3	Ptuj, petek,
'	20. maja 2005
:	letnik LVIII • št. 32
^	odgovorni urednik:
^	Jože Šmigoc
r	cena: 280 SIT
Foto: Črtomir Goznik
Sp. Podravje • Drugi vlak zvestobe je pripravljen
Jutri gremo na pot
Dvainpolmesečno zbiranje potnikov drugega vlaka zvestobe je končano, vlak je napolnjen do zadnjega sedeža in jutri, natanko ob peti uri, bo krenil s ptujske železniške postaje. Dobrodošli vsi, ki ste bili izbrani za letošnjega potnika in ki ste v minulih dneh po pošti prejeli vozovnice.
350 potnikov bomo tudi letos peljali v Koper, kjer si bodo ogledali njegovo staro središče ter nato z avtobusi odpotovali v Izolo, v hotel Delfin, kjer nas bodo prijazno, s hrano in pijačo, sprejeli delavci hotela. Za pravo štajersko vzdušje bodo poskrbeli člani ansambla Ekart, ljudski pevci
in muzikanti Stari prijatelji iz Kicarja, ljudske pevke iz Leskovca in še kdo. Obeta se lepo in zanimivo potovanje, zagotovljeno je lepo vreme, za dobro voljo in okrepčilo na vlaku pa bodo poskrbeli sodelavci družbe Radio-Ted-nik z dobrotami, ki sta jih prispevala turistična kmetija
Puklavec in podjetje Meso izdelki Žerak. V Ptuj se bomo, polni lepih vtisov in spominov, vrnili okoli 24. ure.
Potnike prosimo, da so zjutraj točni, saj bo vlak odpeljal natanko ob peti uri. Prosimo vas tudi, da ne pozabite na vozovnice, ki jih bodo uslužbenci Slovenskih železnic preverjali ob vstopu. Število potnikov je natančno določeno, tudi število gostov hotela, zato moramo poskrbeti, da bodo na vlaku res samo povabljeni potniki. Vemo, da je zanimanje za potovanje bistveno večje, kot
so možnosti, vendar vseh, ki bi želeli potovati z nami, na en vlak ni mogoče povabiti. Letos gredo z nami tisti, ki so prejeli vozovnico v kateri od radijskih oddaj in izžrebani pošiljatelji kuponov, objavljenih v Štajerskem tedniku. Tistim, ki žal niso bili izžrebani, pa tolažba, da vlak letos zagotovo ne bo peljal zadnjič in da lahko v prihodnjih letih računajo na več sreče.
Dobrodošli torej na drugem vlaku zvestobe v organizaciji Slovenskih železnic in družbe Radio-Tednik Ptuj!
9770040197060
Uvodnik
Zakon za šest let
Slovenija je leta 1995 sprejela zakon o društvih in leta 1999 popravke tega zakona, najverjetneje zaradi načel in smernic, ki jih je Svet Evrope sprejel leto dni poprej za promocijo razvoja in krepitve nevladnih organizacij Očitno pa spremembe niso bile dovolj temeljite, saj minister za notranje zadeve Dragutin Mate predlaga nov zakon o društvih.
Po besedah pripravljavcev zakona bomo s tem tudi v Sloveniji vzpostavili takšno pravno ureditev področja društev, ki bo primerljiva s sodobnejšimi evropskimi ureditvami in bo uveljavljala načela, ki jih opredeljuje Svet Evrope za promocijo razvoja in krepitve nevladnih organizacij. Tako so govorili na notranjem ministrstvu najverjetneje tudi leta 1999. Nadalje pravijo, da bo zakon še dosledneje uveljavil ustavno načelo svobodnega združevanja, ki ga je na podlagi ustave mogoče omejevati le, če to zahtevajo varnost države ali javna varnost ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni. Zakon bo odpravil ovire za ustanavljanje društev za nepridobitne pravne osebe in tujce, ki nimajo prebivališča v Republiki Sloveniji, ter določil pravne okvire delovanja tujih društev v Sloveniji. Odpravil bo nekatere omejitve pri razpolaganju s premoženjem društva ob njegovem prenehanju. Zagotovil bo izenačene pogoje uveljavljanja statusa društva v javnem interesu, ne glede na področje, na katerem se uveljavlja, ter odpravil pravne praznine in zmedo na tem področju. Vzpostavil bo tudi nekatere mehanizme, ki bodo v večji meri zagotavljali, da bo pravno-organizacijska oblika društva pridržana le nepridobitnemu povezovanju, to je uresničevanju namenov in izvajanju dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička.
Skratka vse bo boljše, vse bo jasnejše. V Evropi imajo v glavnem starejše zakone o združevanju. V Sloveniji najverjetneje ni nič narobe s starim - mladim zakonom o društvih, saj se letno registrira okrog 1000 novih društev. Tudi sicer Slovenci prekašamo Evropo po včlanjenosti v društva, saj imamo skoraj 19300 društev - društvo na 103 prebivalce.
Zakaj pa naj ne bi imeli novega zakona? Ni ga tako težko spisati, pa še najverjetneje ne bo neke prevelike kre-garije okrog tega.
Franc Lačen
Ptuj • 16. razstava Dobrote slovenskih kmetij
Dobrote, pomembne za razvoj podeželja
V minoritskem samostanu na Ptuju bodo danes ob 10. uri odprli razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki bo na ogled do ponedeljka, 23. maja.
Letos so kmetije v ocenjevanje prijavile 996 dobrot, z zlatim priznanjem je bilo v dvanajstih kategorijah ocenjenih 166 izdelkov, v sredo so ocenili še 408 krušnih dobrot, 194 je srebrnih, bronastih priznanj 96, znakov kakovosti 22. Vse nagrajene dobrote bodo tudi na ogled, na stojnicah pa bo nekatere izdelke tudi mogoče kupiti. Od regij se letos predstavlja ljubljansko območje z Zasavjem.
"V slovenski kmetijski politiki postaja razvoj podeželja vedno bolj pomembno področje. Prodaja kakovostnih izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah pa predstavlja eno od tržnih možnosti. Kakovost izdelkov, ki se potrjuje skozi ocenjevanje dobrot, je v veliko pomoč slovenskim kmetijam," je pred odprtjem letošnje razstave povedal predsednik organizacijskega odbora Peter
Pribožič.
Razstavo bo ob 11. uri, v petek bo odprta do 18. ure, odprla ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Marija Lukačič. Tudi letošnjo razstavo spremlja bogat kulturni in drugi spremljajoči program, v okviru katerega bo potekalo več strokovnih srečanj na temo dopolnilnih dejavnosti, med drugim o možnostih pridobitve znakov kakovosti za živila in obdavčitvi dopolnilnih dejavnosti in vodenju evidenc za dopolnilne dejavnosti. V soboto bodo na ogled razstave, kjer letos pričakujejo več obiskovalcev kot v prejšnjih letih, vabili tudi ljudski godci in pevci Suha špaga iz Škofje Loke, ki se bodo sprehodili po ptujskih ulicah in trgih. Na ptujskem gradu pa se bo ob 14. uri pričela delavnica Naj diši kruh in tisoč cvetov. Peko kruha iz krušne peči bo predstavila
Foto: Črtomir Goznik
Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora 16. razstave Dobrote slovenskih kmetij: "Letos so kmetije v ocenjevanje prijavile 996 dobrot, kar potrjuje, da zanimanje za sodelovanje na razstavi ne upada."
Cvetka Krabonja, rože iz papirja pa bodo izdelovale in ob tem tudi zapele članice KUD Janez Trstenjak. V okviru dnevov odprtih vrat pa od 21. do 23. maja vabijo dijaki Kmetijske šole Ptuj, ki bodo na Turnišču predstavili cvetlične kompozicije, vezave in šopke. Na 16.
razstavi Dobrote slovenskih kmetij se bo predstavila tudi Srednja živilska šola iz Ljubljane.
Vrata minoritskega samostana bodo v dneh razstave odprta od 9. do 18. ure v soboto in nedeljo, v ponedeljek pa od 9. do 14. ure.
MG
Ptuj • Proizvodnja traktorjev nove generacije
Kakovost in varnost na prvem mestu
Podjetje Limb, d. o. o., Ptuj, s sedežem na Rogozniški cesti 32 na Ptuju, je mlado podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo, trgovino in servisom visoko kvalitetnih, cenovno ugodnih in varnih slovenskih traktorjev, je uvodoma povedala direktorica Natalija Potočnik Jerman, univ. dipl. ing. strojništva. Ustanovljeno je bilo leta 2003 v Mariboru.
Večinska lastnika sta Sava, d. d., Kranj, in Koroški holding, Slovenj Gradec, kot snovalec projekta, ki je tudi ustanovitelj podjetja. Skupaj imata 75-odstotni delež
podjetja, drugi lastniki so še Finex Trade, d. o. o., Teharje, PGM, d. o. o., Maribor in Man-at, d. o. o., Maribor. Sava je januarja leta 2004 vložila 71,1 milijona tolarjev v druž-
bo Limb in s tem postala 38-odstotna lastnica družbe, ki je razvila dva sodobna kmetijska traktorja, limb 80 TLS in limb 60 TSL. Sava načrtuje v letošnjem letu še dodatna
Foto: Črtomir Goznik
Stanko Koren in Dejan Strelec ob vseh odlikah slovenskega traktorja nove generacije še posebej opozarjata na veliko varnost kabine, ki je tudi klimatizirana.
vlaganja v družbo, postala naj bi njen večinski lastnik. Cena osnovnega modela je sedem milijonov tolarjev z davkom.
Lani so za prototip traktorja limb 80 TLS na ocenjevanju kmetijske mehanizacije v okviru kmetijsko-živil-skega sejma v Gornji Radgoni prejeli bronasto medaljo. Na letošnjem sejmu bodo sodelovali že s serijsko proizvodnjo, prihajajo pa po zlato, pravi direktorica Natalija Potočnik Jerman. Nova generacija traktorjev limb TLS ima široko uporabnost, uporabljajo se lahko v kmetijstvu, gozdarstvu in komunalni dejavnosti. Limb ima na Ptuju tudi logistični center. Trenutno zaposlujejo 28 delavcev, med njimi je tudi devet bivših delavcev Savinih Avtozračnic, do konca leta jih bodo zaposlili še 20. Proizvodnja poteka v prostorih opuščene Savine
proizvodnje avtozračnic, z novim proizvodnim programom na Ptuju pa Sava izpolnjuje napovedi predsednika uprave Janeza Bohoriča, ki je oktobra leta 2003 ob obisku Ptuja napovedal, da bodo temu območju, ki je izgubilo okrog 150 delovnih mest z ukinitvijo nerentabilne proizvodnje, le-te v teh letih vrnili in še povečali. Kot je povedala direktorica, gre za visoko tehnološko zahteven traktor, z najboljšimi dobavitelji pogonskih in hidravličnih agregatov, uporabljen je princip modularne vgradnje. Limb TLS traktorji so opremljeni s sinhronizi-ranim Carranovim menjalnikom s 24 prestavami za vožnjo naprej in 24 prestavami za vožnjo nazaj, pogon je na vsa štiri kolesa, kabina je klimatizirana. Program je poslovno zanimiv in razvojno usmerjen. Največje odlike novih slovenskih
traktorjev so zanesljivost, varnost, privlačen dizajn in kakovost. Izdelani so skladno z evropskimi standardi. Letos načrtujejo, da bodo izdelali okrog 300 traktorjev limb 80 TLS in 50 traktorjev limb 60 TLS, razvili pa bodo tudi traktor s 120 PS. Tržne analize in dober odziv kažejo na to, da se bo obseg proizvodnje v naslednjih letih občutno povečal. Družba svojim kupcem zagotavlja 24-urni servis, popravilo na domu in odlično založenost z nadomestnimi deli. Prvi traktor nove generacije je že registriran in že vozi v Sloveniji, ponje pa prihajajo tudi že kupci iz Madžarske, Češke in Slovaške ter Hrvaške. V tem letu se želijo pozicionirati na tem trgu, v naslednjem letu jih čaka novi krog, med drugim prodreti tudi v druge države bivše Jugoslavije. Med načrte družbe Limb sodijo tudi prodaja uslug, v kratkem naj bi uredili manjšo prodajalno z dodatnimi elementi kmetijske mehanizacije in drugimi dodatki, ki jih novi traktor potrebuje, da lahko opravlja različna dela v okviru svoje široke uporabnosti. Kupcem pa bi radi omogočili tudi nakupe pod ugodnimi pogoji.
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tedniii je naslednik Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Haloze • Vodovodni sistem zahodne Haloze še vedno le na papirju
Zatikanju (ali nagajanju) ni videti konca
O velikem projektu vodovodne oskrbe zahodnih Haloz, ki vključuje tri občine in je ocenjen na dobro milijardo tolarjev, pa ni slišati lepih ali vsaj optimističnih informacij: »Ta vodovod je še vedno samo na papirju in v tem trenutku res več ne vem, ali gre zgolj za administrativne težave ali pa gre že bolj za politične,« pravi žetalski župan in nosilec projekta Anton Butolen.
slednji dve fazi nikjer ni moglo konkretno zagotoviti, saj je to stvar sprejetja državnega proračuna. Zato pa je bil pripravljen in s strani vlade oz. ministrstva potrjen DIIP in idejni projekt s planom sofinanciranja ter velikostjo sredstev za vsako leto. Takšni plani so povsem običajni pri vseh projektih. In jasno je, da bi po potrjenem DIIP-u vlada morala pri vsakoletnem sprejemu proračuna vkalkulirati to finančno postavko,« nadalje pojasnjuje Butolen.
Ali jo bo ali ne, je veliko vprašanje. Vse skupaj se lahko
ustavi tudi pri zgolj za letos (in prvo fazo) predvidenih 310 milijonih. Tudi če bodo ta sredstva dejansko porabljena za vodovodno izgradnjo v Halozah, je zdaj že jasno, da se dela, glede na vso potrebno dokumentacijo, potrebne razpise in razpisne roke, na terenu nikakor ne bodo mogla začeti pred pozno jesenjo letos, bolj verjetno pa celo naslednje leto. In nadalje, glede na to, kakšne težave se pojavljajo že pred izvedbo prve faze izgradnje, je realno težko pričakovati, da se bo zgodila še druga ali tretja, ki naj bi
praktično v celoti rešila vodovodno (ne)oskrbo haloškega področja.
»Na vprašanje, ali bo projekt v celoti izveden ali pa morda sploh ne bo, ne znam odgovoriti,« je še povedal župan Butolen in na vprašanje, če sploh še obstaja državni interes za izvedbo tega projekta, odgovoril: »Osebno zagovarjam, da je treba prvo fazo narediti, potem pa korak za korakom naprej. Če pa ima nova vlada drugačne interese, bo morala to slejkoprej povedati!«
SM
Anton Butolen: »Ta vodovod je še vedno samo na papirju in v tem trenutku res več ne vem, ali gre zgolj za administrativne težave ali pa gre že bolj za politične!«
Nategovanja okoli primarnega voda
Po dveh ponovnih srečanjih v zadnjem obdobju na ministrstvu so namreč vsi vpleteni spet reševali le vprašanja, kaj je primarni in kaj sekundarni vod: »Ni res, da TMD Invest naj ne bi pripravil primernih oziroma točnih projektov; tam so pripravili projekt po vseh pravilih. Stvar je v tem, kaj Vodni sklad oziroma komisija priznava za državno infrastrukturo in kaj ne. Mislim, da smo na poti h končnemu usklajevanju, srečanja v Ljubljani pa bodo še sledila,« je bil v povzetku zadnjih dogajanj dokaj kratek Butolen.
Kljub temu je bilo iz odgovora razbrati, da težavam z izvedbo še ni videti hitrega konca, očitno pa se tudi kaj lahko zgodi, da bo ves projekt, če že ne ostal na papirju, izveden le delno, pa še to po možnosti s čim manjšo državno finančno soudeležbo: »Dejstvo je, da če bo država umaknila ali močno zmanjšala svoj sofinancerski
delež, izgradnja zgolj nekaj kilometrov primarnega voda ne bo rešila ničesar. Občine v svojih proračunih nimajo toliko denarja, da bi lahko prevzele večino izgradnje omrežja, vključno s tistim, ki se po vseh pravilih ocenjuje kot primarni vod. Če se bo zgodilo to, potem bo nekaj kilometrov morebiti zgrajenega primarnega voda služilo samemu sebi, saj ne bo v uporabi in kot takšen je lahko le spomenik.«
Podobno meni tudi župan videmske občine Friderik Bračič, ki je prav tako, poleg Majšperka, vključena v skupni projekt izgradnje: »V našem občinskem proračunu smo v skladu s predinvesticij-skim projektom zagotovili za obe fazi izgradnje dobrih 94 milijonov tolarjev. Za letos, ko naj bi se zgradila prva faza v Skorišnjaku in Gradišču, je že pripravljena polovica te vsote. Če država ne bo zagotovila deleža, kot je bilo dorečeno, potem izgradnja ostaja v zraku, saj sami ne bomo zmogli astronomskih stroškov. Če bo delež države zmanjšan, pa se
bo izgradnja zavlekla v daljše obdobje. Osebno sem optimist in upam, da se tista najbolj črna opcija ne bo zgodila ter da bomo z deli res lahko začeli letos jeseni.«
»Če ima nova vlada drugačne interese, naj pove!«
Po splošnem občutku oziroma v kontekstu dosedanjih pogovorov na državni ravni namreč vse bolj kaže, da se pristojni na ministrstvu nekako na vse kriplje trudijo, da bi bilo primarnega voda, ki ga financira država, pač čim manj.
»Seveda je bistvena poanta v denarju. V vodnem skladu je za ta projekt rezerviranih 310 milijonov državnih tolarjev za prvo fazo, torej letošnjo, preostala sredstva pa so predvidena po DIIP-u in predinvesticijskemu načrtu, ki zajema trifazno izgradnjo celotnega sistema v treh naslednjih letih. Jasno je, da smo imeli projekt narejen za tri leta in da se denarja za na-
Ptuj • Novi kamen spotike v mestu
Človek ostane brez besed
Na Ptuju je vse mogoče: po viku in kriku o lokaciji umetne trave si zdaj nekateri dajejo duška ob novi lokaciji ptujskega vrtca. Po devetih letih takšnih ali drugačnih prizadevanj bodo vrtec z lokacije Potrčeva 9 in Potrčeva 9/a le zbrisali. V Mestni občini Ptuj so mu našli novo lokacijo na zelenem območju, kjer so sicer že vrsto let vrtovi, med Osojnikovo in Potrčevo cesto.
Če je še nekako razumljivo nasprotovanje umetni travi na lokaciji ob OŠ Mladika, je povsem nerazumljivo nasprotovanje postavitvi kvalitetnih pogojev za delo z najmlajšimi, ki se sedaj stiskajo na skromnih površinah, čeprav jim zakonodaja na papirju že dolgo "zagotavlja" enkrat večje površine. Ker pa ni denarja, jim pač višjega standarda ne morejo zagotoviti.
Z gradnjo novega vrtca, s katerim bi nadomestili izgubljene površine na Potrčevi, ker se bo tam širil Dom upokojencev Ptuj, naj bi sedaj dobili na Osojnikovi težko pričakovane prostore. Umeščanje prostora za najmlajše pa je sedaj postalo kamen spotike več interesnih skupin; najglasnejša je skupina stanovalcev v neposredni bližini, ki jih bo motil otroški živžav, okoljevarstveniki ugotavljajo, da bo gradnja uniči-
la zelene površine in vrtove, kulturnovarstveniki pa, da je potrebno najprej zaščititi vse, kar je pod zemljo.
Človek ostane brez besed, ker če bo šlo tako naprej, na Ptuju še dolgo ne bomo nič gradili, kaj šele da bi napredovali in da bi našim najmlajšim zagotovili kvaliteten start v življenje, kajti otroci so naše največje bogastvo - vsaj rečemo to tako radi. Županski telefon te dni nenehno zvoni, nanj pritiskajo, naj vrtcu poišče novo lokacijo, ker ne gre, da bi otroci motili njihov ustaljeni življenjski ritem in mir.
"Po naših načrtih bomo novi vrtec gradili na Osojni-kovi. Za izgradnjo je že izdelana idejna zasnova, projekta inženiring Ptuj pa pripravlja vso potrebno dokumentacijo," odgovarja ptujski župan dr. Štefan Čelan. Zdaj ga bo, kot kaže, arhitekturno po-
trebno tako zasnovati, da bo hkrati tudi zvočna bariera, da se otroški smeh in živžav pač ne bosta slišala.
Ker se na Ptuju v kratkem obeta več novogradenj, je pričakovati, da se bomo še naprej "ograjevali", s tem pa še poglabljali odtujenost in se nasploh odrekali življenju. Potem bodo tudi delavnice na temo odprtega mesta postale odveč.
Pa še nekaj: skrbeti bi nas moralo predvsem to, da otrokom namenjamo vedno manj denarja. Še pred nekaj leti je šlo iz proračuna mestne občine Ptuj za predšolsko dejavnost 19 odstotkov, po najnovejših podatkih le še devet. Z desnega brega po obnovi že dolgo vpije tudi breški vrtec. Toda s tem se "ljudski glas" ne ukvarja, pa bi se moral, lokacije pa prepustiti stroki.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Koga motijo otroci in vrteški živžav?
Foto: SM
Ptuj • Še o Emoni Merkurju v stečaju
Na Novem trgu bo še živahno
Na Okrožnem sodišču na Ptuju je 17. maja potekala javna dražba Emone Merkurja, d. d., Ptuj, v stečaju, na kateri so po delih prodajali njeno preostalo premoženje: trgovsko-poslovno stavbo na Novem trgu 7 na Ptuju, vključno z garažo in dvoriščem, počitniške kapacitete v Maredi - Novigrad in Gajac na otoku Pagu, opremo v trgovini Era Velenje, delnice v Labodu, d. d., Novo mesto, deleže v podjetjih Emona Ljubljana - elektronski center, Emona Ljubljana - tiskarna in Emona Ljubljana - odvetniška pisarna ter tri delnice v KRS Rotovž.
Za trgovsko-poslovno stavbo na Novem trgu 7, skupaj z garažo in dvoriščem, draži-
teljev ni bilo. Novembra leta 2004 sta se kot dražitelja pojavila Metalka, d. d., Ljubljana,
ki jo je zastopal Franc Gajšek, in meso-izdelki Anton Žerak, s. p., oba sta vplačala tudi
Foto: Črtomir Goznik
Tudi torkova dražba za trgovsko-poslovno stavbo na Novem trgu 7 na Ptuju ni bila uspešna, saj dražiteljev ni bilo. Izklicna cena je bila 113 milijonov 313 tisoč tolarjev.
Maribor • Novo vodstvo Pošte Slovenije
varščino. Takrat se je premoženje prodajalo kot celota, na torkovi dražbi se je sicer pojavil Franc Gajšek, vendar ga tokrat ta objekt ni zanimal. Na izrecno vprašanje Štajerskega tednika, ali to pomeni, da ga stavba na Novem trgu 7 na Ptuju več ne zanima, je bil kratek, zanimanja ni zanikal, povedal je le, da gre za poslovno skrivnost. Pojavil pa se je kot eden izmed sedmih dražiteljev pri počitniških kapacitetah Mareda - Novigrad, tokrat kot predstavnik podjetja Interda, d. o. o., Ljubljana, ki jih je kupil po osmem povečanju izklicne cene za 5 pet odstotkov, za 8,161.350,06 tolarja. Po sedmem povečanju cene je bilo počitniško stanovanje Gajac na otoku Pagu prodano za 11,202.133, 26 tolarja kupcu Zvonimirju Dundjerju iz Celja. Za to stanovanje še ni bil opravljen zemljiškoknjižni vpis, vsi dokumenti za vpis v zemljiško knjigo pa so pripravljeni, je na dražbi opozoril stečajni upravitelj Ignac Marinič. Oprema v trgovini Era Velenje, izklica cena je bila 4,5 milijona tolarjev, ni bila predmet prodaje na dražbi, ker ni bilo dražiteljev. 14.821 delnic
Ob imenovanju novega generalnega direktorja Pošte Slovenije je takoj po seji predsednik nadzornega sveta Pošte Slovenije mag. Matjaž Janša povedal:
»Pošta Slovenije je eno največjih slovenskih podjetij z več kot 6200 zaposlenimi in več kot 45 milijardami tolarjev prihodkov in je trenutno v celoti v lasti države. Samo vsakoletne investicije te družbe se gibljejo med petimi in šestimi milijardami tolarjev.
Lastniku se zdi zelo pomembno, da so investicije družbe smotrne in racionalne. Prav zaradi tega si želi vodstvo, ki je sposobno investicije obvladovati in posledično maksimirati vrednost družbe. V bližnji prihodnosti se obetajo Pošti Slovenije novi izzivi predvsem zaradi konkurence e-storitev ter liberalizacije poštnih storitev v letu 2009. Pričakovanja lastnikov in nadzornega sveta bodo postopno povečanje dodane vrednosti
podjetja s poudarkom na povečevanju dodane vrednosti po zaposlenem. To je možno doseči z razvojem novih poštnih storitev in z zmanjševanjem stroškov poslovanja. Zato je zelo pomembno, da ima novo vodstvo jasno vizijo o razvoju novih poštnih storitev ter tudi znanja za njihovo trženje.«
Generalni direktor Pošte Slovenije, Aleš Hauc pa je ob imenovanju dejal:
»Pošta Slovenije je dosegla
Ormož • Prireditev Jeruzalem 2005je pred vrati
Prireditev Jeruzalem 2005 je namenjena predstavitvi vinarjev, ki združujejo žlahtno kapljico z odlično kulinari-ko in tradicijo Jeruzalema. Jeruzalem 2005 predstavlja enajst vrhunskih vinskih kleti
- Izletniško turistična kmetija Hlebec, Vinarstvo Magdič Ljutomer, Vino Kupljen, Jeruzalem Ormož, Krainz, Miro Vino, Kmetija Janežič, Emil Trop, Dveri-Pax, Turistična kmetija Puklavec in Saško
Štampar. Kulinarični del bo v rokah gostišča Vinski hram Brenholc.
Vinsko-kulinarična in kulturna prireditev Jeruzalem 2005 se bo odvijala v soboto, 4. junija, v zidanici Malek pri
Laboda Novo mesto je podjetje Interda, d. o. o., Ljubljana, kupilo po izklicni ceni za 3 milijone tolarjev. Delež v Emoni Ljubljani - elektronski center sta dražila dva kupca, prodan je bil po sedmem povečanju cene za 989.418,86 tolarja firmi Emona Efekta Ljubljana. Deleža v Emoni
Ljubljana - tiskarna in Emoni Ljubljana - odvetniška pisarna je prav tako po izklicni ceni, ker ni bilo drugih draži-teljev, kupilo ljubljansko podjetje Interda. Pravi boj pa se je "vnel" za tri delnice Kabel-sko-razdelilni sistem Rotovž, dražitelja sta izklicno ceno v višini 150 tisoč tolarjev navila na 483.764, 83 tolarja. Pri 24. povečanju cene pa sta oba odnehala. Po dražbi pa sta bila dražitelja povabljena, da oddata direktni ponudbi. Tudi pri tem nakupu je bil eden od dražiteljev Franc Gajšek (Interda).
Za opremo trgovine Era Velenje in trgovsko-poslovno stavbo na Novem trgu 7, ki vključuje tudi garažo in dvorišče, bodo v kratkem razpisali novo dražbo. Po vsej verjetnosti po nižji izklicni ceni.
MG


