" ‘ TRGOVSKI LIST
Naročnina za Jugoslavijo:	g^gj	B&l	JKS9	HUl	H	|H	^|	^|	A	£	n	oq
celoletno 180 din (za ino- fejl	Jm	WB&S	1JI KS	HI	|E	^|	«^«0r£r	a	l	l,
aemstvo: 210din),za'/2leta	R-$J mA Y \	^Ja^S^F	Hjggf	^HL	H	EBH I |V ^B 25-52. Uprava: Grcgm-
90 din, za 'It leta 45 din,	$^?va,	*	47_61*
mesečno 15 din. Tedenska v	Rokopisov	ne vračamo-
Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino# industrijo, obrt in denarništvo v1 Ljubl^n^št.1!^^
Ivbaia vsak ponedeljek,
iznaša 8redo ,n ^tek
Uubiiana, sreda 16. oktobra 1940
številki din •
Soglasna zahteva gospodarskih Hudi
Naj zborujejo industrialci, trgovci, obrtniki ali kateri koli drugi gospodarski ljudje, izzveni vedno vsako zborovanje v eni glavni zahtevi: da se ne izdajajo gospodarske uredbe in gospodarski predpisi brez predhodnega zaslišanja prizadetih gospodarskih organizacij. Čeprav je ta zahteva kar sama po sebi umljiva in čeprav je tudi v interesu onih, ki izdajajo te uredbe in predpise, je kljub temu ostala še do danes neupoštevana in zato se mora vedno znova ponavljati.
In ponavljati se mora, čeprav je praksa dokazala, da so skoraj vse izdane uredbe pomanjkljive v prvi vrsti zato, ker se niso poprej zaslišale prizadete gospodarske organizacije ali ker se niso njih nasveti upoštevali. Po vrsti za vse v zadnjem času izdane uredbe bi mogli to dokazati in zato so se morale tudi po vrsti vse uredbe spreminjati in dopolnjevati. Življenje je pač močnejše ko vsi le za zeleno mizo sklenjeni predpisi.
Tako smo doživeli, da se glasno hvaljena davčna novela še danes ne more prav izvajati, ker so bile novosti, ki jih je uvajala, premalo preudarjene. Doživeli smo nadalje, kako je ostala vsa proti-draginjska uredba dejansko le udarec po vodi, ker navzlic tej uredbi in še mnogim enakim ni draginja niti najmanj popustila, temveč se nasprotno še povečala. Tudi ni bilo prijetno za oblasti, ko so morale skoraj vsak mesec spreminjati predpise o cenah žitu in koruzi in se je navsezadnje določila cena beli moki, ki je danes dejansko nesprejemljiva, ker je bila previsoka. Dogodilo se je nadalje to, da so bili trgovci kaznovani, ker v skrbi za svoje stalne odjemalce niso hoteli prodajati blaga tudi takšnim, ki so očitno hoteli sebi nakupičiti zaloge. Sedaj pa je izšla naredba, ki trgovcem naravnost ukazuje, da ne smejo prodajati blaga vsakomur, temveč da morajo blago racioni-rati. Danes se torej direktno zahteva od trgovcev to, za kar so bili pred kratkim kaznovani. Kdo popravi krivico, ki se je zgodila kaznovanim trgovcem? Kakšne zmešnjave in nejasnosti je n. pr. povzročil predpis o obveznih kontrolnih knjigah. Niso se še začele te prav uporabljati, že se je izkazalo, da je absolutno nemogoče zadostiti vsem predpisom glede teh knjig in danes morajo ostajati mnoge rubrike prazne. Podobnih primerov o pomanjkljivostih in nejasnostih izdanih predpisov bi mogli navesti še celo vrsto in še ne bi navedli vseh.
A vse te pomanjkljivosti in nejasnosti bi se mogle preprečiti, če bi se pred izdajo teh predpisov zaslišale prizadete gospodarske organizacije in če bi se njih ute meljeno mnenje tudi upoštevalo. Vsi ti predpisi bi se pregledani ^d gospodarskih ljudi mnogo laže izvajali, ker bi na ta način bili prilagojeni praktičnemu življenju. Oni, ki izdajajo te predpise, bi imeli tako jamstvo, da bodo ti Predpisi tudi držali in da bodo i°rej imeli tudi zaželeni učinek. Ker se pa mnenje gospodarskih ljudi ni upoštevalo, ker se večinoma za to mnenje sploh ni vpra šalo, so bili ti predpisi kratkoživi in niso prinesli onega učinka, ki se je pričakoval.
Skoraj nepojmljivo je, zakaj se nekateri tako silno branijo sodelovanja z gospodarskimi ljudmi in zakaj se zapirajo pred nasveti ljudi, ki edini v resnici poznajo stvar, ki se naj uredi z novimi predpisi. Saj gospodarske organizacije ne zahtevajo, da se one zaslišijo pred izdajo gospodarskih predpisov zato, da bi vsiljevale svoje mnenje ali ker bi imeli člani teh organizacij neke sebične namene, temveč zahteva je nastala
samo zato, da se ne ustvarja nered v gospodarstvu z novimi predpisi, da ti ne motijo gospodarskega poslovanja. Sodelovanje gospodarskih ljudi ima samo ta namen, da se omogoči čimbolj gladko funkcioniranje stroja, da se onemogočijo motnje, da se torej omogoči stoodstotna učinkovitost predpisov. In temu se nasprotuje! Ali je pri takšnem položaju res še mogoče misliti, da se ne upošteva glavna
zahteva vseh gospodarskih ljudi iz kakšne dobre volje? Ali se v tem nasprotovanju glede sodelovanja z gospodarskimi ljudmi že ne razkriva tendenca, ki objektivno prav gotovo ni dobra? Odrivati tistega, ki more in hoče pomagati — ali je mogoče tako postopanje zagovarjati? Ali je še treba vpraševati, zakaj ne pridemo naprej, ko pa se vidi, da se odklanja sodelovanje s tistimi, ki morejo največ pomagati?
Poštena	beseda
proti trgovcem
Članek	..Narodne
»t
»Narodna odbrana« je objavila naslednji članek, ki naj ga pazljivo prečita jo zlasti oni, ki mislijo, da se odpravlja draginja s tem, če se hujska proti trgovcem. Tem malo preudarnim ljudem in s tem škodljivim demagogom naj bodo napisane v album naslednje besede »Narodne odbrane«:
»Priče smo brezprimernc gonje proti trgovcem kot celoti. Res je, da so časi težki, celo pretežki in da mora vsak član družbe storiti vse, kar more, da se prebrodijo težki časi in s čim manjšimi žrtvami. Reden pojav je, da se v takšnih časih pojavljajo brezvestni ljudje, ki skušajo izkoristiti položaj in se obogatiti na račun svojih bližnjih, ne izbirajoč pri tem sredstev. Takšni brezvestni ljudje se pojavljajo v vseh stanovih, kolikor se pač komu nudi prilika za to. Trgovina je v takšnem položaju, da je v njej izkušnjava največja, ker trgovina posreduje med proizvajalcem in potrošnikom ter živi od razlike, ki jo pri tem posredovanju zasluži. Vsako živo bitje je bolj ali manj sebično (in celo živali ter rastline) in zato ni čudno, če podleže tej izkušnjavi tudi človek, da skuša to razliko in zaslužek povečati, kadar so že tako izjemne razmere. Čim bolj brezvestno je to bitje, tem bolj se razvijajo v njem slabi instinkti in tem večji so njegovi pohlepi. Omenili smo, da je izkušnjava za trgovca največja in so zato tudi primeri prekrškov iz teh vrst najbolj pogostni, vendar pa nikakor ni res, da so samo pri njih. In še kako se pojavljajo ti apetiti po obogatitvi pri drugih družabnih vrstah, samo če se jim nudi prilika!
Ni niti enega poštenega človeka, ki bi odobraval brezvestno izkoriščanje stiske svojega bližnjika. Naj občuti kazen krivec in naj pripada kateremu koli družbenemu razredu. Tudi mi ne pišemo tega zato, da bi branili krivce. Pač pa hočemo opozoriti na neko krivico, ki se dela, zadnje tedne gospodarski panogi, t. j. trgovcem. Na trgovino je udarjen sramoten žig in proti njej se je začela gonja, kakor da bi bila to ena najbolj navadnih razbojniških družin. Od nekaj sto tisoč trgovcev v naši državi se je našlo nekaj desetic brezvestnih ljudi, ki so se pregrešili proti zakonu in moralnim načelom, sedaj pa se je zašlo tako daleč, da se identificirajo s temi ljudmi vsi stotisoči ostalih trgovcev, katerim pa v resnici nikakor ne cveto rožice, kakor to nekateri mislijo. Pozabljajo sc vse zasluge teh trgovcev, ki so danes tako ob-metani, da se skoraj že sramujejo reči, da so trgovci.
Prestolniški in drugi časopisi
kar tekmujejo med seboj, kdo bo dal bolj kričeč naslov svojim člankom. Tako daje n. pr. eden vodilnih listov naslov čez celo stran o preganjanjih in kaznovanjih trgovcev, čeprav se v noticah, ki so objavljene pod tem naslovom, nanaša komaj ena na trgovce. Isti list objavlja vest iz Bitolja, kako da so bili kaznovani štirje trgovci iz Bitolja zaradi špekulacije, iz same vesti pa se vidi, da ne gre niti v enem od teh štirih pTimerov za trgovce. V tem smislu se gibljejo tudi ostale vesti, ki se ponavljajo po večkrat in prenašajo iz enega lista v drugega.
