Ivan Albreht
Jelka in mah
(Legenda.)
i\u nebu zoezdic roj niolči,             J
o temo zaviie so uasi,                  73
o sneženi plašč odet je les,            i prepoln  oes tajnih je čudes.
Vo snegu mfadn niuii ftre
in Irudne so ji že noge.
Samotnu je popotnica                   "J
Marija z Jezusom bilu.                "-¦¦
/n gre, priŠla je do pasi  —             "^
nikjer prostoru zanju fii in n drugi, tretji prav iako! Marijo solze oblijo.
sO, Ijubo Dete, kaj sedaj,
naprej ne morem ne ntizaj?!
A ikjer za naju  n i    p e c i,
<h1 mraza ledeni mi kri.v              | J
Teduj se zgune gosti les,                  ]
ki poln skrivnostniJi je čudes — In vitka jelku zadrliti, tako Mariji gouori:                         j
zPoslušaj me,  popotnica,              ^
ki nosiš siiia Jezusa,
re pri Ijudeh prostora ni,
pa si pri ineni odpočij!
Vse veje razgrnila bont,
pred mrazom oaju skrtfa bom.       '
Pod mano rante mah mehak,           ]
na njem počtlek bo stednk.n           J
In z Detetoin objokuna                .^B
Mariju je pod jelko sl&.              ^B
Tam se ogreje, tarn zaspi,           *" 1
dokler je zarja ne Dzbudi.               J
•bKaj naj ti dam zdaj za spomirtf^M dreoesu zjutraj pravi Sin,           '  «
•>Ko čez in čez bo vm rttrlno, ie ti zefeno boš dreoo!
In muh, ki dal mi je pokoj, f^B zelen bo vedno pod teboj!* — r^B Tako je še darmšnje dfli:               I
za mah in jelko zime n't-                ^JB
Slikal f raoce Gor^i