^NA40 din - Leto XXXVIII - Št. 94 KRANJ, torek, 10.12.1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V SREDIŠČU POZORNOSTI K?*etje spet orjejo — Letošnja jesen je bila sušna — skoraj dva meseca ni dežavalo — zato tudi vsi kmetje 11X30 uspeli pravočasno posejati pšenice in pripraviti zemlje za zimski počitek. Zgodnje snežne padavine so Ponovno presenetile zapoznele orače, ki zdaj, v decembrskih dneh, ob snežni odjugi skušajo nadoknaditi ze mladi ogrevajo za-specializirane brigade, kjer bo brigadir lahko uporabil svoje znanje, ne le svojih rok, za lokalne delovne akcije, v katerih mladi pomagajo pri razvoju domačega kraja. Mlade iz šol in brezposelne, ki se udeleže delovne akcije, bi kazalo simbolično nagraditi, da ne bi bili v neenakopravnem položaju z mladimi delavci. Klasičnih brigad si ne želijo več, na delovišča naj hodijo manjše skupine, ki bi jih pošiljale šole, tovarniške mladinske organizacije, krajevne skupnosti. Brigadirji bi se lahko selili z akcije na akcijo, v brigadirsko knjižico pa bi jim vpisovali brigadirski staž. Vsekakor predlog, ki bi ga pri spreminjanju mladinskih delovnih akcij kazalo upoštevati. D. Ž. Spoštovani ljubitelji duhovite domislice koliko izvažamo in uvažamo Kranj — Narodna banka Slovenije posreduje podatke gorenjske-združenega dela o ekonomskih odnosih s tujino v obdobju med le-j^njirn januarjem in oktobrom. Gorenjsko gospodarstvo je v desetih j^secih izvozilo za 48,16 milijarde dinarjev blaga, od tega na klirinško Področje za 30,40 milijarde dinarjev (64 odstotkov) in na klirinško za .'.76 milijarde dinarjev blaga ali 36 odstotkov. V primerjavi z enakim j^nskim obdobjem se je konvertibilni izvoz na Gorenjskem povečal za S odstotkov, klirinški izvoz pa za 32 odstotkov. Skupni izvoz se je tako Povečal za 34 odstotkov. V Sloveniji se je v tem primerjalnem obdobju ^onvertibilni izvoz povečal za 6 odstotkov, klirinški za 5 odstotkov in kuPni za 6 odstotkov. .Uvoz gorenjskega gospodarstva v letošnji desetih mesecih znaša j >88 milijarde dinarjev, od tega konvertibilni 30,62 milijarde dinarjev i1 klirinški 8,26 milijarde dinarjev. V primerjavi z enakim lanskim ob-i °0jem se je gorenjski skupni uvoz povečal za 13 odstotkov, od tega ■konvertibilni za 13 in klirinški za 11 odstotkov, slovenski uvoz pa je pastel za 6 odstotkov, od tega konvertibilni za 8 odstotkov, klirinški -jk Je ostal na enaki ravni. Pa Radovljica — Državna založba Slovenije vas vabi na prvo slovensko predstavitev knjige Mateja Bora STO MANJ EN EPIGRAM (ob avtorjevi navzočnosti), ki bo na Linhartov dan, 11. decembra,ob 19.30 v radovljiški knjigari DZS. Z Borom bodo besed(n)o bičali člani Linhartovega odra Maruša Avguštinova, Alenka Bole-Vrab-čeva, Nataša Kozeljeva in Matjaž Konda, nehotne bodice pa bo s flavto zasajala Maja Gogalova. Pridite (brez nožev)! Za (polno -krven) smehljaj poskrbljeno! Cisti računi Pomoč manj razvitim republikam in pokrajini Kosovo je očitno eden najtrših orehov, ki ga morajo streti v republikah in v zvezni skupščini pred sprejetjem resolucije o razvoju Jugoslavije v prihodnjem letu. Odbor za vprašanja manj razvitih se bo danes sestal že četrtič v zadnjem času in skušal zgraditi kompromisni most med dvema bregovoma: na enem vztrajajo razviti deli države, na drugem manj razviti, vsak s svojimi podatki, koliko bi bilo po njihovem treba dati oziroma koliko kdo mora dobiti. Tovrstna dogovarjanja v Jugoslaviji niso nikdar tekla gladko, niti v časih, ko nam je bila beseda kriza še tuja. Pa ne zaradi tega, ker se ne bi zavedali nujne pomoči razvitih manj razvitim, izjemnega dejanja solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, in resnice, da z napredkom manj razvitih bogatimo vsi. Problemi dogovarjanja nastajajo, ker moramo v sili razmer najti hitro in če se le da za vse sprejemljivo rešitev, ki pa ni nujno vedno najboljša. Vrtimo odstotke in številke, čeprav bi morali pred tem priti do dna nekaterim osnovnim rečem. V Jugoslaviji imamo zanesljivo najmanj osem ocen, do kolikšne mere je kdo razvit oziroma nerazvit, koliko je kdo sposoben in dolžan dati in koliko mora dobiti. Vsaka od teh ocen ima nujno elemente enostranosti in neobjektivnosti. Nimamo pa celovite, realne jugoslovanske analize položaja razvitih in manj razvitih, ki bi presegla republiške in pokrajinske interese ter postavila stvari na pravo mesto. Prav to bi bilo v sedanjih jugoslovanskih razmerah potrebno. Nimamo objektivnih meril, kdaj kdo v Jugoslaviji preseže stopnjo nerazvitosti in pride v višjo razvitost. Ne uspeva se nam dogovoriti, katera je tista prava, najbolj učinkovita pomoč razvitih manj razvitejšim: ali avtomatično dajanje denarja v fond federacije, ki ga potem naprej deli na osnovi želja in potreb uporabnikov, ali združevanje dela in sredstev za konkretne projekte in naloge v manj razvitih delih Jugoslavije s pravico družbe, da ukrepag, če se denar ne troši za namene, za katere je bil dan. Denarja pa v Jugoslaviji ta trenutek nihče nima preveč. Zato so utemeljene zahteve po čistejših računih tudi na tem skupnem jugoslovanskem problemu. J. Košnjek Sindikat in samoupravljanje Kranj — Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je pripravil tematsko razpravo Uresničevanje vloge in funkcij Zveze sindikatov v procesih samoupravnega odločanja, ki bo danes ob 10. uri v Kranju. V razpravi bodo sodelovali predstavniki občinskih, republiškega in predvidoma zveznega sveta sindikatov, pomeni pa pripravo na bližajoči se 11. kongres slovenskih in 10. kongres jugoslovanskih sindikatov. Zakaj draga zidava KRANJ - Občinski komite ZK v Kranju je na zadnji seji, v četrtek, razpravljal o uresničevanju sklepov problemske konference Zveze komunistov o gradbeništvu. Čeprav je bilo glede na sklepe konference iz leta 1981 tokrat predlaganih kar 19 usmeritev in ugotovitev, je razprava na seji potekala v glavnem le o cenah in gradnji stanovanj. Razprave o dragih stanovanjih v kranjski občini trajajo že nekaj časa. Stanovanja v Kranju so namreč zdaj že po več kot 120.000 dinarjev za kvadratni meter, za prihodnje leto pa znaša napovedana cena že približno 240.000 dinarjev. Gradbeniki in predstavniki Domplana so utemeljili, da na ceno med drugim zelo vplivajo izredne podražitve materialov in energije, pa tudi stanovanjski standard, za katerega so se v Kranju odločili že pred leti. Ker pa v Kranju cene kvadratnega metra stanovanja v primerjavi z nekaterimi drugimi občinami precej odstopajo, je komite zahteval, naj se komunisti v samoupravni stanovanjski skupnosti dogovorijo za pripravo analize, ki naj bi pokazala, kaj vse vpliva na ceno kvadratnega metra stanovanja in ali jo tudi res opravičuje. Več na 2. strani. A. Ž. NOVI VELIKI MEDNARODNI USPEHI NAŠIH SMUČARJEV - Po uvodni slalomski zmagi Roka Petroviča in Bojana Križaja v svetovnem moškem pokalu v Se-strieresu, je na tem smučišču v ženskem pokalu v super veleslalomu zaslovela Tudi Mateja Svet. Z odlično vožnjo s startno številko enainpetdeset je zasedla tretje mesto in s tem dokazala, da sodi v svetovni ženski vrh. Izkazali so se tudi smučarski skakalci, zlasti Primož Ulaga in Miran Tepeš. Primož Ulaga je v Thuder Bayu v Kanadi zmagal na mali skakalnici, Miran Tepeš je bil deveti. Prav tako odlično se je Primož Ulaga odrezal tudi na stodvajset-metrski skakalnici. Spet je bil najboljši. Z drugim skokom, 125 metrov, je dosegel tudi nov rekord skakalnice. Miran Tepeš je bil dvanajsti. Za vse nove uspehe naših skakalcev in alpink iskrene čestitke. Na sliki Primož Ulaga. (-dh) J IZKORISTITE VELIKO TRADICIONALNO PRODAJNO NOVOLETNO SEJEMSKO PRIREDITEV: J bela tehnika, pohištvo 26. novoletni seicm J konfekcija, volna, krzno 2 kmetijska mehanizacija in rezervni deli J lesno obdelovalni stroji 2 avtomobilske gume J čevlji J novoletna darila -^prehrambeni izdelki_ kron j, 13.-23.12/85 vsak dan od 9. do 19. ure TUDI DEDEK MRAZ KUPUJE NA GORENJSKEM SEJMU! ZANIMIVOSTI: • velika izbira na enem mestu • ugodne sejemske cene • dostava do doma • krediti • ostala presenečenja (^IS®SScJJg5EnGLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 10. DECEMBRAJ985 Vinko Hafner: Ne puščamo le hipotek, temveč tudi ogromno narodno bogastvo Kranj — V soboto, 7. decembra, so se v kranjskem Domu JLA zbrali številni borci Gorenjskega odreda na svoji 3. skupnosti borcev. Med njimi sta bila tudi predsednik skupščine Slovenije Vinko Hafner in narodni heroj Maks Krmelj-Matija. O današnjem trenutku in o bodočnosti, ki nas čaka, je spregovoril Vinko Hafner. Svojim nekdanjim so-borcem je odkrito povedal, da izgledi niso lepi, da bo še treba odrekanj, da se bomo še morali boriti z inflacijo, vendar pa bo ta, če se bomo držali našega družbenega plana, ki ga predvidevamo do leta 1990, postopoma prešla od današnjih 80 na 10 odstotkov ob koncu naslednjega* srednjeročnega obdobja. Storiti moramo vse, da bomo okrepili tudi naš razvoj socialističnega samoupravljanja. Kajti mi se ne moremo vrniti v kapitalizem, sicer bi bile vse žrtve zaman. Tudi v ruski tip socializma nam ne kaže pot. Ohraniti moramo svojo lastno pot, ki smo si jo zastavili že z našo revolucijo. Slovenci moramo vedeti, da je naše mesto le v skupnosti vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Svojega razvoja in obstoja ne moremo zagotoviti drugače, kot združeni v Jugoslaviji. Ne smemo pa se pustiti izkoriščati in ne dopustiti, da bi našo narodno občutljivost označevali kot narodnostno nestrpnost. Pred volitvami smo, ki bodo prinesle pomladitev. Na vseh ravneh se poslavlja borčevska generacija, je povedal Vinko Hafner. Mladi rod se je v tem redu rodil, rastel, se usposabljal in zdaj je čas, da prevzame naloge na svoje rame. Za seboj puščamo nekaj hudih hipotek, inflacijo, gospodarsko oslabitev, dolgove, vendar je treba upoštevati, da puščamo za seboj ogromno narodno bogastvo. Borci Gorenjskega odreda so spregovorili o svojih tekočih nalogah, o pisanju zgodovine, prenašanju njihovih tradicij na mlade prek pionirskih odredov, pohodnih enot in drugih, postavljanju spominskih obeležij. Med častne člane Gorenjskega odreda so imenovali Maksa Krme-lja-Matijo, Staneta Kersnika-Jelov-čana, Vinka Hafnerja, Staneta Bizjaka-Kosto, dr. Edvarda Poharja in Toneta Peternelja-Igorja. Za predsednika skupnosti borcev Gorenjskega odreda je bil ponovno imenovan Anton Kržišnik-Ljubo, za podpredsednika pa Janez Lušina-Mali. D. Dolenc Gradnja v zaostrenih razmerah Eden od vzrokov za vse dražjo družbeno gradnjo stanovanj je tudi neuveljavitev ukrepov o racionalizaciji na tem področju Kranj — V zadnjih letih so zaostrene gospodarske razmere bistveno zmanjšale možnosti za gradnjo stanovanj. Delež stanovanjske gradnje v družbenem proizvodu se je zmanjšal, povečala pa se je udeležba lastnih sredstev. Ukrepi tekoče ekonomske politike, nepovezanost in neusklajenost vseh, ki sodelujejo v stanovanjski gradnji, so vplivali na njeno počasnejšo rast. To se nekatere osnovne uvodne ugotovitve s seje občinskega komiteja Zveze komunistov Kranj, ki je minuli četrtek razpravljal o uresničevanju sklepov problemske konference o gradbeništvu, ki je bila pred štirimi leti. Druga takšna ugotovitev o predlaganih stališčih za delo na tem področju v prihodnje pa je, da v družbeni stanovanjski gradnji doslej nismo uveljavili vseh ukrepov za cenejšo gradnjo in zato postaja vse dražja. Analiza uresničevanja sklepov s problemske konference je pokazala, da se na področju prostorskega planiranja v občini uresničujejo. Marsikaj je bilo že narejeno na področju poenostavitve postopkov pri pridobivanju celotne gradbene dokumentacije. Vendar pa bi bilo treba v prihodnje še bolj skrajšati čas za pridobitev soglasij. Tudi na področju združevanja v gradbeništvu je bilo že nekaj narejeno, vendar pa izvajalci zaključnih del v gradnji pri povezovanju še niso uresničili sklepa problemske konference. Prav zdaj se dogovarjajo o združevanju projektantskih organizacij. Pri tem bi bilo v gorenjskem merilu treba pospešiti delo v prihodnjem letu. Glede varovanja kmetijskih površin se stališča problemske konference tudi uresničujejo. Ni pa še zaživelo pospeševanje zadružne gradnje v blokovni gradnji. Največji problem pa je sedaj cena stanovanj, ki že presega možnosti za nakup, tako za posameznika kot za delovne organizacije. Vzrokov za takšno stanje je več, med drugim je kriva tudi pred leti začrtana urbanistična zasnova stanovanjske gradnje na Planini, kjer je bil cilj gradnja »humanejšega« stanovanjskega naselja. Projekti so bili narejeni v drugačnih gospodarskih razmerah, ko so bili realni osebni dohodki višji. Ker pa cene kvadratnega metra stanovanja v Kranju v primerjavi z nekaterimi drugimi gorenjskimi občinami vseeno zelo odstopajo, naj se komunisti v samoupravni stanovanjski skupnosti dogovorijo za pripravo analize cene kvadratnega metra stanovanja. Veliko problemov pri stanovanjski gradnji v občini je tudi zaradi neizpolnjevanja obveznosti združenega dela po tako imenovanem B programu. Ker ni denarja, je treba najemati posojila, in potem tudi ta dražijo kvadratni meter stanovanja. Preučiti pa je treba tudi pristojnosti, ki jih imajo pri velikih finančnih sredstvih številčno sorazmerno majhni organi v samoupravni stanovanjski skupnosti. Kar zadeva hišno samoupravo, še vedno velja ugotovitev, da hišni sveti nimajo odločujočega vpliva na porabo sredstev za investicijsko vzdrževanje. Marsikje je njihovo delovanje še vedno zgolj formalno. Tudi zato bi bilo treba uveljaviti ekonomske stanarine. Posebno še, ker je izdelan sistem za zavarovanje tistih stanovalcev, ki ekonomskih stanarin ne bi zmogli. Komite je podprl tudi izvajanje varčevalnih ukrepov pri porabi energije za ogrevanje stanovanj. Opozoril je, da je na tem področju treba pospešiti aktivnosti za dolgoročno rešitev daljinskega ogrevanja v Kranju. Predsedstvo občinskega komiteja pa bo v prihodnje dvakrat na leto preverjalo uresničevanje sklepov in zadolžitev. A. Žalar Posvet o obrambnozaščit-nem obveščanju Poljče — Tiskovni svet pri predsedstvu republiške konference Socialistične zveze SRS in sekcija novinarjev s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pri Društvu novinarjev Slovenije sta pripravila v RCOU Poljče sredi prejšnjega tedna dvodnevni posvet za novinarje, ki pišejo o teh vprašanjih. Predsednik republiškega komiteja za informiranje Marjan Šiftar, republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir, komandant TO Slovenije generalmajor Edvard Pavčič, komandant LAO generalpod-polkovnik Svetozar Višnjič in namestnik republiškega sekretarja za notranje zadeve Branko Bračko so udeležence seznanili z nekaterimi aktualnimi vprašanji. Spregovorili so jim o nalogah pri obveščanju javnosti, uveljavljanju sistema SLO in družbene samozaščite,- razvoju teritorialne obrambe, vojaškopolitičnih razmerah v svetu in njihovem vplivu na varnost Jugoslavije ter varno-stno-političnih razmerah v naši republiki letos. Popoldan, prvi dan posveta, so novinarji obravnavali terminologijo na obrambnozaščitnem področju in začeli pogovor o sodelovanju med nosilci dejavnosti na tem področju ter sredstvi javnega obveščanja. Kot so ugotovili po predstavitvi nekaterih obrambnih in vojaških dejavnosti v nadaljevanju pogovora drugi dan, lahko obe strani še veliko storita za plodnejše delo. Čeprav je med viri obveščanja vse manj zaprtosti, bodo le-ti morali pogosteje in dosledneje seznanjati s pomembnimi vprašanji in dogodki vsa sredstva javnega obveščana. V njih pa bodo morali tudi področje SLO in družbene samozaščite vplesti v uredniško politiko ter z načrtnim poročanjem osvetliti njegov pomen. Obenem si bodo morali prizadevati za kritično, vendar ne škodljivo obveščanje o teh vprašanjih. S. Saje Praznik KS Bukovica - Bukovščica Bukovica — V spomin na odhod osmih partizanov med prvoborce vsako leto 11. decembra krajani krajevne skupnosti Bukovica-Bukovšči-ca v škofjeloški občini praznujejo. Osrednja proslava ob letošnjem krajevnem prazniku bo v soboto, 14. decembra. V dvorani zadružnega doma na Bukovici bodo ob 18. uri na svečanosti v kulturnem programu nastopila dekleta z Bukovice, učenci podružničnih šol in člani kulturno umetniškega društva. Podelili bodo tudi priznanja krajevne skupnosti in podpisali listino o pokroviteljstvu relejne kurirske postaje. Po svečanosti bo tovariško srečanje. A. Ž. Priprave na pohod Radovljica — Na zadnji seji predsedstva občinske konference ZRVS Radovljica so ocenili oktobrsko tekmovanje v streljanju in novembrske orientacijske pohode. Dogovorili so se, da bodo volilno programske seje krajevnih konferenc januarja prihodnje leto, občinska pa februarja. Ob dnevu JLA bodo na občinski proslavi podelili priznanja devetim najzaslužnejšim članom. Plaketo bo letos prejel Janez Goričnik, zlato značko pa Peter Zupan. Pohod in tekmovanje Po poti heroja Kebeta iz Krope v Dražgoše bo 12. januarja prihodnje leto, prireditveni odbor bo vodil Milan Jerala. Ciril Rozman Tečaj za urejanje šopkov Kranj — Hortikulturno društvo Kranj prireja v dneh od 16. do 18. decembra tečaj urejanja suhih šopkov in svežih novoletnih aranžmajev. Tečaj bo v sejni sobi KŽK tozd Kmetijstvo od 16. do 18. ure. Prijave pošljite na Hortikulturno društvo Kranj, Begunjska 5. Stroške tečaja, 1000 dinarjev, vplačate na tečaju. Če bo prijav več, bo tečaj v dveh skupinah. Ob prijavi sporočite društvu vašo telefonsko številko in naslov, da vas bodo, če bo skupin več, lahko obvestili o začetku tečaja. Svet in mi Potuha sovražni emigraciji • Po proslavi ob dnevu republike v avstralskem mestu Canberra so pripadniki skrajne sovražne emigracije napadli našega veleposlanika v Avstraliji in druge predstavnike naše države ter žalili njih in našo državo. Grob izpad emigracije, ki v tej državi ni prvi, kaže, da Avstralija podcenjuje nevarnost takšnega početja, ki škodi odnosom med državama, razen tega pa takšna dejanja dovoljuje v razmerah, ko se svet vedno bolj zoperstavlja terorizmu in drugi m oblikam nasilja. Naša država je protestirala pri avstralskih oblasteh in terjala, da storilce sodišče primerno kaznuje. • Drugi dogodek, ki posredno zadeva tudi nas, je največji popis prebivalstva v povojni Bolgariji. Popisi so sicer povsem notranja stvar vsake države, če gre za statistično dejanje, v tokratnem bolgarskem primeru pa gre za povsem nekaj drugega. V popisu, ki bo končan v četrtek, vprašani pri nacionalni pripadnosti nimajo druge izbire, kot napisati Bolgar. Na popisnici ni rubrike o narodnosti. Bolgarija torej želi postati narodnostno čista in po vsej verjetnosti edina država v Evropi, kjer o narodnostnih manjšinah ne sme biti govora. Pred popisom, ki Je ena pomembnejših akcij pred bližnjim 13. kongresom bolgarske partije, so v sosednji državi dobesedno zbrisali okrog milijon Turkov ter jih s takšnimi ali drugačnimi metodami prepričali, da so postali Bolgari-Tokratni popis pa naj bi dokončno opravil tudi z okrog 200.000 Romi in prav toliko Makedonci. Turčija je zaradi takšnega početja že protestirala pri bolgarskih oblasteh. • Za Jugoslavijo bodo ta teden značilni trije visoki obiski. Danes prihaja na obisk k nam na povabilo predsednice zveznega izvršnega sveta Milke Planine predsednik madžarskega ministrskega sveta Gy~ 6rgy Lazar. V četrtek in petek, 12. in 13. decembra, bo jugoslovanski gost romunski državni in partijski voditelj Nicolae Ceausescu. V obeh primerih gre za utrjevanje tradicionalno dobrih sosedskih odnosov, za iskanje novih načinov sodelovanja in za obravnavo žgočih mednarodnih tem. • Jugoslavija pa pričakuje še enega pomembnega gosta. V začetku prihodnjega tedna prihaja k nam državni sekretar Združenih držav Amerike George Shultz s soprogo. Američan bo gost našega zveznega sekretarja za zunanje zadeve Raifa Dizdareviča. Njegov obisk pri nas ni presenečenje: ZDA in SFRJ že več let ustvarjalno sodelujeta ne gle' de na razlike v političnih sistemih, prav tako pa bo gost naše predstavnike temeljito seznanil s pogovori voditeljev velesil Reagana in Gorba-čova v Ženevi. , • Še dvoje vesti o sodelovanju republike Slovenije s tujino. Predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj je povabil na uradni obisk v Slovenijo koroškega deželnega glavarja Leopolda Wagnerja. Koroški voditelj naj bi prišel k nam v začetku prihodnjega leta. V Beloruski socialistični republiki pa se je mudila slovenska delegacija, K je sodelovala na dnevih slovenske kulture v Minsku. Čeprav je ime obisk predvsem kulturni pomen, je bil govor tudi o drugih razsežnostih sodelovanja med Slovenijo in republiko Belorusijo. J.Košnjek Volitve 1986 Začenja se kandidiranje V pripravah na volitve je zdaj končano evidentiranje za vodil?f funkcije v občinskih skupščinah in samoupravnih interesi", skupnostih — Še naprej pa traja evidentiranje za organe Kranj — Po pravilniku za volitve v prihodnjem letu je bilo konec minulega meseca končano evidentiranje možnih kandidatov. Ta mesec bo sledila objava vseh evidentiranih kandidatov za vodilne funkcije, objavljen pa bo tudi pregled evidentiranih za organe v občinskih skupščinah in samoupravnih interesnih skupnostih. Za vodilne funkcije v občinskih skupščinah in samoupravnih interesnih skupnostih (predsedniki skupščine in zborov ter podpredsedniki) je evidentiranje končano, medtem ko za organe traja evidentiranje še naprej. Pred kandidacijski postopki Zdaj so na vrsti predkandidacijski postopki. V organizacijah združenega dela bodo razširjene seje izvršnih odborov Sindikata, v krajevnih skupnostih pa razširjene seje predsedstev krajevnih konferenc Socialistične zveze. Na njih bodo sprejeli sklepe o sestavi in sklicu temeljnih kandidacijskih konferenc. Iz evidentiranih možnih kandidatov pa bodo oblikovali tudi predlog možnih kandidatov za člane delegacij v družbenopolitičnih skupnostih in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, ki ga bodo posredovali v obravnavo udeležencem temeljne kandidacijske konference oziroma delovnim ljudem in občanom. Poleg oblikovanja predloga poslovnika temeljne kandidacijske konference bodo na razširjenih sejah obravnavali tudi evidentirane možne kandidate za vodilne funkcije v občinski skupščini in samoupravnih interesnih skupnostih. V kranjski občini pa bodo razen tega obravnavali še osnutek delegatske mreže za samoupravne interesne skupnosti. Le-ta naj bi bila v prihodnje namreč izoblikovana po interesnih dejavnostih in bo tako v skupščinah posameznih samoupravnih interesnih skupnosti tudi različno število delegatskih mest. Razširjene seje izvršnih od bo* sindikata in predsedstev krajev^, konferenc SZDL bodo od konca cembra do sredine januarja, P? m se bo sestalo predsedstvo obči^jj konference SZDL in obravnav^ pripombe s teh sej. Hkrati p* j. predsedstvo na skupni seji preC* y stva občinske konference ŠZD^ Zveze sindikatov predlagalo v 0*11 navo poročilo o poteku politi?