Iz vse te kampanje se jasno vidi tendenca, da se trgovina čimbolj diskreditira v očeh potrošnikov. Posledice ne izostajajo, ker danes vsak misli, da sme svojo jezo ohladiti nad trgovci tcT vlagati proti trgovcem tudi najbolj neresne ovadbe. Koliko pa mora trgovec šele prenesti pri svojem vsakodnevnem poslu ostrih očitkov, neupravičenih očitanj ter nesramnih sumničenj, kakor da je on prvi in edini krivec za vse sedanje nadloge! To gre že tako daleč, da je že marsikateri pošten trgovec, ki živi od svojega posla, skušal najti drug poklic, da vsaj ne bi bila blatena njegova čast. Nihče se ni do danes našel, ki bi poudaril, kako je v naši državi v resnici malenkosten odstotek špekulantov iz vrst trgovstva, pač pa vsak misli, da sme kričati proti trgovstvu in sramotiti gospodarski stan, ki nikdar ni bil zadnji ne v delu za
svoj narod niti v plačevanju davkov državi. Mi trdimo celo to, da bi se mogel z objektivno, nepristransko anketo celo ta odstotek znižati.
Naglasili smo, da ne branimo špekulantov. Naj vsak krivec občuti najtežjo kazen, toda potrebno je, da se generaliziranje ublaži na pametno mero. Trgovci niso zaslužili, da se postopa proti njim kakor da bi bili gobava in brezpravna kasta in da bi se opisovali kot edini krivci današnje draginje. Ni prav, da se naseda šarlatanom, ki svojo kariero postavljajo na demagoške fraze o »nepotrebnih posrednikih, oderuhih« in podob no. Minili so časi lahkega zaslužka in trgovec se mora danes boriti z vsemi svojimi silami, da se ob drži. Zato pa tudi ni prav, da se še brez potrebe in brez upraviče-nosti sramoti.«
Poštene so te besede in bilo bi pravilno, da hi jih upoštevale tudi oblasti in da bi zatrle vsako dema-goško hujskanje proti trgovskemu stanu, ki je eden najboljših in največjih davkoplačevalcev. A tudi odločujoči činitelji ne bi smeli na ta dejstva pozabiti, kadar izdajajo svoje uredbe in predpise, da ne bodo te s svojimi malo preudarjenimi določbami pomenile za mnoge naravnost poziv, da je proti trgovcem dovoljeno vse. Če že ne kot trgovec, pa ima trgovec kot davkoplačevalec pravico, da je zaščiten pred hujskaško gonjo!
in tudi v najtežjih dneh je mogel vsaj do neke mere postreči svojim stalnim odjemalcem. Postregel pa bi jim še v večji meri, če mu ne bi razni predpisi onemogočali dela, če se ne bi od njega zahtevalo, da mora prodajati blago tudi tistim, ki so kupičili blago in ga odtegovali trgu.
Kot veliki dobrotniki potrošnikov pa so se proslavljale tudi veleblagovnice, krošnjarji, skratka vsi, ki so posegali v trgovino in odjedali legalni trgovini zaslužek. A tudi o teh konkurentih trgovcem se v sedanjih težkih časih nič ne sliši, da bi pomagali potrošnikom v njih stiski. Tudi ti so pustili potrošnike na cedilu, da si sami pomagajo, kakor si vedo in znajo.
Toliko slavospevov je bilo o pomoči, ki jo nudijo potrošnikom na-bavljalne zadruge, konsumi, veleblagovnice itd., ko so pa prišli časi stiske, je bilo teh slavospevov konec in vse se je razvijalo tako, kakor da nabavljalnih zadrug, kon-sumov, krošnjarjev, veleblagovnic sploh ne bi bilo. Draginja se je razvijala nemoteno dalje, blaga je primanjkovalo, aprovizacija prebivalstva je prišla v nered. Znova' se je izkazalo, da je v času stiske trgovec edini zanesljivi posrednik med potrošnikom in proizvajalcem.
To pa se je izkazalo tudi kasneje, ko je oblast začela skrbeti za aprovizacijo dežele. Tudi tu set je pokazalo, da more edino trgovec pomagati, da se dobro razdeli blago med potrošnike, ker je edino trgovec pripravljen, da kreditira blago manj premožnim slojem. Poleg tega pa se je znova i^ kazalo, da ima samo trgovina raz-deljevalni aparat, ki sega v vsako vas in ki ne velja javnost nič. Nihče ne posreduje tako poceni ko trgovec, ki dela sam in ki ni oblcK žen s tako dragim birokratskih? aparatom ko nabavljalne zadruge^ Časi stiske so največja preiz-, kušnja za sleherno organizacijo in za slehernega gospodarskega delavca. Nabavljalne zadruge in vsi, ki konkurirajo legalni trgovini, te preizkušnje niso prestali, zato pa naj vrnejo tudi privilegije, ki jih uživajo na račun celote!
Kie so ostali vsi rešitelii“ potrošnikov ?
«*
Ni skoraj bilo v naši državi občnega zbora večje nabavljalne zadruge ali večjega konsuma, da se ne bi na njem z največjo samohvalo govorilo, kako edino nabavljalne zadruge pomagajo potrošnikom, kako jih samo one varujejo pred »odiranjem« trgovcev, kako samo one preprečujejo, da ne naraste draginja. In dalje so se proslavljali, kako nabavljalne zadruge in kunsumi regulirajo razmere na trgu, kako skrbe, da pride potrošnik ceneno do blaga, ker nabavljalne zadruge in konsumi na naravnost idealen način posredujejo med producentom in konsu-mentom. Leta in leta so se ponavljali v tisoč in tisoč variacijah ti slavospevi in z njimi utemeljevala upravičenost zadružnih in konsum-nih privilegijev.
Danes pa, ko bi bili ti slavospevi potrebni, danes so utihnili. In vendar bi imele danes nabavljalne zadruge in konsumi tako izred-
no lepo priliko, da dokažejo svojo koristnost za celoto ko še nikoli. Draginja narašča tako močno, da spravlja uradnike v obup. Kaj bi bilo lepše, kakor objava uradniške nabavljalne zadruge, da dobe pri njej njeni člani blago še po starih cenah? Pa takšne objave nismo brali, ker tudi uradniške nabavljalne zadruge prodajajo po istih cenah ko trgovci. Pa če že ne morejo prodajati po starih cenah, pa bi prodajali vsaj po nižjih cenah ko trgovci! Tudi to upanje se je izjalovilo in danes v času največje stiske so šli vsi veliki slavospevi o velikanskih zaslugah nabavljalnih zadrug in konsumov po vodi. Tako so danes člani nabavljalnih zadrug in konsumov na istem ko oni, ki kupujejo pri trgovcih, vendar s to razliko, da se trgovec vse drugače skrbi za svoje stalne odjemalce kakor pa zadruga. Trgovec gleda, da ima dobro blago, skrbi za pravočasno nabavo blaga
Poziv vsem lesnim izvoznikom in lastnikom žag
Osrednji lesni odsek pri Zvezi trg. združenj je prejel od Direkcije iza zunanjo trgovino naslednje brzojavko:
Pozovite vse lesne izvoznike ir lastnike žag, da brzojavno predlo že Direkciji za zunanjo trgovine svoje ponudbe za smrekove o& padke pri žaganju z označbo rsat položljivih količin v teku obeh pri hodnjih mesecev ter prodajne ce ne franko nakladalna postaja.
Rok za prijave poteče 18. okto bra 1940.
Belgija, Nizozemska in Norveška veljajo še nada lje kot neklirinške državi
Ob sklenitvi sporazuma z Nenr čijo glede plačilnega prometa \ trgovini z Belgijo, Nizozemsko ir Norveško so postavili nekateri pridobitniki vprašanje, če se m<i rajo smatrati te države kot klirinške ali neklirinške države, Ns pristojnem mestu je sedaj padla odločitev, po kateri se morajo te tri države še nadalje smatrati kot neklirinške države. Uvoz iz teh držav je torej še nadalje zavezan kontroli.
Seja glavnega odbora Zveze trgovskih združenj
je bila v torek v Ljubljani v Trgovskem domu. Seja je bila odlično obiskana in so bila zastopana na seji vsa trgovska združenja, razen združenja v Murski Soboti, ki pa je svojo odsotnost opravičilo.
Sejo je otvoril in vodil predsednik Stane Vidmar, ki je podal kratko, a jedrnato predsedniško poročilo. Za njim je poročal o seji Centralnega predstavništva podpredsednik Ferdo Pinter.
. Daljša debata se je razvila o obrambi pred napadi na trgovstvo. V debati se je pokazala popolna solidarnost vsega slovenskega trgovstva. Sprejeli so bili mnogi pozitivni sklepi ter je bila med drugim sklenjena ustanovitev posebnega obrambnega fonda. Vsi člani so tudi takoj z dejanjem dc kazali, da bo ta akcija imelg poln uspeh ter so se vsi odrekli povračilu 'potnih stroškov v korist tega fonda.