' VZAJEMNI SKLADI
.KBMInfond OaO 42
Premoženjski koraki -vzajemni skladi
Odslej na čelu Aleš Hauc
Nadzorni svet Pošte Slovenije je v petek, 13. maja, imenoval za generalnega direktorja Pošte Slovenije Aleša Hauca, univerzitetnega diplomiranega ekonomista iz Maribora.
zavidljivo tehnološko stopnjo razvoja. To je dobra osnova, ki jo velja izkoristiti odločneje. Liberalizacija evropskega poštnega trga, ki bo predvidoma trajala do leta 2009, bo pred Pošto Slovenije postavila nove izzive. Na njih bomo odgovorili z večjim izobraževanjem zaposlenih, izboljševanjem odnosa do strank ter razvojem novih storitev. Želimo se uvrstiti med najboljše poštne organizacije v Evropi.«
-OM
Se spomnite "bentenja" v šoli: če bi vedeli, da bodo izpiti tako hudi, bi se sproti u~ili. Figo! Prav malo nas je zanimal jutri. Danes pač že vemo, da vse, kar ne storimo danes, počaka do jutri. Zato zavarujemo stvari, katerih izguba nas hudo prizadene, in varčujemo za načrtovane večje stroške.
Kamen na kamen
Zdaj že veste, da so vzajemni skladi tudi način varčevanja. Vanje je mogoče vlagati neomejeno število manjših zneskov, praviloma pa so na dolgi rok bolj donosni od klasičnih varčevanj. Poznate tisti izračun, da bi človek, ki bi se vsak dan odpovedal vrednosti ene škatlice cigaret, v 30 letih vlaganja v vzajemne sklade zbral protivrednost 100.000 evrov? Naši upravljavci pravijo, da se lahko kar z veliko verjetnostjo uresniči. Vas je zamikalo opustiti kajenje?
Infondovi varčevalni načrti
Od 24. maja dalje je mogoče v Infondovih vzajemnih skla-
dih še bolj donosno varčevati. Če se odločite za enega od treh varčevalnih načrtov, vam v zameno podarimo del vstopnih stroškov. Torej bo vaš donos toliko višji!
Pripravili smo tri različne varčevalne načrte: seštevalne-ga, padajočega in časovnega. In če imate pred očmi nekaj, kar bo treba plačati ali si želite privoščiti čez nekaj let ali desetletij, nas pokličite. Z veseljem vam bomo obrazložili vse o varčevanju v naših skladih.
Dvojni dobiček
Ne le, da z varčevalnim načrtom pridobite pravico do nižjih vstopnih stroškov, v časih padanja tečajev, kakršni so danes, z vsakim pologom denarja kupite več enot sklada. In če ceneje kupiš in kasneje dražje prodaš - imaš seveda višji dobiček. Obenem pa redna mesečna vlaganja omogočajo, da izkoristite še prednosti metode povprečne cene nakupa enot premoženja sklada. O tej metodi pa več v naslednjih nasvetih.
Opravili letošnji predizbor vin
V degustacijski sobi kleti Jeruzalem Ormož so minuli petek opravili predizbor vin, ki bodo sodelovala na prireditvi Jeruzalem 2005. Komisija pridelovalcev in enologov je izbirala med 52 vzorci vina z namenom postaviti prireditev na primeren kvalitetni nivo.
Za brezplačne informacije lahko pokličete na tel.
080 22 42
V Ptuju lahko vpisna mesta za Infondove sklade najdete v podjetjih DA-MA-FIN, Agencija TOK-TOK, VEN, zavarovalno zastopanje Ven-~eslav Skledar, Peter Zajsek, s. p., ter v poslovalnicah Nove KBM, Poste Slovenije in Ilirike Turizma. Vsa vpisna mesta najdete na spletnem naslovu www.infond.si. Na vseh vpisnih mestih lahko brezplačno dobite tudi pravila upravljanja, prospekt in izvleček prospekta ter polletna in letna poročila o poslovanju skladov.
Jeruzalemu s pričetkom ob 11. uri. Gost dneva bo vinar Krutzler iz Gradiščanskega v Avstriji. Dan odprtih vrat v kleteh sodelujočih vinarjev bo v nedeljo, 5. junija.
Vki
Nagradno vprašanje meseca maja:
Kdaj je bolj donosno kupovati enote vzajemnih skladov?
(a) Ko njihove vrednosti rastejo (b) Ko njihove vrednosti padajo
Dopisnico s pravilnim odgovorom, z vašim imenom in naslovom ter pripisano davčno številko pošljite na naslov Infond, d. o. o., Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor najkasneje do 3. junija. Med vsemi pravilnimi odgovori bomo izžrebali 10 prejemnikov nagrade - dežnika. Nagrajence bomo obvestili na dom. Družba za upravljanje d.o.o.
Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor
Ptuj • Kolegij županov Spodnjega Podravja
Dokazati, da vložek ni bil darilo
Župani Spodnjega Podravja, majskega kolegija se jih je udeležilo le šest, iz treh občin so sodelovali predstavniki občinske uprave, so 16. maja v ptujski Mestni hiši največ govorili o gospodarskem sporu v zadevi Terme, d. o. o., Ptuj.
V. d. direktorja LTO Ptuj Aleksander Dolenc jih je seznanil s projektom Zakladnica dobrega počutja, ki je vezan na razvoj turističnega območja Ptuja, Ormoža, Lenarta, Haloz, Rogatca in Slovenskih goric, da bi se izboljšale konkurenčne prednosti in vzpostavilo skupno trženje turističnih programov in produktov. Tudi v drugih občinah na Ptujskem naj bi uvedli standard kakovosti SIST ISO 9001/2000. V mestni občini Ptuj je projekt v zaključni fazi, vse z namenom, da bi bile stranke, ki prihajajo v Mestno hišo iz takšnih ali drugačnih razlogov, čim bolj zadovoljne. Pri Ljudski univerzi Ptuj so marca odprli Svetovalno središče Ptuj, ki je namenjeno izključno odraslim.
Kot je povedala direktorica LU Ptuj Klavdija Markež, je s tem storjen velik korak v zgodovini opismenjevanja ljudi na Ptujskem. Svetovalno središče deluje v prostorih LU Ptuj, sredstva za njegovo delovanje v celoti zagotavljata Evropski socialni sklad
in ministrstvo za šolstvo in šport. Direktorica LU Ptuj Klavdija Markež je župane pozvala, naj postanejo strateški partnerji Svetovalnega središča, saj jih to nič ne stane. Delovanje središča naj bi kmalu prenesli tudi v občine v okviru dislociranih enot. Dogovor o strateškem partnerstvu bodo svečano podpisali ob slavnostni otvoritvi Svetovalnega središča, ki bo 25. maja ob 13. uri.
Glede Term gredo do konca!
Župani občin na Ptujskem, ki so pravne naslednice bivše velike občine, so odločeni sodni spor glede Term Ptuj izpeljati do konca, ne bodo se niti pogajali niti odstopili od tožbe, ki je bila vložena leta 1997. V igri je 28-odstot-ni delež, ki naj bi po njihovih izračunih znašal 101 milijon tolarjev. Po predvidevanjih pravnega zastopnika odvetnika Roka Gerloviča naj bi se postopek kmalu končal,
Foto: Črtomir Goznik
Zupan občine Gorišnica Jože Kokot, majšperška županja dr. Darinka Fakin in Franc Kekec, župan občine Markovci
pričakuje še dve do tri sodne obravnave. Glavna obravnava je bila 18. maja. 25. novembra 1974 je bila podpisana pogodba o prenosu in prevzemu investitorskih poslov za izgradnjo rekreacijskega in turističnega centra na Ptuju. Sklenila sta jo občina Ptuj in KK Ptuj, ker občina ni mogla biti investitorica. S pogodbo je občina prenesla investi-torstvo na KK Ptuj in tudi vsa svoja vložena sredstva v
objekte in zemljišče kot svoj delež k izgradnji rekreacijsko turističnega centra. Občina Ptuj je kombinatu predala zemljišče, vrtino, raziskave in tudi nekaj denarja.
Kot je na kolegiju povedal odvetnik Rok Gerlovič, naj bi ravno določila prve pogodbe igrala glavno vlogo, vprašanje pa je, kako jih bodo razlagali, ali je šlo za delež občine Ptuj k izgradnji rekreacijskega in turističnega centra Ptuj in
ali je Kmetijski kombinat leta 1992 s pogodbo o ustanovitvi gospodarske družbe Terme Ptuj priznal vlaganja. Dokazati bo potrebno, da ni šlo za darilo. 15. julija 1992 je bila sklenjena pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Terme Ptuj. Sklenili sta jo občina Ptuj in KK Ptuj. V sedmem členu te iste pogodbe je določeno, da ima občina Ptuj v tej družbi 28 odstotkov sporazumno določenega deleža. Na novo ustanovljeno hčerinsko podjetje je KK Ptuj prenesel tudi premoženje v vrednosti 360 milijonov tolarjev. Pet let je občina Ptuj spremljala razvoj in poslovanje podjetja, pa ni ničesar ukrenila. Tik pred zastaranjem pa je skupaj z drugimi občinami 22. avgusta 1992 sprožila sodni spor za 28-odstotni lastniški delež. Po skoraj osmih letih pravdanja, medtem je Kmetijski kombinat prenehal obstajati zaradi pripojitve k Perutnini Ptuj, s katero se sedaj pravdajo občine na Ptujskem, hočejo stvari pripeljati na čisto. Terme je
pred pripojitvijo k Pertunini KK prodal Moravskim toplicam, vendar ne v celoti, brez 28-odstotnega deleža.
Se občine igrajo z investicijo v Gajkah?
V vseh občinah na Ptujskem, iz katerih vozijo ostanke odpadkov v CERO Gajke, še niso sprejeli soglasja k predlaganemu povišanje cen odvoza odpadkov, ki je nižje od uradne inflacije. Če do ponedeljka, 23. maja, v sedmih občinah, ki še soglasja niso sprejele, tega ne bodo storile, Čisto mesto nove cene odvoza ne bo moglo uveljaviti. To pa pomeni tudi 150 milijonov manj denarja za investicijo, kar lahko sesuje sprejeti investicijski program Gajk. Soglasja do 16. maja niso še dale občine Zavrč, Trnovska vas, Sv. Andraž, Podlehnik, Majšperk, Gorišnica in Duplek. Vladna uredba glede dviga cen je že bila izdana, če občine soglasja ne bodo dale, do leta 2007 ne bo možno popravljati cene odvoza odpadkov, je dodatno pojasnila Alenka Korpar, namestnica predstojnika skupne občinske uprave občin. Proti koncu maja pa bodo znani že tudi potrebni podatki za uveljavitev tarifnega sistema pri odvozu odpadkov, je še povedala.
MG
Politika • Kako naj bi nastale nove občine
Združenje KS oblikovalo svoje kriterije
Združenje KS Slovenije je pred časom že pripravilo svoje predloge, ki naj bi bili upoštevani v delovnem osnutku novega zakona o lokalni samoupravi.
»Vsebinski razlog za naše predloge in sugestije pri krajevnih skupnostih in posameznih naseljih je izrazito degradiran položaj pri obstoječih osnovnih komunalnih standardih glede na preostali del lastne občine, še bolj pa v primerjavi z območji mestnih občin,« so uvodoma zapisali pripravljavci gradiva z novimi predlaganimi kriteriji, po katerih naj bi se oblikovale nove občine.
»Člena 13. in 13.a sedanjega Zakona o lokalni samoupravi nudita tako vladi kot državnemu zboru pravico arbitrirati, ali bo podelil prebivalcem določenega naselja pravico do lastne občine ali ne, ne glede na doslej uveljavljene kriterije. Obstoj in uporaba teh spornih členov sta generatorja neenakopravnosti državljanov pred zakonom. Nesprejemljivo je tudi, da je to arbitriranje, se pravi kateremu območju podeliti pravico do lokalne samouprave in kateremu jo odkloniti, prepuščeno državnim organom, ne upoštevajoč pri tem dejstvo, da je konkretno naselje, ki zahteva lastno občino, povezano s skupnimi potrebami in interesi svojih prebivalcev,« je med drugim še zapisano v uvodnem delu dokumenta s predlogi novih kriterijev za nastanek občin.
Nove kriterije za ustanavljanje občin pa v Združenju predstavljajo tako: »Menimo,
da je kriterij 5000 prebivalcev neživljenjski in pretirano visok. Zato predlagamo popolno ukinitev tega kriterija, če pa se bo v novem zakonu vseeno obdržal, naj se opredeli v razponu od 380 do 3000 prebivalcev. Pri tem izhajamo iz dejstva, da je že sedaj v državi kar 95 občin, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev, nekatere, recimo Kobilje, Hodoš in Osilnica, celo krepko pod 1000 prebivalcev. Pri kriteriju osnovnošolskega izobraževanja zadostuje, da ima določeno območje popolno
devetletko in urejen šolski okoliš. Zdravstveno postajo kot kriterij ni potrebno šteti kot obvezujočo, saj zadostuje že zdravstvena ambulanta, ki jo redno obiskujejo zdravstveni delavci.«
V predlaganih kriterijih so člani Združenja še zapisali, da naj bi za bodočo občino zadostovala trgovina z osnovnimi življenjskimi potrebščinami ter preskrba z vodo, ne glede na to, ali gre za javne ali vaške vode, in preskrba z električno energijo. Prav tako kot smiseln kriterij priznavajo
poštne storitve v okviru poštne enote in ne nujno samostojne pošte. »Kanalizacijske in kolektorske postaje so kot kriterij povsem nesprejemljive, saj le-te predstavljajo velik finančni projekt, ki ga ne zmorejo niti večje že obstoječe občine! Tudi kriterij finančnih storitev je povsem nepotreben in ga je potrebno črtati iz zakona. Zadostuje že, če je v središču določenega območja nameščen bankomat oz. ustrezne finančne storitve pošte. Glede knjižnice smo mnenja, da zadostuje
že, če ima določeno območje knjižnico organizirano v osnovni šoli ali potujočo knjižnico ali pa je na tem območju enota knjižnice, ki je s statusom samostojnega javnega zavoda organizirana v bližnjem večjem središču,« še menijo v Združenju in dodajajo, da za upravno dejavnost lokalne skupnosti zadostujejo minimalni prostori (3 do 5 poslovnih prostorov), ki so primerni kraju in številu prebivalcev.
Prav tako so članice Združenja, gre za 16 krajevnih
KS Leskovec v občini Videm si prizadeva, da bi postala svoja občina.
skupnosti oziroma območij, ki si prizadevajo za ustanovitev lastne občine, prepričane, da so postopki za ustanovitev prezapleteni in dolgotrajni, nujno pa naj bi se začeli eno leto pred rokom, ki je z zakonom o lokalnih volitvah določen kot prvi rok za razpis rednih volitev v občinske svete: »Predvsem je potrebno združiti predhodni postopek z referendumom in zakonodajni postopek ter ju bistveno skrajšati! V celoti pa naj postopek konstituiranja novih občin preide v pristojnost Državnega zbora, ki odloča dokončno!«
Krajevne skupnosti kot samostojni pravni subjekti naj bi se po mnenju Združenja sicer ohranjale še naprej, nasprotujejo pa združljivosti funkcije župana in poslanca: »Gre za medsebojno nezdružljivost javnih funkcij, kar bi moral urediti zakon o poslancih.«
Sprejeta in zapisana mnenja ter kriterije za ustanovitev novih občin je vodstvo Združenja že posredovalo ministrstvu za strukturno politiko, lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter odboru za lokalno samoupravo in regionalizem v Državnem zboru.
Koliko in kaj od predlaganih novih kriterijev bodo odgovorni upoštevali, bo vidno menda prav kmalu; v novem zakonu o lokalni samoupravi.
SM
Foto: SM
Ptuj • Slovenski festival komornega gledališča
Na ogled bo osem predstav
Konec meseca, točneje 27. maja, bo v Ptuju potekal že 4. Slovenski festival komornega gledališča, kjer slovenska poklicna gledališča predstavijo svoje najboljše komorne stvaritve.
Slovensko mladinsko gledališče bo zaigralo Kasparja Petra Hankeja v režiji Jaka Ivanca. Zaigrali bodo: Ivan Peternel, Željko Hrs, Sabina Kogovšek, Marko Mlačnik, Romana Šalehar in Marinka Štern.
Mestno gledališče ljub-
ljansko se bo predstavilo z Mira Gavrana Vse o ženskah režiserke Barbare Hieng Samobor. Zaigrali bodo: Karin Komljanec, Jette Ostan Vej-rut in Bernarda Oman.
Gledališče Glej iz Ljubljane bo predstavilo MISFITS(Z) po motivih Reze Abdoha. Za-
igrala bosta Nataša Matjašec in Miha Remec. Režiser in koreograf je Sebastijan Horvat.
Gledališče Koper se je odločilo za Daria Foja in Naključno smrt nekega tenorista. Delo režira Boris Ca-vazza, igrajo pa: Gašper Tič, Jože Hrovat, Igor Štamulak,
Foto: Damjan Svarc
Ptujčani bodo na Skupu nastopili z Vohljačem v režiji Matjaža Latina; igrata Peter in Aljoša Ternovšek.
Gorazd Žilavec, Danijel Malalan in Nataša Ralijan Tič.
Igro Werther&Werther Žanine Mirčevske bo predstavilo Prešernovo gledališče Kranj v režiji Eduarda Miller-ja. Igrajo: Branko Jordan, Silva Čušin, Branko Šturbej in Matjaž Tribušon.
Slovensko ljudsko gledališče Celje se bo predstavilo z igro Matjaža Zupančiča Igra s pari. Zaigrali bodo: Renato Jenček, Lučka Počkaj in Dejan Pevčevič.
Drama SNG Maribor je za festival izbrala Kena Ludwi-ga Ti nori tenorji v režiji Jaše Jamnika. Igrajo: Kristijan Ostanek, Dunja Zupanec, Nenad Tokalič, Vlado Novak, Alenka Cilenšek, Ivica Knez, Mojca Simonič in Sonja Blaž.
Ptujčani so se odločili za Vohljača Anthonyja Shafferja. Režiser je Matjaž Latin, igrata pa Peter in Aljoša Ternovšek.
Zaključek festivala bo v soboto, 4. junija, s podelitvijo nagrad in pogovorom z nagrajenci. Nastopila pa bo tudi Neža Buh, mlada slovenska komponistka in pevka.
Fl
Prejeli smo
Tudi v občinski upravi delajo (samo) ljudje
V zadnjem času se v medijih, takih in drugačnih, pojavljajo ne samo namigovanja, temveč celo resne obtožbe na delo župana in uslužbencev občinske uprave mestne občine Ptuj, o njihovi nestrokovnosti, malomarno opravljenem delu, »butastih odgovorih« na svetniška vprašanja in še marsikaj.
Težko je sprejeti takšne obtožbe, čeprav se včasih zgodi (a se komu res prav nikoli ne?), da je kakšen odgovor na vprašanje mestnega svetnika morda pomanjkljiv ali netočen. Toda občinska uprava z največjo resnostjo in natančnostjo poskuša zmeraj najti primerne, verodostojne in transpa-rentne odgovore. Seveda, v kolikor je to na vsebino vprašanj možno.
Kako pa mestni svetniki sploh lahko pridobijo informacije o delu, aktivnostih in projektih, ki jih vodijo strokovne službe MO Ptuj ter o gradivu za seje mestnega sveta? Kako te seje potekajo?
Oddelki občinske uprave pripravijo gradivo, ki naj bi bilo obravnavno na seji in ga posredujejo koordinatorju mestnega sveta na občini. Približno dva tedna pred datumom seje župan MO Ptuj skliče kolegij z vodji svetniških skupin, svetniki posamezniki, povabi pa tudi predsednike svetov mestnih in primestnih četrti. Na kolegiju se določi datum in ura naslednje seje mestnega sveta in gradivo za sejo. Tako določeno gradivo je poslano vsem mestnim svetnikom in drugim prejemnikom skupaj z vabilom na sejo in predlogom dnevnega reda najmanj 10 delovnih dni pred sejo. Na tak način ga imajo vsi čas prebrati in oblikovati svoja mnenja, ki jih bodo zastopali na sami seji. Po poslovniku o delu mestnega sveta mestne občine Ptuj pa se lahko gradivo, ki bo obra-
vnavano na seji, pošlje tudi najpozneje 7 dni pred sejo. To se zgodi bolj poredko in s ponosom lahko povemo, da v zadnjih dveh letih občinska uprava ni niti enkrat kršila poslovnika glede pošiljanja gradiv.
Pred sejo mestnega sveta zasedajo še odbori in komisije, v katerih so večinoma mestni svetniki. Le-ti obravnavajo posamezne točke dnevnega reda, in sicer tiste, za katere so posamezni odbori ali komisije pristojni, in zavzamejo stališča. Predsedniki odborov in komisij to ustno še predstavijo na seji mestnega sveta. Nekajkrat na leto se svetniki sestanejo samo na določeno temo in o njej razpravljajo predvsem s strokovnega vidika. To se zgodi največkrat v primerih, ko gre za predloge večjih investicijskih vlaganj in še preden je gradivo dokončno pripravljeno.
Tako je jasno, da imajo vsi mestni svetniki več mehanizmov, ki jim omogočajo dobro obveščenost: kolegij župana, odbore in komisije in samo sejo sveta. Samo po sebi je umevno, da na vseh teh sestankih (kolegiju župana, odborih in komisijah in seji mestnega sveta)prisostvujejo vsi vodji oddelkov občinske uprave, ki lahko določene pomisleke, nerazumevanja, vprašanja ali nejasnosti tudi takoj obrazložijo. Še bolj pa je jasno, da imajo prav vsi mestni svetniki kadarkoli možnost pozanimati se pri strokovnih službah mestne občine Ptuj o vseh zadevah povezanih z gradivom in drugimi aktivnostmi, ki jih vodijo strokovne službe. Le-te so jim dolžne dati odgovore in pojasnila ter tako omogočati nemoteno delo mestnih svetnikov.
Druga točka dnevnega reda sej mestnega sveta je praviloma Pobude in vprašanja, ki jo določa poslovnik. V tej točki sepodajo pripravljeni odgovori na svetniška vprašanja in pobude, ki so jih posredovali pred samo sejo v pisni obliki, kot to določa poslovnik (»le izjemoma«, tako pravi poslovnik, »se lahko podajo ustno na sami seji«). V praksi se nekateri svetniki tega pra-
vila ne držijo zmeraj in večino pobud in vprašanj podajo ustno na sejah, kar uslužbencem občinske uprave otežuje delo. O odgovorih lahko mestni svetniki podajo pripombe na sami seji, zahtevajo dodatno pojasnilo in podobno.
Razen naštetih možnosti pa ne gre pozabiti še na nekatere. Več kot eno leto se je pripravljal Integralni razvojni program Mestne občine Ptuj, v katerem je sodelovalo več kot 150 strokovnjakov, uslužbencev občinske uprave, vsi mestni svetniki in ostali člani zainteresirane javnosti. V tem programu, ki ga je mestni svet na svoji 27. redni seji 28. februarja 2005 tudi sprejel, so prav vsi projekti, ki so oziroma še bodo zagledali luč sveta. To gradivo so seveda dobili tudi mestni svetniki in so ga prav gotovo prebrali, saj ga drugače ne bi mogli na svoji seji potrditi. V tem dokumentu so tudi vsi projekti, ki so danes deležni različnih javnih polemik.
V letošnjem letu je župan vpeljal projektne kolegije župana, ki so načeloma vsak prvi četrtek v mesecu. To so operativni sestanki o točno določenih projektih, na katerih sodelujejo strokovne službe MO Ptuj, drugih zavodov in podjetij, pa tudi mestni svetniki.
Iz vsega tega bi lahko sklepali, da tisti, ki se pritožujejo nad slabo obveščenostjo in pomanjkanjem dialoga in transparentnosti, ne poznajo dovolj dobro mehanizmov, ki jim to omogočajo, ali se slabo znajdejo in morda kdaj pa kdaj tudi prepozno kaj preberejo oziroma si zastavijo vprašanje. In ker smo vsi samo ljudje in prav zato, ker to smo, bi bilo pošteno, da pomanjkanje lastne informiranosti ne začnemo iskati najprej v nesposobnosti župana in strokovnih služb, čeprav je to najlažje, ampak najprej pri samem sebi.
Tanja Ostrman Renault
predstavnica za stike z javnostmi in mednarodne odnose pri Mestni občini Ptuj
Od tod in tam
Ptuj • Svetovni dan hipertenzije
Foto: Črtomir Goznik
V Era centru na Ptuju je v soboto, 14. maja, Zdravstveni dom Ptuj organiziral merjenje krvnega tlaka.
Zainteresiranim so v okviru svetovnega dneva hipertenzije merili krvni tlak, ogledali so si lahko piramido zdrave prehrane in se oskrbeli z zloženkami s koristnimi napotki za zdravje. Krvni tlak si je izmerilo več kot 50 ljudi. Zelo pomembno je, da ljudje vedo, da lahko z zdravim načinom življenja preprečijo posledice arterijske hipertenzije. Zdravje bodo ohranili z gibanjem in zdravo prehrano, če bodo telesno dejavni vsaj pol ure na dan, vsak dan zaužili vsaj 400 g sadja in zelenjave, uživali posneto mleko, mlečne izdelke iz posnetega mleka ter manj živalskih maščob, mesa in mesnih izdelkov.
MG
Sv. Trojica • 20 let folklorne skupine
Foto: Slavko Rakuša Slavinec
V kulturnem društvu Trojica delujejo tri sekcije. Najmlajša je lutkovna skupina, ki deluje tretje leto, ljudske pevke bodo letos praznovale petnajstletnico, folklorna skupina pa je slavila 20-letnico. Slovesnost ob 20-letnici je potekala v soboto, 7. maja, v kulturnem domu pri Sv. Trojici. Na njej so se predstavile vse tri sekcije domačega kulturnega društva. V goste so povabili ljudske pevke iz Štefanovcev, folklorno skupino iz Zgornjega Senika in folklorno skupino Tonček Breznar s Korene. Ob koncu prireditve so podelili priznanja. Mentorica Milica Klamp-fer je prejela častno Maroltovo značko za 20 let vodenja folklorne skupine, folklorna skupina priznanje območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti za 20 let delovanja, člani pa so prejeli republiške Maroltove značke za dolgoletno udejstvovanje v ljubiteljski folklorni dejavnosti.
Zmago Šalamun
Trnovska vas • Veter v laseh
V soboto, 7. maja, je v Trnovski vasi v organizaciji športnega društva Kenguru potekala prireditev Veter v laseh - s športom proti drogi. Tekmovalci so se pomerili v več disciplinah in v dveh kategorijah (osnovnošolci in srednješolci). V košarki so tekmovale štiri ekipe, zmagali so Morski psi, v nogometu devet ekip, slavila je NK Pesnica. V hoji s hoduljami seje pomerilo deset tekmovalk in tekmovalcev. Pri dekletih je bila najboljša Katja Nežmah, pri fantih pa Egon Pavalec. V vleki vrvi so bili najmočnejši Huligani. Pri oblikovanju gline je likovno ustvarjalo petnajst tekmovalcev. V rolanju je tekmovalo osemnajst tekmovalcev in tekmovalk, pri fantih je slavil Jure Matjašič; pri dekletih pa Martina Potrč. V poskokih v žakljih se je pomerilo 12 tekmovalcev. Pri dekletih je slavila Martina Muršec, pri fantih pa Egon Pavalec. V kategoriji srednješolcev je zmagal Roki Pernat.
Zmago Šalamun
Foto: ZŠ
Kidričevo • Kolegij direktorjev občinskih uprav
O reorganizaciji gospodarskih javnih služb
Na drugem mesečnem kolegiju županov in direktorjev občinskih uprav z območja Spodnjega Podravja so v sredo, 18. maja, v prostorih občine Kidričevo govorili predvsem o reorganizaciji lokalnih gospodarskih javnih služb.
Kot je povedal koordinator posveta prof. dr. Gorazd Trpin z Inštituta za upravno pravo v Ljubljani, so tokratni mesečni posvet županov in direktorjev občinskih uprav Spodnjega Podravja pripravili na pobudo občine Kidričevo v okviru skupne občinske uprave Mestne občine Ptuj. Predstavnikom vseh dvajsetih občin s tega območja so podrobneje predstavili neka-
tere spremembe, ki so posledica reorganizacije lokalnih gospodarskih javnih služb. Posebej podrobno so obravnavali gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki, pri čemer je treba opozoriti na dejstvo, da bo na tem področju treba sprejeti ustrezne občinske odloke in s tem uskladiti občinske predpise z Zakonom o varstvu okolja ter evropskim predpisom s
tega področja.
Nekateri od teh odlokov so po besedah dr. Trpina v Mestni občini Ptuj že v postopku sprejemanja, medtem ko v drugih občinah Spodnjega Podravja še ne, zato je bil namen tokratnega kolegija podrobneje predstaviti to nujnost in bistvo sprememb tudi predstavnikom vseh preostalih občin s tega območja, da bi lahko sledili
Lepo je biti med svojimi, še lepše na svojem.
S stanovanjskimi krediti z ugodno obrestno mero in s samo tretjino stroškov odobritve vam bo zlahka uspelo. Naredite prvi korak in nam pišite na stanovanje@si.bacai.com, da se dogovorimo za srečanje. Ponudba velja do 31. maja 2005. Uresničujemo vaše sanje.
PE BTC, Ljubljana I tel.: 01 58 76 510 I PE Wolfova, Ljubljana I tel.: 01 58 76 437 I PE Tržaška, Ljubljana I tel.: 01 24 10 366 I PE Celovška, Ljubljana I tel.: 01 50 00 548 I PE Kranj I tel.: 04 20 18 181 I PE Ptuj I tel.: 02 79 80 340 I PE Maribor I tel.: 02 22 85 331 I PE Murska Sobota I tel.: 02 53 41 447 I PE Celje I tel.: 03 42 52 470 I PE Velenje I tel.: 03 89 87 305 I PE Koper I tel.: 05 61 01 044 I PE Novo mesto I tel.: 07 37 37 403 Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana, Šmartinska 140, Ljubljana
Banl<^Vustria Creditanstalt
temu vzoru in seveda čimprej tudi ukrepali.
Ob predstavitvi reorganizacije lokalnih gospodarskih javnih služb sta prof. dr. Gorazd Trpin ter mag. Boštjan Brezovnik z Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila v Mariboru predstavila tudi pravno podlago za sprejem Odloka
o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Podrobneje so predstavili tudi osnutek takega občinskega odloka, opozorili na vse, kar mora vsebovati, ter po-
nudili možnost objavljanje vseh uradnih objav občin v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Ob koncu so opozorili, da bodo na naslednjem mesečnem posvetu županov in direktorjev občinskih uprav Spodnjega Podravja razpravljali o nadziranju občin.
-OM
Ljubljana • Agencija za radioaktivne odpadke
Rezultati studije do junija
Danes bi morala Agencija za radioaktivne odpadke predstaviti rezultate predpri-merjalne študije, ki bi pokazala, katere so možne lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, vendar so sporočili, da bodo podatki znani čez tri tedne, sredi junija.
Foto: M. Ozmec
Udeležencem 20 občin Spodnjega Podravja je novosti reorganizacije gospodarskih javnih služb predstavil prof. dr. Gorazd Tlpin (levo).
12. aprila je agencija na tiskovni konferenci predstavila prijave osmih občin (Šmartno pri Litiji, Zavrč, Lenart, Krško, Sevnica, Brežice, Velika Pola-na in Trnovska vas), ki so se pozitivno odzvale na njeno ponudbo v postopek sodelovanja pri iskanju možne lokacije za odlagališče. V tem času so sodelovanje z agencijo prekinile tri občine: Trnovska vas, Zavrč in Velika Polana. Tako v postopku ostaja pet občin, z našega območja samo Lenart.
Na vprašanje, zakaj so podaljšali rok za objavo podatkov, je vodja sektorja za načrtovanje in razvoj pri ARAO mag. Nadja Železnik povedala: »Odločitev za podaljšanje roka smo sprejeli zaradi dolgotrajnih postopkov v kontaktu z občinami. Agencija pregleduje po-
nujena območja v posameznih občinah in identificira posamezna primerna območja v njih. O mikrolokacijah pa morajo svoje mnenje povedati tudi občine. To pa je zahtevalo več časa, kot smo pričakovali na začetku. Agencija je v tem času izvedla več akcij, saj smo želeli preveriti družbeno sprejemljivost posameznih občin za to prijavo.«
Na vprašanje, kaj bodo vse izvajali v teh treh tednih, pa Železnikova pravi: »Ugotavljamo, da bi bilo pametno izpolniti tisto, kar smo zaznali preko anket: da ljudje zelo slabo poznajo problematiko. Zelo slabo so seznanjeni, kaj so to radioaktivni odpadki in kako izgleda odlagališče zanje. Zato smo se odločili, da bomo poskusili intenzivno informirati
ljudi o tej tematiki. Izvedli bomo nekaj kontaktnih oddaj na radijskih postajah, v katerih bomo poskušali predstaviti, kako v tujini ravnajo s podobnimi odpadki. Na lokalnih televizijah bomo predvajali oddajo, kako urejajo to v Franciji in na Švedskem. Izvedli bomo še predstavitve za posamezna združenja, društva, ki bodo izkazale interes, da želijo več informacij«.
O prijavi občine Lenart bodo lenarški svetniki govorili na 19. redni seji, sklicani za v torek, 31. maja; skupina svetnikov namreč zahteva zaustavitev vseh postopkov, povezanih z umeščanjem odlagališča na območju občine Lenart.
Zmago Šalamun
Hajdina • Civilna iniciativa onkraj proge se ne da
Na pomoč kličejo politike v vladi
Včeraj so na Hajdini predstavniki ministrstva za okolje in prostor predstavili stališča do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Fram (Slivnica) - Ptuj (Draženci), ki je potekala v času od 28. novembra do 28. decembra leta 2004.
Stališča do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve so pripravljena na podlagi ponovnih proučitev strokovnih podlag, pripravljenih za predlog državnega lokacijskega načrta in izdelavo novih strokovnih podlag. V dvorani občine Hajdina so se včeraj zbrali vsi, ki so podali pripombe in predloge v času javne razgrnitve državnega lokacijskega načrta. S sprejetimi pripombami in predlogi bodo izdelali dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta za že omenjeni odsek trase avtoceste na območju občine Hajdina.
Med zahtevami občanov občine Hajdina, ki jih prizadeva potek te asfaltne kače, izstopajo zahteve "individualnega" organa občine in ljudske iniciative "Podvoz - namesto nadvoza" z Zgornje Hajdine, kjer so prebivalci naselja preko proge s 161 podpisi že v pripombah na smernice za
načrtovanje državnega lokacijskega načrta zahtevali, "da se cesta zgradi v podvozu pod železniško progo", je v imenu iniciative povedal Viktor Mar-kovič. Ministrstvo za okolje in prostor zahteve po podvozu ni upoštevalo. Glavni razlog naj bi bil v višini podtalnice, ki narekuje izvedbo podvoza v kesonu, kar naj bi povečalo stroške v primerjavi z izvedbo z viaduktom. Prebivalci, ki živijo ob trasi bodoče AC Ge-rečja vas, Zgornja Hajdina in Draženci, so ogorčeni, saj so prepričani, da gre za nadaljevanje manipuliranja z izvedbo avtoceste, ki bi na tem delu brez večjega problema in v bogatem izplenu izkopanega gramoza lahko potekala vkopano, delno ali v celoti, pod železniško progo pa vsekakor v podvozu, za kar gradbena stroka izjavlja, da ni nobena umetnost.
Tudi po četrtkovi pred-
stavitvi stališč na pripombe in predloge občanov občine Hajdina na državni lokacijski načrt civilna iniciativa "podvoz - namesto nadvoza" ne odstopa od zahteve po podvozu, ker se da v resnici zgraditi in ker se njeni člani oziroma prebivalci onkraj proge zavedajo, da bo imela umestitev viadukta z zgornjo višino 10 metrov daljnosežne posledice za občane, krajino, hrup, gorilne hlape. Viktor Markovič je še povedal, da iniciativa pričakuje odkrito pomoč politikov s Ptujskega v vladi, zlasti še državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Miroslava Lucija in poslanca Branka Ma-riniča glede na njuni izjavi z javne obravnave državnega lokacijskega načrta, ki je bila 8. decembra lani, "da bo cesta ostala, da se upoštevajo pripombe, ki so umestne, in ker gre cesta po vaši skupnosti".
MG
Videm • Predstavitev idejnega osnutka o krožišču
Na papirju že rešeno - bo tudi v praksi?
O trževskem križišču v občini Videm, ki velja za eno najbolj črnih prometnih točk daleč naokoli, je bilo že veliko napisanega in povedanega. Po umestitvi cestne zapore se je število nesreč sicer začasno krepko znižalo, nevarnost tega cestnega križa pa, še zlasti po izgradnji bodoče avtoceste, naj ne bi bila nič manjša; kvečjemu še veliko večja.
Idejno rešitev, kako najbolje dolgoročno urediti križišče v Tržcu, so minuli teden v prostorih občinske stavbe predstavili študentje mariborske Fakultete za gradbeništvo pod mentorstvom magistra Sebastjana Toplaka
»Dejstvo je, da bo to križišče potrebno preureditve in modernizacije in prav temu je namenjena predstavljena študija, ki so jo študentje pripravili na osnovi dogovora med fakulteto in občino. Takšno sodelovanje prinaša koristi tako enim kot drugim;
študentom zato, ker se srečujejo in rešujejo realne situacije, občini pa bo projekt lahko služil kot predlog Direkciji RS za ceste pri nadaljnjih aktivnostih ureditve cestne infrastrukture,« je pojasnil župan Friderik Bračič, ki meni, da se bo to križišče verjetno urejalo hkrati z izgradnjo avtoceste in da občina v izvedbi tega projekta vsekakor pričakuje dogovor ter (finančno) sodelovanje Direkcije.
Sebastijan Toplak, mentor projekta, pa je povedal, da je tovrstna praksa sodelovanja
lokalnih skupnosti in fakultete že dobro uveljavljena: »V primeru križišča v Tržcu so študentje na osnovi podatkov in analiz poskušali najti najboljšo varianto rešitve. Ugotovili so, da je to križišče zelo problematično s pro-metnovarnostnega vidika in preučili več možnih variant rešitve ter izbrali krožišče glede na obstoječe stanje kot najustreznejšo rešitev. Zato so predlagali in izrisali štiri-krako krožišče z dimenzijo premera 34 metrov in z enim voznim pasom, predvideni
Takšno naj bi bilo krožišče v Tržcu (občina Videm).
Na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje se namreč vendarle nekaj premika in to tokrat dobesedno! Po uspešno opravljenem tehničnem prevzemu, ki so ga brez vseh tiskovnih konferenc ali kakšne drugačne javne najave izvedli 21. aprila, se uradno odprtje mejnega velikana vendarle približuje. Zamuda pri prvotno napovedanem datumu otvoritve (prvi maj
2004) navsezadnje niti ni tako velika, še zlasti z vidika krilatice: »Pa kaj je to v primerjavi z večnostjo!« _
Od ponedeljka na novem prehodu
»Uporabniki so prevzeli objekte, začele so se aktivnosti le-teh v zvezi s selitvijo v nove objekte, pomanjkljivosti iz
Zaupali ste nam doma - zdaj je na vrsti še svet.
KD Prvi izbor,
^»IJ
vzajemni sklad delniških skladov
Vlagajte v najboljše svetovne delniške sklade!
pa so tudi hodniki za pešce in razsvetljava. Naloga je izdelana po vseh kriterijih, ki so danes uveljavljeni na trgu in jih zahteva tudi Direkcija RS za ceste pri rekonstrukciji državnih cest. Ta naloga se lahko tako brezpogojno uporabi kot osnova za PGD in kasnejšo dejansko izvedbo takšnega križišča, kar je tudi njen osnovni namen! Nasploh je takšna praksa v zadnjih letih na področju cestne infrastruktur že uveljavljena in so jo uspešno uporabili že v več občinah.«
Zaradi cestninske postaje raje skozi Tržec!
Aktualnost krožišč, ki so sicer že zelo stara rešitev, očitno postaja vse večja: »V Sloveniji jih nismo znali pravi čas uvajati in smo zdaj v zaostanku. Zadnja leta so se začela uveljavljati, so cenejša od semaforiziranih, vozniki so jih sprejeli, marsikje pa se zdaj spet pojavlja prevelika evforija krožišč, kar spet ni prav. V Tržcu ga je vsekakor primerno urediti, saj poleg osnovne funkcije regulacije še dodatno umirja hitrost pred naseljem, kar je zelo pomembno z vidika višje prometne varnosti.«
V predstavljenem projektu sicer ni finančne ocene izvedbe krožišča, ki pa naj
Sebastijan Toplak: »V primeru križišča v Tržcu so študentje na osnovi podatkov in analiz poskušali najti najboljšo varianto rešitve. Ugotovili so, da je to križišče zelo problematično s prometno-varnostnega vidika, in preučili več možnih variant rešitve ter izbrali krožišče glede na obstoječe stanje kot najustreznejšo rešitev!«
bi, upoštevajoč izkušnje iz prakse, zahtevala med 20 in 30 milijonov tolarjev. »Pri rekonstrukciji tega križišča direktno tudi ni upoštevana bodoča trasa avtoceste, vendar pa to v tem primeru ni ključnega pomena. Tudi z vidika bodoče avtoceste je namreč po mojem prepričanju ureditev krožišča na tej lokaciji in tej cesti zelo dobra rešitev, saj se bo po vsej verjetnosti lokalni promet po izgradnji avtoceste tu zelo povečal. Temu se bomo težko izognili in na to je treba računati, kar je že pokazala praksa ostalih podobnih primerov v državi, kjer se domačini in
okoliško prebivalstvo pač izogiba plačilu cestnine.«
Dvomiti o takšnem scenariju bodoče pričakovane še večje prometne obremenitve te ceste od Ptuja skozi Tržec je, glede na sedanji zasnutek trase avtoceste, po katerem naj bi cestninska postaja stala na začetku občine Podleh-nik (približno vzporedno s kmetijo Šmigočevih oziroma bivšim kompleksom KK), nima smisla. Prav gotovo je namreč, da se bomo vsi, brez izjeme, po okolici vozili pač tam, kjer bo to možno brez plačila cestnine.
SM
Gruškovje • Odprtje mejnega prehoda junija!
In vendar se premika!
Je nekoč davno, sicer zelo potihoma, rekel Galileo Galilei, res v popolnoma drugem kontekstu, ampak ta njegov sloviti izrek je več kot pripraven za objavo zadnje novice, ki je pricurljala iz vladnih krogov.
tehničnega pregleda so odpravljene, vloga za uporabno dovoljenje mejnega prehoda je oddana na Ministrstvo za okolje. Otvoritev je vezana na protokol in ni odvisna od začetka obratovanja mejnega prehoda, ki je predviden za 23. maj 2005, oziroma na dan, ko se bodo uporabniki preselili na novo lokacijo. Zamude ni,« so na naša vprašanja o tem, kaj se dogaja na
Mejne službe naj bi na novem mejnem prehodu začele obratovati proti koncu maja.
MMP Gruškovje in kdaj bo novi mejni prehod začel z delom, odgovorili z ministrstva za javno upravo.
Pravila upravljanja, ki so sestavni dei prospelita vzajemnega sltiada KD Prvi izbor, vzajemni si(iad deiniškiii skladov,s katerim upravija KD Investments, družba za upravljanje, d.o.o.. Celovška cesta 206, Ljubljana, so vlagateljem med delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe, na Finančniti toSfah in pri vseh pogodbenih partnerjih, ki sprejemajo pristopne Izjave k pravilom upravljanja vzajemnega sklada. Vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh www.kd-group.si, kjer sta v elektronski obliki dostopna prospekt in izvleček prospekta vzajemnega sklada, v naslednjih obdobjih patudi zadnje objavljeno polletno in letno ponjčilo. Vlagatelj bo imel poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega Izvoda zadnjega objavljenega letnega in polletnega poročila vzajemnega sklada, ko bosta na voljo.
KD In^MtB d. o. o, Celorika c«ta 206, gubQina
900 milijonov tolarjev od-tegnjene Pharove pomoči pri izgradnji mejne infrastrukture, ki jih je Slovenija izgubila, ker so bili po prepričanju in dokazovanju skupnih služb vlade vsi razpisi z izbranim izvajalcem del izpeljani korektno in se zato ni hotela podrediti zahtevi evropske komisije po ponovnem razpisu, torej dejansko ni povzročilo kakšnih dodatnih zamud, kot so pričakovali nekateri. Izgubljena sredstva, čemur se sicer uradno reče »sprememba financiranja«, bodo po zagotovilih ministrstva nadomeščena z drugimi viri EU.
To pa v tem trenutku za voznike, potnike in vse ostale uporabnike MMP Gruškovje sploh ni pomembno. Bistveno je, da se bodo vse službe preselile na novo lokacijo v roku dveh tednov.
Uradni datum (slovesne) otvoritev MMP Gruškovje naj bi bil znan že v tem tednu. In potem bo spomin na stari mMp res samo še spomin, kolone avtomobilov in še večji pritisk tovornjakarjev pa zaradi novega prehoda nikakor ne bodo le slika iz albuma, ampak realnost, s katero se bomo soočali še naprej. Žal.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Podlehnik • Ponavljajoča se zgodba
Hladna vojna se nadaljuje
»Na jugu nič novega,« bi z nekoliko prirejenim naslovom Remarquove knjižne uspešnice še najbolje opisali stanje in odnose med podlehniškim občinskim vodstvom oziroma županom in članoma nadzornega odbora Romanom Cesarjem in Cvetko Turk.
Metanju polen pod noge ali drugače povedano, kdo bo koga, očitno ni videti konca, vsaj ne tja do novih lokalnih volitev naslednjo jesen.
Kot sta povedala oba člana nadzornega odbora (NO), se je minuli teden že drugič zataknilo pri poskusu pregleda šolske dokumentacije o poslovanju v prejšnjem letu.
»Prvi poskus pregleda dokumentov sva v skladu s sprejetim letnim planom dela napovedala v začetku marca. Vsi odgovorni, ki morajo oz. naj bi prisostvovali temu nadzoru, so bili o tem pravočasno obveščeni, vendar v času napovedane revizije ni bilo nikogar, brez vsakega opravičila ali pojasnila, in tudi dokumentacija ni bil dosegljiva.
O nezmožnosti pregleda sva potem z ustreznim zapisnikom obvestila vse pristojne institucije, od ministrstva za šolstvo do Urada za lokalno samoupravo in računsko sodišče. Zdaj, v maju, sva napovedala ponoven pregled in o tem obvestila vse pristojne. Nadzor naj bi se vršil predvidoma od 12. do 14. maja popoldne, od pete ure naprej, a sva ponovno naletela na zaprta vrata,« je povedala Turkova.
To niti ni bilo povsem nepričakovano, saj je župan Ve-koslav Fric predsedniku NO pred tem poslal dopis, v ka-
Računsko sodišče ne verjame vsemu
Čeprav je občina Podlehnik po opravljeni reviziji s strani predstavnikov računskega sodišča v predvidenem roku poslala odzivno poročilo, s katerim naj bi dokazala, da so ugotovljene nepravilnosti že popravljene, se je slednje odločilo za preverbo. »V postopku preizkusa verodostojnosti odzivnega poročila (36. člen Poslovnika RSRS) se je pojavil dvom o določenih navedbah, zato se je računsko sodišče odločilo izvesti revizijo verodostojnosti odzivnega poročila. Revizija verodostojnosti pomeni preveritev resničnosti navedb o sprejetih ukrepih, ki jih v odzivnem poročilu navaja revidiranec,« je v zvezi s tem za naš časopis povedal predsednik računskega sodišča Igor Šoltes in še pojasnil, da takšna preverba resničnosti navedb še ne pomeni, ali so popravljalni ukrepi tudi zadovoljivi, kar je sicer (lahko) naslednja faza preverjanja.
terem ga je obvestil, da je tokrat sicer na voljo vsa šolska dokumentacija, računalnik in pisarna, vendar izključno v dopoldanskem času.
»Ta dopis sem dobil zgolj jaz, ne pa tudi članica nadzornega odbora Turkova. Mislim, da je jasno, da je funkcija opravljanja dela NO prostovoljna, da sva oba v službi in zato ne moreva tega dela opraviti v dopoldanskem času,« pravi Cesar, Turkova pa dodaja: »To bi župan moral upoštevati, vendar se očitno noče prilagoditi časovnim možnostim. Zakaj ne, si lahko odgovori vsak sam. Po drugi strani so seje občinskih komisij in sveta vedno v popoldanskem ali večernem času, ko se jih imajo člani oziroma
svetniki možnost udeleževati.«
Če nič drugega, pa je v županovih dopisih kot obliki komuniciranja z NO vseeno opaziti vsaj formalni premik: »Dejstvo je, da so vse do poročila računskega sodišča prihajali od župana zgolj dopisi z zahtevo o anuliranju NO v sedanji sestavi. Po tem poročilu in urgenci državnih institucij teh zahtev ni več, dana nama je celo formalna možnost pregleda šolskega poslovanja, ki pa je za NO neizvedljiva. Takšen odnos je pokazatelj, da si župan tega pregleda ne želi in da pač poskuša zgolj uradno zadostiti zahtevam zakonodaje, v praksi pa ne.«
Cesar sicer nadvse kritično
ocenjuje tudi samo obveščanje oziroma dostavo pošte za NO: »V fasciklu na občini, kjer naj bi se odlagale vse zadeve za NO, tudi pošta in odgovori državnih institucij, ni ničesar drugega razen županovih obvestil nadzornemu odboru. Vseh ostalih dopisov sploh ne dobivava.«
Ponovno neuspešen pregled lanskega šolskega poslovanja, kot zatrjujeta člana NO, pomeni, da ne bo do nadaljnjega opravljen niti pregled zaključnega računa (Zr) občine za prejšnje leto: »Če ne bova mogla opraviti pregleda poslovanja OŠ, potem tudi ne bova pripravila zapisnika o ZR občine. Ta namreč v skladu s sklepom o letnem planu dela, ki sva ga posredovala na občino in županu, lahko sledi šele pripravi zapisnika o poslovanju šole in ne pred njim. Eno in drugo bi bilo lahko že opravljeno, če bi zadeva tekla tako kot mora,« je še povedal Cesar in dodal, da mu je župan sicer po pošti poslal dokument zaključnega računa občine, ampak je zgolj to premalo za izdelavo celovitega poročila: »ZR je treba dodati še drugo potrebno dokumentacijo, konte, bilance in vso ostalo analitiko, na osnovi katere je možna preverba kontov. Sam dokument ZR ne pomeni nič!«
SM
Ljutomer • Niso podelili koncesij
Se obeta odhod zdravnikov?
Štirje zdravniki ljutomerskega Zdravstvenega doma (ZD), Miro Lasbaher, Zvonimir Cesarec, Predrag Kaurin in Božica Ceković - Budinski, so zaprosili za koncesijo za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti, vendar je niso prejeli, zato so so že napovedali odhod iz Ljutomera.
Zdravnik splošne medicine Miro Lasbaher, zdravnika splošne medicine ter medicine dela, prometa in športa Zvonimir Cesarec in Predrag Kaurin ter pediatrinja Božica Ceković - Budinski so se zaradi dežurstev, neracionalnega zaposlovanja in računovodske službe v ljutomerskem ZD odločili, da zaprosijo za koncesijo, ki bi jim omogočala kot zasebnikom izvajanje zdravstvene dejavnosti. Ob pridobitvi koncesij bi zdravstveno dejavnost še naprej izvajali v ljutomerskem ZD, kjer bi bili najemniki tamkajšnjih prostorov, in to, kot trdijo, »boljše kot doslej«.
Za podeljevanje koncesij je zadolžena občina, v kateri se nahaja ZD, v Ljutomeru pa o tem odločajo še občine Križevci pri Ljutomeru, Raz-križje in Veržej, ki so soustanoviteljice ZD. Ljutomerski župan Jožef Špindler se je sestal z župani omenjenih treh
občin ter z direktorjem ZD Ljutomer Jožetom Šumakom, po obravnavi vlog za podelitev koncesij pa so se odločili, da se vlogam ne ugodi.
»Iz strokovnega mnenja Ministrstva za zdravje Republike Slovenije izhaja, da je pri odločanju o podeljevanju koncesij na primarni ravni, ki je v pristojnosti lokalne skupnosti, potrebno upoštevati stališča in usmeritve za razvoj osnovnega zdravstvenega varstva Republike Slovenije, ki ga je občinam posredovalo Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije 28. aprila 1999. Iz navedenega dokumenta izhaja, da zdravstveni dom tudi v bodoče ostaja osrednji izvajalec osnovne dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, kar mora lokalna skupnost pri odločanju o podeljevanju koncesij dosledno upoštevati,« je med drugim v obrazložitvi za občinski svet zapisala svetoval-
ka za zdravstvo ljutomerske občinske uprave Darja Hrga.
S podelitvijo koncesij se ne strinja tudi direktor ZD Ljutomer Jože Šumak: »Podelitev koncesij bi imela zagotovo negativne finančne, kadrovske in organizacijske posledice za zdravstveni dom, prav tako tudi za občino in državo.« Šumak je odgovoril tudi na očitke, zakaj naj bi odšli zdravniki med zasebnike. »Prosilci koncesij omenjajo kot vzrok odhoda v zasebništvo dežurno službo, neracionalno zaposlovanje in računovodsko službo. Glede dežurstva lahko povem, da je to enakomerno razdeljeno med zdravnike. Tehnično-ad-ministrativnega kadra imamo 17,28 odstotkov, kot je s strani plačnika priznano. V zvezi z računovodstvom pa smo že večkrat povedali, da primanjkujejo prostori v ZD in da dislokacija v nobenem primeru ne pomeni slabšega gospo-
darjenja oz. da je bila katera dejavnost v ZD Ljutomer zaradi tega prizadeta, saj so ti delavci v prostorih, katerih lastniki so štiri občine, ki so soustanoviteljice ZD. Prepričan sem, da bi s podelitvijo teh koncesij bistveno okrnili dejavnost javnega zavoda ZD Ljutomer.«
Ljutomerski občinski svet je s tajnim glasovanje izglasoval, da se omenjenim štirim zdravnikom ne podeli koncesij, zato so zdravniki že napovedali svoj odhod iz Ljutomera. Do konca letošnjega leta naj bi še opravljali zdravstveno dejavnost v Ljutomeru, s 1. 1. 2006 pa naj bi si poiskali delo v drugih občinah.
V Ljutomeru trenutno primanjkujeta dva zdravnika, z odhodom omenjene četverice pa bi bila javna zdravstvena mreža močno načeta oz. neprimerna za delovanje.
Miha Šoštarič
Od tod in tam
Ptuj • Predstavitev zbornika na Gimnaziji
Na Gimnaziji Ptuj bodo v četrtek, 19. maja, ob 9. uri počastili 60. obletnico osvoboditve. Organizirali bodo predstavitev zbornika Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju. Prireditev bo potekala z videoprojekcijo v kulturni dvorani šole. Značilnosti našega okolja bo predstavila častna občanka Ptuja, priznana zgodovinarka in urednica zbornika dr. Ljubica Šuligoj. Prireditve se bodo udeležili profesorji, vsi dijaki 4., iz 3. letnikov pa tisti, ki imajo za izbirni predmet zgodovino, ter drugi dijaki, ki jih tematika zanima. Pričakujejo tudi predstavnike Območnega združenja borcev in udeležencev NOB.
Ur
Veržej • Praznovanje 6. občinskega praznika
Občina Veržej, ki se je pred leti odcepila od ljutomerske, v teh dneh praznuje šesti praznik. Prireditve, s katerimi bodo obeležili praznik, so se pričele že v mesecu aprilu. Tako so doslej pripravili srečanji mladih glasbenikov Pomurja in literatov drugih narodnosti, na ogled je bila razstava ob 40-letnici tamkajšnjega vrtca, potekal je nogometni turnir za pokal občine, postavljali so majniška drevesa ter kurili kresove, podeljene so bile bralne značke ter zlata in srebrna Cankarjeva priznanja, odvijalo se je 5. enodnevno srečanje družin, organiziran je bil spomladanski pohod po učni poti Mrtvice reke Mure, zvrstili pa so se številni nastopi mladih glasbenikov. Prihodnji teden, od ponedeljka, 23., do nedelje, 28. maja, se bodo odvijali tradicionalni Osterčevi dnevi, ki se bodo v nedeljo zaključili z Oster-čevim večerom ob 110. obletnici rojstva Slavka Osterca. Osrednja prireditev ob 6. občinskem prazniku občine Veržej bo v soboto, 4. junija, ko bodo podelili občinska priznanja in nagrade, obeležili pa bodo tudi 40-letnico obstoja tamkajšnjega vrtca. V soboto, 11. junija, bo na nogometnem igrišču Veržej potekalo 16. srečanje krvodajalcev Slovenije z mednarodno udeležbo, v nedeljo, 19. junija, bodo obeležili 115 let kulturnega društva Veržej, praznovanja pa bodo zaključili z celoteden-skim počitniškim programom za otroke Oratorij, ki bo med 25. in 31. julijem.
MŠ
Moškanjci • Tekmovanje mladih tehnikov
Prejšnji petek je bilo v Moškanjcih, Ormožu in Veliki Nedelji srečanje in tekmovanje mladih tehnikov osnovnošolcev iz Podravja. Kot nam je povedala Sonja Pogorevc, vodja regionalnega centra Zveze za tehnično kulturo Slovenije, se je letošnjega tekmovanja udeležilo 127 učencev iz 32 osnovnih šol. Najboljši iz vsake tekmovalne discipline se bodo udeležili državnega prvenstva 4. junija v Murski Soboti. V tekmovanju avtomobilov na električni pogon se bosta državnega prvenstva udeležila Anej Vaupotič in Nejc Gorjup iz OŠ Ljudski vrt (mentor Miran Petek), v kategoriji modelov raket s padalom Matic Špindler in Sergej Gašparič iz OŠ Ljudski vrt, s prostoletečimi jadralnimi modeli bodo tekmovali Grega Šerbec - OŠ Mladika^ (mentor Miro Dajčman), Jan Cuček - OŠ dr. Franja Žgeča Dornava (mentor Miro Dajčman - na fotografiji z dornavskimi modelarji) in Mitja Rožman - OŠ Gorišnica (mentor Bojan Lubaj), z modelarskimi zmaji bodo nastopili Dani Pšajd, Jan Kocbek in Žan Senčar iz OŠ Lenart (mentor Daniel Divjak), z ladijskim modelom bosta tekmovala Matjan Žgajner - OŠ Lenart in Matej Kraner - OŠ Sv. Ana (mentor Irena Rola - Bek), v kategoriji radijsko vodenih avtomobilov Benjamin Lukman iz OŠ Breg Ptuj (mentor Roman Prosenjak) in Miha Meško iz OŠ Velika Nedelja (mentor Milko Lesničar).
Fl
Foto: Fl
Kmetijstvo • Težave s prestrukturiranjem vinogradov
Kazni za neresne
10. maja je potekel zadnji rok za oddajo vlog, s katerimi so upravičenci lahko zaprosili za sredstva namenjena obnovi oziroma prestrukturiranju vinogradov. Ta rok, v primerjavi z ostalimi vlogami, na zahtevo Bruslja ni bil prestavljen do konca maja, saj so vinogradniki obnovo morali najaviti s posebnim programom prestrukturiranja, da so sploh dobili pravico do obnove, že lani do 30. marca in jo tudi dejansko izvesti do začetka letošnjega maja.
Za obnovo oziroma prestrukturiranje vinograda bo letos vlada namenila od 1,2 do 1,6 milijona tolarjev.
Do tega datuma je bilo torej potrebno javiti agenciji, da je obnova res izvršena. Če pa zaradi različnih vzrokov obnove ni bilo možno izvesti do roka, je vinogradnikom še vedno ostala možnost izrabe sistema varščine. »To pomeni, da so takšni vinogradniki, ki niso v celoti uspeli z obnovo, k obrazcem morali priložiti še izjavo o varščini, s katero so se zavezali, da bodo obnovo dejansko zaključili v letošnjem letu. Agencija bo tem kmetom določila višino varščine, ki o morajo plačati v treh dneh po prejemu odločbe. Ti vinogradniki torej sredstva po programu prestrukturiranja dobijo na osnovi izjave, varščina pa jim je vrnjena v roku treh mesecev po zaključeni obnovi,« pojasnjujejo na ptujski svetovalni službi, kjer se s prestrukturiranjem vinogradov ukvarjajo trije svetovalci.
Kazni za najavljene, a neizvedene obnove
Prestrukturacija vinogradov je v bistvu novi sistem obnove, ki ga naši vinogradniki še niso navajeni in ga šele spoznavajo, morali pa ga bodo sprejeti, saj takšen sistem obnove pač velja v EU, kjer mora vinogradnik leto prej točno definirati površi-
no obnove in sorto, ki jo bo zasadil. V nasprotnem primeru, oziroma če svoj plan obnove spremeni za več kot 20 odstotkov, izgubi vsa sredstva za obnovo.
»Tisti vinogradniki, ki so šele letos do zadnjega marca najavili obnovo in jo torej morajo izvesti do maja naslednje leto, lahko še vedno spremenijo plan obnove. Zadnji datum za najavo spremembe plana je 15. december. Pomembno je, da se vinogradniki tega zavedajo in to možnost, če je potrebno, tudi izkoristijo. Tik pred samo obnovo, torej po 15. decembru, pa ni mogoče več ničesar spreminjati ali dopolnjevati, ker potem sledijo sankcije v vsakem primeru.«
Tudi tisti, ki so lani napovedali obnovo, pa je letos do sedaj niso realizirali, niti niso spremembe najavili do sredine lanskega decembra, bodo v naslednjih petih letih kaznovani preko sistemom varščine, in sicer tako, da bo moral vinogradnik za vsako obnovo vložiti varščino v višini kar 120 odstotkov dejanske vrednosti obnove!
Del sredstev bo treba vrniti v evropsko blagajno!
Višina sredstev za prestruk-
turiranje vinogradov se sicer določi glede na težavnost obnove. Letos določena sredstva pomoči tako znašajo od 1,2 do največ 1,6 milijona SIT po hektarju obnove. Predvidena in obljubljena so bila sicer znatno višja sredstva; lani se je govorilo celo o treh milijonih na hektar. Vendar je Slovenija po pogajanjih z EU in glede na evropska merila upravičena do obnove 280 hektarjev vinogradniških površin, za obnovo pa je bilo prijavljenih kar 660 hektarjev. Zato se je velikost sredstev, namenjenih za en hektar, pač krepko zmanjšala. » Težava je predvsem v tem, da nekateri vinogradniki niso začeli obnove in zdaj bo treba vsa sredstva za tiste hektarje vinogradov, ki so bili prijavljeni za obnovo, ta pa ni bila izvedena, vrniti v evropsko blagajno. To je velika škoda. S takim obnašanjem so škodovali tudi ostalim, ki so se obnove lotili resno, saj bi lahko ta denar prerazporedili oziroma dodelili tem, ki so obnovo izvedli, ne pa, da ga zdaj vračamo.«
Slovenija je sicer za obnovo na osnovi prijave 660 hektarjev vinogradov prejela po kvoti 700 milijonov tolarjev, ki pa torej ni bila v celoti izkoriščena. Denar za tisti del vinogradov, gre za okrog 150 hektarjev ali 20 odstot-
Zaupali ste nam doma - zdaj je na vrsti še svet.
KD Prvi izbor,
^»IJ
vzajemni sklad delniških skladov
Vlagajte v najboljše svetovne delniške sklade!
kov nerealiziranih najav, ki niso bili obnovljeni, mora vrniti. »Če bi Slovenija za obnovo prijavila po evropskih merilih primerno velikost vinogradov, ki naj bi znašala okoli 280 hektarjev, bi bila dodeljena sredstva po hektarju seveda precej višja. Zaradi večjega števila hektarjev se je vsota pomoči na hektar znižala, zdaj pa bo treba vrniti še okrog 140 milijonov zaradi prijavljenih, a neizvedenih obnov.
Vzrok za odstop: prenizka pomoč
Na našem področju, gre v glavnem za srednje Slovenske gorice in Haloze, se je za prestrukturiranje oziroma obnovo odločilo 34 vinogradnikov s skupno najavo obnove na nekaj čez 24 hektarjih. Na približno 5 do 6 hektarjih obnova ni bila izvedena, čeprav je bila najavljena: »Vzrok za odstop od obnove je v glavnem v tem, da so se vinogradnikom dodeljena sredstva po hektarju, za katere višino so izvedeli lani, zdela prenizka, oziroma bi obnova zahtevala mnogo več denarja. Če bi podpora znašala napovedane tri milijone, bi bilo verjetno drugače. Napaka je bila, da ti vinogradniki, ki so si premislili, tega niso pravočasno sporočili. Krivda je gotovo v neosveščenosti oziroma ne-informiranosti o tej možnosti.«
Tisti, ki so lani oddali najave in so vinograde res obnovili, pa naj bi do prvega julija dobili predvidena sredstva, torej med 1,2 in 1,6 milijona tolarjev na hektar. Obnova vinogradov, zlasti v Halozah, je sicer zahtevala precej več vloženih sredstev, kot jih bo dodelila agencija. Med novo-zasajenimi sortami pa so se vinogradniki v Halozah in srednjih Slovenskih goricah, kot so še povedali na ptujski svetovalni službi, v veliki večini odločali za renski rizling, sovinjon, sivi pinot, zasadili pa so tudi kar nekaj rdečih sort, predvsem sorte zwei-geld in modro frankinjo.
SM
Pravila upravljanja, ki so sestavni del prospekta vzajemnega sklada KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, s katerim upravlja KD Investments, družba za upravljanje, d.o.o., Celovška cesta 206, Ljubljana, so vlaaateljem med delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe, na Finančnih točkah in pri vseh pogodbenih partnerjih, ki sprejemajo pristopne izjave k pravilom upravljanja vzajemnega sklada. Vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh www.kd-group.si, kjer sta v elektronski obliki dostopna prospekt in izvleček prospekta vzajemnega sklada, v naslednjih obdobjih pa tudi zadnje objavljeno polletno in letno poročilo. Vlagatelj bo imel poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda zadnjega objavljenega letnega in polletnega poročila vzajemnega sklada, ko bosta na voljo.
KD im^BHts d. o. a. Celerika cesta 206, gubQarw
Od tod in tam
Zamušani • Prvo ocenjevanje vin
Društvo vinogradnikov in vinarjev Štajerski putar, ustanovljeno pred dobrim letom, je minulo nedeljo v gasilski dvorani v Zamušanih pripravilo prvo javno ocenjevanje vin svojih članov. »Zanj smo se odločili zato, da vidimo, kakšno vino pridelujemo in kako ga ocenjuje strokovna komisija,« je pojasnil Viktor Šprajc, predsednik društva.
Petdeset članov društva je strokovni komisiji pod vodstvom enologa Bezjaka vpokušinoprineslo 76 različnih vzorcev vin, sicer pa je v društvo vključenih kar 138 vinogradnikov iz območja osrednjih Slovenskih goric.
Po splošni oceni komisije so bila vzorčena vina dobre kvalitete; v povprečju se je ocena v zvrsteh gibala med 16 in 17,5. Med vzorci je bilo največ zvrsti, med sortami pa so prevladovali renski in laški rizling ter rumeni muškat otonel.
Podelitev priznanj bo v zamušanski gasilski dvorani v petek, 27. maja, zvečer ob 19. uri.
SM
Benedikt • Zasaditev potomke najstarejše trte
Foto: Miha Soštarič
V neposredni bližini rojstne hiše narodnega buditelja in slovenskega rodoljuba Dominika Čolnika (18301893) pri Svetih Treh Kraljih nad Benediktom, so v organizaciji občine Benedikt in tamkajšnjega društva vinogradnikov pripravili slovesnost, v okviru katere so posadili potomko najstarejše vinske trte na svetu, ki že več kot 400 let rodi na mariborskem Lentu. Znamenita vinska trta - modra kavčina - raste že v več kot 30 slovenskih občinah, med drugim pa tudi v Parizu, Barceloni in na Dunaju. V imenu mariborskega župana Borisa Soviča je listino in cepič županu občine Benediktu Milanu Gumzarju izročil mariborski viničar mag. Tone Zafošnik. Cepič, ki ga je blagoslovil domači župnik Ivan Zajnkovič, so poimenovali Čolnikova trta. Za prvega viničarja Benedikta so tokrat izbrali predsednika Društva vinogradnikov Benedikt Zlatka Boraka, za botra pa direktorja Radgonskih goric, d. d., Franca Škrobarja in Pomurskega sejma, d. d., Janeza Erjavca.
MŠ
Sveti Jurij • Razstava in ocenjevanje goveje živine
Foto: Mlha Sostaric
Govedorejsko društvo Gornja Radgona, ki deluje za območje občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, je v okviru praznovanja 11. občinskega praznika občine Sveti Juri pripravilo razstavo goveje živine, prvo po dvanajstih letih. Govedorejci so se zbrali na kmetiji Karlovih v Čakovi pri Svetem Juriju ob Ščav-nici ter razstavili 40 živali, predvsem krav. »Razstavljene živali prihajajo izključno iz rej bikovskih mater. To so reje, ki rede najboljše živali tako po zunanjosti kot tudi po proizvodnih podatkih. Te živali so z nadpovprečno plemensko vrednostjo in primernim indeksom beljakovin in maščob«, je med drugim dejal znani gove-dorejski strokovnjak Franc Šonaja, ki je postregel tudi z žalostnim podatkom, da se je število rejcev govedi na radgonskem območju v zadnjih 13 letih z 810 v letu 1990 znižalo na samo 371 v letu 2004. Zato pa se je močno zvišala proizvodnja mleka na posamezno kravo. Rekorderje lani prodal kar 369.420 litrov mleka.
Miha Šoštarič
Ptuj • Novo v Stari steklarski
Kodriceva Visoka moda in Bedraceve Pesmi iz sipe
V umetniSkem druStvu Stara steklarska, kjer si prizadevajo, da bi v kulturni utrip najstarejSega slovenskega mesta prinesli ustvarjalno svežino sodobnih umetnikov, so predstavili najnovejša dela dveh svojih članov - pisatelja Zdenka Kodriča in pesnika mlajše generacije Davida Bedrača.
Tokratni društveni kulturni večer je vodila Nevenka Dobljekar, ki je uvodoma predstavila mladega ptujskega pesnika Davida Bedrača, dobitnika prve nagrade za študentsko poezijo in prozo, ki je bil leta 1999 med najboljšimi mladimi pesniki in pisatelji v Sloveniji. Čeprav pripada najmlajši generaciji slovenskih pesnikov, je Be-drač izdal že dve pesniški zbirki, leta 1998 zbirko Neskončnost, leta 2000 pa zbirko Poezija polomov. Ptujčani ga poznamo tudi kot odličnega mentorja mladim in uspešnega soustvarjalca številnih projektov.
Udeležencem literarnega večera pa je David Bedrač predstavil svoj izbor iz najnovejše zbirke z delovnim naslovom Pesmi iz šipe, ki jo bo po vsej verjetnosti še letos natisnilo Umetniško društvo Stara steklarska, če bodo seveda za to zbrali dovolj denarja.
V nadaljevanju večera pa je sledil pogovor s pisateljem in dramatikom Zdenkom Kodričem, Grumovim in Glazerjevim nagrajencem ter nominirancem za kresnika,
ki se predstavlja z zbirko kratkih zgodb Visoka moda. Pogovor je vodil Nino Flisar, urednik študentske založbe Litera, pri kateri je zbirka izšla v okviru nove zbirke Piramida in je bila širši slovenski javnosti predstavljena včeraj v Ljubljani.
Zdenko Kodrič je izrazil svoje veselje nad Glazerjevo nagrado, najvišjo za področje umetnosti in kulture na mariborskem območju, ter obenem presenečenje: "Presenečen sem, ker sem to nagrado dobil tako pozno. Jaz sem se zanjo moral zelo truditi, in to skoraj 30 let, medtem ko so jo nekateri dobili takole mimogrede, za manj opazna dela in tudi za bistveno krajše obdobje svojega ustvarjanja," je poudaril.
Kodrič, ki je bil do sedaj znan predvsem kot dramatik in romanopisec, se prvič predstavlja tudi kot avtor kratke proze z metaforičnim naslovom Visoka moda. Milan Dekleva je v recenziji Ko-dričevega najnovejšega dela med drugim zapisal, da Visoka moda po svoji inovativnosti, iskrivi resnicoljubnosti in hrepenenju po krojenju
zgodb izstopa iz sodobne slovenske produkcije ter da je Visoka moda sijajna knjiga zatemnjenega sveta, v katerem smo lahko predmet oboževanja in subjekt ljubeznivosti le, če ne zavrnemo vloge bednih prekupčevalcev s človeško bolečino in mizerijo.
Kodrič je pojasnil da je med pisanjem romana in kratkih zgodb velika razlika, saj roman ustvarjaš in pišeš nekaj let, kratke zgodbe pa lahko tudi z levo roko. Njegova zbirka Visoka moda je zelo raznolika: v prvem delu je napisal 9 čisto običajnih kratkih zgodb, v drugem delu pa 9 triptihov, torej zgodb, sestavljenih iz treh delov.
Zdenko Kodrič: "V svojih kratkih zgodbah sem urbanega človeka potisnil v neko drugo, ruralno okolje, kjer poskuša realizirati svoj ego. In ker tega ni navajen, se srečuje s številnimi nasprotji; zdi se, kot da je vse skupaj fantazijsko, čeprav menim, da so zadeve dosti realistične in prizemljene. Zgodbe so napisane tako, da bi zanje lahko rekel, da so napol poezija, napol proza, sicer pa tudi v dramatiki plovem med rea-
Foto: M. Ozmec
Nosilci literarnega večera so bili (z leve): Nino Flisar, Zdenko Kodrič, David Bedrač in Nevenka Dobljekar.
lizmom in fantazijo. Visoko modo sem napisal predvsem, da bi odgovoril visokim zahtevam sodobne družbe. Vse gre in sili v neke višje prestave, človek ne stoji več na realnih tleh. Vse velike ideje, ki jih hočeš ustvariti, dišijo po visoki modi, za katero pa
vemo, da ja blef. Visoka moda pa so seveda lahko še kaj drugega ... "
Sicer pa naj bi po besedah Nevenke Dobljekar v Stari steklarski kmalu začeli izdajati knjižno zbirko ARTerija, v okviru katere naj bi že junija izšla nova knjiga intervjujev
in portretov Nataše Petrovič in Stojana Kerblerja. V kratkem pa načrtujejo tudi knjigo z zgoščenko, skupni projekt pisatelja Zdenka Kodriča, akademskega slikarja Dušana Fišerja in jazz kitarista Sama Šalamona.
M. Ozmec
Ormož • Literarni večer v knjižnici
Podgorci • 3. srečanje družin vrtca
Pesnici pred domačo publiko Množična udeležba
■	VBWBBB VB WW	Letošnje srečanje družin vrtca Podgorci, ki ga prirej
V čitalnici Knjižnice F. K. Meška v Ormožu je potekal zanimiv literarni večer. Tokrat sta se namesto tujih umetnikov predstavili dve domači pesnici. Prvotno so bile povabljene sicer tri, vendar je bila Blanka Erhartič zadržana. Večer je poetično zaokrožil Tadej Vesenjak s kitaro.
V intimnem prostoru knjižnice je bilo med pesnicama Petro Kolmančič in Ma-rijanco Korotaj ter publiko ustvarjeno prijetno poetično vzdušje, prežeto z neposrednostjo in odprtostjo, ki so jo najverjetneje izzvali domači obrazi in kraji. Obe pesnici sta diplomantki Filozofske fakultete, Petra Kolmančič je študirala sociologijo kulture
in filozofijo, Marijanca Ko-rotaj pa primerjalno književnost in literarno teorijo. Gre za pesnici mlajše generacije, ki se z ene ali druge strani spogledujeta s tridesetim letom. Kolmančičeva je doslej izdala že več pesniških zbirk -Luknja, Šus v glavo, Slina in Uvod v poželenje, Korotajeva pa V senci sonca in Od boksa do baleta. Skupna poteza
K7
■i.-iji,.
	
