GLASILO OBČINE GORNJI PETROVCI
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI * PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI * PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
Občinski svet Občine Gornji Petrovci je sprejel občinski proračun za leto 1999 na svoji seji dne, 23.12.1999, rebalans proračuna pa na svoji seji dne, 18.1 1.1999.
Značilno za leto 1999 je sprememba financiranja občin, saj je Vlada Republike Slovenije v mesecu marcu sprejela nov izračun primarne porabe občin. In prav novi izračun in nova primarna poraba je ugodno vplivala na porabo sredstev občinskega proračuna in realizacijo zastavljenih programov.
Celotno porabo sredstev za leto 1999 tako prikazuje zaključni račun proračuna Občine Gornji Petrovci za leto 1999, ki je v teh Novinah v celoti objavljen. Z zadovoljstvom lahko povem, da v celoti uresničujemo program, ki sem ga že predstavil na začetku svojega drugega mandata. Podrobnosti prihodkov zaključnega računa proračuna ne bom opisoval, prepričan pa sem, da sijih boste temeljito prebrali od točke do točke na strani prihodkov.
Ker nam je uspelo pridobiti znatna sredstva iz naslova sofinanciranj in sredstva iz naslova drugih prihodkov je tudi realizacija programa temu primerna. Zelo vzpodbudno pa je, da so vsi programi potekali po programu in sklepih, ki smo jih sprejeli.
Prepričan sem, da si boste tudi vse odhodke zaključnega računa proračuna temeljito prebrali. Zaključi račun proračuna Občine Gornji Petrovci smo sprejeli dne, 29.2.2000.
ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE GORNJI PETROVCI
ZA LETO 1999
l
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000

2
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE GORNJI PETROVCI ZA LETO 1999 - ODHODKI
APRIL 2000
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000
5
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000
Presežek v letu 1999 znaša : 1.110.413,39 SIT.
6
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000
PRORAČUN
OBČINE GORNJI PETROVCI ZA LETO 2000
Proračun Občine Gornji Petrovci za leto 2000 je predlagan na podlagi spremenjenega Zakona o financiranju občin v višini 100 % primarne porabe občin. In prav ta primarna poraba nam tudi omogoča, da smo naš program lahko tudi za leto 2000 predlagali kot nadaljevanje našega programa na vseh področjih. Iz prihodkov proračuna je razvidno, da prav v letu 2000 izvajamo poleg osnovnih nalog tudi ogromno investicij. Proračun za leto 2000 je Občinski svet sprejel dne, 23.12.1999 na svoji 4. izredni seji občinskega sveta.
Iz posameznih postavk proračuna je razvidno kaj vse je sprejeto za realizacijo v letu 2000. Sestavni del odhodkov v številkah so tudi vsi sklepi, ki so bili ob sprejetju proračuna tudi sprejeti. Prepričan sem, da si boste tudi prihodkovno stran in odhodkovno stran proračuna temeljito prebrali.
Kaj več o investicijah pa bom poskušal obširneje opisati v naslednji številki NOVIN.
ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber
7
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000

8
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI	APRIL 2000
ODHODKI PRORAČUNA OBČINE GORNJI PETROVCI ZA LETO 2000 - predlog
9
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI	APRIL 2000
10
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI	APRIL 2000
11
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI	APRIL 2000
12
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000
SKLEP
o razpisu sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere kreditov za pospeševanje obrti in podjetništva na območju Občine Gornji Petrovci v letu 2000
I.
Iz sredstev občinskega proračuna, za subvencioniranje realne obrestne mere kreditov za pospeševanje obrti in podjetništva v letu 2000 se namenjajo sredstva v višini 3.000.000,00 SIT.
II.
Sredstva se dodeljujejo za naslednje namene :
1.	nakup, graditev ali adaptacijo prostorov, namenjenih za poslovanje dejavnosti,
2.	nakup opreme in generalna obnova obstoječe opreme za proizvodnjo,
3.	uvajanje sodobnih, energetsko varčnih in ekološko neoporečnih tehnologij.
Sredstva za razvoj se namenijo za isti projekt le enkrat.
III.
Pri dodeljevanju sredstev se upoštevajo naslednja merila :
1.	število novih delovnih mest,
2.	nova enota obrti ali podjetja,
3.	prva vloga za subvencioniranje,
4.	sodobna tehnologija,
5.	prosilci, ki so bili deležni subvencije v zadnjih dveh letih in izpolnjujejo enake pogoje, kot ostali prosilci, so le - te ponovno deležni le v primeru neizkoriščene kvote.
IV.
Program, s katerim prosilec kandidira za sredstva, mora izpolnjevati sledeče pogoje :
1.	donosnost programa,
2.	likvidnost za celotno ekonomsko dobo,
3.	zaprto finančno konstrukcijo med uresničevanjem programa.
V.
Za sredstva lahko zaprosijo naslednji prosilci :
1.	obrtnik posameznik,
2.	podjetnik posameznik,
3.	občani, ki so pri pristojnem državnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za obrtnike oz. samostojnega podjetnika, oziroma so na pristojnem sodišču vložili zahtevo za vpis v sodni register, bodisi obrtnik ali samostojni podjetniki oz. podjetniki.
Sedež firme in poslovni prostori morajo biti na območju Občine Gornji Petrovci.
VI.
Sredstva za subvencioniranje realne obrestne mere lahko pridobi prosilec, ki ima med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30 % lastnih sredstev, od predračunske vrednosti investicije, za izvedbo investicije.
VII.
Višina obrestne mere, ki se subvencionira je 7%. V kolikor je obrestna mera nad TOM višja od 7 % , krije razliko kreditojemalec. V kolikor je obrestna mera nad TOM manjša od 7 % , se z nastalo razliko ( 7 % - obrestna mera nad TOM ) subvencionirajo obresti TOM-a.
VIII.
Doba vračanja kredita se določi s kreditno pogodbo med kreditojemalcem in kreditodajalcem.
IX.
K vlogi mora prosilec priložiti :
1.	poslovni načrt ali investicijski načrt, iz katerega mora biti razvidno v kakšne namene se bodo sredstva vložila,
2.	sklep oz. pogodbo z banko, iz katere mora biti razvidna višina kredita, ki se najame in višina obresti, ki se subvencionirajo,
3.	dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih, ki ga dobijo na Davčni upravi v Murski Soboti.
X.
Vloge za subvencioniranje obrestne mere se morajo obvezno vložiti na upravo občine v pismeni obliki.
Prosilci lahko vlagajo prošnje za subvencioniranje obrestne mere na upravo občine do konca leta 2000, oz. dokler se ne porabijo proračunska sredstva namenjena v ta namen.
XI.
O odločitvi bodo prosilci pismeno obveščeni v roku 30 dni od zadnjega dneva, ko je možno vložiti vlogo za subvencioniranje obrestne mere.
Številka: 822/2000
Gornji Petrovci, dne 17.03.2000
ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r.
13
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. 1. RS, štev. 72/93) in 7. člena Statuta Občine Gornji Petrovci (Ur. 1. RS, štev. 26/99) je Občinski svet občine Gornji Petrovci na 4. izredni seji dne, 23.12.1999 sprejel
SKLEP
o sofinanciranju modernizacij vaških cest na območju Občine Gornji Petrovci v letu 2000
I.
Občina Gornji Petrovci bo sofinancirala program modernizacij vaških cest po naslednjih kriterijih:
skupna dolžina vaških cest v posamezni KS oz. naselju, dolžina že moderniziranih vaških cest v posamezni KS oz. naselju,
pomembnost določene povezave,
- vklapljanje posamezne modernizacije v soroden projekt oz. projekt, ki je širšega pomena za Občino Gornji Petrovci.
II.
Sofinancirane bodo naslednje vaške ceste po posameznih KS oz.vaseh:
Košarovci v dolžini 400 m Križevci v dolžini 250 m Ženavlje
Program se izvaja na osnovi pogodb in finančnih obveznosti občine in krajevnih skupnosti.
Pri realizaciji programa bo Občina Gornji Petrovci sodelovala z deležem, ki znaša:
3.800.000,00 SIT/km 3 m širine asfalta, ki se plača po prevzemu ceste in končnih izmeritvah.
III.
Za nadzor nad izvajanjem posamezne investicije se zadolži nadzorni organ, odbor za urejanje prostora, gospodarsko in cestno infrastrukturo skupaj z županom.
Nadzorni organ mora pred asfaltiranjem predložiti poročilo o kvaliteti in količini navoženega tampona min 15 cm vključno s trdnostnim preizkusom.
IV.
Sklep začne veljati z dnem sprejetja na seji občinskega sveta in se objavi v občinskem glasilu “NOVINE”.
Številka: 3645/99 Gornji Petrovci, 23.12.1999
ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r.
SKLEP
o lokaciji avtobusnih postajališč, na katerih bodo nameščene avtobusne čakalnice na območju Občine Gornji Petrovci v letu 2000
I.
S tem sklepom Občina Gornji Petrovci določa lokacijo oz. tista avtobusna postajališča, ki bodo opremljena z avtobusnimi čakalnicami (6. člen odloka o ureditvi avtobusnih postajališč) v letu 2000.
II.
Prednost pri postavitvi novih čakalnic bodo imela tista postajališča, ki so grajena kot avtobusna postajališča v skladu z normativi in standardi za tovrstne objekte.
III.
Glede na II. člen tega sklepa bodo v letu 2000 čakalnice postavljene na naslednjih lokacijah:
-	Gornji Petrovci	1	kom.
-	Stanjevci	2	kom.
-	Peskovci	2	kom.
-	Križevci	1	kom.
-	Kukeč	1	kom.
-	Boreča	1	kom.
SKUPAJ:	8 komadov
Na vseh teh lokacijah se uredi tudi plato za postavitev čakalnice.
IV.
Ker bodo v tem letu zaključene nekatere investicije, je prioriteta na teh lokacijah.
V skladu z Odlokom o ureditvi avtobusnih postajališč (6. člen) bo Občina Gornji Petrovci izvedla postopek za ureditev novih avtobusnih postajališč po programu v naslednjih letih.
V.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na seji občinskega sveta in se objavi v občinskem glasilu NOVINE.
Številka: 3641/99 Gornji Petrovci, 23.12.1999
ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r.
14
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000
Na podlagi 7. in 16. člena Statuta Občine Gornji Petrovci (Uradni list Republike Slovenije št. 26/99) je Občinski svet občine Gornji Petrovci na svoji 4. izredni seji dne, 23.12.1999 sprejel
SKLEP
O DOLOČITVI VIŠINE LETNIH POVRAČIL ZA UPORABO CEST ZA KMETIJSKE TRAKTORJE V OBČINI GORNJI PETROVCI LETO 2000
1.	člen
Uporabniki cest plačujejo za kmetijske traktorje letna povračila - za dobo 12 mesecev - za uporabo ceste glede na moč motorja v naslednjih višinah:
-	do 16 kW
-nad 16 kW do 28 kW
-	nad 28 kW do 46 kW
-	nad 46 kW do 60 kW
-	nad 60 kW
(do 25 KM)
(od 26 do 40 KM) (od 41 do 63 KM) (od 64 do 82 KM) (nad 82 KM)
2.380,00	SIT
3.680,00	SIT
4.510,00	SIT
5.580,00	SIT
7.010,00	SIT
2.	člen
Sredstva povračil iz I. člena tega sklepa zbirajo krajevne skupnosti. Za zbiranje oziroma izterjavo pristojbin so odgovorni sveti krajevnih skupnosti.
3.	člen
Sredstva, pridobljena iz povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje, so dohodek krajevnih skupnosti in se uporabljajo za redno vzdrževanje in varstvo cest, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti.
Vsak lastnik traktorja je dolžan v skladu z Zakonom o cestah, predpisano povračilo za uporabo cest plačati. V kolikor ne plača v določenem roku, se ga izterja po veljavnih predpisih.
4.	člen
Višina povračil se med letom usklajuje v skladu z dvigom pristojbin za ostala motorna vozila. Sklep o tem sprejme občinski svet.
5.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na občinskem svetu in se objavi v občinskem glasilu “NOVINE”, uporablja pa se od 01.01.2000.
Številka: 3653/99 V Gornjih Petrovcih, 23.12.1999
ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r.
SKLEP
o obnovi občinske ceste v naselju Križevci
I.
Občina Gornji Petrovci pristopa v letu 2000 k obnovi občinske ceste z križiščem v naselju Križevci pri evangeličanski cerkvi.