Nato so se obravnavale tudi vse ostale točke dnevnega reda, nakar je bila ob četrt na eno seja prekinjena in se je nadaljevala popoldne ob 2. uri ter trajala do petih. V debato o posameznih točkah dnevnega reda so posegli skoraj vsi člani glavnega odbora. Vsi sklepi so bili soglasnL Sejo je zaključil predsednik Stane Vidmar. Seja je pokazala, da slovensko trgovstvo tudi v sedanjih težkih časih zvesto izpolnjuje svoje dolžnosti do celote in do stanu ter da je trdno odločeno, da svoje pravice tudi brani.
Podrobno poročilo o seji priobčimo v petkovi številki.
tervenciji na pšeničnem trgu (da se mora v odstavku 2. čl. 2. postaviti namesto »takse iz t. p. 37«, pravilno »takse iz tar. post. 34«). — Spremembo meje župnij Leskovec pri Krškem in Sv. Križ ob Krki.
Za poldrugo milijardo čezmorskih surovin potrebujemo
Naša industrija potrebuje zelo velike količine surovin in zato ne-
izdelana je naredba o kontroli klavničnih proizvodov
Iz Beograda se poroča, da je besedilo naredbe o kontroli klavničnih proizvodov že izdelano ter da bo objavljeno še ta teden. Na-•redba se naslanja na čl. 1. odst. 2. Uredbe o kontroli zunanje trgovine.
Nova naredba vsebuje naslednja poglavja: seznam klavničnih proizvodov, vprašanje izdajanja potrdil, kdo se sme baviti z izvozom klavničnih proizvodov, pogoji za dobivanje pravice izvoza, UktanaVljanje zajednic in njihove zVeze, vprašanje razdeljevanja kontingentov, kavcije, sankcije za neizvrševanje predpisov naredbe. Nova naredba je bila izdelana s sodelovanjem zveze industrij za predelavo mesa in je zato upanje, da bo nova naredba tudi ustrezala svojim namenom.
Vino se bo zelo podražilo
Letošnja vinska trgatev v Sloveniji bo zelo slaba. Tako se nam poroča iz ljutomerskega okraja, da že dolgo ni bila trgatev tako slaba ko letos. Vinogradniki, ki so navadno pridelali do 90 hektolitrov vina, da bodo letos pridelali komaj 14 hektolitrov vina. Produkcijski stroški vina so se zato zelo povečali. Nekateri vinogradniki trije, da jih bo letos mošt veljal po 1,2 din.liter. Zato se bo moralo vi no podražiti. Nekateri menijo, da tjo letošnja cena vina od 16 do 18 in 16 do 20 din za liter vina.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 12. oktobra objavlja: Ukaz o ukinitvi gen. konzulata v •Aižiru in o otvoritvi gen. konzulata v Miinchenu — Uredbo oprostitvi sladkorja za slajenje vinskega mošta od državne, banovinske in občinske trošarine — Uredbo o gojitvi, sečnji, prometu in izvozu lesa domačega oreha Uredbo o začasnem dodeljevanju učiteljev ljudskih šol v druge ljudsko šole zunaj službenega okoliša •— Odločbo o izredni dokladi dnevničarjev v resoru ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje — Popravek v uredbi prometu s pšenico in državni in-
kateri predlagajo, da bi se moral omejiti uvoz surovin saino na najpotrebnejše predmete kakor: volno, bombaž, kavčuk, kositer, mazila, laneno seme, tekoča goriva in podobno. Seznam teh predmetov ne bi smel vsebovati več ko 20 predmetov, najvažnejših vrst blaga. Tudi če bi uvoz v tej meri omejili, bi za nakup teh surovin še vedno potrebovali nič manj ko poldrugo milijardo din. Ta visoka številka je tudi že utemeljitev predloga za omejitev uvoza.
V zadnjem času si prizadevajo naši odločujoči krogi doseči, da bi se te naši industriji potrebne surovine uvažale iz Južne Amerike. V ta namen bi se ustanovila posebna redna pomorska zveza z južnoameriškimi državami. Težava pa je v tem, ker je dovoz iz teh držav mogoč le, če dovolita prevoz blaga obe glavni pomorski sili v Sredozemskem morju, Italija in Vel. Britanija. Dovoljenje obeh teh držav pa ne bo doseči tako zlahka.
Posledica premalo preudarjenih predpisov
Delniška družba Predovii namerava ustaviti
delo v svoji klavnici
»Jugoslov kurir« poroča, da je znano veliko podjetje »Predovič,
. d.« v Beogradu sklicalo izredni občni zbor delničarjev, ki bo dne 18. t. m. Na dnevnem redu je kot točka predlog o ustavitvi dela klavnici, Ta klavnica je ena največjih in najmodernejših v državi ter je proizvajala samo masti vsak dan pol vagona, Zakaj je bila postavljena točka o ustavitvi obratovanja v klavnici na dnevni red, ni tc-žko uganiti. Poslovodja družbe je bil namreč pred kratkim zelo' občutno kaznovan, ker ni hotel prodati nekemu kupcu večje količine masti iz razloga, ker je hranil to mast za svoje stalne odjemalce. Storil je torej natančno to, kar se sedaj pri nas nalaga kot dolžnost slehernemu trgovcu in industrialcu.
Jasno je, da mora vsak dober trgovec in vsak preudaren industrialec misliti v prvi vrsti na to, da zadosti potrebam svojih stalnih odjemalcev. Od teh živi v prvi vrsti in za vedno si uniči krog svojih odjemalcev, če bi dajal slučajnim kupcem prednost pred svo-imi stalnimi odjemalci. A tudi v interesu javnosti je, da trgovci in proizvajalci v prvi vrsti upoštevajo potrebe svojih stalnih odjemalcev, ker je v tem tudi jamstvo za pravilno razdelitev blaga in ker se s tem tudi preprečuje kupičenje blaga. Zato je tudi izdala banska uprava v Ljubljani uvodoma omenjeno naredbo, in zato ji bodo morale slediti tudi druge banske uprave, če ae hoče zagotoviti pravilno funkcioniranje našega domačega trga.
Kajti jasno je, da postaja vsako poslovanje nemogoče, kadar bi trgovec sploh ne imel nobene pravice, da odloča, komu proda svoje blago ali ne. Saj bi se prav lahko dogodilo tudi to, da kak špekulant po svojih zaupnikih pokupi v vseh trgovinah neko blago in da potem kot edini prodajalec na trgu po mili volji zviša ceno blagu. Zato se mora trgovcu pustiti neka pravica pri prodajanju blaga, zlasti pa, da skrbi redno za svoje stalne odjemalce.
Ustavitev obratovanja klavnice Predovič je reakcija na nemogočo prakso, ki se je pri nas uveljavila ponekod in je posledica neznosnega kaosa, ki je nastal, ker vsak urad po svoje tolmači izdane pred-
pise, ker ni niti v dveh banovinah enaka praksa pri zatiranju draginje, ker postaja od premalo preudarjenih predpisov zmešnjava vedno večja.
Ni pa primer firme Predovič edini, temveč takšnih primerov je vse polno in posledica slabo vodenega boja proti draginji je zastoj v gospodarskem življenju, do-čim pa draginja ostaja in se celo še veča. Izguba je torej dvakratna.
Nujno je zato, da se v bodoče izdajajo samo predpisi, ki so tehtno preudarjeni, da ne bodo povzročali motenj v gospodarstvu. Nadalje je nadvse nujno, da se vsi izdani predpisi spravijo v sklad, da si ne bodo medsebojno nasprotovali. Enako potrebno je tudi, da so vsi ti predpisi v vsej državi enaki in da se pri vsaki priliki varuje načelo, da je vsa Jugoslavija eno samo gospodarsko ozemlje, v katerem velja tudi samo ena
upravna praksa. Najtežje posledice pa morajo nastati za gospodarstvo tudi, če se ne upoštevajo življenjske potrebe podjetij, in če se jim lahkomišljeno diktirajo kazni za stvari, ki so pravilne. Trgovina in industrija sta z dolgoletnim in vztrajnim delom ustvarile dobro delujoč razdelilni aparat in bilo bi ne samo nepremišljeno, temveč naravnost škodljivo, da ne rečemo kaj drugega, če bi se ta aparat uničeval.
Primer tvrdke Predovič pa je končno tudi resen opomin odločujočim, da je že zadosti vse gonje proti trgovcem in industrijcem in da je ta gonja že začela povzročati, da velike firme raje opuščajo svoje obratovanje, kakor pa da bi še naprej trpele zaradi te gonje.
Tudi gospodarski človek ima svojo pravico in to je treba spoštovati, ali pa mora iti vse gospodarsko življenje rakovo pot.
Gospodarska pogajanja
z	Bolgarsko zakl/učena
V Sofiji so še zaključila gospodarska pogajanja med Jugoslavijo in Bolgarsko, ki jih je vodil v imenu Jugoslavije devizni direktor Narodne banke Kosta Ljubisavlje-vic. Po doseženem sporazumu bo Bolgarska dobavila Jugoslaviji do konca marca 1941. 80.000 ton premoga iz Pernika za potrebe jugoslovanskih železnic. Poleg te količine morejo tudi vsi zasebni premogovniki dobavljati Jugoslaviji premog v neomejenih količinah. Glede izvoza in uvoza so bili doseženi zadovoljivi rezultati.