^, aktivnosti in o pripravah na VOlj*« predlog kandidatov za opravi]*^ vodilnih funkcij, sklep o postOF j delegiranja delegatov iz SZP^ družbenopolitični zbor občj11^ skupščine, sklep o oblikovanju PfS legiranju v občinske kandidadJ | konference, predlog poslovnik8"m delo občinske kandidacijske WH| renče in predlog kandidatov za vjm. benopolitični zbor občinske sktfP Pomembna novost Po skupni seji občinskih pre°^ stev bo predlog možnih kandid* j za vodilne funkcije v občini, Pre;J delegatov za delegate družben°rI tičnega zbora občinske skupšČh1 j pregled evidentiranih možnih ka « datov za funkcije v republiki in * ^ raciji posredovan v obravnavo , meljnim kandidacijskim konfe.^ cam. Pomembna novost v primefU' s prejšnjimi volitvami je, da se..\M na sejah temeljnih kandidacUV konferenc z glasovanjem opred m vali do predlaganih možnih kaod 1 tov za vodilne funkcije v občin*^ pomeni, da bodo na teh sejah od», I li, ali bodo volilne liste odprte a^f prte. Pomenile pa bodo tudi PreJ janje zaupanja ljudi do predl°|^ Za kandidate za delegate v drjJ1J nopolitični zbor in za evident^j; za funkcije v republiki in fedej" i pa se bodo na temeljnih kandi^i skih konferencah tudi tokrat kot doslej za vse, tudi za v° funkcije v občini — izoblikoval^ lišča in mnenja. Temeljne kai1^y cijske konference bodo od koflc nuarja do 10. februarja. ^ ,at A. Ža>9 torek, 1 o. decembra 1985 GOSPODARSTVO .3. STRAN @®MgSSoiJ©ISIGLAS r Iskra iz Železnikov Dobljen spopad z izgubo Ob polletju je imela Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Iskra Železniki 76.496.000 dinarjev izgube, v devetih letošnjih mesecih le še 23.451.000 dinarjev, konec leta pa izgube ne bo več — Kratkoročne in dolgoročne razsežnosti sanacije Železniki — Kakršnokoli odlašanje spopada z izgubo bi položaj v Jskrini tovarni elektromotorjev in gospodinjskih aparatov v Železnikih položaj še poslabšalo. V polletju je izguba dosegla že 76.496.000 dinarjev in edina sprejemljiva poteza je bil sprejem sanacijskega Programa, grajenega na oceni možnosti za odstranitev izgube in ukre-Pln-, da rdečih številk v poslovanju Iskre Železniki ne bi bilo več. Sest bistvenih vzrokov za izgubo So ugotovili. Tovarna je imela na Primer, za 3,2 milijarde ameriških dolarjev terjatev v tujini. Zaradi neizpolnjenih obveznosti v tujini So se likvidnostne težave Iskre povečevale. Na drugo mesto med Vzroki za izgube postavljajo Želez-nikarji nizke cene aparatov na domačem trgu. Vsak prodani izdelek doma je prinašal izgubo, čeprav domača prodaja ni predstavljala po količini največjega deleža. Tretji razlog tiči v Iskrinem izredno materialno intenzivnem programu. V takem primeru je nujen velik pretok kapitala in tega doma ni bilo. Obrestna mera za posojila je skokovito naraščala (med 30. junijem 1&ni in 30. junijem letos je porasla za povprečno 80 odstotkov), za najmanj toliko ali pa še za več pa so se Podražili domači materiali za izdelke. Delež lastnega kapitala je iz leta v leto padal, zato je bil za tovarno v takšnih razmerah edini izhod zadolževanje. Višina obresti je, na Primer, že presegla sredstva za °sebne dohodke. Učinke k poveče-Vanju izgube je dodajal še vedno nerealni tečaj dinarja, kar je bilo Pri Iskri, ki izvaža okrog 65 odstotkov vrednosti proizvodnje, še izraziteje. Nadaljevala se je skoraj katastrofalna razlika med cenami domačih materialov in cenami kontnih izdelkov. Niti prodaja doma, se manj pa velik izvoz na tuje tega nesorazmerja nista mogla odstrani. Ker pa je imela Iskra Železniki povrhu vsega še premalo kvalitetnih virov financiranja s strani Poslovnih bank, kar bi kot pretežni Uvoznik morala dobiti, in ker je n]en proizvodni proces pri večini Jzdelkov izredno dolg in veže veliko obratnih sredstev, so se vse omenjene slabosti združile v izgubi. Sanacijski program Iskre iz Železnikov ima kratkoročni cilj z ukrepi, da konec leta 1985 ne bo več izgube, in dolgoročne cilje z ukrepi, ki morajo pokazati pozitivne rezultate leta 1986 in kasneje. Obe plati sanacijskega programa zgoščeno pojasnjujeta direktor Iskrine tovarne v Železnikih Tone Rakovec in pomočnica direktorja za ekonomsko področje Tina Nastran. Iskri iz Železnikov je v nekaj mesecih uspelo s poostrenimi zahtevami zmanjšati dolgove tujih kupcev, v tovarni pa so hkrati zmanjšali zaloge repromateriala in nedokončane proizvodnje. Količina potrebnega denarja za redno poslovanje se je na račun tega zmanjša- Iskra Železniki je tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov. V njej je zaposlenih 1030 delavcev, ki delajo s sorazmerno moderno opremo. Osnovna usmeritev je že nekaj časa izvoz. Iskra iz Železnikov je vsa leta vodilni izvoznik na Gorenjskem in v sozdu Iskra. Letos bo znašal celotni dohodek 10 milijard dinarjev, izvoz pa bo vreden 16 milijonov ameriških dolarjev. Osnovni proizvodi tovarne so elektromotorji za široko potrošnjo, sesalne enote in mali elektromotorji ter gospodinjski aparati, izdelani na osnovi sodelovanja s tujimi kooperanti. Zadnje čase se Iskra vedno bolj usmerja k izdelavi profesionalnin motorjev za strogo,namensko uporabo. la. Na domačem trgu so uspeli doseči cene, ki so pokrile stroške proizvodnje. Proizvodnja se je količinsko povečala na račun ukrepov v tovarni na razvojnem, tehnološkem, organizacijskem in gospodarskem področju do delovne discipline. Posebno v tretjem četrtletju se je veliko obrnilo na bolje pri porabi materiala oziroma pri zmanjševanju direktnih stroškov nasploh. Vse to so ukrepi, poudarjajo v Iskri, ki bi morali biti sprejeti in uresničeni že prej. Bistveni prispevek k boljšemu poslovnemu rezultatu pa je bila odločitev kolektiva za prehod od domačih repromaterialov k uvoženim. Slednji so cenejši in kar je še posebej pomembno — kvalitetnejši. Do uvoženega repromateriala prihajajo Železnikarji s kooperacijami, raznimi blagovnimi aranžmaji in začasnim uvozom. Kako naprej Izničena izguba konec letošnjega leta še ne pomeni lagodnega življenja v prihodnjih letih, je pa bistveni element za smelejše planiranje v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Iskra iz Železnikov bo v proizvodnem programu obdržala le tisto, kar je tehnološko in ekonomsko sprejemljivo in upravičeno, Proizvode, ki bodo ostali, nameravajo razvijati in posodabljati, kar bo na eni strani povečalo zanimivosti teh izdelkov za trg, po drugi strani pa bo tovarna pridobila na zmanjšanju materialnih stroškov in skrajšala čas izdelave. Tretja postavka Iskrinega pogleda v prihodnost je hitrejše obračanje obratnih sredstev, tako repromateriala kot terjatev. Cilj te politike je zmanjševanje zadolževanja in s tem padanje deleža obveznosti zaradi obresti v dohodku. Rezerve vidijo v proizvodnji, na delovnih mestih, kjer bo mogoče delati lažje, kvalitet-neje in ceneje. V Železnikih so se tudi že lotili analize organiziranosti tovarne, ki bo osnova oblikovanju sodobne, cenejše in prodornejše proizvodnje. J. Košnjek Sliki F. Perdan Ur treb dod editije a atno Napajanje jzpad elektrike na daljnovodu taleče — Doblar bi pomenilo za škofjeloško gospodarstvo veli- *° škodo ti • *0fja Loka - Letos je republiški j ergetski inšpektor izdal odločbo, tok "kilovoltni daljnovod Škofja p; ka—Cerkno rie ustreza več predla0.01 in zato ne sme več obratovati, .^zlog: blizu 40 let star daljnovod je janna lesenih drogovih in je dotra- §e? to odločitvijo pa je Škofja Loka s Ost , in delom Poljanske doline brez dodatnega (rezervnega) Pajanja z električno energijo, če eiePrišlo do okvare oziroma izpada sl ktrike na daljnovodu z ljubljan-let.,smeri. Res je sicer, da v vseh teh lik 7rclalJnovod s Primorske ni bil ve-eie? rat vključen kot rezervni vir in prične energije za Škofjo Loko ^kof-en° gospodarstvo. Vendar pa v Ukr ^oki ocenjujejo, da sedanji H0vep o izključitvi primorskega dalj-Nj^.°da lahko povzroči velike težave. irtJyeč škode bi ob izpadu elektrike k 1° prav gospodarstvo. In čeprav ^kor Pr°Jektih elektrogospodarstva dej.tja Loka glede napajanja opreta, d a kQt 'okalni primer, ocenjuje-Wn g^ede na gospodarsko in druž-iyje° Pomembnost dodatno napaja-*art Vsekakor ne more biti lokalna ^V a lwato v Škofji Loki menijo, da bi r^0Jdi obratovanje daljnovoda s Pri-in s- e za določen čas še podaljšati U9 1Cer dokler se leta no obnovi ali 0žj p0 drugačni poti uredi rezervno oma dodatno napajanje. A. Ž. V ogroženih gozdovih sekamo preveč Ivan Veber iz Bohinjske Bistrice — gozdar, lovec in naravovarstven ik: »Gozdnogospodarski načrti so bili narejeni v času, ko smo še vsi mislili, kako zdravi so naši gozdovi. Stanje je bistveno slabše.« Bohinjska Bistrica — Bohinjski gozdarji gospodarijo s 13 tisoč hektari družbenih in 4500 hektari zasebnih gozdov, v katerih prevladujejo iglavci, od listavcev pa je največ bukve. To so za naše razmere dokaj bogati gozdovi, saj se v njih skrivajo precejšnje zaloge lesa, in tudi dokaj dobro odprti ter dostopni za posek in spravilo lesa. V družbenih je mreža cest gostejša (20 metrov na hektar), medtem ko je v zasebnih za zdaj še-dokaj redka (11 metrov na hektar). »Če bi gledali le na kubike, bi bilo opravičeno, da bi v družbenih gozdovih še zgostili mrežo, vendar je več razlogov, ki nasprotujejo takšnim posegom v naravo: pozimi je vzdrževanje cest zelo drago, tovrstni posegi slabijo gozdove, vse naše gozdnogospodarsko območje je v Triglavskem narodnem parku, kjer moramo še toliko bolj skrbeti za izgled krajine,« je povedal Ivan Veber, vodja enote Notranji Bohinj v tozdu Gozdarstvo Bohinj. »V zasebnih gozdovih z gostoto mreže gozdnih prometnic še ne moremo biti zadovoljni,« je dodal Lojze Budkovič, iz temeljne organizacije kooperantov Bled — delovne enote Bohinj. »V naslednjih dveh letih bomo zgradili devetkilometrski odsek ceste od Srednje vasi do Uskovnice. Želja pa je še veliko. Slabo odprti so gozdovi proti izviru Bistrice, območ- Zdrava pamet je (le) prevladala V petek se je marsikomu, še posebej pa gospodarstvu, odvalil kar težak kamen s srca. Zbor republik in pokrajin je sprejel snopič devizne zakonodaje za leto 1986 in s tem olajšal včasih kar težaško delo pri sestavljanju in sprejemanju razvojne resolucije države za prihodnje leto in srednjeročnega programa razvoja Jugoslavije do leta 1990, kar bo morala zvezna skupščina sprejeti še pred koncem tega leta. Vsaj tako gre razumeti sklep nedavne skupne seje predsedstva Jugoslavije in zvezne vlade. Obenem pa si je gospodarstvo na jasnem v vsaj eni stvari, izjemno pomembni za načrtovanje gospodarjenja v prihodnjem letu in spoznavanju razmer gospodarjenja nasploh: v ekonomskih odnosih s tujino. Zbor republik in pokrajin zvezne skupščine je v petek po dolgotrajnem usklajevanju republiških, pokrajinskih ter federalnih interesov, kjer je že kazalo, da soglasja ne bo, sprejel štiri pomembne zakone: o deviznem poslovanju, o prometu blaga in storitev s tujino, o opravljanju gospodarske dejavnosti v tujini in zakon o kreditih odnosih s tujino. O podrobnostih teh zakonov tokrat ne pišemo. Tudi gospodarstvo te dni jemlje čas za analizo zakonov in za ugotavljanje svojega položaja v njih. Lahko pa rečemo, da je prevladala zdrava gospodarska pamet, tako potrebna v sedanjih jugoslovanskih razmerah. Izvoz in izvozniki so tisti, ki jih mora družba podpirati in spodbujati, da bo v tem izvozu čim več konvertibilnega. Kdor bo izvažal in izpolnjeval obveznosti do tujine, bo imel več pravic pri uvozu, tudi opreme. Poostrena je odgovornost za najemanje in vračanje posojil v tujini, bistrejše pa naj bi bile tudi vode pri notranjem deviznem poslovanju, tako v bankah kot v reproverigah. Še naprej ostaja pomembno in nespremenjeno devizno poslovanje občanov. Dinar je doma edino veljavno plačilno sredstvo. Omenjene zakone bo dopolnila kopica spremljajočih izvedbenih predpisov. Poznavalci tega področja pravijo, da jih bo okrog 40. Vendar gora papirjev ne bo spremenila stvari, če tisti, katerih se papir najbolj tiče, ne bodo znali in hoteli razumeti njihove vsebine in pomembnosti za naše normalno delo in razvoj. -jk Predlagajo obvezen odjem odpadkov Predlog sveta krajevne skupnosti Preddvor je na seji skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti Kranj podprl tudi delegat iz Cerkelj Kranj — Delegat krajevne skupnosti Preddvor je na zadnji seji skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti Kranj konec novembra predlagal, da se v prihodnje območje celotne krajevne skupnosti vključi v obvezen odjem komunalnih odpadkov. Zdaj namreč Komunala odvaža odpadke le iz ožjega dela Preddvora, kjer so se krajani prostovoljno odločili za to. Ker pa je zaradi onesnaževanja vse bolj ogroženo širše okolje, posebno še obstoječi viri pitne vode (Suha, Bistrica) ter jezero, in zaradi nadaljnjega turističnega razvoja kraja je svet krajevne skupnosti sklenil, naj se obvezni odvoz odpadkov uredi za celotno krajevno skupnost. To.pa pomeni sprejetje ustreznega odloka na predlog skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti. Poleg Preddvora naj bi v ovezni odjem odpadkov vključili tudi naselja Novo vas, Hrib, Tupališče, Mače in Breg ob Kokri. Takšno stališče iz Preddvora je za svoje območje podprl tudi delegat iz krajevne skupnosti Cer- klJe- A. 2. je Podkorita ... Položaj ni rožnat: zaradi težavnih gospodarskih razmer ostaja vse manj denarja tudi za gradnjo gozdnih cest in traktorskih vlak.« Mladih »furmanov« ni »Furmanstvo« je v Bohinju dokončno zamrlo pred desetimi leti. Mladi se niso hoteli oprijeti garaškega in nevarnega dela in so se raje zaposlili v tovarnah; pa tudi treba jim ni bilo: konje so pri spravilu lesa iz gozdov nadomestili hitrejši in močnejši traktorji. Nekaj kmetov še vozi les s konji, vendar le za svoje potrebe in iz svojih gozdov. Poklicnih »furmanov« — včasih jih je bilo na desetine in so vozili les za bohinjsko gozdno upravo — danes ni več, čeprav bi bil konj še marsikje uspešnejši in cenejši od traktorjev in ostalih gozdnih strojev. »Pred leti smo za spravilo drv najeli bosanske konjiče. Težave so bile z njimi: en se je ubil, drugi si je staknil oko .. . Čeprav so na dan znosili v dolino tudi tri prostornin-ske metre drv, se nam ni splačalo,« sta povedala sogovornika. Jelka propada in bo propadla V Bohinju posekajo na leto okrog 56 tisoč kubikov iglavcev in blizu de- set tisoč listavcev. »To je preveč,« odločno pribije Ivan Veber. »Gozdnogospodarski načrti so bili narejeni v času, ko smo še vsi mislili, kako zdravi so naši gozdovi. Stanje je bistveno slabše. Ze pred sedemnajstimi leti srno v kroniko zapisali, da je hiranje in sušenje jelk postalo množičen pojav. Leta 1971 smo opazili tudi sušenje smreke ... V dveh desetletjih (med 1960. in 1980. letom) smo v tozdu Gozdarstvo Bohinj na leto posekali 2081 kubikov sušic, kar je predstavljalo šest odstotkov celotne sečnje iglavcev; v letih od 1981 do 1984 se je letni posek sušic povečal petkratno. V bohinjskih gozdovih danes ni več zdrave jelke. Jelka propada in bo v enem desetletju ali dveh propadla. To je tudi eden od razlogov, zakaj prirastek lesa bolj upada, kot kažejo »papirnati« izračuni, zakaj se sestoji redčijo.« »Gozdarski strokovnjaki, ki poznajo umiranje gozdov v Nemčiji, na Češkoslovaškem in v sosednjih državah, pripisujejo našim gozdovom grozljivo bodočnost,« pravi Ivan Veber. »Zastrupljenost ozračja je mnogo širša in večja, kot si mislimo. V naravi se je zanesljivo nekaj spremenilo: nekdaj so drevesa semenila na sedem do enajst let, zdaj delno semenijo že četrto leto zapored ... Naši politiki se verjetno ne zavedajo posledic onesnaženega zraka za gozdarstvo in naravo nasploh, sicer ne bi oklevali, ko je bilo treba podpisati evropski sporazum o zmanjšanju onesnaženosti zraka. Sporazuma niso podpisali! Tudi elektrogospodar- stveniki so izjavili, da nimajo denarja za čistilne naprave v termoelektrarnah, ki puhajo v višje zračne plasti škodljive snovi. Leta 2000 bo okolje že tako zasvinjano, da bo večina tehnologije namenjena čiščenju zraka, voda ... narave.« »Gozdarji smo ogorčeni. Opozarjamo, vendar nas ne jemljejo resno. Še pred šestimi leti smo rta gozdnih drevesih na Jelovici opazili bujne grmičaste lišaje (znanilce čistega zraka), ob letošnjem pregledu jih ni bilo več in tudi povsod drugod so se zmanjšali. Lubadar je resda nevaren za naše gozdove, toda zdi se mi, da mu le namenjamo preveč pozornosti. Lubadar se je razvil in razširil zaradi obolelosti gozdov; gozdarji in vsi, ki jim je kaj za čisto in zdravo okolje, pa bodo morali usmeriti akcijo v zmanjšanje onesnaženosti ozračja,« meni Ivan Veber. Požrešna jelenjad Jeleni ne sodijo v iglaste gozdove. Ker v njih nimajo zadosti hrane, ob-jedajo mlada drevesa in povzročajo škodo, o kateri v bohinjskem tozdu Gozdarstvo niti ne upajo na glas govoriti. Ivan Veber — gozdar, lovec in naravovarstvenik — je nazadnje le povedal, da jeleni pokončajo četrtino mladega drevja. Gozdarji sicer poskušajo v iglaste gozdove vnesti listavce in zagotovoti jelenom več hrane, vendar se problema na tak način ne da rešiti v enem letu ali desetletju. Potrebnih je sto let! C. Zaplotnik (^mmmmmiGLAs 4. stran DELEGATSKO ODLOČANJE — TRŽIČ TOREK, 10. DECEMBRA 1985 36.seja DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Tržič bo v sredo, 11. decembra 1985, ob 17. uri v mali sejni sobi 36.seja ZBORA ZDRUŽENEGA DELA skupščine občine Tržič bo v četrtek, 12. decembra 1985, ob 17. uri v veliki sejni sobi 34. seja ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupščine občine Tržič bo v četrtek, 12. decembra 1985, ob 17. uri v mali sejni sobi V. Porast socialnovarstvenih pomoči Na družbenopolitičnem zboru skupščine občine Tržič 23. oktobra letos so delegati postavili tole vprašanje: Koliko je v tržiški občini socialno ogroženih družin in s kakšnim številom naraščajo družine, ki so potrebne oziroma prejemajo družbeno pomoč, razne subvencije in podpore? Odgovor so posredovali v strokovni službi občinske skupnosti socialnega skrbstva Tržič. Dnevni red — ugotovitev navzočnosti delegatov — predlog dolgoročnega plana občine Tržič za obdobje 1986-1995/2000, — predlog dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990, — predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, — predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, — predlog odloka o davku na promet nepremičnin, — družbeni dogovor o namenski porabi turistične takse, — odlok o spremembi odloka o proračunu občine Tržič za leto 1985, predlog, — odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Tržič v prvem trimesečju leta 1986, — seznam izdanih odločb o priznanju lastnosti kmeta v obdobju 1974-1985, — odgovor na delegatsko vprašanje ter predlogi in vprašanja delegatov Družbeno denarne pomoči otrokom prejema 368 družin za 856 otrok. Do konca oktobra so za te pomoči porabili blizu 27,3 milijona dinarjev, do konca leta bodo potrebovali predvidoma 34,5 milijona dinarjev. Denar je zagotovljen. Subvencije stanarin prejema 83 družin. Glede na to, da se je subvencija julija zvišala za 35 odstotkov, planiranih 965.000 dinarjev ne bo dovolj. Družbeno denarne pomoči so različne. V sklopu socialnovarstvenih Večina turistične takse se vrača Nov družbeni dogovor o namenski porabi turistične takse se od sedanjega bistveno ne razlikuje. Pomembnejša novost je, da se dogovor sklepa za nedoločen čas, da poleg Turistične zveze Slovenije določa za izvajalca informativne dejavnosti še Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije in da so podpisniki družbenega dogovora iz občin občinske skupščine, ne več izvršni sveti. Ključ za delitev zbrane turistične takse ostaja nespremenjen: 90 odstotkov denarja ostaja v občinah, deset ga dobi Turistična zveza Slovenije za turistično propagando. V devetih mesecih letos so v tržiški občini zbrali 