	
—ta	
--	M.
Gostji zanimivega literarnega večera sta bili (od leve) Petra Kol-mančič in Marijanca Korotaj. Za glasbene utrinke je skrbel Tadej Vesenjak.
obeh je gotovo velika želja po branju in kasneje tudi ustvarjanju, ki se pri Kolmančičevi vleče že iz osnovnošolskih let, ko je ugotovila, da se nekatere besede rimajo in jo je to tako očaralo, da pesni še danes. Vznemirjenje ob dobro napisani pesmi pa jo žene naprej do naslednje, pri vsaki je seveda prisotna želja, da je boljša od prejšnje. Pravi, da skozi daljše časovno obdobje v sebi goji določen motiv, ki je obogaten z aktualnimi miselnimi prebliski in pesem je rojena. Določeni motivi je ne pustijo pri miru, z njimi je dobesedno obsedena. To so zlasti - brezno, blodnjak, labirint, globina. Zadnje čase je pesmi količinsko nekoliko manj, morda je bila nekoč bolj odprta, oziroma jo je svet bolj poetično nagovarjal. V njenem izbiranju besed je hitro slišati ljubezen do jezika, za katerega pravi, da ni le sredstvo sporazumevanja, ampak zanjo tudi sredstvo pesniškega igranja. Zase pravi, da je pesnica, ki si neutrudno prizadeva, da bi bila pisateljica. Svojih pesmi ne razlaga rada, saj jih vsak bere drugače s svojo prikolico življenjskih izkušenj, ki so za vsakega drugačne.
Marijanca Korotaj pa je pri-
Letošnje srečanje družin vrtca Podgorci, ki ga prirejajo že tretjič ob svetovnem dnevu družine, je odlično uspelo. Udeležba je bila množična, vreme sončno, udeleženci in organizatorji pa zadovoljni.
čela pesniti v srednješolskem obdobju, v času velikih sprememb, ko se določenih tem ni znala lotiti drugače kot skozi poezijo. Pesmi so nastajale iz notranje nuje, naboja, vrele so na plan, ustvarjala je iz srca. Iskreno je povedla, da je v zadnjem času, obratnoso-razmerno z zadovoljstvom in srečo, ki jo je našla v življenju, njen pesniški vrelec usahnil. Zdi se, kot da bi lahko ustvarjala le iz trpljenja in nezadovoljstva. Pravi, da nastajanje pesmi v njenem procesu ni toliko zavestno dejanje kot preprosto energija, ki ustvarjalca prevzame. Občutke ob nastanku pesmi je opisala kot fantastične. Svojih pesmi ne razlaga rada, toliko raje pa z lahkoto interpretira pesmi drugih. Od nedavnega se je zaposlila in njeno življenje se je precej spremenilo. Upa, da bo njen pesniški studenec spet oživel in bo pribrbotalo na plan tudi kaj pesmi sreče. Z gostjama, ki sta interpretirali tudi svoje pesmi, se je krasno ujemal Tadej Vesenjak, ki je prebiral strune svoje kitare. Vendar ne iz zadrege, ker ne bi imel kaj povedati, nasprotno, tudi sam ustvarja pesmi, ki jih je publika odlično sprejela.
vki
Srečanja se je udeležilo 135 pohodnikov, med njimi so bile cele družine, babice, dedki, ki so se skupaj z 10 zaposlenimi vrtca podali po turistični sprehajalni poti v Podgorcih. Od 57 varovancev jih je bilo na pohodu kar 45, le nekaj najmlajših je manjkalo. Pohodnike je vodil dedek Franček Lah, ki jim je pojasnil zgodbe, ki se tkejo okrog znamenitosti, kot so kužno znamenje pri Jurgečevih v Sodin-cih, Valentova cimprača, vrata klečaje iz leta 1735, Kataničev studenec in studenec želja. Babica Marija Lah pa je za pohod-nike pripravila tudi zloženko. Otroci so pot brez težav zmogli in na pol poti pri Valentovi cim-prači so se okrepčali z malico iz nahrbtnika. Odrasle pa so domačini pogostili z vinom.
Majda Ozmec, vodja enote vrtca Podgorci, je bila s pohodom zelo zadovoljna, saj so zaposlene vložile v organizacijo čas in energijo. Tudi sicer so starši v Podgorcih zelo družabni in se radi srečajo v vrtcu. Do poletnih počitnic nameravajo organizirati še predstavo Laj-narjev cirkus Kranjskih komedijantov, s pomočjo staršev pa bodo pripravili tudi piknik.
Ob svetovnem dnevu družine je potekalo še eno srečanje družin, in sicer na Jeruzalemu pri gostišču Brenholc, v organizaciji Zveze društev prijateljev mladine Ormož. Ob dnevu družine pa se je otrok spomnil tudi Pokrajinski muzej Ptuj, ki jim je podaril lutkovno predstavo.
vki
Foto: Majda Ozmec
Podgorske družine so se 3. srečanja družin udeležile v velikem številu, na kratkem postanku pri Valentovi cimprači pa so si po-hodniki privoščili malico iz nahrbtnika.
Foto: vki
Ptuj • Evropa v Gimnaziji
Bogata mednarodna aktivnost
V zadnjih dveh mesecih so imeli na Gimnaziji Ptuj izredno bogato mednarodno aktivnost. O tem smo se pogovarjali z ravnateljico šole Melanijo Centrih.
Foto: Črtomir Goznik
Turški dijaki s profesoricama in profesorjema pred dijaškim domom, kjer so imeli štirinajst dni svoj slovenski dom
Povedala nam je, da je bil april, in tudi maj, obarvan z mednarodnimi izmenjavami. V začetku aprila je 14 dijakov obiskalo mestece Eregli v Turčiji v okviru mednarodnega projekta Linqa. Gre za to, da se slovenski dijaki učijo turško, turški dijaki pa slovensko. Izmenjava je štirinajstdnevna. Dijaki so v Turčiji pridobili polno novih izkušenj, stanovali so v dijaških domovih, vsak večer pa so bili na turških domovih. Šola v Turčiji je bolj strogo naravnana, dijaki so v uniformah, učiteljic na šoli ni kaj dosti, večinoma so učitelji. Turški dijaki imajo tudi v soboto in nedeljo natančno napisan urnik. Vsekakor pa so izkušnje ptujskih dijakov iz Turčije zelo dragocene.
V aprilu sta se Centrihova in Rokavčeva udeležili seminarja na Nizozemskem. Obiskovali sta osnovne in srednje šole ter pedagoške akademije. Izkušnja je bila zelo bogata, saj sta lahko primerjali slovenske šole z nizo-
zemskimi in ugotovitev je, da je standard slovenskih šol neprimerno višji.
V	aprilu sta imeli dve delegaciji strokovno ekskurzijo v Italijo. Manjša skupina je obiskala mestece blizu Brin-dizzija, kjer je potekalo Co-menius srečanje; naši dijaki so se srečali s svojimi vrstniki iz Poljske, Madžarske, Italije in Nemčije ter nadaljevali delo na projektu, ki so ga začeli pred štirimi meseci na Ptuju. Druga skupina je obiskala Rim, dijaki so si ogledali cerkev sv. Petra in Sikstinsko kapelo. Sprejel jih je tudi naš veleposlanik v Vatikanu Ludvik Toplak, ogledali pa so si še druge znamenitosti Rima.
Obisk iz Nemčije in Švedske
V	maju smo imeli na obisku gimnazijce iz Burghausna. Gre za tradicionalno srečanje, nemški dijaki so dva dni prisostvovali pouku, ogledali so si znamenitosti Ptuja. Šoli
sta se dogovorili, da bosta do konca leta podpisali listino o stalnem partnerstvu, tako se pridružujemo mestnemu partnerstvu.
V začetku meseca nas je obiskala tudi večja švedska delegacija, to je bila skupina gimnazijcev iz Stockholma v okviru projekta Evropski oddelki. Ta projekt se je začel na Ptuju, Švedi so bili na Ptuju tri dni, toliko tudi v Ljubljani, dva dni pa v Kopru. Švedsko delegacijo je spremljala tudi slovenska delegacija iz gimnazij, ki izvajajo evropske oddelke. V delegaciji so bile tudi tri ptujske gimnazijke, ki so tudi delegirane na enotedensko izmenjavo na Švedskem. To je bil prvi stik s švedskimi šolami.
Gimnazijski pevski zbor pa bo maja odpotoval za osem dni v Hamburg, kjer bodo gostje gimnazije, obiskali pa bodo tudi Berlin. Vsak dan pa bodo imeli najmanj en koncert. V začetku oktobra bo v Ptuj prišel iz Hamburga njihov jazz band.
Na obisku so Turki
V tem času ptujski Gimnaziji vrača obisk turška šola. Sedaj na šoli gostijo 14 turških dijakov s štirimi spremljevalci. Na šoli so jim pripravili bogat kulturni program, bili pa so tudi na odprtju turškega veleposlaništva v Kopru, kjer jih je sprejel turški veleposlanik. Ta jih bo obiskal tudi danes (v petek) v Ptuju, ko bo dijake sprejel še ptujski župan. Vsak dan se učijo tudi slovenščine, prisostvujejo tudi pouku.
Šola mora pri gostih upoštevati tudi nekatera pravila glede veroizpovedi in prehrane. Dijaki spijo v Dijaškem domu, ptujski dijaki pa jih gostijo na svojih domovih.
Šola je v začetku šolskega leta objavila razpis za dijake, ki želijo sodelovati v mednarodnih projektih, za Turčijo pa so izbrali dijake tretjega letnika, ki se učijo francoščino in so bili že v prejšnjih letih zelo aktivni.
Franc Lačen
Maribor • Letni koncert pihalnega orkestra KUD Pošta
Tokrat v stilu pop classics
V soboto, 21. maja, ob 21. uri, bo tradicionalni 35., jubilejni spomladanski koncert Pihalnega orkestra KUD Pošta Maribor - tokrat na prostem, na Grajskem trgu v Mariboru. Koncert bo v okviru mariborskih letnih kulturnih prireditev »Grajski mojstri«.
Prireditev na prostem je tudi posledica oziroma rezultat pogojev delovanja za tovrstne kulturne skupine v Mariboru, ki zaradi nedokončane Unionske dvorane skoraj nimajo možnosti kon-certiranja.
Koncerti pihalnega orkestra KUD Pošta so zadnja leta nekaj posebnega, saj vedno razveselijo z zanimivim, te-
matsko zasnovanim programom. Zadnji trije koncerti so imeli naslove: Viva Verdi, 100. obletnica Ervina Hart-mana starejšega, ter Božanska komedija. Naslov letošnjega koncerta Pop classics pa napoveduje, da bodo tokrat prevladovale melodije iz sveta zabavne glasbe.
Sicer pa bodo na letošnjem koncertu sodelovali tudi tri-
je solisti: Ana Bezjak, vokal, Branko Cimerlajt na harmoniki in Valerij Pravdič
s pozavno. Soorganizator letošnjega koncerta je Zavod za turizem Maribor, ki je ta koncert vključil med prireditve pod naslovom »Grajski mojstri«.
Za dirigentskim pultom bo, kot na vseh dosedanjih koncertih, Ervin Hartman, le-
tošnji prejemnik zlate plakete Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za življenjsko delo na kulturnem področju. Organizatorji so predvideli tudi rezervni termin za primer slabega vremena. Ta je določen za ponedeljek, 23. maja, ob 21. uri, na istem kraju.
-OM
Tednikova knjigarnica
Nova mojstrovina Mojce Osojnik
Slovenska avtorska slikanica doživlja pravi preporod, ki ga zaznamujeta Lilijana Praprot-nik Zupančič in Mojca Osojnik - mojstrici likovnega in literarnega sveta v knjigah za najmlajše. In njune slikanice so take, da navdušujejo knjigoljube in estete vseh starosti. V današnji knjigarnici predstavljam slikaniško poslastico Mojce Osojnik (jo pomnite po izvrstni Hiši, ki bi rada imela sonce; ali po Vladimirju, ki je šel na štop?) Kako je gnezdila sraka Sofija, ki je te dni izšla pri založbi Mladinska knjiga v zbirki Velike slikanice.
Glavni protagonistki pomladne zgodbe, nekje na robu gozda, sta vrabulja Beti in sraka iz naslova slikanice. Prva vestno spleta gnezdo, druga pa tudi - samo precej drugače. Pravzaprav je Sofija taka prava malomeščanska vasezagledanka, po malem lena, a željna vsakovrstne slave. Aja, je tudi tatinska, a se izgovarja, da si stvari zgolj sposoja. Ves mili dan, ko je Beti neumorno skladala običajni gnezdilni material, je Sofija kolovratila naokoli. Pod večer pa seje vrnila z veliko rdečo skledo, posuto z belimi pikami. Takoj se je považila s svojo pridobitvijo, a Beti ni prav vedela, kaj bi sraki skleda. No, Sofija jo je poučila, da je to gnezdo s stilom. Beti je potem mirno spala v svojem sicer nedokončanem, ptičjeklasičnem gnezdu. Sofiji v njenem stilno zanimivem gnezdu ni bilo tako udobno. Ponoči ga je napolnila mrzla deževna ploha! Verbalno in še kako drugače, kakopak, iznajdljiva sraka, je svojo gnezdilno zmotoprekvalificila v stanovanjsko zmago. Le kdo bi lahko pričakoval od navadne vrabčev-ke, da bi razumela pomen kopalnice v sodobnem stanovanju?!
Seveda, Beti je nadaljevala z navadnim gnezdom, Sofija pa se je vrnila, tja proti večeru, z veliko pisano ruto v kljunu. To je napela, kakor streho, čez svoje stilno gnezdo. Ponoči pa - veter in resk: ruta, pardon, Sofijina streha je šla v franže. Beti je svoje gnezdo še postlala z mehkim mahom in travami in suhim listjem, nato pa se je nališpala in odletela na zmenek z vrabcem Borisom. Sofijo je ob pogledu na dostojno in udobno vrabčje gnezdo popadla zavist in z njo vred še trma. Za fino damo Sofijine sorte bi bila najboljša prava, lesena ptičja hiška. Take je videla v bližnji vasi. In sklenila je, da si bo leseno hiško tudi zgradila
Uj, me je zaneslo! Oprostite. Vrabčevka Beti nima pojma o AR-HI-TEK-TU-RI. Pa tudi o HI-GI-E-NI se ji ne sanja. Pretanjeni občutek za ES-TE-TI-KO ji je španska vas. Sofija je svetovljanka, intelektualka s stilom, ki visoko leta. Ampak Beti je vseeno, živi svoje malo življenje, ki ne pozna padcev zaradi letalne višine.
Ej, take avtorske slikaniške mojstrovine niso ne za opisovanje, ne za pripovedovanje! Bralec sijih mora sam ogledati in prebrati ter se hahljati in čuditi izpovedni moči besede in slike. Šele takrat je bralcu moč zaznati bravurozno enostavnost nekega gnezdenja, ki je najbolj resnična podoba povsem vsakdanjih človeških karakterjev in odnosov v instantni kvaliteti moderne družbe. Jasno, vsak bralec lahko drugače začuti zgodbo o Sofiji in Beti - prav to pa je eden izmed čarov dobre knjige.
Liljana Klemenčič
Dornava • Kulturni minister Vasko Simoniti v dvorcu
Rus s ponudbo, minister brez besed
Dornavski baročni dvorec še vedno ne ve, kaj bi sam s seboj. Očitno imajo o njegovi namembnosti ali vsebini še manj pojma tisti, ki naj bi se z njim prvenstveno ukvarjali, od države oziroma kulturnega ministrstva kot lastnika navzdol.
Kulturni minister Vasko Simoniti o bodoči usodi dornavskega baročnega dvorca ni rekel nič.
Eminentni ogledi oguljene lepote stavbišča s parkom pa si kar sledijo; nedolgo nazaj se je skozi sobane, ki jih zdaj zapolnjuje pohištvo gradu Snežnik, sprehodil Janez Drnovšek. Prejšnji teden pa je na dvorišče, malo pa tudi po prvem nadstropju in potkah parka, stopila noga kulturnega ministra dr. Vaska Simoni-tija s spremstvom, ki ga je v dvorec z delovnega sestanka ministrov in vlade v Mariboru uspel odpeljati (in pripeljati) vodja komisije za Slovence po svetu in destrniški župan Franc Pukšič. Obisk je bil definitivno zelo neformalen, bolj kot ne tudi nenapovedan; da se je sploh zgodil, se malo velja zahvaliti tudi dejstvu, da so si visoki gostje odtegnili od ust celo kosilo in si namesto tega časa, namenjenega prehranjevanju, ogledovali in se seznanjali s stanjem na terenu, lakoto pa so potešili menda kar z navadnimi ljudskimi sendviči med potjo.
V dvorec eno od fakultet, vseeno katero!
Kot je med bolj kot ne nenapovedanim skokom ministra Simonitija v Dornavo povedal Pukšič, sta se s prvim možem kulturnega ministrstva o ogledu tega dvorca sicer že dogovarjala pred meseci, ko je prevzel to funkcijo: »Dejstvo je, da je veliko lažje razpravljati in se dogovarjati o bodoči namembnosti tega gradu, če ima minister tudi dejansko sliko stanja. Skrajni čas je namreč, da se najde
skupni jezik in program za ta grad, da ne propada in ne propade. Nekaj je bilo sicer že narejenega, tudi za naprej smo v nacionalnem programu v okviru kulturnega tolarja zanj še zagotovili 300 milijonov tolarjev. Ampak to je premalo že samo za obnovo zunanje fasade. Zato se danes pogovarjamo predvsem o tem, da je v tem letu nujno doreči določen program za ta dvorec.«
No, variant, ki jih je bilo slišati v zadnjem času, ni ravno malo; od tega, da naj bi bil v opustelih sobanah sedež za Slovence po svetu, do tistih zadnjih, ki so neslavno propadle; da naj bi se v gradu umestila kakšna od kmetijske izobraževalne dejavnosti, ali srednješolska ali visokošolska. To pa, kot je bilo slišati iz Pukšičevih ust, ni vzelo poguma trem državnim mušketirjem (poleg Pukšiča še Luciju in Mariniču) s spodnjepo-dravskega konca: »Še vedno je odprtih ogromno variant. Zaenkrat je v ospredju ideja o umestitvi kakšne od fakultet, ki deluje pod univerzo v Mariboru. Katera fakulteta naj bi bila to, navsezadnje niti ni pomembno, je pa skrajni čas, da tudi Ptuj dobi eno izmed fakultet, s čimer bi mariborska univerza postala štajerska in ne le mariborska!«
Če se vodstvo mariborske univerze na tovrstne želje in zahteve ne bi odzvalo, naj bi se po besedah Pukšiča pač ozrli po drugih slovenskih univerzah: »Ampak po poznavanju rektorja mariborske univerze, dr. Rozmana, sem prepričan, da bo univerza pripravila program, ki bo za-
dostil preko 3000 ptujskim dijakom. Primerno bi bilo torej dobiti univerzo, ki bo pokrivala od 500 do 800 študentov. Smer ni nujno dorečena, dornavski grad pa bi dobil odlično vsebino!« V primeru uresničitve te variante predaja gradu iz rok kulturnega v roke šolskega ministrstva seveda ni nobena težava; takšno podajanje žogic je že ustaljena praksa v politiki.
Minister Vasko Simoniti na te predloge, vsaj javno, ni rekel nič.
Namesto fakultete mogoče Agencija za kmetijske trge?
Poleg izobraževalne na-
membnosti dvorca pa se v javnosti bolj ali manj glasno pojavljajo še drugačni predlogi. Tako bi, recimo, v dvorcu z vso pripadajočo infrastrukturo lahko imel sedež nesrečni ptujski KGZ, ki se že nekaj časa zaradi načrtovane hitre ceste s Puhovim mostom (ne)uspešno seli na različne lokacije v Novi vasi pri Ptuju. Če in kdaj bo kaj iz te selitve, je hudimano zavito v meglo, saj naj bi na osrednje predlagano zemljišče za preselitev v Novi vasi še vedno stegovali roke Herbersteini, nihče pa ne upa napovedati, ali jim bo njihov zahtevek za vrnitev premoženja uspel (kljub temu, da dokazano niso bili slovenski državljani), še manj pa, kdaj bo postopek končan.
Preselitev služb ptujskega KGZ bi bila v tem pogledu kaj elegantna, verjetno pa tudi hitrejša rešitev, če bi seveda kdo pošteno »pljunil« v roke in se zadeve lotil kot je treba.
Druga možnost, ki je prav tako vredna razmisleka, je preselitev Agencije za kmetijske trge v prostore dornavske-ga gradu. Ta Agencija namreč zdaj domuje v najeti Smeltovi stavbi sredi Ljubljane, kar ni ravno rentabilno, čeprav se o tem ne govori, dornavski grad pa sameva. O smiselnosti preselitve Agencije je sicer že glasno razmišljal mariborski poslanec Franci Kangler; da bi dobil popolno podporo naših treh predstavnikov v vladi in DZ pa ni niti najmanjšega dvoma. »Katera možnost
Kaj vse bi lahko bilo v dornavskem dvorcu, so ministru Simonitiji povedali vsi prisotni ob njegovem obisku, predvsem pa Franc Pukšič.
»Poglej in povej, moj kerubin, kakšna bo moja prihodnost.«
Piše: dr. Ljubica Šuligoj
Obujanje spomina v jubilejnem letu 2005
Nadaljevanje iz št. 30
Popuščanje oblasti Nemcem je samo stopnjevalo napetosti v mestu. Razburjena slovenska javnost se je razumljivo odzivala. Tako se je zgodilo ob 30. obletnici septembrskih dogodkov leta 1938. Sokolski okrožni zlet je izzvenel kot spontan manifestativni odgovor slovenstva na nestrpnost ptujskega nemštva in indiferentnost režima. Sodni spis Kps 51/39 ptujskega Okrajnega sodišča slednje potrjuje. V njem beremo, da je lastnik trgovine »na čast proslave CMD« 11. septembra 1938 v izložbenem oknu razobesil zastavo, ki je tako »zbodla« mnoge nemškutarje, da so preklinjali in zasramovali Slovence. Prav oni pa so imeli v svojih prostorih, vidnih z ulice, obešene slike Hitlerja in Hin-denburga.
Kako so se narodnostno polarizirale sile v mestu, kaže tudi primer proslave 700-Iet-nice minoritskega samostana leta 1939, na katero je bilo vabljenih 22 društev. Kljub nekaterim pomislekom, je ob pristanku gvardijana samostana prevladalo mnenje med-društvenega odbora, da naj bo ta slovesnost »nacionalna pro-
slava« vseh slovenskih društev (brez nemških).
Ob dejstvu, da se je nemštvo pripravljalo na prevzem oblasti, je bilo pomembno, da so na Ptuju tekla prizadevanja po organizacijski povezanosti zavednega slovenstva ne glede na politične nazore. V ta namen je marca 1938 prišel član mladinske komisije pri CK KPS Ivan Bratko. Tedaj ustanovljeni pripravljalni odbor v Narodnem domu, ki ga je pričel voditi župan dr. Alojzij Remec ob zastopniku Sokolskega društva, naj bi izkazoval povezanost slovenstva ob fašistični nevarnosti. Toda, ko naj bi se 12. maja formiral Narodni svet »brez razlike političnega in svetovnega nazora«, so na zahtevo notranjega ministra dr. Antona Korošca izstopili zastopniki Jugoslovanske radikalne skupnosti (JRZ). Vladni poseg na Ptuju ni pretrgal narodnoobrambne-ga gibanja, ki se je pod vplivom komunistov izkazovalo skozi legalne oblike dela.
Dogajanj s poti narodnoo-brambnega boja slovenstva, ki so pretresla življenje na Ptuju, je bilo pred okupacijo veliko, pri čemer kljub razburjenju javnosti (tudi zmedenosti v
partijskih vrstah) ob podpisu prijateljske nemško-sovjetske pogodbe avgusta 1939 protifašistični boj na Ptujskem ni bil v zastoju. Vsega ni moč navajati. Izpostavimo lahko le še nekaj značilnosti, ki nas danes vodijo k razmišljanju npr. o domovinski zavesti in privrženosti mladih svojemu narodu.
Ne moremo namreč prezreti levičarske prisotnosti in širine mladinskega gibanja, kar povezujemo tudi s sprejetimi stališči pokrajinske skojevske konference v Lackovi spodnji hiši septembra 1936. Odpor mladinskih delegatov partijski direktivi o razpustitvi Skoja je pomenil, da bo novo pokrajinsko skojevsko vodstvo delovalo v ljudskofrontnem gibanju; na Ptujskem je bilo očitno.
Mladina se je kalila ob vzornikih - dr. Jožetu Potrču, predanem komunistu in velikem humanistu, pri ljudeh znanem Južeku, ki je v Kmečko delavsko gibanje pritegnil kmeta Jožeta Lacka. Le-ta je dejavno posegel v delo društev kmečkih fantov in deklet, predvsem v Slovenskih goricah, in se npr. s skupino ljudi ptujskega območja leta 1939 v Sv. Juriju ob Ščavnici udeležil otvoritve
bo izbrana in potrjena, je popolnoma vseeno; pomembno je le, da grad dobi vsebino,« je povedal Pukšič.
Minister je bil (modro) tiho
Simoniti pa, vsaj v času kratkega obiska gradu, o vseh teh variantah ni rekel ne »črne ne bele«. Ničesar ni potrdil, ničesar ni zanikal, za kakšno bolj »globoko« razpravo pa tako ni bilo časa. Koliko se je nad slišanimi predlogi, ki so mu padali po ramenih ves čas ogleda, zamislil in koliko je o njih še razmišljal potem, ko je njegov audi že odbrzel z grajskega dvorišča, pa ve le on sam. Župan Franc Šegula, ki je skupaj s predsednikom odbora za obnovo dvorca Francem Zagorškom popeljal goste na hitri ogled, je bil obiska ministra, kot je povedal, nadvse vesel: »Res je, da se grad zdaj vzdržuje, seveda z minimalnimi sredstvi, kar pa nikakor ni rešitev. S temeljito obnovo je treba začeti vsaj v naslednjem letu, zato je letos nujno sprejeti konkreten program oziroma vsebino za ta dvorec.«
Zanj se sicer, celo bolj kot država, menda zanimajo nekateri zasebni investitorji. Med njimi naj bi bil tudi ruski državljan, ki bi dvorec z odkupom ali najemom za dobo 99 let spremenil v luksuzne apartmaje z oskrbo za starejše ljudi. To po mnenju nekaterih ni ravno najboljša možnost, ampak če druge ne bo ^
SM
Gubčevega doma - »iz narodnega ozira« pomembnega objekta v bližini avstrijske meje.
Na mladino je po letu 1935 segel vpliv prihajajočih nekdanjih dijakov oziroma akademikov (študentov), ki so se vračali iz zaporov, tako Ivana Bratka in Dušana Kvedra. Z dijaki in delavsko mladino so se povezovali individualno, se z njimi srečevali na debatnih večerih v Delavsko prosvetnem društvu Svoboda in nato pri Vzajemnosti, kjer so prireditve ob nemški nestrpnosti, dobivale narodnoobrambno vsebino. Široko odmevnost s kazenskimi ovadbami je doseglo miklavževanje 7. decembra 1940 v društvenih prostorih, ko so oblasti ocenile, da je bil namen nastopajočih prikazati politično stanje v Evropi, »zasmehovati in omalovaževati tuje suverene ter širiti komunistične ideje«. Med kazensko ovadenimi, ki so zanikali »politični pomen prireditve«, je bil tudi trgovski pomočnik Kazimir Koželj, že na več let težke ječe obsojeni komunist. Januarja 1941 se je znašel med 14. ptujskimi komunisti (ali osumljenimi komunizma) na »orožnih vajah« v Medjurečju. Prostore Vzajemnosti so oblasti decembra 1940 »temeljito« preiskale in društvo razpustile.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Zveza kulturnih društev ima dolgo tradicijo
Vzpodbujanje ljubiteljske dejavnosti
Prejšnji torek se je sestala skupščina Zveze kulturnih društev Ptuj in pregledala enoletno delovanje zveze.
Zveza kulturnih društev Ptuj deluje od leta 1948, ko je bila ustanovljena Zveza svobod in prosvetnih društev Slovenije Občinski svet Ptuj, kasneje se je imenovala Zveza kulturnih in prosvetnih organizacij, še kasneje Zveza kulturnih organizacij Ptuj in danes Zveza kulturnih društev Ptuj.
Od svoje ustanovitve naprej je bila Zveza kulturnih društev ustanovljena kot krovna organizacija, ki povezuje kulturna društva občin, danes na območju mestne občine Ptuj, skrbi za vzpodbujanje in razvoj ljubiteljske kulturne dejavnosti,
kakovostno rast, zagotavljanje strokovne pomoči, izobraževanje in organizacijo skupnih prireditev. Tako zveza deluje za naslednja področja: gledališče, lutke, folkloro, zborovsko petje, ljudske pevce in godce, tamburaške in pihalne orkestre, literaturo, ples, foto, kino in likovno dejavnost. Pri svojem delu in izvajanju programa pa se povezuje tudi z ostalimi zvezami in kulturnimi društvi po Sloveniji in slovenskimi kulturnimi društvi po svetu ter poklicnimi kulturnimi institucijami, šolami in drugimi.
V Zvezo kulturnih društev
Ptuj so vključena naslednja društva: DPD Svoboda Ptuj, ki ima kar 13 sekcij: MePZ DU DPD Svoboda Ptuj, Rock sekcijo, Gledališče - Teater III, Plesno šolo Tango, Plesno družino Gea, Likovno sekcijo, Folklorno skupino Bolnišnice Ptuj, Otroško folklorno skupino Klopotec, Vokalno skupino Spominčice, Ljudske pevke, Pevsko skupino Fortuna, Esperanto sekcijo in Plesno sekcijo Arabella. V ZKD so vključena še naslednja društva: Komorni moški zbor Ptuj, MePZ sv. Viktorina, Pihalni orkester Ptuj, Ptujski nonet Območne obrtne zbornice, Plesni
Folklorno dejavnost gojijo v Folklorni skupini Bolnica, ki je vključena v DPD Svoboda Ptuj.
klub Mambo s tremi skupinami, KD Grajena z gledališko skupino in moškim zborom, ŽPZ JVVZ Ptuj, Hrvatsko kulturno društvo, KD Rogoznica s tremi skupinami, MoPZ Jezero DU Budina Brstje, društvo za glasbeno analizo, MePZ DU Ivan Rudolf Breg, Društvo likovnih pedagogov, Umetniško društvo Stara steklarska, društvo Tara, KUD Musicology Ptuj, društvo Cesarsko kraljevi Ptuj, Akademski pevski zbor Kluba ptujskih študentov in Plesna skupina Kluba ptujskih študentov.
V ljubiteljsko kulturno ustvarjanje na Ptuju je vključenih skoraj 1000 aktivnih članov. Za osnovno delovanje ljubiteljske kulture skrbi Mestna občina. Zveza kulturnih društev Ptuj upravlja tudi z Narodnim domom in Staro steklarsko delavnico, ki nudita prostor za vaje in nastope svojim članicam in drugim uporabnikom kulturnih in izobraževalnih vsebin.
ZKD Ptuj pri izvajanju svoje dejavnosti najtesneje sodeluje z OI JSKD Ptuj, dobro pa sodeluje tudi z zavodi s področja kulture, z osnovnimi in srednjimi šolami, vrtcem z našega območja in z glasbeno šolo.
Po prenosu medobčinskega sodelovanja pri izvedbi programov v ljubiteljski kulturi na OI JSKD Ptuj se je aktivno povezovanje skrčilo na izvajanje projektov. Sicer pa zveza organizira tudi svoje lastne prireditve.
Franc Lačen
Ormož • Dve pevski reviji
Moja pesem in Cicido
V četrtek in petek sta v ormoškem domu kulture potekali dve pevski reviji. Najprej so v četrtek na območni reviji z naslovom Moja pesem, moje sanje 2005 zapeli mladinski pevski zbori, dan kasneje pa so se na območni reviji Cicido 2005 zvrstili otroški pevski zbori. Organizator je bil v obeh primerih JSRS za kulturne dejavnosti.
Na mladinski reviji se je predstavilo sedem zborov iz šestih osnovnih šol. Zbori so zapeli po tri pesmi, prireditev pa je povezovala Vesna Danilovič. Kot posebnost je nastopila Orffova skupina glasbene šole Ormož z zborovodkinjo Tanjo Korpar, pevski oddelek je na nastop pripravila Zlatka Puklavec Ba-njanin, mentor diatonične harmonike pa je bil Franc Šulek. Mladinski pevski zbor Rosa iz OŠ Ivanjkovci je s klavirj'em
spremljala Brigita Luteršmit, na revijo pa jih je pripeljal zborovodja Leon Lah. Le-ta je na revijo pripravil tudi pevce Mladinskega pevskega zbora Sanje OŠ Miklavž pri Ormožu, ki jih je s klavirj'em spremljala Ana Munda. Nastopil je tudi Mladinski pevski zbor OŠ Velika Nedelja pod vodstvom Teodore Ivanuša, v klavirski spremljavi Tanje Petek, Mladinski pevski zbor OŠ Središče ob Dravi pod vodstvom Dragice Cvetko, Mla-
dinski pevski zbor OŠ Ormož z zborovodkinjo Alenko Šalamon in Mladinski pevski zbor OŠ Tomaž pri Ormožu pod vodstvom Alenke Čurin Janžekovič. Vse tri zbore je s klavirjem spremljala Darja Žganec Horvat, tomažev-ski zbor pa tudi Andreja Klinc z violino.
Petkova revija otroških pevskih zborov Cicido 2005 je bila posvečena nedavno umrlemu avtorju številnih prekrasnih otroških pesmi Janezu Bitencu.
Po zamisli Alenke Čurin Janže-kovič sta prireditev povezovala učenca OŠ Tomaž pri Ormožu Katja in Andrej. Na reviji Cici-do je nastopilo deset otroških pevskih zborov. Vzgojno varstveni zavodi so na revijo poslali dva zborčka malih pevcev. Nastopila sta Otroški pevski zbor Murenčki vrtca Miklavž, ki jih vodi in s harmoniko spremlja Davorina Vajd, ter Otroški pevski zbor vrtca Ježek pri OŠ Tomaž pri Ormožu, ki ga vodi Zlatka Kaučič, spremlja pa Darja Žganec Horvat. Solo je prepevala Katja Petek. Pred polno dvorano je nastopil tudi Otroški pevski zbor OŠ Ormož pod vodstvom Alenke Šalamon, Otroški pevski zbor OŠ Središče ob Dravi in Mali otroški pevski zbor OŠ Ormož z zborovodkinjo Ireno Blagovič, solist je bil Gašper Horvat. Vse tri zbore je spremljala Darja Žganec Horvat. Glasen aplavz so si prislužili tudi pevci treh zborov, ki jih je na nastop pripeljal zborovodja Leon Lah, to so bili Otroški pevski zbor Sonce OŠ Ivanjkovci v spremljavi Brigite Luteršmit, otroški pevski zbor Smeško OŠ Miklavž, podružnica Kog, in Otroški pevski zbor Tilen OŠ Miklavž pri Ormožu, ki ga s klavirjjem spremlja Ana Munda. Otroški pevski zbor OŠ Velika Nedelja je na revijo pripeljala zborovodkinja Teodora Ivanuša, spremljala pa jih je Tatjana Petek. Otroški pevski zbor OŠ Tomaž pri Ormožu vodi zborovodkinja Mateja Munda, s klavirjem pa spremlja Darja Žganec Horvat. Solista sta bila Miha Magdič in Tjaša Dovečar. Obe reviji je strokovno spremljal Franci Kovač.
vki
Od tod in tam
Ptuj • Gimnazijci pri nemškem veleposlaniku
Foto: arhiv Gimnazije
Na Gimnaziji Ptuj od šol. leta 1999/2000 poteka nemška jezikovna diploma (DSD). S tem certifikatom dijaki dokažejo, da se znajo ustno in pisno izražati in da so sposobni preučiti določeno temo v nemškem jeziku in si tako samostojno pridobivati znanje. Na opravljanje diplome so se aktivno pripravljali tri šolska leta in se udeležili tudi jezikovnega tabora na Pohorju. Izpit, ki poteka v dveh delih (pisni in ustni del), je uspešno opravilo dvajset dijakov in dijakinj. Letošnja podelitev je bila nekaj posebnega. V četrtek, 12. maja, so se diplomanti sedmih srednjih šol zbrali na domu nemškega veleposlanika Hansa Jochena Petersa (na fotografiji) v Ljubljani. Po svečanem nagovoru veleposlanika so dijaki pripravili kulturni program, ki mu je sledila izročitev diplom in pogostitev. Spremljali so jih ravnateljica Melani Centrih in mentorji dr. Gerald Huhner, Slavica Bratuša, Renata Merc in Aleksandra Ču-rin.
Anita Bohinc, Daša Cizerl, Lidija Vindiš
Ptuj • Obisk iz Burghausna
Foto: arhiv Gimnazije
Od četrtka, 5., do sobote, 7. maja, so ptujski gimnazijci v okviru mednarodnih izmenjav gostili šest dijakov iz Burghausna v Nemčiji. Ogledali so si mesto Ptuj, ptujski grad, mestno knjižnico, mitrej, dominikanski samostan in Ptujsko Goro, spoznali pa so tudi šolski sistem naše gimnazije. V četrtek so se proti večeru podali v Terme Ptuj. Po lepo preživelem večeru so prijatelje odpeljali na svoje domove. Naslednji dan so bili gosti prisotni pri pouku, v popoldanskem času pa so prikazali svoje znanje nogometa. Izkazali so se za zelo dobre. Ker je bil zadnji večer njihovega obiska, so se gostitelji odločili, da ta večer popestrijo z obiskom nočnega Ptuja. V soboto zjutraj so se po treh kratkih dnevih morali posloviti. Veselijo se že ponovnega srečanja - jeseni v Burghausnu.
Barbara Dobič, Jernej Hazimali
Videm • Med prpreki
V petek, 13. maja, so na OŠ Videm opravili zaključno prireditev ob letošnji bralni znački. Podelili so 208 bralnih značk. Medse so povabili go. Marijo Černila, avtorico knjižice Prpreki iz naše šole, nekdanjo ravnateljico in učiteljico na šoli Videm. Srečanje z njo je v vseh dobitnikih bralne značke in učiteljih pustilo veliko lepih in prijaznih besed, ki so kar vrele iz nje in ki jih zna vedno tako ljubeče povedati svojim prprekom. Učenci in njeni nekdanji sodelavci so ponosni, ker je pisala o njih in ker imajo tudi oni svojo knjigo.
(T. P.)
Foto: Fl
Foto: vki
Tenis
Blaž Rola zmagal v Ljubljani
Stran 16
Kolesarstvo
Z optimizmom v prihodnost
Stran 16
Odbojka
Ptujčanke ostajajo v 2. državni odbojkarski ligi Stran 17
Atletika
Miran Vodovnik že v formi
Stran 17
Nogomet
Mladinci Aluminija izgubili, kadeti zmagali Stran 18
Okrogla miza
na temo Športna infrastruktura v MO Ptuj
Stran 17
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Športni zavod Ptuj
„ ' 2250 Ptuj, Čučkova 7 ^ Telefon: 02/ 787 76 30 www. športnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Rokomet • 1. A SRL -1. tekma za 3. mesto
Ormoška rokometna
simfonija
Termo - Jeruzalem 25:36 (14:14)
Jeruzalem: G. Čudič (22 obramb), Dogša (1 obramba); Belšak 4, Mesarec 5, Ko-ražija 9 (1), Bezjak 3, Grabo-vac, Ivanuša 5, B. Čudič 7 (3), Kosaber, D. Horvat 4, Grizolt, Štefanič, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik.
V izenačenem prvem polčasu so Ormožani večji del tekme nadzirali rezultat in v štirih primerih tudi vodili z dvema goloma prednosti. Že v prvem napadu se je pri Jeruzalemu poškodoval Štefanič, ki ga je izvrstno zamenjal Bojan Čudič, ki je odlično organiziral igro je-ruzalemčkov, pri tem pa še zadeval mrežo Terma. Da se
prvi polčas ni končal v korist ormoških vinarjev, ima največ zaslug vratar Terma Grega Keše, ki je pred odhodom na odmor devetkrat zaustavil strele Ormožanov. Na drugi strani je Gregor Čudič zbral dve obrambi manj.
Drugi polčas varovancev trenerja Saše Prapotnika je bil verjetno najboljši v zgodovinski sezoni 2004/05. Lahko bi ga poimenovali ormoška rokometna simfonija na tleh športne dvorane Poden v Škofji Loki. Gostitelji so se držali do izida 17:17 v 34. minuti. Pet minut kasneje je klop domačih že zahtevala minuto odmora pri izidu 17:22. Obramba jeruzalemčkov je bila enostavno previsoka za domače rokometaše, ki nikakor niso našli poti do mreže
izjemnega Gregorja Čudiča, ki je ob koncu tekme zbral kar 22 obramb. Obramba slednjega je zmeraj pomenila gol v mreži nasprotnika, saj so Ormožani v hitrih protinapadih enostavno polnili mrežo nemočnih vratarjev Terma. V 44. minuti je tako na semaforju pisalo 18:27, neverjetnih 9 točk prednosti za Jeruzalem. Kljub visokemu vodstvu pa ormoški stroj ni popuščal, ampak je še dodal plin in se ob koncu skupaj s svojimi navijači (okrog 80 jih je prispelo v Škofjo Loko) veselil velike zmage, ki pomeni, da so rokometaši Jeruzalema korak pred osvojitvijo brona, ki ga pred sezono niso sanjali niti največji ormoški sanjači.
Čudež!
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Čudič (Jeruzalem Ormož) je v Škofji Loki zbral 22 obramb in spravljal v obup domače rokometaše.
V soboto zadnje dejanje izjemne sezone
V soboto se v športni dvorani na Hardeku ob 20. uri obeta še zadnje dejanje izjemne rokometne sezone Ormožanov. Dvorana bo spet pokala po šivih, spet se bodo iskale karte viška, saj si vsi želijo skupaj s svojimi ljubljenci proslaviti največji uspeh ekipnega športa v občini Ormož nasploh v zgodovini.
Zaključek rokometnega prvenstva je ljubiteljem rokometa prinesel tudi izjemen obračun na prvi finalni tekmi v Rdeči dvorani med Gorenjem in Celjem. V redko videnem rokometnem trilerju sta ekipi dokazali, da bosta Slovenijo zasluženo zastopali v Ligi prvakov. Varovanci Mire Požuna pa so šele po sedem-metrovkah strli odpor žilavih velenjskih os, ki so bile kar v nekaj primerih blizu zmage proti celjskim pivovarjem. Rokometaši Celja bodo tako v nedeljo v Zlatorogu imeli možnost, da osvojijo še trinajsto lovoriko državnih prvakov. Zasluženo!
Uroš Krstič
Nogomet • 1. SNL Simobil Vodafone
Prihaja CMC Publikum - zmagovalec pokala
Do konca tekmovanja v prvi slovenski nogometni ligi so preostali samo še trije krogi. Seveda nas najbolj zanima tekmovanje v Ligi za prvaka, kjer ima ptujska Drava še minimalne možnosti za osvojitev mesta, ki vodi v pokal UEFA. Sicer na Ptuju niso preveč obremenjeni s tem, vendar se je le lepo videti in biti med tistimi tremi srečneži, ki bodo Slovenijo v jeseni zastopali v evropskih pokalih. Za HIT Gorico in CMC Publikum se ve, medtem pa se bosta za preostalo vstopnico »udarila« Domžale in Drava. Sedaj so v prednosti Domžalčani, tako točkovno kakor tudi v tem, da bodo gostili v predzadnjem krogu Dravo na svojem stadionu ob Kamniški Bistrici. Torej naj bi bilo vse jasno. No, to je bilo tudi še v prvem delu tekmovanja, vendar se je potem zasukalo vse drugače in Drava je uspela z uvrstitvijo v slovensko ligo za prvaka, kjer ni bila zgolj statist in je pridno nabirala točke.
Zmaga v Ljubljani proti
zmajčkom je bila pogoj, da Ptujčani lahko upajo na to, da
so še sploh v igri in tako bo vse do konca, saj je na voljo
še devet točk. V soboto na Ptuj prihaja letošnji pokal-
Foto: Črtomir Goznil<
Tudi od igre Aleša Čeha (Drava, modri dres) bo v soboto odvisen razplet tekme s Celiani.
ni zmagovalec celjski CMC Publikum, ki ima z Dravo kar nekaj neporavnanih računov. Drava je bila namreč tista, ki je v naletu ustavljala Celjane, ki so letos v prvenstvu ciljali na naslov prvaka in si ob tem niti v sanjah niso mislili, da bi lahko bili za njih usodni »amaterji« iz Ptuja. Vsekakor bo v soboto vroče na ptujskem stadionu, saj bo Drava morala igrati na zmago. Kot je to že običaj, pa se pojavljajo težave za ptujskega stratega Srečka Lušiča, saj že ob tako skromnem fondu igralcev ne bo mogel računati na Mitjo Emeršiča in Tomaža Toplaka, ki sta poškodovana, za povrh pa je v Ljubljani rumeni karton dobil izkušeni Nedžad Alibabič. Veseli, da je vratar Drave Mladen Da-banovič v izvrstni formi in bo vsekakor dal vse od sebe, da zaklene svoja vrata. »Ne obremenjujemo se z Evropo, igramo iz tekme v tekmo in si tako podaljšujemo svoje možnosti. Publikum je kvalitetno moštvo in ne moreš reči kar tako, da boš zmagal,