Iz Jugoslavije je zagotovljen Bolgarski izvoz žveplene kisline, modre galice in kavstične sode, Jugoslavija bo nadalje uvozila iz Bolgarske bombažno seme in olja-
Sonce je vir zdravja, moči in lepote!
Slabo vreme onemogoča sončenje na prostem. — Prezaposlenost vam ne dovoli potovanja na morje ali v planineI
Obsevajte se doma z našo patentirano ultravijoletno obsevalko »ORIGINAL RUB«
Stane samo din 1200 — in je najcenejša obsevalna naprava te vrste. Za ta denar imate do ma stalno sonce in zdravje, veselje In moč, ugodno občutje in nove življenjske sile.
Potemnitev kože že po par obsevanjih!
Dobavlja:
JUGOPATENT, Ljubljana Dvorakova ulica 8.
rice ter že prej dogovorjene količine pšenične moke.
Pri tej priliki se je uredilo tudi vprašanje bolgarskih dolgov Jugoslaviji za tranzit in transport. Ta dolg je v zadnjem času narasel na 30 milijonov din. Bolgarska bo ta dolg izplačala v najkrajšem času z dobavo premoga.
Značilno je, da se je zunanja trgovina med Jugoslavijo in Bolgarsko v zadnjem času zelo povečala. Tako je bil v prvih letošnjih osmih mesecih promet štirikrat večji ko pred enim letom. Ker je v bolgarskih trgovskih krogih veliko zanimanje za ugodni razvoj trgovinske izmenjave med obema državama, je upati, da se bodo v bodoče dosegli še bolj ugodni rezultati.
Bolgarska kmetijska štiri-letka
Vrhovni bolgarski gospodarski svet, ki je posvetovalni organ bolgarskega kmetijskega ministrstva, je zaključil svoje razprave o izvedljivosti štiriletnega načrta za kmetijstvo, ki ga je izdelalo bolgarsko kmetijsko ministrstvo. Ta načrt naj omogoči organično vodstvo kmetijske proizvodnje Bolgarske ter dobro prodajo kmetijskih proizvodov. Predvsem predvideva načrt, da se zboljša kakovost za izvoz določenih predmetov. V ta namen se bodo bolgarski kmetovalci poučevali, kako se trga sadje, ne da bi pri tem trpelo. Sadjerejci se morajo nadalje naučiti, da bodo sadje pakirali tako, kakor to zahteva tujina. Nadalje se bodo kmetovalci poučevali, kako se najbolje vskladiščita sadje in povrtnina Posebna pažnja se bo posvečala gojitvi namiznega grozdja. Gledalo se bo tudi na to, da se zboljša kakovost vin ter se bodo v ta na men ustanovile velike vinske kleti. Bolgarska bo torej skušala s kmetij, štiriletko predvsem zboljšati sadno proizvodnjo.
Politične vesti
V Bukarešto }e prišla nemška mornariška komisija. Misli se, da je njena nalaga zgraditev nemških pomorskih oporišč ob črnem morju.
Glasilo madžarskega, ministrske ga predsednika »Magyar Orszag« piše v uvodniku o balkanskih problemih. Nemška vojska je sedaj zaprla Angliji vrata na Balkan. Na jugu pa čuva vrata v Balkan Italija. Balkanski polotok bo postopoma prišel popolnoma pod vpuv osnih velesil. Postavlja pa se tudi vprašanje, če ne bo Nemčija usmerila svoje prodiranje proti Mali Aziji To so velika vprašanja, pri katerih pa bo imela pomembno vlogo tudi Sovjetska Rusija.
Iz Berlina se uradno zanikajo vse vesti, da bi bile v Bolgariji nemške čete. Vse te vesti da so plod angleškega prizadevanja, da se moti mir na Balkanu, dočim hočeta Nemčija in Italija ta mir ohraniti.
Bolgarsko sobranje je sklicano za 28. oktober. Sobranju bo predložen novi proračun, ki predvideva med drugim tudi nastavitev 800 bolgarskih uradnikov v Dobrudži
V Atene je prišla turška vojna misija, ki je bila sprejeta od ministrskega predsednika. Metaxasa,
Po informacijah iz Aten je namen vojne misije, da se dogovori o vojnem sodelovanju Turčije in Grčije.
V bolgarskih krogih sodijo, kakor poroča iz Sofije »United Press«, da pomeni prihod nemške vojske
Romunijo začetek nemške akcije, ki naj omogoči Nemcem, da skozi Bolgarsko in Turčijo prodro do petrolejskih polj v Iraku in da udarijo na Angleže v Palestini. Baje bodo Bolgarski v kratkem sporočili nemške zahteve.
Turško časopisje piše, da se bo Turčija z orožjem uprla vsakemu poskusu, da bi tuja vojska prodrla turško ozemlje.
Tursko poslaništvo v Bukarešti pozvalo svoje državljane, da likvidirajo do konca oktobra vse svoje posle v Romuniji da bi mogli na poziv takoj zapustiti Romunijo.
Sovjetska unija ni bila obveščena o nemški akciji v Romuniji, kakor je sedaj uradno objavila sov-etska agencija Tass. Moskovski listi pa v zvezi z ugibanji listov o stališču Sovjetske Rusije do dogodkov v Romuniji pišejo, da bo Sov-. etska Rusija ostala še nadalje nevtralna.
Iz Moskve se nadalje demantira vest, da bi se vodila kakšna pogajanja med Vel. Britanijo, Sovjetsko Rusijo, Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo zaradi ekspanzije nemške politike proti vzhodu.
Sovjetske oblasti so izselile iz Černovic vse civilno prebivalstvo, kakor poroča ameriška United Press. Vse hiše so bile zasežene za stanovanja sovjetskih oficirjev V okolici mesta so uredili velika vo-'aška taborišča, iz katerih neprestano odhajajo sovjetske čete na romunsko mejo. Veliki oddelki sov-etske vojske se zbirajo tudi ob romunski meji blizu Galatie.. Sov-eti so nadalje napravili veliko letališč, na katera je v zadnjem času priletelo 300 sovjetskih bombnikov in lovskih letal. Ob dolnjem teku Donave se zbirajo velike skupine sovjetskih rečnih ladij. V Bukarešti sodijo, da so velike sovjetske vojaške priprave v zvezi z zadnjimi dogodki v Romuniji.
V Besarabiji imajo sedaj sovjeti 12 pehotnih divizij, tri divizije konjenice, pet polkov težkega topništva in 11 motoriziranih edinic, kakor poroča »Ass. Press« iz Moskve.
Rooseveltov govor je napravil v vsej Ameriki najmočnejši vtis. Brazilija in Chile sta že sporočile, da dovolita Združenim državam Sev. Amerike, da zgradijo v obeh dr-: lavah svoja pomorska in letalska, oporlfida. Urugvajski predsednik je
brzojavno čestital Rooseveltu k njegovemu govoru ter mu sporočil, da pozdravlja njegovo akcijo za skupno obrambo demokracije.
Posebno ugodno pa je bil naravno sprejet Rooseveltov govor v Angliji in v vsem britanskem imperiju.
Iz Rima poroča dopisnik »United Pressa«, da smatrajo v Rimu pristojni krogi, da dokazuje nedeljski govor predsednika Roosevelta, da ta pripravlja vstop Združenih držav Sev. Amerike v vojno. Na vsak način so se odnošaji totalitarnih držav in Združenih držav po govoru predsednika Roosevelta poslabšali.
V Berlinu so izjavili o Rooseveltovem govoru, da ne morejo tega govora komentirati, ker je bil samo volivni govor.
Moskovski listi so objavili Rooseveltov govor v celoti.
Uradno je bila objavljena vest, da je francoska vlada v Vichyju odklonila siamske teritorialne zahteve.
Podpredsednik francoske vlade Laval je zanikal vesti, da bi se vodila med francosko vlado in vladama osi nova mirovna pogajanja.
V angleško pristanišče je doplui drugi del rušilcev, ki so jih odstopile Združene države Sev. Amerike. Rušilci bodo že v nekaj dneh mogli prevzeti službo v angleški vojni mornarici.
Agenzia Stefani poroča, da vlada v Siriji zopet red, potem ko so bili aretirani uradniki, ki so bili pristaši generala de Gaullea. Predsednik Roosevelt je sestavil
£>seben odbor, ki naj pospeši izde-vo vojnih letal za Anglijo in Združene države.
Med Združenimi državami in Mehiko so se začela pogajanja za sklenitev podobnega vojaškega pakta, kakor je bil sklenjen med Združenimi državami in Kanado.
Ameriške zaloge bencina v Šan-gaju in Hongkongu bodo prepeljane v Singapur, kjer bodo na razpolago ameriški vojski.
Kitajska vlada bo zgradila na Filipinih svojo municijsko tovarno,
ki bo tu varna pred japonskimi zračnimi napadi.
V mestu Laslo, kjer se končuje železnica, Je pripravljenih že več sto vagonov vojnega materiala, ki bo odposlan na Kitajsko, kakor hitro se odpre birmanska cesta proti Kitajski, kar se bo zgodilo v petek. Japonska letala so ?e bombardirala oni del te ceste, ki leži na kitajskem ozemlju.
