

DUHOVSKI

POSLOVNIK.

SESTAVIL

MARTIN POČ

ŽUPNIK LJUBU. ŠKOFIJE.

DRUGI, POPRAVLJENI NATISE K.

V LJUBLJANI 1900.

ZALOŽILA KATOLIŠKA BUKVARNA.

KATOLIŠKA TISKARNA, LJUBLJANA.


KAZALO.

Uvod. Stran

§ 1. Vsebina poslovnih spisov..... 1

§ 2. Vnanja oblika poslovnih spisov.3 '

§ 3. Naslovi.4

§ 4. Kolekovanje.,.9

§ 5. Poštnina. 10

§ 6. Župni arhiv ..11

§ 7. Razdelitev.12

Prvi del.

Splošna pravila o posameznih spisih.

I. Spisi, ki se pošiljajo na urade.

§ 8. Prošnje in njim podobni spisi.13

§ 9. Poročila in njim slični spisi.16

§ 10. Zapisnik 18

§ 11. Prepis in izpis.20

§ 12. Spričalo.".21

II. Zasebna pisma.

§ 13. Pogodbe . .21

A) Dvostranske pogodbe.

§ 14. Kupilo.23

§ 15. Menjava.29

§ 16. Rabokup, najem in zakup.31

§ 17. Stavbina pogodba.37

§ 18. Poravnava (nagodba).39

II

Stran

B) Enostranske pogodbe.

§ 19. Daritev.39

§ 20. Dolžno pismo.41

§ 21. Odstopni list.41

§ 22. Poroštveno pismo.42

§ 23. Pooblastilo.43

§ 24. Položno pismo.43

§ 25. Zavezno pismo.45

§ 26. Pobotnica, prejemno potrdilo ....  45

§ 27. Prejemni list, potrdilo.46

§ 28. Charta bianca.46

§ 29. Oporoka. 47

Drugi del.

Poslovanje v dušnem pastirstvu.

I. poglavje.

Poslovanje, zadevajoče osebo duhovnikovo.

§ 30. Prošnja za sprejem v duhovniški stan.53

§ 31. Prošnja za izpustnico..54

§ 32. Prošnja za sprejem v tujo škofijo.55

§ 33. Spričalo o posvečenji.55

§ 34. Prošnja za sodnost.55

§ 35. Prošnja za dovoljenje začasno zapustiti bivališče.55

§ 36. Prošnja za spregled od ponavljenja konkurza.56

§ 37. Prošnja za podelitev nadarbine.56

§ 38. Prošnja za premeščenje.57

§ 39. Odpoved na nadarbino.58

§ 40. Prošnja za oproščenje a jejunio naturali.61

II. poglavje.

Poslovanje v dušnem pastirstvu.

§ 41. Župnijski zapisniki.61

§ 42. Župne matice.62

III

Stran

A. Rojstva in krsti.

§ 43. Splošno o vpisu v rojstno in krstno knjigo.66

§ 44. Rojstni kraj.68

§ 45. Rojstno ime.69

§ 46. Krst otrok drugovercev in iz civilnega zakona.69

§ 47. Krst odraščenih drugovercev.71

§ 48. Otroci zakonskih starišev.76

§ 49- Krst otrok, katerih starišev duhovnik ne pozna.78

§ 60. Nezakonski otroci.80

§ 51. Pozakonitev otrok.81

§ 52. Krstni botri.84

§ 53. Babica. 84

B. Poroke.

§ 54. Splošno o vpisih v poročno knjigo.85

§ 55. Izpraševanje zaročencev.88

A)  Kanonični in državni zadržki.

§ 56. Krvno sorodovinstvo .. 89

§ 57. Svaštvo.93

§ 58. Prešestvo. 96

§ 59. Umor zakonskega tovariša brez prcšestva. 98

§ 60. Pomota. 98

§ 61. Sila in strah.  99

§ 62. Nezmožnost.100

§ 63. Nedostatek zmožnosti za privoljenje.101

g 64. Nedoraslost.102

§ 65. Otmica.102

§ 66. Zakonska vez. 103

§ 67. Višje posvečenje in slovesne obljube.105

ij 68. Razlika vere med krščenim in nekrščenim.105

B)  Zgolj državne ženitbene zabrane.

S 69. Mladoletnost in nesamostojnost.106

§ 70. Politično dovoljenje za zakon.109

§ 71. Vojaštvo.114

§ 72. Obrok vdovstva . ..116

§ 73. Kaznjiva vdeležba vzroka zakonske ločitve.  . 117

C)  Zgolj kanonični rezvezalni zadržki

§ 74. Pomota o suženstvu.117

§ 75. Duhovno sorodstvo.118

§ 76. Postavno sorodstvo in svaštvo.119

IV

Stran

§ 77. Svaštvo iz nedopuščenc zaveze.120

§ 78. Zadržek javne spodobnosti.120

§ 79. Pogoj.  121

D) Zgolj cerkvene zakonske zabranc.

§ 80. Zaroke.122

S 81. Neslovesne obljube.128

§ 82. Posvečeni čas.128

§ 83. Mešani zakon.129

§ 84. Cerkvena prepoved.137

§ 85. Izpraševanje iz krščanskega nauka.140

§ 86. Spoved in obhajilo.141

§ 87. Listine, katere morajo donesti zaročenci.142

§ 88. Oklici.146

§ 89. Spregled zadržkov in vzroki spregleda.155

§ 9o. Prošnja za spregled.160

§ 91. Izvrševanje spregleda. .167

§ 92. Poroka.,.170

E) Poslovanje o zadržkih in pritežnostih po sklenjenem zakonu.

§ 93. Poveljavljenjc neveljavnih zakonov.  • 175

§ 94. Razveza neveljavnega zakona.183

§ 95. Ločitev od mize in postelje.183

§ 96. Nova poroka vsled proglasitve za mrtvega.190

C.  Pogrebi.

§ 97. Mrtvaška knjiga.191

§ 98. Pokopališče ..194

§ 99. O pogrebih posebej.195

D.  Izpisi iz matic.

§ 100. Splošno o teh izpisih.199

§ 101. Prepisi in izkazi iz matic.209

E.  Drugi posli duhovnega pastirstva.

§ 102. Državna bramba pri spolnovanji verskih dolžnosti.211

§ 103. Šola.212

§ 104. Poveljevanje pokojninarskih pobotnic ..213

§ 105. Oskrba vbogih.2t5

§ 106- Nadzorovanje nravnosti. 21 6

S 107. Bratovščine.  217

--š—

v

Tretji del.

Cerkveno in nadarbinsko premoženje.

I. poglavje.

O cerkvenem premoženji.

A.  Pridobava cerkvenega premoženja. stran

§ 108. Pravica pridobivanja cerkvenega premoženja ..222

§ 109. Priposestvovanje.223

§ 110. Davščine.224

§111. Konkurenca.226

B.  Oskrbovanje cerkvenega premoženja.

§ 112. Komu pripada to oskrbovanje . . . . ,.232

§ 113. Inventar (popis premoženja).236

§ 114. O shrambi cerkvenega premoženja.246

§ 115. O ohrambi založnega premoženja.246

§ 116. Dnevnik.  251

§ 117. Zapisnik o vplačanih obrestih in zakupninah.253

§ 118. Cerkveni izdatki.253

S 119. Prošnja za dovoljenje nezistemovanih izdatkov.254

§ 120. Obrestonosno nalaganje cerkvenega premoženja na javne obveznice 255

§ 121. Posojila na hipoteke.256

§ 122. Odpoved cerkvenih terjatev.260

§ 123. Izterjatev cerkvenih dohodkov, glavnic in pravic.265

§ 124. O nakupu javnih obligacij.273

C.  Cerkvene ustanove.

§ 125. O zavarovanji ustanovnega premoženja.279

§ 126. Namenilno pismo.282

§ 127. Sprejemno pismo.284

§ 128. Spolnovanje ustanovne dolžnosti.288

§ 129. Stroški ustanavljanja.290

D.  Cerkveni računi.

§ 130. Sklepanje cerkvenih računov.290

§ 131. Izdelava cerkvenih računov.,.292

§ 132. Izkaz o nepremičninah.296

§ 133. Izkaz o stanji ustanovnih glavnic.296

VI

x Stran

§ 134. Izkaz o stanji svojinskih glavnic.  . . . 297

§ 135. Izdelava računa.299

§ 136. Posnetek iz cerkvenega računa . . . . :.308

§ 137. Izkaz o priraščaji in odpadku inventarijalne imovine .... 308

II. poglavje.

O nadarbinskem premoženji.

§ 138. Kaj je nadarbinsko premoženje. . 312

§ 139. Oskrbovanje nadarbinskega premoženja ..312

§ 140. Vživanje nadarbinskega nepremičnega premoženja.314

§ 141. Drugi nadarbinski dohodki.314

§ 142. O spreminjavah v plačilih.320

§ 143. Izterjatev duhovskih plačil.320

§ 144. Kongrua.321

§ 145. Priznatek.322

§ 146. Kako izdelati priznatek.329

§ 147. Oskrbovanje (provizija) nadarbinarskega premoženja ob izpraz¬

njeni službi.334

§ 148. Interkalarni račun. . . 338

§ 149- Umeščenje.342

§ 150. Vzdrževanje cerkvenega osebja.347

§151. Duhovski in cerkveni davki.  348

Obrazci.

Uvod.

# i-

Vsebina poslovnih spisov.

I Pgg^ er izrek: litera scripta manet  zmiraj v veljavi ostane,
B zato se mora pri poslovnih spisih paziti na notranjo ka-

W kovost in vnanjo obliko. Da morajo taki spisi pisani biti

v pravilnem jeziku, t. j. v takem, kakoršnega se najboljši
pisatelji poslužujejo, mi ni treba mnogo dopovedovati. Vendar se je
pa treba tudi tukaj ogibati v obče še nesprejetih novotarij, kakor
vže splošno opuščenih zastaranih besed. V latinskem in nemškem
jeziku se rabijo v poslovnih spisih tehnični izrazi (termini technici),
kateri se ne morejo opustiti, ker zaznamujejo določen pojem ter
so zato v Avstriji celo zapovedani. 1 ) Tudi v spisih na rimsko kurijo
je potreba, da se rabijo, ker pojem najbolj označujejo, varujejo
nedorazumenja, ter jih tirjajo uradi. Pa tudi v našem jeziku ne
bo takih izrazov opuščati, kedar se ukoreninijo, akoravno bi bili
sem ter tje neokretni.

Slovenski jezik ne prenaša predolgih in zavitih stavkov. Saj
tudi uradni listi tirjajo razločnost, popolnost, pa vendar kratkost
in jedrovitost.

Če tirja vsak slog dostojnost, jo tirja še posebno slog
duhovskega urada. V njem naj se ne kaže niti strast, niti lahko-
mišljena šala, niti zbadljivost. Tako imenovana „pooščena peresa“
niso tukaj na pravem mestu. Zlasti se je ogibati neolikanih iz¬
razov. Kedar se morejo take ali še celo opolzle besede navesti,
n. pr. ob zaslišanju zakonskih, naj se tako navedb, da se razvidi,
da niso pisateljeve.

Poleg tega naj se pisatelj ozira na svojo stopnjo ter službo
in na stopnjo tistega, kateremu piše. Ako sta drug drugemu
enaka, naj je slog spoštljiv; če je pisatelj višji od nago¬
vorjenega, ali nagovorjeni celo njegov podložen, naj vlada v slogu
vznositost v menji s pristopnostjo, da budi zaupljivost; slog na¬
menjen na vikši urad naj kaže spoštovanje. Pravo mero v zad¬
njem slučaju daje bolj ali manj visoka stopnja nagovorjenega.
Zmiraj je pa boljše več, kakor manj, vendar naj se ta več ne
sprevrže v prilizovanje.

Uradi enake stopnje, kakoršni so n. pr. ordinarijat in deželna
vlada, župni urad in okrajno glavarstvo, si dopisujejo po službenih
dopisih  ali notah  (glej § 9). V teh se rabijo izrazi dvornosti,
štejem si v čast  (sich beehren), v službi prijaznosti javiti  (in

*) Resol. 14. jun. 1784.

,,Poslovnik.“

1

2

Duhovski poslovnik.

Dienstfreundschaft mittheilen),^>ro5Ž7« uljudno,naj se blagovoljno
ukrene  (das diensthofliche Ersuchen stellen, etwas gefalligst ver-
anlassen zu wollen). Dopis, na kateri se odgovarja, se imenuje
cenjen, velecenjen  (geschatzt, sehr geschatzt), n. pr. Na vele¬
cenjeni dopis z dne ... se odgovarja  (In Erwiederung der
sehr geschatzten Note vom), Spolnovaje željo, naznanjeno v
cenjenem dopisu z dne ... si šteje podpisani župni urad v
čast uljudno naznaniti,  (dem in der geschiitzten Zuschrift vom ...
gestellten Ansinnen entsprechend, beehrt sich das gefertigte Pfarr-
amt mitzutheilen.

Ti izrazi se pa ne rabijo, kedar se dopisuje na višje urade.
Tedaj se piše n. pr.: z globokim spoštovanjem podpisani župni
urad javlja prepokorno  (das ehrfurchtsvollst gefertigte Pfarramt
berichtet gehorsamst), prosi, naj se milostno dovoli  (bittet um
gniidige Betvilligung), prosi ponižno  (stellt das unterthanigste
Ansuchen), javlja prepokorno  (meldet gehorsamst), prosi z vsem
spoštovanjem, naj se premilostno ukrene  (bittet ehrfurchtsvollst,
etvvas gnadigst veranlassen zu wollen). Razpis, ukaz, odlok višje
gosposke se imenuje visoki, milostni  (hoch, gnadig) n. pr. Spol¬
novaje povelje izdano z visokim razpisom z dne . . .  (dem im
hohen Erlasse vom . . . ertheilten Auftrage entsprechend). Pripom¬
niti pa moramo, da nekdaj običajna ali celo ukazana častna na-
slovljenja in častivni pridevki v uradnem dopisavanju čedalje
bolj zginjajo. Vlada jih je celo prepovedala svojim uradom pri
medsebojnem občevanju.

Velja pa v pisavi paziti tudi na to, kako v o drugih govorimo,
posebno o uradih proti tem, katerim pišemo. Če je urad, o ka¬
terem pišemo, enak tistemu, kateremupišemo, ali mu
še cel 6 podložen, ga imenujemo samo z imenom brez vsega
naslova n. pr. dekanijski urad,* ali c. kr. okrajno glavarstvo,
kedar n. pr. pišemo škofijstvu. Če je pa urad, o katerem pišemo
višji od onega, kateremu pišemo, potem pa ne smemo
nikoli opuščati častnega naslova. Ko pišemo tedaj dekanijskemu
uradu ali okrajnemu glavarstvu, govorimo vselej o visokočastitem
ordinarij atu,,  ali visoki c. kr. deželni vladi.

Kedar govori pisatelj o sebi, naj se zdrži vselej
lastne hvale, posebno v prošnjah naj si ne tirja posebne odlike
ali pohvale. V prošnjah naj se navedč dogodki po resnici, naj se
oblože v  z dotičnimi listinami, in sodba se prepusti drugim.

Če je treba o čem svoje mnenje navajati, naj se
to ne vsiljuje, nego velikoveč podpre z dokazi. Uraden slog tirja
pri nasvetih podložnikov izraze: po moji skromni misli... kakor
ponižno podpisani meni... ako smem svoje mnenje izraziti...

Pri u g o v o r i h n a v i š j e u r a d e se proti nagibom razsodbe
nasprotni uzroki navajajo kot dvomi. Uzroke nasproti staviti ne velja,
ker se s tem žali skromnost, kakoršno je podložnik vikšemu dolžan.

Uradna pisma nimajo navadnih pisemskih sklepov.

§ 2. Vnanja oblika poslovnih spisov. 3

č 2-

Vnanja oblika poslovnih spisov.

Uradni spisi tirjajo enako velikost papirja, da se lože spravijo,
to je tako imenovana službena oblika, znašajoča 34 cm  visočine in
21 cm  širjave. 1 ) Papir naj je čist, bel, tinta črna, kakoršna naj se
sploh rabi po duhovskih uradih, ker njih spisi so za pozna leta.
Piše naj se lepo) vsaj razločno, da se lahko bere; naj se ne iz-
trguj e, pa tudi ne prečrtuje in ne vtikajo besede med vrste.

Prošnje se pišejo na pole po sredi preganjene; spis pride na
desno stran, naslov pa se piše po vsi širjavi pole; datum pride na
koncu na levo stran, na desno podpis. Drugi spisi na urade se
sedaj po navadi pišejo po vsi poli, vendar tako, da se na levi strani
za tri prste prostora pušča, ravno tako med naslovom in začetkom
spisa. Ce se cela stran popiše, naj ne sega spis prav do konca,
nego naj se prostor pusti tudi spodaj. Na drugi strani se prične
pisati tam, do koder je segla na prvi strani prva vrsta. Zadnja
stran ostane nepopisana za nadglavje (rubrum).

Če je treba za spis več pol, se spno. Ker se pa pri dolgih
spisih ne ve, koliko pol se bo rabilo, se spiše najprej cela pbla,
potem zopet druga itd., na zadnje se pa za nadglavje, ako zadnja
stran ni več čista ostala, dene pola kot povitek (Mantelbogen),
vendar tako, da prve pol pole odstrižemo in je ostane spredaj
samo za kaka dva prsta. Sedaj se vse prešije in zadnje pol pole
zadnja stran služi za nadglavje.

Za spise na višjo osebo, za takoimenovana opravilna pisma,
ko gre pismo na osebo ali predstojnika urada, n. pr. na škofa, in
tudi za zasebna pisma na dostojanstvenike, se ne jemlje mali papir
za pisma v osmerki, tudi ne barven papir, kakor na prijatelje in
znance, ampak cela pola. Prva gorenja polovica je prostor za
naslov, spis se pričenja na spodnji polovici, prostor se pa pušča
ob strani in spodaj, kakor je bilo prej rečeno. Podpis pride tem
nižje stati, čim višja je oseba, kateri pišemo. Taka na osebe pisana
pisma nimajo na zadnji strani nadglavja.

Ako si dopisujejo uradi, med seboj enaki, ali če višji nižjim
pišejo, se napravi mesto, naslova nadpis, n. pr. Slavnemu občin¬
skemu uradu v . .., ali se pa ta nadpis na konec še pod datum
stavi. Na višje urade pa pride vselej nadglavje na zadnjo stran.
Pismo namreč se prepogne, in na desno stran zadnje polovice
pride nadpis. Najprej se imenuje urad, na kateri se piše, in kraj
urada. Nekoliko nižje ime in priimek pisateljev. Po malem pre¬
sledku pride še le pravo nadglavje (rubrum) poslovnega pisma, v
katerem se, kolikor mogoče, ob kratkem naznači stvar in namen
spisa, uzroki se pa ne navedb. Malo nižje proti levi se zaznamova
število prilog in naznani, če so v izvirniku ali v prepisih.

*) Dekr. dvorn. kamr. 25. julija in 12. septembra 1811. Dvor, dekret
18. decembra 1843, št. 39.595.

1»

4

Duhovski Poslovnik.

Vsa pisma in vsi podpisi, kateri kaj dokazujejo, se s cer¬
kvenim pečatom podpečatujejo. Po ukazih se ne sme rabiti za
pečat modra, zelena, rudeča ali vijoličasta barva, katera je kemična
ter se lahko izbriše, nego vedno črna. 1 )

Ako se pismo ne vloži neposredno, ampak pošlje po pošti,
se dene v zavitek in na to pride n a d p i s (adresa).

Č 3.

Naslovi.

Te izraze dvorljivosti, ki se imenujejo tudi kurijalije,  je
uvedla nekaj navada, nekaj jih je pa tudi ukazanih. Rabijo se

a)  v ogovoru, b) sredi pisma, c) v podpisu, d) v nadpisu.

A) Duhovske osebe in uradi.

Na papeža in datarijo:

a) Sveti Oče! Sanctissime  ali Beatissime Pater!

b) Vaša svetost! Sanctitas  ali Beatitudo V estra!

Na penitencijarijo:

a) Eminentissime ac Reverendissime Domine!

b) Eminentia Vestra!

c) Eminentissimo ac Reverendissimo Domino Domino
Sanctae Romanae Ecclesiae Cardinali Majori Poeni-
tentiario N. N.!

Kardinalu, kije ob enem knezonadškof:

a) Vaša uzoritost (eminencija) ! Prečastiti gospod knezo¬
nadškof!  (Euere hochfiirstliche Eminenz!) Celsissime ac
Reverendissime Domine!  Če pa ni knez, samo: Eminen¬
tissime Domine!

b) Vaša uzoritost! Eminentia Vestra!

c) Njegovi uzoritosti. Prečastitemu gospodu kardinalu
(ime po naslovi) knezu in nadškofu I. skemu!

Nadškofu ali škofu, ki nosi že po svojem škofijskem
sedežu naslov knez:

a) Prečastiti, Presvetli knezonadškof  ali knezoškof!  (Durch-
lauchtigster Hochwurdigster Fiirst-Erzbischof oder Bischof!)
Reverendissime ac Celsissime Princeps!

b) Vaša kneževska milost!  (Euere fiirstliche Gnaden!) Celsi-
tudo Vestra!

l ) Razpis min. 10. febr. 1870, št. 4355; 30. dec. 1870, št. 18651; v ukazn
Ljublj. 1. št. 215. — 16. febr. 1873, v ukazn. Ljublj. 1. str. 242.

Če ni knez:

a) Prečastiti, premilostni gospod nadškof, škof!  (Hochwiir-
digster, Gnadigster Herr Erzbischof oder Bischof!) Reveren¬
dissime  ftudi Illustrissime) ac gratiosissime Archipraesul
ali Praesul!

b) Vaša nadškofovska  ali škofovska milost!

Če je nadškof ali škof rojen vojvoda ali knez, mu sodi
naslov: Presvetlost  (Durchlaucht); ako je dobil nepokneženi
škof ali nadškof čast tajnega svetnika, mu gre naslov: Pre-
vzvišenost  (Excellenz).

Konzistoriju ali ordinarijatu:

Prečastiti kneževsko nadškofijski  ali knesoškofijski, —
nadškofijski  ali škofijski konzistorij  (pri izpraznenem ško¬
fijskem sedežu; kapitularni konzistorij), Reverendissimum
ac Amplissimum archiepiscopale  ali episcopale  (sede va-
cante se vmes dene: Capitulare archiepiscopale  ali epi¬
scopale) Consistorium.  Po mnogih škofijah tudi: Ojficium,
Ojficiatus, Vicariatus.

Prelatom ali duhovski osebivvisokislužbiali
visokega dostojanstva:

a) Prečastiti  ali milostljivi gospod prelat  ali prošt!  Hocb-
vviirdigster, Hochzuverehrender, oder Gniidiger Herr Pralat
oder Probst!) Illustrissime  ali Reverendissime ac Amplis-
sime Domine Abbas  ali Praeposite!

b) Prečastiti gospod  ali Vaša milost  (Euere Hochwiirden
und Gnadenj, Dominatio Vestra.

Pravemu kanoniku ali konzistorij al nemu sve¬
tovalcu:

Prečastiti  (Hochvviirdigster), Reverendissime.

Častnim kanonikom in dekanom:

Visoko častiti  (Hoch\vurdig), Admodum Reverende.

Drugim duhovnom:

Častivredni, Venerabilis, honorabilis,  po navadi pa: vi-
sokočastiti  ali velečastiti.

Nunam:

Častivredna.  Prednici: Velečastita gospa mati, Častitljiva
mati.

Ne katoliški m duhovnim svetovalcem in super-
intendento m:

Visoko častiti  (Hochwiirdig).

Nekatoliškim duhovnom:

Častiti  (Wolehrwiirdig, Ehrwiirdig).

6

Duhovski Poslovnik.

B) Osebe svetnega stanu.

Na avstrijskega cesarja in cesarico:

a) Presvetli, velemogočni cesar in gospod ! Presvetli cesar!
(Allerdurchlauchtigster), Paše cesarsko in kraljevsko apo¬
stolsko veličanstvo ! Premilostni cesar in gospod (gospa)!
(Vsak naslov pred klicajem se piše v posebno vrsto.)

b) Vaše cesarsko Veličanstvo, Vaše Veličanstvo!  (V nem¬
škem se menjuje Euere kaiserliche Majestat, Euere Majestat
z Allerhochst dieselben.)

c) Vašemu cesarskemu veličanstvu prepokorni, preponižni
najudanejši podložnik.

d) Njegovenui cesarskemu in kraljevemu apostolskemu ve¬
ličanstvu cesarju Avstrijskemu, kralju Češkemu, Gališ-
kemu in Lodomerškemu, Ilirskemu, nadvojvodi Avstrij¬
skemu itd. in Apostolskemu kralju Ogerskemu.

Na avstrijske nadvojvode in nad voj v o d in j e :

a) Presvetli  (durchlauchtigster) nadvojvoda in gospod! (go¬
spa!) Premilostni gospod! —  Ženske vladajočih rodovin
dobivajo vselej naslov: gospa,  četudi niso omožene.)

b) Vaša cesarska visokost!

c) Preponižni, preponižno podpisani.

d) Njegovi cesarski visokosti, presvetlemu nadvojvodi in
gospodu  (ime), kraljevskemu princu Ogerskemu in Če¬
škemu itd.

Vojvodam in vojvodinjam:

a) Presvetli  (durchlauchtigster) vojvoda ! Premilostni gospod
(gospa)!

b) Vaša vojvodska presvetlost!

c) Najudanejši.

d) Presvetlemu vojvodi  (ime).

Deželnim grofom in grofinjam:

a) Presvetli deželni grof! Premilostni gospod (gospa)!

b) Vaša deželnogrofovska presvetlost!

c) Najudanejši.

d) Presvetlemu deželnemu grofu  (ime).

Knezom in kneginjam:

a) Presvetli knez ! Premilostni gospod (gospa) !

b) Vaša kneževska presvetlost! Vaša presvetlost! Vaša '
kneževska milost!

c) Najudanejši.

d) Presvetlemu knezu, premilostnemu gospodu  (ime).

7

§ 3 Naslovi.

Nekdaj n e p o s r e d n j e državnim in državno-
sfanovnim grofovskim obiteljim.

(V Avstriji naseljeni so ti-le: Buchheim, Harrach, Kufstein,
Manderscheid, Schonborn, Stadion, Sternberg, Wurmbrand.)

a) Svetli, visoko- in blagorodni  (Erlauchtig, Hoch- und wolge-
borener) grofi Premilostni gospod!

b) Vaša svetlost.

c) Najudanejši.

d) Svetlemu, visoko- in blagorodnemu grofu, premilost-
nemu gospodu.

Grofom in grofinjam:

a) Visokorodni grof! Milostni gospod (gospa)!

b) Vaše Visokorodje, Vaša visoko-grofovska milost.

c) Ponižni služabnik.

d) Visokorodnemu gospodu grofu.

Baronom in baronicam:

a)  Iz stare rodovine: Visokorodni gospod baron!  (Hochge-
borener Freiherr.) Iz ne stare rodovine: Visoki in blago¬
rodni gospod baron!  (Hoch- und wolgeborener Freiherr.)
bj  Iz stare rodovine: Vaša baronovska milost!  (Euer freiherr-
lichen Gnaden.) Iz ne stare rodovine: Vaše visoko- in bla¬
gorodje!

c) Najudanejši.

d) Visokorodnemu,  ali visoko- in blagorodnemu gospodič
baronu  (ime).

Vitezom in plemičem:

a) Visokoblagorodni gospod!  (Hochwolgeborener Herr.)

b) Vaše visokoblagorodje!

c) Najudanejši.

d) Visokoblagorodncmu gospodu vitezu.

Tajnim svetnikom:

a) Prevzvišeni gospod!  (Evcellenz.)

b) Vaša prevzvišenost! Vaša ekscelencija!

c) Vaše prevzvišenosti najponižnejši.

d) Prevzvišenemu gospodu  (ime in naslov).

Omikanim ljudem, ki niso plemenitega rodu:

a) Blagorodni gospod! Mnogospoštovani gospod! Velece¬
njeni gospod! Častiti gospod!

b) Vi, blagorodni gospod!

c) Vdani, ponižni.

d)  kakor pod a).

8 Duhovski Poslovnik.

C) Svetni uradi.

Ukazano je bilo 1 ) naslov Visoki  (Hoher, Hochlbblicher), v
govoru: visoko tamoŠnji  (hochdortig) dajati vsem političnim, sodnij-
skim in vojaškim uradom in upravnim uradnijam, pod čijih pod¬
ročjem stoji najmanj ena kronovina, te so: deželna vlada, deželno
namestništvo, deželni odbor, deželna nadsodnija, deželno finančno
vodstvo, vojno poveljništvo itd. Ravno tako dobivajo ta naslov vsi
neposredni dvorni uradi, kateri nimajo nikake zveze z državnim uprav-
ništvom, kakor so: Urad velikega dvornega mojsterstva in velikega
dvornega komorništva. Vsi drugi uradi dobivajo naslov: Slaven
(Loblich) v govoru: slavno tamošnji  (woldortig). Vsem cesarskim
uradom se postavlja zaznamovanje: c. k.,  ali od naj višjih osrednih
uradov naprej: ces. kralj,  med naslov in ime, n. pr. Visoka c. k.
deželna vladal 1 }

Ako gre vloga naravnost na predsedništvo urada in ne na
urad kot celoto, je paziti, če ni predsednik c. k. tajni svetnik, ali
mu gre morda še višji naslov po njegovem stanu. Naslov se potem
glasi v nadpisu in nadglavju: Visoko L sko predsedništvo!  Druga
vrsta: Vaša prevzvišenost!  ali Vaša presvetlost!  in v nadaljnem
govoru se rabi zmiraj zadnji naslov.

Poleg tega naj se še to pomni:

1. Ženske dobivajo poleg svojega naslova, katerega imajo
po možu, zmiraj tudi prirojeni naslov, n. pr.: kneginja I  rojena
princezinja  Z., ako ni ta naslov proti primoženemu veliko nižji.
Če je pa primoženi veliko nižji od prirojenega, ji gre zmiraj pri¬
rojeni, n. pr. če se je rojena ali obvdovljena grofinja omožila z
baronom.

2. C. in k. maršalom, cajgmajstrom, generalom
konjiče gre postavno naslov: Prevzvišenost (ekscelencija).  V na¬
vadni obhoji sprejemajo ta naslov tudi podmaršali. Po tem se je
ravnati v zasebnih poslovnih pismih.

3. Naslovi drugih oseb se ravnajo od ene strani po
njih javni službi, omiki, od druge strani po razmerah, v kakoršnih
je pisatelj proti njim. Milostljivi  se rabi samo, ako je pisatelj nago¬
vorjenemu podredjen in mu ta more milosti deliti. Po navadi se
rabi: Blagorodni, mnogospoštovani, velecenjeni, častiti;  in v
podpisu: podložni, pokorni, udani. —  Ljudem nižjih vrst: Spo¬
štovani, cenjeni, častitljivi.

4. Princi, cesarjeviči in kraljeviči ne dobivajo
poleg naslova svojega stanu nikoli še naslova službe. Knezom in
princem, sploh osebam, katerim sodi naslov: Prevzvišenost,  se
pridaje službeni naslov samo tedaj, kedar se jim piše v zadevah
njihovega urada, in kedar je ta urad tak, da nima več nobenega

‘) Ukaz 2. jan. 1782.

2 ) Skupnim državnim uradom in vojni gre c. in k.  med ime in naslov.

§ 4. Kolekovanje. 

9

druzega nad sabo, kakor ministerstvo; ali pa, če je v delokrogu
najvišji, kakor je deželni predsednik.

5. Če ima oseba plemenitega stanu še dvorno
dostojanstvo, ali sicer kako službo, se k naslovu stanu do¬
stojanstvo ali služba samo pristavi, ako ne daje višjega naslova od
prirojenega. N.pr. Presvetlemugospodu I., knezu L, c. k. velikemu
dvornemu mojstru.  Ako daje pa dostojanstvo ali služba višji
naslov ko rojstvo, ima naslov dostojanstva ali službe prvo mesto.
To velja posebno za osebe od grofa navzdol, če so c. k. tajni
svetniki, ker potem jim sodi naslov: Prevzviseni,  katerega prese¬
gajo samo še: Visokost, Presvetlost, Svetlost.  Piše se tedaj:
Prevzvišenemu visokorodnemu baronu I.

6. Kdor ima več služeb ali več naslovov, se rabi
imenitnejši. Kdor ima imenitno službo, pa ima poleg službenega
še imenitnejši naslov, se postavlja ta v prvo vrsto. N. pr. Gospod
tajni svetnik in prvosednik.

7. Duhovnom, kateri so po rojstvu visokega
stanu, se deva na tisto mesto, kamor bi se po navadi stavila
beseda gospod,  prirojen naslov, tedaj mesto: Visokočastiti gospod,
Visokočastiti, visokorodni grof.

Beseda: gospod  se rabi samo v nagovoru in nadpisu, nikoli
v spisu ali podpisu, in ne pred plemenitaškem naslovom od barona
naprej.

č 4-

Kolekovanje.

Mnogo uradnih pisem se mora kolekovati. Kolek se mora na
pismo vselej prej prilepiti, predno se začne pisati (koleku podvrženi
spis), ali pa se prostor, na kateri pride kolek, pusti nepopisan, ker
če se prilepi na pisanje, se smatra, da spis ni bil kolekovan. Najmanj
del ene vrste pisanja mora priti čez spodnji del koleka, smeta pa
priti tudi dve, nikakor se pa ne sme popisati gorenji prostor, kjer
je podoba cesarjeva in kolekova vrednost vtisnjena. Od koleka tudi
ne sme nič manjkati, še celo, če se je od pritisnjenega kosec od¬
trgal, se mu ne sme pritakniti, ker je kolek prišel ob veljavo.
Nikoli ne sme na kolek pisati nadpisa ali podpisa, tudi ga ne
sme prebeležiti (mittelst einer Stampiglie iiberdrucken) mesto da
bi ga prepisal, kdor je dolžan pritisniti -kolek (tudi ni dovoljeno
koleku podvrženemu ga prepečatiti, mesto prepisati’). Pokvarjene
znamke se dajo za nove zamenjati.

Kolik naj je kolek na spisu, se bo pri navadnejših in ime-
nitnejših spisih naznanilo posebej. Abecedno kolekovno kazalo in
kolekovne lestve glej A. Praprotnik „Slovenski spisovnik" str. 331,
ali „Koledar tiskovnega društva."

’) Ukaz nauč. min. 28. febr.. 1877, št. 21091, v Škof. 1.1. 1877, str. 64. —
Razglas nauč. min. 24. jan. 1878,- št. 19982, v Škof. 1. 1. 1878. str. 40.

10

Duhovski poslovnik.

č 5.

Poštnina.

Prostost poštnine imajo v nekaterih zadevah zasebniki, tedaj
tudi duhovski uradi. Država pa tudi duhovnim uradom posebj v
nekaterih slučajih dovoljuje oproščenost od poštnine.

A) Za vsacega so poštnine prosti vsi dopisi

a)  do svetlega cesarja in na ude cesarske družine, ki gredo
ali njim naravnost ali na njih tajništva.

b)  Vsi dopisi na zdolaj pod štev. 1. in 2. imenovane urade,
organe in društva, kedar se jim dopisuje vsled občnih ukazov,
ali pa vsled posebnega uradnega poziva.

c)  Dolžni iztisi tiskovin, kedar se pošiljajo vsled tiskovnega
zakona na gosposko, in reklamacije časnikov, kedar se denejo
odprte na pošto.

d)  Vsa naznanila gosposkam v kazenskih zadevah, kamor se
prištevajo tudi zadeve o dohodninskih kaznih.

e)  Vsa zasebna nerekomandovana pisma na avstrijske vojake
(častnike, vdeležence vojaštva — Militarpartei in nižje vo¬
jaštvo) in vojaške uradnike takrat, kedar pridejo taka pisma
na vojaško vojno pošto, ali pa, če jih gori imenovani vojaki
pri vojni pošti oddajejo.

Poštnine prosti so tudi dopisi uradnih zastopnikov tistih
strank, ki vživajo pravico ubožnih (Armenrecht), kedar se
dopisujejo na sodnije, politične ali finančne gosposke v za¬
devah ubožniških pravic.

B) Prostost od poštnine za duhovske urade.'')

Dopisi vseh duhovskih uradov od države pripoznanih vero-
izpovedanj po vseh njihovih duhovsko-vladnih (hierarchisch) stopnjah
so poštnine prosti, kedar dopisujejo v verskih, zakonskih, šolskih
in drugih uradnih zadevah

1. s c. kr. civilnimi in vojaškimi gosposkami in uradi, ter po
postavi njim enakimi organi, ž njih predstojniki, izpostavljenimi
(eksponiranimi) uradniki in samostojno službujočimi vojaškimi ose¬
bami, potem z dvornimi štabi in njih uradi, s pisarnami c. k. redov
in njih predstojniki.

2. S kontrolno komisijo državnega zbora za državne dolgove,
z deželnimi odbori in društvi (Korperschaften), ustavno njim ena¬
kimi, ter jim podredjenimi organi in s c. k. naučnim svetom in
vsemi predstojniki teh uradov.

3. Vsi gori imenovani duhovski uradi med seboj, potem s
konventi menihov-prosjakov, z vodstvi vseh onih učilišč in izobra-
ževališč, katera so bila v naučnih zadevah od države javna spoznana.

Ravno to velja tudi o konventih menihov-prosjakov in pod
štev. 3. imenovanih vodstvih.

‘) Post. 2. okt. 1865 drž. zak. 1. XXX. št. 108, glej Ukzn. 1. str. 79 — 82.

  § 5. Poštnina. H  

Duhovni uradi občujejo tudi poštnine prosto v zadevah cerkve¬
nega upravništva z upravništvi cerkva in nadarbin'} (Beneficien)
in na najdenišnice (vsled postave 2. okt. 1865, štev. 2, zgoraj 2 ).

Niso pa poštnine prosti dopisi župnih uradov na občinske
urade. Ako bi hoteli katerikrat župniki na te kaj poštnine prosto
poslati, bi morali to po svojem domačem občinskem uradu storiti.
Isto velja o dveh uradih v istem kraju, ker morata po za¬
sebnih slugah občevati. 3 )

Vsi taki dopisi pa morajo biti primerno zapečateni, zgoraj
proti delni strani zavitka imeti vpisano lastnijo (Eigenschaft) do¬
pisnikovo, spodaj v levem kotu pa zadevo, opravičujočo prostost
poštnine. Nikakor tedaj ne opravičuje že napis: strogo službena,
ex offo, in stricte officiosis. uradno,  prostosti poštnine; vsaka
pošta sme take dopise zavrniti. Mora se k zgornjim izrazom še
dodati: v matičnih, župnih, cerkveno-računskih, zakonskih,
šolskih, vojaških itd. zadevah.  Kedar pa se dopisuje v slučajih
pod b)  navedenih: na uraden poziv.

Vsi ti dopisi so poštnine prosti, tudi če težo pri pisemskih
poštah dovoljeno (250 gr}  presezajo in če nimajo ničesa seboj
razven: listine (dokumenti), spise, račune, službena pisma (akte),
karte, načrte, tiskovine in to vse brez napovedi vrednosti. Poštni
uradniki imajo nalog, se včasih prepričati, če nimajo take pošiljatve
morda tudi privatnih dopisov, kar zapada kazni. Nikakor pa niso
pošiljatve denarja in vrednostnih papirjev poštnine proste. Tukaj
mora poštnino plačati, komur na ljubo se pošiljatev oddaje. Kdor
je dolžan kako pristojbino na urad ali gosposko odrajtati, mora
sam skrbeti, da pride tje poštnine prosta. Kadar se pošilja denar
v dobrodelne namene, n. pr. za bratovščine, misijone, deška seme¬
nišča itd., se sme poštnina od poslanega zneska utrgati in sicer
tako, da se v dotičen dopis cel znesek nastavi in poštnina odšteje.
To velja tudi, če se milodarne nabire na svetno gosposko pošiljajo,
ako se ni bila taki pošiljatvi dovolila prostost poštnine.

Ko bi vposlala gosposka, vživajoča prostost poštnine, nefran-
kovane pošiljatve v denarji ali vrednostih, se ravno tako vzame
poštnina od vposlanega denarja, ali pa jo tisti trpi, v čegar korist
je bila poslana.

§ 6.

Župni arhiv.

Vsa uradna pisma, kakor tudi uradne knjige morajo biti
dobro spravljene v posebni sobi, tako napravljeni, da so spisi ondi
varni pred ognjem in pred tatovi; ali vsaj v dosti prostorni in
trdni omari z dobrim zatvorom?) Pisma naj v njej ne leže raz-

‘) Razglas nauč. min. 23. jun. 1876, št. 9496, v Corresp. 1. 86, str. 678.

■) Razglas trg. min. 8. marc. 1868. št. 21819, C. 1. 1884, str. 497.

3 ) Razglas trg. min. 30. aprila 1883, št. 6293.

4 ) Gl. „Ljublj. škof, list" 1896, str. 87: Weisung in Betreff der Pfarr-
archive. — Za lavantinsko škofijo: „Kirchl. Verordnungsblatt" štev. 467,
1. 1896 Weisung betreff. die Pfarrarchive.

12

Duhovski Poslovnik.

metana, ampak vrejena po tvarinah, da je vsaka reč precej pri
rokah, kedar se išče. Vsaka tvarina imej svoj predalček ali naj je
vsaj v posebnem zvezku skupaj. Take tvarine bi bile n. pr.: po¬
slopja, dajatve (semkaj bi se djali inventarji, fasije, pisma o pla¬
čilu duhovnov), cerkveni računi po letnikih, katerim bi šel poseben
prostor v omari, ustanove, dušno pastirstvo, bratovščine, odpustki,
blagoslovljenje in posvečevanje, pobožnosti (določila o njih), do¬
pisi c. kr. uradov po letnikih, zakonski akti po letnikih in zvrščeni
po številkah v poročni knjigi, pisma zadevajoče matice (dopisi o
pozakonenji, o spremembah imen, določila višjih uradov o zapisanji
kakega matičnega akta, krsti in pogrebi v tujih župnijah, poroke
per delegationem), šola in župnijska ubožnica.

Na prvo stran zganjenega pisma je vselej dobro kratko za¬
znamovati obseg pisma, da ni treba pri iskanji vsacega posebej
prebirati. Imenitna pisma naj se ne zgibujejo, ker se papir rad v
zgibu prelomi in predrgne; naj se raje polama skladajo.

Zvezek se tako naredi: vzame se pol pole in va-njo se denejo
preganjena pisma; še bolje pa, če se zavijejo v celo polo, potem se
prevežejo z vrvico, in na prvo stran pol pole ali na hrbet cele pole
se zapiše tvarina. Najlepše se hranijo pisma v nalašč za to naprav¬
ljene platnice, katere imajo zunaj prilepek za vpis tvarine; čez
platnice spodaj in zgoraj naj je trak prevlečen, s katerim se zvežejo.

Pisma, v katerih je tinta (pisava) omedlela, da se več brati ne
morejo, naj se nikakor s svežo tinto ne popravljajo, niti vpisujejo
zamedlele besede ob robeh, ampak naj se prepišejo, se dajo prepisi
poveriti in potem se prepis z izvirnikom vred shrani. Ker prevlake
s svežo tinto pisma nič ne popravijo, nego zmanjšajo njegovo vero¬
dostojnost.

č 7.

Razdelitev.

Kakošni morajo biti spisi sploh po vsebini in zunanji obliki’
je bilo že povedano. Ali kakor so potrebe življenja različne, tako
tudi spisi .spremljajoči te potrebe. Zato se delijo v različne vrste,
ločujoče se druga od druge, kakor to tirja vsebina, navada, ki jih
je vpeljala in mnogokrat postava, ki je navado vtrdila. Opravila
vsakega stanu imajo pa v življenju svojstva, ki se razločujejo od
vsakega druzega opravila, tako tudi duhovska opravila, katerim
je najimenitnejši posel dušno pastirstvo in poleg tega modro go¬
spodarstvo s cerkvenim in nadarbinarskim imetkom. Po tem se
tedaj tudi poslovanje ravna. Tako bomo tudi to knjigo razdelili v
tri dele, in bo obravnaval

I. del splošna pravila o posameznih spisih,

II. del poslovanje v dušnem pastirstvu,

lil.  del oskrbovanje cerkvenega in nadarbinskega
premoženja.

§ 8. Prošnje in njim podobni spisi

13

Prvi del.

Splošna pravila o posameznih spisih.

L Spisi, ki se pošiljajo na urade.

§ 8.

Prošnje in njim podobni spisi.

1. Prošnje  so spisi, s katerimi hočemo od kakega urada
ali osebe doseči reči, odvisne od nje milosti. Ta spis obstoji iz
treh delov: iz povoda, prošnje in razlogov, zaradi katerih
upamo uslišanja. Pri nas jim je oblika postavno določena. Ako
niso dale prošnji povoda zapletene zadeve, se kar brez uvoda pri¬
čenja prošnja, v katero se v kratkem udene povod. Če je bila pa
prošnji povod zapletena reč, se ta na prvem mestu razloži, potem
pride v novem odstavku razlog, in če jih je več, drug za drugim,
vsak v posebnem s številko zaznamovanem odstavku. Če se raz¬
logi podpirajo s prilogami ali s spričevali, se ti s številkami ’/„
■/, ali črkami A, B  zaznamujejo, katere se tudi v dotičnem stavku
navedejo in na levo, prazno stran pole, izstavijo.

Prošnja, imajoča več toček, se sicer z enim pismom odpravi,
ako se točke opirajo na enake razloge. Točke se zaznamavajo s
številkami. Ako so pa razlogi različni, tedaj se mora za vsako
točko v vložiti posebna prošnja.

Če je povod in razlog prošnje eden in tisti, obstoji prošnja
lahko iz enega stavka.

Prošnik govori po navadi v prošnji o sebi v tretji osebi;
ne začenja se pa z osebo prošnjika tako, da bi za njim prišla
višja oseba ali urad, vendar spoštovanju na ljubo naj se gladka
pisava ne opušča.

Prošnja bodi podprta z resničnimi razlogi in čem krajša,
čem priprostejša, tem boljša je.

Uradne prošnje so koleka proste, kakor sploh druge uradne
vloge, zasebne se kolekujejo s 50 kr. — Vzorci §§ 30, 31, 36,
37, 38, 39, 47, 82, 83, 88, 90, 93.

2. Če se kaj nasvetuje, n. pr. izvršitev nove ali poprava že
obstoječe reči, se imenuje taki spis predlog.  Dokazati se mora
pa vselej nje potrebnost in koristnost. Kakor prošnja, obstoji tudi
predlog iz treh delov: iz povoda, dopovedi in razlogov.
S povodom se tudi razlogi utegnejo skleniti in na prvo mesto

14

Duhovski Poslovnik.

postaviti, potem pride dopoved, kako bi se reč izpeljala. Ako je
treba razloge posebno očitne storiti, se zaznamujejo s številkami,
sicer se pa samo v govor vpletajo. Na javne urade je pa vselej
potreba, da se razlogi v odstavke s številkami zaznamovane po¬
stavijo, ker je to ukazano. Razven koristi se morajo navesti tudi
neugodnosti. Na zadnje se sklene, ako se je n. pr. nasvetovalo kaj
škofiji: Naj prečastiti knesoskofijski ordinarij at ta predlog
blagovoljno oceni, in ako ga spozna dobrega, naj zaukaže
daljno postopanje.  Vzorci §§ 16, 115, 119, 121.

3. V prošnji prosimo milosti; če pa prosimo pravice zoper
odredbo, izdano od gosposke pri ravno ti gosposki, imenujemo
tak spis ugovor  (Vorstellung). Povod mu je odredba, dopoved, ža¬
ljena pravica, katera se razkaže; iz tega sledi samo ob sebi, da
naj se odredba prekliče. Ni pa treba naročila zavračati od točke
do točke, ampak glavno vprašanje se postavi na prvo mesto ter
se nanj odgovori z neovrgljivimi razlogi; potem še-le se prestopi
do naročila, to se v posnetku dobro razvrščeno sestavi z vsemi
razlogi vred, potem se kar mogoče rahlo prevdarja, tudi izgovarja,
in stavijo se pogoji, pod katerimi bi se bila stvar pač lahko pri-
godila. Popravi se, kar se ni bilo prav razumelo, razloži se res¬
ničen dogodek, ovržejo se nasprotni razlogi in dokazi, sploh se
omeni vse, kar je omeniti. Važno je, da se pri tej izpeljavi izberd
prav trdni razlogi, ki se prilegajo stvari, katero hočemo dokazati.
S postranskimi, malenkostnimi okoliščinami, ki se kar same ob
sebi razumejo, ali se pa lahko glavnim točkam kratko pripletejo,
ne gre gosposke nadlegovati. Zelo se je pa varovati, nasprotne
razloge sprevračati, zavijati, smešiti.

Če je ugovor narastel, se na koncu v enem stavku povza¬
mejo še vsa pojasnila in razlogi zaradi ložjega pregleda, ter se
dostavi prošnja za preklic danega naročila.

4. Če se pritožujemo pri višji gosposki zoper odredbe nižjih,
se imenuje ta spis priziv, pritožnica (rekurz).  Oblika in vse¬
bina je enaka ugovorom. Samo to je omeniti, da naj se pritožnice
na višje gosposke ne pošiljajo, predno se ni ugovarjalo pri nižji,
ker višja bo nižji poslala pritožnico v zagovor, in ta se bo znala
braniti. Pa tudi ni o gosposki misliti, da bi nalašč hotela koga
žaliti na pravicah. — Kolek je od vsake pole 1 gld. Zoper odloke
o odmeri in zapisovanji davščin, ali da bi se davki zmanjšali, od¬
pisali ali v obrokih plačevali, če davščina ne presega 50 gld., je
kolek 15 kr., čez 50 gld. pa 36 kr.

5. Včasih je treba pri gosposki prositi, da naj bi se rešila
kaka vposlana vloga; to je pismo za pospeh  (Betreibung, urgensj.
Vsebina mu je stvar, o kateri govori prejšnja vloga, čas m pri¬
ložnost, ob kateri se je vložila. Njena lastnost bodi velika skrom¬
nost, ker gosposka nima obroka za rešitev, mnogokrat mora pred
rešitvijo kaj pozvedeti, marsikdaj pa tudi vloga ni po tem, da bi
se mogla rešiti.

§ 8. Prošnje in njim podobni spisi.

15

6. Tožba  je zopet svoje vrste prošnja, v kateri se prosi
stvar, do katere ima stranka pravico. Obstoji zopet iz povoda,
razlogov za pritožbo in prošnje za pomoč. Povod dajejo dejanja
druzih, od katerih se čutimo žaljene in zoper katere prosimo po¬
moči. Ta se navedejo v povesti, in vsako^tako žaljenje pravic se
mora posamezno našteti, ne pa splošno. Če so ta žaljiva dejanja
različna, se s številkami zaznamovajo in podprč z dokazi in ti so:
priloge in priče. Nazadnje se prosi pomoči ter se gosposki naznači,
kako naj pomaga, ali se pa to prepusti njeni previdnosti. Kolek
je po navadi za vloge 36 kr., pri pravdni reči izpod 50 gld. je
12 kr. Sicer glej kolekovanje in vzorce § 123.

7. Obdolženi ali toženi se mora včasih zagovarjati, to je za¬
govor  ali opravičenje.  Ker se to samo takrat vlaga, če ga je
gosposka naložila, zato se vselej brez uvoda navede datum in
številka nalogu, ter omeni ob kratkem vsebina, in če se je bila
doposlala tudi tožba sama, se vrne ter omeni povratek, potem sledi
še le odgovor.

Ako je tožba resnična, se obdolženje spozna in pristavi samo
to, kar zmanjšuje krivdo. Če bi pa tožba bila neresnična, se pove
najprej dogodek, kako se je vršil, potem pride zagovor, v katerem
se od točke do točke neresnično ovrže, napak sporočeno popravi,
zamolčano, ki zadevo osvetli in drugačno pokaže, razkrije. Vse
se pa mora dokazati; dokazi se prilože ali se pa naznani, kje se
dobč; nazadnje se nasprotnikovi dokazi ovržejo, ako ima zatoženec
še drugih dokazov, ki ne izhajajo iz tožbe, se tudi ti postavijo po
vrsti, kakor so se dogodili, ter dokažejo. V sklepu prosi zatoženec,
naj se dene iz zatožbe.

Poleg resnice naj ohrani zatoženec dostojnost, in naj se ni¬
kakor ne pusti zapeljati v porogo ali dovtipen zasmeh, kar je
tukaj najmanj na mestu.

8. Spomenica  (Promemoria) je spis, s katerim se tudi, kakor
s prošnjo nekaj doseči želi, vendar se tukaj stvar še bolj razjasni
in z dokazi podpre. V obliki se pa od prošnje razločuje, da se
kar naravnost pričenja brez nadpisa; mesto tega stoji zgoraj:
spomenica  in reč se začne kar pripovedovati. Če se rabi kot pri¬
loga k predlogu, ima tudi zunaj mesto nadglavja samo ta napis.
Ako se pa vloži na urad, mora imeti seveda nadglavje, v katerem
se spodaj zapiše: ponižna spomenica.

Rabi se pa ta spis redkoma. Vlaga se po navadi na cesarja,
ministre, prvosednike ali škofe ob zaslišanji, ali na pri zaslišanji
prejeto ustmeno povelje, da se višji spomni na kako reč, katera
je že v obravnavi ali pride še le na obravnavo; ali da bi se re¬
šitev že vložene prošnje pospešila; da bi se okoliščina v prošnji
ne omenjena še posebej razložila; kot ugovor proti po kom drugem
poslanem povelju; ali v kako opravičenje. Tudi tukaj ne gre ukazov
naravnost zavračati, nego samo prevdarjati.

16

Duhovski Poslovnik.

č 9.

Poročila in njim slični spisi.

Poročila  (Berichte) so naznanila podredjenega urada vik-
šemu na ustmen ali pismen nalog. Ta se pišejo ali na predpisan
vzorec, kateri se vselej pridrži, kakoršen je, ali pa nimajo vzorca,,
in tedaj se vselej pišejo in e.vtenso.

a)  So poročila, ki se dajejo od časa do časa (p.erijodična
poročila); pri teh se zadeva kar začne pripovedovati. Ako šepa
sporoča po nalogu, se ta vselej v uvodu navede, n. pr. Kakor
ukazuje nalog izdan dne ... š t. .. . zastran — zadevajoč. —
Na vprašanje izdano pod . . . o . . . podpisani naslednje spo¬
roča. —  Poročevalcu poslano službeno pismo v sporočanje se v
privitku povrati, ter v začetku spisa to omeni: (Podpisani v pri-
vitku) povračuje z nalogom dne . . .priobčeno vlogo . . . in o
tem naslednje, sporoča . . .

O več točkah se samo tedaj poroča, če se nahajajo tudi v
nalogu ali se sicer vežejo in zadevajo eno stvar. O stvareh, ki
druga k drugi ne spadajo, se poroča o vsaki posebej.

Vsako poročilo se mora vposlati v določenem ali v nalogu
odločenem času. Če ni dan odločen in je samo rečeno n. pr. v
osmih dneh, se prvi dan računa dan vročila. Kedar se obrok ne
more držati, prositi je podaljšanje obroka. Ako se je poročilo ne-
previdoma zakasnilo, se omeni na koncu zadržek in prosi opro-
ščenja.

Kadar se ni nobeden slučaj za poročilo dogodil, se vpošlje
nikavno poročilo, v katerem se poroča, da se enak slučaj
ni dogodil, n. pr. če ni tega meseca nobeden umrl.

b)  Posebne vrste so predložna ali spremna poročila
(Einbegleitungsbericht), s katerimi se predlagajo vloge podložnih,
nabrana poročila drugih, prejeta uradna pisma itd. Ta poročila
omenjajo samo ob kratkem predloženo stvar, in če ta zadeva več
reči, se posamezno naštejejo; druzega pa nič, razven če je treba
kaj pojasniti ali popraviti. Le če se vpošiljajo prošnje, se v poro¬
čilu pove: so li razlogi od prositelja navedeni resnični, ali naj bi
se prošnja uslišala, kaj li zabranja uslišanje prošnje. Tako se morajo
tudi v spremnih poročilih zapisnikov omeniti okoliščine pri obrav¬
navi, izid in mnenje poročevalčevo z razlogi. Nikoli nobenemu
uradu se ne smejo nabrana uradna pisma brez predloženega po¬
ročila poslati, pa tudi vsako drugo pismo poslano od urada na
spopolnovanje ali popravo se mora spremiti ter navesti datum in
številka danega povelja. Vzorci §§ 88, 90.

c)  Ko dvomimo o smislu postave, ali ne vemo, kako naj bi
se ukaz rabil, kako bi se obnašali v izvanrednih dogodkih, ali če
previdimo, da okoliščine zahtevajo, naj se ukaz ne spolni, tedaj
pošljemo na gosposko vprašanje, v katerem naj se ji jasno-
razloži dvomna stvar in uzroki dvoma, ter se prosi poduka.

§ 9. Poročila in njim podobni spisi.

17

d)  Včasih je potrebno, da se uradne reči ne obravnavajo z
uradom, ampak naravnost z uradno osebo ali predstojnikom urada.
To so poslovna pisma (Geschaftsbriefe). Ona so dopisi ali od¬
govori na vposlan dopis. Ker nimajo z osebo nič opraviti, ampak
samo z zadevo, katera je v obravnavi, zato stoje še zmiraj v vrsti
uradnih dopisov, vendar se že približujejo pismom iz pristojnosti
in prijaznosti, imajo torej tudi enake dele: nagovor, pripovedovanje,
sklep. Zato je pa tudi paziti v takih pismih kakor v zasebnih na
razmero, v kateri smo s tistim, kateremu pišemo. Po tem se ravna
naslov, katerega se poslužujemo v takih pismih, kakor v zasebnih;
on nam rabi v nagovoru, pripovedovanju, podpisu in nadpisu.
Osebe enake stopinje si dajejo v pripovedovanju in podpisu enak
naslov, kakor v nagovoru, n. pr. župniki: visokočastiti.  Osebam
višje stopinje pa dajemo v nagovoru po dva, tudi tri naslove:
prvega po rodu, druzega po spoštovanji, tretjega po stopinji ali
dostojanstvu, n. pr. Blagorodni in prečastiti gospodi Presvetli
knez in škof!  V spisu se imenjujejo vsi trije naslovi, ravno tako
v podpisu. V nadpis pride zopet ves naslov po stanu ali službi,
ali če ima dostojanstvenik več dostojanstev ali služeb, naslovi vseh
ali vsaj imenitnejših, sosebno, če na to zelo gleda.

Uvoda, kakor v pismih iz dostojnosti, s katerimi se hočemo
čitatelju nakloniti, ni pri teh spisih. Ako se odgovarja na vposlano
vprašanje, se odgovarja v tistem redu, v katerem govori dopis, in
naj se ne preide nobena točka. Sklep se zopet ravna po razmeri
obeh oseb. Postopno se pa tako-le sklepa: ostajam; ostajam s
popolnim in odličnim spoštovanjem.  Podpis: udani; najuda-
nejši; ponižno zidani; najponižnejše udani.

e)  Dopisi, s katerimi si dopisujejo uradi in predstojniki uradov
enake ali ne podredjene stopinje, se imenujejo službena pisma,
note. Enaka so poslovnim pismom, samo da imajo mesto naslova
napis: nota,  ali pa nadpis urada ali predstojnika urada, kateremu
se piše, konec je brez sklepa in podpis ne nosi nobenega častil-
nega pridevka. Način pisave je vljuden in zaupljiv, vendar se ravna
po nasprotni razmeri. Piše se počez, včasih tudi na preganjeno
polo. Ako je bil napis: nota,  pride ob spodnjem obrobku prve
ali zadnje strani nadpis. •

Če je nota odgovor na doposlan dopis, se mora nanj ozirati.
Navadno se tako začenja: Na velecenjeni dopis . . . se odgovarja
(naznanuje). Štejem si v čast na vprašanje v dne . . . odgo¬
voriti.  Vzorci §§ 87, 88, 92.

f)  Če je treba poročati o dogodkih, v katerih je treba pomoči
gosposkino, se to imenuje naznanilo. Ker se tukaj dogodek
pripoveduje, zato mora biti priprosto, va-nje se ne sprejmo pre-
vdarki, sumnje, dozdeve, obsodbe. Mora se dopovedovati v na-
turnem redu, po času, kakor se je reč dogodila, v zvezi, katero
podajajo vzrok in učinek. Ako ima več toček, se pa ne dopove¬
dujejo dogodki po času, v katerem so se dogodili, nego spadajoči

,,Poslovnik.' 1

2

18

Duhovski Poslovnik.

pod eno točko, se pod njo sprejmo in po času razvrste. Ako se
poroča vsled posebnega dogodka, n. pr. če se naznani več pre-
greškov, pa je zadnji posebno velik, se ta postavi v prvo vrsto,
drugi ga samo podpirajo.

Naznanilo mora biti tudi popolno, torej se naštejejo vse posa¬
meznosti: oseba, reč, kraj, način, pomočki, uzrok. Izpuste se samo
stranske okoliščine, katere reči nič ne razjasnijo. Vzorci §§ 47, 93.

Če je naznanilec reč sam videl, tedaj on to naznani; če jo je
drugje izvedel, se pove oseba, od katere jo je slišal, ali pa pove,
da ve to samo iz govorice.

g)  Kedar pošlje višja gosposka nižji naznanilo, ki zadeva pod¬
ložnega samega, njegovo področje, ali pa stvar, katero more ona
sama pojasniti ter tirja, naj to vposlano zadevo pojasni, se ime¬
nuje tako pojasnilo izrečenje, izjava (Aeusserung). Ne raz¬
loči se nič od poročil. Ako izrečenje določno pove, kako stvar
stoji, se mnenje (Gutachten) od njega samo v tem loči, da izreče
sodbo o razmerah, vplivajočih na zadevo od strani oseb, kraja ali
kako drugače.

Oblika ostane enaka poročilom in izrečenju. Kar se tiče vse¬
bine, naj se skrbno pretehta, kaj hoče gosposka izvedeti, in prevdari
naj se vsaka beseda, potem se mnenje pove in z razlogi podpre.
Tudi nasprotni razlogi naj se ne zamolčč, ampak razlože in spod-
bijejo, da je stvar, od vseh strani pretehtana, tem bolj jasna. Če
se zdi poročevalcu nalog nedoločen ali nejasen, naj prosi pojasnila;
ako ni več časa za to, naj navede vse mogoče primerljeje, ki bi
se dali iz naročila izvajati, ter naj izreče o vsakem svoje mnenje.

£ 10.

Zapisnik.

Ti spisi pridejo v duhovski službi večkrat na vrsto, kedar
se cerkveno upravništvo o čem posvetuje; o zaslišanju oseb, bodi
si v zakonskih in drugih zadevah. Zapisnik  (Protokoli) je v do¬
ločeni obliki sestavljeno pripovedovanje iz namena, da se iz njega
dobi verjetno poročilo. Razločujejo se v okrajšane (sumarične) in
členaste (artikulovane).

O njih notranji in zunanji obliki je to le pomniti:

1. Zgoraj se zapiše Zapisnik,  potem se zaznamuje kraj, kjer
se piše, dan in mesec, včasih tudi ura. V nov oddelek pride potem
stvar, a v kratkem posnetku po danem nalogu, ali se nalog sam
navede z datumom in številko, ali pa se zaznamuje prilika, katera
je provzročila zapisnik.

V sodnijskih zapisnikih se zapišejo tudi navzoči z imenom
in stanom; sicer jih ni treba pisati, če se pa zapišejo, pridejo
imena precej za datumom, pred stvarjo. Vpiše se pa tudi lahko
mesto imen: navzoči so bili spodaj podpisani,  ali: navzoči
podpisani.

§  10.  Zapisnik. 19

2. Splošne razmere ljudi, prišlih na izpraševanje: ime, rojsten
kraj, vera, starost, stan, opravilo, stariši, otroci, kako je izpraševani
dosedaj živel. Ali je bil že in kolikokrat v preiskavi, se samo tedaj
zapiše, če to kaj vpliva na pripoved dogodka, sicer se izpusti.

3. Prava vsebina zapisnika je pripoved dogodka. V okrajšanem
zapisniku se vrši pripoved v tretji osebi; v členastem pa sme iz-
praševanec sam narekovati in se pripoveduje v prvi osebi. -
Kedar se spisuje členast zapisnik o posvetovanjih v sejah, se tudi
nasveti posameznih udov v tretji osebi pišejo.

4. Okrajšani zapisnik se piše počez, členast na pol pole in
sicer tako, da pride vprašanje na levo polovico, odgovor na desno.
— V členastih zapisnikih sej obravnavana stvar na levo, nasveti
na desno. — Če se odgovarja v tujem jeziku, potem pride na
levo pod vprašanje prestava nasproti odgovoru v tujem jeziku,
pisanem na desni. Pri konfrontacijah se pišejo na levo polovico
odgovori tožitelja ali priče, na desno odgovori zatoženca.

5. Ako ima okrajšani zapisnik več točk, se te ločijo s šte¬
vilkami. V členastih zapisnikih dobiva vsako vprašanje s svojim
odgovorom svojo številko, tekočo skozi ves zapisnik.

6. Eno vprašanje naj ne obravnava nikoli več od ene okoliščine.

7. Vse okoliščine se navajajo priprosto, natančno in določno.
Kar je dopovedovalec naznanil nejasno in nedoločno, se določi po
izpraševanju. Zato je treba s priprostimi ljudmi, ki ne znajo ni
določno govoriti, niti da bi se vezalo, stvar toliko časa razgo-
varjati, dokler ni jasna. Izpraševanec, ne hoteč svojih dopovedi
sam narekovati, naj tudi vse dopovč, kar se potem zapiše zvrstoma.
Izpraševančevi izrazi sc morajo sem ter tje pridržati. Nič bistve¬
nega naj se ne izpusti; bolje, da je zapisnik preobširen, kakor
prepovršen.

Ako je bil zapisnik od kakega urada naročen, je treba vso
stvar dobro prevdariti, torej poslana pisma pazno prebrati, točke
za poizvedbo si izpisati ter pomisliti, kako bi se prišlo do resnice.

8. Osebe, ki so prišle na zaslišanje, treba najprej opomniti,
naj resnico govorč, Po potrebi se ta opomnja tudi mej zaslišanjem
še ponovi.

9. Če se sestavlja zapisnik radi presodbe rečnih ali stvarnih
razmer, n. pr. o stavbenem stanji cerkve ali župnega dvorca; o iz¬
ložbi iz župnije ali pripisu v drugo župnijo, o daljavi pota, tedaj
je treba reč prej ogledati, daljavo včasih tudi na korake zmeriti.

10. Ako se spisuje zapisnik zavoljo kake pravde, tedaj se
zasliši najprej tožnik s svojimi pričami, potem zatoženec s svo¬
jimi, kolikor ne spada tako zaslišavanje prič v področje svetne
gosposke. Priče, katerih ni nobeden pravdancev seboj pripeljal, a
vendar o stvari kaj vedč, se pokličejo uradno.

11. Vsakemu izpraševancu se mora pustiti potreben čas za
odgovor, in nobenega ni motiti v dopovedovanji ali narekovanji.

20

Duhovski Poslovnik.

Vendar ni zabranjeno, da se od njega zahteva pravi in določen
odgovor. Tudi obdolženemu se mora dati priložnost v zagovor in
naznanilo onega, kar zmanjšuje njegovo krivdo.

12. Ko je en izpraševanec dokončal svojo dopoved, se mu
da prebrati ali se mu prebere, potem jo podpiše.

13. Ako se izpoved izpraševančeva na več polah nadaljuje,
mora vsako polo posebej podpisati.

14. Priloge, pridejane, zapisniku ali kaki drugi vlogi, se na¬
vedejo v zapisniku ter izstavijo na drugi prazni polovici.

15. Izstrgovati v zapisniku se nič ne smč; prečrtovati pa
pristavljati med vrste druge besede manj ko mogoče, ker to le
o verjetnosti zapisnika vzbuja sum. Ako se pri branji še kaj po¬
pravi ali pristavi, se to dene na konec dotičnega člena ali celega
zapisnika kot opomnja.

16. Ako se opoldan ali zvečer prejenja z zapisovanjem, pod¬
piše zadnjo dopoved oni, kateri jo je bil izrekel; nadaljevanje pa
se pričenja z besedami: nadaljuje se popoldan,  ali: dne . . .

17. Ko je bilo vse dopovedano, se prebere zapisnik vpričo
vseh navzočih, in ako nima nikdo več proti njemu ali zanj kaj
opomniti, se sklene s pristavkom: Ker nima nikdo več kaj
opomniti, se sklene zapisnik,  ali: actum ut supra.  Potem se
podpišejo vsi navzoči s krstnim imenom, priimkom in stanom. Na
desno stran pridejo najprvo zaslišane osebe, na levo voditelj za¬
pisnika in za njim zapisnikar. Ako kateri navzočih ne zna pisati,
podpiše kdo drugi njegovo ime s pristavkom podpisal  ter pristavi
svoje ime, dotični pa dostavi svoje znamenje, kristijan tri križce,
jud tri obročke. Zapisnikar sme tudi pristaviti: lastnoročno zna¬
menje I. I.  (ime podznamnjanega). — Po navadi imajo zapisniki
kolek 50 kr. — Vzorci 16, 17, 47, 84, 95, 147, 149.

č 11.

Prepis in izpis.

Prepis  je do črke nespremenjen izpis kakšnega spisa izvir¬
nika, originala. Izvirnik se mora natanko prepisati; še celo pogreški
proti pravopisu, tembolj proti jeziku ali vezani besedi. Zgoraj na
levo stran proti kotu se zapiše: prepis  ali Copia.  Če je prepis
prepisa: prepis prepisa, Copia copiae.

Kdor hoče imeti javno veljaven prepis, ga mora dati pove¬
riti (vidimirati) gosposki ali v to opravičeni osebi: dekanu, zapri¬
seženemu notarju itd. Ta se mora prepričati, če se oba pisma
popolnoma vjemata, potem potrdi prepis z naznanilom, ali je iz¬
virnik ali prepis kolekovan ali ne. Potrdilo se utegne glasiti: Da
se prepis vjema z izvirnikom,  ali: da se ta prepis z . . . gld.

§ 13. Pogodbe.

21

. . . kr. kolekovanim izvirnikom primeril, in se ž njim od
besede do besede vjema, potrjujem.  Datum, podpis, pečat.

Prepisi od stranke izdelani in od notarja poverjeni, dobijo
kolek 50 kr. Če nam pa zadostuje samo okrajšana vsebina pisma,
si naredimo iz njega izpis  (Auszug). Ta pa je dvojen: ali se del
spisa prepiše od besede do besede, in potem velja o njem to, kar
o prepisu, in se mora tudi dati potrditi; ali se pa vsebina pisma
samo s kratkimi besedami dopovč. Tedaj se bistveno loči od ne¬
bistvenega; bistvenega se nič ne izpusti, nebistveno pa vse, ali se
pridržd posebnostne besede in izrazi zvesto brez spreminjave, in
presojevati ne gre resnice ali činov spisa. Kratek pa mora biti
tak izpis toliko, kolikor je mogoče, ne da bi se bilo bati nedo-
razumenja. — Kolka treba izpisu 50 kr.

č 12.

Sp ričal o.

Spričalo.,  svedočba je pismo, potrjujoče resničnost kakega
dogodka, fakta. V duhovskem poslovanji se mnogokrat rabi in je
različno. Vsem vrstam pa je vendar nekaj skupnega, namreč: za¬
četek naznanujoč, da se spričalo daje: na željo — zahtevanje
— I. I. spričujem . . . podpisani s tem spričujem — sve-
dočim  ... Po navadi se tudi sklepa: To potrdi moj podpis in
pritisnjeni župni pečat,  ali samo: To potrjujem. N  spisu se
navede stvar, katera se potrjuje z vsemi na njo vplivajočimi oko¬
liščinami, zlasti kraja in časa. Popiše se tudi oseba, kateri se
spričalo daje, po krstnem imenu in pridevku, stanu in bivališču.

Če je za kako vrsto spričal zaukazan poseben vzorec, se
mora po njem izdelati. — Kolka imajo za 50 kr. spričala, ka-
koršna navadno duhovniki izdelujejo. Če se napravljajo za posle,
dninarje, sploh za osebe živeče ob zaslužku, ki navadne mezde ne
presega, o njih službi, vedenju ... 15 kr. — Vzorec §§ 47, 85, 87,
105, 106.

II. Zasebna pisma.

§ 12.

Pogodbe. 1 )

Pogodbe  so dogovori, v katerih se eden ali njih več za¬
vezuje proti enemu ali več drugih, da jim hočejo kaj dati, storiti
ali opustititi. Pogodbe so e n o s t r a n s k e , če je le ena stran
kaj obetala, druga pa obet sprejela; obeti od dveh strani sprejeti
in dani narede dvostranske pogodbe.

’) Prim. Tavčar, Pravnik str. 361 in sl.

22 Duhovski Poslovnik.

Bistveno se tirja pri pogodbi, da imajo obetajoče osebe fizično
in moralno zmožnost, svojo voljo razodeti, obet dati in ga sprejeti;
da je privoljenje prosto, resnično, določno in razumljivo bilo izra¬
ženo, in da dajatev ni niti nemogoča niti nedovoljena.

Delajo se pogodbe ustmeno ali pismeno, pred sodnijo ali ne,
s pričami ali brez njih. Pri ustmenih pogodbah je najbolje, če si
navzoči imenitneje točke zabeležijo precej na mestu, ali brž ko
mogoče.')

Če so stranke naravnost dogovorile pismeno pogodbo, nima
veljave, dokler ni bila podpisana. Pečata ni bistveno treba. Ako
se ni naredilo pismo, a vendar spis o glavnih točkah in je bil od
strank podpisan, tedaj ima ta spis vse one pravice in dolžnosti,
katere so notri označene.

Kdor ne zna ali ne more pisati, pristavi lastnoročno svoje
znamenje pred dvema pričama, izmed katerih ena podpiše tudi
njegovo ime.

Ako je bilo o pogodbi pismo spisano, ne veljajo nobeni
ustmeni dogovori, kateri niso bili v pismo sprejeti. Zato mora
pisana pogodba sprejeti vse glavne in stranske določke, katere so
bile dogovorjene. Take stranske določbe so: pogoj, povod, čas,
kraj in način dajatve, postranska plačila?)

Uvod pismeni pogodbi je napoved, kakošna pogodba se dela
in katere osebe so jo sklenile, potem pride vsebina pogodbe po
posameznih točkah s številkami zaznamovana. Če se izdela pismo
v več istopisih, je treba zapisati, koliko istopisov se je naredilo in
katere osebe so jih v roko dobile. Sklep je: To potrjuje priču¬
joča pogodba, lastnoročno podpisana od obeh pogodnikov
(če so bile zraven tudi priče) in obeh v to naprošenih prič.
Potem sledi datum in podpisi.

Pogodbe, katere imajo priti v zemljiščno knjigo, morajo imeti
dovoljenje za tako vknjižbo (clausula intabulandi), ali se pa za
tako dovoljenje, če ga nima pogodba, izdela posebno pismo: »do¬
voljenje vpisa na posestvo" (Aufsandung), to je tisto
pismo v katerem daje v javno knjigo vpisan lastnik posestva ali
druge stvarne pravice dovoljenje, da se katerakoli pravica na nje¬
govo zemljišče ali stvarno pravico vpiše v to knjigo. V tem
dovoljenji se imenuje posest, na katero naj se pogodba vpiše,
kakor tudi pravna podlaga, na katero se opira pravica lastnine
ali pravic. Pismo podpiše izdatelj pisma in dva verodostojna moža
kot priči.

Podpisi pogodeb kakoršnih koli, ki pridejo v zemljiško knjigo,
morajo biti poverjeni od notarja ali sodnika. To velja pri pogodbah,
ki se s cerkvijo sklepajo, samo za podpise zasebnikov. Če sklepa
cerkveno upravništvo pogodbo, ko kaj prodaje, kupuje, menjuje,

‘) Drž. zak. 585.

3 ) Drž. zak. XVIII. pogl.

§  14.  Kupilo.

23

mora k temu dobiti dovoljenja škofije in deželne vlade; le če je
odobrila izpravo (pismo) državna, deželna, okrajna gosposka, katera
je poklicana varovati koristi tistega, čegar pravice se bodo omejile,
obremenile, razvezale ali na drugo osebo prenesle, ni treba niti
notarske niti sodnijske poveritve. 1 ) Kolka je 50 kr.

Tudi o pogodbah ustmeno narejenih se zaradi vpisa v zem¬
ljiško knjigo nareja pismo, v katero se vse sprejme, kakor je bilo
gori rečeno. Vzorci §§ 14, 83, 110, 114.

Cerkev ima v Avstriji pravico do pridobitve premoženja po
dotičnih državnih postavah kakor vsak drug državljan, samo da
mora vsako novo pridobitev politični gosposki naznaniti. Ker se
take pridobave vršijo in vtrdijo s pogodbami, zato bomo tukaj o
teh in drugih v to segajočih opravilih posamno ter bolj obširno
obravnavali.

A) Dvostranske pogodbe.

Č H.

Kupilo.

Kupilo  je pogodba, s katero se prepušča reč drugemu za
določen znesek. 2 ) O njem se dela kupna pogodba (Kaufvertrag).
V njej se morajo zaznamovati: osebe, katere so lastino izročile in
prejele; reč, katera se prodaje z njenimi mejami; kupna cena, čas
in kraj kjer se je pogodba sklenila; prodajalec pa mora v tej
listini, ali drugi posebni izjavi (Erklarung) dati dovoljenje, da
se sme kupec kot lastnik v zemljiščno knjigo vpisati. Kupno pismo
morajo podpisati pogodniki in dve priči, ako pogodnik pisati ne
zna; podpisi se legalizujejo izvzemši moralne osebe, katerih podpisa
ni potreba poverjevati po postavi 4. junija 1882. 1. št. 67 drž. zak.,
ker ga že itak potrdijo višje državne gosposke, pač pa moralne
osebe vselej podpečatijo pogodbe.

Cerkveno predstojništvo ne sme niti s premakljivim, niti z
nepremakljivim premoženjem cerkve ali nadarbine svojevoljno raz¬
polagati, ampak je navezano na cerkvene ali državne postave 3 ),
torej tudi ne more ničesar za cerkveni denar kupiti, nič cerkve¬
nega prodaji, niti zamenjati brez dovoljenja škofije in državne
gosposke. Če je torej treba kaj kupiti ali zamenjati, se store najprej
ustmeni dogovori, potem je paziti: je li prodajalec tudi kot lastnik
vpisan v zemljiško knjigo (pri zakonskih, če nista oba vpisana);
je li lastnik polnoleten; katera bremena so na zemljišči: dolgovi,
služnosti, predkupna pravica, tožbe, zastanki davka. O vsem tem
se izve pri zemljiški knjigi in davkariji. K zemljiško-knjižnemu
uradu se poda stranka ali osebno, ali pa dobi izpis iz zem-

*) Post. 4. junija 1882.

3 ) Drž. zak. § 1053.

3 ) Glej §§ 109, 112.

24

Duhovski Poslovnik.

1 j i š k e knjige (Grundbuchextract). Če so stari, že izplačani
ali pa zastarani dolgovi na zemljišči, kateri niso še izbrisani, naj.
jih prodajalec izbriše, predno se mu denar vroči.

Ko se je vse dogovorilo in pregledalo stanje n. pr. zemljišča,
katero misli kupiti, se naredi prošnja na škofijo, v kateri je do¬
kazati, kako koristno in potrebno je za cerkev ali nadarbino, da
se kup sklene ter se nasvetuje, od kod naj bi se vzela kupnina.
Doloži se prošnji načrt kupne pogodbe (o menjilu glej menjilne
pogodbe, izpis iz zemljiške knjige ali deželne deske (Land-
tafelauszug), katastralni izpis (Catastralextract), ko bi bilo
treba tudi legopisni načrt (Situationsplan).

Prošnjo, kolka prosto, podpiše cerkveni predstojnik, oba
ključarja in patron ali njegov namestnik, kedar grč za cerkev,
kedar pa za nadarbino: nadarbinar in patron ali njegov namestnik.
Če škofija pogodbi pritrdi, izroči prošnjo (kedar je izdajka čez
100 gld.) z vsemi prilogami v deželni vladi, da o tem svoje mnenje
izreče, oziroma jo potrdi. Se-le, ako se tukaj ni nič oporekalo,
naroči škofija, da naj se pogodba sklene. Tedaj se po načrtu po¬
godba spiše in podpiše, ter pošlje z načrtom vred škofiji v po-
trjenje. Ako gre za odpis parcele, na katero so upniki vknjiženi,
se je moralo tudi že prej dobiti dovoljenje za odpis od upnikov,
ter se mora vlogi za potrdilo priložiti, ali pa dobiti odlok sodnije,
katerega izda po končanem pozivnem postopanji 1 ) ter ga
priložiti.

Kolek za kupno pogodbo o nepremakljivih stvareh je 50 kr.,
o premakljivih po lestvici III.

Vzorec: 2 )

I. Kupna pogodba,

katera seje tako-le dogovorila na podlagi dovoljenja
prečastitega knezoškofijskega ordinarijata z dne
10. marca l. 1888, št. 3850, med župnikom Janezam
Perne kot zastopnikom župne nadarbine na Iverji,
in patronom gospodom Gustavom Majer, posest¬
nikom Reberške grajščine kot kupovalci od ene
strani, in 'Jožefom Cimperle, posestnikom na Po¬
ljanah h. št. 30. kot prodajalcem od druge strani:

1. Župna nadarbina na Iverji kupuje, in imenovani
'Jožef Cimperle prodaje posestvo »nad mlinom*
imenovano, spadajoče v davčno občino Grm in
obstoječe iz parcele št. 791 (sedem sto eden in
devetdeset), ki meri 3 orali 840jf, ali 2 hektara,
2 ara in 85P m  ■ potem št. 768 (sedem sto osem
in šestdeset), ki meri 560 ali 20 arov in

“) Prim. Tavčar, Pravnik str. 61.

Glej: Praprotnik, Spisovnik str. 160. Tavčar, Pravnik str. 88.

25

§ 14. Kupilo.

14'5\ž m , vkup torej 3 orali in 14-OOLf ali 2 hekt¬
ara, 22 arov in 99'6f} m  za dogovorjeno kupnino
2000 gld. (reci: dva tisoč goldinarjev J

2. Kupnina 2000 gld. se bo precej izplačala, ko bo
kupno pismo od škofije potrjeno. Ko bi potrdilo
v enem mesecu od današnjega dne ne došlo, se
bo plačevalo od kupnine po 5°l 0  obresti do dne
plačila.

3. Župna nadarbina v Iverji nastopi z denašnjim
dnem fizično last posestva *nad mlinom*, in
dobiva od denašnjega dne iz njega vse koristi,
nosi pa tudi vse davke in dajatve.

4. Obe stranki se odpoveste pravnemu pomočku,
razrušiti pogodbo radi nadpolovičnega prikraj¬
šanja 'j, in prodajalec ne daje poroštva za po¬
polno natančnost mere.

5. Prodajalec s tem dovoljuje, da se sme zgoraj
pod št. 1 te pogodbe imenovano posestvo vpisano
pod občino Grm Tom. I. št. 64 brez bremena iz
zemljiške knjige odpisati, in naj se vse lastninske
pravice preneso na župno nadarbino Iverje, ter
na njo vpišejo v zemljiški knjigi.

6. Stroške te kupne pogodbe, pripisa in ž njim
sklenjene percentualne pristojbine plača župna
nadarbina Iverje, stroške odpisa pa plača pro¬
dajalec.

Datum.

Podpisi župnika, patrona
in prodajalca.

II. Kupna pogodba,

katera se je danes s pridržkom višjega potrdila
sklenila med cerkvenim upravništvom na Iverji,
namreč: gospodom Jurijem Slapar, župnikom, in
ključarjema Jožefom Gočan in Janezom Slemec,
od ene strani kot prodajalcem; od druge strani
pa med Janezom Krvavčan, posestnikom na Vrbji
h. št. 12, prvomestnikom krajnega šolskega sveta,
pooblaščenim v seji krajnega šolskega sveta dne
1. aprila leta 1887, kot zastopnikom šolske občine
na Iverji, kot kupcem, in sicer tako-le :

') Ako eden izmed pogodnikov še polovice tega ni prejel, kar je bila
prodana ali kupljena reč vredna, sme tirjati, da se pogodba razdere, razven,
ako sta se oba pogodnika tej pravici v kupni pogodbi odpovedala.

26

Duhovski Poslovnik.

1. Župna cerkev na Iverji prodaje in šolska občina
na Iverji kupuje od nje posestvo, v zemljiški
knjigi pod občino Vrbje vpisano Tom. I. št. 387,
pare. št. 49, s hišo h. št. 12 na njem postavljeno,
z dvoriščem in vrtom v skupni meri 70□" ali
2 ara 51'7\ž m  za dogovorjeno ceno 2500 gld.
(beri: dva tisoč in pet sto goldinarjev), z vsemi
pravicami in dolžnostmi, kakor jih je dosedaj
uživala in imela.

2. Župna cerkev na Iverji dovoljuje, da se parcela
št. 49 s hišo hiš. št. 12 iz zemljiške knjige pod
občino Vrbje Tom. I, št. 387 brez bremen od¬
piše, in se za to posestvo v zemljiški knjigi nova
vloga odpre, ter se na njo vknjižijo lastninske
pravice šolske občine Iverje.

3. Šolska občina Iverje se zavezuje, da izplača
precej po prejetem potrdilu te pogodbe od strani
višje gosposke prodajalcu na roke cerkvenega
upravništva 2500 gld.

4. Obe stranki se odpoveste 'pravnemu pomočku, to
popodbo spodbijati zastran prikrajšanja čez po¬
lovico prave vrednosti.

5. Pravo last tega posestva sprejme šolska občina
na Iverji z dnem potrdila od strani višje go¬
sposke z vsemi na njem ležečimi davki in dru¬
gimi dajatvami.

6. Solska občina na Iverji se zavezuje, nositi sama
vse stroške narasle iz kupčije.

V potrdilo tega se je izdelala ta pogodba v
dveh enako se glasečih izvodih, od katerih enega
obdrži cerkveno upravništvo na Iverji, druzega
pa šolska občina na Iverji.

Datum,

Podpisi,

Prigodi se pogostoma, da je sedanji lastnik že pred več leti
v last dobil posestvo, prejšnji posestnik pa ni bil še izbrisan, zato
mora v kupni pogodbi tudi ta slednji imenovan biti in jo pod¬
pisati. Tedaj se vpiše: h kateri pristopi tudi še sedaj na po¬
sestvo vpisani A. B.,  in v privolitvi za odpis: prodajalec I. I.
z vpisanim A. B. vred s tem dovoljuje.

Kedar se sklepa pogodba s š o 1 o ali občino, sc mora
vselej v pogodbo sprejeti datum dotične seje, v kateri se je po-
godnikom dalo pooblastilo za pogodbo.

Če se delajo pogodbe z društvi (železniškimi ali tovar¬
niškimi), je potreba, da se dobi potrdilo od tiste trgovinske sodnije,

§ 14. Kupilo.

27

pri kateri je tvrdka vpisana, da imajo zastopniki družbe, posre¬
dujoči pri napravi pogodbe, res pravico tvrdko pravoveljavno
zastopati. Paziti je posebno na pečat.

Pri kupnih pogodbah se morajo vpisovati nove mere. 1 ) Koder
niso še nove v zemljiško knjigo vpisane, se vpišejo tudi stare.

Kedar se odprodaje ali zamenjuje del parcele, je treba vselej
legopisnega načrta po katastralni mapi, v katerem je pro¬
dani predmet zaznamovan na okrajkih z a, b, c,  in ta načrt se
pridene pogodbi tako, da se ji prišije s sukancem, čegar konce
oba pogodnika s svojim pečatom pripečatita.. V pogodbi se pa
opiše predmet natanko po načrtu, n. pr. od parcele št. 30, ki meri
5072P ali 1 ar 798Qm, obkoljen in v legopisnem načrtu z
a, b, c zaznamovan v meri 190° ali 683 E}™.

Mape se dobijo pri županstvih, pri c. kr. davkarijah in
mapnem arhivu deželnega glavnega mesta. Prosi se za nje z ne-
kolekovano vlogo. Posamni listi se dobe za vsako davčno občino
posebej po 1 gld. 70 kr. Morajo jih pa tudi davkarski uradi oskr¬
beti, ako se zanje prosi. Ni ravno potreba, da bi bil načrt izdelan
od tehniškega uradnika, vendar dobro je, da ga izdela strokovnjak.
Tudi ni potreba potrdila od županstva, da se z mapo vjema, vendar
če ni potrjen, naj se vselej primeri z mapo, predno se k pogodbi
pripečati.

Ako bi se bila v pogodbo vrinila kaka pomota o par¬
celni številki ali meri, se ne sme popravljati, nego o tem
se izdela izjava na kolek 50 kr., ki jo morajo podpisati pogod-
niki in dati legalizovati, potem se prišije in pripečati, kakor prej
rečeno, pa tako, da se ne more pola podtakniti.

Prodajalec mora sam skrbeti, da upniki, vpisani v zemljiško
knjigo, dajo dovoljenje odpisa, ali se pa mora izkazati, da jih je
sodnija k oporeki poklicala in se niso oglasili, ali da je sodnija
njih oporeko ovrgla. Tedaj se vpiše v pogodbo: Kup se plača,
kedar se bo prodajalec izkazal s popolnoma postavno izde¬
lanimi privoljenji tabularnih upnikov.

V osmih dneh po sklepu pogodbe (t. j. datuma pogodbe) se
mora kupčija naznaniti pri davkariji kot c. kr. uradu za odmero
pristojbin (Gebiihrenbemessungsamt), da odmeri percentualno pri¬
stojbino. Vloži se namreč kupna pogodba, ali če sta se dva iz¬
voda spisala, oba in en prepis z vlogo kolka prosto (ali pa
osebno) s prošnjo, da naj se to naznanilo na pogodbi (ali na obeh)
zaznamuje.

Pogodba se po navadi spisuje samo v enem izvodu, katerega
dobi kupec. V dveh izvodih se spisuje med dvema moralnima
osebama in ta dvakratni izvod se zaznamuje vselej v pogodbi.

Kako se vpisuje v zemljiško knjigo, glej „Slov. pravnik 11
Tavčar str. 108 sl., samo to je še tukaj pripomniti: ako se mora

') Post. 22. jul. 1871, min. ukaz 19. dec. 1872.

28

Duhovski Poslovnik.

odpisavati in pripisavati pri dveh tabularnih gosposkah, n pr. pri
deželni tabli in zemljiški knjigi, se prošnja pri tisti vloži, pri ka¬
teri gre zemljišče odpisati. Sicer pa je svetovati, da se to delo
prepusti notarju (ne odvetniku, kateri je dražji, ker nima normala
o zaslužku za notarska opravila).

Kedar se dovoljenje vpisa ni bilo sprejelo v kupno pismo,
se izdela posebej.

Vzorec: I k  o 1 e k ।

Dovoljenje vpisa na posestvo.  &0 kr.

Podpisano cerkveno upravništvo daje s tem gospodu

I. I., kateri je kupil s 'kupnim pismom z dne . . .
hišo v I. h. št. ..., v zemljiško knjigo vpisano pod
vlogo 30, dosedaj lastnino cerkve v I. za 580 gld.,
in je cerkvenemu upravništvu na pobotnico že ves
kup izplačal, dovoljenje vpisa te hiše, brez vsega
nadaljnega zaslišanja, na svoje ime, ter da se
lastninska pravica cerkve v I. iz zemljiške knjige
izbriše in lastninska pravica gospoda I. I. vpiše.

Datum.

Podpisa prič. Podpis lastnika.

Vse take izjave se pošljejo tudi škofijstvu, da jih podpiše.

Ako je kupilo zemljišče cerkveno upravništvo ali nadarbina,
je skrbeti, da se cerkev ali nadarbina precej, ko je prejela ško¬
fijsko potrdilo kupnega pisma, na zemljišče prepiše.

Po cerkvenih postavah naj je cerkveno premoženje, kolikor
mogoče, v ležečih posestvih, katera se nimajo prodajati. Ako je
pa katerikrat treba ležeče posestvo prodati, da se pridobljeni denar¬
na obresti naloži, ali kakorkoli koristno obrne, mora se pozve-
deti najprej mnenje patronovo, narediti je načrt prodajalnih
pogojev,  ter se mora vse vkup poslati ordinarijatu in prositi, da
naj izposluje potrdilo načrta pri deželni vladi, katera ga ali sama
da, ali ga dobi na višjem mestu. Priloži se seveda tudi prošnja
na deželno vlado, v njej se razloži, zakaj je svetovati prodajo,
koliko je dosedaj posestvo nosilo in koliko se ceni.

Vzorec:

Načrt prodajalnih pogojev.

Hiša, ležeča v vasi I., štev. . . ., lastnina
cerkve sv. I. v I. se proda po dražbi pod nasled¬
njimi pogoji:

1. Cerkev proda gori omenjeno hišo, kakoršna je
z vrtom za hišo vred, vknjiženo pod .. . tistemu,

§ 15. Menjava.

29

kateri pri dražbi najvišjo ceno obljubi, v polno
last 8 dopuščenjem, da se bres ovire sme pre¬
pisati nanjo.

2. Kupec na dražbi kupi hišo 8 vrtom vred sa
najvišjo dražb eno ceno in jo naj zadnji čas v
enem tednu plača.

3. Cerkev kot prodajalka isdela po tem potrjenem
načrtu kupno pismo in podpis upravništva cer¬
kvenega premoženj a potrdi, da je kupni denar
plačan. Cerkev plača tudi vse c. k. davke in druge
dajatve do dne končane dražbe; stroške sa kup
in prepis, in vse c. k. davke in druge dajatve od
dne dražbe naprej pa prevzame in jih bode
plačeval kupec.

Datum.

Podpisi župnika
in dveh ključarjev.

Prodaja se vrši navadno po dražbi, ako posebni razlogi kaj
druzega ne svetujejo. Javna dražba se pa mora vselej naznaniti
sodniji in ta jo izvršuje. Županstva nimajo za to pravice, in
prodaje od njih izvršene nimajo tiste veljavnosti, da bi se kupec
mogel prisiliti kupljeno reč plačati in prevzeti.

£ /5.

Menj ava

je podobna kupilu. Menjava je torej pogodba, s katero se ena reč
daje za drugo. Pri tej pogodbi se morajo zamenjane reči natanko
opisati, in če je ena reč več vredna ko druga, se mora tudi svota
izgovoriti, katero naj en pogodnik drugemu plača, po navadi ob
dnevu, ko se reč izroča.

Poslovanje za dobitev potrdila od škofije, oziroma deželne
vlade je enako, kakor pri.kupilu. Ko je dovoljenje prišlo, se po
potrjenem načrtu izdela menjalno pismo, podobno kupnemu, ter
se pošlje škofiji v potrjenje. Kolekuje se za premične stvari po
lestvici III., za nepremičnine s 50 kr. Tudi menjava se naznani za
odmero percentualne pristojbine; izjemo dela menja zaradi zlage
zemljišč, in sicer če sta zamenjana predmeta enake vrednosti, je
to pravno opravilo pristojbine prosto ’), samo kedar en predmet
druzega presega v ceni, je ta presežek pistojbini podvržen. Da
se je menja res v ta namen vršila, se dokaže iz mape, ali s po¬
trdilom županstva, v čegar področji parcela leži, ali na drug dovolj
verljiv način.

‘) Post. 3. marca 1868, drž. zak. 1. 17.

30

Duhovski Poslovnik

Vzorec:

Menjalna pogodba,

katera se je s pridržkom potrdila od strani pre¬
častitega knezoškofijskega ordinarijata in visoke
c. k. deželne vlade s potrdilom patrona župne na-
darbine na Iverji, gospoda barona Gustava Brauna,
grajščaka na Gori, sklenila med župno nadarbino
na Iverji, zastopano po župniku gospodu Juriju
Slapar od ene strani, in Janezom Krvavčan, po¬
sestnikom na Vrbji hiš. štev. 12 od druge strani,
in sicer tako-le:

1. Župna nadarbina na Iverji daje v menjo Ja¬
nezu Krvavčanu od svojinskega posestva, spa¬
dajočega na župni dvorec v Iverji h. št. 1

a) parcelo št. 102, pod občino Iverje, »mlaka«
imenovano, ki meri 429 vp ali 19 arov 3o m ,

b) parcelo štev. 1680 v davčni občini Povirje,
»lepa njiva« imenovano, ki meri 827 ali
29 arov, 74   m,

vkup 1356 □* ali 48 arov 77

ter dovoljuje, da se obe parceli od »župnega
dvorca na Iverji hiš. št. 1«, vpisani v Kranjski
deželni deski, vloga B, Tom. L, str. 719 brez-
bremenno odpišete in v zemljiško knjigo v Rib¬
nici k posestvu * Vrbje št. 12, Tom. I, str. 15« z
lastninskimi pravicami na Janeza Krvavčan
vpišete.

2. Janez Krvavčan pa daje v menjo župni na-
darbini na Iverji od posestva svoje hiše na
Vrbji hiš. štev. 12 v davčni občini Vrbje ležeče
parcele:

a) parcelo št. 262, ki meri 798 v? ali 35 arov
18'am, in

b) parcelo št. 520, ki meri 384 □" ali 13 arov
81 Qm,

vkup torej 1362K ali 48 arov 99um,

in dovoljuje, da se parceli štev. 262 in štev. 520
iz zemljiške knjige v Ribnici pod Vrbje štev. 12,
Tom. I., str. 15, brezbremenno odpišete, in, ali v
Kranjsko deželno desko, vloga B, Tom. L, str. 719,
k župnemu dvorcu v Iverji št. 1 vpišete, ali pa
na novo vlogo v zemljiški knjigi v Ribnici z
lastninskimi pravicami župne nadarbine v Iverji.

3. Zamenjani zemljišči sprejmeta oba pogodnika z
denašnjim dnem v pravo posest, in nobena stran

§ 16. Rabokup,  najem  in  zakup.

31

ne 'prevzame poroštva za natančnost mere za¬
menjanih posestev, navedenih pod točkama 1 in 2.