464.416 dinarjev turistične takse. Desetino so nakazali Turistični zvezi Slovenije, drugo pa turističnima društvoma Tržič in Podljubelj, vsakemu polovico. Lani so v tržiški občini zbrali 237.402 dinarjev turistične takse. Davčni dokumenti Republiška uprava za družbene prihodke Ljubljana je posredovala v obravnavo in sprejem predlog dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990, ki ga je pripravil odbor udeleženk. Z dogovorom se občinske skupščine opredele do enotnih izhodišč za izvajanje davčne politike. Zbori občinske skupščine Tržič so septembra razpravljali o osnutku tega dogovora. Sprejeli so nekatere pripombe glede obdavčevanja poklicnih dejavnosti, določanja višine pavšalnega letnega zneska davka in glede višine osnov in stopenj davka od premoženja. Te pripombe predlog dogovora upošteva. Skladno s tem dogovorom je bilo treba spremeniti oziroma dopolniti tudi nekatera določila zdaj veljavnega odloka o davkih občanov občine Tržič. Ena od novosti je stopnja davka iz osebnega dohodka, ki se s sedanjih 0,35 odstotka zvišuje na 0,65 odstotka. Spreminja se stopnja davka za gostinsko dejavnost, ki dosega dohodke s storitvami bifejev, in sicer s 35-odstotne na 40-odstotno stopnjo. Po zdaj veljavnih določilih odloka o davkih občanov občine Tržič je znašal pavšalni letni znesek davka 10 odstotkov od celotnega prihodka. Ta davek pa v nobenem primeru ni mogel znašati manj kot znaša 15 odstotkov enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu Slovenije v preteklem letu. S spremembo odloka bo osnova za določitev pavšalnega davka enoletni povprečni čisti osebni dohodek zaposlenih delavcev v gospodarstvu Slovenije v preteklem letu. Spodnja meja davka ostaja nespremenjena. Razen določitve zgornje meje pavšalnega davka pa so opredeljena tudi merila in pogoji, pod katerimi se lahko pavšalni letni znesek davka zniža tudi do 75 odstotkov. Davčne osnove se valorizirajo, prav tako zneski katastrskega dohodka ter zneski pri oprostitvah in olajšavah davka iz kmetijstva. Nova je olajšava za zavezance, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete. V predlogu odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve je pomembnejša novost ta, da se promet rabljenih motornih vozil in motornih koles, ki so starejša od deset let, ne bo obdavčeval, četudi je od pridobitve lastništva minilo manj kot dve leti. Medica je uvrščena v prvo skupino med naravna vina, tako da bo obdavčena po 6-odstotni stopnji (doslej 15-odstotni). V prometni davek od plačil za storitve so uvrščene tudi proizvodne storitve, če so bile opravljene za občana ali civilno pravno osebo in opravljene delno ali v celoti iz naročnikovega materiala. Predlog odloka o davku na promet nepremičnin navaja, da bo promet kmetijskih zemljišč obdavčen po 15-odstotni proporcionalni stopnji, saj zaradi zakonsko omejenega prometa s kmetijskimi zemljišči ni več potrebno, da bi z visokimi stopnjami davka omejevali promet teh zemljišč. Predlog upošteva tudi vsakoletno valorizacijo vrednosti za kvadratni meter zemljišč in gradbenih objektov. pravic iz socialnega skrbstva dobiva stalne družbeno denarne pomoči enajst upravičencev, začasne petnajst družin, dopolnilne sedemnajst družin, invalidnine šest upravičencev, doplačila oskrbnih stroškov v zavodih 60 upravičencev, enkratne pomoči povprečno pet na mesec in rejnine štirinajst rejencev. Za te oblike pomoči je letos planiranih približno 22 milijonov dinarjev. V okviru domicilnega varstva se socialno-varstvene pomoči izplačujejo v funkcionalni obliki. Plačila oskrbnih stroškov v vrtcih je deležnih dvanajst družin za sedemnajst otrok, šolske prehrane 171 družin za 202 otroka, šole v naravi za 32 otrok in stroškov letovanja za enega otroka, plačila električne energije za eno družino ter pomoči v enkratni denarni obliki 25 družinam. Pomoč iz domicilnega varstva je bila dodeljena skupaj 208 družinam za 281 otrok. Letos je za ta namen predvidenih 4,4 milijona dinarjev. Primerjava med tem in preteklim letom kaže na zelo velik porast pri vseh oblikah socialnovarstvenih pomoči, predvsem pa pri enkratnih pomočeh za premostitev trenutnih težav (ozimnica, šolske potrebščine, plačilo elektrike in podobno). Lani je družbeno denarne pomoči otrokom prejemalo 228 družin za 639 otrok, letos 368 družin za 856 otrok; subvencijo stanarin lani 43 upravičencev, letos 83; plačilo šolske prehrane lani 168, letos 202 otroka; plačilo oskrbnih stroškov v vrtcu lani sedem, letos sedemnajst otrok; pomoč v denarni obliki lani 20 družin, letos 25. Popravek proračuna Tudi pred iztekom tega leta izvršni svet predlaga popravek občinskega proračuna. Glavni razlog za to je novi zvezni interventni zakon, ki omejuje splošno in skupno porabo, zaradi česar je bilo treba izdelati nove izračune porabe. Vrednostno se tržiški proračun z lanskih 78 milijonov dinarjev povečuje letos na 158 milijonov dinarjev. Skladno s to rastjo dobijo več denarja proračunski porabniki. Kljub temu proračun ne more v celoti pokriti osebnih dohodkov delavcev v občinskih upravnih organih. Zanje morajo še vedno porabljati tudi lastne prihodke upravnih organov, ki bi morali biti uporabljeni za posodobitev uprave, zagotavljanje pogojev za boljše delo in podobno. Razen popravka proračuna za letos izvršni svet predlaga delegatom še odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb tržiške občine v prvem trimesečju 1986. leta. Družbeni dogovor, ki bo prihodnje leto uravnaval splošno porabo v slovenskih občinah, je namreč še v pripravi. Zato niso znana vsa izhodišča za oblikovanje proračuna. Z odlokom naj bi januarja, februarja in marca 1986 porabnikom proračunskih sredstev zagotovili denar v višini največ ene četrtine vsote, dodeljene v letu 1985. Predvidoma naj bi prihodki proračuna tolikšen razpored tudi omogočali, četudi je učinek instrumentov davčne politike v začetku leta manjši, ker se davčna odmera šele začenja. Zato naj izvršni svet dobi pooblastilo zborov skupščine za najemanje premostitvenih posojil za kritje proračunskih potreb. Kdo so kmetje_ Poleti je zbor krajevnih skupnosti zahteval poimenski seznam občanov, ki jim je bila od 1974. do 1985. leta priznana lastnost kmeta. Na tem seznamu je 282 kmetov. So seveda primeri, da je sedanje stanje drugačno kot takrat, ko je nekdo uveljavljal status kmeta, po drugi strani pa obstaja kopica ljudi, ki jim kmetijstvo pomeni glavno dejavnost in so kmečki zavarovanci, vendar doslej statusa kmeta še niso uveljavili. Število izdanih odločb (282) torej ni istovetno z dejanskim številom kmetov. Sicer pa izklučno status kmeta tistim, ki jim je priznan, ne pomeni bistvene ugodnosti oziroma pravice, saj se na ta pojem ne nanašajo nobene premije, stimulacije. Status kmeta ljudje uveljavljajo predvsem zaradi ureditve lastninskih razmerij. Seznamu odločb o priznanju lastnosti kmeta v obdobju od 1974. do 1985. leta je dodana tudi kratka razlaga, kdo sploh je kmet. Kmet je človek, ki z osebnim delom obdeluje zemljišče, na katerem ima kdo lastninsko pravico, je za to obdelovanje primerno usposobljen ter mu kmetijska dejavnost pomeni glavno ozi- roma dopolnilno dejavnost. Kmet pa je lahko tudi tisti, ki mu je kmetijstvo pomenilo glavno ali dopolnilno dejavnost, vendar zaradi starosti, delovne nesposobnosti ali začasnega dela v tujini ne obdeluje kmetijskega zemljišča sam, če poskrbi za njegovo obdelavo, pa tudi tisti, ki da izjavo na zapisnik pri občinskem upravnem organu, pristojnem za kmetijstvo, da bo z osebnim delom obdeloval kmetijsko zemljišče, ki ga namerava pridobitim, da mu bo kmetijska dejavnost glavna ali dopolnilna dejavnost ter dokaže za to dejavnost primerno usposobljenost. DOGOVORIMO SE Planiranje do leta 2000 Dobro postavljeni cilji Osnutek dolgoročnega plana razvoja tržiške občine je bil v javni razpravi pohvaljen tudi zato, ker stoji na trdnih nogah, torej bo cilje, sicer z dosti truda, mogoče doseči — Pisni odgovori vsem, katerih pobude v predlogu dokumenta niso upoštevane — Posebej si velja zapomniti tole misel, zapisano v planu: »Preprečevali bomo inflacijo nedodelanih sklepov (predvsem izvirajočih iz parcialnih vidikov) ter zaostrili osebno odgovornost.« kmečkega Prednostna naloga Tržičanov v naslednjih letih bo uresničitev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Odpravljali bodo neproduktivno delo in možna žarišča izgub na vseh področjih ter uveljavljali stalno odgovornost za uporabo družbenih sredstev. Življenjski standard bo rasel skladno z gospodarskim napredkom. Za osebno porabo bodo namenili do 40 odstotkov družbenega proizvoda ter najmanj 22 odstotkov za splošno in skupno porabo, največ do 32 odstotkov ob upoštevanju izpada sredstev solidarnosti. Družbeni proizvod bo rasel s povprečno stopnjo 4,3 odstotka, izvoz osem odstotkov, uvoz največ pet odstotkov in število zaposlenih do en odstotek. Konec osipa prebivalstva Čeprav je tržiška občina tradicionalno industrijska, je zanjo vendarle zelo pomembno tudi kmetijstvo. 4,1 odstotka površine občine, kolikor je je za njive, vrtove in sadovnjake, bo treba kar najbolj intenzivno obdelati. Osnovni razvojni usmeritvi kmetijstva sta poljedelska in živinorejska. Poljedelstvo bo pridelovalo zlasti krmo in povrtnine, živinoreja bo še naprej razvijala govedorejo s poudarkom na mlečni proizvodnji. Za pospeševanje kmetijske proizvodnje bodo Tržičani združevali denar v skladu za intervencije v kmetijstvu. S primerno motivacijo bodo ustavili nadaljnje padanje števila kmečkega prebivalstva, ki se je v zadnjih tridesetih letih osulo za 75 odstotkov. Industrija izvozno usmerjena Industrija,gradbeništvo in proizvodna obrt zajemajo v tržiški občini prek tri četrtine zaposlenih in ustvarjajo prav toliko družbenega proizvoda. Do leta 2000 bodo morali še bolj kot doslej upoštevati nekatere osnovne premike v tehnološko intenzivno in ekonomično proizvodnjo, ki bo tržno konkurenčna tudi na tujem. Za uspešnost take usmeritve gospodarstva so pogoj tehnično izobraženi ljudje, ki s strokovnim znanjem in inovacijami omogočajo najboljšo organizacijo dela, avtomatizacijo proizvodnih procesov in donosno poslovanje. Skupni interesi tržiške industrije narekujejo tudi enoten pristop k programom, ki jih posamezna organizacija ne more izpeljati. Zato bodo po skupno sprejetem termin-skem planu proučili možnost uvedbe enotnega družbeno-informacij-skega sistema, uporabe sekundarnih surovin, razvoja blagovnega terminala, skupne transportne službe, dolgoročni razvoj in možnosti sodelovanja industrije z malim gospodarstvom, možnosti razvijanja drugih programov, raziskave tržišča in združevanje denarja za projekte skupnega pomena. Trgovina in gostinstvo tudi za turizem Dolgoročna usmeritev razvoja trgovine zahteva predvsem izbiro blaga za redno oskrbo prebivalstva v občinskem središču in krajevnih centrih, povečanje ponudbe traj-nejšin dobrih predvsem v Tržiču, Bistrici in Križah, učinkovito in hitro prilagajanje ponudbe maloobmejnim kupcem in turistom. Razvoj gostinstva bo usmerjen zlasti v popestritev ponudbe ob hkratnem dvigu ravni storitev in v zgraditev prenočitvenih zmogljivosti, to je manjšega hotela. Pestrejša ponudba trgovine in gostinstva mora bolj zaustaviti prehodne goste, obnovljene planinske postojanke in skrb za bogato naravno in kulturno dediščino ter pri' mernejše reklamiranje pa privabiti bistveno več izletnikov. Turistična dejavnost bo povezala gostinstvo, trgovino, industrijo, lov in ribolov ter naravne in kulturne dobrine v enoten kompleks ponudbe za domače in tuje goste. Vlaganje predvsem v kakovost dela Na področju družbenih dejavnosti bo poraba omejena. Razvoj bo usmerjen predvsem v večjo strokovnost delavcev-izvajalcev, v hitrejše uvajanje novih tehnologij in komunalne informatike kot sestavnega dela učinkovitosti odločanja. V drugi polovici osemdesetih W bodo novogradnje le izjema (vrtec Palček, prizidek h Grajzerjevi osnovni šoli), sicer pa bo denar namenjen predvsem temelj iternu vzdrževanju in posodobitvi šol. športnih objektov in naprav, kulturnih spomenikov, domov družbenih organizacij v krajevnih skupnostih pa tudi opreme. Za kasneje je med drugim predvidena postavitev kulturnega doma v Tržiču ter športne dvorane. Skupaj 1120 stanovanj Do leta 2000 bodo v tržiški občim zgradili predvidoma 1120 stanovanj. Razmerje med blokovno m individualno gradnjo bo 40 : Blokovna bo usmerjena v Trži . Križe in v Bistrico, individualna Pa v vsa naselja, nekoliko živahneje pa v Križe, Kovor, Sebenje, Podlju' belj in Lom. V komunalnem gospodarstvi bodo do leta 2000 rešili problem«^ ki so se zaradi neprimernega siste ma financiranja in pomanjkanj* denarja za naložbe v komunah objekte in naprave nakopičili v preteklosti. Dogradili bodo sistem primarnega vodovodnega omrežja, vezanega na vir Črni gozd, in s tem zagotovil dovolj pitne vode na območju celot' ne občine. Dogradili bodo začeti kanali^8' cijski sistem in ga priključili rtf centralno čistilno napravo. Hkrati z njo bodo zgradili tudi sekundarno mrežo in priključke. Najprej bodo dogradili odlagali5' če odpadkov v Kovorju in nato o1"' ganizacijsko razširili zbiranje lfl odvoz odpadkov na vso občino. V Križah in Lomu bodo dokonČ*' li razširitev pokopališč in pri obej1 zgradili mrliški vežici. Med Bistr1' co in Kovorjem bodo odprli noV° pokopališče. S telefpnskim omrežjem bodo pokrili celotno občino, tako da D° praviloma po en telefonski apara1 na stanovanjsko enoto. , Z bodočo mestno obvoznico °" križišča pri BPT do Raven bodo j2' ločili promet iz ožjega mestnega jr dra. Zgradili bodo nov odsek ces^ od Bistrice do Brezij pri Tržiču. Nižinske dele Tržiške Bistrice i" Mošenika bodo do leta 2000 dokof>' čno regulirali, na višinskih in dnj' gih hudournikih pa nadaljeval' ureditvena dela. Postavili bodo na' prave za čiščenje odpadnih voda- Ljudje bodo starejši Prebivalstvo tržiške občine bojj dolgoročnem obdobju do leta 200u naraščalo s povprečno letno stop njo en odstotek, od 14.300 v le*u 1985 na 16.700 v letu 2000. Obene"1 se bo spremenila tudi starostna $e stava: povprečna starost 34 let °p popisu leta 1981 bo v letu 2000 d0' segla 37 let. . I .»-ta 2000 bo zaposlenih nek™ prek 8000 Tržičanov. Izobrazbe"* struktura se bo bistveno popravil*' kar je nujno za prehod v višjo kv* liteto dela. torek, 1 o. decembra 1985 KULTURA .5. STRAN @®MiSgS©ISSGLAS Nove knjige Prešernove družbe Naklada, da že dolgo ne takšne Na Prešernov rojstni dan je založba, ki nosi pesnikovo ime, izdaja letošnjo redno letno zbirko. Letos je izšla v skupni nadkladi *« 1 tisoč izvodov, povprečna naklada vseh sedmih knjig, vštet je tudi Prešernov koledar, je 24.428 izvodov. Naklada redne letne 2hirke je bila zadnjič višja pred 19 leti. n ?TeŠernova družba, ki bo januarja ^inodnje leto imela že 20 tisoč čla- . je na dan pesnikovega rojstva razveselila svoje bralce in stalne naočnike s šestimi novimi knjigami in t^ešernovim koledarjem. Izšle so grenko brinje Polone Skrinj ar, Sle-fll Toneta Peršaka, obe deli sta na-|jajenca lanskega natečaja, Miloša J^kelna Zgaga vojvodine Kranjske, »aronov mlajši brat Vitana Mala, iz *etos začetega niza Sto slovenskih je J11"-Ivan Sedej izbral Sto najlepših ^etniških slik, dr. Miha Likar pa 1? v knjigi Ljudje pravijo o zdravju 2bral kopico ljudske modrosti. Polona Škrinjar pri Prešernovi p^žbi izdaja že tretjo knjigo, za £avlo in Črnim človekom še Grenko jnnje, v založbi pa je že njen četrti rokopis. »Grenko brinje je povest o kmetu j«ulreju Brvaču, ki samotan na go-pnjski kmetiji, na ničvredni zemlji, p mu jo vrh vsega spodjeda še re-je ob izidu povedala pisateljica. »I\idi v tem delu moj kmet postane J*Javec, zapusti družino in zemljo, a °staja v sebi razklan, nepotešen, ne-f^cen, ker se v novem svetu nika-*0r ne more vpeti. Izhajam iz doli-ne> kjer živijo polkmetje. Vsa leta že °Pazujem dmžino, ki živi na skopi j*mlii, tej sem tudi namenila Grenil brinje. Pravzaprav ženski, ki je Kot brinov grm, ki živi in vztraja na , Lik Poloninih knjig je delavec-£met v svojem odnosu do zemlje, jnotiv pa, kako preživeti, kako obsta-11 na zemlji. Sledi Toneta Peršaka so tradicionalni roman, v katerem se junak na- meni spremeniti svet, a ta pohod v svet se konča z resignacijo. Delo bralcu prinaša zgodovino, pa ne tisto togo, šolsko, vpeto v poučne klišeje, temveč ono, ki si jo piše posameznik. Z Zgago vojvodine Kranjske Miloša Mikelna dobiva zbirka Prešernove družbe tudi satirično, humoristično delo. Avtor je v knjižici zbral niz humorističnih zapisov, ki jih je več let objavljal na radiu, v Pavlihi in drugje. Oblikuje jih preprost humor in drobec satire, tisto pač, kar privablja množico bralcev. Baronov mlajši brat je najboljše mladinsko delo Vitana Mala, Sicer pa njegova enajsta knjiga. Avtor pravi, da tudi najljubša, ker jo je sam ilustriral. Delo, ki se ukvarja z mladinskim uporništvom, je nastajalo šest let. Iz niza Sto slovenskih je pred bralci letos Sto najbolj znanih umetniških slik avtorja dr. Ivana Sedej a, knjiga, ki je bogato ilustrirana z reprodukcijami. Knjiga je sicer rezultat avtorjevega osebnega izbora, a tudi pregleda slovenske slikarske umetnosti skozi zgodovino. Ljudje pravijo o zdravju dr. Mihe Likarja je poučen, zabaven in tudi strokoven priročnik o zdravju, poln ljudske modrosti. Imenitno ga dopolnjujejo ilustracije Boža Kosa. Sedma knjiga je Prešernov koledar. Letos ima zbirka tudi privlačnejše oblike kot minula leta, saj je bogata celo broširana izdaja, knjige pa so vezane tudi v polusnje. Izdajo zbirke sta letos omogočili Kulturna skupnost Slovenije in Ljubljanska banka. D. Ž. Na Breznici nastopila dva zbora Breznica — V soboto, 23. novem-bra,so imeli v krajevni skupnosti po dolgem času spet kulturno prireditev. Nastopil je domači pevski zbor, kot gost pa mešani pevski zbor iz Vuzenice. Zapela sta narodne, umetne in partizanske pesmi. Domači zbor vodi Majda Eržen, vuzeniškega Dana Poberžnik. Vsak zbor se je predstavil z devetimi pesmimi, na koncu sta skupaj zapela še dve. Njun spored se je dopolnjeval, slišali smo narodne pesmi od tržaških do prekmurskih. Občinstvo je dokaj dobro napolnilo dvorano, kar kaže, da si krajani želijo kulturnih prireditev. MF Cerkljanski pevci v Planini pri Rakeku Cerklje — Moški pevski zbor Davorin Jenko iz Cerkelj pod vodstvom Jožeta Močnika je pred dnevi gostoval v Planini pri Rakeku. Prvi del koncerta je bil posvečen pesmim skladatelja Davorina Jenka in pesmim iz svetovne zborovske ustvarjalnosti. V drugem delu koncerta pa so zapeli pesmi slovenske romantike in slovenske ljudske pesmi. S tamkajšnjim pevskim zborom so se dogovorili o sodelovanju. Cerkljanski zbor bo imel še nekaj podobnih koncertov po Sloveniji, pripravlja pa se že na tekmovanje slovenskih pevskih zborov, ki bo aprila prihodnje leto v Mariboru. J. Kuhar Slovenski koledar , ^ovenska izseljenska matica v gM°|iani je pred dnevi izdala 33. le-koledarja za Slovence po svetu. amenjen je torej slovenskemu ži-34 na tujem, nič manj pa ni zani-lv za domačo javnost, saj ob sploš-ern vsebinskem delu objavlja tudi ziskovalna dela iz zgodovine slo-r ^skega in v tem pogledu je edina ^na slovenska publikacija, slovenski koledar je zelo primer-^ j. novoletno darilo, če imate sorod-Vkr -na tu3em- VelJa 800 dinarjev, let i no S P°stnin0 z navadno pošto, sebe^° po^tnino Je treDa plačati po- ^reletimo na kratko vsebino. Uvo-Hip1^ Je °t>j avljen govor Dušana Ši-u »oja na majski proslavi 40-letnice j anovitve Prve slovenske vlade. Ujnez Stanovnik piše o naših breme-§t Vplačevanja tujih dolgov, Tomo 200n 0 razvoJu Ljubljane do leta Svuy, dr. Dušan Nečak o koncu druge vj.etoyne vojne na naših tleh, obja-jen je g0vor Cirila Zlobca na letoš-J tti kongresu Zveze pisateljev Ju-pjr^vije, Mihael Glavan piše o za-v0r^ini °tona Župančiča, Jože Ja-Ža T k 0 šuristoletnici smrti Primo-irubarja, France Vurnik o prete- kli slovenski gledališki sezoni, Juli-jan Strajnar o pritrkavanju — slovenski ljudski glasbeni umetnosti, Marija Makarovič o medsebojni pomoči na vasi ob poglavitnih življenjskih mejnikih, Jožko Savli o denarju na Slovenskem, Evgen Bergant o smučanju, najpopularnejšem športu na Slovenskem. Ponatisnjen je nekoliko skrajšani uvod dr. Antona Trstenjaka k raziskavi dveh zamejskih raziskovalcev, Emidija Susiča in Danila Sedmaka, o tihi asimilaciji, izšla pa je pri Založništvu tržaškega tiska. Koledar vsebuje tudi literarni del in gradivo o življenju Slovencev po svetu. Opremljen je z barvnimi in čr-nobelimi fotografijami, tudi oprema je lična. Posebej velja omeniti fotografski vložek Janeza Zrneca o Beli krajini. Domiselno je opremljen tudi koledar sam, ki je seveda na začetku. Vsak mesec predlaga pravo, domačo jed: mlince, krhke flancate, burkaše, pečene postrvi, ženitovanj-ski kolač, domač koruzni kruh, jajčni hren, mavželjne, kašnati zavitek, krompir v oblicah, kokošjo obaro s krompirjem in pehtranovo potico. MV Razstavi v Iskri Železniki — V počastitev dneva republike so pripravili kulturniki Iskre iz Železnikov v tovarniških prostorih dve razstavi. Na prvi se predstavljajo likovniki Rafko Primožič, Snežna Thaler, Lojze Tarfila, Matevž Jensterle in Vladimir Polajnar ter fotograf Franc Rant. Drugo razstavo pa so pripravili člani foto skupine Iskre Železniki, (jk) — Foto: F. Perdan ^ože Eržen