarje, Štefan Firm za Reko-Stražo, Ljudmila Mesar in Rafaela Gomiščelc za Cerkno in Justina Silič za Drežnico. Okrajni šolski svet izreče svoje obžalovanje nad tako nedostojno pisavo v javnih časopisih proti učiteljstvu ali proti kateremukoli stanu. Naprosi se nadalje dež. šol. svet, da vse potrebno ukrene v varstvo učiteljstva. Nanovo se ustanovi enorazred-nica v Lazcu na Cerkljanskem. Zavrneta se prošnji za ustanovitev v Stopuiku in Stano-viščah, ker ni zadosti otrok, oziroma postavne razdalje od sosedne šole. Ferdo Kavs se začasno upokoji zastran bolezni. Ugodi se več računov in vzame v znanje več nakazov.
Kot zastopnik učiteljstva v okrajni šolski svet celjski je bil ob priliki uradne konference dne 5. t. m. izvoljen nadučitelj Fran B r i n a r iz Gotovelj. Dosedanji zastopnik nadučitelj Gradišnik je lansko leto iz posebnih vzrokov odložil svoj mandat. Učiteljstvo mu je izkazalo svoje popolno zaupanje s tem, da ga je v oktobru lanskega leta zopet enoglasno izvolilo. Ker pa dež. šol. svet ni potrdil njegove zopetne izvolitve, je prišlo učiteljstvo v neprijetno zagato: ali ostati za nedoločen čas brez zastopnika, ali pa voliti namesto tov. Gradišnika drugega zastopnika. — Kakor je izid volitev pokazal, se je učiteljstvo odločilo za drugi slučaj, zaeno se je izreklo obžalovanje, da dosedanji zastopnik, ki uživa zaupanje vsega učiteljstva, ni bil zopet potrjen in se je zahtevalo, da se izraz obžalovanja sprejme v zapisnik.
Stanje „Siidmarke" ob dvajsetletnici. Kratke številke: 31. dec. 1908 je štela 593 podružnic (+46) s 55.701 članom (-f- 6.000) in 967 ustanovniki (-f 140). Podružnic je bilo na Štajerskem 157 (-f- 8) s 16.948 člani, na Kranjskem 28 (+ 0) z 2212 člani, na Primorskem 8 (-|~ 0) z 1376 člani, na Koroškem 71 (-f- 2) s 6696 člani, na Nižjeavstrijskem 155 (+ 16), na Zgornjeav-strijskem 82 (+ 15): na Solnograškem 26 (+ 2), na Tirolskem 21 (+ 3), na Predarel-skem 12 (+ 0), na Dunaju samem 33. Ljudskih knjižnic je bilo S. 122 s 112.385 zvezki; število izposojevalcev je bilo 11.231, izposojenih je bilo 122.505 knjig. Dohodkov je imela S. 1. 1908. 433.408-97 K (+ 170.923 33) izdatkov pa je imela 452.205 84 K (+ 271 648-29). Za naseljevanje samo je izdala 190.529 47 K, za darove 63.380 38 K. za štipendije 6593 K. Premoženja je imela S. 1. 1908. 770.412 94 K (+ 216.000). Številke govore.
Iz Istre nam pišejo: Pred leti, menda na zborovanju v Borštu, si je izbralo „Slov. učiteljsko društvo v Istri" socialni odsek. Obstojal je iz treh članov-tovarišev. Katera mu je bila naloga, je umevno samo ob sebi, kako jo je pa vršil, vemo le mi. Kaj j e in sploh kaj je bilo z njim. Tovariši, tovariši 1 Časi postajajo resni, biti moramo oprezni 1 Tudi pri nas se je pojavila vrsta stvorov, ki nas javno sramoti ter kliče ljudstvo v boj zoper učiteljstvo. Pode nas v socialistiške države, odpovedujejo nam plače, kratko: obsodili so nas v suženjstvo (alta Likar) ali v smrt. (Razume se. da v „Zarji"). Mi umreti, mi v sužnost? Mi, ki ljubimo bolj svobodo in življenje nego vse one stvore, ki si upajo nas sramotiti ? Prijatelji, nič ne bo iz tega! Nasprotna so si mnenja nasprotne so si poti. Težko, da pridemo kdaj skupaj, zakaj iskati hočemo takih stez, ki nas povedejo čimdlje mogoče od — „Volkov." Njim pa moramo pripraviti zopet takih, po katerih pridejo tja, kjer jim bo menda bolje, nego v „socialistiški" državi, v državi s „svobodno šolo". — Socialni sosed! V tvoj delokrog spada v prvi vrsti: zavzemati se za našo čast, za naše koristi! Torej!