čeprav smo mi uspešni z njimi in upam, da bo tako ostalo tudi po tem srečanju,« je dejal ptujski vratar.
Srečko Lušič se zaveda, da je tekma s Celjani zelo pomembna. »V soboto prihaja na Ptuj kvalitetno moštvo CMC Publikuma - letošnji pokalni prvak. Nič kaj ne računamo na utrujenost Celjanov, ali jim kdo manjka ali ne. Kljub vsem nevšečnostim moramo zaigrati dobro in ob tem biti previdni. Vsekakor pa bodo ljubitelji nogometa prišli na svoj račun, saj pričakujem kvalitetno nogometno predstavo. Celjani so svoje vprašanje glede Evrope rešili, mi pa še upamo,« je dejal ptujski strateg Srečko Lušič.
DRAVA: Dabanovič, Petek, Grižonič, Miljatovič, Šterbal, Zajc, Čeh, Težački, Korez, Zilič, Gorinšek. REZERVNA KLOP: Štelcer, Lunder, Lju-banič, Preac. Trener: Srečko Lušič.
Danilo Klainšek
Kolesarstvo
Z optimizmom v prihodnost
Mladi kolesarji ekipe KK Perutnina Ptuj nastopajo na dirkah doma in v tujini, nabirajo kilometre, izkušnje, pa tudi lepe uvrstitve tako v klubskem dresu kot dresu slovenske reprezentance. Glavni cilji sezone so usmerjeni v državno, evropsko in svetovno prvenstvo, vmesne stopničke za vidne uvrstitve ter pozivi v reprezentanco pa so odvisni od trenutnih rezultatov. Medtem ko nastop na državnem prvenstvu ni vprašljiv, sta si Gorazd Bauer in Kristjan Đurasek (prvi za slovensko, slednji za hrvaško reprezentanco) že zagotovila vozovnico za prvenstvo Stare celine, ki bo v začetku julija v Rusiji.
Nelej Brunčič in Gorazd Bauer sta v dresu slovenske reprezentance nastopala na 1. letošnji dirki za svetovni pokal na Poljskem. Uvodni prolog, kjer Slovenci niso bili v vrhu, je v »zakoličil« uvrstitve v skupnem seštevku, saj so se kasnejše tri etape končale v sprintih. Največ si je ekipa obetala v 2. etapi, ko je bil Bauer v pobegu, vendar jim je
Slovenska reprezentanta Nelej Brunčič (PP) in Jakob Čargo (RRO) na dirki po Poljski
hrbet obrnila še sreča. Bauer je najprej padel, ko ga je glavnina tik pred ciljem ujela, pa mu je počila še zračnica. Trener Ptujčanov Jernej Finšgar je podal oceno dirke: »Zmanjkalo nam je le 7 sekund za točke SP, vendar dirka ni bila dovolj selektivna, da bi nam ob slabšem prologu še uspel preboj v ospredje. Ne glede
Odbojka • OK Benedikt
na rezultat sem zadovoljen z napredkom Brunčiča, ki že lahko brez težav tekmuje v tej težki konkurenci. Na dirki je opravil ogromno dela za ekipo, žal je na koncu izostal rezultat.«
Prejšnjo nedeljo so Ptujča-ni nastopili na 100 km dolgi dirki v italijanski pokrajini Friuli. Na startu je bilo 140
Priložnost dobile mlajše
Prvoligaško sezono 2004/2005 so odbojkarice iz Benedikta končale na sedmem mestu med desetimi ekipami in obdržale prvoligaški status.
Pred pričetkom prvenstva si je vodstvo kluba zastavilo višje cilje, saj so hoteli ponoviti sezono pred tem, ko so osvojili odlično tretje mesto. Pod vodstvom trenerja Zorana Kolednika so bile na začetku sezone v ekipo vključene tri tuje igralke (Novosel, Milanović, Bogendorfer), ki pa niso pripomogle k pričakovanim rezultatom. Izkazala se je predvsem Novoselova, Milanovićeva je bila "zgrešena" investicija, Romunka Bo-gendorferjeva, ki je igrala na poziciji organizatorja igre, pa se ni najbolj uspela vklopiti v ekipo. Po šestih krogih rednega dela prvenstva so se v Benediktu razšli s trenerjem Kolednikom, ki je ekipo vodil štiri leta, na njegovo mesto pa so postavili nekdanjega odličnega odbojkarja Petra Možiča. Že pred koncem lanskega leta so odpustili Mila-novićevo, po koncu rednega dela prvenstva, ko se jim ni uspelo uvrstiti v skupino za naslov prvaka, pa še Bogen-dorferjevo. »Uprava je naredila pravo potezo, da se je odločila ponuditi priložnost za igro mlajšim igralkam. Po odhodu Milanovićeve ter nato še podajalke Bogendorferje-ve je breme padlo na mlajše odbojkarice, ki so prihodnost odbojke v Benediktu. Ob odličnih igrah Jitke Štumper in Marine Novosel so se lahko veliko naučile. Sam sem zadovoljen predvsem z rezultati v skupini za obstanek, ko smo se s pomlajeno ekipo kosali tudi s kvalitetnejšimi ekipa-
mi,« je najprej dejal Možič ter se dotaknil tudi tekmovalnega sistema. »Kljub temu, da smo imeli prav s tekmami v skupini za obstanek veliko priložnosti za uigravanje pomlajene ekipe, tekmovalni sistem ni najbolj posrečen. Predvsem zaradi dveh ekip - Prevalje in Formis Bell, ki sta bili na izpad iz prve lige obsojeni že po rednem delu prvenstva, je bila ta skupina oz. liga za obstanek neprivlačna.«
Odbojkarice Benedikta so večji del sezone kot domačin-
Foto: Miha Soštarič
Peter Možič - trener odbojka-ric Benedikta
ke igrale v lenarški športni dvorani, ob zaključku pa so bile gostiteljice v novi dvorani v središču Benedikta. Njihove tekme je spremljalo tudi več kot 200 ljubiteljev odbojke. Takšne podpore svojih navijačev druge ekipe v prvoligaški konkurenci niso imele. »Publika v Benediktu je res fenomenalna, zato je potrebno temu športu tudi v prihodnje posvečati veliko pozornosti. Prav tako je lepo videti dvakrat tedensko po več kot 60 mladih, ki se v novi dvorani učijo odbojke. Deluje tudi odbojkarska šola, v kateri največ znanja na najmlajše prenašata Jitka in Marina,« dodaja Možič, ki se prav v teh dneh z vodstvom kluba dogovarja o sodelovanju tudi v prihodnje. Glede na zastavljen cilj, da se ustvarja domača ekipa, bi bil najboljši scenarij, če bi Možič ostal, saj je pokazal določeno znanje, prav tako pa so ga igralke odlično sprejele. Kljub temu da še nima pogodbe za prihodnjo sezono, pa je Mo-žič predstavil nekatere svoje zamisli. »Vsak trener bi si želel čim kvalitetnejšo ekipo, vendar je potrebno upoštevati dolgoročno usmeritev kluba ter v prvo ekipo vključiti čimveč mladih iz Benedikta, Lenarta in drugih bližnjih krajev. Z obstoječo ekipo, ki bi ji priključili še nekatere iz mladinskega pogona, bi bili znova konkurenčni večini ekip v prvi ligi.«
Miha Šoštarič
kolesarjev iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije, dirka pa je bila proti koncu vse težja, saj so tekmovalce najtežji vzponi čakali v zadnjem delu. V pobegu je svojo priložnost iskal Bauer, dirka pa se je končala s sprintom glavnine, kjer je bil Kristjan Đurasek (Perutnina Ptuj) uvrščen na 10. mesto.
V soboto je bila na Bledu dirka za pokal Slovenije za mlajše kategorije. Klasična dirka ob jezeru s 3 kilometrskim krogom, se je pri mladincih, ki so jih morali prevoziti 20, končala z zmagoslavjem Kristjana Đuraska, ki je bil najhitrejši v sprintu četvorke. Selektivna proga vsako leto poskrbi za mnogo odstopov, dobro pa sta kolesarila tudi
Kristjan Hajnžič (TBP Lenart) in Nelej Brunčič (Perutnina Ptuj), ki sta dirko končala na 6. in 12. mestu. Med mlajšimi mladinci na 36 km dolgi progi sta bila v ospredju dva Ptuj-čana, Niko Vogrinec je osvojil 3. mesto, Marko Purg pa je bil četrti.
Gorazd Bauer in Marcel Ternovšek stav tem času kolesarila na drugi »fronti«, etapni dirki za svetovni pokal, Dirki miru na Češkem, kjer sta branila barve slovenske reprezentance. Tokrat so se mladi kolesarji odlično kosali z najboljšimi svetovnimi tekmovalci v tej kategoriji. Češka dirka se je precej razlikovala od tiste na Poljskem, saj je bila precej bolj razgibana, tudi daljša in težja, razmerja med tekmovalci pa so se iz dneva v dan spreminjala. Slovenski kolesarji so bili prve dni bolj zadržani, v napad so se podali proti koncu, ko so bili ostali že nekoliko utrujeni. Prvi dober rezultat na dirki je dosegel Jure Žagar, ki je
bil na 3. popoldanski etapi 5., njegov klubski kolega Marko Kump (oba sta sicer člana novomeške Krke) je bil isti dan 13. V četrti etapi je bil Go-razd Bauer 4., Blaž Furdi 13., v zadnji, peti etapi pa se je s 5. mestom še enkrat odlično odrezal Bauer, ki je bil tudi v skupnem seštevku uvrščen najvišje, na 12. mesto. Finšgar je bil z rezultati seveda zadovoljen: »Rezultat Bauerja je odličen, saj smo dosegli prve točke za svetovni pokal. Sam sem vedel, da je tega zmožen, saj mu takšna trasa dirke zelo ugaja. Vesel pa sem tudi za Ternovška, ki kaže napredek v vožnji, kar je za tega mladega kolesarja bistvenega pomena v razvoju in dober obet za prihodnost. V tekmovalni ritem je padel tudi Đurasek, ki je z 10. mestom v Italiji dobil potrebno samozavest, ki jo je unovčil že na naslednji dirki, tako da imamo močno ekipo, s katero z optimizmom zremo v prihodnost.«
UG
Teniške novičke
Blaž Rola zmagal v Ljubljani
Od 14. do 16. maja je v Ljubljani potekal turnir Odprto prvenstvo Ljubljane za dečke do 16 let. Turnir spada v serijo turnirjev, katerih rezultati štejejo za rang listo Teniške zveze Slovenije. Odlično je nastopal Ptujčan Blaž Rola, ki je bil na turnirju tretji nosilec, na rang listi TZS pa zaseda v svoji kategoriji 16. mesto.
Blaž je v 1. krogu premagal Blaža Redlinga, v 2. Marka Novaka (oba TK Otočec), v četrtfinalu pa je bil boljši od 7. nosilca Toma Hočevarja iz TK Max Ljubljana. V polfina-lu je premagal še 2. nosilca Roka Popova Ledinskega iz TK Hit Ljubljana; do finala je Rola premagal vse nasprotnike z rezultatom 2:0 v nizih. Najrazburljivejše je bilo v finalu, kjer se Blaž naletel na 1. nosilca Aleša Žabjeka iz TK Max Ljubljana - končni rezultat je bil 6:7, 6:2, 7:5 za Blaža, ki je v tretjem nizu že zaostajal 2:4, a je uspel preobrniti rezultat v svojo korist.
S to zmago je mladi Ptujčan še enkrat več potrdil svoj talent, še posebej, če upoštevamo dejstvo, da je star leto manj kot večina njegovih nasprotnikov - 15 let.
Jože Mohorič
Tenis klub Luka odlično organiziral turnir do 12 let
Na teniških igriščih tenis Kluba Luka je 14. in 15. maja potekal kvalifikacijski turnir TZS za igralke in igralce do 12 let.
Sodelovalo je rekordno število mladih igralcev iz severovzhodnega dela Slovenije, saj jih je bilo skupaj kar 56. V soboto so se med seboj pomerili dečki in v nedeljo še deklice. S pomočjo tenis kluba Ptuj, ki je v soboto priskočil na pomoč organizatorju in jim v uporabo odstopil pet igrišč, so se lahko odigrali vsi dvoboji dečkov. Dvoboji so bili nadvse zanimivi, saj so se tekmovalci borili za me-
Blaž Rola (TK Nes Ptuj)
sta, ki vodijo na finalni turnir (A), ki bo od 28. do 30. maja v Radencih. Preboj v finale A je v konkurenci 42 igralcev uspel tudi Aleksu Mundi in Luku Hlupiču iz Tenis kluba Ptuj.
Nedeljski dvoboji deklic so bili v celoti odigrani na igriščih TK Luka. V konkurenci štirinajstih deklic sta se v finale A uvrstili tudi članici TK Ptuj Nuša Lisjak in Martina Jutriša. Ostali ptujski igralci so se uvrstili v finale B, ki bo prav tako v Radencih.
Turnir je bil v celoti dobro organiziran in ocena v zapisniku vrhovnega sodnika za potek tekmovanja je bila
odlična.
Tenis klub Luka
Nuša Lisjak (TK Ptuj)
Teniška liga Petovio 2005
9. maja je ponovno startala rekreativna teniška liga Peto-vio 2005. V vsaki ekipi igrajo štirje posamezniki in dva para dvojic. Liga je razdeljena na dve skupini.
Skupini A: Nes, TC Luka1, Neptun, TK Skorba-Goja, TD Duplek, TC Kidričevo
Skupini B: TC Luka2, Ka-podol, TK Skorba, TK Dester-nik, TK Gorišnica, Tigri, TK Štraf
Rezultati 1. in 2. kroga:
SKUPINA A:
1.	kolo: Nes - Luka1 2:4, Neptun - Skorba Goja 0:6, Du-plek - Kidričevo 4:2
2.	kolo: Kidričevo - Nes 3:3, Skorba Goja - Duplek 1:5, Luka1 - Neptun 6:0
Vrstni red: Luka1 4, Duplek 4, Skorba Goja 2, Nes 1, Kidričevo 1, Neptun 0
SKUPINA B:
1.	kolo: Luka2 - Kapodol 4:2, Skorba - Destrnik 4:2, Štraf - Gorišnica 4:2
2.	kolo: Destrnik - Štraf 4:2, Kapodol - Skorba prelož., Tigri - Luka2 0:6
Vrstni red: Luka2 4, Destrnik 2, Skorba 2, Štraf 2, Gorišnica 0, Tigri 0, Kapodol 0
Jože Štrafela
Strelstvo • SK Ptuj
Tečaj za inštruktorje strelstva
Pretekli vikend je na Ptuju potekal tečaj za inštruktorje strelstva, ki ga je vodil priznani mednarodni strelski strokovnjak z A-licenco Renato Šterman. Tečaja so se udeležili številni strelski samouki, ki so s tem želeli svoje praktične, dolgoletne izkušnje nadgraditi še s poglobljenim teoretičnim znanjem ter tako ostati v stiku z najnovejšimi svetovnimi trendi v strelstvu. Tečaja se je udeležilo 16 novopečenih inštruktorjev strelstva, ki delujejo v strelskih klubih in
društvih širom po Sloveniji. Največ »novega« kadra bo dobilo SD Mrož iz Velenja ter SK Ptuj, ki je po novem bogatejši za tri strokovno usposobljene ljudi. Tečaj je bil razdeljen na dva dela, na teoretičnega s tri dnevnimi predavanji ter praktičnega s prikazom in prezentacijo delovanja računalniškega sistema SCATT. Po končanih predavanjih ter preizkusu znanja smo na Ptuju gostili še Katjo Dadič, četrtouvrščeno mladinko z letošnjega evropskega prvenstva. Katja nam je
Športne novice
Foto: Ue
Živa Sabo, nadarjena ptujska mnogobojka
razkrila, kako potekajo njeni treningi, s kom, kolikokrat in kje se pripravlja na pomembnejša tekmovanja ter ozadje, kaj vse se je dogajalo na EP v Talinu.
4. KROG LIGE VK
V soboto, s pričetkom ob 9. uri, bo na strelišču Maribor Melje potekal 4. krog državne lige v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra. Organizator tekmovanja je strelski klub Ptuj.
Simeon Gonc
Foto: Zlatko Kostanjevec
Skupinski posnetek vseh udeležencev strelskega-inštruktorskega tečaja pred športno dvorano Mladika
Atletika • Jeti že v formi
V	nedeljo je v Slovenski Bistrici potekal 6. mednarodni atletski miting, kjer se je najbolje odrezal domačin Miran Vodovnik v suvanju krogle z dvema metoma preko 20 metrov. Njegov najboljši rezultat 20,30 metra je še bolj obetaven, če upoštevamo, da se je sezona komaj dobro začela in da se je tekmovanja lotil iz polnega treninga. S svojimi dosežki so se izkazali tudi nekateri najboyši slovenski atleti: domačin Boštjan Fridrih se ponovno vrača v formo v skoku v daljino s preskočenimi 767 centimetri, Alenka Bikar v teku na 100 metrov (11,80 sekunde s protivetrom 2 m/s) in Marina Tomič na 100 metrov ovire (13,53 sekunde) pa lovita norme za letošnjo svetovno prvenstvo.
Uvodni miting v Slovenski Bistrici je v koledarju atletskih tekmovanj v Sloveniji prvi resnejši pokazatelj pripravljenosti atletov na začetku dolge in naporne sezone. Rezultati sedemnajstčlanskega zastopstva Atletskega kluba Keor Ptuj v Slovenski Bistrici so vzpodbudni in potrjujejo dobro zastavljeno delo v pripravljalnem obdobju. Mesto na zmagovalnem odru si je z drugim mestom v konkurenci pionirk v teku na 80 metrov z ovirami pritekla Živa Sabo s časom 13,75 sekunde, pomerila pa se je tudi v skoku v daljino (4,63 metra).
Največ optimizma v klubske vrste pa vnašajo rezultati teka na 300 metrov. Sandi Kukovec nadaljuje razvoj v odličnega sprinterja, ure so se ustavile v času njegovega novega osebnega rekorda pri 36,65 sekunde. Pravo presenečenje pa je pripravil Rok Pa-nikvar, ki je v svojem prvem nastopu na tej razdalji zabeležil 36,98 sekunde, kar dokazuje njegov velik talent, saj fant trenira komaj nekaj mesecev. Rok Bezjak je pretekel razdaljo v 38,28 sekunde, najboljšo osebno znamko je zabeležil tudi pionir Mitja Jupič s 39,69 sekunde. Omenjeni rezultati kažejo ogrodje sestave mladinske štafete 4 x 400 metrov, ki je paradna disciplina ptujske mladinske atletike.
V teku na 800 metrov je Natalija Sbull zasedla 6. mesto, žal je nastopila v slabši skupini tekačic, zato ni imela možnosti vključiti se v boj za stopničke. Pionirka Laura Pajtler je bila deseta z obetavnim časom za svojo kategorijo: 2:24,73. Pri fantih na isti razdalji je mladinec Leon Večerjovič zabeležil svoj najboljši čas 2:00, 58 - tudi v slabši skupini tekačev, v kateri je sicer zmagal, ni pa imel ustreznih tekmecev, s katerimi bi se boril za boljši rezultat, ki ga je že zdaj sposoben odteči. Napredek je zabeležil tudi Rok Grdina v skoku v višino s 175 centimetri, v daljino je skočil 5,76 metra.
Uroš Esih
Judo • 4. Palijev memorial
V	Ljubljani je 14. maja potekal Palijev memorial, ki je zelo zanimiv za najmlajše. Na blazine je privabil okrog 400 tekmovalce in tekmovalk v starostnih kategorijah cicibanov, mlajših dečkov in deklic ter starejših dečkov in deklic. Pri starejših so tekmovalci merili moči za ugodnejši seštevek v slovenskem pokalu.
Izmed judoistov ptujske Drave se je najbolj izkazal Jure Božičko, ki je s štirimi osvojenimi zmagami osvojil odlično 3. mesto v kategoriji do 38 kg. Za vstop v finale je bil od njega boljši kasnejši zmagovalec Mihelič iz Olimpije. Pri deklicah je bila 2. Urška Urek, ki je morala v finalu kategorije nad 57 kg priznati premoč državni prvakinji Ferranovi iz Marezig. Pri mlajših dečkih je izstopal Matic Horvat, ki se je s tremi zaporednimi zmagami z 10:0 uvrstil v finale, kjer je osvojil končno 2. mesto.
Rezultati:
Mlajši dečki: - 34 kg: 2. Matic Horvat - JK Drava Ptuj
Starejši dečki: - 38 kg: 3. Matej Studenčnik JK Impol, 3. Jure Božičko - JK Drava Ptuj, 5. Grega Čresnar - JK Oplotnica, 7. Žiga Rakuša - JK Impol; - 42 kg: 3. David Volčič - JK Oplotnica; - 46 kg: 2. Žiga Pristovnik - JK Impol, 3. Tadej Mulec - JK Duplek; - 50 kg: 1. Alen Pulko - JK Impol, 2. Tadej Senekovič- JK Du-plek, 3. Aljaž Korant - JK Impol, 7. Tilen Vidovič - JK Drava Ptuj; - 55 kg: 3. David Kukovica - JK Oplotnica; - 60 kg: 1. Tim Lešnik- JK Duplek, 5. Niklas Mravlje - JK Impol, 5. Alen Zupančič - JK Impol; - 66 kg: 3. Rok Črešnar - JK Oplotnica, 5. Aljaž Lunežnik - JK Oplotnica; + 66 kg: 2. Urban Založnik - JK Oplotnica.
Jure Božičko, Urška Urek in Matic Horvat
je sicer le prestižnega pomena, saj Braslovčanke ostajajo v 3. ligi, brez dvoma pa obstaja želja po zmagi na obeh straneh.
UG
Agilitiy • DP in kvalifikacije za svetovno prvenstvo
V začetku meseca maja so člani Kinološkega društva Ptuj (KD Ptuj) pripravili drugo tekmo v agilityju za državno prvenstvo. Na vadišču KD Ptuj pa je obenem potekala tudi druga kvalifikacijska tekma za svetovno prvenstvo.
Na tekmovanju, ki se je pričelo ob 9. uri na društvenem poligonu v Budini, sta tekmovala 102 tekmovalca iz Slovenije, Hrvaške in Italije.
Kaj je agility?
Z agilityjem so se v ptujskem društvu začeli ukvarjati leta 1990 in bili tako eno izmed prvih društev v Sloveniji, ki so se začeli ukvarjati s to panogo kinologije. Na vadišču so ovire, ki jih mora vsak tekmovalec s psom preteči v določenem času. Če ta čas prekorači, dobi kazenske točke. Kazenske točke pa dobijo tudi zaradi zgrešenih napak pri ovirah. Ovire so sestavljene iz preskokov, palisade, mostu, tunela _ Pri državnih tekmovanjih gredo tekmovalci, ki izpol-
Starejše deklice: - 36 kg: 1. Kristina Vršič - JK Duplek; - 40 kg: 3. Eva Zorko
-	JK Duplek, 7. Lara Zorko - JK Duplek; - 44 kg: 1. Jasna Škofič - JK Duplek;
-	52 kg: 1. Katja Senekovič - JK Duplek, 3. Jerneja Senekovič - JK Duplek; + 57 kg: 2. Urška Urek - JK Drava Ptuj, 5. Sanja Jerenko - JK Drava Ptuj.
Sebi Kolednik
Odbojka • Ptujčanke ostajajo v 2. ligi
4.	krog: Broline Kamnik - ŽOK Ptuj 1:3 (-10, 17, -14, -18)
Ptuj: Mahorič, Lačen, Ljubec, Draškovič, Cvirn, Veršec, Bilanovič, Vidovič, Kos, Lorber, Robič, Švajger
Ptujčanke so v 4. krogu mini lige za obstanek v 2. DOL za ženske po pričakovanjih še četrtič zapored zmagale v soboto na gostovanju v Kamniku. Gostiteljice so bile boljše le v drugem nizu, ostale tri so Ptujčanke prepričljivo dobile.
5.	krog: Ljubljana li - ŽOK Ptuj 0:3 (-13, -25, -21)
Ptuj: Lorber, Veršec, Robič, Draškovič, Cvirn, Vidovič, Bilanović Ptujčanke so na peti tekmi mini lige za obstanek v 2. DOL za ženske še petič zapored zmagale in s tem le še potrdile obstanek. Domačinke so Ptujčankam tokrat nudile močan odpor, saj so se za zmago morale precej potruditi.
Prvi niz je sicer napovedoval lahko zmago gostij, ki so v začetku povedle, prednost proti koncu niza le še povečevale in ga tudi zasluženo osvojile. V začetku nadaljevanja so z dobro igro nadaljevale le do rezultata 6:1, nato pa so jih Ljubljančanke do polovice niza ujele. Ob koncu so imele priložnost izenačitve rezultata (na 1:1), vendar so set žogo zapravile, Ptujčanke pa so s tremi zaporednimi točkami povedle na 2:0. Domačinke so vodile tudi v začetku tretjega niza (12:4), nato so ob devetih zaporednih točkah Ptujčank dovolile, da so jih lete prehitele. Zaključek niza je spet pripadel Ptujčankam, ki so zasluženo slavile v zanimivi tekmi polni preobratov.
V soboto jih čaka še sklepno dejanje sezone, gostovanje pri ekipi iz Braslovč, težko pa je verjeti, da bi 3-ligaška ekipa prekinila serijo 15 ptujskih zmag. Tekma
Foto: Lea Vaupotič
njujejo posebne pogoje, potem na svetovno prvenstvo. Tudi na tekmi, ki se je odvijala na Ptuju, so se imeli zmagovalci možnost uvrstiti na svetovno prvenstvo - tisti, ki tekmujejo v nivoju A3 in imajo psa z rodovnikom. Državno tekmovanje v premagovanju ovir namreč poteka v treh kategorijah glede na velikost psa, v vsaki so še trije nivoji - v A1 so začetniki, ki lahko po treh pretečenih tekmah brez kazenskih točk prestopijo v A2, kjer je postavitev proge že zahtevnejša. Na nivoju A3 pa so tekmovalci, ki že imajo mednarodno licenco.
Na mednarodni agility tekmi na Ptuju pa so sodelovali tudi Ptujčani. Oto Me-sarič je tekmoval z mešanko Piko v kategoriji A1 small in dosegel 3. mesto. Elvis Denič je tekmoval v kategoriji A1 large z dobermanko Abo Lucky Rose, ki je dosegla 16. mesto, in mešanko Daisy, ki pa je bila zaradi napake diskvalificirana.
V ptujskem društvu imajo trenutno dva aktivna tekmovalca, ki se udeležujeta tekem po Sloveniji. Treningi so na društvenem vadišču dvakrat tedensko, vodja ptujskih agilitašev pa je Elvis Denič.
MZ
Prireditev 25. Maratona treh src
Sobota, 21. maj
8.00 Prireditveni prostor, Slatinski vrelec, start 15. Planinskega pohoda treh src
10.30 Veveričkin in Srčkov tek
13.00 Humanitarni tek - v sodelovanju z Unicefom
15.00 Start 25. Maratona treh src - maraton in polmaraton
15.10 Start teka na 10 km in 5,5 km
19.00 DP Slovenije v polmaratonu (21 km)
Foto: Uroš Grame
Odbojkarice Ptuja bodo tudi naslednjo sezono nastopale v 2. DOL.
Šahovski kotiček
Viktor Napast najuspešnejši v maju
V prvi polovici maja so se nadaljevala tekmovanja za društveno prvenstvo v hitropoteznem in pospešenem šahu. Na obeh turnirjih je bil najuspešnejši Viktor Napast, ki postaja vedno boljši igralec šaha s kratkim časom za razmišljanje.
Na hitropoteznem tekmovanju (5 minut za partijo) je sodelovalo 19 igralcev, ki so dosegli naslednje rezultate: Viktor Napast, Janko Bohak in Igor Iljaž 10, Zlatko Roškar 9,5, Martin Majcenovič 8,5, Marko Kubale in Branko Orešek 8, Boris Žlender 7,5, Robert Mihalič in Jože Čič 7, Aleksander Podkrižnik, Milan Fijan in Dani Grindl 6 točk.
Na turnirju v pospešenem šahu (15 minut za partijo) je sodelovalo 12 igralcev. Doseženi so bili naslednji rezultati: Viktor Napast 6 točk, Jože Čič, Janko Bohak in Martin Majcenovič 4,5, Boris Žlender, Ivan Krajnc in Igor Iljaž 4, Martin Skledar 3,5 točke.
Janko Bohak
Foto: SK
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U -14, veteranski ligi MNZ Ptuj
1. SML
REZULTATI 23. KROGA:
Aluminij - Mura 1:2, Factor
-	CMC Publikum 1:1, Triglav
-	Bilje Primorje 1:1, Maribor
-	Rudar Velenje 4:0, Koroška Dravograd - Koper 1:1, Slovan - HIT Gorica 0:8, Olimpi-ja - Domžale 1:0
1.	MARIBOR 23 14 6 3 53:23 48
2.	HIT GORICA 22 15 3 4 55:27 48
3.	KOPER 23 14 4 5 69:33 46
4.	ALUMINIJ 23 15 1 7 62:37 46
5.	PRIMORJE 23 12 5 6 49:33 41
6.	MURA 23 12 1 10 49:49 37
7.	RUDAR VELENJE 22 10 5 7 40:36 35
8.	TRIGLAV 23 9 5 9 31:33 32
9.	OLIMPIJA 23 7 4 12 18:27 25
10.	DOMŽALE 23 7 3 13 29:44 24
11.	FACTOR 23 6 4 13 24:52 22
12.	PUBLIKUM 23 5 6 12 38:49 21
13.	SLOVAN 23 5 2 16 29:72 17
14.	DRAVOGRAD 23 2 5 16 23:57 11
PONOVNO PORAZ MLADINCEV ALUMINIJA
Mladinci Aluminija so doživeli neprijeten poraz proti Muri iz Murske Sobote ter tako zdrsnili na četrto mesto na prvenstveni razpredelnici. V predzadnji minuti so prejeli še drugi zadetek in tako ostali brez vsaj točke, čeprav so prvi povedli in bili boljši nasprotnik. Tako so se mladi muraši Kidričanom maščevali za poraz v pokalnem tekmovanju, ki je bil odigran v sredo.
Zato pa so bili uspešni kadeti, ki so svoje sovrstnike iz Murske Sobote visoko premagali. Odločitev o zmagovalcu pa je padla že v prvem polčas, ko so mladi aluminijaši dosegli visoko vodstvo s 3:0.
ALUMINIJ - MURA 1:2 (1:0)
STRELCA: 1:0 Šimenko (20), 1:1 Lebar (61), 1:2 Le-bar (89)
ALUMINIJ: Rozman, Jus (Tišma), Ducman, Fruk, Mli-narič, Gajšek. M. Marinič
Andrej Dugolin (Aluminij)
(Breg), R. Marinič, Gorani (Toplak), Kelenc, Šimenko..
1. SKL
REZULTATI 23. KROGA:
Aluminij - Mura 4:0, Factor
-	CMC Publikum 0:2, Triglav
-	Bilje Primorje 2:2, Maribor
-	Rudar Velenje 4:0, Koroška Dravograd - Koper 0:3, Slovan - HIT Gorica 0:2, Olimpi-ja - Domžale 3:2
1.	MARIBOR 23 20 2 1 86:13 62
2.	HIT GORICA 22 17 5 0 52:16 56
3.	CMC PUBLIKUM 23 14 4 5 45:20 34
4.	FACTOR 23 9 7 7 26:28 34
5.	OLIMPIJA 23 10 4 9 23:44 34
6.	KOPER 23 10 2 11 35:42 32
7.	DOMŽALE 23 8 6 9 39:36 30
8.	RUDAR VELENJE22 8 2 12 33:44 26
9.	BILJE PRIMORJE23 6 7 10 23:33 25
10.	TRIGLAV 23 7 3 13 39:49 24
11.	MURA 23 7 3 13 32:42 24
12.	SLOVAN 23 5 5 13 17:39 20
13.	DRAVOGRAD 23 4 7 12 27:49 19
14.	ALUMINIJ 23 6 1 16 23:45 19
ALUMINIJ - MURA 4:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Furek (27. z 11 m), 2:0 Vertuš (29), 3:0 Furek (38), 4:0 Ljatifi (80)
ALUMINIJ: Planinc, Miha Lešnik (Krajnc), Miha Lešnik (Kušar), Jevšinek, Medved, Kovač, Furek (Mlinarič), Te-ment, Rotman, Hajšek (Ljati-fi), Vertuš (Justinek).
Mali nogomet
Rekreacijska - občinska liga malega nogometa Majšperk
Rezultati tekem 6. kroga (14. 5., organizator: ŠD Stoperce): ŠD Breg
-	ŠD Ptujska Gora I. 1:1, ŠKD Sestrže
-	ŠD Podlože 7:0, ŠD Stoperce - ŠD Ptujska Gora OŠ 8:0, ŠD Medvedce*
-	ŠD Majšperk 0:3, Naraplje - ŠD Ptujska Gora II. 5:1.
1.	NARAPLJE	6	6	0 0	31: 5	18
2.	PTUJ. GORA I.	6	4	1 1	27:5	13
3.	ŠD MAJŠPERK	6	4	1 1	20:10	13
4.	ŠD STOPERCE	6	4	0 2	29:16	12
5.	ŠD MEDVEDCE	6	3	12	16:13	10
6.	ŠKD SESTRŽE	6	2	13	16:11	7
7.	ŠD BREG	6	2	1 3	9:13	7
8.	PTUJ. GORA II.	6	114	5:21	4
9.	PTUJ. GORA OŠ	6	1	0 5	6:24	3
10.	ŠD PODLOŽE 6 0 0 6 2:43 0 Pari 7. kroga (20. 5., organizator:
Naraplje - igrišče na Ptujski Gori): ŠD Majšperk - ŠKD Sestrže (ura, 20.00), ŠD Ptujska Gora II. - ŠD Medvedce (ura, 20.40), ŠD Podlože - ŠD Breg (ura, 21.20), ŠD Ptujska Gora I.
-	ŠD Stoperce (ura, 22.00), ŠD Ptujska Gora OŠ - Naraplje (ura, 22.40).
Aleš Bedenik
Društvo malega nogometa Lenart
A-liga
Tekme 15. kola so bile odigrane v Cerkvenjaku 8. maja. Rezultati:
KMN Sv. Trojica - DMNR Sandberg 8:2 (5:1), ŠD Vitomarci - KMN FAMA-IK 3:1 (2:0), KMN Cerkvenjak Gostiš-
1. SNL - U-14
REZULTATI 23. KROGA:
Koroška Dravograd 1:0, Po-murka - NŠ Drava Ptuj 5:0, Maribor - Šmartno 9:0, Ar-cont Radgona - Rudar Velenje 1:1, CMC Publikum - Le cog Sportif 6:1
1.	MARIBOR 23 21 2 0 163:5 65
2.	CMC PUBLIKUM 23 17 2 4 81:23 53
3.	DRAVOGRAD 23 17 2 4 62:19 53
4.	POMURKA 23 15 2 6 54:26 47
5.	ALUMINIJ 23 13 3 7 50:30 42
6.	NAFTA 22 12 2 8 51:48 38
7.	RADGONA 23 10 5 8 46:22 35
8.	ŠMARTNO 23 7 6 10 39:60 27
9.	RUDAR VELENJE23 6 7 10 35:39 25
10.	ŽELEZNIČAR 22 6 2 14 35:92 20
11.	L. C. SPORTIF 23 5 2 16 37:78 17
12.	DRAVA PTUJ 23 5 2 16 20:65 17
13.	KOVINAR 22 4 0 18 13:91 12
14.	POHORJE 22 2 1 19 14:102 7
KOROŠKA DRAVOGRAD
-	ALUMINIJ 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Grešovnik (40)
ALUMINIJ: Medved, Dirn-bek (Hajšek), D. Krajnc, Lon-čarič, Robar (Purg), Šešo (Ko-uter), Kamenšek, S. Krajnc, Meznarič, Milec, Kurež.
POMURKA - NŠ DRAVA PTUJ
5:0 (4:0)
STRELCI: 1:0 Feguš (10), 2:0 Feguš (23), 3:0 Kreft (25), 4:0 Feguš (34), 5:0 Rogač (65)
NŠ DRAVA PTUJ: Zagor-šek, Ljubec, Vinkovič, Mur-šec, Kozar (Šegula), Menoni, Serdinšek (Strelec), Krajnc (Rebernišek), Gril, Drevenše-k(Matjašič), Petek.
VETERANI MNZ PTUJ
ZAHODNA SKUPINA
-	REZULTATI 13. KROGA:
Apače - Polskava 2:0, Prepol-je - Pragersko 1:3, Loka Roš-nja - Hajdina 4:1
1.	HAJDINA	11	8 2	1 49:16	26
2.	LOVRENC	11	6 3	2	22:12	21
3.	LOKA ROŠNJA -312	6 1	5	25:27	16
4.	APAČE	11	4	3	4	15:26	15
5.	POLSKAVA	11	3	3	5	15:20	12
6.	PRAGERSKO -1	11	3	2	6 20:32	10
7.	PREPOLJE	11	0 4	7	11:24	4
VZHODNA SKUPINA
-	REZULTATI 13. KROGA:
Grajena - Gorišnica 1:3, Le-skovec - Savaria Rogoznica 1:1, Tržec - Dornava 3:3
1.	GORIŠNICA 11 8 1 2 29:18 25
2.	ROGOZNICA 11 5 4 2 24:17 19
3.	TRŽEC 12 5 4 3 21:17 19
4.	GRAJENA 11 3 5 3 18:23 14
5.	DORNAVA 11 2 6 3 22:20 12
6.	MARKOVCI 11 2 3 6 20:32 9
7.	LESKOVEC 11 1 3 7 34:41 6
1. SNL - U-16 dekleta
REZULTATI 15. KROGA:
ŽNK Ljudski vrt - Velesovo 0:3, Škale - Livar 1:0, Davidov Hram Murska Sobota - Novo mesto 8:1, Slovenj Gradec
-	Kisovec 3:0
1.	DAVIDOV HRAM 14 10 3 1 65:12 33
2.VELESOVO	12 10 2 0 49:11 32
3.	SENOŽETI 13 9 2 2 43:13 29
4.	ŠKALE 13 8 1 4 30:20 25
5.	LIVAR	13 6 1 6 32:28 19
6.	LJUDSKI VRT 14 4 1 9 30:30 13
7.	SLOV. GRADEC 13 4 1 8 12:30 13
8.	NOVO MESTO 13 1 1 11 9:49 4
9.	KISOVEC 13 1 0 12 5:72 3
ŽNK LJUDSKI VRT - VELESOVO 0:3 (0:1)
ŽNK LJUDSKI VRT: S.
Krajnc, M. Skaza, M. Arnuš, A. Trafela, M. Koren, N. Pihler, E. Učakar, S. Plajnšek, T. Rosič, T. Šmintič. Trener: M. Zorčič.
Mlade Ptujčanke so v srečanju prvemu favoritu za naslov državnih prvakinj nudile dostojen odpor. Gostje so do zmage prišle v drugem polčasu, ko so dosegle dva zadetka in tako samo potrdile vlogo favoritinj v tem srečanju.
Danilo Klajnšek
če pri Antonu ml. I - KMN Benedikt 3:9 (0:4), ŠD Trnovska vas - ORFEJ 10:3 (4:0), KMN LEGIJA - ŠD Žerjavci 6:2 (1:2), KMN REMOS - ZGD Sliko-pelskarstvo B. Goričan 2:3 (0:1).
Rezultati 16. kola (tekme so bile odigrane 14. maja v Cerkvenjaku, organizator je bila ekipa KMN Cerkvenjak Gostišče pri Antonu): KMN Legija - DMNR Sandberg 3:7 (0:1), KMN Famaik - KMN Remos 1:5 (0:2), KMN Benedikt - ŠD Vitomarci 5:1 (1:0), ŠD Žerjavci - ZGD Slik. B. Goričan 2:6 (2:2), KMN Sv. Trojica - ŠD Trnovska vas 4:3 (1:0), KMN Cerkv. G. Pri Ant. Ml. I - Orfej 6:5 (1:2).
1.	SLIK. GORIČAN	16 14	0	2	94:45	42
2.	SANDBERG	16 13	0	3	116:67	39
3.	SV. TROJICA	16 11	0	5	68:51	33
4.	KMN LEGIJA	16 10	0	6	61:53	30
5.	BENEDIKT	16 9	0	7	98:78	27
6.	TRNOVSKA VAS	16 8	1	7	77:73	25
7.	CERK. ml. I (-1)	16 7	0	9	70:95	20
8.	ŠD ŽERJAVCI	16 5	1	10	51:70	16
9.	ORFEJ	16 5	0	11	71:93	15
10.	VITOMARCI (-1)16	5 1 10 52:73	15
11.	KMN REMOS 16	3 1 12 51:80	10
12.	FAMAIK (-3) 16	3 2 11 53:84	8 Naslednje, 17. kolo se igra	21.
maja pri Sv. Ani, organizator je ekipa ORFEJ. B-liga
Tekme 19. kola so bile odigrane v Lenartu, 8. maja. Rezultati: KMN Sv.
Trojica ml. - M-trgovina Lormanje 3:6, Old Boys - KMN Zavrh Pic. Vin. Trta 0:3, KMN Red Bat - ŠD Zavrh ml. 4:2, ŠD Zavrh - Benehit 10:0, KMN Tornado - KMN Bar Čuk 0:3, KMN Cerkv. G. Pri Ant. ml. II - Pernica veterani 10:5, ŠD Lotus ml. - ŠD Selce 5:3, AGJ Lenart - KMN Sv. Ana Ml. 3:4. Tekme 20. kola so bile odigrane
15. 5. v Lenartu. Organizator je bila ekipa KMN RED BAT. Rezultati tekem: Pernica veterani - ŠD Lotus ml. 4:11, M-trgovina Lormanje - KMN Cerkv. G. Pri Ant. ml. II 5:3, Benehit
-	KMN Bar Čuk 2:9, Old Boys - ŠD Selce 2:5, ŠD Zavrh ml. - KMN Sv. Ana ml. 1:3, KMN Zavrh Pic. Vin. trta
-	ŠD Zavrh 4:4, Agj Lenart - KMN Sv. Trojica ml. 6:4, KMN Red Bat - KMN Tornado 3:0.
1.	ZAVRH 19 17 2 0 161:44 53
2.	ŠD LOTUS ml. 19 15 0 4 127:83 45
3.	ŠD ZAVRH 19 14 2 3 126:59 44
4.	KMN BAR ČUK 19 14 1 4 133:51 43
5.	CERKV. ml. II 19 11 1 7 100:73	34
6.	ŠD SELCE 19 11 0 8 94:77	33
7.	LORMANJE 19 9 3 7 68:75	30
8.	SV. ANA ml. 19 10 0 9 87:68	30
9.	AGJ LENART 19 8 2 9 92:92	26
10.	RED BAT(-1) 19 8 1 10 87:108	24
11.	BENEHIT 19 6 1 12 68:98	19
12.	PERNICA - vet. 19 5 0 14 80:125	14
13.	ŠD ZAVRH ml. 19 3 1 15 40:109	10
14.	SV. TROJICA ml.19 0 1 18 42:168	1
15.	OLD BOYS 5 0 0 5 12:42	0 Naslednje, 21. kolo se igra	22.
maja v Cerkvenjaku, organizator je ekipa ŠD LOTUS ml.
ZŠ
Planinski kotiček
Po Haloški planinski poti
Ljubiteljem pohodništva, predvsem pa članom Planinskega društva Ptuj, je že dobro znano, da se vsako leto zadnjo majsko soboto odvija zdaj že tradicionalni pohod po Haloški planinski poti, ki ga organizira omenjeno planinsko društvo in iz leta v leto privablja več obiskovalcev, tudi iz ostalih delov Slovenije in izven naših meja.
Dnevi in meseci kar bežijo in tako se bomo kmalu spet lahko skupaj družili na prijetnem pohodu po haloških gričih. Letošnji pohod bo v soboto, 28. maja, in bo potekal na etapi od Cirkulan do Podlehnika. Start pohoda bo v Cirkulanah, zaključek z zabavnim druženjem in plesom pa ob ribniku v Podlehniku. Tako kot je že v navadi, bodo tudi letos na start pohoda in s cilja na Ptuj vozili posebni avtobusi s prirejenim voznim redom posebej za pohod. Ob poti ne bo manjkalo dobre haloške kapljice za okrepčilo žejnih pohodniških grl, za kar bo poskrbljeno na štirih kontrolnih točkah, prav tako bo možno poskusiti kakšno izmed pristnih haloških kulinaričnih specialitet.
V	naslednjem tednu bomo v Planinskem kotičku objavili natančnejši potek pohoda z objavljenim voznim redom in opisom same poti in kontrolnih točk. Že sedaj pa vse Ptujčane in okoličane, ljubitelje pohodništva, izletov v naravo in veselega druženja prijazno vabim na snidenje na pohodu. Tisti, ki pa še oklevajo, ali se podati na nekajurno pohajkovanje po Halozah, pa naj nikar ne oklevajo, saj pot ni naporna, dobre volje in prešernega razpoloženja med pohodniki pa tako nikoli ne zmanjka!
V	imenu organizatorja,
Tadeja Radek
Mestna občina Ptuj, Športni zavod Ptuj in Športna zveza Mestne občine Ptuj v sodelovanju z Atletskim klubom Ptuj in Nogometnim klubom Ptuj organizirajo okroglo mizo na temo
Športna infrastruktura v mestni občini Ptuj - stanje danes in razvojne priložnosti,
ki bo v ponedeljek, 23. maja 2005, ob 18. uri v dvorani Narodnega doma na Ptuju.
Okrogla miza bo potekala v naslednjih tematskih sklopih:
1.	Analiza stanja športne infrastrukture v Mestni občini Ptuj
[Simon Starček, Športni zavod Ptuj; Vladimir Sitar, Športna zveza Mestne občine Ptuj]
2.	Kaj prinašajo nove športne infrastrukturne pridobitve (tribune, pokrita atletska steza)?
[Gregor Kraševac, arhitekt; Dejan Dokl, Uroš Esih, Atletski klub Ptuj]
3.Razvoj	športne infrastrukture v mestni občini Ptuj (Športni park Drava, igrišče z umetno travo, večnamenska športna dvorana, Ptujsko jezero idr.)
[Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj]
4.	Športna infrastruktura kot pomemben dejavnik razvoja
[Mojca Plestenjak, Marko Rajšter, Ministrstvo za šolstvo in šport RS]
5.	Športna infrastruktura kot element razvoja športnega turizma in športne rekreacije
[Andrej Klasinc, Terme Ptuj; Aleksander Dolenc, Lokalna turistična organizacija Ptuj]
6.	Igrišče z umetno travo - športni objekt prihodnosti ali tujek v okolju?
[Matjaž Jakopič, Nogometna zveza Slovenij; Andrej Begič, Športna zveza Velenje]
7.	Vplivi (prednosti in slabosti) izgradnje športne infrastrukture na Mestnem stadionu na Ptuju na Osnovno šolo Mladika
[Drago Ačimovič, Društvo športnih pedagogov Ptuj]
8.	Športna infrastruktura v okviru športa otrok in mladine ter šolskega športa
[Janez Peterlin, Ministrstvo za šolstvo in šport RS]
9.	Sociološki vidik ureditve športne infrastrukture v urbanih okoljih
[Žarko Markovič, sociolog]
Vse informacije o okrogli mizi lahko dobite na naslovu: Športni zavod Ptuj, Čučkova ul. 7, Ptuj, tel. 02 787 76 30, e-pošta: sportni.zavod.ptuj@-amis.net ali www.sportnizavod-ptuj.si.
Vljudno vabljeni!	- .
Športni zavod Ptuj
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
LIGA ZA PRVAKA: PARI 30. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Drava - CMC Publikum, HIT Gorica - Primorje, Domžale - KD Olimpija
LIGA ZA OBSTANEK - 30. KROG - SOBOTA ob 17.00: Koper - Bela krajina, SOBOTA ob 18.00: Maribor Pivovarna Laško - Mura; NEDELJA ob 17.00: Zagorje - Ljubljana.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA:
PARI 30 KROGA - SOBOTA ob 18.00: Rudar Velenje - Dravinja; NEDELJA ob 16.30: Svoboda - Aluminij, koroška Dravograd - Nafta, Supernova Triglav - Livar, Šmartno - Krško, Izola Argeta - Factor.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 23. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Šoštanj - Holermuos Ormož, Stojnci - Veržej, Paloma - Pohorje; NEDELJA ob 17.00: Križevci - Kovinar Štore, Tišin - Zavrč, Šmarje pri Jelšah - Bistrica. Srečanje Železničar - Črenšovci je že bilo odigrano (1:1)
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 23. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Šentilj Jarenina - Zreče, Mons Claudius - Tehnotim Pesnica, Središče ob Dravi - AJM Kungota, Boč
-	Brunšvik, Kovinar Ferina - Rogaška Crystal; NEDELJA ob 17.00: Ge-rečja vas Unukšped - MU Šentjur, Oplotnica - Malečnik.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Gorišnica - Skorba, Slovenja vas - Markovci, Cirkulane - Mark 69 Rogoznica, Hajdina - Bukovci; NEDELJA ob 10.30: Videm - Dornava; NEDELJA ob 17.00: Podvinci
-	Podlehnik.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Pragersko - Apače, Zgornja Polskava - Hajdoše; NEDELJA ob 17.00: Grajena - Spodnja Polskava, Tržec - Lovrenc.
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
ZAHODNA SKUPINA: PARI 14. KROGA - PETEK ob 17.30: Hajdina
-	Prepolje, Pragersko - Apače, Polskava - Lovrenc
VZHODNA SKUPINA: PARI 14. KROGA - PETEK ob 17.30: Dornava
-	Leskovec, Savaria Rogoznica - Grajena, Gorišnica - Markovci.
SEMINAR ZA NOGOMETNE SODNIKE
Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Ptuj bo organizator tečaja za nove nogometne sodnike, ki se bo pričel v ponedeljek, 23. maja, s pričetkom ob 18. uri v sejni sobi športne dvorane Mladika. Vsi, ki imajo željo, se lahko prijavijo.
Danilo Klajnšek
JADRANJE
Jadralna sekcija BD Ranca Ptuj v sodelovanju z Jadralno zvezo Slovenije organizira Laser Korant Cup Ptuj 2005, ki bo od 20. do 22. maja 2005 na Ptujskem jezeru.
Tekmovalni razredi: Laser, Laser radial in Laser 4.7 Program tekmovanja:
petek, 20. maja, ob 14. uri - prvi pripravljalni signal, sobota, 21. maja, ob 11. uri - prvi pripravljalni signal, nedelja, 22. maj, ob 10. uri - prvi pripravljalni signal, ob 17. uri - podelitev nagrad.
Foto: DK
Prejeli smo
Trenutek resnice o ptujskem kegljanju