razstavlja v Ljubljanski banki v Kranju Vrenje barv Jože Eržen je po svoji osnovni akademski izobrazbi kipar, ki se azen kiparskemu delu v zadnjih letih zavzeto posveča tudi slikarstvu. Zgodnejša slikarska dela Jožeta Eržena nosijo v sebi še veliko ki-j\arske dediščine. Liki, ki nastajajo na dvodimenzionalni ploskvi, so Plastično občuteni, bolj tonsko kot koloristično obravnavani, kompozi-l3a je trdna, v sebi zaključena in ne sili prek roba slike v prostor. » Polagoma se slikarjev barvni svet obogati: poteze čopiča postajajo °lj in bolj sproščene, kompozicija se rahlja, motiv v sliki išče stik z °k°ljem. Jože Eržen se v svojih oblikovnih prvencih pogosto omejuje na roge likovne tvorbe, vendar obdobje slikarjevih bolj ali manj ab-raktnih form kmalu nasledijo tihožitja, portreti in še posebej kraji-Med zadnjimi slikarja močno privlačijo obmorski motivi, kjer se Jegov kolorit bogati z intenzivno modrimi toni morja, z zelenimi pa-°vi mediteranskega rastlinstva in belimi ploskvami kamnitih tal. tPv Zgodnje marine in drugi krajinski motivi Jožeta Eržena so v presni večini realistično- zasnovani, čeprav se slikar ne ogiblje določe-oblikovnih stilizacij. Prav to preoblikovanje naravnih oblik omogo-z kasneje prevlado barve v sliki v tolikšni meri, da motiv nemalokrat ^sUbi svojo razpoznavnost in se spremeni v živo vrvenje barvnih plo-^ -^v in lis. Vendar pod plazom barv še vedno čutimo krajinski motivni l et. ki se mu Jože Eržen ne more in ne želi odpovedati. To hotenje do-zaznamo pri slikarjevi zadnji skupini slik, ko se iz silovitega vre-|3a barv še vedno jasno kažejo poteze figur, obrisi krajine in predme-Vqv v njej. Zdi se, kot bi slikar svojo povsem konkretno, jasno predsta-^ slikarskega objekta le blažil s prelivi barv in njegovo trdno obris-s* mehčal s pisano mrežo lis in linij. Cene Avguštin Tušek v Cankarjevem domu Kot likovno delo meseca je bila novembra v Cankarjevem domu v Ljubljani razstavljena slika Triptih 1985, delo akademskega slikarja Vinka Tuška iz Kranja Pisan kulturni večer Brezje —- Kulturno društvo Brezje je 30. novembra pripravilo kulturno prireditev, v kateri je sodelovalo 29 nastopajočih. Sestavljena je bila iz treh delov, v prvem so nastopili posamezniki, v drugem delu so pripravili kviz, v tretjem je nastopila domača dramska skupina. V prvem delu so nastopili Slavko Antolič, Martin Praprotnik, Tomaž Toman, Francka Ferlič, Anica Janša, Tončka Ma-rolt, Stanko Kunej, Alenka Zor, Rudi Praprotnik in Franc Golter. Igrali so na harmoniko, brali lastne pesmi in Minatttije pesmi, predstavili so se z diapozitivi, na razstavi slik pa se je predstavil Jože Pristavec. V drugem delu so pripravili kviz na temo »Ali poznaš Brezje«. Pomerili so se Angelca Branilovič, Valerija Katrašnik, Cvetka Potočnik, Aleš Čebavs, Blaž Praprotnik in Brane Vovk, člani osnovne organizacije ZSMS Brezje. V tretjem delu pa se je domača dramska skupina v sestavi Dušan Kocjan-čič, Marica, Kocjančič, Alenka Ple-melj, Helena Cotelj, Fanika Blatnik predstavila s komedijo Mali oglasi domačega avtorja Vladimirja Prim-ca. V dvorani se je zbralo 240 poslu-. šalcev, prireditev je povezoval Slavko Knafelj. Prireditev so podprli Al-mira Radovljica, Špecerija Bled, krajevna skupnost Brezje in Vilijem Klanšek. S. F. Zbirka knjig v prihodnejm letu Prihodnje leto bo v redni zbirki Prešernove družbe izšlo pet knjig. Nagrajeni roman je knjiga Tudi jaz vidim Luja Šproharja. Mladi pisatelj z njim vsebinsko nadaljuje svoj prvenec Proti življenju za zaveso, o mladem oslepelem fantu, ki se kljub invalidnosti pogumno prebija skozi življenje. Romana sta osebni izpovedi, saj je pisatelj tudi sam slep. Kratka proza pod naslovom Zgodilo se je je pisatelja Antona Ingoliča je knjižni dar založbe pisateljevi osemdesetletnici. Mladim bralcem bodo prihodnje leto ponudili veder in poučen mladinski potopis Mirni Malenškove Počitnice v Bavangi. Iz niza Sto slovenskih bodo prihodnjič predstavili Travniške rastline na Slovenskem avtorjev Andreja Seliškarja in Toneta Wraberja. V priročniku Vladimira Utviča Velike in male bolezni človeštva pa so prikazane skoraj vse najpogostejše bolezni, ki jih je v stoletjih in tisočletjih zabeležilo medicinsko, pisateljsko ali zgodovinarjevo pero. Zbirko bo povezal v celoto Prešernov koledar. Ob izbrani sliki Triptih Vinka Tuška za delo meseca moram zaradi lažjega razumevanja odločitve poseči nekoliko nazaj. Pred približno dvajsetimi leti je Vinko Tušek v svojih zgodnjih grafikah obdeloval »urbanizirani prostor naselij«. Spopadanje s prostorom je potekalo takrat na ravnini grafičnega lista, kar je bilo slikarju premalo in je prešel na obdelavo objektov oziroma na posli-kavanje oblih in zapleteno skon-struiranih objektov. Iz tega je povzel zaključek, da je resnično celostno delo možno le v urejanju ambienta. Prostornina škatle, sobe ali galerije mu pomeni nadomestilo slike in hkrati sliko samo. Prvo takšno ambi-entalno ureditev prostora je naredil leta 1970 v Moderni galeriji (Neo-konstruktivisti: Hrvatcki, Čadež, La-pajne, Tihec, Tršar, Tušek). Letos je v galeriji na gradu v Škof j i Loki (delno spremenjeno pa na Jesenicah) postavil razstavo, ki smo jo poimenovali Sprehod skozi sliko. Za ureditev velikega galerijskega prostora je uporabil množico likovnih del nepravilnih oblik, ki so bila kot delci neke slike, kot zapisi idej, kot fragmenti; obešeni v prostor galerije so ustvarjali celoto, ambient, likovno delo, skozi katerega se je obiskovalec-gle-dalec — lahko sprehajal, gledal, kombiniral poglede in soustvarjal. Bilo je, kakor da obstoji nedoumljiv poseg, ki usklajuje neskladne elemente in omogoča, da ostanejo skupaj v celoti. Zdaj je Vinko Tušek vse to strnil v eno samo sliko. V Triptihu je vse pridobljene izkušnje združil v eni sami sliki, ki je kot produkt, dokončen vsaj za sedaj, ki je kot rezultat razmišljajočega duha. Če likovno delo ponižamo samo na opis, ga oropamo vsega tistega, kar je podlaga za razumevanje njegove resnosti. Klee je nekje zapisal, da se: ».. .oko pase po tej površini slike in kakšnim potom, ki so zastavljena v delu, sledi?« Če prav pomislimo, še nikoli ni bila definicija »branja slike« točnejša: Tuškova slika se predstavlja kot nasledek vseh naših spominov na oddaljene primere, ki nam jih ponuja,na primer, stara rokopisna knjiga ali krilni gotski oltar ali slikano okno v gotski katedrali ali in tudi kot nasledek vseh znakov, ki so bili nekoč vtkani v kulturo Mayev. Tuškova slika Triptih nas res spominja na vse to, naša zaznava je sprva takšna, vsaj ko prvič z očmi zajamemo celotno podobo. Navadno beremo od leve proti desni. Vinko Tušek nam vsili branje od zgoraj navzdol: krili triptiha sta zasnovani iz po treh likovnih elementov, ki jih slikar v srednjem polju sestavlja v strukturo in ritem ter oboje nato obvladuje vso celino. Vsakemu delu je podarjena lastna vizualna vrednost in celotna podoba jo sprejema od posamičnih detajlov. In vsak del te celote bi bil že zopet lahko organizem za sebe. Slikar je zbral na eni sliki zbirko pogledov »na zadevo«, kot pravi sam, kajti slika je zgrajena iz elementov, gostot, barv in črnin, igračkasto fantazijskih ovinkov znotraj neke scenografije. To je sestav zaokroženih linij, poševnin in vertikal, horizontalnih delitev, moduliranih z orientacijo, debelino in gostoto barvnih potez, to je kompleksen sistem, ki dopušča slikarju izpovedati čisto slikarski stavek, ne samo besede. V njem je veliko vplivov postmoderne umetnosti, toda Tušek s tem ni degradiral osnovne ideje, ki jo to likovno delo vsebuje. Vsebina usmerja-jočega in osvobajajo dinamizma, ki v sebi zbira zemeljsko silo in je poudarjeno tudi z vertikalami celotne podobe, je hkrati tudi umirjeno uravnotežena z zastrto ekspresijo. Andrej Pavlovec r V Radovljici razstavlja Hans Kracker Barvne impresije Akvarelno slikarstvo avstrijskega slikarja Hansa Krackerja, ki v okviru kulturnega sodelovanja med koroškimi in gorenjskimi likovniki gostuje v hotelu Grajski dvor v Radovljici, pomeni zanimivo informacijo o stanju in rasti ljubiteljskega likovnega snovanja onstran Karavank. Slikar se predstavlja s 15 akvareli, v glavnem pejsaži, v katerih spoznavamo krajinske lepote Koroške, Štajerske, Italije pa tudi naše jadranske obale (Biograd na moru, Komati, Krka pri Šibeniku) in še posebej Slovenije (Bohinjsko jezero, Rateče itd.) Bera akvarelov Hansa Krackerja je rezultat slikarjevih dolgoletnih prizadevanj. Slikar je začel slikati že pri 15 letih in si je z vztrajnim delom in z udeležbo na številnih likovnih predstavitvah doma in v tujini pridobil ugledno mesto med sodobnimi avtrijskimi ljubiteljskimi slikarji. V resnici akvareli Hansa Krackerja po svoji kvaliteti prav nič ne zaostajajo za podobnimi deli poklicnih slikarjev. Slikarstvo Hansa Krackerja se po svoji osnovni stilni usmerjenosti še giblje v mejah realizma, toda slikarjeva izrazna moč tiči predvsem v barvi, ki jo vehementno, kar na impresionističen način nanaša na papir in z njo nemalokrat doseže prav presenetljive razploženjske učinke. Poteze njegovega čopiča ne poznajo ostrih obrisnih linij, barve prehajajo ena v drugo in tako ustvarjajo barvno preprogo najrazličnejših krajinskih oblik. Uglašenost oblik, topla barvno vzdušje in široka skala razpoloženj, ki se skriva v avtorjevih delih, so glavne odlike slikarstva Hansa Krackerja. Cene Avguštin GrLAS 6. STRAN REPORTAŽA TOREK, 10. DECEMBRA_1?85 Dvajsetletnica KŽK-jevega tozda MESOIZDELKI Večstoletna tradicija klavništva in predelave mesa v Škofji Loki Zgodovinski viri navajajo, da je bila že pred sedemsto leti v Škof j i Loki dobro razvita mesarska obrt. Urbarja iz leta 1291 in 1318 omenjata, da so mesnice stale pri grajskih vratih na obzidju s selške strani. Tri stoletja kasneje, natančneje 1649. leta, je bilo v mestu že sedem mesnic. Le' i 1903 so postavili večjo klavnico in po končani drugi svetovni vojni še večji predelovalni obrat. Pozneje sta v mestu delovali dve mesarski podjetji, ki sta se združili 1958. leta; že tedaj pa so loški mesarji izvažali svoje izdelke v Trst in Avstrijo. Po različnih reorganizacijah so pred dvajsetimi leti vse klavniško-predelovalne zmogljivosti združili in ustanovili podjetje Mesoizdelki, kateremu so se kasneje pridružili še Prehrana iz Cerknega, Mesarsko podjetje Tržič in Mesarija Stična. Vse do leta 1974 so bili Mesoizdelki pod okriljem Kmetijskega gospodarstva Škofja Loka, od leta 1982 pa so v sestavi Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske, kjer so se najprej ukvarjali le s predelavo mesa, od predlani oziroma lani pa tudi s prodajo mesa in mesnih izdelkov. Največji preskrbovalec Gorenjske z mesom in mesnimi izdelki Mesoizdelki so danes največji preskrbovalec Gorenjske z mesom in z mesnimi izdelki, med največjimi na ljubljanskem območju in zelo pomembni tudi pri oskrbi prebivalstva na Dolenjskem in Primorskem. Lani so dali na tržišče 2300 ton izdelkov, letos načrtujejo, da jih bodo še 200 ton več. Nekaj več kot polovico izdelkov naredijo v škofjeloškem obratu, približno tretjino v Kranju in ostalo v Stični. Poslovno so organizirani v pet delovnih enot: — Klavnica Škofja Loka je osrednja gorenjska klavnica za zakol prašičev in govedi. V njej lahko na leto zakoljejo 20 tisoč prašičev in 12 tisoč glav goveje živine. — Klavnica Tržič je kot prva v Jugoslaviji začela s strojnim odiranjem prašičev. Njene zmogljivosti so 30 tisoč prašičev na leto. — Predelava Škofja Loka se je osredotočila na proizvodnjo barje-nih, poltrajnih in suhomesnatih izdelkov. V tem obratu lahko na leto naredijo 2200 ton izdelkov. — Predalava Kranj bo z ukinitvijo obrata v Škofji Loki postala osrednji predelovalni obrat v te- meljni organizaciji. Danes so njene zmogljivosti 1200 ton izdelkov na leto, po obnovi in posodobitvi pa 2700 ton. V Kranju je tudi glavno skladišče s pakirnico za klasično in vakuumsko zavijanje mesa. — Predelava Stična se je opredelila za proizvodnjo trajnih mesnih izdelkov. Na leto lahko naredi 400 ton izdelkov. Dvainsedemdeset mesnic in trgovin v štirinajstih slovenskih občinah Mesoizdelki imajo široko razpredeno prodajno mrežo. Največ mesnic in delikatesnih trgovin imajo na Gorenjskem in na ljubljanskem območju, razen tega še dve na Dolenjskem in tri na Primorskem. Skupna prodajna površina dosega 3296 kvadratnih metrov. V vseh mesnicah in delikatesah prodajajo lastne izdelke ter meso, poleg tega pa tudi trgovsko blago drugih proizvajalcev — predvsem v krajih, kjer so njihove mesnice edine prodajalne. V kranjski občini imajo devetnajst mesnic in delikatesnih trgovin — v mestu, predmestju in tudi na precej oddaljenem Jezerskem, v tržiški občini šest — v mestu, Križah in Bistrici, v škofjeloški občini, kjer je tudi sedež temeljne organizacije, devet — v mestu, predmestnih naseljih ter v vaseh Selške in Poljanske doline, v radovljiški ob- Za usklajen razvoj v sozdu Delavci KŽK-jeve temeljne organizacije Mesoizdelki so se odločili za združitev v sozd Mercator-KIT, ker so spoznali, da bodo v organizaciji, ki ima močno razvito prodajno mrežo, lažje prodajali svoje izdelke tudi na območja, kamor doslej še niso prodrli; obenem pa so opozorili, da bo le usklajen razvoj na področju klavništva in predelave mesa dal ugodne rezultate. čini štiri, na Jesenicah eno, v Ljubljani 21, od tega štiri v občini Center, sedem v Šiški in deset na Viču, dve v grosupeljski občini — eno v mestu in drugo v Stični, po eno v Novi Gorici, Tolminu, Idriji in Sežani. Mesoizdelki so nekdaj imeli še širšo razpredeno prodajno mrežo (90 mesnic in trgovin), vendar so jo morali zaradi prevelikih prevoznih izdatkov skrčiti. Zaprli so več poslovalnic v bolj oddaljenih krajih (predvsem v Istri); nekaj mesnic, ki poslujejo na robu gospodarnosti, pa bodo ukinili tudi v naslednjem petletnem obdobju ali bodo le skrajšali njihov prodajni čas. Načrtno se bodo lotili posodabljanja mesnic in vzgoje dobrih mesarjev-sekačev, ki bodo znali prisluhniti željam strank. Predvidevajo, da bodo z združitvijo predelave in trgovine lahko več vlagali v posodobitev poslovalnic ter v izboljšanje in obogatitev ponudbe. Medalje — priznanja za kakovost Čeprav imajo v Mesoizdelkih že dokaj zastarelo opremo, njihovi izdelki na raznovrstnih razstavah redno dobivajo priznanja za kakovost. Za to so zaslužni vsi, od delavcev, ki delajo pri izkoščevanju, mešanju, polnjenju in toplotni obdelavi do tehnologa Antona Muleja, ki v vseh treh obratih skrbi za uvajanje novih izdelkov. V zadnjem času je ob njegovem strokovnem vodenju in s sodelovanjem vseh delavcev v predelovalnih obratih nastalo nekaj novih izdelkov, ki so na ocenjevalnih razstavah dobili priznanja, dobro pa so jih sprejeli tudi kupci. Med nagrajenimi izdelki je pogosto loški čebriček. Odlikuje ce po domiselni embalaži, saj kupec poleg kakovostnega izdelka dobi še zanimiv čebriček, ki vse bolj postaja značilen turistični spominek. Že vrsto let dobiva najvišja priznanja gorenjska zaseka. Na zadnjem ocenjevanju v Gornji Radgoni so Mesoizdelki prejeli kar pet medalj: zlato za stisko salamo, srebrno za domiselno pakirano suho klobaso v zaseki, imenovano zase-basa, ter tri bronaste: za gorenjsko zaseko, za vikend klobaso s sojo in suho domačo klobaso. Med izdelki, ki so pogosto nagrajeni z medaljami za kakovost, so tudi delikatesni želodec, pečeni pariški mesni sir, pre-kajena gnjat v mreži, suha domača salama ... Kupci veliko povprašu- Do govedi in prašičev s sovlaganji in kooperacijo V Mesoizdelkih so si s sovlaganji zagotovili na leto 15 tisoč prašičev iz Kočevja vse do leta 1996, iz Stične sedem tisoč do leta 2001, iz Pitomače devet tisoč do 1996. leta in iz PIK Gare-špica pet tisoč do leta 1995 ter razen tega na podlagi dolgoletnega dobrega sodelovanja še 20 tisoč prašičev iz Bjelovarja in Osijeka ter pet tisoč iz lastne kooperacije. Tričetrt govedi dobijo v gorenjskih kmetijskih zadrugah in v lastni kooperaciji, ostalo pa na ljubljanskem območju, na Dolenjskem in malenkost tudi zunaj Slovenije. Kooperacijo so razvili po vsej Gorenjski, v okolici Ljubljane in na Dolenjskem. Besede direktorja tozda Mira Duiča — »želimo še okrepiti zaupanje do kmetov in kupcev naših izdelkov« — dovolj nazorno pokažejo njihovo usmeritev in poslovno politiko: ni redne oskrbe in kakovostnih izdelkov brez redne dobave govedi in prašičev. Delitev dela V Mesoizdelkih so v preteklih letih zaradi boljše organizacije dela, večje izkoriščenosti naprav in izboljšanja higienskih in delovnih razmer izvedli delitev dela. V Tržiču so opustili klanje govedi in predelavo ter se osredotočili le na klanje prašičev. V Stični in Kranju so ukinili klanje živine, v Škofji Loki pa pakirnico ter skladišče izdelkov in trgovskega blaga. jejo tudi po slovenski klobasi, po krvavicah in pečenicah in drugih izdelkih iz bogate ponudbe škfoje-loških Mesoizdelkov. Medalje, priznanja in pohvale kupcev kažejo, da v tej temeljni organizaciji namenjajo kakovosti veliko pozornosti. Priznajo, da pride včasih tudi do napak in pomanjkljivosti, vendar se trudijo, da bi bilo teh čimmanj. Po posodobitvi predelovalnega obrata v Kranju se bo kakovost izdelkov še povečala. Brez vlaganj ne bo napredka V Mesoizdelkih se dobro zavedajo, da brez vlaganj v klavnice, rnes-nopredelovalne obrate, mesnico-delikatesne trgovine in v druge oD~ jekte ne bo napredka. V tržiški klavnici nameravajo posodobiti tehnološki postopek pri hlajenju mesa. V Kranju želijo čimprej kon-čati prenovo predelovalnega obrata in tjakaj preseliti predelavo ll Škofje Loke. Loško klavnico bi nrO' rali obnoviti in ji zagotoviti izvozno dovoljenje. V dolgoročni načrt do leta 2000 so zapisali, da bodo P°; spešeno obnavljali in posodabljaj! opremo; radi pa bi tudi uresničil1 že dolgoletno željo loških mesarjev in zgradili sodoben, osrednji gorenjski mesno-predelovalni obrat. Najpomembnejša naložba v naslednjem petletnem obdobju bo iz; gradnja hladilnice na Trati pr! Škofji Loki. V temeljni organizacij! se prizadevajo, da bi začeli graditi spomladi in da bi gradnjo naslednje leto tudi dokončali. Zmogljivost hladilnice bo v prvi fazi 1500 ton, s poznejšo dograditvijo pa se bo p0' večala za nadaljnjih 1500 ton. RAST IN RAZVOJ tozda in njegovih predhodnikov v zadnjih 25 letih leto 1960 1970 1975 1980 1984 1985 meso (v tonah) 2450 3500 6200 5920 5500 5794 izdelki (v tonah) 1220 1700 1800 2250 2300 2500 MEDALJE ZA KAKOVOST v zadnjih letih leto zlata srebrna bronasta 1979 delikatesni želodec loški čebriček prekajena gnjat vikend klobasa 1981 gorenjska zaseka vikend klobasa stiska salama loški čebriček 1984 gorenjska zaseka gorenjska zaseka pečen mesni sir loški čebriček vikend klobasa suha domača 1985 gorenjska zaseka zase-basa vikend s sojo stiska salama gorenjska zaseka !?REK, 10. DECEMBRA 1905 KRONIKA Nov film o plezalni tehniki Kranju so prvič prikazali novo delo Zastava filma o osnovah Plr*istične tehnike — Razen za pouk pripadnikov armade bo ^njeno širšemu občinstvu — Zadovoljni ustvarialci filma .7. STRAN @@®HKi^©3SIIGLAS i„?rani — Sredi minulega petka se Jv feograjski Zastava film predstavil kranjskem kinu Center z novim j^lom o osnovah alpinistične tehniki ln Plezalski opremi. Polurni izo- ^zevalni film si je razen predstav- Kov ustvarjalca, pripadnikov enote /Oiade, ki nadaljuje tradicije Pre-sk^?°Ve Drigade> Pa gorenjskih gor- *ltl reševalcev ogledalo več delav-Q,v upravnih služb za ljudsko °rambo in štabov teritorialne. ».r&mbe, rezervnih vojaških stare-ci? ter članov planinskih organiza- armadi so dolgo razmišljali, kot .Pojasnil zbranim na premieri fil-Pol S.^rešina Špiro Nikovič, kako za-2a i Vzel med učnimi pripomočki 0 ,alPinistični pouk. Davno zamisel ga] U s tega Podr°oJa jim je poraa- 1 n.1 uresničiti splošen napredek alpi-I 2ina pri nas, razvoj tehnične opre-al^.ln zlasti tesen stik z gorenjskimi Puiisti in reševalci. Ob sodelova-L1U z nJimi so starešine planinske Aovf- armade pripravili scenarij za ' % 0 alPinizrnu> ki naJ d1 Dl1 še l nii?rabneJši od uspešnega filma Pla-I na kliče. ^ komaj dveh mesecih so posneli ydne kadre o letni in zimski alpi- (Jučru tehniki. Filmska ekipa je na Uloidni trak ujela privlačnosti te- k sPorta in tudi obrambne veščine v obenem pričarala človekovo po-Zanost z naravo. Pri tem so ji z vso *zadevnostjo sledili plezalci iz vrst 0ft! koristen učni pripomoček v ni???1- Ponudili ga bodo tudi pla-- dfu • m organizacijam, šolam in } spG^lm ustanovam, zato naj bi pri- > krr!^1 k Popularizaciji alpinizma ši- > ltna P° djmovini in povečanju zani-i th«nja za izdelavo alpinistične opre-[ ie Pri nas. ljenja o filmu premieri v kinu Center je vod-W° Planinske enote pripravilo v ^l^kem planinskem društvu dru-,^n° srečanje za goste. Med njimi jc 0 Poiskali več sogovornikov, ki so g11* novi film. sod , šlna Slobodan Lončar, ki je $ne6 od snovanja scenarija do ^L^^ja na terenu, je med drugim L Valil film kot celoten prikaz stro-Nh/*1, tennicnin ln psihofizičnih Ob emov alpinizma, v katerem je ^Predstavitvi najsodobnejše opre-j)l Poudarjeno vprašanje varovanja palcev. Kranj skogorec Matjaž W • ar' ki Je že slekel vojaško su-l^p je ohranil čas snemanja filma ^nna3Prijetnejše doživetje med slute iem v°jaškega roka; zadovoljen *na lanko s svojim alpinističnim ^ei^lfm Prispeval k nastanku po-žov t ga filma za plezalstvo. Nje-lk *i?Variš iz naveze, Trajče Aleksov kl še nl odšel dornov' Pa Je 5ju Pal, da si je kot alpinist zelo želel ^7^-i vojaški rok v planinski enoti; ^ si je toliko bolj prizadeval tudi te ^s.Pešno snemanje, med katerim HijPridobil nove prijatelje iz Slove- ser m.