Izlet v planine. Gornjegrajsko učiteljsko društvo priredi ob Petrovem pončno-zabavni izlet v Logarsko dolino in na Okrešelj. V nedeljo, dne 27. t. m., dopoldne se zberejo izletniki v Lučah v hotelu Raduha. Popoldne odhod mimo Igle in Pre-
sihajočega studenca v Solčavo, kjer je polurni odpočitek. Nato v Logarsko dolino do Pisker-nika. Tam večerja iu prenočišče. Če pa hoče kdo že ta dan do Okrešlja, mu je tudi prosto. V pondeljek mimo Slapa pod Rinko na Okrešelj v Frischaufov dom. Odtod se delajo lahko manjše ture n. pr na Kamniško sedlo, skozi Turški žleb, na Savinjsko sedlo itd. Ta dan je otvoritev Frischaufovega doma za letošnjo sezono. Izletniki prenočujejo v pondeljek na Okrešlju in je v torek na praznik skupno potovanje nazaj skozi Solčavo, Luče v Ljubno itd Ponedeljek je za ono učiteljstvo gornjegrajskega okraja, ki se udeleži izleta, šole prost dan in to z odlokom okrajnega šolskega sveta. Kdor se namerava udeležiti izleta — gostje dobro došli! — naj se blagovoli do srede, ¿3 t. m , javiti drušivenemu tajniku tov. Ign. Šijanec, učitelju v Gornjem gradu Javljenje je potrebno, da se pravočasno lahko preskrbi vse, kar treba tako glede jedil in prenočišč
Iz seje c. kr. okr»jnesa šolskega sveta za goriški okraj. Piedsedstvena naznanila se vzemo v znanje. Pritrdi se odredbi c kr. namestništva, glasom katere se zaključi šolski pouk v spodnjekraških občinah dne 14. junija v svrho, da se porabilo šolski otroci pod nadzorstvom učiteljstva za pokončevanje kobilic. (V goriškem okraju edino Opatjeselo). Dovole se dopusti zaradi bolezni ter prva pet-letnina Klančič Emiliji in Vinko Gregoriču. Priporoče se nekateri tovariši za sprejem v obrtni tečaj v Liubljani, a odkloni prošnja tovariša za nadaljno izobrazbo v slikarstvu. Enemu tvarišu se je dovolil predujem, dvema podpora. — Pritožbe proti eni učiteljici in dvema učiteljema so se zavrnile ker so neutemeljene. — Dovolile so se razne poprave, ter olajšave glede šolskega obiska.
Listnica uredništva.
V kršm okraj: Poročilo smo prejeli že prej z druge strani. — Ali bi ne bilo dobro, ko bi se pri vsakem zborovanju določilo, kdo bodi p.ročevalec? — Tako dobim* časih po dve poročili, časih pa nič. Na Dolenjskem je n. pr. učit. društvo, ki je zadnji čas zborovalo dvakrat, a poroi-ila nismo dobili no-benkra<. To ni prav. ker se za taka poročila jako zanima vse napredno učiteLstvo; so pa tudi slika našega dela iu stremljenja.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 30*.	Kranjsko.	101 1—1
Na mestnem dekliškem liceju je stalno popolniti služba ravnatelja.
Za oddajo omenjene službe so merodajna določila §§ 5. in 6. lieejskega statuta, ki sloveta:
§ 5. Š atut in učni načrt, kakor tudi \saka njiju prememba potrebuje odobrenja e. kr. šolskih oblasti.
Kot ravnatelj in kot učitelji in učiteljice se smejo uporabljati samo take osebe, ki imajo avstrijsko državljanstvo, so v moralnem in po itičnem oziru brez madeža, ter imajo v znanstvenem oziru usposobljenost za pouK na lic jih ali na podobnih zavodih (srednjih šolah).
Zahtevo predpisme učne usposobljenosti sme minister za bogožastje in nauk, zahtevo avstrijskega državljanstva pa deželno šolsko obla g t vo izpiegledati v uvaž«vanja vrednih primerih
§ 6. če bo na mesenem dekliškem liceju izpraznjeno mesto ravnatelja (ravnateljice) kakega stalnega učitelja (učiteljice), se ima za to mesto praviloma razglašati natečaj.
Potem se ima tri, v smislu § 5 proviiornega statuta za dekliške liceje, izdanega z odlokom c kr ministrstva z dne II. decemlira 1900, št. 3».Bol, kvalifikovane in tudi sicer popolnoma usposobljene kompetente (kompetentke) odbrati ter z utemeljenim temo-predlogom ob prigibu vs<-h k' mpetenčnih prošenj, kompetenčne razvidnice in prepisa o razpisu natečaja potom c kr deželnega šolskega sveta predložiti c kr. ministrstvu. Ministrstvo ima potem pravico da iz teme zaznamuje onega prosilca (ono prosilk»), katerega (oziroma katero) naj mestna občina imenuje za ravnatelja (ravnateljico) ali učitelja (učiteljico).