II.
Obnova se izvaja na podlagi lokacijske, gradbene dokumentacije in gradbenega dovoljenja oz. odločbe o priglasitvi del.
III.
Ureditev predvideva ureditev križišča pri cerkvi, izgradnjo pločnikov od tovarne pletilstva do vaško - gasilskega doma, ureditev ulične razsvetljave in odvodnjavanje. Uredi se še vsa potrebna signalizacija za varen in tekoč promet.
IV.
Pred pričetkom del se pridobi vsa potrebna soglasja od
lastnikov zemljišč ob cesti s podpisom izjave. Na podlagi podpisanih izjav in projektno tehnične dokumentacije oz. odločbe o priglasitvi del se izvede javni razpis. Na podlagi razpisa se izbere izvajalec. Z izvajalcem se podpiše ustrezna pogodba.
V.
Začetek del se predvideva v drugi polovici leta 2000 oziroma začetek 20.7.2000.
VI.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na seji občinskega sveta in se objavi v občinskem glasilu Novine.
Številka: 3655/99 Gornji Petrovci, 23.12.1999
ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r.
15
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000
SKLEP
o obnovitvi vaško-gasilskih domov
I.
Tudi v letu 2000 se nadaljuje sofinanciranje za obnovo vaško-gasilskih domov. Program je nadaljevanje iz prejšnjih let.
II.
V letu 2000 bomo sofinancirali naslednjo obnovo vaško-gasilskih domov:
-	Stanjevci v višini	900.000,00 SIT
-	Boreča - izgradnja garaž v višini	500.000,00 SIT
-	Ženavlje v višini	900.000,00 SIT
-	Križevci v višini	400.000,00 SIT
-	Panovci - zaključek del - višini	150.000,00 SIT
III.
Obnove se izvajajo v skaldu s sprejetimi sklepi, standardi in pogoji za obnovo tovrstnih objektov. Vse obnove se lahko izvajajo po 31 .juliju 2000 oz. bo občina za ta namen nakazala sredstva v zadnji polovici leta oz. po 30. septembru 2000.
IV.
Sredstva se lahko nakažejo krajevni skupnosti, gasilskemu
društvu oz. lastnikom, ki izvajajo investicijsko vzdrževalna dela samo na podlagi računov oz. sklenjenih pogodb za izvedbo.
V.
Na koncu leta posamezno gasilsko društvo oz. krajevna skupnost poda poročilo odboru za urejanje prostora, gospodarsko in cestno infrastrukturo. Sam potek dela obnove spremlja vodja režijskega obrata, ki prav tako poda poročilo o izvedbi obnove. Končno poročilo poda župan občinskemu svetu.
VI.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na seji občinskega sveta in se objavi v občinskem glasilu NOVINE.
Številka: 3652/99 Gornji Petrovci, 23.12.1999
ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r.
SKLEP
o ureditvi parkirnega prostora pri Zdravstveni postaji v Gornjih Petrovcih
I.
S tem sklepom se pristopi k ureditvi parkirnega prostora pri Zdravstveni postaji v Gornjih Petrovcih.
II.
Ureditev obsega naslednja dela:
ureditev sedanjega parkirnega prostora z dodatnim parkirnim prostorom, ureditev razsvetljave parkirnega prostora, namestitev košev za smeti in druga dela.
III.
Investicija se finančno pokriva iz sredstev Ministrstva za zdravstvo, sredstev Zdravstvenega doma Murska Sobota, Občin Šalovci in Hodoš in iz sredstev proračuna Občine Gornji Petrovci. Na podlagi dokumentacije se izvede javni
razpis in izbira izvajalca.
IV.
Investicijo vodi župan skupaj z odborom za zdravstvo, socialno varstvo ter dom in družino. Investicija gre v realizacijo, če se pridobijo sredstva Ministrstva za zdravstvo.
V.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na seji občinskega sveta in se objavi v občinskem glasilu NOVINE.
Številka: 3651/99 Gornji Petrovci, 23.12.1999
ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r.
SKLEP
o sofinanciranju mrliških vežic na območju Občine Gornji Petrovci v letu 2000
I.
Po tem sklepu bo Občina Gornji Petrovci sofinancirala:
-	vežice na območju Občine Gornji Petrovci
II.
Vežice na območju Občine Gornji Petrovci se bodo sofinancirale na naslednji način:
-	500.000,00 SIT (1. del) ob začetku gradnje
-	500.000,00 SIT (2. del) za dograditev in opremo vežice.
III.
Na področju novogradenj oz. prizidave ali dozidave bo Občina Gornji Petrovci sofinancirala vežice v naslednjih krajih oz. naseljih:
1.	Na območju Občine Gornji Petrovci:
- Križevci, Panovci, Kukeč
IV.
Na področju opremljanja bodo sofinanciranja deležne naslednje vežice:
16
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000
V.
Sofinanciranje s strani občine bo potekalo:
-	v skladu z II. členom (1. alinea) ob začetku gradnje na terenu
-	v skladu z II. členom (2. alinea) ob koncu IV. gradbene faze.
Dejansko stanje objektov oz. upravičenost do zgoraj navedenih sredstev bo ugotavljal Odbor za urejanje prostora, gospodarsko in cestno infrastrukturo skupaj z županom, na podlagi pisnega obvestila o izpolnitvi določil Vl. člena - prvi odstavek, nakar sledi ogled na terenu.
Ne glede na gornje določilo se bodo sredstva krajevnim skupnostim za omenjeni program nakazovala iz proračuna Občine Gornji Petrovci v zadnji četrtini leta 2000.
Vl.
Program sofinanciranj bo potekal tudi naprej po istem sistemu.
VII.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na seji občinskega sveta in se objavi v občinskem glasilu NOVINE.
Številka: 3648/99 Gornji Petrovci, 23.12.1999
ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r.
SKLEP
o izgradnji tribun na nogometnem igrišču v Križevcih
I.
S tem sklepom se pristopi k izgradnji tribun na nogometnem igrišču v Križevcih. Dela se izvajajo na podlagi lokacijske in gradbene dokumentacije.
II.
Izgradnja predvideva izgradnjo tribun s sedeži, ki bo v celoti pokrita in opremljena z ostalimi pomožnimi objekti za novinarje in snemanje. Pod tribunami se uredi WC in prostori za shrambo. Preuredi se tudi sistem za namakanje.
III.
Ker je investicija prijavljena na natečaj za sredstva Refundacije za šport se izvede javni razpis za izbiro najugodnejšega izvajalca del. Določena dela se opravijo z delavci režijskega obrata Občine Gornji Petrovci.
IV.
Izvajanje investicije spremljajo odbor za urejanje prostora, gospodarsko in cestno infrastrukturo, vodja režijskega obrata in župan.
V.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na seji občinskega sveta in se objavi v občinskem glasilu NOVINE.
Številka: 3649/99 Gornji Petrovci, 23.12.1999
ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r.
SKLEP
o izgradnji vodovodnega omrežja v vasi Gornji Petrovci in
Peskovci v letu 2000
I.
S tem sklepom se pristopi k izgradnji vodovodnega omrežja v vasi Gornji Petrovci in Peskovci. Prvenstveno je potrebno poleg omrežja v vasi Gornji Petrovci in Peskovci urediti priključek za Osnovno šolo Gornji Petrovci. Izgradnja zajema tudi ureditev vrtine s priključitvijo na Pindži.
V zvezi s tem se obnovi tudi bazen za vodo.
II.
Izgradnja celotnega omrežja se mora izvajati na podlagi Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Gornji Petrovci in projekta za izvedbo.
III.
Na podlagi javnega razpisa se opravi razpis za izdelavo tehnične dokumentacije za izdelavo. Prav tako se na podlagi javnega razpisa izbere izvajalca za izvedbo projekta. Določena dela se opravijo z delavci režijskega obrata Občine Gornji Petrovci.
IV.
Investicija se prijavi na ustrezno ministrstvo za pridobitev finančnih sredstev. Na podlagi odloka je potrebno v mesecu januarju pristopiti k pobiranju sredstev od gospodinjstev. Podlaga, da se lahko začne z izgradnjo je podpis ustreznih pogodb.
V.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na seji občinskega sveta in se objavi v občinskem glasilu NOVINE.
Številka: 3647/99 Gornji Petrovci, 23.12.1999
ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r.
17
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000
SKLEP
o sanaciji mostu v Šulincih na javni poti štev. 109160
I.
S tem sklepom se pristopi k sanaciji poškodovanega mostu v Šulincih.
II.
Sanacija se izvede na podlagi tehnične dokumentacije, ki jo je izdelalo podjetje VGP Mura iz Murske Sobote. Na podlagi tehnične dokumentacije je potrebno dobiti ustrezno soglasje oz. dovoljenje Upravne enote Murska Sobota.
III.
Strokovno vodenje sanacije bi opravilo podjetje VGP Mura. Izvedba sanacije pa bi se opravila z podjetjem VPG Mura in režijskim obratom Občine Gornji Petrovci.
IV.
Sredstva se zagotovijo iz naslova Ministrstva za okolje in prostor, izpostava Murska Sobota in proračuna Občine Gornji Petrovci iz proračunske rezerve.
V.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na seji občinskega sveta in se objavi v občinskem glasilu NOVINE.
Številka: 3646/99 Gornji Petrovci, 23.12.1999
ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber. I.r.
SKLEP
o vzdrževalnih delih na področju gozdnih cest v letu 2000 na območju Občine Gornji Petrovci
I.
Občina Gornji Petrovci in Zavod za gozdove RS bosta financirala vzdrževalna dela na področju gozdnih cest v Občini Gornji Petrovci po naslednjih kriterijih:
-	skupna dolžina gozdnih cest na posameznem območju,
-	dejansko stanje gozdnih cest - posameznih odsekov,
-	pomembnost določene povezave,
-	pomen zaključene celote v primeru vzdrževanih cest.

II.
Obnovitvena dela bodo potekala na naslednjih cestah oz. odsekih cest:
1.	k.o. Peskovci	št. ceste 720; Križevci-Peskovci-fazanarija	v dolžini             1350 m
(posek izvršen do 26.05.1999)
2.	k.o. Boreča	št. ceste	800;	Boreča - gramoznica	v dolžini	550 m
(posek gotov)
3.	k.o. Boreča	št. ceste	802;	Boreča - Iber	v dolžini	800 m
(posek gotov)
4.	k.o. Boreča	št. ceste	803;	Boreča Sv. Ana med pokopališči	v dolžini	550 m
(posek izvršen do 26.05.1999)
5.	k.o. Stanjevci	št. ceste	801;	Otovci-Stanjevci (Haup)	v dolžini	300 m
(posek izvršen do 04.06.1999)
6.	k.o. Stanjevci	št. ceste	834;	Stanjevci pri Ani	v dolžini	900 m
(posek gotov - še navoz gramoza v letu 2000)
7.	k.o. Križevci	št. ceste	130737; Cesta na Tetajni breg	v dolžini	1050 m
Rok za dokončanje vseh del iz prejšnjega odstavka do 30.07.2000.
III.
Na podlagi izvedenega programa iz leta 1997, 1998 in 1999 do sedaj opravljenih del se za izvajalca del izbere Balek Aleksander, s.p. iz Neradnovec št. 66.
Z izvajalcem del se podpiše ustrezna pogodba.
Na cestah, ki so bile obnovljene v letih 1997, 1998 in 1999 se opravijo investicijsko vzdrževalna dela na podlagi zapisnika odbora za urejanje prostora, gospodarsko in cestno infrastrukturo. Ogled se opravi meseca marca 2000.
IV.
KS na območju katerih se bo delo izvajalo mora zagotoviti:
- brezplačno zagotoviti gramoz za navoz
V.
Za nadzor nad izvedenimi deli oz. pregled cest po končanih delih se zadolži Odbor za urejanje prostora, gospodarsko in cestno infrastrukturo skupaj z županom in revirnim gozdarjem.
Vl.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na seji občinskega sveta in se objavi v občinskem glasilu NOVINE.
Številka: 3644/99 Gornji Petrovci, 23.12.1999
ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, I.r.
18
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000
SKLEP
o ureditvi parkirnih prostorov pri pokopališčihv Občini Gornji Petrovci v letu 2000
I.
Ta sklep določa na katerih lokacijah se bo uredil parkirni prostor za določeno pokopališče.
II.