Ne morem in ne želim, da ne bi po objavi članka športnega sodelavca g. Danila Klajnška z naslovom: Konec kegljanja na Ptuju?, objavljen v časopisu Štajerski tednik, širši javnosti pojasnil okoliščin in dogodkov, ki so se nam zgodili pred in po objavi članka. V prispevku je avtor navedel, da sledi minuta molka za ptujsko kegljanje. Menim, da je v članku dovolj nazorno prikazal stanje, v katerem smo se znašli ptujski kegljači in privrženci tega športa. K članku dodam le še, da je prvo kegljišče, na katerem bo možno trenirati in igrati tekme, v Slovenski Bistrici. V celotni severovzhodni Sloveniji in Pomurju in celo v štajerski prestolnici kegljišč po mojih neuradnih informacijah v novi tekmovalni sezoni ne bo več, saj sta sedaj predvideni še rušitvi kegljišč v Radencih in Lendavi.
Toliko o članku. Sedaj pa h kruti resnici, ki me je pripeljala do tega, da želim širšo javnost obvestiti o poteku najbolj črnega scenarija za kegljanje na ptujskem. Osebno zagotavljam, da v nadaljevanju navajam resnice, ki so se zgodile in bo javnost po prebranem lahko sodila sama.
Šokiralo nas je in ogorčeni smo bili, ko so nam povedali, da v novi lepotici (berite: prizidek z obnovo okolice stadiona Drava) ni predvidenega namenskega prostora za kegljišče. Bojda tam nastopajoči osebki, režiserji in snovalci vizij tega niso upoštevali, morda celo pozabili. Menim, da se o problemu sprenevedajo, saj so bili vsi velikokrat na dvosteznem kegljišču pod prvo etažo tribu-
ne stadiona NK Drava in so ob teh prilikah dodobra spoznali prostorsko omejenost in težave ptujskega kegljanja. Resnici na ljubo je treba povedati, da je lastnik omenjenega kegljišča Športni zavod Ptuj, vendar smo jim omenjeni prostor redno odstopali za VIP storitve, ki so jih nudili svojim gostom, saj primernega prostora za to nimajo in tudi ni predviden v projektu izgradnje. Možnost rešitve obojestranskega problema smo jim nakazali v našem pismu o nameri.
Po spoznanju, da smo pozabljeni, smo nekje v ozadju izvedeli, da naj bi obstajale tri faze gradnje oz. obnove okrog obstoječega stadiona in da je tretja faza namenjena prostoru za kegljanje, česar pa do sedaj še nihče od nastopajočih nipotr-dil. Kegljači smo tako ugotovili, kdo je »bog« in kdo je »batina«, ko smo poslali pismo namere g. županu MO Ptuj, direktorju Športnega zavoda in predsedniku NK Drava, za katere smo menili, da skupaj odločajo o realizaciji projekta in se najavili na sestanek pri županu, v pričakovanju, da se bomo vsi prizadeti skupaj pogovorili o nastalem problemu. Ob napovedanem terminu sva s predsednikom KK Drava, dejansko odšla na dogovorjeni sestanek, in glej ga zlomka, sprejel naju je le župan. Predsednik športnega zavoda in predsednik NKDrava se sestanka nista hotela ali nista smela udeležiti. Ob prihodu sva županu še enkrat izročila pismo o nameri, čeprav smo mu ga pred tem že posredovali, očitno pa z njegovo vsebino ni bil seznanjen. Sestanek je bil kratek in jedrnat: MO nima interesa o kakršnem koli finančnem vložku v razvoj ptujskega kegljanja. Ponujena mije bila možnost, da sami poiščemo investitorja, kije pripravljen zgraditi kegljišče, za
kar bi nam v ne tako bližnji bodočnosti velikodušno odstopili nadgradnjo njihovega športnega objekta - dvorane Mladika, saj je pri tej v tretji fazi predvidena možnost sofinanciranja zasebnega sektorja. Posmeh brez primere, to je tako, kot če bi svojemu sosedu dovolil, da mi zgradi prizidek k moji hiši, v njej pa bi me smel dvakrat tedensko obiskati.
Ideje, ki so se zgodile v glavah snovalcev projekta v okolici igrišča NK Drava, po mojem skromnem prepričanju, DA, vendar ne z gradnjo še dodatne pokrite atletske steze pod tribuno k šele dve leti stari stezi, nikakor pa tudi še tretjega igrišča z umetno travco. Ob teh - za moje pojme megalomanskih projektih - takoj pomislim na to, da bi bil naš kegljaški klub zelo zadovoljen s 300 m2 plastike, po kateri bi metali kegljaške krogle in da bil vložek v naše potrebe, v primerjavi z umetno travco, le pljunek v morje predvidene travnate investicije.
V sestavku sem nekajkrat omenil NK Drava. Naj mi bralci
tega prispevka ne zamerijo, ali mislijo, da nogometašem zavidam, vsi pa verjetno bolj ali manj poznajo dogajanja okrog ptujskega nogometa in so morda slišali ogromna vlaganja, ki so na tem področju predvidena. Nogometašem želim le: »Fantje, smelo naprej, obilo uspehov, promovirajte najstarejše slovensko mesto, veselite se zmag, tako kot ste se po zmagi z NK Maribor, uvrstite se v Evropo. Posnetki vašega veselja so v izdelavi in ne bodo cenzurirani.«
Ker se sedaj tako zavedamo, da smo pozabljeni, zanemarjeni, nepomembni in neperspektivni, smo sami stopili v akcijo, našli investitorja, ki bi bil pripravljen zagotoviti prostor, poiskali poceni, vendar kvalitetno rabljeno kegljišče, za nakup in vgradnjo le tega ter usposobitev prostorov - izgradnjo garderob in tušev - pa bi ob našem udarniškem delu skupaj potrebovali najmanj pet in največ sedem milijonov tolarjev, ki jih pa nimamo in jih tudi nimamo kje dobiti.
Ob vsem napisanem pa ugo-
tavljam, da se vsi ne bomo mogli veseliti z nogometaši. Izjava župana namreč pomeni konec tekmovalnega kegljanja na Ptuju. Klub brez štiristeznega kegljišča namreč ne bo mogel več tekmovalno nastopati, če ne bo tekmoval v slovenskih ligah, ne bo mogel več dobiti sponzorskih sredstev, s katerimi financira svoje tekmovalne pogone. Avtomatika na dvosteznem kegljišču pod tribuno stadiona je do konca amortizirana in zastarela ter jo vzdržujemo z zadnjimi močmi, saj se rezervnih delov zanjo ne dobi več, tako da bo konec tudi z rekreativnim kegljanjem. Ker je kegljanje šport, ki ima na Ptuju tradicijo in je možnost za rekreacijsko udejstvovanje tudi v poznih letih vsakega posameznika, tako na koncu ugotavljamo, da bomo starejši na Ptuju lahko hodili še na sprehod ob jezeru ali pa posedat pred Evropo, strmet v zgradbo na Mestnem trgu 1 in čakat naših »konklav«, da se bo iz občinskega dimnika nekoč znova pokadil bel dim.
Vodja ekipe KK Drava Janko Ivančic
Piše: Rajko Topolovec
Dvojni jubilej abrahama v Kidričevem
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Tudi že trideset let trajajoči pravni spor o uporabi izuma gospoda Belšaka, ki je doletel tudi Talum, se zadnje čase spet pogreva. Kar se tiče materialnih koristi za Talum (proizvedenih 50.000 ton aluminija več) je sicer spor pravnomočno končan v korist izumitelja, docela pa še ni rešeno njegovo nadomestilo v smislu realnega ovrednotenja te količine aluminija. Vsakomur namreč mora biti jasno, da 50.000 ton aluminija več, koliko je končno avtorju priznano, ne more danes odtehtati borih 25.000 SIT. Namreč približno takšno ceno, kot jo ima aluminij danes, je že imel tudi takrat pred tridesetimi leti, ko je tovarni prinesel omenjeno korist. Država oziroma naše sodstvo se še namreč v pravnem smislu vedno ni prilagodilo diskurzu tolarja glede na takratno vrednost dinarja, saj je vendarle med tem obdobjem svoje naredila več kot 1000 % inflacija in črtane štiri ničle dinarju v Markovi-
čevi vladi. To je torej menda resnično najstarejši sodni primer v Sloveniji, ki še ni dokončno rešen in ne tisti primeri izpred 18 ali 24 let, kakor nas zavajajo statistike. Vzporedno pa je k temu potrebno dodati vsaj še dvoje; da je TGA v vsem svojem obstoju le znanje kupovala, čeravno je imela kar nekaj možnosti, da ga tudi proda, in da še kako ta rekordni zaostanek našega sodstva kakor seveda tudi drugi zaostanki vedno bolj mečejo sum, da si nekdo ob njih le polni žepe z davko-plačevalskim denarjem. Drži pa, da tudi danes, ko še tem bolj vemo, da brez inovacij ni napredka, na polju našega inovatorstva ni boljše. To je samo še dokaz več, da še tako imenovane transformacije nimamo končane!
Za narodopisje in zgodovino Kidričevega pa je zanimivo tudi to, da se še zanj ni pozabilo srhljivo in fonetično ime Šterntal. Krešejo se tudi mnenja, ali je Kidričevo še proletarsko naselje, ali pa že normalna vas, ali pa morda tudi že mesto! Prvotna naka-
na o vzorčnem proletarskem naselju v socialistični Jugoslaviji se je namreč postavil na kocko že leta 1987, ko mu je cerkev "pokvarila" realsoci-alistično podobo, drugič pa
takrat, ko je Kidričevo postalo sedež pretežno kmečke občine. Čeravno v njem danes živi le peščica tistih, ki še v njegovi tovarni delajo aluminij, pa ga glede na navedena dejstva vendar moramo jemati kot kraj "spomina" in obenem kot kraj "opomina". Kajti oba - Hitler in Stalin sta namreč tukaj ovekovečila svoja spomenika!
Eno pa vendarle drži, da
bi namreč v socializmu kot tudi danes, brez aluminija iz Kidričevega bila podoba marsikaterega kraja v ožjem, pa tudi v širšem okvirju nekdanje skupne domovine, bolj klavrna. Tega deleža iz te tovarne se v celoti ne da ovrednotiti! Talum je namreč še tudi vedno pri vrhu naših izvoznikov, čeravno njegova občina to danes bolj malo čuti.
Ozelenitev rdečega blata
Ob zaključku druge faze MPPAL, ki se izteka prav ob obeh vzporednih petdesetletnih jubilejih in ko se tudi resneje pristopa k predelavi sekundarne surovine, pa smo lahko vsi in še zlasti tisti, ki te stvari bliže poznamo, zadovoljni. Zlasti z bližnjo ustavitvijo elektrolize B se bo še bolj potrdil že v začetku osemdesetih let zasnovani MPPAL in tudi najnovejša zamisel o vzporedni in povečani predelavi tako kupljenega primarnega kakor sorazmerno cenenega sekundarnega aluminija. Namreč, za reci-klažo je potrebno samo 5 % tiste elektrike, ki se je porabi za isto količino primarnega aluminija. Ob vseh nakanah in tudi že dejstvih bodoče prosperitete pa Talumu oziroma njegovim delavcem le še zaželimo, da k tem le še dodajo lastno pamet in pridne roke!
Konec podlistka
VIRI:
Dnevniki: Večer, Delo s prilogami
Tedniki: Štajerski tednik, Mladina, Žurnal
Interni časopis Taluma Aluminij
Časopis za zgodovino in narodopisje Letnik 75-100 (1904-2004)
Knjiga Rajko Topolovec: Kraj prišlekov
Foto: arhiv
Knjiga meseca
Ivan Cimerman: Čriček Zmuzniček
Knjiga mi je prišla pod prste pred kratkim, potem ko sem se z avtorjem pogovarjal za gostovanje na bralni znački. Čriček Zmuzniček je naslov, jasno, knjige za otroke, vendar, kakor je to značilno za vse dobre knjige za otroke in mlade, v njej najdejo veliko in še več koristnih informacij, nasvetov in idej tudi odrasli bralci.
Knjiga je že vizualno zelo privlačna, zanimiva. Odlikujeta jo pisana postavitev in bogate ilustracije, ki jih je avtor zaupal slikarju Ivu Petkovšku. Je pa knjiga bogastvo tudi zato, ker posega še na eno področje - glasbo. Pesem Čriček Zmuzniček zapoje po svoje je uglasbil Stane Mancini. In potem se vsakemu bralcu zastavi vprašanja, kdo pa pravzaprav so ti črički?
Že beseda Zmuzniček nam pojasni. Čriček je vsak otrok, mladostnik, ki bi ga radi imeli pod nadzorom starši, učitelji, babice, dedki, a ta čriček vedno znova pripravi presenečenje, vedno znova butne iz njega kaka ideja in se nam zadnji trenutek izmuzne. Ja, taki so ti črički: »Ko sreď maja po vsej Čričji vasi / mlade lipe zacvetijo in dehtijo, / Novi čričji spevi se glasijo. / V novih medplanetnih časih / se celó čebele od čričkov pesmice učijo.« Knjiga je razdeljena na več pesmi, ki jih - kakor avtor izvirno navaja - črički pojejo po posameznih straneh. Naj navedem nekaj najbolj izvirnih in prikupnih naslovov: Politonci priletijo v Čričjo vas na Čriplanetu; Lepotica Mica in lepotec Litij; Čričku Zmuzničku prerokujejo v Čričji vasi; Bog vesolja pahne Čri-ci pevski zbor v ječo; Črički zapojejo s ptički (drugi spev) idr. Ivan je tudi v tej zbirki ostal zvest svoji govorici, slogu, pristopu. Ob tem, da je jezik iskriv, inovativen, svež, se tudi vsebinsko prepoznava - celo tematika domačega, slovenskega nasproti tujine in njemu tako dragega slovenskega jezika, seveda na otroku prijazen in dojemljiv način, in sicer z verzi: »Čriček, naš Zmuzniček, se na tujem je rodil, / vendar svojega jezika ni nikdar zgubil. / Z Novo čričjo pesmijo še drugič ga krstijo, / Čriplanet za zibko Skupnih pesmi razglasijo.« Ali če se malo »izmuznemo« iz pesniškega ovoja besed in to povemo preprosteje: »Usoda vsakega pevca, tudi tistih slovenskih, ki jih je pesnik srečeval po vseh celinah sveta, povsod tam, kjer žive naši izseljenci, je, da je na veke razpet med domačim travnikom, nad katerim tiho plovejo beli oblaki koprnenja, in tujimi, hladnimi, brezbrižnimi zvezdami, v zgodnjem večeru prižigajočimi se za vinskimi vesoljskimi griči Slovenskih goric. (iz spremne besede po Ivu Svetini)«.
David Bedrač
OŠ Ljudski vrt
Čar besede moje že deseto leto
Deset let je minilo od prvega izdanega literarnega glasila Osnovne šole Ljudski vrt z imenom Čar besede moje. Ni naključje, da je glasilo nosilo in še nosi ta naslov, saj učenci marsikdaj sami sebe presenetijo, kaj zmorejo izreči, zapisati. Letošnja, deseta številka je bila tako še posebej praznična.
Učenci so je predstavili na literarnem večeru Iz tišine v glas, ki je bil posvečen verzom slovenskega pesnika Gregorja Strniše, in vesolju,
v katerem se za slehernega med nami najde dovolj ustvarjalnega prostora. To so dokazali tudi učenci, saj jih letos objavlja okoli sto - ob pesmicah in kratkih zgodbicah so v glasilu tudi likovni izdelki učencev, v deseti jubilejni številki pa je posebnost, da so se mnogi učenci preizkusili v pesniški obliki haiku, med katerimi je veliko zelo izvirnih zapisov.
Sprva je urednikovala glasilo Sonja Dežman, zdaj ima to vlogo že peto leto Irena Pukšič. Postojte kdaj ob besedi naših najmlajših, presenečeni boste, kaj in koliko zmorejo!
David Bedrač
Literarno kolo (27) - Aleš Šteger - 2
Kot da smrt ni konec, marveč nemi prehod
Čeprav sem že imel napisano prvo različico drugega dela o Alešu Štegru, sem napisal novo. Iz preprostega razloga, ker me je pesnik zelo presenetil. Pred nedavnim mi je -potem ko je prebral prvi del zapisa o sebi v Štajerskem tedniku - poslal dve novi knjigi, še čisto novi, sveži, z letnico 2005, ki ju je izdala, kot večino njegovih doslej, študentska založba Beletrina v Ljubljani, za kar se mu zahvaljujem; zdaj še javno.
Prva nosi naslov Knjiga reči, druga je ob zgoščenki niz pesmi, prevedenih v več jezikov, in je naslovljena s Kamen. Pa gremo najprej h Knjigi reči. Ta je zanimiva, saj je pesnik, subjekt trčil, ob steno, se zdi. Ob strop svoje izpovedi, besede. Knjiga je prepredena, žari in buči. Toliko podob ima v sebi, da jo je dobro brati kos za kosom, pesem za pesmijo, kajti vsaka med njimi je zgodba zase, je izpoved na drug način.
»Karkoli pišem, so le začetki,« je zapisal zase. Redkost je, da avtor sam kaj pribeleži o lastnem ustvarjanju, o samem sebi, no Aleš je to tokrat napravil. Na koncu zbirke nam ponuja nekakšne fragmente, ki drug za drugim izdajajo pesnika, ki se je znašel v igri pisati ali ne pisati, biti tih ali vpiti. Aleš je uvedel pojem biti nem, nekje na meji, na robu, kjer se ves čas ne ve, kaj in kako. Kaj je in kaj bo _ Ali bo še premogel besedo ali bo še beseda premogla njega. Kajti njegov svet - materialen ali duhovni - je prepreden, stopljen kot vosek, zažrt en v drugega. Elementi se prekrivajo, vdirajo drug v drugega kot nekakšna fluidna materija: »Občujeta brez besed, v jeziku nemih darov. / Kar lomiš in ješ, te lomi in se hrani s tabo. (Čokolada)«.
Fragmenti na koncu so hkrati tudi odlična priložnost videti pesniku pod kožo, v ustvarjalno kri, ki ga nepretrgoma vodi v silni pesniški krč: »Ko česa ne povem dovolj natančno, ker mi manjka natančnih besed, in ponovno vzamem zalet ter rečem hočem reči in poskusim znova. Hočem reči ne pomeni le jecljave želje po pravi besedi, hočem reči ni le mašilo. Hkrati in ne da bi se zavedal izrekam željo po pogoju za popolnoma ustrezno besedo: hočem reči.«
V danem besedilu gre za nenehno igro med bitjem in stvarjo, posega pa tudi v zelo globoka razmišljanja, ki se dotikajo jaza, estetike in smisla: »Jaz je postavljen, jaz je konstruiran. To ni nič novega. Pri rečeh ne gre za novost - ta je lastnost stvari. Nova je zgolj vsakokratna bitka za to postavitev, njeni pogoji, neizprosnost reči.«
Pesmi v Knjigi stvari so sestavljene po podobnem vzorcu; paradigmi, ki je načrtno dvodelna (ali nenačrtno?). Prvi, daljši del, ki razodeva drobne vulkane prispodob, slik in vizij, ki se nizajo druga za drugo in nas včasih skoraj zadavijo s svojo ubijalsko lepoto. Potem pa se na ta, slikoviti del, pripne, kot nekakš-
na izrastlina, odvečni del, pa vendar hkrati težišče in zaključek pesmi obenem, drugi del, ki je nekakšna sinteza, konec s težo, za katerega je pesnik še posebej premišljeno izbiral zamisli. Nekakšna strnjenka besed, ki bi jo naj nosil še nekaj časa v sebi. In jo, hote ali nehote! Nekatere tovrstne ideje se namreč zalepijo v možgane in privihrajo na dan, ko bi si najmanj mislil. Takšne so - čeprav zdaj iztrgane iz konteksta in izropane bistva, pa vendar ne morem mimo njih: »Pride dan, ko se vrv dvigne v dre-motni tišini. / Kot fakir splezaš iz sebe. (Vozli)«, »Nebo te črnogledo opazuje iz luž. / Tja pojdeš, od koder mokrot-no pleza raj po tvoji hlačnici. (Dežnik)«, »A vodnjaki so že zdavnaj presahli. / Brez meja nimaš nikamor več iti. (Obveza)«, »Metamož. Metanoč. Metanič. / Da tega ne zmore noben slovar, ni omembe vredno. (Meta)«, »Ne brezno ne upanje. Ne da ne ne. / Ko nekdo umre, nekdo še ni umrl. / Po stenju navzdol je splezal vase. // Za njim sežeš in ga ugasneš. (Sveča)«.
Zanimivo je, da so naslovi nominalizirani, to je spremenjeni v preproste samostalnike - ali besedne zveze le-teh (Morski konjiček, Sušilec rok, Koker španjel) - kar nam razkrije že bežen sprehod po kazalu knjige: Jajce, Vozli, Kamen, Ribež, Mačk, Klobasa, Pisoar idr.
Čeprav je torej jezik te poezije bogat, sočen, je dejstvo, da subjekt kot izrekovalec trpi, da mu je poezija mnogokrat bolj obveza kot radost, bolj nuja kot sladko početje. A ravno zaradi te meje, tega
tankega, prozornega, večno prisotnega išče, brska. Hrepeni po novi besedi, se oplaja, a vselej znova ugotovi, da v igri besed pravzaprav ni ne poražencev ne zmagovalcev - so samo tisti, ki občudujejo. Pesnik najprej, nato bralec. Subjekt se v tej stiski jezika torej še vedno igra, na nek način celo praznuje. Saj mu kljub hladu v pesniški pokrajini vendarle uspeva - še vedno - pošiljati svetlobo in toplo luč vanjo, jo dodobra razgreti, da jo prebutajo pesniški ritmi, edinstveni in močni. To mu uspeva z geografskim širjenjem. Aleš veliko potuje in te elemente veže v svojo pesem. S tem pa širi obzorje jezika in metafore ter vsega, kar se na ta dva elementa še priključi. Subjekt torej vztraja. Je tu. Vprašanje je le, kaj bo zdaj, od tu naprej, pa vendar mu tudi to ne predstavlja strašnih ovir in težav, saj se zaveda, kar je napisano, ni niti majhen delček tistega, kar je resnično čutenje, resnična emocija. Noben slovar tu ne pomaga, vse enciklopedije sveta tu odpovejo, noben priročnik ni dovolj močan, nobena knjiga sploh!
Kamen je projekt, širše zastavljen. Knjiga, v kateri je zaporedje številnih pesmi v več jezikih, ki so jih prevajali različni prevajalci. Ob knjigi je v ovitku zbirke tudi zgoščenka, kar je posebno doživetje. Nič novega, bi rekli, saj je takih projektov kar nekaj v zadnjih letih, je pa redko, da pesnik sam prebira svoje pesmi. In to dobro. Delček tega smo lahko doživeli že na zgoščenki Na ladji Beletrina (1999), kjer je v množici drugih avtorjev bral iz knjige Včasih je januar
sredi poletja. Posebna pa je zgoščenka tudi, ker je na njej odlična glasba, ki jo izvaja Peter N. Gruber. Ne moremo pa še mimo znanega slikarja Dušana Fišerja, ki je knjigo likovno opremil z zares močnimi, subtilnimi slikami.
Pa vendar nazaj k osnovni zgodbi o Alešu. Vintarovci 48 je pesem, ki zelo izstopa in ki opisuje njegov rodni Destr-nik, vas, od koder izvira. Pesem zares globoko posega po otroštvu: »Zame bodo žile v tvojih zapestjih zmerja / Grm še nerazcvetelih vrtnic v tem gostem pomladnem večeru, / Vrtnic, ki dehtijo v tvojih žilah, tako zelo.«
V dani zbirki pa zelo izstopa še pesem Z zaprtimi očmi, ki pravzaprav ne izviren način obravnava, kako pesem sploh nastane, od kod pride in kam gre, komu je namenjena, če sploh komu: »Ko zapreš oči, vidiš pesem / ^ / Ne vidiš, vse dokler ne pride sam / Neslišno od zadaj, ti z dlanmi pokrije igrivo oči / In vpraša: Kdo sem? Me boš ubil? Si moj?«.
Kar se torej ni spremenilo, je trdnost njegove pesniškega izraza, s katerim je znova pokazal, da je pesnik, vreden branja, da je estet jezika in metafore, predvsem pa večen iskalec med stvarnim in fiktivnim, med tu in tam, nenazadnje med biti in ne biti, kajti poezija je vselej lebdenje, je pretakanje, žuborenje, vznemirljivi let in je tudi umiranje, morda samo navidezno, nemo, zato mi dovolite, dragi bralci, naj prepišem meni najljubšo pesem iz Knjige reči: »Po letih življenja v oceanu / Zaplavajo pacifiški lososi navzgor po reki, / Katere tok jih je nekoč prinesel. // Več tednov traja njihovo potovanje k izviru, / Na mesto, kjer se je nekoč, v brezobličnosti ikre, / Prisen-čilo prvo oko. // Ne nabirajo več hrane. / Ne ravnajo po logiki vsakdanjih preživetve-nih strategij. / Ne iščejo, ne bežijo, ne lovijo. Na poti so. // Sčasoma se njihova koža obarva s krvjo. / Njihove glave pozelenijo. / Samčev gobec postane kljukast in dolg. // Ranljivi, vsem na očeh, potujejo. / Ob skokih po slapovih navzgor / Se jih na tisoče rani do smrti. // Preostali plavajo med brzicami dalje, / Proti valovanju rjave dlake, proti senci, ki jih čaka, / Sklonjena nad obok njihovega deročega sveta. // Kako nežna je smrt živordečih lososov, / Nabode-nih na medvedkine kremplje. / Kot da smrt ni konec, marveč nemi prehod. (Lososi)« David Bedrač
Reportaže • Kitajska in Tibet
Železna cesta
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Foto: Janez Jaklič
Kraška pokrajina ob reki Li je osupljivo nenavadna.
V južni Kitajski povzroča tropska vročina precejšnje preglavice. S svojimi štiridesetimi stopinjami Celzija je prebivalce Shanghaia silila, da so iskali senco po parkih in v ležalnikih na ulici. Na odprtem so vztrajali do poznih nočnih ur, ko so se njihova betonska bivališča ohladila. Tudi ta primer potrjuje velikost Kitajske. V njej se menjavajo pokrajine in običaji, od vzhoda proti zahodu je precejšen časovni zamik, od severa proti jugu pa so velike klimatske razlike.
Pristaniško mesto je zanimivo že zaradi evropskega videza. Skriva pa tudi nekaj znamenitosti: mestni vrt iz časov dinastije Ming, tempelj Jade Buddha, ki v svoji notranjosti čuva največji jantarjev Budin kip na svetu in še nekaj drugih templjev, cerkva in mošej. Spomeniki pričajo, da je bilo mesto križišče različnih narodov in kultur.
Hrana
Na jugu je postala drugačna in bolj raznolika tudi hrana, ki jo je bilo moč dobiti v lokalih. Ponudba se je postoterila zvečer, ko so se kot gobe po dežju na vsakem vogalu pojavile male kuhinje na triciklih, cizah in podobnih transportnih sredstvih. Kuram, racam, mačkam, psom in pižmovkam se je ob morju pridružila kopica morskih in rečnih dobrot, kot so želve, kače, ribe in školjke.
Kitajska kulinarična tradicija izvira iz davnine in se od pokrajine do pokrajine zelo razlikuje. Osnova prehrane je riž, pšenica in koruza, dopolnjujejo pa jo meso, morski sadeži in predvsem veliko zelenjave. Kitajska kuhinja uporablja tudi nenavadne sestavine, kot so kače, plavut morskega psa, morski polži in medvedove šape. Pogosto kombinira različne okuse, na primer
sladko in kislo, značilna zanjo pa je obilna uporaba ostrih začimb. Nam nenavadna je tudi sestava obrokov. Drobno narezana hrana skrajša čas kuhanja in omogoča uporabo jedilnih paličic.
Čeprav je danes kitajska kuhinja razširjena in priljubljena po vsem svetu, sva do zadnjega vztrajala pri svojih zalogah in jajčnih jedeh. Vzrokov je bilo več. S kitajskega jedilnika je bilo nemogoče razbrati, kaj pravzaprav ponuja, če pa sva se odločila za konkretno jed, je to pomenilo smrtno obsodbo za raco, ribo ali podobno zverino, ki je čakala svojega gurmana v kletki na vidnem mestu pri vhodu v lokal. Vloga krvnika in kitajske začimbe so se mojemu želodcu močno upirale. Tudi notranjost kuhinj ni zbujala zaupanja. Po ostankih hrane na umazanih tleh in stenah si lahko ugotovil jedilnik za mesece nazaj. Na umazaniji so se pasli ščurki, miši, podgane in številni bacili, ki so v grozdih čakali na svoje žrtve.
Ko so domače zaloge pošle in je lakota postala prehuda, sva pozabila na vse nevarnosti, vstopila v restavracijo, poskusila hrano kar s krožnikov gostov, nato pa poklicala kuharja in mu pokazala jed, ki se nama je zdela užitna. Pri gostih sva doživljala globoko začudenje, smeh in k sreči nikoli udarcev, verjetno zaradi velikosti mojega prijatelja in njegovega nosu, ki so ga povsod občudovali. Resnici na ljubo je treba povedati, da jedilnic razkošnih hotelov s številnimi zvezdicami nisva videla. V preddverja teh stavb sva pribežala le od časa do časa po blagodejen hladni tuš, ki so ga ustvarjale klimatske naprave.
Opijska vojna
Kitajska je bila zaprta dežela. Za trgovino z Evropejci-barbari je ime-
la odprtih le nekaj mest. Ti so v njih izmenjevali trgovsko blago s pooblaščenimi kitajskimi trgovci, ki so nato trgovali z evropskim blagom v notranjosti. Eno takih mest je bil Canton.
V prvi polovici devetnajstega stoletja se je ilegalna trgovina z opijem, angleške vzhodno-indijske družbe, močno povečala. Bilo je edino blago, ki so ga Angleži lahko enakovredno postavili proti kitajski svili, čaju in porcelanu. Odtok kitajskih srebrnikov, primanjkljaj v trgovinski bilanci, izguba dohodka zaradi nepobranih carin so prisilili kitajsko vlado k ukrepanju.
Strahotni učinki opija, ki je zastrupljal milijone Kitajcev, niso motili niti Angležev niti kitajskih oblasti.
Leta 1839 je nepodkupljivi komisar Lin-Ce Hsu v Cantonu zaplenil zaloge opija, Angleže pa izgnal iz dežele. Britanci so odgovorili s silo. Začela se je prva opijska vojna, ki je trajala od leta 1839 do 1842. To so bili za kitajskega cesarja bridki časi. Priznati je moral vojaško nemoč in popustiti sovražniku. Angleži so si izborili ugodnejše pogoje za trgovanje. Njihovo morilsko blago je prišlo v druga kitajska mesta, med njimi tudi v Shanghaj, Hongkong pa so Angleži posvojili.
Vsiljene trgovske pogodbe so povzročale nova zaostrovanja, ki so privedla do druge opijske vojne med letoma 1856 in 1860. V tem času so Francozi in Angleži vkorakali v Peking in uničili cesarjevo poletno palačo. Kitajska je morala znova popustiti. Prišli so še drugi evropski trgovci in Američani. Dežela je postala neke vrste polkolonija. Imperialistično izkoriščanje je spravilo kitajsko trgovino v brezupno pasiven položaj.
Janez Jaklič
Nadaljevanje prihodnjič
Nagradno turistično vprašanje
Konec tedna bo v znamenju 16. razstave Dobrote slovenskih kmetij, v okviru katere so letos ocenili 996 izdelkov slovenskih kmetij in kmetij avstrijske Koroške, ki je letos v ocenjevanje prispevala 30 izdelkov. Program letošnje razstave so predstavili na tiskovni konferenci, ki je bila 17. maja v ptujski Mestni hiši. Ob tej priložnosti je generalna tajnica Združenja zgodovinskih mest Slovenije Mateja Hafner Dolenc tudi predstavila prodajni katalog združenja, ki je tik pred izdajo in ga združenje izdaja v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo.
S tem je na nek način dalo veljavo mestnemu turizmu, ki gaje nacionalna razvojna strategija Slovenije namerno ali nenamerno izpustila. Temelji na turistični ponudbi mest, ki jo te gradijo na kvaliteti, ne pa kvantiteti. Stara mestna jedra so velika poslovna priložnost zgodovinskih mest Slovenije, ljudje v njih zahtevajo nek razvoj, ta pa je omejen zaradi dediščine, zato se ptujski župan dr. Štefan Čelan zavzema, da bi se vrnili k izvirni ideji, ki so jih postavila najstarejša slovenska mesta Ptuj, Škofja Loka in Piran, ko so ustanavljala Skupnost starih mest Slovenije, ker če bo lahko vsak član združenja, ne bo mogoče ničesar narediti. Stara mesta so lepa, skrivnostna, neodkrita, majhna in ranljiva.
Foto: Črtomir Goznik
V Termah Ptuj je zrasel amfiteater, v katerem bodo letos potekale številne poletne prireditve, med drugim tudi polfinale mis Slovenije, ki bo letos prvič na Ptuju. Leta 1995 je Ptuj že gostil finalistke tekmovanja za mis Slovenije.
Zakon o kulturnem tolarju po njegovem velja še naprej, spreminjajo se le programi. Država bi zakon, ki ga je sprejela in od katerega so stara mesta pričakovala veliko, več sto milijonov tolarjev, tudi morala uresničevati, saj je bil lani na primer uresničen le v višini 17 odstotkov obljubljenega. "Vrsta ekonomskih parametrov omejuje naš razvoj, to bomo poskušali dokazati tudi ministrstvu za kulturo, smo pa nacionalni biser, " še poudarja ptujski župan, ki nasprotuje temu, da bi se v Združenje zgodovinskih mest Slovenije lahko včlanilo vsako naselje. V tem trenutku ga od mest sestavljajo Piran, Ptuj, Škofja Loka, Slovenske Konjice, Novo mesto, Radovljica, Kranj, Tržič, Idrija in Koper. Prodajni katalog bo izšel v nakladi 65 tisoč izvodov, v slovenskem, angleškem, nemškem, francoskem in italijanskem jeziku. Izdajajo ga z namenom, da bi spodbudili turizem v mestih.
V. d. direktorja LTO Ptuj Aleksander Dolenc pa je na torkovi tiskovni konferenci predstavil program praznovanja 25. junija - dneva državnosti. Začeli ga bodo s tekom prijateljskih mest po mestnih ulicah, ki bo trajal od 10. do 18. ure. Pričakujejo okrog 15 ekip s po štirimi člani. Živahno bo tudi na Slovenskem trgu in v Murkovi, kjer bodo potekali nastopi kulturnih skupin, turističnih ponudnikov in osnovnih šol, na stojnicah pa se bodo predstavljala društva, slovenska in partnerska mesta. Osrednja proslava ob dnevu državnosti v Mestni občini Ptuj pa bo ob 19. uri na Mestnem trgu, sledila bo velika zabava oziroma srečanje Ptujčanov, v katero se vklaplja tudi že tradicionalni izbor za najlepšo Štajerko v okviru tekmovanja za mis Slovenije.
Turistično društvo Ptuj pa je te dni pisalo predsedniku države dr. Janezu Drnovšku, da bi prevzel častno pokroviteljstvo nad osrednjo prireditvijo ob 120-letnici Turističnega društva Ptuj v letu 2006, s čimer bi jubilej še pridobil na veljavi.
Pravilni odgovor na prejšnje vprašanje (spraševali smo, kdaj je nastal prvi slovenski filmski zapis) se glasi, da je Karl Grosman prvi slovenski filmski zapis posnel leta 1905. Nagrado bo prejela Julčka Godec, Peršonova 26, Ptuj. Danes vprašujemo, v katerem statutu mesta Ptuja je bilo zapisano, da mora župan skrbeti za urejenost mesta. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 27. maja.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
V katerem statutu mesta Ptuja je bilo zapisano, da
mora župan skrbeti za urejenost mesta?_________
Ime in priimek:______________________
Naslov:___________________________
Davčna številka:______________
PULA
3* hoteli, brezplačno za otroka do 12 let
do9.7y3D/POL 19.470
BAVARSKI GRADOVI
2-dnevno avtobusno potepanje, odlično slovensko vodenje
i8.6y2D/POL 29.900
Sonďcov klub v ČRNI GORI
2* Obala, vsebina kluba - avtobusni prevoz + 3 izleti (dopl. 15.900 SIT/os.)
junij, julij/7D/P0L od 39.900 Sonikov klub v POREČU
2* hoteli, šport brez meja, popusti za otroke do 18 let
od 19.6y7D/POL od 40.900
Sonîkov klub na KRFU
3* Oasis, cena velja za dve osebi, doplačilo za klub 14.900 SIT/os.
19.671 OD/NZ 69.900 GRČIJA, Kreta
3* Orfeas Resort, polet letala iz U, (14D samo 105.900)
11,18.6./7D/POL 69.900
GRČIJA, Rodos
2* Als, polet letala iz gubljane, (14D samo 91.900)
5.6.-25.6./7D/NZ 69.900
TUNIZIJA, Skanes
4* Rosa Beach, odhod letala iz gubljane, (14D od 94.300)
28.5.-18.6/7D/POL od 69.900
TURČIJA, Alanija	\\
3* Kleopatra Princes, polet letala iz U, (14D od 98.900)
29.5.-19.6./7D/POL od 77.900
ŠPANIJA, Mallorca
3* Leo, polet letala iz gubljane, (14D samo 136.600)
16.,23,30.6./7D/POL 94.200
SONČEK
TUI potovalni niitar
Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
Tal. prodaja: 02/22 080 33 • www.sanchgk.cam Woridof TUI
Kuharski nasveti
Koromač
Koromač izhaja iz Sredozemlja in Azije. To cenjeno zelenjavo so poznali in uporabljali že stari Grki in Rimljani. Takrat so koromač uporabljali pretežno kot rastlino, s katero so jedi začinili, danes pa je to samostojna vrsta zelenjave. Koromač je tudi na izgled lepa rastlina, z gladkimi listi in steblom. Peresasto razrezani listi so lep okras hladnim začetnim jedem in dober dodatek pri marinadah.
Ločimo divji, vrtni in sladki koromač. Pretežno uporabljamo sladki koromač, ki zraste tudi do 60 centimetrov visoko. Kot zelenjavo uporabljamo spodnji oziroma odebeljeni del listnega peclja, ki tvori neke vrste čebulico, ki je snežno bele barve. Sladki koromač je nastal s križanjem divjega in dišavnega oziroma začimbnega koromača. Uspeva v sončnih ali rahlo senčnih legah z nekoliko vlage. Tako ga pogosto gojijo ali naključno posadijo ob vinogradih. Na domačem vrtu posebej dobro uspeva, če ga sejemo od junija dalje, saj zgodnje sorte rade odidejo v cvet. Na Primorskem ga vidimo na vrtovih kot stalno zelenjavo.
Koromač vsebuje na 100 g živila 86 g vode, 2,4 g beljakovin, 0,3 g maščob, 9,1 ogljikovih hidratov, vlaknine, eterična olje ter vitamine in mineralne snovi. Od vitaminov vsebuje nekoliko več vitamina B1, B2 in vitamin C. Od
mineralnih snovi prevladuje kalij, kalcij, fosfor, magnezij in železo. V kolikor koromač kupimo v večji trgovini, ostane v hladilniku ovit v folijo en teden. V folijo ga ovijamo zardi izsušitve, saj drugače postane vlaknast in žilav.
Koromač je vrtnina sladokuscev. Omogoča pripravo na različne načine, tako ga lahko ponudimo surovega, kuhanega, pečenega, dušenega in v solati. Njegov intenziven okus nas opozarja, da ga ponudimo v manjših količinah ali v kombinaciji z drugimi živili. Ko ga ponudimo samostojno, ga ne uporabljamo v veliki količini drugih dišav in začimb. Pred pripravo gomolju, ki je podoben čebuli, odstranimo zunanje trde liste, zgornji zeleni del prihranimo za začinjanje. Uvodoma, v kolikor ne poznate okusa koromača, vam priporočam, da ga dodajate kot sestavino boljših mešanih solat - fino ga narežemo na rezance ali druge primerne oblike. Po okusu se ujema tudi z svežo korenčkovo solato.
Zelo okusen je koromač kuhan v vodi z limoninim
Odgovor: Opekline (com-bustiones) so poškodbe , ki nastanejo zaradi delovanja vročine. Oblika vročine je
Mokri smrček
Opekline
Vprašanje bralke Zinke iz okolice Ptuja: Imamo psič-ko, ki je zelo radovedna in igriva. V nedeljo smo imeli piknik in psička se je opekla na žerjavici. Koža je rdeča in močno jo srbi. Dali smo ji hladne obkladke, da smo jo pomirili. Ali je potrebno, da obiščemo veterinarja, saj jo predel, ki je bil opečen, še zmeraj močno srbi. Hvala za odgovor.
lahko različna (vroč zrak, plini, para, vrele tekočine, ogenj, žerjavica, močni sončni žarki, sevanja, kemikalije
sokom ali v mešanici vina in vode. Samostojno kuhanega lahko ponudimo kot prilogo z maslom ali z naribanim potrdim sirom, ta kombinacija je primerna tudi za toplo ali hladno predjed. Iz kormača lahko pripravimo odlične omake ob izbranih jedeh. Tako so omake iz čebule, koromača in sladke smetane prav tako dodatek za sladokusce.
Koromač je primerna zelenjava tudi za juhe. Po okusu se ujema s krompirjem, in če ga imate nekoliko preveč, poskusite pripravite juho, ko jo zgostite s kuhanim ali prepraženim krompirjem ali kremno juho, ki jo na koncu izboljšate s sladko smetano. Koromač cenimo tudi v dietni prehrani, saj mu pripisujejo številne pozitivne lastnosti za prebavo in presnovo. Zraven že omenjenih dodatkov se koromač ujema še z olj-
Vročina bolj ali manj poškoduje tkiva ali jih popolnoma uniči. Ločimo več stopenj opeklin:
1.	rdečina,
2.	mehurčast stadij,
3.	mrtvina,
4.	pooglenenje tkiv.
Simptomi so odvisni od
intenzivnosti in obsežnosti sprememb. Kot ste omenili, se je psička popekla in mesto je močno pordelo ter srbeče. Glede na znake, ki ste jih opisali, imamo najverjetneje opraviti z opeklinami prve stopnje. Tako vrsto opekline spremlja lokalno omejena bolečina, ki žge, pordela koža in srbeč občutek. Gre za t. i. aseptično kožno vnetje.
čnim oljem, kislo smetano, koriandrom in ingverjem, paradižnikom, perutnino gobami in peteršiljem.
Goste juhe pogosto pripravimo s piščančjim mesom in koromačem. Perutninsko gosto juho s koromačem pripravimo tako, da dve glavici koromača narežemo, prav tako na male kose narežemo pol kilograma perutninskega mesa. Posebej na maščobi -maslu ali oljčnem olju - pre-pražimo sesekljano čebulo, dodamo fino nariban surovi krompir, nato pest narezanih šampinjonov, narezano meso in koromač ter rahlo popraži-mo. Zalijemo z vodo ali perutninsko juho. Začinimo s soljo, timijanom in peteršiljem. Kuhamo do mehkega. V tako pripravljeno juho iz koromača lahko zakuhamo manjše testenine ali žličnike.
Nada Pingar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenkovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-nik.si.
Opeklin prve stopnje v splošnem ni treba zdraviti posebej. Zadostuje, da odstranimo vzrok, večje boleče spremembe pa povijemo s suhim povojem. Na spremenjene dele kože je smiselno nanašati praške (sulfonamid-penicilin prašek) ali mazila, ki opeklino blažijo (riboder-min).
Vse ostale stopnje opeklin je potrebno hitro in primerno zdraviti, za kar je nujen obisk pri veterinarju.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
s 02/771 00 82
V vrtu
Vrtna narava v toplejše dni
Ledeni možje so se poslovili, nevarnost pomladanskih pozeb je mimo. Vrtno naravo je za popotnico uspešne rasti in razvoja Zofka, ko je godovala, poškropila, sonce pa jo bo ob skrbni negi ogrevalo do pozne jeseni, ko se bomo veselili njenih sadov.
V SADNEM VRTU je po brstenju in nekoliko motenem cvetenju sadno drevje že povsem olistano, rast poganjkov in razvoj plodov pa so v začetku. Sadnega drevja v tem obdobju začetka rasti in razvoja ne smemo prepustiti naključnim rastnim razmeram, marveč potrebuje redno nego, obdelavo, dohranjevanje in skrbno varstvo pred boleznimi in škodljivci. Po pre-zimitvi sadnega drevja predpomladanskim opravilom v sadovnjaku in prešlem obdobju spomladanskih ohladitev opažamo, da posamezna drevesa v sadnem vrtu zaostajajo v razvoju, nekatere vejice niso vzbrstele, ponekod pa se suše. Ko pojav opazimo, ugotovimo vzroke in takoj ukrepamo, da poškodovana drevesa ali njihovi deli, ne bi moteče in škodljivo vplivali na rast in razvoj zdravih. Vzrokov je lahko več, najpogostejši pa so zimska