° filmu Je povedal njegov režija ^ilorad Berič: »Zastava film je J^l po vojni niz filmov o planin-vJJ enotah armade, vendar jih je a nastala blizu naselij. Prvič Se podali v gore s kamero pri n0!?aniu filma Planina kliče. Za n nlm so bile potrebne še temelji - tejše priprave, saj smo morali izbrati tehniko in ekipo za delo v težavnih vremenskih razmerah in nadmorski višini do 2500 metrov. V ilustracijo naj povem, da smo vsak dan pešačili od dve do štiri ure, med 60 dnevi na terenu pa jih je bilo manj kot polovica primernih za snemanje. Kljub težavam smo dobro opravili svojo nalogo. Naš strokovni kolegij in naročnik sta ocenila, da je film o planinskih enotah doslej najboljši. Pripravili bomo tudi krajšo, manj strokovno verzijo, s katero se bomo predstavili na raznih festivalih dokumentarnega filma.« In še mnenje enega glavnih »igralcev«, starešine Maria Vukušiča: »Končno je prišel čas, da planinci tudi v filmu pokažemo svoje sposobnosti! Več prizorov je nastalo v težavnih okoliščinah, vendar pa so vojaki vzljubili planine in se usposobili za svoje naloge, tudi za reševanje v gorah. Končni uspeh gotovo ne bi bil tak brez pravega planinskega tovarištva. Film bo veliko pomagal, da bomo mlade naučili gibanja v gorskem svetu, predvsem pa, da bodo to počeli varno.« Stojan Saje Režiser Milorad Berič: »Snemanje v gorah je bilo zahtevno!« Starešina Mario Vukušič: »Vojaki so kljub težavam vzljubili planine.« Foto: S, Saje UMRL POD JOMOBILOM te r"ani — V petek, 6. decembra, se W^aj pred deseto ponoči blizu to-We Zvezda v Kranju zgodila pro-na nesreča, ki je terjala življenje ty S Vladimira Pretnarja, starega ^ca 12 Kranja. Povozila ga je voz-Mat-.°Seonega avtomobila, 45-letna b Ribnikar z Mlake, ki je vozi-?avski cesti proti Ljubljanski. 1111 Pešca, ki je prišel po sredi ce-Ha^ni opazila, zadela ga je in zbila, Hj0 Pa zapeljala nanj in ga s predeči premo vlekla še nekaj metrov. Viavtom Je hudo ranJeni pešec S SODIŠČA Izginil v noč s 50 milijoni Ker denar ni bil zaklenjen, Sebastian Hipplit ni imel ravno težkega dela, ko je v nahrbtniku odnesel okoli 50 milijonov starih dinarjev, last Planinskega društva Jezersko Kranj — Na dve leti zapora je bil pred Temeljnim sodiščem v Kranju obsojen 38-letni Sebastian Hippolit iz Altenmarka, ker je konec septembra letos v Češki koči vzel skoraj 500.000 din in nekaj deviz. Hippolit, avstrijski državljan, je nekaj dni pred tem dogodkom prišel kupovat minerale v našo državo. Ustavil se je na Jezerskem in prišel tudi na Spodnje Ravni nad Jezerskim, v Češko kočo. Tu je prenočil in zjutraj odšel, vendar pa se je še istega večera vrnil in brez vednosti oskrbnika prespal. Sredi noči se je odpravil v spodnje prostore in začel iskati denar. Našel ga je v treh predalih, ki niso bili zaklenjeni: 494.562 din, 2171 avstrijskih šilingov in 70 nemških mark. Denar je stlačil v nahrbtnik in potem, ko so v koči odkrili tatvino, sredi noči zbežal proti dolini. Oskrbnik je namreč sredi noči ugotovil, da so vsa vrata odprta, prav tako predali, kjer je hranil denar. Zbudil je vse planince, ki so spali v koči, da so pomagali iskati, in v sobi naletel tudi na Hippolita, ki se tega večera ni prijavil za spanje. Po premieri filma o alpinistični tehniki je planinska enota armade pripravila srečanje za ustvarjalce in uporabnike novega filma Previdnost naj se tudi obrestuje Z novim letom bodo previdni vozniki imeli več popusta k zavarovalni premiji, slabim pa se bo zvišalo doplačilo k premiji — Brez vozniškega dovoljenja ne kaže tvegati nezgode, saj zavarovalnica ne bo povrnila škode (za zavarovan avtomobil) Kaže, da bodo naše zavarovalnice bolj kot doslej upoštevale previdne voznike, ki vsako leto zavarujejo svoje vozilo, po drugi strani pa bodo bolj kot doslej prikrajšani vozniki, ki večkrat povzroče prometne nezgode. Doslej si je voznik, ki v enem letu ni povzročil prometne nezgode, pri zavarovanju pridobil pravico do 10 odstotkov popusta pri zavarovalni premiji. Vendar pa je seštevek teh popustov lahko dosegel največ 40 odstotkov, saj se v naslednjih letih brez prometnih nezgod premija ni mogla več zniževati. Po novem naj bi v prihodnjem letu voznik po petih letih plačevanja premije imel 50 odstotkov popusta pri zavarovanju. Enako velja tudi za delovne organizacije, ki z eno premijo zavarujejo najmanj šest vozil; vendar pa se jim največji bonus upošteva že po treh letih, če seveda v tem času ni nihče povzročil prometne nezgode. Previdni vozniki bodo z dodatno zmanjšano premijo pridobili; drugače pa bo s »slabimi« vozniki. Doplačilo k temeljni premiji se bo povečalo za vse, ki v enem letu povzroče več nesreč. Za dve povzročeni nesreči je bilo doslej doplačilo 40 odstotkov, po novem pa bo 50 odstotkov. Ce kdo s svojim avtom v enem letu povzroči tri nesreče, bo namesto dosedanjih 70 doplačal kar 80 odstotkov temeljne premije. Pri štirih nesrečah je bilo doslej doplačilo še enkrat večje kot sama premija, po novem pa bo doplačilo za 20 odstotkov višje kot sama premija. Pri petih nesrečah je bilo doslej doplačilo 150 odstotkov, poslej pa se obeta 200-odstotno povečanje. Tak način obračunavanja popusta k premiji oziroma doplačila k premiji je Zavarovalnica Triglav predlagala tudi drugim zavarovalnicam, veljal pa bo od 1. januarja dalje. Po novem se obetajo še nekatere spremembe v avtomobilskem zavarovanju. Razširilo se bo namreč jamstvo za vse države podpisnice mednarodne pogodbe o zeleni in modri karti. Za nekatere države (na primer na Bližnjem in Srednjem Vzhodu) je bilo treba zaradi dodatnega rizika doslej plačavati dodatne premije, po novem letu pa nič več. Splačalo se bo potruditi in plačati zavarovalnino v predpisanem roku. To velja za sklenjeno permanentno zavarovanje. Če ga ne bomo podaljšali v mesecu dni, ne bo naše vozilo le nezavarovano, pač pa bo zavarovalnica ob obnovitvi zavarovanja zahtevala plačilo premije, ki bo veljala na dan vplačila. Višina premije se bo namreč vsake tri mesece spreminjala glede na cene avtomobilov. Prav je, da si vozniki, ki sedejo za volan svojega, sicer zavarovanega avtomobila, zapomnijo še eno novost. Če bi namreč vozili brez vozniškega dovoljenja (začasno odvzeto) in bi pri tem povzročili nezgodo, jim zavarovalnica ne bo povrnila škode. Ko se je Sebastian Hippolit zagovarjal pred sodiščem, je sicer dejal, da ni imel namena vzeti denarja in tudi ni vedel, da se je v njegovem nahrbtniku znašlo več kot 50 starih milijonov. Vendar pa takemu zagovoru sodišče ni moglo verjeti, saj je bila očitno že sama količina denarja velika, razen tega pa je Hippolit že nekaj dni pred tem plačeval prenočišče in hrano, tako da je dobro poznal vrednost dinarjev. Hippolit je tudi povedal, da je nezaposlen, ker je njegovo podjetje šlo v stečaj in da živi od prihrankov. Sodišče mu je za to tatvino odmerilo dve leti zapora. Pri tem je upoštevalo njegovo delno priznanje, da je škoda Planinskemu društvu oziroma oskrbniku že povrnjena, pa tudi to, da je bil denar v koči vendarle premalo skrbno shranjen. Med obte-ževalnimi okoliščinami pa je sodišče upoštevalo, da je bil Hippolit že večkrat kaznovan. Sodba še ni pravnomočna. Prisilna izselitev, ki opominja Ne bom reševala socialnih problemov Slavka Rehberger i i Kranja se je odločila, da bo prisilno izseli) podnajemnico, ki ž možem in sinom že dve leti prebiva v tesni i vlažni kletni sobici. Družina se ji smili, vendar sodi, da je deJ'»ž*--cija edini načm -za opomin družbi, kdo je dolžan reševati socialne primere. Na prigovarjanje sodnega izvršitelja, socialne sli £be in obljubo stanovanjske skupnosti je izselitev odložila. Kranj — V četrtek so sodni izvršitelj in miličnika prišli v stanovanje Slavke Rehberger iz Kranja, ki je na sodišču terjala prisilno izselitev za svojo podnajemnico, Sevlado Isenaj, njenega moža in otroka. Mladi družini s Kosova, že več let živi v Sloveniji, se izteka drugo leto pod streho Slavke Rehberger, čeprav sta se ženski ob vselitvi dogovorili le za šest mesecev. Sevlada Isenaj kako leto in pol čaka na solidarnostno stanovanje. Ker ga do danes še ni dobila, drugam pa tudi nima iti, se na vse kriplje upira prisilni izselitvi. Čeprav se lastnici smili mlada družina, je vendarle odločena: Isenajevi morajo iz stavovanja. Edino na ta način lahko dopove družbi, kdo je dolžan reševati socialne probleme. novanje. Na to pa je treba po".: nekaj dlje, toliko, da se prejčnj. novalci izselijo. Sevlada Isenaj je devet let v Sloveniji, z rojakom s Kosova si je tu osnovala tudi družino. Pred dvema letoma je menjala službo in morala je tudi iz stanovanja na Golniku. Otroka so ji dali v rejo, sama pa je prenočevala, kjer je naneslo. Tedaj je družino sprejela na stanovanje Slavka Rehberger iz Kranja. Naselili so se v tesni temni, vlažni, neugledni kletni sobici, hkrati pa prosili za solidarnostno stanovanje. -Prišli so na listo pričakovalcev solidarnostnega stanovanja, vendar kljub slabim bivalnim razmeram ne prav na vrh, ker pač še ne živijo dolgo v Sloveniji. Pa vendar — stanovanje so pričakovali. S stanovanjem pa do danes še ni nič. Pri kranjski stanovanjski skupnosti obljubljajo, da bo, priporočajo potrpežljivost. .. Isenajevi namreč ne morejo plačati samoudeležbe, zato naj bi dobili staro, že rabljeno sta- Čakanja so se naveličali, Isenajevi in Slavka Rehberger, ki je že pok ti vložila zahtevo za deložacijo, misleč, da se bodo s solidarnostnim stanovanjem le zganili. Na prošnjo socialne službe se je tedaj uklonila in sklenila še počakati, morda se težava vendarle reši na človeški način. Ker Isenajevi še vedno niso dobili stanovanja, je Rehbergerjeva spet vložila zahtevo za prisilno izselitev. Ta naj bi bila v četrtek, 5. decembra, vendar so jo znova odložili, tokrat na 17. december. Stanodajalka je vztrajala, da ji stanovanjska skupnost da pismeno zagotovilo, da bodo njeni podnajemniki v osmih dneh dobili solidarnostno stanovanje. Pri stanovanjski skupnosti pravijo, da tega ne morejo zagotoviti. Sevlada Isenaj je zdaj sicer prva na prednostni listi pričakovalcev solidarnostnega stanovanja, saj je v hudi stiski pristala, da vzame kakršnokoli stanovanje. Njena prošnja utegne biti rešena v mesecu dni, lahko tudi prej, a tega res ni mogoče pisno zagotoviti. V tem tednu bo pri stanovanjski skupnosti zasedal odbor za solidarnost, ki bo s kritičnim primerom Isenajevih seznanjen. Gre za mlado družino, ki živi res v bednem stanovanju, Sevlado muči tudi bolezen, vrh vsega pa nad njimi visi grožnja prisilne izselitve. Do srede meseca, ko bodo znova postavljeni pred zid, se sicer utegne stvar že rešiti. Primer pa je vendarle poučen: kolikšna je človeška stiska ob počasni družbeni solidarnosti. D. Z. Žlebir GLAS 8. STRAN REPORTAŽA V kranjski Telematiki nameravajo združiti tozde Nič ni odločeno TOREK, 10. DECEMBRA1985 Javna razprava o preoblikovanju Iskre Telematike v enovito organizacijo združenega dela je živahna, tako znotraj kot zunaj tovarne. Kolikor lahko razberemo prve odmeve, je moč reči, da pritrjujejo spoznanju o nujnosti sodobnejše organizacije v Telematiki, dosti pa je vprašanj (zunaj tovarne), če ne bo okrnjeno samoupravljanje delavcev. Javno razpravo bodo končali v sredo, 11. decembra. V Telematiki bodo nato napravili celovito oceno razprave in se na delavskem svetu odločili, ali bodo šli v spremembo ali ne. Potem se bo torej 4.400 delavcev na referendumu odločalo o združitvi devetih tozdov in treh skupnosti skupnih služb. Ne moremo torej še govoriti o odločitvi, temveč le o predlogu, ki pa mu vnaprejšnja stališča in spolitizacija problema lahko škodijo. Slej ko prej je jasno, da kaže odločitev prepustiti delavcem in polni odgovornosti strokovnjakov v Telematiki, saj bo navsezadnje le tako odločitev samoupravna. Pobudo Telematike o združitvi tozdov je v četrtek, 5. decembra, obravnavalo predsedstvo kranjskega občinskega sindikalnega sveta. Dejansko je bil to prvi javni sestanek, na katerem so pobudo uvrstili na dnevni red in o njej tudi temeljito spregovorili. Če povzamemo razpravo, lahko zapišemo, da je predsedstvo dalo podporo takšni samoupravni organiziranosti Telematike, ki bo v interesu delavcev in ki bo dajala ekonomsko učinkovitost, vendar ob polni odgovornosti predlagateljev in z dopolnitvijo načina delovanja samouprave, če bi se odločili za takšno spremembo organiziranosti. Dodali so še, da se mora o tem izreči tudi sindikalna konferenca v Telematiki. Uvod v živahno razpravo na predsedstvu kranjskih Sindikatov je podal predsednik Miha Rauter, ki je dejal, da jih je pobuda presenetila, saj se za takšen način reorganizacije odločajo v največji kranjski delovni organizaciji. Misel o spremembi samoupravne organiziranosti je bila prisotna že v sanacijskem programu, ki so ga prav tako obravnavali in ga podprli, vendar pa takšna usmeritev v njem le ni bila opazna. Brane Račič iz Telematike je dejal, da jih moti, ker so bili označeni kot tehnokrati, pričakovali so reakcijo na takšen predlog, nikakor pa, da bodo postali slovenski problem številka 1. Po lanskih izgubah so v Telematiki zamenjali vodstvo in sprejeli sanacijski program, ki je dobil podporo na vseh ravneh. Pri izvajanju so uspešni, letošnji poslovni rezultat bo celo boljši, kot so računali. Sanacijski program je namreč predvideval še 2,6 milijarde dinarjev izgube na koncu leta, vendar pa vse kaže, da bodo letošnje poslovno leto končali s pozitivno ničlo. Uspešni so tudi pri zagotavljanju socialne varnosti delavcev, saj so nizki osebni dohodki na začetku letošnjega leta povzročili hude nemire. Dosegli so kvalitetno spremembo, delavci ne sprašujejo, če je treba občasno delati tudi po dvanajst, štirinajst ur, delovna vnema je znatno večja. Seveda pa je jasno, da je to šele kratkoročna sanacija, dolgoročna pomeni temeljito prestrukturiranje proizvodnje, uvajanje nove tehnologije, ki predstavlja popolno digitacijo telefonskih central. Drugačno delo bo dobilo najmanj 1500 delavcev, gre za naložbe, ki so vredne 12 do 15 milijard dinarjev, praktično bodo prinesle novo proizvodnjo. Zato bo potrebna temeljita reorganizacija dela. Jasno je tudi, da naložbe prva leta še ne bodo dono- • sne, hitreje kot so računali pa usiha zanimanje za telefonske centrale Metaconta. Prihodnji dve leti bosta zato za Telema-tiko težki. Hitro bodo morali uvajati novo tehnologijo, se organizirati tako, da bodo spremembe čim manj pretresale delovni kolektiv, in se po tem prehodnem obdobju dobro na novo organizirati. V Telematiki se zavedajo resnosti svojih razmer, skrbijo jih prihodnja leta, zato se želijo čim hitreje in čim bolje organizirati. To nikakor ni napad na naš samoupravni sistem, je le izkoriščanje prednosti, ki jih sistem v specifičnih razmerah nudi. Ne gre pozabiti, da je Te-lematika tovarna v sanaciji in da prihaja nova tehnologija, ki zahteva drugačno organizacijo. Anton Končnik (predsednik sindikalne konference v Telematiki) je dejal, da sta ekonomsko socialna varnost delavcev in uspešnost političnega dela dialektično povezani. Predlog vsekakor prinaša prednosti na ekonomskem področju, odpadli bi, denimo, stroški plačilnega prometa pri notranji realizaciji, zavoljo katere je tudi dohodek napihnjen, s poenostavljeno organizacijo pa bi hitreje prišli do novih izdelkov na posameznih projektih. Glede uveljavljanja samoupravnih pravic delavcev pa je dejal, da bi samoupravne in sindikalne skupine po tovarnah oziroma obratih ostale, zagotavljati pa bi morale demokratizacijo pobud do zadnjega delavca. Manj pa bi bilo delegatov, saj bi imeli enotne delegacije. Takšna organiziranost je seveda povezana s posebnimi razmerami v Telematiki, kakršne za druge niso značilne. Ne sme pa biti kamenček, ki bi sprožil plaz. Prve informacije o razpoloženju med delavci pravijo, da dajejo podporo predlogu, seveda pa dajejo tudi pripombe, predlagajo dopolnitve. Dokončen odmev pa bo znan po končani javni razpravi. Miha Rauter je izrazil pomisleke, če le ne gre za omejevanje samoupravljanja delavcev, vprašanje pa je tudi, kako bo njihov interes odseval v zboru združenega dela. Vendar pa ima predlog pozitivne stvari, lahko pritrdimo, da se samoupravna organiziranost mora prilagoditi tehnološkim ciljem, racionalizaciji pri ugotavljanju dohodka, tudi pri internem prometu, boljši povezanosti upravljanja tozdov. Težko pa se je strinjati, da druge možnosti, kot je enovita organizacija, ni. Jože Kristan (družbeni pravobranilec samoupravljanja) je dejal, da bi spolitizacija tega predloga potegnila za sabo največjo škodo, vnaprejšnja odklonilna stališča pa onemogočila široko, demokratično razpravo. Samoupravljanje je danes omejeno z vsemi etati-stičnimi oblikami, delavec dejansko odloča o majhnem delu dohodka. Spremembe so potrebne zaradi sprememb v ekonomiki, tehnologiji, da bomo šli lahko v korak s sodobno družbo, ki zahteva hitre odločitve. V našem sistemu pa so možnosti hitrih sprememb omejene z dolgimi roki. Problematiko v Telematiki poznamo, verjetno se strinjamo, da njena organiziranost ni ustrezna, da nima realne podlage za boljše gospodarjenje in s tem tudi za večjo socialno varnost delavcev. Dejavnost Telematike pa je toliko bolj specifična, ker pozna nihanja, hitre skoke. Vendar je vse skupaj šele stvar predloga, torej o posledicah ne moremo govoriti. Sodi pa, da je premalo razčle-njana samoupravna organiziranost, ni videti, kakšno bo sa- moupravljanje delavcev v medsebojnih odnosih oziroma tovarnah. Edo Renko je dejal, da so tozdi v Telematiki v tolikšni soodvisnosti, da je bila zdajšnja samoupravna organiziranost že spočetka vprašljiva. Ne smemo se izgubljati v drobnarijah in pozabiti na pomembne stvari, prisegamo na ekonomske zakonitosti, vendar ne storimo ničesar, da bi jih uveljavili. Uveljavljanje samoupravnih pravic delavcev je v predlogu nakazano, le bolje bi jih bilo treba dodelati. Elizabeta Fon (članica republiškega sindikalnega sveta) je dejala, da sindikat ni narekovanje z vrha, kako mora biti, sindikat so delavci v tovarni. Med delavci v Telematiki pa ni bojazni, da po novem ne bi mogli več samoupravljati. Moti jo, da se takšna vpraša- nja zastavljajo le na zunanju sestankih. Kristijan Perko je dejal, da predlog poudarja odgovornost, jo uveljavlja. To pa se seveda lahko tolmači ponekod tudi kot tehnokracija. Vendar pa prav odgovornost v naši praksi često "pogrešamo. Današnje razmere zahtevajo spremembe, prepričan je, da o tako pomembni stvari, kot so jo predlagali v Telematiki, delavci ne bi povedali svojega mnenja. Beti Bobnar je dejala, d» smo tudi politično ustanavljal* tozde, zdaj pa se kaže, da smo šli ponekod v preveliko raji drobljenost. Vendar pa nao enovito delovno organizacijov Telematiki ni navdušena, tod* če gre za prehodno obdobje, velja podpreti njihova prizadevanja, zaupajmo delavcem & strokovnjakom Telematike. M. Volčjak V bistvu gre za en sam izdelek Tehnološki vidik, ki ga vsebuje predlog o združitvi tozdov v Telematiki, je brez dvoma najglasnejši argument. Drugi, prav tako glasen, je dejstvo, da je to še vedno tovarna v sanaciji. Oba sta povezana, saj za Telematiko dolgoročna sanacija predstavlja prav uvajanje nove tehnologije, temeljito prestrukturiranje proizvodnje. Torej ne gre zgolj za odpravljanje pomanjkljivosti, ki jih je prinesla deformirana vloga tozdov, temveč za potrebo po čvrsti, prilagodljivi organizaciji, v kateri bodo lažje izpeljali spremembe, ki so življenjskega pomena za Telematiko. V Telematiki izdelujejo telefonske centrale. V bistvu gre za en sam zapleten izdelek, ki ima tisoče sestavnih delov. Razlikujejo se le po starosti. Najstarejše so telefonske centrale sistema Crosbar, ki je še elektromehanski. Takšnih ne naredijo več veliko, počasi usihajo, kmalu jih ne bodo več izdelovali. Največji delež imajo trenutno telefonske centrale Metaconta, velike javne telefonske centrale, ki jih uvrščamo med elektronske. Izdelovati jih nameravajo še nekaj let, vendar tržno zanimanje zanje usiha hitreje kot so računali. Sovjetska zveza kot velik kupec telefonskih central Metaconta že zahteva sodobnejše, digitalne. Torej bo treba toliko bolj pohiteti z uvajanjem nove tehnologije. S firmo BTM so že decembra 1983 podpisali pogodbo o prenosu znanja na področju digitalnih telefonskih central. Lastnega razvoja si pač pri velikih javnih telefonskih centralah ni moč zamisliti, razvoj je skokovit, tudi drugod v svetu brez spletanja tujega in domačega znanja ne gre. Velike digitalne telefonske centrale bodo namenjene predvsem domačemu tržišču in izvozu v Sovjetsko zvezo. Letno pa bodo, za prenos znanja tako imenovanega sistema 12/40 potrebovali okoli 10 milijonov dolarjev. Iztržili naj bi jih s prodajo telefonskih central Iskra 2000 na konvertibilno področje, v nekaj letih naj bi se njihov izvoz sukal okoli 25 milijonov dolarjev. Takšne, manjše, danes pol-digitalne telefonske centrale, so plod lastnega znanja, uspešno jih že prodajajo na tuje, sčasoma naj bi postale povsem digitalne. Struktura proizvodnje se torej v Telematiki nenehno spreminja, poznajo nihanja in skoke. Da bi bili kar najbolj dojemljivi za hitre spremembe, snujejo takšno organizacijo dela, ki ji pravijo procesna. V enem sa- mem proizvodnem procesu bi bili delavci usposobljeni za različna dela, skozenj naj bi šle vse telefonske centrale, montažo nameravajo povsem združiti. Snujejo takšno upravljanje tovarne, ki mu pravijo matrično, kar predstavlja organiziranost po projektih in področjih dela. Gre torej za velike spremembe. V enoviti organizaciji združenega dela vidijo možnost za hitro vpeljavo sprememb v proizvodnem programu, lažje bodo dali drugačno delo 1500 delavcem, jih izbrali 600 za do; datno izobraževanje Prl uvajanju sistema 12/40, bo; lje bodo lahko izkoristili znanje, poenostavitev poslovanja pa bi jim seveda prinesla poleg večje učinkovitosti tudi prihranke, denar pa pri uvajanju nove tehnologije še kako potrebujejo. Vsekakor je treba v takšni luči gledati pobudo Telematike o enoviti organi; .zaciji združenega dela, ki naj bi bila najučinkovitejša v težkih letih, ki zanjo prihajajo. Seveda pa bodo pred odločitvijo morali raz; čistiti vprašanje, v kolikšni meri bi po novem prišlo do izraza delavsko samoupravljanje. M. Volčjak Krajevna skupnost Šenčur Ob prazniku končana skupna akcija Tri leta je v krajevni skupnosti Šenčur in sosednjih krajevnih skupnostih trajala skupna akcija za nove poslovilne vežice Šenčur — Praznovanje letošnjega krajevnega praznika v krajevni skupnosti Šenčur se je v spomin na dogodek pred 44 leti, ko je bila v kraju ustanovljena Kokrška četa, začelo v soboto, 7. decembra. Dograjene so poslovilne vežice, za katerih gradnjo so se pred tremi leti odločili krajani Šenčurja in Srednje vasi ter sosednjih krajevnih skupnosti, ki jih s Šenčurjem veže tu- Franc Kern: »S skupnimi močmi smo zgradili tisto, kar je bi lo najbolj potrebno.