Lokacija parkirnih prostorov pri pokopališčih je naslednja:
-	Ženavlje	-	Martinje
-	Stanjevci	-	Adrijanci
-	Boreča - evangeličansko	pokopališče
-	Boreča - katoliško	pokopališče	-	Neradnovci
III.
Na vseh teh lokacijah parkirnih prostorov se pristopi k asfaltiranju parkirnega prostora v letu 2000.
IV.
Za vse lokacije parkirnih prostorov morajo krajevne skupnosti pridobiti lastništvo in to izkazati z zemljiškoknjižnim
izpiskom. Obnova se lahko izvaja samo pod pogojem, da Krajevna skupnost dostavi na Občino Gornji Petrovci urejeno lastništvo.
V.
Zemeljska dela, navoz gramoza in asfaltiranje se opravi v skladu s pripravljeno tehnično dokumentacijo, lokacijskim in gradbenim dovoljenjem. Za nadzor se zadolži odbor za urejanje prostora, gospodarsko in cestno infrastrukturo in župan.
VI.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na seji občinskega sveta in se objavi v občinskem glasilu NOVINE.
Številka: 3643/99 Gornji Petrovci, 23.12.1999
ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r.
SKLEP
o lokaciji avtobusnih postajališč, na katerih bodo nameščeni oglasni panoji na območju Občine Gornji Petrovci v letu 2000
I.
S tem sklepom Občina Gornji Petrovci določa lokacijo oz. tista avtobusna postajališča, ki bodo opremljena z oglasnimi panoji v letu 2000.
II.
Prednost pri postavitvi oglasnih panojev bodo imela tista postajališča, ki so grajena kot avtobusna postajališča v skladu z normativi in standardi za tovrstne objekte.
III.
Glede na II. člen tega sklepa bodo v letu 1999 oglasni panoji postavljeni na naslednjih lokacijah:
-	Gornji Petrovci	1	kom.
-	Stanjevci	2	kom.
-	Peskovci	2	kom.
-	Križevci	1	kom.
-	Boreč	1	kom.
- Kukeč	1 kom.
SKUPAJ:	8 komadov
IV.
Na vseh avtobusnih postajališčih, ki se bodo zgradila v letu 2000 se postavijo še koši za smeti.
V.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na seji občinskega sveta in se objavi v občinskem glasilu NOVINE.
Številka: 3642/99 Gornji Petrovci, 23.12.1999
ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r.
SKLEP
o obnovi stare šole v Stanjevcih in Adrijancih
I.
Na podlagi prijave na javni natečaj Republike Slovenije se pristopi k obnovi stare šole v Stanjevcih in Adrijancih. Opravi se popis del in izvede javni razpis za izbiro izvajalca.
II.
Obseg del se izvede po navodilih Zavoda za spomeniško varstvo Maribor.
III.
Dela se opravijo z izbranim izvajalcem in delavci režijskega obrata Občine Gornji Petrovci in v sodelovanju z občani
omenjenih vasi. V primeru, da se sredstva s strani države ne odobrijo, se investicija obnove odloži za drugo leto.
IV.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na seji občinskega sveta in se objavi v občinskem glasilu NOVINE.
Številka: 3639/99 Gornji Petrovci, 23.12.1999
ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r.
19
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000
SKLEP
o obnovi Osnovne šole Gornji Petrovci - II. faza
I.
V letu 2000 se nadaljuje II. faza obnove Osnovne šole Gornji Petrovci. Na podlagi projekta in popisa del se izvede javni razpis za izbiro izvajalca del.
II.
VII.	fazi se z ozirom na finančna sredstva izvedejo naslednja dela:
-	ureditev centralnega ogrevanja,
-	ureditev WC-jev,
-	ureditev učilnic,
-	ureditev računalniške učilnice,
-	ureditev knjižnice,
-	zamenjava oken,
-	ureditev učilnice v kletnih prostorih za prvo triado,
-	ureditev podov na hodnikih in v učilnicah in druga dela,
-	uredi se tudi telovadnica.
III.
Finančno ocenjujemo, da bo investicija vredna cca 80.000.000,00 SIT.
IV.
Investicijo vodi župan skupaj z odborom za šolstvo, vzgojo, izobraževanje in kulturo.
V.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na seji občinskega sveta in se objavi v občinskem glasilu NOVINE.
Številka: 3638/99 Gornji Petrovci, 23.12.1999
ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r.
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi ( Ur. list RS, št. 72/93 ) ter 7. člena Statuta občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 26/99), je Občinski svet Občine Gornji Petrovci na 10. redni seji, dne 20.01.2000 sprejel
PRAVILNIK
O FINANČNIH INTERVENCIJAH PROGRAMA ZA POSPEŠEVANJE PROIZVODNJE HRANE V 1. POLLETJU LETA 2000 V OBČINI GORNJI PETROVCI
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se določijo pogoji in kriteriji za dodelitev sredstev, namenjenih za finančne intervencije v kmetijstvu -pospeševanje proizvodnje hrane.
2.	člen
Sredstva za finančne intervencije v kmetijstvu se zagotavljajo:
iz sredstev proračunov Občine Gornji Petrovci za program ohranjanja razvoja kmetijstva Občine Gornji Petrovci; iz drugih virov.
3.	člen
Sredstva za program pospeševanja proizvodnje hrane in razvoj kmetijstva se zagotavljajo iz občinskega proračuna, njihovo višino pa določi občinski svet z odlokom o proračunu za tekoče leto.
4.	člen
Za uresničevanje cilja razvoja kmetijstva Občine Gornji Petrovci se finančna sredstva usmerjajo v :
usmerjanje razvojno naložbene dejavnosti v kmetijstvo;
-	večanje kakovosti pridelkov in okolju prijaznejših dejavnosti;
uvajanja kakovostnejših semen, sadik, plemenskih živali ter tehnologije;
-	ohranitev in varstvo kmetijskih zemljišč ter ohranjanje poseljenosti;
-	celovit razvoj kmetijstva z zagotovitvijo ustrezne
izobrazbe in stalnega strokovnega izpopolnjevanja; druge ukrepe, pomembne za razvoj kmetijstva.
5.	člen
Upravičenci do intervencijskih sredstev so pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane in imajo stalno bivališče oziroma sedež v Občini Gornji Petrovci.
6.	člen
Sredstva za intervencijo v kmetijstvo se dodelujejo kot: podpore, regresi, premije.
7.	člen
Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je za kateri koli namen pridobitve intervencijskih sredstev navajal neresnične podatke na zahtevkih, izgubi vso pravico do interventnih sredstev za tekoče leto z obveznim vračilom že prejetih interventnih sredstev za tekoče leto.
I.	UKREPI
8.	člen
1. Analiza zemlje - regres
Namen : zmanjšanje stroškov pridelovanja in zmanjšanje onesnaževanja okolja s pravilno rabo manjkajočih hranil. Višina regresa: 70 % od cene analize zemlje.
- zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim računom in izjavo KSS Gornji Petrovci o odvzemu vzorca.
20
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000
2.	Analiza krme - regres
Namen : analiza krme kot pomoč pri izračunu krmnih obrokov.
Višina regresa: 70 % od cene analize.
zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim računom;
vzorce mora odvzeti Kmetijska svetovalna služba Gornji Petrovci.
3.	Nakup plemenskih krav in telic - regres
Namen ukrepa: izboljšanje proizvodnje mleka in mesa, s spodbujanjem obnove plemenskih krav s kakovostnimi kravami in plemenskimi brejimi telicami.
Višina regresa 50.000,00 SIT po posamezni plemenski živali, plemenske živali morajo biti kupljene preko Živinorejske selekcijske službe Slovenije; zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim originalnim računom; plemenske krave so lahko stare največ pet let; priložena mora biti izjava oziroma potrdilo dobavitelja plemenskih živali, da te ustrezajo pogojem pravilnika o vodenju rodovništva, ugotavljanju proizvodnosti živali, ocenjevanje plemenske vrednosti in priznavanju plemenjakov ( Ur. list SRS, št. 21/81 )
4.	Prašičereja - regres
Namen ukrepa: spodbujanje nakupa kakovostnih plemenskih živali za izboljšanje proizvodnosti mesnatih pasem prašičev.
Višina regresa:
nakup plemenskih merjascev 20.000,00 SIT po posamezni plemenski živali;
nakup pl. mladic - breje 15.000,00 SIT po posamezni plemenski živali;
nakup pl. mladic - ne breje 10.000,00 SIT po posamezni plemenski živali;
vse plemenske živali morajo biti vzrejene v potrjenih selekcijskih, razmnoževalnih farmah ali rejskih središčih;
zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim originalnim računom; priložena mora biti izjava oziroma potrdilo dobavitelja plemenskih živali, da te ustrezajo pogojem pravilnika o vodenju rodovništva, ugotavljanju proizvodnosti živali, ocenjevanje plemenske vrednosti in priznavanju plemenjakov ( Ur. list SRS, št. 21/81 ).
5.	Raziskovalne naloge - regres
Namen ukrepa: sofinanciranje raziskovalnih nalog za področje Občine Gornji Petrovci.
prošnje je potrebno dostaviti na upravo občine; o vlogah odloča občinski svet na predlog Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
6.	Dopolnilne dejavnosti na kmetijah - regres
Namen ukrepa: sofinanciranje dopolnilne dejavnosti na kmetijah:
-	zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine skupaj z elaboratom, ki ga izdela Kmetijsko svetovalna služba Gornji Petrovci skupaj s svetovalci ŽVZ Murska Sobota za posamezno področje;
-	o vlogah odloča občinski svet na predlog Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
7.	Sofinanciranje izobraževanja in podpora društva - regres Namen: pomoč pri izobraževanju in podpora društvom.
-	zahtevki se vlagajo na upravo občine;
dejavnost društva mora potekati na območju Občine Gornji Petrovci;
o vlogah odloča občinski svet na predlog Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
8.	Apnenje zemlje - regres
Namen ukrepa: izboljšanje rodovitnosti tal.
Višina regresa: 5,00 SIT/kg.
Zahtevke vložijo upravičenci na upravo občine s priloženim originalnim računom.
9.	Zdravljenje mastitisa - regres Namen: kakovostnejša proizvodnja mleka.
Višina regresa: 2.000,00 SIT/zdravljeni kravi.
Zahtevke vložijo upravičenci na upravo občine s priloženim originalnim računom.
10.	Ureditev pašnikov - regres
Namen: cenejša in smotrnejša raba travinja.
Višina regresa: 30.000,00 SIT/ha.
zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine; ureditev pašnikov mora biti izvedena po navodilih in načrtu ureditve, ki jih izdela Svetovalna služba Gornji Petrovci in morajo biti priložena.
11.	Testiranje škropilnic - regres
Namen: čim smotrnejša raba pesticidov in varovanja okolja. Višina regresa: 50 % cene testiranja škropilnice.
Zahtevke vložijo upravičenci na upravo občine s priloženim originalnim računom.
12.	Sadjarstvo in vinogradništvo - regres
Namen ukrepa: spodbujanje investicij v razvoj intenzivnega sadjarstva in vinogradništva.
Višina regresa: 150.000,00 SIT/ha nasada oziroma 45,00 SIT/trsna cepljenka in sadika.
zahtevke vlagajo upravičenci na upravo občine s priloženim elaboratom svetovalne službe za sadjarstvo ali vinogradništvo;
površina nasada mora biti najmanj 0,30 ha.
9.	člen
Zahtevki iz točk tega pravilnika morajo biti vloženi na upravo občine najkasneje do 30.6.2000.
zahtevku mora biti priložena številka hranilne knjižice pri HKS Murska Sobota;
nepopolni ali nepravilni zahtevki se zavrnejo s sklepom v 30 dneh po vložitvi.
10.	člen
Kontrolo nad izkoriščenimi sredstvi opravlja Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Občine Gornji Petrovci skupaj z upravo Občine Gornji Petrovci;
vlagatelji zahtevkov za regresiranje bodo obveščeni s sklepom do 14.7.2000.
I.KONČNE DOLOČBE
11.	člen
Pravilnik o finančnih intervencijah programa za pospeševanje proizvodnje hrane v 1. polletju leta 2000 začne veljati z dnem sprejetja na seji občinskega sveta in se objavi v občinskem glasilu " NOVINE”, uporablja pa se od 21.12.1999.
Številka: 203/2000
Gornji Petrovci, 20. januar 2000.
ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r.