Piofesorsko plačo ravnateljevo prevzame država, njegovo opravilnimi v znesku letnih 1000 K in prispevek k stanarini v znesku letnih 500 K pa mestna uprava.
Prošnje sprejema predsedstvo mestnega magistrata
do 20. junija t. 1.
Mestni magistrat ljubljanski, dne \ junija 1909.
J 03 1-1
Na zasebni dekliški ljudski šoli društva „Mladika , ki se s prihodnjim šolskim letom razširi v trirazrednico, je izpraznjeno
mesto učiteljice.
Od prosilke za to mesto se zahtevajo za stalno namešženje na javnih ljudskih šolah veljavni pogoji.
Pojasnila daje šolsko vodstvo, prošnje spreiema pa do 30. junija ti. upravni odbor „Mladike".
St. 741.
102 1-1
Na trirazredni ljudski šoli v Komendi je stalno oddati nadučiteljsko službo z zakonitimi prejemki in z naturalnim stanovanjem
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj predlagati
do 7. julija 1909. V kranjski javni ijudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilei morajo z oržavnozdravniškim iz-prieevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku, dne 6. junija 1909
St 815.
1-1
V litijskem okraju se razpisujejo s tem učiteljska služba na štinrazrednici v Št Vi iu pi Zatičini, učiteljska služba na štirirazrednici v Šmartnem pri Litiji in dve učiteljski službi na petrazrednici v Zagorju za moške prosilce v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 30. junija '909.
Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z dr-žavno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet Litija, dne 3. junija 1909.
Št. 325.
Štajersko.
100 1—1
V političnem okraju Ljutomer, to je v šolskih okrajih Ljutomer in Gornja Radgona se nameščijo takoj sledeče učiteljske službe:
1.	na petrazredni v II. krajnem razredu stoječi ljudski šoli pri Malinedelji, šolski okraj Ljutomer, služba učitelja, oziroma učiieljice, s prostim stanovanjem in sicer stalno
2.	na petrazredni v III. plačilnem razredu stoječi ljudski šoli pri Sv. Jurju na Ščavnici, šolski okraj Gornja Radgona, služba učitelja in sicer stalno, oziroma začasno.
3.	Služba okrajnega pomožnega učitelja za politični okraj Ljutomer, to je za šolska okraja Ljutomer in Gornja Radgona, s plačo drugega krajnega razreda in z uradnim sedežem v Ljutomeru in sicer stalno, oziroma začasno.
Obeh deželnih jezikov popolnoma zmožni prosilci, oziroma prosilke za eno teh mest naj vložijo svoje redno opremljene prošnje predpisanim potom d o 10. j u 1 i j a t. 1 in sicer pri dven prvoimenova-nih mestih pri dotičnem krajnem šolskem svetu, pri službi okrajnega pomožnega učitelja pa pri predsedniku okrajnih šolskih svetov Ljutomer in Gornja Radgona v Ljutomeru.
Našim rodbinam priporočamo 16
- Kolinsko cikorijo -
Zavod za graviranje in izdelovanje kavcukastih štambiljev
Anton Černe
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, štambilje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-86 nogrami itd. itd. 26 4
Ceniki gratis in franko.
Anton Sare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, šifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blaga.	Nizke stalne cene.
Gg. učiteljem in njih rodbinam 5°/0 popusta.
Svetlolikalnica:	:
23 42-26 Kolodvorske ulice št. 8.
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev.
Najboljše
orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 120
(Češko).
Zaloge: Dunuj, Praga, Budimpešta. Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve,
semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
Pišite po vzorce!
V. J. Havliček a bratr
v Podebradech na Češkem
izvozni dom platnenega in modnega blaga priporoča splošno priznane in pohvaljene kakovosti
modnega blaga ItTdZt
gospode, platna, dimasta, prtiče, brisače.
sigurno stalnobarvnih pre- yafift za srajce, krasnih modernih vzoroev ACHI1 oblačila.
OnrPtTIP za neveste za nizke, Stalne UjJlClllt eene_ — Krasna izbera. —
Samo pri nas vse pristno.
Mnogo pohvalnic. Naročila za več nego 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavitek s 40 metri ostankov okusno sor-tiranih za 18 K proti pov/etju.
Pišite po vzorce! 9 21—13
IST CERUE
J
I
$ lavnemu o ßčin s to u se toplo priporoča	93 6-4
kavarna ,Prešerti
v Ljubljani.
\
f
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. 11 26-13
Prošnja in naznanilo.