Oenarstvo
mmmmmmmmmaaufmmaaam
Kmetje še nadalje slabo plačujejo svoje dolgove
Po uradnih podatkih Privilegirane agrarne banke so plačali kmetski dolžniki po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov v prvih 7 mesecih 1940. skupno le 33'0 milijonov din dolgov. Na posamezne podružnice banke odpadejo naslednja odplačila: Beograd 17'7, Zagreb 2‘5, Ljubljana 1J’8 in Sarajevo 1'0 milijona din. Iz tega se vidi, da najbolj plačujejo dolgove kmetje v Sloveniji, najslabše pa na Hrvatskem in v Bosni, kjer je tudi licitacija za pridobivanje kmetske naklonjenosti najbolj raz-v:ta. Zaradi tega slabega odplačevanja dolgov predlagajo nekateri, da se store energični ukrepi za Boljše plačevanje kmetskih dolgov. Danes, ko so se kmetijski proizvodi tako silno podražili in ko je bila zemljarina za veliko večino kmetov znižana, pač ne more biti izgovora, da kmetje ne bi mogli zadostiti svojim obveznostim. Bojimo pa se, da vse te zahteve ne bodo prav nič pomagale, ker so se posebno v nekaterih krajih kmetje že ravadili, da jim ni treba nič plačevali. Demagogija je že pokazala svoje usodne posledice. In v Banovini Hrvatski se še čudijo, če ce dajejo davki zaželenega učinka?
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne
8.	oktobra navaja naslednje spremembe (vse številke v milijonih dinarjev):
Zlata podloga je skupno narasla •za 7^5 na 2.387,9, in sicer se je povečalo zlato v blagajnah za 4,3, ■v tujini pa za 3,3.
Devize izven podloge so se povečale za 18,6 na 531,9.
Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za 7,4 na 204,6.
Posojila so se skupno povečala aa 10,0 na 1.642,1, in sicer menična posojila za 9,8 na 1.459,9, lom-bardna pa za 0,2 na 182,2.
Postavka vrednostnih papirjev se je zmanjšala za 34 na 315,4.
Eskont bonov državne obrambe »e je zvišal za 111,0 na 5.266,0.
Razna aktiva so se zvišala za 3,4 na 1.859,4.
Obtok bankovcev se je povečal za 132,8 na 12.535,8.
Obveznosti na pokaz so se zmanjšale za 20,0 na 2.444,4.
Amerika na prehodu
Ch. A* in M. B. Beard
(Nadaljevanje.)
Ob 11. dopoldne v četrtek 24. oktobra je prišel sunek, ki so ga občutili na vseh štirih straneh sveta: za celo vrsto delnic na seznamu newyorške borze ni bilo najti kupca po nobeni ceni. Na vrednostne papirje, tudi na te delnice Pa so bile banke, članice »Federalnega rezervnega sistema«, sen-zalom in mešetarjem dale posojil v znesku 6.634,000.000 dolarjev, torej za vsoto, ki je presegala povprečno vsoto denarja, kroživšo prejšnje leto po vsej državi. Očitno se je v tej uri položaj zdel bančnikom samim usoden. Cele mesece so čepeli v svojih uradih in posojali denar za igro na borzi in sprejemali za varnost delnice, s katerimi se je poslovalo na borzi. ^edaj pa je papir v njihovih rokah izgubljal celo svojo vrednost papirja. Toda če bi začeli nenadno izterjevati svoja posojila, bi s tem le še pospešili strmo padanje vrednosti, ki se je bilo začelo.
Z drugimi besedami: ujeli so se bili med dva ognja, in bilo je tre-ba bistroumnega dejanja, če so se hoteli rešiti. Okrog poldneva je Thomas Lamont od J. P. Morganove družbe sklical predstavnike ®tirih velikih bank v prestolno
Razna pasiva so se zmanjšala za 1,1 na 329,3.
Skupna vrednost podloge je izkazana s 3.820,7.
Skupno kritje se je zmanjšalo od 22,61 na 22,50%, samo zlato pa od 22,29 na 22,17%.
Obrestna mera je ostala še nadalje neizpremenjena.
V Split je prišel generalni direktor Poštne hranilnice s tremi in-
špektorji zaradi otvoritve podružnice Poštne hranilnice v Splitu, ki jo gospodarski krogi zahtevajo že dolgo. Sedaj bo padla odločitev, če se bo tej zahtevi gospodarskih organizacij ustreglo. Pri tej priliki naj spomnimo tudi na zelo upravičeno zahtevo mariborskih gospodarskih krogov, da se ustanovi podružnica Poštne hranilnice v Mariboru. Kdaj pa se bo izpolnila ta. zahteva?
Tečaj dinarja je od italijanskih državnih železnic določen na 46.10 lire za 100 din (prej je znašal 45.60 Ure).
Znova opozarjamo, da je zadnji rok za zamenjavo starih kovancev
po 1 din 20. oktober, kovanci po 20 din pa se morejo zamenjati še do 30. oktobra.
Med Nemčijo in Bolgarsko je bilo dogovorjeno, da bo bolgarska Narodna banka od 18. oktobra dalje kupovala nemške marke po 32.50 leva, prodajala pa bo marke po 33 levov. Nadalje je bil podpisan med Nemčijo in Bolgarsko sporazum o plačilnem prometu Bolgarske z Nizozemsko, Belgijo, Norveško in poljskim guvernma-nom.
Spomenica trgovinske zbornice
Predsedništvo zagrebške trgovinske zbornice je izročilo zagrebškemu županu spomenico, ki se glasi:
Trgovstvo mesta Zagreba prosi v težkih razmerah, ki so zadele zaradi vojne trgovsko gospodarstvo, da blagovoli zagrebški župan odrediti naslednje:
1. Mestno poglavarstvo naj ne izdaja nobenih odlokov, ki sc tičejo trgovskega gospodarstva, brez prejšnjega zaslišanja njegovih zastopnikov, ker se morejo samo s sodelovanjem gospodarstva izdajati odredbe, ki so izvedljive in ki omogočajo procvit gospodarstva na ozemlju mesta Zagreba.
2. Naredb in odlokov banske uprave naj no tolmačijo posamezni mestni oddelki samovoljno, temveč naj eventualne nejasnosti rešujejo sporazumno z gospodarstvom irf za to pristojno bansko oblastjo.
3. Ustavi naj se kampanja proti gospodarskim ljudem, češ da so špekulanti, oderuhi itd., ker je trgovsko gospodarstvo ono, ki daje
mestu Zagrebu največ za mestni proračun, od katerega živi tretjina mestnega prebivalstva in ki ne zasluži, da se žali in omalovažuje vse trgovstvo zaradi morebitnih individualnih prestopkov posameznikov, pa čeprav bi bili ti pripadniki trgovskega stanu.
4. Pred izdajo mestnega proračuna za leto 1941. naj se zasliši mnenje gospodarskih ljudi, ker trgovsko gospodarstvo mesta Za-' greba v današnjih razmerah ne more prevzeti novih bremen, temveč mora prositi, da se doklade znižajo, ker ima občina zaradi višjih davkov itak večje dohodke.
5. Revidira naj se tarifa mestne-uvoznine, ker je ta za mnoge surovine in trgovske predmete pri današnjih cenah previsoka. Z znižanjem te tarife bi se ustvarila tudi možnost za znižanje cen.
6 Ustavi naj se zatiranje draginje z naredbami ter izdajo predpisi za zboljšanje pogojev trgovskega poslovanja, ker se bo s tem omogočilo znižanje cen.
Bratom in sestram na meji — pomoč
• Na oragu letoSnje zime
se spomnimo posebno
• naSega obmejnega prebivalstva
• ob Dravi, Muri in na Koievskem
10. november 1940
naj bo zato namenjen narodni meji
• zlasti oa nieni mladini
z geslom: Mal položi dar — domu na altarl
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
dvorano na vogalu Broad- in Wall-streeta in dovolil, da so se novice o tem dogodku sporočile tisku in senzalskim tvrdkam od središča do mej ameriškega imperija. Ali nameravajo »gospodarji sveta«* vzeti oblast v svoje roke, ustaviti padanje delnic in rešiti propadajoče? Z zadržano sapo so žrtve krize čakale odgovora na to.
Okrog četrt na drugo istega dne je prišel, ali vsaj nekaj je prišlo, kar so upoštevali kot odgovor. S trdnimi koraki je stopil Richard Whitney, borzni zastopnik Morganove družbe, k prodajnici za delnice »United States Steel« (jekla) in ponudil 205 za veliko naročilo jeklenih delnic, ki so stale trenutno na 1931/«. Učinek je bil električen. Poročila o tem naročilu so švignila po žicah v uredništva in k senzalom od enega konca dežele do drugega. Še preden je minil pomirjevalni učinek te novice, so začeli senzali, zastopniki bančnikov, stavljati ponudbe za delnice, ki niso še zjutraj istega dne našle dosti kupcev ali pa sploh nobenega. Delnice so se viharno popravile.