21
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000
Na podlagi 42., 43., 100., 100.a in 100.b člena Zakona o socialnem varstvu (Ur. 1. RS, št. 54/92,41 /99) in 6. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Ur.l.RS, št. 52/95, 2/98, 19/99) ter 7. člena Statuta Občine Gornji Petrovci (Ur. 1. RS, št. 26/99) je Občinski svet občine Gornji Petrovci na 7. redni seji dne, 14.10.1999 sprejel
ODLOK
o organizaciji in izvajanju službe socialne oskrbe na domu in merilih za določanje plačil storitev
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Socialna oskrba na domu obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo.
2.	člen
Socialno oskrbo na domu organizira in izvaja Center za socialno delo Murska Sobota kot javno službo.
3.	člen
Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju tako, da jim vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka so upravičenci:
osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje,
osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbno na domu,
druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,
- kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,
hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.
prinašanje enega pripravljenega obroka hrane nabava živil in priprava enega obroka hrane pomivanje porabljene posode osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti
postiljanje in osnovno čiščenje spalnega prostora
Kot pomoč pri vzdrževanju osebne higiene po tem odloku se šteje:
pomoč pri oblačenju/slačenju pomoč pri umivanju/kopanju pomoč pri hranjenju
pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb vzdrževanje, nega in čiščenje osebnih ortopedskih pripomočkov
Kot pomoč pri ohranjanju socialnih stikov po tem odloku se šteje:
vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom,
spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti
informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca priprava na institucionalno varstvo.
Obseg posameznih vrst storitev glede na specifike koristni- * kov določi strokovna služba Centra za socialno delo Murska Sobota.
III. CENA IN PLAČILO STORITEV
6.	člen
Vrednost urne postavke znaša 958,00 SIT in se usklajuje z rastjo vrednosti koeficienta za izračun plač v negospodarstvu.
7.	člen
Upravičenci in drugi zavezanci so dolžni sami plačati celotne stroške storitve.
Zavezanci za plačilo storitev po tem odloku so poleg upravičenca osebe, ki jih do upravičenca veže preživninska obveznost, ki izhaja iz pogodbenega razmerja ali sklenjenega medsebojnega dogovora o preživljanju.
IV. OLAJŠAVE IN OPROSTITVE PLAČILA STORITEV
8.	člen
Upravičenci, ki nimajo lastnih sredstev ali jim ta ne zadoščajo za plačilo stroškov storitev socialne oskrbe na domu, nimajo niti premoženja ali zavezancev, ki bi jih bili dolžni
II. OBSEG STORITEV
4.	člen
Socialna oskrba na domu obsega naslednje vrste storitev: - gospodinjska pomoč,
pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.
5.	člen
Kot gospodinjska pomoč po tem odloku se šteje:
22
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI	APRIL 2000
preživljati, lahko vložijo pri Centru za socialno delo Murska Sobota zahtevo za delno ali celotno oprostitev plačila stroškov.
9.	člen
O delni ali celotni oprostitvi plačila storitev odloča, po predhodnem soglasju Občine Gornji Petrovci, Center za socialno delo Murska Sobota po postopek in na način, kot je to določeno po predpisih o socialnem varstvu.
10.	člen
V	celoti so vsi upravičenci oproščeni plačila strokovne priprave izvajanja storitev v obliki analize primera, priprave dogovora in kontakta z udeleženci.
V	celoti so oproščeni plačila storitev socialne oskrbe na domu tudi:
upravičenci, ki so prejemniki denarne pomoči kot
edinega vira preživljanja,
upravičenci, ki so prejemniki nadomestila za
invalidnost po zakonu o družbenem varstvu duševno in
telesno prizadetih odraslih,
upravičenci, ki so prejemniki denarnega dodatka.
Ostali upravičenci so dolžni plačevati stroške izvajanja storitev v skladu z merili, določenimi s tem odlokom.
11.	člen
Višina plačila storitev socialne oskrbe na domu je odvisna od materialnega stanja upravičenca in zavezancev ter od zdravstvenega stanja upravičenca in zavezancev.
Materialno stanje upravičenca se ugotavlja v odstotku doseganja oziroma prekoračitve povprečne neto plače zaposlenih v RS in sicer
Ugotovljeni dohodke v % glede na povprečno višino neto plače zaposlenih v RS v preteklem letu
Plačilo storitev v % od veljavne cene
1.	do 40 %
2.	do 50 %
3.	od 50 % do 65 %
4.	od 65 % do 80 %
5.	od 80 % do 100 %
6.	od 100% do 125 %
7.	od 125% do 150%
8.	nad 150 %
storitev je brezplačna 15 % 25 % 35 % 50% 65 % 85 % 100 %
O višini plačila storitev po tem členu odloča Center za socialno delo Murska Sobota po postopku in na način, določen z zakonom o splošnem upravnem postopku.
12.	člen
Materialno stanje upravičenca in zavezancev se ugotavlja tako, da se v dohodek štejejo vsi dohodki, ki štejejo po zakonu o socialnem varstvu (27. člen) ter vsak dodatek za tujo nego in pomoč.
Slabo zdravstveno stanje zavezancev se ugotavlja na podlagi predloženega sklepa, da so upravičenci upravičeni do dodatka za tujo nego in pomoč, na podlagi zdravniškega potrdila in presoje strokovne službe pri Centru za socialno delo Murska Sobota.
Center za socialno delo Murska Sobota lahko zaradi slabega zdravstvenega stanja, ugotovljenega na način, določen v drugi alinei tega člena, upravičenca delno ali v celoti oprosti plačila storitev na podlagi strokovne presoje.
13.	člena
V dogovoru o nudenju socialne oskrbe na domu, ki ga pred izdajo ustrezne upravne odločbe o
višini plačila skleneta Center za socialno delo Murska Sobota in upravičenec, je opredeljen tudi način plačila oziroma doplačila storitev.
Če je upravičenec lastnik nepremičnega premoženja, ki mu ne daje dohodkov za plačilo stroškov Je praviloma oproščen plačila storitev le, če pristane na zemljiško-knjižno zavarovanje terjatve občine, ki ustreza ocenjenim stroškom oprostitve. Zemljiško-knjižno zavarovanje opravi občina sama na podlagi predloga Centra za socialno delo Murska Sobota.
14.	člen
Oprostitev plačila ali doplačila storitev pomoči na domu se lahko dodeli za določen čas, največ za dobo 12 mesecev. Oprostitev plačila ali doplačila storitev se ponovno dodeli za isti čas, če se ugotovi, da je to najbolj smotrn in primeren način za razreševanje trenutne situacije upravičenca in je sklenjen
nov dogovor o izvajanju.
15.	člen
Upravičenec izgubi pravico do celotne ali delne oprostitve plačila storitev socialne oskrbe na domu: če gre v institucionalno varstvo, če je pridobil dovolj lastnih sredstev ali sredstev zavezancev, da do oprostitve ali delnega doplačila ni več opravičen.
16.	člen
Upravičenec ali zavezanec je dolžan center za socialno delo obvesti o vsaki spremembi dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za odločitev o delni ali celotni oprostitvi plačila storitev pomoči na domu v roku 15 dni od nastanka spremembe.
Upravičenec, ki je pridobil pravico do celotne ali delne oprostitve plačila storitev pomoči na domu na podlagi lažnih podatkov ali ni sporočil spremembe stanja, je dolžan sam oziroma njegov zavezanec vrniti vsa sredstva, ki so mu bila priznana kot pravica z zamudnimi obrestmi, ki veljajo za davke in prispevke, od dneva, ko je neupravičeno pridobil oprostitev plačila oziroma doplačila.
23
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000
17.	člen
Storitve po tem odloku se za vsakega upravičenca vodijo pri Centru za socialno delo Murska Sobota v “Osebnem kartonu uporabnika pomoči na domu” ki obsega:
dogovor o vrsti, trajanju in načinu zagotavljanja pomoči na domu,
dnevnik izvajanja pomoči na domu, podatke o plačilu storitve.
18.	člen
Center za socialno delo je dolžan izvajati službo socialne oskrbe na domu strokovno in racionalno ter v sklad z veljavno zakonodajo in veljavnimi standardi in normativi za to področje. O načinu in vsebini izvajanja službe socialne oskrbe o porabljenih finančnih sredstvih je Center za socialno delo Murska Sobota dolžan občini podati pisno poročilo najmanj dvakrat na zahtevo župana pa tudi večkrat letno.
19.	člen
Upravičenci plačujejo storitve službe socialne oskrbe Centru za socialno delo Murska Sobota. Sredstva iz naslova plačil upravičencev se uporabijo za pokritje materialnih stroškov izvajanja.
20.	člen
Občina zagotavlja iz vsakoletnega proračuna sredstva za plače, prispevke in druge osebne prejemke izvajalcev in strokovnega delavca ter razliko med materialnimi stroški, opredeljenimi v 19. členu tega odloka in plačili upravičencev.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
21.	člen
Občina bo v svojem vsakoletnem proračunu postopno zagotavljala sredstva, potrebna za izvajanje službe socialne oskrbe na domu.
22.	člen
Občina in Center za socialno delo Murska Sobota skleneta o organizaciji in izvajanju službe socialne oskrbe na domu ustrezno pogodbo.
23.	člen
Center za socialno delo je dolžan seznaniti z določili tega odloka vsakega upravičenca do storitev službe socialne oskrbe na domu, z njimi skleniti nove dogovore o izvajanju storitve ter izdati ustrezne upravne odločbe.
24.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS in se uporablja do uveljavitve meril iz 100. člena Zakona o socialnem varstvu.
Številka: 2757/99 Gornji Petrovci, 14.10.1999
ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r.
Na podlagi 7. člena statuta Občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, ŠT. 26/99) in sklepa o izgradnji sistema za oskrbo s pitno vodo v Občini Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 63/98 ), je občinski svet Občine Gornji Petrovci na 7. redni seji dne 14.10.1999 sprejel
Odlok o oskrbi s pitno vodo, vodarini in o priključni taksi
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok določa pogoje, priključno takso, vodarino in način oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda na območju Občine Gornji Petrovci, s katerim upravlja in gospodari režijski obrat kot notranja organizacijska enota Občine Gornji Petrovci.
2.	člen
Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki oskrbujejo najmanj pet priključkov različnih uporabnikov.
3.	člen
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo.
II.	OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCEV
4.	člen
Objekti in naprave uporabnikov so :
1.	interno vodovodno ali hidrantno omrežje, ki ga od
javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto;
2.	vodovodni priključek;
-	spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom, če je nameščen izven objekta sicer pa do objekta;
-	obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim;
3.	vodomerni jašek ali niša;
4.	interni hidranti, interni vodomeri, naprave za
reduciranje ali dvigovanja tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga in se zgrade na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta. Če objekt nima gradbenega dovoljenja, se sme priključiti samo na osnovi posebne odločbe upravnega organa, ki izda gradbeno dovoljenje.
5.	člen
Objekti in naprave upravljalca so : a) sekundarno vodovodno omrežje ;
omrežje in naprave za neposredno priključevanje
24
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000
uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju do vodomera (vključno z njim ): omrežje in naprave za preprečevanje požarov; omrežje za vzdrževanje javnih površin; črpališča in naprave za dvigovanje ali reduciranja tlaka vode na sekundarnem omrežju; naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju; b) primarno vodovodno omrežje ;
ureditvenem območju naselja kot so : vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice;
naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju; vodohrami;
cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohramov; cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja;
III.	PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
6.	člen
Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem za vodovodni priključek, ki ga izda upravljalec v skladu z določili odloka.
7.	člen
Na področju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekunstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna. Upravljalec mora obvestiti uporabnike, da je obvezna priključitev njegovega objekta na javni vodovod in jim posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek. Za pridobitev soglasja k priključitvi na javni vodovod mora k vlogi priložiti naslednjo dokumentacijo:
soglasje za prekop ceste in križanja z ostalimi komunalnimi vodi,
soglasje lastnikov parcel preko katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.
Upravljalec lahko izda soglasje k priključitvi na javni vodovod :
če je izdano soglasje lastnikov parcel,
če je priključitev na javni vodovod tehnično
možna.
Upravljalec je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.
8.	člen
Upravljalec je dolžan dopustiti priključitev, če je uporabnik izpolnil vse pogoje določene v soglasjih, če poravna vse obveznosti in predloži vso potrebno dokumentacijo.