^l^.^H ' - ' " ^

pozeba, posledice zdravstvenega stanja dreves iz minule dobe, kot je škrlup, breskova kodravost in podobne, voluhar ali druge poškodbe. Drevesa, ki odmirajo vsled koreninskih bolezni, drevesa, ki so vzbrstela, brsti pa so se že pričeli sušiti ali drugače zaradi rastlinskih kužnih bolezni odmirajoča drevesa skrčimo s koreninami vred in sežgemo. Veje in poganjke z znaki odmiranja, ki je
v	začetni fazi venenje, odrežemo pri osnovi vselej do živega, povsem zdravega dela veje ali debla v drevesni krošnji, rane pa premažemo s fungicidnimi pripravki, da preprečimo okužbe po glivičnih boleznih gnilobe in trohnenja, s premazom preprečimo solzenje in izcejanje rastlinskih sokov, za premaz pa uporabimo pripravke, ki vsebuje snovi za pospeševanje rasti in boljše celjenje ran. Sadjarsko orodje, s katerim izrezujemo bolne veje, naj bo z ostrimi rezili, da so rane gladke površine in da mladike ne mečkajo.
V	OKRASNEM VRTU, ko se je obdobje hladnega vremena umaknilo, na cvetlične gredice posajamo poslednje okrasno rastje, iz zavetišč in toplih gred pa na prosto prenašamo na hladno vreme občutljivejše lončnice.
Urejati je potrebno že cvetlične gredice, ki so jih krasile zgodnje spomladanske, doslej odcvetele cvetlice in posaditi z novimi.
Trajnice rudbekije, krizanteme in druge v jeseni po-znocvetoče okrasne rastline do konca maja presadimo, da se bodo v poletju razrasle in razvile v krepko rastoče jesensko cvetje. Sadimo jih toliko narazen, da bodo imele dovolj prostora za razraščanje in da jih kot trajnice vsled razraščenosti že naslednje leto ne bo treba presajati.
Dokončno obdelamo gredice, kamor bomo sadili cvetlice enoletnice za rezano cvetje: dalije, kane, gomoljne begonije in gladiole, katerih gomolje in čebulice smo hranili pred mrazom. Da bo cvetja za rezanje iz domačega vrta dolgo v jesen, jih sadimo v dvotedenskih presledkih.
V	ZELENJAVNEM VRTU posevke zelenjavnic ob plet-
vi	in okopavanju redčimo na ustrezno razdaljo med rastlinami. Pravilna gostota posevka je nujna za dobro rast in razvoj rastlin in kakovosten pridelek. Pregosta solata samo raste, ne tvori glav in predčasno požene v cvet. V pregostem posevku korenčka se bodo razvili le drobni deformirani koreni. V pregostih posevkih se hitreje širijo rastlinske bolezni. Ker med njimi ni kroženja zraka, se predlogo ne posušijo pa tudi talno namakanje je oteženo.
Za ponovne posevke solate izbiramo sorte, ki so manj občutljive na dolge poletne dneve.
Miran Glušič, ing. agr.
20-Petek i>	21-Sobota	22-Nedelja	23-Ponedeljek
24-Torek	25-Sreda *	26-Četrtek	
Finančna inteligenca, 2. del
Veste, kaj mi je moj bivši sošolec povedal? Ko mi je "vštekalo", sem spoznal, v kakšnih zablodah sem živel. Spoznal sem, da do sedaj sploh nisem jaz nadzoroval svojega življenja, temveč nekdo drug: zavarovalnice, banke, direktor, kjer sem zaposlen in navsezadnje država. Odločil sem se, da svoje življenje popolnoma prilagodim sodobnim tokovom. Po nasvetu bivšega sošolca, sem najprej pregledal vse stroške oz. obveznosti, ki sem jih imel do drugih. Odločil sem se, da odpovem vse nepotrebne časopise, na katere sem bil naročen, v hipermarkete sem začel hoditi z očmi in spiskom ter prenehal kupovati vse počez, kar sem videl in mi je bilo všeč. Vpisal sem se v dodatno izobraževanje, vključil v fitnes klub, kupil knjige o finančni inteligenci, ki jih danes ponujajo že vse boljše opremljene knjigarne, ter namesto dnevnih novic začel brati, to kar bi nas že šole morale naučiti, to je, kako denar dela denar (pa ne na banki ali zavarovalnici), pa nas, razen delati za druge, niso naučile!!!
Klasično življenjsko zavarovanje sem si spremenil v riziko življenjsko in riziko nezgodno zavarovanje, ter za maksimalno zavarovalno vsoto prek 100.000 EUR plačal nekaj več kot 100 EUR letne premije. Začel sem iskati ljudi, ki mi bodo pomagali pri naložbah dodatno zasluženega denarja (nekaj majhnega mi je pomagal tudi nekdanji sošolec), saj sem si sedaj poleg službe našel še popoldansko delo.
Kar pa je bilo najpomembnejše - naredil sem si načrt, kako bom najhitreje odplačal vse slabe kredite in istočasno načrt, kako si bom v naslednjih letih priinvestiral vsaj 100.000 EUR, če ne več. Kako sem se dobro počutil, da sem zopet začel živeti in izkoriščati vse potenciale svojih sivih celic, ki mi jih je podarila mati narava ter se prenehal ukvarjati s frustracijami in neproduktivnim razmišljanjem, kako bi bilo, če ... ali kaj bi bilo, če ... Z majhnimi vložki v enostavne naložbe sem si začel pridobivati prve izkušnje na področju nepremičnin, vzajemnih skladov, delnic itn. Krog ljudi in ljudi, ki so prej na mene delovali zelo negativno - bili so polni nerešljivih problemov, očitkov, ogovarjanja drugih in podobnih neumnosti, sem zamenjal z ljudmi polnimi idej, entuziazma in ciljev. Njihovo prvo pravilo se je glasilo - nič ni nemogoče!!! S pravo mero potrpežljivosti in vztrajnosti so me naučili, da je vse mogoče narediti!!! Če se le človek -brez strahu pred neuspehom - odloči za to!!!
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec
info@profitklub.net www.profitklub.net, GSM: 041 753 321
Astrolog svetuje
Zapisano v zvezdah
ŠIFRA: Frajla
VPRAŠANJE: Ali bom do oktobra diplomirala in dobila pripravništvo v želenem podjetju?
Nakazano je, da ste trenutno v fazi mirovanja, kajti zdi se, da se ne premaknete ne naprej in ne nazaj, morda »pozirate« ali pa ste si vzeli kakšen drug »dopust«. Iz astrološke karte sklepam, da se boste morali zelo potruditi in se lotiti obveznosti - prej kot to storite, prej izpolnite cilj. Resnično ste na dobri poti, le nekaj volje in motivacije si morate dodati in bo šlo vse po zastavljeni poti. V življenju se moramo tudi truditi in na podlagi tega pride želeni uspeh. Kar se diplome tiče, se zanesite na intuitiven glas v sebi, ki vas ne bo nikoli razočaral. Glede pripravništva pa vidim, da je v osnovi vse dogovorjeno in bi delo lahko opravljali v želenem podjetju. Odprla pa se vam bo še neka druga možnost in zaradi tega se lahko odločite, odločitev pa bo samo vaša. Srečno in obilo uspeha!
ŠIFRA: Čebelica
VPRAŠANJE: Ali bom junija opravila izpit?
Iz astrološke karte sklepam, da ste nežne narave in da vam omenjeni izpit vzbuja skrb ter se ga bojite. To je normalno, prav gotovo je zahteven ali pa nimate dovolj informacij, da bi bili bolj samozavestni in bi tudi vedeli, da imate možnost. V povezavi s tem izpitom ste imeli težave že v preteklosti in je za vas kot nekakšen šok. Seveda pa je sedaj nujno, da pustite preteklost za seboj in se pogumno soočite s prihodnostjo. Imate možnosti, da ga opravite, šlo pa bo za las, potrebno bo še neko dodatno mnenje in zagovor. Pa še nekaj, kar predobro veste tudi sami in naj vas spomnim še jaz, učiti se bo treba. Priporočam pa vam izdelavo rojstne karte, kajti tako boste lažje razumeli sebe in svoje življenje. Srečno!
ŠIFRA: Zajec
VPRAŠANJE: Stara sem 27 let. Zanima me, ali bom kmalu spoznala koga, s katerim bi lahko imela kvaliteten odnos.
Svoje vprašanje ste izoblikovali z nekim strahom in tesnobo v duši. Vaš problem je večplasten in tudi sama sebi si boste morali odgovoriti na več vprašanj. Razčistiti morate odnos, kaj vam je všeč in kaj je tisto, kar vas moti. Že od nekdaj vas spremljajo tudi neki dvomi in vendarle mo-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
rate ozavestiti oz. bi bilo smiselno, da se imate radi. Druga pomembna stvar je, da se pogovarjate in da imate nekoga, komur lahko zaupate. Če težje komunicirate, si svoje občutke zlijte na list papirja in pišite toliko časa, dokler ne občutite olajšanja in sreče v duši. Če ste verni, lahko molite, da pridobite iskan mir, ali uporabljate kakšne druge rituale, molitve, kaj pretirano mističnega pa vam ne priporočam zaradi krhkosti duše. Ko to delate, doživite odpiranje starih ran in tudi možno je, da nekoliko trpite, toda to je čas, ko se zdravite. Moškega, s katerim bi lahko imeli kvaliteten odnos, že poznate in misli na vas.
Seveda pa je vajin odnos zahteven in čutiti je nekakšno globoko praznino, ko mislite nanj, in vendarle je videti, da vama bo skupaj uspelo. Kdaj? Odprt je rok števila sedemnajst (tedni ali meseci). Od tedaj dalje boste bolj srečni, seveda pa je naše življenje sestavljeno iz trenutkov sreče in učenja - oboje potrebujemo in tako tudi uvidimo, da nam ni dolgčas. Ne bojte se, kajti z optimizmom se da preseči vse in tako dobiti luč, ki sveti in sveti. Veliko sreče, ljubezni in miru vam želim sedaj in v prihodnosti.
Tadej Šink, horarni astrolog
Predstavljamo vam...
Julie Buckroyd: Učenec plesa Čustveni vidik poučevanja in učenja plesa
Zavod EN-KNAP, 2004, zbirka Prehodi
Vse preveč se v naši domači praksi dogaja, da ples poučuje prav vsak, tudi brez osnov plesnih tehnik in obvladovanja pedagoškega procesa. Če bi se lotili analize dela z mladimi plesalci pri nas s pedagoškega in psihološkega vidika, bi brez pretiravanja ugotovili, da je situacija katastrofalna. Kadar gre za časovno krajše seminarje plesa, zadeva mogoče ni tako kritična, v primeru pa, da so otroci leta in leta vključeni v plesno izobraževanje, le-to pomembno oblikuje tudi njihovo osebnost. Do sedaj pri nas ni bilo literature, ki bi plesnim pedagogom dala vsaj osnovne smernice, kako s psihološkega in pedagoškega vidika zastaviti poučevanja plesa.
Julia Buckroyd pa v knjigi Učenec plesa združi področja pedagogike, socialnega dela, svetovanja in psihologije v povezavi s poučevanjem in učenjem plesa.
Na podlagi številnih dokazov, iz katerih je razvidna velika pogostost bolezni, kajenja, poškodb in motenj hranjenja
med plesalci in učenci, avtorica trdi, da današnje plesno
Duševno zdravje
Poroka
Anja je spoznala fanta svojih sanj s katerim se nameravata poročiti. Problem pa je nastal, ker se želita poročiti sama, brez navzočnosti staršev, sorodnikov in prijateljev, le v navzočnosti prič, ki sta dolgoletna prijatelja. V družini je zaradi tega počilo, vendar mlada ne mislita odstopiti, rada pa bi pomirila duhove.
Problem je torej v tradicionalnem razumevanju poroke v obeh družinah, ki ne želita razumeti, da mladi razmišljajo drugače, da ne želijo javno obeležiti njune odločitve za skupno življenje.
Čepri pogovorih odpovedo vsi argumenti Anje in njenega izvoljenca pri starših, sorodnikih in prijateljih, se mi zdi najbolje, da se enostavno poročita in zaživita svoje lastno skupno življenje.
Spomnim se primera mojih znancev, ki sta bila v podobnih težavah. Enostavno sta odpotovala v Nevado (ZDA), se tam poročila, preživela medeni teden v Las Vegasu in se vrnila domov ter obvestila starše, sorodnike in prijatelje o tem. Sprejeli so to dejstvo in sedaj živita srečno zakonsko življenje.
Naj torej Anja in njen izvoljenec naredita nekaj podobnega!
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Krvodajalci
24. marec - Franc Vizjak, Mi-halovci 75; Anton Vidovič, Lovrenc na dr. Polju 7; Radko Hojak, Volkmerjeva c. 28, Ptuj; Jasmina Korže, Lešje 40/a; Borut Šalamun, Nova vas pri Ptuju 101; Mario Ku-ret, Kajuhova 9, Kidričevo; Boris Ilec, Gorca 81/a; Jože Berghaus, Žabjak 35; Gregor Kovačič, Lešje 13; Jože Galun, Stogovci 14; Milan Plohl, Rucmanci 48; Danijel Sor-šak, Draženci 35/c; Jože Tomanič, Kungota 68; Slava Potrč, Prerad 48; Marijan Pernek, Ul. B. Kraigherja 1, Kidričevo; Majda Zmazek, Ribiška pot 20, Ptuj; Robert Perko, Gerečja vas 40/d; Maks
Laura, Brstje 12/a; Martin Polak, Starše 55/b, Miran Kramberger, Mestni Vrh 50; Marija Šterbal, Kukava 44; Brigita Pinter, Jelovec 21; Maja Kaisersberger, Kicar 108/c; Bojan Jelen, Stanošina 37/d; Srečko Gajšek, Zg. Sveča 14; Roman Farič, Rabelčja vas 23/a; Brigita Mesarec, Bišečki Vrh 6; Aleš Pre-dikaka, Doklece 18; Mitja Horvat, Na Hribu 1, Ptuj; Jasna Zajšek, Markovci 17/b; Luka Gajšek, Gor-ca 3/a; Stanislav Kuster, Loperšice 41; Drago Kolarič, Slovenja vas 58; Natalija Frajnkovič, Severova 4, Ptuj; Dušan Frajnkovič, Severo-va 4, Ptuj; Stanislav Kosi, Kettejeva 13, Ptuj; Milan Frank, Bukovci 30; Andrej Omulec, Galušak 8; Simona Brajlih, Zg. Hajdina 107/a; Boris Matjašič, Mestni Vrh 34/a.
šolanje škodi psihičnemu zdravju učencev in da se mora
spremeniti. Avtorica prek primerov iz dobre prakse in številnih zamisli, argumentov in predlogov obravnava teme: jaz in telo, adolescenca in plesno šolanje, učenje v skupinah, moški plesalci, motnje hranjenja, prehod v druge kariere. V knjigi avtorica opozarja na nov način ustvarjalnega poučevanja, ki se zaveda sprememb sodobnega časa, njegovih pričakovanj, zahtev in pritiskov na mlade ter sugerira bolj ustvarjalen in zdrav pristop v izobraževanju plesalcev. V raziskovanju izobraževanja plesalcev izpostavlja problematiko pedagoškega procesa in opozarja na psihologijo mladostnika ter zato predlaga korenite spremembe načel v plesni pedagogiki. Avtorica združi področja pedagogike, socialnega dela, svetovanja in psihologije ter jih strne v aplikativno poučevanje plesa. V knjigi ovrže tradicionalne poglede na plesno šolanje in se z vizijo o učencu plesa prijaznem šolanju dotakne perečih tem mladostnic in mladostnikov tudi v zvezi z motnjami hranjenja, bulimijo in anoreksijo, ki je na žalost prisotna tudi med ptujskimi mladostniki, tudi iz vrst plesalk.
Knjiga ponuja temeljna znanja, ki so lahko v podporo zainteresiranim in za spreminjanje odprtim plesnim učiteljem in koreografom. Prebiranje knjige bo v oporo
tudi učencem plesa in njihovim staršem, ki se srečujejo z različnimi izzivi v procesu plesnega izobraževanja. Knjiga pa je tudi bogat priročnik za vse šolske svetovalne delavce, kajti šibkosti tradicionalnega frontalnega avtoritarnega poučevanja niso le značilnosti plesnega šolstva v svetu in pri nas, ampak še vedno prevladujejo v vzgoj-no-izobraževalnem procesu. Izdajatelji, Zavod EN-KNAP poudarjajo, da smo knjigo zelo potrebovali, saj je pomembno strokovno gradivo za učitelje, učence in vodje šol, koristila bo tudi staršem učencev plesnih šol ter učencem in učiteljem na področju drugih odrskih umetnosti.
O AVTORICI:
Julia Buckroyd je direktorica svetovalnih študij na University of Hertfordshire in zasebna psihoterapevtka. Bila je šolska svetovalka na London Contemprorary dance School in že dobrih petnajst let dela kot svetovalka na plesnih šolah. Objavila je številne prispevke o blagostanju plesalcev in učencev plesa ter napisala dve knjigi o motnjah hranjenja: Ko se po-žreš od žalosti (Eating Your Heart Out) ter Anoreksija in bulimija.
Knjigo lahko naročite na zavodu EN-Knap na tel. 01/ 4306770, faks 01/4306775 ali elektronski pošti: office@en-knap.com
Majda Fridl
Info
Glasbene novice
Katera pesem bo petdeseta zmagovalka pesmi Evrovizije, bo znano jutri zvečer v Kijevu. Izmed 39 pesmimi, ki so zastopale svoje države, pa bo nedvomno nekaj pravih uspešnic, ki se bodo zapisale v zgodovino tega festivala.
Britanski izvajalec GEORGE MICHAEL se je z debelimi črkami zapisal v glasbeno zgodovino, koje bil še član dueta Wham. Po neuradnih informacijah je trenutno pevec v studiu, kjer snema naslednika albumu Patience. Z omenjenega poznamo že naslednje uspešnice: Freek, Shoot The Dog, Amazing, Flawless in Round Here. Še en močen adut je skrivnostna umirjena pop pesem JOHN AND ELVIS ARE DEAD (****), v kateri avtor opisuje življenje svojega z aidsom obolelega prijatelja v nevsakdanji kombinaciji s smrtjo tudi slavnih, kot sta tudi John Lennon oziroma Elvis Presley. Zapleteno, a odkrito!
MARIAH CAREY se je po ločitvi od šefa založbe Sony Tommyja Motolle znašla v dvojni krizi. Ljubezenski, zaradi katere je poizkušala narediti tudi samomor, in ustvarjalski, ko si je morala poiskat novo založbo ter glasbeni stil. Potem, ko je bila v 90. tipična predstavnica popa, je v zadnjih letih začela sodelovati z različnimi temnopoltimi glasbeniki, kar je slišno tudi na aktualni plati The Emancipation Of Mimi. Po groovy r&b komadu It's Like That je diva dokazala svoj vokalni razpon v skladbi WE BELONG TOGETHER (***), ki ima prijetno pop in soul melodijo ter pravi refren.
Po odhodu iz skupine Westlife so mnogi pomahali v slovo njihovemu bivšemu članu BRIANU McFADDE-NU. A to je bila napaka, saj se je mladenič dobro znašel, ko je za pomoč prosil bivšo desno roko Robbieja Willi-amsa (tudi on najavlja novi album za letošnjo jesen) producenta Guya Chambersa in skupaj sta naredila odlično pesem Real To Me. Malo sreče bo potrebno za uspeh nove čudne pesmi DEMONS (***) s preprostimi prepletom popa in rocka.
Kultni status si je skozi leta ustvarila britanska zasedba JAMIROQUAI, katere tri najbolj znane pesmi so Virtual Insanity, Deeper Underground in Little L. Pri tej zasedbi je zmeraj v ospredju pevecJay K. in tako je tudi v futuristični funk r&b zadevi FEELS JUST LIKE IT SHOULD (****). To je tudi prva pesem prihajajočega albuma Dynamite.
Simon Fuller je pred leti umetno ustvaril fantovsko skupino BLUE, katerih prvi hit nosi naslov All Rise, zadnji pa Get Down On It in je priredba hita skupine Kool & The Gang. V zraku je sto teorij o razpadu kvarteta, vendar so gospodiči v centralnem delu Evrope izdali iz kompilacije Best Of Blue atraktiven komad ONLY WORDS I KNOW (****). Komad se sicer najbolj spogleduje spopo-m,vendar je v njem tudi nekaj finih latino ritmov.
Na slovenski sceni so se pojavile naslednje nove pesmi: Krasen dan - OMAR NABER, Joj Lolita - 6 PACK ČUKUR & JAN PLESTENJAK, Vsak si želi - VLADO KRESLIN, Slovenec sem - N TOKO, Vedno ob tebi - AVIA BAND & JASMINA CAFNIK, XXX pevka - TRLLPLE, Trofeja - ŽANA & KOCKA, Ne - SHEEVA in Duet - MELODROM.
David Breznik
Evrovizija 2005!
h