Zgodil se je čudež po ukazu gospodarjev gospodarske usode. Tako se je vsaj dozdevalo. Po popoldanskem sestanku odbora »Fe-
* Ironičen naslov za vsemogočne finančnike.
deralnega rezervnega sistema«, ki se ga je udeležil tudi finančni minister Mellon, je finančno ministrstvo izjavilo, da je »gospodarstvo v temelju zdravo« in da so nemire povzročile le baissistične špekulacije. Od blizu in daleč so. se vrstili odmevi, tako enodušni, da so se zdeli navdahnjeni. Finančni čarovnik »Clevelandske trustne kompanije«, Leonard P. Ayres, je voljnim ušesom razla-gal, da je bil polom »papirna panika, brez gospodarske podlage... Jutri se bo vse v redu popravilo.« S svojega opazovališča Charles F. Mitchell ni videl »ničesar vznemirljivega«. Predsednik Hoover se ni hotel dati prekositi glede veselih novic in je dodal svoje zagotovilo: »Temeljno gospodarsko delovanje v deželi, to je proizvodnja in razdeljevanje blaga, stoji na zdravih in prospevajočih. temeljih.« Z zaupljivostjo vsevednega je predsednik »Equitable trusta«* izdal ukaz: »Včerajšnji padec se ne bo ponovil. Prav nič se ne bojim kakšnega ponovnega takega padca.«
Res, ton in enoglasnost optimističnega zbora bi ne mogla biti bolj popolna, tudi če bi bilo vse vnaprej domenjeno. Predsednik »Ameriške mednarodne korporacije« se je, kakor da izraža domneve vsega zdravega gos poda r-
7. Pri obsojanju gospodarskih ljudi po sedanjih zakonih o zatiranju dragjnje naj se upoštevajo njih upravičeni zagovori, ker se danes dogaja, da se gospodarski ljudje obsojajo za prestopke, ki se dan kasneje z naredbami dovoljujejo. (Tako n. pr. so bili mnogi trgovci obsojeni, ker niso vsakomur prodali vsake zahtevane količine blaga, dočim je danes po naredbi bana vsak trgovec dolžan, da prodaja vsem le količine, ki so v skladu z njihovo normalno potrošnjo. Op. uredništva.)
8. Revidira naj se naredba o socialni pomoči v gostinskih obratih po 11. zvečer oziroma 10. zvečer, ker dosedanji rezultat te naredbe ne kaže dobička za mestno poglavarstvo, nasprotno pa izgubo za gostilničarje vseh kategorij in s tem tudi za njih nameščence.
9. Revidirajo naj se klavnične pristojbine mesta Zagreba, ker pri sedanjih visokih cenah živine ni umestno zahtevati še visoke klavnične pristojbine, ki znatno zvišujejo ceno mesu.
10. V odbor za zatiranje draginje naj se kooptirajo kot polnovredni člani tudi zastopniki go-
Mogočne zdravilna moč narave
ss še posebno Izraža v naravni
ROGAŠKI SLATINI
spodarstva v smislu novih predlogov trgovinske zbornice, ker bodo mogli ti zastopniki s svojimi nasveti ter strokovnim znanjem zelo koristiti delu odbora, ne da bi bilo njegovo delovanje škodljivo za trgovino.
11.	Z ustanovitvijo raznih ustanov za oskrbo prebivalstva mesta Zagreba z živili naj se ne posega v delavnost trgovcev, ker je samo trgovina legalno upravičena, da se bavi z razdeljevanjem blaga, vse druge ustanove te vrste pa so se izkazale tudi že v svetovni vojni kot popolnoma odvišne in škodljive, in sicer tako za meščanstvo ko tudi za finance mesta Zagreba. *
Podobne zahteve je postavila tudi zadnja seja Centralnega predstavništva v Beogradu in enake so bile zahteve, ki jih je sprejela zadnja konferenca gospodarskih zbornic. Vidi se, da gospodarski ljudje v vsej državi zahtevajo isto, kar dokazuje globoko upravičenost vseh teh zahtev. Na drugi strani pa nalaga enakost zahtev vsem gospodarskim ljudem v državi največjo solidarnost v boju za njih pravice. Ce kdaj, potem je danes solidarnost vseh gospodarskih stanov in organizacij prva nujnost. Zalo gre delu za okrepitev te solidarnosti prvo mesto!
Nove cene za izvoz svežega sadja v Nemčijo
Prizad je izdal okrožnico, s katero se obveščajo interesenti, da so dosežena nova zvišanja cen svežega sadja za izvoz v Nemčijo, in sicer: za sveža pakirana in nepa-kirana jabolka na 32 RM za 100 kg, za sveža industrijska jabolka 21 in za sveža jabolka za mošt 13 RM franko nemško-jugoslovanska meja. Za vse pošiljke čez jugoslovan-sko-madžarsko mejo se cena zviša za 1’50 RM. Te cene veljajo tudi za pošiljke, ki so že bile poslane \ Nemčijo. Nemške oblasti pa niso
odobrile zvišanja cen za sveže češplje v razsutem stanju na 23 RM, kakor je to javil Prizad v svoji okrožnici z dne 4. oktobra, temveč velja za te češplje cena 21 RM za 100 kg. Za sveže pakirane češplje velja še nadalje cena 23 RM za li >f kg. Za sveže grozdje »smederevke« je zvišana cena na 33 RM ^a 100 kg. Vsi drugi predpisani pogoji za izvoa svežega sadja veljajo tudi nadalje. Ta okrožnica je bila poslana vsem izvoznikom v dveh izvodih ter je vsak izvoznik dolžan, da vrne Prizadu en v.v >d p podpisano izjavo, da je okrožnico prejel in da jo smatra za sebe kot obvezno.
* Velika zavarovalna družba.
stva, še posebej zahvalil: »Mislim, da smo vsi dolžni zahvalo štirim gospodom, ki so se včeraj sešli na vogalu in s svojim dejanjem rešili vso situacijo.« V govoru, ki je napolnil dve solidni koloni tiska, je Charles Schwab razlagal, da vlada v deželi blagostanje in da je jeklena industrija zdrava. Iz Phiiladelphije je prišlo slovesno potrdilo Samuela Vauclaina od »Baldwinske lokomotivske družbe«, iz Chikaga pritrjevanje Georgea M.Reynoldsaod »Continentalne Illinoiške bančne in trustne družbe«. K tem poročilom, ki so bila prihodnji dan povsod v tisku na vidnem mestu, je bilo dodano avtentično poročilo, da se je stvoril šestčlanski konzorcij predstavnikov velikih bank, ne da poviša cene, »temveč da zagotovi .blazino* kupne moči za primer podobnega položaja, kakor je bil v četrtek«. S prodornostjo, ki je obi-čajna v takih okoliščinah, so časniki in mešetarji ljubeznivo proglasili »Veliko šestorico« za »rešitelje trga«. Z vzdihi olajšanja so senzali šli v petek, 25. oktobra, nc svoje običajno delo. Trg se je umiril in dvigal.
Naivno javnost, vključno senzale iri špekulante, je čudoviti akrobatski podvig navdušil, čeprav jim je bil zagoneten. »Gospodarji sveta« so torej bili na svojem mestu. Toda kaj je prav za prav storila
Velika šestorica? Ko so ga vneti reporterji spraševali, je rekel Thomas Lamont, da ne ve, čeprav je dovolil januarja sledečega leta, da je nekaj podrobnosti le ušlo v javnost. Kar koli je že bilo, možne posledice so postale jasne že v nekaj dneh po njihovem čudo-tvornem dejanju. Ko se je trg pomiril, so imeli prizadeti bančniki možnost, da so izterjali dovolj posojil, da je bila varnost zopet v zakonitih mejah in so se tako sami izognili težkim izgubam, medtem ko so počasi oddajali na trg kupljene delnice, nemara z dobičkom za udeležence. Ali so polno izkoristili svojo priložnost, o tem molči zgodovina. Toda eno je bilo gotovo. Čeprav so bili »rešitelji trga«, nikakor niso bili »rešitelji človeštva«, kajti kmalu so se začeli otresati ob padajočih cenah obljubljene »blazine«. Ko je štiri dni kasneje vihar nanovo zatulil, so odvrgli vlogo »rešiteljev«, tudi »rešiteljev trga«; hitro so stopili vstran in pustili orkanu, da je besnel. Ali so bili nemara 24. oktobra rešili le svojo lastno kožo? Ali koncem koncev le niso bili gospodarji sveta? Ali je pomenilo veselje nad njihovim uspehom le zmago zmote nad pametjo? Preroki »narodnega svetišča« niso odgovarjali na ta vprašanja. Dne
9.	oktobra so dogodki odgovorili.
(Dalje prih.)
Štev. 118.
Trgovinski register
Vpisale so sc naslednje firme:
»Ekonome, trgovska družba z
o. z. Obratni predmet v glavnem: trgovina na drobno in na debelo , z deželnimi in kmetijskimi pridelki, z živino, izvoz vseh teh predmetov, trgovina z vsemi kmetijskimi potrebščinami in stroji, s špecerijo, kolonialnim, tekstilnim, galanterijskim blagom, opeko, kurivom ter z vinom. Osnovna glavnica v višini 220.000 din je vplačana v celoti v gotovini. Poslovodje: Anton Soršak, ravnatelj v Ljubljani, Janko Vičič, posestnik v Ljubljani in Albin Koman, posestnik v Vižmarjih. Za namestovanje upravičeni dva ali vdč poslovodij, ki jih izvoli občni zbor.