4. Ker se je - ta menja napravila zaradi zlage
zemljišč, ne bo nobeden pogodnik ničesar do¬
plačeval, in oba se odpovesta pravici, pogodbo
spodbijati zaradi prikrajšanja nadpolovične
prave vrednosti.

5. Stroške za izdeljavo in izpeljavo pogodbe no¬
sita skupno pogodnika, pa tako, da je vsak iz-
ročevalec dolžan skrbeti za brezbremenen odpis
zamenjanega predmeta od dosedanje vloge v
zemljiški knjigi, ter nosi sam iz tega narasle
stroške.

V potrditev tega sta se naredila od te po¬
godbe dva enako se glaseča izvoda, katerih enega
hrani župna nadarbina na Iverji, druzega pa
prejme Janez Krvavčan.

Datum. Podpisi,

kakor pri kupilu.

j 16.

Rabokup, najem in zakup.

Kedar kedo prejme v porabo neporabljive reči za določen
čas in določeno ceno, se imenuje ta pogodba rabokup.  Če se
more v rabokup vzeta reč rabiti brez vsakega obdelovanja, se
imenuje to najem  (Miethe), kedar je pa obdelovanja treba: zakup
(Pacht).

Akoravno naj se cerkveno premično premoženje kolikor
mogoče spreminja v nepremičnino, vendar večinoma ne kaže z
najemniki obdelovati zemljišča, nego dajati je zakup.') Ni pa v
zakup dajati: sekanja lesa v občinskih gojzdih, ali pašnikov, planin
in tem enakih posestev.

Cerkvena posestva se redoma po dražbi v zakup dajejo.
Upravništvo naj skrbi, da se dražba o pravem času prične, ker
bi bilo sicer za zgubiček iz zamude izhajajoč samo odgovorno in
ga dolžno povrniti. Dražba naj se napravi najmanj dva meseca
pred iztekom zakupa 2 ), po razmerah tudi prej, in se po navadni
postavni poti oznani. Za prostovoljno javno dražbo naj se dobi
tudi dovoljenje županstva. 3 )

Za zemljišča v zakup dana se vzame za izklicno ceno zadnja
zakupna cena. Ko bi se pa videlo, da se te držati ne gre, naj

’) Za koliko let se sme brez višjega dovoljenja v zakup dajati, glej § 115.

3 ) Gubern. ukaz 22. marca 1827.

’) Ces. patent 9. avgusta 1854.

32

Duhovski Poslovnik.

precenijo pošteni možje, zvedenci, zemljišče zaradi poizvedbe nove
izklicne cene. Ne sme se pa ta cena prej za izklicno postaviti, dokler
se ni dobilo dovoljenje ordinarijata. V ta namen mora tudi patron
svoje mnenje izreči, in navesti uzroke, zaradi katerih se je manjša
cena postavila.

Zakupnik (Pachter) naj položi kavcijo, katera je enaka celo¬
letni zakupnini. Ta se sme dati v gotovem denarji, upravništvo
pa ne sme gotovine niti rabiti, niti za-se obrestonosno naložiti;,
zakupnik pa ni dolžan gotovine brez obresti kot kavcijo pustiti,
sme torej denar v hranilnici naložiti in hranilnično knjigo uprav-
ništvu izročili. Sme pa tudi za kavcijo dati realno hipoteko, torej
kavcijsko listino, vknjiženo na njegovo posestvo. To kavcijo v
denarjih ali vrednostnih papirjih položi zakupnik precej, zavar-
ščino v hipoteki mora pa najmanj v 14 dneh po dražbi donesti.
Gosposka tudi kavcijo spregleda, ako se podpišeta za zakupnika
dva zanesljiva moža kot poroka. Kavcija je cerkvi jamčevina za
slučaj, ko bi zakupnik pogodbe ne držal. Ob koncu zakupa mora
jo dati upravništvo nazaj zakupniku, kateri je vse pogodbe spolnoval.

O zakupu se naredi zakupni ali dražbeni zapisnik, v katerem
se zemljišče natanko zaznamuje, zapišejo se došli dražilci, izklicna
cena in posamezne ponudbe. Zakupna pogodba veže zakupojem-
nika precej po podpisu zapisnika, cerkve pa ne, dokler ni ordi-
narijat potrdil zakupa, zato mora tudi ta klavzula v zapisnik priti,,
razven če je cerkveno upravništvo dalo posestvo samo za tri leta
v zakup, ali še za manj. V tem slučaji zakupno pogodbo potrdi
samo upravništvo, vendar pa mora vsako novo zakupno pogodbo
prvemu naslednjemu cerkvenemu računu priložiti, katero potem
ordinarijat vrne.') Zapisnik podpišejo župnik in dva klučarja, ter
zakupnik in zapisnikar.

Kedar velja zapisnik kot pogodba, kakor tukaj, se odrajtuje
davek po lestvici II. Svota pa, od katere se odrajtuje, se tako-le
preračuna:

1. Ako je bil rabokup določen za gotov čas, ki pa ne dosega
10 let, se zaračuna davščina po celi rabokupnini, za vsa leta sešteti.
Tukaj n. pr. 44 X 3 — 132 gld. za tri leta, tedaj kolek 63 kr.

2. Ako je rabokup za 10 ali več ko 10 let, se davščina ra¬
čuna po desetkrat pomnoženi letni rabokupnini.

3. Rabokup zu celo življenje ene osebe se pomnoži tudi
desetkrat letna rabokupnina; za celo življenje dveh oseb pa se
pomnoži 15 krat.

4. Ako se sklene pogodba za čas obstanka društva, ali na¬
prave, ki se je za negotov čas osnovala, se letna rabokupnina
pomoži 20krat.

5. Ako se sklene pogodba za kak drug negotov čas, se po¬
množi letna rabokupnina 30 krat.

‘) Škof. 1. 1884, str. 36. Nekatere škofije tirjajo samo prepis.

§16. Rabokup, najem in zakup.

33

Vsako podaljšanje ali ponovljenje rabokupne pogodbe se
smatra za novo pravno opravilo.

Sploh velja: doma naj se ne kolekuje, nego zapisnik se nese
v davkarijo in ta odloči kolek.

Kedar pa zapisnik ne velja kot pogodba, je kolek 50 kr.

Vzorec:

Zapisnik

spisan dne 3. oktobra 1899 v župnijski hiši v. L
Navzoči so bili podpisani.

Predmet

je zakupna dražba zemljišča cerkve sv. I. v I. vpi¬
sanega v zemljiški knjigi ... št. .. .

Kot dražilci šo prišli:

I.  I., hišnik v I.

L L, kovač v I.

I. 1, strojar v I.

Postavni pogoji, pod katerimi se to zemljišče

v najem daje, so ti:

1. Upravništvo cerkvenega premoženja cerkve sv.

I. v I. daje njivo ,.puhljico J -10 mernikov posetve,
vpisano v zemljiški knjigi pod . . . štev. . . ., in
senožet „vrtovina“, v zemljiški knjigi pod . . .
št. .. . za tri leta, t. j. od . . . do .. . tako v
zakup, da jih zakupnik sme ves zakupni čas
nemoteno po deželni navadi uživati. — Nasproti
se pa zakupnik zaveže,

2. da hoče zakupnino v četrtletnih obrokih naprej
v cerkveno blagajnico plačevati, in sicer tako
gotovo, da, ko bi šest tednov po preteklem obroku
zakupnine ne plačal, se smejo ta zemljišča v
njegovo škodo in na njegove stroške zopet na
dražbo dati, od katere dražbe in vseh iz nje
izvirajočih koristi -se pa zakupnik izključi.

3. Vse davke, kolikor jih ima plačevati to zemljišče,
sam zakupnik iz svojega plačuje, in tudi za vse
druge dajatve v blagu, prevožnjo in druge de¬
želne tlake ne sme druzega povračila tirjati,
kakor tistega, katerega dežela daje.

4. Zakupnik je dolžan v zakup vzeta zemljišča o
pravem času obdelovati, prav orati, vsak vagan
posetve vsako tretje leto s šestimi vozovi gnoja
po deset centov pognojiti, sicer bi moral za vsak
voz nenavoženega gnoja v cerkveno blagajno
2 gld. 10 kr. plačati.

, JPoslovnik.“

3

34

Duhovski Poslovnik.

5. Zakupnik je dolžan zakupljeno posestvo varo¬
vati zoper poplave, izplave in zasipe s peskom;
in ko bi taki prišli, je dolžan poškodovano zem¬
ljišče v prejšnji dober stan spraviti.

6. Zakupniku se ne privoli nikako povračilo za
neprevidene škode po toči ali vodi, razven ko
bi bila zakupljena zemljišča tako razdjana, da
bi se tudi zemljiški davek odpisal. V tem slu¬
čaji sme primernega zmanjšanja zakupnine
prositi.

7. Zakupnik ne sme zakupljenih zemljišč ni pro¬
dati, ni zastaviti, niti stavbe nanje postaviti.

8. On sme njive v travnike in pašnike v njive po
dobljenem dovoljenji ordinarijata spremeniti; ne
sme pa zato nikakovega odškodovanja tirjati.

9. Ko bi se moralo med zakupom eno ali drugo
zemljišče nazaj vzeti, nehajo zakupne pogodbe,
zadevajoče dotično zemljišče; ne sme pa za¬
kupnik nikakega druzega odškodovanja tirjati,
razven da se mu povrne na tem zemljišču pri¬
čakovana žetev, seno ali otava.

10. Kot kavcijo zapiše zakupnik svojo hišo v I. z
vrtom in njivo v meri petih oralov, v zemljiški
knjigi pod . . ., na katero posestvo bo uprav-
ništvo cerkvenega premoženja pričujočo pogodbo
vknjižilo.

11. Zakupnika pravno veže pričuj oča pogodba precej,
ko jo podpiše; cerkev v I. pa še le po danem
dovoljenji ordinarijata. Zakup pride tudi na
njegove dediče.

12. Vsakošen podzakup brez dobljenega privoljenja
mu je prepovedan.

13. Vse koleke in pristojbine plača zakupnik sam.

Te zakupne pogodbe so se prebrale, in potem
seje izklicevala najprej njiva ,.puhljica' J - za prejšnjo
zakupno ceno 30 gld., a na to se ni nobeden dra-
žilec oglasil. Potem se je nastavila zakupna cena
25 gld., L I. je obljubil 26 gld., I. I. 21 gld., I. I.
28gld., ker ni nobeden več obljubil, je njemu ostala.

Nato se je izklicala senožet za prejšnjo za¬
kupno ceno 16 gld., katero je tudi I. I. obljubil, in
mu je pripadla.

Skupaj torej znaša zakupnina 44 gld.

Ko je zakupnik izrekel, da hoče postavne po¬
goje spolnovati  (ako bi bil zastavo dal v obligacijah,

§ 16. Rabokup, najem in zakup.

35

hranilnični knjigi ali gotovini: in ker je pod A pri¬
loženo hranilniČno knjigo za 50 gld. kot zastavo
dal), se je dražba končala in ta zapisnik podpisal.

Actum ut supra.

Podpis župnika, Podpis zakupnika ,,kot

dveh ključarjev in zakupnik*'.

zapisnikarja.

Lahko bi se pa sklep naredil tudi po sledečem vzorcu :

Te zakupne cene so se prebrale in potem se je pričelo
izklicevanje.

Zapisnih se je sklenil in podpisal.

Podpisi, ko zgoraj.

Ako zakupnik ne zna pisati, se mora podkrižati vpričo dveh
oseb, katere niste imele z dražbo nič opravka.

V tem vzorcu navedeni pogoji so postavni; smeli bi se pa
včasih in celo morali po okoliščinah premeniti.

Opomniti je še k točki 2: Ko bi se katerikrat morala po¬
sestva zaradi prestopa pogojev ocj. strani zakupnika v drugič v
najem dati, ni v to treba sodnijskega privoljenja, pač pa škofijskega.
Cerkev se za škodo ne odškoduje samo na položeni kavciji, nego
tudi na drugem zakupnikovem premoženji, če je treba dovoljenja
ordinarijatovega. Če se hoče dati posestvo za več ko tri leta v
zakup, se mora dobiti mnenje patronovo ter ž njim kot prilogo
dobiti še dovoljenje cerkveno in deželne vlade. 1 )

Ko bi bilo katerikrat bolje dati cerkvena posestva brez dražbe
v zakup, mora si dobiti upravništvo mnenje patronovo, narediti s
zakupnikom načrt zakupne pogodbe in sicer brez koleka. Začenja
se tako:

') Vzorec za prošnje glej § 115.

36

DuhovSki Poslovnik.

Načrt zakupne pogodbe.

Med upravništvom cerkvenega premoženja
cerkve sv. I. v I. I., posestnikom v I., se je danes
sledeči zakupni načrt sklenil . . .

(Potem pridejo točke, kakor zgoraj.)

Sklep : To potrdi naš lastnoročni podpis.

Podpisi župniku Podpis zakupnika,

in dveh ključarjev.

Predlog, podkrepljen z različnimi nagibi na ordinarijat, bi
se glasil:

Prečastiti knezoškofijski ordinarijat!

Ponižno podpisano upravništvo cerkvenega
premoženja cerkve sv. I. v I. predlaga v prilogi
A) načrt zakupne pogodbe, zadevajoče zakup zem¬
ljišč te cerkve vpisanih v zemljiško knjigo ....
štev. . . ter prosi dovoljenja, ta zemljišča brez
dražbe v zakup prepustiti, in podpira svojo pro¬
šnjo s sledečimi razlogi:

1. P tem kraji ima vsak posestnik lastnega zem¬
ljišča toliko, kolikor ga more s svojimi ljudmi
obdelati, zato ni pričakovati dražilcev in višje
zakupnine, kakor dosedaj; najbrž se še za toliko
ne bi moglo oddati.

2. Je po prilogi B) tudi patron zadovoljen, da se
zemljišče ne daje v zakup po očitni dražbi.

Prečastiti knezoškofijski ordinarijat se tedaj
prosi, naj blagovoli dati dovoljenje za zakup brez
dražbe gori imenovanega zemljišča, in za izdelavo
pravoveljavne zakupne pogodbe, ter tudi podpirati
pridjano prošnjo za dovoljenje c. k. deželne vlade.

Podpisi župnika
in dveh ključarjev.

Priloge A) B)

. . za dovoljenje zakupa cerkvenih
zemljišč v I. brez javne dražbe.

Prošnja na deželno vlado se glasi mutatis mutandis  kakor ta.
Ravno tako je postopati, če se hočejo cerkvene hiše nad tri
leta v najem dati.

Cerkveni gojzdi se ne dajejo v zakup, ž njimi se mora go¬
spodariti po deželni gojzdarski postavi. Les, naj si bo za kurjavo,
ali stavbe, sme upravništvo samo prodajati, da se le pri sekanji
ne prestopijo gojzdarske postave.

§ 17. Stavbina pogodba. 37

£ 17.

Stavbina pogodba.

V tej se zaveže podvzetnik h gradbi stavbe proti odplačilu.
A duhovskem poslovanji je te pogodbe gotovo treba za večjo gradbo,
Pa tudi pri manjih delih ali popravkih bi ne bila odveč. To pismo
mora imeti vse lastnosti pogodbe, poleg tega, ako se dela po na¬
črtu, tudi natanjko: čemu bo služilo poslopje, kakšno naj je gra¬
divo, določbe o delavcih, pomočnikih, čas, do katerega se bo delo
izvršilo in poroštvo za dobro izdelavo.

Ako ni bil načrt za izdelavo ali popravo naročen, pa ga je
vendar-le dotični konkurent izdelal, naj se v pogodbo sprejme
klavzula: priloženi načrt se ni bil pri dražilcu dela naročil,
nego priporočilo se mu je bilo, naj ga na svojo korist izdela.
Ako bi se namreč od višje gosposke delo ne dovolilo, ali zaradi
katerega koli uzroka ne pričelo, bi dotični dražilec lahko tirjal
povračilo za svoj načrt. Ce je bil načrt naročen, se mora seveda
vsekako tudi plačati.

Navadna stavbina dela in njih izvršitev nadzoruje župnik;
pri konkurenci pa konkurenčni odbor ali njegov odposlanec. Vrhovno
nadzorstvo ima vlada po svojem inženirji. Gradnjo vzame župnik,
oziroma konkurenčni odbor ali na lasten račun in odda dela po
dražbi posameznim mojstrom, ali pa izroči vso stavbo podvzetniku.
Oboji so zavezani delati po načrtu. Podvzetnik da jamčevine 10%
celega proračuna pri večjih zidanjih. Zavarščina se hrani v cerkveni
blagajni do preteklega poroštvenega obroka. Prejem jamčevine se
potrdi podvzetniku z nekolekovanim položnim pismom.

Mojster podvzetnik je potem vezan na tako pogodbo, katera
se tudi utegne narediti v podobi zapisnika.

V z o r c a :

Stavbina pogodba,

katera se je sklenila danes med g. I. L, župnikom
v L, in g. I. L, stavbenim mojstrom iz L, in sicer
tako-le :

1. Gospod župnik I. I. izroča gospodu I. L stav¬
ljenje pogorelih gospodarskih poslopij, in sicer:
živinski, konjski in svinjski hlev, kolnico in ske¬
denj po potrjenem in temu dogovoru priloženem
stavbinem načrtu za 3000 gld. a. v.

2. Gospod zidarski mojster sprejme to gradenje
in obljublja, da bo za celo stavbo rabil dobro
gradivo, posebej temelj iz samega kamna zidal.

3. On bo tudi oskrbel vse delavce k temu delu. (Ali
če bo tlaka delala : Gospod župnik bo oskrbel,

38

Duhovski Poslovnik.

da bodo od občine obljubljeni delavci tlačani
po potrebi zmiraj pri rokah, zidarje oskrbuje
mojster sam.)

4. Tudi se podvzetnik zavezuje, da se bo načrta
natanko držal, in dela nobenemu drugemu ne
izročil, in

5. Vse delo na vse strani v štirih mesecih dogo-
tovil ter ostane porok tri leta za vse pomanj¬
kljivosti.

6. Gospod župnik pa se zavezuje svoto 3000 gld.
tako le plačevati: sedaj precej da na roke moj¬
stru gospodu I. I. 500 gld., katerih prejem se
s tem pismom potrjuje ; ko bo temelj dozidan,
mu zopet vroči 500 gld.; ko bo pa vse delo dovr¬
šeno, mu da 1000 gld., in 1000 gld. mu izplača
čez tri leta, ko se pokaže, da ni treba gospodu
stavbenemu mojstru ničesar zaradi pomanjklji¬
vosti gradbe povračevati.

To potrjuje lastnoročen podpis obeh pogodni-
kov in dveh v to naprošenih prič.

Datum.

Podpisa prič.

Podpisa pohodnikov.

Zapisnik

spisan v župnem dvorcu Meniške župnije dne

7.  junija l. 1891 ob priliki prevzetja zidave novega
hleva pri župni nadarbini v Menišjem.

Pričujoči podpisani.

Cerkveno upravništvo prepušča zidarskemu
mojstru Janezu Blažko od višje gosposke priva¬
ljeno zidavo noVega živinskega hleva po načrtu
od c. k. okrajnega glavarstva v Postojni z dnem
13. julija 1887, št. 5630, potrjenem preudarku za
adjustirano svoto 1583 gld. 25 kr. za gradivo in
rokodelska dela, in 165 gld. 88 kr. za težaška dela
z rokami in živino, skup 1749 gld. 13 kr. Podpisani
zidarski mojster Janez Blažko se zavezuje izde¬
lati vso stavbo trdno in iz dobrega gradiva na¬
tanko po načrtu in preudarku do 15. avgusta t. I.
in jamči za vse pomanjkljivosti celo leto od dne
potrditve nove stavbe.

Nasproti se pa zavezuje cerkveno upravništvo,
da mu izplača 500 gld., ko postavi in dokonča zid,
925 gld. 25 kr. pol leta potem, in l(T\ a  kavcijo v

39

§  18. Poravnava (nagodba) — § 19. Daritev.

znesku 158 gld. po preteku jamstvenega obroka.
Občinsko predstojništvo pa se zavezuje, polovico
zneska spadajočega na delo z rokami in živino
z 82 gld. 94- kr. izplačati, ko se postavi strešni
stoj drugo polovico v gorenjem znesku pa po uradni
potrditvi stavbe.

Ko bi podvzetnik ne dopolnil o pravem času
ali prav dolžnosti, katere je sprejel s to pogodbo,
ali tega, kar se mu bo naložilo pri uradno-ogled-
nem aktu, kateri ima podvzetniku nasproti vso moč
dokazilnega pisma, tedaj ima cerkveno upravni-
štvo pravico, po pogodbi prevzeto in neizvršeno
delo, oziroma po uradno-oglednem zapisniku za¬
znamovane popravke izročiti komurkoli na pod-
vzetnikove stroške, in si povrniti škodo, ko bi uprav-
ništvu iz tega nastala, iz neizplačanih zaslužkov,
ali iz položene jamčevine, pri čemur podvzetnik
priznava od c. k računstvenega urada izdan na¬
čin zaračunavanja kot listino, katera ima popolno
dokazilno moč zoper njega. Poleg tega je podvzet¬
nik porok za vso škodo, katera bi se ne mogla
iz kavcije ali iz zaslužka pokriti, z vsem svojim
premoženjem.

Sklenjeno in podpisano.

Podpisi :

Patron, župan, Župnik

zidar. in oba ključarja.

18.

Poravnava (nagodba).

V tej se dvomljive pravice ali navskrižne zadeve, zaradi ka¬
terih se stranke prepirajo, tako določijo, da se zaveže vsaktera
stranka nasprotni kaj dati, storiti, ali..opustiti. Ne razločijo se nič
od pogodeb, samo to naj pripomnimo, da je dobro take obravnave
cerkveni ali politični oblasti predložiti v potrdilo. Zato naj se tudi
v pismo sprejme točka : Ta poravnava se predloži tudi višji
cerkveni in politični oblasti v potrditev.  Podpišejo jo naj na-
godniki tako, kakor sploh v pogodbah. Vzorec § 141.

B) Enostranske pogodbe.
£ 19.
Daritev.

Daritev  je pogodba, s katero se cerkvi reč brezplačno pre¬
pusti. Če darovana reč precej v posest cerkve preide, je to da-

40

Duhovski Poslovnik.

rite v med živimi; ako naj pa darovana reč še le po smrti
darovalca cerkvi pripade, je to daritev za slučaj smrti.

Po državni postavi') daritev med živimi velja, če je darilec
izrekel, da reč brezplačno prepušča, obdarovanec pa, da darovano
reč brezplačno prevzame; poleg tega mora pa darovalec reč precej
izročiti, ali če je takoj ne izroči, da vsaj pismo o tem cerkvi.

Daritev za slučaj smrti ima tisto veljavo, kakor volilo, in
mora tudi v obliki volila izdelana biti, ter se sme, kakor vsaka
oporoka ali volilo preklicati. Nepreklicljiva postane ta pogodba le,
ako jo je obdarovanec sprejel, darovalec pa se izrečno odpovedal
pravici preklicati jo.

Cerkveno upravništvo tedaj preudari, če je reč ali pravica
cerkvi darovana tej res v korist, in potem napravi zadevna pisma.
Po postavi z dne 25. julija 1871 sme pogodbo samo notar narediti,
če se obdarovanemu darovana reč ob enem tudi ne izroči.' * 2 )

A' osmih dneh po sklenjeni pogodbi se vse naznani davkariji,
da odmeri percentualno pristojbino, 8°/ 0  in 25°/ 0  priklado.

Vzorec.

Darilno pismo.

Jaz podpisani Janez I., kmet na Gori št. 16,
darujem za potrebne popravke cerkvi sv. Urha na
Gori 1000 gld. (reci: tisoč goldinarjev), katere
imam naložene na posestvu Jožefa Malnar na
dolžno pismo od 3. januvarija l. 1852, vknjiženo
30. januvarija l. 1852, vendar tako, da za čas svo¬
jega življenja še zmiraj jaz obresti vživam, in se
gori imenovani cerkvi darovana glavnica še le po
moji smrti izroči, katero darilo cerkveno upravni¬
štvo na Gori tudi sprejme.

Ko za gori imenovano cerkev to pismo pod¬
pišem in jo gospodu župniku 1. I. izročim, se ob
enem izrečno odpovem pravici, preklicati to daritev.

To potrdi moj podpis in podpis cerkvenega
upravništva gori imenovane cerkve v znamenje,
da to mojo daritev sprejme.

Podpis župnika Podpis darovalca,

in dveh ključarjev.

Datum.

Pismo se nese k notarju, da naredi s tem notarsko pismo.

Kolek je 1 gld. za polo

'*) Drž. zak. XVIII. pogl.

2 ) Glej Tavčar Slov. Pravnik str. 362.

§  20. Dolžno pismo — § 21. Odstopni list.

41

£ 20.

Dolžno pismo.

Da ima dolžno pismo  pred gosposko povse dokazno moč,
mora se v njem natanko naznačiti dolžnik in cerkev, čije je gotovina.
Ako je gotovina ustanova, se mora vpisati tudi ime ustanovnika in
cerkev, kateri je ustanova odločena; tudi visokost gotovine in obresti,
katere in kedaj se bodo plačevale, potem, da si upnik (tukaj
cerkev) pridržuje pravico gotovino iztirjati brez odpovedi, ko bi se
obresti ne vplačale zadnji čas šest tednov po zapadlem obroku.’)

Kedar je dal dolžnik za hipoteko hišo, se mora tudi v dolžnem
pismu zavezati, da jo bo imel vedno zavarovano proti ognju, in
sicer v svoti, katera posojilo popolnoma pokrije, in se bo o tem
vselej pri izplačevanji obresti tako gotovo pri upravništvu cerkve¬
nega premoženja izkazal, kakor gotovo bi se smela gotovina, ako bi
to izkazovanje opustil, brez odpovedi iztirjati. Tudi mora dolžnik
izreči, da se sme cerkev vknjižiti 2 ) v varnost glavnice, obresti, tožnih
stroškov in drugih stranskih dolžnosti, ko bi nastale. Pristavek :
V varstvo upnika zastavljam vse svoje premoženje,  nič ne
velja. 3 )

V dolžnih pismih ne sme biti nič prečrtano, popravljeno ali
izstrgano, sicer bi jih smela gosposka zemljiške knjige odkloniti.
Podpisi morajo biti legalizovani. Kolek po lestvici II. Stranka
mora sama skrbeti za vknjiženje. Vzorec § 121.

£ 21.

Odstopni list.

Upnik sme tudi svojo tirjatev drugemu odstopiti, in pismo
o tem odstopu se imenuje odstopno pismo  (cesija). Opirati se
mora na pismo o odstopljeni tirjatvi in navesti uzrok odstopa.
Ako hoče prejemnik pravic, kakoršnih odstopnik ni imel, ali če
se hoče prejemnik proti prihodnim ugovorom dolžnikovim zava¬
rovati, mora odstopni list tudi dolžnik podpisati. Ako se ne od-
stoplja cel dolg, nego samo njega del, se mora označiti cela svota
in odstopljeni del.

Cerkveno upravn ; štvo mora sosebno gledati, če ima prejšnjemu
upniku izdano dolžno pismo tudi vse tiste oblike, kakoršne se
tirjajo za cerkvena dolžna pisma. Ako jih nima, mora dolžnik one
dolžnosti, katere mu one oblike nakladajo, dodatno prevzeti, kar
se mora v odstopnem pismu jasno izreči. Paziti je, če daje hipo-

‘) § 195. ces. pat. 9. avgusta 1854, d. z. 1. št. 208.

*) Natančneje glej Tavčar: Slov, pravnik stran 84—88, 105. Praprotnik:
Slov, spisovnik str. 154 — 159. Drž. zak. §§ 1001, 435, 451.

3 ) Drž. zak. §§ 1001, 435, 451.

42

Duhovski Poslovnik.

teka tudi s tem izrecilom zadostno varnost. To izrecilo se mora
vknjižiti. V odstopnem pismu mora dolžnik še povrh priznati
dolg in cerkev kot novo upnico.

Kolekuje se ko dolžno pismo po lestvici II. Vzorec § 121.

£ 22.

Poroštveno pismo.

Prigodi se tudi lahko, da kdo za cerkveno tirjatev hoče po¬
roka postaviti; tedaj je treba izdelati poroštveno pismo.  Ko bi
dolžnik svoje dolžnosti ne spolnil, mora upnik najpreje dolžnika
prijeti, in še le če ta dolžnosti ne stori, onega, ki se je postavil
za poroka. Kdor se ni s tem pogojem postavil plačnika, je s o -
plačnik, in jamči pri deljivem dolgu za svoj del, pri nedeljivem
za celoto. Kdor se je zastavil poroka in plačnika, jamči
za vso celoto, in upniku je na voljo dano, ali hoče najprej glav¬
nega dolžnika in potem poroka, ali pa oba ob enem prijeti. 1 )

Poroštvo se lahko da v dolžnem ali posebnem pismu. V
dolžnem pismu je dosti, da ga porok podpiše kot porok,  ali se
pa na koncu dolžnega pisma za klavzulo o vpisu v zemljiško
knjigo pristavi: V večjo varnost se postavljam jas I. I. kot
porok.  Za tako označeno poroštvo ni treba koleka. Drugače je
pa, ako se v pripisu kdo za poroka postavi s pristavkom: Za
gori imenovani dolg se jas I. I. kot porok in plačnik sa-
stavljdm,  tedaj je treba koleka za svoto, za katero se zastavlja,
po lestvici II.

Ako se dela o poroštvu posebno poroštveno pismo, in se
porok noče toliko zastaviti, kolikor dolžnik, tedaj se mora natanko
označiti, ali jamči za celo svoto, ali samo za del svote, ali le za
obresti, ali morda samo do določenega časa in pod katerim pogojem.

Vzorec:

Poroštveno pismo.

Jas podpisani sem porok do danes čes eno
leto sa obresti v snesku 80 gld., katere je Adam
Kosar dolžen cerkvi sv. Lenarda na Leskovcu is
dolžnega pisma s dne . . .

To potrjujem s lastnoročnim podpisom in
podpisom dveh v to naprošenih prič.

Podpis poroka
in prič.

‘) Drž. zak. §§ 1346, 1347, 1357.

§ 23. Pooblastilo.

43

£ 23.

Pooblastilo.

To je pismo, katero nam pove, da je oblastnik koga izvolil,
kateremu je izročil posel, da ga v njegovem imenu oskrbi. 1 )

V njem mora a)  določno omenjeno biti, da se je oseba po¬
oblastila v opravilo zadeve; b)  naznani se zadeva v opravilo izro¬
čena; c)  izreče se: ali je pooblastilo omejeno, ali neomejeno, in
v zadnjem slučaji: katere so tiste omejitve. Po navadi se sprejemajo
še naslednja določila, ki niso sicer bistvena : d)  da potrdi oblastnik
vse, kar pooblaščenec v zadevi sploh, ali pa v mejah pooblastila
ukrene; e)  obet povračila vseh stroškov in vse škode, katere bo
imel pooblaščenec pri izvrševanji zadeve; f)  dovoljenje, da se sme
pri izvrševanji posluževati pomočnika ali namestnika; g)  da po¬
oblastilo tudi za dediče velja. Obe zadnji točki se morate sprejeti
v pooblastilo, kedar se rabi za pravdo.

Ako se je izgovorilo ali naravnost ali molče plačilo za izvr¬
šitev, kolek ujejo se pooblastila po visokosti izgovorjenega plačila
po lestvici II. Če se plačilo ni izgovorilo, je kolek 50 kr.

Vzorec 2 ):

Pooblastilo,

s katerim jaz I. I. pooblaščujem gospoda I. 1. kape¬
tana na I., svoje dolgove v župniji I. na štoli in
beri, pa moj osebni dolg pri posestniku I. I. na I.

v znesku 100 gld. iztirjati, plačila prejemati, jih s
pobotnicami potrjevati in sploh v teh zadevah vse
tako naravnati, kakor bo spoznal, da je v mojo
korist. Obljubim mu, da sprejmem in potrdim vsako
njegovo ravnanje, in mu vse njegove stroške po¬
šteno povrnem.

To potrjuje moj lastnoročen podpis.

Datum.

Po dpi s pooblašče n ca.

Sicer vzorec § 92.

§ 24.

Položno pismo.

Položno nismo  (Depositenschein), tudi hranilno pismo
(Verwahrungsschein), izročilno pismo (Uebergabsschein) se
dela, kedar je bilo komu blago v hranitev izročeno. V njem
se mora napovedati a)  reč, sprejeta v hranitev. Če se izroča
več zaprtih ali zapečatenih reči, naj se posoda ali hranilni ovitek

l ) Natančneje postavne določbe o njem zak. §§ 1002, 1005—1007, 1017.

3 ) Sicer glej Praprotnik: Slovenski Spisovnik str. 180.

44

Duhovski Poslovnik.

označi, ter pove, kaj je po napovedi v njem. Če se pa reči odprte
izročajo, naštejejo se posamno in opišejo, ali se pa izdela o njih
popis, na katerega se sklicuje v položnem pismu, b)  Naznani se
volja, da se reč v skrb prevzame. Časa ni treba naznanjati, raz ven
če hranilec reč samo do gotove dobe prevzame. Položniku pa ni
treba do naznanjenega časa čakati, ker sme svojo reč nazaj tirjati,
kedar hoče.

Posebne previdnosti je treba, če so se reči zapečatene ali
zaklenjene v hranitev sprejele, da je pečat ali ključavnica nepo¬
kvarjena; ako bi se namreč hranilec pri pokvarjenem pečatu ali
poškodovani ključavnici ne mogel skazati, da se kvara ni po nje¬
govi krivdi zgodila, bi položnik lahko trdil, da so poškodovane
ali izgubljene zaprte reči, ter bi mu jih hranilec moral povrniti.
Ako se je za hranitev plačilo izgovorilo, katero se v pismu na¬
znani, se ravna kolek po lestvici II.; če je hranitev brezplačna, je
50 kr. od pole.

Vzorca:

Položno pismo.

Da sem prejel od gospoda Petra Levec, žup¬
nika na Polhovem, v hranitev z usnjem prevlečen
kovčeg, v katerem je 12 srebrnih žlic, ena žlica za
juho, ena za mleko, 12 nožev in 12 vilic s srebr¬
nimi ročniki, 12 žličic za kavo, ene klešče za slad¬
kor in en srebrn solnjak. vse zaznamovano z za¬
četnimi lastnikovimi črkami P. L., kar vse hranim
za čas njegove bolezni, da po zadobljenem zdravji
njemu povrnem, ali pa po njegovi smrti zapuščinski
gosposki izročim, potrdim z lastnoročnim podpisom.

Datum.

Hranilno pismo.

Podpis.

Podpisani s tem potrjujem, da sem prejel od
gospoda Matija Bernika te-le vrednostne papirje v
shrambo:

1. knjižico kranjske hranilnice št. 135.680 za 300gld.,

2. papirne državne obveznice po 5' j, št. 12.131 in
12.140, vsaka po 500 gld.

Vse te vrednostne papirje se zavezujem go¬
spodu Matiju Berniku nazaj dati proti temu hra¬
nilnemu pismu, kedarkoli bo tirjal.

Datum.

Podpis.

Opomni". l- r  takih pismih naj st važneje številke
pišejo s črkami, da se pride v okom vsakemu popačenju.

S 25. Zavezno pismo. — § 26. Pobotnica, prejemno potrdilo

45

£ 25.

Zavezno pismo.

Zavezno pismo.  (Revers), ali protipis, tudi odpo¬
vedno pismo (Verzichtschein) je pismena izjava, s katero se
proti drugemu zavezujemo, da bomo kaj storili, dovolili ali opu¬
stili, česar ta drugi sicer ne bi imel pravice tirjati in si tudi ne
sme prisvajati pravice iz naše postrežljivosti. Slučaji, za katere
se taka pisma izdelujejo, so mnogoteri: A  prepušča B  iz vstre-
žljivosti porabo reči, n. pr. da sme po njegovi senožeti voziti.
Previdno je, da A  izroči 7?ju zavezno pismo, da pa tudi od B
zahteva protizavezno pismo (Gegenrevers), s katerim B
spozna, da mu je A  to samo iz vstrežljivosti privolil, da ne iz¬
raste iz porabe nikaka pravica in dolžnost. Če kdo obljublja dru¬
gemu stroške povrniti, katere je iz postrežljivosti na-se prevzel,
je to o d š k o d n i protipis (Schadloshaltungsrevers). Ali: A
se zaveže svoje pravice ne tirjati, ali pa zavezanega odveže od
tirjatve pravice, odpove se ji pa ne. Ali: negotovo je, da bo A
nekaj storil, k čemur se zavezati noče. Ali: A  obljubi neko do¬
ločeno obnašanje, ali da se bode določenega dejanja varoval (če
je bil zavrnjen zaradi obnašanja).

Ako se da stvar ceniti, se ravna kolek po lestvici II., če ne,
pa 50 kr. za vsako polo. Vzorci §§ 47, 144.

Protipis.

Podpisani s tem spoznavam, da mi je I. I. is

I. na mojo prošnjo dovolil, na župno njivo, na
3  gnoj niči* imenovano, po svojem mejašnem trav¬
niku za potrebo dovaževati in izvaževati.

To dovolitev sprejmem kot zgolj postrežlji-
vost, nikakor pa ne kot pravico, zato se zavezujem,
da povrnem vsako škodo, napravljeno od moje
družine in živine, ter opustim vožnjo, ko bi mi jo
gospodar I. I. iz I. odpovedal. M

Datum.

Podpis.

$ 26.

Pobotnica, prejemno potrdilo.

To je pismeno potrdilo o spolnjeni dolžnosti.  Obsegati
mora to-le: a)  stvar, katera se sprejema, in če je denar, tudi nje¬
gova veljava; b)  zakaj se daje, n. pr. ali se vračuje dolg, ali pla¬
čuje zaslužek, ali odrajtujejo obresti; pri plačilu pokojnin in ob
drugih dajatvah, ki se prejemajo v gotovih obrokih, se naznanja
tudi čas in obrestna mera; c)  imenovanje dolžnika, kateri plačuje;
d)  čas, kraj plačevanja; e)  podpis upnika ali njegovega pooblaščenca.

46

Duhovski Poslovnik.

Pri pobotnicah, kakor sploh pri vseh pismih, v katerih gre
za denar, se goldinarji zarad razločnosti pišejo s številkami, zaradi
gotovosti tudi s črkami, samo krajcarji se pišejo le s številkami.
Dobro je spodaj radi spreglednosti svoto še enkrat s številkami zapisati.

Kolekuje se po lestvici II.

Koleka proste so: pobotnice o zneskih ali vrednostih izpod
2 gld., o davkih, katerih nismo bili dolžni plačevati, posebno
ako so nam javne gosposke, občine kaj preveč zaračunale; o po-
logah, katere so bile državna gosposka, občina ali druge javne
naprave v hranitev sprejele; pobotnice o sprejemkih obresti od
državnih in njim enakih obveznic, ako se jim je pri izdaji prostost
od koleka zagotovila; o pogojenem plačilu za vremenske nezgode;
pobotnice o miloščinah (semkaj se prištevajo tudi pobotnice o na¬
branih denarjih za ponesrečence); potrdila duhovnikov o prejetih
manualnih štipendijah za sv. maše. — Vzorci §§ 29, 122, 161.

£ 27.

Prejemni list, potrdilo.

• Tako se imenuje pismo, s katerim se potrjuje, da se je reč
gotovo oddala ali sprejela. Njega zapopadek je stvar, katera se
je bila sprejela, čas, kedaj je bila vročena in kdo jo je vročil.
— Vzorec glej § 144.

Prejemni list,

s katerim potrjujem, da sem prejel danes od viso-
kočastitega šupnega urada v Makolam tamošnji
cerkven inventar v uradno porabo proti temu, da ga
po porabi zopet v tamošenj cerkven arhiv pošljem.

Datum.

Podpis.

§ 28.

Charta bianca.

Ako ne moremo vsega pisma spisati, ker nam je sedaj še
kakošna okoliščina neznana, podpiše se na čist ter prazen papir
ime nekako tam, kamor bi imelo priti, če bi bilo pismo do celega
spisano. Da se pa v okom pride vsaki goljufiji, se na drugi strani
in sicer na ravno tistem mestu, kjer je na prednji strani podpis,
zapiše namen, v kateri je bilo ime podpisano, n. pr. za spis dolžnega
pisma o 200 gld.

Charta bianca za izdajo dolžnega pisma od
200 gld. a. v. sub hipotheca mojega posestva na
Drčju št. 13.

Datum. Podpis.

§ 29. Oporoka.

47

£ 29.

Oporoka.

To je izjava, s katero naznanjamo, kaj naj se z našim pre¬
moženjem po smrti zgodi, in v kateri postavimo dediča; če ima
še druga naročila, oporočni pristavek, se imenuje kodicil.  Sicer
se pa drug od druzega po obliki ne loči.

Oporoka,  se napravlja pismeno ali ustmeno. Kdor
zadnjo voljo lastnoročno spiše in podpiše, mu
ni treba nič prič. Datum na taki oporoki sicer ni potreben, vendar
je vselej svetovati, da se pristavi. Kdor si je dal p o s 1 e-d n j o
voljo po kom drugem spisati, pa jo sam podpiše, naj
pokliče tri priče, od katerih morate vsaj dve h krati pričujoči
biti, pred njimi mora oporečnik potrditi, da je v tem sestavku
njegova poslednja volja. Ni jim pa treba prebrati oporoke, niti
dati vedeti, kaj je v njej, pač pa morajo priče oporoko podpisati
ali znotraj, ali pa zunaj, vselej na samem pismu, ne na zavitku, kot
priče poslednje volje; torej : I.I, priča oporoke.  Ne bi bilo torej
zadosti, ko bi zapisal samo: priča.  Oporečnik podpiše lahko sebe
brez ali pred pričami, kakor hoče.

Ako o poročnik ne zna pisati, naj pokliče tri priče,
katere morajo biti h kratu navzoče. On mora pristaviti v njihovi
navzočnosti svoje znamenje, križ, k svojemu imenu, katerega je
bila ena teh prič podpisala in tudi pristavila, da je pisavec tega
imena, tedaj : Janez Skale (ime oporoČnika) podpisal Miha
Namre, priča. —  Ako op o ročnik ne zna brati, ali če
je slep, naj si da sestavek po eni teh prič vpričo drugih dveh
prebrati; on mora potrditi, da je to njegova volja; one dve priči
morate pa tudi vsebino spisa sami videti. Pisavec poslednje volje
je tudi sam lahko priča.

Kdor ustmeno napravlja oporoko, naj pokliče tri
priče, katere morajo biti h kratu pričujoče, ki poznajo oporečnika
osebno, in morejo potrditi, da o njegovi osebi ni kake prevare
ali zmote. Da pa priče ne pozabijo, kaj je zapustnik oporočal, je
dobro, da si vse tri skup ali pa vsaka posebej zapiše slišano
zadnjo voljo.

Dopuščene pa niso te-le priče: udje kakega du-
hovskega reda, ženske, mladeniči izpod 18 let, nezavedni, slepci,
gluhi, nemi in kateri ne znajo oporečnikovega jezika; potem tudi
tisti ne smejo biti za priče, kateri so bili radi zločinstva iz lakom¬
nosti storjenega obsojeni. Tudi ne stariši, otroci, bratje, sestre,
svaki, plačevana družina oporečnika in ne osebe, katerim se v
poslednjem oporočilu kaj voli.

Zapustnik naredi tudi lahko oporoko pred sodnijo
ali notarjem; enako sme tudi svojo lastnoročno podpisano
poslednjo voljo sodniji izročiti.

48

Duhovski Poslovnik.



Pri oporokah ob vožnji po vodi, ali v kraji,
kjer je kužna bolezen, zadostujeta tudi dve priči, katerima
še celo ni treba biti h kratu navzočima, ako je bila nevarnost
okuženja ; tudi smejo takrat priče biti udje duhovnega reda, ženske
in mladeniči, ki so že 14 let stari. Vendar pa veljajo take opo¬
roke le še šest mesecev po končani vožnji po vodi, ali potem, ko
je kužna bolezen nehala.

Oporečnik ni navezan na svojo oporoko, sme jo prenarediti,
preklicati, kajti ona stopi le tedaj v veljavo, ako dotičnik umrje
in kedar umrje. Če drugo naredi, pride prva ob veljavo, ako ni
v drugi naravnost izrekel, da naj prva celoma ali deloma ostane
veljavna. Prenarede se oporoke s kodicilom. Tudi ni treba oporoke
kolekovati, ker kolekuje se še-le potem, ko v veljavo stopi.

Cerkve pridejo mnogokrat do imetja po pobožnih vo¬
lilih. Tako se imenujejo ona volila, katera so namenjena: a)  cerkvam,
b)  za sv. maše, c)  revnim, d)  dobrodelnim ustanovam, t. j. hiral¬
nicam, bolnišnicam in drugim takim napravam. Ne spadajo pa
semkaj volila za šole in druge javne naprave. Pobožna volila imajo
nekatere predpravice :

1. Ona ostanejo še celo tedaj veljavna, če je oporoka zato
postala neveljavna, ker je volilec svojega edinega nujnega dediča
po zmoti prezrl, ker ni vedel da živi; ali pa, če je volilec še-le
potem, ko je bil poslednjo voljo izrekel, dobil nujnega dediča, za
katerega ni v oporoki skrbel. Plačajo se pa ta volila v polnem
znesku samo takrat, kedar ne presegajo četrtine čiste zapuščine.
Ako bi pa presegale četrtino čiste zapuščine, potem se primerno
znižajo.') (V tem slučaji imajo predpravico tudi volila za javne
naprave in šole.)

2. Sodnija ima dolžnost službeno za to skrbeti, da se pobožna
volila vplačajo ali zavarujejo, in prej se dedščina dedičem izročiti
ne sme. 2 ) Če je zapustnik določil, da naj se bere zanj določeno
število sv. maš, katere sme o priličnih, ali pa o daljnih gotovih
obrokih plačevati, se mu tudi ne sme prej dedščina od sodnije iz¬
ročiti, predno ni ali plačal dotične svote, ali je pa zagotovil. 3 4 )

3. Dedič mora ta volila precej po smrti volilca izplačati, in
dednik ima tudi pravico jih iztožiti. Ako jih pa precej ne vplača,
mora plačevati 4"/ 0  obresti od dne zapustnikove smrti?)

Ako zapustnik za mašno ustanovo ni svote določil, jo ima
določiti upravništvo cerkvenega premoženja, oziraje se na §§ 95
in 96 navoda, zraven pa tudi gledati na oddaljenost cerkve, h
kateri spada ustanova.’)

*) Drž. zak. § 778.

3 ) Nav. § 93. patent 9. avg. 1854, § 159 drž. zak. 1. št. 208.

’) Razp. min. prav. 22. dec. 1857, št. 22.699.

4 ) Nav. § 100. Drž. zak. § 685, Dvorn. dekr. 12. julija 1822. Ukaz nad-
sodnije v Pragi 10. julija 1876, št. 17.996 v škof 1. 1877., str. 9.

Nav. § 100. Glej § 141 o mašah.

§ 29. Oporoka. 49

4. Ako je zapustnik naredil pobožno volilo, po katerem se
meni obteženega dedič, kateremu bi bila tudi brez oporoke po
postavi pripadla ali vsa dedščina, ali pa samo del dedščine: ne
more oporoke ovreči in pot postavne dedščine nastopiti, da mu ne
bi bilo treba pobožnega volila plačevati, nego mora oporoko pre¬
vzeti, ali se ji pa povsem odpovedati. 1 2 )

Ako je kdo cerkev ali ustanovo za dediča postavil, ali če
cerkev po beneficijatu kaj deduje, pošlje o tem vselej zapuščinski
urad pri cerkvah javnega patronstva naznanilo na finančno proku-
raturo, pri drugih pa na ordinarijat; in zapuščinsko obravnavo
pri cerkvah javnega patronstva vodi finančna prokuratura. Ordina¬
rijat pa zastopnika piae causae sam imenuje, navadno cerkvenega
predstojnika. Cerkveni predstojnik, ako je bil imenovan za zastop¬
nika piae causae, ne sme nikoli sam ob sebi odstopiti od zapu¬
ščinske tirjatve, ali se udati za izplačilo ne popolnoma dokazanih
tirjatev, odstopiti od pravic, skleniti kako pogodbo, nego mora
vselej prej dobiti dovoljenje ordinarijata?) O volilih od sodnije
naznanjenih daje župnemu uradu znanje ordinarijat. Včasih pa
to naznani sodnija samo župnemu uradu, posebno o manualnih
sv. mašah.

Cerkev dobiva tudi posest po postavni dedščini (ab
intestato), in to samo po duhovnikih, kateri so bili ondi pri cerkvi
v službi. To dedno nasledstvo nastopi: ako zapustnik ni naredil
oporoke, ali ne veljavne, ali pa ni o celem svojem premoženji v
oporoki razpolagal, ali če so se dediči dedščini odpovedali, ali
ker je ne morejo nastopiti, ali ker je nujne dediče prezrl. Vendar,
ako je duhovnik naredil oporoko po cerkvenih določilih, in se je
tudi držal oblike po državi predpisane, morajo nujni dediči nje¬
govo oporoko pripoznati, zato, ker po kanonih ima duhovnik de¬
dičem zapustiti samo postavni del med svetom pridobljenega pre¬
moženja (bona profana). Svetovati pa je radi pravd, da zapusti
starišem in starim starišem tretjino tega, kar bi jim bilo pripadlo po
postavnem dedištvu. 3 * ) Po cerkvenem pravu namreč smč duhoven
prostovoljno razpolagati z dednim (patrimonialnim) premo¬
ženj em, h kateremu spadajo tudi darila;«potem s premoženjem
iz svojih opravil dobljenem (industrialia, quasi patrimo-
nialia), z zaslužkom iz umetnosti, darili za sv. maše, pridige, štolni
zaslužek; in s premoženjem svoje varčnosti (bona parsi-
monialia). S premoženjem pa, katerega je dobil iz svojega
beneficija (bona beneficialia), pa ne sme prostovoljno razpolagati,
nego preostanek tega premoženja, kateri mu ostaja po pametnem
vžitku, kakor ga tirja njegov stan, mora obrniti ubožcem v korist.
K temu pripada tudi, kar država duhovnom pod imenom dopolnilne

‘) Drž. zak. § 808.

2 ) Nav. § 110.

3 ) Drž. zak. § 766.

,, Poslovnik, “

4

50

Duhovski Poslovnik.

kongrue daje. Tudi o tem premoženji ne sme duhovnik z oporoko
razpolagati; ampak pripada cerkvi.

Akoravno smejo v Avstriji duhovniki po državni postavi prosto
po oporoki razpolagati s svojim premoženjem, vendar jih v vesti
veže cerkveno določilo. Ker se pa skoraj nikoli ne da določiti,
koliko ostalega premoženja je iz cerkvenega beneficija in koliko
ne, ter bi radi tega zmešnjave in pravde nastale, zato so dale
države za te slučaje posebna določila, kako se je ravnati, če je
umrl duhovnik brez oporoke. Določila avstrijske države je tudi
cerkev sprejela. 1 ) Ta določila zadevajo duhovnike, kateri so imeli kak
cerkveni beneficij, bili stalno nameščeni, kakor so: škof, kanonik,
župnik, beneficijat; in take, ki niso vživali cerkvenega beneficija,
niso bili stalno nameščeni, kakor: kaplan, oskrbnik, duhovniki v
svetnih službah nameščeni.

Vse premoženje stalno n a m eš č e n i h, brez opo¬
roke umrlih duhovnikov se razdeli v tri dele; en del dobi cerkev,
druzega ubožci, tretjega sorodniki. Do dela cerkve in revežev ima
pravico cerkev in ubožni zavod 2 ) tistega kraja, kjer je zadnjič stalno
služboval, ko bi bil tudi kje drugje umrl, bodisi, da je bil na tem
poslednjem kraji v počitku, ali je pa tukaj umrl iz kakoršnega
koli druzega uzroka. Ako je imel duhovnik dva beneficija, se del
cerkvi pripadajoč razdeli med obe cerkvi.

Ako je sorodstvo revno, dobi od dela za reveže na prošnjo
toliko, kolikor bi bil dobil revni sorodnik, ko bi bil duhovnika po¬
dedoval po postavnem dedištvu?) V resnici revno  pa smatra država
tisto sorodništvo, katero bi moralo iz ubožnega zaklada vzdrže¬
vano biti?)

Od premoženj a duhovnika pa, ki ni bil stalno
v m e š č e n, dobe sorodniki dva dela, enega pa ubožci tistega
kraja, kjer je duhovnik umrl. A tudi tretjega dela se more sorodstvo
vdeležiti, kakor zgoraj?)

Duhovniku je vselej svetovati, da imenuje v svoji zadnji volji
izvrševalca oporoke, kateri naj je pošten in zveden mož, kolikor
mogoče živeč na mestu zapuščinske gosposke, ker so obravnave
o duhovniškem premoženji težavneje, ko o svetnem, in se tudi
duhovniško premoženje tako rado razvleče.

Vsa prejeta volila potrdi duhovnik s pobotnico in pritisnjenim
pečatom.

') Cone. prov. Vienn. p. 179.

’) Kateri pa večinoma več ni v oskrbi duhovnikov, za Kranjsko glej
§ 31 postave 28. avgusta 1883 o oskrbovanji ubogih.

3 ) Dekr. dvorn. kane. 16 sept. 1824.

’) Razglas upravn. sodn. 15. marca 1882, št. 450, Škof. 1. 1883, str. 92.

‘) Škof. 1. 1886., str. 64.

§ 29. Oporoka.

51

Vzorec:

Oporoka.

V imenu Boga Očeta in Sina in svetega Duha.

Ker sem bolehen in čutim, da se mi bliža
smrt, zato sem še pri zdravi pameti in po dobrem
premisleku sklenil, kaj naj se po moji smrti zgodi
z mojim premoženjem:

1. Svojo dušo priporočam Božjemu usmiljenju,
moje telo pa naj se pokoplje sicer dostojno, ven¬
dar pa brez vse potrate.

2. Za svoje dediče imenujem svojega brata I. I. v
I. in svojo sestro I. omoženo I. v I. Vsak izmed
nju dobi polovico moje čiste zapuščine, po od¬
bitih volilih in drugih stroških.

3. Tukajšnji župni cerkvi zapustim 800 gld.

4. Župnemu ubožnemu zakladu zapustim 200 gld.,
ki naj se obrestonosno nalože. Ta denar ima
pravico samo vsakokratni župnik te župnije oskr¬
bovati in obresti po svojem preudarku med uboge
te župnije deliti. Niti o glavnici, niti o razde¬
litvi obresti ni nikomur drugemu odgovora dol¬
žen, kakor svojemu škofu. Ko bi ga kdorkoli
hotel v tem ovirati, in mu vzeti ali glavnico
ali razdelitev obresti iz njegove oskrbi, mora
glavnico kar nemudoma župnik vzdigniti in
jo poslati na škofijo, katera naj jo izroči
župniku mojega rojstnega kraja v I., kateri jo
vso precej med reveže te župnije razdeli.

5. V tej župni cerkvi naj se opravi vsako leto ena
obletnica za me z oficijem in pito sv. mašo. V
pokritje te ustanove odločim 300 gld. Gospod
župnik dobi za opravilo 8 gld., katera svota se
mu pa ne sme vračunati nikoli v njegovo ka-
koršnokoli plačo, sicer ima pravico glavnico
vzdigniti, in za njo brati manualne sv. maše
na gornji namen.

6. Vsak mojih služabnikov, katerim sem do sedaj
plačeval vselej sproti letno plačilo ob novem
letu, naj dobi, ako je do moje smrti v moji
službi, plačilo celega leta. Svoji postrežnici pa
volim še po vrhu 100 gld. za velik trzal in do¬
brotno postrežbo, katero mi je skazovala v moji
dolgotrajni bolezni.

7. Par volov in dve kravi, kateri so sedaj v mo¬
jem hlevu, kakor tudi dva velika soda v kleti

4»

52

Duhovski Poslovnik.

pustim župni nadarbini kot >fundus instructus«.

Vse žito., vino, presnina, gnoj, kolikor tega po
moji smrti na mojo zapuščino spada in vse kme¬
tijsko orodje mora pa čakati mojega naslednika,
in ta prevzame, kolikor od tega hoče po tisti
ceni, katero bosta določila dva od gospoda izvr¬
ševalca izvoljena poštena moža. Cesar noče on
vzeti, naj se po dražbi proda.

8. Za izvrševalca te oporoke imenujem svojega
vrlega gospoda kapetana I. in mu zapustim za
njegov trud svojo zlato uro, in sme tudi iz moje
knjižnice vzeti toliko knjig, kolikor mu jih do-
pade. Samo ob sebi se razume, da se mu stroški
za pota k sodniji, za koleke in vsi drugi stroški
povrnejo.

To svojo resnično voljo sem sam spisal in
podpisal.

Datum. Podpis.

Oporočni pristavek.

Ker je bil moj gospod kapetan I. I. od tukaj
v I. prestavljen, tedaj svojo oporoko v toliko spre¬
menim, da imenujem za izvrševalca svoje zadnje
volje sedanjega mojega gospoda kapetana I. I;
zlata ura, kakor sem jo bil namenil po § 8 svoje
oporoke mojemu prejšnjemu gospodu kapelami, mu
tudi še sedaj pripade kot spomin in v zahvalo za
vso njegovo meni v bolezni skazano prijaznost.
Sedanjemu gospodu kapelami pa dam za njegov
trud še povrh povrnjenih stroškov 50 gld.

Datum. Podpis.

Vzorec za pobotnico ali prejemno potrdilo o vplačanem volilu.

Prejemno potrdilo

za 50 gld. (beri: petdeset goldinarjev), katere sem
spodaj podpisani prejel od Antona Celič iz Vinice
št. 3 kot ustanovno glavnico za eno ustanovljeno
sveto mašo po dopisu c. kr. sodnije v Črnomlju
z dne ... št... . naznanjenem po prečastitem kne-
zoškofijskem ordinarij atu z dne... št....

Župni urad . . . Podpis župnika.

To je: 50 gld.

(1)

§.  30  Prošnja za sprejem  v  duhovniški  stan.

53

Drugi del.

Poslovanje v dušnem pastirstvu.

I. Poglavje.

Poslovanje, zadevajoče osebo duhovnikovo.

§ 30.

Prošnja za sprejem v duhovniški stan.

Ta se vloži na škofa, ako hoče kdo sveten duhovnik postati;
na samostanskega predstojnika pa, če hoče stopiti v samostan.
Povod ji je sklep dotičnega, stopiti v duhovniški stan; potem sledi
prošnja in razlogi, kateri se podprejo s prilogami. Te so: 1. krstni
list, 2. spričalo o zrelostnem izpitu, ali spričalo o dovršeni osmi
šoli, ako škof ne tirja zrelostnega izpita. Za sprejem v samostan
se tirja po navadi dovršena šesta šola. 3. Ako je prošnik iz tuje
škofije, mora tudi dostaviti, zakaj zapušča svojo škofijo in obljubiti,
da v slučaji sprejetja donese običajno izpustnico lastnega škofa.

Vzorec:

Presvetli, Prečastiti knez in škof!

Ponižno podpisani je po dobrem preudarku, k
po-svetu s svojimi stariši in svojim spovednikom
sklenil stopiti v duhovniški stan, zato prosi premi-
lostnega sprejetja v knezoškofijsko semenišče. V ta
namen priloži:

A) 1. svoj krstni list pod A), iz katerega je razvidno,

da je v tej škofiji od zakonskih katoliških sta-
rišev rojen, in je ravnokar dovršil dvajseto leto.

B) 1. Spričalo z odliko opravljenega zrelostnega izpita

B) — ali spričalo o dovršeni osmi gimnazij alni šoli.

Datum.

Podpis.

N a d g 1 a v j e :

Presvetlemu in prečastitemu
knezu in škofu I.

Prilogi A, B, in orig.

1.1., abiturijent,
prosi premilostnega spre¬
jetja  z» knesoškofljsko se¬
menišče.

54

Duhovski Poslovnik.



Ko bi imel kdo nad sabo pogrešek nezakonskega
rojstva, bi moral prositi škofa za spregled od tega, kar bi se
zgodilo lahko ob enem s prošnjo za sprejem, in se dotična prošnja
obravnavala pri prvi točki. V nekaterih škofijah tirjajo spričalo od
zdravnika, da je prošnik dosti trden za duhovniško službo ; spričalo
o zadržanji od župnika; ako hoče prošnik brezplačno sprejetje,
tudi spričalo o ubožnosti; če bo pa kdo skrbel zanj, sodnijsko
legalizovan protipis, v katerem se zaveže hrano plačevati.

č 31.

Prošnja za izpustnico.

Izpustnico  (litteras dimissoriales) potrebuje, kdor želi od
druzega škofa posvečen biti, ali pa se ločiti iz svoje škofije.
Drugi slučaj je bolj pogost. V prošnji se navede 1. uzrok, zakaj
izstogi iz škofije, 2. sprejem novega škofa kot priloga, ali samo¬
stanskega predstojnika, če hoče v samostan stopiti, 3. naj navede
tudi svoje dosedanje obnašanje, če ima že kake zasluge.

Izseliti se iz države je dovoljeno vsakemu, razven pod¬
vrženim vojaški dolžnosti.') Ta dolžnost traja do končanega 32. leta
tistih, ki so se podvrgli naborni dolžnosti, in do 36. leta tistih,
ki te dolžnosti niso spolnili. Ti, tudi če niso dosegli nabornih
let, ali bili pa pri naboru za vojaško službo nesposobni spoznani,
prosijo dovoljenja za izselitev pri c. kr. ministerstvu za deželno
brambo; če stoje pa že v liniji, reservi ali nadomestni reservi, pri
državnem vojnem ministerstvu (Reichskriegsministerium).

Vzorec prošnje za izpustnico:

Presvetli, Prečastiti knez in škof!

Že pred letmi je ponižno podpisani v hudi
bolezni naredil obljubo, da, če mu Bog ljubo zdravje
podeli, se hoče podati v misijon med Indijane v
Ameriko. Ker je po prilogi A) dobil sprejetje od
škofije v I., prosi, da se mu milostno dovolijo in
izroČe litterae dimissoriales perpetuae.

. ... za litteras dimis¬
soriales radi sprejetja v
misijonsko Škofijo v I. v
Ameriki.

Prošnja za dovoljenje izselitve:

Visoko c. kr. ministerstvo deželne brambe!

Ponižno podpisani je sklenil izseliti se v Zje-
dinjene države severne Amerike kot misijonar. Po

‘) Post 21. dec. 1867, drž. zak. 1. št. 142.

55

§ 35. Prošnja za  dovoljenje  začasno zapustiti  bivališče.

priloženem krstnem listu pod, A) je sedaj 28 let
star, je dopolnil svojo naborno dolžnost in bil za¬
radi telesne hibe za vojaštvo nesposoben spoznan.
Prosi tedaj, naj mu blagovoli visoko c. kr. mini-
sterstvo deželne brambe dati privoljenje za izselitev.

. . . -prosi dovoljenja za
izselitev v severno Ame¬
riko kot misijonar.

§ 32.

Prošnja za sprejem v tujo škofijo.

Ta je enaka prošnji za izpust. Pove se uzrok izstopa iz lastne
ali sedanje škofije, ako se prosi še-le sprejetja v semenišče. Na¬
vede se vse, kakor sploh za sprejetje v semenišče. Ako prosi že
mašnik sprejetja v škofijo, mora naznaniti, kar more o svoji do¬
sedanji delavnosti, in donesti mu je spričalo o zadržanji. Na vse
to pride izjava, da donese po zagotovljenem sprejetji izpustnico od
lastnega škofa.

£ 33.

Spričalo o posvečenji.

Po navadi se to spričalo (litterae formatae) že vsakemu du¬
hovniku pri posvečenji vroči, ker je rabi vsak mašnik na takih
krajih, kjer ni znan, če hoče maševati, ali druga duhovniška opra¬
vila izvrševati, h katerim ni sodnosti treba. Ako ga je izgubil,
mora zanje prositi pri škofiji.

£ 34.

Prošnja za sodnost.

Duhovnik, kateri nima nobene službe, ali je iz druge škofije,
ne sme dušno-pastirskih opravil izvrševati, posebno spovedovati
ne, ampak dobiti mu je sodnost  (jurisdietio) od škofa, v čegar
škofiji stanuje ter hoče to sodnost rabiti. V prošnji mora navesti:
zakaj je želi, ali je želi za celo škofijo, ali samo za nekatere
kraje ali družine. Če je iz tuje škofije in v sedanji še ne znan,
naj tudi priloži spričalo o posvečenji, ali pa sodnost, katero mu
je bila dala lastna škofija.

č 35.

Prošnja za dovoljenje začasno zapustiti bivališče.

Vsak duhovnik v dušnem pastirstvu je vezan, da biva na
kraji svoje službe. Ako hoče ta kraj zapustiti za osem dni, mu da

56

Duhovski Poslovnik.

v to dovoljenje dekan, kar je čez osem dni pa škof.') V prošnji
se navede 1. uzrok, zakaj želi zapustiti bivališče ; 2. kraj, kamor
bo šel, 3. koliko časa bo izostal, 4. kako se bo med tem njegova
služba nadomestovala. To četrto točko potrdi kapelanu župnik kar
na prošnji, župniku pa dekan s prevodnim poročilom.

$ 36.

Prošnja za pregled ponavljenja konkurza.

Kdor hoče dobiti župnijo, sploh samostojno duhovno-pastirsko
službo, moral se je podvreči izpitu pri konkurzu. Spričalo, takrat
prejeto, ima veljavo za šest let. Ako prosi po preteklih šestih letih
za župnijo, se mora zopet izpitu podvreči, ali pa dobiti spregled od
ponavljenja tega izpita. V ljubljanski škofiji’) ga dobi tisti: 1. ka¬
teri je dostal izpit pri konkurzu z odliko iz večine predmetov in
je v duhovnem pastirstvu ali drugi cerkveni službi devet let po¬
hvalno služil. 2. Kdor ni sicer izpita z odliko dovršil, a se je
veščega skazal v bogoslovnih vedah z dobrimi spisi, ali dobro
rešenimi vprašanji pri pastoralnih konferencah. 3. Smejo se opro¬
stiti tudi tisti, kateri so izpit samo povoljno dovršili, pa so v cer¬
kveni službi z veliko pohvalo delovali.

Vzorec:

Prečastiti knezoškofijski ordinarijat!

Ponižno podpisani prosi spregleda od ponav¬
ljenja konkurznega izpita, ter podpira svojo prošnjo
s sledečimi razlogi:

1. Je po priloženem spričevalu A) dovršil ta izpit
že leta ... s povoljnim vspehom.

2. Deluje že trinajst let v duhovnem pastirstvu, in
sicer, kakor priložena spričala B -E potrjujeta,
na popolno zadovoljnost svojih predstojnikov.

... prosi spregleda od
Priloga A — E v izvirniku. ponavljenja konkurz-

nega izpita.

§ 37.

Prošnja za podelitev nadarbine.

V tej je treba povedati: 1. Kje je prošnik rojen in koliko je
star, kar spriča krstni list. 2. Prilože se spričala iz vseh štirih

’) Kedaj da sme duhovni pastir zapustiti za kaj časa svojo čedo. določujejo
po raznih diecezah domače postave. Za Kranjsko glej nadškofa M. Brigida
„Pastoralis Epistola“ § 1, za 'Lavantinsko „Sammluag“ str. 17, št. 4.

’) Decret. de cone. par. v škof. 1. 1876, str. 76.

§ 37. Prošnja za prcmeščenje.

57

teologičnih let, potem o konkurznem izpitu, oziroma se priloži
tudi spregled od tega izpita. 3. Pove se, kje je prošnik služboval,
kako dolgo in kako, kar skaže z nravstvenimi spričali podpisa¬
nimi od predstojnikov, pod katerimi je služil. Zato je najbolje, da
si kapelan precej ob svojem odhodu iz župnije izprosi od žup¬
nika tako spričalo. 4. Svoje zasluge ali kar sicer podpira njegovo
prošnjo.

Prošnje se vselej pošiljajo na ordinarijat.

Stilizujejo se pa vselej tako, kakor je pri razpisu službe na¬
znanjeno.

Kolekovane morajo biti s 50 kr.; vse priloge pa, katere niso
še kolekovane, dobijo kolek s 15 kr. Prošnja na ordinarijat za
povoljen provod prošnje na javnega patrona dobi kolek za 50 kr.

Za kanonično investituro na prejeto nadarbino se mora pre¬
jemnik sam pri škofu oglasiti in ustmeno za-njo prositi.

Vzorec:

Visoka c. kr. deželna vlada!

Podpisani prosi predlaganja na župnijo  Z.,
stoječo pod patronstvom verskega zaklada, in pod¬
pira svojo prošnjo s sledečimi razlogi:

1. Je rojen v I. v Ljubljanski škofiji in star 45 let,
kakor kaže priloženi krstni list pod A)

2. Je izvršil konkurzni izpit z dobrim vspehom
leta . . .po prilogi B) in je bil od ponovljenja tega
izpita po prilogi C) od prečastitega knezoško-
fijskega ordinarijata oproščen.

3. je služil skozi tri leta kot kapelan v ..., in deset
let v težavni župniji v . . ., in sedem let kot žup¬
nik v . . ., in sicer povsod v vso zadovoljnost
svojih predstojnikov, kakor kažejo priloge D — F.
Naj se visoka c. kr. deželna vlada blagovoljno
na prošnjo ozira ter podpisanega na gori ome¬
njeno župnijo predlaga.

Priloge A — F in orig.

. . . -prosi blagovoljnega
predlaganja sa župnijo
patronstva verskega za¬
klada v I.

§ 38.

Prošnja za premeščenje.

Ako kapelanu ne ugaja odkazani službeni kraj ali iz osebnih,
krajevnih ali zdravstvenih ozirov, sme prositi premeščenja; pa tudi
župnik sme prositi za to, ako je treba iz zdravstvenih ali nravnih
ozirov. Prošnja mora navesti vse uzroke, ki tirjajo premeščenje.
Prošnja se pošlje ali na škofa naravnost, ali pa na ordinarijat.

58

Duhovski Poslovnik.

Vzorec:

Prečastiti knezoškofijski ordinarijat!

Ponižno podpisani službuje že tri leta v žup¬
niji L kot duhovni pomočnik. Znano je pa, da je
ta župnija zelo težavna, sosebno zaradi strmih po¬
tov po hribih in oddaljenih vaseh. Na takem potu
k bolniku seje tudi podpisani preteklo zimo prehla¬
dil, ter je moral iskati zdravniške pomoči. Akoravno
se mu je zdravje zboljšalo, vendar se še ne čuti
trdnega in zdravnik sam mu je svetoval, da naj
si izprosi vsaj za nekaj let manj težavne službe.

Da tedaj po dolžnosti skrbi za svoje zdravje,
prosi podpisani premeščenja na ložjo in kolikor
mogoče ne hribovito službo.

• . . . sa premeSčenje.

§ 39.

Odpoved na nadarbino in prošnja pokojnine.

Nadarbinar se odpove svoji nadarbini samo na roke svojega
škofa. Ker se ob sprejemi druzega nezjedinljivega (incompatibilis)
beneficija razumeva že sama po sebi odpoved od prvega, torej se
resignacija navadno godi cb prestopu v pokoj, sicer poredkoma.
Prosnik mora navesti: 1. uzrok, radi katerega več ne more službe
opravljati: starost, slabost, telesne hibe, hudo zločinstvo, učinjeno
pohujšanje, trdovratnost ljudstva. 2. Če je uzrok tak, da radi njega
ne dobi pokojnine, naj se skaže premoženje, iz katerega bo odpo-
vedanec živel. 3. Naznanilo kraja, kjer želi bivati.

Po navadi se tedaj nadarbinar odpove nadarbini, ko želi v
pokoj stopiti. Pokojnina je vsakemu, tudi nenadarbinarju zagotov¬
ljena po postavi z dnč 19. septembra 1898') brez ozira na zasebno
premoženje, ako je oslabel brez svojega zadolženja in sicer po
obrazcu II. iz te postave, kateri tu sledi.

‘) Gl. Ljub. Škof. List 1898 str. 118.

§ 39. Odpoved na nadarbino in prošnja pokojnine.

59

Duhovniki, posvečeni na ime (Titel) verskega zaklada, ki so
postali pred nastopom duhovniške službezadelo ne¬
zmožni, dobijo pokojnine samo 210 gld.’) Duhovnikom, bivšim v
službi, sme naučni minister v slučaji posebne telesne slabosti izje¬
moma dovoliti višjo pokojnino, vendar samostojnim duhovnikom
samo do 800 gld., pomočnikom pa do 400 gld. — Ta pokojnina
se jemlje v prvi vrsti iz nadarbinih dohodkov, ako imajo previšek
od kongrue ; kar manjka, pa doda verski zaklad ali pa državna
blagajnica.

Ako ni bil pri tej nadarbini že po postavi 19. septembra 1898
izdelan priznatek, ga mora še le duhovnik, ki hoče pokojnino do¬
biti, po tej postavi izdelati, da se razvidi, ali se mu vsa pokojnina
iz previška nadarbine izplača ali le nekaj, ter se predloži de¬
želni vladi. 2 )

Kdor hoče dobiti pokojnino, mora najprvo prositi zagotovila,
da ga sprejmo v pokoj; ko je to dobil, se odpove (resignira) nadar¬
bini, in ko je bila odpoved sprejeta, tedaj prosi še-le gotovega
sprejetja v pokoj in nakaza pokojnine. Prvo in zadnje se prosi
pri deželni vladi, odpove se pa na roke škofove, pa tudi prva in
zadnja prošnja naj gre potom škofijstva na deželno vlado. 3 ) Prošnja
za stalno ali začasno pokojnino mora imeti spričalo okrajnega
zdravnika (če ga je kateri drug izdelal, ga mora ta potrditi) in tabe¬
laren izkaz. 4 ) Ukazan je ta-le vzorec:

Tabelaren izkaz

k prošnji I. I-ja za sprejetje v pokoj.

Vzorci. — Prošnja zagotovila za sprejetje v pokoj:

Visoka c. kr. deželna vlada !

Po priloženem zdravniškem spričalu pod A
se je bati, da bo podpisani povse oslepel, ker že
sedaj le z največjo težavo duhovniška opravila

‘) Razglas nauč. min. 4. jun. 1886, št. 3449, v Škof. 1. 1886, str. 112.

2 ) Ukaz min. 20. jan. 1890 v Škof. 1. 1890, str. 23.

3 ) Razgl. nauč. min. 24. avg. 1886, št. 15964, Škof. 1. 1886, str. 75.

4 ) Razglas nauč. min. 1. maja 1877, št. 7951, Škof. 1. 1877, št. 67.

60

Duhovski Poslovnik

izvršuje, zato je prisiljen prositi zagotovila za spre¬
jetje v začasni (stalni) pokoj, ter priloži v ta na¬
men tabelarni izkaz B o svojem službovanji.

Da se mu bo ponižna prošnja uslišala, upa
podpisani tembolj, ker je že skozi trideset let ne-
' utrudeno deloval v duhovnem pastirstvu v vso za¬
dovoljnost svojega škofa.

...prosi zagotovila spre-
Prilogi A—B v izvirniku. jetja v začasni (stalni)

pokoj.

Na škofijo:

Prečastiti knezoškofijski ordinarij at!

Pokorno podpisani prosi zagotovila sprejetja
v začasni (stalni) pokoj zaradi bolehnosti na očeh,
ter pošlje v prilogi v ta namen prošnjo na c. kr.
deželno vlado ter prosi, naj mu prečastiti knezo¬
škofijski ordinarij at to prošnjo s priporočilom mi¬
lostno provodi, ter to zagotovilo milostno izposluje.

. . . prosi izposlovanja
zagotovila sprejetja v
začasni (stalni) pokoj.

Odpoved nanadarbino in prošnja za pokojnino.
Sedaj naj se škofijski in deželni vladi pove, kje se meni naseliti. 1 )

Prečastiti knezoškofijski ordinarijat!

Z odlokom c. k. deželne vlade z dne . . . pod
A je bilo pokorno podpisanemu zagotovljeno spre¬
jetje v pokoj)Ker se mu stanje ni nič zboljšalo, nego
gre čedalje na slabje, zato je prisiljen se odpovedati
svoji nadarbini na roke prečastitega knezoškofijskega
ordinarij ata, in prosi ob enem izposlovanja sprejetja
v pokoj in nakaza pokojnine pri c. k. deželni vladi,
ter priloži v ta namen dotično prošnjo.

Želi se naseliti v Toplicah pri Novem mestu,
po svetu zdravnika zaradi kopeli.

■ . . prosi izposlovanja
Priloga A. in orig. sprejetja v pokoj in na¬

kaza pokojnine.

Prošnja na deželno vlado:

Visoka c. k. deželna vlada!

Z visokim tamošnjim odlokom z dne ... št....
pod A je bilo pokorno podpisanemu zagotovljeno

V ljubljanski škofiji ne smejo dovoliti duhovnikom pokojninarjem
niti tujim niti domačim dekani ali župniki bivališča ali jim izročiti kako, du-
hovsko službo, ampak se mora o tem prej sporočiti ordinarijatu. Gl. Škof,
list 1892, str. 72.

§. 40. Prošnja za oproščenjc „a  jejunio naturali.“ 61

sprejetje v pokoj. Ker se mu kolesen ni nič zbolj¬
šala, nego gre čedalje na slabje, se je svoji na-
darbini v roke prečastitega knezoškofa odpovedal,
in prosi sprejetja v pokoj in nakaza pokojnine, in
sicer po obrazcu II. postave 19. septemb. 1898 na
625 gld., ker službuje že 30 let, in znaša zistemovan
priznatek sedanje službe 800 gld.

Ob enem naznanja, da se misli v Toplicah
pri Rudolfovem naseliti, ter prosi nakaza pokoj¬
nine pri davkariji v Rudolfovem.

. . . -prosi sprejetja v pokoj
in nakaza pokojnine.

§ 40.

Prošnja za oproščenje »a jejunio naturali.«

Bolehni duhovniki, kateri so v duhovnem pastirstvu potrebni
in morejo še kaj za izveličanje duš storiti, pa nikakor ne morejo
„jejuni“ maševati, utegnejo dobiti od sv. Očeta dovoljenje, da
smejo tudi vsak dan „non jejuni“ maševati; drugi, kateri bi radi
iz pobožnosti maševali, dobijo spregled za nekoliko dni v tednu;
druge bolehne osebe, katere bi se rade obhajale, pa ne „per mo-
dum viatici“, ter ne morejo tešče biti, dobijo ta spregled za vsak
mesec kar nekatere krati.

Prošnja z važnimi razlogi podprta se pošlje najbolje po ško-
fijstvu, katero priloži „litteras testimoniales et commendatitias“.
Opravilnine se plača dva do tri franke. Prošnja gre na „sacrum
officium“.')

II. Poglavje.

Poslovanje v dušnem pastirstvu.

§ 41. -

Župnijski zapisniki.

Vsak samostojen duhovnik mora imeti za svoje župno poslo¬
vanje knjige, izmed katerih so mu nekatere po cerkvenih postavah
strogo zapovedane, druge so pa zelo koristne ali celo potrebne
za redno uradovanje. Take knjige in zapisniki so : Krstna, po¬
ročna, mrtvaška knjiga, popis župnije  (status animarum), ka¬
zala  (repertorium) k maticam, oklicna, oznanilna knjiga, knjiga
birmancev, ustanovljenih maš, za verski zaklad opravljenih

’) Corrcspondblt. 1886, pag. 76.

62 Duhovski Poslovnik.

maš, zapisnik maš za ljudstvo  (libellus missarum pro populo),
poslovni zapisnik  (Gestionsprotocoll), zapisnik o vplačanih
obrestih, dnevnik dohodkov in stroškov, zapisnik o štolnini,
udov cerkvenih bratovščin in društev, reda pri Božji službi
(liber ordinis divinorum), spominska knjiga  (liber memorabilium).
— Da ima župnik vse Stanovnike na razpregledu, je državna
oblast zapovedala, da se mu morajo tujci s potrebnimi pismi
zglasiti, ko pridejo v župnijo stanovat. 1 )

£ 42.

Župne matice. 2 )

Najvažnejše med vsemi knjigami v župnijskem poslovanju
so matice  (matrike), te so: krstna, poročna in mrtvaška knjiga.
One imajo pred cerkvijo in državo veljavo javnih listin. Že zato
se morajo spisavati natančno in čisto. Praviloma jih spisuje župnik
sam. Če ga radi bolehnosti ali starosti kdo drugi nadomestuje, je
vendar-le on sam za vse odgovoren. Kar je v njih zapisanega,
ostane zapisano, izstrgavati (radirati) se ne sme nič, napačni vpisi
se prečrtajo tako, da se pozneje tudi lahko bero in poleg njih se
pravo vpiše ali pa v opomnjo stavi. Kot gotovo se vpiše samo
to, kar župnik za gotovo vč, ali sam, ali po zanesljivih pričah,
ali po listinah. Ko bi se mu katerikrat kakošna listina zdela
sumljiva, naj jo pošlje škofijstvu, katero bo stvar pojasnilo. Po¬
pravljati vpisov (izvzemši očitne pisne pomote) ali sploh kaj važ¬
nega ali bistvenega dostavljati po pravilu duhovnik ne sme.

Ko bi se krst, poroka, pogreb že pred leti ne bil
vpisal, ali čas napačno vpisal, naj duhovnik pokliče osebe,
katere bi znale o tem kaj zanesljivega vedeti: stariše, botre, babico,
sosede ali druge, in jih izpraša, ž njimi napravi zapisnik, naznani
vso zadevo in tiste, ki so mu o nji kaj zanesljivega povedali,
ordinarijatu. Ta stopi v dogovor z deželno vlado, ki navadno
naroči okrajnemu glavarstvu, da pokliče dekana ali župnika, in
v navzočnosti enega teh dveh vzame osebo, katera o zadevi kaj
ve, na zapisnik pod prisego. In potom ordinarij ata pride še le na
župnika povelje, da naj vpiše dotično dejanje ali zapisano popravi. 3 )
Poprava ali vpis se vselej vrši v obliki, v kateri je bil od ško¬
fije doposlan, in sicer sklicevaje se na dotično povelje. Tudi, ako
je katera druga reč napačno vpisana, se sporoči na ordinarijat,
doda dotični izpis iz matice, in še le po prejetem povelji od

') Min. ukaz 30. sept. 1857, drž. zak. št. 198.

2 ) Razglas min. 7. avg. 1880, št. 9842. — Za lavantinsko škofijo
gl. „Kirchl. Verordnungs-Blatt“ 1899, VI. Weisungen betreffend die Fuhrung,
Aendcrung und Berichtigung der Matrikenbiicher und Ausstcllung der Ma-
trikenscheine.

3 ) Razglas mini notr. 27. nov. 1859, št 10.801 v Ljublj, Ukzn. 1, str, 76.

§ 42. Župne matice.

63

ordinarijata se popravi. Vpiše se poprava kot opomnja k do-
tičnemu dejanju. Stranke se morejo tudi po gosposki siliti k
takim poizvedbam, kakor tudi k izdelavi župnopisne knjige.
(status animarum).

Sploh vsa povelja za popravke in dodatkev matice,
bodisi da jih zahtevajo politične ali sodnijske gosposke, morajo
priti potom ordinarijata. Ko bi ga katera gosposka narav¬
nost poslala, ga mora župnik odkloniti. 1 )

Imena, pridevki in stan se morajo tako razločno vpisavati,
da se bo njih gotovost še v poznih letih spoznala. Kratice naj se
ne rabijo n. pr. poln, spozn.  tudi ne lokalizmi, n. pr. fitnik,
ampak izrazi sploh znani, sprejeti v pisavo. Razžaljivi izrazi ali
sploh druge take opazke se ne smejo nikoli sprejeti v matice.

Konec vsakega lista podpiše župnik, če ni že sicer lastnoročno
vpisaval, in jamči s tem za pravilnost in gotovost vpisov. 2 )

Pri vpisih imen se je vselej držati pisave, katero matice
kažejo. Pri novih vpisih imen se ne sme v pisavi brez vedenja
in dovoljenja stranke nič spreminjati. Ako pa stranka vpisa svojega
priimka želi po drugačni pisavi, kakoršna je bila dotlej, se mora
o tem narediti zapisnik s kolekom za 50 kr., in ta se potem hrani
v župnem arhivu. Zaradi razvidnosti se pa prejšnja pisava dene v
oklepe, in se pusti pri prepisih ravno tako v oklepih. 3 )

Pri vpisu plemenitašev v matice naj se duhovnik pre¬
priča, če jim res sodi dostojanstvo plemenitaštva. Ako se o tem
nič gotovega izvedeti ne more, se vpiše: o plemenitosti stanu
ni tukaj izvestno znanega})

Ko bi zasebnik tirjal popravka ali dostavka v matico, pove¬
dati mu je, da naj se s prošnjo obrne na deželno vlado.

Katoliški duhovnik oskrbuje matice samo za katoliške kristijane
v svoji duhovniji, brez ozira na stan, tedaj tudi za osebe vojaškega
stanu, in sicer za osebe stalnega vojaštva (militia stabilis)
vselej, za osebe premičnega vojaštva (militia vaga) pa o po¬
sebnih slučajih.

Med stalne vojake štejemo one, kateri si smejo svoje
bivališče sami voliti, med premičnega, kateri se morajo na
vojaško povelje premikati, torej vsi aktivni vojaki, ko se k prvim
neaktivni prištevajo, kateri si smejo bivališče sami voliti.

Z najvišjim sklepom z dne 20. junija 1887 o službenih po¬
veljih za vojaško duhovščino se je razločilo, katere osebe vojaščine
spadajo pod sodnost vojaškega, katere pod sodnost civilnega
duhovnika.

') Razpis min. notr. 24. jan. 1878, št. 18.327 v škof. I. 1878, str. 50.

’) Škof. 1. 1891, str. 53.

Razglas min. notr. 10. maja 1883, št. 1524. — Za lavantinsko ško¬
fijo gl. jKirchl. Verordnungs-Rlatt“ 1895, I., 5: Weisungen, betreffend die
Eintragung der Familiennamen in die Matriken.

') Ukaz 14. decembra 1814.

64

Duhovski poslovnik.

A)  Pod vojaško sodnost spadajo:

1. 1. A" aktivni vojski štete osebe, in te so:

aj  osebe vojaškega stanu in sicer 1. častniki (Chargen): oficirji,
podoficirji; 2. vojaki;

b)  vojaški duhovniki;

cj  avditorji;

d)  vojaški zdravniki;

e)  kardelni računovodje (Truppenrechnungsfiihrer);

f)  vojaški uradniki;

g)  osebe c. k. vojske uživajoče svoje mesečne plače (Gage), pa
niso v nobeno častno vrsto (Rangclasse) oddeljene, n. pr.
nadzorniki po vojaških jetnišnicah, tehnično pomožno
osobstvo, vojaški sluge in vojaški učitelji.

2. Osebe c. k. životne straže, c. k. žandarmerije, oddelka
vojaške policijske straže (Militar-Polizei-Wachabtheilung), vojaške
kardelne straže pri c. k. civilni sodniji na Dunaji, vojaškega oddelka
pri žebčarstvu (Militarabtheilung der Gestiits-Branche v c. k. in
kr. ogrskih žebčarijah, potem kr. hrvaško-slavonskega hranišča
žebcev [Hengsten-Depotj in invalidi oskrbovani po invalidnicah
samih.

3. Soproge aktivnih generalov, štabnih in nadoficirjev, avdi-
torjcv, vojaških zdravnikov, kardelnih računovodij in vojaških
uradnikov, vseh drugih vojaških na mesec plačevanih oseb (im
Gagenbezuge stehende Militarpersonen) in soproge po prvem
razredu oženjenega, aktivno službujočega moštva. 1 )

4. Mladoletni zakonski, posinovljeni in pozakonjeni otroci
navedenih vojaških oseb, če so pod očetovo oblastjo.

5. Gojenci vojaških odgojevalnih in izobraževalnih zavodov
in rejenci za kardela in godbo (Truppen- und Musikeleven).

6. Kaznjenici v vojaških kaznilnicah.

II. V vojski ali ob mobilizaciji.

7. Deželni brambovci šteti k vojski na vojnem polji ali od¬
ločeni za etapne vrste (Etappenlinie), ki so v posadki zavarovanega
in oboroženega kraja.

8. Vojni dolžnosti podvrženi, kedar se pokličejo ob mobili¬
zaciji v vojno službo.

9. Vse osebe spremljajoče armado ali kardela, kedar so te
armade ali kardela pripravljena za vojsko (auf dem Kriegsfusse).

10. Vojni vjetniki in pod vojaškim varstvom stoječi talniki
(Geisel).

III. Generali, štabni in nadoficirji, avditorji, vojaški
zdravniki, kardelni računovodje in vojaški uradniki v jokoji,
v razmerji izvan službe,  ali v reservi, ki so v službi pri ka¬
kem vojaškem uradu (poveljništvu), kardelu ali zavodu), ter so
puščeni v razmerji svojega stanu (mit Belassung des Standesver-
haltnisses, dokler so v službi, ravno tako tudi odpuščeni in

§ 42. Župne matice.

65

in reservisti moštva, kedar so bili sprejeti v vojaškozdravilni
zavod na oskrb in ozdravljenje, dokler so v takem zavodu.

B.  Pod sodnost vojaške duhovščine ne spadajo:

1. Udje cesarske hiše, četudi so v službi c. k. vojne; 2. oficirji
in drugi gažisti v  reservi, kedar niso aktivno v službi; 3. odpuščeni
za stalno, neaktivni reservisti in nadomestni reservisti; 4. c. k. in
kr. ogrski deželni brambovci, kedar niso v mobilizaciji, tako tudi
ogrski orožniki (žandarmerija); 5. vse vojaške osebe v pokoji, v
razmerji izvan službe  (Verhaltniss ausser Dienst), izjemši one,
gori povedane, ki so v službi pri vojaških uradih (zavodih) ali
so v vojaška zdravilišča sprejete, in ob mobilizaciji aktivirane ;
6. invalidi s penzijo, patentalni invalidi in s pridržkom (Vorbehalt-
stand); 7. gojenci vzgojevalnih zavodov za hčere oficirske in moštva;
8. v vojaških zavodih nastavljeni profesorji, učitelji itd. civilnega
stanu; 9. iz civilnega stanu proti odpovedi ali začasno sprejete osebe
v vojaške urade; 10. polnoletni otroci in pastorki vojaških oseb;
11. žene in otroci oficirjev in drugih gažistov v pokoji, v razmerji
izvan službe  in reserve, kedar ob vojnem času v vojaško službo
gredo ; 12. soproge in otroci na drugi način  oženjenega aktivnega
moštva; 13. vdove in sirote vojaških oseb; 14. civilni posli aktivnih
vojaških oseb, kedar niso v mobilizaciji.

Izjemoma oskrbuje pomožno tudi civilni duhov¬
nik matice za vojake v krajih, kjer sta najmanj dva bataljona
ali druga vojniška kardela okoli tisoč mož močna in ni tam vo¬
jaškega duhovnika nastavljenega.

V majhnih garnizijskih krajih pa vpisuje župnik tega
kraja opravila z vojaškimi osebami premične vojske v svoje matice,
ter pošilja izpise iz matic poveljništvu vojaške postaje (Militar-
Stations-Commando).')

Za drugoverce ne oskrbuje katoliški duhovnik matic; oni
se morajo v takih zadevah držati tistega oskrbnika matic svojega
veroizpovedanja, kateri je njih bivališču najbližji, ali sploh: ka¬
teremu pripadajo. To velja tudi za Izraelite?) Izjeme za nekato-
liške kristijane glej pri krstni in mrtvaški knjigi §§ 46, 97. Ma¬
tice za osebe, katere ne pripadajo nobeni v Avstriji
postavno pripoznani veri ali cerkvi, oskrbuje c. k.
okrajna gosposka. * * 3 )

Za civilne zakone ima katoliški duhovnik zapisnik za
civilne zakone:,  v to se utegnejo rabiti tudi blanketi poročne
knjige. 4 * )

‘) Ukazni list c. k. vojne 1887 v Ljublj. 1. 1888, str. 22.

Razpis min. notr. 16. junija 1873, št. 7351, v ukzn. 1. str. 241.

3 ) Post. 9. aprila 1870 v ukzn. 1. str. 158.

4 ) Ukzn. 1. str. 110.

,,Poslovnik“.

5

66

Duhovski Poslovnik.

Za nekatoliške kristijane, ki se spreobrnejo h katoliški
veri, je v ljubljanski škofiji zapovedana matica spreobrnjencev S)

Za vse matice so sedaj tiskani blanketi. Te golice imajo
svoje predele (rubrike), kateri se izpolnujejo prav tako, kakor stoje.
Vsacemu dušnemu pastirju se je posluževati golic, kakoršne so
ukazane za njegovo škofijo. Vsak dogodek se vpiše v knjigo pre¬
cej po dovršenem liturgičnem opravilu. Dogodek se loči od do¬
godka s poprečno črto, ki naj se pa ne vlečejo preozko druga
od druge, sosebno če nima matica predela za opomnjo, da se lahko
še pozneje kaj vpiše v prostor med črtama, ako je treba, kar se
večkrat prigodi, zlasti pozakonjenje pri rojencih. Vsak predel se
mora izpolniti, kakor kaže napis predela; ni torej prav, ako bi
duhovnik na vrhu matice vpisal svoje ime, in potem zdolej vselej
podstavil idem.  Tudi babično ime se mora vselej vpisati (čeravno
ni izprašana in za to opravilo gosposkino potrjena) in ne gre
podstavljati eadem.  Navadno vpiše vsak primerljaj v matico oni,
kateri je dotično liturgično opravilo izvrševal; ko bi pa tudi dru-
zega ne vpisoval on, naj se podpiše vselej sam. Tako se tudi
sami vpisujejo botri, priče, babica, zdravnik-porodničar. Če ne¬
razločno pišejo, zapiše duhovnik še enkrat ime razločno s pri¬
stavkom z. e.  ali beri.  Če ne znajo pisati, jih podpiše duhovnik
ali kdo drugi, sami pa dostavijo križ, in duhovnik se podpiše s
podpisal  (Namensfertiger).

Vsi dogodki v maticah se pričnč z novim letom z zaporednimi
številkami vpisovati. * 2 ) Izjeme najdeš zaznamovane pri vsaki matici
posebej. Tukaj pristavimo samo splošno pravilo: z vrstno številko
se vselej vpišejo dejanja, katera je imel duhovnik z lastnimi župljani;
brez vrstne številke dejanja nadomestno opravljena s tujimi župljani.
Tam, kjer je dejanje z vrstno številko vpisano, se dajejo vsi izpisi
za to dejanje.

A. Rojstva in krsti.

£ 43.

Splošno o vpisu v rojstno in krstno knjigo. 3 )

Vsako leto se pričenja vpisovanje z zaporedno številko ob
novem letu. 4 ) Pod njo pridejo vsi v tistem letu v duhovniji rojeni
otroci, ne oziraje se na čas, kedaj se jim je sv. krst podelil.
Otrok, konec starega leta rojen, pa po novem letu krščen, se
mora vpisati v staro leto. Zato naj se med starim in novim letom

‘) Vzorec za njo škof. 1. 1883, str. 46.

’) Razglas min. notr. 3. jan. 1881, št. 10.211.

") Škof. 1. 1891, str. 53.

4 ) Ukaz min. notr. 3. jan. 1881, št. 10.211.

§ 43. Splošno o vpisu v rojstno in krstno knjigo. 67

za taka dodatna vpisovanja pušča nekaj prostora. To je posebno
važno pri dečkih radi vojaških izkazov, ko pridejo v dotična leta.

Vpisujejo se tudi mrtvorojeni (kateri so toliko razviti, da
so godni za življenje zvunaj maternega telesa) in v sili krščeni.

Mrtvorojeni se tako vpišejo, da se ne izpolni predel
dan krsta.  V predel ime  se vpiše: mrtvorojen,  predel vera
ostane prazen, ravno tako predeli botri  in podpis mašnika kršče-
valca.

V sili krščeni, kateri niso bili v cerkev k slovesni do¬
polnitvi obredov prineseni in so prej umrli, se vpišejo tako, da
se v predel ime  vpiše: v sili krščen.

Dvojčki ali trojčki se ne vpisujejo pod eno vrstno
številko, nego vsak posebej pod. svojo, tako se izpolnijo tudi vsi
predeli za vsacega posebej; k podolžni črti, katera naj objema oba
(ali vsa tri) imena, se vpiše tudi po dolgem: dvojčki  ali uterini,
gemelli.  Ravno ta pristavek se dene tudi v status.

Najdenci se tako vpisujejo: predel dan rojstva  se izpolni
z?, predel kraj rojstva  se pusti prazen, v predel krstno ime  se
dene krstno ime in priimek, kateri se nadeva navadno po kraji,
kjer so našli otroka, predel zakonski, nezakonski  se ne izpolni,
ravno tako tudi ne predel oče, mati,  naredi se pa opomnja, ki
bi se znala glasiti: Ga je 10. junija ob 10 uri pod hrastom
pri Viški cesti izpostavljenega našla Ana Petek.

Kobistariši ne hoteli dati krstiti svojega
otroka, se ne sme vpisovati v krstno knjigo. Vendar državna
postava tirja, da se mora vsak otrok v eni veri odgojiti; tudi
brezverci, ki so iz katoliške cerkve v brezverstvo prestopili, mo¬
rajo svoje otroke krstiti dati. 1 ) Pa duhovnik naj sam ob sebi v
to ne sili, ker mora v smislu cerkve tudi v takem slučaji odgoja
v katoliški veri biti zagotovljena. 2 )

Od avstrijskih podložnikov, kateri so v ino¬
zemstvu rojeni, pošljejo ondotni oskrbniki matic rojstne
liste po avstrijskih državnih oblastih na oskrbnika matic, kamor
ti podložniki spadajo. Ta mora take rojstne liste v poseben zve¬
zek zložiti, ta zvezek pri maticah hraniti, in pristaviti za ta rojstva
(ako jih je več) posebno alfabetično kazalo. 3 )

Ure rojstva ni zapovedano vpisovati, pri dvojčkih bi
bilo pa želeti, da se to stori.