9.	člen
Soglasje za priključek na vodovodno omrežje je lahko tudi začasno. Začasni odjemalec je lahko vsaka fizična in pravna oseba, ki potrebuje vodo le začasno.
Vsak nov vodovodni priključek ima značaj začasnega priključka dokler niso izpolnjeni pogoji iz 7. člena.
Ob izdaji začasnega soglasja se določi čas veljavnosti priključka, upravljalec pa lahko določi za priključitev še dodatne pogoje. Začasni priključek se lahko uporablja za dobo dveh let oziroma mora uporabnik priključka
zaprositi upravljalca za podaljšanje tega roka.
Začasni priključek mora uporabnik odstraniti v skladu z izdanim začasnim soglasjem občinske uprave.
10.	člen
Prikjuček je del objekta in je last uporabnika. Pri opravljanju vzdrževalnih del uporabnik ni upravičen do odškodnine za nastalo škodo na zemljišču, po katerem poteka priključek.
Vsa dela na javnih vodovodih ali hišnih priključkih vključno na vodomerih izvaja in nadzira upravljalec oziroma od upravljalca pooblaščena oseba.
IV.	MERITEV KOLIČIN PORABLJENE VODE
11.	člen
Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri. Stroške prve nabave in namestitve obračunskega vodomera krije upravljalec.
Z velikimi porabniki vode lahko upravljalec sklene posebno pogodbo o meritvi porabljene vode. Posebne pogodbe se sklenejo tudi s porabniki s povšalnim odjemom, kadar meritev ni možna.
12.	člen
Porabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire na območju, ki ga oskrboje z vodo javni vodovod, morajo stalno meriti količino načrpane vode. Javni porabniki, ki upravljajo javni vodovod, priključen na javni vodovod upravljalca - dobavitelja, so dolžni meriti dobavljeno količino vode in porabljeno pri svojih porabnikih.
13.	člen
Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljalec vodovoda obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljalec v skladu s projektom. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od pristojnega organa.
Upravljalec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za zamenjavo.
14.	člen
Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku ali upravljalcu interne napeljave za kontrolo porabe vode na različnih mestih in jih upravljalec javnega vodovoda ne vzdržuje, in ne odčituje za obračun stroškov, razen če skleneta upravljalec javnega vodovoda in upravljalec internega vodovoda o tem posebno pogodbo.
15.	člen
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen ali pooblaščenim osebam upravljalca za vzdrževanje in redne preglede.
16.	člen
Uporabnik je dolžan vsako okvaro na prikjučku ali vodomeru takoj prijaviti upravljalcu vodovoda.
Uporabnik lahko od upravljalca zahteva kontrolo točnosti vodomera. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
25
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI	APRIL 2000
V.	OBRAČUN OSKRBE Z VODO
17.	člen
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po odčitku obračunskega vodomera na priključek.
18.	člen
Če upravljalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera Je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem obračunskem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna se določi povšalna poraba vode .
Povšalna poraba vode se obračuna v naslednjih primerih: če priključek ni opremljen z vodomerom, se upošteva poraba vode v višini 4 m3 na osebo na mesec ter 0,8 m3 po glavi živine na mesec, za vzdrževanje in čiščenje javnih površin. V tem primeru skleneta upravljalec in izvajalec vzdrževanja in čiščenja javnih površin predhodni dogovor o stroških,
če je obračunski vodomer v okvari in še ni bilo obračunskega obdobja, se upošteva poraba vode v višini 4 m3 na osebo na mesec ter 0,8 m3 po glavi živine na mesec.
19.	člen
Osnova za plačilo vodarine je m³ porabljene vode. Vodarina za porabljeno vodo po odčitku iz vodomera znaša:
za gospodinjstva 85 SIT na m' porabljene vode, za gospodarske subjekte 85 SIT na m3 porabljene vode,
za javne zavode 85 SIT na m3 porabljene vode.
20.	člen
Oprostitev plačila porabljene vode je možna samo s sklepom Občinskega sveta Občine Gornji Petrovci. Iz vodarine se pokrivajo stroški, kontrole vodomerov, popravila, zamenjava vodomerov, analize vode, čiščenje in dezinfekcija rezervarjev in porabljena energija.
Vl.	IZSTAVLJANJE IN PLAČEVANJE RAČUNOV
21.	člen
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih po odčitku vsakega obračunskega vodomera na vodovodni priključek posebej.
22.	člen
Pri porabnikih, fizičnih in pravnih osebah, ter javnih zavodih odčita upravljalec stanje na obračunskem vodomeru mesečno. Stanje na vodomeru odčitava pooblaščeni delavec upravljalca, ki mora ob vstopu v objekt izkazati s pisnim poblastilom.
23.	člen
Pravne in fizične osebe, ter javni zavodi plačujejo porabljeno vodo na podlagi izstavljenih položnic za obračunsko obdobje. Znesek za plačilo se izračuna po tarifi iz 19. člena. Vodarina se plačuje vsak mesec.
24.	člen
Višina vodarine se usklajuje enkrat letno, v skladu z rastjo cen. Sklep o spremembi višine vodarine sprejme občinski svet Občine Gornji Petrovci.
25.	člen
Upravljalec je dolžan objaviti spremembo cene vode v javnih sredstvih obveščanja.
Če se spremeni cena vode, upravljalec začne po novi ceni obračunavati vodarino v naslednjem obračunskem obdobju.
26.	člen
V primerih, ko je na internem vodovodu več porabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda upravljalec položnico pooblaščenemu upravljalcu internega vodovoda, ki porazdeli na porabnike v dogovorjenem razmerju med porabniki.
Upravljalec javnega in internega vodovoda se lahko s posebno pogodbo dogovorita o izdaji položnic posameznim porabnikom na osnovi med porabniki dogovorjenih razmerij, katerih osnova so lahko odčitki v internem vodovodu vgrajenih vodomerov.
27.	člen
Položnico mora porabnik plačati v roku, ki je naveden na položnici. Porabnik lahko sporoči upravljalcu pisni ugovor na obračun najkasneje v osmih dneh po prejetju položnice. Če ne plača zneska na položnici v petnajstih dneh po izdanem opominu, lahko upravljalec prekine dobavo vode.
Upravljalec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobavo vode.
VIL OBVEZNOSTI UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV
28.	člen
Za vsak gradbeni poseg na območju objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo, si mora investitor pridobiti soglasje upravljalca.
29.	člen
Upravljalec ima pri preskrbi z vodo naslednje obveznosti:
1.	zagotavljati mora normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predlog za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zaščite in izkoriščanje vodnih virov,
2.	redno vzdrževati vse objekte in naprave javnega vodovoda,
3.	vzdrževati priključke,
4.	redno vzdrževanje obračunskih vodomerov in skrbeti za redne preizkuse skladno z zakonom o merilih ali na zahtevo uporabnika kot to določa 16. člen tega odloka,
5.	redno kontrolira kvaliteto vode skladno s predpisi, ki urejajo to področje,
6.	obvešča uporabnike o času in trajanju in ukrepih ob prekinitvah dobave vode v sredstvih javnega obveščanja ali neposredno,
7.	vodi kataster vodovoda in ostale evidence,
26
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000
8.	odčituje vodomere in redno obračunava stroške po veljavnem tarifnem razredu,
9.	izdaja soglasja in omogoča priključitev na javni vodovod, kot to določa ta odlok,
10.	organizira preskrbo v primerih višje sile ali poroča o nastopu višje sile pristojnim organom,
11.	sistematično pregleduje omrežje, ugotavlja izgube, ter skrbi za avtomatizacijo,
12.	preizkuša in vzdržuje hidrante,
13.	lahko kontrolira ustreznost interne napeljave v objektih uporabnikov pred priključitvijo na javni vodovod,
14.	meri količino načrpane vode na lastnih črpališčih.
30.	člen
Uporabniki imajo naslednje obveznosti :
1.	na javni vodovod se priključijo le s soglasjem upravljalca,
2.	redno vzdržujejo interno napeljavo, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo dostope do njih pred snegom, ledom in ostalimi materiale,
3.	ščitijo pred zmrzovanjem obračunski vodomer,
4.	dovoljujejo vstop v objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritev tlakov ali odvzem vzorcev vode,
5.	kontrolirajo stvarno porabo vode,
6.	javljajo upravljalcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomeru in o odjemu vode iz požarnih hidrantov,
7.	pismeno obveščajo upravljalca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe. Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti,
8.	redno plačujejo vodo na podlagi izdanih položnic,
9.	urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera in sporočijo upravljalcu naslovnika in plačnika položnic,
10.	se drže varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode,
11.	povrnejo škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom ali zaradi motenj ki bi jih povzročil z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkov na kvaliteto vode v javnem vodovodu.
31.	člen
Izvajalci del pri vzdrževanju, rekonstrukciji in gradnji cest, ulic in objektov morajo vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje. Upravljalci drugih komunalnih instalacij ( PTT, elektro, javna razsvetljava, plinovod, kabelska televizija, kanalizacija, itd ) moraji pri upravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane.
VlIl.	VARČEVANJE Z VODO
32.	člen
V primeru nezadostnih količin ( večjega pomanjkanja ) pitne vode v omrežju, lahko izda občinska uprava odredbo o varčevanju s pitno vodo, v kateri določi stopnjo varčevanja in posamezne prepovedi za uporabo vode. Uporabnik je dolžan upoštevati določila uredbe.
V primeru višje sile kot so potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno ima upravljalec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.
33.	člen
Uporabnik vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod, so pri nastopu višje sile dolžni po potrebi zmanjšati uporabo vodnega vira ali dati svoje črpališče na razpolago za prednostno preskrbo osnovnih življenskih potreb občanov in požarno varnost.
IX.	ODJEM VODE IZ HIDRANTOV
34.	člen
Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati voda brez soglasja upravljalca le za gašenje požarov.
Zaradi registracije odvzete vode je potrebno najkasneje v 24 urah obvestiti upravljalca o odvzemu vode iz hidrantov (n.pr. ob razvozu vode s cisternami na področja ki, v suši nimajo vode ).
Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje ulic in cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevajne cestišč, za javne prireditve in za polnjenje cistern za razvoz vode, je dovoljen le s soglasjem upravljalca. Za takšen odvzem vode se sklene pogodba.
35.	člen
Hidrante, ki so vgrajeni v notranji napeljavi in pri katerih se pretok vode ne registrira z vodomeri, plombira upravljalec. Ti hidranti morajo biti dostopni ob vsakem času, uporabnik pa sme plombo odstraniti le v primeru požara ali druge višje sile. O odstranitvi plombe mora uporabnik obvestiti upravljalca.
36.	člen
Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodbe nosi vse stroške za popravilo okvare, ki jo je povzročil.
X.	PREKINITEV DOBAVE VODE
37' člen
Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi, a z obvestilom prekine dobavo vede v naslednji primerih:
1.	če stanje interne napeljave ali vodovodnega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma vpliva na kvaliteto vode v javnem vodovodu,
2.	če je priključek na vodovod izveden brez soglasja upravljalca,
3.	če interna inštalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja,
4.	če uporabnik brez soglasja upravljalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če razširi svojo napeljavo,
5.	če uporabnik onemogoča delavcu upravljalca odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih ta izvaja v skladu z določili odloka,
6.	če uporabnik brez privolitve upravljalca odstrani
27
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000
plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi,
7.	če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,
8.	če uporabnik ne poravnava stroškov ob izdanem računu, niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden,
9.	če z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode.
Dobava vode je prekinjena za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
38.	člen
Upravljalec lahko prekine dobavo vode na stroške uporabnika, če uporabnik ali od njega pooblaščena oseba pisno odpove priključek ali zahteva zaporo vode. Priključek upravljalec ukine tako da :
fizično odstrani priključni ventil in cev, izbriše priključek iz katastra, vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev. Upravljalec ima pravico prekiniti dobavo vode zaradi planiranih vzdrževalnih del na omrežju ali ostalih napravah vodovoda, vendar mora o tem pravočasno obvestiti uporabnike ali s pomočjo sredstev javnega obveščanja ali neposredno. V primeru iznenadnih okvar ima upravljalec pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila. V takih primerih obvesti večje uporabnike neposredno, odprava okvare pa se mora odpraviti v najkrajšem možnem času.