« di skupno pokopališče. Odločili so se, da bodo s prispevkom zgradili ta, prepotreben skupni objekt. »Pokopališče v Šenčurju krajane naše krajevne skupnosti ter sosednjih Visoko, Vo-klo, Voglje in vasi Hotemaže veže že dolgo vrsto let,« ugotavlja predsednik sveta krajevne skupnosti Šenčur Franc Kern. »1982. leta smo se lotili akcije za pridobitev zemljišča, potem pa izvolitve gradbenega odbora in komisij za pobiranje prispevkov. V nekaterih krajih je bilo precej težav z zbiranjem denarja, veliko težav pa smo imeli tudi med samo gradnjo. Zato objekt odpiramo leto dni kasneje, kot je bilo predvideno. In prav zato, ker so nekateri krajani že izgubljali zaupanje, lahko rečem, da je uspeh zdaj toliko večji; saj smo z velikimi napori gradnjo končali. Pohvaliti moram vse, ki so sodelovali, še posebno pa celoten gradbeni odbor, Gorenjsko obrtno zadrugo in njenega izvajalca Marjana Markiča ter krajevno skupnost Visoko, ki je dosledno izpolnila vse finančne obveznosti. Upam, da bodo svojo nalogo tako opravili tudi v drugih krajevnih skupnostih, saj akcija zbiranja denarja po- vsod še ni končana. Ne glede na to pa je pred leti začrtana skupna akcija krajevnih skupnosti za gradnjo vežic uspeh in spodbuda za naprej.« V krajevni skupnosti Šenčur so v minulem obdobju z zavzetostjo krajanov veliko naredili. Zgradili so kulturni dom, šolo, športni dom, dom upokojencev, gasilske domove, pošto, knjižnico, trgovino v Srednji vasi, novo javno razsvetljavo, asfaltirali ceste, urejali center Šenčurja z avtobusnimi postajališči... »In nič manjše naloge nas ne čakajo v prihodnjem sred- njeročnem obdobju. Načrtujemo gradnjo novega otroškega vrtca, nove trgovinske prostore, ureditev potoka Olševnica, gradnjo nove telefonije, novih avtobusnih postajališč itd. Za opravljeno dosedanje delo gre zahvala vsem, ki so kakorkoli sodelovali. Za uresničitev nalog, ki nas čakajo, pa bo še kako potrebno skupno sodelovanje,« je na svečani akademiji v počastitev krajevnega praznika poudaril predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Kern. A. Žalar Sodelovanje med krajevnimi skupnostmi je bilo iz*"8' ženo tudi na sobotni akademiji. Poleg učencev osnovne šole Šenčur so celotni kulturni program zares kvalitetno pripravili mešani pevski zbor in folklorna skupina HW Valentina Kokalja z Visokega. Ta teden se bodo v krajevni skupnosti nadaljevale pr*' reditve v počastitev praznika. Poleg športnih in nekateri'' drugih prireditev bodo danes, v torek, pred Domom Kokf ške čete ob 17. uri odkrili prenovljeno obeležje Janku Be' leharju, ob 19.30 pa bo v gasilskem domu v Srednji va5 slavnostna seja sveta krajevne skupnosti. V petek, 13. decembra, bo v dvorani doma kulturna prireditev pod naslovom Vem za mladenko, popoldne P* tradicionalna zabavna prireditev Vrtiljak. Na svečani akademiji v počastitev praznika so v soboto v dvorani Doma Kokrške čete v Šenčurju podelili tudi priznanja krajevne skupnosti. Zlato plaketo so podelili AMD Šenčur (na sliki) in Gradbenemu odboru za gradnjo poslovilnih vežic. Bronaste plakete so dobili Blaž Markun, Marinka Mohar in Janez Sajevic. Priznanja so podelili Nadi Bogataj-Kržan, Matiju Gašperšiču, Janezu Goštetu, krajevnim skupnostim Visoko, Voklo in Voglje, svetu KS Šenčur, Janezu Kuharju z Visokega in Juretu Golubu iz Voklega, Marjanu Markiču, Petru Simoniču in Gorenjski obrtni zadrugi Kranj. Posebna priznanja pa so dobili še Filip Vesel, Tone Kepic, Slavko Markun, Pavel Gorenec, Kristina in Janez Tušek ter Franc Kern. — Foto: F. Perdan V novozgrajenem objektu so tri poslovilne vežice, stor za svojce pokojnika, prostor za grobarja in sanitarije. *\ zdaj so uspeli nabaviti najnujnejšo opremo. Gradnja je veUjj la 7,5 milijona dinarjev. 3,8 milijona dinarjev so prispev** krajani iz krajevnih skupnosti, 3 milijone pa so dobili iz n* tečaja združenih sredstev. Manjkajočih 700 tisoč dinarjev v?i do morale prispevati krajevne skupnosti oziroma krajani* obveznosti še niso poravnali. — Foto: F. Perdan TOREK. 10. DECEMBRA 1985 REPORTAŽA .9. STRAN @®1M1SScJJ©IEIIGLAS Parketi Zveze slovenskih zadrug na Koroškem ponujajo Priložnost za izvoz našega blaga na avstrijski trg stritev ponudbe z vašim blagom se je izkazala za zelo dobro. Kljub temu da so Avstrij-ci zelo zahtevni kupci, so takoj I J Q|%£\ I ^\ l^m #0 I sprejeli vaše Fructalove soko- O Kj \> I \J IX V Cl I I LCr LCl ve- toženo zelenjavo Ete . Kamnik, sploh pa vaša vina. 5SrPiS ZADRUGA na veliki novi zgradbi lepo ob.ečeni v temen les, kar f^Sff?K! 2ni k!'f- ,alno °P°zarJa nase. To je najnovejši market Zveze slovenskih zadrug v Žele- so prihajali kupovat gostinci z > .^pn. /. novembra je bil odprt, isti dan kot novi market v Globasnici. Oba je gradilo vse K°r°ške in še od dalj. Čeprav je vaše vino veliko dražje, zaradi visokih uvoznih ca Splošno gradbeno podjetje Tržič Celovec — Včasih so bile za- druge po starih, zapuščenih lo-danes pa je to moderna zadnja, z manjšim delom travme, namenjene široki po-£.°šnji, in velikim skladiščem, Ner je še vse, kar potrebuje kmet: živila, krmila, gnojila, 0rodJa, traktorski deli, gradbe-m material in podobno. Vrsto starih zadrug so obnovili in ?JaJ so postavili še ti dve novi. Največja zadruga z največjim parketom je v Pliberku, le 5 kilometrov od naše meje s slo-^ensko Koroško. Tu, pripoveduje poslovodja, narede polo-^c9 prometa Jugoslovani, ponvico Avstrijci. Letos julija so ^pliberškem marketu dogradi še eno nadstropje, tako da razpolaga zdaj kar s 1000 mm2 Prodajnega prostora. Za njim le po velikosti market v Škofijah, slede pa Železna Kapla, Sentjakob, Globasnica, Kotira vas, Brnica, Bilčovs, Zilj-ska Bistrica, Ledince, Radiše ln Podravlje. Povsod so zapolni le Slovenci. Zadnja leta vse več delajo z Našimi trgovskimi organizacijami. Ena prvih in vodilnih je Murka iz Lesc, sodelujejo pa tudi s številnimi proizvodnimi ?rganizacijami. Police ponujalo vedno več našega blaga. Kar čudno, a prijetno hkrati je videti, da poleg kumaric avstrijskih pridelovalcev stoje požene paprike naše Ete, po-leg njihovih sokov Fructalovi, Poleg avstrijskih vin naša. *~red vhodom v market v Globasnici stoje kamini iz Krapine in lestve iz Alposa. Še bi »ahko naštevali. Avstrijski ku-Pec ni nezaupljiv, a hoče kvaliteto. Preteklo sredo, ko so poslovodje Murke in njen direktor Mirko Oraže: »Ne le kvaliteta, tudi cena in roki so pomembni za avstrijski trg.« Miloš Šter obiskali markete Zveze slovenskih zadrug, se je pogovorov v Celovcu udeležil tudi Slavko Beznik, predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije. Takole je dejal: »Vse koroške trgovine so povezane v posamezne velike verige. Malih klasičnih trgovcev ni več. Vsaka najmanjša trgovinica spada v neko zvezo, kot so Spaar in druge, vsaka zveza pa ima svoj politični predznak. Če se hoče slovenska skupnost obdržati, se mora obdržati le z lastno trgovsko mrežo v Zvezi slovenskih zadrug. Pred nekaj leti so bile to še zelo zaostale trgovine, v zadnjih letih so se modernizirale. Ko bo zgrajena vsa mreža, ne bo tu le materialna moč, temveč bo med ljudmi okrepljena tudi narodova samozavest. Po svoje moramo pomagati tem njihovim začetkom. Murka ima kot moderna in prožna trgovina na Gorenjskem vse možnosti, da poživi te trgovine s predmeti, ki bi vedno bolj privabljali avstrijskega kupca. Vsak pri nas bi moral gledati, kaj bi se še dalo ponuditi. Trenutno so to še majhni, drobni posli, ker se je na trgu težko uveljaviti. Zato bodo potrebne številne demonstracije, domiselna propaganda, predvsem pa čim več sodelovanja.« Mirko Oraže, vodja marke-tov Zveze slovenskih zadrug v Celovcu: »V zadnjem letu se je veliko premaknilo na bolje. Kar po vrsti obnavljamo naše trgovine, postavili smo dva nova marketa, naslednje leto pa bomo še dva, v Ledincah in Šentjanžu ali v Bilčovsu. Sedaj imamo 12 zadrug. Pope- rin tudi od 20 do 40 šilingov pri litru, je kvaliteta naredila svoje. Sprejeli so ga in vem, da ga bomo obdržali. Res pa je, da gre v večjih centrih tega blaga več. Prodamo tudi veliko kovanih izdelkov UKO Kropa. Tudi te uvažamo prek Murke. Nek avstrijski trgovec je v Celovcu odprl trgovino s kovanimi izdelki in pri njem imajo prav izdelki UKO ekskluzivo. Odlično gredo v prodajo tudi keramične peči iz Krapine. Cena je ugodna. Veliko bi jih prodali, a kaj, ko so dobavni roki predolgi. Sploh bi se morali Jugoslovani obnašati bolj poslovno. Poglejte primer stiropora iz Izolirke: prej smo ga prodajali po dve,tri tone na leto, zdaj bi ga prodali tudi 30 ton, a kaj, ko čakamo po mesec in pol, da nam ga pošljejo dogovorjeno količino. Dve firmi sta že odstopili od naročila. Tudi s cementom imamo težave, prihajajo raztrgane vreče in podobno. Zelo zadovoljni pa smo z Alposom iz Šentjurja in njihovimi kovaškimi lestvami. Al-pos nam je tudi opremljal nove markete. Dobro sodelujemo tudi s Kovinotehno Celje, Kopitarno Sevnica, z vašimi kozmetičnimi hišami, z Utokom, Elkrojem, Korsom itd. Le Toki so vprašljivi. Človek kar ne more razumeti, da ni mogoče naročenega blaga dobiti v osmih dneh, kot se dogovorimo. Tudi cene morajo biti konkurenčne. Kako lahko bi prodajali izdelke vašega Marmorja, tudi na ono stran Drave bi prodrli z njim, a kaj, ko so predragi, in se ne drže rokov. Tri stvari so pomembne, kadar se prodira na tuji trg: kvaliteta, cena in roki. Pomembna je poslovnost, sicer boš na tujem trgu nastopil le enkrat.« Možnosti so dane, vrata odprta, zdaj bi se resnično morali zavzeti, delati in poslovati, kot zahteva razviti trg, v katerega vstopamo. D. Dolenc Pred pliberško zadrugo je vedno živahno. Skupščina kranjskih planincev KRANJ — Po več kot dveletnem premoru se bodo člani Planinskega društva iz Kranja spet zbrali na program-sko-volilni skupščini. Planinsko društvo v Kranju je s približno tri tisoč člani in še številnejšimi prebivalci, ki neorganizirano zahajajo v gore, pomembno za množično rekreacijo v kranjski občini. Odlikuje se tudi s prekaljenimi alpinisti, ki segajo po vrhunskih športnih dosežkih, prav tako pa je v njem dobro razvita dejavnost Gorske reševalne službe. Vodstvo društva namenja veliko skrbi planinskemu gospodarstvu; v bližnji preteklosti je zagotovilo prenovo dveh tovornih žičnic in popravilo Doma na Krvavcu, ki je lepo urejen dočakal zimsko sezono. Zaradi dostopnih cen množici obiskovalcev je v njihovih treh planinskih postojankah vedno veliko planincev in smučarjev, zato ob končnih obračunih poslovanja ne poznajo rdečih številk. Med dejavnostmi društva je najbolj razvito planinsko vod-ništvo. Članom in drugim ljubiteljem gora je vse leto na izbiro vrsta tur v domača in tuja gorstva, od lahkih do najzahtevnejših. To je tudi najboljši način povezave članstva, sicer pa prav stike s člani v društvu ocenjujejo za šibko točko. Za bodoče predvidevajo predvsem poživitev dela v mladinskem odseku,to je povezavo s srednješolsko mladino. V želji po boljšem sodelovanju s širšim delom članstva vabijo na skupščino čimveč planincev, alpinistov in gorskih reševalcev. Srečanje, na katerem pričakujejo izmenjavo mnenj in predlogov za nadaljnje delo, bo v torek, 17. decembra 1985, ob 17. uri v stavbi kranjske občinske skupščine. S. Saje Sodelovanje razvitih in manj razvitih v Jugoslaviji Enakopravnost in odgovornost obojih ^ihče ne zanika potrebnosti pomoči razvitih predelov ugoslavije manj razvitim, vendar morata biti oba ^ttako odgovorna za vloženi dinar in povsem enakopravna pri odločanju — Kje se razhajajo stališča raz-in manj razvitih Kranj — pri obravnavi problema- ij, « —-----— - «- - - »*e razvitih in manj razvitih v Jugo-iaviji ter odnosa med njimi je treba Ponoviti sicer bolj ali manj znana snovna izhodišča. Sedanji zakon J0l°ča (tako bo tudi leta 1986), da so Jugoslaviji manj razvite republike j 0sna in Hercegovina, Makedonija j? Crna gora ter avtonomna pokraji-v.a Kosovo. Zakoni določajo dva na-*na združevanja denarja za pomoč ^ anj razvitim. Prvi vir je sklad fede-vacije za kreditiranje hitrejšega raz-°Ja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomne pokrajine Ko-°Vo. Vse republike in pokrajini ^ružujejo v skladu 1,86 odstotka ružbenega proizvoda v republiki in P°krajinah. Ta obveznost se lahko Polni na dva načina: polovico de-varJa je treba nakazati neposredno . sklad federacije, drugo polovico pa (e m°goče združiti za skupne nalož-se na teh delih Jugoslavije. Z nepolnimi skupnimi naložbami na os-. J°vi združevanja dela in sredstev pa y Mogoče nadomestiti celotno ob-veznost do sklada federacije. Drugi j^1" Pomoči manj razvitim pa je za-it°n o dopolnilnih sredstvih republik ^avtonomne pokrajine, ki obvezuje ezni proračun, da manj razvitim ameni še 0,53 odstotka družbenega ^izvoda. ni arn sistem v sedanjem usklajevanj11 stališč do pomoči manj razvitim p sporen in bo očitno veljal tudi v st^*°dnje. Kopja se lomijo pri od-ko Zvezni izvršni svet ponuja 0 *npromisni predlog, ki temelji na eni, da morajo manj razviti napre-^vati za 20 odstotkov hitreje kot li ^gi deli države. Njegov predlog za s» j^ajevanje se glasi: prispevek za str^ federacije naj znaša 1,56 od-VeW^a družbenega proizvoda, prispejo * |z proračuna pa 0,51 odstotka. t< ri^ razvitim predlog ni pogodu. QlJo, da je to premalo in da bi mo- rali biti odstotki najmanj takšni, kot so bili doslej. Razviti, predvsem Slovenija, Hrvaška in Vojvodina, pa menijo, da za enake odstotke ni več razlogov, saj se morajo po tolikih letih pomoči končno tudi pokazati rezultati v višji razvitosti. Predlagajo, da bi bil za sklad federacije zadosten prispevek med 1,30 in 1,33 odstotka družbenega proizvoda in iz proračuna od 0,30 do 0,33 odstotka družbenega proizvoda. Nobena stran noče popustiti, saj imajo vsi trdna pooblastila svojih skupščin, pa tudi vsak svoje izračune in analize, ki jih je bolj ali manj skušal prikrojiti tako, da so njemu v prid. Vsak ima svoja merila razvitosti in nerazvitosti in to postopek usklajevanja otežuje ter podaljšuje. Manj razviti še vedno želijo, da bi se čim več denarja nabralo v skladu federacije, kjer lažje uveljavijo svoje interese in namenijo denar tja, kjer sodijo, da ga najbolj potrebujejo. Tudi za namene, to je sedanja razprava v skupščini tudi potrdila, za katere denar ni bil združen, za pokrivanje likvidnostnih težav bank in druge cilje. Marsikateri dinar se je zaradi tega zgubil. Razviti pa trdijo, da je treba čimveč denarja namensko združevati na osnovi sporazumov o združevanju dela in sredstev, zagotoviti, da se bo denar trosil tam, kjer je najbolj potreben in za kar je bil namenjen, skratka, da ima združeno delo pri tem odločujoč vpliv. Vsaj 70 odstotkov skladu namenjenega denarja bi kazalo zbrati na osnovi združevanja in namenskega vlaganja, po potrebi vsoto tudi povečati, obenem pa zmanjševati dopolnilna sredstva iz proračuna. Slovenija, njej se pridružujejo tudi ostale razvite republike in Vojvodina, trdi, da je treba manj razvitim pomagati, vendar nam manjkajo objektivna merila, na kateri stopnji razvoja je kdo. Menijo, da je dejan- sko manj razvito le še Kosovo, ostale tri republike pa so že v etapi prehoda od manj razvitih k razvitim. Temu primerna bi morala biti tudi stopnja združevanja sredstev. Kakšen je delež Slovenije in Gorenjske Slovensko in gorenjsko združeno delo ocenjujeta, da so bili v tem srednjeročnem obdobju le storjeni kvalitetni premiki pri pomoči razvitejšega dela Jugoslavije manj razvitemu. Pri obojih prevladuje spoznanje, da je združevanje dela in sredstev najučinkovitejša pomoč in dobrodošla za oba: za tistega, ki daje, in za tistega, ki dobiva, ter za državo kot celoto. Slovenija je v letih 1981 — 1985 podpisala okrog 160 samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev med slovenskim združenim delom in združenim delom manj razvitih republik in pokrajine Kosovo. Okrog 90 odstotkov teh sporazumov se uresničuje. Podatki do leta 1984 govore (leto 1985 ni upoštevano), da je dobra polovica skupnih programov šele v začetni fazi in da je le pičlih 13 odstotkov skupnih naložb končanih, vendar se obrača na bolje. Končno gre le za čistejše in odgovornejše odnose med pogodbeniki kot smo bili v preteklosti vajeni. Velike so razlike med posameznimi republikami. Združevanje je zadnji dve leti skoraj povsem zastalo v Bosni in Hercegovini in Črni gori, predvsem zaradi obrata v politiki vodstev republik. Z BiH je, na primer, Slovenija uspela v zadnjih dveh letih vnovčiti samo 10 odstotkov za to namenjenega denarja. Drugače je v odnosih z Makedonijo. Program združevanja sredstev je presežen za 42 odstotkov, obetavno pa je tudi slovensko sodelovanje s Kosovom. K temu podatek, da je Slovenija letos z gospodarstvom manj razvitega dela Jugoslavije združila 32 milijard dinarjev (novih), kljub zastojem. Največ ga vlagamo v predelovalno industrijo, kar je skladno s težnjo manj razvitih, da se čim h'treje rešuje problem nezaposlenosti, srečamo pa tudi že dobre primere pravih dohodkovnih odnosov s složno delitvijo bremena dobička ali izgube. Gorenjska je v letošnjem sodelovanju Slovenije udeležena s približno desetimi odstotki. Dobri poznavalci tega področja sodijo, da bi si lahko odrezali izdatnejši kos kruha. Vendar so svoje, razumljivo, odigrale težave, ki se pojavljajo pri tem. Nad deset gorenjskih delovnih orga- nizacij je nosilcev sporazumevanja o združevanju dela in sredstev v manj razvitem delu Jugoslavije, njim pa je treba prišteti še tovarne, ki pri projektih sodelujejo kot sovlagatelji ali kooperanti. Največje breme gorenjskega deleža so prevzeli Zvezda Kranj, Železarna Jesenice, Elan Begunje, Alpina Žiri, Peko Tržič, Iskra Kranj, Planika Kranj, Slovenske že-, lezarne, Enginering Kranj, Merkur Kranj, Sava Kranj in Alpetour Škof-ja Loka. Dolgotrajno dogovarjanje Pota sporazumevanja o združevanju dela in sredstev niso tako enostavna kot je mogoče oceniti na prvi pogled. Ni dovolj samo pripravljenost združenega dela. Odločilnejši so drugi dejavniki. Če želi, na primer, organizacija združenega dela iz manj razvite republike uresničiti naložbo v sodelovanju z združenim delom iz razvite republike, mora izpolniti naslednje pogoje: da vlaga v manj razviti občini republike oziroma pokrajine, da je naložba v programu republike ali pokrajine in da odstotek združenih sredstev ne presega s planom določenih sredstev za posamezno naložbo. Z nalgžbo morajo soglašati republiške ali pokrajinska zbornica, pooblaščene republiške ali pokrajinska združena banka, izvršni svet republike ali pokrajine itd. Dogaja se.da traja dogovarjanje dve ali celo tri leta, da na koncu vse skupaj propade in da pride skupna naložba v poštev šele takrat, ko ni bilo mogoče dobiti denarja neposredno iz sklada federacije ali iz zveznega proračuna. Ves denar teče prek pooblaščene združene banke v republiki ali pokrajini, ki pa pogosto ta denar zadržuje, z njim rešuje svojo nelikvidnost, naložba pa ostaja na stranskem tiru. Slovenija prav zaradi teh problemov vztraja, naj slovensko združeno delo nakazuje denar v poslovno banko, s katero organizacija združenega dela z manj razvitega področja sodelujejo, ne pa v republiške banke. V prihodnjem srednjeročnem obdobju se bomo s takšnimi in podobnimi težavami še srečevali. Nobenih opravičljivih razlogov pa ni, da bi jih stopnjevali in zaostrovali. Marsikaj pa moramo spraviti v sprejemljive, realne in uresničljive okvire, da bo vsak dal, kar mora in zmore, in vsak dobil, kar mu gre. Kakršnakoli politizacija nasprotij pa bi bila skrajno škodljiva. j Košnjek Gradijo nov gasilski dom Nov