Radi izvestij na vojaške urade je treba smrt vsake osebe
moškega spola, katera ni še 42 let stara, tudi v
krstno knjigo zaznamovati; to se zgodi ob kratkem, ako se nad

*) Post. 16. avg. 1852. — Drž. zak. post. 25. maja 1868, § 139. — Post.
14. maja 1869, §§ 1., 3., 17., 20. — Gl. razsodbo uprvn. sod. 26. aprila 1877,
št. 422, v škof. 1. 1878, str. 6. — V nasprotnem smislu je razsodilo upravno
sodišče 18. aprila 1884.

’) Schiich, str. 611 op. 2.

’) Razglas dež. vi. 15. okt. 1879, št. 7214, v škof. 1. 1879, str. 125.

5«

68

Duhovski Poslovnik.

krstnim imenom, ali v predelu dan rojstva  naredi križček in
zapiše s številkami dan, mesec in leto smrti.

Tudi smrt otrok ženskega spola je dobro tako
označiti radi izpisov za šolske oblasti in cepljenja koz.

Ako je umrla oseba moškega spola, katera ni
še spolnila 23. (oziroma 24.) leta, v tuji in ne v rojstni
župniji, mora poslati župnik, v čegar župniji se je smrt dogodila, na
rojstno župnijo te osebe izpisek iz mrtvaške knjige (uraden mrtvašk
list), in župnik rojstnega kraja vpiše v opomnjo krstne knjige
sklicevaje se na poslani izpisek dan, mesec, leto in kraj smrti,
izpisek pa hrani v aktih matic. Opomnja se utegne tako-le gla¬
siti: Je po izpisu is mrtvaške knjige župnije I. z dne. . . št.. . .
v Požarevcu na Hrovaškem umrl dne . . . ’) Sploh bi bilo že¬
leti, čeravno ni ukazano, da bi se smrt vsacega tujca naznanila
župniku rojstnega kraja, da to zaznamuje v status.

Ako je kdo od vere o d p a d e 1, je dobro to kakor v sta¬
tus, tako tudi pri dotičnem vpisu matice zaznamovati, da se pri
krstnih listih, izdelanih za poroko, ne morejo goditi prevare.

£ A/.

Rojstni kraj.

Slovesen krst sme deliti parochus proprhis,  kdo drugi le,
če je od njega pooblaščen; tudi ga vpiše le lastni župnik. To
velja tudi, če je bil otrok, katerega stariši imajo drugje svoje
bivališče, slučajno v njegovi župniji rojen. Župnik krščevalec ga
vpiše v svojo knjigo z zaporedno številko in napravi opomnjo,
najbolje v predelu kraj rojstva,  kje je navadno bivališče starišev
ter ga izkazuje s svojimi domačimi rojenci gosposki. Župniku
bivališča otrokovih starišev pa tudi naznani ta porod in krst, a ta
ga ne vpiše v svojo rojstno knjigo, nego le v status  pri dotični
rodbini radi razpregleda.

Če krsti župnik po kakošnem koli primerljeju otroka, k i
ni bil v njegovi župniji rojen, vpiše sicer tudi rojstvo
in krst v svojo knjigo, a ne z zaporedno številko. V opomnji
označi, v kateri duhovniji je najti ta krst vpisan z zaporedno
številko, kamor gredo in kjer se iščejo tudi vse poprave, spo-
polnila in zaznambe, ako so bile dodatno ukazane. V opomnjo bi
se vpisalo: Ta krst je s zaporedno številko vpisan v krstni
knjigi župnije I.  V osmih dneh se pa uradno po pošti pošlje
pristojnemu duhovnemu pastirju izpis tega krsta (krstni list exoffo)
od besede do besede z opomnjo vred ali naravnost, ali pa potom
politične okrajne gosposke, naznani naj pa tudi v dopisu uzrok,
zakaj je krstil tuje dete. Pristojni župnik vpiše precej krst v

’) Razglas min. notr. 27. julija 1870, št. 16.148.

§ 44. Rojstni kraj.

69

kronologičnem redu in dene v opomnji ta izpis v razvid, ter izpis
dobro shrani. Opomnja bi se glasila: Po izpisu iz krstne knjige
župnije I, z dnč. . .je bil ta otrok tam krščen.  Potrdi pa tudi
prejem izpisa, katero potrdilo župnik krščevalec shrani. Potrdila
o rojstvu (naznanila na gosposke radi cepljenja koz, izpise za vo¬
jake, krstne liste) se vselej dajejo iz krstne knjige z vrstno številko,
razvidno pa mora tudi iz njih biti, kje se je bil podelil krst. 1 )

£ 45.

Krstno ime.

To volijo stariši in ga pri krstu botri napovejo. Ako žele
nadjati otroku več imen, naj vpraša duhovnik, kako ga hočejo
klicati doma, in to ime naj rabi pri sv. obredih ter vpiše na prvo
mesto. Daje naj se otroku ime kakšnega svetnika. Ko bi se
pa tirjalo ime, o katerem se prav ne ve, ali ga je nosil kak
svetnik ali ne, ali je še celo pogansko, naj ga duhovnik sicer ne
odreče, vendar naj skuša botra (ali če je oče navzoč, njega) o ne¬
primernosti takega imena prepričati, ter naj svetuje katero drugo
ime. Ce bi pa le tirjali napovedano ime, naj jih pregovori, da
pristavijo še ime kakega svetnika, katero se potem prvo vpiše,
zahtevano pa drugo. Vendar se ne smejo nadevati nomina obscoena,
fabulosa aut ridicula, vel inanium deorum vel impiorum ethni-
corum. 2 )

Ime pozneje spreminjati ali pa še kako drugo dodati tudi
po državnih ukazih ni dovoljeno. 3 )

6? 46.

Krst otrok drugovercev in iz civilnega zakona.

Previdnosti je treba duhovniku, če bi prinesli drugoverci
svoje otroke h krstu. Najboljše je v enakih slučajih, če mogoče,
obrniti se na škofijstvo.

Pravilo je, da nekrščenih starišev otroci, ka¬
teri niso še k pameti prišli, se ne smejo nikoli krstiti zoper voljo
njih starišev, razven v očitni smrtni nevarnosti, pa še tukaj pri¬
stavlja cerkev: si id fiat sine scandalo,  čemur pa se more
poredkoma izogniti; potem, če so zavrženi in ni več nevarnosti,
da bi se k nevernim starišem povrnili, ako jih osebe h krstu
pripeljejo, ki morajo za njih odgojo skrbeti; ako ena zakonska

') Razpis min. notr. 10. avg. 1886, št, 7191, v škof. 1. 1886, str. 62.

*) Obrednik.

*) Škof. 1. 1877, str. 36 ; odi. min. notr. 31. okt. 1876, št. 14.601.

70

Duhovski Poslovnik.

stran sprejme krščansko vero. Vselej pa mora krščanska odgoja
zagotovljena biti.

Prigoditi se pa utegne, da katerikrat krivoverci svoje
otroke h krstu prinesč. Take bi moral katoliški duhovnik krstiti,
če bi se bilo res bati, da otrok sicer ne bo krščen — tedaj v
sili, smrtni nevarnosti.') Ako se stariši ne zavežejo, da hočejo
otroka v katoliški veri odgojiti, se vpiše v opomnjo, da je otrok
nekatoliških starišev, kateri niso obljubili otroka katoliško odgo-
jevati. Opomnja bi se glasila: Ta otrok I. je bil vsled izrečne
želje starišev v smrtni nevarnosti po krščansko-katoliškem
obredu krščen; stariši pa niso obljubili, da ga odgoje v
krščansko-katoliški veriČ) —  Če pa stariši katoliško odgojo
otroka obljubijo in na kak način zagotovč, se v opomnjo stavi,
da so stariši katoliško odgojo obljubili, kar podpišejo tudi du¬
hovnik in botri, ter se pristavi, da so jim stariši znani. Opomnja
bi bila ta: Stariši tega otroka, kateri so podpisanim dobro
znani, so obljubili in zagotovili, da hočejo tega otroka od¬
gojiti v katoliški veri.  Vendar bodi duhovnik previden, da ne
pride v nasprotje z državno postavo. (Glej § 47.)

Ako se prinese h krstu otrokiz mešanega zakona,
čegar stariši so naredili pogodbo o katoliški odgoji otrok, kar se
razvidi, če niso domači, iz poročnega lista (glej § 83), se mora
tudi ta okolščina vpisati v krstno knjigo. Glasilo bi se: Kakor
razvidno iz poročnega lista župnije I. z dne... so se sta¬
riši tega otroka, živeči v mešanem zakonu, zavezali k odgoji
otrok v katoliški veri vsled pogodbe z dne . . . * 2 3 4 )

Ako se prinese h krstu otrok mešanega zakona sta¬
rišev poročenih samo pred drugovernim duhov¬
nikom, se vpiše vse po navadi, (nekateri škofje so zapovedali,
da se predel zakonsk, nezakonsk  ne izpolni). V opomnjo pride:
Stariši tega otroka so po poročnem listu z dne . . . sklenili
zakon pred protestantovskim pastorjem, zato vživa ta otrok
državne pravice zakonskega otroka.

Otroci iz civilnega zakona se tako vpišejo: Predeli:
zakonsk, nezakonsk  ostanejo prazni, v opomnjo se vpiše: Sta¬
riši tega otroka so se po zapisniku civilnih zakonskih stran...
(ali: po spričalu . . . urada z dne ... št. .. .) civilno poro¬
čili dne . .  .*) Tudi v krstnem listu takih otrok se ne opomni
niti da je zakonsk, niti da je nezakonsk, nego da je otrok civilno
poročenih 1.1.

Decr. S. Congr. Inq. 26. aug. 1856. v škof. 1. 1887, str. 58.

2 ) Ukaz ljublj. škof. 24. sept. 1856, št. 182t IV.

3 ) Razglas ljublj. škof. 10. dec. 1842 in 4. jan. 1857, št. 10/E.

4 ) Ukazni 1. str. 111.

§ 47. Krst  odraščenih drugovercev.  71

Vendar je p r i tujcih p a z i t i, če nista bila civilna za¬
konska poročena morda v deželi, kjer Tridentinum ni bil razglašen.
Taki civilnozakonski so sklenili, četudi nepripuščen, vendar veljaven
zakon in njih otroci so tudi pred cerkvijo zakonski.

$ 47.

Krst odraščenih drugovercev.

Odraščeni drugoverci se ne smejo nikoli v kato¬
liško cerkev sprejeti brez škofovega dovoljenja, razven na smrtni
postelji. Četudi ima cerkev edina jure divino določevati o višjem
poklicu prišleca in onih lastnostih takega koraka, katere so po¬
trebne, da bo Bogu dopadljiv in dosegel izveličanje, mora vendar
duhovnik spreobrnenca opomniti, da se mora držati tudi obstoječih
državnih postav, ako niso Božji postavi nasprotne.

V Avstriji ima sedaj veljavo medverska postava od 25. maja
1. 1868,') po kateri slede v veri stariše zakonski in zakonskim enaki
otroci, k e d a r so sta riši enega in istega veroizpo¬
ved a n j a. V mešanem zakonu pa slede sinovi očeta,
hčere mater. Vendar smeta zakonska vže pred poroko s pogodbo
določiti, da se bo godilo ravno obratno, ali da slede vsi otroci
očeta ali vsi mater. Take pogodbe pred notarjem narejene in
podpisane, ne sme ena stran zoper voljo druge prelomiti; spol-
novanje pogodbe more duhovnik tudi uradno prisiliti, in sicer po
ordinarijatu s prošnjo, naj politično oblast na pomoč kliče. Ko
bi ena stran odmrla ali navolji nezmožna postala,
ne more druga stran nikakor otrokovega veroizpovedanja spre¬
meniti. 2 ) Tudi ko bi katoliška stranka v brezver-
stvo prestopila, ji postava nikakor ne pripušča, otrok
svojega spola za sabo potegniti, pač pa rojene po izstopu iz
cerkve. 3 ) Sicer pa smejo ti stariši, ki so s pogodbo veroizpove-
danje otrok odločili, pred izpolnjenim sedmim letom pogodbo
premeniti. Ako je pa ena stran, ali nezakonska mati spremenila
svoje veroizpovedanje, se smatrajo otroci, ki niso še sedmega
leta spolnili, kakor bi bili še le po spreminjavi vere rojeni; tukaj
se postava tudi ne ozira na prej dogovorjeno pogodbo. — Ko bi
se pa ne bilo v mešanem zakonu o odgoji otrok nič dogovorilo,
odloči veroizpovedanje tisti, kateri ima pravico do njih odgoje.
Ako sta oče in mati enega izpovedanja, pa slede otroci stariše, in
ti jim ga ne smejo spreminjati, dokler niso štirinajstega leta do¬
polnili. Ravno tako sledi nezakonsko mater otrok v veri tudi zoper
njeno voljo.

’) Ukzn. 1. str. 96.

3 ) Razs. upravn. sodn. 6. dec. 1883, št. 21.964, v škof. 1. 1884, str. 81.

Razs. upr. sod. 22. avg. 1883, št. 444, v škof. 1. 1884, str, 88.

72

Duhovski Poslovnik.

Od sedmega do štirinajstega leta pa ne smejo otroku niti
stariši vere spremeniti, niti otroci sami. Vendar, ko bi otrok od
sedmega do štirinajstega leta hotel sam k cerkvi prestopiti, bi
država le zgolj cerkvenega dejanja ne mogla ovreči, samo v držav¬
nem življenju ga smatra kakor bi se ne bilo zgodilo. Vendar naj
je duhovnik previden, ker bi mu znale nastati iz tega sitnosti.

Prestop otroka od sedmega do štirinajstega leta se seveda
gosposki ne naznanja, pač pa mora prestopljavec s šti¬
rinajstim letom sam svoj izstop pri politični gosposki (okraj¬
nem glavarstvu) svojega bivališča oglasiti, katera to naznani
predstojniku ali pa duhovniku popuščene verske družbe ali cerkve.
Gosposka ima pravico tak oglas sprejeti tudi od nedržavljana.
Oznanilo se godi ustmeno ali pismeno. Ustmeno se sprejema na
zapisnik. Pismeno mora izstopljavec sam podpisati in povedati,
kam se naj njegov izstop naznani. Gosposka se mora tudi pre¬
pričati, ko bi se dvomilo, je-li je izstopljavec vže štirinajst let
star, tak bi moral tedaj donesti rojstni list. Odloke o oznanilu
gosposka pismeno izda na izstopijavca, pa izstopljavec oznanilo
tudi sam lahko odkloni, kedar ni dvoma o istovernosti osebe. 1 )
Oznanilo o izstopu je koleka prosto. 2 ) Vstop v novo izvoljeno
cerkev ali versko družbo mora pa prestopljavec sam osebno do-
tičnemu predstojniku ali duhovniku naznaniti. Duhovnik sprejme
prestopljavca v poduk. 3 ) Ko je podučen, se pošlje prošnja na ško¬
fijo za sprejem v katoliško cerkev.

Za judovske prišlece se potrebujejo te-le (nekole-
kovane) priloge:

1. Rojstni list dotične judovske občine.

2. Spričalo o nravnosti od županije.

3. Spričalo krščanskega nauka od duhovnika, kateri je prišleca
podučeval.

4. Zapisnik, po župniku sestavljen, v katerem se pove ime,
stan, starost, rojstni kraj in prejšnje stanovanje prišlečevo, nje¬
govo dosedanje življenje,, če ima otroke in koliko stare. V njem
naznani tudi prišlec svoj sklep, uzrok prestopa in obljubo, da hoče
po krščanski veri živeti in umreti. To slednje naznanilo pa sme
djati tudi prišlec v lastnoročno spisan in.podpisan protipis, kate¬
rega podpišeta še dve priči. Tedaj pa bi tudi ne bilo treba zapis¬
nika, nego župnik spiše prošnjo, ter ji doda vse priloge.

V prošnji župnik prosi dovoljenja, da ga sme v cerkev sprejeti
in krstiti. Ko pride škofovo dovoljenje, se opomni prišlec, ako ni že
tega prej storil, da naj naznani svoj prestop pri politični gosposki.
Ce hoče biti krščen judovski oče, se morajo v prošnji tudi na-

') Ukz. min. notr. 18. januvar 1869, v škof. ukz. 1. str. 137.

2 ) Razs. fin. min. 28. dec. 186?. Ukzn. 1. ibid.

3 ) Glej Zupančič, Pastirstvo str. 828.

§  47.  Krst  odraščenih drugovercev.

73

znaniti otroci pod sedmim letom, katere hoče h krstu pripeljati;
2 n i nad sedmim letom pa morajo pred duhovnikom in dvema pri¬
čama izreči, da hočejo z očetom krščeni biti, katera izjava se
priloži tudi prošnji.

Ko bi pripeljali judovski stariši, ki nočejo
sami k veri prestopiti, h krstu otroke pod sed¬
mimi leti, morajo tudi dati popolno zagotovilo in je priložiti
prošnji, da prepuste otroke krščanskim osebam v odgojo.

Ko bi h krstu pripeljala judovska mati svo¬
jega nezakonskega otroka, mora imenovati krščansko
osebo, katera bo otroka prevzela in katera se tudi zaveže za nje¬
govo odgojo in vzdrževanje skrbeti, ter mora v to dovoliti tudi
varuh. v  Mati sama pa se mora odreči vsem pravicam do otroka.

Če se hoče dati judovsk vojak krstiti, se mora
oglasiti pri vojaškem duhovniku, ako je v istem kraji; ta dobi za
sprejetje in krst dovoljenje pri vojaškem škofu. Ako pa ni na tem
mestu vojaškega duhovnika, in je vojak v dejanjski službi, stopi
civilni duhovnik z vojaškim v dogovor, ter izposluje pri vojaškem
škofu dovoljenje za krst, in s tem dovoljenjem ga še le civilni
duhovnik sprejme in krsti.

Krst prišlecev iz ne ve r s tv a se potem v krstno
knjigo vpiše po splošnih ukazih, in v opomnjo se natanko vpiše
dovoljenje škofijskega ordinarijata. Ta bi se glasila: Je prestopil
°d judovske vere h krščansko-katoliški veri ter bil krščen
z dovoljenjem prečastitega knezoškofijskega ordinarij ata s
dne...

Pri spreobrnjencu od nekatoliške h katoliški veri naj se po
zvršenem poduku njegov namen sporoči škofijstvu s potrjenjem,
da je v katoliških resnicah popolnoma podučen, da ne prestopi
iz postranskih namenov, nego iz prepričanja (zapisnik ali protipis,
kakor zgoraj), ter se pristavi prošnja za dovoljenje, da sme kon-
vertita v sv. cerkev sprejeti, ga ab haeresi formali in sicer in foro
csterno et interno odvezati. Ko bi bil pri spreobrnjencu kak vtrjen
pomislek radi veljavnosti krsta, se mora tudi o tem škofijstvu
naznaniti, ter prositi povelja.

Ko bi se kdo spreobrnil na smrtni postelji,
sc sestavi zapisnik pred dvema pričama (kolek 50 kr.), in se ob
kratkem poduči, spovč, sprejme professio fidei, odveže ab haeresi
ct a peccatis, obhaja, in se spreobrnenje precej sporoči na ško-
fijstvo in okrajno glavarstvo.

Avstrijska postava o izgoji otrok v mešanih zakonih pa nič
ne zadeva zakonov med katoličani različnega obreda. V tej zadevi
je Pij IX. dne 6. oktobra 1863 potrdil dogovore med gališkimi
škofi. Do sedaj so se odgajali otroci po obredu starišev po spolih.
Po tem dogovoru naj se po dobljenem spregledu od škofa prazniki
in posti držijo po enem obredu, če so se stariši tako dogovorili.
Iz tega se pa ne sme izvajati, da se je spremenil obred enega ali

74

Duhovski Poslovnik.

druzega. Tudi služabnikom morejo škofje dati spregled, da se
smejo ravnati po dogovoru zakonskih. Kadar pa zadenejo praz¬
niki obojnega obreda na isti dan, opravijo svojo pobožnost otroci
in posli v cerkvi lastnega obreda. Nezakonski otroci se držijo
obreda matere.

Vzorci: Zapisnik o sprejemu prišleca.

Zapisnik

sestavljen v župni hiši v L, dne . . .

Predmet

je naznanilo Sare Rosenheim o njenem prestopu
iz judovske vere v katoliško cerkev.

Oglasila se je Sara Rosenheim, sedaj posest¬
nica prodajalnice v Gorici, in prosi, da bi se spre¬
jela v katoliško cerkev, ter to-le naznanja:

Jaz Sara Rosenheim sem rojena v Buda-
pešti in sem sedaj stara 32 let, kakor kaže moj

A) rojstni list, dostavljen pod A. Sedaj stanujem v
Gorici št. 107, sem vdova in imam enega otroka,
po imenu Berta, staro šest let, kakor kaže njen tu

B) priložen rojstni list pod B. Tudi dostavljam spri-
čalo mestnega magistrata v Gorici o svojem do-

D) brem vedenju pod D. Že več kot pet let želim spre¬
jeta biti v katoliško cerkev, ali mnoge zavere so
zadrževale moj prestop. Ker so pa te sedaj od¬
stranjene, sem se dala podučevati v resnicah kato¬
liške vere in izjavljam, da storim ta korak pro¬
stovoljno in iz prepričanja o resnici katoliške vere,
ter hočem v nji živeti in umreti.

Podpis prišleca.

Ta zapisnik se je Sari Rosenheim prebral,
ter ga je lastnoročno podpisala.

Podpis župnika.

Ali se pa naredi:

Protipis.

Jaz spodaj podpisana s tem izjavljam, da že
več ko pet let želim biti sprejeta v katoliško cer¬
kev, o katere resnici sem prepričana in prosim
sedaj sv. krsta. Jaz obljubim po tej veri živeti in
v nji umreti, kakor mi Bog pomagaj.

§ 47. Krst odraščenih drugovercev.

75

To potrjuje moj lastnoročni podpis in podpis
dveh v to naprošenih prič.

Datum.

Podpis prič.

Podpis prišleca.

Prošnja na škofijstvo:

Prečastiti knezoškofijski ordinarijat!

Posestnica trgovine v Gorici, Sara Rosenheim,
judovske vere, rojena v Budapešti in stara 32 let,
kakor kače rojstni list pod A, se je pred tremi
meseci pri podpisanem oglasila, ter prosila spre¬
jetja v katoliško cerkev. Ker se je skasalo, da
hoče prestopiti is dobrega namena, se je tudi spre¬
jela v poduk. Ta je sedaj končan, ter je za svoj
stan v verskih resnicah dobro podučena, ter hoče
po zapisniku pod B (protipisu pod Bj v sveti ka¬
toliški cerkvi, v katero prestoplja prostovoljno,
živeti in umreti. Zadržanja je po spričalu C le¬
pega. Ker je tedaj vse potrebno donesla in do-
stala, zato prosi podpisani, naj blagovoli prečastiti
knezoškofijski ordinarijat dovoliti, da se sprejme
v katoliško cerkev in se ji podeli sv. krst.

Podpis.

Vzorec naznanila na politično gosposko (koleka prosto):

Slavno c. k. okrajno glavarstvo

Rudolfovem.

Podpisani naznanja, da izstopi iz evangeljske
cerkve augsburškega veroizpovedanja in prestopi
v katoliško cerkev. Star je po krstnem listu pod A
30 let. Prosi tedaj ponižno, naj se to naznani evan¬
geljskemu cerkvenemu uradu, pod katerega spada.

Datum.

Podpis.

Po škofijah je ukazano za spreobrnjence napraviti posebno
knjigo spreobrnjencev,  ako se v župniji taki slučaji dogajajo.

Duhovski Poslovnik.

76



V ljubljanski škofiji ') so ukazani za knjigo ti-le predeli: Leto,
mesec in dan opravljene professio fidei; cerkev ali kapela,
kjer se je to zgodilo; krstno in rodbinsko ime; starost
spreobrnjenca ; njegov stan; rojstni kraj in bivališče; prej¬
šnje veroizpovedanje; stariši; ime in stan prič pri polagi
professio fidei; ime in služba duhovnika sprejemalca pro¬
fessio fidei; opomnja.  Spreobrnjenec, priče in duhovnik se
sami podpišejo, če kateri ne zna pisati, ga župnik podpiše. V
opomnjo pride dovoljenje škofijsko, ravno tako, ako je bil po¬
mislek radi veljavnosti krsta, in je ordinarijat krst pod pogojem
dovolil, ter se tukaj zavrača na krstno knjigo, v krstni knjigi
pa v opomnji na knjigo spreobrnjencev.

Tudi od te knjige se pošlje prepis na ordinarijat, kakor od
vsake druge matice, z novim letom.

Ko bi bilo treba izdati spričalo o spreobrnitvi, bi se tako-le
glasilo:

Kolek

50 kr. Spričalo o spreobrnitvi.

Pod pisani s pričuje iz župne knjige spreobr¬
njencev,daj e gospod LudovikBdr,železničniuradnik,
po krstnem listu evangeljske občine augsburškega
veroizpovedanja v Gorici, rojen 5. januvarija 1860
v Gorici, zakonski sin Janeza Bar, zemljemerca,
in Otilije rojene Haufen dne 3. avgusta 1887 pred
pričami gospodom Eugenom Zuchatti, tovarniškim
uradnikom, in Ivanom Drobež, c. k. logarjem, v
v tukajšnji župni cerkvi pred podpisanim župnikom
katoliško vero spoznal in bil v naročje sv. rimsko¬
katoliške cerkve sprejet.

To potrjuje moj podpis in pritsnjeni župnij¬
ski pečat.

§ 48.

Otroci zakonskih starišev.

Ti se vpišejo kot zakonski, ker kanonično in avstrijsko-
državno pravo domneva zakonsko rojstvo (legitimnost) otroka
zakonske žene. Ko bi tudi mati sama trdila, da je otrok neza-
konsk, ni se ozirati na njeno izjavo, ker pravilo velja: pater est,
quem justae nuptiae demonstrant. Tudi v slučaji, če je zakonski
mož že več let odsoten, se dete vpiše kot zakonsko. Samo oče
ima pravico zakonsko rojstvo otroka spodbi-

’) Lj. Škof. 1. 1883, str. 46.

§ 48. Otroci zakonskih starišev.

77

jati in sicer v treh mesecih potem, ko je o rojstvu izvedel, 1 )
pa pred sodnijo, in njegov nasprotni do.kaz mora biti sodnijsko
potrjen. Če je mož umrl pred obrokom, v katerem
sme spodbijati zakonsko rojstvo otrokovo,
smejo njegovi dediči, katerim bi se v sicer kršile pravice, to storiti
v treh mesecih po smrti moževi. 2 ) Sele na sodnijski odlok more
duhovnik krstno matico popraviti tako, da očetovo ime prečrta
in v opomnji naznači sodnijski odlok. Odlok mora priti potom
deželne vlade in škofije. 3 )

Za otroke, rojene v sedmem mesecu po skle¬
njeni poroki ali v desetem mesecu po smrti
moža, ali popolni razvezi zakonske vezi, se
domneva, da so zakonsko rojeni, 4 ) in se morajo tudi kot zakon¬
ski vpisati. Oče se vpiše: Janez Burja, krojač, umrl pred
sedmimi meseci (sodnijsko ločen pred sedmimi meseci),  ali
se pa samo pri imenu otrokovem vpiše posthumus^ posmrtnik.

Ako je sodnijsko ali cerkeno ločena žena
po preteklih desetih mesecih ločitve rodila, se
sme njen otrok samo tedaj kot zakonsk vpisati, če sodnijsko
dokaže, da more njen mož oče biti, ali da sta se bila zopet v
zakonsko družbo povrnila, dasiravno nista bila tega pri sodniji
naznanila in sicer najmanj šest mesecev, največ deset mesecev
štetih nazaj od otrokovega rojstva. V tem slučaji je v krstni
knjigi vpisati dan, mesec in leto ločitve, in daje od moža od¬
visno, če bo hotel otroka za svojega spoznati. Čakati je sodnij-
skega odloka, predno se otrok kot zakonsk vpiše. Ako se pa
zakonski mož sam za očeta spozna, se vpiše brez vsake opomnje
kot oče. 5 )

Ako je preteklo po moževi smrti že deset
mesecev, se mora tudi otrok kot nezakonsk vpi¬
sati. Meseci se tukaj štejejo po trideset dni. 6 ) Vdova se vpiše
kot mati s krstnim in rodbinskim imenom, pa tudi z imenom
bivšega zakonskega moža, n. pr. Marija roj. Bizjak, vdova ranj-
kega Janeza Burja, krojača?) Tako tuji vdova, če je nezakonsko
rodila, ali ločena žena, če se vpiše otrok kot nezakonsk, n. pr.
Marija roj. Bizjak, obvdovljena Burja; Marija roj. Bizjak, ločena
žena Janeza Burja. Otrok pa ne nosi imena po ranjkem ali loče¬
nem možu, nego rodbinsko ime matere.

■) Brž. zak. §§ 138 in 158.

’) Brž. zak. § 159.

3 ) Gl. zgoraj § 42. — Ukazn. 1. str. 76 in 77.

4 ) Brž. zak. § 138.

5 ) Brž. zak. §§ 138 in 163.

h Najvišje sod. 6. sept. 1870, št. 6687.

') Min. notr. 28. nov. 1874, št. 17.29?.

78

Duhovski Poslovnik.

Otroci iz neveljavno spoznanega zakona se
smatrajo zakonski, ako je bil zakonski zadržek odstranjen, ali pa,
ako je vsaj enemu izmed starišev nezadolžena nevednost v hvalo.')

č 49.

Krst otrok, katerih starišev duhovnik ne pozna.

Ako porodi mati nepoznana tujka, se mora du¬
hovnik zanesti na babico ali porodničarja, da je napovedana mati
res otrokova mati; ne pa, kar se tiče njenega imena, napovedi
očeta in njegovega imena, gotovosti o poroki in o času poroke,
nego to mora dokazati. Dokaz naj se vrši po enem teh štirih
načinov:

1. Oče se mora pri duhovniku osebno ogla¬
siti in prinesti poročni list ter pripeljati dve duhov¬
niku dobro znani, pošteni, že dvajset let stari priči (smejo biti
tudi ženske), kateri imata pričati, da je ta mož kot od matere
napovedan oče tega otroka res tisti, katerega ime kaže poročni
list, in če se vidi iz poročnega lista, da je z otrokovo materjo
že šest mesecev poročen, se vpiše njegovo ime v predel oče  in
otrok kot gotovo zakonsk, in sicer tudi takrat, ko bi otrokovo
mater nezvestobe dolžil in bi ne hotel otroka za svojega spoznati.
Opomnja v krstni knjigi bi se glasila: Na podlagi podanega
poročnega lista, izdanega od župnijskega urada I. z dne...
in po izpovedi spodaj podpisanih prič, katere navzočega
očeta dobro poznate, se je ta otrok tukaj nepoznanih stari¬
šev vpisal kot zakonsk.

Ko bi poročen list kazal, da ta mož ni bil še z otrokovo
materjo celih šest mesecev poročen, mora mož izrečno povedati,
da otroka za svojega spozna, potem se šele otrok kot zakonsk vpiše.

2. Mož, za očeta naznanjen, je sicer navzoč,
panidonesel poročnega lista. Dve duhovniku dobro
znani, pošteni priči morate izpovedati, da ga dobro poznate, dobro
veste, da je napovedano ime res njegovo pravo ime, in tudi dobro
veste, da je z otrokovo materjo poročen. Opomnja bi se glasila:
Na podlagi izpovedi podpisanih prič, kateri naznanjenega
in navzočega očeta tega otroka dobro poznate, dobro veste,
da je naznanjeno ime njegovo pravo ime, in tudi dobro
veste, da je z otrokovo materjo poročen, je bil ta otrok kot
zakonsk vpisan.

3. Mož, za očeta naznanjen, ni navzoč, j e pa
predložen poročni list. Najprvo se preišče, ali je ime
v poročnem listu naznanjeno res ime te matere. To se zgodi, da dve
duhovniku znani, pošteni priči to potrdite. Ako se iz poročnega

’) Drž. zak. § 160. — Ukaz z dne 3. jun. 1858, št. 92 v drž. ukzn. 1.

§  49.  Krst otrok, katerih starišev duhovnik ne pozna

79

lista razvidi, da je bila z vpisanim možem že šest mesecev po¬
ročena, se ime moža, katerega kaže ta list, vpiše kot oče z go¬
tovostjo, in tako tudi otrok kot zakonsk. Opomnja bi se glasila:
Podpisani priči, katere tukaj neznano mater tega otroka
dobro poznate, potrdite, da je po predloženem poročnem
listu tukaj naznanjeno ime res njeno pravo ime.

Ako poročni list kaže, da mati ni bila še šest mesecev z
možem poročena, in je po gori opisanem načinu potrjeno bilo, da
je od nje naznanjeno ime res njeno pravo ime, se vpiše ime moža
iz poročnega lista v predel oče,  vendar se dene v opomnjo datum
sklenjene poroke in da je od izjave očeta odvisno, če otroka za
svojega sprejme. Opomnja bi se glasila: Je odvisno od nena-
vzočega očeta, ako hoče otroka te tukaj nepoznane matere za
svojega spoznati, ker je bil po poročnem listu, izdanem v
Zagrebu, dne 1. julij a 1887, šele drugi mesec ž njo poročen.
Vse to naj še tudi otrokovi materi povč.

4. Niti naznanjen oče ni pričujoč, niti je po¬
ročni list predložen. Tedaj je iskati, ali morete dve priči,
kateri trdite, da poznate mater in njeno pravo ime, tudi popričati,
da veste njeno poroko z možem od nje naznanjenim in da veste
dobro njegovo pravo ime in čas poroke. Duhovnik sme na to
očetovo ime vpisati in otroka kot zakonskega. Opomnja bi se gla¬
sila: Podpisani priči potrdite, da je ime tukaj neznane ma¬
tere tega otroka res njeno pravo ime, da je od nje nazna¬
njeno očetovo ime res ime njenega moža, in sta bila leta . . .
poročena.

Ako pa priči vsega tega ne morete popričati, se izpoved
matere samo zaznamova na poseben v krstno knjigo vložen listek
in sicer ime matere: I. I. po napovedi zakonska žena (možaj
Z I., kakor pravi, je ta otrok zakonsk,  in se naznanilo pošlje
okrajnemu glavarstvu ali škofijstvu, da se poizvč o imenih očeta,
matere in njih zakonu, in šele, ko je od gosposke gotovost došla,
naj se^vse z gotovostjo vpiše.

Če je otrokova mati vdova, se smč ime ranjkega
moža kot oče, in otrok kot zakonsk -le tedaj vpisati, kedar du¬
hovniku dve gori označeni priči, kateri mater poznate in njeno
ime dobro veste, potrdite, da jima je njena poroka z možem za
očeta naznanjenim in njegovo pravo ime dobro znano, in da od
smrti očetove do rojstva otrokovega ni še preteklo polnih deset
mesecev. Ako mati ne more dovesti dveh takih prič, mora dati
svoj poročni list, iz katerega se razvidi njena poroka, in mrt¬
vaški list radi razvida moževe smrti, in da ni še do po¬
roda preteklo celih deset mesecev. Ako tega ne more, naj^ du¬
hovnik njene napovedi zaznamova in vso reč, kakor gori rečeno,
gosposki naznani, da mu pomaga priti do gotovosti.')

*) Dekret dvorne kane. 20. okt. 1813, št. 16.350. — Ukaz. min. 12. sept,
L 1868, št, 3749, v ukazn, 1, str, 118 — 121,

80

Duhovski Poslovnik.

£ 50.

Nezakonski otroci.

Vsak nezakonsk otrok nosi materno ime, zato pa tudi ostane
predel oče  prazen, razven ako se je oče sam dal vpisati. Mati
dobi tudi vpisan svoj stan in značaj, n. pr. neomošena kmetiska
hči,  in sicer duhovniku znana mati, ne tujka, brez vsake opazke;
tujki se pa poleg vsega druzega še pripiše po napovedi  ali ka¬
kor pravi  (angeblich '), potem župnija, kjer je bila rojena, in
občina, kamor je pristojna. Po avstrijski postavi namreč duhovnik
ne more siliti nezakonske matere, da bi svoje pravo ime napove¬
dala, prosto ji je povedati ime kakoršno hoče. Ne velja pa ta
državna določba za cerkveno področje, ker cerkev ima matice
posebno v ta namen, da so sorodovinska kolena na razpregledu.
Zato je svetovati župniku, da previdno poizve pravo-materno ime,
ter ga v nalašč za to pripravljeno posebno tajno knjigo vpiše; v
krstni knjigi se pa na to zavrača samo z opomnjo. Pa tudi radi
nasledkov v državnem življenji naj svetuje duhovnik materi, naj
napove pravo ime, ker bo morda hotla tožbo vložiti radi očetov¬
stva, ali pa bo morda pozneje želela, pozakoniti otroka, kar bi
ne mogla, če ne bo vpisano nje pravo ime v krstni knjigi.

Ako pa mati tujka tir j a, naj se od nje napo¬
vedano ime kot njeno pravo rodbinsko ime vpiše,
mora dovesti dve gori označeni priči, katere potrdite, da je na¬
povedano ime njeno pravo ime, ter morate opomnjo v krstni
knjigi podpisati. Ta bi se glasila: Podpisani zanesljivi in pod¬
pisanemu župniku dobro znani priči, katere tu vpisano ma¬
ter nezakonskega otroka dobro poznate, potrdite, da je na¬
povedano ime res njeno pravo ime.  Ko bi se take priče ne
mogle dobiti, naj duhovnik naznani politični gosposki, katera naj
išče gotovosti, in ko je od tukaj odlok dobil, naj vpiše: Po po¬
trdilu c. k. okrajnega glavarstva I. z dne ... je ime tu vpi¬
sane matere nezakonskega otroka res njeno pravo ime. * 2 )

Dobro je ime prepisati iz domovnice, delavske knjižice ali
druge enake listine, vendar se pa to ne sme smatrati za absolutno
istinitost imena.

Imena nezakonskih otrok in njih mater je v smislu § 189
a. d. z. za vsak mesec posebej razun vmes zamrlih poslati
c. k. okrajnem sodišču, da jim preskrbi varuhe (ukaz justičnega
ministerstva dne 13 jun. 1894, št. 11.725).

Nezakonski oče se nikakor ne sme samo po napovedi
nezakonske matere v krstno knjigo vpisati, ako sam tega noče.
Ima pa pravico vpisati se precej pri krstu ali pozneje, a nikakor

‘) Dvorni dekr. 13. jan. 1814.

2 ) Dvorni dekr. 21. oktobra 1813, št. 11.851.

§ 51. Pozakonitev otrok.

81

ne, da bi se to nezakonski materi ne naznanilo, ker je prevara
mogoča; pa tudi samo tedaj, če je bila dala nezakonska mati
svoje pravo ime v krstno knjigo vpisati. Oče mora osebno priti
k župniku matice, kjer je krst vpisan; sama pismena izjava, da
je on oče temu otroku, ne zadostuje, ko bi bila tudi od gosposke
potrjena.') Samo z dovoljenjem deželne politične gosposke bi
smel župnik vpisati očeta na podlagi take izjave. 2 ) (Glej spodaj
§ 51 al. 3.)

K e d a r pride oče osebno pred župnika, pri¬
pelje naj seboj dve duhovniku dobro znani in zanesljivi priči. Ako
očeta duhovnik dobro pozna, sme on ena teh prič biti, druga bi bila
Pri krstu boter. Pred tema pričama mora oče zahtevati, da se v krstno
knjigo kot oče vpiše. Priči pa morate potrditi, da tega moža, ki
se je za očeta oglasil, dobro poznate, da jima je znano napovedano
ime kot njegovo pravo ime in da je naravnost zahteval, naj se
kot oče tega nezakonskega otroka vpiše. Opomnja se glasi: Pod¬
pisana spričujeva, da je bil I. I.  (ime, stan, vera), kateri je
nama po osebi in po imenu dobro znan, navzoč, in se je pred
nama spoznal očeta otroka I.I., kakor ga je tudi mati I.I.  (ime
nezakonske matere) naznanila, ter je zahteval, da se vpiše kot
oče tega otroka.  Datum, podpis župnikov in prič in očeta. Nje¬
govo ime in značaj se potem vpiše v predel oče.

Radi otroka je zelo želeti tacega vpisa, ker mu daje velike
pravice po državnem zakoniku §§ 165—171, 762—764, Ravno
te pravice pa tudi dobi otrok po tožbi za očetovstvo (Paternitats-
klage).

Če je pa tudi nezakonski oče dal vpisati svoje ime v krstno
knjigo, vendar ostane otroku še zmiraj materno rodbinsko ime,
dokler je ni v zakon vzel. Na očetovo ime se v repertorij za¬
piše šele po zakonjenju.

$ 51.

Pozakonitev otrok. 3 )

Po cerkvenem pravu so nezakonski otroci precej s skle¬
njenim zakonom tudi brez dovoljenja starišev, celč proti njih volji,
pozakonjeni; to se razteza še celo na umrlih starišev otroke in o
tem pozakonenju se nič ne naznanja v javnih listinah. Tako dolo¬
čuje tudi avstrijsko pravo. Veljavna postane pozakonitev precej
ob sklenjeni poroki očeta in matere, nikakor ne še le z dnem
vpisa v knjigo?) Nič ni na tem, ali se je sklenil zakon kmalo

Reskript dež. vi. v Gradcu na Lavant. ordin. 4. nov. 1880, št. 15.451.

— Ikaz min. 7. nov. 1883, št. 13.197

’) .Min. ukaz 7. nov 1854, št. 12.350.

3 ) Dvorne kane. dekr. 20. okt. 1813, št. 16.350, v ukzn. 1. str. 118.

•) Min. notr. 20. febr. 1871, št: 289.

,,Poslovnik*‘.

6

82

Duhovski Poslovnik.

po rojstvu otroka, ali ne, še celo če se je oče ali mati prej s
kom drugim veljavno poročila, postal vdovec ali vdova ter še le
pozneje zakon sklenil z onim, s katerim je imel nezakonskega
otroka, se ta pozakoni. Za tako pozakonitev je treba samo do¬
kaza, da je ta otrok res onih dveh, ki sta zakon sklenila. Ta
je dobiti ali iz krstne knjige same, ali ga morajo pa dati dotični
zakonski.

A k o seje oče že prej dal vpisati v krstno knjigo
in je mati domača, ter s pravim imenom vpisana (tako tudi tuja,
če je le s pravim imenom vpisana) in je iz poročne knjige, ali
ako sta bila drugje poročena, iz donešenega poročnega lista raz¬
vidno, da sta v krstni knjigi vpisana res roditelja tega otroka,
tedaj duhovnik kar sam pozakonitev izvrši. 1 ) Vpiše se samo pod
predel oče, mati,  da sta res cerkveno poročena. Ni treba pristav¬
ljati legitimatus -per subsequens matrimonium,  to se ume samo
ob sebi, nego pristavi naj se: Vsled poročne knjige domače
župnije, stran .. . (vsled poročnega lista župnija . . s dne .. .j
sta bila I. I. in L I. cerkveno poročena.  Datum, podpis župnika.

Ko bi se oče še nebil dal v krstno knjigo
vpisati, je zakonskemu možu na voljo dano z vednostjo ma¬
tere nezakonskega otroka in sedaj svoje žene priti pred duhov¬
nika, v čegar matici je nezakonsk otrok vpisan, dobiti mora
dve priči, kakor je gori v § 50 rečeno in duhovnik vpiše ravno
tisto opomnjo, ko zgoraj, ter je podpišejo župnik, priči in oče.
Duhovnik pa tudi vpiše datum sklepa poroke, kakor je bilo prej
povedano.

Ako se ni dala mati ob krstu s pravim ime¬
nom vpisati, potem se najpred zagotovi njeno pravo ime
ravno tako, kakor je bilo v § 50 povedano.

Ako sta riši nezakonskega otroka ne mo¬
rejo osebno priti pred župnika, v čegar krstni knjigi
je otrok vpisan, se morejo obrniti na politično deželno go¬
sposko s prošnjo. Smejo pa tudi prošnjo pri dotični okrajni po¬
litični gosposki vložiti, ter svojo ustmeno izjavo dati na zapisnik,
katerega potem okrajna gosposka na deželno pošlje. Izjavo pa
morata dati oče in mati, in potrdite jo dve priči zaradi istosti
oseb. K taki prošnji se mora priložiti krstni list otrokov in po¬
ročni list starišev. 2 )

Ako je mati že umrla in želi oče nezakonskega otroka
pozakoniti, naj pripelje dve zanesljivi priči, ki ste ranjko dobro
poznale in poznate tudi ostalega, in jima je znano, da je ranjka
(žena) dotičnega otroka imela vedno za svojega in se je do njega

') Min. ukaz 12. sept. 1868, št. 3649, v ukazn. 1. str. 117.

2 ) Razglas dež. vlade Kranjske 14. nov. 1886, št. 10.693, v Škof. 1. 1884,
stran 112.

§ 51. Pozakonitev otrok.

83

obnašala vedno kot mati. Duhovnik naj naredi zapisnik (kolek
50 kr.), katerega vsi podpišejo, naj priloži krstni list otrokov,
poročni list njegovih starišev in mrtvaški list ranjke. Vse te spise
pošlje na ordinarijat. ki se v tej zadevi obrne na deželno vlado.
Ko je došlo vikše dovoljenje za izvršitev pozakonitve, vpiše
župnik v krstno knjigo: Vsled dopisa knezoškofijškega ordi¬
narij ata z dne... št... .je c. k. deželna vlada v I. dne
št. . . . dovolila, da se I. I. vpiše kot oče otroka I.

Ako oče noče pozakonitve otroka, ali je že umrl, se mora
pozakonitev po sodniji izvršiti. Dotični otrok oziroma njegov
varuh mora namreč sam vložiti tožbo, in kedar pride razsodba
na duhovnika in tudi dovoljenje c. k. deželne vlade, popravi matico. 1 )

Ako sta se oče in mati poročila še-le po smrti otrokovi, tedaj
pa niso otrokovi nasledniki s tem pozakonjeni. 2 )

Ko bi se bila roditelja nezakonskega otroka
civilno poročila in sta si izposlovala pri politični gosposki
dovoljenje, da se njun otrok pozakoni, se vpiše na dotično mesto
v krstno knjigo: Vsled dekreta . . . gosposke z dne . . . poza-
konjen, a samo pro foro civili.  Duhovnik jima pa v dosego
tega ne sme pomagati, kakor sicer pri drugih pozakonitvah, le
pojasni naj jima, da, ker ni njuna zaveza cerkveno veljaven za¬
kon, zato jima tudi pri pozakonjenji pomagati ne smč. 3 )

Nezakonski otroci v prešestvu rojeni, orti ex copula
adultera, se quoad eftectus ecclesiasticos ne morejo pozakoniti. Po
državni avstrijski postavi se pa pozakonijo 4 ), razven če bi bilo
prešestvo sodnijsko dokazano, ker bi tedaj tudi zakon pred državo
ne veljal. Ako da deželna vlada po škofijstvu dovoljenje za tako
pozakonitev, vpiše duhovnik na dotičnem mestu vse kakor po
navadi, pristavi pa: ta pozakonitev velja samo quoad ejfectus
civiles, a ne quoad effectus ecclestiasticos.  Takemu pristavku
ne nasprotuje deželna oblast. 5 )

Ko bi se pa pozakonjenju stavile nepremag¬
ljive zapreke, ali ko bi mož hotel sprejeti otroka, čegar oče
on ni, ter mu dati dedinske pravice, ga more sprejeti za svojega,
t. j. more ga posinoviti, pohčeriti. Določila avstrijske postave o
tem glej § 76. Posinovljenec dobi ime očeta posinovnika in rod¬
binsko ime matere posinovnice, obdrži pa tudi še svoje prejšnje
rodbinsko ime, ima do starišev posinovnikov pravice pravih otrok,
a ne zgubi tudi pravic do svoje rodbine. 6 )

O vsakem pozakonjenju je sporočiti ordinarijatu zarad do¬
polnila kopij.

‘) Razsodba upravn. sod. 24. nov. 1887, št. 2753; 16. sept. 1891, št. 2950,

2 ) Patent 22. febr. 1791, št. 115, v drž. zak. k § 161.

•) Navod za ljublj. škof. 9. julija 1868 v ukazn. 1. str. 111, §§ 41, 42.

4 ) Drž. zak. § 161.

■j Nauč. min. ukaz na dež. vlado v Gradcu 30. jun. 1857, št. 10.220.

*) Drž. zak. §§ 179 — 186.

6®

84 Duhovski Poslovnik.

č 52.

Krstni botri.

Te voliti imajo pravico otroku stariši; še le ko bi oni pri¬
pravnega botra ne izvolili, jih voli duhovnik. Zadostuje in je po¬
treben samo en možki ali ena ženska, brez ozira na spol krščencev.
Smeta pa biti k večjemu dva, a ne dva možka ali dve ženski. 1 )
Spodobi se, da so botri vsaj doletni (puberes), botra vsaj 12 in
boter vsaj 14 let star. 2 ) Ako jih pride več ko dva, so drugi samo
priče. Drugoverci, ko bi prišli, naj se pripuste samo kot priče,
in to tudi pri krstu otroka drugoverskih starišev.

V krstno knjigo vpišejo svoje ime, priimek in značaj botri
sami. Ako bi se tako zapisali, da se težko bere, naj pristavi
duhovnik: beri  ali i. e.  (id est) in njih ime. Ako botri ne znajo pi¬
sati, pristavijo križ.

Če kdo v botrstvu koga druzega namestuje, naj se vpiše
ime namestnikovo in ime namestenčevo, n. pr. I. I. namestnik
I. I.-ja.  Vendar naj se nikdo kot boter ne vpiše, če ni gotovo,
da je prevzel botrstvo.

£ 53.

Babica.

Babica mora sama naznaniti pri okrajnem glavarstvu kraj,
v katerem hoče poslovati, ter mu ob enem predložiti diplomo,
potem se mora zglasiti pri županstvu svojega stanovališča
in pri tem pokazati potrdilo o opravljenem naznanilu pri okraj¬
nem glavarstvu. Prav tako mora naznaniti svoje stanovanje in
vsako selitev. Tudi se mora predstaviti pri predstojnem župnem
uradu.

Oblast tirja od nje pošteno in zmerno življenje. Pomagati
mora vsaki porodnici rada in kedar je. Med seboj morajo babice
zložno živeti, in ena druge ne spodrivati. Kedar je prevzela pri
porodu babica pripomagaje posel druge, tedaj se mora umakniti,
kedar želi to babica, ki jo je sprejela za namestnico in porodnico.

V sili mora babica s privoljenjem starišev krstiti. Brez
vednosti in privolitve nekrščanskih starišev ne sme njih otroka
krstiti. Poskrbeti mora, da se tak v sili opravljen krst naznani
dotičnemu dušnemu pastirju, in mora povedati tudi okolnosti,
pod kterimi se je opravil.

Krščanske stariše mora opomniti, da se otrok o pravem
času krsti. Kedar bi bilo zaradi bolehnosti otrokove nevarno, da
bi se opravil krst v cerkvi, tedaj mora babica opozoriti otro-

‘) Cone. Trid. sess. XXIII. de ref. matr. c. 2.

a ) Obred, ljublj. škofije str. 15.

§ 54. Splošno o vpisih v poročno knjigo.

85

kove stariše, da se opravi krst doma. — Duhovnu je pri tem
državnem ukazu pomniti, da se slovesen krst sme po privatnih
hišah deliti edino le z dovoljenjem škofovim.

Babica mora kar narhitreje naznaniti otrokovo rojstvo pri¬
stojnemu dušnemu pastirju, ali tistemu, ki mu je sploh izročeno
Pisanje rojstvenih knjig, in mu poskrbeti v to potrebnih podatkov.
Da se vse natančno naznani, mora biti babica navzočna pri ob¬
rednem krstu in pri vpisovanju v rojstno knjigo.

Ako se je izvršil porod brez pomoči izprašane babice, je
dolžna ona, ko je to izvedela, takoj naznaniti županstvu, in kedar
Predloži porodne izkaze političnemu oblastvu, mora navesti ta
naznanila v opomnji.

Babica ima dolžnost po županstvu nemudoma naznaniti
oblastvu, kedar ima vtrjen sum, da je bil otrok umorjen, ali da
je bila namera ga umoriti, da se je telesni sad pregnal ali da je
storjeno kako drugo kaznjivo dejanje.

Poskrbeti mora, da ogleda po predpisih v to postavljeni
zdravniški oglednik vsakega mrtvo rojenega otroka, naj si bo
malo ali zelo razvitega telesa, toraj tudi vse splave, tudi brez¬
plodne in snete. Mrtvi plodovi se morajo pokopati.')

Cerkveni predpisi se vjemajo s temi državnimi. Izdani so od
avstrijskih škofov v VI. seji 7. aprila 1894, v ljubljanskem ško¬
fijskem listu priobčeni 1. 1897., št. 3. Župnik je dolžan skrbeti,
da so babice po tem navodu podučene, zlasti kar se tiče krsta v
sili, in dekani so se dolžni pri svojih vizitacijah prepričati, ali se
je to zgodilo.

V krstno knjigo se vpiše vsaka oseba, ki je babila, neizpra-
sani se pripiše, da ni izprašana, izprašani, da je izprašana. Če
ni nobena oseba babila pri porodu, se predel babica prečrta.

B) Poroke.

£ 54. ••

Splošno o vpisih v poročno knjigo. 2 )

Za poročno knjigo se morajo rabiti tiskani blanketi, kakoršni
so zaukazani za dotično škofijo. O predelih, katere mora imeti,
veljajo cerkveni ukazi v „navodu“ §§ 76, 77 in državni ukazi v
drž. zak. §§ 80—83.

Vsaka poroka, katera je bila pred duhovnikom sklenjena, se
vpiše z vrstno številko. Sploh velja pravilo: kdor je prvi poročal,
tisti vpiše poroko z vrstno številko.

') Ukaz min. notr. 10. sept. 1897, drž. zak. št. 216.

2 ) Škof. 1. 1891, str. 54.

86

Duhovski Poslovnik.

Ko bi se bilo v poddružnici poročalo, naj se tudi to v po¬
ročni knjigi zaznamuje.

V mešanih zakonih velja ukaz, da ga vpiše z vrstno
številko tisti, kateri je prvi poročal; drugi, pri katerem se je po¬
roka morda pozneje vršila, ga vpiše brez vrstne številke, mora
pa dan, kraj in duhovnika, pred katerim sta si bila zaročena vprvič
obljubo dala, naznačiti?) Druga določila o tem glej § 83.

Kako se vpisuje poroka s pooblastilom glej § 92.

Civilni zakon, sklenjen pred politično gosposko, tudi
ta gosposka vpiše v svoj poročni zapisnik, pošlje pa duhovnikoma
obeh poročencev uradno spričevalo o njuni civilni poroki?) Kato¬
liški duhovnik pa ne sme takega zakona v svojo poročno knjigo
vpisati, država tega tudi ne tirja, ampak naj si naredi knjigo majh¬
nega obsega zapisnik o civilnih zakonih  („Vormerkbuch liber
Civilehen“), v to porabi lahko blankete za poročno matico. Predel:
duhovnik poročevalec  se ne izpolni, v opomnjo pa vpiše: Tukaj
kot ženin in nevesta navedeni osebi sta se po sporočilu . . .
urada z dne . . . meseca . . . leta ... št. .. . civilno poro¬
čila dne . . . meseca . . . leta . . .  Uraden dopis se vpiše v
posloven zapisnik in shrani pri uradnih pismih. Ako se potem
civilna poročenca cerkveno poročita, naznači se to v zapisniku
za civilne zakone, ter piše list poročne knjige, kjer se najde
vpisan ta zakon. V poročno knjigo se vpiše kakor vsak drug
zakon 3 ), samo da brez vrstne številke, navede se pa datum in kraj
civilne poroke. V izpisih iz takega zapisa, kakor tudi iz za¬
pisa poroke mešanega zakona, se mora vselej na razvid djati
oni duhovnik ali gosposka, pred katero se je svečana obljuba
zakona vprvič vršila, tako tudi datum te obljube?)

Nevesta-vdova se tako vpiše, da se postavi najprvo
njeno krstno ime in pridevek in potem ime in pridevek in stan
njenega rajnega moža, n. pr. Marija roj. Slak, vdova rajnega
Janeza Burja, krojača.

Pri vpisu starišev ženina in neveste naj se zapiše, ali sta še
živa ali že mrtva. Naredi naj se pri že mrtvih vsaj f.

V predel poročne listine se vpišejo z datumom in številko
vsa ona pisma, katera so morali poročenci donesti v dokaz, da
se je pred poroko vse odstranilo, zavoljo česar bi bila njuna za¬
konska zaveza neveljavna ali nedovoljena, tedaj n. pr. krstni list,
ali spregled od njega; mrtvaški list, ali sodnijsko razglašenje smrti;
list svobodnega stanu; očetovo dovoljenje, dovoljenje družinskega
sveta, nad varstveno dovoljenje ali spoznanje polnoletnosti; oklicni
list; cerkveni in državni spregledi; pri mešanih zakonih pogodba
o odgoji otrok; pri Ogrih, Hrvatih in drugih inozemcih dokaz

‘) Razpis min. notr. 15. okt. 1882, št. 10.531, v Škof. 1. 1882, str. 170.

2 ) Post. 25. maja 1868, čl. II., § 9.

! ) Ukzn -1. str. 110, škof. nav. 9. julija 1868.

’) Razglas min. notr. 14. okt. 1882, št. 10.531. Škof. 1. 1882, str. 170.

§  54.  Splošno  o  vpisih  v  poročno  knjigo. 87

osebne sposobnosti za zakon; pooblastilo za poročanje; pisma o
poveljavljenji zakona, ali razsodbi o neveljavnosti; pri vojaških
osebah na to še: dovoljenje v zakon; pooblastilo za poroko; oklicni
in prepustni list itd. Posebno naj se za poročence iz Kranjske
vselej vpiše ženitovanjska zglasnica,  občinski urad z datumom
in številko, ker se na podlagi tega mnogokrat določi domovinska
pravica. Vpisati se mora tudi, se je li dalo očetovo dovoljenje
mladoletnega  ustmeno ali pismeno, in če ustmeno, pred katerimi
pričami.

Ko bi civilen duhovnik poročal vojaško
osebo, spadajočo pod duhovno oblast vojaškega duhovnika,
pošlje precej poročni list po škofijskem ordinarijatu na dopol¬
nilno okrajno poveljništvo dotičnega kardela.')

Na inostranskem sklenjen zakon se sme tudi
v Avstriji v poročno knjigo vpisati in sicer v župniji, v kateri
zakonska sedaj bivata, a samo tedaj, ako stranka to želi. Župnik
pošlje na škofijo prošnjo z dokazi, da je bil res zakon sklenjen,
ter ima čakati škofijskega odloka. 2 )

Kako se označi po v el javljen zakon glej § 93.

Ako je bil zakon od cerkve in politične gosposke kot
neveljaven spoznan, se dotične razsodbe vpišejo, n. pr.:
Ta zakon je bil po razsodbi. . . kot neveljaven proglašen.

Ako sta se dva zakonska, katerih zakon je bil raz¬
vezan, zopet poročila, se mora ta zakonska zaveza zopet v po¬
ročno knjigo vpisati. Dobro je pa, da se pri novem vpisu naznači
list in številka, kjer je bila stara poroka vpisana, pri prvi pa zopet
list in številka druge.

Ako bi cerkvena in civilna oblast enega izmed zakonskih
za mrtvega p r o g 1 a s i 1 a in bi drugi hotel zopet v zakon
stopiti, se vpiše na dotičnem kraji odlok cerkvene in civilne
gosposke.

Poročne listine (dokumenti) se zavijejo v izpraševalni
zapisnik, kateremu se na zunanji strani vpiše številka dotične po¬
roke iz poročne knjige. Konec leta se spravijo vse v zavežček,
na katerega se vpiše letnica, in se spravi med zakonska pisma v
arhiv. Izmed njih bi se smeli strankam v porabo dati samo izpisi
iz matic, n. pr. rojstni list potem, ko so se iz njih potrebne reči
vpisale, nikakor pa ne drugi akti: dovolitev mladoletnemu, spri-
čalo o stanovanji, spregledna pisma, dovolitev za ženitev, izkazi o
naborni dolžnosti, oklicni listi. V izvirniku se te važne listine ne
smejo niti gosposkam izročevati, ko bi jih zahtevate, nego samo
v prepisu. 3 ) Ukazi za vojaške duhovnike pustijo vračati strankam
izpiske iz matic, toda samo proti potrdilu, ki se spravi k drugim
listinam.

‘1 Ukazn. 1. str. 167. Razglas kranjske det. vi. 18. avg. 1870, št. 6277.

’) Nav. § 78.

Razglas dež. pogl. v Brnu 22. sept. 1886, št. 26.080.

88

Duhovski Poslovnik.

t S s ' 55.

Izpraševanje zaročencev.

Podlaga vsemu postopanju ob sklepanju zakona je izpraše¬
vanje, pri katerem se duhovnik prepriča, ali imata zaročenca vse,
kar je potrebno za sklepanje zakona, o čemur se morata tudi s
pismi izkazati. Vrši se z ženinom posebej, z nevesto posebej. To
se samo po sebi razume, da se mora obvršiti že pred prvim
oklicem. V nekaterih škofijah je prepovedano to izpraševanje ob
sobotah ali dnevih pred prazniki, ko ima duhovnik z drugimi
rečmi dosti opravila. Ni določeno, kateri župnik naj vrši to iz¬
praševanje, ali ženinov ali nevestin, ali izpraševanje ženina ženi¬
nov, nevestinega nevestin župnik. V ljubljanski škofiji je to zadnje
navadno. Vsak župnik naredi s svojim zapisnik in potem si drug
drugemu zapisnike dopošljeta. Ne bi bilo pa tudi napak, ko bi se
ravnalo po pravilu: ubi sponsa ibi sponsalia; ker je po navadi
poroka v župniji neveste, tako bi bilo tedaj izpraševanje obeh
pri župniku, kateri bo poročal. On more itak vsa potrebna pisma
v roke dobiti. Sploh se je pa držati partikularne navade. Tudi z
drugoverci se mora imeti to izpraševanje pri mešanih zakonih.

V ljubljanski škofiji in po mnogih drugih krajih je ukazano,
da se župniki držijo pri tem izpraševanji „zapisnika o iz¬
praševanji ženinov in nevest 11  ter vse po notri stavljenih
vprašanjih vanj vpišejo. Pri sklepanji zakona se mora župnik
držati v prvi vrsti navoda za duhovne sodnije v zakonskih zade¬
vah (Anweisung fiir die geistlichen Gerichte des Kaiserthums
Oesterreich in Betreff der Ehesachen), potem pa tudi državnih
določil, kolikor niso naravnost cerkvenim nasproti. Te se najdejo
v II. poglavji drž. zak. z dne 1. junija 1811, potem v postavi
z dne 25. maja 1868, drž. zak. 1. št. 47,') in ukazu pravosod¬
nega, naučnega in ministerstva notranjih zadev z dne 1. julija 1868?)
Škofje so pa dali tudi še posebne navode, kako je ravnati duhov¬
nikom, da ne pridejo v navskrižje z državno postavo. 3 )

V cerkvenih sveto-zakonskih, kakor v drugih cerkveno-pravnih
zadevah je prizivna stopinja od škofa kot prve in¬
stance na nadškofa, kot drugo stopinjo, in tretja je sveta stolica
v Rimu. V onih pravnih zadevah pa, v katerih nadškof v svoji
škofiji v prvi stopinji razsoja, ondi razsoja tudi v drugi stopinji
sveta stolica.

Radi olajšanja je pa že Pij IX. za Avstrijo prizivni ali pravdni
tek tako uredil, da v njem določujejo tudi v drugi in tretji sto¬
pinji avstrijski škofje. To pooblastilo ponavlja sveta stolica vsako

‘) Ukazn. I. str, 91.

2 ) Ukazn. I- str. 131.

’) Ukazn. 1. št, XIX, str, 99,

§.  56.  Krvno  sorodovinstvo. 89

desetletje. Za Goriško metropolijo je bilo 1. 1868. določeno, da v
vseh pravdnih primerljejih, v katerih bi imel razsojati goriški
nadškof, ali sede vacante tamošnji kapitularni vikar v prvi sto¬
pinji, razsoja v drugi stopinji tačasni škof dunajski, v primerljejih
goriške cerkvene provincije pa kot tretja stopinja tridentski škof. 1 )

Duhovnik mora pri izpraševanji gledati, če ne branijo za-
ročnikom zakona kaki zadržki ali zabrane. Te ima pa cerkev
nekatere skupno z državo, akoravno z razlikami, drugih cerkev
ni postavila, nego veljajo samo kot državne zabrane, zopet dru¬
gih pa država ne pripozna, a cerkev jih je postavila. Ker se nam
za praktično poslovanje razredba po oblastih, dajočih zabrane,
najprimernejša zdi, bomo tudi najprej govorili o mešanih zadrž¬
kih, potem o zgolj državnih zabranah in slednjič o zgolj cer¬
kvenih zadržkih in zabranah.

A) Kanonični in državni zadržki.

£ 56.

Krvno sorodovinstvo.

(Cognatio naturalis. Instr. §§ 26, 80.)

Sorodovinstvo nastaja iz zakonskega in nezakonskega rojstva
(ex copula ličita s. honesta, vel illicita s. inhonesta). Šteje se po
vrsti, v kateri je drug drugemu v sorodu in ta je ali r a v n a
(linea recta, gerade Linie) ali stranska, tudi pobočna (1. trans-
versa, collateralis s. obliqua, Seitenlinie). Ravna vrsta je ali
navzgor na (ascendens, aufsteigend) alinavzdolna (descendens,
absteigend). Stranska vrsta je enaka (linea obliqua aequalis),
ali n e e n a k a (inaequalis). V stranski vrsti je sorodovinstvo prav o,
polno rodno (bilateralis, vollbiirtig), ali po poli (unilateralis,
halbbiirtig); po tem, kakor imajo sorodovinci eno in isto možko in
žensko deblo, sta brat in sestra (fratres germani, sorores germanae),
ali imajo pa istega očeta in različno mater (fratres consanguinei,
sorores consanguineae), ali pa isto mater in različnega očeta (fratres
uterini, sorores uterinae). — Ako rod sorodovincev izhaja iz
skupnega možkega debla '(per lineam masculinam), se imenuje:
rod po očetu (agnati), ako pa iz skupnega ženskega debla
(per lineam femininam) rod po materi (cognati). Med istimi
sorodovinci zna biti sorodovinstvo dvojno ali še celo množno.
Nekateri izgledi takega sorodovinstva, nahajajoči se pogostoma,
slede tukaj:

‘) Ukzn. 1. 113.

90

Duhovski Poslovnik.

1. Mož je rodil otroke z dvema
ženskama, ki ste si v rodu. N. pr.
A  je imel s svojo ženo B  sina C, in
s sestro svoje žene D  še pred po¬
roko hčer E. C  in E  imata enega
očeta, tedaj sta si popoli-brat in
sestra (prvo koleno), in ker so ma¬
tere sestre, sta si tudi strniča (drugo
koleno).

2. Dva sorodovinca sta imela
med seboj otroke, n. pr. mož A
se je poročil s svojo strničko B,
in je imel ž njo sina C.  Ta sin C
je v sorodu s svojimi stariši v
prvem navzgornem kolenu; s svo¬
jim pradedom pa v tretjem.

3. Dva sorodovinca sta vzela
druga dva sorodovinca in sta imela
otroke ž njima, n. pr. dva brata
A  in B  sta vzela dve sestri C  in
D.  Njih otroci so si mnogotero
v sorodu.

Kolena, po katerih so si soro-
dovinci v sorodu, šteje drugače ka¬
nonično in drugače civilno pravo.

Kanonično pravo šteje v ravni vrsti kolena
tako-le: Tot gradus, quot generationes,  ali: tot gradus, quot
personae, demta ima, (vel demto stipite).

V enaki stranski vrsti pa šteje tako-le: tot
sunt gradus, quot sunt personae in ima parte, stipite demto,
ali: Tot gradibus duo inter se distant, quot alter distat a
communi stipite.

V neenaki stranski vrsti pa: Tot sunt gradus, quod per¬
sonae in parte remotiori, semper stipite demto,  ali: Tot gra¬
dibus duo inter se distant, quot remotior pars a communi
stipite.  Šteje se tedaj oddaljeno koleno. Radi n itančnejega zazna¬
movanja se pa tudi naznači bližneje, katerega se dotika.

Civilno pravo šteje kolena v ravni vrsti tako,
kakor kanonično. A v stranski šteje vse osebe, izvzemši deblo
(stipite demto). Treba je torej v enaki vrsti samo število kolen
kanonične štetve podvojiti, v neenaki vrsti se mu pa došteje od¬
daljene vrste tičoča se vrsta.

Po kanoničnem pravu je krvno sorodovinstvo razdiraven
zadržek (dirimens), in ne morejo zakona skleniti sorodovinci v
ravni vrsti, ali pa v četrtem ali bližnjem kolenu stranske vrste.

§ 56- Krvno sorodovinstvo

91

Po civilnem pravu je sorodovinstvo ravno tako zadržek v
ravni navzgorni in navzdolni vrsti, a v stranski sega samo do
druzega kanoničnega kolena. Tako ne morejo zakona skleniti pravi
in po polu bratje in sestre, strniči, bratranec in bratranka s strično
in stricem, sestranec in sestričina z ujno in ujcem. 1 )

V ravni vrsti se nikoli spregled ne dobi, tudi ne v prvem
kolenu stranske enake vrste (pravi ali po polu bratje in sestre).
Težko in malokdaj v drugem kanoničnem kolenu tikajočem se
prvega (med stricem in bratranko, ujcem in sestričino). V tretjem
in četrtem kolenu, ako se ne tika prvega ali druzega, daje spregled
škof vsled papeževega pooblastila, v bližnjih pa le papež.

Državni spregled v 3. in 4. kolenu civilne štetve daje deželno
predsedništvo in sicer iz zakonskega in nezakonskega rodu.

Da se najde sorodovinstvo dveh zaročencev, naj se zapiše na
papir na levo stran ime ženinovo, na desno ime nevestino. Nad
ženinovim imenom njegovi stariši, dedi, pradedi in tako dalje,
ravno tako nad nevestino ime, dokler se ne pride do njih zarod-
nika. Ako do četrtega kolena ni zarodnega skupnega debla z ne¬
vestinim rodom, tudi sorodovinstva ni, in ko bi bil eden tudi v
četrtem, tretjem ali drugem kolenu, drugi pa v petem, ga nikakor
ni. Po tem zapisu se izdela rodovnik ali rodoslovno
drevo (Tabella genealogiae, arbor consanguinitatis). Po navadi
se možki vpisujejo v okroglo znamenje, ženske v tri-, ali štirivo-
glato ; zarojenec se zveže z zarodnikom z navpično črto, priženjene
in primožene osebe pa z vodoravno. V znamenje se vpišejo imena,
dan in leto rojstva, in če je treba smrt katerega izkazati (kakor
pri svaštvu), tudi krišček, leto, mesec in dan smrti.

Pri ženinu in nevesti se zunaj znamenja vpiše: ženin, nevesta.
Na cerkveno gosposko gre rodovnik brez koleka. Ako ga je pa
treba poslati na državno gosposko, mora imeti tolik kolek, kolikor
bi bil potreben, če bi se v njem izkazani krsti, poroke in smrti
izkazale posamno z dotičnimi listi.

Mesto rodoslovnega drevesa zadostuje tudi pregledna
tabela (Uebersichtstabelle, Schema consanguinitatis) sorodovinskih
kolen, ali svaštva. Tej tabeli morajo pa biti priloženi izpisi iz
matic, a ne sme biti niti podpisana, niti podpečatena, niti uradno
potrjena, ker sicer bi dobila značaj rodovnika. Kolekovana mora
biti s 15 kr. Sicer se pa v obliki nič ne razločuje od rodovnika,
izdela se ravno tako. Morala bi se pa taka tabela sosebno takrat
izdelati, kedar se ne dobe taka data iz domačih matic, ampak se
morajo poveriti z izpisi iz tujih matic.

Ako gre prošnja v Rim, naj bo rodoslovno drevo latinsko.

Naj slede tukaj navadni slučaji sorodovinstva:

') Drž. zak. § 65.

92

Duhovski Poslovnik.

A) V enaki vrsti:

1. Ženinov oče ali mati je brat
ali sestra nevestinega očeta ali ma¬
tere. Ženin in nevesta sta tako
s t r n i č a. Ona dva sta otroka
iz dveh bratov (bratranci, patru-
eles), ali iz dveh sester (sestranci,
consobrini), otroci iz brata in sestre
(amitini). Nem.: Vetter, Cousin. —
Drugo koleno.

2. Ženinov ded ali babica sta
brat ali sestra nevestinega deda
ali babice. To so otroci bratrancev
ali sestrank (sobrini, v. consobrini
secundi). — Tretje koleno.

3. Ženinov praded ali praba¬
bica sta bila brat ali sestra ne¬
vestinega pradeda ali prababice.
To so vnuki bratrancev in sestrank.
— Četrto koleno.

B) V neenaki vrsti:

1. Ženin je nevestinega očeta
ali matere brat, je tedaj nevestin
stric ali ujec (patruus v. avunculus,
Onkel, Oheim), ali obratno: ne¬
vesta je ženinovega očeta ali ma¬
tere sestra. Ona je ženinova teta,
ujna (amita, matertera, Tante,
Base). — Drugo koleno dotikajoče
se prvega.

2. Oče ženinov ali mati je brat
ali sestra nevestinega deda Ali ba¬
bice, ali obratno. — Tretje koleno
tikajoče se druzega.

3. Oče ali mati ženinova sta
ali brat ali sestra pradeda ali pra¬
babice nevestine, ali obratno. —
Četrto koleno tikajoče se druzega.

4. Ženinov praded ali prababa
in nevestin ded ali babica sta bila
brat in sestra, ali obratno. — Če¬
trto koleno tikajoče se tretjega.
Ako je kateri zaročenec nezakonsk,
in bi se kaj sumilo, posebno, če

§ 57. Svaštvo.

93

je neznan, je treba modro in obzirno poizvedovati, kdo je bil nje¬
gov oče, da ne bi bil n. pr. celo ženin pravi oče nevestin.

<? 57.

Svaštvo.

(Affinitas. Instr. tjjj 30, 80.)

To nastane: a)  Iz izvršenega zakona. Sodimo pa zakon iz¬
vršen dotlej, dokler ni bilo nasprotno dokazano. Tudi zakonskim
samim se ne sme verjeti, ako ga neizvršenega trdijo, razven in
foro conscientiae. Svaštvo ne nastane samo s polno-, nego tudi s
polurodnimi, ne samo z zakonskimi, nego tudi z nezakonskimi
sorodniki zakonskega družeta. Svaštvo je stalno, t. j. ono ostane
še tudi potem, ko je en zakonsk druže umrl in je bil sklenil drug
nov zakon, b)  Nastane tudi ex copula illicita ad generationem suf-
ticienti (§ 31. instr.).

V svaštvu velja pravilo: Sorodniki moževi so z ženo v svaštvu
v tistem kolenu, v katerem so z možem v sorodu in obratno;
ali: v tisti vrsti in tistem kolenu, v katerem so sorodniki z enim
v sorodu, v tisti vrsti in tistem kolenu so z drugim v svaštvu.

Izvršen zakon torej provzročuje med enim zakonskim in
krvnimi sorodniki njegovega družeta zadržek svaštva v celi ravni
vrsti in do vštetega četrtega kolena stranske vrste po kanoničnem
pravu. Po civilnem pravu pa do vštetega druzega kanoničnega,
ali vštetega četrtega civilne štetve. in sicer naj je bil zakon izvr¬
šen ali ne.

Po tem zadržku vpraša duhovnik zlasti takrat, kedar sta se
vdovec ali vdova za zakon oglasila.

Mogoči slučaji svaštva so ti-le:

A) V ravni vrsti:

Nevesta je mati moje ranjke žene (moja tašča, socrus, Schwieger-
mutter), ali hči moje ranjke žene (moja pastorka, privigna, Stief-
tochter), jaz sem zet (gener, Schwiegersohn), očem (vitricus, Stief-
vater svoje neveste.

Ženin je oče mojega ranjkega moža (moj sveker, socer,
Schwiegervater), jaz sem njegova sinaha, nevesta (nurus, Schwieger-
tochter), ali: ženin je sin mojega ranjkega moža (je moj pastork,
privignus, Stiefsohn), jaz sem mu mačeha (noverca, Stiefmutter).

Drugi slučaji v tej vrsti se navadno ne pripetijo.

B) V stranski vrsti:

A i. Nevesta je sestra mojerajnke

/ žene (je moja svakinja, svast, jaz

z Q A  > n  sem njen svak, sororius). — Ženin
je brat mojega rajnkega moža (je

94

Duhovski Poslovnik.

moj dever, levir) ona proti njemu
fratria.

Prvo koleno enake vrste.

2. Oče moje neveste je brat
očeta moje rajnke žene (je bil stric
moje rajnke žene; moja nevesta
in rajnka žena ste si bratranki,
ste si strnički.) — Mati neveste
je sestra očeta moje rajnke žene
(je teta moje rajnke žene, moja
nevesta in rajnka žena ste si str¬
nički). — Oče moje neveste je brat
matere moje rajnke žene (je bil njen
ujec, ste si strnički). — Mati moje
neveste je sestra matere moje
rajnke žene (je bila njena ujna, ste
si sestranki).

Oče mojega ženina je brat
očeta mojega rajnkega moža (je
bil stric mojega rajnkega moža,
moj ženin in rajnki mož sta si
bratranca). — Oče mojega ženina
je brat matere mojega rajnkega
moža, je ujec mojega rajnkega
moža, ženin in rajnki mož sta si
strnička). — Mati mojega ženina
je sestra očeta mojega rajnkega
moža (je teta mojega rajnkega
moža, ženin in mož sta si strniča).
— Mati mojega ženina je sestra
matere mojega rajnkega moža (sta
si sestranca).

Svaštvo v drugem kolenu enake
vrste.

3. Moja nevesta je teta'(oče¬
tova sestra), ujna (materina sestra)
moje rajnke žene. — Moj ženin je
stric ali ujec mojegarajnkegamoža.

Moja nevesta je hči brata moje
rajnke žene (moje neveste oče je
brat moje rajnke žene, rajnka žena
je bila teta moje neveste, njen
oče je moj šurjak, uxorius). —
Moja nevesta je hči sestre moje
rajnke žene; moja rajnka žena je
moji nevesti ujna; moje neveste
mati je moja svakinja. — Moj ženin

§ 57. Svaštvo.

95

je sin sestre mojega rajnkega moža
(ženinova mati je moja zol va, zova,
glos). — Ženinov oče je brat mo¬
jega rajnkega moža (moj rajnki
mož je stric mojega ženina; že¬
ninov oče je moj dever).

Drugo koleno dotikajoče se
o o prvega.

4.  Nevestin ded je brat deda
moje rajnke žene. — Nevestin
ded je brat matere deda moje
“ A ” rajnke žene. — Nevestina babica'je
sestra deda ali babice moje rajnke
žene in obratno. — Tako tudi
praded.

Tretje in četrto koleno.

Ako je bil eden izmed zaročencev, ali sta bila oba že večkrat
vdovca, se mora tudi poizvedeti po sorodnikih prve in druge žene,
prvega in drugega moža.

Sorodniki ženinovi pa niso v svaštvu s sorodniki nevestnimi,
ampak le ženin sam (affinitas non parit affinitatem), zato smeta vzeti

1. dva brata iz ene družine dve sestri iz druge družine; ali
brat vzame mater, sestra sina.

2. Brat in sestra iz ene družine smeta vzeti sestro in brata
iz druge družine (Wechselheirat, so menjali).

3. Pastorki enega zakonskega smejo vzeti pastorke drugega
zakonskega. Pastorek mater svoje mačehe ali očma, mačehino
ali očmovo hčer ali sestro. Pastorka očeta svojega očma ali mačehe,
očmovega ali mačehinega sina, brata. Očem vdovo pastorkovo, ma¬
čeha vdovca pastorkinega.

4. Oče in sin (mati in hči) iz ene družine smeta vzeti dve
sestri (dva brata) iz druge družine.

5. Oče in sin (mati in hči) iz ene družine smeta vzeti eden
mater, drugi hčer (ena očeta, druga sina).,iz druge družine.

6. Mož (žena) sme vzeti eno za drugim dve vdovi (dva
vdovca), katerih možje (žene) so bili bratje (sestre), ali mož sme
vzeti dve jetrvi (žene dveh bratov).

7. Oče sme vzeti mater svoje neveste (kakor štev. 5).

8. Vdovec mačeho svoje rajnke žene.

9. Ako umreta brat in sestra, katera sta bila oba poročena,
sme žena bratova vzeti moža sestrinega.

Spregled od svaštva v prvem kolenu ravne vrste, to je med
očmom in pastorko, med mačeho in pastorkom se ne da nikoli.

V prvem in drugem kolenu daje spregled papež, v tretjem
in četrtem škof vi facultatum.

96

Duhovski Poslovnik.

Državen spregled v prvem in drugem kanoničnem (drugem
in tretjem civilnem) kolenu daje v svaštvu izvirajočem iz zakona
c. k. deželno predsedništvo.

£ 5<?.

Prešestvo.

(Impedimentum criminis. Instr. § 36.)

O tem zadržku se izprašuje, ako se je oglasil za zakon
vdovec ali vdova, a samo takrat, ko se kaj tacega sluti, kedar
bi bila nevesta pri ženinu v službi ali ž njim v kaki drugačni
sumljivi zvezi.

Po kanoničnem pravu nastane ta zadržek :

1. Ako sta si ženin in nevesta še ob življenji
rajnkega zakonskega tovariša zakon obljubila in
presest o val a. Samo prešestvo brez dane in sprejete obljube
ni zadržek, tudi ne obljuba zakona brez prešestva. Obljuba in pre¬
šestvo sta se morala zgoditi za časa enega in istega zakona. Ako
se je n. pr. prešestvo zgodilo med življenjem rajnkega zakonskega
družeta, obljuba pa storila še-le po smrti, ni tega zadržka.

Obljuba mora biti dana za zakon po smrti druzega zakon¬
skega tovariša. Sploh veljajo pri tej obljubi vsi tisti pogoji, pod
katerimi veljajo zaroke: da je bila prosto storjena, prosto in zares
sprejeta, brezpogojno (absolutno) storjena in sprejeta. Ako so bili
pogoji stavljeni, so se morali spolniti še ob življenji nezadolže-
nega zakonskega tovariša.

Prešestvo pa je moralo biti:

a)  pravo. Uvreden zakon namreč je moral biti veljaven.
Ako sta živela zakonska med tem, ko se je prešestvo vršilo, v
zakonu pod razdiravnim zadržkom, tedaj ni provzročilo storjeno
prešestvo zadržka. Ako sta bila pa zakonska ločena od mize in
postelje, in se je med tem zgodilo prešestvo, je to prešestvo
naredilo zadržek.

W S t a se morala oba prešestva zavedati.
Ako samska stran ne ve, da je druga v zakonu, ne nastane ta
zadržek. Če je pa samska stran pozneje o tem zvedela, da je druga
v zakonu, pa zopet v prešestvo privoli, učini to drugo, v zavesti
zakona storjeno prešestvo zadržek.

c)  Telesno spolno združenje je moralo biti do¬
vršeno (copula carnalis consumata). Samo sumljivo znanje ne
napravi tega zadržka.

d)  Mora biti na obe strani prostovoljno. S stra¬
hom ali silo samo na sebi (absolutno) ali oziroma (relativno)
veliko izsiljeno prešestvo ne učini tega zadržka.

§ 58. Prešestvo.

97

2. Akosta se namerjala poročiti še za življenja
druzega zakonskega tovariša. To je vse eno, ali je bil
ta drugi zakon sklenjen in facie ecclesiae ali ne, tudi vse eno,
ali se je prešestvo pred sklenjenim zakonom zgodilo ali ne, da
s>e je le zgodilo med pravim zakonom. Sicer mora pa tudi ta za¬
držek imeti vse gori a—c  naštete lastnosti.

Ako se je bil sklenil zakon s tretjo osebo, ker je bil prejšnji
zakonski tovariš sodnijsko za mrtvega razglašen, ne nastane ta
zadržek.

3. Ako je eden izmed prešestnikov uspešno
stregel po življenji nedolžnega zakonskega to¬
variša, čegar pravice so se bile s prešestvom uvredile, vse eno,
ali je zločinstvo izpeljal sam, ali s pomočjo drugih, ni treba, da
je drugi vedel za zalezovanje, dosti, da ga je eden fizično ali mo-
ralično učinil. Smrt se je morala res vsled onega zločinstva zgoditi
(machinatio effectu secuta), in zločinec je moral imeti namen, se
s tem činom do zakona s sokrivcem dokopati. In foro e.vterno se
ta namen zmiraj domneva, dokler se popolnoma veljavno nasproten
namen ne dokaže. Ta kočljiva stvar se ima zelč previdno obrav¬
navati. Ako je prešestvo očitno ali še celo po sodniji dokazano,
je vsa razprava ložja. Ako pa ni očitno, je samo od zaročencev
odvisno, če ga hočeta pripoznati. V tem slučaji se vpraša vdovec
(vdova):

1. Ali sta bila že za življenja vaše rajnke kaj znana? Na
nikaven odgovor se nič več ne vpraša. Na pritrdiven odgovor se
dalje vpraša:

2. Ali sta tudi za življenja rajnke grešila? Na pritrdiven od¬
govor se vpraša:

3. Ali sta si bila takrat zakon obljubila in sta obljubo eden
in drugi sprejela? Ako se potrdi tudi to vprašanje, se po navadi
nič več ne vpraša. Malokdaj, n. pr. ako je vdovec svojo prejšnjo
ženo zatroval in že zapor dostal, ter se hoče zopet poročiti, se
vpraša:

4. Ali je zalezoval življenje rajnke" brez volje in vednosti
nevestine iz namena, da bi se mogel ž njo poročiti, in ali je vsled
tega zalezovanja umrla ?

5. Ali je prešestvo sodnijsko dokazano?

Od prešestva v zvezi z umorom zakonskega tovariša daje
spregled samo papež in sicer malokdaj. Od prešestva neutro machi-
nante škof.

Po civilnem pravu') je zakon med dvema osebama,
katera sta prešestvovala, neveljaven. Prešestvo pa mora biti pred
sklenjenim zakonom sodnijsko dokazano. Ako se tedaj pri iz-

‘) Drž. zak. § 67.

,,Poslovnik. 11

7

98

Duhovski Poslovnik.

praševanji izkaže, da je prešestvo sodnijsko dokazano, pa si nista
bila zakona obljubila, se nista skušala poročiti, niti ni kateri drugemu
z uspehom stregel po življenji iz namere, da se more s prešestnikom
poročiti, tedaj je to samo državen zadržek, in se mora prositi
samo državnega spregleda.

Nobena izpovedba izvan sodnije ne stori tega civilnega za¬
držka, tudi če ga je zadolžena stran pred svojim duhovnim pa¬
stirjem ali duhovniško oblastjo sama pripoznala '), pač pa, če ga
je pred politično gosposko obstala. 2 ) Od državnega zadržka daje
spregled deželno predsedništvo.

Č 59.

Umor zakonskega tovariša brez prešestva.

(Instr. § 37.)

Po kanoničnem pravu je ta zločin zadržek, ako je na¬
sledek naklepov obeh, če ga je tudi izpeljal ali oskrbel en sam,
ni pa zadržka, ako je samo eden brez vedenja in volje druzega umor
učinil. Moral je biti tudi iz tega namena izvršen, da se je ž njim
pot do zakona napeljal, in sententia probabilis trdi, da je dosti,
če je tudi en sam tak namen imel. In foro e.vterno se pa ta namen
vselej domneva, dokler ni nasprotno dokazano. Smrt je morala
priti tudi iz fizičnega ali moralnega čina zločinčevega, ne pa
n. pr. slediti iz zdravniške nevednosti.

Po civilnem pravu je ta zločin zadržek, ako sta se oba
obljubila vzeti (kan.: ako sta oba imela namen), ako je samo
eden stregel po življenji družeta, kateri je bil njunemu zakonu na
poti (kan.: ako sta oba stregla po življenji), tudi ako se ni umor
dovršil (kan.: efiectu secuto).

Ko bi spovednik in foro interno izvedel za enega izmed dveh
zadnjih zadržkov, in je bilo pregrešno znanje zaročencev znano,
ali bi se bilo bati, da pride zločin na dan, bi moral tirjati, da naj
se išče spregled in foro externo.

§ 60.

Pomota.

(Error. Instr. § 14.)

Ta zadržek se težko nameri. Znal bi nastati, če ni nevesta
ženinu na lice znana. Vendar naj tukaj slede slučaji, o katerih bi
bilo katerikrat duhovniku povpraševati, namreč: ali je zaročencu

‘) Dvorne kane, odlok 6. dec. 1833.

’) Drž. zak. § 68.

§ 61. Sila in strah.

99

znano premoženje, stan, čud, obnašanje zaročenčevo? Ako boleha
če mu je to znano. Ako zaročenec le zmiraj o eni lastnosti
ali okoliščini svojega zaročenca govori, se vpraša: ali ga misli
samo pod tem pogojem vzeti, ker ima to lastnost? Pod takim po¬
gojem bi se ne smel zakon skleniti razven s škofovim dovoljenjem.

Nevesta naj se vpraša: ali je drugemu zakon obljubila (glej
zaroke), ž njim grešila, z drugim noseča? Nosečnost z drugim naj
ženinu poprej naznani, da ne bo imel pozneje priložnosti zakon
razveljaviti dati (sed hoc tantum coram foro civili). V takem slučaji
ji je svetovati in tudi tirjati, da naj poroko odloži.

Ko bi bil ženin v enakih okoliščinah, bi se morala poroka
tudi ex titulo sponsalium odložiti in tirjati, naj krivico nad osebo
popravi.

Po civilni postavi ima mož pravicozakon
spodbijati, ako je našel svojo ženo od druzega nosečo. 1 )
To pravico pa zgubi samo takrat, ako je vzel vdovo pred pretekom
vdovskega obroka, ali brez postavnega spregleda od tega obroka. 2 )

č 61.

Sila in strah.

(Vis et metus. Instr. § 18.)

Strah mora biti velik, ab extrinseco, po krivici provzročen
in iz namena izsiliti zakon.

Po občnem pravu velja za silo in velik strah:

a)  Strah pred smrtjo (metus mortis), hudim telesnim trpinčenjem
(m.crueiatus corporis). Tako je: okrnjitev (m. mutilationis), huda ječa
(m. carceris vinculorum), hudo telesno pretepanje (m. verberorum).

b)  Strah pred zgubo premoženja (m. amissionis patrimonii
v. confiscationis bonorum).

c)  Strah pred vladarjem ali kakim drugim mogočnim veljakom
(m. regis, v. alicujus potentatis).

d)  Strah pred izobčenjem (m. e.vcommunicationis), zgubo stanu
ali časti (m. infamiae).

e)  Strah pred suženstvom (m. servitutis).

f)  Strah pred oskrumbo (m. stupri.)

g)  Strah iz spoštovanja (m. reverentialis), katerega ima otrok
do starišev, varuha, podložni pred predstojniki, ni velik strah. Ako
bi pa stariši otroka hudo pretepali, iz hiše izgnali in mu vso pod¬
poro odvzeli, je to velik strah.

Ko bi se pri izpraševanji pokazalo, da otrok sklepa zakon iz
strahu pred stariši, naj duhovnik stariše pokliče in jim prigovarja,

’) Drž. zak. § 58.

’) Drž. zak. § 121.

7*

100

Duhovski Poslovnik.

da naj otroku ne dajejo sile, pa jim tudi pove, da te sile postava
ne odobruje in jo posvetna oblast nad stariši kaznuje z zaporom
od treh do šest mesecev. 1 ) Poroka naj se ne vrši, nego slučaj se
naznani škofijski zakonski sodniji.

Civilno pravo 2 ) ne dela razločka med po pravici ali
krivici provzročenim strahom; tedaj kaže, da bi bil tudi zakon s
strahom po pravici provzročenim sklenjen, neveljaven (pred cerkvijo
veljaven).

62. §

Nezmožnost.

(Impotentia. Instr. §§ 16, 174.)

O tem zadržku bi moral duhovnik samo takrat postopati,,
ko bi se v zakon oglasil iz prejšnjega zakona ločen
radi svoje absolutne in neozdravljive nezmožnosti,
čegar prejšnji zakon je bil neveljaven spoznan. Tak se ne pusti
v nov zakon.

Ko bi bil duhovnik za-se popolnoma prepričan, da je oseba,
oglasivša se za zakon, nezmožna, mora nameravan zakon zabraniti
z vsemi pomočki, katere mu daje njegova služba in tudi takrat,
ko bi druga stran o tej nezmožnosti vedela in vse eno hotela
stopiti v zakon.

Ako so izvedenci našli, da je zakonski, čegar zakon je bil
zavoljo absolutne in neozdravljive nezmožnosti ločen, zopet k
zmožnosti prišel, se mora tak povrniti v prejšnji zakon.

Če je bila nezmožnost spoznana za relativno,,
t. j. tako, katera brani tej osebi samo z eno ali več določenimi
osebami spolnovati zakonsko dolžnost, potem bi mogel tak rela¬
tivno nezmožen stopiti z drugim v zakon, a sodnij ska razsodba o
nezmožnosti mora izreči naravnost in določno, da je nezmožnost
relativna.

Ako hoče zmožna stran, ko je sodnik nezmožnemu vsak
zakon naravnost prepovedal, stopiti v drug zakon, mora, ako
se hoče v drugi župniji poročiti, kjer ni razsodba o neveljavnosti
v poročno knjigo vpisana, donesti pisano razsodbo o tej ne¬
veljavnosti.

Začasna ali med zakonom navstala nezmožnost za¬
kona ne razdere, samo njega raba je nedovoljena.

Župnik proti nezmožnosti, po sklenjenem zakonu razkriti, ne
more vselej uradno postopati, ker je nezmožnost zadržek javnega
iz zasebnega prava. Javnega, kedar je javno znan, n. pr. pri

’) Drž. zak. 1862, § 508.

2 ) Drž. zak. § 55.

§  63.  Nedostatek zmožnosti za privoljenje.

101

skopljencih, ali če ga je javna gosposka razglasila, takrat mora
župnik javno postopati, ko bi bila zakonska zakon s tem zadržkom
sklenila bona fide, se smeta včasih pustiti, da živata skupaj kot
brat in sestra. Drugače je, če sta za nezmožnost dobro vedela,
tedaj se morata ločiti; če je treba, se postopa tudi uradno proti njima.

Ako je pa ta zadržek zasebnega prava, t. j. če
je znan samo dotičnima zakonskima, tedaj nima župnik proti njima
postopati, ako kateri dotičnih ali kdo drugi ne toži.

Ako bi prišla zmožna stran tožit nezmožno in je
nezmožnost skrivna, naj ji duhovnik dopove, kako težko
je dokazov za ta zadržek donesti, treba je inspectionem corporum
per matronas honestas, providas et prudentes, še celo zdravnika,
potem morata zakonska in še več prič priseči, da res nista nikoli
mogla copulam carnalem imeti, in naj jo nagiba, da živita kot
brat in sestra.

Slabi, starci, tudi bolni in umirajoči se ne
prištevajo med nezmožne. Državno pravo se tukaj strinja s cer¬
kvenim. 1 )

č 63.

Nedostatek zmožnosti za privoljenje.

(Defectus aptitudinis ad consentiendum. Instr. § 13.)

Semkaj spadajo besni, blazni, slaboumni in otroci. Besni in
blazni so pred postavo tisti, kateri ne morejo uma rabiti, slabo¬
umni tisti, kateri nasledkov svojega dejanja prevideti ne morejo.
Tako pomanjkanje ali nezmožnost do rabe uma mora biti pa do¬
kazano sodnijsko. 2 ) Besni, blazni in slaboumni itako stoje pod
sodnijskim varstvom in se toliko časa ne morejo poročiti, dokler
so pod varstvom.

Imajo pa taki na duhu zmoteni jasna trenotja (lucida inter-
valla), v katerih dobro spoznajo pravice in dolžnosti zakona, tedaj
je njih zakon veljaven, če so ga sklenili v takem jasnem trenutku.
Vendar mora v takih zadevah znajden ‘mož potrditi, da res na¬
stopajo taka trenotja. Ne bi pa smel župnik pustiti takih v zakon
brez škofovega dovoljenja.

Popolna pijanost je tudi taka začasna blaznost, in za čas,
ko traja, ter ne pusti dotičnemu rabiti uma, je tudi ona zakonsk
zadržek. Ako bi ne bila tedaj ena stran radi vina pri polni za¬
vednosti, se mora poroka odložiti toliko časa, dokler ne pride
k zavednosti.

Ravno tako ne more dati dovoljenja tisti, ki ga trapi božje ali
meče, ob času napada in ako je padel v omedlevico.

’) Drž. zak. § 60.

2 ) Drž. zak. § 273.

102

Duhovski Poslovnik.



Nemi, tudi gluhonemi, ako niso ob enem slaboumni, in slepci
se smejo poročiti in dajo svoje dovoljenje pismeno ali z razločnimi
znamenji. Slepci dajejo dovoljenje z besedo.

Besni, blazni, slaboumni ne morejo po civilni postavi na
noben način stopiti v zakon, tukaj je torej civilna postava ostreja
od cerkvene. 1 )

£ 64.

Nedoraslost.

(Impubertas. Instr. § 17, ,72.)

Po kanoničnem pravu se štejejo dečki nedorasle pred spol¬
njenim 14. in deklice pred spolnjenim 12. letom. Po avstrijskem
državnem pravu 2 ) pa dečki in deklice pred spolnjenim 14. letom.
Vendar naj se taki zgodnji zakoni zavirajo, posebno ako bi po
okolnosti kraja nedorasli ne bili toliko razviti, da bi mogli stopiti
v zakon s pravim preudarkom, ali še celo z natorno zrelostjo.

' Po laškem civilnem zakoniku se štejejo nedorasli dečki pred
spolnjenim 18. in deklice pred spolnjenim 15. letom. 3 )

65.

O t m i c a.

(Raptus §§ 19, 120.)