XI.	PRIKLJUČNA TAKSA
39.	člen
Na obstoječe in izgrajeno javno vodovodno omrežje v Občini Gornji Petrovci, se lahko na to omrežje, ob plačilu priključne takse, priključijo gospodinjstva, organizacije s storitveno in drugo dejavnostjo, stanovanjske enote v bloku, družbene dejavnosti, industrijski in drugi obrati in vsi drugi zainteresirani za priključitev.
40.	člen
Na podlagi pete točke sklepa o izgradnji sistema za oskrbo s pitno vodo v Občini Gornji Petrovci, ki je bil objavljen v UR listu številka 63/98, dne 18.09.1998 se določi prispevek za vrtino 20.000,00 SIT za posamezen priključek.
Priključna taksa za priključitev na javno vodovodno omrežje so :
stanovanjska hiša 80.000,00 SIT, storitvena dejavnost ( gostilne, trgovine,.. )
100.000,00 SIT,
enota dvojčka in vrstne hiše ( posamezno )
80.000,00 SIT,
stanovanjska enota v bloku 80.000,00 SIT, industrija, podjetja 250.000,00 SIT, počitniška hiša, zidanica in vikendi 60.000,00 SIT, družbene dejavnosti ( šole, zavodi, vrtci,.... )
80.000,00 SIT,
obrtne delavnice 80.000,00 SIT,
Gasilski domovi, vaške dvorane in mrliške veže so
oproščeni plačila priključne takse in prispevka za vrtino v Občini Gornji Petrovci.
Za uporabnike, kateri se priključijo naknadno, se znesek priključne takse iz drugega odstavka tega člena poveča za faktor 2,5 ( napr. stanovanjska hiša 200.000,00 SIT ). Za novogradnje ostanejo zneski priključne takse enaki iz drugega odstavka tega člena.
41.	člen
Občinski svet ima pravico do valorizacije vseh taks za priključitev na javno vodovodno omrežje.
42.	člen
Zavezanci plačajo priključno takso in prispevek za vrtino v desetih zaporednih možnih obrokih.Obroki se plačajo z istavljeno položnico in se plača v roku, kateri je naveden na položnici. Način plačila se lahko tudi uredi s podpisano pogodbo med uporabnikom in upravljalcem. Uporabnik javnega vodovoda se lahko priključi na javni vodovod, ko je odplačal dva zaporedna obroka in če je pridobil soglasje upravljalca.
Priključna taksa in prispevek za vrtino predstavljata povračilo dela stroškov za izgradnjo vodovodnega zajetja, izkop vrtine, izgradnjo omrežja javnega vodovoda, nabavo in namestitev vodomerov in za širitev vodovodnega omrežja.
XII.VARSTVENI PASOVI IN UKREPI ZA ZAVAROVANJE KAKOVOSTI IN KOLIČIN PITNIH VODA
43.	člen
Namen uvedbe varstvenih območij in varovalnih režimov je preventivna zaščita kakovosti in količin podzemne vode in izvirov, ter pridobitev osnov za predloge in sanacijo obstoječih virov onesnaženja.
Upoštevajoč geološke, hidrogeološke in morfološke razmere terena, ter količinske in kakovostne parametre zajetij izvirov, se kvaliteta in vodne količine vodovodnih zajetij zavarujejo s :
širšim varstvenim območjem z sanitarnim režimom varovanja,
ožjim varstvenim območjem s strogim režimom varovanja,
najožjim varstvenim območjem z najstrožjim režimom varovanja.
Varstveni ukrepi se seštevajo - ukrep, ki velja za širše območje, velja za vsa varstvena območja znotraj njega.
44.	člen
V širše varstveno območje se uvrsti celotno področje, odkoder padavinske vode odtekajo v smeri proti izvirom. Na širšem varstvenem območju s sanitarnim režimom varovanja je prepovedano graditi :
objekte, ki bi zmanjševali količino vodnih izvirov, nove industrijske, energetske, obrtne in servisne obrate, ki predstavljajo nevarnost za podzemne in pitne vode,
odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov,
nova pokopališča brez strokovnega mnenja s pogoji za izvedbo del. izvajati :
28
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000
odlagati nevarne, industrijske , komunalne odpadke in začasna skladišča posebnih odpadkov - ponikanje okolju škodljivih snovi,
izkop gramoza ob in iz vodotokov,ki predstavlja nevarnost za vir,
spremembo namembnosti in dejavnost objektov, če s tem povečuje nevarnost za vodni vir, povečano črpanje tehnološke vode iz vodnjakov izven vodovodnega sistema, tranzitni promet s tekočimi naftnimi derivati in nevarnimi snovmi brez varstva, izvajati zemeljska gradbena dela brez predhodno podanega hidrogeološkega mnenja.
45.	člen
Ožje varstveno območje obsega območje, s katerega je možno direktno onesnaženje vodnega vira, kar pomeni, da po pojavu onesnaženja praktični ni časa za preprečitev vstopa nevarnih snovi v vodonosnik, imamo pa določen čas za preprečitev vstopa nevarne snovi v vodovodni sistem.
V	ožjem varstvenem območju veljajo varstveni ukrepi iz širšega varstvenega območja in poleg tega še naslednji varstveni ukrepi :
prepovedano graditi :
energetske objekte, ki bi škodljivo vplivali na vodni vir,
sečnja gozda na golosek, uporaba biocidov in velikih količin naravnega gnoja, ter polivanje gnojnice, skladiščenje naftnih derivatov in nevarnih tekočin, ponikovalnice za odpadne vode izvajati :
tranzitni promet navarnih in škodljivih snovi, po nezaščitenih cestah oziroma prometnicah, uporabljati:
rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji.
Dovoljeno je :
-	gradnja manjših poti in kolovozov,
-	košnja obstoječih travnikov, izvajati :
dejavnost, ki služi oskrbi s pitno vodo, proizvodno, kmetijsko in obrtno dejavnost v obstoječih objektih in površinah, za katere pooblaščena delovna organizacija ugotovi, da ne predstavljajo nevarnosti za kvaliteto in količino pitne vode. graditi:
nadomestne stanovanjske hiše za objekte iz tega varstvenega pasu,
skladišče za kurilno olje s prostornino do 5m³, ki morajo biti tehnično pregledana vsaka tri leta, športno rekreacijske objekte z minimalnimi spremljajočimi objekti.
46.	člen
V	ožjem in širšem varstvenem pasu mora biti rekonstrukcija cest izvedena tako, da v primeru nesreč morebitne razlite tekočine ne morejo ponikniti v podtalnico.
47.	člen
Najožje varstveno območje, je varovalno območje z najstrožjo zaščito, kjer je možna neposredna, naključna in namerna poškodba vodovodnega objekta ali okužba pitne vode. Po pojavu onesnaženja praktično ni časa za
preprečitev vstopa nevarnih snovi v vodovodni sistem. Najožji varstveni pasovi so namenjeni za zaščito podtalnice in črpališča za oskrbo naselij s pitno vodo. V tem varstvenem pasu je prepovedan vsak poseg v prostor, ter opravljanje kakršnihkoli dejavnosti , razen rednega vzdrževanja objektov javnega vodovoda. Ti varstveni pasovi morajo biti urejeni z rastlinstvom brez globokih korenin. V najožjem varstvenem območju so prepovedane vse dejavnosti razen tistih, ki so potrebne za vzdrževanje vodovodnega objekta.
Najožje varstveno območje mora biti ograjeno in označeno. Vstop je dovoljen samo upravljalcu vodovoda in z njegovim dovoljenjem.
48.	člen
Na prometnicah, ki prečkajo varstvene pasove, je potrebno postaviti ustrezne prometne znake za obvestila o pričetku in prenehanju posebnih režimov prehoda preko vodovarstvenega območja.Opozorola postavi upravljalec vodnih virov in vodovodnih objektov, ki jih je tudi dolžan vzdrževati in odstraniti, če za to nastanejo razlogi.
49.	člen
Fizične in pravne osebe, ki gospodarijo z zemljišči v posameznih varstvenih pasovih, morajo enkrat letno posredovati teritorialno pristojni zdrastveni inšpekciji, podatke o vrstah in količinah gnojil in kemičnih pripravkih, ki jih uporabljajo na površinah varstvenih pasov vodnih virov.
Upravljalci gozdov, morajo zaradi morebitnih motenj v oskrbi s pitno vodo, predvidene večje gozdarske posege najaviti najmanj eno leto pred njihovim izvajanjem, zaradi prilagoditve oskrbe z vodo v času trajanja posegov.
Vsi stroški, ki nastanejo zaradi motene oskrbe s pitno vodo, kot posledica izvajanje ukrepov v območju varstvenih pasov ( dovoljenih in nedovoljenih ), bremenijo neposredno njihove povzročitelje.
50.	člen
O uvedbi varstvenih ukrepov in dovoljenih režimih gospodarjenja z zemljišči, v posameznih varstvenih pasovih obvesti njihove lastnike - uporabnike upravljalec vodovodnih objektov
XIII.	KAZENSKA DOLOČBA
51.	člen
Z denarno kaznijo od 50.000,00 SIT do 100.000,00 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik javnega vodovoda: če ne dopusti upravljalcu prostega dostopa pri izvajanju vzdrževalnih del,
če se uporabnik priključi na vodovodno omrežje pred ali mimo vodomera,
če kot uporabnik ne prijavi okvare na vodovodnem priključku,
če uporablja hidrante na javnem omrežju v nasprotju z določili 34. in 35. člena tega odloka, če z nepravilno rabo povzroči škodo na hidrantih (36. člen tega odloka),
če samovoljno in nepooblaščeno uporablja vodo iz hidrantov,
če svojega vodovodnega priključka nima opremljenega z vodomerom, če ne vzdržuje prostora za vodomer in če ne dopusti upravljalcu dostopa do vodommera,
29
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000
če izvaja gradbena dela v nasprotju z določilom iz
28. člena tega odloka,
če ne plačuje tekoče porabe vode,
če krši odredbo o varčevanju s pitno vodo (prvi
odstavek 32. člena),
če prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnaži vodo v napeljavi.
Z denarno kaznijo od 50.000,00 SIT do 100.000,00 SIT se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 44. in 45. člena tega odloka.
52.	člen
Z denarno kaznijo od 50.000,00 SIT do 200.000,00 SIT se kaznuje pravna oseba, ki:
ne poskrbi, da pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in objektov ostanejo vodovodni objekti in naprave v prvotnem stanju.
Z denarno kaznijo od 5.000,00 SIT do 10.000,00 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
XIII. KONČNE DOLOČBE
53.	člen
Za natančnejše določbe o izvajanju oskrbe s pitno vodo, lahko sprejme upravljalec vodovodov pravilnik. Pravilnik
začne veljati, ko nanj da soglasje občinski svet Občine Gornji Petrovci.
54.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, občinska uprava, ter upravljalec vodovodnih objektov in naprav.
55.	člen
Z dnevom uveljavitve tega odloka, prenehajo veljati vsi odloki in sklepi bivše občine Murska Sobota.
56.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka : 2744/99 Gornji Petrovci, 14.10.1999
Župan
Občine Gornji Petrovci g. Franc Šlihthuber
Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št.29/97) in 16. člena statuta Občine Gornji Petrovci ( Uradni list RS, št.26/99) je Občinski svet občine Gornji Petrovci na 9. redni seji dne 09.12.1999 sprejel
ODLOK
o občinskih cestah
I.SPLOŠNI DOLOČBI
1.	člen
(predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest)
Občinske ceste se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa, in ta odlok.
2.	člen
(namen odloka)
Ta odlok določa:
občinske ceste na območju Občine Gornji Petrovci in postopek njihove kategorizacije; upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih;
način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe;
inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev tega odloka.
II.	OBČINSKE CESTE IN NJIHOVA KATEGORIZACIJA
3.	člen
(občinske ceste)
Občinske ceste na območju Občine Gornji Petrovci so vse javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste.
4.	člen
(kategorije občinskih cest)
(1)	Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste, javne poti in javne poti za kolesarje.
(2)	Lokalne ceste v Občini Gornji Petrovci so ceste v naseljih in med naseljih v Občini Gornji
Petrovci ter ceste med naselji v Občini Gornji Petrovci in naselji v sosednjih občinah.
5.	člen
(postopek kategorizacije občinskih cest)
(1)	Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet občine Gornji Petrovci na predlog župana.
(2)	Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.
6.	člen
(spremembe kategorizacije občinskih cest)
(1)	Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopka iz prejšnjega člena tega odloka.