gasilski dom v Ko-vorju bo prihodnje leto pod streho, dograjen bo predvidoma čez tri leta Kovor — Gasilsko društvo v Ko-vorju živi že 63 leto. Ima 35 aktivnih članov in veliko privržencev, tako da je vseh članov kar 360: iz Kovorja, z Loke, iz Zvirč in Hudega. V zadnjih dveh letih so največ moči usmerili v gradnjo novega gasilskega doma. Sedanji dom je bil zgrajen pred 62 leti in ne streže več današnjim potrebam gasilstva oziroma sploh požarne varnosti. Ima"samo en prostor, neogrevan in precej vlažen. V njem se draga oprema hitro kvari. Zlasti pozimi se, gasilci v domu ne morejo zbirati in delati. Pred dobrim mesecem dni so v Kovorju zraven trgovine začeli graditi nov gasilski dom. Narejen je izkop, zabetonirani so temelji. Če vreme ne bo pretirano zimsko, bodo delo nadaljevali, sicer bodo najbrž počakali na pomladansko otoplitev. Prihodnje leto nameravajo hišo spraviti pod streho in zgraditi garaži. Za toliko so končno uspeli zbrati denar. Lastnih sredstev, to je prispevka občinske požarne skupnosti in društva, imajo 4,2 milijona dinarjev, 3,5 milijona dinarjev so dobili posojila pri Zavarovalni skupnosti Triglav. Novi gasilski dom v Kovorju bo imel dve garaži za gasilska avtomobila, pisarno, večnamensko dvorano, v kateri bodo imeli razširjene sestanke, občne zbore, izobraževanje gasilcev, razne kvize in krožke. Obenem z domom gradijo tudi zaklonišče za krajevno skupnost. Delo je prevzelo SGP Tržič. Denar za nadaljevanje gradnje bo v naslednjih petih letih prispevala požarna skupnost, ki je dala tudi garancijo za kredite. Dom bo predvidoma zgrajen čez tri leta. Tako bodo kovorski gasilci bolje pripravljeni pričakali stanovanjsko in industrijsko širitev kraja. H. Jelovčan KUGLAŠ 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 10. DECEMBRA 1985 Gašper Zakotnik — dobitnik Bloudkove plakete: Najlepše je na Starem vrhu, med smučarji Škofja Loka — Kdaj si je prvič »privezal« smuči na noge, ne ve natančno; prav dobro pa se spominja, kako je kot otrok med smučanjem po hribu Zapuhuca (tam, kjer se je kalil tudi Jože Kuralt) poslušal rožljanje morilskega stroja v znameniti dra-žgoški bitki. O takratni smučarski opremi ne kaže izgubljati besed, niti približno ni bila podobna današnji in četudi so zdaj (za nekatere že) hudi časi, jo je bilo tedaj še precej teže kupiti kot dandanes. Škofjeloški in okoliški smučarji so se že takrat delili med seboj po znanju: slabši so se zbirali na tem kuclju, nekoliko boljši na onem, cilj vsakogar, ki se je hotel povzpeti na »beli Olimp« pa je bil hrib nad Puštalom. Spust po tem bregu je že pomenil vstop med najboljše smučarje. Gašper se jim je kmalu pridružil. Že kot dvanajstletni fantič se je včlanil v smučarski klub, za katerega je nekaj časa tudi tekmoval. Večjih uspehov ni dosegel — pravi — toliko pa se je vendarle naučil smučati, da je kot prvi v klubu v začetku šestdesetih let opravil izpit za trenerja alpskega smučanja. Dal je pobudo za ustanovitev alpske smučarske šole, ki se je po svojem delu precej razlikovala od kranjskogorske, tržiške in mariborske — in kar je tudi treba poudariti: obdržala se je do danes. Iz nje so izšli številni odlični smučarji in državni reprezentantje: Jože Kuralt, Boris Strel, Polona Oblak, Romana Pintar, Iztok in Samo Šter, Boštjan Gašperšič, Janez Dekleva — če omenimo le nekatere. Gašper je bil prvi trener alpskega smučanja v škofjeloškem smučarskem klubu; v sedanjem Alpetouru. Dvanajst let je delal z mladimi, se z njimi veselil uspehov in z njimi delil razočaranje ob zapravljenih priložnostih za dobro uvrstitev, ob padcih, napakah . . . Smučanje je v dveh desetletjih doseglo velik kakovosten vzpon. Klub ima danes močan strokovni kader — okoli dvajset trenerjev, med njimi tudi dva, ki poklicno opravljata trenerski posel, in razen njih še na desetine učiteljev in vaditeljev. V letošnji zimi redno trenira stodvajset mladih smučarjev, okoli dvajset jih je v reprezentancah. V Škofji Loki so bili nekdaj bolj kot alpsko smučanje priljubljeni nogomet, košarka in smučarski skoki. Gašper je veliko pripomogel k uveljavitvi, razmahu in kakovostnemu vzponu »alpincev«. Ni bilo lahko, pa vendarle: ko so 1970. leta na pobudo HOKEJ Visoka zmaga Jesenic v slovenskem derebiju JESENICE.— V nadaljevanju bojev četverce naših hokejskih moštev v prvi zvezni hokejski ligi so že enaindvajset-kratni državni prvaki, Jesenice, na domačem ledu v dvorani pod Mežakljo visoko in brez pravega naprezanja v slovenskem derbiju piemagali Kompas Olimpijo iz Ljubljane. V mestnem derbiju v Beogradu med Crveno zvezdo in Partizanom so slavili črno-beli, čeprav so zmagali le z dvema zadetkoma prednosti. V razpredelnici od petega do desetega mesta je Kranjska gora v Mariboru prepričljivo premagala domači Avto-prevoz, celjska Cinkarna pa je doma dobila z Vojvodino, medtem ko je bilo srečanje med Bosno in Medveščakom preloženo na 21. december. Izidi — Jesenice : Kompas Olimpija 8:1 (4:0, 2:0, 2:1), Crvena zvezda : Partizan 0:2 (0:0, 0:C, 0:2). Lestvica: Jesenice 2 2 0 0 i5:3 7 Partizan 2 10 1 4:3 6 Kompas Olimpija 2 10 1 4:10 3 Crvena zvezda 2 0 0 2 2:9 2 Izidi druge skupine — Avtoprevoz : Kranjska gora 1:5 (0:0, 1:1, 0:4), Cinkarna : Vojvodina 8:.^ (4:1, 2:2, 2:2). Para jutrišnjega kola — prva skupina — Partizan : Jesenice, Kompas Olimpija : Crvena zvezda, druga skupina — sobota — Kranjska gora : Bosna, Medveščak : Cinkarna, Avtoprevoz : Vojvodina. V drugi zvezni hokejski ligi kranjski Triglav že po sedmih kolih še ne pozna poraza. V sedmem kolu je gostoval v škofjeloških smučarjev — tekmovalcev postavili na Starem vrhu prve žičnice, je zanimanje za smučanje še poraslo — iz množičnosti se je kmalu rodila tudi kakovost. Uspehi so največje zadovoljstvo za vsakega smučarja in tudi za vse tiste, ki jim na tak ali drugačen način pomagajo do dosežkov. Gašper je bil vedno pripravljen pomagati: že kot pionir je pred petintridesetimi leti sodeloval pri gradnji koče na Starem vrhu, po službeni dolžnosti je tod spremljal tudi »rast« žičnic, pomagal je pri urejanju tekmovalnih prog. Odkar je trenersko mesto v klubu prepustil mlajšim, med katerimi so že tudi njegovi učenci, se je pomešal med vrste prizadevnih športnih delavcev in neutrudnih organizatorjev: postal je vodja mednarodnega pionirskega tekmovanja za Pokal Loke na Starem vrhu, pomagal je pri izvedbi številnih drugih tekmovanj, pri sindikalnih tekmah in državnih prvenstvih. V Mubu je član upravnega odbora, zadolžen predvsem za delo gospodarsko-tehnične komisije. 7 7 0 0 50:18 14 (i 5 0 1 60:32 10 5 3 0 2 31:28 6 5 2 0 3 30:26 4 7 1 0 6 26:39 2 0 0 0 6 12:66 0 »Z mladimi se dobro dela, čeprav se mi zdi, da med njimi ni tekmovalcev, ki bi lahko nasledili Strela, Ku-ralta. Takšni smučarji se ne rojevajo vsako leto, niti ne vsako desetletje,« pravi Gašper Zakotnik, vodja žičnic na Starem vrhu, športni delavec, ki je pred nedavnim za prizadevno dejavnost v telesni kulturi, 'predvsem na področju alpskega smučanja, prejel visoko republiško priznanje — Bloudkovo plaketo. »Plaketa je zahvala vsem, ki so kakorkoli pomagali škofjeloškemu alpskemu smučanju. Sam ne bi veliko zmogel,« skromno pridene. C. Zaplotnik Ljubljani, ker je brez težav ugnal Tivoli. Blejci so na domačem ledu gostili Ino iz Siska. Blejci so brez težav visoko dobili to srečanje, vevška Slavij a pa je dobila drugo srečanje z Mladostjo iz Zagreba. Izidi — Tivoli : Triglav 2:4 (1:0, 1:3, 0:1), Bled : Ina 13:7 (5:2, 4:1, 4:4), Slavija : Mladost 12:1 (5:0, 3:1, 4:0). Lestvica: Triglav Bled Ina Slavija Tivoli Mladost Pari sobotnega kola — Ina : Triglav, Mladost : Bled, Tivoli : Slavija. D. Humer Pionirke Dupelj republiške prvakinje Kranj — Po velikem uspeHu roko-metašic Dupelj v tekmovanju za pokal mladosti na področju Slovenije, ki so se z zmago nad Veto iz Polja uvrstile v polfinale in se bodo marca pomerile z ljubljansko Olimpijo, so nov velik uspeh dosegle pionirke Dupelj. V finalu slovenskega prvenstva v Titovem Velenju so gladko premagale Velenje s 17:10 in Burjo za 10:8, v tekmi za prvo mesto pa še Novo mesto z 12:9, in prepričljivo osvojile naslov slovenskih prvakinj. Najboljša igralka turnirja je bila Mežkova iz Dupelj. J. Kuhar Vodi LTH Kranj — V domu Partizana v Stra-žišču je bil prvi turnir gorenjske na-miznoteniške lige. Nastopilo je devet ekip; deseta, ki bi morala sodelovati, pa je že pred začetkom prvenstva izstopila iz lige. Po nepopolnem petem kolu vodi moštvo LTH iz Škofje Loke pred Jesenicami, Gumarjem, Savo, Kondorjem, Murovo, Lescami, Ljubnim in Krizami. Drugi turnir bo sredi decembra. J. Starman Odboj karice Bleda v drugi zvezni ligi Po osmem kolu na drugem mestu BLED — Ženska odbojka na Bledu se je pričela kakovostno dvigovati kmalu po ustanovitvi odbojkarske ekipe pred devetimi leti. Kaj kmalu se je ženska odbojka z domačimi igralkami prebila v sam vrh slovenske ženske odbojke. Dvakrat so bile republiške prvakinje in to jih je pred tremi leti pripeljalo tudi v drugo zvezno žensko odbojkarsko ligo. Toda v tej ligi so se obdržale le eno sezono. Nato so spet nadaljevale z igranjem v slovenski republiški ligi. V tej sezoni so se z naslovom republiških prvakinj spet povzpele v drugo zvezno odbojkarsko ligo. Pred igranjem v drugi zvezni ligi pa so si poleg republiškega naslova priigrale tudi slovenski odbojkarski pokal in s tem so dosegle njihovo najvišjo republiško lovoriko. Začetek v drugi odbojkarski ligi za odboj karice Bleda ni bil tako uspešen, že prvo tekmo v Kaštelah so izgubile. A to jih ni vrglo s tira, temveč so z igro in treningi nadaljevale. To se jim je obrestovalo, saj so po osmih kolih na drugem mestu, takoj za vodilno Modrico, ki pa ima odigrani dve tekmi več. Vse to kaže, da je bil start v prvenstveno sezono v drugi ligi le ponesrečena igra. Njihov trener, Štefan Udrih, je dejal, da so priprave začeli dokaj pozno. Z bazičnimi treningi kondicije in igre z žogo so pričeli šele v začetku septembra. Pri tem so imeli še kadrovske probleme, bile so pe počitnice in igralke so imele tudi svoje poletno delo. Nato je vse potekalo po načrtih, kljub temu da je to mlado moštvo, saj je povprečna starost deklet komaj devetnajst let. Trener Štefan Udrih pravi : »Čeprav priprave niso tekle povsem po načrtih, so dekleta dokaj dobro startala v drugi zvezni ligi. Naš cilj je bil, da se v tej sezoni uvrstimo v drugi zvezni ligi v sredino prvenstvene lestvice. Sam začetek je pokazal, da liga ni tako močna in ne tako kvalitetna, kot je izgledalo. Sedaj se že vidi, da se bomo uvrstili višje, kot smo načrtovali. Imamo tudi dobro ozadje, saj je na Bledu dovolj mladih igralk, s katerimi se dela res dobro. Močne imamo kar štiri mlade selekcije. In prav tu bo lahko izbrati igralke za prvo moštvo.« Tako kot sedaj kaže, ni več daleč dan, ko se bo ženska odbojkarska vrsta Bleda uvrstila v prvo zvezno ligo. Nekako so letošnje nastope v drugi zvezni ligi prebrodili, kljub temu da je igranje v drugi ligi dražje kot v prvi. A pri odbojkarskem klubu Bled ne obupujejo, saj so prepričani, da bodo tudi to težko finančno stanje nekako uspeli rešiti. Za ekipo Bleda igrajo: Ksenija Be-ravs, Mojca Mušič, Mateja Marinšek, Barbi Mevlja, Diana Črv, Jana Am-brožič, Draga Zupan, Meta Močnik, Romana Hudovernik in Natalija Ču-far. Kakšni so izgledi v letošnji odbojkarski sezoni, sta nam povedali dve igralki, Ksenija Beravs in Meta Močnik. KSENIJA BERAVS, kapetan moštva, zaposlena v Vezeninah: »Odbojko na Bledu igram že od vsega začetka, že devet let sem v tej ekipi, ki sedaj nastopa v drugi zvezni ligi. V tej ligi sem igrala že pred tremi leti. V naši ligi je pet kakovostnih ekip in vse računajo na visoko uvrstitev. Vseh pet ekip je enakovrednih. Tudi me imamo lepe možnosti za prvo mesto. Ali nam bo uspelo, je odvisno predvsem od nas samih in seveda od naše igre.« META MOČNIK, dijakinja gimnazije na Jesenicah: »Odbojko igram že peto leto. Bila sem v ekipi, ki je pred tremi leti igrala v drugi zvezni ligi, a sama še nisem prišla v prvo moštvo. Vesela bom, če bomo prišle v sam vrh druge lige, saj kar pet enakovrednih ekip računa na prvo mesto. Težko bo priti do vrha ali celo do prvaka. Naša ekipa je res mlada, saj je povprečna starost komaj devetnajst let. Upajmo na dober uspeh.« D. Humar Foto: F. Perdan Toper oblekel več državnih moštev Toper iz Celja, ki izdeluje športna oblačila, se je dobro uveljavil doma in v svetu. Že precej let oblači naše najboljše' smučarje v vseh smučarskih disciplinah, letos pa so oblekli tudi moštva Avstrije in Noveške. Toprova oblačila nosijo tudi poljski biat-lonci in kombinatorci, madžarski skakalci in italijanski kombinatorci ter člani B reprezentance v smučarskih skokih. Tudi Grki in Romuni nosijo Toprova oblačila. D. H. Sporočili ste nam Podnart: Športna tekmovanja ob krajevnem prazniku — Ob prazniku krajevne skupnosti Podnart je bilo več športnih tekmovanj. Na nogometnem turnirju za prehodni pokal krajevne skupnosti je zmagala Iskra Otoče pred ekipo TVD Partizan in moštvom mladinske organizacije. V tenisu je bil pri članih najboljši Iztok Ajdič pred Radom Faganelom in Gorazdom Stariho, pri mladincih Robi Šušmelj pred Zoranom Pogačnikom in Urošem Markovi-čem ter pri pionirjih Tomaž Frelih pred Janijem Ermanom in Primožem Pogačnikom. Na strelskem tekmovanju je zmagala družina Stane Žagar iz Podnarta pred Partizanom Julekom iz Radovljice in družino Mošnje. Pri članih so bili najnatančnejši Boris Kozinc, Gorazd Stariha in Jože Biček, pri mladincih Robi Šušmelj, Tone Peter-nel in Uroš Markovič, pri pionirjih Beno Štular, Tomaž Frelih in Klemen Vovk ter pri pionirkah Romana Bešter, Ema Turnšek in Darja Bešter. Na šahovskem turnirju je bil pri članih prvi Drago Rabič, drugi Vinko Jerala in tretji Jože Avsenik ter pri mladincih prvi Jani Erman, drugi Gregor Mihelič in tretja Anita Jerala. — C. Rozman Tržič: kegljaški turnir — Kegljaška sekcija TVD Partizan Tržič je pripravila na kegljišču pri avtobusni postaji v Tržiču kegljaški turnir, na katerum je sodelovalo 36 ekip sindikalnih organizacij. Vrstni red — ženske: 1. Peko Obutev II 185, 2. Peko Obutev I 175, 3. BPT Tkalnica 147; moški: 1. Rog — Ce-varna Križe 260, 2. Peko Orodjarna 252, 3. Peko Obutev II 230; mešane ekipe: 1. BPT-DSSS 201, Metalka Triglav 195, 3. Zlit-DSSS 174. - J. Kikel Akcija Podarim dobim se je začela LJUBLJANA —Uspeh naših smučarjev na startu v novo smučarsko sezono 1985—86 je prišel ob pravem času. Že včeraj se je začela letošnja akcija smučarske zveze Slovenije, ki je imela lani kot prva te vrste pri nas velik odmev. Z njeno pomočjo so vsi naši smučarji imeli tri mesece dodatnih priprav na novo smučarsko sezono. Uspehi, ki so jih naši alpinci in smučarski skakalci dosegli v uvodnih tekmah svetovnega pokala, so podkrepili začetek nove akcije Podarim dobim, katere geslo je Sodelujemo, da bi zmagali. V vseh kioskih Dela in Tobaka kakor tudi na vseh poštah so že v prodaji darilne razglednice, letos stanejo le 250 dinarjev. V lanski akciji je bilo prodanih osemsto tisoč darilnih razglednic in letos pričakujejo, da jih bodo prodali še. Pravila igre so namreč enaka kot lani, s tem, da bo vrednost nagrad pri vsakem žrebanju mnogo večja, kot je bila skupna vrednost nagrad v lanski akciji. Vsaka letošnja darilna razglednica igra v žrebanju, na katero prispe, in v zadnjem velikem finaln^ žrebanju. Prvo letošnje žrebanje Sc>af lujmo, da bi zmagali bo 12.januaD 1986. Tako kot lani so se tudi letos izredn izkazale slovenske delovne organizac) je in vse združeno delo. Njihova pri- pravljenost, pomagati našim smučarjem, je presegla vsa, še tako optimist11? na pričakovanja. Nagrade v vseh štin^ žrebanjih so enkratne. Tu so hiša Maf les, štirje cimosovi avtomobili, Elanf>v j-jadrnica in veliko smuči, za več kot Pe milijonov dinarjev je daril Gorenja • - \ To so le največje nagrade našega zdr11 ženega dela. Doslej so naši delovni W dje vselej dobro pomagali našim Stdf* carjem in upamo, da jim letošnje dar) ne razglednice, ki jih bodo kupovali & pošiljali, ne bodo le upanje na gla^ izžrebane nagrade. Naši ljudje znal ceniti trud naših smučarjev in njihov uspehe. Prav zato ni bojazni, da \ef šnja akcija smučarske zveze SlovenU6, Sodelujem, da bi zmagal, ne bi usp^*' D. Humer T°nEK, 10. DECEMBRA 1985 OBVESTILA — OGLASI 11. STRAN ©@SMS5oiJ©IEIIGLAS SEJEMSKE CENE SEJEMSKI POPUSTI Od 5-30% NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU OD 13.-23. DEC. PRODAJNO-RAZSTAVNI PROSTOR MERKUR kranj kovinotehna BELA TEHNIKA IN DROBNI GOSPODINJSKI APARATI GORENJE 15 % CENEJE Ig: zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj *• Razpisna komisija pri Izvršilnem odboru zbora delegatov Gorenjske območne skupnosti Kranj razpisuje prosta dela in ^loge, na katerih ima delavec posebna pooblastila in odgovornosti Vodenje oddelka za razvoj zavarovanja, plan, analize, statistiko in terensko mrežo ^a razpisana dela in naloge bo delavec imenovan za 4 leta. ^a opravljanje razpisanih del in nalog je lahko imenovana ?Seba, ki poleg splošnih izpolnjuje še naslednje posebne pogo- da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri, "* da ima najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, ~~ da izpolnjuje pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki občine Kranj Odbor za medsebojna delovna razmerja pri delovni skupnosti Gorenjske območne skupnosti Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge: ^klepanje premoženjskih zavarovanj, ZBIRA-JUE ponudb za sklenitev življenjskih zavaroVANJ in inkasiranje premij (zavarovalnega zastopni-K* v zastopu podnart) ?a. opravljanje navedenih prostih del in nalog mora delavec 2Polnjevati poleg splošnih še naslednje pogoje: *"■ da ima popolno srednjo šolo oziroma poklicno šolo, ^ da ima 2 leti delovnih izkušenj, da da Je star najmanj 18 let, ima odslužen vojaški rok (moški), ftft 'ma posebno veselje za delo na terenu in za delo z ljud- ftpd°Vno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za določen čas. Poskusno delo traja do 60 dni. sj!*ncudati naj lastnoročno napisane prošnje pošljejo na na-S^V: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna ^Pnost Kranj, Oldhamska 2, z oznako pod I. »razpisna ko-o SlJa za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in od-n v°rnostjo«, pod II. pa »sektorju za samoupravno organizira-jj.0st 'n kadre«. t£i?v°šnJi je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo in kra-K življenjepis s točno navedbo dosedanje zaposlitve. ka ^a oc^dajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo ndidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku objavne- «a roka. % KOVINAR JESENICE felNAR JESENICE NIZKE GRADNJE, Sp. Plavž 6, Jesenice ^° sklepu delavskega sveta razpisuje 19. decembra 1985 ob stev-ri •'avno licitacijo za odprodajo naslednjih osnovnih sred- 1 Jjercedes polpriklopnik tip 2224/6x4 z diesel motorjem, 2 240 KM, letnik 1974 {^»Prikolica gorica tip PS 26 KH — 4, nosilnosti 26 ton, ,etnik 1974 ta p/1,tlopnik in polprikolica sta v voznem stanju in se proda- Kupaj. izklicna cena je 3.200.000.— din. ^ern* p možen„na dan licitacije od 9. do 12. ure na kraju sa-^■odt pričetkom licitacije morajo interesenti vplačati ^etr^ j tno varščino pri blagajni do. v ceni ni vračunan pro- in» davek, ki ga plača kupec. SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ Cankarjeva 2 Zbor delavcev objavlja prosta dela in naloge: 1. RAČUNOVODJE Pogoji: — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri, — zaželene so delovne izkušnje, — trimesečno poskusno delo. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas od 1. marca 1986 dalje. 2. DELAVKO V KUHINJI priprava prigrizka in napitka Pogoji: — smisel za čistočo. Delovno razmerje sklenemo po pogodbi za tri ure na dan od 1. januarja 1986 dalje. Pisne prijave z dokazili pošljite v 14 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. m TEKSTILINDUS BOSAMJI Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ objavlja prosta dela oziroma naloge v TOZD PLEMENITILNICA upravljanje belilnega kontinuirnega stroja Kiisters II — 2 delavca Pogoji: — poklicna šola tekstilne, strojne ali elektro smeri (tekstilni mehanik, KV ključavničar, električar), — zaželene so delovne izkušnje, — delo v treh izmenah, — dvomesečno poskusno delo. TOZD PREHRANA IN ODDIH pomoč pri kuhanju jedil — 4 delavke Pogoji: — kuharski pomočnik, — zaželene delovne izkušnje, — opravljen tečaj iz higienskega minimuma, — dvomesečno poskusno delo. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj dajo pisne prijave v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri v 14 dneh po opravljeni izbiri. SAVA KRANJ Industrija gumijevih usnjenih in kemičnih izdelkov Kranj, Škofjeloška c. 6 izklicna cena 85.000.— din razpisuje JAVNO DRAŽBO naslednjih osnovnih sredstev: 1. tovorni avto ZASTAVA izklicna cena 750.000.