Ljubljanski velesejem, razstavna družba z o. z. v Ljubljani. Besedilo tvrdke tudi srbohrvatsko, nemško, francosko in italijansko. Obratni predmet med drugim: prirejati razne razstave, zlasti vzorčne, nacionalne velesejme, stalne vzorčne in blagovne* razstave, pospeševati razvoj domače industrije, trgovine, obrta, kmetijstva in turizma, prevzemati zastopstva trgovskih in industrijskih podjetij, izdajati in zalagati gospodarske publikacije, voditi vsa obrtna, trgovska in industrijska opravila, ki so v zvezi z namenom družbe, izvzemši rokodelske obrte. Osnovna glavnica v višini 200.000 din je že vplačana, deloma v apor-tu zadružnih deležev, deloma pa v gotovini. — Poslovodje: Avgust Praprotnik, predsednik Zveze in-dustrijcev, Fran Bonač, industrialec, arh. Josip Costaperaria, prof. Karl Dermastia, ravnatelj Karl Detela, gen. tajnik dr. Adolf Go-lia, inž. Boris Hribar, veletrgovec Ivan Jelačin, trgovec Janko Jovan, glavni ravnatelj Hanuš Krof-ta, gen. tajnik Ivan Mohorič, odvetnik dr. Fran Novak, stavbenik Ivan Ogrin, gen. tajnik v p. dr. Viktor Murnik, ravnatelj dr. Ciril Pavlin in gen. tajnik zbornice v p. dr. Fran Windischer, vsi v Ljubljani. Vpišeta se ravnatelju dr. Milanu Dularju podeljena pro-kura in trgovsko pooblastilo Ivanu Rihterju. Družbo zastopajo dva poslovodji ali en poslovodja in en prokurist ali pa tudi ravnatelj-prokurist in en prokurist.
Zveza mizarjev Št. Vid-Vižmar-je, družba z o. z. Obratni predmet: nakup in prodaja, nabava in vzdrževanje mizarskih strojev in dovoljevanje njih uporabe v druž-binem obratovališču v Vižmarjih. Osnovna glavnica 200.000 din. Poslovodje Valentin Mrak, posestnik in mizar, obratovodja Viktor Še-tina, posestnik in mizar, oba v Guncljah in Jakob Kajzar, posestnik in mizar v Vižmarjih. Družbo zastopata po dva poslovodji.
Vse tri firme so se iz zadrug spremenile v družbe.
Mestna hranilnica v Mariboru. Ustanoviteljica mariborska občina. Pravila, sprejeta 9. jan. 1940., so potrjena od mestne občine in od trgovinskega ministrstva. Firmo so upravičeni podpisovati: dva člana upravnega odbora ali en član z enim prokuristom. Člani upravnega odbora so: Franjo Hrastelj, šolski upravitelj Viktor Grčar, urar Franjo Bureš, inž. Oskar Dračar, nadkontrolor Josip Ferk, notar Karel Gajšek, odvetnik doktor Lipold, veletrgovec Ferdo Pin-ter, ravnatelj Tone Kovačič, ravnatelj Jože Stabej in ravnatelj Mestne hranilnice Drago Kocmut, Uradnika, pooblaščena za podpisovanje Ljudevit Kranjc in Janko Zorko.
Vpisale so se naslednje izpre-membe in dodatki:
»Isis« d. d. za industrijo in pro met z drogami in kemikalijami v Zagrebu, podružnica v Ljubljani. Izbrišejo se dosedanji člani upravnega odbora, vpišejo pa novi čla-
ni: mr. ph. Milivoj Jevremovič, lekarnar v Beogradu, dr. Miroslav Čabrijan v Zagrebu, mr. ph. Franjo Častek iz Otočca, Dragan Hruš iz Zagreba, mr. ph. Rihard Sušnik iz Ljubljane, mr. ph. Dragoljub Lazič iz Beograda, mr. ph. Hinko Miletič iz Zagreba in advokat doktor Branko Zimmermann iz Zagreba. Prokurist Dragotin Lovreček je postal direktor ljubljanske podružnice, vpiše se pooblaščenec Pavel Pečenko iz Ljubljane.
Jugoslovcnska električna d. d. Brown Bovcri, podružnica v Ljubljani. Izbriše se reprezentant za Slovenijo Rudolf Štebi, vpiše se prokura, podeljena inž. Steguju Velimiru v Ljubljani. Firmo podpisujejo v bodoče kolektivno dva člana upravnega odbora ali en član in prokurist.
Inž. Vladimir Stare, tvornica kovinskih izdelkov »Eka«, Ljubljana. Izbriše se družbenica Jelka Stare, zaradi česar preneha javna trgovska družba. Edini lastnik tvrdke je inž. Vladimir Stare.
»Šuma«, družba z o. z. Sušilnica in veletrgovina šumskih semen ter
šumska industrija, Ljubljana. Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator: dr. Fran Jenko, dosedanji poslovodja v Zagrebu.
Maks Markelj, carinski posrednik, Rakek. Sedež odslej: Ljubljana.
»Proteza«, Verovšek & Ko., Ljubljana. Izstopila sta javna družbenika Josipina Verovšek in Zvonko Keše. Javna družbenika dr. Mihael Kambič in Robert Sie-gel bosta vodila družbo dalje pod dosedanjim naslovom.
Splošna elektrodružba, Ljubljana. Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator Milan Kavčič, trgovec v Ljubljani.
Zadružna gospodarska banka d. d*, Ljubljana. Vpišejo se: ravnatelj s prokuro Franc Erce, pod-ravnatelj s prokuro Kršul Bartol in ravnatelj s prokuro Anton Končan.
F. Heinrihar lesna industrijska delniška družba, Škofja Loka.
Delniška glavnica znaša odslej 2.000.000 din.
Pomanikanie
Na pritožbo Zveze trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani zaradi pomanjkanja soli ji je poslala Uprava državnih monopolov v Beogradu naslednje sporočilo:
»Monopolska uprava si prizadeva z vsemi močmi, da zagotovi v državi potrebno, količino soli za redno normalno porabo. Potrebno pa je, da bodo uvidevni tudi malo-prodajalci in potrošniki in da upoštevajo razmere, ki vladajo na svetu in da se ne zalagajo s soljo radi strahu, da bo soli zmanjkalo. Soli je in bo vedno dovolj, to pa
le v mejah onih količin, katere so se prodajale v normalnih časih.«
Odgovor monopolske uprave ne more popolnoma zadovoljiti. Strah, da bo soli zmanjkalo, je deloma nastal po krivdi monopolske uprave, ki ni vedno skrbela, da bi dobili trgovci zadostnih količin. Tako sedaj znova primanjkuje krške soli, čeprav ni po njej nikako izredno povpraševanje. Treba je, da bo že enkrat soli zadosti na razpolago, pa bo hitro konec strahu, da bo soli zmanjkalo. Ker pa je vedno soli premalo, tudi tega strahu ne more biti konec.
Doma in po sveti
Povpraševanje po našem blagu
v tuiml
415 — Atene:	vinski	kamen,
albumin, sir,
416 — Buenos Aires: zdravilne rastline,
417 — Oslo: živalska krma, suho sadje, konserve,
418 — Hillefersberg (Rotterdam): usnjene rokavice,
419 — Pirej: hrastova mahovi-na,
420 — Carigrad, galun,
421 — Trst: češplje, les,
422 — Anvers:	sir, češplje, grozdje, konserve, ribe, surovo maslo, vino, suhe fige, gosja jetra,* oljnate pogače.
Ponudba tujega blaga
109 _ Berlin:	dopisnice-čestit-
ke,
HO — Novelda (Alikante): išče se zastopnik za surovo in predelano plutovino,
111 — Carigrad: kozje kože,
112 — Carigrad: predivo od konoplje in lana, oljnata semena,
118 — Carigrad: lešniki,
114 _ Pirej: zeleno milo za pranje v večjih količinah,
115 — Odpadki od volne in bombaža.
*
Interesenti naj se za naslove obrnejo na Informacijski oddelek (Obaveštajni otsek) Direkcije za zunanjo trgovino v Beogradu, poštni predal 818 ali na delegata Direkcije za zunanjo trgovino v Zagrebu, Iliča 40/111, II. stopnjišče ter naj navedejo tekočo številko ponudbe ali povpraševanja ko tudi kraj, na katerega se nanaša.
896 — Berlin: eterično olje in olje iz smrekovih igel,
897 — Rotterdam: živila.
398 — Hamburg: ribje konserve,
399 — Berlin: cevi iz lana in konoplje,
400 — Sissach (Švica): vrbovo protje,
401 — Bratislava: oljna semena in živalsko krmo išče firma, hkrati nudi našim firmam razne usluge pri plasmanu bliga v Slovaški. Tvrdka dopisuje v našem jeziku,
402 — Luzern: rezanci sladkorne repe,
403 — Le Kef (Tunis): surovo maslo,
405 — Curih: ribj« konserve,
406 — Solun: kalcij'*T karbid, stavbeni les, surov maslo, nasoljene ribe, sir,
407 — Hamburg:	zastopniška firma išče zvezo z našimi izvozniki agrarnih proizvodov in voska,
408 — Carigrad: emajlirana posoda, leseni kalupi in drugi čevljarski pribor, kemični proizvodi,
409 — Praga: borovnice, feni-kel, lovorovo listje, listi,
410 — Stockholm: fige, orehi,
411 — Hillefersberg (Rotterdam): usnjene in pletene rokavice,
412 — Solun: kondenzirano mleko,
413 — Bremen: eterična olja,
414 — Gravenhage:	les,	ce-
ment, tobak, konoplja, ekstrakti za strojenje kož, krma, suho sadje,
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2°/„ 11 Vsi drugi pa se mučijo In delajo brez ozira na zdravje! Zato vsa) doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
tistega z rdečimi srci,
našo najboljšo prirodno mineralno vodo. Zdravje in užitek!