(2)	Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko predlagajo krajevne skupnosti, vaške skupnosti in zainteresirane pravne osebe, ( podjetja in druge organizacije). Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest.
(3)	O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste
30
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000
odloči Občinski svet občine Gornji Petrovci na predlog župana.
(4)	Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste ima kategorijo, določeno v tem sklepu.
(5)	Spremembe kategorizacije občinskih cest se opravijo enkrat letno in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.
7.	člen
(novogradnje in rekonstrukcija občinskih cest)
Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim
se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot rekonstruirana
cesta.
8.	člen
(opustitev občinske ceste)
(1)	Občinska cesta ali njen del se lahko opusti če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnje.
(2)	Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za parkirišče, počivališče in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.
(3)	Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine prenese med kategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljavcem te ceste.
(4)	O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči Občinski svet občine Gornji Petrovci na predlog župana.
9.	člen
(prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste)
(1)	Za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljalec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste.
(2)	Nekategorizirana cesta se lahko prenese med občinske ceste, če je bila v uporabi za javni promet najmanj zadnjih pet let, če se njen prenos opravi brezplačno ali pa če se za njen prenos dogovori primerna odškodnina in če je vpisana v zemljiško knjigo.
(3)	Določba prejšnjega odstavka ne velja za prenos gozdnih cest med občinske ceste, ki ga določajo predpisi o gozdovih.
(4)	O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste odloči Občinski svet občine Gornji Petrovci na predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 5. člena tega odloka.
10.	člen
(turistične in druge poti)
(1)	Turistične poti, poti v parkovnih gozdovih in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, niso javne poti po tem odloku.
(2)	Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitostih, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, daje njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena.
(3)	Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega
odstavka tega člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti in iz dotacij občine njihovim upravljavcem.
III.	UPRAVLJANJE OBČINSKIH CEST
11.	člen
(upravljavec občinskih cest)
Z občinskimi cestami, ki so javno dobro v lasti občine, upravlja občina Gornji Petrovci.
12.	člen
(plani (letni plan) razvoja in vzdrževanja občinskih cest)
(1)	Plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se najmanj za obdobje štirih let določijo prednostne naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev za njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja, sprejme Občinski svet občine Gornji Petrovci na predlog župana.
(2)	Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določi uresničevanje plana iz prejšnjega odstavka v posameznem koledarskem letu, se usklajuje in sprejema po postopku, določenim za občinski proračun, in je njegov sestavni del.
(3)	V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki jih je potrebno opraviti zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.) in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil občinski inšpektor za ceste, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu.
13.	člen
(opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste)
Strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja pristojen občinski upravni organ za ceste. Te obsegajo zlasti:
izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov;
naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest; naloge nadzora nad stanjem občinskih cest; izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del na občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa; izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest; naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste;
- vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna primerne porabe potrebe občine in vodenja združene evidence o javnih cestah;
organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in obdelavo zbranih podatkov;
spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi Občino Gornji Petrovci;
naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih;
31
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000
naloge v zvezi z razpisom koncesij za gradnjo, vodenje in izkoriščanje občinskih cest in objektov na njih ter v zvezi z izbiro najugodnejšega ponudnika; izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih;
priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov;
izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.
14.	člen
(financiranje občinskih cest)
(1)	Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v proračunu Občine Gornji Petrovci.
Vire sofinanciranja posameznih vasi v Občini Gornji Petrovci določi Občinski svet občine Gornji Petrovci.
(2)	Občinski svet občine Gornji Petrovci lahko predlaga Vladi Republike Slovenije, da predpiše posebno povračilo za uporabo občinske ceste in objektov na njem, ki poteka po območju s statusom zavarovanega naravnega bogastva, in določi prometno ureditev in nivo njenega vzdrževanja. Če je za vzdrževanje te ceste dana koncesija, se z zbranimi sredstvi povračila krijejo stroški njenega vzdrževanja.
IV.	GRADITEV OBČINSKIH CEST
15.	člen
(varstvo okolja vzdolž občinske ceste)
(1)	Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši.
(2)	Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki niso potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda kot izvedba istih na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.
16.	člen
(projektiranje občinskih cest)
(1)	Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja.
(2)	V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišče, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnostih, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa.
17.	člen
(pridobitev zemljišč za gradnjo občinske ceste)
Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekon-
strukcijo občinske ceste se lahko v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.
18.	člen
(vračilo razlaščenih zemljišč)
(1)	Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnjega člena v štirih letih ne pričnejo uporabljati za namen razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom.
(2)	Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine sklenjena pogodba namesto razlastitve, lahko prejšnji lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva od investitorja sklenitev pogodbe o odkupu tega zemljišča in drugih nepremičnin. Pri sklenitvi pogodbe o odkupu se za določitev višine kupnine smiselno uporabljajo podlage, ki so bile uporabljene pri sklenitvi pogodbe.
19.	člen
(gradnja avtobusnih postajališč)
(1)	Avtobusna postajališča na lokalnih cestah morajo biti zunaj vozišča.
(2)	Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč pristojen občinski upravni organ za ceste ob upoštevanju predlogov javnih prevoznikov in v soglasju z inšpekcijo za ceste ter policijo.
20.	člen
(križanja občinskih cest in železniških prog)
(1)	Križanje občinskih cest in železniških prog morajo biti omejeno na najnujnejši obseg, in sicer tako da se dvoje ali več občinskih cest usmeri na skupno križanje z železniško progo.
(2)	Način križanja občinskih cest in železniških prog ter razmejitev stroškov njihove gradnje ali rekonstrukcije, ki bremenijo cesto ali železniško progo, se uredita skladno s predpisi o varnosti v železniškem prometu.
21.	člen
(razmejitve obveznosti med upravljavcem občinskih cest in upravljavci vodotokov)
(1)	Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov naprav, ki posegajo v vodni prostor in so potrebni zaradi izgradnje občinske ceste, kadar prečka vodotok ali poteka ob njem, krije investitor ceste.
(2)	Vzdrževanje neposrednega zavarovanja podpornega zidu in premostitvenega objekta ( brežine pod objektom in pragu pri objektu za zavarovanje temeljev objekta) je sestavni del vzdrževanja občinske ceste.
(3)	Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja vodotoka.
22.	člen
(obveznosti investitorja zaradi prestavitve občinske ceste)
(1)	Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim predpisom po cestah. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.
32
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000
(2)	Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva
povrnitev stroškov prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so nastali zaradi zahteve pristojnega občinskega upravnega organa za ceste za boljše elemente nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.
23.	člen
(obveznost usklajenega projektiranja)
(1)	Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju ceste.
(2)	Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgovoren pristojen občinski upravni organ za ceste.
(3)	Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka te teze krije investitor oziroma upravljavec posameznih objektov, naprav in napeljav.
24.	člen
(obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto)
(1)	Pristojen občinski upravni organ za ceste mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorja oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu najmanj 60 dni pred začetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.
(2)	Pristojen občinski upravni organ za ceste mora dati investitorju oziroma upravljavcu objekta in naprav iz prejšnjega odstavka na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.
(3)	Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje oziroma upravljavce objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti.
25.	člen
(koncesija za graditev občinske ceste)
(1)	Domača in tuja pravna ali fizična oseba lahko pridobi koncesijo za graditev občinske ceste in objektov na njej.
(2)	Pogodbo o koncesiji za graditev občinske ceste in objektov na njej sklene župan v skladu s pogoji, ki jih za podelitev koncesije sprejme Občinski svet občine Gornji Petrovci.
(3)	Če je s pogodbo o koncesiji za graditev javne ceste in objektov na njej določeno, da jo domača in tuja pravna ali fizična oseba za določen čas po njeni zgraditvi vodi in izkorišča, se v tej pogodbi uredita tudi vzdrževanje te ceste in izvajanje ukrepov za varstvo ceste in prometa na njej.
(4)	Pravice in obveznosti ki jih določajo predpisi o javnih cestah in ta odlok glede vzdrževanja občinskih cest in izvajanja ukrepov za varstvo občinskih cest in prometa na njih, veljajo tudi za osebo iz prejšnjega odstavka pri vodenju in izkoriščanju občinske ceste in objektov na njej; če to ni s predpisi o javnih cestah, s tem odlokom ali s pogodbo iz prejšnjega odstavka drugače določeno.
V.	VZDRŽRVANJE OBČINSKIH CEST
26.	člen
( odgovornost za stanje občinskih cest)
(1)	Občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati
tako da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa, v prostoru in gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste in določbe 31. člena tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa.
(2)	Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe in izvajanje ukrepov iz tretjega odstavka 31. člena tega odloka je odgovoren izvajalec javne službe.
(3)	Za organiziranje obnavljanja občinskih cest in izvajanje ukrepov iz prvega odstavka 31. člena tega odloka je odgovoren pristojen občinski upravni organ za ceste.
27.	člen
(javna služba vzdrževanja občinskih cest)
(1)	Vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje teh cest in organiziranje njihovega obnavljanja.
(2)	Redno vzdrževanje občinskih cest se zagotavlja z oddajo koncesije pravni ali fizični osebi po predpisih, ki urejajo gospodarske javne službe ali neposredno v okviru občinske uprave z režijskim obratom ali z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij.
(3)	Izbira koncesionarja se lahko opravi brez javnega razpisa, če tako na predlog župana odloči Občinski svet občine Gornji Petrovci.
(4)	Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah.
(5)	Ne glede na določbo drugega in tretjega odstavka tega člena lahko Občinski svet občine Gornji Petrovci na predlog župana odloči, da redno vzdrževanje občinskih cest ali dela teh cest (npr. javnih poti) zagotavljajo na svojem območju krajevne skupnosti. Občinski svet občine Gornji Petrovci lahko hkrati določi tudi program rednega vzdrževanja teh cest, potrebna sredstva, ki se zagotovijo iz proračuna občine, in določi odgovorno osebo za izvedbo programa. Za stanje občinskih cest je Občina Gornji Petrovci posledično odgovorna.
(6)	Obnovitvena dela na občinskih cestah se oddajajo v izvedbo na podlagi javnega razpisa. Obnovitvena dela oddaja pristojen občinski upravni organ za ceste, po postopku in pogojih, ki so z zakonom določeni za oddajo javnih naročil.
28.	člen
(vzdrževanje križišč in križanj)
(1)	Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste skrbi pristojen občinski upravni organ za ceste.
(2)	Vzdrževanje križanj občinskih cest z železniško progo urejajo predpisi o varnosti v železniškem prometu.
29.	člen
(vzdrževanje cestnih objektov na nekategoriziranih cestah nad občinskimi cestami)
Za vzdrževanje premostitvene in podporne konstrukcije nadvozov in drugih cestnih objektov na nekategoriziranih cestah, po katerih je dovoljen javni promet, nad občinskimi cestami je pristojen občinski upravni organ za ceste.
30.	člen
(vzdrževanje občinskih cest ob preusmeritvah prometa)
(1)	Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko zaradi
33
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI	APRIL 2000
zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali na nekategorizirane cesto, po kateri je dovoljen javni promet.
(2)	0 preusmeritvi prometa z občinske na državno cesto, ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, se mora pristojen občinski upravni organ za ceste predhodno uskladiti z Direkcijo Republike Slovenije za ceste.
(3)	Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirane cesto, po kateri ji dovoljen javni promet, mora pristojen občinski upravni organ za ceste predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirane cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa , krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.
Vl.	VARSTVO OBČINSKIH CEST IN PROMETA NA NJIH
1.Varstvo občinskih cest
31.	člen
(omejitve uporabe občinske ceste)
(1)	Če je občinska cesta v takem stanju,
-	da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil;
-	da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti ali
-	če so terjatve drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa
na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, močnega vetra, poškodb ceste zaradi naravnih nesreč in podobno), lahko predstojnik pristojnega občinskega upravnega organa za ceste s sklepom začasno, najdalj za čas enega leta, prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep.
(2)	Predstojnik pristojnega občinskega upravnega organa za ceste mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alinee prejšnjega odstavka, obvestiti policijo in občinskega inšpektorja za ceste najmanj petnajst dni ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na občinski cesti.
(3)	Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi izdajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih se morajo nemudoma obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in javnost po sredstvih javnega obveščanja. Izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o teh ukrepih obvestiti tudi pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
(4)	Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od enega leta, se določi v skladu z določbo 52. člena tega odloka.