Devils & Dust -Bruce Springsteen
(2005 - Columbia / Menart)
Devetnajsti album v karieri Bruca Springsteena Devils & Dust je prefinjeno umirjen in sestavljen iz dveh delov. Na prvem CD-ju je dvanajst studijskih posnetkov, za katere je kot producent poskrbel Brendan O'Brien (on je delal tudi na pevčevem zadnjem albumu The Rising), medtem ko je na DVD-ju pet totalno akustično prirejenih pesmi (zanimivost so tudi pevčevi nagovori ali predgovori) in nekaj video posnetkov. Skratka, izdelek, kot se 'šika' in izdelek, ki 55-letnega glasbenika spet potiska na 1. mesta lestvic. Lirične sposobnosti šefa, kot je njegov vzdevek, niso bile nikoli vprašljive, vedno je bila vprašljiva le tematika. Besedila so tokrat kruta, skrivnostna, čudna _ in tudi ljubezenska. Glasba skoraj vsa bazira na igranju na akustični kitari, kar je tudi dokaj logična posledica, če seveda dodam, da na albumu ne sodeluje izvajalčev odličen spremljevalni band E Street Band. So pa ob kitari izstopajoči instrumenti ustna harmonika, violina in klavir. Bruce ni kakšen vrhunski vo-
Filmski kotiček
Več kot ljubezen
A. StGNS - Snoop DO'
Ashton Kutcher, ki ga z užitkom gledamo v filmu Več kot Ljubezen, je eden izmed najbolj nadarjenih hollywo-odskih igralcev. A bolj kot to nežnejši spol zanima Ashton kot moški. Kako tudi ne, saj smo ga nazadnje videli blesteti v komediji Šefova hčerka ob Tari Reid in Terenceu Stam-pu in v uspešni romantični komediji Pravkar poročena z Brittany Murphy. Seksapilni Kutcher, zaradi katerega bo v kino pristopicala marsikatera najstnica, je sicer zaslovel z li-
-SWITCH - Will S ydJVER - Natal^ 5. CANDY SHOP - 50 Cent & Oirvia 76. LONELY NO MORE - Rob Thom / 7. LONELY - Akon \ 8. -FRom-ZERO TO-HerO - SaVah Cbnno ( DEVILS &/DUST - Brupe Spfjngsteen
XINGBIRD
Eminem
Vsak^ sreào in nedeLj^ med \S.\0\w 20. uro
Kdo je režiser filma Več l(ot ljubezen? Odgovor:.
NAQRADNO
K^ s M VPRAŠANJE
in
o
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Franc Pernek, Slomškova 20,2250 Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol
Odgovore pošljite do torta, 24. ma/a, na naslov: Radlo-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
Več kot ljubezen
A Lot Like Love romantična komedija Dolžina: 107 min Leto: 2005 Država: ZDA Režija: Nigel Cole Scenarij: Colin Patrick Lynch
Igrajo: Ashton Kutcher, Amanda Peet, Kal Penn, Ali Larter, Taryn Manning


It
kalist in zato določene dele svojih pesmi pripoveduje ali, če se malo pošalim, kar mrmra, vendar je njegova izpoved tudi tokrat odkrita ter povzeta direktno iz vsakdanjega življenja.
Sicer pa, kako drugače začeti kot z naslovno Devils & Dust, ki nikogar ne pusti brezčutnega. Kitarski natančnosti je v določenih delih dodana izvrstna pasaža igranja na ustno harmoniko, vendar osnova je besedilo, ki je kruto in je bilo napisano tik preden so se ameriški vojaki odpravljali v ponovno vojno v Irak. Grozljiva, a resnična pripoved. Metaforičnost je prisotna v baladah Reno in Silver Palomino, medtem, ko je prava mala parodija skladba Black Cowboys. Z ritmom malo bogatejša je pesem All The Way Home, ki ima zanimive prehode pri kitarskih rifih in nekaj pasti v intimnem besedilu. Definitivno so glasbeno 80. leta še vedno v modi in tega se je zavedal tudi izvajalec, ko je v komadu Long Time Comin' pokopiral malo kar samega sebe, saj pesem spominja na hit Glory

iilji'#îlilfÈîi 'I
Days, le da je v tej novi verziji malo manj tempa in manj izrazit refren. Presenečenje sledi v komadu Maria' s Bed, saj gre za zabavno kombinacijo preprostega rocka in celo countryja, ki zveni nekako v stilu glasbe Johna Mellan-campa. Najbolj temačna in hkrati umirjena je pesem The Hiller, ki jo je pevec spisal že za album The Ghost Of Tom Joad, a jo je v zadnje trenutku pustil v čakalnici, da malo dozori. Najboljša pesem po moje mnenju je Leah, ki ima lahkoten srednje hiter ritem, vendar je njena tematika vrhunska in se navezuje na to, kaj vse si vsak od nas želi in potem kaj tudi za to naredi. Poanta zgodbe so naša nihanja! Ploščo dopolnjujejo dobre, vendar glasbeno nič kaj

posebne Jesus Was An Only Son, All I'm Thinking About in Matamoras Banks.
Plošča Devils & Dust nekako glasbeno združuje plošči iz začetka 80. z naslovoma Nebraska in The River, ko je glasbenik začel eksperimentirat samo z akustično kitaro. Vendar ima projekt Devils & Dust drugačno dušo, drugačno osnovno tematiko, hkrati pa je nedvomno bolj dozorel ter dodelan. Besedila vas ne bodo obremenjevala, če se ne boste spustili v raziskovanja in če ne boste preveč razmišljali o njih. Sicer je glasba sprošču-joča in zelo melodična, oziroma kar pravšnja za umirjeno nedeljsko dopoldne po vroči sobotni zabavi.
David Breznik
kom Michaela Kelsa v priljubljeni humoristični seriji Nora sedemdeseta, ki pripoveduje o skupini najstniških prijateljev v 70. letih prejšnjega stoletja. Je pa tudi soavtor, producent in voditelj MTV-jeve oddaje Punk'd, v kateri odlično in z občutkom vleče za nos slavne osebnosti. V njegovi filmografiji so med drugim Teksaški rangerji, Stari, kje je moj avto, Rop stoletja in Prva ljubezen. Več kot ljubezen pa se zdi kot nalašč zanj, vloga mu je nedvomno pisana na kožo. Kajti ta romantična komedija se loteva ljubezni na svež in sodoben način. Ashton Kutcher in Amanda Peet sta Oliver in Emily, fant in dekle pri dvajsetih letih, ki se razlikujeta kot noč in dan.
Kot črno in belo. Kot sonce in luna. Zgodba se sicer začne na letališču, ko se srečata zadržani Oliver (Ashton Kutcher) in svobodomiselna Emily (Amanda Peet). Njegove sanje so postati uspešen poslovnež z velikim podjetjem, dobrim avtom in lepo ženo, ona pa načrtov za prihodnost sploh nima. Drzna in divja gre iz ene skrajnosti v drugo. Oliver in Emily več kot očitno nista ustvarjena drug za drugega. Ali pač? In ravno v tem je čar. Vam zveni znano? Se vam je že kdaj zgodilo kaj podobnega? Ja, tudi njuno prvo srečanje je nepričakovano in strastno, toda pri tem tudi ostane. Čeprav gresta vsak svojo pot, se ne moreta pozabiti. Njune poti se večkrat križajo. Na tak ali drugačen način. Nekaj nerazložljivega ju nezadržno vleče skupaj. Njuni skupni trenutki so polni smeha, zanimivih pogovorov in tolažilnih besed, ko jima gre slabo. Kakorkoli, v naslednjih sedmih letih se Oliver in Emily večkrat srečata. Je njuno razmerje le prijateljsko ali je za tem kaj več? Je na vidiku še ena ljubezenska katastrofa? Se med njima ple-
te morda kaj več kot ljubezen? Vse bo jasno, če si boste film ogledali sami. Oziroma nujno v dvoje. Kajti rezultat na filmskem platnu je nenavadna in simpatična romantična komedija, ki vsekakor presega po žanru podobne filme.
Več kot ljubezen nas popelje v New York, Los Angeles in San Francisco, na ovinkasto pot sodobne ljubezni. Film je režiral Nigel Cole (Dekleta s koledarja, Reševanje vdove Grace), scenarij zanj pa je napisal Colin Patrick Lynch. Producenta sta Armyan Bernstein in Kevin Messick, koproducentka je Lisa Bruce, izvršni producenti pa so Charlie Lyons, Zanne Devine in Suzann Ellis.
Film je prijetna popestritev petkovega ali sobotnega večera in kljub svoji lahkotni zasnovi vendarle izjemno zanimiva popotnica v partnerstvo oziroma črviček v razmislek; kam vse nas lahko na koncu pripelje nedolžno in na videz nepomembno srečanje z nekom, ki nam morda sprva ne pomeni nič ali nas celo na nek način odbija. Zveni znano?
Grega Kavčič
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: koščenost, obtoženka, slap, Vern, Mica, Isna, uzurpator, Lec, onebor, Nejka, šipa, AA, strela, CT, izstop, trata, kraal, brstika, Oita, krap, maratonec, prikoličar, pečar, NK, ponorelost, Amavisca, Age, krona, Cena, reč. Ugankarski slovarček: ASTAPKOVIČ = beloruski metalec kladiva (Konstantin, 1970-); LIE = norveški pisatelj (Jones, 1880-1940); MAV = slovenski cerkveni skladatelj (Alojz, 1898-1977); NICHETTI = italijanski filmski režiser (Maurizio, 1948-); SKRAUP = avstrijski gledališki in filmski igralec (Karl, 1898--958); TAK = Disneyjeva veverička; TEATINEC = pripadnik reda redovnikov teatincev; TRUSKA = ljudsko ime za rastlino jagodnjak.
Zanimivosti
Ropar pozabil osebno izkaznico
Oklahoma City (STA/AP) - Ropar, kije nedavno oropal neko hišo v Oklahoma Cityu v ameriški zvezni državi Oklahoma, je za seboj pustil več kot prstne odtise - svojo osebno izkaznico. Tako je policiji pomagal, da gaje identificirala. »Ni ravno prijetno, ko vam nekdo oropa hišo, še zlasti ko vidite, da sije našel čas tudi za hrano in uživanje,« je izjavila oropana žrtev. Ropar se je namreč, potem ko je nasilno odprl vhodna vrata, spravil na hladilnik, nato pa se je malce sprostil v masažni kadi, preden je izginil skupaj s plenom, vrednim okoli 4000 dolarjev. Bilje tako predrzen, daje za seboj pustil kar zajeten kup umazane posode, na srečo pa poleg masažne kadi tudi svojo osebno izkaznico, ki mu je najbrž slučajno padla iz žepa, ko seje slačil.
Tekmovalni konji z viagro
Rim (STA/AFP) - Konji, ki so sodelovali na neki dirki nedaleč od Neaplja na jugu Italije, so za doping dobili viagro. Kot je sporočila italijanska policija, so karabinjerji zato zaplenili 80 konj in zaloge farmacevtskih izdelkov za doping živali. Začasno so tudi zaprli protizakonito zgrajeni hipodrom s površino 30.000 kvadratnih metrov. Skupna vrednost zaplenjenega blaga znaša okoli pet milijonov evrov. Preiskovalni sodniki so izdali 38 nalogov za hišne preiskave proti lastnikom, jockeyem, trenerjem, veterinarjem in farmacevtom. Med zaplenjenimi preparati, večinoma uvoženimi iz tujine (ZDA, Avstralije, Kitajske, Romunije in Španije), so anaboliki, kortikostero-idi, dihalni spodbujevalci in spolni hormoni. Kot
trdijo preiskovalci, viagra, ki se sicer pri ljudeh uporablja kot pomoč pri erekciji, izboljšuje delovanje srca in dihalnih organov pri živalih, ki lahko tako dosegajo boljše tekmovalne rezultate.
Avstralca rešili po 14 urah v oceanu
Sydney (ST^Hina) - Avstralskega mornarja, ki je padel v morje nekje ob severovzhodni obali Avstralije, so rešili, potem ko je 14 ur preživel v morju. 41-letni mornar je padel s tankerja, vendar so njegovo izginotje prijavili šele po 12 urah. Po dveh urah iskanja gaje iz morja izvlekla neka ribiška ladja, kije plula na območju. »Ne more se spomniti, kaj točno seje zgodilo. Bilje v spodnjem perilu in to je vse,« je dejal član posadke reševalnega helikopterja. »Fantje, ki so ga našli, so bili začudeni. Bili so 25 navtičnih milj od kopnega in enostavno niso mogli verjeti, da nekdo plava proti njim,« je dejal član reševalne ekipe. Mornar je bil podhlajen in dehidriran, poškodovano pa je imel tudi roko, je poročala avstralska tiskovna agencija AAP.
Avstralci želijo klonirati tasmanskega tigra
Sidney (STA/AFP) - Avstralski znanstveniki nameravajo s kloniranjem »oživiti« sicer že dolgo izumrlega tasmanskega tigra. Ta živalska vrsta, podobna psu, ki ima kožuh s tigrastimi progami, je izumrla leta 1936. Takrat je zadnji tasmanski tiger poginil v ujetništvu v živalskem vrtu Hobart na otoku Tasmanija. Znanstveniki univerze Novi Južni Wales bodo za kloniranje uporabili DNK mladiča te vrste, ki so ga nagačili že davnega leta 1866. Strokovnjaki upajo, da bodo tasmanskega tigra uspeli klonirati do konca leta 2006.
Lujzek • Dober den vsoki den
joj, joj, mesec maj-nik se je že obrna v drugo polovico, dnevi letijo, kak da bi pes pregaja lisico ali pa jaz za seboj lovija svojo Mico. Saj vena vete, kak to gre, če kdo za teboj s kolom leti in ti s poglovnim dobitkom grozi.
Zaj, ko vam toto pismo pišem in poleg od prehloda kišem, je hladna in nekšna vremensko neprijazna nedela. Hladen veter z grabe na breg vleče, sunce je za meglami skrito in zgleda kak jaz, ko mam brodo neobrito. V gorici se obeta prvo ta resno špricaje in švicaje proti na-rovnim in držovnim škodliv-com. Na trsji se vidi, da nam je tista hujda zimskapozeba, ko je blo več kak minus 20 Celzijovih stopinj, karprecik litrov vina spila, še posebno na rodnih sortah vinske trtice. Najboj je oskubleni rumeni muškat, ki je od moje Mice brat. Za mene, ki mam gorico na en kol, pa še toti se podira, je to hujd udarec, kak
bi se strokovno reklo - kurec, palec, kazalec.
Sosid Juža me zove, naj mu grem pomogat en leseni polovjok na hrbet obrnoti. Meja je srečo, da mu je en gostilničar odkupa 500 litrov vina, pa še ploča mu ga je takoj po kar ugodni ceni. Vino je blo resen dobro, v hrastove plenice povito, kak se to reče lesenemi polovjoki, ki je v kleti skoro vsoki. Zaj so boj moderni in za delo boj lehki kovinski sodi, saj vete, tisti na dve ali tri pipe, ki so kak cipe, da jih lehko od zgoraj ali pa odspodaj uporoblaš, odškrneš in zaškrneš in na provo stron zvrneš
Po toti vinski seksologiji pa še malo politologije: predsednik vlode Janez Janša je bija drgoč zvaljeni za predsednika vladajoče stranke (SDS), saj je bija tudi edini kandidat, tak kak včosik že pokojni predsednik Tito, kije meja do smrti odprto korito .
Tak, nega več papira pa tudi Mica mi ne da mira. Vas podavlja Lujzek z Mico, ki v kuhji s piskri ruži, jaz pa grem k sosedi Juži.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2-IO^Smhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 21. maja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono AmbrDáč (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
NEDELJA, 22. maja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Popularnih 10 Radia Ptuj (David Breznik, ponovitev). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
PONEDELJEK, 23. maja:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi
pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Dalja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
TOREK, 24. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.15 Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj).
SREDA, 25. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice
(še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
ČETRTEK, 26. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost.
17.00 SKUPNA ODDAJA: Predsednik države v studiu Radia Ptuj. 18.30 POROČILA. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
PETEK, 27. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Alpski val Kobarid).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA : www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Na poslovni poti, ki je pred vami, boste doživeli poleg uspešnega dogovarjanja tudi še nekaj lepega in čarobnega. Pri tem je dobro, da ste potrpežljivi in predvsem pri vsem tem pokažete, da vam poslovnost ni edina vrlina. Dogajati se vam bo začela nova zveza.
BIK
S trmo in ljubosumnostjo ne boste prišli daleč, medtem ko boste z nežnostjo in ljubeznivo gesto vedno dosegli svoj cilj. Zato le dobro premislite o vsem tem, preden boste šli v napad. To velja tako na osebnem kot poslovnem področju.
DVOJČKA
, V tem tednu vam bo uradne J zadeve pomagalo urejevati lepo seksi bitje z zelenimi očmi in črnimi lasmi. Tako boste vse, kar vam ni ravno pri srcu, zelo uspešno rešili in pri tem ugotovili, da ni potrebno, da so vaše uradne poti vedno enolične in sive.
RAK
Joj, le zakaj se še vedno tako obremenjujete z nekom, kogar ste že zdavnaj prerasli. Poiščite si navdih nekje drugje. Največ boste odnesli s plavolascem, ki vas že dolgo časa opazuje in vam poklanja poglede in poklone. Ve, kako se takim zadevam streže.
LEV
Sporočilo, ki ste ga odposlali, je le doseglo svoj namen, saj vam bo vaš najdražji takoj sporočil svoje želje, ki jih boste izpolnili z veseljem in vso svojo ljubeznijo. Glede poslovnega dogovora počakajte do drugega tedna. Bo bolj uspešno kot sedaj.
DEVICA
Vsem boste dokazali, da znate tudi vi biti zelo odločni in učinkoviti, saj boste svojo tekmico na poslovnem polju na zelo eleganten in kreativen način postavili na hladno in ji dokazali, da ste vi prvi na poslovnem bojišču. Nepričakovan obisk!
TEHTNICA
Zaradi vašega večnega tehtanja ste postali brez volje in pri vsem tem se počutite še ogoljufani, čeprav roko na srce neupravičeno, saj vaša ljubljena oseba ni vse mislila tako, kot je rekla oziroma se je slišalo. Pripravljena je na pomiritev, le kaj še čakate.
ŠKORPIJON
Na dveh stolčkih se pač ne da sedeti, pa če sta še tako srčkana. Slej ko prej se eden sesuje in na žalost se bo to zgodilo tudi vam. Vaša plavolaska namreč že zelo intenzivno razmišlja o tem. Za vas je bolje, če se bolj posvetite poslovnim nalogam.
STRELEC
Na žalost se vam ne obeta nič kaj uspešen in radosten teden. Vaša rdečelasa ljubica vas bo končno spregledala in tudi ugotovila, da je za vas vse to samo igra. Kaj pa bo temu sledilo, pa si lahko samo predstavljate. Poslovno potovanje bo uspešno.
KOZOROG
Poslovno bo ta teden zelo uspešen in kreativen. Podpisali boste nov dogovor ali dobili novo zaposlitev. V osebnem življenju pa ne bo tako uspešen, saj imate slabo vest. Dobro veste, da lahko vašo plavolaso ljubezen dobite nazaj samo z milino in ljubeznijo.
VODNAR
Žalost, ki je zavladala v vašem srcu, boste v tem tednu zelo uspešno rešili, saj bo vaša ljubljena oseba odprla svoja vrata in vaše veselje bo neizmerno. V poslovnih zadevah bodite previdni, ker glede nekega dogovora ne bo vse tako, kot bo slišati.
RIBI
V osebnem življenju boste s svojimi strastnimi čustvi in nežnostjo znali prodreti na pot, na kateri vas že čaka čutna črnolaska. V tem trenutku lahko gre le ona z vami v korak skozi življenje, in to tako na osebnem polju kot tudi na poslovnem bojišču.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
ORMOŽ • OTROCI SPOZNAVAJO ŽIVALI
Ustvarjalčki
FOTO: VKI
MUCE PRED SVOJIMI IZDELKI O KRTIH, SKUPAJ Z VZGOJITELJICO BRANKO SAGADIN IN POMOČNICO BRIGITO LJUBEC
MUCE O KRTIH
V SPOMLADANSKEM ČASU SO OTROCI IZ SKUPINE MUCE IZ VRTCA ORMOŽ VELIKO POZORNOSTI NAMENILI SEZNANITVI Z LJUBKO ČRNO ŽIVALCO - KRTOM.
IN KOT SO OTROCI POVEDALI, SO SE V TEM ČASU ZARES VELIKO NAUČILI O KRTU. ZNAJO POVEDATI, DA SPADA K SESALCEM IN JE TOPLOKRVEN SAMOTAR, ZATO ZIME NE PRESPI, AMPAK JO PREŽIVI V SVOJI KAMRICI. KER ŽIVI POD ZEMLJO, JE PRILAGOJEN TAKŠNEMU NAČINU ŽIVLJENJA. IMA VALJASTO, 12 DO 16 CENTIMETROV DOLGO TELO, NA KONCU KATEREGA JE 2 DO 3 CENTIMETRE DOLG REP. KRT IMA ČRNO DLAKO IN LOPATASTE TAČKE S KREMPLJI, NAVZDOL ZAFRKNJEN SMRČEK, MAJHNE OČI, UŠESA IN USTA, V KATERIH SO OSTRI ZOBJE. RAD JE POLŽE IN DEŽEVNIKE, KI JIH OMRTVIČI Z UGRIZOM. ZANIMIVO JE, DA VSAK DAN POJE TOLIKO HRANE, KOT SAM TEHTA. TUDI SAM SE MORA PAZITI, DA NE POSTANE KOSILO MUCI ALI PSU, PONOČI PA SOVI. KRTI KOPLJEJO ROVE IN KRTINE, ZELO SO OBČUTLJIVI NA TRESLJA-
Sale
JE. NA VRTU PA DELAJO ŠKODO LE KRTICE. KRTICE V KAMRICI SKOTIJO 4 DO 6 MLADIČKOV, KI SO OB ROJSTVU POVSEM GOLI IN SESAJO MAMINO MLEKO.
VSE TO IN GOTOVO ŠE KAJ SO SE MUCE NAUČILE OB POMOČI VZGOJITELJICE BRANKE SAGADIN IN NJENE POMOČNICE BRIGITE LJUBEC, KI STA JIH Z GRAŠČAKOM V ČRNEM KRZNU NAJPREJ SPOZNALI S POMOČJO KNJIGE. POTEM STA V GOSTE POVABILI PROFESORICO BIOLOGIJE MAJO BOTOLIN VAUPOTIČ, KI JE OTROKOM O KRTU POVEDALA ŠE VELIKO VEČ. OTROCI SO NA TEMO KRTA TUDI USTVARJALI - SPEKLI SO KRTA IZ SLADKEGA TESTA, GA POSPRAVILI ZA MALICO IN NAREDILI GNEZDECA ZA MALE KRTKE. DA SO SE PREPRIČALI, ALI VEDO ZARES VSE, SO O KRTU POBRSKALI ŠE NA INTERNETU. ZA KONEC PA JIM JE POMAGALA ŠE MUCA MIA, KI JE ULOVILA KRTA IN TAKO SO SI OTROCI LAHKO OGLEDALI TUDI PRAVEGA KRTA.
SKUPINA MUC SE JE O KRTU UČILA, KER JESENI ZAPUŠČAJO VRTEC IN BODO ŠLI V ŠOLO, KJER BODO IZVEDELI O KRTIH ŠE VELIKO VEČ.
Zopet zakonski prepir: »Najina zveza je že od samega začetka en velik nesporazum!« se jezi žena. Tokrat je moževo mnenje identično:
»Saj sem ti že večkrat rekel, da sem prvič žvižgal na cesti, da bi priklical taksi, ne pa da
bi osvojil tebe!«
♦ ♦♦
Na obali jezera se je nahajala skupina ribičev, kije lovila ribe. V okolici vlada mir in tišina, duh po pomladi in cvetočem drevju pa daje skupini ribičev še poseben čar. Naenkrat pa mir in spokoj razbije voznik motornega čolna, ki je za seboj vlekel smučarja na vodi. Vzvalovil je jezero in ribiči so se glasno jezili nanj. Čez nekaj minut je že drugič pripeljal mimo in preplašil ribe. Ribiči so se še bolj razburili. Ko pa je tretjič vlekel smučarja že tik ob obali, je eden od ribičev pobral s tal prazno pivovsko steklenico in jo vrgel smučarju direktno v glavo, da je padel v vodo. Kolegi so jezno pogledali svojega ribiškega tovariša, ki je vrgel steklenico, in rekli: »Res je, da nas je raztogotil, toda ubiti ga pa ne bi bilo
treba.«
Pognali so se v vodo in po nekaj poskusih so utopljenca potegnili iz vode. Prvi je pristopil k utopljencu in mu dal umetno dihanje. Toda že po dveh poskusih je odnehal in rekel:
»Ne morem! Tako grozen zadah ima!«
»Na to pa res ne smeš gledati!« se je razjezil njegov kolega, »saj vendar rešujemo življenje!« Odrinil je prvega in on začel dajati umetno dihanje. Po nekaj vdihih pa se je obrnil stran in bruhal. Pristopil je tretji in tudi on pričel dajati umetno dihanje, ko se je oglasil četrti: »Hej, nehaj! Ta ni naš, saj
ima drsalke na nogah!« ♦♦♦
Borzni mešetar na dopustu ob morski obali z ženo opazuje plimo.
»Glej, dragi, kako se dviga morska gladina!«
»Kupiti! Takoj kupiti!« ♦♦♦
»Zakaj ste pravzaprav postali dermatolog?« so vprašala doktorja.
»To je pa čisto enostavno!« je rekel. »Pacienti me ne kličejo ponoči, nihče ne umre za svojo boleznijo in redkokate-ri pacient ozdravi.«
TA ZAPIS JE NASTAL, KO SO SE MUCE UČILE NAPISATI NOVICO.
VIKI KLEMENČIČ
ivanuŠa
Pripis uredništva: Sestavek je napisan z velikimi črkami zato, da ga bodo lahko prebrali tudi otroci iz vrtca, saj velike črke že poznajo!
Otroci ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAI-ČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 24. maja in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanka ustvarjal-čkov iz 30. številke Štajerskega tednika je:
Melani Pihler, Grajen-ščak 40, 2250 Ptuj.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po poš-
ti.
Po kateri poti mora teči potnik, da bo ujel vlak?
KNJIŽNI DISKONT
ZALOŽBA KABAUTAMIJA
i^^udAčrn mirnimi zŘ^é^mzm
LUBLJAUA: BTC, HALAA KDVD MESTO: BTC NOVO MESTO NOVAOOBJCA; DELFIHOVA 10
ťÓRŠCHE
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA
Mestni trg 1, 2250 Ptuj Telefon: 02 748 29 99, 02 748 29 63 Telefaks: 02 748 29 44 E-pošta: sou@ptuj.si
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1), 4. in 13. člena Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin (Uradni list RS; št. 57/99) ter Sklepa občinskega sveta občine Kidričevo št. 015-04/99 z dne 19. 6. 2003, Skupna občinska uprava, v imenu Občine Kidričevo, vabi na
PRVO PROSTORSKO KONFERENCO
za občinski lokacijski načrt za del območja P15-P1 Gramoznica Pleterje,
ki bo v ponedeljek, 30. 5. 2005, ob 14. uri, v dvorani Osnovne šole Borisa Kidriča, Kidričevo.
Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti.
Gradivo je na vpogled na Občini Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo ter tudi na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj (soba 36), in sicer v času uradnih ur.
Predstojnik Skupne občinske uprave Stanislav Napast
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 10. 5. 2005, op. št. st. 14/2004, v stečajnem postopku nad dolžnikom ZLATAR - FILIGRAN, Jasmin Hasanagič, s. p. - v stečaju, Murkova 6, 2250 Ptuj
objavlja
JAVNO DRAŽBO
Predmet prodaje je:
a)	Idealni delež - '/2 štirisobnega stanovanja št. 1 v izmeri 103,67 m2, v 2. nadstropju stanovanjskega bloka v Kajuhovi 3, Ptuj, s pripadajočimi kletnimi prostori, po izklicni ceni 3.500.000,00 SIT
b)	Idealni delež - / garaže v izmeri 15,00 m2 v Kajuhovi 3, Ptuj, po izklicni ceni 65.000,00 SIT
c)	Idealni delež - / počitniške hiše v izmeri 66 m2 na parc. št. 481/2, pašnik v izmeri 4.413 m2 na parc. št. 478/2 in 481/1, vse vpisano pri vl. št. 560, k. o. Gradišča, ter pašnika v izmeri 6.255 m2 na parc. št. 477/9 in 480/1, vse vpisano pri vl. št. 578, k. o. Gradišče, po izklicni ceni 3.100.000,00 SIT
Javna dražba bo 7. 6. 2005 ob 10. uri na Okrožnem sodišču na Ptuju, soba 26/II.
Na javni dražbi lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilo o državljanstvu RS in pravne osebe, ki pred pričetkom dražbe predložijo sklep o registraciji v RS s pooblastilom za zastopanje na javni dražbi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Vsak ponudnik mora pred dražbo predložiti dokazilo o plačani varščini v višini 10 % izklicne cene na račun stečajnega dolžnika, odprt pri Novi KBM, d. d., Ptuj, št. 04223-0112688464, ki bo uspešnemu dražitelju vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v treh delovnih dneh po javni dražbi. Uspešni dražitelj mora kupoprodajno pogodbo skleniti v 8 dneh po javni dražbi, kupnino za predmete pod a) in c) pa plačati v 3 mesecih in jo zavarovati z bančno garancijo v mesecu dni od dneva javne dražbe, za predmet pod b) pa v 15 dneh od dneva javne dražbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine. Nepremičnine se prodajo po načeli videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Kupec kupuje nepremičnine v začetnem stanju. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603-946.
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA
Mestni trg 1, 2250 Ptuj Telefon: 02 748 29 99, 02 748 29 63 Telefaks: 02 748 29 44 E-pošta: sou@ptuj.si
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1), 4. in 13. člena Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin (Uradni list RS; št. 57/99) ter Sklepa občinskega sveta občine Kidričevo, št. 015-04/99 z dne 19. 6. 2003, Skupna občinska uprava, v imenu Občine Kidričevo, vabi na
DRUGO PROSTORSKO KONFERENCO
za ob~inski lokacijski na~rt za vzhodni del poselitvenega obmo~ja P16-S4 Njiverce (stanovanjska pozidava in manjši športni park),
ki bo v ponedeljek, 30. 5. 2005, ob 13. uri, v dvorani Osnovne šole Borisa Kidriča, Kidričevo.
Najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo predloga občinskega lokacijskega načrta se skliče druga prostorska konferenca, na kateri se ugotovi, ali so priporočila s prve prostorske konference in podane smernice upoštevane v pripravljenem predlogu. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Občini Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo ter tudi na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj (soba 36), in sicer v času uradnih ur.
Predstojnik Skupne občinske uprave Stanislav Napast
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA
Mestni trg 1, 2250 Ptuj Telefon: 02 748 29 99, 02 748 29 63 Telefaks: 02 748 29 44 E-pošta: sou@ptuj.si
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1), 4. in 13. člena Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin (Uradni list RS; št. 57/99) ter Sklepa občinskega sveta občine Kidričevo št. 015-04/99 z dne 19. 6. 2003, Skupna občinska uprava, v imenu Občine Kidričevo, vabi na
PRVO PROSTORSKO KONFERENCO
za občinski lokacijski načrt za območje P15-K1 Centralna čistilna naprava - CCN Apače (občina Kidričevo),
ki bo v ponedeljek, 30. 5. 2005, ob 12. uri, v dvorani Osnovne šole Borisa Kidriča, Kidričevo.
Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti.
Gradivo je na vpogled na Občini Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo ter tudi na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj (soba 36), in sicer v času uradnih ur.
Predstojnik Skupne občinske uprave Stanislav Napast
www.radio-tednik.si
Iščete svoj stil
Romantična obleka za Andrejo
Andreja Kmetec je dijakinja EŠ na Ptuju, doma iz Njiverc. Rada ima živali. O bodočnosti še ne razmišlja, najprej želi končati srednjo šolo, šele nato se bo odločila.
Foto: Črtomir Goznik
Andreja prej ...
... in pozneje.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri Andreji ugotovili suho in zelo občutljivo kožo. Svetovali so, kako jo naj neguje doma, varuje pred soncem, vetrom in mrazom. Kožo so ji površinsko očistili, odstranili odmrle celice, poživili z limfno drenažo, na koncu pa nanesli kremo.
V	Frizerskem salonu Stanka sta se za Andrejino novo
Popust Frizerstva Stanka v maju
kizno obleko iz svile v ptujski prodajalni Naf Naf. Kroj je v modernem slogu letošnje sezone z visokim V izrezom,
ki pristoji tako suhim, še bolj pa močnejšim postavam. Frfotajoči ovratnik ga le še bolj poudarja. Obleka je krojena
Foto: Črtomir Goznik
pričesko potrudila Denis Horvat in Minka Feguš.
Denis je izbral naravno rjavi odtenek las in dodal nekaj svetlejših pramenov. Minka je poskrbela za modno linijo striženja. Dolžino je postrigla za kakšnih osem centimetrov. Sprednji del je pustila daljši, zadnji krajši, povezan v sprednjega. V celoti je lase stanjšala, da je pridobila večjo razgibanost pričeske. Oblikovala jo je z gelom.
Minka Feguš je Andrejo tudi naličila. Izbrala je nežno roza tone, ker je Andreja še zelo mlada ni bilo kaj prikrivati. Malo je le poudarila oči, trepalnice in ustnice.
Modni sodelavci iz Modnega studia Barbare Plavec Brodnjak so za najstnico Andrejo izbrali romantično tur-
Foto: Črtomir Goznik
Andreja v modni oblekici iz prodajalne Naf Naf
tako, da pristoji najstnicam in ženskam v zrelih letih. Andreji pristajajo vsi kroji; glede na to, da je romantični tip, lahko izbira tudi med vsemi barvami, le črne ji ne priporočajo.
V Športnem studiu Olim-
Ljutomer
pic bo Andreja brezplačno vadila v izbranem programu. Kot je povedal strokovni vodja prof. Vlado Čuš ga bodo prilagodili njenim letom in zdravstvenem stanju.
MG
Športnorekreativne igre zaposlenih
Na območju UE Ljutomer, ki združuje občine Ljutomer, Križevci pri Ljutomeru, Razkrižje in Veržej, so v želji po ponovnem oživljanju športnorekreativne dejavnosti zaposlenih in v želji, da bi športna rekreacija postala sestavni del delovne kulture v podjetjih, leta 2001 pristopili k izvedbi športno-rekreativnih iger. Prvih iger, v okviru katerih so izvedli le odbojko, se je udeležilo osem podjetij, letošnjih pa v osmih panogah že kar 440 rekreativ-cev in rekreativk iz štirinajstih podjetij oz. ustanov. "V vseh ekipah je pogoj, da so obvezno sestavljene iz moških in žensk, ki so zaposleni v podjetjih omenjenih občin, kar pome-
ni, da ni nujno, da je ekipa sestavljena iz zaposlenih enega podjetja. Pravico sodelovanja imajo tudi zaposleni, ki so člani istega športnega društva. S takim načinom pristopa smo v aktivnosti vključili tudi ženske, ki se na našem območju množično ne vključujejo v šport," je ob zaključku letošnjih športnorekreativnih iger zaposlenih Upravne enote Ljutomer povedal vodja Branko Žnidarič. Prvo mesto je letos osvojila ekipa zaposlenih Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, drugo mesto je pripadlo OŠ Stročja vas, tretje pa ekipi ljutomerskega obrata novomeške Krke.
NŠ
Foto: Niko Soštarič
Vodja športnorekreativnih iger v Ljutomeru Branko Znidarič (levo) predaja pokal za prvo mesto Tonetu Ficku, predstavniku ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča.
Vzajemni skladi KD - varna in zanesljiva naložba
Prvi sklad denarnega trga in prvi sklad skladov v Sloveniji z izborom najboljših tujih skladov
KD
V vzajemnih skladih KD varčuje že prek 66.000 vlagateljev, vložena sredstva pa presegajo 97 milijard tolarjev. Obstoječim vzajemnim skladom KD, ki so se v preteklosti že izkazali kot najboljši slovenski vzajemni skladi, sta se pridružila še dva, ki nudita vlagateljem nove možnosti naložb: KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, in KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov. Prav slednji je še posebno zanimiv za širši krog vlagateljev, saj je prvi slovenski vzajemni sklad z izborom najboljših tujih investicijskih skladov, medtem ko je KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, prvi slovenski vzajemni sklad brez vstopne in izstopne provizije!
KD MM, vzajemni sklad denarnega trga: Nizko tveganje in stabilen donos brez vstopnih in izstopnih stroškov ter z nizko
upravljavsko provizijo!
KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, se uvršča med nizko tvegane vzajemne sklade, kar pomeni, da bodo zaradi njegovih naložb v kratkoročne in stabilne finančne instrumente nihanja vrednosti enote premoženja precej nižja kot pri drugih vzajemnih skladih, ki nalagajo v bolj tvegane oblike naložb, kot so npr. delnice ali obveznice. Naložbena politika KD MM, vzajemnega sklada denarnega trga, namreč določa, da bodo prevladovale naložbe v instrumente denarnega trga (zakladne menice, blagajniške zapise), ki bodo skupaj z naložbami v denarne depozite predstavljale najmanj 90 odstotkov vrednosti sredstev vzajemnega sklada, le preostanek pa bo v drugih vrstah naložb (delnicah, obveznicah).
KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, je primeren za vse tiste vlagatelje, ki nimajo posebnih izkušenj pri vlaganju na denarne trge kot tudi za vlagatelje, ki pričakujejo
nekoliko višje donose, kot jih na daljši rok prinašajo denarni depoziti. Primeren je tudi za vse, ki želijo v času neugodnih gibanj na drugih kapitalskih trgih (npr. delniškem in obvezniškem trgu) svoje naložbe vsaj začasno prerazporediti v varnejše oblike s stabilnim donosom. Nenazadnje je KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, primeren tudi za tiste vlagatelje, ki pričakujejo v prihodnosti večji izdatek, a še ne vedo natančno kdaj, v vmesnem času pa bi vseeno želeli naložiti svoj denar.
In kar je tudi zelo pomembno - KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, je edini slovenski vzajemni sklad brez vstopnih in izstopnih stroškov, pa tudi sicer so stroški upravljanja nizki, saj upravljavska provizija znaša le 0,5 % povprečne letne čiste vrednosti sredstev!
KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov: Prvi izbor najboljših tujih
investicijskih skladov!
KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, je namenjen vlagateljem, ki nimajo izkušenj z vlaganjem na kapitalske trge, želijo pa dosegati donose svetovnih investicijskih skladov, ki so dostopni na globalnem finančnem trgu. Skrb za svoje naložbe lahko prepustijo družbi za upravljanje KD Investments d. o. o., ki bo zanje opravila izbor investicijskih skladov najboljših tujih upravljavcev. KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, omogoča vlagateljem doseganje višjih donosov ob nekoliko višjem tveganju. Naložbena politika vzajemnega sklada KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, določa, da morajo naložbe v druge investicijske sklade predstavljati najmanj 90 odstotkov vrednosti sredstev vzajemnega sklada, večinoma v takšne, ki sami nalagajo v delnice. Ne glede na potencialna višja nihanja vrednosti enote premoženja bo zaradi omejitev
naložb, določenih z naložbeno politiko in z zakonskimi predpisi, dosežena visoka raven razpršenosti naložb, s tem pa bo manjše tudi naložbeno tveganje. Najvišja vstopna provizija vzajemnega sklada KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, znaša 2 % in pada z višino vplačanega zneska, medtem ko izstopnih stroškov družba za upravljanje ne zaračunava. Če pa boste pohiteli in vplačali v vzajemni sklad do vključno 16. junija 2005 do 12. ure, boste prihranili 2 % svojih sredstev, saj vam družba za upravljanje v prvem mesecu poslovanja vzajemnega sklada vstopne provizije ne bo zaračunala!
Vse dodatne informacije in pristopne izjave k pravilom upravljanja vzajemnih skladov KD MM, vzajemni sklad denarnega trga, in KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, kot tudi o drugih vzajemnih skladih KD, so na voljo v Finančnih točkah po vsej Sloveniji ali na splet-
nih straneh: www.kd-group.si in www.financna-tocka.si. Vabljeni v Finančno točko na Ptuju. Veseli bomo vašega obiska!
Pravila upravljanja, ki so sestavni del prospektov vzajemnih skladov KD Mm, vzajemni sklad denarnega trga, in KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, s katerimi upravlja KD Investments, družba za upravljanje, d. o. o., Celovška cesta 206, Ljubljana, bodo vlagateljem najkasneje od dne javne ponudbe investicijskih kuponov med delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe, na Finančnih točkah in pri vseh pogodbenih partnerjih, ki bodo sprejemali pristopne izjave k pravilom upravljanja vzajemnega sklada. Vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh www.kd-group.si, kjer bosta v elektronski obliki dostopna prospekt in izvleček prospekta vzajemnega sklada, v naslednjih obdobjih pa tudi zadnje objavljeno polletno in letno poročilo. Vlagatelj bo imel poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda zadnjega objavljenega letnega in polletnega poročila vzajemnega sklada, ko bodo na voljo.
Za smele zamisli in prave poteze

Ugodni krediti za podjetne iz sreds
V
Imate odlične zamisli, vizijo razvoja in dobro ekipo, a vam primanjkuje sredstev za uresničitev načrtov. Nič hudega, tu nastopimo mi. S široko ponudbo storitev financiranja bomo zagotovili, da boste naredili pravo potezo.
Posebej priporočamo ponudbo kreditov iz sredstev Evropske investicijske banke (EIB), ki so ena ugodnejših ponudb na slovenskem bančnem trgu. Namenjeni so:
•	malim in srednjim podjetjem, ki imajo največ 75 milijonov evrov osnovnih sredstev in zaposlujejo do 500 ljudi,
•	mikro podjetjem, katerih skupna sredstva ne presegajo 27 milijonov evrov oziroma letni prihodki ne presegajo 40 milijonov evrov in imajo manj kot 250 zaposlenih.
Glavne prednosti EIB kreditov so:
•	ugodna obrestna mera
•	možnost izredno dolgih ročnosti (do 12 ali celo do 15 let)
•	izbira med spremenljivo in nespremenljivo obrestno mero
•	možnost odloga odplačila glavnice do 5 let
•	pri kreditih iz sredstev EIB se ne plačuje davek od dohodka pravnih oseb
Vaš finančni paket lahko poleg sredstev EIB dopolnimo še z različnimi oblikami dolgoročnih tolarskih in deviznih kreditov, dolgoročnimi mikrokrediti, sredstvi iz sklada tveganega kapitala in storitvami LB Leasinga.
Vabimo vas, da se oglasite v Podružnici Podravje, Poslovalnici za gospodarske družbe in samostojne podjetnike Ptuj, Prešernova 6, 2250 Ptuj, tel. 7870414 ali Poslovalnici Ormož, Kerenčičev trg 7, 2270 Ormož, tel. 7402784, kjer vam bodo poslovni skrbniki strokovno svetovali in vam pomagali izbrati najugodnejšo obliko financiranja vaše investicije.
www.nlb.si
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p. Suhodolčanova ul. 10 2204 MIKLAVŽ Tel.: 02 629 23 78 GSM: 041 670 434
MARKIZE (TENDE) ALU ŽALUZUE ROLOJI
LAMELNE ZAVESE
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: __
TAl CHICHUAN. TREBUŠNI PLES. WIOBAZA MALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA]
ime in priimek:

Mirko Kocmut
Peršonova 17/a, 8880 Ptig
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Spomladanska akcija
bančni kredit z 1,95 % obrestno mero leasing na osebno izkaznico s 26% pologom brez stroškov odobritve
■ leasing od 1-6 let brez stroškov odobritve 50% vrednosti avtomobila plačate ob prevzemu, 50% pa čez eno leto
POSEBNI POPUSTI OB POSEBNIH POGOJIH - ponudbo lahko prilagodimo vašim željam. AVTOHIŠA HVALEC, Lovrenška cesta 3, 2325 Kidričevo, 02/ 796 33 33
Ponudbo veljo do konco junljo 2005. Sliko lohko prikozuje opremo, ki ni stondordno.
www.opel-marketing.si
FASHION STORE l_J INI 1_ I IN/I I

iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC ra~unalnikov-v. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56/b, tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naro~ni{ka razmerja. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 111 a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677 507.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._
IZVAJAMO vsa slikopleskarska dela po konkuren~nih cenah. Dragutin Ivan~i~, s. p., Žabjak 61, tel. 02/74536-41 ali 041 895-504._
NUDIM INŠTRUKCIJE iz matematike. Aksiom, Tea Stefanović, s. p., Kraigherjeva ulica 24, Ptuj. Tel. 031 371-187._
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647-234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.