Ne nameri se lahko ta zadržek, da bi s silo odpeljana, ali s
zvijačo premetena in šiloma pridržana oseba se oglasila za zakon,,
kajti vhitana more biti samo ženska in ta, če je mladoletna, se
mora skazati z dovoljenjem svojega očeta ali varstvenega urada;
inostranska, če tudi polnoletna, mora donesti od dotične gosposke
dokaz, da se sme poročiti, vsaka pa, domača in tuja, mladoletna
in polnoletna, se itako vpraša, če jemlje ženina prostovoljno, in
njeni besedi se mora verjeti; A lahko bi se prigodilo, da se oglasita
tujca v zakon, ko je možki žensko odpeljal z njenim dovoljenjem,
brez vedenja in volje starišev ali varuha (raptus seductionis). Tukaj
gre razločevati. Ako je ženska mladoletna in še pod oblastijo očetovo
ali varuhovo, in nista bila prej pravno zaročena, je tudi to otmica.
Na oklice se pa tako ne sprejmeta, ker ni očetovega ali varuškega
legalizovanega privoljenja. Če bi pa kdo svojo zaročeno nevesto
vhital, ako tudi zoper voljo starišev, ni to otmica. — Ako je pa
nevesta polnoletna, in je šla sama z možem, če tudi zoper voljo
starišev, ni to otmica, in ako je vse drugo v redu, se moreta po-

’) Drž. zak. § 48.

-) Drž. zak § 21.

3 ) Ukazn. 1 str. 252.

§ 66. Zakonska vez.

103

roditi. Tudi civilno pravo ni taki poroki nasprotno, ker je ženska,
če tudi odpeljana, vendar-le prosta.

Državno pravo ne pusti vhitane osebe k poroki, če tudi ni
bila šiloma, ampak prostovoljno odpeljana. 1 ) Taka oseba, dokler
ji ni bila prostost povrnjena, tudi s kako tretjo osebo ne more
skleniti zakona. 2 )

£ 66.

Zakonska vez.

(Validum matrimonium Instr. § 20—23.

Veljaven zakon razveže le smrt. Veljaven pa je zakon v kraji,
kjer je bil Tridentinski dekret Tametsi  razglašen samo tedaj, če
je bil sklenjen ‘praesente parocho et duobus testibus. A tudi v
takih krajih bi utegnil zakon veljaven biti, ako tudi ni bilo župnika
vpričo, kedar je bila njegova ali druzega od njega pooblaščenega
duhovnika navzočnost nemogoča, n. pr. če sploh tam ni katoliškega
župnika, ali če brez nevarnosti ni moči do njega priti, ali ko bi
bil javno prestopil h krivoverstvu.

Veljaven, pa ne z vršen zakon razvežejo slovesne
obljube ali papežev spregled.

Civilni zakon pred cerkvijo, kjer je bil Tridentinum
razglašen, ni veljaven, pač pa tam, kjer Tridentinum ni bil raz-
razglašen, akoravno je nedopuščen. O tem zadržku poizveduje du¬
hovnik samo takrat, kedar mu je neznana ena stran, n. pr. ino-
stranec, brezdomovinec ali povse neznan nekatoličan. Ako se ne¬
znanec izdaje za neporočenega, se mora izkazati z listom svobod¬
nega stanu; ako pa trdi, da je vdovec, mora donesti mrtvaški list
svojega prejšnjega zakonskega družeta, ali razglašenje smrti.
(Glej § 96.) •

Prigoditi bi se znalo, da se oglasi za zakon nekatoliški kri-
stijan s katoliškim, a nekatoliški je bil že v zakonu z drugo osebo,
od katere se je dal ločiti quoad vinculum. Njegov zakon pred
cerkvijo še velja in se s katoličanom prej poročiti ne more, dokler
ni umrl njegov prejšnji zakonski tovariš.

Tudi pred državno postavo je nerazvezljiv veljaven zakon
katoličanov, ko bi bila ob času sklenjenega zakona tudi samo ena
stran katoliška. 3 ) To velja enako, ko bi bil eden ali oba pozneje pri¬
stopila k evangeljskemu veroizpovedanju?)- Ko bi eden izmed kato¬
liških zakonskih, ki sta ločena od mize in postelje, prestopil k nekato-

’) Drž. zak. § 56.

2 ) Instr. str. III., št. 3.

’) Drž. zak. § 111.

*) Razpis min. 14. jul. 1854, št. 193 I. drž. zak.

104

Duhovski Poslovnik.

liškemu veroizpovedanju in šel na ogersko, bi po tamošnji postavi
lahko sklenil nov zakon, ki pa ne velja v tolitavski strani. 1 )

Krščeni se ne more poročiti z nekrščenim, tudi po
državnem pravu ne. 2 ) Pri nas se tedaj tak slučaj dogoditi ne more.
Vendar mogoče je, da pride od kod protestant, kateri se je bil
poročil z Židinjo, paganko ali neveljavno krščeno kristijano. Tedaj
je preiskovati, ali je bil veljaven ali neveljaven krst protestanta.
Če je krst veljaven, zakon ne velja nič. Ko bi se dala krstiti ne-
krščena oseba, se sicer odstrani ta zadržek, vendar bi se morala
še enkrat poročiti radi formae Tridentinae, katera se ni bila prej
gotovo spolnila. Sploh se poroča vsa reč škofijstvu, ter čaka od
tam povelj.

Ko bi se iz dveh nekrščenih zakonskih (Žid ali pagan) eden
spreobrnil h katoliški veri, in bi se krščeni oglasil za nov zakon,
sporoča ta slučaj duhovnik na škofa. Ta vpraša nespreobrnjenega,
ali hoče še nadaljevati s spreobrnjenim zakon sine contumelia crea-
toris et periculo subversionis, t. j. ako noče zapeljavati nevernik
vernega v smrten greh, ali pa zaničevati krščanske vere. Če hoče
nadaljevati pod temi pogoji zakon, se spreobrnjenec ne more po¬
ročiti z drugim, ako pa noče, ali neverni ne da odgovora, se sme
poročiti spreobrnjenec, oziroma čakati dovoljenja papeževega in
neverna stran se sme poročiti tudi potem, ko je verni sklenil nov
zakon. S tem pa še ni bila razvezana zakonska vez, da je neverni
zapustil vernika, nego še-le takrat, ko se je verni poročil z drugo
osebo.

Ako je bila sklenila neverna stran pred spreobrnitvijo drug
zakon, njen drugi zakon ne velja nič in se mora povrniti k prvemu.

Ako je imel neverni mož več žena, in se je spreobrnil, velja
njegov zakon s prvo ženo. Če ta noče biti ž njim, si sme eno iz¬
voliti izmed drugih svojih žena, ki se da krstiti, ali pa vzeti katero
drugo krščansko ženo.

Po državnem pravu se sme zopet poročiti vsak po državnem
pravu ločen zakonski *), vendar nekatoliški kristijan ne more vzeti
katoliškega, dokler še živi njegov nekatoliški druže.

Sklenjen neizvršen zakon (matr. ratum sed non consumma-
tum) razvežejo tudi storjene cerkvene obljube v cerkvenem samo¬
stanskem redu, ne pa neslovesne obljube v kongregaciji ali vota
simplicia pri jezuitih, tudi ne višji blagoslovi. Med svetom ostala
stran se prej poročiti ne more, dokler ni naredila v samostan sto-
pivša stran v resnici že obljub, a mora donesti od škofijske za¬
konske sodnije izdano pismo o ločitvi sklenjenega zakona in župnik
mora tudi to ločitev vpisati v poročno knjigo. Sklenjen pa ne iz-

') Razsodba najvišjega sodišča 8. maja 1877.

2 ) Drž. zak. § 66.

*) Drž. zak. § 119.

§ 68. Razlika vere med krščenim in nekrščenim. 105

vršen zakon se še razveže s papeževim spregledom iz zelo ime¬
nitnih uzrokov, kar se pa zgodi prav redkokrat. Primeriti bi se
znalo, da je kdo prosil razglašenja neveljavnosti zakona radi ne¬
zmožnosti, a ta se ni dala brezdvomno dokazati, ter je bila po
dokazanem neizvršenem zakonu od papeža izrečena ločitev. Tudi
v tem slučaji se mora pri novem oglasu za zakon dotični skazati
z ločilnim pismom, a župnik ga mora vpisati, ko zgoraj.

Pred državo pa taka razveza ne velja samo pod temi uzroki.

£ 67.

Višje posvečenje in slovesne obljube.

(Ordo sacer et votum solemne. Instr. § 24.)

Ta zadržek veže zmiraj, ko bi bil tudi dotični od vere od¬
padel po kanoničnem in državnem pravu.')

Koliko neslovesne obljube, storjene v kakem redu, zabranju-
jejo zakon, je presojati po pravilih reda, potrjenih od rimskega
sedeža.

Taki slučaji se poročajo na škofa.

68.

Razlika vere med krščenim in nekrščenim.

(Cultus disparitas inter baptizatum et non baptizatum. Inst. § 25.)

Ta slučaj se itak ne pripeti pri nas, kakor zgoraj rečeno,
razven ko bi se oglasil za zakon ločenec od vere poročen z
Židinjo, poganko, neveljavno krščeno kristijano ali nekrščeno brez-
verko; ali ko bi se bil katoliški kristijan poročil z neveljavno
krščeno spoznavalko krščanske ločine. Kakor zgoraj rečeno, se tukaj
preiskuje o veljavnosli krsta. Ako se je bil krščeni poročil z ne¬
krščenim in se je dal krstiti nekrščeni, je nehal ta zadržek s prejetim
krstom, oba se pa morata poročiti z nova propter forman Tridentinam.

Kakor sploh v takih slučajih, se tudi tukaj pričakujejo vselej
povelja škofijska.

Državno pravo prepoveduje zakon med kristijani in osebami
ne spoznavajočimi se h krščanski veri * 2 ), tedaj tudi s tistimi, ki
so se dali razglasiti za brezverce. 3 )

Drž. zak. tj 63. Razsodba najvišjega sodišča 19. febr. 1884, št. 821, v
Škof. 1. 1884, str. 80.

2 ) Drž. zak. § 64.

3 ) Razsodba min. notr. 18. marca 1884, št. 1005.

106

Duhovski Poslovnik.

B) Zgolj državne ženitbene zabrane.

§ 69.

Mladoletnost in nesamostojnost.

Te zabrane provzročujejo, da so ž njimi sklenjeni zakoni
pred cerkvijo veljavni a nedovoljeni, pred državno oblastjo se pa
kaznujejo taki, kateri bi sklenili s temi zabranami zakon.

Mladoletnim se štejejo tisti, ki niso spolnili še 24. leta.
Oni ne smejo zakona skleniti brez dovoljenja zakonskega očeta,
oziroma varstvenega urada. Semkaj spadajo tudi mladoletne vdove. 1 )
1. Ako oče še živi.

a)  Oče more dati v dovoljenje ustmeno ali pismeno, vselej pa
pred dvema pričama. Če ustmeno, se vpiše v poročno knjigo v
predel poročne listine: Ustmeno očetovo dovoljenje za mla¬
doletno nevesto (ženina) pred pričama L I.  in vselej naj se
zaznamuje, ali je bilo dano dovoljenje ustmeno ali pismeno. V
zapisnik pri izpraševanji  naj se pa vpiše na koncu: Oče mla¬
doletne neveste (ženina) je dal svoje dovoljenje v zakon
vpričo podpisanih  in to podpišete priči in oče. 2 )

i) Ako je oče odsoten in zna pisati. Naredi se
popolnem pravoveljavno pismo, podpišejo ga oče in dve priči,
podpise naj legalizuje sodnija ali beležnik, ali mora imeti vsaj
uradno potrjenje župnika, pred katerim se naredi zapisnik, ali pa
občinskega predstojnika. Kolekovano mora biti s 50 kr. Priloži
se zakonskim aktom ter se v poročni knjigi nanj sklicuje v pre¬
delu dokaznice.  Tako pismo se utegne glasiti:

Očetovo dovoljenje v zakon.

Jaz Janez Močnik, posestnik na Uncu h št. 18,
oče mladoletnega Jakoba Močnik, dajem svoje
očetovsko privoljenje, da se omenjeni moj sin po¬
roči s Felicito Blažke iz Topola h. št. 7.

Porok temu je moj podpis in podpisa dveh

v to naprošenih prič.

Ako ga župnik ali župan poveri, ga tudi podpečati.

Če pavtistem kraji ni mogoče pravoveljavnega
pisma narediti (to bi veljalo posebno v bolezni očetovi), za¬
dostuje tudi, če da oče svoje dovoljenje pred tremi'zanesljivimi
pričami, katere pridejo pred župnika, in tam podpišejo dovoljenje
v zapisniku in poročni knjigi. Vpis bi se glasil: Radi bolezni

‘) Drž. zak. §§ 21, 48 in 175.

’) Škof. 1. 1891, str. 54.

§ 69. Mladoletnost in nesamostojnost.

107

zadržani oče tega mladoletnega ženina (mladoletne neveste) je
podpisanim trem pričam izgovoril svoje privoljenje v zakon,
kar potrjujemo s svojimi podpisi.

c)  A k o je oče odsoten in ne zna pisati, dd pred
tremi pričami svoje ustmeno dovoljenje, katero se sprejme v za¬
pisnik (kolek 50 kr.). Zapisnik bi se naredil po gorenjem vzorcu
in bi se nadpis glasil: Zapisnik  in pričel: Pričujoči I. M. itd.

d)  A k o j e oče umrl, ali če je mladoletni neza¬
konskega rodu, tudi če je oče prišel ob um, bil
razglašen za zapravljivca, obsojen radi zlo¬
činstva v zapor čez eno leto, je odsoten čez eno leto
in ne dd glasu o sebi, ali ne more otrok iz katerega
koli uzroka začasno nadomestovati (kedar te zapreke
prestanejo, pride oče zopet popolnoma v svoje pravo), ali ne more
nadomestovati otrok za vselej, ker popolnoma zanemarja
njih odgojo in oskrbo’), tedaj gre varuh z materjo, če
je sovaruhinja, k nadvarstvenemu uradu (c. kr. okrajna sodnija),
in ta da mladoletnemu dovoljenje za možitev, ali ga pa razglasi
polnoletnega. Dovoljenje se hrani pri aktih, zaznamuje v zapisniku
in poročni knjigi. Razglas polnoletnosti se pa sme tudi vrniti
stranki, ako ga potrebuje; mora se pa prej zaznamovati v za¬
pisniku in poročni knjigi. — Pristojni nadvarstveni urad za take
mladoletne je tista sodnija, katera je bila postavila varuha, ali v
katere okrožji ima nedoletni svoje bivališče. Za vojaške sirote
(militiae vagae) daje to dovoljenje vojaški varstveni urad (judi-
cium delegatum militare),

Ako nadvarstveni urad odreče dovoljenje, se sme nedoletni
pritožiti na višjo sodnijo. 2 )

Uzroki, radi katerih sme nadvarstveni urad odreči dovoljenje,
so 3 ): Pomanjkanje potrebnih dohodkov, izkazano ali sploh znano
slabo zadržanje, nalezljive bolezni ali hibe, opovirajoči namen za¬
kona na tistem, s katerim se hoče skleniti zakon.

A tudi proti očetovi volji daje sodnija mla¬
doletnim dovoljenje v zakon, takrat namreč, kedar oče
ne pove uzroka, zakaj ne da dovoljenja. Sodnik bo dal dovoljenje
tudi proti očetovi volji, kedar ni gori navedenih uzrokov. Nedoletni
vloži prošnjo na sodnijo, priložita se oba krstna lista, obe spričali
krščanskega nauka (kolek za vsacega 15 kr.), oba lista o nravnosti
in župnijska zglasnica. Če je oče povedal pred pričama, da ne da
dovoljenja in ni povedal uzroka, vzame župnik tudi te priče na
zapisnik, kateri se priloži prošnji. Sodnija bo dala dovoljenje brez
napovedi naroka za zaslišanje očetovo.

‘) Drž. zak. §§ 176, 17 7.

’) Drž. zak. § 52.

’) Razsodba najv. sod. 4. febr. 1876, št. 1166, v Quartalschr. 1886, str. 135.

108

Duhovski Poslovnik.



Inostranskih državljanov mladoletnost se razsoja
po postavah dotične države.

Ogerska postava razločuje med nedoletnimi možkega spola,
spolnivšimi 18. leto, in ženskega spola, spolnivšimi 16. leto, ter
takimi, ki niso še zvršili teh let. Ako prvim dovolijo ženitev
sorodniki, ali kjer obstoji rodbinski svet (Familienrath), ta z va¬
ruhom, potem jim ni potreba dovoljenja varstvenega urada. Ko bi
se pa varuh s stariši, oziroma s sorodniki in mladoletnim sporazu¬
meti ne mogel, je potrebno dovoljenje varuha in potrdilo varstvene
gosposke. Vselej pa mora izprositi tako dovoljenje varuh pri var¬
stveni gosposki, kedar se hoče oženiti mladenič pred spolnjenim
18. letom, ali deklica omožiti pred spolnjenim 16. letom. — Posle
varstvene gosposke oskrbujejo sirotinski stoli (Waisenstiihle), muni-
cipiji mest z vredenim magistratom, izjemoma tudi občine. Ko bi
torej mladoletni donesli varstveno dovoljenje od občine, morajo
vselej še tudi prinesti dokaz, da ima ta občina res pravico dajati
taka dovoljenja.

Ako nastanejo za duhovnika v tej zadevi dvomi, naj se obrne
na ordinarijat, ter priloži donešene izkaze.

V nemški državi postanejo državljani polnoletni po
spolnjenem 21. letu, ti se smejo tedaj po § 34 drž. zak. tudi pri
nas poročiti brez dovoljenja starišev ali sodnije. 1 )

V laškem kraljestvu se ne smejo poročiti mlade¬
niči pred spolnjenim 18. in dekleta pred spolnjenim 15. letom.
Dovoljenje nedoletnim morata dati oče in mati. Nedoletni so pa
mladeniči do spolnjenega 25. leta, dekleta do spolnjenega 21. leta. 2 )

Kakor nedoletni, tako tudi ne smejo zakona sklepati brez do¬
voljenja oni polnoletni, kateri ne morejo sami ob sebi skleniti pravne
zaveze, kateri so bili puščeni še pod očetovo oblastjo, ali so
pod varstvom (k u r a t e 1 o). To pa določi sodnija in raz¬
glasi očitno po uradnih časnikih.

Mladoletni pa imajo p os ta vno p r a v i co doletnih:

a)  Ako jih je izpustil oče z dovoljenjem sodnije iz svojega
varstva.

b)  Ako dovoli 201etnemu sinu gospodarstvo na svojo roko. 3 )
Ni pa kmetiški sin, ko mu je prepustil oče kmetijo, postal s tem
že polnoleten.

c)  Ako je pristojna oblast dovolila nedoletnemu kupčijo ali
kako drugo obrt. 4 ) Ženin se mora izkazati s takim dovoljenjem.

Quartalschr. 1S86, str. 491-

2 ) Ukazn. 1. str. 252.

’) Drž. zak. § 174.

") Drž. zak. § 252.

§  70. Politično dovoljenje za zakon.  109

£ 70.

Politično dovoljenje za zakon.

Od gosposke morajo tako dovoljenje donesti ženini i z
Kranjske, in sicer od politične krajne gosposke (županije) že-
nitovanjsko zglasnico.

Iz Tirolske in Pr e d a r 1 s k e pa samo tisti, ki niso
hišni posestniki, tedaj: posli, rokodelski pomočniki, dninarji, gostači.
Gosposka sme tudi takim odreči dovoljenje za ženitev, kateri do¬
bivajo miloščino iz ubožnice, ali so udani beraštvu, ali klatečim
se okoli brez opravka. Zato se tirja od Tirolcev in Predarlcev vselej,
naj se izkažejo z ženitovanjsko zglasnico, ali pa s potrdilom do-
tične politične gosposke, da jim ni treba take zglasnice.')

Uradniki, stalno nastavljeni, morajo svojo na¬
meravano ženitev oglasiti pri svojem višjem uradu, izrečno: člani
c. kr. finančne straže 2 ), pošte in straže za varnost (Sicherheits-
wache). Začasni in definitivni uradniki, podrejeni najvišjemu ra¬
čunskemu uradu civilne in vojaške računske gosposke, se oženiti
ne smejo, če nimajo plače brez vsakega odbitka 500 gld. na leto.
(Ne prištevajo se v to plačo stanovnine in drugi stranski dohodki,
ako se ne izkažejo s posebnimi dohodki, s katerimi dosežejo go¬
renjo svoto.) Ko bi prelomili to prepoved, so precej ob službo.
Vsak tak se mora torej izkazati z dovoljenjem svojega uradnega
predstojnika. 3 ) — v Pazniki po ječah od svojega vodstva oziroma
od svojih višjih. Zandarmi se prištevajo k vojakom, tedaj ne spa¬
dajo semkaj. Ko bi bil duhovnik radi c. kr. uradnikov kaj v
dvomih, naj poizve na pristojnem kraji?)

Zainostranske državljane veljajo posebna določila.

Nobenega privoljenja za ženitev ne potrebujejo
državljani angleški in severo-amerikanskih Zjedinjenih držav, njih
zakoni veljajo v njih domačiji, da so bili le v inozemstvu sklenjeni
po postavah dotične inozemske države. Drugi državljani naj se
ravnajo po predpisih svoje države. Župnik pa mora tirjati od vsa-
cega inozemca izkaz osebne sposobnosti ža ženitev, ali pa izjavo
dotične domovinske gosposke, da mu ni potreba tacega izkaza. 5 )

Vsak o g e r s k i državljan (mož ali žena), ki se hoče poro¬
čiti zunaj Ogerske, potrebuje od ogerskega pravosod¬
nega ministra spričevala, da proti nameravanemu zakonu v
ogerskih civilnih postavah ni ovire. To spričevalo izdela minister

') Škof. 1. 1885, str. 34.

2 ) Razglas ljublj. škof. 31. dec. 1857, št, 374/E.

’) Razpis ljublj. dež. vlade 31. jan. 1863,. št. 563, v ukazn. 1. str. 7.

') Razpis ljublj. škof. 31. dec. 1857, št. 374/E.

s ) Razglas drž. min. 8. aprila 1865 v ukazn. l. v str. 65. — Min. notr. 27. fe-
bruvarija 1874, št 3307, v ukazn. 1. str. 252. — Škof. 1. 1888, str. 31.

110

Duhovski Poslovnik.

na podlagi civilnega oklicnega lista ogerskega matičarja civilnih
matrik, oziroma na podlagi listine o spregledu oklicev.

Ogerski podaniki, ') ki žele na Ogerskem civilno oklicani
biti, morajo vložiti prošnjo brez koleka na pristojnega mati¬
čarja; v slučaju dvomljive pristojnosti se je obrniti na matičarja
v Budapešti, notranje mesto. To prošnjo morata podpisati oba,
ženin in nevesta poleg dveh prič.

Tej prošnji za oklice je pridjati več prilog, kakor terja do-
tični slučaj. N. pr.:

a)  rojstveni list ženina in neveste;

b)  domovinski list ženina in neveste, ako sta oba, oziroma
tistega, ki je ogerski državljan. Ako nimata domovinskega lista,
zadostuje tudi vojaški potni list, legitimacijski list, poselske
bukvice, delavske bukvice;

c)  spričevalo, kje stanuje:

d)  za ženina v vojaških letih dotične vojaštvo zadevajoče
listine;

e)  mladoletni Oger ali Ogerka mora priložiti privoljenje
starišev, jeroba ali sodišča. Jerob mora priložiti sodni odlok, s
katerim je bil v to postavljen. Sodišče se kliče le pri onih na
pomoč, ki še niso spolnili 20. leta;

f)  vdovec in vdova (ločenec in ločenka) priložita mrtvaški
list ali sodnijski odlok ločitve prejšnjega zakona;

g)  ako je kakov ogerski civilni zakonski zadržek name¬
ravanemu zakonu na potu, se priloži dotični spregled.

Kdor želi spregleda od civilnih ogerskih oklicev, mora
za to prositi pri prvem uradniku municipija, to je pri viceco-
mitu, oziroma županu teh-le kraljevih mest: Arad, Budapešt,
Debrečin, Reka, Rab, Kašau, Klausenburg, Komorn, Oedenburg,
Sabadka, Satmar-Nemeti, Segedin, Stuhhveissenburg, Temešvar,
Novisad, Zombor. Treba je navesti zadostnih vzrokov za
spregled in še vrhu tega priložiti od obeh podpisano in od no¬
tarja ali župnika legaližovano izjavo, da ne vesta za no¬
ben zadržek proti nameravanemu zakonu.

Prošnja za oklice in oklicni list so koleka prosti in vse
oklicno poslovanje je brezplačno.

Prošnja za spregled oklicev mora imeti ogerski ko¬
lek za 1 krono, in vsaka priloga mora imeti kolek za 30 vinar¬
jev, ako že nima od preje koleka ogerskega ali avstrijskega vsaj
za 15 krajcarjev.

Tej prošnji za oklice, oziroma za spregled je treba priložiti
poštnino za dopošiljatev oklicnega lista (spregleda) v roke pro-
silčeve.

*) Župnik torej ne more sam prositi za oklice.

§ 70. Politično dovoljenje za zakon. m

Ta oklicni list se potem pošlje na ogerskega pravosodnega
ministra s kolekovano prošnjo ') za spričevalo, da dotičniku
ne nasprotuje noben zadržek po ogerskih državnih postavah. Z a
spričevalo se mora posebej priložiti 1 forint v
denarju ali pa eden ogerski kolek za 1 forint.
— Vse priloge morajo biti tudi kolekovane vsaj s koleki po
15 kr.

Kdor ima pravilno napravljen ubožen list avstrijskih gosposk,
temu ni treba tudi na ogerskem nič plačati za koleke.

Vrhu vsega tega je priložiti še poštnino za nazaj. — A'
slučaju nujnosti bi se dalo ob enem s prošnjo za oklice poslati
tudi prošnjo na ministra z vsemi potrebnimi koleki (ali znesek
v denarju), katere naj bi kar naravnost poslal ogerskemu pra¬
vosodnemu ministru dotični civilni matičar. — Poštnina seveda
mora biti naprej plačana.

Po sklenjenem zakonu mora ogerski ženin poslati pravilno
izpolnjen poročni list na pristojnega matičarja, ako se ne dostavi
v smislu postave ex ofto poročni list.

Vse listine morajo biti pisane madjarsko, latinsko, hrvaško
ali nemško. Ako so v drugih jezikih sestavljene, je treba prilo¬
žiti prestavo v ogerskem jeziku, sicer jo napravijo pri ministru
na troske stranke. (Cf. Ljubljanski Škofijski list, 1. 1896. — Linzer
Quartalschrift, 1. 1898, zv. III., str. 648.

Ženini iz H r o vaške in Slavonije dobivajo svoje že-
nitovanjske izkaznice (Ehecertificate), in sicer pristojni v dosedanjem
provincijalu od pristojne kraljeve podžupanije (Vicegespanschaft),
pristojni v sedaj s provincijalom združeni granici pa pri kraljevih
okrajnih uradih (kotorskih uradih, Bezirksamt). V obojih oblastvih
(Gebiet) pa pri mestnih uradih, poslujočih kot politične gosposke
I. stopinje, in te so:

V provincijalu: Zagreb, Karlovec, Baker, Sisek, Varaždin,
Križevci, Koprivnica, Požega, Osek, Ruma.

V prejšnji vojaški granici: Karlobag, Senj, Petrinja, Kostanjica,
Brod na Savi, Mitroviča, Semlin, Karlovec, Petervaradin, Belovar
in trdnjava Ivanič.

Stranke iz Hrovaške in Slavonije zavrnejo se vselej na te
gosposke, a nikakor na hrovaško-slavonsko deželno vlado, še manj
pa na Ogersko naučno ministerstvo?)

Podaniki nemškega cesarstva (izvzemši Bavarsko) ne
potrebujeje niti posebnega dovoljenja, niti občinskega privoljenja,
pač pa podaniki pruski spričala provincijalne vlade, da nji-

') Na vsaki poli za 50 kr. ali eno krono.

2 ) Razglas nauč. min. 8. febr. 1884, št. 1855, v Škof. 1. 1884, str. 74.
Razglas nauč. min. 6. sept. 1883, št. 7179, v Škof. 1. 1884, str. 103.

112

Duhovski Poslovnik.

hovemu zakonu ni nasproten nobeden postaven zadržek. Podaniki
w ti r t e m b e r š k i pa donesč tako spričalo od svojega velikega
urada (Oberamt). Pisma morajo bili legalizovana (Glej § 100).

Bavarskim podanikom ima pravico izdelati izkaze
osebne zmožnosti za ženitev okrajna upravna oblast (Districtsver-
waltungsbehorde), t. j. kraljevi okrajni uradi (k. Bezirksamter) in ma¬
gistrati neposrednih mest, kjer je možki doma. Ta mesta so: 1. okraj
Oberbaiern: breising, Miinchen-Freising; 2. okraj Niederbaiern:
Landshut, Passau, Straubing; 3. okraj Oberpfalz: Amberg, Regens¬
burg; 4. okraj Oberfranken: Bamberg, Bayreuth. Hof; 5. okraj
Mittelfranken: Ansbach, Dinkelsbiihl, Eichstadt, Erlangen, Fiirth,
Niirnberg, Rothenburg a/L, Schwabach, Weissenburg; 6. okraj
Unterfranken: Aschaffenburg, Schweinfurt, Wiirzburg; 7. okraj
Schwaben in Neuburg: Augsburg, Donauw6rth, Kaufbaiern, Kem-
pten, Lindau, Memmingen, Neuburg a/D., Nordlingen. Nobena druga
občina nima pravice izdelovati takih izkazov. Ko bi se bilo zane¬
marilo dobiti si tako pravico, ne veljal bi taki zakon pred državo,,
če se ne dobi morda pozneje tako spričalo. 1 )

Podaniki švicarski dobivajo taka spričala od uradnika
civilnega stanja svojega domovinskega kraja (Civilstandesbeamte
des Heimatsortes), ali pa ta potrdi, da mu ni treba takega do-
dovoljenja 2 ) (Heimatliche Ehebewilligung.)

Zakon laških podanikov velja, da je bil le sklenjen po za¬
htevah tiste države, v kateri se je zakon sklepal. O starosti zaro¬
čencev glej § 69.

Ko se laški podanik oglasi za oklice, mora avstrijski duhovnik
dobiti to-le v roke: 1. krstni list, izdan od župnika njegove domo¬
vinske občine, oziroma škofijske kurije, ali poverjen od škofije in
župana (sindaco) ali njegovega namestnika. 2. List svobodnega
stanu, ali pri obvdovljenih mrtvaški list umrlega zakonskega tovariša?
ravno tako izdan od župnijskega urada in poverjen od županstva..
3. Mladoletni morajo donesti dovoljenje družinskega sveta (con-
siglio di famiglia), pod vojniško dolžnostjo stoječi njih odpustni
list (Urlaubsschein), reservni list ali odpust (Urlaub).

A oklican mora biti tudi v svoji domovini in sicer pri tisti
občini, v kateri ima domovinsko pravico; in ko bi je tudi nikjer
ne imel, jo ima v tisti občini, v kateri je zadnjič bival.

Oklice si stranka lahko sama oskrbi z laški pisano prošnjo
na župana (sindaco) svoje domovinske občine, ali njegovega na¬
mestnika potrjenega od kraljeve prokurature. Ali si jih pa pre¬
skrbi po diplomatičnem italijanskem agentu (konzulatu na Dunaji).
Prošnjo na tega lahko naredi župnik, pred katerim se bo zakon
sklepal in sme biti tudi nemška. Ti prošnji se priloži :

') Min. razglas 9. marca 1882, št. 1746, v Škof. 1. 1882, str. 74.

■) Min. razglas 20. nov. 1882, št. 15.578, v Škof. 1. 1883, str. 19.

§ 70. Politično  dovoljenje za  zakon. 113

1. rojstni list ženina in neveste;

2. obeh lista svobodnega stanu, a na novo izdelana;

3. dovoljenje ženinovih starišev, če kot avstrijski podanik ni
še star 24 let, ali kot laški ne še 25 let;

4. dovoljenje nevestinih starišev, če kot podanica avstrijska
ni še 24, ali laška ne še stara 21 let;

5. pisma laškega ženina, da je doslužil vojake, ali da je ne¬
sposoben za vojaščino.

Na Laškem je za vsako spričalo navadna pristojbina 6 lir
(lira 4O'/ 2  kr.). Listine morajo biti izdelane laško, ali latinsko ali
francosko; ko bi bile v kakem drugem jeziku, oskrbi konzulat
prestave proti štirim liram prestavne pristojbine za vsako pismo.

Za prihodne stroške, n. pr. poštnino itd. se založi 15 gld.,
kar preostane, vrne se stranki.

Za revne zaročence se pa tudi dobi spregled od teh visokih
pristojbin na ubožni list (Certificato di miserabilita), izdelan od žu¬
pana bivališča zaročencev (Aufenthalts-Gemeinde).

Ko ima župnik civilni oklicni list v rokah, tedaj se prično
še-le cerkveni oklici. Oklicni list (oziroma s prestavo) velja osem
lir, če se niso bile spregledale pristojbine.

V treh mesecih po sklenjenem zakonu morata zakonska do-
nesti bližnjemu konzulu ali diplomatičnemu agentu spričalo o skle¬
njenem zakonu (torej poročni list).

Konzuli sploh ne izdelujejo spričal o osebni zmožnosti, razven
spanj skega.

Na noben način se ne smejo vzeti zaročenci na oklice, še
manj pa poročiti, ako ne doneso izkaza, katerega tirja njih do¬
movina.

Ako bi prišli taki izkazi na župni urad v tujem, duhovniku
neznanem jeziku, mora stranka preskrbeti avtentično, tedaj legali-
zovano prestavo. Krstni in list svobodnega stanu, kateri pride iz
inozemstva, mora biti legalizovan od škofijskega ordinarijata. 1 )

Paziti je treba vselej pri listinah iz inozemstva, če so pod¬
pisane od dotičnega urada in podpečatene z uradnim pečatom.

Avstrijski podaniki, sklepajoči zakon na inozemskem, ki hočejo
obdržati svoje bivališče v Avstriji, morajo biti oklicani po določilih
državne postave 2 ); če tirja inostranska država, da se nabijejo oklici
očitno v občini, zgodi se tudi to, vse eno pa morajo donesti spričalo
osebne zmožnosti od okrajnega glavarstva. 2 )

*) Razglas ljublj. škof. 14. dec. 1857, št. 365/E.

*) Drž. zak. § 70 — 74 in post. 25. maja 1868.

3 ) Drž. zak. § 34 in post 25. maja 1868.

,,Poslovnik.* 1

8

114

Duhovski Poslovnik.

č 71.

Vojaštvo. 1 )

Vsak avstrijski državljan je podvržen naborni dolžnosti. Na¬
borno leto se prične s 1. januvarijem tistega leta, v katerem do¬
vrši dotični svoje enoindvajseto leto. Da izvem, kedaj se prične
za mladeniča naborno leto, doštejem k letnici njegovega rojstva
enaindvajset, in dobim leto, v katerem je nastopil s 1. januvarijem
rok naborne dolžnosti. Na dan in mesec njegovega rojstva se ne
ozira. N. pr. A  je bil rojen 1. januvarija 1878,7? pa 31. decembra
1. 1878. Obema je leto naborne dolžnosti 1899, to je njima prvo-
leten razred, 1900 stojita v drugem, 1901 v tretjem razredu. Hočem
zvedeti, kedaj nehajo za mladeniča naborna leta, prištejem k letnici
njegovega rojstva triindvajset, in dobim leto, v katerem neha z
31. decembrom naborna dolžnost.

Po nastopu nabornega leta se namreč kličejo mladeniči v treh
razredih na nabor. Nobeden se ne sme ženiti pred nastopom na¬
borne dolžnosti in pred izstopom iz tretjega razreda. Izvzeti so
tisti, kateri so bili pri naboru izbrisani v katerem koli nabornem
razredu, ali proglašeni nezmožnim za orožje (vraffenunfahig), ali
pa niso bili v tretjem nabornem letu asentovani. Da je pri nabor¬
niku nastopila ta izjema, se mora skazati s pismom dotične go¬
sposke. Duhovnik naj se ne da premotiti s tem, da je kdo za sedaj
nesposoben. V okoliščinah, vrednih posebnega ozira, sme deželna
gosposka dati izjemoma dovoljenje za ženitev, vendar s tem še ni
dotični oproščen vojniške dolžnosti.

Kdor bi se oženil vkljub tem prepovedim, zapade globo od
30 do 300 gld., ravno tako sokrivec take nedovoljene ženitve, in
ta bi, če je v javni službi, bil še kaznovan po službenih določilih.

Ta prestopek pa zastara v treh mesecih. Cas zastaranja se
pričenja po preteku tistega roka, za kateri je bila sklenitev zakona
prepovedana, ali pa z razvezo zakona, ako je bila pred tem rokom
nastopila.

Duhovnik se mora pa tudi prepričati, se je li bil ženin pod¬
vrgel naborni dolžnosti, ali ne. O tem se prepriča iz odslužnega
lista (Militarpass), ali namenilnega pisma (Widmungsschein) ali iz
potrdila ženinovega okrajnega glavarstva (Certiflcat), ali iz plačil¬
nega naloga za plačevanje vojaške pristojbine (Militartaxe). 2 ) Ako
pa duhovnik pozna ženinovo družino in je za svojo osebo prepričan,
da je bil dotični pri naboru, mu ni treba iskati drugih pismenih
dokazov. S šestintridesetim letom pa neha naborna dolžnost.

Splošnje pravilo je: mladenič se pred nastopom naborne dolž¬
nosti ne sme oženiti; ako je bil k vojakom vzet, se ne sme ože-

‘) Zakon 14. septembra 1861, 1. julija 1863, in 11. aprila 1889, zadnja v
škof. 1. 1889, str. 53.

’) Razglas min. dež. brambe 9. apr. 1883, v Škof. 1. 1883, str. 95.

§ 71. Vojaštvo

115

uiti pred izstopom iz tretjeletnega razreda, naj se šteje tudi med
stalno odpuščene; če pa ni bil k vojakom vzet, se tudi ne sme
oženiti pred izstopom iz tretjeletnega razreda.

Brez dovoljenja vojaške gosposke se ne smejo ženiti:

a)  Aktivne vojne osebe (osebe vojne mornarice) in deželne
brambe.

b)  Neuvrščeni vojni novaki (novaki vojne mornarice) in
deželno-brambovski novaki.

c)  Stalno odpuščeni (dauernd Beurlaubte) zavezanci k liniji,
razven onih, kateri so v zadnjih treh mesecih službe v liniji, potem
gojencev učiteljskih pripravnic in onih, kateri so radi posebnega
ozira vrednih družinskih razmer bili odpuščeni »za čas miru“.

d)  Za krajevno službo (Localdienst) zaznamovani, pa vpokojeni
■častniki.

e)  Vojne osebe (osebe vojne mornarice), in deželne brambe
v oskrbi vojaške invalidnice (Localversorgung eines Militars-Inva-
Bdenhauses.)

Vse druge vojne osebe (osebe vojne mornarice) in deželne
brambe — z vštetimi neuvrščenimi in neaktivnimi nadomestnimi
rezervisti ne potrebuje j o-za ženitev nikakega dovoljenja
vojaške gosposke.

Vojaške gosposke pa tudi vsled prošnje
d o p u š č a j o, d a s e s m e j o nekateri vojakiženiti
in ti so:

1. V vojaštvo še ne uvrščeni stalno odpuščeni, ki niso tretje¬
letnega razreda prestopili. Dovoli se jim ženitev, ako jim iz nje
doidejo znatne koristi, ali če posebne okoliščine svetujejo zakon,
ter se ni bati, da bi jih ženitev zadrževala v spolnovanji vojaške
dolžnosti.

Piošnje se pošljejo potom okrajnega glavarstva, ki jih ima
na razpregledu (evidenzzustandige Bezirksbehbrde) na okrajno do¬
polnitveno poveljništvo (evidenzzustandiges Bezirks-Commando).

Ako se je tak oženil z dovoljenjem, mora prinesti k prvemu
kontrolnemu zboru koleka in pristojbine prost poročni list. Nanj
se napiše na vrhu nad glavo: Službeni  ali ex officio, ex offo
(namreč: poročni list), in pod glavo: izdelan radi razpregleda
v vojašnici  (ausgearbeitet fiir militarische Evidenzhaltung ’). Prošnja
za ženitev mora imeti te-le priloge:

a)  Ženinov in nevestin krstni list; bj  ako je kateri izmed za¬
ročencev mladoleten: privoljenje očetovo ali varuhovo in varstve¬
nega urada (ali predsednika družinskega sveta); c)  spričalo o ne¬
vestinem zadržanji, katero ima ob enem potrdilo nevestinega sam¬
skega ali vdovskega stanu; d)  izkaz o nevestinem premoženji ali
njeni doti; ali občinskega urada potrdilo, da bode v stanu s pri-

*) Ukzn. 1. str. 221 razglas min. dež. br. 14. avg. 1859, št. 8459.
Ukz. min. 24. dec. 1872 v ukzn. 1. str. 238, v Škof. 1. 1887, str. 36.

116

Duhovski Poslovnik.



dobitki pripomoči si k boljšemu stanju v zakonu. — Ogerski pod¬
ložniki morajo donesti, kakor sicer, izkaz o osebni zmožnosti za
ženitev.

2. Neaktivni častniki, vojaški uradniki in v nobeno častno
vrsto uvrščeni gažisti. Ti morajo za ženitev donesti spričalo, da
je nevesta neobrečenega slovesa, stanu ženinovemu prilične omike
in takega rodu, da se ne bode značaj ženinov po tej zvezi po¬
nižal. To spričalo izdeluje duhovnik in potrjuje okrajna gosposka.

Z aktivnimi častniki nima civilni duhovnik v tej zadevi nič
opraviti.

3. Določenemu številu moštva od desetnika doli se dovoljuje
ženitev. Te ženitve se delijo: v ženitve I. razreda ali načina (erster
Classe oder Art), ženi in otrokom se da na državne stroške sta¬
novanje, vživajo pa tudi druge priboljške. Ženitve II. razreda: žena
se odpove stanovanju in priboljškom.

Drugemu razredu je treba k prošnji onih prilog, kakor gori
pod št. 1 vojakom, ki niso izvršili tretjeletnega razreda, ravno tako
tudi za ženitev po I. načinu, samo da se prošnji priloži še kolek
50 kr. za vojaški oklicni list.

Vojaška gosposka pa ne da dovoljenja, ako je ženitvi nasproti
državni ali cerkveni zadržek. Tedaj mora duhovnik to tudi nazna-
čiti v svojem provodnem pismu, in če je bil spregled dan, se
mora priložiti prošnji civilni in cerkveni spregled.

(Sicer glej o vojaških osebah, spadajočih pod sodnost vojaških
in civilnih duhovnikov § 42.)

Tostranski orožniki (žandarmi) se prištevajo zmiraj k „mi-
litia vaga.“

Finančna straža se ne prišteva k vojakom.

£ 72.

Obrok vdovstva. 1 )

Ako je gotovo, da je vdova ali sodnijsko razvezana (pri kato¬
ličanih velja zakonska vez tudi po ločitvi) noseča, mora čakati
poroda, potem se sme še-le poročiti.

Ako se dvomi o njeni nosečnosti, in so ta dvom potrdili zve-
denci, zdravniki ali babica (vendar mora od enega in druzega spri¬
čalo biti potrjeno od okrajnega zdravnika, če ni on sam dal spri-
čala), se ne sme poročiti pred pretekom šestih mesecev po moževi
smrti. Če se po tem preteku skaže, da ni noseča, se ji da spregled
in še-le potem se sme možiti.

Če ni nosečnost verjetna, kar se dd posneti iz gotovih uzrokov,
n, pr. da je bil ravno pred smrtjo mož dolgo iz doma, ali ker je
bil zakon razvezan radi nezmožnosti, ali ker so izvedenci izrekli,

’) Drž. zak. §§ 120, 121.

§ 75. Duhovno sorodstvo.

da nosečnost ni verjetna, se da vdovi spregled po preteklih treh
mesecih. Pred pretekom treh mesecev se ne da ta spregled.

Ravno to velja za ženo, katera je bila ločena od mize in
postelje, ona se ne sme poročiti pred smrtjo moža, ako je med
tem njen mož umrl, ali če je bil njen zakon neveljaven spoznan
in se dvomi nad njeno nosečnostjo.

Spregled daje c. k. okrajno glavarstvo. 1 )

Zakon s to zabrano sklenjen velja sicer tudi pred državo,
vendar ima kaznjive nasledke po § 121. drž. zak.

Č 73.

Kaznjiva vdeležba uzroka zakonske ločitve.

Iz gotovih uzrokov se smejo nekatoliški kristijani ločiti, tudi
ako je druga stran h katoliški veri prestopila. 2 ) Nekatoliški se sicer
ne sme poročiti z nobenim katoličanom, dokler poprejšnji zakonski
sodrug živi, pač pa z drugim nekatoličanom. Tak zakon je pred
cerkvijo neveljaven. A ločeni ne more s tistim, kateremu je bilo
dokazano pri izrečeni ločitvi, da je bil kriv ločitve s prešestvom,
hujskanjem (Verhetzung) ali na kak drug kaznjiv način, skleniti
zakona. 3 )

e

C. Zgolj kanonični razvezalni zadržki.

(Impedimenta mere ecclesiastica dirimentia.')

£ 74.

Pomota o suženstvu.

(Error circa conditionem servilem. Instr. § 15.)

Ta zadržek se pri nas ne more prigoditi, ker vsak rob, sto-
pivši na avstrijska tla ali na avstrijsko ladijo ali pridši pod oblast
avstrijskega državljana, četudi na inozemskem, je že s tem slo-
boden. Znalo bi se primeriti, da se je kdo poročil v deželah, kjer
je še suženstvo, ter prišel v Avstrijo in se tukaj zopet za poroko
oglasil. Ako kot prost ni vedel za suženstvo svoje prejšnje poroč-
nice, njegov zakon ni veljal, če je pa vedel, je veljal.

‘) Razglas min. 4. jul. 1872.

’) Drž. zak. §§ 115, 116.

3 ) Drž. zak. § 119.

118 Duhovski Poslovnik.

£ 75.

Duhovno sorodstvo.

(Cognatio spiritualis. Instr. §§ 27, 80.)

Po tem zadržku bi se vprašalo, ako je ženin veliko starejši
od neveste, ali nevesta precej starejša od ženina, tako da bi eden
drugega lahko v sili krstil, ali mu bil za krstnega botra. Tudi ko
bi se vdovec ali vdova, ki sta imela otroke, ali nezakonska mati
za zakon oglasila.

Krstitelj je proti krščencu duhovni oče, botri so pred cerkvijo
njegovi duhovni stariši.

Nastane pa to sorodstvo:

1. Med krstiteljem in krščencem. Za prakso je kaj malo važ¬
nosti, ker redoven delitelj je duhovnik, izvanredno pa po navadi
babica krsti, in težko bode prišlo med njo in krščencem do možitve.

2. Med krstiteljem in stariši krščenca. Ravno tako je malo
praktičnega pomena, razven ko bi hotel oče krščenca katerikrat vzeti
babico. Silno redko bi bilo, da je nezakonski oče krstil svojega ne¬
zakonskega otroka ali v sili ali iz nevednosti.

3. Med botri in krščenci.

4. Med botri in stariši krščenca.

5. Med botrom in birmancem, kar se po sedanji navadi zgo¬
diti ne more, ker se jemlje za botra samo ena oseba istega spola
z birmancem.

6. Med botrom in stariši birmanca.

Tega zadržka pa ni: a)  Med botrom in botro; b)  botrovo
ženo in krščencem; c)  botrovo ženo in očetom krščenca; d)  bo-
trnim možem in materjo krščenca; e)  krstiteljem in botri.

Ako je bil krst v sili gotovo veljaven, in so se potem še-le
v cerkvi obredi slovesno ponovili, stopi sicer krstitelj s krščen¬
cem in njegovimi stariši v sorodstvo, nikakor pa ne z botri,
kateri so bili samo pri opravljenih svetih obredih pričujoči v
cerkvi, pa tudi ti v tem slučaji niso stopili v sorodstvo s krščen¬
cem, ker ta zadržek učini samo veljavno podeljeni krst, a ne sveti
obredi. Drugače je, če se je krst vršil v cerkvi zopet pod pogo¬
jem, ker se je dvomilo nad veljavnostjo prvega, tukaj pa nastopi
zadržek. Le kdor je bil sam krščen, pade z vdeležitvijo pri teh
svetih zakramentih v ta zadržek; ko bi bil nevernik (jud, moha-
medan ali drug nekrščen) delil sveti krst, ali se kakorkoli vrinil
za' botra, nima tega zadržka. Ko bi kdo ne bil birman, bi tudi
probabiliter ne stopil z birmancem v duhovno sorodstvo.

Nameščeni boter ali botra stopi v sorodstvo s krščencem
ali birmancem, namestnik pa ne.

O tem zadržku daje spregled škof jure quinquennalium.

§ 76. Postavno sorodstvo in svaštvo.

119

§ 76.

Postavno sorodstvo in svaštvo.

(Cognatio affinitasque civilis — legalis. Instr. §§ 28, 29.)

Ta zadržek nastopi pri nas silno redkokedaj. Po avstrijski
postavi 1 ) sme mož ali ženska, vsak sam za-se ali vzajemno, ako
sta brez zakonskih otrok, ter sta oba (ali tisti, ki hoče posino¬
viti ali pohčeriti) spolnila petdeseto leto, posinoviti (pohčeriti)
osebo, katera mora biti najmanj osemnajst let mlajša od tistega,
kateri jo je posinovil (pohčeril). Posinoviti pa sme tudi samski
ali samska. Posinovljenec je sprejet v oblast posinovnika ter vživa
vse pravice, kakor zakonski otroci, nosi ime posinovnika, pa
obdrži tudi ime svoje rodovine in pravice v njej, tudi deduje za
posinovnikom, kakor njegovi zakonski otroci. Ta zaveza pa mora
imeti privoljenje od deželne vlade in biti vpisana pri sodnji po¬
sinovnika.

Po navodu § 29. je ta zaveza zadržek: a)  Ako je kdo po-
sinovljenca (pohčerjenko, Skutnika, skutnico) tako za svojega
sprejel, da je pod njegovo očetovsko oblastjo; b)  ako je bil po¬
sinovljenec (pohčerjenka) tako v hišo posinovnika sprejet, da
živi pri njem kakor otrok pri stariših. Ako ste se obe te točki
ali pa samo ena izvršila, nastane zadržek postavnega sorodstva.

Navadno jemljd otroke v rejo; razmere med redniki (Pflege-
eltern) in rejenci (Pflegekinder) pa ne učinijo gorenjega zadržka.
K tem se prištevajo tudi najdenci.

Ako bi duhovnik doznal gorenje sorodstvo, poizvč naj sle¬
deče slučaje:

1. Ženin je pohčeril svojo nevesto (paternitas legalis).

2. Nevesta je hči mojega posinovljenca (paternitas legalis),
pa le, ako je bila med posinovljenjem pod očetovo oblastjo.

3. Nevesta’ (če je vdova) je bila žena mojega posinovljenca.
Ako se pa ženi posinovljenec: Nevesta je bila žena mojega rajn¬
kega posinovnika (affinitas legalis).

Zadržek 1-3 ostane še tudi potem, ko je bila zaveza po-
sinovljenja razvezana.

4. Nevesta je pohčerjena sestra ženinova, ali: mojo nevesto
je bil pohčeril moj oče (mati). Mojega ženina je bil posinovil moj
oče (mati) (fraternitas legalis).

Ta zadnji zadržek pa traja samo med posinovljenjem: ako
je bilo razvezano, tudi ta zadržek neha. Pomniti je še to, da po¬
sinovljenec stopi v postavno sorodstvo samo z zakonskimi otroci
posinovnika, ne z nezakonskimi; s telesnimi, ne pa z drugimi

') Drž. zak. §§ 179—185, 755.

120 

Duhovski Poslovnik.

posinovljene!; s tistimi, ki so še pod očetovo oblastjo, ne pa s
tistimi, ki so že postali samostojni. Ta zadnji zadržek se itak ne
bode prigodil v Avstriji radi gorenjih postavnih določil, razven
ako se je posinovnik poročil še-le po posinovljenji, in je dobil
otroke; ali je iz prejšnjega zakona, ki je bil brez otrok, nepri¬
čakovano pozneje dobil otroke.

f 77.

Svaštvo iz nedopuščene zaveze.

(Affinitas [antecedensj ex copula illicita. Instr. § 31.)

Kdor se je spolno združil z osebo druzega spola, ne more
z njenimi sorodovinci skleniti zakona v prvem in drugem kolenu.
Ne veže pa ta zadržek, ako se tretje ali četrto dotika druzega.

Ženin (nevesta) se vpraša:

1. Ali ni imel bolj prijazne, tesne zveze s katero osebo dru¬
zega spola, ki je v rodu s sedanjo nevesto (ženinom)? Na zani-
kaven odgovor ni nič več vprašati. Na pritrdiven odgovor se
vpraša nadalje:

2. Ali se je ženin (nevesta) tudi s to osebo pregrešil ? Na
nikaven odgovor se dalje več ne vpraša. Ne pritrdilen pa:

3. Ali ni bila ta oseba sestra (1. koleno), strnička (2. koleno),
mati (1. koleno), teta (2.—1. koleno), hči (1. koleno) nevestina, —
brat, bratranec, stric, oče, sin ženinov. V tem slučaji bi se mo¬
rala vprašati še nevesta:

4. Ali ni vsled tega noseča?

Spregled daje škof v ravni in stranski vrsti, a samo takrat,
kadar se poroka ne da odložiti brez velikega pohujšanja, in je
vse za poroko pripravljeno. Težko se dobi spregled, ako hoče
kdo vzeti dekleta, s čegar materjo je grešil, predno je bilo dekle
rojeno. Ako se da, tedaj le samo, če se more dokazati, da ženin
ni nevestin oče.

• č 78.

Zadržek javne spodobnosti.

(Quasi affinitas, impedimentum publicae honestatis. Instr. §§ 33—35, 80.)

Ta zadržek nastopi v treh slučajih:

1. Iz veljavnega in ne izpolnjenega zakona. Ko bi bil eden
pred izpolnjenim zakonom umrl ali stopil v samostan, se drugi
ne more z njegovimi sorodovinci poročiti do vštetega četrtega
kolena. Od državne strani bi ta zadržek podpiral zadržek sva-
štva, ker država smatra vsak zakon dovršen.

2. Iz neveljavno sklenjenega in ne izpolnjenega zakona. Ko
bi bil zakon spoznan neveljaven in neizvršen, eden izmed tako

§ 79. Pogoj.

121

zvezanih ne more s sorodovinci druzega skleniti zakona do všte¬
tega četrtega kolena. Ta zadržek nastane tudi iz tajnega zakona
(matr. clandestinum), ne pa iz civilnega tam, kjer je bil triden¬
tinski zbor razglašen. 1 )

Le, ako izvira neveljavnost iz pomanjkanja privoljenja, ni
tega zadržka, n. pr. ako eden ni mogel dati privoljenja radi du¬
ševne nezmožnosti, ali radi pomote, ali če je bilo privoljenje ne¬
pravično izsiljeno, ali če se stavljeni pogoj niti ni spolnil, niti
odpravil, ali če se je bil stavil bistvu zakona nasproten pogoj.

Kaj posebnega je pri tem zadržku, da ne sega nazaj in se
ž njim ne razvezujejo veljavne zaroke, katere je kdo sklenil prej
z osebo njegovi porodnici sorodno, n. pr.: Ako se je bil Ivoj za¬
ročil z Livijo, in se potem neveljavno poročil z Berto, Liviji so¬
rodno v četrtem kolenu, nakopal si je zadržek javne spodobnosti
z vsemi Bertinimi sorodniki, samo z Livijo, svojo prejšnjo zaroč-
nico, ne.

Ako se je bil zakon izvršil (kar se vselej domneva in po
navadi tudi zgodi), ostane s svaštvom vred še zmiraj zadržek
javne spodobnosti. Ako se prosi spregled, je dosti naznaniti sva-
štvo, kadar gre za 1. in 2. koleno, ko pa gre za 3. in 4., ter neha
zadržek svaštva, se prosi spregleda od zadržka javne spodobnosti.

3. Iz zarok. Kdor je naredil z osebo veljavne, nepogojne
zaroke, se ne sme poročiti z njenimi sorodovinci v prvem kolenu.
Ravno to velja o tistem, ki je naredil zaroke pod poštenim po¬
gojem, ako se je pogoj spolnil. Ta zadržek ohrani svojo moč, če

50 bile veljavno sklenjene zaroke razvezane s smrtjo, po med¬
sebojnem sporazumljenji ali sodnikovi sodbi.

V tem slučaji vpraša župnik:

a)  Ali ni zaročnica mati, hči ali sestra one osebe, s katero

51 bil ti veljavno zaročen?

b)  Ali ni zaročenec oče, sin ali brat onega, s katerim si
bila ti veljavno zaročena?

£ 79. -

Po g oj.

(Conditio. Instr. §§ 53 55.)

Duhovnik bode imel s tem zadržkom težko katerikrat opra¬
vilo, že zato, ker med ljudstvom sklepanje zakonov pod pogojem
ni znano, potem, ker država takih zakonov ne priznava; pred
njo so pri sklepanji zakona vsi pogoji, kakor bi jih ne bilo?)
In ko bi tudi tega ne bilo, jih duhovnik ne sme pripustiti brez

’) S. C. C. 13. maja j  879.

2 ) Drž. zak. § 59.

122

Duhovski Poslovnik.

škofovega dovoljenja, razven, ako je zakon nevarno odložiti, kedar
se sklepa na smrtni postelji in je treba otroke pozakoniti.

D. Zgolj cerkvene zakonske zabrane.

Impediinenta prohibentia v. impedientia.

£ 80.

Zaroke.

(Sponsalia. Instr. §§ 2 — 10, 107 — 112.)

Župnik mora službeno postopati, kadar izve, da so namera¬
vanemu zakonu zaroke nasproti; najprvo je poskušati stranke
doma mirno poravnati. V ta namen naj preišče, ali so bile res
zaroke veljavno sklenjene, in če, ali so tudi še v svoji moči.

Pri razsodbi o veljavnosti je treba gledati na osebe, sklepa¬
joče zaroke in na njih obljubo.

1. Osebe morajo biti take, da so zmožne skleniti
veljaven in pripuščen zakon. Njih zakonu ne sme naspro¬
tovati niti zakonsk zadržek, niti zabrana. Tukaj je pa razločiti:
Če je zadržek tak, da ga zaročenca po prizadevanji sama lahko
odpravita, ali če sčasoma sam po sebi odpade (n. pr. prepovedan
čas) so zaroke veljavne; če se pa zadržek ne da odpraviti dru¬
gače, kakor po spregledu, in papež ne daje spregleda, ali pa ni¬
mata nobenega uzroka, ju nič ne veže. Če pa papež daje spregled
in imata uzroke, imata oba (razven, če nista vedela o sklepanji
za zadržek, takrat nevedočemu nobena dolžnost ne nastane) dolž¬
nost prositi spregleda. Vendar ni ta dolžnost že zaročna dolžnost,
tudi sme po dobljenem spregledu in pred novo ponovitvijo obljube
eden ali drugi s katero drugo osebo zaroke skleniti in so te
veljavne.

Tudi so nezmožni za sklepanje zarok, kateri ne
morejo rabiti uma: blazni, besni (razven, če imajo spre-
umljeje), pijani. Tu sem se prištevajo tisti, ki so ob enem slepi,
nemi in gluhi, ne pa samo gluhonemi.

Izvzeti so tukaj otroci, kateri bi ratione aetatis
mogli s sedmim letom skleniti zaroke, a ne smejo od njih odsto¬
piti do doraslosti (dečki do spolnjenega 14., deklice do spolnje¬
nega 12. leta). Po doseženi doraslosti pa sme eden in drugi v
gotovem obroku (eni pravijo v treh dnevih) ali zaroke ponoviti,
ali pa od njih odstopiti. Kdor dalje tholči, ta v zaroke privoli.
Ako je imela pa stran, ki je doletnost dosegla, copulam carnalem,
je izgubila pravico odstopa.

Torej smejo tudi stariši v imenu svojih nedoraslih otrok
sklepati zaroke, ti jih pa po doseženi doraslosti niso držati dolžni,
ampak jih smejo ali potrditi ali opustiti po svoji volji.

§ 80. Zaroke.

123

Ako pa otroci, tudi dorasli, delajo zaroke, a
stariši jim že pri sklepanji ugovarjajo iz opravičenih uzrokov,
se niso sklenile zaroke, ker niso dovoljene. Če so jih pa otroci,
tudi polnoletni, ki so pa pod očetovo oblastjo, sklenili brez ve¬
denja starišev, veljajo tako dolgo, dokler niso stariši opravičeno
ugovarjali. Vendar se še ne razpustč s tem ugovorom, ampak
prositi se mora pri zakonski sodniji razveze, ker ona preišče, je
li ugovor opravičen. Razsodila bo pa le tedaj na razvezo tudi pri
opravičenem ugovoru, če ga posebne okoliščine ne pripravijo ob
moč, n. pr. impraegnatio sklenjena z obljubo.

Po pravici pa vselej ugovarjajo stariši, kedar opravičeno od-
reko privoljenje v zakon. Uzroki so:') /Pomanjkanje potrebnih
dohodkov", dokazano ali očitno slabo zadržanje, nalezljive bolezni
ali telesne hibe nasprotujoče namenu zakona, na tistem, s katerim
se hoče skleniti zakon.“ To pravico ugovora ima tudi varuh.

2. Glede na obljubo je treba:

a)  da je resnobna in storjena za resnico. Ob¬
ljuba na videz ali iz šale dana ne veže sicer pred notranjo sod-
nostjo, pač pa pred zunanjo, razven če more zaobljubnik doka¬
zati navideznost, sicer mora vzeti prevarjeno osebo, ali ji pa
povrniti škodo. Kedar je pa devico ali pošteno vdovo oskrunil s
pomočjo take obljube, jo mora vzeti praviloma, ako ne more po¬
ravnati drugače škode.

b)  Morala je biti prosta in premišljena, ne iz¬
siljena. Za razvezo zarok je dosti manja sila, kakor za raz¬
vezo zakona. Tudi ni smela biti storjena s pomoto, ampak pre¬
mišljeno, in sicer je treba takošnega premisleka, kakoršnega da
se učini smrtni greh. Torej so zaroke veljavne, sklenjene iz jeze,
slepe ljubezni ali enake strasti.

c)  Obljuba je morala biti obe stranska, od obeh strani
dana in sprejeta ali z besedo ali z znamenji. Sicer pa ni pred¬
pisana nobena oblika, po kateri naj se sklene. Nobene veljave pa
nima pri takih obljubah kazen, če sta jo eden drugemu naložila
za slučaj odstopa. Nobeden je ni dolžen plačati niti po cerkve¬
nem, niti po državnem pravu; 2 ) pač pa bi veljala ara, katero je
dal eden drugemu, tako da jo zgubi, kdor po krivici odstopi, ako
jo je dal on; kdor jo je prejel, jo bo plačal dvakrat nazaj.

d)  Pogodba se je morala vršiti med določenima ose¬
bama; in

e) z  zunanjimi znamenji. Najnavadneja je beseda,
pa tudi pismo, pooblaščenec, samo da je trajala volja enega,
dokler je izrazil drugi svojo voljo. Zadostuje tudi drugo znamenje,
da se da n. pr. roka itd. Vendar se mora dati obljuba pritrdivno,

‘) Drž. zak. § 53.

’) Nav. § 109, drž. zak. § 45.

124

Duhovski Poslovnik.



ne nikavno, n. pr. nobene druge ne vzamem, ko tebe,  k čemur
si lahko mislim: če se poročim.

Tudi se more dati obljuba pod pogojem, a samo ozirajočim
se na prihodnost, katera ostane toliko časa in suspenso, dokler
se ne izpolni pogoj. Pogoji pa ne smejo biti bistvu zakona na¬
sprotni, morajo biti mogoči, dovoljeni in pošteni. Ko bi tedaj že¬
nin hotel skleniti zaroke pod pogojem copulae.  bi bile neveljavne.
Sama copula ali impraegnatio brez obljub pa tudi niso zaroke.

Iz tega je razvideti, da niso zaroke vsaka obljuba: Bom te
vzel;  tudi ne, ako se zagotavlja ljubezen; zaroke tudi še niso
snuboki in pogajanje radi možitve in tudi vsako znanje ne.

Civilni zakon pa nima niti značaja niti pravic zarok.

Nasledki zarok.  Eni nastanejo pred razvezo zarok, drugi
po razvezi:

A)  Nasledki pred razvezanimi zarokami:

1. Zaročna zvestoba. Vsakateri zaročencev se mora varovati
vsake sumljive obhoje s tretjo osebo. Taka obhoja daje nedolžnemu
pravico odstopa.

2. Dolžnost skleniti zakon. O času, kedaj naj se to zgodi,
ni sicer nič določenega, vendar naj se zgodi, kakor hitro pripuščajo
okoliščine. Ako je bil pa določen čas, se mora držati, in sicer,
ako se je bil postavil ta čas kot pogoj; če se ni čas držal, se
razvežejo, ako pa ni bil postavljen čas kot pogoj, se ne razvežejo,
in nedolžni ima še zmiraj pravico siliti na izpolnitev zaročne
obljube.

3. Odložen zadržek. Dokler trajajo zaroke, ne more nobeden
skleniti zakona s tretjo osebo. Tak zakon je sicer veljaven, a ni
dovoljen, in nedolžna stran ima še zmiraj pravico tirjati odško¬
dovanje.

4. Med zarokami z eno osebo so neveljavne vsake druge
zaroke, ko bi se bila s tretjo osebo tudi zgodila copula carnalis.

B)  Nasledki po razvezi:

1. Zadržek javne spodobnosti. (Glej § 78.)

2. Dolžnost poravnati škodo zadene tistega, ki je kriv, da
se ne sklene zakon. Obdolžena stran mora povrniti nedolžni:

a)  ako je odstopila brez uzroka. Tudi če se je poročila s
tretjo osebo, ima nedolžna stran pravico do odškodovanja.

b)  ako je okoliščino, katera je dala drugemu pravico od¬
stopa, sama provzročila. Taki uzroki odstopa se ne dajo vsi na¬
šteti; naj sledijo nekateri: ako je prelomil zaročno zvestobo; med
zarokami zapravil premoženje; bahal se s premoženjem, katerega
nima; če so se pozneje razkrili dolgovi; zamolčana impraegnatio
sponsae a tertio.

Razveza zarok:

1. Po pravu iz obeh strani:

aj  Po medsebojnem sporazumljenji, tudi ko bi bile zaroke
zatrjene s prisego.

§ 80. Zaroke.

125

bj  Če je nastopil po sklenjenih zarokah razdiralen ali za¬
viralen zadržek, samo s tem razločkom, po zadržku, kateri se ni¬
kakor ne spregleduje (n. pr. vedna nezmožnost, vez, slovesne ob¬
ljube, višji blagoslovi) same prenehajo zaroke za obojo stran. Ako
se pa daje spregled, se razvežejo zaroke samo za nedolžno stran,
a dolžna ostane zavezana, n. pr. če se je ženin pregrešil z neve¬
stino sorodnico, je nevesta prosta zarok, a ženin ne, in ako tirja
nevesta, mora prositi spregleda, razven a)  če nima uzroka za
spregled, b)  če se škoda, nastala ex copula ne da poravnati dru¬
gače, kakor da se ženin z oskrunjeno poroči.

c)  Pod pogojem nehajo sklenjene zaroke, kedar se je pogoj,
ali se ni spolnil, n. pr. bom tebe vzel, ako bogatejše ne dobim.
Nehajo tudi, ko je bil pretekel čas, do katerega so bile sklenjene.

2. Razvežejo se zaroke za eno stran, ko ostane
druga zavezana:

Kedar je ena stran prelomila zaročno zvestobo: a)  če se je
eden preprijazno pečal z drugo osebo, da je zato prišel v slab
glas, sosebno, če se je ž njo spolno pečal, b)  Kedar so se skle¬
nile zaroke z drugo osebo, c)  Če se ne sklene zakon ob določe¬
nem času, ali ko bi ne bil določen, se predolgo zavlači. d)  Če
gre ženin ali nevesta brez vednosti ali volje druzega v oddaljene
kraje, in ni upanja, da se kmalu povrne.

3. Ako se je po sklenjenih zarokah zgodilo
ali še-le potem razkrilo tako spremenjenje, da
bi gotovo v takih prej znanih okoliščinah ne prišlo do zaroke.
Take spremenjave so: a)  v oziru na telo in zdravje: božjast (pa¬
davica), težko ozdravljiva bolezen, velika popaka telesa, n. pr. če
bi zgubil nos, oči, zblaznost, melanholija, francozi itd. b)  oziroma
na nravnost in vero: zapravljivost, pijančevanje, igranje, surova
nrav, sramotilno hudodelstvo, odpad od vere. Kaj pa, če se je
nečistost že pred zarokami zgodila in izvedela še-le po zarokah?
Ako je ženin kaj tacega zvedel o nevesti, ima on pravico odsto¬
piti; tudi nevesta ima pravico odstopa tembolj, ako se je nečistost
zgodila večkrat, tako, da lahko dvomi nad njegovo prihodnjo za¬
konsko zvestobo; ali če je dobil iz prejšnje nečiste zaveze otroka;
ali če bi nevesta, katera je zelo poštena devica, nikoli zarok ne
bila naredila, ko bi bila vedela za ženinovo nečistost.

4. O z i r o m a na premoženje. Če je eden padel v
revščino in dolgove, zgubil znaten del premoženja, ali trdil zvija¬
čno, da je ima, ali če se je bati zelo in po pravici, da se izključi
iz dedščine.

5. Kedar se je po pretehtanih vseh okoli¬
ščinah bati po pravici, da bo prihoden zakon
nesrečen. Stran, katera je okoliščine zakrivila, na katere se
opira sodba, je dolžna drugi po moči povrniti škodo, nastalo iz
opravičenega upanja.

126

Duhovski Poslovnik.

O tem enostranskem razdoru zarok je pomniti: a)  nezadol-
žena stran, ki je spoznala uzrok in pravico odstopa, pa je vendar
potrdila zaroke ali z besedo ali dejanjem, sosebno copula carnali,
nima več pravice odstopa; b)  prej imenovane spremenjave odve¬
zujejo samo tistega, nad katerim se niso dogodile, n. pr. ženin,
neprevidoma obogatel, ni s tem odvezan zarok, katere je bil prej
sklenil; c)  kedar je uzrok odstopa gotov de jure et de facto,
smč nezadolžena stran zaroke sama razvezati brez sodnika, n. pr.
impraegnatio sponsae a tertio post inita sponsalia. Tukaj je ne¬
zvestoba gotova (certum de facto), a tudi pravica nezadolženega
do odstopa (certum de jure). Kedar pa ni gotovosti pravice ali
dejanja, se je obrniti do cerkvenega sodnika, da se smejo zaroke
razrešiti.

Kako je postopati župniku v zaročnih za¬
devah?

Pred državo nimajo zaroke nikakovih pravnih nasledkov,
samo da ima tisti, kateri ni dal k odstopu nikakovega vtrjenega
povoda, pravico tirjati odškodovanje gotove škode, katero lahko
dokaže, da jo je trpel radi odstopa. Ko bi bila zaročenca kako
odškodnino pogodila za slučaj odstopa, bi ne veljala taka po¬
godba. 1 ) Vendar ne privoli civilna pravica takega odškodovanja,
kedar je bil zadolženec od nezadolženega prisiljen razvezati za¬
roke; ali kedar se je škoda zgodila le ponameroma. 2 ) Potemtakem
bo župnik postopal tukaj le kot zastopnik cerkve, ter dotičniku
pokladal na vest, da naj stori, kar tirja pravica.

Odstopnik bo tajil ali veljavnost zarok, ali
pa trdil, da ima uzrok odstopiti.

V prvem slučaji bo župnik po cerkvenem pravu pre-
vdarjal o veljavnosti zarok, in če najde, da so res neveljavne,
naj jima to pove; ako so pa veljavne, naj ju poskuša pomiriti z
lepo. Ko bi tožitelj s tem ne bil zadovoljen, naj se zavrne na
cerkveno zakonsko sodnijo v . To pa ne zavira niti oklicev obto¬
ženca, niti njegove ženitve. Se-le, ko se je tožitelj izkazal pismeno,
da se je obrnil na cerkveno sodnijo, se ustavijo oklici ter se tudi
ne sme vršiti poroka. Če se ne dasta pomiriti, se ustavijo oklici
in se stvar izroči cerkveni sodniji, da ta razsodi. Ravno tako po¬
roča tudi tjekaj, kedar dvomi o veljavnosti; in kedar cerkvena
sodnija obsodi na neveljavnost, preneha vsako pogajanje in oklici
se pričnd. Kedar so-bile pa veljavne spoznane, po navadi sodnija
zaukaže župniku, da naj spravi stranke z lepa, naj se škoda po¬
pravi pod primernimi pogoji, tudi da kako odškodovanje, če ga
tirja stranka. Škodo pa mora poravnati a)  oni, ki je odstopil brez
kanoničnega uzroka, b)  oni, ki ima sicer odstopiti uzrok, a ga
je sam zakrivil, n. pr. če si je iz divjega poželjenja nakopal ne-

*) Drž. zak. §§ 45, 46.

a ) Ibid. § 1306.

§ 80. Zaroke. 127

zmožnost, c)  oni, ki je uzrok pravičnega odstopa zakrivil zvijačno,
n. pr. nevesta, ki je pri sklepanji zarok zamolčala spoznanje od
druzega, ali da je že rodila.

Povračilo se pa razločuje a)  navadno, b)  popolno. Z navad¬
nim se poravna samo škoda, ki jo ima nezadolženi iz zarok, n.
pr. potrebni izdajki za poroko, ali druga škoda na premoženji.
To povračilo bi se dalo iztirjati tudi sodnijsko.

Popolno povračilo pa nastopi, kedar nedolžni ni prišel samo
v škodo, nego mu je odšel tudi dobiček, katerega je pričakoval
iz zakona. To se prigodi: a)  če je kdo onečastil pošteno devico;
b)  če bo nevesta radi ženinovega neopravičenega odstopa ostala
na slabem glasu; c)  če radi druzih okoliščin (n. pr. ker je pre¬
stara) nima več upanja do možitve. Vendar se bo to popolno po¬
vračilo v djavnem življenju malokdaj pripetilo, ravno zato, ker
se dd malokdaj potrditi krivičnost odstopa, zguba dobička in
svota, katera naj bi se pod tem imenom plačala. Pred civilno
sodnijo se itak ne bo moglo tirjati.

Kedar odstopnik trdi, da ima pravico odsto¬
piti od veljavno sklenjenih zarok, se tudi preiskuje,
ali more navesti de facto et de iure vtrjenih uzrokov odstopa,
ali pa ne. V prvem slpčaji se poduči tožnik, da mu njegovi ugo¬
vori nič ne hasnijo in se ne pretrgajo oklici. Tožnik ima pa pra¬
vico, obrniti se do cerkvene sodnije, in župnik ravna tako, kakor
je bilo zgoraj rečeno o tožbi radi neveljavnosti.

Ako pa uzroki odstopa niso gotovi, se vse sporoči škofijski
sodniji in prosi poduka za daljno postopanje.

Ako pa tudi tožitelj ne odstopi od zarok, bo cerkvena sod¬
nija vse eno dovolila obtožencu zakon ko manj e zlo.’)

Če je tožitelj odstopil od zarok, pa ni zadovoljen s povra¬
čilom ali odškodnino, se zavrne na svetno sodnijo; na njegove
ugovore se pa ne jemlje ozir.

Nikakor pa se ne smč odkladati poroka a) ako
bi nasprotnik še-le po tretjem dovršenem oklicu prišel iz prav
očitnega namena, delat pohujšanje; b)  če nasprotnik pove, da ne
tirja zakona, nego povračilo, a neprimerno veliko, kakor ga more
dati druga stran. Drugače je, če odstopnik noče dati primernega
povračila, kakor da se prisili z ustavljenjem oklicev. — Tudi se
ne sme poroka odkladati, če tirja tožnik ali zakon ali povračilo.

Navadno pridejo zakonu ugovarjat zapeljane in od zapeljivca
popuščene osebe, ker hočejo imeti živež za otroka ali pa povračilo
izmamljenega imetka. Take tožbe, če niso bile pri tem gotove
zaroke, ne ovirajo ženitve. Dobro bi bilo, ako more duhovnik
stranke pobotati, če ne, se zavrne tožiteljica na sodnijo.

*) Nav. § 112.

128

Duhovski Poslovnik.

Da je tožitelj odstopil od zarok, da sta se zaročenca, in
kako sta se pogodila o povračilu in odškodovanji, o tem je vča¬
sih dobro iz previdnosti narediti zapisnik, ko bi se vkljub taki
pogodbi pozneje tožitelj obrnil na cerkveno sodnijo.

Vso obravnavo vodi tisti župnik, v čegar župniji je obdol¬
ženec.

£ 81.

Neslovesne obljube.

(Votum simplex. Instr. § 58.)

Te so: 1. Neslovesne obljube, katere je kdo
storil v redu, v katerem so take obljube začasna priprava
na slovesne, ali pa v redu, kateri nima slovesnih obljub. Izvzete
so neslovesne obljube jezuitov, katere so razdiralen zadržek. O
takih obljubah ne bo povpraševati duhovniku, razven ko bi se
oglasil za zakon človek, ki je bil v kakem redu, ali sosebno v
kongregaciji. Take obljube vežejo za celo življenje in nihče jih
ni oproščen, razven če je bil predstojnik ukazal njegov odpust.
Ako je sam prosil odpusta, mu je moral dati višji tudi spregled.

2. Zunaj kongregacije storjene obljube:

a)  Obljuba vedne čistosti (v. simplex perpetuae castitatis).
Ta ne sme tirjati debitum conjugale tudi v zakonu, če ni dobil
spregleda, pač pa reddere, in po smrti prvega zakonskega tova¬
riša ne sme v drug zakon, ko bi bil za prvega tudi dobil spregled.

b)  Obljuba stopiti v duhovniški red (v. religionis). Ako je
stopil tak v zakon brez spregleda, je dolžen stopiti v red, dokler
zakon ni dovršen, potem ga sme upotrebljevati tudi brez spre¬
gleda. S smrtjo zakonskega tovariša zopet oživi njegova obljuba.

c)  Obljuba sprejeti višje mašniško posvečenje (v. ordinis sacri)
je podobna prejšnji. Dolžen je sprejeti posvečenje, če mu dovoli
zakonski tovariš; če to ni mogoče, se sme posluževati zakona. Tudi
ta obljuba oživi s smrtjo zakonskega tovariša.

d)  Obljuba nikoli stopiti v zakon (non nubendi). Kdor je stopil
brez spregleda vanj, se ga sme posluževati, petere et reddere. V
nov zakon bi mu bilo treba spregleda.

Te obljube veljajo samo storjene premišljeno in prosto. Kdor
ne ve, kaj je obljuba in kaj ima v sebi, mu ni zadržek.

$ 82.

Posvečeni čas.

(Tempus sacratum. Instr. § 59.)

To je od prve adventne nedelje do vštetega praznika svetih
treh kraljev in od pepelnične srede do bele nedelje. V tem času

§ 83- Mešan zakon.

129

sme sicer biti tudi poroka, toda ne brez privoljenja škofovega in
ne slovesno. K slovesnosti se pa šteje: očiten in slovesen sprevod
v cerkev in na dom, pojedina, godba, ples. Po naši navadi se spo¬
dobi, da se vsaj vsi oklici ne vrše v tem času. Ko bi se v tem
času poročalo s privoljenjem, ne sme biti missa pro sponso et
sponsa in tudi ne blagoslov ne'este, kateri se daje pri ti maši.
V prepovedanem času bi se smel zakon skleniti le iz zelo ime¬
nitnih uzrokov. V prošnji za privoljenje se dostavi tudi prošnja za
spregled oklicev, ako se niso že vsi, ali jih vsaj nekaj prej izvršilo.
Tudi svetna gosposka mora dati spregled oklicev. (Glej § 88.) Isto-
tako bi smel škof dati spregled za poroko.

Prošnja na škofijo bi se glasila:

Prečastiti knezoškotijski ordinarijat!

Ponižno podpisani ženin je že v sredi oktobra
svojemu župniku v Dragi donesel potrebna pisma
za poroko z Ano J er ek in je ob enem vložil tudi
prošnjo za spregled zadržka svastva druzega
kolena iz dovoljene zveze pri prečastitem ordina¬
rij atu. A ker je spregled prejel še le po prvi ne¬
delji v adventu, mora pa že s 1. januarijem na¬
stopiti svojo službo kot c. k. sodnijski adjunkt v
Trstu, kakor priča pod A) priloženi ukaz: zato
prosi z nevesto vred, naj mu da. prečastiti knezo-
škofijski ordinarijat spregled od vseh treh oklicev
proti zapovedani prisegi, kakor tudi od prepove¬
danega časa, da bosta mogla biti poročena že
18. decembra.

Podpisani potrdi resničnost navedenih uzro¬
kov in naznanja, da se pri izpraševanji ni poka¬
zal noben zadržek temu zakonu nasproten, in da
sta ženin in nevesta v krščanskem nauku prav
dobro podučena: zato njuno prošnjo rad podpira.

§ 83.

Mešan zakon.

(Imp. mixtae religionis. Instr. §§ 66, 79.)

Katoliškemu kristijanu jc prepovedan zakon z nekatoliškim
kristijanom: protestantom, nezjedinjenim starovercem (pravoslav¬
nim), starokatolikom, ali takim, ki se je odpovedal vsakteremu
verskemu izpovedanju (če je bil krščansko krščen, sicer mu
je nasproti razdiraven zadržek različnosti vere med krščenim in
nekrščenim.)

Poslovnik -1 .

9

Duhovski Poslovnik.

130



Ako se taki za zakon oglasijo, mora duhovnik katoliško stran
krotko, vendar resnobno svariti pred takim korakom; povedati mu,
da cerkev take zakonske zaveze graja radi žalostnih nasledkov,
izvirajočih iz njih za zakonske same in njih otroke. Ali eden in
drugi svojo vero kaj ceni, ali ne? Če vsak svojo vero spoštuje,
potem morata v verskih zadevah priti v navskrižje. Ako je pa
katoličan bolj slab v veri, je nevarnost, da ga nekatoliški potegne
na svojo stran. Ako se toliko sporazumeta, da se eden pred drugim
vsega verskega svojstva zdrži, postaneta malomarna za vsako vero.
Še večje so nevarnosti za otroke, ker ne morejo biti v veri tako
odgojeni, kakor bi bilo treba, ko vidijo očeta in mater navskrižna
v veri. Vero, to in uno, bodo malo cenili in v vsaki postanejo
mlačni. Pa tudi na pravicah je v mešanem zakonu katoličan na
slabejšem, ker nekatoliški se sme dati iz različnih uzrokov razporo-
čiti in se z drugim poročiti (v tolitavskih deželah ne), ko mora
katoliški potem ostati samec. Kako napačne morajo biti take za¬
veze, kaže tudi to, da jih še celo protestanti sami zabranjujejo.

Tako naj duhovnik prigovarja katoliški strani, ter ji naroči, naj
v nekoliko dneh zopet pride. Med tem, če je mogoče, prigovarja tudi
njenim starišem, sorodstvu, botrom, da naj mu odsvetujejo. Ako
pa zaročenec le ne odneha, naj duhovnik skrbi, da bode zakon
vsaj tako sklenjen, kakor ga cerkev dopušča. Pri neznanih pa naj
ne opusti poizvedeti, če ni bil protestant že prej veljavno poročen,
in če še njegov zakonski tovariš živi sedaj kot ločen, ker s takim
se katoličan nikakor ne sme poročiti.

Katoliška cerkev stavi nekatere pogoje, pod katerimi
se smejo sklepati mešani zakoni, in ti so:

1. Trojno poroštvo, a)  Obe strani, posebna nekato-
liška, morate s pogodbo obljubiti odrejo vseh otrok svojega pri¬
hodnjega zakona v katoliški veri, brez razločka spola, če je tudi
že kateri nezakonski, b)  Nekatoliška stran mora obljubiti, da ne
bode katoliškemu sodrugu nikoli nasprotovala pri spolnovanji
dolžnosti vere, c)  Katoliška stran mora obljubiti, da si bode po
svoji moči modro prizadevala nekatoliškega sodruga o resničnosti
sv. vere prepričati in ga spreobrniti.

2. Ako zaročenca nočeta dati teh poroštev,
naj gleda župnik, da se zakon vsaj sklene pod pasivno asistenco
katoliškega župnika.

3. Da se v nobenem prejšnjih dveh slučajev ne dasta
pred ali po katoliški poroki poročiti še pred
nekatoliškim dušnim oskrbnikom.

Pri mešanih zakonih so tedaj mogoči trije slučaji:

I. Tirjano poroštvo, posebno katoliška o d-
g o j a otrok se d a. V ta namen se naredi najprej pogodba.
Vtegnil bi služiti naslednji vzorec, kolekovan s 50 kr.

§ 83. Mešan zakon.

131

Pogodba

Kolek

50 kr.

jena med podpisanima: ženinom Antonom

sklen

Jereb, katoliške vere, in Kristino Berg, avgsbur-

škega veroispovedanja.

1. Kristina Berg se s tem zaveže prostovoljno,
od nikogar prisiljena, da hoče dati vse otroke, s
katerimi bode Bog njen zakon z Antonom Jereb
blagoslovil, v rimsko-katoliški veri odgojiti. Zato
se ona odpove pravici, dani od državne postave
spoznovalcem avgsburškega veroizpovedanja, ozi¬
roma na versko odgojo otrok. Tudi se odpove
vsem pravicam, katere bi utegnila v tem oziru
država dati še v prihodnje.

Poleg tega se zaveže, da ne bode nikoli svo¬
jega katoliškega soproga ovirala v spolnovanji
njegovih verskih dolžnosti in v katoliški odgoji
otrok, katere iz tega zakona pričakujeva.

2. Anton Jereb sprejme to slovesno zagoto¬
vilo Kristine Berg in zatrdi, da je to njegova
trdna in nespremenljiva volja: zvesto se držati
katoliške cerkve, njena povelja in zapovedi na¬
tanko spolnovati; vse otroke, brez razločka spola,
rojene mu iz zakona s Kristino Berg, v katoliško
cerkev poslati k sv. krstu, jih kot vernike rimsko¬
katoliške cerkve odgojiti, tudi, ko bi on sam postal
tako nesrečen, da bi od vere odpadel. Zato se
odpove vsem pravicam, katere mu daje v takem
slučaji državna postava, ali mu jih v prihodnje
vtegne dati.

3. Oba zaročenca se zavežeta, da hočeta to
pogodbo ves čas svojega zakona nespremenjeno
ohraniti in izrečeta vsako njeno spremembo že
naprej kot nedopuščeno in neveljavno. Ona do¬
volita slednjič tudi, da se smeta k spolnovanju
te pogodbe potom gosposke, posebno sodnije pri¬
siliti.

To potrjuje lastnoročen podpis pogodnikov
in dveh prič.

Datum.

Podpisa prič.

Podpis ženina in neveste.

9»

132

Duhovski Poslovnik.

Ako je bil že kateri zakonski otrok rojen, pride tudi v po¬
godbo: da ta otrok 1 L, kateri bode s sklenjenim zakonom
pozakonjen, bode tudi, kakor drugi otroci, pričakovani iz
tega zakona, odgojen po katoliško.

Pogodba naj je, če mogoče, pred notarjem podpisana in od
njega legalizovana.

Če je eden izmed zaročencev še mladoleten, mora pogodbo
tudi podpisati njegov zakonski oče ali varuh.

Ker imajo po državni postavi stariši pravico s pogodbo pre-
meniti vero svojih še ne sedem let starih otrok (glej § 47.), velja
taka pogodba pred državo, in nekatoliška stran je ne sme pozneje
sama, če katoliška v to ne dovoli, prelomiti; tudi v ne, ko bi bila
katoliška odmrla ali na volji nezmožna postala. Če je katoliška
stran (vdova) v brezverstvo odpadla, ne sme otrok svojega spola pred
odpadom rojenih potegniti za seboj, pač pa po odpadu rojene. Da
se doseže spolnjenje pogodbe, naj se duhovnik posluži državne
postave, kjer mu gre na roke, ter naj po ordinarijatu kliče poli¬
tično oblast na pomoč.

Ako se pa oba porazumeta, smeta res pred državno postavo
vkljub obljubi prelomiti pogodbo in spremeniti veroizpovedanje
otrok pred sedmim letom. Tudi če eden pristopi k veroizpove-
danju druzega, potegne eo ipso otroke prejšnjega veroizpovedanja,
še ne sedem let stare, za sabo, in če je ta prestopljevalec kato¬
liška stran, ne more duhovnik ničesar storiti.

V nekaterih škofijah je tudi zapovedano, da se katoliška stran
pismeno zaveže k prizadevanju, nekatoliškega sodruga privesti h ka¬
toliški veri, da se oba pismeno zavežeta, in da se ne dasta poro¬
čiti pred nekatoliškim pastorjem.

Še-le tedaj, ko je vse to dogotovljeno, se naredi s katoličanom
zapisnik in se poizveduje še po drugih zadržkih; potem se sprejme
v izpraševanje iz krščanskega nauka in se mu ukaže pripravljati
za spoved. Sedaj pride prošnja za spregled, katerega daje samo
papež; semtertje imajo tudi škofje to pravico. Prošnja se sploh
lahko pošlje na škofijo. Pošlje jo ali katoliški prošnjik sam, naj¬
večkrat jo mora pisati duhovnik v imenu prošnji kov. V nji naj
navede tudi, da je upanje, da se bodo obljubljeni pridržki spolnili;
a naj se navedejo tudi uzroki: upanje, da se pridobi nekatoliška
družina za vero; da se izogne pohujšanju, ki bi sicer nastalo, in
bi eden prišel v slabo ime, ali propter gravidationem ali kako
drugače.

Prošnja bi se glasila:

Prečastiti knezoškofijski ordinarijat!

Anton Jereb, katoliške vere, se je oglasil pri
ponižno podpisanem za poroko s Kristino Berg,

§ -3. Mešan zakon.

133

avgsburškega veroizpovedanja. Ponižno podpisani
je poskušal n ek at er ekrati katoliško stran odvrniti
od te zavese, a zastonj; samo toliko je opravil,
da je nekatoliška nevesta obljubila nikakoršnih
ovir delati ženinu pri spolnovanji verskih dolžnosti
in ga ne zapeljavati k odpadu od vere; katoliški
ženin pa se je zavezal po moči svojo nevesto od¬
vrniti od krivoverske zarote. Obljubila sta tudi
vse otroke v katoliški veri odgojiti s pogodbo, pri¬
loženo pod A.

Razven krivoverstva ni proti temu zakonu
nobenega druzega zadržka.

Ker so tedaj pogoji, pod katerimi cerkev do¬
voljuje mešane zakone, spolnjeni in je poleg tega
še upanje, da bi se morda dala pridobiti nekato¬
liška stran za katoliško vero, zato prosi ponižno
podpisani spregleda od imenovanega zadržka, da
se bode smel ta zakon skleniti veljavno in pri-
puščeno, ter cerkveno blagosloviti.

Datum.

Podpis župnika.

Če je katoliška stran sama spisala prošnjo, duhovnik potrdi,
da je katoliška v verskih resnicah zadostno podučena, da ni nobe¬
nega druzega zadržka in da so resnični v prošnji navedeni uzroki.

Se-le sedaj, ko se je dobil spregled, se začno oklici in ne
prej.' Kliče se v župni cerkvi katoliške strani, pa v krivoverski
molišnici. Dotičnemu krivoverskemu dušnemu pastirju pošlje župnik
naznanilo oklicev (Verkiindanzeige), ali je pa zaročenec sam nese,
če hoče. Ko bi se krivoverski dušni oskrbovalec branil klicati, naj
prosi stranka sama, ali pa katoliški duhovnik c. k. okrajno gla¬
varstvo, v čegar okraji ima nekatoliški duhovni oskrbovalec svoj
službeni sedež, da dene oklice na uradno tablo okrajnega glavar¬
stva in občine krivoverskega ženina aji neveste, ali se pa pošlje
prošnja za spregled vseh treh oklicev. Prošnja mora biti kole-
kovana s 50 kr., pismeni odpor nekatoliškega oskrbovalca kot pri¬
loga s 15 kr. Nabiti ostanejo oklici tri tedne, po tem preteklem
času morata donesti zaročenca od okrajnega glavarstva (ne od
občine) potrdilo (Certificat), da se ni našel noben zadržek.

Ko bi bilo treba prositi cerkvenega spregleda od enega ali
dveh oklicev, se političen spregled za te oklice ne prosi samo pri
okrajnem glavarstvu drugoverske, nego tudi katoliške strani.

Mešanega zakona poroka se ne sme skleniti s sv. mašo „pro
sponsis“ niti „de die“. Vrši se v cerkvi prav po obredniku.

Pogodba se, kajpada, tudi zaznamuje v poročno knjigo, a
tudi v poročnem listu se zaznamuje, da je katoliška odgoja otrok

134

Duhovski Poslovnik.

zagotovljena, zato, da se pri morebitni preselitvi poročencev pri
krstu takega otroka precej prepriča iz tega lista o zagotovljenji
katoliške odgoje otrok.') Opazka v poročnem listu bi se glasila:
Porocenca sta se v sled legalizovane pogodbe z dne . . . zave¬
zala vse otroke iz tega zakona po katoliško odgojiti.  Ko bi
župnik izvedel, da se hočeta dati zaročenca pred ali po katoliški
poroki poročiti še pri protestantih, se ne sme katoliška poroka
vršiti z aktivno asistenco. Sicer se ima pa tudi tukaj župnik vesti
po škofovem povelji, katerega naj si izprosi.

II. Potrebnega poroštva za katoliško odgojo
otrok ne dasta, pač pa se zavežeta, da prideta k
pasivni asistenci.

Ako se je odrekla katoliška odgoja otrok, naj duhovnik mirno
poduči katoliško stran, kako zelo se pregreši s tem, da je sveti
cerkvi nepokorna; ona bode kriva, da se zlorabi zakrament sve¬
tega zakona; ona bode pomagala odgojevati sovražnike sv. cerkve;
v grehu začne zakon, ga nadaljuje in bode imela enkrat težak od¬
govor pred Bogom, zato je ne more odvezati noben duhovnik.
(Ako pozneje že kot zakonski pride k spovedi in se kesa, sc mora
odvezati.) Zato sv. cerkev tudi take zaveze blagosloviti ne more.

Če je zastonj vsaka beseda, ni treba iskati spregleda, ker se
ne more dati, tedaj tudi ne cerkveno poročati, ampak naj pri¬
pravi duhovnik zaročenca k temu, da prideta k „pasivni asistenci",
vendar naj ne izgovori te besede, nego naj reče n. pr.: ker mora
radi katoliške strani, ki se poroča, zakon biti vpisan tudi v kato¬
liške poročne knjige, naj prideta in prineseta oklicni list od ne-
katoliškega dušnega oskrbnika, da si bodeta obljubila zakon. Ciklič¬
nega lista nekatoliški duhovnik ne sme odreči; ko bi ga odrekel,
prisiliti se sme sodnijsko. Prav je, če se pismeno zavežeta, da
prideta k pasivni asistenci, ali v zapisniku ženinov in nevest, ali
v posebnem pismu. V zapisnik bi se vpisalo: Podpisana ženin
in nevesta se tudi zavežeta, da prideta po izvršenih oklicih
z oklicnim listom evangeljskega pastorja pred podpisanega
župnika, in si dasta pred njim obljztbo zakona.

Ko je bila ta obljuba storjena in so vse druge listine done-
šene, naj si katoliški duhovnik izpiše vsa potrebna data iz njih za
svojo oklicno in poročno knjigo, in naj da potem vsa pisma neka¬
toliški strani, naj jih nese svojemu duhovniku, da si sam sestavi
potrebna data za oklice. Katoliški duhovnik naj mu samo zazna¬
muje dneve, v katerih se bode klicalo. Ko bi pa zvedel župnik
med oklici, da ne prideta k pasivni asistenci,  mora oklice precej
ustaviti, in če bi to izvedel še-le po oklicih, jima ne sme dati
oklicnega lista.

*) Razglas ljublj. škof. 4. jan. 1859, št. 10/9.

§ 83. Mešan zakon.

135

Ako bi se pa zasledil kak zakonski zadržek svaštva ali soro-
dovinstva, se mora katoliški strani zelo resnobno odsvetovati po¬
roka, ker v tem slučaji ne dobi spregleda, razven, če da potrebno
poroštvo za odgojo otrok. Po izvršenih oklicih prideta ženin in
nevesta na odločeni dan, župnik ima že pripravljeni dve priči za
pasivno asistenco.  V poročno knjigo naj se prej ničesar ne vpisuje,
kajti znalo bi se prigoditi, da se zaročenca premislita in ne pri¬
deta. Da župnik določni da  iz nju spravi, naj ju vpraša n. pr.:
1- Vidva sta semkaj prišla, da tukaj očitno izrečeta, da se
hočeta vzeti v zakon? 2. Ali vzamete tedaj Vi, ženin Anton
Jereb, to pričujočo nevesto Kristino Berg za svojo ženo?
■3. In Vi, nevesta Kristina Berg, vzamete Antona Jereb za
svojega moža?  In nič več. Priči je opomniti, da sta slišali za¬
konsko obljubo teh dveh poročenih. Sedaj še-le se poroka vpiše
v poročno knjigo. Obe priči vpišeta v navadni predel svoje ime
in stan, v ravno ta predel pa vpiše tudi župnik svoje ime
kot verodostojen svedok (testis qualificatus) z besedami: Ta zakon
se je sklenil vpričo mene I. L, župnika passive assistente,  ali
Mutuum in matrimonium consensum declaraverunt coram
me parocho passive assistente.  Predel: duhovni poročevalec
ostane prazen.

Duhovnik naj še opomni taka poročenca, da sta sedaj pred
Bogom in svetom prava zakonska in da ju more samo smrt ločiti.
Ce je mogoče, naj katoliško stran še opomni, naj se ne da poro¬
čati še pred nekatoliškim dušnim oskrbnikom; državna postava
sicer to dovoli, ne tirja pa ne, saj se je že z dosedanjimi čini
zelo pregrešil in preveč odjenjal nekatoliški strani. Sosebno če
ga katoliška stran za svet vpraša, mora to povedati. Ako pa ni
vprašan, in je prepričan, da nič ne opravi, naj molči, da mate-
rijalnemu grešniku v formalen greh ne pomaga.