(5)	Določbe tega člena se nanašajo na prometno ureditev, označeno na občinskih cestah ob uveljavitvi tega odloka.
32.	člen
(varovalni pas ob občinski cesti)
(1)	Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
(2)	Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanja kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojne službe občinske uprave za ceste.
(3)	Pristojen občinski upravni organ za ceste izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
(4)	Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s 15. členom tega odloka.
(5)	Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok
pri lokalni cesti 4 m,
pri javni poti 2 m,
pri javni poti za kolesarje 1,5 m.
(6)	Določbe tega člena se ne uporabljajo za območja, urejena s prostorskimi izvedbenimi akti Občine Gornji Petrovci.
33.	člen
(napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav)
(1)	Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave, kateri investitor ni Občina Gornji Petrovci, se smejo nadaljevati oziroma postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za cesto.
(2)	Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko zahteva od upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev.
(3)	Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočili morebitno rekonstrukcijo te ceste.
34.	člen
(dela na občinski cesti)
(1)	Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
(2)	V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.
(3)	Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav vgrajeni v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja cest.
34
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI	APRIL 2000
Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje odstraniti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste.
(4)	Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka občinsko cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil mora upravljavec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo.
35.	člen
(opravljanje del ob občinski cesti)
Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanje in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. V soglasju se določijo pogoji za opravljanje teh del.
36.	člen
(izredni prevoz)
(1)	Vozila ne smejo presegati predpisanih pogojev glede osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij.
(2)	Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj z nedeljivnim tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na občinski cesti ali njenem delu s prometnimi znaki.
(3)	Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določi način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda pristojni občinski upravni organ za ceste v 15 dneh po vložitvi popolne zahteve. O izdanih dovoljenjih obvesti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.
(4)	Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb.
Izvajalec prevoza mora pred začetkom izrednega prevoza s pristojnim občinskim upravnim organom za ceste uskladiti potek izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo.
37.	člen
(nadzor izrednih prevozov)
(1)	Največje dovoljene osne obremenitve, skupno maso in dimenzije vozil na občinskih cestah nadzorujejo izvajalci rednega vzdrževanja občinskih cest v sodelovanju s policisti.
(2)	Vozilo, ki opravljaja izredni prevoz brez dovoljenja iz tretjega odstavka prejšnjega člena, policist izključi iz prometa. Izvajalec prevoza mora plačati povračilo za izredni prevoz in povrniti škodo na občinski cesti, če jo je povzročil.
38.	člen
(spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti)
(1)	Površine za opravljanje spremljajočih dejavnost določene v skladu z določbo drugega odstavka 16.
člena tega odloka, in površine, ki jih za te namene pristojna služba občinske uprave za ceste določi ob stoječih občinskih cestah, ta služba odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje te dejavnosti.
(2)	Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugi pogoji rabe površin iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan.
(3)	Za gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
39.	člen
(priključki na občinsko cesto)
(1)	Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.
(2)	Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v lokacijski ali projektni dokumentaciji za te gradnje.
(3)	Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor.
(4)	Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni promet, je skupaj s propadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste.
(5)	Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati pristojni občinski upravni organ za ceste zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena.
40.	člen
(obvezna rekonstrukcija priključka)
Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, lahko pristojni občinski upravni organ za ceste z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
41.	člen
(ukinitev priključka )
(1)	Občinski inšpektor za ceste lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja iz 39. člena ali je zgrajen brez soglasja ali če ta ni preurejen v skladu z odločbo iz 40. člena tega odloka.
(2)	Stroške za izvedbo tega ukrepa iz prejšnjega odstavka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
42.	člen
(varovani gozdovi in hudourniki ob občinski cesti)
(1) Pristojni občinski upravni organ za ceste lahko pristojnemu upravnemu organu za gozdarstvu predlaga, da se gozd vzdolž občinske ceste ali v njeni
35
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000
bližini, ki je pomemben zaradi varovanja pred drsenjem zemljišča bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobno, razglasi za varovani gozd v skladu s predpisi o gozdovih.
(2)	Pravne ali fizične osebe, ki ob občinski cesti pogozdujejo ali urejajo hudournike morajo sodelovati s pristojno službo občinske uprave za ceste in prilagoditi vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesta.
(3)	Pristojna služba občinske uprave za ceste krije del stroškov za pogozditev goljav ter za ureditev hudournikov glede na pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo občinske ceste.
43.	člen
(graditev žičniških naprav čez občinske ceste)
(1)	Za graditev žičniških naprav nad občinskimi cestami ali ob njih mora investitor dobiti soglasje pristojne službe občinske uprave za ceste.
(2)	Občinska cesta, ki jo prečka žičniška naprava, mora biti zavarovana z ustrezno lovilno napravo. Stroški postavitve in vzdrževanja lovilne naprave krije investitor oziroma upravljavec žičniške naprave.
44.	člen
(izkoriščanje kamnin ob občinski cesti)
(1)	Kamnolomi, peskokopi in glinokopi lahko obratujejo le v takšni oddaljenosti od občinske ceste, da to ne vpliva na stabilnost celotnega telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa.
(2)	Za odpiranje objektov iz prejšnjega odstavka mora investitor pridobiti soglasje pristojne službe občinske uprave za ceste.
45.	člen
(omejitve opravljanja del zunaj varovalnega pasu občinske ceste)
Za opravljane del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višino podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost celotnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na cesti, mora investitor pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. Taka dela se lahko opravljajo le pod pogoji, ki jih določa soglasje.
46.	člen
(prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej)
(1)	Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic ter prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil.
(2)	Prepovedano je predvsem:
1.	dvajati na cesto vodo, odpladke in druge tekočine;
2.	puščati na cesti snega ali led, ki pade ali zdrsne nanje;
3.	ovirati odtekanje vode s ceste;
4.	z mazili ali drugimi snovmi pomastiti cesto;
5.	voziti ali parkirati na bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen, če sta parkiranje in ustavljanje na njih izrecno dovoljeni;
6.	postaviti ograjo, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali
ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost;
7.	nameščati ali uporabljati na cesti ali njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet;
8.	spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete;
9.	nameščati na cesto kakršne koli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega ali varnega odvijanja prometa;
10.	poškodovati prometno signalizacijo;
11.	uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo;
12.	puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto;
13.	puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali ob cestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali;
14.	vodit po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo cesto;
15.	namerno zažigat ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi;
16.	orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njen ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo;
17.	obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje;
18.	zavirati vprežna vozila z privezovanjem koles ali s coklami;
19.	vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora;
47.	člen
(naležne ploskve na kolesih vozil)
(1)	Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.
(2)	Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.
48.	člen
(obveznosti sosedov ob občinski cesti)
(1)	Sosedi ob občinski cesti morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se s tem ne povzroča škoda.
(2)	Sosedi ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom in z odškodnino dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste.
(3)	Sosedi ob občinski cest morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, pritrjene snegolome.
(4)	Sosedi morajo z objektov ob občinski cesti odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu.
2. Ukrepi za varstvo prometa
49.	člen
(zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti)
(1) Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno
36
PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI
APRIL 2000
zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 50. člena tega odloka.
(2)	Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za katera je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del.
(3)	Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej. Dovoljenje za občinske ceste se lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti na drugo občinsko cesto ali če se promet zaradi zapore na občinski cesti ne ustavi za daljši čas. Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste se lahko izjemoma izda tudi v primeru, da prometa ni mogoče preusmeriti na drugo občinsko cesto, vendar samo v času izven prometnih konic.
50.	člen
(izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste)
(1)	Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda pristojni občinski upravni organ za ceste. O izdanih dovoljenih pristojnega občinskega upravnega organa za ceste obvesti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. Dovoljenju mora biti priložena od pristojnega občinskega upravnega organa za ceste potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
(2)	O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega odstavka 49. člena tega odloka ni potrebno pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred začetkom njihovega izvajanja obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na kateri se bodo dela izvajala. Obvestilu mora biti priložena od pristojnega občinskega upravnega organa za ceste potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
(3)	Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.
(4)	Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste.
Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.
(5)	Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na občinski cesti.
(6)	Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost po sredstvih obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste.
51.	člen
(polje preglednosti)
(1)	V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali z železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter
na notranjih straneh cestnih krivin ( pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali železniške proge ( polje preglednosti).
(2)	Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo občinskega inšpektorja za ceste ali policista odstraniti ovire.
(3)	Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in pristojni občinski upravni organ za ceste v skladu z zakonom.
(4)	Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča določena v soglasju pristojne službe občinske uprave za ceste iz 32. člena tega odloka.
52.	člen
(prometna signalizacija na občinskih cestah)
(T) Prometno signalizacijo na občinskih cestah določa Občinski svet občine Gornji Petrovci na predlog župana, razen v primerih iz 31. člena tega odloka in v primerih, ko je njena postavitev, zamenjava, dopolnitev ali odstranitev posledica odredb o prepovedih ali omejitvah prometa na javnih cestah, za izdajo katerih so s predpisi o varnosti cestnega prometa pristojni minister, pristojen za promet, minister, pristojen za notranje zadeve in minister, pristojen za okolje in prostor.
(2) Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije odloči predstojnik pristojnega občinskega upravnega organa za ceste s sklepom. Pristojen občinski upravni organ za ceste ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev.
53.	člen
(obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti)
(1)	Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah je prepovedano. Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija.
S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.
(2)	Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah. Soglasja za njihovo postavitev izda pristojni občinski upravni organ za ceste. V soglasju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
37

PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI	APRIL 2000
2. če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki ( četrti odstavek 27. člena);
(3)	Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.
62.	člen
(kršitev obveznosti uskladitve del )
(1)	Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v ali ob cestnem telesu občinske ceste , če ob nameravanih delih ne obvesti pristojne službe občinske uprave za ceste ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (tretji odstavek 23. člena).
(2)	Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba investitorja.
(3)	Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pristojne službe občinske uprave za ceste, če pred začetkom gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste ne obvesti investitorja oziroma upravljavcev drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu zaradi pravočasne medsebojne uskladitve del (prvi odstavek 23. člena).
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
63.	člen (večletni plan)
Pristojen občinski upravni organ za ceste najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka pripravi predlog plana razvoja in vzdrževanja občinskih cest iz prvega odstavka 12. člena tega odloka.
64.	člen
(legalizacija priključkov)
Investitorji in njihovi pravni nasledniki, ki so zgradili priključek nekategorizirane ceste na občinsko cesto brez predpisanega dovoljenja ali soglasja pristojnega organa, morajo vložiti vlogo za pridobitev tega soglasja pri pristojnemu občinskemu upravnemu organu za ceste najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka. Po preteku tega roka se uveljavijo ukrepi iz 40. člena tega odloka.
65.	člen
(namestitev snegolovov)
Lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci objektov ob občinskih cestah, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, morajo na strehe objektov namestiti snegolove najkasneje v treh letih po uveljavitvi tega odloka.
66.	člen
(prilagoditev neprometnih znakov)
(1) Neprometni znaki, ki so postavljeni ob občinskih cestah na podlagi dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena zakona o cestah ( Uradni list SRS, št.38/81, 7/86 in 37/87 ), se morajo prilagoditi določbam 52. in 53.
člena tega odloka ter določbam novega predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah najkasneje v petih letih po uveljavitvi tega predpisa.
(2) Neprometni znaki, ki so postavljeni brez dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena zakona o cestah ( Uradni list SRS, št.38/81, 7/86 in 37/87 ) ali so postavljeni v nasprotju s pogoji, določenimi v dovoljenju,se odstranijo.
67.	člen
(vpis v zemljiško knjigo)
(1)	Zemljišče, ki je bilo do uveljavitve tega odloka uporabljeno za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste, pa ni bilo vpisano v zemljiško knjigo kot družbena lastnina, se vpiše v zemljiško knjigo kot javno dobro po skrajšanem postopku brez zemljiškoknjižne listine ne glede na svojo vrednost.
(2)	Prejšnji lastniki zemljišč iz prejšnjega odstavka tega člena, ki za svoje zemljišče še niso prejeli odškodnine, jo imajo pravico zahtevati v skladu z zakonom.
68.	člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati oziroma se ne uporablja odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih na območju Občine Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 1/83, 15/87, 5/88 ).
69.	člen
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenija.
Štev.: 3476/99
Gornji Petrovci, dne 09.12.1999
Župan
Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r.
40