— din 650 BDF leto izd. 1981 2. tovorni avto (kombi) ZASTAVA 435 F leto izd. 1980 Javna dražba bo 17. decembra 1985 ob 9. uri v sejni sobi nabavnega sektorja v Kranju, Prešernova 6 (nad Ljubljansko banko) Ogled avtomobilov bo 16. decembra 1985 ob 10. uri. Interesenti naj se oglasijo v obratu II., Škofjeloška c. 6, pri glavnem vratarju. Na licitaciji lahko enakopravno sodelujejo fizične in pravne osebe. V ceni ni vštet prometni davek, ki ga plača kupec, če ne predloži izjave o oprostitvi plačila prometnega davka. Udeleženci morajo pred pričetkom dražbe položiti 10 % varščine od izklicane cene. Vse cene veljajo franco Sava Kranj. Kupec mora plačati kupnino naslednji dan, to je 18. decembra 1985, blago pa prevzeti najkasneje v 7 dneh po prodaji. Ob prevzemu ne bomo upoštevali reklamacij glede kakovosti količine blaga (videno-kupljeno). IZBRALI SO Zk VAS kovinotehna V blagovnici FUŽINA R na Jesenicah smo opazili nadvse iskane električne in motorne žage DOLMAR, Cena za električno žago je 45.919.— din, motorna žaga s 45 cm dolgim mečem pa stane 145. 970. — din. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju: 1. 2 PK KUHARICI za kuhinjo Najdihojca na Planini Pogoji: — tečaj za PK kuharje, — do enega leta delovnih izkušenj, — higienski minimum, — samo dopoldansko delo. 2. GOSPODINJE za vrtec Pavle Mede Katarine — Naklo Pogoji: — končana osnovna šola, — 1 mesec delovnih izkušenj, — starost 18 let. 3. ČISTILKE za vrtec Golnik Pogoji: — končana osnovna šola, — en mesec delovnih izkušenj, — samo popoldansko delo. Kandidati naj vložijo prijave v 8 dneh od objave oglasa na naslov: Vzgojnovarstvena organizacija, Staneta Žagarja 19, Kranj, tel.: 24-381. S SAVSKE ELEKTKRARNE n. sol. o., Delovna organizacija za proizvodnjo in prenos električne energije LJUBLJANA, Hajdrihova 2 Investitor HE Mavčiče razpisuje licitacijo za rušitev naslednjih objektov v bazenu HE Mavčiče: — stanovanjska hiša Breg ob Savi 56 na parceli 26/3 k. o. Breg ob Savi — stanovanjska hiša Prebačevo 12 na parceli 122 k. o. Hrast je skupaj z gospodarskim poslopjem in mlinom — stanovanjska hiša Mavčiče št. 58 skupaj z gospodarskim poslopjem na parcelah 137 in 140/3 k. o. Mavčiče gospodarsko poslopje na parceli 129/2 k. o. Mavčiče Dela obsegajo rušitev, odriv neuporabnega materiala in grobo planiranje. Z uporabnim materialom razpolaga rušitelj. Interesenti lahko dobijo vse informacije in osnovne vrednosti objektov pri Grupi za izgradnjo HE Mavčiče v Mavčičah. Licitacija navedenih objektov bo 16. decembra 1985 ob 8. uri v prostorih Grupe za izgradnjo HE Mavčiče v Mavčičah. Pred pričetkom licitacije bo komisija seznanila interesente z ostalimi pogoji licitacije. Živilski kombinat ŽITO LJUBLJANA, n. sol. o., LJUBLJANA, Šmartinska 154 POZOR! LAHKO PREBERETE, TUDI ČE NISTE IZ BOHINJA! Za delo v počitniškem domu na prijetnem kraju (300 metrov od hotela Zlatorog) z dvanajstimi ležišči v L kancu (Bohinj) potrebujemo 2 SODELAVCA — lahko mlajša upokojenca. Če ste se pripravljeni spoprijeti z vodenjem takega doma — upravljanje, nabava, gospodarska dela — ali s pripravo obrokov za naše zaposlene, se nemudoma prijavite ali pa se osebno zglasite v kadrovski službi DO ŽK ŽITO Ljubljana, Šmartinska 154. NUDIMO: — stanovanje in hrano v domu, — stimulativne osebne dohodke. (^JMiSSoJ]©IESGLAS 12. STRAN OGLASI IN OBVESTILA TOREK. 10. DECEMBRA 1985 adidaš KOT VEDNO NA NOVOLETNEM ŽENSKI ŠKORNJI SEJMU samo 1.999.— V V adidas: basebal, samo 595. ragby, (odstraniš idealno kolesarjenj V KRANJU OD 13. 12. DO 23. 12. OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL! UGODEN PREDPRAZNICNI NAKUP ■ vrsta blaga proizvajalec ODKUPUJEMO SVINJSKE IN VSE OSTALE ŽIVALSKE KOŽE [~r\paiatl,itioil _ ~ Prodam SKOBELNIK (ponk) ULMIA. Iglgfon 28-189_ 15631 .Prodam čmo-beli TELEVIZOR gorenje. Informacije popoldan po tel. ^280(064) _15670 J0SHIBA radiokasetofon z ločljivi-zvočniki, equalizerjem in japonski *VT0RADIO-KASETOFON, vse novo, "godno prodam. Telefon 42-035 po 15. S!____15671 . Prodam TRAKTOR, 35 KM fahr. Te- !gI°£061/841-439_ 15672 Prodam 42 KM TRAKTOR ferguson. u9led vsak dan po 18. uri. Žeje 14, Du- fi!i!____ 15673 Prodam HI-FI pionner, 25 W z zvočnikoma in carinsko deklaracijo; ter ""-basno HARMONIKO, weltmaister. Mirko Steno vec. Planina 12, Kranj 15674 Prodam čelni snežni PLUG za trak-»' unrversal. Tone Sušnik, Jezerska ^Kranj__15675 2r!i8?dno Prodam črno-beli TELEVI-^LLužan, Šolska 4, Kranj 15709 Svadbeni mat, Prodam rabljene RADIATORJE, ce 'a Po dogovoru. Darko Šebjanič, Tav ^Ugyj 2, Jesenice, tel. 82-782 15461 |auio prodam cent Prodam 10 pr. m DRV. Zalog 10, SaSSlk. 15662 v»> PLAŠČ iz astrahana, št. 44, _SM. Telefon 064/21-165 15391 teh Prodam novo KIPER PRIKOLICO nostroj, 4 tone. Telefon 77-854 15663 globok italijanski OTROŠKI VOZI-^K, malo rabljen, prodam. Bratina, ^gPosvetska c. 1, Kranj 15664 Prodarn ZBIRKO 500 ZNAČK, dirkal-2g KOLO in OVRATNIK ter KUČMO. IVk- Cegelnica 30, Naklo, tel. 47-203 ____15665 oliProdam športno KOLO super. Vo- 064/45-643 od 16. do 18. ure 15693 Gad8. a tričlanska družina nujno išče Vam?ONjerO ali enosobno STANO-~^ylyKranju. Telefon 23-803 15694 .Mlad- riiu V par išče STANOVANJE v Kra-TftiJ" okolici. Predplačilo za 1 leto. -^!on25-120 15695 fon'^?*0"1 v centru Škofje Loke. Tele -2^64^956_ 15696 jamska ženska nujno išče SOBO v Br>l" ali okolici. Šifra: Zaposlena 15697 S0Rr[,*ko dek,e brez obveznosti išče bil; ? v Kranju. Jožefa Bukovec, Ko-~^L69223 Dobrovnik 15698 $t A n«rJoločen čas rabim primerno ^hort VANJE 8li S0B0 s P°sebnim Je« m in z uporabo kopalnice, Kranj, os«nice (za dva). Šifra: Mir v 1986 --- 15699 frodam dvosobno STANOVANJE s »i bližnji okolici kupim ali Hllnm v naiem STANOVANJSKO '"•^Ponudbe pod: Dogovor 15692 oprema ui^darrTdve leti star električni ŠTE-IkofL . J.ungič, Frankovo naselje 175, Ije 175 15676 Lj^am dobro ohranjene POSTE ^UiLoka H" rf>dam SEDEŽNO GARNITURO, 5J0Td.arn 3/4 mlade KRAVE za v skri Velef dam manjše in večje PRAŠIČKE VsJ!gQjktLpg 9, Škofja Loka 15713 Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša draga mama JUSTINA ZUPANC roj. Šubelj Od nje se bomo poslovili v torek, 10. 12. 1985, ob 15.00 na kranjskem pokopališču. Žalujoči: sin Marjan z družino in hčerka Joži z družino ter ostalo sorodstvo. Čirče, 9. XII. 1985 Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c, tel.: 24-034 Obiščite naš razstavni prostor! Nudimo več vrst ogledal, garderobne stene, mizice, kotne letve. Izdelujemo stenske in stropne obloge. Se priporočamo! Vido Repanšek Kidričeva 8 61234 Mengeš tel. doma: 721-162 DELOVNI ČAS Ponedeljek, torek od 14. do 18. ure, sreda od 9. do 12. in 14. do 18. ure, četrtek, petek od 14. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure. TOZD MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA obvešča cenjene potrošnike, da je odprta nova mesnica z delikateso v Cerkljah pri Jožetu Sajo-vicu, Ulica Franceta Bar-leta 3, to je ob cesti Cerklje —Češnje vek. Lokal je odprt vsak dan razen ob ponedeljkih. Za obisk se priporočamo! Mesoizdelki Škofja Loka JOŽE SAJOVIC, telefon 42-319, Cerklje M-KŽK GORENJSKE TOZD Komercialni servis Kranj OBVESTILO REJCEM MAUH ŽIVALI IN OSTALIM KUPCEM! V našem skladišču pred železniško postajo v Kranju vam nudimo po ugodnih cenah: krmila za nesnice, ostala krmila, koruzo, ječmen, oves, pesne rezance — brikete, jajca, olje, itd. Skladišče je odprto vsak dan od 7. do 14. ure, v sobotah od 7. do 12. ure. Informacije dobite po telefonu 21-652. Se priporočamo! M - KŽKG, TOZD Komercialni servis KRANJ GRADITELJI! V našem skladišču gradbenega materiala v HRASTJU vam nudimo po izredno ugodnih — starih maloprodajnih cenah stavbno pohištvo »INLES«. Na zalogi imamo tudi ostali gradbeni material po ugodnih cenah. Se priporočamo! Telefon 26-371 OBVESTILO! Lovska družina Šenčur obvešča vse lastnike psov in mačk, naj jih zadržijo doma, posebno v zimskem času, ko so za divjad težji pogoji. Tudi steklina se še ni umirila. Spet se je pojavilo večje število lisic. Zato prosimo, da obvestilo upoštevate. Lovska družina Šenčur Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in stric DIMITRIJ ČRNJAČ Pogreb pokojnika bo v torek, 10. decembra 1985, ob 15.30 na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: žena Amalija, sin Mitja z družino in hčerka Valerija z družino Kranj, 9. decembra 1985 ZAHVALA Ob izgubi drage tete FRANČIŠKE HROVAT iz Naklega se iskreno zahvaljujem vsem za izrečena sožalja, cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti BERTO Z DRUŽINO ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža V JOŽETA ZIHERLA iz Hoste št. 5 iskrena hvala vsem, ki ste mu darovali cvetje, mi izrazili sožalje, z mano sočustvovali, mi stali ob strani v teh težkih trenutkih in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala prijateljem in sosedom, predvsem Olgi, Tilki in Korelnu ter vsem vaščanom Hoste za izkazano nesebično pomoč. Zahvaljujem se tudi zvezi borcev, pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred. ŽALUJOČA ŽENA ANGELA Hoste Črne te zemlje pokriva odeja, zgodaj okusil življenja si strup; ena se tebi je želja spolnila: v zemlji domači, da truplo leži. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in strica AVGUŠTINA BAJŽLJA » p. d. Milharjevega se iskreno zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, vsem sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje in besede sožalja ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju za dolgoletno zdravljenje. Iskrena hvala g. župniku in kaplanu ter pevcem. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Stražišče, 5. decembra 1985 Kako se razpleta študentski bojkot v Kranju Prej ali slej bo treba plaćati Kljub vročim razpravam na pobudo kranjske mladinske organizacije, Sindikata in Zveze komunistov, se bojkot nove stanarine v kranjskem študentskem domu še ni razpletel, kot je bilo pričakovati. Študentje še vedno plačujejo staro ceno, 2700 dinarjev, namesto dogovorjene 4140. Kaže, da bo treba dolg izterjati. Kranj — »Novo ceno smo študentje bojkotirali zato, ker smo vselej plačevali za dom več kot naši vrstniki v Ljubljani in Mariboru,« je Študentska košarica Maja so študentje v kranjskem domu sami izračunali, koliko porabijo v mesecu dni. Njihova košarica je bila videti takale: za hrano dajo nekaj več kot deset tisočakov, za stanarino 2.700 dinarjev, za higieno 975, za šolanje 1.500, za voz-nino 2.700, za kulturo in obveščanje okoli 1.700, za šport 309 in za garderobo nekaj nad dva tisočaka. Maja je torej košarica stala okoli 22 tisočakov, študentska štipendija pa Je kar za polovico manjša. Štipendija Valerije Dundek znaša enajst tisočakov, za ostalo polovico prispevajo starši, ki poleg nje šolajo še brata. Prav majhen prihranek pomenijo boni za malico (105 dinarjev na dan). dejala Valerija Dundek, študentka v kranjskem Domu učencev in študentov Ivo Lola Ribar. »Pripravljeni smo sicer odšteti nekaj več kot študentje v obeh univerzitetnih središčih na račun boljšega standarda, ne pa na račun majhnosti doma. Tudi mi smo študentje in kaj moremo za to, če nas je le 144 in ne pet tisoč kot v Ljubljani.« Ko je bila torej dogovorjena nova stanarina, 4140 dinarjev, je kranjski študentje niso bili voljni plačati, temveč so še naprej vztrajali pri 2700 dinarjih. Kaj to pomeni za dom? »To pomeni izpad dohodka v domu, manjši osebni dohodek zaposlenih, večjo fluktuacijo, prelivanje vseh sredstev iz dodatne dejavnosti za pokritje izpada dohodka,« je razložil direktor kranjskega doma Leon Lojk. »Če pride do izpada dodatne turistične dejavnosti, se nam lahko pojavijo celo rdeče številke. Kaj storiti? Študentje bodo morali kajpak prej ali slej pristati na ceno za pokritje materialnih stroškov. Vprašljiva pa je razlika med gmotnimi in drugimi stroški. Ni namreč rečeno, da jo bomo lahko vselej pokrivali iz dodatne dejavnosti. Ni prav, da študentje plačujejo ceno na majhnost doma (ker merila izobraževalne skupnosti, ki sofinancira del domske ekonomske cene, ne razlikuje med majhnimi in velikimi domovi), ker slučajno študirajo v Kranju. Če je takšna mreža visokih šol, se je trega dogovoriti tudi o tem, kako jo bodo financirali.« Preden pojdejo v kranjskem domu do izterjatve denarja, ki ga dolgujejo študentje, so se odločili ugotoviti, kakšen je pravzaprav družbeni standard bivajočih. Breda Jurančič, referentka za študente, pravi, da jim analiza sicer še ni uspela, ker študentje ne dajejo podatkov. Potrebna bo najbrž kaka druga metoda, da bodo dognali, kar želijo. »Ko nam bo jasno, kakšno je gmotno stanje naših študentov, bomo tudi laže rešili sedanji položaj,« pravi Breda Jurančič. »Študentje iz družin z nizkimi dohodki seveda teže plačajo tudi bivanje v študentskem domu. Zanje bi morali poiskati rešitev, morebiti subvencijo stanarine. Od tistih, ki spričo ugodnega družinskega standarda in boljše štipendije lahko plačajo, pa je treba izterjati, kar so dolžni.« D. Z. Žlebir Častitljiv jubilej gorenjske železnice ifii^rTTcrcf.• • w; • Rateče — 1. aprila 1869 so zasadili prvo lopato za gorenjsko železnico, 14. decembra 1870 pa je med Ljubljano in Trbižem peljal že prvi vlak. Proga, zgrajena v rekordnem času, je bila dolga 102 kilometra, ob njej je bilo 12 postaj. V avstro-ogrski monarhiji je bila to železniška proga drugega razreda, kajti prvorazredna je bila speljana med Dunajem in Trstom. Leta 1906 so zgradili še eno železnico, od Beljaka prek Jesenic do Gorice in Trsta. Z dograditvijo karavanškega predora je proga od Jesenic do Beljaka krajša, od Jesenic do Trbiža pa razbremenjena in dobro ohranjena. Tako je postala stranska proga. 14. decembra 1870 je bila dograjena železniška postaja Rateče—Bela peč (Ratschach—Weissenfels), ki so jo zaradi enake oddaljenosti uporabljali tako Ratečani kot Belopečani. Sodila je pod avstro-ogrsko monarhijo, po železnici pa so vozili tovor in potnike. Leta 1918, po koncu prve svetovne vojne, je krivična meja med Jugoslavijo in Italijo postajo prisodila Italijanom. Vse takratne uslužbence, Slovence po poreklu, so pregnali čez mejo, tako da so se razkropili po gorenjski železnici do Jesenic in še dlje. Slabo leto so morali potniki iz Rateč hoditi peš in voziti tovor na sedem kilometrov oddaljeno železniško postajo v Kranjski gori. Zaradi turističnega pomena in bližine Planice pa so sklenili v Ratečah Otvoritev železniške postaje v Ratečah leta 1919. postaviti novo postajo. Večina Rate-čanov se je ogrevala za postajo v Da-njah, le nekaj korakov od italijanske meje. Toda takratni župnik in pisatelj Josip Lavtižar, ki je služboval v Ratečah, je imel drugačen načrt: postajo naj bi zgradili na začetku doline Planice. Če bi potniki izstopali iz vlaka v Danjah, bi gledali le grmovje. Pred vhodom v dolino pa bi se jim odstrl pogled na prelepo Planico, ki jo obdajajo mogočni vrhovi Julijcev. Tako so Rateče leta 1919 dobile železniško postajo Rateče-Planica, leseno barako, poleg katere so čez čas postavili uto in že prihodnje leto začeli izdajati vozovnice (kar so poprej počeli na vlaku) in sprejemati prtljago. 1931. leta je bilo zgrajeno tovorno skladišče, namenjeno večjim pošiljkam, poleg obstoječega tira so zgradili še dva. Leta 1933 so tod začeli graditi večje poslopje, ki je že prihodnje leto začelo služiti svojemu namenu. Tako se je začel redni železniški promet na postaji, ki je kmalu postala tudi obmejna postaja proti Italiji, kjer so delovali cariniki in druge obmejne službe. Med drugo svetovno vojno promet na gorenjski železnici ni bil velik, 1948 pa je začel naraščati. Proga je služila Italiji in Jugoslaviji. Zaradi nerentabilnosti so Italijani ukinili promet od Rateč do Trbiža, a progo so ohranili. 31. marca 1966 pa je bila ukinjena tudi proga od Rateč do Jesenic. Z ukinitvijo gornjesavske železnice so naglo pobrali iz tal tirnice in podrli mostove. Za današnji razvoj Kranjske gore in okolice je ob vedno dražjem osebnem in avtobusnem prevozu to velika škoda. Če bi se danes odločali, da tod ne bo več tekla železnica, bi bilo najbrž drugače. Po toči zvoniti je prepozno. Gorenjska železnica pa kljub temu letos praznuje 115 let obstoja. A. Kerštan Stena je klonila, vrh ne Kranjski alpinist Andrej Štremfelj je pripovedoval o poteku slovenske himalajske odprave Daulagiri 1985 Konec novembra se je s Himalaje vrnila slovenska alpinistična'odprava, vodja je bil Stane Belak-Šrauf, ostali pa Andrej Štremfelj iz Kranja, Marjan Kregar iz Kamnika in Marjan Brišar iz Ljubljane, Andrej Beg iz Gorij in Tržičan Iztok Tomazin, tudi zdravnik. Cilj odprave je bil Daulagiri, visok 8176 metrov, v Himalaji. Načrtovali so vzpon po novi smeri v V steni, osvojitev vrha in spust z zmajem s pobočja gore. # Kaj vam je uspelo, Andrej Štremfelj? Nova, Slovenska smer, na vrh nismo mogli zaradi slabih vremenskih razmer, predvsem veter nam je nagajal, za let z Daulagirija ni bilo ne pravih razmer ne priložnosti, čeprav je Tomazin nekajkrat poletel drugje. # Kako ste prišli pod goro, kakšno je bilo vreme? S Kregar jem sva se ostalim pridružila v bazi na 4200 metrih nadmorske višine, prišla sva iz alpinistične šole za alpinistične vodnike v Manangu, tudi v Katmanduju. Vzhodno steno Daulagirija je Šrauf že poznal, a so ga presenetile razmere v njej. Čeprav nismo pričakovali velikih težav že v začetku, se je prav tu pojavila ena izmed hujših ovir v steni, ledeni slap, ki je spreminjal obliko, položaj in stopnjo težavnosti iz dneva v dan. Kar precej krat smo morali čezenj, vedno drugje, na drugačen način, pod pretnjo vedno bolj grozečih serakov. 45 dni smo bili pod goro in v njej, le deset dni je bilo vreme znosno, idealno nikdar. Večkrat je po ves dan padal sneg, na gori je divjal orkanski veter, da mraza niti ne omenjam. # Splezali ste Slovensko smer v V steni Daulagirija. Do platoja na približno 5800 metrih smo prišli vsi štirje (Belak, Kregar, Tomazin in jaz) v treh dneh. Drugi dan sva s Tomazinom pritrdila fiksne vrvi, vsak par je prinesel še šotor. Tabor 1 je bil postavljen po približno 1400 metrih preplezane stene, napeli smo le 200 metrov fiksne vrvi, ostalo smo morali vsakič preplezati gor in dol. Po taboru 1 smo šli v bazo, a nismo nameravali ostati tako dolgo, kot smo bili prisiljeni, kar deset dni. Neprestano je snežilo, v bazi je zapadlo 120 cm snega, na gori pa kar tri metre. Naš tabor na platoju je bil torej prekrit s kar trimetrsko snežno odejo, ki se je sicer pogrezala; luknja, ki smo jo morali skopati za bivak, pa je bila kljub temu zelo globoka. • Kako ste šli od tu naprej? 26. oktobra smo šli v steno nad platojem, z višine 5800 metrov prvi dan prišli na 7000, kar dokazuje, kako dobro smo bili aklimatiziran in uplezani. Drugi dan smo bivald*j£ li že na 7600 metrih. Takrat je ° nova smer že preplezana, na višin1 7450 metrov se pridruži normalni;*0" rej je 150 metrov skupne. • V alpskem slogu ste prepleZl~: steno. Zakaj ste se vrnili, ne d* 0 osvojili vrh? Šotorček za zadnji bivak smo postavili na edinem možnem mestu, n» neudobni polici. Veter, ki je pihal * orkansko močjo, je zasipaval sneg na polico, sneg je odrival šotorček i ponoči smo se borili za vsak ceP° meter prostora. Kljub temu je oltf* štirih zjutraj šotor, razcefran od v tra, le še visel na polici, mi smo z čutili omrzline. Tako hudega vetra-ki je z vršnega pobočja pometel ve sneg, še nisem doživel. Nisem se m0^ gel obdržati na nogah, preveč tvega no bi bilo, smo se odločili vsi štirje-Do vrha je bilo le še 550 višinski metrov, ne težkih, a nemogoče jih J bilo premagati zaradi vetra. • Vas vrh še mami? ... Preplezana smer pomeni veU* nam in tudi v alpinističnem svet£ Vrh, posebno osemtisočak, Pa Je. vrh. Verjetno bomo še mislili nanj- • Kako ste šli domov? ^ Počasi. Čeprav smo bazo zapus^ že 1. novembra, smo iz Katmand°J poleteli šele 24. Čakali smo na pr°s sedeže. Ker sem šel na treking P. okoliških himalajskih dolinah in s ri- in pettisočakih.ni bilo tako tez^ čakati. Seveda pa sem bil zelo vese ko sem se vrnil med domače. nk Srečanje na meji — Minuli torek so se na rateški meji srečali jug0' slovanski in italijanski delavci mejnih organov, tako kot se tradiciO' nalno srečujejo že leta in leta. Na srečanju se pogovorijo predvsem 0 problemih maloobmejnega prometa in o uresničevanju videmskega sporazuma. Delavce naših obmejnih organov je vodil vodja sektorja za obmejne zadeve in tujce pri UNZ Kranj Djuro MiliČ, italijanske pa vodja sorodnega sektorja iz Trbiža Neri Arrigo. — Foto: F. Perdan Streljal na sobesednika ŠKOFJA LOKA — Delavci oddelka za zatiranje kriminalitete pri Upravi za notranje zadeve v Kranju so javnemu tožilstvu ovadili 31-let-nega Draga C. iz Škofje Loke, ker je osumljen poskusa umora. V ned^jj 8. decembra se je osumljeni 0" I @(MSSSSgII©IEIICiLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek 4. ure zadrževal v kava baru S01?^ škofji Loki. Med redkimi gosti, k* , ob tej uri zašli v lokal, je bil tudi": mačin Ignac K. Osumljenec in Wy sta se pogovarjala, nenadoma p* „ C. potegnil pištolo in ustrelil v s°K> sodnika. Ranjenega v kolk so s ^ sijem odpeljali v zdravstveni yP\ od tam pa so ga poslali v Klin1 center v Ljubljano. C. pa se je p° > godku vrnil v lokal in od točilne Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar in Danica Zavrl-Zlebir — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Samostojni oblikovalec: Igor Pokom — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja ze izstrelil še štiri naboje prod J« 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. zam ki pa so bile ob tej uri na S«** Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za II. polletje 1.250 din. pa nezasedene. tej Preiskovalni sodn»k za C. odredil pripor, zasef tudi pištolo. li so