Vsa ta pasivna asistenca naj se pa ne vrši v cerkvi, ora¬
toriji ali zakristiji, sploh ne sme biti na svetem kraji, nego v
duhovnikovem stanovanji, in ne v cerkveni obleki, nego samo v
talarji, tudi ne z biretom. Stolnina od poroke se ne sme vzeti, 1 )
pač pa bi se smela vzeti pristojbina za oklice in oklicni list.

Kako se izdela za take poročni list, glej § 100.

Zaročenca, ki obljubita vse otroke po kato¬
liško odgojiti, a hočeta na vsak način pred ne¬
katoliškim dušnim oskrbnikom poročena biti, se
tudi ne smeta niti klicati, niti poročati v katoliški cerkvi, nego
samo s pasivno asistenco. Ta slučaj naj duhovnik vselej poroča
škofu. Po civilni postavi slede v mešanem zakonu otroci moškega
spola očeta, ženskega mater v veri; duhovnik naj skrbi, da se
vsaj to spolnuje.

‘) Razglas Ijublj. škof. 10. dec. 1842, v navodu str. 48.

136

Duhovski Poslovnik.

III. Zaročenca odrečeta katoliško odgojo
otrok, ter ne marata priti k pasivni asistenci.

Župnik naj poduči katoliško stran, kakor je bilo prej rečeno,
in še pristavi, da stori še večji greh, ker noče priti k pasivni
asistenci, kar bi lahko storil; kako z nogami tepta pravice svete
cerkve, sv. zakrament zaničuje, radi svojega časnega prida zame¬
tuje izveličanje svojih otrok. — Naposled še vpraša, če ostaneta
pri svojem sklepu, potem naj jima pove, da noče imeti nič opra¬
viti s tako pregrešnim dejanjem in ju ne bode klical. Iz matic
jima v ta namen da krstni list, katerega mora dati kot oskrbnik
matic za državo, in mrtvaški list za vdovca ali vdovo; druzega
spisa pa nobenega ne.

Najbolje je pa še, če poroča na ordinarijat in si izprosi
ukaza za postopanje. Če tirjata spričala, da so se jima oklici od¬
rekli, jima sme duhovnik na koleka prost listek') zapisati, da ne
more teh oklicev sprejeti, lahko jima pa tudi to odreče.

A k o sta se poročila pred ne katoliški m du¬
hovnikom in spoznavši svojo pregreho prideta
potem pred katoliškega prosit poroke, se opravi vse,
kakor bi ne bila pred nekatoliškim poročena. Od oklicev se prosi
spregled pri škofiji; ta jima naloži razodetno prisego in po na¬
vadi vpošlje obrazep. (Sicer glej § 87.) Privzameta se k prisegi
dve priči, kateri se zavežeta k molčanju, prisega se sprejme pred
sv. razpelom, ter jo podpišeta zaročenca in obe pričujoči priči.
Potem se sprejme zakonska obljuba, kakor pri pasivni asistenci
(razven, če nista katoliške odgoje otrok zagotovila), in ravno tako
vpiše, samo da pride v opomnjo: Ta dva zakonska, poročena
po poročnem listu z dne . . . pred protestantovskim pastorjem,
sta danes pred podpisanim župnikom kot rednim duhovnim
pastirjem katoliške strani, po dani razodetni prisegi pono¬
vila zakonsko obljubo.  Stolnine se seveda nič ne vzame.

Ko bi se morala taka poroka vršiti na smrtni
postelji, in župnik ne more še-le prositi spregleda ter na ško-
fijstvo poročati, sprejme sam razodetno prisego pred dvema za¬
nesljivima pričama, da jima ni noben zakonsk zadržek razven
različnosti vere znan, in potem sprejme zakonsko obljubo. Doma
vpiše ves akt v poročno knjigo, a brez zaporedne številke tukaj
in v prejšnjem slučaji (glej §§ 42, 54), ter poroča naknadno na
škofijo in prosi potrdila.

Ako pa nekatoliška stran po že pred pastorjem
sklenjenem zakonu o zakonski obljubi pred kato¬
liškim župnikom ničesar slišati noče, katoliška pa
želi, se prosi ali naravnost v Rim, ali pa po škofiji sanatio in
radice.  A ta se daje le pod gotovimi pogoji (glej § 93).

*) Razglas fin. min. 2S. dec. 1868, str. 37.375, v ukzn. 1. str. 138.

§ 84. Cerkvena prepoved. 137

Čepripada eden izmed zaročencev verski
ločini v Avstriji ne p r ip o z n a n i (n. pr. angleško vero-
izpovedanje), ker nima tukaj od države pripoznanega verskega
vodnika, bi se moral klicati pri okrajnem glavarstvu; in ko bi
ne obljubil katoliške verske odgoje otrok, ali se ne hotel poro¬
čiti passive, bi bil na oklicih pri okrajnem glavarstvu in even-
tuelno tudi tam poročen. 1 )

Ko bi se oglasil za poroko katoličan z brezvercem
(confessionslos), in je bil ta krščen, bi se opravilo vse, kakor
sicer; pred cerkvijo bi zakon veljal, a ne pred državo, ker ona
ne pripoznava zakona med kristijani in takimi, ki ne spadajo k
nobeni krščanski veri. 2 ) Zato mora duhovnik katoliški strani od¬
svetovati tak zakon (k sklepanju itak ne sme pomagati), ali naj
pa brezverca poskusi pripraviti k spreobrnitvi.

Pomni naj se pa, da semkaj ne spadajo katoličani raz¬
ličnega obreda (staroverci). Pij IX. je ostro zabranil 3 ) takim
zaročencem staviti ovire. Vsak se kliče v cerkvi svojega obreda
in po stari navadi poroča nevestini župnik.

$ 84.

Cerkvena prepoved.

(Interdictum ccclesiasticum. §§ 67, 68, 70, 105.)

Kadar se domneva, da bi bil zakonu nasproti kak zadržek,
sme škof poroko prepovedati. Ravno tako, kadar se je bati, da
bodo prišli iz zakona prepiri, pohujšanje ali drugo zlo n. pr. če
je kdo — stariši, varuh — ugovarjal poroki, okof v takih slu¬
čajih naznani župniku, kaj mu je storiti.

A tudi župnik mora vstaviti poroko:

1. Ako se kaže zadržek. Kadar se tak zadržek na¬
znani, naj preiskuje duhovnik, je-li oseba dostoverna, ni morda
sovražna zaročencema, ali ne brani zakona iz lastne koristi. Če
se sprejme naznanilo, je najbolje z naznanilcem narediti zapisnik,
ali naj pa naznanilec zadržek sam pismeno sporoči. Poroka se
prepove ali vsaj odloži, dokler ni odpravljen zadržek. Zoper žup¬
nikov odlok se sme stranka pritožiti na škofa. Ko bi duhovnik
imel še kake dvome, naj poroča škofu in čaka razsodbe. To naj
tudi stori, če on sam vč za zadržek.

Gori omenjeni zapisnik bi se glasil:

*) Post. 9. apr. 1870, § 1.

’) Drž. zak. § 64.

3 ) Concordia na gališke škofe z dne 6. okt. 1863.

138

Duhovski Poslovnik.



Zapisnik

spisan pri župnem uradu Orehovca, dne ....

Pričujoči so bili podpisani.

Predmet zakonskega zadržka je naznanilo
svaštva v drugem kolenu med zaročencema Jože¬
fom Verbič in Nežo Rus.

Janez Rojec, kmet iz Vrbja, hiš. št. 17, star
73 let, vsled včeraj slišanih oklicev naznanja to-le:

Meni je za gotovo znano, da je ženin Jožef
Verbič v sorodu v drugem kolenu z rajnkim Ja¬
nezom Rus, prejšnjim nevestinim možem, ker Rus¬
ova mati Barbara Štrk, omožena Rus, in ženinov
oče sta bila po polzi brat in sestra, tedaj sta si
sedanji ženin in nevesta v drugem kolemt v svaštvu.

V dokaz mojih besed se sklicujem na Štefana
Žvokelj in Jurija Erman, oba iz Vrbja, katera sta
bila oba poklicana za priče, ko je Šimen Verbič,
stari oče Jožefa Verbič, v moji Mariji Štrk
izplačeval rednino za Barbaro Štrk, katera je bila
ž njim nezakonsko rojena, kakor sta se bila z lepa
pogodila. Barbara Štrk je bila žena Matija Rus,
očeta ranjkega Janeza Rus.

Gotovo bi smel skoraj trditi, da razven nas
trdh nobeden o tem nič nepvč, ker smo obljubili
nezakonska mati Marija Štrk in obe priči večno
molčati, in prav gotovo mi je znano, da še celo
najbližji sorodniki Marije Štrk niso nikoli Šimna
Verbiča sumili, da bi bil Barbarin oče.

Se je prebralo, potrdilo, sklenilo in podpisalo.

Coram nobis:

I. I., župnik.

I. I., kapetan',
zapisnikar.

Janez Rojec.

Radi ložjega pregleda gori naznanjenega svaštva se pridene
naslednji rodovnik:

A --—--O... A

o A-Q

*O « - &n

Datum.

Podpis župnika.

§ 84. Cerkvena prepoved.

139

2. Vstaviti se mora poroka, dokler nimajo vseh pi¬
sem, katere tirja cerkvena in državna postava.

3. Ako zaročenca nista podučena v krščanskem
nauku. (O točki 2. in 3. bode govorjenje pozneje.)

4. Kadar sta riši iz pravičnih uzrokov zakonu
ugovarjajo, pa ne samo mladoletnih, nego tudi zakonu polno¬
letnih. Pravični so tudi tukaj oni uzroki, katere našteva § 53. drž.
zak. (Glej § 80.) Doletnim se reče, naj si prizadevajo stvar s sta-
riši z lepa poravnati, in si pridobiti blagoslov starišev; vendar
spričala o dovoljenji starišev duhovnik ne sme zahtevati, ae-le,
ko bi stariši sami prišli ugovarjat, in najde, da je ugovor opravi¬
čen, tedaj naj opominja zaročenca, da odnehata od zakona. Če
ugovori starišev niso opravičeni, v  naj starišem z lepo prigovarja,
da naj se zakonu ne vstavljajo. Se-le, ako ničesar ne opravi, naj
vse sporoči na škofa, in čaka njegove razsodbe. Vendar naj je
jako previden, ker država ne pripozna te zabrane za polnoletne;
in odvisno je od sodbe civilne gosposke, če ne bode sprejela od¬
log poroke na podlagi cerkvenega zadržka za pravi odklon po¬
roke, četudi država sama kaznuje polnoletne otroke, kadar zoper
voljo starišev sklenejo zakon. Oni niso dolžni dati hčeri dote, če
je sodnik našel, da so imeli stariši pravičen uzrok ugovora. 1 ) Vse
drugače je pri mladoletnih, tukaj dobi cerkev tudi pri državi
podporo.

5. Ako prebivata pod eno streho. Ne samo po
noči, nego tudi po dnevu ne smeta skupaj prebivati; tudi dokler
nista prejela zakramenta sv. pokore in presv. rešnjega Telesa. O
tem zadnjem pozneje več. Včasih hočejo pohujšanja iskajoče ženske
ubraniti zakon. Te se precej krepko zavrnejo; če se s pohujšanjem
celo silijo pred altar, se naznanijo sodniji kot motilke bogočastja.

Kadar duhovnik nikakor ne more do dobrega
zadržka i z v e d e t i, je dobro kar neprevidoma poklicati že¬
nina, nevesto in ju posamezno zaslišati, ravno tako stariše in
druge, ki bi kaj o tem zadržku vedeli.

Kaj pa, če izvč skriven zadržek in sicer iz¬
ven spovednice in se zanj da j-e spregled, n. pr. affi-
nitas ex copula illicita, in vse je že pripravljeno za že-
n i t e v ? Če je mogoče, naj stopi k škofu in prosi ustmeno spre¬
gleda, ali pa pismeno in sicer z zamolčanimi imeni. Zaročnikoma
se pa mora dobljen spregled naznaniti še pred poroko, ter jima
naložiti pokora. Telegrafično prositi spregleda ne gre. Kaj pa
tedaj, če je duhovnik oddaljen od škofijskega sedeža, in ne more
dobiti spregleda niti ustmeno niti pismeno? Ako se ne da odložiti
poroka propter magnum scandalum v. infamiam, ker je nevesta
noseča, ali bi se otrok ne pozakonil, ali je treba oskrbeti dušo
zelo bolnega, ali je kak drug važen uzrok, ju sme in hoc času
urgentissimo poročiti, pa vse kar najprej mogoče škofu sporočiti.

’) Drž. zak. §§ 1222 in 1231.

140

Duhovski Poslovnik.

Č <?5.

Izpraševanje iz krščanskega nauka.

(Instr. § 74.)

Ko so vsa za poroko potrebna pisma predložena, ali je vsaj
upati, da se pred poročnim dnem doneso, se povabita zaročenca
k izpraševanju iz krščanskega nauka. To izpraševanje razdeljeno
je v dva dela:

1. Izpraševanje iz krščanskega nauka. Kaj
morajo zaročenci znati? Necessaria necessitate medii et praecepti.
O Bogu in njegovi volji, pravi navod. Da je en Bog, nauk o
presv. Trojici, da se je Sin Božji včlovečil, za nas trpej in umrl,
o sv. Duhu, o Božjih in cerkvenih zapovedih in sv. zakramentih.

Kdor niti tega ne ve, kar mora vsak človek vedeti in vero¬
vati, se prej ne sme pustiti k poroki, dokler se tega ne nauči.
Zato je treba nevednega tako dolgo učiti, dokler se ne nauči.
Papež Benedikt XIV. pravi, da za tiste, ki so trdega razuma in sla¬
bega spomina, je dosti, če znajo in verujejo poglavitne resnice
svete vere, oče naš, češčenasimarijo, apostoljsko vero, Božje in
cerkvene zapovedi, tri Božje čednosti in kes: kar pa moramo znati
necessitate praecepti, je dosti, da se na priprost način zave, a du¬
hovnik naj mu priporoči, da naj večkrat sv. resnice posluša, da
jih ne žabi.

Odvezati od tega izpraševanja bi se smeli oni, o katerih se dobro
ve, da so čvrsto podučeni, ki so v šolo in cerkev radi hodili.
Včasih se oproste tudi vdovci in vdove. — Kar se pa tiče tako
imenovanih izobraženih, se jim tudi izpraševanje ne odpusti, razven,
če je duhovnik prepričan o njihovi verski izobraženosti. Vendar
se je ozirati na oliko, dostojanstvo in starost. Vse naj je bolj po¬
dobno verskemu razgovoru, kakor izpraševanju.

Vrši naj se to izpraševanje pred prvim, ali vsaj precej po
prvem oklicu, kajti če nista zaročenca podučena, se tudi klicati
ne smeta, in o tem znanji se mora dati tudi spričalo krščanskega
nauka, koleka in pisnine prosto, ako gre zaročenec v tujo župnijo
k poroki, ali tudi kot priloga k prošnjam, a ne na civilno go¬
sposko kot priloga za spregled civilnega zadržka, ali na vojaške
urade, ker civilna postava se na to izpraševanje in na tako spri¬
čalo ne ozira.')

2. Poduk o sv. zakon u. Ta obsega nauk o tem zakra¬
mentu, dolžnosti zakonskih: ljubezen, medsebojno posvečevanje,
zvestoba, zakonska čistost, odgoja otrok, dolžnosti do starišev, dru¬
žine, do hiše; dolžnosti eden do druzega. O zakonski čistosti se
govori previdno in spoštljivo, da se ne žali čut čistosti. Rituale
pravi, naj se vzame za izgled zgodba o Tobiju in Sari, ter poduk,

’) Razglas min. notr. in bogoč. 3. avg. 1869.

§ 86. Spoved  in  obhajilo.

141

katerega jima je angelj dal. Lep poduk o tem ima Frančišek Sa-
lezij v Filoteji III. C. 38 in 39 pogl. — Zupančič, Pastirstvo str. 745.
— Volčič, Razlaganje kršč. n. o sv. zakramentih str. 1191 in sl. —
Ta poduk naj se daje kratko pred poroko.

Po navadi izprašuje parochus proprius, akoravno bi ne bilo
napačno in zoper cerkveno postavo, ko bi izpraševal župnik ne¬
veste ženina, ki ni iz njegove župnije in obratno.

Vzorec za:

Spričalo krščanskega nauka.

Službeno se potrjuje, da je I.I., krojač, samski
zakonski sin očeta I I, pol zemlje posestnika, in
matere I. L, rojen v L, stanujoč v I., št. ., za že¬
nine in neveste zapovedano izpraševanje iz pogla¬
vitnih resnic krščansko-katoliške vere in iz de¬
janskega nauka dobro opravil.

Datum.

Podpis župnika.

Kadar se pošilja zapisnik ženinov,  in je v istem vse potrebno
in znanje krščanskega nauka zaznamovano, ni treba tega spričala.
V nekaterih krajih znanje krščanskega nauka zaznamujejo tudi v
oklicnem listu.

$ 86.

Spoved in obhajilo.

(Instr. § 75.)

To tirja cerkev, vendar samo na sebi zakramentov sv. po¬
kore in presv. rešnjega Telesa ne prejeti, ni zakonska zabrana,
tudi ne cerkvena.

Zaročenca naj se nagovarjata, da opravita vesoljno spoved,
najbolje precej po prvem oklicu. Potem prideta še enkrat, da sta pri
sv. obhajilu vsaj tri dni pred poroko, navadno dan pred poroko;
prav lepo bi bilo, ko bi bila med poročno mašo pri sv. obhajilu.

Zaročenec, ki pride še-le zadnji čas pred
poroko k spovedi in ni za odvezo, ker se ne kesa, se ne
sme odvezati, a ni mu reči, da naj se ne da poročiti, nego se
opominja, naj si prizadeva vsaj pred poroko popolni kes obuditi.
Listek za spoved se mu ne sme odreči.

Od pridržanega greha se odveže nenarav¬
nost, če bi se bilo bati pohujšanja, ko bi zaročenec ne šel k
sv. obhajilu, ako je za to. Pozneje mora iti k spovedi k mašniku,
pooblaščenem za odvezovanje takih grehov, ali naj pa spovednik
sam prosi pri škofu dovoljenja, da ga sme odvezati od pridržaja.

142

Duhovski Poslovnik

Kaj, če se najde še-le pri s p o v e d i z a k o n s k
zadržek? Ako se zanj daje spregled, sta oba bona fide in se
poroka ne da odložiti, spovednik molči o zadržku, samo naroči,
naj spovedanec o gotovem času zopet pride k spovedi. Med tem
prosi spovednik spregleda.

Ako se za zadržek ne daje spregled, se jima pove, da tak
zakon bi bil pred Bogom, cerkvijo in vestjo neveljaven, pregrešen,
ima slabe nasledke, in odveza se ne da, ako se ne odrečeta poroki.

Zaročencu, hotečemu stopiti v mešan zakon, ki pa ni dal po¬
trebnega poroštva, se odrekč sv. zakramenti kot očitnemu grešniku.

Ko bi zaročenec ne hotel iti k spovedi, se
mu poroka samo zaradi tega ne odreče, zlasti, ko bi se bilo bati
hujšega zla, n. pr. civilne poroke, odpada od vere, pregrešnega
skupnega življenja. Sicer se pa tudi ne ve, ali ni dotični v milosti
Božji, in tridentinski zbor samo opominja zaročenca, naj sv. za¬
kramente prejmeta. Siliti tedaj ni zaročencev k spovedi, razven,
ko bi to tirjala škofijska postava. Ko bi se pa katerikrat radi
tega odrekla poroka, naj se odreče: 1. Če je kdo očiten in znan
grešnik; 2. če kdo in zaničevanja do cerkve ne mara spovedi;
3. ko bi iz poroke brez spovedi nastalo očitno pohujšanje. Vendar
tudi v teh slučajih ne sme duhovnik odreči poroke po svoji raz¬
sodbi, nego poročati mora škofu in tam prositi ukazov. Ko bi bil
pa že zadnji trenotek, da ne more več škofu poročati, bi smel
tudi tukaj poročiti.

O opravljeni spovedi se da listek, s katerim se morata zaro¬
čenca izkazati pred župnikom-poročevalcem. Župnik, ki je izpustil
zaročenca z oklicnim listom v drugo župnijo, pa potrdi prejetje
sv. zakramentov nanj. Potrdilo se glasi: Sponsum (am) die,
quo infra, pro rite- ineundo matrimonio sacramentaliter
confessum (am), ac sacrosancta Eucharistia refectum (am)
testor. Datum —,  ali Sponsus confessus et s. synaxi refectus
est,  ali Sponsus necessaria praestitit,  ali accepit sacramenta
pro matrimonio.

§ 87.

Listine, katere morajo donesti zaročenci.

(Instr. § 70 — 71.)

Zaročenci se oglašajo pri župniku svojega bivališča za oklice.
Ako sta različnih župnij, se ima ravnati po škofijskih navadah
Navadno grč tisti zaročenec, ki misli oditi z oklicnim listom v tujo
župnijo k poroki, k svojemu župniku, ta naredi ž njim zapisnik, •
da mu krstni list, list svobodnega stanu (če ga je treba, ker je
svoboden stan itako potrjen v zapisniku), vdovcu mrtvaški list nje¬
govega prejšnjega zakonskega sodruga, mladoletnemu pove, kaj
naj stori, da se spriča z dovoljenjem, ravno tako vojaku. Vsa pisma

§. 87. Listine, katere morajo donesti zaročenci. 143

se pošljejo župniku, kateri bode poročal; po navadi nevestinemu.
Ta jih pregleda, veli še donesti, kar manjka, in vodi potrebne
obravnave radi spregleda. Dokler ni donešeno vse potrebno ali
vsaj upanja ni, da se donese pred poroko, in dokler se niso do¬
vršile potrebne „ poizvedbe, se ne kliče. Zlasti, kadar je potreba
spregleda za zunanjo sodnost, se praviloma ne kliče, dokler ni
došel spregled.

Katera pisma tedaj donašajo zaročenci?

1. Krstni list, če je eden, ali sta celo oba v drugi
župniji rojena. Ako je bil katoličan protestantovsko krščen in se
je pozneje spreobrnil, se tirja njegov krstni list, pa tudi potrdilo
od tiste duhovnije, kjer je bil sprejet v katoliško cerkev.

Vdovcem se sme spregledati krstni list, kadar je bil že prej
med zakonskimi župnijskimi akti spravljen, ali če je gotovo, da so
se ž njim skazali pri prvi poroki.

Kadar zaročenec ne more dobiti krstnega lista, ker so ali
matice zgorele, ali ni bil krst vpisan, ali iz kakošnega druzega
uzroka. naj duhovnik dotičnega pokliče, naredi ž njim zapisnik in
vpiše, koliko je star, kdo so njegovi stariši, kje je rojen; ako so
botri, ki so ga pri krstu držali, še živi, kdo je bila babica, kdo
ga je krstil. Zapisnik se pošlje škofiji s prošnjo za spregled od
krstnega lista. Ta potem sporazumoma z deželno vlado potrebno
določi. (Spregled v smrtni nevarnosti glej § 88.') Krstni listi ino-
strancev morajo biti legalizovani ali pa potrjeni od škofa. (Glej § 70.)

Rojstveni listi, izpisani iz zapisnikov o civilnem stanji, za
cerkveno poroko ne zadostujejo, ker ne kažejo časa krsta, zato
mora tak zaročenec donesti še poseben krstni list od svojega du¬
hovnega pastirja.

2. Vdovec (vdova) iz druge župnije prinese mrt¬
vaški list svojega prejšnjega sodruga. Iz inostranskih krajev mora
biti potrjen, ko zgoraj. Ako je bil kateri prej dvakrat poročen,
mora donesti tudi poročni list prve in druge poroke, kadar je
treba razvida, da ni med nevesto in rajnkimi svaštva.

Če pa hoče kdo stopiti v zakon vsi e d razglasa
smrti, ali ako je deželna vlada zakon kot neve¬
ljaven proglasila, se pošljejo vsi akti na škofijo in se čakajo
ukazi. (Gl. § 96.)

Za umrle v bolnišnicah izdela mrtvaški list bolni¬
šnični predstojnik.

Za vojake padle v bitki poveljnik. Od vojaškega
duhovnika izdan mrtvaški list ne velja, če ga ni potrdil polkovni
poveljnik (Regimentscommandant).

Veljala bi pa tudi moralna gotovost župnika o
smrti zakonske strani, katero ima iz lastnega gotovega pre-

‘) Drž. zak. § 78.

144

Duhovski Poslovnik.

pričanja, ali če je župniku znana smrt dotičnega iz kakšnega
druzega pri župniji hranjenega akta.

3. Mladoletni očetovo privoljenje. Sirote in
nezakonski spoznanje doletnosti ali dovoljenje varstvenega urada.
Nedoletni obrtniki obrtnijski list. Ta se vpiše v matico: Po
obrtnijskem listu ddto. štev. ., za doletnega spoznan.  (Glej
§ 69.)

4. Vojaki potrebujejo dovoljenje. (Glej § 71.)

5. Z drugim zadržkom obvezani potrebni spregled.

6. Neznani morajo gotovo donesti list svobodnega
stanu. Tega daje po navadi župnik rojstnega kraja. Ako je bil
pa zaročenec dolgo odsoten, more redko ta župnik izpričati nje¬
gov samski stan. Kadar tedaj zaročenec ne more dobiti tega spri-
čala, ali ga težko dobi, naj sporoči duhovnik škofiji, da bode
smel dotičnik priseči. Prisega se pred svetim razpelom med
dvema svečama. Prisegavec mora tri prste desne roke kviško
držati in govoriti za župnikom prisežne besede, s katerimi izpove,,
da je še samskega stanu in prost vsakega zakonskega zadržka.
Pričujoči morata biti dve priči. Prisežni obrazec ali pa zapisnik,
ki se je naredil o prisegi, podpiše duhovnik, priseženec in obe priči.

Prisega bi se glasila:

Razodetna prisega.

Jaz, Jožef Vrbar (Ana Rus), prisezam pri
Bogu vsegamogočnem in vsegavednem, da nisem
z nobeno drugo osebo poročen(a), in ne zaročen(a),
razven z Ano Rus (Jožefovom Vrbar). Tudi pri¬
sezam, da mi po moji vednosti in kolikor se spo¬
minjam, ni znan noben postavni zadržek, da bi
ne smel(a) te poroke veljavno ali brez dovoljenja
skleniti. Kakor mi Bog pomagaj in njegov sveti
evangelij.

Datum.

Coram me

župnik. Dve priči. Ženin ali nevesta.

Vsekakor
svetost prisege.

se mora prisežnik že pred prisego opomniti na

Vzorec za list svobodnega stanu :

Spričalo svobodnega stanu.

Podpisani spričujem, da 1.1. iz I., kronovine
Kranjske, škofije ljubljanske, kolikor se je dalo

§ 87. Listine, katere morajo  donesti  zaročenci.

145

poizvedeti pri zanesljivih sorodnikih in sosedih,
ni zavezan z nobenimi veljavnimi zarokami, niti
je poročen, tudi ni tukaj noben zadržek znan, ki
bi mu branil skleniti veljavni zakon.

To potrjuje moj podpis in pritisnjen pečat.

Testimoniuin status liberi

Praesentibus hinc fidem facimus et attestamur
Josephum Kunc, natum in vico Stranska vas
dtt. 10, hujatis parochiae, esse in statu libero ad
contrahendum matrimonium, nullisgue irretitus
sponsaliis legitimis nec, in quantum diligentissima
cum appropinquis ejus vicinisque fide dignissimis
disquisitione habita comperiri licuit, aliud obver-
sari obstaculum, quominus valide ac ličite alibi
matrimonium servatis servandis queat contrahere.

In quorum jidem praesentes hasce propria
nominis subscriptione et sigillo parochiali muni-
vimus.

Ex officio parochiae N.dioecesis N. in Austria.

die. . .

Kol ekuje se s SO kr.

Paroehus.

7. Spričalo krščanskega nauka. (Glej § 85.)

8. Politično dovoljenje od županije, koder ga
je še treba. (Glej § 70.) Včasih tudi spričalo gospodarja, da do-
tični pri njem stanuje; isto mora biti po mestih od policije
vidimovano. Semtertje tudi potrdila o stanovanji od županije brez
koleka.

9. 0 k 1 i c n i list se prinese pred poroko, kolekovan s
50 kr. Na njem ali tudi posebej se zaznamuje opravljena spoved.
(Glej § 86.) Nikoli pa se ne sme mesto oklicnega lista pričevanje
prič o oklicih sprejeti.

Vzorec za oklicni list:

O klicni list.

.Sporočuje se službeno, da sta bila: ženin
Janez Malovec, vdovec, rojen v Plešivici, župnije
Adlešičke, h. št. 36 in ravno tam stamijoč, 33 let
star, katoliške vere, zakonski sin še živih Jurija
Malovec, pol zemlje posestnika in njegove žene
Marije roj. Simončič, in

^Poslovnik.-*

10

146

Duhovski Poslovnik.

nevesta: Barbara Milkovič, neomožena, ro¬
jena na Butoraji, župnije Črnomelj, h. št. 2 in
ravno tam stanujoča, 19 let stara, katoliške vere,
hči rajnkega Mikota Milkovič, cele zemlje po¬
sestnika in njegove še žive žene Katarine roj.
Jerman

v tukajšnji župni cerkvi sv. Nikolaja v Adle-
šičah pri Božji službi postavno trikrat, in sicer
1., 2. in <?. februvarija t. I. oklicana, in da se ni
zglasil nikakošen zadržek proti njuni zaročbi.

Datum.

Župnik.

Nota pro denunciationibus.

Sponsalia inter N. N. parochianum meum et
N. N. in parochia N. habitantem, inita rite procla-
mata esse in ecclesia nostra parochiali, nullumque
impedimentum canonicum innotuisse (insuper exa-
mine peracto sponsum in doctrina Christiana suf-
ficienter instructum ipsumque peccata sua con-
fessum esse), hisce fidem facio atque testor.

Datum.

Parochus.

Ako se je bil spregledal eden ali drugi oklic, se dostavi po
besedi inita  : juxta dispensationem die... a Reverendissimo ordi¬
nariatu obtentam semel (bis) in nostra ecclesia parochiali procla-
mata fuisse etc.

10. Podložni tujih držav spričala domovinske go¬
sposke, da njih zakonu po postavah njih domovine ni zadržka.
(Glej § 70.) Še pred prvim oklicem se predlože taki akti c. k. okraj¬
nemu glavarstvu v preiskavo in potrdilo.

11. Uradniki dovoljenje svojih predstojni-
k o v. (Glej § 70.)

IR 12. K poroki po pooblaščencu donese po¬
oblaščenec dovoljenje od deželne vlade. A župnik v
takem primerljeji ne sme poročati brez škofovega dovoljenja.

£ 88.

Oklici.

(Bannus nuptialis. Instr. §§ 39—45, 60—65, 82—85.)

Župnik ne sme nikogar klicati, dokler ni popolnoma pre¬
pričan, da hoče dotičnik res s tem in tem skleniti zakon; zato se

§  88.  Oklici. 147

mora vsak prej oglasiti pri njem, ali pa prositi oklicev po prav
zanesljivi osebi.

Kje se imata zaročenca klicati, kolikrat in kedaj, vse to mora
ze biti določeno pri izpraševanji.

Kje se imata tedaj klicati zaročenca in kdo
j u kliče? V župni cerkvi, pa tudi v podružnici, kadar so
zupljani tje prišli radi javne službe Božje. A tudi v podružnici,
kjer imajo podružničani redno Božjo službo, se po navadi kliče,
a pri župni cerkvi se oklici ne opuste.

Kliče jih lastni župnik zaročencev (parochus proprius). Lastni
župnik je pa tisti, v čegar župniji imata zaročenca pravo ali ne¬
pravo bivališče.

Kar se pa tiče bivališča, so mogoči štirje slučaji. Dotični ima
L samo pravo, 2. pravo in nepravo, 3. samo nepravo, 4. nobe¬
nega bivališča.

1. Kdor se je stalno nastanil v kakem kraji, in hoče tam
■ostati tako, da bi se reklo, ni ga doma, ko bi tam ne bil, ima
tukaj svoje pravo bivališče.

Zena ima pravo bivališče tam, kjer je ima mož; mladoletni
tam, kjer njegovi stariši, njegov varuh (drugi stariši, Wahleltern), ali
redniki. Tem nedoletnim se prištevajo tudi od sodnije razklicani kot
zapravljivci in djani pod varuštvo. Uradniki, ali sploh taki, kateri
so stopili v javno službo za celo življenje, imajo svoje pravo bi¬
vališče tam, kjer bivajo v spolnovanje svojih uradnih ali služ¬
benih opravkov. To je postavno bivališče, in ostane, ko
bi bil tudi kdo semkaj prišel z namenom, da bi ga prej ko mo-
poče premestili.

Zna imeti pa kdo tudi prostovoljno ali natorno bivališče, ka¬
tero se spozna iz gotovih znakov, namreč: če kdo stalno, pogo-
stoma, celo že deset let na tem kraji biva; je na ta kraj prinesel
večji del svojega premoženja; si je na tem kraji pridobil nepre¬
makljivo premoženje; za gotovo trdi, še celo priseže, da hoče tukaj
zmirom stanovati; je dobil dovoljenje ali pravico bivati na tem kraji.

2. Kdor v kakem kraji ne misli stalno ostati, vendar je tje
prišel z namenom, za čegar dosego -bode moral tamkaj dolgo
(t. j. večji del leta) bivati, tedaj ima na tem kraji nepravo bi¬
vališče. Iz česa se posname, da misli tukaj dolgo ostati? Ako je
tam že najmanj eden mesec bival, ko bi se morda iz drugih go¬
tovih znakov ne sklepalo, da tam ostati ne misli. A tudi bivanje
manj od enega meseca zadostuje, kadar se spozna iz gotovih znakov,
da misli tukaj bivati gotovo več kot pol leta.

a)  Zena ima tam nepravo bivališče, kjer služi; mladoletni ali
postavljeni pod varstvo, ako ni pri stariših ali tam, kjer je varuh,
ima svoje nepravo bivališče ondi, kjer sedaj biva, služi, študira, se
uči. Vojak, kjer ima svoje stajališče.

b)  Kdor ima razven svojega pravega bivališča še v drugih
župnijah hiše z vso pripravo, more tudi tukaj imeti nepravo

10«

148

Duhovski Poslovnik.

bivališče. Mogoč pa je trojen slučaj, kateri mu tukaj nakloni
nepravo bivališče a) je to bivališče kupil že pred leti in prebiva
v njem znaten čas leta, je ta kraj brez vsega pomisleka njegovo
nepravo bivališče, p) Ima to bivališče vže več let, a ne stanuje v
njem vsako leto znaten čas. f) Je še-le pred kratkim dobil v last
to bivališče. V teh dveh zadnjih slučajih je pa tukaj dobil le tedaj
nepravo bivališče, če prebiva ob poroki že šest tednov v njem.

c)  Kdor stopi v službo pri privatnih osebah, zavodih ali
družbah za daljši ali negotov čas. Vendar ne smejo biti opravki
taki, ki tirjajo vedno premembo bivališča. Kdor služi gospodarja
tako, da mora tam bivati, kjer gospodar, ne dobi tam bivališča
kjer ga nima gospodar.

d)  Državni uradniki in vsi v javnih službah nastavljeni za
čas življenja, kadar so v izvanredno službo poklicani na drug kraj,
kakor je oni, v katerem imajo svojo pravo službo, in ostanejo v tem
kraji izvanredne službe dlje časa, dobijo v tem kraji svoje ne¬
pravo bivališče.

Kdor se v kakem kraji radi potovanja, vedrila ali kupčije
mudi dlje časa, ni dobil tukaj nepravega bivališča.

Kje se imajo tedaj zaročenci klicati?

1. Če sta ženin in nevesta iz ene in iste žup¬
nije in imata oba tamkaj pravo bivališče, ju kliče župnik te
župnije. Sta ženin in nevesta iz različnih župnij,
v kateri imata pravo bivališče, ju kličeta njuna lastna župnika.

2. Ima eden pravo bivališče na dveh krajih,
tako, da ga lahko menja po lastni volji, je doma na obeh krajih,
tedaj mora biti klican tudi na obeh krajih.

3. Če ima eden ali drugi pravo in nepravo bivališče, mora
biti klican na kraji pravega in nepravega bivališča, kjer n. pr. posel
ali delavec pri privatni osebi služi na nedoločen čas; kjer se ne-
doletni uči rokodelstva.

Kdor ima več nepravih bivališč, je dosti, da je na enem klican.

Naj si pa ima ženin ali nevesta pravo ali obojno bivališče,
gotovo je moral stanovati na njem že šest tednov pred prvim
oklicem, sicer se mora klicati tudi še v oni župniji, v kateri je
vzadnjič stanoval celih šest tednov.

4. Ako nima eden pravega bivališča, je pa kraj,
iz katerega se je oglasil za oklice, njegovo nepravo bivališče, in če
na tem kraju ne biva še najmanj eno leto, tedaj mora biti tudi klican
v tisti župniji, v kateri ima svojo domovinsko pravico (ta se raz¬
vidi iz domovinskega lista), in ako nima te nikjer, pa v svojem
rojstvenem kraji. A rojstveni kraj se tukaj ne šteje tisti, v katerem
je bil kdo rojen po naključji, n. pr. na potovanji, nego tam, kjer
so imeli stariši svoje bivališče za čas rojstva.

Ako v tem slučaji nastanejo kake pritežnosti, naj se stvar
naznani škofiji.

§ 88. Oklici

149

5. Kdor nima niti pravega, niti nepravega
bivališča, naj si bode že zato, ker je popustil svoje poprejšnje
bivališče in ga še ni dobil nikjer drugej v tem smislu, kakor to
tirjajo pogoji za pravo in nepravo bivališče, ali zato, ker radi svo¬
jega opravka nikjer dolgo ne ostane (brezdomovinci, vagi), se kliče
v župniji, v kateri ravnokar stanuje, a tudi v župniji, v kateri ima
domovinsko pravico; ako nima te nikjer, pa v rojstni župniji. Takih
ne sme nikakor poročati župnik, da bi prej ne naznanil škofiji.

Pri neznanih tujcih je treba včasih potrjenja od županije,
koliko časa da že biva v župniji.

To so cerkveni ukazi radi oklicev, so pa nekoliko v navskrižji
z državnimi.

Po državni postavi 1 ) se kličeta zaročenca v
svoji župniji, in ako sta iz različnih župnij, v obeh župnijah. A
če ne stanujeta v župniji, v kateri se bode sklenil zakon, še šest
tednov, se morata klicati tudi v župniji, kjer sta bivala zadnjič več
ko šest tednov, ter se preskočijo vsi tisti kraji, kjer sta bivala
krajši čas. Ali naj pa oseba, če noče biti klicana na več krajih,
počaka, dokler bode na svojem novem bivališču več ko šest
tednov. To velja tudi, ako se je med oklici preselila v drugo žup¬
nijo. Tukaj se mora z nova klicati začeti, ali pa dobiti cerkveni
in državni spregled od teh oklicev; na prejšnjem bivališči pa ne
smejo prenehati oklici.

Od katerega obroka naj se pa začne šteti teh šest tednov,
ali od poroke ali od prvega oklica nazaj, ni gotovo. V dejavnosti
naj se šteje od prvega oklica nazaj.

Po državni postavi morajo biti prav tam klicani nedoletni
dijaki, kjer ravnokar prebivajo. Civilna postava se tedaj s cerkveno
ne vjema v št. 2., celo 3 , posebno pri nedoletnih, tudi v 4. Vendar
spolnujoč cerkvene predpise zadošča tudi civilnim.

Ko bi radi tega nastala nasprotja postav, od strani zaročencev
pa kake pritožbe, naj prosi duhovnik pri škofiji spregleda od oklicev.
Nikakor se pa ne sme prezreti cerkvena postava. Prav bode, da
se pregleda pristojbina, kadar se kliče samo radi cerkvene postave.
Izsiliti se itak ne more z državno pomočjo. Tudi ni treba izdela¬
vah oklicnega lista na kolek v takem slučaji, nego v obliki dopisa
se naznanijo oklici dotičnemu župniku.

Nekatere škofije so dale spregled od oklicev za celo škofijo,
kateri bi se morali tirjati samo radi cerkvene postave.

Ako je vojak, prištevajoč se k militia vaga,  v kraji, kjer ni
garnizijske cerkve, sme ga klicati tudi civilni župnik tiste župnije,
v kateri prebiva. 2 )

O oklicih mešanega zakona glej § 83.

‘) Drž. zak. § 71.

2 ) Dvorn. dekr. 9. maja in 15. sept. 1808.

150

Duhovski Poslovnik.

Ko bi bili oklici bistveno napačni ali opuščeni, tedaj je po
cerkveni postavi zakon nedopuščen, po državni pa celd neveljaven,
ako ni bilo vsaj enkrat klicano.

Kolik r at in kedaj se vršč oklici?

Po cerkveni in državni postavi o treh zaporedno si sledečih
nedeljah ali zapovedanih praznikih, in sicer med dopoldansko službo
Božjo. Ko bi se pozabilo klicati dopoldan, se sme tudi popoldan
pri večernicah ali krščanskem nauku. Tudi, ko bi se bili povsem
pozabili oklici eno nedeljo, se smejo prenesti na prihodnjo nedeljo
ali praznik, če se ne mudi za poroko. Ko bi se pa mudilo, mora
župnik pri škofiji in politični oblasti v svojem imenu prositi spre¬
gleda za ta izpuščeni oklic. Da se bode pa zadostilo duhu postave,
naj vsaj med prvim in drugim ali drugim in tretjim oklicem pre¬
teče nekaj delavnikov. Ko bi bilo treba oklicev na več krajih, spo¬
roči to dotičnim župnikom oni župnik, ki bode imel poroko, na¬
vadno nevestini, po pravilu: Ubi sponsa, ibi sponsalia.

Sporočilo bi se znalo glasiti tako-le:

Visokočastiti župni urad!

Pri podpisanem sta se oglasila za poroko:

Ženin: Janez Mižon, krojač, vdovec, kato¬
liške vere, 23 let star, stanujoč na Vrhu št. 9,
žztpnije Št. Janž, zakonski sin še živega Jurija
Mižon, kmeta, in njegove rajnke žene Terezije roj.
Kobal;

Nevesta: Jera Pucelj, neomožena, katoliške
vere, 20 let stara, iz Vrhpolja št. 10, županije
sv. Trojica, zakonska hči še živega Janeza Pucelj,
kočarja, in njegove žene Marije roj. Rojec.

Donesla sta vsa za zakon potrebna pisma in
bosta tukaj klicana prvo, drugo in tretjo nedeljo
po binkoštih. Ker je pa prišel ženin še-le pred
štirimi tedni semkaj in j e poleg tega še mladoleten, se
mora po § 41 nav. in § 72 drž. zak. klicati tudi
v Št. Janžu, zato prosim, da ju blagovolite v gori
naznanjenih dneh klicati tudi pri Vas.

Spregled od oklicev.

V sili in posebnih okoliščinah bi se smeli oklici ali popol¬
noma opustiti, ali pa vršiti samo enkrat. Cerkveni spregled daje
škof; če sta iz različnih škofij, tisti škof, v čegar škofiji bode po¬
roka. Politični spregled od vseh treh oklicev daje deželna gosposka,’)
v nujnih slučajih in od drugega in tretjega oklica pa okrajno gla-

‘) Drž. zak. § 85.

§ 88. Oklici.

151

varstvo.') A deželna vlada in okrajno glavarstvo smeta dajati spre¬
gled samo za svoje okrožje; kadar mora biti eden zaročenec klican
tudi v drugi kronovini ali okrajnem glavarstvu, mora tudi tamkaj
dobiti spregled.

Prošnje na škofijo odpošlje naj vselej župnik, kateri potrdi,
da sta zaročenca v krščanskem nauku podučena in da so v prošnji
navedeni uzroki resnični, * 2 ) a tudi prošnje na politično oblast po¬
trdi župnik, da ni nobenega zadržka zoper zakon. Najboljše je, če
se pošljejo prošnje na deželno vlado po okrajnem glavarstvu, ker
sicer deželna vlada itak pošilja take prošnje na okrajna glavarstva,
da potrdijo resničnost uzrokov za spregled. Kolekujejo se prošnje
s 50 kr. Vsaka še nekolekovana priloga s 15 kr. Prošnje in pri¬
loge na škofijo so koleka proste.

Uzroki, radi katerih se daje spregled od
vseh oklicev.

1. Bližna smrtna nevarnost. Ko bi bila nevarnost
velika, da bi se pri ordinarijatu ne mogel prositi spregled, ga sme
dati tudi dekan, in v zelo veliki smrtni nevarnosti, ko bi še tudi
dekan ne mogel dati spregleda, ga da za poroko opravičeni du¬
hovnik v škofovem imenu. Nikakor pa se ne sme poročati brez
političnega dovoljenja. Ako je duhovnik sam spregled dal in po¬
ročal, prosi potem škofa, da odobri njegovo ravnanje. Ta bližna
smrtna nevarnost pa mora biti gotova ali po spričalu zdravnikovem,
ali pa, da je o nji duhovnik moralično prepričan. A dobro se mora
prevdariti, če ni zakonu nasproti kak cerkveni ali državni zadržek.
Za poroko morajo biti najprej odstranjeni vsi zadržki, n. pr. vojaštvo,
naborna dolžnost, mladoletnost. Tudi krstni list mora donesti, ako
kateri izmed zaročencev ni krščen v župniji. Kadar se ne more
dobiti, se prosi zanj spregleda po škofiji, katera izposluje spregled
deželne vlade, ali v silnem slučaji pri dekaniji in okrajnem gla¬
varstvu. 3 ) V zelo silnem slučaji bi smel duhovnik poročati tudi
brez njega od cerkvene strani, a nikakor ne od državne strani.

Naj se poroča s čegar koli spregledom, morata storiti zaro¬
čenca razodetno prisego, in sicer pred župnikom, kateri bode po¬
ročal. Ž njo potrdita, da nista sedaj niti zaročena, niti poročena,
in da jima ni znan noben njunemu zakonu nasproten zadržek. K
tej prisegi sme poslati okrajno glavarstvo uradnika ali pooblastiti
župana, ali ju pa pusti priseči pred samim političnim uradnikom.
Ko bi teh ne bilo, privzame duhovnik dve priči.

Tudi pri poroki morata biti dve priči.

Vzorec za razodetno prisego glej § 87. Za vsakega zaročenca
se vpiše posebej prisega in vsak podpiše svojo. Spodaj pa pod¬
piše župnik: Ta prisega se je storila v pričo podpisanih v

‘) Ukaz min. 1. jul. 1868, post. 4. jul. 1872 v ukz. 1. str. 226.

■) Razglas ljublj. škof. 12. dec. 1857, št. 363/E.

3 ) Post. 4. jul. 1872 v ukz. 1. str. 227.

152

Duhovski Poslovnik.

Z, dne.  .... Podpiše jo poleg zaročenca še župnik, politični poob¬
laščenec, če je bil navzoč, sicer dve priči, ter se priloži zakon¬
skim aktom in vpiše v poročno knjigo.

Ko bi moral duhovnik v sili poročati vojaka militiae vagae.
ki je pod oblastjo vojaškega duhovnika in tega ni blizu, se dobi
spregled od škofa, kakor za civilne osebe; državni spregled pa
radi vojaške osebe pri deželni generalni komandi, in v bližnji
smrtni nevarnosti pri vojaški komandi (Militiir-Commando), ter
povabi k razodetni prisegi dotičnega vojaškega poveljnika, kateri
se da tudi nadomestovati po kakem avditorji, častniku ali držav¬
nem uradniku. Ako spada drug zaročenec pod civilno oblast, se
mora spregleda prositi tudi pri civilni oblasti.

Prošnja na dekanat bi se glasila:

Visokočastiti dekanijski urad!

Ponižno podpisana prosita radi nenadnega
hudega ženinovega oboljenja spregleda vseh okli¬
cev za njuno poroko. Uzroke navajata te-le:

1. Smrtna nevarnost ženinova, kakor kaže
priloženo zdravnikovo spričalo A.

2. Ker bi rada popravila slab glas, v katerem
sta radi desetletnega skupnega bivanja.

3. Ker zelo želita pozakoniti dva otroka, ro¬
jena iz te zaveze.

Datum.

Podpisa ženina in neveste.

Župnik pristavi na prošnjo, ali pa napravi posebno spričalo:
Navedene ttzroke potrjtijem s to opazko, da ni znan noben
tej poroki nasprotni zadržek, in da se bode ž njo popravilo
veliko pohujšanje. V krščanskem nauku sta dobro podučena.

Prošnja na politično gosposko glasi se mutatis mutandis
engjco.

2. Kadar se hočeti dve osebi poročiti, ka¬
teri imajo ljudje sploh za poročeni, pa nista bili
nikdar poročeni. Spregled daje samo škof in deželno predsed-
ništvo. Prošnjo, kolekovano s 50 kr., podpišeta zaročenca. Ko bi
pa taka dva ne mogla s prošnjo za spregled nastopiti rednega
pota, ker bi sicer njima ali otrokom nastala velika škoda, dasta
svojo zadevo ali sama, ali pa po dušnem pastirju na škofa s
svojim pravim imenom, 1 ) ta jo pošlje na deželnega predsednika.

’) § 87. drž. zak. je preklican z razgl. nauč. min. 4. jun. 1859, št. 8240.

153

§ 90. Prošnja za spregled.

Prošnja bi se glasila:

Prečastiti knezoškofijski ordinarij at!

V moji župniji živita že pet let 'Jakob Moss,
krznar, in Ana Hoffner. Cela okolica ju ima za
zakonskega moža in ženo tembolj, ker sta se pri
vselitvi^ skazala s poročnim listom Moss-ove ranjke
žene. Še-le sedaj sta se pri podpisanem oglasila
in skesano naznanila, da živita v pregrešni zavezi '
in prosita poroke.

Pri izpraševanji se je pokazalo, da proti nju¬
nemu zakonu ni nobenega zadržka. V krščanskem
nauku sta dobro podučena.

Ker bi bila pri očitnih oklicih zelo osramo-
tena in bi nastalo tudi med župljani pohujšanje,
zato prosi ponižno podpisani za nje spregleda
od vseh treh oklicev proti temu, da storita raz-
odetno prisego, in dovoljenja skrivnega poročanja,
ter izposlovanja političnega spregleda po § 87
drž. zak.

Sprejme se potem prisega, kakor zgoraj.

3. Osramotenje zaročencev, kadar jima je sveto¬
vati iz moralnih ozirov zakon, a sta po svojih razmerah ali po
starosti tako različna, da bi ju oklici osramotili.

4. Ko bi se bilo zelo bati, da se bode zlobno zavi¬
ral zakon, ko bi se tolikrat vršili oklici.

5. Ko bi imela ena stran nepreviden in neod¬
ložljiv pot k spolno vanju svojih dolžnosti, sklenjenih s smrtno
nevarnostjo, n. pr. če mora vojak v vojsko, ali če mora eden iti
v oddaljen kraj, od koder se ne bode kmalu vrnil, sosebno, kadar
je treba otroke pozakoniti, ali rešiti nevestino čast.

6. Ko bi se imela poroka sicer vršiti v prepovedanem
času.

7. Kadar gre za poroko velikih plemenitašev ali vla¬
dajočih knezov.

Uzroki, radi katerih se daje spregled od
drugega ali tretjega oklica:

1. Nevarnost greha, katera bi nastala iz odlašanja po¬
roke, n. pr. če sta dosedaj živela pod eno streho, blizo skupaj
stanujeta, ali bi odkladanje zakona delalo pohujšanje radi prejšnjega
življenja. v

2. Če se more dokazati, da bi iz odloga poroke nastala ve¬
lika škoda na premoženji, n. pr. nakup posestva, katero
je treba obdelovati, posle nadzirati, bližna žetev.

3 54

Duhovski Poslovnik.

3. Premeščenje uradnika ali vojaka na drug
kraj, da ne bode treba tamkaj novih oklicev.

4. Potovanje, ki se ne da odložiti.

5. Bližni porod neveste.

6. Ko bi se bilo bati, da bi kdo iz hudobije ne za¬
viral zakona, če bi se bili vršili vsi trije oklici.

7. Ko bi si bila ženin in nevesta zelo narazen
po starosti, stanu in premoženji.

8. Kadar je prepovedan čas blizu in bi po od¬
logu prišla škoda, pa le takrat, ako nista zaročenca sama
zakrivila zamude, n. pr. če se je rešil spregled ali ženitovanjska
zglasnica prišla kratko pred prepovedanim časom.

Niso pa samo ti uzroki, ampak tudi drugi, kateri se dado
tem podrediti.

Svetovati je, da se prošnji na politično oblast priložijo po¬
trebna zakonska pisma: pismeno privoljenje zakonskega očeta,
spoznanje polnoletnosti ali dovoljenje varstvenega urada, potrdilo,
da je ženin, ki še ni izvršil šestintrideseto leto, zadovoljil naborni
dolžnosti.

Za nekatoliško stran velja spregled politične gosposke, iz¬
dan radi oklicev v cerkvi.

Kako se kliče?

Oseba ženina in neveste se mora natanko označiti; na¬
znani se:

1. Krstno ime in priimek, pri nezakonskih tisti, kateri je v
krstni knjigi, ko bi bil tudi napačen. Pri posinovljenih ime posi-
novnika poleg obiteljskega priimka.

Navada je, da se naznani tudi očetovo in materino ime in
če še živita. — Pri vdovi tudi ime njenega prejšnjega moža.

2. Rojstveni kraj, včasih še s pristavkom župnije, dežele.
Stanovanje in hišna številka. Starost, za katero zadostuje, če se
napove, da je zaročenec mlado- ali polnoleten^  vendar se je
držati navade, po kateri se starost napovč v letih, ali še celo z
mesecem, dnevom in letnico. (Drž. post. § 70, drž. zakon ne tirja
starosti.) Stan, ali je neoženjen ali vdovec, opravek. Kateri pa še
nimajo nikake stopinje v družbinskem življenji, zadostuje, > da se
naznani stan in opravek starišev. Zamolči se, kar je sramotilnega,
n. pr. nezakonski porod.

3. Da sta klicana v prvič, drugič, tretjič. Kadar se dobi
spregled od oklicev, se pove, da sta klicana enkrat za trikrat.
Ravno tako je prav, da se naznani, kadar sta dobila spregled o
kakem drugem zadržku. A naznani se samo spregled od očitnega
in ne sramotilnega zadržka.

§ 89. Spregled  zadržkov  in  uzroki spregleda.

155

Obrazec za oklice je več ali manj ta-le v navadi:

V stan svetega zakona želita stopiti:

Franc Ljusk, krojač, vdovec, zakonski sin še
živega Jožefa Ljusk, kmeta, in njegove rajnke
žene Jere, rojene Rovan, rojen v Črni vasi, St. Mi¬
helske^ župnije, h. št. 3, sedaj stanujoč na Gaberci
h. št. 20, star 23 let,

jemlje  v zakon

Marijo Črnigoj, neomoženo zakonsko hčer
rajnkega Baltazarja Črnigoj, krčmarja, in njegove
še žive žene Ane, roj. Martolos, rojeno v Zabnici,
St. Vidske župnije na Koroškem, sedaj stanujočo
na Vihri h. št. 3, staro 19 let
sta oklicana

v prvič 3., v drugič 10., v tretjič 17. julija.

Pove se še nazadnje: Ako je komu znan kak temu zakonu
nasprotujoč zadržek, naj ga naznani.

O veri zaročencev se navadno nič ne naznani, pri mešanem
zakonu že celo ne.

Ko bi kdo naznanil med oklici zakonsk zadržek, mora žup¬
nik precej ustaviti oklice, ko bi imel tudi gotovo upanje, da se
bode spregled dobil. Ako župnik pri vsem svojem prizadevanji
tudi dozdeve zadržka odpraviti ne more, naj sporoči vse škofu in
ravna po njegovi razsodbi.

Oklici veljajo šest mesecev od dne zadnjega oklica, ali če
je bil spregled dan od vseh oklicev, od dne danega spregleda. A
ukazati sme škof, da se morajo ponoviti, tudi ako je pretekel
krajši čas.

£ 89. ••

Spregled zadržkov 7  in uzroki spregleda.

I.  Nekateri zadržki se nikoli ne spregledajo’
in ti so:

1. Nedostatek potrebnih duševnih moči. (§ 63.)

2. Strah in sila. (§ 61.)

3. Pomota (§ 60), a ne pomota o suženstvu. (§ 74.)

4. Nespolnjeni pogoj. (§ 79.)

5. Nezmožnost. (§ 62.)

6. Zakonska vez. (§ 66.)

7. Nedorastlost, kadar ni duševne zrelosti za zakon. (§ 64.)

156

Duhovski Poslovnik.

8.  Krvno sorodovinstvo v ravni vrsti in v prvem kolenu
stranske vrste (brat in sestra). (§ 56.)

II. Nekateri so taki, da bi jih smel spregledati
papež, a jih ne spregleda nikoli:

1. Svaštvo v prvem kolenu ravne vrste ex copula ličita
(očem in pastorka; mačeha in pastork; sveker, svekrva; tast, tašča
in sinaha, zet). (§ 57.)

2. Prešestvo z umorom nedolžnega zakonskega sodruga,
kadar je zločinstvo očitno znano. (§ 58.)

3. Skrivna poroka tam, kjer je bila razglašena tridentinska
določba, in sicer samo oziroma na čisto katoliške zakone, kateri
se mislijo še-le skleniti.

III. Nekateri so taki, da se le redkokrat spre¬
gledujejo, in sicer i z z e 1 o v e 1 j a v n i h u z r o k o v:

1. Slovesne obljube vedne čistosti. (§ 67.)

2. Višje posvečenje. (§ 67.)

3. Veljaven, a ne izvršen zakon. (§ 66.)

4. Razlika vere med krščenim in nekrščenim; posebno ondi
se ne daje ta spregled, kjer je že razširjena krščanska vera. (§ 68.)

5. Skrivno zločinstvo, kadar sta sodelovala pri umoru eden
ali oba, in je bila nasledek smrt nedolžnega zakonskega tova¬
riša. (§ 59.)

6. Drugo koleno krvnega sorodstva tikajoče se prvega (stric,
ujec z bratovo ali sestrino hčerjo; strina, ujna z bratovim ali
sestrinim sinom).

7. Duhovno sorodstvo med botrom iu krščencem. (§ 75.)

IV. Od vseh drugih zadržkov se dobi po na¬
vadi spregled:

1. Krvno sorodstvo v drugem, tretjem in četrtem kolenu.

2. Svaštvo iz zakonske vezi po vseh kolenih stranske vrste.

3. Svaštvo ex copula illicita po vseh kolenih in vrstah. (Iz¬
jemo glej § 77.)

4. Prešestvo brez umora.

5. Duhovno sorodovinstvo (izjemši med botrom in krščencem).

6. Državno sorodovinstvo.

7. Javna spodobnost po vseh kolenih.

8. Neslovesne obljube vedne čistosti.

9. Razlika vere med katoliškim in nekatoliškim kristijanom.

A) Spregled daje papež

1. Za krvno sorodovinstvo v prvem in drugem kolenu.

2. Za svaštvo iz zakonske zaveze v prvem in drugem ko¬
lenu, in iz nedopuščene zaveze.

3. Za prešestvo z umorom (se daje malokdaj).

§ 89. Spregled  zadržkov  in uzroki  spregleda. J 57

4. Za postavno sorodovinstvo.

5. Javna spodobnost iz veljavnega in neizvršenega zakona.

6. Neslovesne obljube vedne čistosti in stopiti v red.

7. Razlika vere.

V sili pa sme tudi od papeževih pridržajev ex licentia prae-
sumpta škof dati spregled, kadar je zadržek tajen. Sila pa je ta¬
krat, kadar se brez pohujšanja ne more odložiti poroka.

B) Spregled daje škof

1. Od krvnega sorodovinstva v tretjem in četrtem kolenu.

2. Od svaštva v tretjem in četrtem kolenu, a oboje le, če se
ne dotika druzega.

3. Od prešestva neutro machinante.

4. Od duhovnega sorodovinstva (samo ne med botrom in
krščencem).

5. Od javne spodobnosti iz zarok.

6. Od obljube sprejeti mašnikovo posvečenje, od začasne
obljube devištva in obljube ne stopiti v zakon.

7. Od prepovedanega časa.

V smrtni nevarnosti, kadar ni več moči pri sv. Očetu pro¬
siti spregleda, sme škof spregledati takim, kateri so sklenili samo
civilni zakon, ali ki žive v priležništvu raz ven zadržkov za¬
konske vezi, krvnega sorodovinstva v navzgorni in navzdolni vrsti
med polno- in po polirodnimi, mašniškega posvečenja, svaštva iz
dopuščene zaveze v prvem kolenu ravne vrste, n. pr. med očmom,
mačeho in pastorko, svekrem in sinaho:

1. Slovesna obljuba v redu.

2. Razlika vere med krščenim in nekrščenim.

3. Krvno sorodovinstvo razven gori naznanjenega zadržka.

4. Duhovno sorodovinstvo.

5. Postavno sorodovinstvo.

6. Svaštvo iz dopuščene zaveze razven gori naznanjenega
zadržka.

7. Svaštvo iz nedopuščene zaveze.

8. Zadržek javne spodobnosti.

9. Prešestvo.

10. Umor zakonskega družeta.

11. Zakonska zaveza na skrivnem.

A spregled se ne daje brez uzroka; kanonični uzroki so
ti-le in veljajo večinoma le za ženske:

1. Angustia loči, kjer biva ali je bila rojena nevesta,
ako v tem kraji ne more dobiti nobenega sebi po stanu, starosti,
in premoženji enacega, a le, kadar dotični kraj nima več kakor
tristo ognjišč in ne čez 1500 prebivalcev. Več krajev, k večjemu
pol ure oddaljenih, velja za eden kraj. Semkaj spadajo tudi sa¬
motne hiše, mlini, kraji po gozdih in predmestje pol ure oddaljeno

158

Duhovski Poslovnik.

od mesta. Velja samo za poštene ženske v oddaljenih kolenih
sorodovinstva in svaštva, in sicer sam za-se.

2. Aetas foeminea superadulta, ker je že čez
štiriindvajset let stara, tudi ko bi bila že prej katerikrat odklonila
zakon. Ne velja pa za vdove. V oddaljenih kolenih zadostuje sam.

3. Deficientia v. incompetentia doti s. Kadar
nima nevesta svojemu stanu in krajnim razmeram primerne dote.
Tudi, če nevesti kdo drugi obljubi doto pod pogojem, da se omoži
v sorodovinstvu ali svaštvu, ali ji ženin v ta namen obljubi opremo
(Ausstattung). — Kdor izvršuje spregled, mora gledati in tirjati,
da ženin plača pred izvrševanjem spregleda opremo. Vendar vse
eno velja spregled, ko bi se to tudi ne zgodilo. Ko bi pa dekle
sicer samo ne imelo premoženja, a ima bogate stariše, od katerih
pričakuje doto po smrti, ne velja za-njo ta uzrok. Pač pa, kadar
pričakuje dote od bogatih sorodnikov in nima še pravice do nje,
ter tudi ni upanja, da jo kmalu dobi. Ako je dobila nevesta pred
izvrševanjem spregleda premoženje, n. pr. po daritvi ali dedščini,
tedaj odpade ta uzrok in ni spregleda; če ga je pa dobila po iz¬
vršitvi spregleda, velja spregled. Semkaj bi tudi spadal uzrok:
sama revščina, če bi morala prošnica, ko bi ne vzela sorodnika,
služiti celo življenje, in bi v starosti trpela lakoto. Tudi, če je
qolehna ali grde zvunanjosti.

Na ta uzrok se daje spregled v oddaljenih kolenih sorodo¬
vinstva in svaštva. Dana oprema od ženina ali koga drugega je
uzrok, da se da spregled v tretjem kolenu, tikajočem se druzega,
in v prvem kolenu javne spodobnosti.

4. Lites super succesione bonorum jam e x o r-
t a e, v. earundem gravis v. imminens periculum, kadar ženska
nima nikogar, s čegar pomočjo bi mogla priti do podedovanega
premoženja ali dote, kakor tega, katerega hoče vzeti. Velja samo
za oddaljena kolena.

5. Paupertas viduae, v. vidua filiis gravata,
v. oratrix filiis gravata, ako ji bode pomagal novi mož odrejati
otroke. Včasih se daje tudi spregled, če je vdova mlada, ter je v
nevarnosti nezdržnosti. Tudi je uzrok neccessitas auxilii,  če vdova
za otroke in premoženje ne more sama skrbeti. Ta uzrok velja
tudi za vdovca in zadostuje sam celo za bližnja kolena, posebno
prvo stransko koleno svaštva.

6. Bonum pacis, ako more zakon odstraniti sovraštvo,
prepire, mrzkost, ne samo med velikaši, ampak sicer med stariši
in sorodstvom. A da spregled stopi v svojo moč, morajo biti
preje poravnani prepiri. Tudi velja ta uzrok, če se bode mir še
bolj utrdil z zakonom. Tudi se prišteva semkaj si oratoribus v.
alteri eorum vitae periculum imminet per matrimonii con-
cessionem praecavendum.  Potem evitatio scandalorum inter
cognatos  in fornicationis periculum ratione juventutis con-

§ 90. Spregled zadržkov in uzroki spregleda. 159

trahentium,  posebno, kadar se po sklenjenem zakonu prosi
spregled.

Na uzrok bonum pacis  se daje spregled v drugem kolenu
sorodovinstva in svaštva, če se dobijo še drugi uzroki tudi v dru¬
gem tikajočem se prvega.

7. Nimis suspecta, periculosa familiaritas,
necnon cohabitatio sub eodem tecto, ako se lahko zabraniti ne da.

8. C o p u 1 a c a r n a 1 i s i n t e r or a t or e s , tembolj im-
praegnatio oratricis  in legitimatio prolis,  Če se je storila co-
pula t.  namenom, da bi se ložje dobil spregled, se mora to na¬
znaniti, ker na to se težje dobi spregled. Ta uzrok velja tudi za
drugo koleno. Semkaj spada tudi uzrok: periculum incontinen-
tiae,  če dekle nima starišev in je od mnogih zapeljevana.

9. I n f a m i a m u 1 i e r i s, če je iz preprijaznega občevanja
prišla v sum, da se je pregrešila s prošnikom, in je tako prišla
v slab glas, ter bi morala neomožena ostati, ali vzeti moža nižjega
stanu, ali imela sicer veliko škodo. Ta uzrok velja tudi, če se
nista pregrešila. Daje se nanj spregled v oddaljenih kolenih.

10. Revalidatio matrimonii, v. matrimonium bona
fide contractum in sicer, če je bil sklenjen po tridentinski obliki.
Sklenjen mala fide ne dobi spregleda.

11. Periculum matrimonii mixti v. coram aca-
tholico ministro celebrandi. Semkaj spada tudi peri¬
culum perversionis,  ko bi bil prepričan duhovnik, da se je
bati tega.

12. Periculum incestuosi concubinatus.

13. Periculum matrimonii civilis.

14. R e m o t i o g r a v i u m s c a n d a 1 o r u m.

15. Cessatio publici concubinatus, posebno če
je bil zakon vže civilno sklenjen.

16. Excellentia me rit or u m ali prošnika samega ali
njegovega sorodovinstva, če je kdo odbijal cerkvene sovražnike,
bil radodaren do cerkve, se skazal v cerkveni učenosti, v čed¬
nosti ali kakorkoli.

To so uzroki po Instr. S. Congr. de propag. fide 9. maja 1877,
pa ne izključni, ampak navadni; nahajajo se še ti-le:

17. C o n s e r v a t i o b o n o r u m in eadem familia illustri.

18. Praerogativa principalis v. regiae dignitatis.

19. Sine causa v. e x certis rationabilibusque
ca us is, in to pri imenitnih prošnikih. To so imenitnejši uzroki,
radi katerih se daje spregled; utegnili bi pa biti tudi šc drugi,
ki se dajo podrediti gorenjim, tako n. pr. pri neslovesni obljubi
vedne čistosti in stopiti v red se navede kot uzrok silno poželenje
izvirajoče iz velike mesene slabosti, velika težava v spolnovanji
obljube in nevarnost pogostega prelomljenja.

160

Duhovski Poslovnik,.

£ 90.

Prošnja za spregled.

Duhovnik naj sicer ne podpira takih prošenj, vendar je naj¬
bolje, če on sam sestavi prošnjo, prošnika jo pa podpišeta; smeta
jo pa narediti tudi sama. Ako ne znata pisati, naj duhovnik za nja
prosi v svojem imenu. V prvih dveh slučajih pripiše duhovnik
tudi še svoje provodno poročilo (gutachtlich einbegleiten). Duhov¬
nik zapove pri tej priložnosti prosilcema tudi strogo, da ne smeta
pod eno streho stanovati ali grešiti. Prošnje na cerkveno oblast z
vsemi prilogami vred se ne kolekujejo. Če sta prošnika iz različnih
škofij, zadostuje spregled enega škofa, in sicer po navadi nevesti¬
nega, kjer bo poroka — a le, če se sosednji škofje tako dogovore.

Vsaka prošnja mora obsezati:

1. Imena in priimke obeh prošnikov, starost, stan (neomožen,
vdovec, in koliko časa vdovec), otroke obvdovljenega in njih sta¬
rost, vera.

2. Ime škofije, v kateri sta rojena ali v kateri stanujeta. Če
sta iz različnih škofij, se mora naznaniti tudi to.

3. Natanko označenje zadržka in vsak, tudi najmanjši zadržek:
koleno, vrsto sorodovinstva in svaštva, kako sta si v botrinstvu.

4. Število zadržkov: mnogotero sorodovinstvo in svaštvo,
sorodovinstvo s svaštvom.

5. Mnogotere okoliščine: ali gre za že sklenjen zakon, ali za
zakon, ki se bo še le sklenil; v prvem slučaji, ali je bil sklenjen
bona fide, ali pa se je vedlo za zadržek; ali z oklici, po obliki
tridentinski, ali se je vršila copzila  zato, da bi se ložje dobil spregled;
ali se je zakon izvršil, in če se je mala fide.,  je morda vsaj ena
stran vedela za zadržek, ali je bil obema zadržek znan. Pri co-
pula incestuosa  je vselej dodati, ali sta vedela za žlahto ali ne. 1 )

Vzroki, radi katerih se prosi spregled, naj se dokažejo kolikor
mogoče s pismi, n. pr. prestarost neveste s krstnim listom, vdova
z otroci ravno tako s krstnimi listi otrok, incompetentia dotis s
postavnim izkazom o premoženji ali z ubožnim listom, compositio
litium s pravoveljavno pogodbo o spravi.

Uzroka naj v  se navedeta najmanj dva, razven, če kateri že
velja sam za-se. Če večji ni resničen, spregled ne velja; če manji
ni resničen, pa velja.

Zadržki so pa očitni ali skrivni; prve razsoja datarija, druge
penitencijarija. Najbolje je, da vselej prošnjo pošlje na škofijo. Če
je izvirna prošnja latinska, da škof samo svoje provodno poročilo,
slovenski pa sestavi sam latinsko prošnjo.

') Po dekretu C. S. Off. 25. junija 1885 za veljavnost dispenze ni več
treba po morebitnem krvoskrunstvu izpraševati ženinov.

161

§ 90. Prošnja za spregled.

Kateri zadržek se šteje med skrivne? Tisti, ki ni
z nan niti sodnijsko niti izvansodnijsko, ali ako ga razven prašnikov
ne ve več kot pet oseb, o katerih se sme soditi po pravici, da ga
ne bodo razodele. Kadar je znan samo prašnikoma in spovedniku,
se imenuje povsem skriven (omnino occultum). Skrivni morejo
biti posebno zadržki izhajajoči ex crimine, večidel ex copula illi-
cita, drugi se domnevajo ex jure očitni.

Vsi drugi so očitni, in tudi taki do sedaj popolnoma skrivni,
ako se domneva, da bi jih mogel sodnik dokazati po sodbi.

Ako imata zaročenca očiten in skriven zadržek, se
o vsakem posebej naredi prošnja, ena pro foro externo, katera
gre na datarijo, druga pro foro interno na penitencijarijo.

Kadar zadržek, za katerega je dala penitencijarija spregled,
ni bil ali že začetkoma skriven, ali se je pa potem razglasil, spregled
pro foro externo ne velja; mora se še pri datariji prositi spregleda,
tudi kadarkoli se je bati, da pride zadržek med ljudi.

V prošnji na datarijo se nič ne omeni, da je še kak skriven
zadržek. Na penitencijarijo naredi se pismo z izmišljenimi imeni,
in se mora navesti tudi očiten zadržek, a priloge se k tej prošnji
nikake ne dajejo.

Tega spregleda prosi navadno duhovnik, ako je zadržek iz¬
vedel v spovednici, ali pa, če ga je izvedel zunaj spovednice pod
zavezo molčečnosti, a sme ga tudi oseba, spregleda potrebna, sama
prositi. Večinoma se prošnja ne pošlje naravnost na penitencija¬
rijo, kadar nima škof sam pravice spregleda, ampak na škofij-
stvo, ter se prosi, naj blagovoli izposlovati spregled. Uzroki, radi
katerih prosi za spregled, se navedo ravno tako, kakor v prošnji
za spregled očitnih zadržkov, a veljajo tukaj tudi uzroki, kateri
niso strogo kanonični, vendar naj se strogo kanonični postavijo
pred zadnje.

Ker vsak spregled postavi vseka rano, zato se pa tudi za
vsacega tirja zadoščenja tembolj, kadar se uzrok opira na mo¬
ralno zablodo prašnikove, v tem slučaji mora biti zadoščenje
zdravilno.

Kadar ji ni treba zdravilnega značaja, spreminja se tudi v
denarno kazen, katera se naklada prašnikom in foro externo, in
sicer po tem, v kakoršni obliki se jim je dal spregled. Daje se
namreč 1. in forma nobilium, 2. in forma communi s. ordinaria,
3. in forma pauperum. In forma communi se daje premožnim,
in tistim, ki iščejo spregleda ex honestis causis, če so tudi revni.
A tudi tukaj se odmeri mala pristojbina, kadar škof podpiše ubožni
list in prosi zmanjšanja pristojbine. In forma pauperum se
daje spregled za revne in causis inhonestis (diffamatio oratricis v.
impraegnatio), ali ko bi se bilo bati odpada od vere. Za revne
pa veljajo qui pauperes et miserabiles existunt, et ex suis
tabore et industria tantum vivunt.  Kateri so ti? Taki, ki
imajo premoženja v glavnici 525 škudov (1 škud = 2 gld. 20 kr.,

,,Poslovnik.’ 1  11

162

Duhovski Poslovnik.

tedaj 1155 gld.), tudi do 1750 škudov (3850 gld.). Ti plačajo
samo odločeno miloščino, pa še ta se jim odpusti, ako so za
svoj stan pri tem premoženji revni. Iz tega zadnjega določila
Pija VI. se razvidi, kako se ima razsojevati premoženje prašni¬
kov. Niso tedaj vsi revni, kateri od dela ali rokodelstva žive,
tudi ne visoki uradniki. Istotako se ne prištevajo ubožnim, kateri
imajo bogate stariše.

Po navadi se sedaj ta pristojbina določuje od slučaja do
slučaja, in se prepušča prostovoljni ponudbi prašnikov, ako je
po izjavi župnika in sodbi škofovi primerno njih premoženje.

Od te pristojbine je pa razločiti opravnine znašajoče okoli
pet škudov (11 gld.) in za zelč revne l’/a škuda (3 gld. 30 kr.).
To velja tudi za penitencijarijo, katera daje sicer spreglede gratis
ubique, opravnina znaša okoli 5 gld.

Ker pa ni postavila samo cerkev zakonskih za¬
držkov, ampak tudi država, je treba iskati tudi tukaj spre¬
gleda. Daje ga za državo deželna vlada. Okrajna glavarstva imajo
samo v teh-le slučajih pravico spregleda: 1. od druzega in tretjega
oklica; 2. od vseh oklicev v silnih okoliščinah; 3. razsoditi, če bi
se smelo poročati v potrjeni bližnji smrtni nevarnosti brez krst¬
nega lista; 4. od vdovstva.')

Prošnjo, kolekovano s 50 kr., vložita prašnika sama pod
svojim imenom. Samo kadar se pokaže po sklenjenem zakonu
razdiraven zadržek, sme duhovnik vložiti prošnjo v imenu strank
(Glej § 88 str. 144—146), duhovnik da le provodno poročilo na
prošnjo samo. Oboje se glasi mutatis mutandis, kakor na škofijo
(v spodnjem vzorcu se izpuste točke 4, 5, 5 «). Po navadi se vloži
potem, ko je spregled od škofije že došel, sme se pa tudi vložiti
med tem, ko gre prošnja na škofijo. Treba je vselej, da gre po¬
tom okrajnega glavarstva. Ako je eden izmed prašnikov iz druge
kronovine ali drugega okrajnega glavarstva,, mora dobiti svoj
spregled vsak od svoje deželne vlade, oziroma okrajnega gla¬
varstva. Vla v da želi, da se vselej priloži v izvirniku tudi cerkveni
spregled. * 2 ) Se le, ko je dotični spregled došel, se začno oklici.

Kadar se je pokazal zadržek, kateri ne pusti blagosloviti
katoliškemu duhovniku zakona, a je po avstrijskem državnem
pravu zakon dovoljen, in hočeta dotična civilen zakon
skleniti, takrat sme duhovnik dati spričevalo na dotično gosposko,
da ju ne more oklicati in poročiti, odreče pa jima je tudi lahko.
V spričalu sme navesti uzroke odreke, pa jih tudi lahko izpusti.
Zadošča namreč, da pričata dva moža o odreki oklicev in po¬
roke. Se celo, ko bi civilna gosposka zahtevala potrdila odreke

’) Min. razglas 4. jul. 1872.

2 ) Dvorni dekr. 18. maja 1819, št. 15.239. Post. 25. maja 1868, člen I.

§ 90. Prošnja za spregled. 163

Pri duhovniku, ga sme poslati ali ne, kajti osem dni potem, ko
§°sposka ni dobila nobenega odpisa, prične vršiti svoje ukrepe. 1 )

Priloge k prošnjam.

Rodovnik, s katerim se izkazuje sorodstvo ali svaštvo.
Mesto rodovnika zadošča tudi nepodpisana in nedatovana pre¬
gledna tabela (Glej § 56.), kadar gre na politično gosposko. Pri
zadržku svaštva se potrebuje tudi mrtvaški list umrlega soproga. Pri
Prestarosti neveste treba je krstnega lista neveste; vidua liberis
gravata — tu potrebni krstni listi otrok; od nezakonskega otroka
~~ izpis iz krstne knjige. Na škofijo se vselej priloži spričalo iz
krščanskega nauka, katerikrat je treba tudi spričala o nravnosti
(kolek 50 kr.): za revne je treba ubožnega lista radi spregleda
°d pristojbin; ta se glasi na prošnjo v Rim:

Ego infra scriptus rector ecclesiae parochi-
alis N. scio et testiflcor N. N et N N. diocesanos
N. atque meos parochianos esse Romanae fidei
cultores, et in obedientia Sanctae Sediš Apostoli-
cae honeste vivere, attamen adeo pauperes et mi-
serabiles existere, ut ex suis tabore et industria
tantum vivant, et propterea nihil (vel omnino ni-
hil) nomine taxae solvere queant.

In cujus fldem haec subscripsi die ....

Ker pa se po navadi prošnja pošilja škofiji, tedaj župnik,
ako jo vloži v svojem imenu, potrdi v prošnji sami tudi uboštvo,
sicer pa v prevodnem poročilu; ravno tako se tudi lahko da
spričevanje o znanji krščanskega nauka in nravnosti.

Prošnje za spregled sorodovinstva in svaštva do politične
gosposke se obložč z rodovnikom, seveda postavno kolekovanim,
tudi ne podpisanim in nedatovanim načrtom, kateri se kolekuje
s 15 kr. Vsi izpisi iz matic morajo biti postavno kolekovani. Ce
se priloži cerkveni spregled, mora biti kolekovan s 15 kr., a
včasih se ne sme priložiti, ker je kaj v njem, kar gre vedeti
samo duhovniku. Prav pa je, ako duhovnik pristavi v prevod¬
nem poročilu, da se je že dobil cerkveni spregled, ter se nanj
ozira z datumom in številko.

Mladoletni priložč dovoljenje očetovo, kolekovano s 50 kr.,
oziroma spoznanje doletnosti ali dovoljenje nadvarstvenega urada.
Ženin, ki ni še dovršil 36 let, priložiti mora potrdilo (Certificat),
da je zadostil vojaškemu naboru, ali da je bil spoznan za nespo¬
sobnega, ali da je začasno oproščen. Kadar je dobil od strani
vojaštva dovoljenje za ženitev, se priloži tudi isto. Vsaka še ne
kolekovana priloga mora imeti kolek za 15 kr.

") Post. 25. maja 1868.

11"

164

Duhovski Poslovnik.

Vzorci za prošnje:

Prečastiti knezoškofijski ordinarijat!

Ponižno podpisani Janez Volk, mladoleten,
posestnik v Žabji vasi Št. Mihelske župnije, in
Ana Strgar, doletna kmetiška hči iz Volčje vasi,
tukajšnje župnije, oba katoliške vere in samskega
stanu, bi se rada poročila. Po priloženem rodov¬
niku A) jima pa brani zakon zadržek krvnega
sorodovinstva v drugem kolenu enake stranske
vrste, ker nezakonski nevestin oče je brat ženinove
matere.

Podpisana tedaj ponižno prosita: Naj jima
prečastiti knezoškofijski ordinarijat izprosi spre¬
gled pri svetem Očetu. Podpirata pa svojo prošnjo
z naslednjimi razlogi:

1. Nevesta je po priloženem krstnem listu B) že
postarna.

2. Ima ona še pet nedoraslih bratov in sestra.
Ker je očetovo posestvo in premoženje malo,
ne nadja se velike dote.

3. Šteje kraj njenega rojstva in sedanjega sta¬
novanja samo 40 hiš.

4. So nevestini stariši posebni dobrotniki župne
cerkve, ustanovili so pri njej sv. maše itd.

3. Ima po pridejanem krstnem listu C z ženi¬
nom že enega živega otroka. —  Ali

aj je s prašnikom v drugem stanu. Potrdita
pa pred Bogom in svojo vestjo, da se to
ni zgodilo zato, da bi dobila ložje spre¬
gled, in bati se je, ko bi se jima ne spol¬
nila prošnja, bila bi prošnica tako osra-
motena, da bi ne prišla lahko do zakona,
njenemu stanu primernega. —  Ali

b)  (v svaštvu). Ima prošnica iz prvega za¬
kona pet še živih nedoraslih otrok, njeno
premoženje pa je vsled nezadolženih ne¬
sreč prišlo tako v nič, da si ne upa sebe
in svoje otroke oskrbeti drugače, kakor po
tej možitvi.

Ob enem oba ponižno prosita, naj se
jima z ozirom za njuno pičlo premoženje,
kakor potrjuje spričevalo pod D, izprosi

§ 90. Prošnja za spregled.

165

milostno znižanje pristojbine za spregled,
ker ne moreta plačati svote čez . .. gld.

Datum.

Podpisa ženina in neveste.

Župnik pripiše ali na prošnjo samo, ali pa naredi posebno
poročilo tako-le:

Podpisani župni urad potrdi, da so nave¬
deni razlogi za spregled resnični, in prosi, naj se
prošnja milostljivo usliši, ker se bo tako pohuj¬
šanje odstranilo  ali nezakonsk otrok pozakonil,
- v svaštvu: ker je ženin pobožnega in lepega
obnašanja, ter se sme gotovo pričakovati, da se
bodo pod njegovo skrbjo gori navedeni otroci
krščansko odgojili;  če je oče umrl, ali zaročenec ne¬
zakonski : je donesel dovoljenje za ženitev od nad-
varstvenega urada.

Kadar se je bila vložila prošnja od prošnikov naravnost pri
ordinarijatu, in tirja ta ižrečenja:

Prečastiti knezoškofijski ordinarijat!

Na visoko povelje z dne ... št. .. . poroča po¬
nižno podpisani v privitku 'i. povrnjeni prošnji
zaročencev I. I. in I. I, za spregled to-le:

Od prositeljev navedeni fakti in uzroki so
deloma resnični, deloma neresnični.

Pes je, kar sta navedla v točkah . . .

Neresnično pa je, kar je navedeno v točkah . .

kar se pa tiče točke ... je resnica to-le: točka . ..

se mora pa tako popraviti, da . .

Tudi kar zadeva naznanila o premoženji radi
odmere pristojbine za spregled, mora ponižno
podpisani naznaniti resnico, 'da nista ubožna, ka¬
kor naznanjujeta, temveč se smeta v smislu kano¬
nične rabe besedi šteti med premožne.

Sicer meni ponižno podpisani župni urad, da
sme podpirati njuno prošnjo za milosten spregled.

Prošnja za spregled skrivnih zadržkov.

a)  S v a štvo.

Rev er en dissini e Ordinariatus!

Titius, conscius (vel: ignarus) impedimenti,
matrimonium contrahere intendit cum muliere,

166

Duhovski Poslovnik.

cujus sororem (vel: filiam) prius carnaliter co-
gnovit. Cum hoc impedimentum penitus sit occul-
tum, et jam omnia ad nuptias parata sint, pro-
ptereaque dbsque damno et gravi scandalo a
sponsalibus resilire nequeat, per me humillime
supplicat dispensationem super hoc impedimento,
ut cum dieta muliere matrimonium contrahere ac
in eo postmodum Ubere ac ličite permanere valeat.

b)  Obljuba v e dne čistosti.

Rev er en dissim e Ordinaria tus 1

Čaja, laica catholica, ante duos ab hinc annos
privalim emisit votum perpetuae castitatis. Interim
vero defuncta est ejusdem soror unica, ita ut Čaja
praedium rustieum satis amplum mine possideat.
Hinc pater senex urget, ut Čaja ineat matrimo¬
nium cum Titio laico catholico. Cum Titius valde
etiam instet, Čaja in periculo peccandi versatur.
Ouare -per me humillime supplicat, ut ipsi super
dieto voto benigne procuretur dispensatio ad
effectum, ut ličite valeat matrimonium cum Titio
inire ac consummare.

c)  Javna spodobnost.

Reverendissime Ordinariatus!

Titius, laicus catholicus, in matrimonium du-
cere intendit Cajam, cum eaque bona pide spon-
salia iniit. At vero postea secrete mihi aperuit, se
defunctam Cajae sororem carnaliter cognovisse.
Cum autem absque damno et scandalo a sponsa¬
libus resilire nequeat, orator, qui vere pauper et
miserabilis est, per me humiliter supplicat, ut ipsi
super dieto impedimento occulto benigne indul-
geatur dispensatio; etenim omnia jam parata sunt
ad nuptias et binae proclamationes factae simulque
sponsa superadultae est aetatis.

dj  Prešestvo.

R everen d issi m e O rdi n ariatus!

Exponitur humiliter pro parte oratorum
Flavii et Liviae de parochia N., quod alias con-
stante matrimonio inter ipsum oratorem et ejus

§ 91. Izvrševanje spregleda.

167

uxorem defunctam, oratores ipsi carnis fragili-
tate devidi, data šibi invicem fide de matrimonio
inter se post obitum mulieris praefatae contra-
hendo, se carnaliter cognoverint; postmodum autem
oratoris rixor praedicta, neutro tamen in ejus
mortem machinante, ab humanis decesserit.

Cum autem, nisi matrimonium inter oratores
contraheretur, oratrix diffamata et innupta re-
maneret graviaque exinde scandala possent exo-
riri, cupiunt matrimonialiter conjungi. Sed quia
obstante praedicto impedimento desiderium suum
hac in parte adimplere non possunt absque spe-
ciali gratia dispensationis: idcirco humiliter suppli-
cant oratores quatenus reverendissimus Ordina¬
riatus dispensare dignetur, ut servata forma
Concilii Tridentini puhlice matrimonium invicem
contrahere ac in eo postmodum remanere Ubere
ac ličite valeant.

e)  Od očitnega in skrivnega zadržka.

Reverendissime Ordinariatus!

Petrus et Anna, consanguinei in secundo
gradu, non spe facilioris dispensationis obtinen-
dae, sed vesana libidine vidi, rem simul habuerunt.
foannes vero, Petri frater, Annam ducere inten-
dit, constituta illi dote, quam aliunde habere non
posset juxta status sui conditionem. Ambo suppli-
cant, ut Reverendissimus ordinariatus illis super
dieto consanguinitatis impedimento dispensationem
procurare dignetur. Oratrix Anna insuper humi¬
liter orat dispensationem, ut, non obstante prae¬
dicto affinitatis ex illicita copula provenientis
impedimento penitus occulto, matrimonium cum
dieto foanne ličite et valide contrahere possit.

Nad glav j e:

Pro gratia dispensationis
in impedimento consanguinitatis secundi
gradus puhlici et affinitatis primi gradus
ex copula illicita in occultis.

§ 91.

Izvrševanje spregleda.

Ako se je v Rimu dovolil spregled od očitnega zadržka,
pride na škofa, kateri pod gotovimi v spregledu naznanjenimi po-

168

Duhovski Poslovnik.

goji spregled izvrši. Ta se poslužuje župnikove pomoči, tep mu
naznani, kaj imajo prošniki storiti še pred poroko. Ravno to mu
tudi naznani, kadar sam spregled da.

Če se je dal spregled ex caitsa infamante,  naroči se na¬
vadno, da naj se naloži prošnikom pokora, o kateri se marsika-
terikrat veli, da naj je salutaris, gravis  itd. Pod poenitentia
salutaris  razumeva kurija dobra dela, primerna osebi, starosti,
stanu in spolu. Sv. Liguori pravi, da se sme naložiti post na en
dan v tednu skozi šest mesecev, tri rožne vence v tednu ali
druge molitve in spokorna dela. Poenitentia gravis  bi znala
biti molitev, post, miloščina in druga telesna mrtvenja in du¬
hovne vaje, ponavljane vsak teden po velikosti greha in oprav¬
ljane skozi eno celo leto. Tako bi bila težka pokora n. pr. rožni
venec kleče moliti vsak teden, a trikrat na teden rožni venec
moliti bi bila poenitentia gravissima. Poenitentia longa  bi bila
trajajoča skozi eno leto, diuturna  skozi tri leta, perpetua  skozi
celo življenje. 1 ) Ako je bila naložena prisega qztod incestum non
commiserint sub spe facilius habendae dispensationis, quodque
deinde talia non sint commissuri neque committentibus auxi-
lium vel favorem praestituft,  sprejme od nju župnik prisego.
Vzorec za-njo utegne biti: Jas I. I. prisedem pri Bogu in
njegovem sv. evangeliji, da greha, katerega sem salibog z
I. I. storil, nisem doprinesel is namena, da bi lošje dobil
dovoljenje se s to osebo poročiti, in da v prihodnje tako hu¬
dobnega dejanja ne bom niti sam storil, niti komu svetoval
ali pomagal k temu. To prisedem po resnici in ne hlinjeno,
kakor mi Bog pomaga in njegovo sv. evangelje.

Vse te pogoje duhovnik zaročencema pove in jih natanko
izvrši. Slednjič ju odveže, ko jima je naložil pokoro, od pregrehe
krvoskrunstva ali enakih zločinov in forma ecclesiae consueta za
sodbo vesti in za vnanji svet, ter jima pove, da je sedaj zadržek
odstranjen. Za vnanji svet podeljeni spregled se vpiše v poročno
knjigo in listine se shranijo pri zakonskih pismih. Ordinarijat pošlje
formular odveze v sledeči obliki:

Absolutio n Censuris in foto externo.

Poenitentibus coram se utroque genu flexis
dicit sacerdos delegatus totum Psalmum Miserere
. . . cum Gloria Patri . . . in fine.

Deinde ait: Kyrie eleison, Christe eleison,
Kyrie eleison. Pater noster etc.

V Et ne nos inducas in tentationem.

B Sed libera nos a malo.

t. Salvos fac servos tuos.

B. Deus meus sperantes in te.

’) Tako Instr. Eichstaet.

169

§91. Izvrševanje spregleda.

J. Nihil proficiat inimicus in eis.

B. Et filius iniguitatis non apponat nocere eis.

S/. Esto eis Domine turris fortitudinis.

B. A facie inimici.

h. Domine exaudi orationem meam.

B. Et clamor meus ad te veniat.

Dominus vobiscum.

Et cum špiritu tuo.

Oremus. Deus cui proprium est misereri sem-
per et parcere, suscipe deprecationem nostram, et
hos famulos tnos, guatenus eos excommunicatio-
nis sententia constringit, miseratio tuae pietatis
clementer absolvat. Per Christum Dominum no-
strum.

Dominus noster JPsus Christus vos absolvat,
et ego auctoritate ipsius et sanctissimi Domini
nostri Papae mihi specialiter subdelegata absolvo
Vos ab incestus reatu et excommunicationis aliis-
gue sententiis, censuris et poenis Ecclesiasticis et
temporalibus, quas propter tale factum incurristis,
et restituo Vos communioni et unitati fidelium et
Sandis Sacramentis ecclesiae in nomine Patris  f
et Filii et Spiritus Sandi. Amen.

Izvrševanje spregleda od skrivnega zadržka.
Penitencijarija ga pošlje na škofa, ali duhovnika ali spovednika
samega, če je naravnost prosil spregleda. Škof ga itako pošlje na
duhovnika. Postopanje se sedaj po tem ravna, če se je bil zadržek
I. zasledil v spovednici ali II. zunaj spovednice.

I. Spovednik je naročil spovedancu o določenem času priti
k spovedi; po obtožbi mu pove, da je spregled došel, in kateri so
pogoji. Ko je obljubil vse spolniti, mu naloži pokoro, in po za¬
kramentalni odvezi ga odveže še od zadržka, tako da govori po
besedah: Deinde ego te absolvo a peccatis tuis  še to-le: Et
insuper auctoritate apostolica (episcopali) mihi specialiter
delegata dispenso tecum srtper impedimento . . .ut praefato
impedimento non obstante matrimonium cum dieta muliere
puhlice servata porma Concilii Tridentini contrahere, con-
summare et in eo remanere ličite possis ac valeas. In no¬
mine Patris .... (Prolis legitimatio fit verbis: Insuper ea-
dem auctoritate apostolica prolem ex dieto matrimonio susci-
piendam legitimam declaro. In nomine Patris . . .)  Potem se
moli: Passio Domini . . .  Sicer pa ni zapovedan ta obrazec od
besede do besede, da mu ostane le pomen.

II. V drugem slučaji pokliče duhovnik prošnika, mu pokaže
pismo še zapečateno, je odpre, pisanje prebere, mu razloži pogoje
ter določi čas za spoved, drugo pa opravi ko zgoraj pod I. Ko

170

Duhovski Poslovnik.

bi pa hotel iti prosilec drugam k spovedi, mu da pismo zapeča¬
teno, kakor je je bil prejel, da je nese izvoljenemu spovedniku.
Ta tudi precej pred njim listino odpre in ravna, kakor zgoraj
rečeno.

Listina o tem se mora pokončati, najbolje sežgati in v po¬
ročni knjigi se o tem seveda nič ne opomni.

£ 92.

Poroka.

(Nav. §§ 47, 49 — 55, 59, 77, 204.)

Poročati sme samo oni župnik ženina ali neveste, v čegar
župniji ima eden ali drugi izmed nju pravo ali začasno bivališče.
Razven njega ima pravico poroke za celo cerkev papež, za svojo
škofijo škof. Ker pa se vendar dvomi, če bi pred škofom dano
privoljenje veljalo tudi pred državno oblastjo, zato naj je v takih
slučajih vselej pričujoč lastni župnik.

Navadno poroča nevestin župnik in če morda škofijsko do¬
ločilo tako tirja, se je držati določila.

Ko bi eden izmed zaročencev imel bivališče, drugi pa ne,
poroča župnik tistega, pod katerim ima bivališče. A če sta oba
brez bivališča (vagi), jo poroča tisti župnik, v čegar župniji takrat
stanujeta. Vendar takih župnik ne sme sam ob sebi poročati, celo
klicati jih ne sme (glej § 88), ampak mora za to dobiti dovoljenje
od škofa. Zakon z navideznim bivališčem na kraji poroke, tedaj
sklenjen pred nekompetentnim župnikom, ne velja niti pred cer¬
kvijo, niti pred državo.

Ženinov ali nevestin župnik sme mesto sebe tudi
katerega druzega duhovnika poslati poročat, ali na prošnjo poro-
čencev druzega duhovnika pooblastiti za poroko.
To pooblastilo se daje ustmeno, pismeno ali molče. Ustmeno
pooblastilo se daje duhovniku, kadar se poroča v kaki cerkvi
domače župnije. Ce se prepusti poroka nepristojnemu duhovniku
v tuji cerkvi, se da navadno pismeno pooblastilo. Na
molče dano privoljenje (n. pr. ako je župnik poslal vsa pisma
duhovniku, pooblastilo dati je pa pozabil) naj se ne poroča, raz¬
ven v veliki sili. Na domnevano pooblastilo (n. pr. za¬
ročenca se hočeta poročiti prej, ko je bil dan določen, župnika
pa ni doma) se ne sme poročati, tudi ko bi se domnevalo, da bi
bil župnik dal gotovo privoljenje. Se celo, ko bi župnik pozneje
temu pritrdil, bi poroka ne veljala. Telegrafično se ne
daje pooblastilo in je po mnogih škofijah prepovedano.
Pooblastilo se razveljavi s preklicem pooblaščevalčevim ali z nje¬
govo smrtjo, če je izvedel pooblaščenec za njo. Kapelani smejo
poročati brez posebnega pooblastila, kadar so poverjeni v oprav-

§ 92. Poroka.

171

Ijanje vseh župnikovih opravil, tako kurati, administratorji, ali če
Je župnik bolan, šel potovat, in jim je izročil delitev vseh sv. za¬
kramentov, istotako tudi, če so od škofa dobili povelje, da nado¬
meščajo župnika. Tudi imajo pravico podpooblaščenja. Kdor je
Prejel delegacijo za poseben slučaj, ne sme podpooblaščati, raz-
v en, ako je prejel pravico podpooblaščenja. Vendar je tukaj vselej
gledati na določila ali navade v škofiji.