Vse one tovarišice in tovariše, ki so dobili pesmi, ki se bodo pele na dan 8. septembra t. 1. ob odkritju spominske plošče rajnemu našemu tovarišu in skladatelju Hrabroslavu Volariču, so vljudno naprošeni, da se vadijo v petju onih 4 pesmi. Prva poizkušnja bo dne 30. junija t. 1. po uradni učiteljski konferenci v Tolminu.
Odbor tol. učit. društva.
1 TTttttttttt 11 TTTTTTTTTTTTTTTT 'r"i
veronika kenda
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	10 34—25
Postrežba točna in solidna.
G-lavna zaloga
A. Slatnarjevih zvezkov.
V najinem založništvu je izšla:
VOJVODINA KRANJSKA
Izdava A za šole:
17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilom is dodanim pojasnilom zemljepisnih znamenj.
Sestavil in naris.)
PRAN MAROLT,
učitelj v Ljubljani.
Visoki deželni svet kranjski je z razpisom z dne 25. maja 1907, št. 2463, odobril in pripustil to učilo v uporabo kot razredno na ljudskih in meščanskih šolah s slovenskim učnim jezikom.
Vsi nariski, izvršeni na 18 listih, so risani v merilu 1 : 75.000. — Velikost 87 x 60 cm.
Torej ponazorujejo po minimalnem načrtu za zemljepisni pouk v ljudskih šolah izbrano učilo v taki velikosti in preglednosti, da ga vsi učenci vsega razreda lahko na daljavo čitajo.
Izdava B za učence: 17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilom.
Sestavil in narisal
FRAN MAROLT,
učitelj v Ljubljani.
Izbor učiva se naslanja doslovno na podrobni učni načrt, ki ga je odobril c. kr. deželni šolski svžt z razpisom z dne 27. decembra 1903, št. 2791, in ki velja kot normativ za domoznanski pouk v četrtem šolskem letu 2-, 3-, 4- in večrazrednih ljudskih šol. Z razpisom vis. c. kr. deželnega šolskega svita kranjskega z dne 28. januarja 1908, št. 468, je to delo odobreno kot učilo na ljudskih in meščanskih šolah.
cena »o k. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. cena i k.
j^pTrgovIulTi^api^
daja e. kr, šolsfeili knjig in igralnih kart
1
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago
in točna postrežba.	6 42—-24
RETTIG-ova ŠOLSKA KLOP je klop prihodnosti! 38
Temeljito snaženje šolskih tal in prahu, učenčevemu zdravju najprikladneje sedenje.
Pravico za izdelovanje RETTIG-ove klopi ima in vsa pojasnila daje
Fran Burger8?ž
mizarski mojster v Spod. Šiški. I
Gospod Ubald pl. Trnkoczy v Ljubljani.
Imam šest mesecev starega otroka, ki je bil do drugega meseca dojen. Takrat ga je pričela sititi moja soproga tudi z Vašim ,Sla-dinom' (Doktor pl. Trnkoczy a „Sladni čaj"). In kakor hitro je pričel uživati „Sladin", sega ni moglo več pripraviti, da bi še pil materino mleko. Od tistega časa dobiva edino le „Sladin" in je tako rej en, da se mu vsakdo čudi, kdor ga vidi. Ker sem prepričan, da je Vaš . Sladin" res dobro hranivo za otroke, prosim, pošljite mi ga 30 zavojev, ker ga hočem priporočati tudi drugim.
Z odličnim spoštovanjem	Franc Dekleva
21.11. 1909.	Slavina (Prestranek), Notranjsko.
q Trnjevo žico
in
žične mreže
za ograje
vsakovrstne poljedelske stroje in razno orodje, posebno
travniške brane, pluge za globoko oranje (rigolanje), drevesne žage in trsne škarje, leščerbe za uničevanje gosenic in ličink (izvrstna iznajdba), najboljši portland cement, traverze, strešno lepenko, škrilj „Eternit", najboljša snov za kritje streh, cevi in straniščni nastavki iz kamenščine, vodovodne Cevi iz kovnega železa ali svinca, sesalke in vodovodne naprave, zajamčena umetna gnojila in razno drugo blago priporoča po najnižjih cenah
trgovina z železnino „Merkur"	4612-5
PETER MAJDIČ v CELJU.
P. K. T. T.
so začetne črke tvrdke Prva kranjska tovarna testenin.
Izgovori jih z abecednim priglasom, pa dobiš zavarovano besedno znamko „Pekatete" pod katero prodaja imenovana tvrdka svoje izborne izdelke.
37 12 6
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče štev. 4 v Ljubljani «> Gradišče štev. 4
priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge.
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna
po zmernih cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah. Tiskovine se izvršujejo v eni ali vee barvah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Telefon št. 118.
(5) 52—23
Litograflja.
Poštna hranilnica št. 76.307.