Deputacija vseh stanovskih organizacij državnih in samoupravnih nameščencev je izročila banu dr. Natlačenu spomenico o težkem gmotnem položaju državnih nameščencev. V spomenici zahtevajo nameščenci tudi uvedbo maksimalnih cen za vse življenjske potrebščine, tudi za agrarne proizvode, racioniranje aprovizacije, zagotovitev eksistenčnega mini-ma, dovolitev doklad za otroke in žene, ter dovolitev brezobrestnih posojil. Spomenica tudi naglaša, da izkazuje izkaz o državnih izdatkih nad 700 milijonov proračunskih prihrankov in da torej država more zboljšati gmotni položaj državnih nameščencev.
Trgovinski minister dr. Andres je sprejel šefa nemške trgovinske delegacije dr. Bergmanna. Razgovor med njima je bil zelo dolg.
Romunska vlada je prepovedala jugoslovanskim dvolastnikom, da bi smeli carine prosto odnašati i,z Romunije v Jugoslavijo svoje pridelke. Naša vlada je nato takoj izdala podobno prepoved za romunske dvolastnike v naši državi.
Obmejni promet med Romunijo in Jugoslavijo je bil te dni ustavljen. Sedaj pa se tako z romunske ko tudi z naše strani dela na to, da se obmejni promet zopet obnovi.
Beograjska občina je nemškemu graditelju športnih stadionov arhitektu Marchu naročila, da napravi načrte za veliki športni stadion v Beogradu ter načrte za regulacijo gornjega dela mesta in Kalemegdana.
Finančni minister je dovolil zvišanje delniške glavnice »Jugo-čelika« za 220 milijonov din. Pričakuje se, da se bo na podlagi tega zvišanja povečal vpliv banovine Hrvatske v družbi.
Carinarnica v Mariboru je dobila kredit‘za ureditev posebnega kemičnega laboratorija.
Za območje okr. načelstva Ljub-ljana-okolica so določene naslednje cene: enotni ljudski kruh po 525, žemlje 8 dkg težke pa po 1 din. Za peko enotnega kruha se sme uporabljati samo pšenična moka, namleta po določbah čl. 5. uredbe.
Stavka čevljarskih pomočnikov v Ljubljani je končana, ker so čevljarski mojstri pristali na 35% draglnjsko doklado.
Banska uprava je izrekla svojo razsodbo o sporu gradbenega delavstva in podjetnikov zaradi mezd. Nove mezde, ki so stopile 11. oktobra v veljavo, so določene takole: za pomožne delavce nad 18 let na
5-75, v I. draginjskem razredu, v drugem na 5 25 in v III. na 5 din. Za kvalificirane delavce s prakso do 12 mesecev so mezde po 6 50, 6 in 5-50, za kvalificirane z več ko 12 meseci prakse pa po 7 50, 7 in
6-25. Te mezde veljajo tudi za javna dela.
Ljubljanska prostovoljna gasilska četa je praznovala v nedeljo svojo sedemdesetletnico. Zaslužnemu in občekoristnemu društvu tudi naše čestitke k lepemu jubileju!
Mlinom je dovoljeno, da imajo enomesečno zalogo. Mlini smejo nadalje kupovati pšenico, ki jo je popisal Prizad zaradi prisilnega odkupa. Te določbe se nanašajo samo na trgovinske mline.
Iz Slavonije se poroča o odlični kakovosti letošnje koruze. Kmetovalci zahtevajo, da bi oblasti čim prej določile cene, ker potrebujejo denar. Nekateri so že začeli prodajati koruzo po 125 do 140 din. Vse kaže, da se bo koruza zelo pocenila
Absolventi srednjih tehničnih šol v Hrvatski se morejo vpisati kot redni slušatelji na tehniki po novi uredbi. Nujno potrebno je, da velja ta pravica za vse absolvente srednjih tehničnih šol.
V Budapešto je prišlo italijansko odposlanstvo, ki bo sodelovalo v italijansko-nemški komisiji zaradi romunsko - madžarskega manjšinskega spora.
Bolgarski kmetijski minister Ba-grjanov je z letalom odpotoval iz Berlina v Rim.	A
Nemčija je Franciji dovohla, da sme v lastni režiji znova v??y~e vati pomorsko trgovinsko plovbo, vendar pa morajo Francozi takoj
barva, plesira in
7d U 7A lirflh kemičn«> s n a ž i
L C ■ ■*“ Ul UH obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 8 Telefon št. 22-72.
sami potopiti svoje ladje, če bi jih Angleži napadli.
Nemške zaloge bencina so danes za en milijon ton večje, kakor so hile v začetku vojne, piše »Berliner Borsenzeitung«.
Trije petrolejski vrelci v Romuniji so se vneli. Kakor poroča romunski radio, se je posrečilo vse tri požare s pomočjo nemških vojakov v kratkem času udušiti.
Pokrajinski vodja Gdanska in zapadne Prusije Forster je imel velik govor, v katerem je poročal P nemški kolonizaciji v poljskem Vsi kmJi morajo dobiti nemški značaj, je izjavil. Takoj v začetku si je postavil naslednje naloge: Vsi Poljaki morajo oddati orožje m radijske aparate. Vse polj-
*	se	m°ra zapleniti
in oddati Nemcem. Vsi nezaposleni poljski delavci se morajo zaposliti za obnovitvena dela. Ta načela so se tudi uveljavila. V nemških rokah je danes 1,2 milijona hektarjev zemlje, na katero se bo naselilo 5000 nemških rodbin iz Litve in 100.000 Nemcev iz Besarabije. Nadalje je navedel, da je bilo 1700 ha pogozdenih, da je bilo obnovljenih 20.000 stanovanj, sezidanih 35 bolnišnic in izvršenih mnogo drugih javnih del.
Ameriško zunanje ministrstvo je prepovedalo izdajanje potnih listov ameriškim državljanom, ki bi hoteli potovati na Japonsko, severno ali južno Kitajsko, v Hongkong in v Francosko Indokino.
. y. Sovjetski Rusiji so uvedene šolnine na vseučiliščih. Dijaki, ki ne bi šolnine plačali, bodo izključeni. Oproščeni pa so šolnine dijaki, ki imajo dobre šolske uspehe.
Zunanja trgovine
Izključni monopol za uvoz lesa je dobila v Italiji družba »Societa Nazionale per 1’Importazione del Legname«, Rim. Zasebne tvrdke, bodisi industrijske bodisi trgovinske torej ne bodo več dobivale dovoljenj za uvoz lesa. Ista družba, je tudi edina pristojna za uvoz celuloze.
Bolgarski kmetijski minister je
izjavil, da je cilj bolgarske kmetijske politike, da se znatno poveča gojitev industrijskih rastlin. Tako se je povečala površina z lanom posejane zemlje od 1.150 na 1.450 ha, konopljo od 10.000 na 11.000 ha, poleg tega pa je bila tudi znatno povedana gojitev bombaža -
V Romuniji je bilo po uradnih
podatkih ustanovljeno v prvih 8 mesecih 1940. 81 novih družb z delniškim kapitalom 499,36 milijona lejev. Od novih družb je 36 industrijskih, 39 trgovskih, 4 transportne in 2 bančne. Lani je znašal kapital na novo ustanovljenih družb 557,1 milijona lejev.
Grška vlada je uvedla žitni monopol.
Turki in Grki zahtevajo zaradi romunske prepovedi izvoza nafte in njenih stranskih proizvodov, da morajo plačati Romuni ves v Turčiji kupljeni bombaž v ameriških dolarjih. Ravno tako zahtevajo* Grki plačilo svojega blaga v ameriških dolarjih.
Iz Italije poročajo, da je sicer-letošnja žetev pšenice slabša od lanske, da pa je zelo dobra letina koruze. Tudi pridelek krompirja je letos znatno večji ko lani.
Italijanski družbi za proizvajanje celuloze in sicer »Cellulosa d’Ita-lia« (Celdit) in »Cellulosa Nazionale« (Čelna) sta zvišali svoji delniški glavnici, prva od 50 na 130, druga pa od 21 na 36 milijonov lir.
V Budimpešti se je ustanovila madžarsko - italijanska donavska paroplovna družba. Namen te družbe je, da se izvede italijanski načrt o ustvaritvi rečne zveze med Jadranskim in Črnim morjem.
Veletrgovine z drvmi se smejo odslej ustanavljati v Nemčiji samo še s posebnim dovoljenjem trgovinskega ministrstva ter glavnega upravitelja državnih gozdov.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, d# so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo j® smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.