Vojake, spadajoče k militia vaga.  poroča vojaški duhov¬
nik, ker ima do tega pravico po stari navadi. Kadar je pa ena
stran izpod sodnosti civilnega duhovnika, jo ima tudi ta, ali v
tem slučaji daje vojaški duhovnik prepustilo (Entlass-Schein), ker
Pregleda, ima li vojaška stran vse listine v redu, česar civilni
duhovnik ne more vselej dognati. Ravno to odpustilo pa mu je
porok, da je vse v redu.

Civilni duhovnik-poročevalec hrani vsa poročna pisma in
vpiše poroko v svojo poročno knjigo pod tekočo številko; v osmih
dneh pa pošlje izpis iz poročne knjige 1 ) po vojaškem duhovniku
na poveljništvo ženinovega polka.

Ko bi pa osebe izpod vojaške sodnosti želele biti poročene
od civilnega duhovnika, jih izroči vojaški duhovnik tudi potom
pooblastila. Civilni župnik sme svojemu kapelami prepustiti tako
poroko, a ne kakemu drugemu duhovniku, da ne bi prej naznanil
tega vojaškemu duhovniku. V tem slučaji hrani vse listine vojaški
duhovnik, zaznamuje pa tudi vse že na pooblastilu, da jih more
civilni duhovnik, kateri vpiše tudi poroko v svojo poročno knjigo,
postaviti na razvid. Izpis iz poročne knjige naj da precej ženinu,
ali naj ga pa pošlje v osmih dneh na vojaškega duhovnika. 2 )

Sploh vpiše župnik-pooblastitelj poroko precej v svojo po¬
ročno knjigo, pa brez vrstne številke, ter zaznamuje tudi, kje
bosta poročena. Vsa pisma hrani on. V opomnjo bi se vpisalo:
Poročena bosta vsled tu izdanega pooblastila v župni cerkvi
I. od g. I. L  Duhovnik-poročevalec vpiše pa tudi poroko v svojo
poročno knjigo, a z vrstno številko in zaznamuje pooblastnika z
opomnjo pod svoje ime: pooblaščen ,.od I.  Z, župnika v I.,  ter
vpiše v predel dokaznice o odpravi itd. pooblastilo g. župnika
I. I. iz I.  V osmih dneh sporoči pooblastitelju, da je izvršil po¬
roko, dan, kraj in imena prič. Pooblaščevalec zaznamuje to v
svojo poročno knjigo, ter spravi naznanilo v svojem arhivu, 3 ) za¬
znamuje je pa tudi v poročni knjigi.

‘) Vzorci v Ijublj. škof. 1. 1877, str. 139-

2 ) Razpis nauč. min. 5. aprila 1871, št. 2335 v ukzn. 1. str. 209—210.
- Škof, list 1880, str. 76. — Ukaz za vojaške duhovnike 1. 1887. — Ljublj.
škof. 1. 1888, str. 23.

3 ) Ukaz min. prava in notr. 1. julija 1868. v ukzn. 1. str. 131. — Raz¬
pis min. notr. 6. avg. 1882, št. 16.258, v škof. 1. 1883, str. 158.

172

Duhovski Poslovnik.

Pooblastilo mora imeti vsa data, potrebna za vpisovanje v
poročno knjigo. Ko bi se izdalo samo okrajšano pooblastilo brez
dat, pošlje naj se duhovniku-poročevalcu oklicni list, iz katerega
posname potrebna data. V pooblastilu se mora pa posebno ime¬
novati duhovnik, kateri naj poroča. A še bolj previdno je, ako
se izda pooblastilo na vse duhovne pastirje tiste župnije, v katero
sta pristojna poročenca, treba pa ni nobenega posebej imenovati.
Pooblastilo na katerega koli duhovnika sploh bi se smelo izdati
samo v skrajni sili ter je v nekaterih škofijah celo prepovedano.

Vzorec za pooblastilo (brez koleka):

Pooblastilo.

Jas, nižje podpisani, pooblaščam visokočast.
gospoda I. L, župnika v I„ in v njegovi odsotnosti,
ali ko bi bil zadržan, njegovega g. kapetana (ka¬
terega koli izmed njegovih dveh gospodov duhov¬
nih pomočnikov), da v mojem imenu poroči:

ženina Jakoba Vrščaj, mizarja, neoženjenega
zakonskega sina Jurija Vrsčaj, kmeta, in njegove
žene Marije, roj. Jerman, katoliške vere, starega
33 let iz Vrha št. 3 moje župnije

z nevesto Marjeto Lulek, neomoženo zakon¬
sko hčerjo Matija Lulek, kmeta, in njegove žene
Ane roj. Erman, katoliške vere, staro 19 let, iz
Curilovega št. 1 moje župnije.

Klicana sta bila L, 2. in 8. februvarija t. I. v
tukajšnji župni cerkvi in se ni doznal noben nju¬
nemu zakonu nasproten zadržek. Sv. zakramente
za sv. zakon sta prejela. Blagovolite mi naznaniti
po izvršeni poroki v smislu § 77. Instr. dan in kraj
poroke, poročne priče in duhovnika-poročevalca
radi vpisa v poročno knjigo.

Ali:

Ego infrascriptus tenor e praesentium pl. Rev.
Domino N. N., parocho (curato), vel de ejus času
aliquo improviso impediti licentia alteri sacerdoti
facultatem impertior, assistendi meo nomine ma-
trimonio juxta formam S. Concilii Tridentini in
parochia N. contrahendo inter juvenem N. N.,fllium
legitimum conjugum N. N. et N. N., parochianum
meum, et virginem N. N., filiam legitimam conju¬
gum N. N. et N. N. meam ibidem parochianam,
eorumque nuptias rite benedicendi. E.vinde vero
non gravabitur Rev. Dominus parochus mihi de-

§ 92. Poroka.

173

super (juxta § 77. Instr. pro jud. Austr. matrim.j
communicare in scriptis testimonium circa tempus,
locum ac testes nuptiarum, ut omnia matriculae
conjugatorum debite inscribi possint.

In quorum fldem hasce litteras propria manu
subscripsi et sigillo parochiali signavi.

Ce sta dobila zaročenca spregled od oklicev ali od katerega
■<oli zadržka, se tudi to naznani v pooblastilu.

Poročilo po sklenjeni poroki bi se glasilo:

Sporočam s tem, da sem po pooblastilu, izda¬
nem dne 11. februvarija t. I., na moje ime poročil
dne 13. febmtvarija t. I. v tukajšnji župni cerkvi
sv. Nikolaja ženina Jakoba VršČaja, mizarja, in
nevesto Marjeto Lulek pred pričama Janezom
Ščetina, vrtnarjem, in Jožefom Bavdek, kmetom.

Ali:

Lecturis saluteni in Domino!

Subscriptus praesentium vigore testor, N. N.
et N. N. parochiae N. sponsos virtute dimissoria-
lium d. d. .. . per me die . . . in ecclesia parochiali
N. praesentibns N. N. et N. N. testibus juxta for¬
mam S. Concilii Tridentini in matrimonium copzi-
latos fuisse.

Ako poročenca ne bosta stanovala v tisti župniji, kjer ju je
poročil pristojni župnik, naj se njuna poroka radi vpisa v status
animarum  naznani župniku njunega bivališča. Ce vdova dovede
otroke seboj, označijo naj se tudi vsa njih data.

Vzorec bi se glasil:

Pro statu animarum.

Sponsi: Joannes Kalčič, coelebs, operarius,
filius legitimus Mathiae Kalčič ejusque conjugis
Mariae Vodičar, et

Margaritha Bajec, vidua, filia legitima An¬
tonii Bajec, rustici, ejusque conjugis Mariae Pez-
dič in hac ecclesia parochiali die 3. augusti a. c. a
me infra serij to legitimo matrimonio juncti sunt.

Filia sponsae viduae e primo thoro Maria
Repek cum matre abeunda in hac parochia die

174

Duhovski Poslovnik.

10. anglisti anno 1866 nata, anno 1876 confirmata
et confessa, et anno 1877 p rimo S. Communionem
accepit.

Zakon mora biti sklenjen pred dvema, h krati z duhovnikom
navzočima pričama; sklenjen samo pred eno pričo bil bi neve¬
ljaven. Priče morajo imeti sploh natorno zmožnost za pričevanje:
posluh, vid, razum. Sposobni so tedaj: sorodovinci, redovniki,
ženske, odpadenci od vere, a ti samo za državno stran; cerkev
je določila, da naj bodo pri porokah katoličanov priče samo ka¬
toliški kristijani. 1 ) Nezmožni za pričevanje so, kateri
sploh nimajo fizične ali duševne zmožnosti, ali je pa nimajo ob
trenotku sklepanju zakona, n. pr. bebci, pijani. Država tirja, 2 ) da
morajo biti priče najmanj dvajset let stare, mlajše smatra avstrij¬
ska postava za sumne. Morajo se pa vpisati lastnoročno v po¬
ročno knjigo ali vsaj pristaviti svoje znamenje.

Kedaj se poroča? V prepovedanem času ne brez do¬
voljenja škofovega, drugekrati kolikor mogoče dopoldan. V ne¬
katerih škofijah je še celo poroka popoldan brez škofovega do¬
voljenja prepovedana. Sv. cerkev hoče, da bi bila poroka z mašo
in se vzame missa pro sponsis,  če praznik dopusti, sicer po
rubrikah. Vendar naj se ne vrši poroka na postni dan, razven v
sili. Če je nevesta vdova ter je pri prvi poroki že prejela blago¬
slov, se ne bere maša pro sponsis,  v kateri se daje dotični bla¬
goslov. Tudi se ne bere in ne da dotični blagoslov, kadar je po¬
roka v prepovedanem času, ali če se sklepa mešan zakon. Ni
ravno potreba, da se ta maša za poročence aplicira, sme se tudi
za druge, n. pr. ko bi hoteli zaročenci zjutraj ob navadni uri biti
poročeni, pa so ubožni. A sme se tudi po poroki podeliti blago¬
slov, kadar ga nista prejela poprej 3 ) iz katerega koli si bodi
uzroka. Brez posebno imenitnega uzroka ni primerno poročati
kar tisti dan, ko so se ravno zvršili oklici.

Kje se poroča? V župni cerkvi. Ako želita, tudi v vsaki
drugi cerkvi, kapeli ali oratoriji. Vpis glej § 54. Samo ko bi du¬
hovnik šel poročat svoje 'župljane v drugo župnijo, naznani naj to
dotičnemu župniku. Ce je s škofovim dovoljenjem ali v sili brez
dovoljenja bolne doma poročal, naj prideta pozneje v cerkev k
blagoslovu cum missa pro sponsis,  a tukaj si več ne dajeta
obljube. Če se je bil zakon v tem slučaji sklenil na domu brez
škofovega dovoljenja, poroča naj to duhovnik precej škofu. Sicer
kaj naj stori duhovnik pri poroki na smrtni postelji glej § 88,
in mešan zakon § 83.

Dovoljenje v zakon izraziti morata zaročenca z zunanjimi in
umevnimi znamenji, tako da lahko potrdijo župnik in priče, da

') Decr. v. Officii 20. novbr. 1762.

’) Razglas min. 3. jan. 1881.

3 ) C. s. Inq. 31. aug. 1881.

§ 92. Poveljavljenje neveljavnih zakonov.

175

se  je sklenil zakon. Gluhi in mutasti izrazijo to dovoljenje tudi z
znamenji.

Poroka se tudi utegne vršiti po pooblaščencu. Ta
mora prinesti pooblastilo, katero se glasi naravnost na zakon, ki
se ima skleniti, ter mora imeti natanko zaznamovano osebo, s
katero se ima skleniti zakon. Kolekovano mora biti tako poobla¬
stilo s 50 kr., če je iz inozemstva, pa poverjeno. Vendar se mora
dobiti dovoljenje za tako poroko od škofije in deželne vlade. 1 )

t. Poslovanje o zadržkih in pritežnostih po sklenjenem zakonu.

£ 93.

Poveljavljenje neveljavnih zakonov.

(Instr. §§ 88-94.)

Neveljaven je vsak zakon, sklenjen z razdiralnim zadržkom.
Ge duhovnik zasledi tak zakon, mora prav previdno ravnati, da
ga, če.mogoče poveljavi, a pri tem ne kali zakonskega miru in
ne naredi iz tvarinskih grešnikov zavednih. Treba je tedaj prevda-
riti, ali se da od zadržka spregled, ali ne. Ne da se spregled od
zadržkov natornega in Božjega prava, n. pr. nezmožnost, obstoječ
zakon, sorodovinstvo v ravni vrsti in prvem kolenu enake stranske
vrste, pač pa, če je zadržek postavilo cerkveno pravo. Poizvedeti
se mora tudi, je-li zadržek očiten ali skriven, sta poročenca zanj
vedela ali ne, v kakih razmerah živita drug proti drugemu, živita
li v miru ali v prepiru. — Preišče naj se, ali ima tožnik pravico
zakon spodbijati ali ne. Spodbijati veljavnost zakona morejo samo
katoliški kristijani. Izmed teh imata pri zadržkih zasebnega prava
(pomota, sila in strah, pomanjkanje privoljenja in deloma nezmož¬
nost) samo zakonska to pravico. Pri drugih zadržkih izgubili so
to pravico oni, kateri so na sumu, da ga spodbijajo iz samoprid-
nih namenov, dalje tisti, kateri so pred poroko vedeli za zadržek,
in bi ga bili lahko naznanili, pa ga vendar niso; soprog, kateri
je sklenil vedoma zakon z zadržkom, akoravno mora biti njegovo
naznanilo povod, da se začne postopati uradno. Kdor zakon samo
pismeno spodbija, osebno se pa ne oglasi, ne ozira se na njegovo
naznanilo.

Duhovniku je hoditi drugo pot, kadar je izvedel zadržek
zunaj spovednice in zopet drugo, kadar ga je izvedel v spovednici.

Če mu je bil zadržek naznanjen zunaj spovedi in se
preveri po prevdarku, da naznanilo ni resnično, o če¬
mur se najbolje prepriča iz župnih matic, naj poduči naznanilca o

’) Drž. zak. § 88.

176 Duhovski Poslovnik.

neresničnosti njegovega naznanila. Ako se pa preveri o istini-
tosti, naj naznanilca izpraša, ali ve le on za zadržek, ali pa je
še drugim znan in koliko jih zanj ve, ali vesta tudi zakonska sama,
da je njun zakon neveljaven radi zadržka. Če je zadržek znan le
n a znanilcu in samo nekaterim (§ 90) in ne zakon¬
skima, zanesti pa se je na molčanje vedočih, tedaj naj veli
duhovnik molčati in naj pove, da bode že sam storil vse, kar je
potrebno k poveljavljenju zakona. Po teh poizvedbah vesti se je
tudi zakonskima nasproti.

1. A k o je zadržek očiten, ali se je vsaj bati, da
očiten postane, in se ne spregleda, naznani se škofijski za¬
konski sodniji, da razsodi na neveljavnost zakona in se dozdevna
zakonska ločita za vselej.

2. K a d a r j, e očiten, ali se je bati, da se razglasi, p a
sc spregleda, tedaj se morata ločiti dozdevna vsaj po noči,
da se odvrne javno pohujšanje.

3. Če je znana neveljavnost samo dozdev¬
nima zakonski m a, se morata zdržati zakonskih pravic,
dokler ne dojde spregled. Če je možno, ločita naj se začasno s
pametnim izgovorom, n. pr. da gre eden na potovanje, in če to ni
mogoče, spremenita naj bližnjo priložnost v daljno.

4. Neveljavnost je znana samo enemu, ali
obema neznana, živita pa v miru, in tudi zadržek ni tak,
da bi razodetje prouzročilo nevarnost, ko bi se razodel enemu
ali drugemu, tedaj se sme brez vse nevarnosti razodeti enemu
kakor drugemu. V tem slučaji je ravnati, kakor pod št. 3.

5. Neveljavnost je znana samo eni strani, se
pa ne sme razodeti drugi, ker je nevarnost osramotenja,
nevarnost za otročjo odgojo, pohujšanja, ločitve ali nezdržnosti.
— Vedoča stran se mora zdržati zakonske pravice in drugo stran
odvračati s tehtnimi in istinitimi izgovori od tirjatve dozdevnih
pravic, dokler ne dojde spregled. Ko bi bila bližnja nevarnost
nezdržnosti, loči naj se začasno, n. pr. odpotuje.

6. Zadržek je obema neznan in živita v dobri
vesti, ni pa pričakovati, da bi opominjevanje kaj izdalo, mar¬
več se je bati pohujšanja, škode za otroke, nezdržnosti ali celo
ločitve. Tu se sporoči škofu, da zakon v korenini izceli, ali do¬
voli, da skupaj živita v dobri vesti.

Spregled se prosi, kakor za zadržke pred poroko; pri očit¬
nih z naznanjenim imenom, pri skrivnih z izmišljenim imenom.
Navedejo se tudi uzroki, samo da se vpoštevajo tukaj še nekateri
imenitni: bona fides saltem alteriuspartis,  dovršen zakon, po¬
sebno če se je otrok spočel, pa tudi če ni bil spočet. Navesti se
mora vse istinito, kakor pri zadržkih pred poroko. V prošnji se
tedaj pove:

a)  Zakonski zadržek.

b)  Čas sklenjenega zakona.

§  93. Poveljavljenje neveljavnih zakonov.

177

cj Ali se je bil sklenil z dobro ali slabo vestjo, ali po tri¬
dentinskem ukazu in z oklici?

d)  Kakošne škode in kakošnega pohujšanja se je bati iz
razveze zakona?

e)  Ali oba zakonska privolita v začasno ločitev, dokler ne
pride spregled?

f)  Ali je nevarno odkladati ali ne?

g)  Je-li zadržek očiten ali skriven?

Po navadi ni potreba nobenih prič za potrjenje resničnosti
povedanega, ker zadošča župnikova beseda. Tako se prosi spre¬
gled za zunanjo sodnost in sodnost vesti. Vzorci bi veljali pod
§ 88., uzroki oklicev št. 2 in § 90.

Ko je došel spregled, se s tem še ni poveljavil zakon, am¬
pak dobila sta še-le dovoljenje, da smeta skleniti veljaven zakon;
mora se torej vse tako obvršiti, kakor kadar se zakon z nova
sklepa, razven da se ne okliče. Če pa pri prvi poroki ni bilo
oklicev, dobi se zanje spregled od cerkvene in državne strani,
kadar je bil zadržek tudi državen. Zaročenca morata prejeti sv. za¬
kramente; poroka pa se vrši v cerkvi na tihem pri zaprtih durih,
v zakristiji ali v župni hiši pred dvema pričama, zato, da ni raz¬
gledovanja, Zaročenca smeta dovesti zanesljive in molčeče priče;
najboljše je pa, če duhovnik privzame še dva druga duhovnika
kot priči. Samo ko bi bil zadržek sploh znan, n. pr. civilni zakon,
se vrši poveljavljenje očitno v cerkvi po obredniku, kakor za
druge zakonske, če ni škof ukazal radi posebnih razmer tihega
ponovljenja obljube. Ako je nevesta že preje prejela blagoslov, ne
da se sedaj iz missa pro sponsis.

Poroča ju župnik nju bivališča ter vpiše poveljavljenje v
svojo poročno knjigo, sporoči pa tudi župniku, v čegar župniji
se je bila poroka prej neveljavno sklenila, da vpiše poveljavljenje
tega zakona v svojo poročno knjigo.’) Vpiše se v župniji stare in
nove poroke v opomnjo in sicer latinski: Hoc matrimonium ob
serius detectum impedimentum (criminis) invalidum, sublato
impedimento per dispensationem vigore instrumenti dato
3. augusti 1887. Nr. .... convalidatum est die 5. augusti 1887
coram me N. N., parocho et testibus N. N. et N. N.

Včasih jenja razdira ven zadržek brez spregleda (n. pr. različ¬
nost vere, kadar se je nevernik pokristijanil; zakonska vez, kadar
prejšnji sodrug umre). V tem slučaji morata dozdevna zakonska
pred duhovnikom in dvema pričama ponoviti privolitev v zakon,
in če ni zadržek na kraji njih bivališča sploh znan, natihoma.
Poroka se vpiše v poročno knjigo. Če je pa ta zadržek skriven
in se ni bati, da se razglasi, moreta zakonska z dovoljenjem ško¬
fovim sama med seboj ponoviti privoljenje v zakon.

’) Drž. zak. § 88.

,,Poslovnik. “

12

178 '

Duhovski Poslovnik.

Neveljavni zakon radi hlinjenega privoljenja, ali če mu je
bila nasproti pomota, strah ali sila, se poveljavi, ako dotični drug,
ki se je hlinil, zares privoli, ali tisti, ki se je pomotil, potem, ko
je spoznal pomoto, ali ko je siljeni dosegel prostost, z besedo po¬
trdi, da hoče živeti v tem zakonu, ali pa z dejanjem n. pr. s prosto¬
voljnim sobivanjem daljši čas (pol leta), ali s spolnjenjem zakonske
dolžnosti popravi pomanjkljivo privoljenje. To molčeče privoljenje
onega družeta, ki ima pravico zakon spodbijati, velja le tedaj, če
je bil zakon sklenjen po tridentinskem ukazu, ali če je skriven
zadržek; če je pa očiten, ali se je bati, da se razglasi, morata
dozdevna zakonska ponoviti privolitev pred župnikom in dvema
pričama in sicer na tihem, da se odvrne pohujšanje.

Če je zadržek tudi državen in je očiten, ali je možno, da
očiten postane, prosi spregleda duhovnik z zamolčanima imenoma
potom škofije pri deželni vladi.’) Izjema je, kadar bi se sklenil
zakon brez oklicev, tedaj morata zakonska vložiti prošnjo v svojem
imenu (glej § 88).

Tako poveljavljenje velja pred državo, kakor da je bil že
začetkoma zakon veljavno sklenjen, drugače je pa z pravnimi
nasledki v cerkvenem področji. Če sta bila oba zakonska prejšnji
zakon sklenila s slabo vestjo, niso se odpravili s tem poveljav-
Ijenjem pravni nasledki za čas od prve neveljavne poroke do po-
veljavljenja, ampak samo od poveljavljenja nadalje, tako da se
smatrajo prej rojeni otroci še zmiraj nezakonskimi. Zato se mora
prositi še posebej za spregled pravnih nasledkov preteklega časa.

Kadar zve duhovnik zadržek iz spovedi,
mora prevdariti, ali se spregleduje ali ne; in v obeh slučajih, ali
je obema neznan ali samo eni strani, ali je pa znan obema.

a) Zadržek se ne spregleduje in jeneznan
obema, tedaj naj spovednik molči, če se zadržek ne da pravno
dokazati in se je bati, da bi podučenje o neveljavnosti dalo pri¬
ložnost k zavednemu grehu, ali bi bila velika nevarnost osramo-
tenja, pohujšanja, nezdržnosti ali celo ločitve.

b)  Zadržek je enemu ali obema znan. Spovednik
naj s prikritim imenom sporoči vse škofu in čaka ukazov. Kadar
se zadržek da skazati in ni pričakovati mirnega življenja med
poročencema, če ni otrok iz te zveze in tudi država ne bode bra¬
nila novega zakona, se bode naložilo spovedancu, da naj prosi
pri cerkveni sodniji razsodbe na neveljavnost sklenjenega zakona.
Če se pa neveljavnost ne da skazati, ali zakonska neveljavnosti
dokazati nočeta (n. pr. pri telesni nezmožnosti) in če ob enem iz
skupnega življenja ne izvira bližnja grešna priložnost, se jima
bode dovolilo, da bivata skupaj kot brat in sestra. Vendar se daje
to dovoljenje le starejšim in sploh takim, katerih zdržnost je mo¬
ralno gotova.

') Drž. zak. § 84.

§ 93. Poveljavljenje neveljavnih zakonov.

179

Če se zadržek spregleduje, se je vesti, kakor je bilo rečeno
pod št. 3—6.

Prošnja za spregled z navedenimi uzroki se naredi, kakor
za spregled očitnega zadržka, samo z izmišljenimi imeni, in gre
ravno tisto pot, kakor za spregled skrivnega zadržka pred po¬
roko. Izvrševanje se izroči spovedniku. Tudi tukaj morata oba
dozdevna zakonska izreči privoljenje v zakon z zvunanjimi zna¬
menji, a le na tihem med sabo, da se je le prva privolitev vršila
po tridentinskem ukazu. Oba morata vedeti za dosedanjo neve¬
ljavnost zakona, razven če je bil sklenjen s hlinjenim privolje¬
njem, kateri se poveljavi, kadar tisti, ki se je hlinil, v resnici
privoli, ali če tisti, ki je pomoto spoznal ali zadobil popolno pro¬
stost, privoli z besedo in dejanjem v zakon.

Kadar je zadržek obema znan, je lahko; oba dasta privo¬
ljenje. A težave nastanejo, kadar samo eden ve za zadržek. Neve¬
ljavnost morata doznati oba, ker se daje spregled navadno pod
klavzulo: muliere de nullitate consensus certiorata, sed ita
caute ut latoris delictum numguam detegatur,  in v novejšem
času se še dostavlja: Et quatenus haec certioratio absque
gravi periculo fieri nequeat, renovato consensu juxta re-
gulas a probatis auctoribus traditas.  Naznaniti se mora torej
tako, da se zadržek ne ovadi, niti razodene način spregleda. Naj¬
bolje je, če stran, ki ve za zadržek, nevedni razodene, da ni dala
pri sklepanji zakona pravega privoljenja; treba je zato po spo¬
vednikovem svetu in za mir vesti, da oba še enkrat ponovita
obljubo. To se zgodi s temi ali enakimi besedami: Ko je bila
najina poroka, je manjkalo pravega privoljenja, jas ga
hočem dati sedaj, hočeš ga dati tudi tir

Kaj pa, ko bi tako razodetje provzročilo zdražbo, in bi ne¬
vedna stran zahtevala razodetje pregrehe, sosebno če sta že do-
sedaj živela v prepiru in bi se bilo še celo bati, da se bode po¬
skušalo razdreti zakon? Ko bi se bilo kaj tacega bati, naj prosi
duhovnik pri škofu pod zamolčanima imenoma, da se izprosi pri
apostoljskem sedežu opuščenje pristavka: altera parte de nul¬
litate prioris consensus certiorata,  ..ali pa izceljenja zakona v
korenini. V prav nujnih slučajih daje ta spregled od omenjenih
pogojev tudi škof z dozdevnim papeževim privoljenjem.

Odveza od zadržka se daje v spovednici s sledečim slovilom:
Po odvezi od grehov, po besedah: Deinde ego te absolvo a
peccatis tuis  ... se pristavi: Et insuper auctoritate Apostolica
mihi specialiter delegata dispenso tecum super impedimento
N., ut eo non obstante matrimonium consummare (scilicet
post renovatum consensum matrimonialem) et in eo rema-
nere ličite possis, in nomine Patris et Filii et Spiritus
Sandi. Et pariter eadem auctoritate Apostolica prolem, si
quam suscepisti aut susceperis, legitimam fore decerno et
declaro, in nomine Patris et Filii et Spiritus Sandi.Passio etc.

12*

180

Duhovski Poslovnik.

Ako spovedanec ni za odvezo od grehov, a silne okoliščine
tirjajo spregleda, se mu tudi brez odveze po gorenjem slovilu
podeli spregled.

Skrivno ponovljenje zakona se nikoli ne vpiše v poročno
knjigo.

Ko bi se bilo bati, da bode eden izmed zakonskih ali oba
zlorabila znanje o neveljavnosti zakona in bi od nju ne bilo do¬
biti privoljenja v zakon, se prosi po škofu izceljenja za¬
kona v korenini (sanatio in radice), katerega more dati
samo papež, ter njegovo izvrševanje prepušča škofu, razven če
dobi škof s posebnim pooblastilom pravico, dajati to izceljenje.
Isto pa se samo da:

1. Če je dotična zaveza pred svetom res veljala za zakon.

2. Če je vsaj ena stran sklenila zakon z dobro vestjo.

3. Zadržek mora izvirati iz cerkvene, ne pa Božje ali na-
torne postave. Ne daje se pa za cerkven zadržek višjega posve¬
čenja in slovesnih obljub.

4. Sta morala pri sklepanji namen imeti stopiti v zakon, a
ne v priležništvo.

5. Mora biti za to važen uzrok, kakoršen je pozakonjenje
otrok.

6. Dano je moralo biti privoljenje v zakon, a ne nazaj vzeto.
To izceljenje ne more nastopiti, kadar ga oni, ki ve za neveljav¬
nost, noče sprejeti, ali če sta ločena.

Upotreblja se za zvunanjo sodnost in za sodnost vesti. Prosi
se zanj, kakor za spregled.

Vzorec za zvunanjo sodnost:

Prečastiti knezoškofijski ordinarijat!

V tukajšnji župniji Sivita I.I. in I. I, katera
sta bila dne ...vi. poročena, iz katerega za¬
kona sta dobila tri še žive otroke. Kakor pa pod
•. priložene listine dokazujejo, je ta zakon neve¬
ljaven. Zato je želeti, da se poveljavi iz naslednjih
uzrokov: (uzroki se navedejo).

Ker pa mož svojo dozdevno ženo vedno pre¬
zira in mrzi, ter je še v okolici veliko takih pod¬
pihovalcev, kateri bi ga utegnili nadražiti na raz¬
vezo zakona, ko bi izvedel za neveljavnost zakona,
sodi ponižno podpisani, da bi se tukaj dalo po¬
magati z izceljenjem v korenini, ali naj pa pre¬
častiti knezoškofijski ordinarijat za obveljavljenje
tega zakona po svoji previdnosti potrebno milost¬
ljivo ukrene.

§ 93. Poveljavljenje neveljavnih zakonov.

181

Za sodnost vesti. Razloži se lahko vse, kakor v prošnjah
pod § 90. in potem se pristavi:

Cum tamen ex rerum circumstantiis graviter
timendum sit, ne conjux impedimenti hujus igna-
rus, si fors de nullitate prioris censensus certior
redderetur, hac certioratione malevole tum ad mole-
stias gravissimas putatae suae uxoriparandas, tum
ad matrimonii, cujus nullitas foris a nemine scitur,
vinculum dissolvendum in summum prolium su-
sceptarum incommodum et cum scandalo plorabili
abuteretur: hinc humillime petitur, ut Reverendis-
simus Ordinarius ad praecavenda tam attrocia
mala de sanatione in radice aut de alio opportu-
niori remedio gratiosissime providere dignetur.

Izvrši se to izceljenje z razglasom škofovim, kateremu je
bilo izročeno izvrševanje. Pri izvrševanji je razločiti, je-li zadržek
obema neznan, ali samo enemu znan. Kadar je obema neznan, se
pustita pri dobri vesti, in se, kadar se je dalo izceljenje za vnanjo
sodnost, zaznamuje samo v poročni knjigi. Kadar je samo enemu
znan, ali obema (če n. pr. eden noče obljube ponoviti), se podeli
pro foro evterno tudi zvunaj spovedi. Seveda se vpiše tudi v po¬
ročno knjigo, ter se zakon prav na novo vpiše, kadar ni bil še
vpisan, ali se pa opomnja pristavi tam, kjer je bil že vpisan. More
se podeliti tudi po smrti enega izmed zakonskih; izceljenje je
zato tako imenitno, ker sega do korenine prvega začetka zakona,
in pozakoni otroke.

Za sodbo vesti se podeli pri spovedi po odvezi od grehov
z besedami: Ego potestate Apostolica mihi specialiter deman-
data matrimonium a te N. cum N. nulliter contractum in
radice revalido et prolem ex eo susceptam ac suscipiendam
legitimam declaro. In nomine Patris etc.

Izceljevanje velja, če se je podelilo tudi samo eni strani.

Zgoditi se more tudi v veljavno sklenjenem zakonu, da ena
stran nima pravice tirjati zakonske dolžnosti, ko jo nedolžna stran
tirjati sme. Sem spadajo:

1. Kdor je stopil brez spregleda v zakon z
neslovesno obljubo (glej § 81) v redu ali vedne
čistosti, ga veže tudi še po sklenjeni poroki tako, da za¬
konske dolžnosti sam tirjati ne sme, pač pa jo mora spolniti
drugi strani, kadar jo tirja, zato se mora takemu izprositi spregled.

Vzorec:

Reverendissime Ordinariatus'

Cajus, laicus catholicus votum simplex casti-
tatis perpetuae emisit, at postea nihilominus ma-

182

Duhovski Poslovnik.

trimonium inivit et consummavit. Cum antem de
voti sui transgressione vehementer doleat et peri-
culum incontinentiae, stante adhnc matrimonio,
videat: humillime Reverendissimo Ordinariatui
supplicat, ut opportunum dispensationis remedium
šibi providere clementissime dignetur, quo debitum
conjugale ličite et absque peccato exigere possit.

2. To pravico tudi zgubi, k e d o r z osebo njegovemu
zakonskemu sodrugu so r o d n o v p r v e m a 1 i d r u-
gem kolenu nečisto greši, tedaj mož z ženino materjo,
staro materjo, sestro, hčerjo svoje žene, sestro ženine 'matere, z
bratranko, hčerjo ženine sestre, z vnukinjo svoje žene; žena z
očetom, starim očetom, bratom, sinom moževim, z bratom može¬
vega očeta, z bratrancem, s sinom moževega brata, vnukom svo¬
jega moža. Copula  je pa morala biti perfecta,  če tudi ni imela
nasledkov.

Ne zgubi pa te pravice, kdor je bil k grehu prisiljen, če za¬
konski svoje sogrešnice ni spoznal ali ni vedel, da je sorodnica
njegove žene (ignorantia facti), tudi če ob storjenem grehu ni
vedel za cerkveno prepoved (ignorantia juriš), ali pa — kakor
uči sententia satis probabilis — ni poznal zažugane kazni. Za
cerkveno prepoved večjidel vč samo tisti, kateri je bil zaradi ta¬
kega greha podučen in posvarjen že prej pri spovedi. Za take
prosi spovednik pri škofu spregleda.

Vzorec:

Reverendissime Ordinariatus!

Cajus, vesana libidine victus sororem suae
uxoris carnaliter cognovit ac propterea amisitjus
petendi debitum conjugale. Cum autem de hoc li-
bidinis excessu, qui occultus est, plurimum doleat
ac debitum conjugale ob incontinentiae periculum
ličite exigere posse desiderat, cumque omnem re-
cidendi occasionem abstulerit, ideo humillime petit,
ut grada dispensationis šibi desuper impertiatur.

Spovednik mu po došlem spregledu naloži pokoro po ško¬
fovem povelji, in če je za to, ga odveže, ter mu podeli tako-le
spregled:

Et insuper auctoritate mihi delegata dispenso
tecum, ut non obstante afflnitate, quam contra-
xisti cum tua uxore ex illicita copula a te habita,
debitum conjugale etiam exigere ličite possis et
valeas. In nomine Patris etc. Passio . . .

§ 95. Ločitev od mize in postelje.

183

94.

Razveza neveljavnega zakona.

(Instr. 95, 114-122, 147.)

Sploh velja za resnico, da zakon sklenjen po postavi kato¬
liške cerkve, velja do smrti. Če se poizve, da je bil sklenjen z
zadržkom, se mora delati na to, da se poveljavi. Ako pa za za¬
držek ni dobiti spregleda, ali zakonska sama nočeta poveljavljenja,
se mora razvezati ničev zakon, in to postopanje se prične s tožbo
na neveljavnost pred škofijsko zakonsko sodnijo. Kdor nima pra¬
vice spodbijati zakona, kakor je bilo v § 93. rečeno, tudi nima
pravice do te tožbe.

Pričeti pa sme zakonska sodnija to tožbo tudi službeno, če
tudi ni tožil opravičeni na spodbijanje zakona, namreč: če je stvar
očitna, ali je bila od koga druzega naznanjena, ali če ima sodnija
kak drug zadosten uzrok.

Ko bi kdo pri duhovniku tožil na neveljavnost zakona, in ta
spozna, da je tožba opravičena in ima tožnik pravico tožiti, tedaj
naj vse sporoči na škofijsko zakonsko sodnijo, potem nima opra¬
viti nič druzega, kakor samo to, kar se mu bode naročilo od višje
cerkvene oblasti.

Ko bi bila svetna sodnija izrekla ničevnost zakona, ta raz¬
sodba pred cerkvijo ne velja; zakonska naj se tedaj napotita, da
vložita v  tožbo še pri cerkveni sodniji.

Če je pa cerkvena sodnija že prej spoznala na neveljavnost,
napotita naj se, da iščeta razveze še pred svetno sodnijo.

Od cerkvene in politične gosposke izrečena razsodba o ne¬
veljavnosti zakona se vpiše tudi v poročno knjigo n. pr. Ta za¬
kon je bil po razsodbi . . . proglašen neveljavnim.

§ 95.

Ločitev od mize in postelje.

(Instr. §§ 205—2.45.)

Nerazvezljiv je po cerkvenih postavah sklenjeni zakon; za¬
konska se tudi ne smeta ločiti, razven če je dovolila tako ločitev
cerkvena zakonska sodnija iz uzrokov, zaradi katerih se sploh po
kanoničnem pravu ločitev dovoliti sme. Nekateri uzroki dovolijo
ločitev za celo življenje, drugi le začasno ločitev.

L Ločitev za celo življenje se zopet sme zgoditi
a)  po medsebojnem sporazumljenji; če hočeta oba ali eden vsto¬
piti v red potrjen od apostolskega sedeža, ali če želi mož prejeti
mašnikovo posvečenje; b)  tudi zoper voljo ene strani radi pre-
šestva, naj je bilo to copula z  drugo osebo, ali sodomia  ali be-
stialitas.  To pa je moralo biti dovršeno (adulterium materiale)

184

Duhovski Poslovnik.

in dotični je moral biti kriv zločinstva (ad. formale), ter je vedel,
da oseba, s katero ima copulam.  ni njegov zakonski druže, in
ni bil prisiljen k temu.

Samo nedolžna stran ima pravico tirjati ločitev, pa tudi
ta zgubi pravico:

1. ako je prešestvu pritrdila, je dovolila ali zadolžila sama;

2. če je sama prešestvo prouzročila;

3. ako je zadolžencu naravnost ali natihoma odpustila zločin.
Natihoma s spolnjenjem nju zakonske dolžnosti, ali z drugimi
znamenji ljubezni, vendar se med to ne šteje prijazno obnašanje
vpričo drugih radi uljudnosti. Tudi spolnjenje zakonske dolžnosti
ne vzame te pravice, če je bilo izsiljeno, ali če je nedolžna stran
mislila, da mora biti pokorna.

II. Uzroki začasne ločitve:

1. Odpad od krščanske vere (apostasia), a ne pristop k dru¬
gemu krščanskemu veroizpovedanju (haeresia). Na taki odpad se
dovoli ločitev tudi brez vsakega druzega uzroka.

2. Kadar obdolženec poskuša svojega sodruga zapeljati k od¬
padu od katoliške vere (haeresia), ali ga zapeljati k hudobijam
ali zločinstvom n. pr. v sodomski greh, rop, otrovanje itd. Vendar
ni uzroka ločitvi, če ni nevarnosti, da bi bil sodrug_ zapeljan.

3. Če je nevarnost za življenje in zdravje. Če ena stran
drugi žuga s smrtjo, zalezuje s strupom ali drugim nevarnim
orodjem in se je takega bati še zanaprej; če mož ženo pretepa,
posebno če jo rani, prouzroči splav, bolezen. Eno edino, če tudi
hudo tepenje, ni še uzrok ločitve, če se ni bati, da slede še druga.
Malo tepenje je uzrok ločitve, če se godi' brez uzroka ali iz ni¬
čevih uzrokov.

4. Ako ena stran drugo skozi daljši čas občutno žali, grdo
ž njo ravna, n. pr. če jo zmiraj preklinja, jo napeljuje k jezi in
prepirom, če mož ženi ne da potrebnega živeža, jo pusti stradati,
jo neznosno zaničuje, sramoti, ji še celo pred drugimi prostost
sramotno prikrajšuje, iz ljubosumnosti zapira, se pohujšljivo peča
z drugo oseho, če se tudi ne zgodi prešestvo itd. Za uzrok lo¬
čitve je dosti, da tako ravnanje tovariša žali, če mu tudi ni v
kvar na življenji ali zdravji.

Grdo ravnanje in razžaljenje se pa presojuje po stanu,
zdravji, premoženji tistega, s katerim se je grdo ravnalo. Vendar
se ne dovoljuje precej ločitev zavoljo takega posameznega grdega
ravnanja, ampak poskusi se še poprej z opominjevanjem.

5. Če ima zakonski tovariš trajno nalezljivo bolezen. Sem¬
kaj se prišteva zblojenost uma, tudi grda pijanost. Ne dovoli se
pa z lahka ločitev radi bolezni.

6. Ako je zakonski svojega tovariša hudovoljno zapustil z
namenom, da bi raztrgal zakonsko vez, če tudi je ostal pod isto
streho, ali kadar si je izvolil drugo stanovanje; če mož ženo

§ 95. Ločitev od mize in postelje.

185

iz hiše zapodi; če žena noče iti v stanovanje z možem. Zapuščen,
ima pravico tirjati ločitve toliko časa, dokler ni ločeni dokazal,
da hoče zopet spolnovati svoje dolžnosti. Sem se prišteva tudi
nepremagljiva zamrza, neizbrisljivo sovraštvo med zakonskima.
V tem slučaji sodnik ločenega najprej nagovarja, da naj se vrne,
določi mu tudi v povrnitev gotov obrok. —■ Semkaj se prišteva
tudi neopravičena odreka zakonske dolžnosti.

7. Tako življenje, katero lahko oškoduje ali v nevarnost
pripravi tovariševe pravice do premoženja ali njegovo čast. Če
mož s potratnim življenjem zapravlja premoženje, dela dolgove,
ne skrbi za gospodarstvo, nezmerno popiva, igra, pa tudi če se
poda v kaznjiva podjetja in zaveze, radi katerih more zgubiti
premoženje, ako se poizvedo, — če je zašel v zločinstva, katera
zasleduje sodnija, ako je mož n. pr. ubijalec, otrovnik, pa tudi
če se je zapletel v politična zločinstva, ter bi ženo sumničili, da
je deležna njegovih zločinov.

Država dovoljuje po svoji postavi razvezo zakona v slučaji
impraegnationis sponsae a tertio, vestni strani bi se tukaj z lo¬
čitvijo pomagalo, A ni, da bi morali samo ti uzroki imeti veljavo
za ločitev, ampak navajajo se samo v izgled, s katerim se pri¬
merjajo drugi. Sicer je pa uzroke ločitve težko dokazati, zato je
zakonskemu tožba odsvetovati, če ne more uzrokov dosti utrditi.

Če pride zakonski tožit na ločitev, naj duhov¬
nik najprej preudari, ima li tožitelj pravih uzrokov za ločitev, ali
ne; in če vže ni morda zgubil pravice za tožbo. Ako niso uzroki
zadostni, ga poduči in odpravi, ako so pa zadostni, naj mu vendar
še precej ne pritrdi in naj ne privoli brž v njegovo terjatev,
razven ko bi nravna pravila tirjala ločitev. Sicer naj ga poduči
in opominja k spravi s tovarišem ter mu obljubi, da bo poklical
tudi zatoženega in ga opominjal k poboljšanju. Vendar naj za-
toženca ne kliče v prvem razporu, ko sta še razburjena, ampak
še-le tedaj, ko se jima je kri umirila. Zatoženca naj ljubeznivo
svari radi pregreška, in naj skuša dobiti od njega obljubo po-
boljšanja. Če je tudi to brezuspešno, naj pokliče oba, posluša
mirno nju tožbe, ne pripušča, da bi drug drugemu segal v be¬
sedo, in razburjena pomiri. Se le sedaj, če tožnik zopet pride,
se prične s postavno zapovedano trojno spravo. Povabi ju k sebi,
da ju skuša pomiriti in svetuje, da naj se ta opravek z molitvijo
prične. Ako je bil pri prvem povabilu zaman duhovnikov trud,
jima veli čez osem dni — in ne prej! — priti. Ako je bil drugi
poskus brezuspešen, naj prideta zopet čez osem dni. Tretji poskus
sme izostati, ako je gotovo, da bode brezuspešen, ali če je v ne¬
varnosti tožiteljev časna in večna sreča.

Če so bili vsi poskusi zaman, naznani to župnik predsedniku
zakonske škofijske sodnije, pa tudi sporoči o prizadevanju k
spravi: da ju je klical trikrat ali samo dvakrat, ter pove natanko
razloge, zakaj se je bil opustil tretji poskus, potem ali in v ko-

186 Duhovski Poslovnik.

liko se mu tožiteljeve pritožbe zde opravičene. A ob enem povč
tožitelju, da naj toži na ločitev od mize in postelje ali pri za¬
konski sodniji ali pa pri dotičnem preiskovalnem komisarju.
Tožbo da lahko ustmeno na zapisnik, ali naj jo pa vloži pismeno.

Za ljubljansko škofijo je določeno '), da prebivalci v Ljubljani
in ljubljanski dekaniji tožijo naravnost pri zakonski sodniji, po
drugih krajih škofije so pa dekani poverjeni škofijski komisarji
pri tožbah od mize in postelje. Ti imajo samo uvodno preiskavo,
in ko dojde kaka tožba na ločitev, morajo precej škofiji zazna¬
movati v bližini nameščenega duhovnika, katerega si žele kot
zapisnikarja; tega (ali katerega druzega, če se ta škofiji sposoben
ne zdi) potrdi škofija in komisar ga vzame na prisego.

Vzorec za sporočilo župnikovo na predsednika:

Prečastiti g. predsednik zakonske sodnije!

Marija I.je prišla 1.t. m. pred ponižno pod¬
pisanega kot svojega župnika, in je tožila svojega
moža I. I., da grdo ž njo ravna, tako, da je v
nevarnosti njeno zdravje in še celo življenje. Dne
9. t. m. sta bila oba poklicana in opominjana k
spravi, a zaman; klical sem ju še dne 18. in 27.
t. m. (ali: poklical sem ju še 18. t. m., v tretjič ju
pa več nisem klical, ker je med tem prepir med
njima še večji postal ter ni upanja za spravo in
poleg tega tudi tožiteljica ne more več pri možu
ostati, ker je v veliki dušni in telesni nevarnosti).
Ker je bil tudi ta tretji poskus brezuspešen, na¬
znanim ponižno podpisani po dolžnosti ta slučaj
s pristavkom, da ima po poizvedbah tožiteljica
uzrok tožiti (ali: nima pravega uzroka tožiti).

.Škofijska sodnija potem nadalje postopa, in duhovnik ima
samo to izvršiti, kar se mu naroča.

Samolastno pa se zakonska ne smeta ločiti-
Ce to storita, ju duhovnik pred-se pokliče, jima pojasni pohuj¬
šanje, katero delata, poudarja tudi škodo iz tega izvirajočo za
gospodarstvo, otroke itd. ter skuša ju zopet sprijazniti. Več ne
more duhovnik storiti, ako ga ne ubogata, razven, da sporoči na
škofijo in si izprosi navoda za nadaljno postopanje. Taki trdo-
vratneži se ne smejo odvezati. Na naznanilo ju bo škofija silila,
da se zopet združita, ali naj pa tožbo vložita cerkveni sodniji. Če
ni uzrokov za ločitev ali se ne dajo dokazati, jima dovoli začasno
ločitev.

’) Razpis Ijublj. škof. 13. marca 1S57, št. 147/E.

§95.  Ločitev  od  mize  in postelje.  187

Ko je bila ločitev od škofije dovoljena, se zakonska napo¬
tita tudi na deželno gosposko, od katere naj si izposlujeta ločitve
radi njunih časnih stvarij.

Država dovoljuje tudi ločitev iz enakih uzrokov, kakor so cer¬
kveni. Dovoli pa tudi ločitev po dogovoru'). Zakonska
namreč prideta pred sodnijo, pojasnita, da sta sklenila ločiti se
in vravnala vse, kar se tiče njunega premoženja in živeža. Sod¬
nija ju ne izprašuje, ter jima dovoli ločitev.

Samo državna ločitev pred cerkvijo nima
veljave. Ko bi svetna gosposka zakonska, ki iščeta državne
ločitve pred cerkveno, poslala k duhovniku, da ju spraviti skuša
(ta poskus sprave pred duhovnikom sicer sprejme posvetna go¬
sposka, a zapovedan pa ni), ju duhovnik pokliče, kakor je bilo
zgoraj rečeno. Ako je njegov trud zaman, jima veli, da naj spra¬
vita svojo pravdo pred cerkveno sodnijo, da razsodi o ločitvi
zakona; radi časnih zadev, premoženja in drugih razmer naj se
pa obrneta do cesarske sodnije. Za svetno sodnijo pa duhovnik ne
naredi nikakega spričala o poskušani spravi, ampak pošlje poro¬
čilo samo na cerkveno sodnijo, kakor je bilo prej rečeno. Ko bi
svetna sodnija tirjala spričala o poskušani spravi, sporoči naj,
sklicevaje se na ukaz škofijskega ordinarijata 9. julija 1868 2 ),
da je storil, kar tirja njegov poklic kot duhovni pastir in da je
poslal zadevna pojasnila na škofijski ordinarija!.

Ako sta si zakonska — preziraje cerkveno sodnijo — izpo¬
slovala ločitev pred svetno sodnijo, se ukaže onemu, kateri je
ločitev tirjal in izposloval, po okoliščinah tudi obema, naj pošljeta
prošnjo v za ločitev tudi do škofijske sodnije in se podvržeta še ti
sodbi. Če se ustavljata kljub poduku trdno in odločno, tedaj ne
smeta dobiti odveze pri spovedi.

Ker je večidel duhovnik primoran prositelju narediti prošnjo
za ločitev, ali vsaj svetovati, kako naj se naredi, da bo prav iz¬
delana in podkrepljena: zato je treba vedeti, kaj vse je navesti
v takih prošnjah. Ime, stan, rojstni kraj, starost, vera, stanovanje
tožiteljevo in zatoženčevo, čas in kraj poroke, število in starost
otrok iz tega zakona, uzrok, zakaj tifja tožitelj ločitev, dalje, da
sta bila pred župnikom trikrat radi sprave; navedo se tudi vsi
drugi dokazi in pomisleki.

V zakonskih rečeh so zakonski pod oblastjo tistega škofa,
v čegar škofiji bivajo. A ravno pri tožbah na ločitev je neka
izjema. Zakonsko življenje se je ali z ločitvijo pretrgalo, ali pa
je mož svojo ženo hudo voljno zapustil. V prvem slučaji toži
vsaka stran pri tistem škofu, pod katerim biva, v drugem pa
žena pri tistem, pod katerim ima ona svoje bivališče.

: ) Drž. zak. § 105.

2 ) Ukazn. 1. str. 107, §§ 11—20.

188

Duhovski Poslovnik.

Ako sodnijski predsednik pri škofiji ali škofijski komisar
naroči duhovniku, da zasliši kako pričo, naredi ž njo zapisnik.

Vzorec:

Zapisnik

spisan v župnem dvorcu župnije I. dne . . . .

Pričujoči so podpisani

(ali: pričujoči I. I. župnik, I. I. duhovni pomočnik
kot zapisnikar in I.1. zaslišana priča.)

Predmet

je zaslišanje priče I.  Z, kovača iz Strmca h. št. 3.,
v zadevi tožbe na ločitev zakona Marije I. proti
svojemu možu I. I. iz Strmca h. št. 4. vsled na¬
ročila predsednika škofijske zakonske sodnije v I.
z dne ....

Najprej je bila priča opomnjena, da naj o
vseh zcidevah, o katerih bo poprašana, govori po
svoji vednosti in vesti golo resnico, naj nič ne
zamolči in vse tako pove, da bo mogla, ko bi bilo
treba, na vse priseči.

Podpisani župnik potem pričo I. I. vpraša in ona odgovarja,
kakor tu sledi:

1. Od kedaj poznate
Vi zakonska 1.1. in I. L,
in ali imate ž njima
kako zavezo?

Ad 1.

Moža 1.1. poznam od
otročjih let. Saj sva so¬
seda. Njegovo ženo po¬
znam od leta .., odkar
sta se vzela. Sem ter tj e
pridem tudi po oprav¬
kih k sosedu  Z L, kakor
že nanesejo okoliščine
med sosedi, tedaj so mi
razmere v hiši jako
dobro znane. V drugi
zavezi nisem s tema
zakonskima nikakeršni.

§ 95. Ločitev od mize in postelj q

189

2. Kaj Vam je znano
o prepirih med I. I. in
njegovo ženo in kaj je
uzrok prepirom?

3. I. I. trdi, da ga
je njegova žena hudo-
voljno zapustila.* Kaj
veste Vi o tem pove¬
dati?

4. 1.I. toži, da ga je
bila njegova žena že
prej enkrat zapustila
in sicer v jeseni leta ...
Vam je kaj znano, kaj
je bilo temu krivo?

Je to, kar se Vam j e
sedaj čitalo, tako vpi¬
sano, kakor ste Vi go¬
vorili, imate morda še
kaj pristaviti ali dru¬
gače povedati?

Ad 2.

I. I.je v drugo poro¬
čen, iz prve poroke ima
odraščeno 21 let staro
hčer itd.

Ad 3.

Meni je znano itd.

Ad 4.

Slišal sem, da je šla
svoje stariše v I. obi¬
skat; je-li bil to pot
provzročil kakov pre¬
pir med možem in ženo,
ni mi znano.

Moja izpovedba je
prav vpisana in nimam
ničesar več dostaviti
niti kaj spremeniti.  (Ali:
samo to imam še pri¬
pomniti, ker mi je se¬
daj prišlo v misli . ..)

190

Duhovski Poslovnik.

(Mesto zadnjega vprašanja in odgovora se tudi
sme vpisati: se je prečrtalo, vpisano za resnično
spoznalo in podpisalo.

Datum.

Podpis župnika kot vodje

zapisnika in podpis za- 1  odpis

pisnikarja. zaslišane priče.

Če je zakonska sodnija naznanila vprašanja za pričo, zasta¬
vijo se naznanjena vprašanja.

Ločena se smeta, kar je zelo želeti, zopet zedi¬
niti, ker taka ločitev v katoliški cerkvi ne razveže zakonske
vezi, pač pa pri protestantih.

Ako je škofija izrekla ločitev zakonskih iz meša¬
nega zakona in protestantovska stran tudi doseže razvezo
zakonske vezi, sme protestantovska stran vnovič v zakon stopiti,
a katoliška stran ne.

Zakonskim, kateri se žele zediniti, in so bili
tudi pred posvetno sodnijo ločeni, naj duhovnik nasvetuje, da naj
svoje zedinjenje naznanijo tisti sodniji, pred katero se je bila
izrekla ločitev. 1 )

č 96.

Nova poroka vsled proglasitve za mrtvega.

(Instr. §§ 247 - 250.)

Vdovec mora izkazati z mrtvaškim listom, da je njegov
prejšnji sodrug res umrl, ali pa s proglasitvijo smrti. (Glej § 87, 2.)
To izvrši svetna sodnija.

Ako se tedaj oglasi za zakon obvdovljenec, ki trdi, da se je
n. pr. njegov poprejšnji zakonski tovariš izselil v Ameriko in se
je med potoma vtopil, ker se je ladija razbila, ali je kje umrl
vsled kuge, ali kot vojak v vojski, pa ne more tega dokazati z
javnimi pismi, tedaj naj gre k sodišču prve stopinje (okrajno so¬
dišče), kjer je imel odsotni zadnjič svoje stanovališče, ali če ta-
cega ni imel, svoje bivališče. To bo razsodilo na domnevanje
smrti:

1. Če je od pogrešančevega rojstva preteklo že 80 let, in
je kraj njegovega stanovališča že 10 let sem neznan.

2. Brez ozira na čas rojstva, če je kraj njegovega stanova¬
lišča že celih 30 let neznan.

’) Drž. zak. § 110.

§. 97. Mrtvaška knjiga.

191

3. Ako je bil v vojski težko ranjen, ali bil na ladiji, ki se
je razbila ali v drugi smrtni nevarnosti, ter se od tistega časa
pogreša že tri leta. 1 ) Pod takimi okoliščinami se vloži na sodišče
prošnja za proglasitev smrti tudi eno leto pred gori naznačenimi
obroki; ako je bil pa odsotni v bližni smrtni nevarnosti, se sme
vložiti tudi precej po tistem dogodku. Sodišče povabi v javnih
listih odsotnega, da naj se oglasi pri sodišči ob določenem času,
kateri pa ne sme biti krajši od enega leta, sicer ga proglasi
mrtvega. Ko je potekel ta obrok, naj živi vloži novo prošnjo pri
sodišči, in ta še le sedaj preiskuje, ali se prošnja usliši ali ne.
Ob enem z gorenjo prošnjo sme živi zakonski tovariš prositi, da
naj se spozna zakon kot razvezan; sme pa tudi pozneje vložiti 2 )
to prošnjo.

Ta razsodba svetne gosposke pa ne velja še za cerkveno
področje, ampak župnik mora še vso zadevo v razsodbo poslati
škofiji.

Toliko veljavo za cerkveno stran kakor javne listine ima
tudi pričevanje dveh verodostojnih prič, izjemoma tudi ene vero¬
dostojne priče. Vendar ta dokaz ne more zadovoljiti župnika, po¬
slati ga mora škofu. A za državno stran bi ne veljal ta dokaz,
ampak stranka se zavrne na civilno sodišče. Stranka se še-le
tedaj sprejme na oklice, ko ima duhovnik vse v roki, kar tirjata
cerkev in država. Ko zapisuje v poročno knjigo tak zakon, za¬
znamuje tudi proglas smrti od državne oblasti in odlok škofijske
zakonske sodnije.

Precej tisti dan, ko je bil proglašen kdo za mrtvega, velja
za mrtvega in civilno je isti tudi dan njegove smrti.

F. Pogrebi.

č 97.

Mrtvaška knjiga.

Spisuje se na tiskane golice, kakor so ukazane za dotično
škofijo. Z vsakim novim letom se začnejo mrliči vpisovati z
vrstno številko. Beležiti je smrt vsacega, kateri je umrl v župniji,
naj si je bil katolišk kristijan ali krivoverec. Izraeliti pa se ne
vpisujejo. Ko bi se v župniji prigodil kak tak slučaj, naj župnik
naznani smrt okrajnemu glavarstvu, ter pošlje mrtvogledni list.
Vpiše ga pa tisti spisovatelj matic za Izraelce, kateri je najbližji
dotičnemu kraju. 3 )

‘) Drž. zak. § 24,

2 ) Zak. 13. febr. 1883 v škof, 1. 1883, str. 126

’) Razpis min. notr. 16. jun. 1873, št. 7351, v ukazn. 1. str, 241,

192 Duhovski Poslovnik. 

Vpiše se dan smrti, vpisati bi se smela tudi ura, a zapove¬
dano ni.

Bivališče se vpiše tisto, na katerem je kdo umrl, ne pa tisto,
na katerem je bil rojen.

Stan se vpiše, da se naznani, je bil li mrlič oženjen ali ne-
oženjen (omožena ali neomožena) — razven pri otrocih — ali
vdovec, vdova; pri otrocih ime in stan očetov, in pri nezakon¬
skih ime in stan matere, n. pr.: Ignac, zakonski sin 'Jurija
Štrekelj, krojača.  Tedaj naj se vselej označi stan zakonski ali
nezakonski. Pri odraščenih se vpiše tudi njih opravek.

Pri umrlih zakonskih ženah naj se vselej vpiše njen rojstni
pridevek, ime in stan moža n. pr.: Marija roj. Samec, žena
Josipa Vidmarja, kovača,  in ako je že mož umrl: Katarina
roj. Premrl, vdova po rajnkem Petru Škerl, polzemljaku.

Bolezen ali uzrok smrti se vpiše po naznanilu zdravnikovem
ali mrtvogledčevem; ker jo pa nevešči mrtvogledci mnogokrat
napak ali prav nerodno naznanijo, po spoznanju duhovnikovem
pri bolniškem obiskovanji. Duhovnik-pokopovalec se lastnoročno
podpiše; kadar pa ni katoliški duhovnik pokopaval, se tudi to
naznači, n. pr.: ni bil cerkveno pokopan kot samomorec.

N  sili krščeni se tako vpišejo, da se beleži v predel ime,
priimekV sili krščen otrok moškega spola, zakonski sin
Jurija Štrekelj, krojača.

Mrtvorojeni se vpišejo v krstno in v mrtvaško knjigo;
dan rojstva je dan njih smrti, v predelu katoliški  se naredi vodo¬
ravna črta. — Ako je kdo umrl v tuji župniji in je
bil prepeljan v domačo, ga vpišeta oba župnika. Župnik, v čegar
župniji se je dogodila smrt, pusti predel podpis duhovnika  pra¬
zen, a v opomnjo vpiše župnijo, kamor je bil prepeljan k po¬
grebu. Ta ga vpiše z vrstno številko, zaupnik pa, v čegar župnijo
je bil prepeljan, in kateri ga je pokopal, ga vpiše brez vrstne
številke, vpiše tudi, kdaj in kje je umrl in kdaj je bil pokopan.’)
Drugače je ondi, kjer ima več župnij skupno pokopališče, kakor
je v mestih. Tukaj vpiše mrliča tisti župnik, v čegar župniji je
umrl, naj si ga je on pokopal ali ne.

Ako je kdo umrl na inozemskem, n. pr. v Ameriki, se ne
vpisuje v mrtvaško knjigo, ampak njegova smrt se zaznamuje
samo v status.

Ponesrečenci, kateri se ne smejo prej pokopati, dokler
jih ni ogledala sodnija ali dovolila pogreb brez ogleda, se vpi¬
sujejo tako, da se dene v predel bolezen  n. pr. 50 ga našli na
veliki cesti pri Šmariji ubitega. Sodnijsko ogledan. — Seje
v svoji hiši obesil. Sodnijsko ogledan.

Na smrt obsojeni se vpiše: Je bil zaradi tolo-
vajstva obsojen k smrti na višala.

’) Razglas min. 2. avg. 1882, št. 16 258, v škof. 1. 1883, str. 82.

§ 97. Mrtvaška knjiga.

193

Pri s am o mo r c ih ali tistih, ki so bili umorjeni najdeni,
je posebno opomniti, da se vpiše v predel dan smrti  n. pr. 7.fe-
bruvarija, mrtev najden,  ker se dan smrti večinoma določiti
ne more. Če še samomorcem vsled škofijskega določila ni pogreb
dovolil, se vpiše škofijski odlok v opomnjo.

Ako se je kdo pogrešil in ga je vsled tega sodnija
proglasila za mrtvega (glej § 96), se vpiše v predel dan smrti
n. pr.: 7. februvarija za mrtvega proglašen,  in v predel bo¬
lezen: Ga je sodišče v I. z razsodbo z dne .. .proglasilo za
mrtvega.

Kadar se pokoplje na katoliškem pokopališči
protestant, ga vpiše vselej v svojo mrtvaško knjigo tisti du¬
hovni oskrbnik evangeljskega okraja, kamor spada kraj smrti, in
sicer z vrstno številko, zaznamuje tudi pokopališče, kjer je bil
pokopan, in to vse eno, ga je pastor spremljal ali ne. — Kato¬
liški župnik, na čegar pokopališči je bil pokopan, ga tudi vpiše
v svojo mrtvaško knjigo, pa brez vrstne številke, in sicer v pre¬
del ime  pride ime pokopanega, drugi predeli se pa ne izpolnijo,
ampak v predel opomnja  se vpiše dan pokopa, kraj smrti, nje¬
govo evangeljsko veroizpovedanje, in tisto duhovniško oskrbni-
štvo, pri katerem je smrt redno vpisana.

Če je katoliški duhovnik pokopal krivoverskih sta¬
ri š e v otroka na njih in pastorjevo prošnjo, se vpiše v
opomnjo: Se je cerkveno pokopal na prošnjo starišev z ved¬
nostjo evangeljskega pastorja, kateri ga je tudi vpisal.

Če ga ni pokopal pastor, se izpiše ta v obliki opomnje
vpisan zapis in se pošlje z listom mrtvaškega ogleda vred ali na¬
ravnost, ali potom politične okrajne gosposke na pristojnega pro¬
testantskega dušnega oskrbnika. 1 )

Pri vpisu smrti civilnih zakonskih ali njih
otrok se mora vselej označiti tudi civilni zakon. Tedaj se vpi¬
šejo otroci: sin, hči iz civilnega zakona starišev I. L;
ženske: Z. Z. rojena I, civilno poročena soproga I. Ijeva.
.Moški: 1.1., trgovec, civilno poročen;  vdove: Z. Z. civilno
poročena vdova I. Ijeva, rojena  Z” Predel poročen  se izpolni
z vodoravno črto. 2 )

Pri umrlih moških, ki niso še dopolnili dvainštirideseto leto,
pa niso v župniji doma, naj se pripiše poleg imena in stanu še
občina, kamor je pristojen, in rojstvena župnija.

Ker ima vojaška duhovščina za svoje matice nekoliko dru¬
gačne obrazce in se mora pogreb aktivnega vojaka,
če ga je imel civilni duhovnik, naznaniti vojaškemu
okrajnemu dopolnilnemu poveljništvu radi vpisa v vojaške ma-

'*) Razglas min. notr. 16. avg. 1883, št. 8157, v škof. I. 1883, str. 158.

2 ) Škof. ukzn. 1. str. 111, 112, §§ 45, 46.

^Poslovnik. 1 * t3

194

Duhovski Poslovnik.

tiče, 1 2 ) zato naj pri takih vojakih tudi označi njih vojaški stan,
ter vpiše poleg imena in priimka tudi ime in številko regimenta,
pri katerem je služil, potem kompanijo in šaržo, n. pr. Janez
Stojan, narednik c. k. pešpolka kralj Belgiški št. 27, druga
reservna kompanija.  Otroci vojakov: Jožef Stojan, za¬
konski sin narednika Janeza Stojan in njegove žene Lu¬
cije roj. Štor, poročena na prvi način.  Vojaške soproge:
Lucija Stojan, zakonska soproga Janeza Stojan, narednika,
hči Janeza Štor, kaj zarja L)

Ako je umrl neznan človek, se vpiše v predel ime:
Neznan mož,  drugo pa po navadi.

Ako je kdo umrl, smrtpanibila vpisana v ma¬
tico, mora politična gosposka o smrti poizvedati in ukazati, da
se dedatno 3 4 ) vpiše v matico.

$ 98.

Pokopališče.

Za napravo in razširjenje pokopališča ima v prvi vrsti skr¬
beti župnija; če se ta odreče, pride na vrsto politična občina in
samo to slednjo sme gosposka siliti v to. Kot posvečeni kraji
spadajo pokopališča v versko sodnost. Verski značaj pa pripo-
znava država pokopališču: 1. Če je vknjiženo na cerkev, 2. če
je bilo v ta namen izročeno (gewidmet), ko bi bilo tudi vknji¬
ženo na občino, 3. če je je napravila župna občina (fara) in je
vknjiženo na župno občino?)

Verska pokopališča oskrbuje samostojno cerkveno uprav-
ništvo v mejah občnih državnih zakonov; zdravstvene zadeve
nadzira občina. 5 ) Brez dovoljenja politične oblasti se tudi staviti
ne smejo?)

Ako sicer ni na cerkev vknjiženo, se vendar domneva, da
ima ona lastninsko pravico, če ga je dosedaj župnik upravljal
in pobiral grobnino. Občina si ni dobila pravice na pokopališče,
ako je je dala obzidati, nastavljala grobokope, imela košnjo
trave itd.

Pokopališča ne smejo biti na močvirnem ali ilovnatem kraji,
in morajo biti obzidana?) Na njih mora biti z zidom, ograjo ali
vsaj jarkom odločen prostor, kateri ni posvečen; ondi se poko-

*) Ukzn. 1. str. 167, 168 in 210, 211.

2 ) Škof. 1. 1877, str. 136.

3 ) Razgl. min. notr. 16. okt. 1873, št. 13 711, škof. 1. 1875, str. 18.

4 ) Razs. upr. sod. 19. maja 1882, 30. sept. 1885 in 18. dec. 1885.

6 ) Razs. upr. sod. 7. novbr. 1883.

•) Post. 30. apr. 1870, § 3 lit. d.

’) Dvorni dekr. 1. 1874.

§ 99. O pogrebih posebej. 195

pavajo brez sv. krsta umrli otroci, tudi oni dorasli, kateri niso
v zvezi s katoliško cerkvijo umrli, in katerim se je odrekel cer¬
kveni pogreb.

Grobovi naj se kopljejo za odraščene šest čevljev
globoki in za otroke štiri čevlje, naj so v vrsti drug od druzega
štiri čevlje narazen. Brez dovoljenja župnikovega se ne sme iz
vrste pokopavati. Križi naj se nanje postavljajo, kameniti ali
drugi spomeniki pa naj bi se v ograjo vzidavali, a tudi ne brez
župnikovega dovoljenja.

Pred desetim letom naj bi se ne prekopavalo. Pred prete¬
kom tega obroka se tudi na opuščenem pokopališči ne smejo
zidati hiše, pač pa se sme prej spremeniti v vrt, njivo, travnik. 1 )

Pokopališče naj se snažno ohranjuje. Ako so se podrli križi
na grobovih, naj župnik opomni domače, da jih zopet postavijo;
ako tega ne store, naj je ne puste ležati po tleh, ampak naj je
odstranijo. Lepšati pokopališča, da bi bilo kakor vrt, ne grč,
vendar non significat nonnisi locum miseriae et tenebrarum (Syn.
Prag). Očitna pot naj ne vodi nobena po njem; tudi prodajalnice
naj se ne postavljajo na ta sveti kraj.

Grobo kopa nastavljati imajo pravico cerkveni organi ne
gledč na to, da je bila prej drugačna navada, da je le pokopa¬
lišče versko, cerkveno, in ne občinsko, namenjeno mrličem vseh
ver brez razločka. Dolžnost pa ima cerkvena oblast naročiti gro¬
barju, da je pokoren v zdravstvenih stvareh 2 ) poveljem predpo¬
stavljene deželske gosposke, posebej še tudi občinske.

Blagoslovljeno pokopališče se oskruni, ako se
zgodi na njem: 1. Umor na posvečenem kraji, 2. sploh silovito
prelivanje krvi, 3. effusio seminis humani valde peccaminosa,
4. s pokopom nesvetega trupla (corpus profanum) t. j. truplo pa-
gana, nekrščenega, netoleriranega izobčenca, med katere se pri¬
števajo tisti, kateri so bili od cerkvene sodnije po imenu izobčeni
in kot izobčenci tudi izrečno proglašeni, razven, če so dali zna¬
menja kesanja, ali izrekli željo stopiti v cerkveno zvezo.

99 ■..

O pogrebih posebej.

Noben mrlič se ne sme pokopati, dokler ni bil postavno
ogledan po mrliškem ogledniku. Postavlja ga politična
gosposka na predlog županije.

Mrlič mora ležati nepokopan oseminštirideset ur. Pred pre¬
teklimi štirindvajsetimi urami se ne sme nikdo pokopati. V po¬
sebnih slučajih, n. pr. če je kdo na nagli, hudi, nalezljivi bolezni

’) Dvorni dekr. 24. jan. 1785.

! ) Drž. upr. sodn. 7. novbr. 1883, št. 2556.

13’'

196

Duhovski Poslovnik.

umrl, če v hiši ni bilo prostora, ali je huda vročina, in je nastal
vsled tega nagel razpad in smrad, ter je smrt gotova, sme se
tudi prej pokopati. Ako pa smrt ni gotova, se mora prenesti v
mrtvašnico in pustiti ondi do postavnega časa.')

Oglednik bi moral iti mrliča ogledati na dom; če je pa pot
zelo oddaljena, ogledati ga sme tudi še-le pred cerkvijo. Ogled-
nina na mestu mrtvogledčevega stanovanja znaša 35 kr., v  zunaj
mrtvogledčevega bivališča 50 kr., ogled pred cerkvijo 35 kr. Župnik
sme prišteti to oglednino v svojo pogrebščino, in jo izročiti mr¬
liškemu ogledniku proti prejemnemu potrdilu ; a bolje je, ogledniku
samemu prepustiti iztirjanje pristojbine,. Za revne dobi to plačilo-
mrtvoglednik iz okrajne blagajnice. Župnik mu naredi v ta na¬
men pogrebni list (Beerdigungsschein), katerega oglednik sam
pošlje na okrajno gosposko. * 2 )

Ogledati se morajo tudi mrtvorojeni otroci. Babica
jih mora ogledniku naznaniti.

Pri aktivnih vojakih mora, duhovnik vpisati v svoj
list poleg drugega tudi vojaški stan. (Glej § 97.)

Ako je pa umrl ogrski podložnik moškega
spola, kateri še ni v  izpolnil triindvajset let, mora vpisati tudi
kraj rojstva in vero. Če pa tega izvedeti ne more, naj zaznamuje,
da se bode obrnil zaradi tega na politično gosposko. 3 )

Čas p o k o p a je od solnčnega vzhoda do zahoda. Po noči
naj se nobeden ne pokopuje brez škofovega dovoljenja. In ultimo
triduo se pri pogrebih ne zvoni.

Otroci pred spolnjenim sedmim letom se po-
kopujejo ordine sepeliendi parmilos,  od sedmega leta naprej
pa, če tudi niso bili še pri spovedi, ordine sepeliendi adultos.

Pravico in dolžnost pogreba ima parochus pro-
prius, on tudi določi, kaj naj se godi s samomorci, in on vpraša
o tem pri vikši duhovni oblasti. Mrliča, kojega je voda vrgla
na s u h o ali je bil najden, pokoplje župnik iste župnije, v
kateri so našli truplo. Če je bil kdo pripeljan v njegovo-
župnijo, ga tudi on pokoplje, posebno, če je bil pripeljan po že¬
leznici in je postaja v njegovi župniji.

Ako kdo umrje slučajno v tuji župniji, prepe¬
ljati se sme tudi v svojo faro in pravico pokopati ga ima njegov
lastni župnik. Vendar so v tem v različnih škofijah različni obi¬
čaji, katerih naj se duhovnik drži.

Prepeljavati se pa ne sme noben mrlič brez dovoljenja tistega
okrajnega glavarstva, v čegar okraji je dotični umrl. Dovoljenje

*) Dvorni dekr. 14. avg. 1772 in 10. apr. 1787.

■) Ukaz ilirsk. glavarstva v Ljubljani 11. apr. 1823.

3 ) Razpis min. notr. 28. avg. 1872, št. 11.081. v ukzn. 1. str. 225.

§ 99. O pogrebih posebej.

197

se mora vselej dobiti, naj je pokopališče blizu ali daleč.') (Vpis
takih glej § 97.)

Vsak dorasli ima tudi pravico voliti si kraj zadnjega po¬
čitka izven svoje župnije, kjer bode umrl; pa le on sam, bodisi
da naznani to željo v svoji poslednji volji, bodisi, da pričata o taki
izvolitvi vsaj dva zanesljiva človeka. Tudi v tem slučaji dobiti se
mora dovoljenje za prepeljatev.

O prepeljatvi mrliča imata v Avstriji pravico do štolnine oba
župnika, obe cerkvi in cerkveni služabniki. Cerkev, kjer se je smrt
dogodila ima pravico do štolnine tistega reda, katerega je bil
pogreb. 2 )

Izkopati in prenesti se pa ne sme nobeno truplo
brez dovoljenja škofovega ’) in dovoljenja okrajnega glavarstva?)
Sodnijam je ukazano, da morajo vselej izkopanje mrliča naznaniti
župnikom. 5 ) Mrtva trupla naj se še enkrat blagoslovijo pri takem
prenašanji.

Kdor ni prejel sv. krsta, se ne sme v posvečeno
zemljo pokopati. Sčm se prištevajo otroci, umrli brez sv. krsta
in drugi nekrščeni. Za take mora biti na pokopališču odločen po¬
seben prostor.

V dvomu, je li bil otrok krščen ali ne, mu ne grč odreči
cerkvenega pogreba. Ako umre noseča mati z otrokom, se
otrok kot del njenega telesa ž njo pokoplje. Ako je bil pa vzet
iz nje, še predno je umrla, se mora pokopati posebej; iz nje iz¬
rezan pa se v telo nazaj položi in ž njo pokoplje.

Nevernikom, judom, mohamedanom se po dr¬
žavni postavi ne sme odreči pokopališče, tedaj se tudi pokopljejo
na v to odločen prostor.

Sv. cerkev pa odreka cerkven pogreb tudi
nekaterim krščenim. — Takim prištevamo:

1. Znane ter javne izobčence in z imenom dejane
v prepoved, razven, če so dali kako znamenje kesanja ali so iz¬
rekli željo stopiti zopet v cerkveno zvezo. Predno se taki cer¬
kveno pokopljejo, morajo biti po obredniku odvezani od cerkvene
kazni. Sme se pa ta odveza dati tudi še-le po pokopu.

2. Padle v dvoboji, če so na bojišči umrli in niso ka¬
zali kesanja.

3. S a m o m o r c e, kadar je gotovo, da so se končali iz
obupnosti ali iz jeze in niso dali pred smrtjo nobenega znamenja

‘) Ukz. min. notr. 3. maja 1874.

2 ) Patent 27. jan. 1781, v škof. 1. 1883, str. 81.

s ) Comp. Rit. Labac , pag. 129, § 13.

“) Ukaz min. notr. 3. maja 1874, v ukzn. 1. str. 258.

5 ) Razsodba minist. prav, ukaz na dež. glav, v Pragi 28. maja 1889,
št. 9441, v škof. 1. 1889, str. 26.

198

Duhovski Poslovnik.

kesanja. Odreče se jim pogreb, vse slovesnosti; tudi slovesne za-
dušnice. Kadar je gotovo, da so se umorili vsled zmedenosti, se
pokopljejo cerkveno in se jim dovolijo slovesne zadušnice. Ako
se pa dvomi, ali so se umorili vsled zmedenosti ali iz obupnosti,
se jim sme dovoliti cerkven pogreb, a ne slovesen, in se jim tudi
ne dovolijo slovesne zadušnice.') V dvomu, ali se je kdo sam
usmrtil ali ne, se pokoplje cerkveno.

4. Očitne in znane grešnike, ki umro brez pokore.
Njih grešno življenje in nespokornost je morala biti pa gotova
in znana, ter taka, da bi iz privolitve cerkvenega pogreba nastalo
pohujšanje.

5. Kateri se branijo v spoznani bližnji smrtni
nevarnosti, in sicer trdovratno in pred pri¬
čami, sprejeti s v. z a k r a m e n t e. Če bi za tako trdo¬
vratnost vedel samo duhovnik, se dotičniku ne odreče pogreb.

6. Kateri niso prejemali zakramentov sv. po¬
kore in sv. rešnjega Telesa o velikonočnem
času, in je bilo o njih to obče znano ter so umrli brez vsa-
cega znamenja pokore.

Vendar naj duhovnik nobenemu katoliškemu kristijanu ne
odreče cerkvenega pogreba, da bi ne bil poprašal * 2 ) poprej škofa,
ali če je škof oddaljen, svojega dekana.

Duhovnika ne sili državna postava, da bi moral koga cer¬
kveno pokopati. Necerkvenega pogreba se ne sme vdeležiti niti
cerkveno osobstvo na koru, niti cerkveni služabniki in strežniki, 3 )
in komur se odreče cerkveni pokop, njemu se tudi ne sme
zvoniti.

Država še celo sploh tirja, da naj se samomorci pokopljejo 4 )
na tihem, in za vojake, kateri so se umorili, da bi se odtegnili
kazni, ne tirja pokopa na pokopališči.')

Čeravno je pokopališče namenjeno le katoliškim kristijanom,
kateri umrjo v zvezi s cerkvijo, vendar se dovoljuje z ozirom na
okoliščine časa in politične razmere pokop na pokopališči tudi
krivovercem, ako umro taki v katoliški župniji in nimajo
krivoverci v obližji lastnega pokopališča. 0 ) Posebej v Avstriji pa
cerkev dopušča, da tudi na onih krajih, kjer imajo nekatoliki
lastna pokopališča, se smejo pokopati na katoliškem pokopališču
v slučaji, da imajo na njih njihove katoliške družine svoje dru-

") Decr. s. Cong. Off. 16. Maji 1866, v škof. 1. 1887, str. 68.

■) Rit. Labac., pag. 142.

3 ) Ukzn. 1. str. 110, § 29-

4 ) Razpis min. 24. avg. 1873, št. 11.627, v ukzn. 1. str. 244.

r j Ukaz vojn. min. 22. jun. 1875, odd. IV. v škof. 1. 1875, str. 12, glej
škof. 1. 1877, str. 100.

•) Škof. 1. 1879, str. 22, lit. c.

199

§ 100. Splošno o teh izpisih.

zinske rakve ali tako imenovane lastne grobove, t. j. prostore
na pokopališčih, na katere se sme pokopavati samo njih družina. 1 )
Civilni zakonski bi se smeli samo takrat cerkveno
pokopati, če so skesano umrli. Da se pa more ž njimi za zunanjo
sodnost cerkveno ravnati, morajo priče biti, da so bili res skesa¬
nega duha, in morajo dano pohujšanje, kolikor mogoče, popraviti.
Kadar se ne morejo več spovedati, je dosti, ako so že prej svoj
namen, cerkveni zakon skleniti, ali dušnemu pastirju zunaj spo¬
vednice dali na znanje, ali so se pa tako obnašali, da se da na
ta njih namen z gotovostjo sklepati ali so pa ta namen kako
drugače kazali in ga niso preklicali.

Po avstrijski medverski postavi 2 ) ne sme nobena verska
družba odreči na svojem pokopališči dostojnega pogreba mrliču,
kateri se k nji ne prišteva:

1. Ako grč za pogreb v družinskem grobu, ali

2. ako ni tam, kjer se je dogodila smrt, v okrogu občine
nobenega pokopališča za družabnike cerkve ali verske družbe
mrtvega.

Država tedaj tirja za tiste, katerim cerkev odreka blagoslov¬
ljeno pokopališče, dostojni pogreb, torej se smejo poko¬
pati tudi na za to odločeni kraj pokopališča. 3 )

Protestantovski pastor bi ne smel na posvečenem katoliškem
pokopališči imeti govora, če je katoliški župnik temu oporekal *);
tudi noben lajik ne sme imeti govora na pokopališči, če dotični
župnik ne dovoli.

Katoliški duhovnik pa sme iz cerkvenega stališča cerkveno
pokopati otroke krivovercev, predno so se zavedli pameti, ali
kakor drugi pravijo, predno so bili birmani po protestantovsko.
Prevzeti bi pa smel tak pogreb le, ako bi ga stariši za to pro¬
sili, in če ne pride s tem v nasprotje s posvetno postavo; tedaj
pri nas samo, če bi ga krivoverski duhovnik prosil za tak pogreb.

G. Izpisi iz matic.

£ 100.

Splošno o teh izpisih.

Vsi izpisi iz matic bi morali biti izdelani v tistem jeziku,
v katerem se spisuje matica, zlasti tedaj, če kak c. k. urad zahteva

') Razglas min. bogoč- 11. sept. 1860, št. 1590. — S. Congr. Offic 25. apr.

1860, v Škof. 1. 1878, Str. 78.

’) Post. 25. maja 1868, ukzn. 1. str. 98.

’) Razpis min. bog. 1. avg. 1870, v škof. 1. 1878, str. 78. št. 2.

4 ) Glej škof. 1. 1887, str. 89. Razs. nam. v Brnu.

200 Duhovski Poslovnik. 

dobesedni in doslovni izpis.’) Ako se pošljejo v deželo, v kateri
je neznan matični jezik, pridjati se jim mora prevod, večidel la¬
tinski, kateri poveruje politična gosposka; ravno tako morajo pa
biti tudi legalizovani vsi taki izpisi, kateri dojdejo iz vnanjih
dežel. Večinoma pa velja tudi sama poveritev od ordinarijata.

Za nemško državo veljajo še o tem posebna določila.
Izpisi, ki pridejo iz nemške države, morajo imeti od civilne sod¬
nije dotičnega kraja potrjenje in poleg tega izjavo (Bescheinigung)
te sodnije, da ima izdajatelj izpisa pravico izdajati ga.

Izpise pa, ki se pošljejo iz Avstrije v nemško dr¬
žavo, mora poveriti okrajno glavarstvo. Ce ga je pa poverila
škofija, ni treba še potrdila politične gosposke. * 2 )

Krstni, poročni in mrtvaški listi, kateri se pošljejo iz Avstr i j e
na Laško, morajo biti potrjeni od škofijstva, od konzularnega
urada pa, če' pridejo iz Laškega semkaj. 3 * )

Izdelovati se morajo vsi taki izpisi natanko po izvirniku, iz-
vzemši krstno spričalo za pozakonjene otroke, kjer se ne pove
nič o nezakonskem rojstvu, pa tudi o pozakonjenju ne.*)

Pisma iz matic, kakoršni so krstni, poročni in mrtvaški listi,
morajo imeti zaznamovano kronovino, škofijo in duhovnijo, kjer
se je vršilo dotično dejanje. Važne letnice, dan in leto čina se
vpišejo poleg številk tudi še z besedami. Vsako tako pismo mora
župnik podpisati in podpečatiti.

Izpiski iz matic se ne smejo nikoli izdajati brez opravičenega
uzroka, posebno krstni list ne. Kdor bi hotel imeti krstni list in
noče povedati, čemu ga bode rabil, moral bi prinesti dovoljenje
od gosposke, potem še-le se mu da.

Vsak izpis iz farne matice pa mora biti kolekovan s 50 kr.,
razven, kadar se izdaje na zahtevo višjim gosposkam in v drugih
posameznih uradno določenih izjemah. Izpisi v cerkveno-
uradnih zadevah na cerkveno oblast so koleka prosti n. pr.
v zakonskih zadevah. Pristojbino od matiških izpisov glej § 141.
Količina koleka in pristojbine naj se na vsak izpis vpiše na levo
stran spodaj. 5 ) Sicer pa niti revščina, niti ubožni list ne oproščata
teh izpiskov koleka?) Tudi notarji in advokati nimajo pra¬
vice tirjati nekolekovanih izpisov matic.

') Glede jezika, v katerem so spisovati matice, bi omenili na tem
mestu, da sploh nimamo postave, ki bi jezik določevala, v katerem je vpi¬
sovati v matrike; toraj tudi ni postave, ki bi za naše dežele ukazovala
nemški jezik. Navada pa je ta, da se matice spisujejo v glavnem ali vladajočem
jeziku dežele.

’) Škof. 1. 1880, str. 111.

’) Gl. škof. 1. 188% str. 4.

“) Dekr. dvorn. kane. 18. jul. 1834, št. 17.820.

5 ) Ljublj. ukz. 1. str. 63.

‘) Razpis c. k. namest. v Trstu 25. jul. 1884, št. 10.383 IX., v škof. 1.
1884, stran 113.

§ 100. Splošno o teh izpisih.

201

Če išče višja gosposka za uradno porabo služ¬
benega izpisa,  se mora to vselej zaznamovati na samem izpisu,
m sicer tako, da se najbolj na vrhu nad napisom ali pod njim
zapiše službeno  (ex officio, ex offo), potem se pa tudi izrečno
naznani, zakaj se je dal ta izpis. To se lahko vpiše pod napisom,
n - pr. služben krstni list,  to je glata; spodaj: za c. k. okrajno
sodnijo v I, vsled dopisa z dnč . . ., štev.  ... ali spisan na
dopis c. k. okrajne sodnije v I., z dne ... ., štev. ... v kazen¬
skih zadevah.

Kadar treba, se dajejo taki izpisi na javne urade in zavode
tudi v obliki pisma, ako ne pridejo v privatne roke. Izjemo delajo
občinski uradi, kadar bi potrebovali takih izpisov zaradi občinske
uprave, razven, če navedb datum in številko dotičnega razpisa
okrajnega glavarstva. Tudi izpisi za izdelavo domovinskih listov,
poselskih ali delavskih bukvic se morajo kolekovati. 1 )

Sodnije in notarji v imenu sodnij včasih strankam naroče
za zapuščinske obravnave ali v zadevah varuštva mladoletnih, naj
prinesb od župnije izpis iz matice. Taki izpisi se smejo izdelati
brez koleka, samo da se ne datujejo, ne podpišejo in ne pod-
pečatijo. Previdno je, če se zgoraj zapiše, čemu se je list izdal
in oseba, za katero se je izdal, n. pr. V zapuščinski zadevi
Janeza Novak. 2 )

Za š o 1 o se ne smejo dajati niti starišem, niti šolskim vod¬
stvom nekolekovani krstni listi; le kadar želi krajni šolski svet
podatkov radi šolskega popisa, dati se mu smejo v obliki dopisa.
Tudi službeni krstni list bi se jim smel dati, seveda z navedenim
dopisom krajnega šolskega sveta. Če bi šolsko vodstvo tirjalo
krstni list ali krstna data na povelje višje gosposke, mora se
vselej s takim poveljem izkazati, kar se zaznamuje na izpisu. 3 )
Ko bi gosposka katerikrat tirjala posnetek (Extract) iz matice
o kakovem činu, se vzame navadna matična pola, ter se ves akt
natančno izpiše ter podpiše.

Zasobnikom se izročajo data iz krstne knjige za ljudsko
štetje. Natis takemu izpisu se glasi: Za ljudsko štetje (zur
Volkszdhlung),  ter se v spisu navede letnica, mesec in dan
rojstva, kraj rojstva. Pisarina se ne sme tirjati.

Ako je umrl vlagatelj v poštno hranilnico,
pa hočejo vlogo vzdigniti njegovi dediči, narediti morajo prošnjo
na poštno-hranilni urad na Dunaj i s priloženo vložno in odpo¬
vedno knjižico, pa tudi mrtvaški list vlagatelja. Prošnja je sicer
koleka in pristojbine prosta, ne pa priloge, tedaj mora biti mrt¬
vaški list kolekovan, ter se plača pristojbina od istega.

') Razglas min. fin. 3. okt. 1885, št. 29.800, v Linzer Quartalschrift 1886,
stran 490.

s ) Nazn. nam. v Gradci 28. nov. 1887, št. 24,494, v Ljubi). 1. 1888, str. 58-

3 ) Razglas nam. v Trstu 20. sept. 1884, št. 13.655, v škof. 1. 1884, str. 132.

202

Duhovski Poslovnik.

V nekaterih slučajih so ti izpisi tudi za vojake koleka
in pristojbine prosti. Ako mora vojak h kontrolnemu
zboru donesti poročni list, pride dotičnik sam ponj. Rabi se za¬
voljo razpregleda vojakov in se vpiše pod glavo: izdelan radi
razpregleda v vojaštvu  (ausgefertiget fiir die militarische Evi-
denzhaltung). 1 ) Tudi krstni in mrliški listi odpuščenih in reser-
vistov c. k. vojske in vojne mornarice, poročni in mrtvaški listi
deželnih brambovcev in njih družin so koleka in pristojbine prosti,
kadar se rabijo radi razpregleda v vojaštvu. 2 )

Vloge za začasno oproščenje vstopa v vojsko, mornarico, na¬
domestno reservo ali deželno brambo, kakor tudi sploh prošnje za
oboljševanje (Begiinstigung) v spolnovanji vojaške dolžnosti, ko¬
likor se tak oboljšek tirja kot pravica v vojaški postavi utrjena,
dalje prizivi na odloke o takih vlogah, kolikor jih postava do¬
pušča, potem dokazi k takim vlogam in prizivom so koleka prosti.
Vse druge prošnje, katere tirjajo izjemnega oboljševanja, kakoršno
je odvisno od upravne gosposke, kakor n. pr. prošnja za predča¬
sen stalen odpust iz posebnega ozira vrednih družinskih razmer,
pa niso koleka proste, tedaj tudi k njim potrebni dokazi ne; 3 * 5 )
ravno tako tudi ne priloge k prošnji za spolnjenje naborne dolž¬
nosti v drugem nabornem kraju.*)

Prepisi izpisov matic, če jih stranke same narede,
in jih rabijo kot prilogo koleku podvrženi vlogi, ali koleku pod¬
vrženemu zapisniku, kolekujejo se samo kot priloge s 15 kr. Vendar
morajo take priloge imeti uradno potrdilo, da so bili izvirniki kole-
kovani. To potrdilo napravi uradnik pri vložnem zapisniku ali pri
ekspeditu in sicer brez pristojbinih plačil potem, ko je bil prepis
primeril izvirniku. Ako stranka izvirnika ne more donesti k pri¬
meri, ali če noče iskati takega potrdila, mora tudi prepis imeti
tolik kolek, kolikoršnega ima izvirnik.'' 1 )

Nekateri izpisi se morajo poslati na tozem-
ske urade v določenih primerljejih službeno, ne da
bi jih urad prej tirjal, ravno tako na inozemstvo brez
t i r j a t v e.

Akojeumrla osoba m o š k e g a s p o la, k a t e r a
ni še dovršila 42. leta, pa ni bila v župniji, kjer se je
smrt dogodila, v župno knjigo vpisana, naj pošlje župnik v osmih
dneh izpis iz mrtvaške knjige (službeni mrtvaški list) naravnost
na vodjo matic njegovega rojstnega kraja, če je dotični rojstni
kraj v isti kronovini; ako je pa v drugi, ali če rajnki ni bil

’) Ukaz min. notr. 24. dec. 1872. št. 15.885, v ukzn. 1. str. 238.

’) Razglas min. notr. 15. jul. 1888, št. 9036, v škof. 1. 1878, str. 73;
dopis kranjske dež. vlade 4. marca 1890, št. 2905, v šk. 1. 1890, str. 37.

3 ) Razglas min. dež. brambe 27. jun. 1874, št. 8535, v ukzn. 1. str. 255-

') Razglas min. dež. br. 22. jun. 1874, št. 9959, v ukzn. 1. str. 256.

5 ) Pristojbinska post. opom. I. k tarifni štev. 2.

§ 100. Splošno o teh izpisih.

203

rimsko-katoliške vere, se pošlje izpis na deželno vlado, da ga
pošlje na pristojnega vodja matic. Prejemnik izpisa naj ravna po
navodu § 43.')

Izpis umrlih, ki so bili rojeni pod ogrsko
krono, se pošlje potom okrajnega glavarstva na ministerstvo
notranjih zadev, katero sporoča smrt na ogersko ministerstvo 2 )
(§ 99.)

Ako umrje začasno odpuščeni v garnizij¬
skem kraji, pošlje civilni duhovnik, kateri je vojaškega
nadomestoval, mrtvaški list poveljništvu dopolnitvenega okraja
(Ergiinzungs-Bezirks-Commando), oziroma poveljništvu vojaške po¬
staje (Militar-Stations-Commando), a na krajih, kjer ni gar¬
nizije, politični okrajni gosposki, da ga pošlje poveljništvu
dopolnitvenega okraja. 3 4 )

Če umrje neaktivni vojak, oziroma deželni bram¬
bovec, ali podanik ogrske krone, odpuščenec c. k. vojske ali
mornarice, ali honved, naj pošlje župnik precej mrtvaški list
službeno na občinskega predstojnika tiste občine, v kateri je vojak
umrl, da ga predloži okrajnemu glavarstvu?)

Kako morajo v takih slučajih ogledniki mrliča izdelati ogledni
list, glej § 99, in o pokojninarjih § 104.

Smrt vsacega moškega, ki je ud č r n e v o j s k e , se na¬
znani politični okrajni gosposki bivališča za objavo na pristojno
občino. Obvezani k črni vojski so pa vsi za orožje sposobni
državljani (wehrfahig) od začetka leta, v katerem kdo skonča
19. leto, do konca leta, v katerem skonča 42. leto; tudi vse osebe
iz vrste častniških in vojaških uradnikov prestavljene v pokoj
ali v razmerje izvan vojaške službe in deželne brambe, kolikor
se ne rabijo v službi c. k. vojne, vojne mornarice, nadomestne
reserve ali pa deželne brambe. Tudi so zavezana k črni vojski
vsa društva (Kbrperschaften), katera nosijo vojniški naslov ali
vojniška znamenja. Oni, kateri so vstopili kot prostovoljci v voj¬
sko pred začetkom dolžnosti za črno vojsko, so obvezani službo¬
vati po dopolnjenih 12. letih v vojni še 10 let v črni vojski.

V dvomu, je-li je kdo prištet črni vojski, pošlje se mrtvaški
list vsakega državljana, umrlega mej 19. in 42. letom, na poli¬
tično okrajno gosposko njegovega bivališča. 5 ) Pod glavo lista se
vpiše: v sled ukaza min. dež. br. 17. avg. 1886,  ali: v razpregled
črne vojske.

') Ukz. min. notr. 27. jul. 1870, št. 10.148, v ukzn. 1. str. 168.

3 )  Ukz. min. notr. 28. avg. 1872, št. 11.081, v ukzn. ]., str. 224.

3 ) Povelje o razpreglednosti za c. k. vojsko 1.1887, v škof. 1.1887, str. 36.

4 ) Razglas min. dež. br. 14. avg. 1859, št. 8459, § 8., v ukzn. 1. str. 220.
— Škof. 1. 1880, str. 39. — Razglas min. notr. 26. jun. 1882, št. 14.707, v
škof. 1. 1882, str. 117. — Škof. 1. 1887, Str. 36.

5 ) Post. 6. jun. 1886. — Ukz. min. dež. br. 17. avg. 1886, v škof. 1.
1886, str. 70 -75. — Razglas min. dež. br. 4. sept. 1888, v škof. 1. 1888,
str. 101 o ogrskih državljanih.

204

Duhovski Poslovnik.

Za izpise na inozemstvo veljajo ti-le ukazi:

Za Madjare treba rojstne, poročne in mrtvaške liste za
vsake tri mesece skupaj po okrajnem glavarstvu izročati deželni
vladi.

Za laške podanike se pošlje krstni, poročni in mrtvaški
list, kadar je kdo v župniji bil rojen, se poročil ali umrl, in sicer
po preteku vsakega tretjega meseca, tedaj konec marca, junija,
septembra in decembra. Ako so izdelani v drugem, ko latinskem,
laškem ali nemškem jeziku, z latinskim prevodom. Pošilja se po
škofijstvu deželni vladi.') V mrtvaških listih naj se pa tudi pri¬
stavi kraj rojstva, ime starišev rajnega in, ako je mogoče, kam
je pristojen?)