ŽALUZIJE, lamelne zavese in tes-njenje oken in vrat s silikonskimi tesnili. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
^ÍASř^
IZVAJAMO vsa krovsko-kleparska in tesarska dela. Priporo~amo kritine Tondach, Jungmeier, Pfleide-rer, Creaton, Bramac, Benders ter plo~evinaste kritine Decra in Gerard. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375-838.
}
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851-324: elektroin{talacije, meritve elektri~-nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250-933.
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, pred nesnostjo, rjave, grahaste in ~rne, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Vzrejali{~e nesnic Sor{ak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor, obra~alnik, bo~no koso in ostale kmetijske priklju~ke. Tel. 041 579-539.
NESNICE, rjave, grahaste, ~rne, pred nesnostjo, vsak dan, Babinci 49. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01._
PRODAM p{eni~no sejalnico Amazone super S 2,5 m. Tel. 040 742-795.
CISTERNO za gnojevko Creina 6000 l ugodno prodam. Tel. 031 676-101._
PRODAM je~men in je~meno slamo. Tel. 740-90-05.
PRODAM 5 ton p{enice in svinje težke od 100 do 180 kg. Tel. 031 389-078.
NAKLADALKO SIP 16, dvovretenski obra~alnik pajek, prodam, ter kupim bikca simentalca starega do 30 dni. Tel. 041 565-005
PRODAM lu{~eno koruzo in gumi-voz. Tel. 031 200-537._
PRODAM predsetvenik, 2,10 m, in krožne brane, 24 diskov. Tel. 031 291-954._
ČRNO-BELO telico brejo 5 mesecev prodam. Tel. 041 837-325.
KUPIM bikce simentalce za nadaljnjo rejo. Tel. 041 263 537._
V GRUŠKOVCU 116 oddam brezpla~no v najem starej{i vinograd, okrog 300 trsov. Tel. 0043 6506846693.
NESNICE, rjave, ~rne, stare 14 tednov, prodam, 600 SIT, dostava na dom. Mar~i~, Staro{ince 39, tel. 792 35 71._
PRODAM ~istokrvno nem{ko ov~-arko, staro 10 let. Tel. 783 90 15.
BELE KOKOŠI in peteline, težke od 4 do 5 kg, po 750 SIT za žival, prodajajo. Re{ek, Star{e 23, tel. 688 13 81 ali 040 531 246.
NEPREMIČNINE
sinus ne
NA PTUJU zelo ugodno oddamo ali prodamo ve~ pisarni{kih prostorov, skupaj ali po delih, cca. 300 m2, in dva garažna boksa. Informacije na www.star.si ali tel. 041 632-836.
I 11 KI A nepremičnine ! LUNA menjalnice u
I. hiša, Ptuj - Orešje, 1.1985,90 in2 biv. povr., CK - olje vsi pfikljuiki, parcela 861 in2, itiinia in sonina lot UGODNO: 14,9 mio SIT, ogled s fotogrsUjami pod Sfro 8507 ni
www.luna-mb.s
102 22 999 22 041 66 28 28
PRODAM gradbeno parcelo, 23 arov, komunalno urejeno, v Kicarju. Tel. 041 340-004._
PRODAMO novo hi{o v centru naselja Jur{inci. Hi{a ima 300 m2 (mansarda + pritli~je), zgrajena do 4. faze z okni. Za ve~ inf. pokli~ite na telefonsko {t.: 041-35-22-77._
PRODAM vikend z vinogradom na podro~ju Cirkulan. Tel. 031 533-386.
V NAJEM vzamem manj{o hi{o ali del do 70 m2. Po dogovoru z možnostjo poznej{ega odkupa. Tel. 031 727 690, 031 727 183._
KUPIM hi{o do 40 let ali od 3. gradbene faze, okolica Ptuja. Tel. 041 437 029.
DELO
IŠČEMO POMOČ v gospodinjstvu. Tel. 041 375-776 ali 031 686-405.
PRODAM stanovanje v Kidri~evem. Tel. 031 706-575._
KUPIM enosobno ali enoinpolsobno stanovanje na Ptuju, opremljeno ali neopremljeno, po možnosti z balkonom v I. ali II. nadstropju. Tel. 040 704-186.
PRODAM 2,5-sobno mansardno stanovanje, 70 m2, v Ul. 5. prekomorske na Ptuju, leto gradnje 1990. Cena 12 mio SIT vseljivo 1. 1. 2006. GSM 041 738 634.
MOTORNA VOZILA
KIA sephia l. 1996, GTX, december, rde~e barve, prevoženih 114 tiso~ km, prodam. Tel. 041 591-334.
RAZNO
RESTAVRACIJA DE PONCHO redno zaposli natakarja ali natakarico. Pogoji: komunikativnost, po{tenost in veselje do dela z ljudmi. Nudimo: redno zaposlitev in redno pla~ilo. Tel:02/ 77 10 186 ali GSM:041 631 578. Boris Šegu-la, s. p., Rogozni{ka cesta 20, 2250 Ptuj.
DOM - STANOVANJE
MENJAM dvosobno družbeno stanovanje za enosobno družbeno stanovanje. Tel. 775-47-01.
PRODAM enoinpolsobno stanovanje, opremljeno, v Ul. 25. maja na Ptuju. Tel. 041 484-097.
V NAJEM dam enoinpolsobno stanovanje v novem delu Ptuja. Tel. 051 333-355.

IZhBPLSI
Top 3 hiše: Levanjci, ID460, 120 m2-etaža, (l. 1945, obnova 1997), zem-ljiš~e 2549 m2 16,3 mio; Vuzmetinci ID475, 162 m2- etaža, (L n.p.), zemlj. 8393 m2, 5 mio; Ptuj ID414, 30 m2, (L 1986), zemlj. 978 m2, 7,033 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj
PRODAM stanovanjsko hi{o s poslovnim prostorom, 1,5 km iz centra. V ra~un vzamem eno ali dve manj{i stanovanji. Tel. 031 697-097.
MESTNA OBČINA PTUJ ŽUPAN
Na podlagi 31. ~lena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, {t. 110/02, 8/03-popravek in 58/03-ZZK-1) in 20. ~lena Statuta Mestne ob~-ine Ptuj (Uradni vestnik Mestne ob~ine Ptuj, {t. 6/99 - pre~i{~eno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03), je župan Mestne ob~ine Ptuj sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta za območje P12-D2 Center zja ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji (CERO Gajke) - povečanje prostornine deponijskega polja 1. faze
1.
Javno se razgrne predlog sprememb in dopolnitev ureditvenega na~rta za obmo~je P12-D2 Center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji (CERO Gajke) - pove~anje prostornine deponijskega polja 1. faze, ki ga je pod {tevilko 092-LN/2005, z datumom maj 2005, izdelala družba URBIS, d. o. o., Maribor.
2.
Razgrnjeni predlog sprememb in dopolnitev
-	obravnava raz{iritev odlagalnega polja na jugozahodnem vogalu obsto-je~e deponije in pove~anje njene prostornine za 4.830 m3,
-	vna{a na~rtovane spremembe na obstoje~em obmo~ju, ki so posledica pove~anih tehnolo{kih in prostorskih zahtev ter
-	povzema med samo gradnjo nastale spremembe na obstoje~em ob-mo~ju, ki pa so sicer bile dovoljene v okviru toleranc, dovoljenih v ureditvenem na~rtu.
3.
Javna razgrnitev predloga ob~inskega lokacijskega na~rta bo v prostorih Mestne ob~ine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, soba {t. 1 (pritli~je - desno). Javna razgrnitev bo od 27. 5. 2005 do vklju~no 27. 6. 2005.
4.
V	~asu javne razgrnitve bo javna obravnava predloga ob~inskega lokacijskega na~rta izvedena v sredo, 15.6.2005, ob 16. uri, na sedežu Mestne ob~ine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, soba {t. 8/I (velika sejna soba - prvo nadstropje).
5.
V	~asu javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu predlogu ob~inskega lokacijskega na~rta na naslov Skupna ob~inska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih vpi{ejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb pote~e s potekom javne razgrnitve.
6.
Ta sklep so objavi v Uradnem vestniku Mestne ob~ine Ptuj in v Štajerskem tedniku, Ptuj.
Številka: 350-05-189/2004 Datum: 16. 5. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s. r., župan
Mestne občine Ptuj
DIJAŠKI DOM PORTOROŽ, Sončna pot 20, 6320 Portorož vas vabi na sezonsko letovanje po ugodnih cenah:
3-posteljne sobe	2-posteljne sobe
-	no~itev z zajtrkom	4.080,00 SIT	4.800,00 SIT
-	polpenzion	4.800,00 SIT	5.530,00 SIT
-	polni penzion	5.530,00 SIT	6.200,00 SIT Otroci: do 3 let (brez svojega leži{~a, brez hrane) brezpla~no
od 3. do 12. leta	50 %
Organizirane skupine imajo 5% popust.
Cena vklju~uje 8,5 DDV, pri{teti pa je potrebno {e turisti~no takso, ki je dnevno 242,00 SIT.
Ostale informacije na telefon {t.: 05/ 671 22 40.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
KUPIM starine: pohi{tvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Tel. 041 897 675 ali 779 50 10._
PRODAM avtomatizirano 25-kW centralno pe~ na lesne pelete ali drva. Pri ogrevanju s peleti pe~ deluje popolnoma avtomatsko (vžig in doziranje kuriva), z drvmi pa klasi~no. V delovanju tri sezone, 300.000 SIT Tel. 041 657 796.
PRODAM 60-basno klavirsko harmoniko, dobro ohranjeno. Tel. 761-43-21.
PRODAM ohranjeno dnevno sobo, sedežno in kav~ z leži{~em, jedilnico, omaro, posteljo _ Tel. 031 706 575.
Petek, 20. maj
9.00 do 13.00 Ptuj, Ranca, prijave za Laser Korant Cup Ptuj 2005,
organizira Jadralna sekcija BD Ranca Ptuj v sodelovanju z Jadralno zvezo Slovenije
10.00 Ptuj, minoritski samostan, odprtje 16. državne razstave Dobrote slovenskih kmetij
11.00 Ptuj, Mestno gledališče, 4. slovenski festival komornega gledališča Skup
14.00 Ptuj, Ranca, prvi pripravljalni signal za Laser Korant Cup Ptuj 2005 16.00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, Pravljična ura in ustvarjalna
delavnica za otroke 16.00 Ruše, razstavišče Rulika, razstava slikarja Milka Sternada - Miliča 17.00 Ivanjkovci, Osnovna šola, literarni večer, predstavitev pesniške zbirke Moj svet učenca Iva Vebra in otvoritev likovne razstave učencev OS Ivanjkovci
18.00 Ormož, jedilnica ormoške Gimnazije, poetični dogodek Petra Kol-mančiča in Nina Fliserja, predstavila bosta poezijo prepleteno z elektronsko glasbo, slikami in videom 19.00 Ptuj, dvorana Gimnazije, 31. Območna revija pevskih zborov - 2. del 19.00 Tomaž pri Ormožu, telovadnica Osnovne šole, tradicionalna športna
akademija Sport za zdravje 19.00 Ruše, dom kulture, koncert mešanega pevskega zbora KUD Bezena 20.00 Ormož, dom kulture, Letni koncert KD Ormoški oktet 20.00 SNG MB, Enajsti planet, Komod, za abonma Drama vikend 6 20.00 SNG MB, Ti nori tenorji, MalOd, za abonma Drama vikend 7 in izven 20.00 Ptuj, Kolnkišta, Potopisno predavanje Nepal 22.00 Ormož, KAK Unterhund, koncert Pasi reški punk 22.00 Ptuj, Cafe galerija, Dj Devious Dj Chibba
Sobota, 21. maj
8.00 8.00 10.00
11.00 14.00
18.00
20.00 20.00
20.00 20.00 21.30
Radenci, 15. Pohod treh src, zbiranje pred hotelom Terapija Ormož, športni park Mestna graba, Sejem prostega časa Ptuj, minoritski samostan, 16. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij
Ptuj, Ranca, prvi pripravljalni signal za Laser Korant Cup Ptuj 2005 do 17.00 Ptuj, grad, muzejska delavnica za otroke, družine, oz. splošno publiko Naj diši kruh in tisoč cvetov, v okviru 16. državne razstave Dobrote slovenskih kmetij
Ptuj, Narodni dom, delavnica Valovi, ples 5 ritmov, metoda gibanja
Gabrielle Roth, vodi Silvija Tomčik - Killy iz Zagreba
Ptuj, Mestno gledališče, Vohljač, za izven
SNG MB, Enajsti planet, KomOd, za abonma Drama sobota 2 in
izven
SNG MB, Ti nori tenorji, Malod, za abonma Drama vikend 8 in izven Ormož, dom kulture, Medobmočna revija odraslih folklornih skupin Ptuj, Kolnkišta, koncert, Od Franclna možgani Turnišče pri Ptuju, dnevi odprtih vrat Kmetijske šole Ptuj z razstavo cvetličnih kompozicij, vezav in šopkov od 21. do 23. maja
Nedelja, 22. maj
7.00
10.00
10.00 15.00
17.00 20.00
Hajdina, pred Osnovno šolo, pohod po Muški planinski poti (Kozjak), dodatne informacije na telefon 041 806 678 Ptuj, minoritski samostan, 16. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij
Ptuj, Ranca, prvi pripravljalni signal za Laser Korant Cup Ptuj 2005 Velika Nedelja, kulturni dom, koncert ob 1. obletnici delovanja mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Ptuj, Ranca, podelitev nagrad, Laser Korant Cup Ptuj 2005 Ptuj, Kolnkišta, projekcija filma, Telesni stražar
Ponedeljek, 23. maj
10.00 Ptuj, minoritski samostan, 16. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij
11.00 do 13.00 Ptuj, Narodni dom, delavnica Ptuj - ustvarjalno mesto
KOLOSEJ Maribor
Petek, 20. maj, ob 15.30, 18.30 in 21.30 Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha.
Sobota, 21. maj, ob 12.30, 15.30, 18.30 in 21.30 Vojna zvezd: Epizoda III -Ma{čevanje Sitha.
Nedelja, 22. maj, ob 12.30, 15.30, 18.30 in 21.30 Vojna zvezd: Epizoda III - Ma{čevanje Sitha.
Kino Ptuj
Od petka do nedelje ob 19. uri: Morje v meni. Od petka do nedelje ob 21. uri: Nebeško kraljestvo
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Predstavitev zbornika Slovenstvo na ptujskem v 20. stoletju. Slovesnost ob 60. obletnici zmage konca druge svetovne vojne. 1. Florjanova gasilska parada Ptuj 2005. Vabilo na razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Predstavitev knjige Wellness magistre Slavke Gojčič. Razstava likovnih del akademskega slikarja Mateja Sokoliča. Idrijske čipke in umetnost Rudija Skočirja v Miheličevi Galeriji. Medobčinsko prvenstvo osnovnih in srednjih {ol v spomladanskem krosu. Medobčinsko prvenstvo v ekipnem mnogoboju. Množični že četrti Ptujski triatlon. 1. mednarodni plavalni miting Pokal Term Ptuj 2005. 21. praznik in 60 let dela Vrtca Ptuj. Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.
iZDePLSi
izberi.si - Vsesiovensici portai maiiii ogiasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brsicanje po mailii oglasili še nlltoll nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
Ptujska C. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avta.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	BARVA
AUDI A31.8	1999	1.730.000	KOV.MDDRA
BMW318DKARAV.	2002	3.796.600	ČRNA
BMW 525 TDS	1999	2.690.000	KOV. SIVA
CITB0ENXSARA1.B	2001	1.880.000	SRERRN
FIAT BRAVD 1.6 SX MANIA	1998	980.000	KOV.VIJDLA
FORD FIESTA 1.3	2004	1.696.660	RELA
FDRD FOCUS 1.4 ILIMUZ.	2000	1.530.000	SREORN
FORD KA 1.31 OPEN AIR	2003	1.390.000	KOV. SIV
FORD MONDED 1.8 KARAV.	2000	1.330.000	RELA
HYUN0AILANTRA1.8GU(	1995 MOO. 96	686.666	RELA
KIASEPHIA1,5	1999	776.660	RELA
NISSAN ALMERA 2.2 ID	2002	2.380.000	SRERRNA
RENAULT MEGANE 1.6 RN SCENIC	1996/12	950.000	RELA
VW GOLF III 1.9 BUMUZ.	1997 MOO. 98	1.050.000	RELA
VW PASSAT 1.9 IDI KARAV. - THENOUNE	2000	2.390.000	MODRA
Na zalogi preko 40 vozil.
EKOLOŠKO
KURILNO OUE
IND€Mn d.o.o. 02/681 80 02
PRODAJA KURILNEGA OUA
Telefon: 02 714 00 66
GSM: 041517 »3
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
SEH TOLEDO 1,9 TDI	2003	2.860.000	KOV.ZLAtA
BMW520DIESE1	2001	3.360.000	ČRNA
MERCEDES BENZ A140 CLASSIC PODAIJ. 2001		2.540.000	KOV. SREBRNA
RENAUII CLIO 1,2 FIDJI	1997	750.000	KOYVÈNFA
DAEWOO LANGS 1,5 ROMEO	2000	920.000	KOV. SREBRNA
SEAT CORDOBA 1,5 SE	1999	1.240.000	7H,ENA
FIArPIMr0HSD751,3	1994	490.000	KOV R VIŠNJA
ŠKODA FELICIA 1,31X1	1996	420.000	BEIA
FORD FlES'lA 1,31 FLAIR	1997	655.000	KOV m,ENA
PEUGEOT 406 BREAK 2,0 HDI	2001	2.160.000	KOV SREBRNA
SEAT CORDOBA 1,4	2001	1.480.000	RDEČA
PEUGEOT 106 XR 1,0	1993	290.000	KOV ČRNA
RENAUII CUO 1,2 RT	2000	1.170.000	BEIA
HASEPIIIA1,5	2000	1.120.000	KOVZLAIA
BMW 3161 COMPACT	1998	1.660.000	KOV m,ENA
RENAUII MEGANE 1,6 E RN CLASSLC	1998	1.180.000	KOVZLAIA
VW GOIF L,4 L6V COMFORTONE	1999	1.740.000	ČRNA
VWG0lFini,4a	1996	880.000	VÈNIA
FORD MONDEO 2,0 TDO	2001	2.385.000	KOV MODRA
ALFA 145 1,6	1995	620.000	KOV RDEČA
RENAUII TWEVGO 1,2 PACK	2002	1.260.000	KOV SREBRNA
FORD FlES'lA 1,3	2000	960.000	KOV m,ENA
CITROEN XSARA BREAK 1,6	1998	1.190.000	BEIA
RENAUII LAGUNA L,8L6V	1998	1.520.000	KOVZLAIA
SEAT CORDOBA L,9 SDL	2002	1.970.000	RDEČA
BMW 318 TI	1995	1.180.000	VUIA
VOLKSWAGEN GOLF M L,8 GL	1993	575.000	KOV SIVA
RENAUII CLIO L,2RN	1993	380.000	KOV SREBRNA
HYUNDAI LANTRA 1,8 GIS	1995	565.000	OT,ENA
VOLKSWAGEN POlO 1,9 DIESEL	1996	725.000	KOV ZEI,ENA
VOLKSWAGEN GOLF 1,9 TDI	1998	1.590.000	RDEČA
MCCSMART	2000	1.320.000	ČRNO BEŽ
0
mazoa
prve pelovice pla{at« tekej..

Izkoristite ugodne pogoje pri nal(upu nove Mazde. Ponudba veljo za Mazdo2 MazdoS Mazdo« Mazdo B2500
) )

Prvo polovico plačate takoj,
drugo polovico po čez dve leti, brez obresti!

Avto center Šerbinek d.o.o.. Zagrebžka 85, Maribor, tel.: 02/45-035-50|
Vabimo vas na HIŠNI SEJEM AVTO SKRBIŠ,
ki bo v petek, 20.5.2005, od 12. do 18. ure in v soboto, 21.5.2005, od 9. do 16. ure, na Spodnji Poiskav! 102.
Na testno vožnjo se boste lahko zapeljali z novim SUZUKI SWIFT- om, on pa bo zapeljal vas!
K35
cene!!!
,111
AVTO SKRBIŠ, Milan Skrbiš s.p., Sp. Polskava 102, Pragersko, tel.: 02/845-22-50. email: avto.skrbis@siol.net
Fiat Punto DYNAMIC
k.
za
400.000 SIT ceneje
in brezobrestno financiranje pri debis AC Leasing*
'Pcnudbï v^ja do fi32pri:]dât«fi3loçi ai. od 12. 5. dc^ 1&. ^.2005. Pcnudbd 2a fmancii i lE>i»Mng, pri 50% palopu, do S mRSPcnlh abiokav.
t ÛM 0.(>0% (se lâhkû ifřííiTiĚfH, it se spr#menijo efeiwriti i2řs<:urtd). PoçKKiJbo ie Fxxmmr^nâ ^ ËUH
^ Avtocenter Prstec d.o.o.
Ob Dravi 3a, Ptuj (02) 782 30 01
!!!!! debis
::== AC Leasing
iSSB^ĚĚ
UGODNO
V Metalki na Ptuju
•	Ugodna izbira cvetličnih l<orit, lončl<ov in podstavl<ov -10% POPUST
•	Aparati za pranje -10% POPUST
•	Kompostniki - 10% POPUST
Orodje EAST' od 199 SIT naprei
work V '
Svedri HSS Titan - SUPER UGODNO
»Akcijska prodaja štedilnikov
na trdo gorivo Fekonja -20% POPUST
www.radio-tednik.si
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj RogozniSka 7, tel: 02/749 18 00
METAIKA" TRGOVINA
KM^estrih
IZBERITE KAKOVOST! 031/34»343 PHAgK s.p. ~
Ga^rel 6/a, 2272 C oi Huje ,i
POHIŠTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Tpaionova 1, Ptui (ob Marilnnki cedil 02 780 6710
ZOBNOPROTETiČN! NADOMESTKI VS DNEH
_možnost obročnego odpločilo_
UGODNA POSOJILA'
IC02/2280n0
SoliSd.0.0. 1 Razlagova 24, Maribor I
www.tednik.si
nabiralnik@radio-tednik.si
«lože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markovci Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605

ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATAr ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE vei vrst
Ivan Arnuš 8.p.
Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
^MITT:,^
STOJNC119,2281 Markovci, tel. 02/788 81 60, faks 02/788 81 61
VEUKA AKCIJA RADIATORJEV od 20.05. do 20.06.2005 oziroma do razprodaje zalog
VK UP 22 K, bele barvećOO x 600 mm; 13.509,00 SIT VK TIP 22 K, bele barve 600 x lOOOmm; 18.186,00 SIT VK TIP 22 K, bele barve 600 x 1400mm; 23.065,00 SIT VK TIP 21 K, bele barve 900 x 700mm; 17.289,00 SIT VK TIP 21 K, bele barve 900 x 900 mm; 21.780,00 SIT VK TIP 22 K, bele barve 900 X 600 mn^ 18.893,00 SIT Cene so z DDV-jem in veljajo za gotovinsko plačilo.
«MITr
STOJNCI19,2281 Markovci, tel. 02/788 81 60, faks 02/788 81 61
VEUKA AKCIJA RADIATORJEV od 20.05. do 20.06.2005 oziroma do razprodaje zalog r
TIP 22 K, bele barve 600 x 800 mm; 11.667,50 SIT TIP 22 K, bele barve 600 x 1000 mm; 14.409,00 SIT TIP 22 K, bele barve 600 x 1200 mm; 15.833,50 SIT TIP 22 K, bele barve 600 x 1400 mm; 20.089,00 SIT TIP 22 K, bele barve 900 x 400 mm; 8.969,50 SIT TIP 22 K, bele barve 900x600 mm; 13.422,50 SIT Cene so z DDV-jem in veljajo za gotovinsko plačilo.
Rabljena vozila
		NA	
TIP	LETNIK	MESEC	
		SAMO	OBUUBA KUPCU:
CRYSŒR NEON	1994	R299 sit	- Brezplačen
DAEWOO NEXIA 1,5	1998	17.991 sit	preizkus
MERCEDES A160 AVTOM.	1999	26.799 sit	- 105 točk
PEUGEOT 307 2,0 Hdl	2003	53.292 sit	kontrole
R LAGUNA GT 1,9 DCI100 EXP	2002	52.832 sit	na vozilu
R LAGUNA INiïlAl£ 3,0 AVT.	2001	52.067 sit	- Tehnična
R LAGUNA PRIV. 1,9 DCI	2001	53.598 sit	kontrola po 2000
R MEGANE KARAV. 1,6/16V AVT.	2003	36.600 sit	
R MEGANE 1,9 dT1	2002	31.700 sit	
VOLXWAGEN POLO CLASSIC	1998	19.539 Sit	prevoženih kilometrih
Tovorna vozila			- Pomoč na cesti, vleka ali
RKANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.080 sit	
PEUGEOT PARTNER 1,9 D	2000	18.989 Sit	popravilo
RKANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.845 sit	- 3 mesečna
Testna vozila			tehnična
			garancija
LAGUNA 1,9 dCI EXPRESSION	2003	64.011 sit	(za določena vozila)
SCENIC EXP. CONF. 1,6	2004	62.174 sit	
VlSina mesečnega obroka je izraCunana na	podlagi kredita dn	I mb NOiVI 7,45	
na dobo 84 mesecev.			
RENAULT
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
Razpored dežurstev zobozdravnikov
21. maja 2005 Zorica Kurilj, dr. dent. med
Ptuj, Osojnikova
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo Ugodne cene! 788-56-56
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
www.radio-tednik.si
Klas GM
PODVINC115, FTUJ TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRIKA ZJUTRAJ DO 9. URE
S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam nemo~en si ostal.
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očka in dedija
Franca Belsaka
S POBREŽJA 140/A, VIDEM PRI PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem {tevilu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sve~e in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo sodelavcem in kolektivu OS Videm, DU Videm, govorniku g. Francu Kodermanu za poslovilne besede, patroma Andreju in Cristianu za opravljen cerkveni obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Skromno si Uvel, v življenju mnogo pretrpel. Brez tebe prazen dom je in dvorišče, zaman te naše oko išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedija
Jakoba Jeza
Z JAMSKEGA VRHA 53, PTUJSKA GORA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Zahvala sodelavcem Certusa, podjetja Boxmark, Taluma, Pošte, Betonarne Kuhar, DU Lovrenc, društvu invalidov Majšperk. Iskrena hvala sestram in bratu, vsem nečakom, posebej Ireni za tolažilne besede ob pravem trenutku, govorniku g. Predikaki za ganljive besede, pevkam za odpete žalo-stinke, godbeniku za odigrano Tišino. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred ter pogrebnemu podjetju Mir. Se enkrat hvala vsem in ohranimo ga v lepem spominu.
V globoki žalosti: žena Gelica, hčerka Marjana z Marjanom in Kajo ter sin Marjan z Marino
Tvoje pridne roke,
pošteno in dobro srce
so naš ponos in lep spomin na te.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta
Franca Dolenca
IZ LOVRENCA MA DRAVSKEM POLJU 122 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje.
Hvala g. župniku za opravljen obred in sv. mašo, cerkvenim pevcem, govornici ge. Hedviki, godbeniku Dasku za odigrano Tišino ter podjetju Mir iz Vidma. Posebna zahvala PGD Lovrenc in vsem gasilskim društvom, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na zadnji poti.
Tvoji najdražji
Kako srčno si si ti želela, da med nami bi še živela. Smo vsi ob tebi se trudili, da zdravje bi ti ohranili. A smrt pa tega ni hotela, prezgodaj te je vzela. Sedaj pot nas vodi tja, v ta mirni kraj tišine, kjer ti rožice cvetijo in svečke v spomin gorijo. Tam srce se naše tiho zjoče, ker verjeti ono noče, da tebe na domačem pragu ni.
SPOMIN
21. maja mineva eno leto žalosti, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica, prababica in tašča
Marija Bratec
IZ PACIMJA 18
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo skupaj z nami ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Spomin ^
Edini, ki ostane močan, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
SPOMIN
19. maja je minilo štiri leta, odkar te ni več med nami, naš dragi
Rafael Šalamun
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, poklonite cvet ali prižgete svečko.
Hčerka Klavdija in sin Klemen z mamico Suzano
Ko v pomladnem jutru ptički so zapeli,
oznanjali so lep in sončen dan,
nihče takrat še slutil ni,
da to bo dan, ko zamrl bo tvoj smehljaj,
se ustavilo tvoje srce
in v trenutku za vedno utihnil tvoj glas.
V SPOMIN
Tiha žalost spremlja spomin na 18. maj 2002, ko smo z neminljivo bolečino v srcu onemeli in spoznali, da smo za zmeraj izgubili našega dragega moža, ateka in dedka
Martina Kozoderca
IZ ŽUPEČJE VASI 58
Hvala vsem, ki z nepozabnim spominom nanj postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate svečke.
Žalujoči: vsi tvoji najdražji
Kako boli in d^a trpi, ko od bolezni usihajo moči, veš ti in vemo mi, ki smo upali do zadnjih dni.
ZAHVALA
Po hudi in težki bolezni nas je v 51. letu zapustil dragi sin, brat, stric in svak
Jože Zebec
IZ MEDVEDC 29, MAJSPERK
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala Lovskemu društvu Majšperk in vsem LZS za lepo slovo.
Prisrčno se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred, sosedom Hernja - Mohorko za veliko pomoč, g. Rakovcu za govor, ge. Verdenik za molitev in podjetju Mir. Hvala vsem in ohranimo ga v lepem spominu.
Žalujoči: mama, sestre in brata
Minile so tvoje bolečine, v srcu pustil si nam spomin, čeprav si moral veliko pretrpeti, s tabo je bilo lepo živeti.
ZAHVALA
ob boleči izgubi mojega moža
Janeza Rakusa
Z ORMOŠKE 44, PTUJ
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom ter vsem, ki ste ga mnogoštevilno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče ter izrečena sožalja. Posebej se zahvaljujem govorniku gospodu Seguli za ganljive besede, patru Vitu, pevcem in godbeniku za melodijo slovesa. Zahvaljujem se zdravniku dr. Novaku in zdravstvenemu osebju mariborske bolnišnice ter dr. Pribožičevi. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča žena Božica
Slovenske gorîce-Haloze • Spet udarila toča
Ponekod stolklo 100 % pridelka
Neurje s točo je v sredo, 18. maja, okoli 13. ure najhuje prizadelo območje od Grajene proti Mestnemu Vrhu, kjer je uničen skoraj ves pridelek; hudo so poškodovani tudi okoliški vinogradi, v Halozah pa je uničenih od 30 do 50 odstotkov pridelka.
Po prvih dosegljivih ocenah je bilo med najhuje prizadetimi območje na Mestnem Vrhu pri Ptuju, v vinogradu Eme in Milana Horvata, kjer je toča popolnoma stolkla mlad, 3 do 4 leta star nasad s prek 30.000 trsi.
Ema Horvat: "V nekaj minutah nama je popolnoma uničilo ves vinograd, v katerega sva skupaj s krediti in državno subvencijo vložila prek 55 milijonov tolarjev. Vse, kar je bilo zelenega, je stolklo z lesa, ponekod je poškodovan tudi stari les. Toliko huje je, ker gre za same dobre sorte: sovinjon, šar-done, beli in sivi pinot. Škode je vsaj za 10 milijonov tolarjev, saj s trgatvijo žal letos ne bo nič, morda drugo leto, če si bodo trsi opomogli."
Toča je skoraj popolnoma uničila tudi bližnji vinograd Vide in Alberta Gonca na Mestnem Vrhu, kjer je oklestila letošnji pridelek na 35.000 trsih 4. in 5. letnika ter na okoli 5000 trsih stare gorice. Škode je za okoli 14 milijonov tolarjev, saj sta izgubila okoli 140 ton grozdja.
Med huje poškodovanimi je bil tudi vinograd Franca Lacka na Drstelji s prek 7000 trsi, kjer je po prvih ocenah toča stolkla okoli 45 odstotkov pridelka: "Ne vem, kako si bomo lahko opomogli," pravi Franc Lacko, "že lani - mislim, da je bilo 9. maja - nam je toča pobrala vsaj polovico pridelka, trsi si še niso povsem opomogli, pa smo spet
Foto: M. Ozmec
Pri Grajeni je bilo na cesti skoraj 20 cm uničujočih ledenih zrn.
oškodovani."
Poklicali smo svetovalno službo za vinogradništvo pri Kme-tijsko-gozdarskem zavodu Ptuj, kjer nam je univ. dipl. ing. Andrej Rebernišek povedal: "Po prvih zbranih ocenah so najhuje prizadeti vinogradi okrog vodohrana na Mestnem Vrhu, kjer je škoda tudi 100-od-stotna, v ostalih okoliških vinogradih pa je toča vzela od 30 do 50 odstotkov pridelka. Toča je padala tudi na območju Haloz, predvsem v občinah Zavrč, Podlehnik ter Videm, kjer je stolklo med 30 do 50 odstotki pridelka. O težavah zaradi nalivov in manjši škodi na pridelkih pa poročajo tudi iz občine Majšperk. Vsem oškodovancem
priporočamo, da škodo čimprej prijavijo v matični občini, ob prijavi pa morajo imeti s sabo subvencijsko vlogo z vsemi podatki o vinogradu.
Priporočamo, da kmetje poškodovane nasade čimprej zaščitijo s pripravkom folpan, ki mu dodamo nekaj žveplenih pripravkov - pepelin ali kosan. Smiselno bi bilo dodati tudi fo-liarno gnojilo protifer ali drin, saj vsebujeta posebne aminokisline, ki zmanjšujejo stres vinske trte. Kar se tiče ostankov zelenih delov, pa priporočamo, da vinogradniki opravijo pletev šele čez približno tri tedne, ko bo že bolj jasna slika, katere mladike bodo še rodile in katere ne."
M. Ozmec
Po svetu
Kitajska opozarja na taljenje ledenikov na Everestu
Peking (STA/Hina) - Globalna otoplitev ogroža tudi ledenike na Everestu. Kitajski znanstveniki, ki raziskujejo najvišjo goro na svetu, pravijo, da lahko zmanjšanje teh ledenikov povzroči hude težave v svetovnih vodnih rezervah. Na tibetanski strani Everesta se je, kot kažejo meritve, točka, na kateri se ledenik topi, v dveh letih pomaknila navzgor za okoli 50 metrov. Del ledenika pa je od leta 2002 do danes povsem izginil. Strokovnjaki ZN so leta 2002 opozorili, da lede-niškim jezerom na tibetanski strani Everesta zaradi taljenja ledu grozi izlitje in posledično poplave, ki bi ogrozile na tisoče ljudi. V svetovnih ledenikih je okoli 75 odstotkov svetovnih vodnih rezerv.
Na vasi večja možnost tumorja na možganih zaradi mobilnega telefona?
Pariz (STA/AFP) - Ljudje s podeželja, ki tam redno uporabljajo mobilni telefon, imajo trikrat več možnosti, da zbolijo za rakom na možganih, kot tisti, ki živijo v mestih, kažejo izsledki švedske raziskave pod vodstvom profesorja Lennarta Hardella z medicinske univerze v Orebru. Pri tistih, ki prenosni telefon uporabljajo štiri leta, pa je to tveganje celo štirikratno, poudarja raziskava. Te razlike utegnejo biti posledica dejstva, da so na deželi relejne postaje med seboj bolj oddaljene, sevanja, potrebna za prenos, pa torej močnejša, menijo raziskovalci. Rezultati so zaskrbljujoči, zato bi jih bilo treba po mnenju znanstvenikov potrditi še z novimi raziskavami, ki bodo temeljile na večjem vzorcu. Raziskavo so izvedeli v osrednjem delu Švedske, kjer so med januarjem 1997 in junijem 2000pri približno 1400 odraslih osebah, starih od 20 do 80 let, ugotovili benigni ali maligni možganski tumor.
Slovensko okno prihodnosti
KlasGM
PODVIHC115, FTUJ TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532
OKNA - VRATA - SENČILA
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
080 1401
^IflMIKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljn£avniiarskadela
-	manjSa gradbena dela
STE BILI POŠKODOVANI
[ptíi^NA^ V PROMETNI
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2	080 1 3 1 4
ELEKTRO KAISER
i
KAISER Franc s. p.
■	ELEKTROINSTALACIJE -ALARMNE NAPRAVE
■	DOMOFONE
- STRELOVODE
■	ELEKTRO MERITVE
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
GSM: 041 325 909
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
PT
ŠtuUŽSa II Smer Gi^wn> IMI|>ii«iiiiiii.p. Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251
Foto: M. Ozmec
Ema in Milan Horvat v vinogradu na Mestnem Vrhu, kjer jima je toča stolkla pridelek na 30.000 trsih.
Napoved vremena za Slovenijo
če se Urbanu (25.) sonce zahoče, bo tudi poletje suho in vroče.
Napoved za Slovenijo
Danes bo v vzhodni Sloveniji pretežno oblačno, drugod bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. V SV Sloveniji bo pihal severni veter. Najvišje dnevne temperature bodo od 15 do 20 stopinj.
Jutri bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, ob morju 11, najvišje dnevne od 19 do 24 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo sončno in toplo. Najvišje dnevne temperature bodo po nižinah nad 25 stopinj.
1 6. DRŽAVNA RAZSTAVA			
i	DOBROTE m SLOVENSKIH KMETIJ	DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ V MINORTTSKEM SAMOSTANU 20.,21 .,22.,23.maja 2005 Ml Koja	
ODPRTJE RAZSTAVE: PODELITEV PRIZNAJ: SLAVNOSTNA MAŠA: PODELITEV PRIZNAJ: RAZSTAVA BO ODPRTA:		v petek, 20. maja 2005 ob 10.00 uri V	MINORITSKEM SAMOSTANU NA PTUJU v soboto 21. moja 2005, ob 13.00 uri za mesne izdelke, vina, suho sadje, sokove, olja, kise, sadna vina, marmelade, konzervirano zelenjavo, kompote in žganja v nedeljo 22. maja 2005, ob 10.00 uri v nedeljo 22. maja 2005. ob 11.00 uri za krušne in mlečne izdelke VPETEK0D11.D0 18. URE V	SOBOTO IN NEDEUO OD 9. DO 18. URE VP0NEDEUEK0D9. DO 14. URE	
DOBROTE BODO NAPRODAJ NA DVORIŠČU MINORITSKEGA SAMOSTANA			
I KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ I MESTNA OBČINA PTUJ