Za bavarske podložnike se pošilja rojstni in mrt¬
vaški list, ako je mogoče naravnost na domovinsko gosposko;
če pa to ni mogoče, na deželno politično gosposko po okrajnem
glavarstvu. 3 * )

Mrtvaški list vseh umrlih podanikov velike vojvodine
in vojvodine saksonske se vpošlje okrajnemu glavar¬
stvu za predložitev na deželno vlado in nadaljno pošiljatev na
ministerstvo zunanjih zadev. 1 * )

Mrtvaški list wiirtemberških podložnikov na po¬
litično gosposko za predlago na deželnega predsednika. 5 )

Mrtvaški list belgiških podložnikov se pošilja v
latinskem jeziku ali v latinskem prevodu po okrajnem glavarstvu
v nadaljno postopanje na deželnega predsednika. 6 )

Za francoske podložnike je od vsacega pol leta skupaj
spisavati rojstne, poročne in mrtvaške liste latinsko, nemško ali
italijansko ter jih po okrajnem glavarstvu pošiljati deželni vladi.

Krstni, poročni in mrtvaški list švicarskih podlož¬
nikov se pošlje v nemškem ali latinskem jeziku, ali z latin¬
skim prevodom naravnost okrajnemu glavarstvu za predlago na
deželno vlado. 7 )

Vzorci izpisov iz matic. Za te se sicer navadno
rabijo tiskani obrazci, na katerih se kar izpolnijo predelki. Ven¬
dar nanese tudi slučaj, da se pišejo, zato naj slede tukaj za-nje
vzorci.

’) Gl. škof. 1 1884, str. 4.

’) Ukz. min. notr. 1. dec. 1873, št. 19.721, v ukzn. 1. str. 253.

*) Ukz. min. bogoč. 5. okt. 1860, št. 14.784, v škof. 1. 1877, str. 84.

’) Razpis drž. min. 23. feb. 1866, št. 1573, v ukzn. 1. str. 75.

5 ) Razglas nauč. min. 11. dec. 1875, št. 18.727, v škof. 1. 1876, str. 97.

•) Ukz. nauč. min. 5 jun. 1871, v ukzn. 1. str. 214.

’) Škof. 1. 1877, str. 36, — 1. 1890, str. 95.

§ 100. Splošno o teh izpisih.

205

A. Ispisi is krstne knjige.

^Rojstni in krstni list.

Podpisani spričujem is krstne knjige, Tom. III,
fot. 79, da je bila dne tretjega marca, tisoč osemsto
in osemdesetega leta (3. marca 1880) v vasi Vrtovce,
hiš. št. 4, dežele Kranjske, škofije ljubljanske, ro¬
jena Marija, sakonska hči Matija Lesar, cele
semlje posestnika, in njegove šene Marjete, roj.
Žabnikar, oba katoliške vere, in da jo je dne
4. marca 1880  (ali: istega dne) po rimsko-katoli-
škem obredli krstil visokočastiti gospod Anton
Macun, župnik, vpričo botrov fianesa Keše, pol
semlje posestnika, in Ane Ogorek, košarice.

To potrjuje moj lastnoročni podpis in pri¬
tisnjen župnijski pečat.

Župni urad . . .

Za otroke tuje osebe, katera je ime sama napovedala, in se
ne ve, je-li mati poročena ali ne.

Rojstni in krstni list.

Podpisani spričujem is krstne knjige Tom. V.,
fol. 10, da je bil dne 30. avgusta 1863 v vasi Ce¬
rovec h. št. 3., v vojvodini Kranjski, škofiji ljub¬
ljanski, rojen Emil, sin Rosalije roj. Heins, ka¬
kor je ime sama napovedala  (če se je resničnost
njenega rojstvenega imena potrdila, se vpiše samo:
Rosalije roj. Heins  brez pristavka) in da ga je
istega dne po rimsko-katoliškem obredu krstil vi¬
sokočastiti gospod Blaž Žigon, kapetan, vpričo
botra 'fanesa Filipič, tovarniškega delavca.

Kakor kaže opomnja v krstni knjigi, je Ro-
salija Heins nasnanila, da je s Henrikom Wol-
fling, trgovcem v Velikovcu "na Koroškem, in si¬
cer na dan poroda že šest mesecev poročena in
da je otrok Emil sakonski sin teh sakonskih.
Vendar ni bila resničnost napovedi Rosalije Heins
še do današnjega dne potrjena.

To potrjuje . . .

Krstno spričalo za pozakonjene otroke.

Krstno spričalo.

Podpisani spričuje is krstne knjige Tom . . .,
fol. . ., da je bila rojena dne 5. septembra 1879 v

206

Duhovski Poslovnik.

vasi Vrtovce, h. št. 4, v vojvodini Kranjski, škofiji
ljubij anski, Marija, hči zakonskih Matija Lešar,
cele zemlje posestnika, in Marjete raj. Žabnikar,
oba katoliške vere, in da jo je dne 6 septembra
1879 krstil po rimsko-katoliškem obredu vpričo
botrov .. visokočastiti gospod Anton Macun, župnik.

To potrjuje . . .

Lahko bi se pa tudi pozakonjencem rojstvo in krst spričal
na navadnem tiskanem vzorcu za zakonske otroke, v predelek:
zakonski, nezakonski pa se zapiše „pozakonjen“.

Rojstni in krstni list za otroke iz civilnega
zakona.

Rojstni in krstni list.

Podpisani spričujem iz krstne knjige Tom....,
fol...., daje bil (bila) dne .. ,,v ..., h. št...., dežele...,
škofije . . . rojen (rojena), . sin (hči) starišev ci¬
vilnega zakona .. . (ime in stan očeta) in . . . (ime
matere) in da ga (jo) je dne itd.

Tesli ni on ium bap tis male.

Infra scriptus testatur secundum matricam
baptizatorum hujus parochiae, anno millesimo oct-
ingentesimo octagesimo, die 3. Martii (3. Martii
1880) in pago Vrtovče Nr. 4, ducatus Carnioliae,
dioecesis Labacensis natam, et die proxime sequenti
sacro baptismatis lavacro tinctam fuisse Mariam,
filiam legitimam Mathiae Lešar, mansi, ejusgue
uxoris Margarithae natae Žabnikar, catholicae
fidei addictorum. Patrini fuerunt 'foannes Keše
jpnansus, et Anna Ogorek, casaria. Actum sacri
baptismatis persolvit reverendus Dominus Antonius
Macun, parochus.

De quibus omnibus et singulis testor pro-
pria mamiš subscriptione et parochialis sigilli
impressione.

Ex officio parochiali. . .

Ako je mati slučajno porodila v tuji župniji,
naj duhovnik, kateri je vpisal krst v svojo matico, naznani to
dotičnemu župniku, da vpiše otroka v svojo župno knjigo.

Pro statu animarum.

Die 11. Aprilis anni currentis hic natus et die
12. ejusdem mensis in hac parochiali ecclesia ba-

§ 100. Splošno o teh izpisih. 207

ptizatus est Carolus, filius legitimus Andreae Če¬
hovin et Mariae natae Bajec e Velika gora Nr. 17.

Ako je nezakonska mati v tuji župniji porodila in se je ne¬
zakonski oče dal vpisati v krstno knjigo:

Hodie in pago Vrtače Nr.ll hujus parochiae
natus, et in hac parochiali ecclesia baptizatus est
Carolus filius illegitimus Mariae Bajec, ancillae.
Patrem se declaravit Andreas Čehovin, faber.

B) Izpisi iz poročne knjige.

Vojvodina Kranjska. Škofija ljubljanska.

Poročni list.

Iz tukajšnje poročne matice se uradno spri-
čuje, da sta bila dne dvajsetega avgusta tisoč-
osemstoinosemdeset (20. avgusta 1880) v tukajšnji
župni cerkvi po krščansko-katoliškem obredu po
visokočast. gosp. Francu Stare, župniku, poročena:

Avguštin Vodičar, delavec, 21 let star, samski,
zakonski sin Jakoba Vodičar, kmeta, in njegove
žene Marije roj. Trepetlika iz Žabje vasi h. št. 30, in

Klementina Blagne, 18 let stara, samska za¬
konska hči Jožefa Blagne, kmeta, in njegove žene
Ane, roj. Kepa iz Male gore št. 1, vpričo Janeza
Vodičar, kovača, in Jerneja Bajec, kmeta.

To potrjuje moj lastnoročni podpis in pri¬
tisnjen župni pečat.

Župni urad , . .

Poročni list za za k o n, s k 1e nj e n s pasivno
asistenco ’):

Poročni list.

Spodaj podpisani potrjujem, da sta izjavila

1.1 in 1.1. po izvršenih . . . oklicih, dne . . . leta . . .
vpričo župnika 1. I. v I. in dveh prič I. I. in I.1.
slovesno obojestransko privoljenje v zakon.

Te s timoninm copulationis.

Ego infrascriptus parochus parochiae Stu¬
denec, ducatus Carnioliae, dioecesis Labacensis,

') Ukaz škof, ljublj. 10. decbr. 1842.

208

Duhovski Poslovnik.

praesentem extractum e matrica copulatorum de
tenore sequenti inveniri testor: Anno millesimo
octingentesimo octagesimo, die vigesima Augusti
(20. Augusti 1880) reverendus Dominus Franciscus
Stare, parochus, copulavit Augustinum Vodičar,
mercenarium, catholicae religionis, 21 annorum,
coelibem, filium legitimum Jacobi Vodičar rustici
ejusque uxoris Mariae natae Trepetlika e Žabja
vas Nr. 30 cum Clementina Blagne, catholicae re¬
ligionis, 18 annorum, coelibem, flliam legitimam
'Josephi Blagne rustici ejusque uxoris Annae Jo-
anne Vodičar, fabro, et Bartholomaeo Bajec
rustico.

In quorum ftdem has litteras propria manu
subscripsi et sigillo parochiali munivi.

C) Izpisi iz mrtvaške knjige.

Vojvodina Kranjska. Škofija ljubljanska.

Podpisani spričujem iz tukajšnje župne mrt¬
vaške knjige Tom . . ., str. . . ., da je Anton Vičič,
kovač, katoliške vere, star 30 let, stanujoč v .. .,
št. . . ., dne 23. avgusta 1877 previden s sv. zakra¬
menti umrl vsled vodenice, in da ga je dne 25. av¬
gusta visokočastiti gosp, župnik ... po katoliškem
obredu pokopal na tukajšnjem pokopališči.

To potrjuje ...

Ako se je bil civilnemu zakonskemu odrekel
pogreb, se v mrtvaškem listu izpusti, da je bil pokopan po,
katoliškem obredu. v

Mrtvaški list.

" Podpisani s tem spričuje iz mrtvaške knjige,
daje umrl I. L, delavec iz  Z, katoliške vere, 30 let
star in v I, h. št.. . ., stanujoč, soprog civilnega
zakona, dne . . . meseca . . . leta .. . na jetiki in je
bil dne . . . pokopan na pokopališči v I.

Za osebo moškega spola, umrlo pred spol¬
njenim 42. 1 e t o m , se lahko vpošlje na župnika njegovega
rojstnega kraja mesto službenega mrtvaškega lista sledeče poročilo:.

Vsled ministerskega ukaza se uradno na¬
znanja, da je, kakor kaže tukajšnja mrtvaška

§ 101. Prepisi in izkazi  iz  matic.

209

knjiga, v smledniški župniji rojeni Anton Smerdel
zakonski sin Janeza Smerdel in Lucije Trošt,
tukaj v Topli vasi h. št. 10, dne 10 avgusta 1886
v starosti 18 let umrl in bil dne 12. avgusta po¬
kopan na tukajšnjem župnem pokopališči.

Extructus e libro mortnoriim.

Tenore praesentium infra scriptus fidem fa-
cio, testante libro mortuorum hujus parochiae
Antonium Vičič, ferrifabrum, catholicae religionis,
aetate3O annorum, habitantem in .. . Nr. . . . 23. Au-
gusti 1877 omnibus sacramentis infirmorum pro-
visum apoplexia tactum pie in Domino obiisse,
et 25. Augusti a me juxta ritum catholicum in
parochiali coemeterio sepultum fuisse.

Pro meliori horum fide haec propria mami
subscripsi et sigillo parochiali munivi.

§ 101.

Prepisi in izkazi iz matic.

Po preteku leta se vsaka matica za minulo
leto prepiše, kolacijonira, in prepisi pošljejo dekaniji, da jih
pregleda, poveri in pošlje škofiji. Župnik jih prej podpiše in pri¬
tisne župnijski pečat.')

Začetkom aprila vsacega leta se pošlje radi cepljenja
koz na okrajno glavarstvo izkaz otrok, rojenih od
1. aprila preteklega leta do konec marca tekočega leta. Dobivajo
se za to tiskani obrazci. Vpisati se morajo tudi otroci, kateri so
odmrli, ali katerih stariši so se izselili. Pri umrlih se naznani
dan smrti. 2 )

Radi nabora vojakov in razpregleda črne vojske pošlje
okrajno glavarstvo vsako leto obrazce, kateri se izpolnijo po
glavnih občinah. Duhovnik vpiše va-nje vse osebe moškega spola
— tudi tiste, kateri so že umrli — ki bodo prihodnje leto spol¬
nili 19. leto svoje starosti. Naznanja se tudi dan in leto smrti. 3 )
V razpredel opomnja  pridejo zaznamki, služeči v poizvedbo za¬
znamovanega, posebno o domovinski občini. Do konca oktobra
se pošljejo tako izpolnjeni obrazci občinskemu predstojništvu.

Ravno te izpise dobi duhovnik zopet čez dve leti nazaj za¬
radi popisa onih, kateri pridejo prihodnje leto v naborno leto.

‘) Najvišji sklep 20. jul. 1835, razglasil ljublj. ord. 17. avg. 1835.

3 ) Razpis dež. vlade kranjske 2. jan. 1863, št. 17.448.

3 ) Dvorni dekr. 5. apr. 1828; ces. pat. 9. avg. 1854. — Post. 11. apr. 1889,
v škof. 1 89, str. 53; škof. 1. 89, str. 114.

,,Poslovnik‘‘.

14

210

Duhovski Poslovnik.

Gosposka pošlje tudi obrazce v popis mrličev, kateri niso
bili rojeni v dotični župniji. V razpredel opomnja  se vpiše do¬
movinska občina ali drugi v poizvedbo služeči zaznamki.

Zapisek mrličev se pošlje vsak mesec posebej na
okrajno sodnijo. Izdela se po tiskanih obrazcih. Pri umrlih otrocih
se vselej tudi naznanijo imena še živih starišev radi zapuščinske
obravnave in postavljenja varuhov mladoletnim otrokom. 1 )

Vsako četrtletje se pošlje na okrajno glavarstvo izkaz o
naraščaju ali pomanjšanju ljudstva. Obrazce za te
statistične tabele pošlje v ta namen glavarstvo samo in sicer v
peterih golicah, katere se izpolnijo po krstnih, poročnih in mrt¬
vaških knjigah. Najbolje je, ako se najprej vpiše vse s v  svinčni¬
kom, in ko se uveri, da se števila vjemajo, s črnilom. Štejejo se
pa samo prigodki, zaznamovani z vrstno številko. I. golica je za
sklenjene zakone, II. za porode, III. za p oz a k o -
njene, IV. za umrle in V. (zavitek) za pregled. Vpiso¬
vanje se godi po ukazu in navodu ministerstva za notranje dne
1. februarija 1895, št. 18.632. Gl. škof. 1. 1895, str. 42.

Imena nezakonskh otrok in njih mater vpošljejo
naj se vsak mesec posebej, ali pa skupaj celega leta (razven mej
tem umrlih) okrajni sodniji, da jim preskrbi varuha. 2 )

Naznanilo o družbinskih razmerah ali rodo-
vinske pole (Auskiinfte, Familien-Bogen) iščejo oni, kateri se ho¬
čejo oprostiti vojniške dolžnosti. Izpolnijo se po tiskanih obrazcih,
župnik jih izdela samo za tiste, ki stanujejo v njegovi župniji.
Ako kateri član družine ni bil rojen v njegovi župniji, ali je v
drugi župniji umrl, mora stranka svojemu sedanjemu župniku
donesti dotične izpise iz matic tistih župnij, kjer so se dogodili
krsti ali smrt. V predel opomnja  ne sme se nič vpisati, kar bi
vplivalo na odlok komisije n. pr. revščina, zadržanje, bolehnost
itd., ampak vpiše se, kje kdo stanuje, n. pr. omožena hči.

Naznanila se izdelajo brez koleka, kadar se prosilec sklicuje
na določbe brambovske postave; župnik pa sme od njih sprejeti
pristojbino do dveh gld. Za revne jih izdela zastonj. Revnim se pa
štejejo tisti, kateri se morajo brezplačno pokopati. 3 ) (Glej § 143.)
Niso pa ta naznanila prosta koleka, kadar kdo le po potu
milosti hoče doseči kako olajšanje ozirom vojaščine, če n. pr.
prosi predčasnega stalnega odpusta zaradi družinskih razmer, 4 )
ali če jih kdo rabi kot prilogo k prošnji za dovoljenje spolnitve
naborne dolžnosti v drugem kraji. 5 )

‘) Ukzn. 1. str. 224, razglas min. notr. 27. avg. 1871, št. 11.081. — Ukaz
min. dež. br. 19. jan. 1887, v škof. 1. str. 37, 1. 1887.

2 ) Dvorni dekr. 5. apr. 1828, št. 7278.

3 ) Razpis min. notr. 21. jul 1872, št. 9902, v ukzn. 1. str. 239. — Po¬
stava 11. apr. 1889, v škof. 1. 89, str. 53.

4 ) Razglas min. dež. br. 27. jun. 1874, št. 8535, v ukzn. 1. str. 255.

5 ) Razglas min. dež. br. 27. jun. 1874, št. 8536, v ukzn. I. str. 256.

§ 102. Državna brairiba pri spolnovanji verskih  dolžnosti. 211

Kedaj so sicer priloge k prošnjam za oproščenje ali zbolj¬
šanje v vojaštvu koleka proste, kedaj ne, glej § 100.

O pokojninarjih glej § 104.

H. Drugi posli duhovnega pastirstva.

£ 102.

Državna hramba pri spolnovanji verskih dolžnosti.

Po avstrijski postavi ’) se samostojni državljani ne morejo
siliti, da bi posvečevali nedelje in praznike. Vendar je ob ne¬
deljah med Božjo službo prepovedano vsako očitno delo,
katero ni nujno. Med slovesno Božjo službo v bližini cerkve se
mora vse opustiti, kar moti ali vznemirja Božjo službo. Prepo¬
vedano je tudi po novejših postavah vsako obrtno delo ob nede¬
ljah, razven snaženja in dela za vzdržavanje v dobrem stanu v
■obrtnijskih prostorih in na obrtnijskih pripravah. Vsi pomočniki
pa morajo biti prosti o praznikih toliko, da morejo biti pri do¬
poldanski Božji službi svojega veroizpovedanja?) Izjeme te po¬
stave sme dovoliti ministerstvo. 3 )

N o r m a - d n e v i, veliki prazniki, ob katerih so od države
prepovedane očitne veselice, so: trije zadnji dnevi v postu, veliko¬
nočna nedelja, binkoštna nedelja, sveto rešnje Telo, 24. in 25. de¬
cember. Prepoved veselic pa velja tudi za naslednjo noč po pol¬
noči napominanega praznika?)

Ko bi duhovnik kar ne mogel z lepa odpraviti motenja po¬
svečevanja teh dni, naj naznani škofiji, da stori ona potrebne
korake.

Zaničevanje vere, bogokletstvo in očitno po¬
hujšanje oziroma na vero kaznuje se po postavi. 5 )

Kdor očitno, pred več ljudmi ali v tiskovinah z razširjanjem
podob ali spisov zasramuje nauke, šege in naprave od države
zakonito priznane cerkve ali verske družbe, ali jo skuša zasra¬
movati', ali razžali verskega služabnika pri izvrševanji bogosluž¬
nega čina, ali še zadrži tako nedostojno med njih očitno Božjo
službo, da lahko druge pohujša, stori se krivega prestopka — če
se ne šteje tako obnašanje že med hudodelstva — in se kaznuje
z ostrim zaporom od enega do šest mesecev.

*) Post. 27. dec 1867.

’) Post. 8. marca 1885, v škof. 1. 1885, str. 71.

’) Post. 21. jun. 1884, v škof. 1. 1885, str. 31. — Ukaz. min. 27. maja 1885,
št. 83. — 30. jul. 1885, št. 108, v škof. 1. 1885, str. 72—73. — 21. sept. 1885,
v škof. 1 1885, str. 91.

h Razsodba min. notr. 13. sept. 1883, št. 11.803, v škof, 1. 1884, str. 6.

■'■) Kaz. zak. §§. 122—124.

14“

212

Duhovski Poslovnik.

Kdor pa moti od države priznano versko službo Božjo, ali
s sramotilnim, grdim ravnanjem s posodami, odločenimi v Božjo
službo ali sicer z obnašanjem, govorjenjem, tiskovinami ali raz¬
širjanjem spisov skazuje očitno zaničevanje veri, se stori krivega
hudodelstva motenja vere. Kazen pri očitnem pohujšanji, zapelje¬
vanji ali splošni nevarnosti je ječa od enega do pet let, pri veliki
hudobiji in nevarnosti do deset let, sicer šest mesecev do enega leta.

Ako ni milejše poti, se taki prestopki naznanjajo okrajni
sodniji. Vloga je koleka prosta, ker v kazenskih zadevah.

Zdravniki so dolžni skrbeti, da se bolniki d a d 6 p r e -
videt i. 1 )

£ 103.

Šola sploh.

Pravico oskrbovati, voditi in neposredno nadzorovati poduk
v krščanskem nauku in verske vaje imajo le cerkvene oblasti. 2 )
V poduku krščanskega nauka, v razdelitvi tvarine se ima duhovnik
ravnati edino le po navodih in zapovedih škofije. Iz krščanskega
nauka izpraševati ali izpraševanje ukazati nima pravice noben šolski
nadzornik, ali katera druga, kakor duhovska oblast.

Verske vaje vodi duhovnik in jih naznani šolskemu vodji,
vendar čas za-nje ne sme biti nasproten šolskemu redu.

Šolsko molitev tirja javna oblast praviloma pred za¬
četkom dopoldanskega, in ob svršetku popoldanskega poduka.
Molitev in pesmi voli učiteljska skupščina (Lehrkorper) izmed
molitev od cerkvene oblasti dopuščenih, ali pesmi z ozirom na
okoliščine posameznih šol. 3 * 5 )

Šolski otroci so zavezani vsako nedeljo in
vsak praznik skupno pod vodstvom učiteljev
se vdeležiti Božje službe, ravno tako ob nekaterih dnevih
v tednu, izvzemši zimske mesece *); dolžni pa niso biti samo pri
Božji službi, ampak tudi pri pridigi?) Pripomniti moramo, da to
velja le ondi, kjer je cerkvena oblast šolske skupne bogo-
častne vaje uravnala s šolsko oblastjo v smislu § 5. drž. postave
dne 14. maja 1869.

Za prvo spoved in prvo sv. obhajilo sme ka¬
tehet otroke podučevati tudi izvan šolskih, za krščanski nauk do¬
ločenih ur; vendar sme katehet ta poseben poduk dajati le v spo-
razumljenji z vodstvom šole ter z vednostjo šolske oblasti, in

’) Dekr. dvorne kane. 17. jan. 1812.

•) Post. 25. maja 1868.

3 ) Ukaz min. 8. okt. 1872, št. 8759.

“) Razglas min. 1880, št. 6206.

5 ) Razglas min. 8. dec. 1881.

§ 104 Poverjevanje pokojninarskih pobotnic  213

sme trajati samo nekaj tednov. Ko bi jih podučeval v cerkvi ali
zvunaj šolskih prostorov, ni mu treba takega sporazumljenja.’)

Dan za s p r e j e m o sv. zakramentov naznani du¬
hovnik vodji in ta mora otrokom dati v to prost cel dan, ali
dva po pol dneva?)

Pri p o s t a v n o določenih rednih verskih va¬
ja h je dolžnost šolskega vodstva nadzirati šolsko mladino. 3 )

Cerkvene zadeve šolo obiskujočih otrok zastopa v
krajnem šolskem svetu samostojni duhovnik ali njegov
namestnik.

V disciplinarnih pogreških v šoli ni duhovnik,
ako ni stalno nastavljen veroučitelj, podložen šolskim oblastim,
ampak edino le škofiji?)

Šolskih konferenc se katehet ni dolžan v d e-
leževati, razven, če je bil od šolskih oblasti definitivno na¬
meščen. Če se jih vdeleži, kar je želeti, glasuje samo, kadar se
tiče od njega podučevanih otrok.

Za poduk nenameščeni katehet navadno ne dobiva
nobene nagrade, če ne poučuje na več kakor trirazrednih
ljudskih in mestnih šolah. Za Kranjsko določuje nagrade vero-
učiteljem ukaz c. k. deželnega šolskega sveta z dne 25. novbr. 1891,
št. 2629, ki je objavljen v škof. 1. 1891, str. 137.

Stalno nastavljeni kateheti so v pravicah in
dolžnostih enaki glavnim učiteljem. 5 )

Na red srednje  (ungeniigend) iz krščanskega nauka se mora
jemati ozir pri premeščevanji otrčk iz nižjega razreda v višji?)

Šolske izpustnice podpisuje tudi katehet?)

Šolski otroci ne smejo obiskovati krčem,
razven s stariši; ne smejo biti pri plesih, ne postavljati kegljev
po kegljiščih, tudi ne krošnjariti.

O izpisih iz matic za šolo glej § 100.

# 104.

Poverjevanje pokojninarskih pobotnic. 8 )

Duhovni pastir potrjuje s svojim podpisom in župnijskim
pečatom, da še živč osebe, vživajoče pokojnino, provizijo, mi-

‘) Razpis nauč. min. 22. dec. 1876, v škof. 1. 1877, str. 9.

'0 Razpis nauč. min. 8. nov. 1880, v škof. 1. str. 112.

’) Novela k šolskim post. 2. maja 1883, § 48, v škof. 1. 1883, str. 85.

*) Ukaz nauč. min. 24. jun. 1872.

•) Novela k šolskim post. 2. maja 1883, tj 36, v škof. 1. 1883, str. 85.

*) Razglas nauč. min. 15. maja 1880, št. 7766.

’) Ukaz. nauč. min. 22 jun 1885, v škof. 1. 1886, str. 34.

’) Dopis c. k. finančnega vodstva za Kranjsko 6. okt. 1870 št, 13.252,
v ukzn. 1. str. 170.

214

Duhovski Poslovnik.

loščino, počitnino, odgojnino, capo soldi, meščansko oskrbnino
(Patriziersustentation). Previden pa mora biti, da se ne oškoduje
javna blagajna vsled njegovega podpisa, ker ona tirja povračila od
duhovnika-provzročnika. Zato morajo take stranke osebno donesti
pobotnico k potrditvi (coramisieren); ko bi pa bila zadržana katera
vsled bolezni ali kakorkoli, mora pobotnico podpisati lastnik ali
oskrbnik hiše, kjer dotični stanuje, ali pa gosposka ali policija
strankinega bivališča. Če je zapustila stranka za daljši čas svoje
dosedanje bivališče (pa ne za zmiraj), ker je n. pr. na potovanji,
v kopelji itd., tedaj ji ne sme potrditi pobotnice župnik njenega
navadnega bivališča, ampak tisti, v čegar župniji sedaj biva.

Vojaško stranko vživajočo tako oskrbo, ki
se izseli v inozemstvo, mora naznaniti duhovniku do-
tična gosposka, katera je izdelala potni list.')

Pri sirotah, vži v ajočih take oskrbe, je treba
paziti, če niso prekoračile pravilne starosti (Normalalter). Pravilna
starost za sirote, katerih stariši vživajo pokojnino, je za dečke
nastop dvajsetega leta, za deklice osemnajstega leta; za sirote, ka¬
terih stariši vživajo provizijo, t. j. kateri nimajo odmerjenega
letnega vžitka, ampak na dan 2, 3, 4 kr., je pa pravilna starost za
dečke nastop štirinajstega leta, za deklice dvanajstega leta: za sirote
dvornih služabnikov obojega spola nastop osemnajstega leta. Ako
tedaj sirote dovrše označena leta, neha tudi plača; ako katera po
teh letih še kaj dobi, je to miloščina (Gnadengabe).

Otroci, ki so zgubili očeta in mater, pa jim
je bila penzija ali provizija odmerjena skupno, jo vživajo toliko
časa, dokler zadnja sirota ne doseže pravilnega leta.

Ti doneski pa se ustavijo precej, ko je bila oskrbljena si¬
rota, tedaj tudi še pred doseženim pravilnim letom. Tako oskrbo
je dolžan varuh zaznamovati na pobotnici, župnik jo mora uva-
ževati ter zabeležiti tudi pri podpisu.

Preskrbljena je sirota, kadar je dobila premoženje ali do¬
hodke, dovoljne za oskrbo, in sicer dečki:

a)  Ko so stopili v vojno in prejemajo mezdo ali plačo
(Gage oder Lohnung).

b)  Ko so bili sprejeti v semenišče, opatijo ali samostan; v
odgojilnico ali oskrbovalnico pod državnim vrhovnim nadzorstvom,
kjer se skrbi za vse potrebe gojencev.

c)  Ko so dobili javno ali zasebno plačano službo.

d)  Ko so stopili za vajence k trgovcu, rokodelcu, umet¬
niku itd., kjer dobivajo od gospodarja ali mojstra brezplačno sta¬
novanje, hrano, obleko in perilo.

Deklice so oskrbljene, če:

a)  So stopile v zakon,

b) n  samostan, kateri se ne peča z odgojo,

’) Razpis min. notr. 21. marca 1872, št. 4119, v ukzn. 1. str. 223.

215

§ 105. Oskrba ubogih

c)  so dobile ustanovo, ali ustanovno mesto (Stiftplatz),

d)  so dobile javno ali zasebno plačano službo.

Civilni in vojaški pokojninarji dobivajo svojo plačo zanaprej
vsaki drugi dan meseca.

Možitev vsake tako oskrbovane vdove ali
sirote se mora naznaniti nemudoma politični gosposki, smrt
pa občinskemu predstojništvu z uradnim mrtvaškim listom, da ga
nemudoma pošlje politični okrajni gosposki. 1 ) Ravno to velja o
vojaških pokojninarjih in oskrbljencih.

Pobotnice se tako potrjujejo, da se potrdi pri navadnih po¬
kojninarjih življenje: Živi in biva tukaj;  pri vdovah še zraven
vdovski stan: Živi kot vdova tukaj;  pri sirotah, da niso oskrb¬
ljene : Živi kot neoskrbljena sirota tukaj in je neomošena.

§ 105.

Oskrba ubogih.

Oskrbovanje ubožnih zavodov odvzelo se je večinoma cerkvi,
ter izročilo občinam; tako na Kranjskem s postavo 28. avg. 1883. 2 )
Dovolilo se je, da ima župnik ali njegov namestnik pri občinskih
obravnavah v zadevah ubožcev sedež in glas. Na razpolago "je
župniku prepuščeno le tisto premoženje, katero je bilo izrecno
izročeno cerkveni upravi, in še to sme deliti le pod nekakim
nadzorstvom občinske gosposke. Kar pa se za uboge nabere v
cerkvi, je župniku na razpolaganje. Ako želi občina pojasnila
radi enakomernega razdeljenja darov ali kakošne darove daje
cerkev revnim, naj ji duhovnik to naznani.

Darovi, katere dobi duhovnik za revne izvan cerkve in ka¬
terih razdelitev ni določena, izroče se občinskemu ubožnemu za¬
vodu, ali se pa razdele v sporazumljenji z županstvom. Tako tirja
postava. 3 )

Ostro je prepovedano — pod kaznijo 10 -100 gld. 4 ) — da¬
jati revnim ali ponesrečencem pismene svedočbe o
nesrečah ali uboštvu za nabiranje” milih darov. Županija sme
ubožnim dovoliti ob gotovih dneh nabiranje milih darov v do¬
mači župniji; župniku ni treba tega podpisavati.

Ubožne liste za oskrbo v bolnišnici izdela
župan in jih podpisuje tudi župnik.

’) Razpis min. notr. 26. jun. 1882, št. 14.707.

’) A zarad tega se ne smejo opuščati dotlej obstoječe farne ubožnice.
Za lavantinsko škofijo se je to naravnost ukazalo in potrebno navo¬
dilo dalo dušnim pastirjem. Gl. ,Kirchl. Verordnungsblatt“ 1896, IX: „Vor-
schriften .liber die Leitung und Venvaltung der Pfarrarmeninstitute."

3 ) Glej Laib. Dioecbl. 1884, str. 106.

’) Post. 11. maja 1873, § 3.

216

Duhovski Poslovnik.

Ubožni listi so vselej koleka prosti, a ne dajejo pravice, da
bi se dotični ubogi oprostil koleka pri tistih pismih, ki so pod¬
vrženi koleku, n. pr. pri izpisih iz matic.

Vzorec:

Vbožni list,

s katerim se Janezu Draškoviču iz Sel, hišna štev. 3,
uradno potrjuje, da nima razven borne koce in
nekaj malega posestva nikakega, niti premičnega
niti nepremičnega premoženja, in da si zavoljo
bolehnosti ne zasluži navadne dnine. Zatorej se
slavni sodniji v pravdi zoper Jožefa Kordeša
priporoča za oproščeni e od postavnih kolek ov in
pristojbin.

Zaubožne liste dijakov so posebni obrazci. Potre¬
bujejo jih pri prošnjah za oproščenje od šolnine in pri prošnji za
ustanovo. Županija jih izdela, župnik samo podpiše in podpečati.
Izdelan pa mora biti vselej v tistem letu, v katerem dijak česa
prosi. Duhovnik naj pregleda, predno ga podpiše, če so vsi pre-
delci prav izpolnjeni in so li data prava, in naj ga vrne županiji
v popravo, če ni kaj pravilnega, ker sicer je dijak v nevarnosti,
da se ne bi uvaževala prošnja. 1 )

106.

Nadzorovanje nravnosti.

Tukaj mora duhovnik uporabiti večinoma duhovno-pastirske
pomočke; pomoči pri gosposkah, če bi jo bilo tudi moč dobiti,
išče naj le v skrajni sili. Ko bi bilo n. pr. obče znano kako pri-
ležništvo in vse njegovo opominjevanje nič ne izda, naj se obrne
do občinskega predstojništva ali na okrajno glavarstvo, in ko bi
vse to ne pomagalo, išče naj pomoči pri škofijstvu.

Semtertje mora duhovnik dajati spričala o nravnosti. Izde¬
luje naj je z vso previdnostjo še-le tedaj, ko je duhovnik o za¬
devah dotičnega poizvedel potrebno pri zanesljivih osebah. Ose¬
bam, policijsko še ne kaznovanim, se naredč taka spričala s po¬
ročilom, da se o osebi nič slabega ne ve.  Kar vč duhovnik iz
svoje duhovniške službe, naj v takem spričalu ne omeni, naznani
naj samo fakte, in še te kolikor mogoče povoljne. Zamolčati pa
se ne smejo prestane sodnijske kazni?)

’) Škof. 1. 1882, str. 204, in 1. 1885, str. 103

’) Razglas min. notr. 22. jun. 1878, št. 7188.

S 107. Bratovščine.

217

Ako prosijo takega spričala zasebniki, morajo naznaniti, v
kakošen namen ga potrebujejo. Brez namena se ne sme dati.
Kadar se zasebniku ne more dati dobro spričalo, naj se mu sploh
odreče.

O spričalih nevest, jemljočih v zakon vojaka, glej § 71.

Vzorec za navadno spričalo:

Spričalo o nravnosti.

Podp isani spričujem s tem uradno, da se je
Peter jpožin in Nove vasi št. 10, tukajšnje župnije,
od svoje mladosti do sedaj pohvalno obnašal,
svoje stariše spoštoval, bil vljuden do vsakega, je
Božjo službo redno obiskoval in redno spolnoval
svoje krščanske dolžnosti, samo da je pred krat¬
kim v nesrečnem trenutku se vzdignil v jezi proti
svojemu sosedu in ga težko poškodoval, zavoljo
katere nesreče je sedaj potrt in ga vsi znanci
pomilujejo.

To spričujem z lastnoročnim podpisom in pri¬
tisnjenim župnijskim pečatom.

Zadnji dostavek sme tudi izostati.

Ker se mora duhovnik pri prošnjah za duhovniško službo
izkazati tudi o svojem obnašanji v prejšnjih službah, mora tudi
župnik svojemu kapelanu vročiti tako spričalo.

Vzorec:

Spričalo o zadržanji,

s katerim potrdim z veseljem, da se je visokočastiti
gospod I. L čas svojega triletnega službovanja v
tukajšnji župniji obnašal tako, kakor se spodobi
duhovniku, ter bil celi župniji v lep izgled, so-
sebno pa je veliko dobrega storil s svojo neumorno
pridnostjo na prižnici, v spovednici, v šoli in pri
bolniški postelji.

§ 107.

Bratovščine.

Ker je želeti, da bi bila v vsaki župniji vsaj ena cerkvena
bratovščina, je najprej gledati na to, da se ali cerkvenopravno

218

Duhovski Poslovnik.

ustanovi ali pa pravica dobi, ude sprejemati v njo in potem, da
se tudi prav vodi. 1 )

Bratovščine enega in istega imena pa enega in istega namena
se v obče ne smejo vpeljavati v isti cerkvi, mestu ali vasi in tudi
ne v kraji, kateri ni oddaljen pet četrt ure od kraja, v katerem
je že kanonično vstanovljena ista bratovščina. Ko bi bilo pa želeti,
da se cerkvenopravno vpelje bratovščina, katera je že v bližnji
cerkvi, se mora prositi po škofiji od apostoljskega sedeža dispen-
satio a debitae distantiae defectu.

Različne bratovščine pa smejo imeti svoj sedež v eni in isti
cerkvi.

Vpeljati se more bratovščina na tri načine: 1. Ustanovi se
nova; 2. se bratovščina, katero mislijo ustanoviti, pridruži že kje
obstoječi veliki bratovščini; 3. ali pa duhovnik dobi od voditelja
bratovščine, ki že v bližini obstoji, pooblastilo za sprejemanje
udov.

Kdor hoče novo bratovščino ustanoviti, ali
jo pridružiti kateri drugi bratovščini, mora sesta¬
viti najprej pravila. Vsaka bratovščina ima neki glavni na¬
men, katerega hoče doseči, in ta je ali boljšanje in pospeševanje
lastne popolnosti, ali boljšanje in posvečevanje drugih, ali raz¬
širjanje sv. cerkve, ali povišanje vnanje službe Božje, ali oprav¬
ljanje dobrih del usmiljenja itd. Ako je že katera bratovščina z
namenom, ki se hoče doseči, potrjena od sv. sedeža in obdarovana
z odpustki, ter se hoče že potrjeni pridružiti (agregirati), se sprejmo
v ta namen pravila, kakoršna so; sme se pa pridjati, če treba, še
eden ali drugi dober namen, n. pr. odvračevanje od slabe druščine,
od pijanosti, kletvine.

V dosego namena je pa treba sredstev. Dobro je, če se ne
izvolijo samo zasebne in javne pobožnosti, ampak tudi druga
vnanja dobra dela pospešujoča ljubezen do Boga in bližnjega,
dela budeča in krepeča vero in krščanski duh, spodbujajoča k
lepemu vzglednemu življenju, krščanski srčnosti in zatirajoča
boječnost pred posvetnimi lahkomišljenci, pospešujoča krščansko
odgojo otrok, krščansko družbinsko življenje itd., kakor je n. pr.
družba svetega Vincencija, ki ima namen lastnega in podpirancev
posvečevanja, kar doseza z obiskovanjem in gmotno podporo
ubožnih družin. Tako bi se lahko kot pomoček v dosego glav¬
nega namena sprejelo obiskovanje ali podpora bolnikov in oskrba
zapuščenih otrok.

Kadar se bratovščina samo pridruži drugi, ob¬
drži pomočke, kakoršne rabi glavna, sme pa pristaviti sama tudi
še enega ali druzega. Odbirajo pa naj se taki, ki se z glavnim
namenom posebno strinjajo. Vendar se je preobilnosti varovati.

') Glej Zupančič Past. str. 815.

§. 107. Bratovščine.

219

Pravila se lahko posnamejo po kateri že potrjeni bratovščini.
Izbere se, kar ugaja; kar se pa dozdeva, da ne bi ugajalo, se iz¬
pusti, ter se potrebno dostavi.

Bratovščini je treba tudi uravnave (organizacije).
Župnik naj je navadno vodja, in pri nekaterih je že s tem do¬
vršena vsa organizacija, da so udje podrejeni vodji. To zadošča
pri bratovščinah, katere niso sprejele v svoja pravila dolžnosti
zvunanjih opravil, ki nimajo premoženja, akoravno tudi pri teh
bratovščinah ni odveč organizacija druge vrste.

Pri drugih bratovščinah je potreben razven vodje še bra¬
tovski odbor ali svet, ki ima svojega prednika ali svetovalca, taj¬
nika, blagajnika. Ta odbor naj se pa tako voli in spopolnuje, da
se pusti udom prostost v volitvi. Ohrani se tako življenje v bra¬
tovščini živahno, vendar naj si vodja prihrani potrebno veljavo
in naj skrbi, da se ne vrinejo v odbor nesposobni, ali še celo
hudovoljni in dobri stvari nasprotujoči ljudje. V zadeve, katere
so edino le pravica vodje, n. pr. obredi pri službi Božji, ne sme
se vtikati odbor nikoli. Premoženje je vselej pod kanoničnim nad¬
zorstvom škofovim in se ne sme nikoli zmešati s cerkvenim.

Vsaka bratovščina mora imeti v določeni cerkvi
svoj sedež, tudi svoj altar; tako se loči od cerkvenih društev,
ki nimajo niti sedeža v cerkvi, niti svojega altarja. Da je v bra¬
tovščini kaj življenja, naj ima tudi svoje pobožnosti, ki pa na¬
vadno ne smejo biti ob nedeljah in praznikih, da se ne stikajo z
župnijsko službo Božjo in ne zgube svojega pomena. Ločene naj
so vsaj od župnijske službe Božje. Vsako leto naj se obhaja glavni
praznik (kateri pač sme biti na nedeljo ali praznik), in tudi enkrat
ali večkrat skupno sv. obhajilo s kratkim nagovorom itd. Od
umrlih udov naj se listki vselej vpošljejo vodji, da moli zanje
javno pri bratovski službi Božji. Cerkveni obredi se pa pri teh
Božjih službah nikoli ne smejo preminjati bratovščini na ljubo.

Ko je tako vse odločeno in pravila dovršena, se obrne samo¬
stojni duhovnik do škofa s prošnjo za dovolitev ustanovitve in
potrjenje pravil. V prošnji naj tudi vselej pristavi, da vodja, ko
bi bil zadržan, sme pooblastiti koga" druzega namesto sebe za
sprejemanje udov. — Kadar se hoče bratovščina pridružiti samo
drugi, se pošljejo ravno tako pravila (če so se kaj spremenila)
škofu v potrditev in se prosi radi pridruženja za litterae testi-
moniales.

Prošnja bi se glasila:

Reverendissinie ac Celsissinie princeps!

Infra scriptus desiderio motus promovendi
ac dilatandi devotionem erga ss. Cor fesu humi-

220

Duhovski Poslovnik.

liter petit a Celsitudine Vestra, ut benigne precibus
annuens Sodalitatem ss. Cordis Jesu erigere ac
erectam declarare in  TV., et praecise in Ecclesia N.
ad altare N., statuta approbare et parochum dictae
Ecclesiae ejusgue successores et provisores desi-
gnare in confraternitatis directores cum facultate
subdelegandi, itemc/ue litteras testimoniales exhi-
bere dignetur, ut aggregari possit Archiconfrater-
nitati Romae existenti ad effectum participandi
bonis spiritualibus ac lucrandi indulgentias, qui-
bus ditata est Archiconfraternitas. Insuper signi-
fico, nullam hujus nominis vel instituti confrater-
nitatem in vicinio 5 / 4  horae existere (vel: exi-
stere confraternitatem hujus nominis in vicinali
parochia non ulta horae ab hac parochia di-
stante — (sedaj se povedč uzroki, zakaj se še tukaj
želi taka bratovščina). — Dignetur itaque Celsitudo
Vestra a Ss. Sede Apostolica dispensationem a de-
bitae distantiae defectu gratiosissime procurare.

Celsitudinis Vestrae humillimus servus in
Christo.

Datum. N. N.

Z v u n a j:

Reverendissimo ac Celsissimo
Principi Episcopo
dioecesis N.

N. N., parochus

in N.,

humillime supplicatpro gra-
tiosissima erectione Sodali-
tatis Ss. Cordis Jesu in pa¬
rochia N.

Ko je potrdil škof bratovščino, je že kanonično ustanovljena
ter ima vse pravice in dolžnosti cerkvenega društva. Nima pa še
odpustkov, in jih tudi bistveno treba ni, a vsaka bratovščina naj
si jih dobiti prizadeva. Deli jih apostolski sedež, do katerega naj
se obrne potom škofije, ali se pa pridruži veliki bratovščini ena¬
kega imena, katera je pooblaščena prepuščati vdeležbo na pode¬
ljenih odpustkih drugim bratovščinam enakega imena, ki se ji
pridružijo; ali pa naj se pridruži redu, kateremu pripadajo gotove
bratovščine že po njegovi lastniji, n. pr. dominikanom sveti rožni
venec. V ta namen se pošlje na veliko bratovščino ali red prošnja
s priloženim škofovim ustanovnim ali potrdilnim pismom (h go¬
renji prošnji na tajništvo velike bratovščine v Rimu).

§107. Oklici.

221

Prošnja bi se glasila:

Reverendissime Domine!

Rogo, ut diploma aggregationis Archifrater-
nitatis Ss. Cordis Jesu mihi pro Confraternitate
canonice erecta ejusdem Ss. Cordis in Ecclesia N.,
loči  JV., dioecesis N., transmitatur.

Humillimus in Christo servus.

Datum. N. N.

Ko je došel pridružilni diplom, se mora poslati škofu v po-
trjenje, ker s tem zadobi pridružitev še-le svojo moč. Preje bra¬
tovščina ne sme pričeti svoje delavnosti.

Ker so pa mnogokrat pritežnosti s takim pridruževanjem,
ker je večkrat težavno občevanje z redovnimi generali ali veli¬
kimi bratovščinami in mnogokrat tudi nastanejo dvomi o veljav¬
nosti pridružitve, če se niso popolno izvršile vse oblike, določena
je še druga pot, po kateri se dobe zaželeni odpustki velike bra¬
tovščine. Na prošnjo namreč dobivajo škofje dovoljenje od apo¬
stolskega sedeža, da smejo obdarovati od njih ustanovljene bra¬
tovščine s tistimi odpustki, kakor bi jih imele, ko bi bile pri¬
družene veliki bratovščini ali redu.

Ko je bratovščina pravilno ustanovljena in z vsem obdaro¬
vana, še-le tedaj naj se ljudstvu oznani in razloži. Začno naj se
vsprejemati udje, ter se vpisujejo v bratovsko knjigo (društveno
matico). Ni pa treba, da bi se pri pridruženih bratovščinah na¬
znanjali udje veliki bratovščini. Udov pa ne sme vsakdo vspreje¬
mati, marveč bi se moral vsakdo osebno oglasiti pri vodji ali
od njega določenem pooblaščencu. V obče ne gre sprejemati ne-
navzočih. To velja prav strogo za ude onih bratovščin, ki se
vsprejemajo po posebnem obredu, ali se jim izročajo posebna zna¬
menja, n. pr. tretji red sv. Frančiška, škapulirska bratovščina.
Druge, katere ne sprejemajo s posebnim obredom družnikov in
jim tudi ne dajejo posebnih znamenj fta znamenja niso vsprejemne
podobice ali knjižice pri naših navadnih bratovščinah), naj izvr¬
šujejo kolikor mogoče gorenjo določbo. Zato naj se ustanovi več
poddružnic bratovščine in naj se oddaljeni duhovniki pooblastč
za sprejemanje udov. Samo tiste družbe niso navezane na osebni
oglas, katere dosezajo le s tem svoj namen, da imajo prav veliko
družnikov (n. pr. sv. detinstvo, misijonske družbe, Vincencijeva
družba, družba sv. Mohora). One smejo sprejemati društvenike
tudi po srednikih ali pismeno.

Sv. stolica tirja, naj se pri bratovščinah ne gleda preveč na
veliko število udov, ampak na ude,   ki bodo tudi res spolnovali
prevzete dolžnosti in se vdeleževali ponujanih milosti.

222

Duhovski Poslovnik.

Če ima bratovščina za vsprejemanje udov svoj obred, držati
se ga mora vodja; ako ga pa nima, izvrši se lahko tako-le: Vodja
v koretlju in štoli moli kleče pred altarjem himno: Veni Crea-
tor Spiritus v  vrstico in molitvijo. Potem naj govorč vsprejem-
Ijanci, če možno, z gorečo svečo v roki obljubo, ki jo sestavi
duhovnik sam, ali jo pa posname po kaki drugi. Vodja potem
govori proti njim obrnen: Vsled meni podeljene oblasti vas
vsprejmem in vpišem v bratovščino I., in vas storim deležne
vseh milosti, odpustkov, duhovnih pravic in dobrot te bra¬
tovščine. V imenu Očeta f, Sina in svetega Duha. Amen.

Udom se da tudi sprejemni listek, na katerem je vpisan
glavni namen, dolžnosti, odpustki in pogoji sprejetja. Želeti je, da
je na njem napisana ali natisnena tudi sprejemna obljuba, da je
na vseh enaka.

Ako je bratovščina, katero želi duhovnik vpeljati v
svoji župniji, že v škofiji ali celo v bližini ustanov¬
ljena, mu ni treba nič druzega, kakor da prosi dotičnega vodjo
pooblaščenja za vsprejemanje udov. Vsprejema jih potem in vodi,
samo da imena pošilja vodji.

Tretj i del.

Cerkveno in nadarbinsko premoženje.

1. Poglavje.

O cerkvenem premoženji.

Pridobava cerkvenega premoženja.

§ 108.

Pravica pridobivanja cerkvenega premoženja.

. Že od prvega začetka si je cerkev pridobivala imetje. Mnogo¬
krat se ji je kratila ta pravica. V Avstriji sedaj ni omejena v tej
pravici, razven po dotičnih državnih postavah, ki veljajo za vse
državljane, samo, da se mora vsaka pridobava objaviti politični
deželni oblasti. Načini, po katerih si cerkev pridobiva premoženje,
so različni. Nekateri so se že tukaj obravnavali, tako: daritev
(§ 19), kupilo (§ 14), menjilo (§ 15), dedščina (§ 19). Ostaja nam

§ 109. Priposestovanje.

223

Se  priposestvovanje — katera pravica je v ohranitev cerkvenega
Premoženja večje važnosti — in razne davščine.

$ 109.

Priposestovanje.

Ta pravica se pridobi s postavnim posestovanjem. K temu
Je treba, da ima dotični reč res v posesti, da je posest postavna,
Pravična, prava, in da je trajala ves po postavi določen čas. Po¬
stava je določila, da premične, nepremične reči in stvarne pravice
(dingliche Rechte), vknjižene v javni knjigi, se priposestovajo v
treh letih, nevknjižene nepremične reči in stvarne pravice pa v
tridesetih letih. Proti javnemu tisku, t. j. oskrbništvo državnih po¬
sestev in državnega premoženja, proti oskrbnikom cerkvenega
Premoženja, občinam in drugim dovoljenim društvom se pa dobiva
Priposest v prvem slučaji v šestih, v drugem v štiridesetih letih. 1 )

Cerkev utegne priti katerikrat v priložnost, da se posluži
te pravice, še večkrat pa, da se mora boriti proti tem pravicam.
Prigodi se namreč mnogokrat, da kdo moti cerkveno posest, ali
hoče kratiti cerkveno pravico. V tem slučaji se kliče sodnija na
pomoč, in sicer tista, v katere področji se godi motenje posesti
ali se krati pravica. Odločno se mora braniti cerkveno predstoj-
ništvo, ko bi kdo segel v cerkveno posest ali cerkveno pravico,
ze zato, da si motilec ne pridobi priposesti. Vložiti se pa mora
tožba zadnji čas v tridesetih dneh ustmeno ali pismeno. Vpiše se
zunaj vselej opazka: Nujno radi motenja posesti.

Glasila bi se:

-1

Kolek |

36 kr c  okrajno sodišče!

je  včeraj odstranil mejnike med svojim

posestvom in tukajšnje župne cerkve senožetjo, ime¬

novano »na smetji*, ter jih prestavil pol metra daleč
od prejšnje meje na cerkveno senožet, trdeč, da
sega po mapi njegovo posestvo do tje. Kot priči
navajam svojega hlapca I. I. in tukajšnjega posest¬
nika 1.I.

Prosim tedaj, naj odredi sl. c. kr. okrajno so¬
dišče narok, ter razsodi: Da je nasprotnik zakri¬
vil motenje posesti, da mora precej mejnike na

‘) Drž. zak. §§ 1460—1474.

224

Duhovski Poslovnik.

svoje stroške 'postaviti na staro mesto, meni pa
povrniti sodnijske stroške.

Zvunaj:

I. I. proti I. I.

prosi razsodbe o notri nave¬
denem motenji posestva.

Nujno radi motenja posesti.

Sodnija ukrepa na to naglo in kratko, razpiše narok, ki se
vrši, če je treba tudi prav na dotičnem posestvu, povabi stranke,,
naj dovedo vse dokaze, pisma in priče. Zatoženec se obsodi vselej
v vravnanje motene posesti; ostane mu pa še zmirom pravica
tožbe za lastninsko pravico.

Ko bi cerkev pod imenom priposesti koga tožila, je ločiti r
je-li pod zasebnim ali javnim patronom. V prvem slučaji se spo¬
roči vse škofiji, ter se ji dopošljejo dotične listine, okofija se spo¬
razume s patronom in imenuje zastopnika pravde, najraje radi
manjših stroškov navadno cerkveno predstojništvo. Finančna pro-
kuratura pa zastopa cerkev javnega patronstva. Predstojništvo
takih cerkva sporoči in pošlje listine ordinarijatu s prošnjo, naj
izposluje zastopanje finančne prokurature.

Cerkev se namreč ne sme nikdar brez škofijskega dovoljenja
spustiti v pravdo. Cerkveni predstojnik pa mora dobro prevdariti,
predno nasvetuje pravdo.')

£ no.

Davščine.

Cerkev ima razen posestev še tudi druge dohodke, kakoršni so:
Grobnina,  katera se sme pobirati, kadar se smatrajo poko¬
pališča kot last cerkve, ker jih je napravila cerkev, ali če jih
je povečala?) Če je pa nakupila in priredila pokopališče občina,
ter je prepustila cerkvi v last (kar mora seveda občina dokazati),
tedaj cerkev ne pobira plačil od grobov. V tem slučaji pa mora
občina tudi skrbeti za obzidavo in razširjanje. Tudi za stavljenje
nagrobnih spominkov ob zidu pokopališča ali na prostoru groba
se zahteva plačilo, ako je bilo to prej v navadi ali tako dogo¬
vorjeno pri postavljanji pokopališča. Sploh naj se gleda na na¬
vado; ako se od starega pokopališča — če tudi ga je postavila
cerkev — ni nikoli pobirala grobnina, naj se tudi ne zahteva v
bodoče.

’) Nav. § 72—74.

’) Stolni pat. 30. maja 1750. — Dvorni dekr. 23. maja 1834.

§ 110. Davščine.

225

Pogrebnina,  ki se plačuje od zvonenja, za rabo cerkvenega
orodja: križ, mrtvaško pregrinjalo, cerkveni svečniki, tumba, zato,
ker je cerkev lastnica teh reči. Če je pa občina kupila zvonove,
se za zvonjenje ne plačuje. Tudi tukaj naj se vpošteva vselej
navada. Visokost plačila se ravna po stari navadi, ali pa po stol¬
nem redu.

Po mnogih krajih imajo cerkve svoj dohodek tudi iz cer¬
kvenih sedežev,  a le, če je iste napravila cerkev. Upravo s
sedeži ima cerkveno predstojništvo, oziroma upravništvo?) Sedeži
se dajejo navadno v najem; v dedni najem pa naj se ne prodajejo,
ker bi utegnile katerikrat cerkvenemu predstojništvu iz tega na¬
stati nevšečnosti. Želeti je, če se pri dražbi naredi zapisnik, v
katerem se tudi pove, da sedeži so in ostanejo cerkvena lastnina,
in da ne sme nikdo drugi ž njimi gospodariti, kakor le cerkveno
upravništvo. Ko najemnik umre, proda posestvo in se izseli, zgubi
tudi pravico do sedeža. Najemnino mora plačevati vsako leto ob
določenem času; ko bi najemnik zaostal s plačevanjem, in bi tudi
po večkratnem opominjevanji ne poravnal, zgubil bi sedež, ki naj
bi se dal v najem drugemu. Zapisnik naj podpiše cerkveno uprav¬
ništvo in najemnik. Lastniku prodanega sedeža se nikakor ne more
odreči pravica uporabe. Ako je kje navada, da imajo nekatere
hiše svoje sedeže in da morajo o smrti prejšnjega posestnika pla¬
čati primščino, pa je ne plačajo, zgube tudi pravico do sedeža.
Letnino določuje cerkveno upravništvo. Dobro bi bilo, ko bi se
plačila od cerkvenih sedežev ne smatrala kot najemnina, ampak
kot miloščina radi pristojbinskega nadomestka in drugih nedostat-
kov, izhajajočih iz takih prodaj. Želeti je, da je v vsaki cerkvi
nekoliko sedežev neoddanih, vsem na razpolago?)

Prostovoljna darila v cerkveno pušico ali tružico.
Oboje naj je zaklenjeno, ter naj se odpira navadno vpričo klju¬
čarjev. Denar se prešteje in zapiše v dnevnik. 3 )

Po nekodi je navada, da dajo ljudje za cerkev biro,  katera
se proda in vračuna. Napravljati se smejo v domači župniji tudi
izvanredne bire, kadar cerkev nima premoženja za nujne
potrebščine, ali si po konkurenčni poti ni dosti pomagala. Zvunaj-
župnije se pa take bire ne smejo napraviti brez dovoljenja škofij-
stva in potrdila državnega oblastva. (Glej § 111.) V ljubljanski
škofiji je dovoljeno nabirati darove tudi pri velikonočnem
izpraševanji,  nikdar pa ne pred razdeljenjem listkov, ampak
vselej še-le potem?)

’) Razglas c. kr. drž. sod. 27. jan. 1877, v škof. 1. 1877, str. 34.

-) Vsak dušni pastir se mora pri oddajanji cerkvenih sedežev ravnati
pred vsem po škofijskih naredbah, ako take obstojd v njegovi diecezi. Za
ljubljansko škofijo gl. »Škofijski list" 1. 1898, str. 175: Pravila za odda
janje cerkvenih sedežev,

3 ) Nav. § 28.

4 ) Škof, list 1882, str. 287.

,.Poslovnik 11 '

15

226

Duhovski Poslovnik.

Vse davščine, naložene z oblastvenim dovoljenjem, morejo
se eksekutivno iztirjati. 1 )

č Ul.

Konkurenca.

Tudi po tem načinu si pridobi cerkev posest, ali se ji ista
vsaj ohrani.

Cerkvene gradnje odrejuje župnik; on odbere kraj in povabi
na ogled občinsko stavbeno komisijo, katera da svoje mnenje
pismeno.

Po cerkveni postavi so k novi gradnji ali k popravilom po¬
klicani: 1. Tisti, katere k temu veže določba, ustanova ali navada.
2. Cerkev sama s svojimi, od navadnih izdatkov preostalimi do¬
hodki. — Če je pa cerkev revna, so poklicani tisti, kateri vživajo
časne koristi od nje, in ti so: 3. Župnik, drugi beneficijati, pen-
zijonisti (seveda le, ako imajo svoje dohodke od cerkve), desetinarji
(kakoršnih pri nas ni). Pri vtelesenih cerkvah tičejo ti troski prvot¬
nega župnika. Označene pa zadevajo ti troski le takrat, kadar njih
dohodki presegajo kongruo. 4. Kateri imajo od cerkve duhovno
korist, in ti so župljani; ne nosijo pa troskov po številu duš,
ampak po premoženji. K njim se vštevajo poddružničani, če imajo
tudi svojega kapelana, ako le hodijo v župno cerkev k službi
Božji in so tje hoditi dolžni. Vendar se jim včasih doneski zmanj¬
šajo. Vselej so pa župljani dolžni dati tlako v delavcih in živini,
ko bi bili tudi druge troške prevzeli zavezanci. 5. Kadar vsi ti
doneski ne zadoščajo, se napravijo bire in nabirajo darovi; tudi
se smejo z dovoljenjem škofovim v to obrniti odvišni dohodki iz
drugih cerkvenih ustanov, n. pr. bratovščin. 6. Patron, ako ima
kake koristi od cerkve ali družbe, katerim so vtelesene cerkve,
ima tiste dolžnosti, kakor konkurenti pod št. 4 in 5, navadni patron
pa pride pred župljani v vrsto med konkurente, kadar je treba
cerkev zidati iz nova, ali tako popraviti, da je poprava novi zidavi
enaka, sicer zgubi patronat.

Kar velja o cerkvi, velja tudi o popravah: 1. Župnijskih hiš,
2. drugih poslopij, n. pr. hiš za cerkvence, ako se prištevajo k
cerkvenim stavbam, 3. pokopališča, ako jih nima vsled posebnih
določil ali navade popravljati kdo drugi, 4. oblek in drugih cer¬
kvenih stvarij, tudi turnskih ur.

V Avstriji so se vravnale te zadeve po posebni postavi, ka¬
tera se po posameznih deželah vjema v bistvenosti. Za Kranjsko

’) Post 7. maja 1874.

§ 111. Konkurenca.

227

velja postava 20. julija 1863.') Ta določuje sledeče: 1. Stroške za
gradnjo in vzdržavanje cerkva, kapelanskih in drugih nadarbinskih
poslopij, potem za cerkvene priprave (Kircheneinrichtung); obleke
in druge cerkvene potrebščine oskrbeti morajo v prvi vrsti tisti,
kateri so k temu zavezani po ustanovi, pogodbi
•ali pod kakim drugim pravnim imenom, in sicer
nosijo ti svoje troške v toliki meri, v kolikor jih veže pravna
dolžnost. 2. Cerkev sama iz preostanka dohodkov,
in če ne zadostujejo, tudi poddružnice, ako ne nasprotuje
temu kak posebni dogovor. Tudi založna istina cerkve in njenih
poddružnic, katera ni v kaj posebnega odmenjena, in je tudi sicer
ni potreba v pokritje vsakoletnih troskov, se sme v to porabiti.
Ravnati se mora pa pri tem po določbah o ohranitvi založnega
premoženja. (Glej § 113.) Tudi takrat mora poddružnica dati pre¬
moženje, ko bi se pri nji sami za bodočnost kazala potreba popravil. * 2 )

Ako je treba župni cerkvi posojila, ga mora dati poddruž¬
nica iz porabljivega premoženja brez obresti in določil o plače¬
vanji. Župna cerkev pa ne sme posojevati drugi cerkvi, razven
na obresti in z navadno varnostjo. Ce je treba izjeme, se mora v
konečno določilo predložiti ministerstvu. 3 )

Pri župnijskem dvorcu in na gospodarskih poslopjih mora
popravljati nadarbinar iz svojega vse, kar se je pokvarilo po krivili
ali zanikrnosti njegove družine ali njegovih domačih, ravno tako
plača on iz svojega vse manje troške za tako imenovana sarta
tecta,  n. pr. plača dimnikarja, navadna popravila na strehi, podih,
peččh, oknih, ključavnicah itd., naj si je pri župni hiši, ali na
gospodarskih poslopjih.

Nadarbinar je včasih po svoji kongrui dolžan porabiti neko
gotovo istino za popravila. Tak duhovnik naj zapiše vse izdajke
in priloži pobotnice. Ko bi bil eno leto več izdal, kakor je dolžen,
naj pa vračuna višji trosek v prihodnjem letu, ker mora po nje¬
govi smrti izkazano biti, da je izdal postavni del vsako leto, sicer
se pridrži njegova zapuščina. A tudi tedaj trpi zapuščina, ako se
dokaže, da je kaj zanemaril.

K troškom za druge popravke pa plačuje le takrat n a d a r-
b i n a r svoj delež, ako presegajo dohodki nadarbine vsako leto
za 50 gld. tisti dohodek, kakor ga mora po kongrui imeti. Do¬
hodki se odmerjajo po postavi za dopolnitev kongrue iz verskega,
oziroma državnega zaloga.

*) Ukazni list, str. 69.

3 ) Pojasnilo min. notr. za Tirolsko 8. febr. 1878 in § 12. konkurenčne
postave za Kranjsko.

3 ) § 50 in 51 post. 7. maja 1874. — Razpis nauč. min. 14. avg. 1887,
št. 15.684, v Quartalschrift de 1889, str. 228.

15-

228

Duhovski Poslovnik.

Nadarbinarji plačajo, ako njih dohodek presega kongruo

z živino, in sicer samo tistih troskov, katerih prej imenovani
niso pokrili. 1 )

Če vsi do sedaj imenovani še niso prispeli zadostne svote
za gradnjo, pride na vrsto p a t r o n. Ako ni pod imenom privat¬
nega prava določenega kaj druzega, tedaj mora patron donesti
peti del troskov po odbitih doneskih iz cerkvenega in nadarbin-
skega premoženja, po odbitih troskih za dninarje in dela z živino.
(V nekaterih deželah donaša patron tretji, v drugih šesti del.)
Tudi nekatoliški lastnik posestva, s katerim je združeno patron-
stveno pravo, je zavezan k tem doneskom. Vendar je patron dolžen
dajati samo toliko za cerkev, kolikor bi bil moral dati pri njenem
prejšnjem obsegu (Umfang). Če se je podaljšala, ali večja nova
sezidala, je vezan samo k dajatvam prejšnje mere. 2 )

Ako škof nadarbino oddaje neodvisno od prezentovanja, ni
zarad tega vezan k nobenim patronskim dolžnostim.

Cerkvene družbe pa morajo donesti kot patroni pri
nadarbinah vtelesenih s polnim pravom (pleno jure incorporatae)
po odbitih troških za dninarje in vožnjo polovico vseh troškov
(na Koroškem vse troške), ako ne dokažejo, da imajo manjo dolžnost.

Kar se ni še pokrilo tem potom, naj se pokrije z biro v
ta namen; če tudi to,ne zadošča, se pokrije enako drugim po¬
trebščinam za občino po občinski postavi, in ako treba, tudi z
naklado na direktne davke. Ako je v politični občini
več župnij, so zavezani k skladu samo dotični župljani, ne pa
cela občina. — Kadar koli daje občina kaj za cerkvene ali na-
darbinske potrebščine, se mora razpisati vselej konkurenca, naj si
bode za novo stavbo ali za popravila, n. pr. za napravo zvonov,
cerkvene paramente, sicer deželni odbor ne potrdi dotičnih iz¬
datkov. 3 ) — Izvzeti od doneskov v konkurenco so pa nekatoličani.
Izmed katoličanov so samo tisti zavezani, kateri prebivajo v

*) Post. 20. marca 1890, v škof. 1. 1890, str. 45.

-) Razpis nauč. min. 14. okt. 1870, št. 1251, in 27. sept. 1872, št. 9087.

’) Razglas dež. odb. kranjskega 21. maja 1882, št. 1955, v škof. 1. 1882,
str. 106.

§ 111. Konkurenca.

229

župniji; zunanji ne, če tudi imajo v dotični župniji in občini svoja
posestva. 1 )

Poddružnice in poslopja za eksponirane
duhovnike pripravljajo in zidajo tisti, katerim na korist so
postavljene te cerkve ali poslopja. Pomagati si pa smejo s pre¬
bitkom imetja svoje poddružnice, razven, ako ni kdo drugi dolžan
jim pomagati. Poddružnice so pa dolžne dajati — ako ni bilo
drugačnih dogovorov — doneske za troske pri materi cerkvi in
župnijskih poslopjih. Po starih avstrijskih postavah poddružnice
neodvisne od župnije, n. pr. kuracije z lastno sodnostjo, niso ni¬
česar dolžne donašati k materi cerkvi.

Kadar je s službo cerkvenca zvezana tudi pravica stanovanja,
veljajo za gradnjo in vzdržavanje dotičnega poslopja iste določbe.
Ure se smejo v ljubljanski škofiji samo tedaj iz cerkvenega
imetja nakupiti ali popravljati, ako je cerkev premožna, in škofija
v to privoli; kupi ali popravlja naj jih sicer občina. 2 ) Konku¬
renčnim potom se tudi po državnih ukazih ure ne smejo na¬
pravljati. 3 )

Po državni postavi 4 ) postavlja in popravlja po¬
kopališča politična občina pod vrhovnim nadzorstvom
države, ako verska občina tega ne stori. Kadar je iz javnih zdrav¬
stvenih ozirov treba staviti pokopališče, prevzame troške občina,
ako ni morda kdo drugi k temu obvezan po pogodbi ali pod
kakim drugim pogojem. Vendar pa s tem ni prepovedano staviti
verskih pokopališč. Se prav želeti je, da cerkev sama napravi
ali razširi pokopališče, zato, da je brez ugovora njena last. Le
tedaj, ako se versko, t. j. le istovercem namenjeno pokopališče
stavi, morajo ga po skladnji staviti tisti, kateri morajo po skladnji
popravljati cerkev. 5 ) Pa tudi po posvečenji si vlada pridržuje neko
nadzorstvo in sodbo nad pokopališčem. (Glej § 98.) — Cerkev le
tedaj popravlja pokopališča, kadar prejemlje od njih grobarino. 0 )

Verska pokopališča razširjati ima dolžnost župna soseska.
Ako pa tega noče storiti, mora politična gosposka prevzeti delo.
Mrtvašnice zida in popravlja občina, ako ni drugih zasebnih
pogodb ali dogovorov.’)

Naprava vodnjakov in Štern se ne všteva pod
konkurenco. * * 8 )

’) Post. 7. maja 1874.

’) Nav. § 36.

8 ) Razglas nauč. min. 25. okt. 1887, št. 20.885, v Quartalschrift 1889,
str. 228.

") Post. 30. apr. 1870.

'■) Razglas min. bogoč. 22. maja 1874.

‘) Nav. § 38.

’) Nav. g 39.

•) Razsodba upravn. sod. 30. marca 1882, št. 676.

230

Duhovski Poslovnik.

Kadar prevzame cerkev za gradnjo ali popravo pri cerkvi
ali nadarbini celi trosek ali samo del troska, tedaj se mora cer¬
kveno upravništvo, ako presega izdatek, kateri hoče pokriti iz
tekočih cerkvenih dohodkov 20 gld., ravnati po določbah, kakor
so povedane v §'118; kadar se pa pokrijejo iz založne glavnice,
takrat se je ravnati po določbah, naznanjenih v § 115. Če se iz¬
datek potrebuje za gradnjo, se mora prošnji priložiti načrt za
gradnjo, proračun troskov in izpisek iz cerkvenega premoženja
(Extract), ter mnenje patrona.

Kadar se trosek ali celoma ali deloma pokrije iz doneska
patrona ali občine, takrat pošlje upravništvo ravno tako obloženo
prošnjo do ordinarijata in prosi za skladnjo, katero prične in
izvrši politična gosposka.

Kadar da svoj donesek tudi nadarbinar za zidavo ali popravo,
ga sme razdeliti na letne obroke, a nobeno letno odplačilo ne
sme biti višje, kakor previšek normalne letne kongrue, pa tudi
ne nižje, kot tretjina tega previška. 1 ) Dolžnost plačevati v obrokih
preide, ko je bilo tako plačevanje dovoljeno, na interkalare in na
naslednika v nadarbini.

Ako je bilo dovoljeno plačevanje na obroke, izdela uprav¬
ništvo stavbeno pismo.  Ker se pa s tem obremeni cerkveno pre¬
moženje, ravnati se mora zopet po § 114. Denar se vzame na
posodbo pri verskem zakladu, pri cerkvi, v hranilnici, ali kje
drugje. Nadarbinar se pa mora zavezati, da bode plačeval obresti
vsako leto.

To stavb in o pismo bi se glasilo:

Stavbino pismo,

s katerim podpisani potrjujem, da sem za popravo
gospodarskih poslopij pri župni nadarbini Trebnje
vsled dovoljenja c. kr. deželne vlade v Ljubljani
z dnč 26. februvarija t. I., št. 397, objavljenega po
prečastitem knezoškofljskem ordinarijatu v Ljub¬
ljani, dne 5. marca t. I., št. 520, iz cerkvenega pre¬
moženja župne cerkve v Mirni peci dobil na po¬
sodbo 2000 gld. a. v. kot donesek k skladnji, spadajoč
na nadarbinarja, proti temu, da se vknjiži to po¬
sojilo na nadarbino v Trebnjem, obrestuje vsako
leto s 5 0 / 0  in izplača v rednih letnih obrokih po
285 gld. 72 kr.

Zavežem se tedaj za-se in za svoje nasled¬
nike v dekanijski župniji Trebnje, da se bodo ti
pogoji natanko spolnovali, in vsako leto župni

') Post. 20. marca 1890, v škof. 1. 1890, str. 45.

§ 111. Konkurenca.

231

cerkvi v Mirni peči dvesto petinosemdeset goldi¬
narjev 72 kr. v gotovini izplačalo; isto tako gotovo
se bodo tudi izplačevale obresti ostalega dolga.

To potrjuje moj podpis, kakor tudi podpisi
patronovega namestnika in dveh ključarjev.

Podpis Podpisi

patronovega namest. '\ l.s | župnika in dveh klju-
carjev.

Ko je obravnava končana, povabi politična gosposka dotične
obvezance k volitvi stavbenega odbora, kateri je sestavljen iz pet
udov. V stavbeni odbor vstopiti imata po postavi prvo pravico
nadarbinar in patron ali njegov poverjenik; izjaviti pa se morata
že pred volitvijo, da vstopita v odbor. Obvezana tedaj nista. Ostale
odbornike pa volijo obvezanci z absolutno večino izmed tistih,
kateri so došli k volitvi. Odbor prevzame brezplačno vodstvo
izvršitve in račune gradnje, povrnejo se mu samo stroški v go¬
tovini. Odbor voli iz svoje srede prvomestnika; on je odbora iz¬
vršujoči organ, zastopa odbor na zvunaj, ima v oskrbi blagajnico,
katere drugi ključ ima v to določeni ud odbora. Prvomestnik
polaga odboru vsako leto račun in po dovršeni gradnji končni
račun o vseh dohodkih in stroških. Slednjič pa reši odbor račun
na svojo odgovornost in poroštvo. Konečni računski zaključek
mora odbor pravočasno objaviti obvezancem, ob jednem pa jih
obvestiti, da je stavbeni račun položen v pregled pri nadarbinarju.
Zoper morebitne pogreške računa pa se smejo tekom treh mesecev
po objavljenji obvezanci pritožiti pri političnih sodnjih oblastvih.
Ako tekom označenega obroka ni nikake pritožbe, smatra se račun
sprejet in potrjen.

Izvrševanje stavbe se naznani okrajnemu glavarstvu, katero
pošlje potrdilno komisijo (Collaudirungscommission). Komisijske
stroške plačajo pro rata  tisti, kateri so bili dolžni konkurirati.
(Glej tudi § 118.)

Mej tem, ko se kje vrše obravnave radi izstopa in prestopa
v drugo župnijo, ali o samostojnosti jednega dela župnije, naj se,
če možno ustavijo obravnave o gradnji cerkva ali župnijskih po¬
slopij. Ge pa to ni mogoče, pogodi naj se z lepa ali in koliko
stroškov imajo nositi izstopli. 1 )

Tu še omenimo, da ne sme postavljati vsakdo kapele in
poljska znamenja, kakor bi se mu zljubilo. Posebno kapele se
smejo staviti le z dovoljenjem škofovim; v prošnji do škofijstva
se mora priložiti tudi obris dotične kapele ali znamenja. Skrbeti
pa je tudi za bodoči obstanek znamenja; v to svrho naj naloži
postavljatelj ali pa občina glavnico, katera bo omogočila poprav-

*) Razpis nauč. min. 29. nov. 1874, št. 16.944, v ukazn. 1. str. 251.

232

Duhovski Poslovnik.

Ijanje, ali se naj pa pravoveljavno zavežeta, da bodeta znamenje
ohranila v dostojnem stanu. Znamenje ali kapela naj se tudi ne¬
koliko obmeji.

V ljubljanski škofiji je zapovedano, nameravano stavljenje
novih orgelj naznaniti ordinarijatu ter priložiti „dispozicijo“, načrt
omare in prevdarek stroškov. Sele po dobljenem odgovoru se sme
skleniti pogodba z mojstrom. 1 )

B. Oskrbovanje cerkvenega premoženja,

£ 112.

Komu pripada to oskrbovanje.

(Navod §§ 9, 11, 12, 115, 122.)

Po cerkvenem pravu je cerkveno premoženje cerkvena last,
in ona edina ima pravico do uprave. V vsaki škofiji je
višji nadzornik tega imetja škof, kateri izvršuje to
nadzorstvo ob kanoničnih vizitacijah ali drugih priložnostih. Tako
nadzorstvo v škofovem imenu izvršuje tudi dekan, on je posrednik
med upravništvom in škofijo. 2 ) Paziti mu je: ali se upravlja pre¬
mično in nepremično premoženje v smislu postave; se li dohodki
in izdatki redno vpisujejo v dnevnik; je li gotovina, kolikor jo
mora biti, tudi res v blagajnici. Dekan sklene ob svojem pregledu
dnevnik, ga podpiše, prenese preostanek precej v prejem, pri-
mankljej mora pa nadomestiti cerkveno predstojništvo. Ako zapazi
dekan nedostatke pri upravi, mora upravništvo opomniti na do-
tične ukaze; če bi bil pa tak opomin brezvspešen, mora stvar
naznaniti ordinarijatu.

V vsaki župniji je župnik nadzornik in pred¬
stojnik uprave cerkvenega premoženja. V vikari-
jatih in kapelanijah, — kjer dotični duhovniki sicer samostojno
oskrbujejo duhovniško službo, a so odvisni od župnika — sode¬
lujejo sicer vikarji in kurati pri oskrbovanji cerkvenega premo¬
ženja, vendar je njih oskrba omejena tako, da ima župnik pravico
pregleda o stanji premoženja in njega uprave. Kadar tedaj tako
cerkveno predstojništvo obravnava o premoženji pri višjih uradih,
ima tudi župnik glas in besedo. On podpisuje tudi cerkvene
račune.

Država je vrhovna varuhinja premoženja,
v to določeni organ je finančna prokuratura. Ona zastopa cerkve
in nadarbine, kadar gre za prvotno ustanovo cerkve ali cerkve-

’) Gl. škof, list 1892, str. 76.

2 ) Navod za oskrbovanje cerkv. premoženja v ljubljanski škofiji
poda knjižica „Anweisung zur Venvaltung des Kirchen-Stiftungs- u. Pfriinden-
Vermbgens“ 1860; — za lavantinsko diecezo gl. „Kirchl. Verord.-Blatt“
1897, št. VI in VII.

§  112.  Komu  pripada to oskrbovanje. 233

nega beneficija, ali za celoto založnega premoženja; ona svetuje
in pomaga cerkvam pri iztirjatvah dedščin in volil, in to brez
razločka, naj so cerkve javnega ali zasebnega patronata?) Vendar
se državne določbe mnogokrat ne strinjajo s cerkvenim pravom.

Tudi patron ima„svoje pravice pri oskrbovanji cerkve¬
nega premoženja. Patron je javen ali zaseben. Javen je cesar in
ga nadomešča politična gosposka prve instance, t. j. c. kr. okrajno
glavarstvo kot patronov komisar?)

Cerkev daje patronu v gotovih slučajih pravico, oziroma
dolžnost varstva cerkvenih posesti. Država prilastuje patronu tudi
pravico oskrbovanja premoženja župne cerkve z župnikom in
župnijskimi zastopniki vred. 3 )

Patron ima pravico: a)  vdeleževati se ali sam ali po svojem
odposlancu posvetovanj, zadevajočih cerkveno premoženje. Vendar
nima določilnega glasu, ampak samo posvetovalni. Ako je cerkveni
predstojnik v zadevah, o katerih sme v mejah svojega področja
ukrepati svojevoljno, kaj določil, kar se patronu ne zdi koristno
cerkvi, sme slednji zahtevati škofove razsodbe. Tudi sme zahtevati,
da se v njegovi navzočnosti, ali v navzočnosti njegovega odpo¬
slanca in v prisotnosti od škofa določenega moža pregledajo:
cerkveno premoženje, inventarji, varnost posojil, pravočasna iztir-
jatev dolgov, ali cerkvena poslopja, b)  Kadar se patron takih
sej ali sam ali po svojem odposlancu vdeležiti ne more, poizve¬
deti se mora vselej njegovo mnenje, ako gre za prodajo ali zdatno
obremenenje cerkvenega premoženja, kakor tudi v vsaki zadevi,
o kateri cerkveni predstojnik ne more določati sam, brez dovo¬
ljenja vikših. Patronu se mora, ako se ni vdeležil dotične seje,
poslati tudi vsakoletni račun z vsemi prilogami vred (po neka¬
terih krajih to ni več v navadi in se ne zahteva). V oskrbovanji
ustanovnega premoženja pa nima nikakih pravic, c)  Ako hoče
patron kako pravdo v prid cerkve prevzeti sam na svoje stroške,
sme to storiti, vendar mora potrditi škof zastopnika pravde (advo¬
kata). d)  Ako je župnija izpraznjena, ga mora dekan pozvati, da
pogleda, ali so shranjene v inventarji zaznamovane reči, in se li
loči cerkveno in nadarbinsko premoženje od zasebne imovine
umrlega ali odstoplega župnika, e)  Pravica patronska so tudi po¬
izvedbe in obravnave v zadevah cerkvenih in nadarbinskih gradenj.
f)  Ako meni patron, da mu pristojajo po ustanovi še večje pra¬
vice, mora to dokazati.

Javnega patrona zastopnik ne sme zahtevati nobenega odško¬
dovanja za svoj posel, potnine se mu plačajo po javno-veljavnih
ukazih?)

’) Razpis fin. min. 28. okt. 1875, v škof. 1. 1875, str. 33.

’) Razpis drž. min. 31. avg. 1862, št. 8500, in 10. febr. 1863, št. 1135, v
ukazn 1. str. 26.

3 ) Post. 7 maja 1874, § 42, ukazn. 1. str. 272.

'j Ukzn. 1 str. 25—28.

234

Duhovski Poslovnik.

Židje, ako imajo v lasti posestva s pravico patronstva, ne
morejo izvrševati te pravice.')

Duhovskicerkveni predstojnik (župnik, admi¬
nistrator) je predstojnik oskrbništva cerkvenega
imetja ne samo v župnih cerkvah, ampak tudi pri poddružnicah,
javnih kapelah, cerkvah vtelesenih družbam svetnih ali redovnih
duhovnikov, tudi v cerkvah nemškega in Johaniškega reda. Nepo¬
sredno njemu izročena je skrb za ohranitev, množenje cerkvenega
premoženja in njegovo porabo po cerkvenih predpisih. On vodi
vse poslovanje in uradne zapisnike; on izroča svojima ključar¬
jema posle, kakor se njemu potrebno zdi, ih jih izvršujeta pod
njegovim nadzorstvom; on ima nadzirati delavnost in zvestobo
ključarjev in druzega cerkvenega osobstva; izdelati mu je vsako
leto cerkvene račune, ali skrbeti, da se izdelajo; ima tudi ključ
cerkvene blagajnice.

V pomoč pri oskrbovanji cerkvenega premoženja sta župniku
dva ključarja. Izvolita se izmed župnijanov. Voli ju cerkveni
predstojnik ter se ozira pri izvolitvi na opravičene želje duhov-
nijanov; predlaga ju dekanu v potrditev. Ključarja morata biti
poštena, popolnoma zanesljiva moža, imovita ali vsaj ne povse
ubožna, doma iz župnije. Ža poddružnice se izvolita izmed so-
seščanov spadajočih pod poddružnični zvon. Imeti morata toliko
znanja, kolikor treba za oskrbo cerkvenega premoženja; ako
možno, naj bodeta vešča pisanju in čitanju. Ne smeta si biti v
bližnjem rodu med seboj, in tudi ne s cerkvenim predstojnikom;
tudi ne smeta biti ž njim v nikaki taki zavezi, katera bi jima
branila nepristransko oskrbo. Ko bi dekan ne bil zadovoljen z
izbranima ključarjema, se prepusti vsa stvar ordinarijatu v raz¬
sodbo. Ključarje dekanijskih cerkva, cerkva škofijskih odposlancev,
ki so mesto dekana, in romarskih cerkvi potrjuje ordinarijat.

Volijo se ključarji za dobo treh let; po preteku te dobe se
smejo zopet voliti, a navadno se volitev molče potrdi. Dekan bi
smel pa ključarja odstaviti tudi pred pretekom treh let, ko bi bil
za ta posel nesposoben.

Potrjena ključarja umesti dekan v službo, a navadno se v
to pooblasti župnik. Ključarjema takrat pojasni, da sta prevzela
dolžnost skrbeti za ohranjenje cerkvenega premoženja, s tem delata
za čast Božjo in posredno tudi za izveličanje duš: zato morata
to službo opravljati marljivo, zvesto in iz tega namena, da bi se
Bog častil. Dekan (ali škofijski pooblaščenec) sprejme v imenu
škofijskega ordinarijata od nju obljubo s tem, da mu sežeta v
roko z zatrjilom, da sprejmeta dolžnost vestno oskrbovati cer¬
kveno in ustanovno premoženje. Pri umeščenji se jima da na
ogled tudi zadnji potrjeni cerkveni račun in inventar.

‘) Ces. ukaz. 18. febr. 1860. — Razglas min. 2. maja 1876, št. 6534, v
škof. 1. 1876, str. 161.

§  112.  Komu  pripada  to  oskrbovanje.  235

Ključarja imata torej dolžnost skrbeti: da se cerkveno in
ustanovno premoženje po cerkvenih ukazih oskrbuje, ohrani in
množi; pri tem pa ne smeta motiti duhovnika v njegovih pravicah
glede službe Božje in dušnega pastirstva. Prisotna morata biti pri
Posvetovanji o oskrbi premoženja; delo, katero jima pri tem izroči
duhovnik, morata oskrbovati vestno in sta odgovorna zanj. Ne
s meta se pa udeleževati opravil in posvetovanj, zadevajočih njuno
9 s ebno korist. Ako zapazita, da se dela cerkvenemu premoženju
škoda ali krivica, naznaniti jo morata cerkvenemu predstojniku in
tirjati, da se prepreči. Čuvata nad Cerkvenikom, kako gospodari
s  svečami, oljem, vinom itd. in naznanita neprilike duhovniku; pre¬
gledati morata cerkvene račune. Ker sta ključarja odgovorna za
r edno oskrbovanje cerkvenega in ustanovnega premoženja z du¬
hovnim predstojnikom vred simul et in solidum, zato pri njujinem
odstopu odgovarjata za račun o vsem tistem času, kar sta bila v
službi.

Služba ključarjev je častna služba, torej brezplačna. Kjer pa
sta do sedaj radi obilega truda dobivala kako odškodnino z dovo¬
ljenjem pristojne gosposke, dobivata naj jo tudi nadalje. Ker pa za¬
služita kot očeta soseske in duhovniku pomočnika spoštovanje in
hvaležnost občanov, zato naj se jima, kjer mogoče, odkažejo častni
sedeži v cerkvi, ravno tako pri procesijah in cerkvenih slovesnostih.
Stroški, katere imata pri oskrbovanji premoženja, se jima povrnejo.

Vsako pisano potrdilo v pravnih zadevah cerkve ali cerkvene
naprave podpiše vse cerkveno upravništvo t. j. župnik in oba
ključarja. 1 )

Pod oblastjo cerkvenega predstojništva so cerkveni služabniki,
cerkvenec, organist in grobokop; ono jih namešča in odstavlja.
Patron jih nastavi samo takrat, kadar jih je nameščal že iz stare
navade; sme pa samo take izvoliti, kateri imajo v to kanonično
sposobnost. V tem slučaji pazi samo na potrebne lastnosti, ni pa
navezan na sporazumIjenje s cerkveno gosposko. 2 )

Ako je treba cerkvenemu predstojniku pri odslovljenji oseb
v  cerkvenih službah oblastvene pomoči, jo daje deželna vlada na
Prošnjo cerkvenega predstojnika proti temu, da se je prej vršila
redna obravnava, in obsodba ne nasprotuje niti državnim postavam,
niti cerkvenim v državi veljavnim odredbam. 3 )

Upravništvo cerkvenega premoženja ima svoja posvetovanja
kolikorkrat je treba. Vabi jih k posvetovanju cerkveni predstojnik.
Č e  patron biva v škofiji, se tudi njemu naznani čas posvetovanj
’n se mu prepusti, da se jih udeleži osebno ali po zastopniku.
Ako je patronstvo javno, pridržana je ordinarijatu pravica, da se
sporazume z dotičnimi oblastmi. Pri posvetovanjih ima vsak ud

’) Post. 7. maja 1874, št 50, § 48, v ukzn. 1. str. 270.

2 ) Razs. upr. sod. 21. nov. 1884, št. 2323, v škof. 1. 1885, str. 35.

3 ) Post. 7. maja 1874, § 27, v ukazn. 1. str. 267.

236

Duhovski Poslovnik.

pravico, svoje mnenje naravnost razodeti in predloge staviti na
korist in prospeh cerkvenega premoženja. Ko bi se njegovo mnenje
ne vpoštevalo, ima pravico naznaniti to dekanu in v drugi stopinji
škofiji.

Ako ordinarija! dovoli predstojništvu posebnega vodja cerkve¬
nih računov, odgovorno je vendar za vse cerkveno predstojništvo.

Od tacega oskrbovanja so izvzeta društva in pobožni zavodi
(instituta et pia loca), če imajo od cerkve potrjena pravila o oskrbi
premoženja.

Občine nimajo nikake pravice pri upravi cerkvenega premo¬
ženja, tudi ne, ko bi bile same kaj napravile, n. pr. zvonove. Tudi
v tem slučaji ima samo župnik določiti, komu in kedaj naj se zvoni. 1 )

£ 113.

Inventar (popis premoženja).

(Nav. §§ 13-14.)

Cerkveno premoženje je ali lastno ali ustanovno. Obojno
je zopet ali premakljivo ali nepremakljivo. K premaklji¬
vemu prištevamo: kelihe, ciborije, monštrance, paramente in drugo
posodje pa orodje. K nepremakljivemu: cerkev z vsemi njenimi
nepremičnimi deli, druga k nji pripadajoča poslopja, zemljišča,
glavnice, dohodke, pravice in njih dohodke, obresti in njih užitke,
kateri so odmenjeni posebno za potrebščine pri službi Božji.
Ustanove ali obremenjeno premoženje se tako oskrbuje, kakor ne¬
obremenjeno ali lastno premoženje. Vsake cerkve premoženje se
mora posebej upravljati.

Cerkveno upravništvo mora imeti o vsem premoženji natančni
razpregled; to pa se zgodi po inventaru (popis premoženja).
Inventarji se izdelujejo na podlagi potrjenih starih in sicer vselej
pri nastopu novega župnika. Izdelajo se v treh istopisih; eden se
hrani po potrdilu v cerkveni tružici, drugi pri ordinarijatu, tretjega
dobi patron, oziroma deželna vlada. Vzorci za inventar se dobivajo
tiskani, ter imajo naslov: Inventar o premoženji župne (po-
družne) cerkve sv. I. v L  Spodaj se vpiše povod spisovanja,
n. pr. povodom nastopa na nadarbino.  Znotraj se v povpreč¬
nih predelkih popisuje premoženje po pravnih imenih, pod kate¬
rimi jih ima cerkev v posesti. Ti predelki so: (tukaj se jemlje
ozir tudi na nadarbinski inventar).

A) Pravice  (Gerechtsame). Tu sem se prištevajo štolni pre¬
jemki, darila (Opfer), mrtvaščine (Funeralgebiihren), prejemki od
cerkvenih sedežev, prihodki od semnjev, prostovoljne bire. V na-
darbinskem inventaru: bire, štolnina od oklicev, porok in pogre¬
bov; te zadnje po desetletnem povpreku.

‘) Razs. najv. sod. 1873, št. 16.083, v Quartalschr. 1. 1884, str. 733.

§H3 Inventar.

237

Naj že tukaj povemo, da naj se ti prejemki kapitalizujejo.
Kako? Poglej cerkvene račune za deset let nazaj, da najdeš, ko¬
liko dohodkov je imela cerkev iz te ali one pravice vsako leto,
vse dohodke desetih let seštcj in razdeli z 10, pa dobiš povprečen
dohodek, tega pomnoži z 20, tako dobiš glavnico; 'n. pr. cerkev
je dobila v desetih letih 600 gld. mrtvaščine, ta znesek razdeljen
z 10, da povprečnega letnega dohodka 60 gld.; tega pomnoži z 20
— 60 X 20 — — 1200. To glavnico vpišeš v podolžni predelek:
stanje glavnic ali cenilna vrednost  (Stand des Capitals oder
Schatzungswerth).

B) Svojinska posestva  (Eigene Realitaten). Tu sem spadajo
cerkvene stavbe, hiše, mlini, vinogradi, njive, senožeti, pašniki,
gozdi itd.

Cerkev se popiše natanko, kakor vsako drugo posestvo ter pove
ime svetnika, kateremu je posvečena; nje dolžina, širočina; ali je
obokana ali stropana, kakošen ima tlak; na kateri strani je zakri¬
stija, je li nad njo še kateri prostor; ali je otlakana ali popodena;
kakšen je kor v ozadji; koliko ima kapel in na kateri strani so;
na kateri strani je zvonik; koliko ima vhodov, oratorij, sploh vse,
kar je znamenitega. Ravno tako se natanko vpišejo morebitne cer¬
kvene hiše, mlini; zabeleži se, pod katero številko zemljiške
knjige so vpisane. Naznani se tudi njihovo stanje.

Ravno tako se popiše v nadarbinskem inventarji župni dvorec;
koliko nadstropij ima, njegova dolgost; popišejo se prostori v
pritličji, pod pritličjem, v prvem nadstropji, podstrešje. Ravno tako
se naznani in popiše lega drugih poslopij, ter natančno dodd o
vsakem stanje.

Zemljiščem se doda številka zemljiške knjige, njih lega, tudi
značilno ime, katero je navadno vpisano tudi v zemljiški knjigi in pod
katerim so med ljudmi znana, dalje mera, katera se izve pri zem¬
ljiški knjigi. Cena hiš in drugih poslopij sc sme nastaviti po ceni,
kakoršna je navadna za enake predmete v tistem kraji. Cena
cerkvam se nastavi približno, večidel po starem inventaru. Cena
za hiše in poslopja bi se tudi utegnila nastaviti po davkih, in sicer
za predmete podvržene rednemu davku (Hausclassensteuer) se dobi
cena, ako se navadni cesarski davek brez priklad pomnoži z 250; ,
za predmete podvržene hišnemu najemninskemu davku (Hauszins-
steuer) pa s 100; h najemninskemu davku se mora prišteti tudi
hišni redni davek.

Pri zemljiščih se dobi vrednost iz čistega zemljiškega davka.
Nov zemljiški davek znaša 22'7°/ 0  čistega dohodka. 1 ) Ako imaš
čisti dohodek, kakor ga imajo po katastru preračunjenega davkarije,
in so ga naznanile po posestnih listih,  in hočeš vedeti, koliko bo
davka, pomnoži dohodek z 22'7 in razdeli potem s 100, pa dobiš

‘) Ukz. financ, min. 4. okt. 1881, v škof. 1. 1884, str. 65.

238

Duhovski Poslovnik.

davek. Če je n. pr. čistega dohodka 25 gld. X 22'7 = 567'5 : 100 =
5 gld. 67'5 kr. davka. Ako hočeš iz čistega davka izvedeti kata-
stralno vrednost zemljišča, pomnoži svoto davka s 108, pa dobiš
vrednost. Tedaj pri zgornjem izgledu gld. 5.67'5 X 108 — 612 gld.
90 kr. vrednosti. More se tudi iz čistega dohodka po posestnem
Hstu — ali če tega ni, se izve pri davkariji — preračunati vrednost.
Čisti dohodek se namreč pomnoži z 20, n. pr. čistega dohodka je
15 gld. X 20 = 300 gld. vrednosti.

C) Ustanovna posestva.  Kakor pod B,  se tudi sem vštevajo
poslopja in zemljišča, ter se tako preračuna njih vrednost.

V nadarbinski inventar se zabeležijo dohodki, katere ima na¬
darbinar iz ustanovne imovine. Če tedaj n. pr. iz senožeti dobiva
3 gld. na leto, množi se 3 X 20 = 60 gld., svota 60 gld. se pa
v nadarbinskem inventarju ne vpiše v razpredelek C,  ampak v
razpredelek F, ustanovne glavnice.  A drugače je zopet, če uživa
nadarbinar posestvo sam, tedaj pa posestvo tudi ne pride v cer¬
kveni, ampak samo v nadarbinski inventar, in tedaj pod C.

D) Dodatki  (Deputate), katerim se prištevajo priboljški iz
javnih in občinskih blagajnic, od zasebnikov, cerkva, od sosesk
v biri, denarji, tlakah (poljsko delo, vožnja drv) ali drugi enaki
priboljški. Večinoma velja to za nadarbinski inventar.

E) Svojinske glavnice  (obligacije) se popišejo z imenom,
označi se, je-li papirnata, srebrna ali zlata renta, z datumom in šte¬
vilko. Dolžna pisma z imenom dolžnika, njega stanovanjem, datum
in intabulatum dolžnega pisma. V nadarbinski inventar se postavijo
plačila v denarji, katera nadarbinar ne prejema kot priboljšek, in
gotovi dohodki iz zemljiščine odveze. Dohodek se kakor zgoraj
pomnoži z dvajset, svota se zabeleži v inventar kot glavnica.

F) Ustanovne glavnice.  Obligacije in dolžna pisma se
ravno tako popišejo, kakor ona pod E.

V nadarbinski inventar se sprejmo zneski, katere je dobil
nadarbinar od posameznih cerkva po zadnjem potrjenem cerkvenem
računu. Zneski se seštejejo in kapitalizujejo, t. j. ko prej poja¬
snjeno, pomnoži se celi znesek z dvajset, dobljena svota je glavnica.

G) Cerkveno orodje in potrebščine,  kakor so altarji,
prižnica, križev pot, krstni kamen, kropilni kamni, pregraja, cerkveni

.sedeži, spovednice, križi za procesije, molitniki, tumba, Božji grob,
omare, mize, Ičstenci, svetilnice, svečniki, križi na cerkvenih stenah,
kanontable, kadilnice, kotliči, kropilnice, skrinjica za darove.

Poseben razpredel dobijo dragotine (praetiosa), in zopet drugi
paramenti, kateri se popišejo po barvah in kakovosti. Cerkveno
perilo se za-se popiše po posebnih razločnih znamenjih. Naposled
se zabeležijo mašne bukve, rituali, muzikalije, cerkveni zvončki,
klešče za oblate, topiči, ura, zvonovi v zvoniku.

V nadarbinski inventar všteva se tudi hišno orodje, katero
je v porabi, n. pr. podobe, posode, poljsko orodje. Za živino, ako
je pri nadarbini kot inventar, se naredi poseben predel.

§ 113. Inventar.

239

Vsak predel se sam za-se zaključi in seštejejo svote. Prav
na koncu se svote vpišejo in seštejejo še enkrat po predelkih,
potem pa se vpiše opazka: Da se je premoženje cerkve (na-
darbine) v tem inventaru prav natanko vpisalo, popisalo,
izročilo in prevzelo, potrdimo s svojimi podpisi.  Konečno se
obrazec datuje, ter se podpišejo župnik in oba ključarja.

Tako se izpolnijo povprečni predeli; kako pa podolžni? Prvi je:

1. Tekoče štev.  Vsaka stvar se mora v novem inventaru vpi¬
sati v isto vrsto, v katerej je bila zabeležena v starem; številka teče
do konca povprečnega predela, novi predel pa se začne zopet z novo
številko. Kar je od zadnjega inventara na novo prirastlo, se vpiše
ob koncu stvarij, katere so ostale iz starega inventara v tem pre¬
delu, in novi prirastek se mora opravičiti v predelu nzrok pri¬
rasti ali odpada.  A tudi, kar je odpadlo že iz-za zadnjega in¬
ventara, se mora opravičiti v ravno imenovanem predelu.

2. Posamezno  (Detail). Semkaj se stavijo in opišejo po¬
samezni predmeti.

3. Mera, vaga in število komadov.  Nadpis sam pove,
kaj se zabeleži semkaj, n. pr. teža zvonov, število cerkvenih rutic.

4. Glavnična ali cenilna vrednost.  Semkaj se stavi
vrednost iz starega inventara.

5. Prirastek,  nastal iz-za zadnjega inventara.

6. Odpadek.  Semkaj se vpiše, kar se je zavrglo, ali morda
zgubilo od zadnjega izdelanega inventara, ali kar nima več cene.

7. Stanje glavnične ali cenilne vrednosti.  Semkaj se
vpiše dnevna vrednost.

8. Vzrok prirasti ali odpada.  (Glej št. 1.)

U z o r c i:

Cerkveni inventar.

Prirastek

Odpadek

P o s a m e z n o

B

gid. | kr. gld. | kr.

gM. I kr.

A. Pravice.

1390

1310

Odnos . gl. 175’50

— |! 3510 |—

3613 |

Odnos .

1

2

3

Glavnica
ali cenilna
vrednost

1000

12O0

790

1433

Uzrok
prirastka ali
odpadka

K št. 3.

Odpadek ta
izvin odtoi,
ker so se mo¬
rali vsi ed ško¬
fijskega pove¬
lja z dne . ..
odstraniti se¬
deži pred al-
tarjein

Stanje
glavnične
ali cenilne
v ednosti
gld. | kr.

Po desetletnem po¬
vprek u znašajo na
leto, in sc s 5 % ka-
pitalizujcjo:
Mrtvaščina gl. 50'—
Darila . . „ 60 —
Prejemki od
cerkvenih
sedežev . „  65'50

240

Duhovski Poslovnik.

Tek. štev.

§ 113. Inventar.

241

Posamezno

,, Poslovnik. “

16

Tek. štev.

242

Duhovski Poslovnik.

P o s a m e z n o

Prenos

Dolžno pismojurija
Vrščaj iz Močilnika,
h.št. 1, z dne 3. pro¬
sinca 1843, vknjiženo
30. oktobra 1843 . 1

sedaj na dolžnem
pismu Jerneja Brez¬
nik iz Ljubnega, hiš.
št. 8, z dne 2. marca
1886, vknjiž. 31. de¬
cembra 1 886 . . . —

Skupaj . —

G. Cerkvene priprave.

Cerkev ima veliki in
dva stranska altarj a.
Veliki ima mizo iz
marmorja z lepimi
vzboknjenimi podo¬
bami; na mizi je ta¬
bernakelj, izdelan iz
mnogobarvenega
marmorja. Altarni
nastavek j e iz lepega
rudečega marmorja
s štirimi jonskimi
stebri. Podoba v sre¬
di altarj a predstav-
ljajočasv.Jurija,je z
okvirjem vred nova.
Ob straneh ste dve
leseni podobi, pred¬
stavljajoči sv. Petra
in Pavla. V gorenjem
delu je nova podoba
prečiste Dev. Marije
v novem okroglem
okviru. Ves altar se
ceni na.—

(Tako se popišejo
drugi altarj i, priž¬
nica itd.)

D ragotine.

Monštranca iz tri¬
najst-lotnega sre¬
bra, 1627 g  težka . 1

Odnos . —

K št. 2.

Odpad zato,
ker se ni mo¬
gel del svote,
vsled posilne
prodaje zem¬
ljišča prvega
dolžnika, pri
katerem se je
bila istina po
zadnji volji
volilca pu¬
stila, zavoljo
premajhnega
skupička iz¬
plačati, ter se
je odpisal z
dovoljenjem
visokoČast.
ordinarijata z
dne. . .

Tek. štev.

§ 1] 3. Inventar.

243

2

3

1

2

1

1

2

Podpis

16

Datum.

Podpis župnika.

Da se je vse premoženje cerkve v tem inventaru
prav natanko vpisalo, popisalo, izročilo in prevzelo, po¬
trdimo s svojimi podpisi.

244

Duhovski Poslovnik.

Nadarbinski inventar.

Tek. štev.

245

§113. Inventar.

Uzrok
prirastka ali
odpadka

(Seštev in podpisi kakor poprej.)

246

Duhovski Poslovnik.

Pri posameznih predelkih dobljene svote se vstavijo v inven-
tarijalne izkaze prvega cerkvenega računa, kakor hitro so.bili po¬
trjeni inventarji. Ker so stari inventarji podlaga novim, naj se
vselej vsak prirastek in odpad v inventarijalnem izkazu cerkvenega
računa zaznamuje tudi v inventaru.’) Kjer pa manjka prostora za
vpis prirastkov v starem inventaru, vlože se posebne pole, na
katere se vpisuje. Ko bi se pa v starih inventarih ne nahajali taki
zaznamki, se poiščejo v inventarijalnih izkazih, ki so bili izdelani
po vzadnjič položenem inventarji.

Dobro je, če se izdela za reči svetnemu cerkvenemu slu-
žabništvu, n. pr. cerkvencu, posebno organistu v rabo in shranitev
izročene, poseben inventar, katerih enega hrani cerkev, druzega
dotični cerkveni služabnik.

£

O shrambi cerkvenega premoženja.

Vsaka župna cerkev naj ima svojo blagajno. Zelo je želeti
in župnikom se toplo priporoča, da si v shrambo cerkvenega
premoženja, ako jim je količkaj mogoče, omislijo sedaj običajne
ognja in vloma varne železne blagajne. Stare lesene, deloma z
železom obite skrinjice nikakor ne zadostujejo. Blagajna naj ima
notranje svitlobe vsaj 28 / 35  cm i  ker je tedaj dovolj prostorna, da
se tudi še imenitnejše listine v nji hranijo. Obligacije naj se
vpognejo po širjavi, mesto po dolžini. Kjer je več cer leva in za¬
dolžnic, naj se napravi primerna mapa, v katero se zadolžnice,
javne in zasebne vložijo. Zunaj na mapi naj se zadolžnice zapo¬
redoma napišejo. Ako okoliščine dopuščajo, naj se v blagajni
hranijo tudi ustanovna pisma.

Pri župnijah z več podružnicami naj se v blagajno vloži
toliko lesenih predalcev, kolikor je cerkva v župniji. Seveda
mora v tem slučaji biti blagajna razmeroma večja. Nikakor pa
ni svetovati, da se pri več cerkvah ima ves denar v jednem
skupnem predalu.

Vsaka blagajna ima dvojne ključe. Reservni ključi so za
slučaj, da se pravi ključ zgubi, ali založi. Vsak župnik naj bi
svojemu dekanu naznanil, kje da ima druge ključe hranjene, ker
je drugače mogoče, da v slučaji nagle smrti pridejo v ne¬
prave roke.

£ 115.

O ohrambi založnega premoženja.

Cerkveno premoženje se ne sme prodati, niti znatno obre¬
meniti brez papeževega in cesarjevega dovoljenja, ali brez dovo¬
ljenja  tistih, katerim sta to izročila. * 2 )

‘) Nav. § 14.

2 ) Konkord. čl. XXX.

§ 115. O ohrambi založnega premoženja.

247

A to ne tiče samo prodaje cerkvenega premoženja ali
Pravice, ampak tudi darovati se ne sme, ne zamenjati; tudi ne
cerkveno zemljišče za dvajset ali več let dati v zakup, dedinski
zakup ponoviti, ali odpovedati glavnica, ako se ne bode več na¬
ložila. Sploh se iz založne glavnice ne sme ničesar izdati brez
dovoljenja.

Prodati se sme cerkveno premoženje le izjemoma ali iz opra¬
vičenega uzroka, n. pr. za popravo cerkve ob razpadanji, v po-
Plačo cerkvenih dolgov, ali če cerkev iz prodaje dobi kaj bolj¬
šega mesto prodane reči.

K prodaji je treba najprej cerkvenega dovoljenja.
To dajejo s pooblaščenjem papeževim škofje in nadškofje (a za
svojo stran je država to dovoljenje odpravila),') in sicer:

1. V prodajo do osem tisoč goldinarjev vrednosti daje do¬
voljenje nadškof, do šest tisoč goldinarjev škof, pa samo takrat,
kadar se za to kupijo nepremična posestva ali se pa kako dru¬
gače obrestonosno nalože.

2. Za znatno obremenjenje daje nadškof dovoljenje do pet¬
najst tisoč goldinarjev, škof do dvanajst tisoč goldinarjev, pa
samo, ako se določi, kdaj in kak 6 se bode vrnilo.

Neznatno obremenjenje je pa svota do tisoč goldinarjev.
Izdatke do te svote smejo dovoliti avstrijski škofje.

3. Nadškofje in škofje smejo tudi sami ob sebi dovoliti, da
se zemljišča, hiše, pravice za več kakor tri leta do petnajst let
daj6 v zakup, ali da se sme zakupnina ali gostarina naprej pla¬
čevati v mestu pol leta, na deželi pa celo leto.

4. V sili smejo škofje tudi sami dovoliti prodajo ali znatno
obremenjenje presegajoče gori imenovane svote, in sicer nadškofje
do šestnajst tisoč, škofje do dvanajst tisoč; morajo pa potem vso
stvar poročati nunciju ali rimski stolici. 2 )

Poleg tega je pa treba tudi dovoljenja deželske
gosposke 3 ):

1. Kadar gre za prodajo reči ne presegajočo vrednost sto
goldinarjev, daje dovoljenje politična deželna gosposka.

2. Ako vrednost ne presega osem tisoč, daje v cesarjevem
imenu dovoljenje tudi politična deželna gosposka.

3. Če gre za imetek dvajset tisoč vrednosti, se izroči prošnja
ministerstvu za uk in bogočastje, katero mora izposlovati naj¬
višji sklep.

’) Post. 7. maja 1874 v ukzn. 1. str. 270.

*) Škof. 1. 1880, str. 57, breve 14. maja 1880. — Breve 6. maja 1890,
v škof. 1. 1890, str. 57.

*) Razpis min. 20. jun. 1876, št. 172, ljublj. 1. str. 159.

248

Duhovski Poslovnik.

4. Tudi država smatra obremenenje čez tisoč goldinarjev
znatno, ali če se zemljišča ali pravice dajejo v zakup za več
kakor tri leta, ali če se naredi pogodba, da se bode zakupnina
ali gostarina plačevala naprej za več ko eno leto. Tudi za tako
obremenenje imetka ali dohodka daje dovoljenje politična de¬
želna gosposka v imenu cesarjevem.

5. Ako ne presega obremenenje petnajst tisoč goldinarjev,
ali se ne sklene zakupna pogodba za več ko petnajst let, daje
deželna vlada dovoljenje s cesarjevim pooblastilom.

6. Ako pa obremenenja pod št. 5 ni priporočila škofija, ali
če gre za višjo svoto, ali najemnino za daljši čas, vloži se prošnja
tudi na ministerstvo.

7. Kadar presega obremenenje svoto štirideset tisoč goldi¬
narjev, ali čas zakupa trideset let, mora iskati ministerstvo odloka
pri Njega veličanstvu.

Ko bi se pri prodaji ali obremenenji cerkvenega premoženja
ne spolnovali ti ukazi, je prodaja ali obremenenje neveljavno.

Po cerkvenih postavah naj je cerkveno premoženje kolikor
možno v nepremičnih posestvih, katera se ne smejo prodajati. Če
je pa treba katerikrat prodati tako posestvo, se naloži izkupljeni
denar na obresti.

Za prodajo se mora najprej dobiti mnenje patronovo; narediti
je načrt prodajalnih pogojev,  priloži se postavno izdelan ce¬
nilnih  (Schiitzungsoperat ’); potem se izdela prošnja na deželno
vlado, oziroma na ministerstvo in še druga na ordinarijat. V prvi
se razloži, zakaj je svetovati prodajo, koliko je do sedaj posestvo
nosilo in koliko se ceni. V slednji se prosi, naj se predloži
prošnja politični gosposki, izposluje potrdilo vposlanega načrta,
in da naj se da tudi cerkveno dovoljenje. Mnenje patronovo se
priloži.

Uzorec načrta:

Načrt prodajalnih pogojev.

Senožet, imenovana »na produ«, lastnina
cerkve sv. I. v I., se proda po dražbi pod na¬
slednjimi pogoji:

1. Cerkev proda imenovano senožet kakorsna
je in stoji, vknjiženo pod... tistemu, kateri ob¬
ljubi pri dražbi najvišjo ceno, v njegovo polno
lastnino z dopuščenjem, da se brez opovire sme
prepisati nanj.

*) Razglas nauč. min. 4. nov. 1882, št. 18.158, v Quartalschrift 1883,
str. 484.

§ 115. O obrambi založnega premoženja.

249

2. Kupec kupi na dražbi senožet za naj¬
višjo dražbino ceno in jo plača najpozneje v enem
tednu.

3. Cerkev kot prodajalka izdela po tem potr¬
jenem načrtu kupno pismo, in podpis upravništva
cerkvenega premoženja potrdi kupcu, da je plačal
kupni denar. Cerkev plača tudi vse c. k. davke in
druge dajatve do dne končane dražbe, troske za
kupčijo, prepis in vse c. k. davke od dne dražbe
pa prevzame in bode plačeval kupec.

Datum.

Podpisi župnika in ključarjev.

0 kupni pogodbi se izdelata dva istopisa, eden se
izroči kupcu, drugi pa ostane pri cerkvi.

Prodaja se vrši po dražbi, ako posebni razlogi kaj druzega
be priporočajo. Izdela se tudi prošnja na deželno gosposko tako-le:

Visoka c. kr. deželna vlada!

Ponižno podpisano cerkveno upravništvo v

I.  meni, da bi bilo koristno, ako bi se senožet
cerkve v I., vpisana v zemljiško knjigo pod . . .,
ki meri hektara, prodala po dražbi (ali če
okoliščine tako zahtevajo, njenemu sedanjemu za¬
kupniku za 800 gld.j, ter prosi dovoljenja v to
prodajo, podpirajoč svojo prošnjo z naslednjimi
razlogi:

1. Vsakoletna zakupnina te senožeti znaša
samo 20 gld., in se višja doseči ne more, ker
meji ob hiši in posesti L I. in L I; tudi je nihče
ne more vzeti zato v zakup, ker pot do nje vodi
po zemljiščih enega izmed teh dveh gospodarjev,
katera si je pa v sporazumljenji ne dražita.

2. Se je cerkev z dovoljenjem visoke deželne
vlade zaradi popravkov zadolžila pri kranjski
hranilnici za 800 gld. po 5°/ 0  • Posestvo je po ce-
nilniku pod A) 800 gld. cenjeno in . . . Gotovo je,
da se bo za zemljišče ta svota izkupila, ker oba
gospodarja želita senožet dobiti v last, in tako bi
se dolg poplačal, ter vsako leto še več prihranilo,
kakor je dosedaj znašal zakup.

250

Duhovski Poslovnik.

3. Tudi cerkveni patron je s to prodajo po
prilogi B) povse zadovoljen. Visoka c. k. deželna
vlada naj tedaj iz navedenih razlogov vsled naj¬
višjega sklepa z dne 6. junija 1860 v prodajo
omenjenega cerkvenega imetka blagovoli dati de-
želno-vladarsko privoljenje in potrditi priloženi
načrt prodajalnih pogojev.

Podpisi župnika in dveh ključarjev.

Z v unaj:

Priloge A—B.

.. .za privoljenje v pro¬
dajo cerkvene senožeti v
zemljiški knjigi pod . ..
cenjeno na 800 gld.

Prošnja na ordinarija! za c e r k v e n o dovoljenje in
priporočenje pri deželni vladi:

Prečastiti knezoškofijski ordinarijat!

Podpisano upravništvo cerkvenega premo¬
ženja predlaga ponižno prošnjo visoki c. k. de¬
želni vladi za dovoljenje prodaje cerkvene seno¬
žeti cerkve v I, ki meri lj t  hektara, vpisano v
zemljiški knjigi pod . . ., št. . . ., in prosi cer¬
kvenega dovoljenja od knezoškofijskega ordina-
rijata ter priporočanja pri c. k. deželni vladi, ker

1. ima cerkev iz te prodaje gotov vsakoleten
dobiček, kakor se razvidi iz priložene prošnje;

2. je zadovoljen patron s prodajo.

Prečastiti knezoškofijski ordinarijat naj te¬
daj blagovoljno podeli cerkveno dovoljenje in
priporoča prošnjo za dovoljenje pri c. k. deželni
vladi.

Podpis župnika in dveh ključarjev.

Z v n n aj:

... za dovoljenje v pro¬
dajo cerkvene senožeti, ce¬
njene 800 gld., in pripo¬
ročanje prošnje pri de¬
želne vladi.

§ 116. Dnevnik.

251

Ravno tako se glasi tudi prošnja za dovoljenje
znatnega obremenenja, n. pr. za načetek glavnice s
5000 gld. radi poprave cerkve:

Visoka c. k. deželna vlada!

Za popravo cerkve v I. je treba 5000 gld. is
založne glavnice. Ponižno podpisano upravništvo
prosi torej dovoljenja visoke deželne vlade za
tako znatno obremenenje cerkvenega premoženja
in podpira svojo prošnjo s sledečimi razlogi:

1. Je po pridejanem zapisniku pod A) po¬
prava imenovane cerkve res potrebna.

2. Po pridejanem izpisu iz cerkvenih računov
pod B) cerkev te troške lahko izda, ker ima last¬
nega premoženja 40.000 gld.

3. pridejano mnenje patronovo pod C).

Prosimo tedaj visoko c. k. deželno vlado, naj
dovoli vsled najvišjega sklepa z dne 9. junija 1860
v to obremenenje cerkvenega premoženja.

Podpisi župnika in ključarjev.

Zvunaj:

Priloge A — C.

...za dovoljenje izdatka
5000 gld. iz cerkvenega
premoženja v popravo
cerkve v I.

Prošnja na ordinarijat se izdela mutatis mutandis enako ko
zgoraj.

Svetovati je, da se za premično premoženje dobi nepremično,
a nikdar se to ne sme zgoditi brez dovoljenja.

' £ 116.

Dnevni k.

Cerkveno upravništvo mora skrbeti, da se vsi dohodki o
pravem času vplačajo in potrebni troški izplačajo. Za pravočasno
izterjatev je ono odgovorno in je tudi porok za vsako svoto, katera
se po njegovi vnemarnosti izterjati ne more. Za vpis dohodkov
in izdatkov mora imeti cerkveni predstojnik poseben dnevnik.
Obrazci za to so že tiskani in najbolje je, če se zvežejo v knjigo.
Ako je v župniji več cerkva, naj se napravi za vsako cerkev
posebni dnevnik.

252

Duhovski Poslovnik.

Obrazec je ukazan taki-le:

Dnevnik

o prejemkih in izdatkih pri cerkvi sv. ... v ... v solncnem
letu 18.. .

§. 118. Cerkveni  izdatki.

253

Za vsak trosek dobi naj se pobotnica, katera se zaznamuje
s številko dnevnika in spravlja v zvezček.

Konec leta vjemati se mora ostanek gotovine in vrednostnih
papirjev z ostankom v cerkvenem računu.

w.

Zapisnik o vplačanih obrestih in zakupninah.

Vse vplačane ali iz blagajnice vzete obresti ter plačani zakupi
se vpisujejo v za to pripravljeni zapisnik. Dobijo se zanj tiskane
golice. Ni pa zapovedan nikak uzorec.

Pa tudi zasebni plačnik obresti ali zakupnine naj ima svojo
knjižico z vsemi predeli, kakoršne ima zapisnik; v isto naj mu
vpiše prejemnik vselej vplačano svoto, kakor v zapisnik, ter jo
potrdi s svojim podpisom. Ta knjižica je potrebna, ker se plačniki
mnogokrat motijo, in ker duhovnik tirja po umrlem predniku za¬
ostali dolg; plačniki prednika radi dolžijo, da isti vplačanih obresti
ni zapisal. — Zapisnik se uredi lahko različno. Dobro je, ako se
spredaj ali zadej vpišejo vsi javni (obligacije) in privatni dolžniki,
ter se naznani stran, na kateri se nahajajo v zapisniku. Ker jih
je težko vpisati po alfabetu, naj se saj razvrstč po tem, ali imajo
izposojen svojinski ali ustanovni denar; ta glavna oddelka se pa
zopet razdelita po tem, ali je dolžnik javen (obligacije se vpišejo
s številko) ali zaseben. V zapisnik se vpiše na vsako prvo stran
lista upnik in sicer zasebnik, od kod je, v kateri zalogi je dolg:
ali v svojinski ali v ustanovni, potem visokost glavnice in obresti,
dolžno pismo z datumom izdanja in vknjiženja. Vse to se vpiše
kot glava, n. pr. Anton Puc is Vrha, h. št. 20, je dolžen cerkvi
sv. Lenarda na I. zajem 400 gld. ustanovne glavnice z letnimi
obrestmi po 3°/ 0 , po dolžnem pismu s dne l.januvarija 1867
in vknjiženem dni 20. avgusta 1867.  Enako se vpišejo posojila
v javen zalog: Papirna renta št. 39.908 s dne 1. avgusta 1870,
glaseča se na cerkev sv. Lenarda v L, v znesku 460 gld.,
in sicer iz ustanove I. 230 gld., iz svojinskega premoženja
210 gld. s letnimi obrestmi po 3%.  Pod glavo pridejo ti-le
predeli: Leto, za katero se dolg plačuje, količina letnih obresti,
stari zaostanek, vse skup, namreč obresti z zaostankom; potem
čas povračila, koliko se je vplačalo na poseb v obrokih, koliko
skup, kolik je zaostanek konec decembra.

£ 118.
Cerkveni izdatki.

(Nav. §§ 31—46, 134.)

Cerkveno upravništvo mora skrbeti, da se cerkveno pre¬
moženje izdaje samo za službo Božjo, delitev
svetih zakramentov in za pobožnosti od cerkve

254

Duhovski Poslovnik.

ukazane ali potrjene. Navadno se v to rabijo tekoči do¬
hodki pa ono, kar se je prihranilo. Izjemoma in po dobljenem
privoljenji (nikoli brez njega) se sme založna istina v to obrniti.

Izdatki pa so dvojni: redni (zistemovani), ter povratni
in i z v a n r e d.ni (ne zistemovani). Redne in p o v r a t n e iz¬
datke oskrbuje in zaračunja ©skrbništvo leto na leto brez dovoljenja.

Izvanredne in prehodne izdatke za cerkvene
potrebe, male popravke na cerkvenih poslopjih sme izplačevati
tudi upravništvo iz tekočih dohodkov brez dovoljenja ordinarijata,
kadar ne presezajo zneska 20 gld. Ako pa taki izvanredni izdatki
znašajo 20 — 50 gld., dobiti se mora dovoljenje dekanovo ali v to
odločenega škofijskega komisarja. Kadar pa imajo izdatki prese-
zati 50 gld., je prositi dovoljenja pri ordinarijatu. — Prošnji mora
biti pridejano patronovo mnenje. A tudi, ko bi šlo za izdatek pod
20 gld. in patron ali njegov namestnik želi ali tirja pri posveto¬
vanji upravništva, da naj se stvar ordinarijatu prepusti v razsodbo,
čakati je ordinarijatovega dovoljenja.

£ 119.

Prošnja za dovoljenje nezistemovanih izdatkov.

Pri večjih izdatkih za gradnje ali druge potrebščine je dobiti,
kakor smo povedali, dovoljenje ordinarijata. Prošnji se pridene
mnenje patronovo, proračun, sestavljen od dotičnega mojstra, po
okoliščinah tudi načrt stavbe, in izpisek računov preteklega leta.
Ravno tako se stori, kadar je treba popravila ali nove gradnje,
in občina zbira skladnjo, cerkev ji pa pomaga s kakim zneskom.
Ta pomoč bi se pa smela dati iz cerkvenega imetja le tedaj, ako
so pokrite bogoslužne potrebščine. Če se pa iz tekočega premo¬
ženja taki izdatki ne morejo pokriti, mora upravništvo nasvetovati,
kako naj bi se pokrili troški drugače.

Ko je gradnja skbnčana in potrjena, se morajo ordinarijatu
predložiti obravnavni akti o gradnji, potrjilni zapisnik (Collaudie-
rungs- Protokoli) in račun o gradnji, obložen z vsemi dokazi, ter
se ordinarijat prosi, naj dovoli za gradnjo izplačilo dovoljenega
izdatka.

Prva prošnja za dovoljenje izdatka se utegne glasiti:

Prečastiti knezoškofijski ordinarijat!

Na strehi župne cerkve v I. so se vršili že
večkrat mali popravki, kateri so se kmalu zopet
skazali nedostatne. Dne . .. je zopet pregledala celo
streho v to izbrana komisija, pri kateri so bili

§ 120. Obrestonosno nalaganje cerkvenega premoženja.

255

navzoči: namestnik patronov I. L, spodaj podpi¬
sana ključarja I. L, zvedenci: krovec I. L, tesar I.1.
in zidar L I O tem ogledu se je spisal pod A)
priloženi zapisnik, iz katerega je razvideti, da z
malimi popravki tu ni moč pomagati, ampak je
treba ostrešje deloma prenoviti; troski bi znašali
po priloženem proračunu B) 600 gld. brez delavcev
in dela z živino, kar župljani prevzemo kot tlako.
Ker ima po priloženem izpisku (iz cerkvenih ra¬
čunov pod C) cerkev iz pretečenih let prihranjenih
l n v hranilnici na knjižico št. .. . naloženih 400 gld.,
in bode v prihodnjih letih tudi še na leto preosta-
jalo okolo 70 gld., bi torej cerkev lahko prevzela
troške za popravo strehe, in to tem bolj, ker so
mojstri s tem zadovoljni, da se jim zaslužek izplača
v treh letnih obrokih.

Da se patronov namestnik s tem predlogom
vjema, potrjuje njegov podpis v gori omenjenem
zapisniku in v tej prošnji,

Blagovoli se prečastiti knezoškofljski ordina-
rijat prepričati o potrebi popravka in o primernih
tirjatvah dotičnih delavcev, ter naj dovoli potrebni
izdatek, ali naj pa pošlje druga potrebna povelja
podpisancem.

I. I., namest. patronov. Župnik in oba ključarja.

§ 120.

Obrestonosno nalaganje cerkvenega premoženja na
javne obveznice.

Po cerkvenih postavah se sme premoženje cerkveno obresto-
aosno naložiti na varno, ležeče premoženje in le izjemoma na
javne obligacije.

Dandanes je težava na obe strani. Od posestnikov' se dobivajo
pbresti večinoma z veliko težavo ali celo le s tožbami; varnost
javnih papirjev pa je odvisna od raznih okolnosti.

Cerkveni denar se mora tako nalagati, da ima sirotinsko
(pupilno) varnost. Po državni avstrijski postavi se sme sirotinski
denar obrestonosno naložiti tako: a)  da se kupi nepremično blago;
da se naloži pri zasebnikih proti postavni varnosti. Varnost je
Pa postavna takrat, kadar s tem zavarovanjem in prejšnjimi bre-
Kieni ni še hiša čez polovico, zemljišče pa ne čez tretjino svoje
Prave vrednosti obremenjeno. Tudi na kako varno odstopno pismo
(cesijo) se sme dati denar; c)  se kupi javna državna obligacija
ali katera druga javna obligacija, kije po veljavi državnim enaka,

256

Duhovski Poslovnik.

n. pr. zemljiščne obveznice; d)  zastavna pisma gališkega stanovnega
kreditnega zavoda (Pfandbriefe der galizisch - standischen Credit-
Anstalt); e)  pri hranilnicah, ako so bile z javnim dovoljenjem
ustanovljene, pa tukaj samo začasno in le do zneska 525 gld.;
f)  na prioritete avstrijskih železnic, ako država jamči dobitke kakor
tudi obresti; g)  pri skupnih sirotinskih blagajnicah (gemeinschaft-
liche Waisencassen), vravnanih po posebnih postavnih določilih.

Zraven navadnih državnih rent in srečk, na katere se sme
cerkveno premoženje nalagati, so še: 5% avstrijska zakladna pisma
(Schatzschein); 5 h  zastavna pisma na državne domene (Staats-
domiinen - Pfandbriefe); como-rentna pisma; prioritete dunajske-
glogniške železnice ; 4% državna dolžna pisma na železnice Pilsen-
Priesen-Komotau; delnice železnice cesarice Elizabete in cesarja
Franc Jožefa; salinska pisma (Partial-Hvpothekar-Anweisungen
oder Salinenscheine); 5 °l 0  obligacije zemljiške odveze posameznih
kraljestev in dežela. Tudi se še nahajajo obligacije dvorne komore
za izročeno cerkveno srebro in stanovske domestikalne obligacije,
ki se še glase na l 3 / t , 2, 2'/ t , 3% v dunajski veljavi, in niso
bile združene z državnim dolgom.

Dovolilo se je tudi na te-le kot sirotinsko-varne papirje
nalagati denar: Zastavna pisma (Pfandbriefe) avstro-ogrske banke
in vseh hipotekarnih zavodov, na zemljiški kredit (Hypothekar-
Bodencredit-Anstalt) ali drugih zavodov s trgovino, na hipotekarna
posojila (Hypothekar-Darlehen-Geschaft), če so pod državnim
nadzorstvom; delnice posojila za vravnavo Donave (Donauregulie-
rungs-Anlehen); obligacije komunalnih posojil za Dunaj, Prago,
Gradec; vloge poštne hranilnice. — Zakonita pupilarna varnost
pa ni od vlade priznana hranilnicam in posojilnicam, ki so usta¬
novljene po zadružnem zakonu (Raiffeisen), in to so skoraj vse
posojilnice in hranilnice, kar se jih je pri nas osnovalo zadnja
leta. V teh hranilnicah se torej cerkveno premoženje stalno
naložiti ne sme.

Prepovedano je posojevati cerkveni denar v malih zneskih,
brez hipoteke, in za kratek obrok, n. pr. za dva, tri mesece.

£ 121.

Posojila na hipoteke.

Ako ima cerkev lastno ali ustanovno premoženje dobljeno
po dedščini, ali kako drugače, tudi prihranjeno gotovino iz tekočih
dohodkov, katero hoče naložiti pri zasebnikih, tedaj naj se oznani
to o pravem času, navadno s prižnice. Stranka, hoteča istino dobiti
na posodo, mora najprvo skazati, da ima zadostno varščino. Jemljo
se za varščino zemljišča, pa tudi hiše. Varnost hipoteke se dokaže;

a)  Po s o d n i j s k i c e n i t v i, pri kateri mora tudi cerkveno
upravništvo biti navzoče. Stavbe iz lesa, ila ali druzega zgorlji-

§ 121. Posojila na hipoteke.

257

Ve ga gradiva se ne sprejmo v cenitev. Ko bi bila cenilna vrednost
zelo različna od katastralne, se morajo uzroki tega razločka na¬
znaniti v vlogi na ordinarijat. Ker je pa ta pot cenitve draga,
zato se navadno cenilna vrednost izkaže.

b)  p o k a t a s t r u. Kdor hoče dobiti denar, mora namreč
ki k zemljiški knjigi, da se mu tam izdela

«) posestna p 61 a (Grundbesitzbogen), v kateri se navedo
zemljišča posamezno, njih mera in katastralna vrednost, in
potem izpis iz zemljiške knjige (Auszug aus dem Grund-
buche, Grundbuchsextract), v katerem se navedd posestva s
številko zemljiške knjige in vsi dolgovi, kateri so na tem
posestvu. Prava vrednost posestva se dobi, če se čisti kata-
stralni dohodek z dvajset pomnoži.

h)  Vrednost poslopij se dobi po uradno potrjenih priznatkih
(fasijah) najemščine in sicer, koliko je najemščina znašala
zadnjih šest let. Povprečni dohodek teh šestih let se izračuni,
potem se odbijejo navadni in izredni davki s prikladami vred,
preostanek pa je čisti dohodek. Ta se pomnoži z dvajset in
tako dobimo vrednost stavbe, ako je sicer spričano, da je v
dobrem stanji. To dokažeta dva izvedenca s spričalom. Ali
pa se od najnovejšega priznatka odbije za davke, popravke itd.
tretjina, še bolje polovica, odštejejo se dolgovi, in ostanek
se pomnoži z dvajset, to je čista vrednost hiše. Ko bi se na
ta način ne dala dokazati vrednost ležečega premoženja, je
to mogoče še tudi drugače, ako je brez dolga ali le malo
zadolženo, namreč

7) s preoddajno (Uebergabsvertrag),kupno ali ženitno
pogodbo in ob primerljejih smrti tudi s sodnij sko
cenitvijo izvrševano vsled smrti. To pa le takrat, kadar
more cerkveno upravništvo iz lastnega prepričanja potrditi,
da je vrednost v gori imenovanih listinah res njih prava
vrednost in da se vsi dotični deli sprejmo v hipoteko. Bre¬
mena se skažejo, kakor gori povedano, z izpisom iz zemljiške
knjige, ako pa niso vknjižena, kakor se rado zgodi pri pre-
oddajnih in ženitnih pogodbah, v katerih so izgovorjene
dajatve v blagu, katere večjidel niso vknjižene, donesti se
morajo tudi dotične listine v izvirniku ali pa v poverjenem
prepisu.

Istina se smatra zavarovano, kadar pri zemljiščih s prednimi
tabularnimi dolgovi, triletnimi obrestmi in prepisom, kateri znaša
3'4% hipotekarne vrednosti, ne preseza dveh tretjin vrednosti;
Za  hiše pa, ako ne preseza polovice vrednosti. 1 ) Ko je stranka
tako dokazala varščino, mora narediti načrt dolžnega pisma; delati
ga sme vselej duhovnik, ako ga pa izdela notar ali advokat, naj

‘) Drž. zak. § 1374.

••Poslovnik 11 - 17

258

Duhovski Poslovnik.

pazi duhovnik, da bode sprejel vanj vse za cerkev potrebne klav¬
zule, ga izroči z drugimi listinami vred cerkvenemu upravništvu
in vse to pošlje na ordinarijat. — Kako se izdela dolžno pismo,
glej § 20.

Načrt dolžnega pisma se pošlje na ordinarijat brez
datuma in podpisov. Glasil bi se:

Dolžno pismo.

Jaz ■podpisani Jožef Majer is Kranja, hišna
št. 12, potrjujem s tem pismom, da sem prejel kot
posojilo od cerkvenega upravništva v Kranji glav¬
nico Karl Huberjeve ustanove is cerkve v Kranji
v znesku 100 gld. (berem: sto goldinarjev) a. v.
Zavezujem se, da plačam to posojilo cerkvi vsigdar
po prejšnji polletni, vsakemu pogodniku enako na
voljo dani odpovedi v postavnem, za plačevanje

■ davkov veljavnem denarji v Kranji, do tedaj pa
vsako leto od danes na dalje s petimi od sto (5 </>)
obrestujem in te obresti v polletnih obrokih za pol
leta naprej odrajtujem tako gotovo, kakor gotovo
bi imela sicer cerkev pravico, ko bi ne bile obresti
vplačane šest tednov po zapalem obroku, glavnico
z obrestmi vred brez kake odpovedi iztirjati na
moje troške.

V varstvo tega posojila, dotičnih 5 «/ a  obresti,
tožnih troškov in drugih postranskih dolžnosti, ko
bi nastale, zastavljam svoje posestvo, vpisano pod
vlogo št. 15 radovljiške občine ter dovoljujem, da
se na podlagi tega dolžnega pisma zastavna pra¬
vica na moje troške vknjiži na moje omenjeno
posestvo.

Vloga na ordinarijat bi se glasila:

Prečastiti knezoškofijski ordinarijat!

Karol Huber, kije umrl 3. aprila t. I. v Kranji,
je zapustil v svoji oporoki, naznanjeni po preča¬
stitem knezoškofijskem ordinarijatu z dne 8. ju¬
nija t. I., št. 587, župni cerkvi v Kranji za eno
ustanovljeno mašo 100 gld. kot glavnico, katero je
izplačal njegov dedič. To glavnico bi rad dobil na
posodo Jožef Majer iz Kranja št. 12.

Podpisano cerkveno upravniŠtvo predlaga,
naj se mu dovoli to posojilo, podpirajoč svoj predlog
z naslednjimi razlogi:

§ 121. Posojila na hipoteke.  259

1. Se more glavnica naložiti na njegovo po¬
sestvo s sirotinsko varnostjo, kar svedoči priloga Aj.
Hiša in gospodarsko poslopje, ki se tudi sprejmeta
za hipoteko, sta bila pred tremi leti sezidana, sta
tedaj v dobrem stanu in zavarovana zoper ogenj.

2. 'Je priloženi načrt dolžnega pisma pod B)
postavno izdelan.

Naj blagovoli prečastiti knezoškofijski ordi-
narijat vvaževati gorenje razloge in dovoliti po¬
sojilo.

Datum.

Podpisi župnika in obeh ključarjev.

Tudi odstopljene t i r j a t v e sme prevzeti cerkev, na¬
tančneje v § 21.

Uzorec za odstopno pismo:

Odstopno pismo,

s katerim odstopljam jaz Jurij Svetec svojo tir-
jatev v znesku 100 gld. (berem: sto goldinarjev)
z vsemi obrestmi od 20. maja 1885 naprej, in z
vsemi meni sicer pripadajočimi pravicamipri Fran¬
cetu Stelji iz dolžnega pisma z dne 20. maja 1880,
vknjiženega dne 30. maja 1880 na njegovo posestvo
pod urb. štev. 96, ložke grajščine, župni cerkvi v
Kranji v last Jožef Milarjeve ustanove; posebno
ji pa še odstopljam pravico do vknjiženja te tir-
jatve in s tem tudi potrjujem, da sem dobil od
cerkvenega upravništva to tirjatev izplačano.

Dolžnik Franc Stelja iz Loke, h. št. 12, pripo-
znavam resničnost te tirjatve in tudi novega up¬
nika, ter se zavezujem dogovorjene 6 u l 0  obresti v
polletnih obrokih za pol leta naprej šest tednov
po zapalem obroku tako gotovo vplačevati, kakor
gotovo bi sicer imelo cerkveno predstojništvo pra¬
vico glavnico iztirjati z obrestmi vred brez vsa-
koršne odpovedi.

V varstvo novosklenjene dolžnosti zastavljam
svoje posestvo, urb. št. 96 ložke grajščine, z dovo¬
ljenjem vknjiženja.

Datum.

Jurij Svetec, Franc Stelja,

odstopnik. dolžnik.

17*

260



Duhovski Poslovnik.

Ko bi hotel kdo postaviti poroka za cerkveno tirjatev (glej
v § 22).

Ko je došlo dovoljenje škofije in potrjenje načrta dolžnega
ali odstopnega pisma, mora stranka sama skrbeti, da se izvirno
dolžno ali odstopno pismo izdela po potrjenem načrtu. To delo
sme tudi duhovnik prevzeti; a bolj previdno je izročiti je notarju
ali advokatu. Kolekujejo se dolžna ali odstopna pisma po lest¬
vici II. V njih ne sme biti nič prečrtano, popravljeno ali izstrgano,
sicer bi jih utegnila odkloniti gosposka zemljiške knjige. Vsi pod¬
pisi morajo biti poverjeni; stranka sama pa mora skrbeti za vknji-
ženje. Po vknjiženji prinese stranka dolžno pismo z vpisanim vknji-
žnim pristavkom k upravništvu, mora pa donesti zopet nov izpis
iz zemljiške knjige, v kateri se že nahaja to novo vknjiženo dolžno
pismo. Upravništvo pregleda novi izpis iz zemljiške knjige in
dolžno pismo, ter ju primeri s prejšnjim, od ordinarijata potrjenim
izpisom in načrtom, da se prepriča, se li ni med tem kdo na novo
vknjižil, in če je dolžno pismo izdelano po potrjenem načrtu. (Če
biva cerkveni predstojnik na kraji zemljiške knjige, lahko stranki
prihrani troške, ter sam pogleda pri zemljiški knjigi, če ni bil
med tem kdo vknjižen.) Potem še-le se odšteje denar.

Ker mora stranka donesti vse izkaze za varstvo svojega
posojila, sledi iz tega, da mora tudi zanje vse troške sama po¬
ravnati.

Dolžniku naj se tudi vselej že pri izplačilu izroči obrestna
knjižica, v katero se vpiše dolg, kakor tudi v dnevnik in zapisnik
za dolžnike. (Glej § 117.)

£ 122.

Odpoved cerkvenih terjatev.

(Nav. 61 — 64.)

Dobro zavarovana glavnica se navadno ne sme odpovedati
dolžniku, kateri obresti redno plačuje. Sme pa odpovedati glav¬
nico ali dolžnik sam, ali pa cerkveno upravništvo iz veljavnih
uzrokov.

Kedarhoče dolžnik glavnico v p 1 a ča t i, mora
to naznaniti pismeno pol leta prej upravništvu, ker se mora ono
izkazati o taki odpovedi pri ordinarijatu.

Upravništvo se med tem odloči, kam bode naložilo vplačano
glavnico. A paziti je tudi, da cerkev na izposojenih denarjih ne
trpi kake škode; posebno mora precej iztirjati tiste glavnice, ka¬
tere niso postavno zavarovane, potem one, katere nosijo manj od
navadnih obresti, ako jih nima cerkev zarad kakih posebnih dol¬
žnosti naloženih na tako nizkih obrestih. Čuvati je nad posestvi,
na katera je cerkev zavarovana, če se ne zanemarjajo, če se ne

§ 122. Odpoved cerkvenih terjatev.

261

kupičijo na nje dolgovi, zaostanki na davkih ali obrestih in če
ne bode zaradi tega cerkev prišla v škodo. Ko bi se kaj tacega
zapazilo, treba je dolg odpovedati.

Uzroki odpovedi so tedaj ti-le:

a)  Neredno plačevanje obresti;

b)  zmanjševanje hipotekarne vrednosti vsled zanemarjanja
posestev, ali pokončavanja njim pripadajočih gozdov;

c)  če se dolžnik ne izkaže, da je hiša, ki je kot hipoteka
zastavljena, zavarovana zoper ogenj.

Ako je bila vplačana cerkvena svojinska ali ustanovna glav¬
nica z vsemi drugimi pripadki, mora upravništvo dati plačniku
pobotnico za izknjižbo (Extabulations-Quittung). V tej se
daje plačniku dovoljenje za izknjižbo zastavnih pravic (Pfandrecht),
katere so se bile dovolile v zavarovanje glavnice z obrestmi in
z vsemi drugimi pripadki; navesti se mora tudi listina, na katero
se ta zastavna pravica opira, in posestvo s številko zemljiške
knjige ali kake druge vloge v zemljiški knjigi. Podpisati morajo
pobotnico župnik in ključarja ter pristaviti cerkveni pečat. Pod¬
pisi morajo biti poverjeni.

U z o r e c:

Pobotnica za izknjižbo.

Ker je 'Jožef Majer župni cerkvi v Kranji
danes vrnil glavnico Karol Huberjeve mašne usta¬
nove vsled dolžnega pisma z dne26.januvarija 1860
v znesku 100 gld. in z obrestmi 2 gld. 50 kr.. sku¬
paj 102 gld. 50 kr. (berem: sto in dveh goldinarjev
50 kr.) a. v. pri podpisanem cerkvenem upravniŠtvu,
daje se mu s tem privoljenje, da sme izbrisati za¬
stavno pravico, vknjiženo v varstvo te glavnice z
obrestmi in vsemi pripadki vred na posestvo pod
vlogo št. 15 radovljiške občine vsled odloka z dne
20. januvarija 1860, št. 315. "

Datum. Poverjeni podpisi

S J župnika in ključarjev.

U z o r e c za tako pobotnico, kadar je bil del dolga že prej
izplačan, a ne izknjižen; drugi del je pa ostal na dolgu, ter se
je moral iztirjati po eksekuciji in sodnijski prodaji :

Pobotnica za izknjižbo.

Podpisano upravništvo cerkve sv. Matije na
Malem vrhu potrjuje, da je Ivan Volos, posestnik

262

Duhovski Poslovnik.

na Rebri, h. št. 50, cerkvi sv. Matije na Malem vrhu
vsled razdelitvenega odloka z dne  7. junija 1885,
št. 1320, prisojeno tirjatev iz dolžnega pisma z dne
1. julija 1852 in iz plačilnega povelja z dne 3. de¬
cembra 1819, št. 6653, na glavnico 89 gld. 17 kr.
s6°l 0  obrestmi od dne 25. julij a 1883

do 23.januvarija 1885 v znesku 7 „ 97 „
zvršilne troške I. stopnje vsled od¬

loka z dne 12. maja 1883, št. 234,

odmerjene na.5  „  53  „

tedaj skupaj . 102 gld. 67 kr.

s 6 °/ 0  obrestmi od tega zneska od

dne 23. jan. 1885do 15. junij a 1885

v znesku ......... 2 „ 44 ,,

zvršilne troške II. in III. stopnje,

sodnijsko odmerjene na ... 41 „ 19'/ 2  „

s 6% obrestmi od tega zneska od

23. jan. 1885 do 15. junija 1885

v znesku . . — ,, 97j 2  „

skupni znesek . 147 gld. 28 kr.

(beri: stosedeminštirideset goldinarjev 28 kr.) res¬
nično in popolnoma plačal, ter dovoljuje podpisano
upravništvo svetega Matije na Malem vrhu, da se
pri zemljišči ad Pfarrkirchengilt Laak Tom. III,
F.-Nr. 158, sme vknjižiti izbris zastavljene pravice
v zavarovanje in iztirjanje tirjatve cerkve sv. Ma¬
tije na Malem vrhu iz dolžnega pisma z dne 1. ju¬
lija 1852 v znesku 220 gld. 50 kr. s 5 u l 0  obrestmi
in troški iztirjevanja; in iz plačilnega povelja z
dne 3. decembra 1879, št. 6653, v znesku 89 gld.
17 kr. s 6 % obrestmi in drugimi pripadki vred;
dovoljuje dalje, da se izdd Ivan Volos - u prisvo-
jilsko pismo, in se mu povrne vadium.

V dokaz temu so sledeči poverjeni podpisi.

Datum.

Poverjeni podpisi
župnika in ključarjev,

Ako se je dolžniku dala morda samo priprosta pobotnica
na izplačani dolg, on s tako ne bode mogel izknjižiti svojega
dolga.

Kadar je dobil dolžnik samo tako pobotnico, ali pa celo no¬
bene ni dobil, kar se tudi prigodi, ker je morda tudi sam poprej

§  122. Odpoved  cerkvenih terjatev.  263

dirjal nikoli ni, in je dolg zaradi tega že leta in leta vknjižen na
Posestvu, ko je vendar razvidno iz cerkvenih računov, da je bil
d °Ig že davnej vplačan, a plačila ni prejelo sedanje upravništvo,
tedaj se izda izjava za i z k n j i ž b o (Loschungserklarung).

U z or c i:

Izjava za izknjižbo,

Ker je Jožef Majer župni cerkvi v Kranju
glavnico Karl Huberjeve mašne ustanove iz dol¬
žnega pisma a dne 1. in vknjižene dne 26.januvarija
1860 v znesku 100 gld. (berem: sto goldinarjev) a. v.
z obrestmi vred podpisanemu cerkvenemu uprav-
ništvu popolnoma izplačal, kar svedoči pobotnica
z dne 1. decembra 1885, se mu daje s tem dovo¬
ljenje, da sme izbrisati zastavne pravice itd.  (glej
pobotnico za izknjižbo).

Pobotnica je v tem slučaji morala imeti kolek po lestvici II.,
in ta izjava dobi kolek 50 kr. Ko bi pa ta izjava veljala hkrati
z a pobotnico (ako ni bila namreč že poprej izdana) dobi vrsten
kolek po lestvici II., kakor kaže naslednji uzorec:

Izjava za izknjižbo.

Na njivi Matija Verbajs iz Mirja, h. št. 12,
imenovani Vrbje, vpisani pod Tom. V, str. 184,
vrstna št. 288, Urb. št. 490, R. št. 6 grajščine Turn,
zabeležene so vknjižene zastavne pravice za glav¬
nico 85 gld. k. d. iz dolžnega pisma z dne 13. ja-
nuvarija 1840 na korist poddružne cerkve sv. Ma¬
tije v Malem vrhu. Ker je bila ta tirjatev izplačana
cerkvenemu upravništvu v Malem vrhu tekom leta
1846, daje cerkveno upravništvo sedanjemu posest¬
niku hipoteke privoljenje, da sme na podlagi te
izjave izbrisati zastavne pravice gori imenovane
tirjatve z vsemi pritiklinami vred iz njive Vrbje,

■ vpisane pod Tom. V., str. 184, vrstno št. 288, Urb.
št. 490, R. št. 6 grajščine Turn.

To potrjujejo sledeči poverjeni podpisi.

Datum. Poverjeni podpisi

'j'  s j župnika in dveh ključarjev.

Sedaj pa tak« pobotnica ali izjava še nima tiste moči, da
ki se mogla izknjižiti. Upravništvo jo mora poslati ordinarijatu,

264

Duhovski Poslovnik.



mora v svoji vlogi povedati uzrok, radi katerega se je terjatev
odpovedala, in če je dolžnik terjatev sam odpovedal, mora se od¬
poved doposlati radi izkazila, da se je ravnalo ukazom primerno.
Poslati pa mora tudi vse dokaze o dolgu, tedaj dolžno ali odstopno
pismo in naznaniti, kako se bode zanaprej glavnica zopet obresto-
nosno naložila. Se-le od ordinarijata potrjena pobotnica ima ve¬
ljavo za izknjižbo.

Troske za pobotnico mora plačati cerkev, ako ni bilo v
dolžnem pismu določeno drugače.

Ko bi se istina sedaj naložila na boljše obresti, sme tudi
ordinarijatu predlagati, kako naj se porazdelč obresti zanaprej.

U z o r e c :

Prečastiti knezoškofijski ordinarij at

Po naročilu knezoŠkofijskega ordinarijata z
dne 12. decembra 1882, št. 1885, je ponižno podpi¬
sano upravništvo cerkve sv. Matije na Malem vrhu
ostanek dolga 89 gld. 11 kr., obremenjen na po¬
sestvu Štefana Volk na Rebri h. št. 12, po sodnijški
poti iztočilo; posestvo pa je kupil Ivan Volos iz
Rebri, h. št. 50. Ker je cerkev popolnoma izplačana,
in da se tirjatev iz posestva izbriše, je cerkveno
upravništvo izdelalo pobotnico za izknjižbo, ter jo:

1. Poverjeno prilaga pod A) in prosi potrdila
knezožkofljskega ordinarijata.

2. Predlaga dolžno pismo z dne 1. julija 1852
pod B).

3. Ob enem naznanja, da želi Anton Mravlje
iz Rakovnika, h. št. 1, od te cerkve dobiti na po-
sodbo okroglo svoto 90 gld., ter se predlaga načrt
dolžnega pisma pod C), in

4. Izpis iz zemljiške knjige pod D), kateri kaže,
da daje sirotinsko varnost s svojim podpisom.

Prečastiti knezoškofijski ordinarijat naj bla¬
govoli dovoliti, da se doloži k iztirjam glavnici
mali primankljej iz tekočih cerkvenih dohodkov,
ter potrditi predloženi načrt, in pritrditi, da se po
dani varščini izroči naprošena glavnica Antonu
Mravlje.

Podpisi župnika in ključarjev.

Ko bi dolžnik dolžno pismo plačeval na od¬
bitek, se mu mora, ako sam tirja, to tudi vpisati na dolžno
pismo.')

») Drž. zak. § 1428.

S  123.  Izterjatev  cerkvenih  dohodkov,  glavnic in pravic.

265

Vzorec:

Na gorenjo glavnico je odplačal dolžnik danes
50 gld. (berem: petdeset goldinarjev).

To potrjujem z lastnoročnim podpisom.

Datum. Podpis.

Ako se je dolg plačeval v obrokih in se je za
vsako plačilo dala posebna pobotnica, se sme
na zadnje vplačilo narediti pobotnica za cel znesek, a navedejo
se v nji tudi prej vplačane in pobotane svote.

Vzorec:

Pobotnica.

Podpisano cerkveno upravništvo potrjuje, da
je gosp. Jožef Majer iz Kranja, h. št. 12, od cerkvi
v Kranji na Karol Huberjevo ustanovo dolžne,
in na njegovo posestvo pod vlogo št. 15, občine
radovljiške, vknjižene svote 100 gld., ko je bil vrnil
1. junija 1871 40 gld., in 3. marca 1880 20 gld.,
vročil danes še ostanek 40 gld., tedaj vso istino v
znesku 100 gld. (berem: sto goldinarjev) poravnal
z obrestmi vred. Naznanja se s tem, da cerkev v
Kranji nima od gospoda Jožefa Majer-ja ničesar
več terjati, in se dovoljuje, da se izbrišejo zastavne
pravice vsled odloka z dne 20. januvarija 1860,
št. 315, na posestvo vloga št. 15, radovljiške občine
v varstvo te glavnice z obrestmi in pripadki vred.

Datum.

Legalizovani
podpisi župnika in ključarjev.

§ 123.

Izterjatev cerkvenih dohodkov, glavnic in pravic.

(Nav. § 68 - 78.)

Vpravništvu ni gledati samo na izposojene glavnice, ampak
mora tudi skrbeti, da se vsakoršni dohodki o pravem času vpla¬
čujejo in zapuščine izplačajo. Ako ne gre z lepa, mora iti s tožbo.
Vsake tožbe pa ne sme upravništvo samo pričeti, ampak le kedar
je iztožiti obresti ali druge cerkvene vžitke. Te more ali samo
iztoževati ali pa prepustiti uradnim potom finančni prokuraturi
vso zadevo.

266

Duhovski Poslovnik.

Pomniti je, da naj se ne puste obresti nabirati čez tri leta,
in še tukaj je nevarnost, ko bi se posestvo prodajalo po dražbi.
Taka tožba traja najmanj eno leto in po prodaji sodnija ne sme
čez tri leta starih obresti nakazati v izplačo. Stareje obresti se
nakažejo še le tedaj v izplačo, če je po izplačanih hipotekah še
kaj ostalo, ali (kedar so bile vknjižene obresti), v tisti vrsti, v
kateri so bile vknjižene. Zato nasvetuje ljubljanski ordinarijat, čez
dve leti ne čakati na obresti. 1 )

Ne sme pa upravništvo samo ob sebi izterjavati cerkvenih
pravic, glavnic, naj si bodo cerkvena lastnina ali ustanovna za¬
loga, ampak obrniti se je na ordinarijat, kateremu je treba raz¬
jasniti vso zadevo ter doposlati dotične listine, tedaj dolžno ali
odstopno pismo in izpis iz zemljiščne knjige. Ordinarijat izroči
zadeve cerkva javnega patronstva finančni prokuraturi, v zadevah
cerkvd privatnega patronstva se pa sporazumi s patronom in po¬
oblasti za tožbo večjidel cerkveno upravništvo radi manjših troškov.

Vloga na ordinarijat:

Prečastiti škofijski ordinarijat!

Janez Vidmar iz Dežele je dolžen cerkvi
sv. Matije v Malem vrhu 200 gld. kot glavnico
Janez Simonove mašne ustanove. Ponižno podpi¬
sano cerkveno upravništvo prosi, naj bi se ta dolg
izterjal, in navaja za to sledeče razloge:

1. Dolžnik vže več let obresti tako neredno
plačuje, da se je moral k temu že dvakrat sod-
nijsko prisiliti, poleg tega je pa še začel zanemar¬
jati zahipotekovano posestvo in gozd izsekavati.

2. Cerkev je po prilogi A) še le na drugem
mestu vknjižena; žuga jej torej škoda, ako se dolg
ne izterja o pravem času.

3. Se priloži pod B) dolžno pismo.

Ponižno podpisano upravništvo tedaj prosi,
naj prečastiti škofijski ordinarijat navedene razloge
uvaža in vkrene potrebno za varnost te glavnice.

Podpis župnika in dveh ključarjev.

Terjatve, katere ima dobiti cerkev ali ustanova iz kake za¬
puščine, posebno po rajnih duhovnikih, naznani upravništvo z
vsemi pripadki vred sodniji, če mogoče ustmeno, ter mora doka¬
zati pravico terjatve. Ako se terjatev popolnoma ne izplača ali
ima cerkev kaj terjati iz sekvestracijske ali konkurzne mase, ne

') Ljublj. 1. 1882, str. 71.

§ 123. Izterjatev  cerkvenih  dohodkov,  glavnic  in  pravic.  267

sme upravništvo tožbe samo ob sebi pričeti, ampak mora vso za¬
devo o pravem času poslati z dotičnimi listinami in sodnijskim
odlokom vred, ako je cerkev pod javnim patronstvom, finančni
prokuraturi, sicer pa ordinarijatu, da te gosposke še o pravem
času nastopijo pravno pot (glej tudi § 29, št. 4.)

Ko bi imela cerkev tožiti patrona, javnega ali zasebnega, ali
pa če prične patron tožbo zoper cerkev, se pošlje vsa reč ordi¬
narijatu, kateri izbere cerkvi zastopnika.

Akoravno sme izročiti upravništvo pri izterjanji obresti vso
zadevo finančni prokuraturi, je vendar mnogokrat treba, da vso
stvar samo vzame v roke, vže zato, da se strankam ne napravljajo
preveliki stroški. Tožbe naj se pred sodnijo stavijo navadno ust¬
meno; včasih je pa treba tudi nastopiti pismeno pot. Sledi naj
tukaj kratek navod o pismenih tožbah.

Za iztoževanje obresti se navadno nastopi pot sodnijskega
opominjevanja (Mahnverfahren). To postopanje izvršuje sodnija
samo za terjatve, katere ne presezajo 200 gld.; vloži se v tem
postopanji pri sodniji „prošnja za izdanje plačilnege povelja^. Ta
prošnja se da ustmeno ali pismeno. Sodnija naloži vsled te prošnje
dolžniku, da mora v 14 dneh plačati dolg z obrestmi ter troski:
za koleke, pisarino ali pot in vročnino, katero bo moral poravnati
dolžnik, ali pa ugovarjati plačilnemu nalogu. Ni pa treba dolžniku
navesti nobenega uzroka svojega ugovora, in ako je o pravem
času ugovarjal, zgubi plačilni nalog svojo moč, ter naznani sodnija
to upniku. Če ni dolžnik niti plačal niti ugovarjal, zamore tožnik
precej pri sodniji prositi, naj se dovoli na podlagi plačilnega ukaza
eksekucija, najprej torej rubežen. Če pa ni prosil upnik v šestih
mesecih eksekucije, je razveljavljen plačilni ukaz.

V pisani prošnji za tak ukaz mora upnik navesti: svoje in
svojega dolžnika ime, stan ali obrt, stanovanje, kolika je terjatev,
njena pravna opravičenost (Rechtsgrund); ako pa obstoji terjatev
iz več zneskov, se navaja vsak znesek in njega pravni razlog
posebej.

Koleki se plačajo tako-le: V zneskih do 25 gld. se taka
prošnja kolekuje z 12 kr., priloži se pa za plačilni ukaz 25 kr.;
v zneskih od 25 do 50 gld. prošnja 12 kr., priloži se 50 kr.; od
50 do 200 gld. prošnja 36 kr. priloži se 1 gld.

Tožbo vložiti in voditi pa more samo cerkveni predstojnik,
ključarjev sodnija ne sprejme, razven če jih pooblasti župnik.

Uzorec prošnje za plačilni ukaz:

Slavno c. kr. okrajno sodišče!

Župna cerkev na Strmolji je posodila 'Jožefu
Vidmar-ju, kmetu pod Rebrom h. št. 16, na dolžno

268

Duhovski Poslovnik.

pismo z dne 4. januarija 1869. vknjiženo 12. fe¬
bruarja 1869, svoto 600 gld., od katere je še tri
leta dolžan 5% obresti v znesku 90 gld., — potem
na dolžno pismo z dne 3. julija 1810, vknjiženo
4. julija 1870, svoto 200 gld., od katere je že dve
leti dolžan 5 "j obresti v znesku 20 gld.

Ker teh svot ne plača, dasiravno je bil k pla¬
čilu večkrat opomnjem, prosim, da bi se izdalo
plačilno povelje z opominom, da mi mora ome¬
njena zneska 110 gld. z obrestmi vred od danes
nadalje po 5 od sto in stroške te vloge v 14 dneh
gotovo plačati, ker bi se sicer smela proti njemu
pričeti eksekucija.

Datum.

Podpis župnika.

Stroškov je:

Za koleke in papir 1 gld. 38 kr.
pisnina in poštnina — » 40 >

Lahko bi se ob enem prosilo tudi za tožbo, čeravno bi
dolžnik ugovarjal; pristavi se k gorenjemu:

Ko bi pa nasprotnik ugovarjal temu plačil¬
nemu povelju, pa prosim obravnavo odločiti in
potem razsoditi:

Toženi je meni na zaostalih obrestih dolžan
plačati 110 gld. in potem 5% obresti od  (pristavi
se dan in mesec, v katerem se je prošnja vložila)
nadalje in vse tožne stroške v 14 dneh, sicer bi
se smel eksekvirati.

A ni potreba, da bi se dolžnik prej sodnijsko opominjal za
dolg, lahko se vloži takoj tožba. Ta se mora vložiti v dveh

§  123.  Izterjatev cerkvenih  dohodkov, glavnic in  pravic.

269

enako se glasečih prepisih, enega dobi toženi s prepisi prilog,
drugega pa tožnik. Priložiti se morajo namreč vsaki tožbi tudi
prepisi listin, na podlagi katerih se toži. Na napovedani rok (Tag-
satzung) mora prinesti tožnik izvirnike listin seboj, ker jih sme
toženec pregledati.

U z o r e c:

Kolek । klavno c. kr. okr. sodišče!
35 kr.

Po dolžnem pismu v prepisu pod A) z dne
4. januvarija 1869 je Jožef Vidmar, kmet pod
Rebrom, h. št. 16, dolžen cerkvi sv. Matije na Str-
molji 600 gld. Zavezal se je, da bode to glavnico,
ako bode terjan, po šestmesečni odpovedi vrnil,
dotlej pa ta kapital obrestoval s 5% pol leta na¬
prej; ko bi pa šest tednov po zapalem obrestnem
obroku ne plačal obresti, sme cerkev brez odpo¬
vedi glavnico z obrestmi vred izterjati na njegove
troške. .

V varnost terjatve, obresti s terjatvenimi
troški vred so za cerkev vknjižene zastavne pra¬
vice na nasprotnikovo posestvo pod urb. št. 20
grajščine Strmec.

Ker pa nasprotnik vže za dobe treh let ni
plačal nobenih obresti, prosim kot cerkveni pred¬
stojnik:

Slavno sodišče naj zaukaže, da mi plača S%
obresti za tri leta v znesku 90 gld. in povrne sod-
nijske troške, sicer bi se izterjalo izvršbenim potom.

Datum. Podpis župnika.

Z v u n a j: "Naj prejme

slavno c. k. okrajno sodišče
v I.

Tožba

I. L, župnika v I.
proti

Jožefu Vidmarju,
kmetu pod Rebrom, h. št. 16

Priloga A. radi triletnih S%

obresti od glavnice
600 gld. v znesku
90 gld.

270

Duhovski Poslovnik.

Ko je bila tožba od sodnije priznana in toženi obsojen v
plačevanje, a le še ne plača, mora upnik vnovič terjati ali ustmeno
ali pismeno izvršbo (Execution). V vsaki prošnji za izvršbo bodi
sledeče navedeno: 1. obsodba, s katero se je nasprotniku naložilo
plačilo; 2. plačilo, kolikošno je bilo naloženo, in da je obrok, v
katerem bi bil moral dolžnik storiti svojo dolžnost, že potekel;
3. če je dolžnik nekaj plačal, se mora tudi to navesti; 4. kaj tirja
tožnik. Izvršba se namreč pričenja z rubežnijo, to je prva
izvršilna stopnja. Tožnik mora sodniku naznaniti ono nasprotni¬
kovo blago, iz katerega se izplača dolg. Ako hoče zarubiti ne¬
premakljivo blago, se tako zgodi rubežen, da se obsodba na ru-
bežen se naslanjajoča vpiše v zemljiško knjigo.

Uz o r e c:

Kolek c  j. o k ra j no  sodišče!

3« kr.

Vsle.d 'priložene pravnovelj avne obsodbe pod
A) bi mi bil moral nasprotnik plačati v štirinaj¬
stih dneh 90 gld. a. v. Ker je pa obrok za plačilo
že zdavnej potekel in jaz vendar še nisem pla¬
čan, zato prosim:

Slavna sodnija naj dovoli, da se sodnijsko
zarubi vse premakljivo blago, kar ga je pod streho
nasprotnikovo, v zavarovanje moje terjatve 90 gld.

Nadir lav j c slično gorenjemu.

Ko je bila rubežen izvršena in nasprotnik le še ne plača,
se naredi nova prošnja za cenitev (druga izvršilna stopnja).
Priložiti se mora naznanilo sodnije o zaukazani rubežni.

Kolek c  okrajno sodišče!

36 kr.

Po prilogi \A) mi je bila dovoljena rubežen
nasprotnikovega premakljivega blaga, in po poro¬
čilu v B) in popisu v D) tudi izvršena. Ker mi
pa nasprotnik vkljub temu do danes ni še plačal,
tedaj sem prisiljen prositi:

Slavna sodnija naj dovoli, da se vse nasprot¬
nikovo že zarubljeno premakljivo blago ceni in o
tem izda potreben ukaz.

§  123.  Izterjatev  cerkvenih  dohodkov,  glavnic in pravic.

271

Ako dolžnik še tedaj ne plača, je prositi za prodajo
(tretja izvršilna stopnja). Kolek 36 kr.; kadar pa dolg ne presega
50 gld., je samo 12 kr.

Kolek

86 ali 8'7. c. k. okrajno sodišče!

12 kr.

Ker mi nasprotnik še sedaj ni plačal tri
leta zaostalih 5" l0  obresti s sodnijskimi troški vred
iz dolžnega pisma z dne S.januvarija 1869, vknji-
ženega pod urb. št. 20 grajščine Strmec, akoravno
je bila zoper njega po poročilu A) in zapisniku B)
izvršena rubežen, po poročilu C) in zapisniku D)
tudi dovršena cenitev njegovega premakljivega
blaga, zato prosim:

Slavna sodnija naj dovoli ekse^utivno pro¬
dajo premakljivega blaga nasprotnikovega, zazna¬
movanega pod A) in C) in naj izda za razglas
potrebni ukaz.

Te trojne prošnje za izvršilne ukaze se vselej izdelujejo
trojno (in triplo); na zadnjo prošnjo za prodajo mora priti na
jeden izpis kolek za 1 gld., ker je namenjen v izdelavo ukaza.

Utegne se prigoditi, da pride dolžnik po enem ali drugem
izvršilnem ukazu, ter ali prosi potrpljenja in določi obrok, kedaj
bode plačal, ali pa plača dolg. Da se ustavijo gosposkina pota in
se ne delajo troški, je treba to c. k. sodišču naznaniti in prositi,
naj se razveljavi izvršilni ukaz. To se stori ustmeno ali pismeno;
večjidel se mora vršiti pismeno, ker pride dolžnik navadno zadnji
trenutek, ko duhovnik nima časa napotiti se k sodniji.

U z o r e c:

87. c. k. okrajno sodišče!

i! Kolek
86 kr.

Z odlokom tukajšnje sodnije pod A) mi je
bila dovoljena izvršilna cenitev premakljivega
blaga (ali cenitev ležečega posestva) 'Jožefa Vid¬
mar, kmeta pod Rebrom, h. št. 16, v izterjatev
prisojene terjatve 90 gld. z vsemi pripadki vred
za cerkev sv. Matija na Strmolji, in ta cenitev
bi se imela tudi vršiti 10. marca t. I.

Duhovski Poslovnik.

272

Ker mi je ja dolžnik en del obresti, radi
katerih je bil tožen  <ali: radi katerih mu je bila
glavnica odpovedana), plačal  (ali: ker mi je dolžnik
vse plačali v kratkem obljubil), torej prosim:

Slavno c. k. okrajno sodišče naj blagovoli
izvršitev dovoljene cenitve nasprotnikovega pre¬
makljivega (nepremakljivega) blaga ustaviti toliko
časa, dokler znova za njo ne prosim  (ali če se je
bil za plačilo določil obrok: naj blagovoli odložiti
do sv. Jurija;  če je bilo vse plačano: naj blagovoli
ustaviti).

Datum.

Podpis župnika.

Nadglavj e:

Priloga A.

1.1., župnik v I.

proti

Jožefu Vidmar,
pod Rebrom h. št. 16

peto. 90 gld. c. s. c.

prosi, da se ustavi
(prenese) dovoljena
izvršilna cenitev pre¬
makljivega (nepre¬
makljivega) blaga.

Ko tožnik ustavi tožbo, mora biti previden, da ne pride v
škodo. Naj je ne ustavi prej, dokler ni toženec povrnil vsaj vseh
troskov, kateri so narastli za prejšnje eksekutivne stopinje, kajti
po ustavljeni tožbi ne bode več sodnija skrbela za te troške, in
če pride po tej ustavljeni tožbi drug upnik, ter proda mojemu
dolžniku posestvo, se za te troške tudi nimam nadejati povrnitve.

Ako dolžnik ob obroku ne plača, se tožba zopet ponovi, in
sicer na tisti stopinji, na kateri se je ustavila.

Kolek c  & o j ira j no  sodišče!

3(5 kr.

Z dekretom pod A) je bila tistavljena izvr¬
šilna cenitev nepremakljivega premoženja mojega
nasprotnika, dokler bi z nova za njo ne prosil.
Ker mi je dosedaj na račun terjanih obresti pla¬
čal samo 30 gld., prosim:

Slavna sodnija naj ponovi ukaz za cenitev že
zarubljenega nasprotnikovega premakljivega blaga.

§ 124. O nakupu javnih obligacij 273

£ 124.

O nakupu javnih obligacij.

(Nav. §§ 78-90.)

Cerkev sme tudi nalagati denar na javne državne obveznice
(obligacije), ali na papirje, razglašene od države kot sirotinsko-
varne (glej § 120). To nalaganje je najpriprosteje in pobiranje
obresti najložje.

Na javne obveznice se sme naložiti vsaka cerkvena gotovina
brez dovoljenja s strani škofije. Obligacije se glase na 100 gld.
in na 1000 gld., dobe se pa od papirnih in srebrnih rent tudi
deleži po 50 gld.; od kronine rente pa na 100, 200, 2000, 10.000,
20.000 kron je glaseče.

Na eno in isto obveznico se sme naložiti cerkveno-svojinski
in ustanovni denar. Ko bi katerikrat za nakup ustanovnega de¬
narja primanjkovalo do polne svote, se sme tudi dodati cerkvena
imovina, seveda se mora potem razločiti, koliko je vmes svojin-
skega, koliko ustanovnega denarja naloženega, ter se tudi tako
vračunati.

Najložje se za cerkev oskrbč obligacije pri trgovcih z de¬
narjem, oni tudi oskrbijo vse vinkulovanje. Po nekaterih škofijah
je dovoljeno, da se denar z vsemi potrebnimi podatki pošlje na
škofijo, katera oskrbi obveznico in vinkulum (tudi ljubljansko
prečast. škofijstvo oskrbuje take posle; — brezplačno oskrbuje ta
posel c. k. ministerijalni plačilni urad [k. k. Ministerialzahlamt] na
Dunaji, on kupuje in vinkuluje obveznice za inordlne osebe, cerkve,
ustanove, nadarbine, občine i. t. d. 1 ) — tudi potom poštnih hra¬
nilnic se da to izvršiti. Vloži se svota pri poštni hranilnici in
pošlje prošnja z dotično vložno knjižico vred na c. kr. poštno-
hranilni urad (k. k. Postsparcassenamt) na Dunaji. Tudi davkarije
oskrbujejo nakup; pri istih pa se stvar zavleče radi drugih oprav¬
kov. Račun poslan od trgovca, ordinarijata ali dotičnega cesar¬
skega urada, se mora shraniti, ker gre kot priloga k cerkvenim
računom. Kar je denarja pri nakupu obligacij za ustanove pre¬
ostalo, se zaračuna cerkvi.

Vsaka cerkvena obligacija mora imeti vinkulum, t. j. pre¬
pisana mora biti na cerkev ali ustanovo. Naznaniti se mora
torej trgovcu, ordinarijatu ali dotični gosposki natanko vinkulum:
je-li denar, kateri se naklada na obligacijo, cerkvena svojina
(cerkev se tako označi, da se imenuje svetnik, kateremu je cerkev
posvečena, in župnija n. pr. prosta svojina  [frei eigenthiimliches
Capital | cerkve sv. Martina v Hrenovicah\  ako je pa v deželi
več cerkva enega imena ter patrona, se pristavi še drugo razlo-

*) Quartalschrift 1882, str. 219.

^Poslovnik.* 4

18

274

Duhovski Poslovnik.



čivno ime in dežela, n. pr. Št. Vid pri Ljubljani na Kranjskem.
Ni napačno, če se vselej dežela pristavi, ali ustanovni ali nadar-
binski denar; pri ustanovah se imenuje ustanovnik n. pr. Andrej
Fletova masna ustanova.  Naznani se tudi vselej davkarija,
pri kateri se žele dobivati obresti. Ako je vinkulum predolg, sme
se c. k. državna hranilna blagajnica poslužiti tudi okrajšano -
zavezne klavzule in pisati: za različne ustanove.  V tem primer-
Ijeji je pa previdno, da se na drugo stran obligacije zapišejo tukaj
naložene ustanove, in to zapomnjo podpiše cerkveno upravništvo
in patron ali njegov namestnik '); neogibno potrebno pa to ni,
ker je itak razvidna iz ustanovnega pisma količina vsake usta¬
nove na tej obligaciji. Prav pa je, ako se taka opomnja naredi
na obligacijah z napačnim vinkulom. Vpiše se na hrbet, kako bi
se moral glasiti vinkulum, ali kaj je tukaj vinkulovano, podpiše
se ko zgoraj in podpečati. A ne sme se to narediti z namenom,
da bi se obligacija po taki izjavi prenesla na katero drugo cer¬
kev ali na nadarbino, ker tukaj gre že za prepis ali razpis (de-
vinculatio) obligacije. Treba je namreč katerikrat obligacij e
prepisati ali razpisati. Večinoma se to zgodi z name
nom, da potem sme upravništvo prosto razpolagati z glavnico v
obligaciji naloženo, katere dohodki so v gotov namen določeni.
Ko bi se tedaj obligacija prepisala ali razpisala, nastopi kot last¬
nica glavnice druga fizična ali moralična oseba; zato velja to kot
predaja cerkvenega premoženja in upravništvo se mora ravnati
po navodu § 114., ter v to dobiti dovoljenje škofije in deželno-
politične gosposke. Ta izda izjavo, da se je zadostilo posebnim ve¬
ljavnim določbam o predaji cerkvenega premoženja. Upravništvo
nima storiti v tem slučaji nič druzega, kakor da pošlje dotično
obligacijo na ordinarijat, razloži vso zadevo in prosi za potrebno
ukrepanje.

Katerikrat postane potrebno, da se obligacije združijo
veno (Zusammenschreibung der Obl.), če hoče župnik imeti na
eni obligaciji svojinsko premoženje in ustanovno na drugi, ko je
bilo dosedaj oboje na eni obligaciji; ali hoče nevšečne polovičarje
spraviti iz računa, ali svote skrožiti radi večje priročnosti. Tak
prenos in prepis more se vršiti, kedar se naklada nova svota,
n. pr. ako si dobil za ustanovno mašo 100 gld., imaš pa že sedaj

ustanovnega denarja . . 1296 gld. 64’/, kr.

pridaš še v vrednostnem papirji .... 103 „ 35 '/ 2

da si skrožiš svote na  1400 gld. — kr.

Če je denarni kurs za obligacije sedaj 84 gld., boš potre¬
boval za gorenjih 103 gld. 35'/ 2  kr. okoli 88 gld.; in poravnaš
tudi troške in obresti pri nakupovanji nove obligacije. Če kaj
manjka, se sme vzeti iz cerkvene gotovine in se zaračuna.


’) Ukz. nauč. min. 6. apr. 1860, št. 3375.

  § 124. O nakupu javnih obligacij.

275

Prepis se vrši pri občni blagajnici za državne dolgove (k. k. Uni-
versal-Staatsschuldencasse) na Dunaji. To oskrbujejo tudi ordina-
rijati. Najprimernejše se zgodi po davkariji, ali po trgovcu z
denarji.

Kamorkoli se pošlje, naredi se naj seznam (Consignation)
vseh vposlanih obligacij in vposlane gotovine. Glasil bi se tako-le:

Seznam

sledečih državnih obveznic vposlanih c. k. davkariji
v I. radi vpeljave prepisa.

Izročujejo se:

1.  Tri obveznice državnega dolga (papirne
rente) vpisane na župno cerkev sv. Jurija na
Iv er ji, in sicer: št. 94-80 z dne 1. februvarija
1870 z gld. 4000

a) svojinsko premoženje gld. 2703-35'/' 2

b) ustanovno premoženj e „ 1296'64'\ 2
št. 26.300 z dne 1. avgusta 1881. z . .

kot Alojzij Camernikova ustanova
št. 14.318 z dne 1. avgusta 1870. z . .

100

200

skup v obligacijah . gld. 4300

2. V gotovini se izroča 130 gld. za

nakup ene 5 0 l 0  obveznice državnega
dolga z dne 1.februvarija 1886, v imen¬
ski vrednosti  „ 150

od katerih gre na Jurij Večevo

ustanovo gld. 1O335'I 2

kot svojinska imovina „ 46-64'\ 2

3. Tri plačilne pole k vinkulovanim
obligacijam, od katerih so se zadnji
obrok vzdignile obresti s 1. februva-
rijem 1886


skup . gld. 4450

Za vse to želim dobiti:

Dve 5°l 0  obveznici na državni dolg
z dne 1. februvarija 1886 glaseče na

18»

276

Duhovski Poslovnik.

župno cerkev sv. Jurija na Iverji na
Kranjskem, in sicer

a) Ustanovne istine gld. 1500
od katerih spada

na stare ustanove gld. 139664'/ 2
na Jurij Večevo
mašno ustanovo . „ 10335J

b) Svoj inske istine. „ 2950

z nakazam za vzdigovanje obresti pri c. k. davka¬
riji v Vipavi.

Datum.

Podpisi župnika in ključarjev.

Prepisati se pa morejo samo obligacije enake vrste na drugo
vrsto, srebrna in papirna renta se ne daste združiti, da, še celo
samo tiste, katere se vzdigujejo ob enakih obrokih, n. pr. renta
z obrokom obresti februvarija in avgusta, pa tudi samo tiste, ka¬
tere slove na eno in isto cerkev ali nadarbino.

Naredijo se trije istopisi tega seznama in se dajo podpisati
vsi trije davkariji (kedar se išče prepis po davkariji); enega ob¬
drži župnik za se, dva se priložita prošnji, ravno tako se prilože
tudi vse obligacije in gotovina. A te je bolje več ko manj, ker
presežek se itak vrne.

Prošnja na davkarijo bi se glasila:

Slavna c. k. davkarija!

V prilogi izročam tri sezname in tri plačilne
p6le, in

1. tri vinkulovane obligacije (papirnate rente)

po seznamu v imenski veljavi .... gld. 4-300

2. V gotovini gld. 130 za nakup
vrednostnega papirja z. „ 150

s prošnjo, da bi se blagovoljno izvršil prepis.
Tudi se prosi, da bi se prejem potrdil na enem
priloženih seznamov.

Datum.

Podpis župnika.

V cerkvenem računu se mora vsa ta sprememba razvidna
storiti; kakor bi se bile istine vzdignile in naložile na novo.

Ker bo imela doposlana obligacija za ustanove okrajšan vin-
kulum, vpišejo naj se posamezne ustanove na hrbet, kakor je
bilo zgoraj povedano.

§ 124.  O  nakupu  javnih  obligacij. 277

Ako ima cerkev srečke državnega posojila, ka¬
tere donašajo obresti in imajo dobitke, naj cer¬
kveno predstojništvo kratkim potom po vsakem žrebanji pri kre¬
ditnem oddelku (Creditabtheilung der k. k. Landeshauptcassa in
Laibach) popraša, če je vzdignjena njegova srečka, ker izžrebanih
sreček obresti se ne izplačujejo več in bi pri zakasnelem vzdig-
nenji glavnice ali dobitka cerkev ali nadarbina lahko prišla v
škodo.

Kupiti se utegnejo tudi obligacije zemljiške ob¬
veze. Na Kranjskem se več ne izdajejo, ampak so spremenjene
v zajem Kranjske dežele, dajejo obresti po 4°/ n , te se dajo ravno
tako vinkulovati, kakor zgoraj povedano. Obligacije zemljiške
obveze se lahko napovedo za izžrebanje. Obligacija se vpošlje
na dotični deželni odbor, in ta ji pridene klavzulo napovedi (An-
meldungsclausel). V napoved se pa vsprejemajo samo obligacije
teh-le dežel : v  Nižje Avstrije, Solnograške, Štajerske, Koroške, Go¬
rice, Istre, Češke, Moravske in Šlezije. Ne sme se pa napovedati
brez škofijskega dovoljenja, ker s tako napovedjo se napovednik
odpove 5%, premiji. Ako pa je bila napoved dovoljena, ali če je
prišla cerkev precej začetkom v posest take že napovedane obli¬
gacije, paziti mora predstojništvo cerkveno pri vsakem žrebanji,
če ni dotična obligacija izžrebana, ker šest mesecev po izžrebanji
se obresti od nje ne plačujejo več.

Cerkev utegne priti tudi v posest nevinkulovane bodi¬
si državne ali deželne obligacije. Upravništvo naj
pošlje državno obligacijo na kreditni oddelek c. k. deželne glavne
blagajnice (Credits-Abtheilung der k. k. Landeshauptcassa in Laibach),
da izposluje vinkulovanje. Naznani se vinkulum in davkarija za
vzdigovanje obresti. Obligacije zemljiščine obveze se pa pošljejo
na zemljiščino-obvezno založno blagajnico (Grundentlastungsfonds-
casse). Priloži naj se pa vselej seznam, v katerem se natanko
•opiše vposlana obligacija, cerkev, ustanova ali nadarbina, na. ka¬
tero naj se prepiše. Blagajnica izda prejemni list za prepis, za ka¬
teri se dobi nova obligacija. Oboje pa oskrbujejo tudi trgovci z
denarjem za malo odškodnino.

Obresti državnih in deželnih obligacij izplačujejo sedaj dav¬
karije na pobotnico. Akoravno se državne obveznice srebrna in
papirna renta glase na 5°/ () , se vendar ne izplačajo, ker od teh
obresti pobira država 16°/ 0  dohodninskega davka. Izplača tedaj
obresti samo 4 gld. 20 kr. od sto. Dajo se obresti polletno, in
za vsako obligacijo je zaznamovano na plačilnem listu
(Zahlungsbogen), koliko dobiva pol- koliko celo-letno. Po prejeti
obligaciji namreč davkarija, na katero je nakazano vzdigovanje
obresti, kmalo pošlje list, kateri pa se mora vselej s pobotnico
vred donesti pri vzdigovanji obresti.

Obrazci za pobotnice se dobč že tiskani in sicer drugačni
za državne, drugačni za deželne obveznice. Včasih jih tudi dav-

278

Duhovski Poslovnik.

karije prodajejo. V pobotnico se vpiše iz plačilnega lista številka
in datum obligacije, naložena glavnica, vinkulum, obrok, za ka¬
teri se obresti vzdigujejo in znesek obresti.

Na jedno pobotnico smejo se dobivati tudi obresti več obli¬
gacij; uradi to tudi terjajo tako, da sme župnik vseh svojih cerkva
obresti vzdigniti na eno in isto pobotnico. Dovoljeno pa ni, da
bi se obresti papirne rente združile na eni pobotnici s srebrno ali
zlato rento, kajti veljava, v kateri se izplačujejo, jih loči. Te po¬
botnice so koleka proste razven domestikalnih obligacij, katerih
hobotnice se kolekujejo po lestvici II. Podpisuje jih samo cer¬
kveni predstojnik ali predstojnik cerkvene nadarbine, in ne več
ključarji '), ter jih podpečati s cerkvenim pečatom. Svoje ime in
priimek naj zapiše razločno.

Obresti avstrijskih rent se zastarajo v šestih letih
od dne izplačilnega obroka (Falligkeitstermin); pri zastavnih pismih,
prijoritetah in akcijah pa večinoma v treh letih.

Ko bi se državna ali zemljiščino-obvezna obligacija
zgubila, naj se to oznani nemudoma ordinarijatu, ter naj se
navede datum, številka, glavnica, obrestna mera (Zinsfuss), vrsta
(ali papirna, srebrna, zlata, kronina renta) in vinkulum, da se
vpelje sodnijski preklic (amortizacija).

Ko bi se zgubila plačilna pola, se vloži za napravo
duplikata nekolekovana prošnja pri dotičnem c. k. davkarskem
uradu.

Časih je treba kako obligacijo prodati, a v tem slu¬
čaji se obveznica prej devinkuluje. To se sme zgoditi samo s
privoljenjem tistih gosposk, katerim je čuvati nad cerkvenim in
založnim premoženjem, namreč z dovoljenjem patrona, škofije in
deželne vlade. Kedar želi oskrbništvo cerkvenega ali nadarbinega
premoženja vinkulirano obligacijo devinkulirati, t. j.
kako drugo za-njo dobiti, ali pa ono svoto denarjev, na katero
se glasi obveznica, naj napravi vlogo, podpisano tudi od patrona,
v kateri svojo namero dobro vtemelji in opraviči ter ž njo pri
svojem škofijskem ordinarijatu prosi dovoljenja za devinkuli-
ranje obligacije. Tej prošnji dostavi škofijstvo svoje mnenje in
jo pošlje c. kr. deželni vladi, da tudi cesarska oblast dovoli de-
vinkuliranje. Ko se je to zgodilo, se o dovoljenju vlade sporoči
dotičnemu upravništvu premoženja. Na to pošlje oskrbništvo cer¬
kvenega ali nadarbinega premoženja dotično obligacijo s polo za
plačevanje obrestij vred ordinarijatu, kateri vse dotične listine z
obveznico vred predloži c. k. deželni vladi, katera na to pri
c. k. blagajni za državni dolg na Dunaju provzroči prepis, za¬
menjavo ali izplačanje vinkulirane obligacije.

‘) Razglas nauč. min. 6. apr. 1860, št. 3375, in 24 apr. 1860, št. 5607.

§ 125. O zavarovanji  ustanovnega  premoženja.

279

C. Cerkvene ustanove.

£ 125.

O zavarovanji ustanovnega premoženja.

(Nav. §§ 91—111.)

Z ustanovami prevzema cerkev premakljivo ali nepremakljivo
premoženje z obljubo, da hoče skrbeti za ohranitev ustanovnega
premoženja, in da se bodo njega dohodki obračali le v ustanov-
nikov namen.

Po cerkvenih postavah spadajo ustanove edino le v področje
cerkvene oblasti, ona ima razsodbo o nejasnih naročilih ustanov-
nikovih, o visokosti zaloge za ustanove, o pogojih, pod katerimi
se sprejmč, in sploh, če se sprejmo.

1. Ustanove se delajo z darili med živimi ali pa z o p o-
r oko. O obojnih vrstah ustanov prevdarja cerkveno upravništvo
ali se sprejmo in pod katerimi pogoji. Prevdariti mora 1. če je
ustanova fizično mogoča, t. j. ni li za dan, za kateri se namerja
ustanova, uže katera druga maša ustanovljena; ni li pri cerkvi
uže toliko ustanov, da jih ondi službujoči duhovniki več oprav¬
ljati ne morejo. Ponuja tako fizično nemogočo ustanovo živ usta-
novnik, se mu dopovč, da opravilo ni mogoče; naj svojo namero
primerno spremeni ali pa ustanovo opusti. — Če je pa taka
fizično nemogoča ustanova prišla po pobožnem volilu k cerkvi,
se pokličejo dediči, da se ž njimi pogovori, kako bi se prenare-
dila ustanova. Dediči pa ne morejo odtegniti volila, ali ga obrniti
samovoljno kamorkoli; ampak cerkveno predstojništvo sporoči
ordinarijatu vso zadevo, tudi sporazumek z dediči, in ta še le do¬
loči, kako se mora ustanova volji rajncega primerno najbolje
izvršiti. — A tudi cerkveni predstojnik ne more volil, tudi ne
ustanovnih meni nič tebi nič odbiti; ampak mora, če sam ne more
sprejeti ustanove, prepustiti vso reč ordinarijatu, da se po nje¬
govem odloku želja ustanovnikova spolni.’)

2. Če je ustanova moralno mogoča, t. j. je li v čast Božjo,
ni li cerkvenim obredom in sploh zapovedani službi Božji na¬
sprotna? Tudi v tem slučaji se ravna z živimi ustanovniki in
volili kakor pod št. 1.

3. Če ni znesek ustanove dotičnemu duhovniku in cerkvi na
škodo, ampak v korist. Ako kaže iz ustanove škoda, se živi usta-
novnik poduči, da ustanovo ali spremeni ali umakne, o volilih
pa zopet ordinarijat določi, katere dolžnosti se sprejmo za zapu¬
ščeni znesek.

’) Škof. 1. 1887, str. 70.

280

Duhovski Poslovnik.

Mašnim ustanovam mora se določiti znesek za mašnika, cer¬
kveno služabništvo in cerkev. Za ljubljansko škofijo se je izdalo
novo, sedanjim okoliščinam primerno navodilo, po kterem naj
ravnajo cerkveni predstojniki pri sprejemanji ustanov.

a)  Za ustanovljeno sv. mašo naj se praviloma zahteva glav¬
nica 100 gld. in 4% obresti naj se nastopno razdelijo:

duhovniku.2 gld. — kr.

Cerkveniku. — „ 50 „

cerkvi.1 „ 50 „

bj  Starejše, doslej ne še sprejete ustanove, in le izjemoma
tudi nove ustanove naj se sprejmejo le tedaj, ako čisti letni do¬
hodek znaša vsaj 2 gld. 10 kr. Od te svote dobiva duhovnik
1 gld. 50 kr., Cerkvenik 20 kr. in cerkev 40 kr. Manjše ustanove
naj se ne sprejemajo, temuč sporoča naj se škofijstvu, da potrebno
ukrene.

Pri podružnicah se računa za vsake pol ure daljave po 50 kr.

Ako so običajni pevci, naj se tudi za nje primerno plačilo
zahteva.

d)  bilje z enim nokturnom in laudes

celebrantu.1 gld. 50 kr.

asistentu ..1 „ — „

kantorju ako je običajen .1 „ — „

Cerkveniku.— „ 75 „

cerkvi. . . 1 „ 25 ,,

Skupaj . 5 gld. 50 kr.

e)  pri biljah s III. nokturni naj se ta svota podvoji.

Prepovedano pa ni sprejemati svot z višjimi letnimi do¬
neski; cerkveni predstojniki naj celo opozore žive ustanovnike,
da je po višjem znesku ustanova bolj zavarovana, ker po zmanj¬
šani glavnici, kar se lahko prigodi, bi se zmanjšala tudi sprejeta
opravila.

Dohodki iz ustanov razdeljujejo se torej po označenih ško¬
fijskih določilih; ako pa ustanova več donaša, pripada preostanek

§ 125. O zavarovanji  ustanovnega  premoženja.

281

cerkvi, razen če je ustanovnik ali pa ordinarijat iz posebnih ozi¬
rov določil drugače.

Ako je ustanova sprejeta, naj poskrbi predstojnik, da bodo
letni dohodki ustanove zagotovljeni. Ako je bil izročen denar, se
naloži. Če niso dediči voljenega denarja plačali,
jih cerkveni predstojnik precej po dovoljenem uradnem naznanilu
opomni, da istino izplačajo; od dne smrti volilčeve pa morajo
plačevati 4% obresti; on sam pa ni dolžen plačevati, postavne
prenosnine, ampak si jo sme odtegniti pri plačilu. Če je bila
državna obveznica v o 1 j e n a a 1 i s e sic er izroči,
naj se pazi, da se vročijo tudi vsi ob dnevu smrti ostali kuponi
in talon. Ako se glasi obligacija na ime ali na prinosca. naj se
pošlje ordinarijatu, da se prepiše vsa ustanova. Če je izročil
živi ustanovnik kako zasebno terjatev, mora cer¬
kveno predstojništvo skrbeti, da se o tem naredi veljavno odstopno
pismo (gl. § 120) ter se ozirati na §§ 50 in 51 navoda. Ni pa treba,
da bi taka ponujana ali voljena privatna terjatev imela sirotinsko
varnost, ker se ne more terjati, da naj da ustanovnik kaj več,
kakor kar sam hoče. Upravništvo naj izterja terjatev, če ni varna,
in drugam naloži. Ko bi se pa zavarovalna glavnica zgubila, de¬
loma ali vsa, se ustanovna dolžnost zmanjša ali pa povse raz¬
veže. 1 ) Predstojništvo mora tudi v tem slučaji poizvedeti, do ka¬
terega časa so bile obresti izplačane volilcu, ter v  mora izterjati
vse pred smrtjo zaostale in naprejšnje obresti. Če hoče upnik
glavnico obdržati kot posojilo, se mu navadno pusti, ako ni kakih
pomislekov; seveda se mora cerkev zavarovati, kakor zgoraj
rečeno.

Kedar se volijo premičnine, dragotine itd.,
jih upravništvo spravi, da pravilno ceniti, in ako ostanejo pri
cerkvi, se sprejmo v inventar. Če se pa morajo prodati, je pri
ordinarijatu najprej prositi dovoljenja za prodajo, in po dani
dozvoli se prodajo ter se svota naloži na obresti.

Ako se za ustanovo izroči nepremično blago,
naj upravništvo poizve, koliko je vredno in s čim obteženo, ter
prevdari, je li za cerkev koristno sprejeti tako pokrito glavnico
ali ne? Potem se prepiše na cerkev, ali če je bilo izrečno za
ustanovo dano, na ustanovo. Ako so na posestvu kaka bremena,
sprejeti se morajo tista, katera so bila že ob času smrti. Za pre¬
pis je donesti k uradu zemljiške knjige ustanovno pismo, ako je
ustanovnik že ob življenji naredil ustanovo; ako Je pa cerkev
do ustanove prišla po volilu, pa prisojilno pismo. Časih pa izdela
zapuščinski urad potrdilo, katero se izroči zemljiško-knjižnemu
uradu. 2 )

') Poduk kap. konz. v Ljubljani 1. avg. 1856, št. 1401.

’) Patent 9. avg. 1854, drž. zak. 1. št. 208, § 178.

282

Duhovski Poslovnik.

Ako je v o 1 i 1 e c v oporoki posestniku nepre¬
makljivega blaga naložil za zmiraj ustanovno
dolžnost, n. pr. plačati vsako leto eno sv. mašo, mora pred-
stojništvo skrbeti, da se ta dolžnost vknjiži na dotično s to dol¬
žnostjo obremenjeno imetje in sicer z bremeni, kateri so bili ob
volilčevi smrti na posestvu. Ko bi bilo posestvo tako obreme¬
njeno, da ne bi dalo postavne varnosti, mora cerkev venderle biti
zadovoljna, ker dedič ni dolžen dati za varščino manj obreme¬
njeno hipoteko.

Ko bi cerkveno predstojništvo česa ne moglo
izterjati, mora pri cerkvah javnega patronstva naznaniti ovire
finančni prokuraturi, pri drugih pa ordinarijatu in ob enem pred¬
ložiti vsa dolžna pisma, da se volilo izposluje tožbenim potom. 1 )
Ko se je volilo tako vravnalo materijalno, treba je ustanovo vrav-
nati še tudi formalno.

£ 126.

N a m e n i 1 n o pismo.

(Nav. §§ 116, 117, 120.)

Pri ustanovah je razločevati, so li na nje navezane dolžnosti
ali opravila, in bo li treba dohodke iz njih razdeljevati po meri
za večne čase, da ostane glavnica zmiraj enaka; ali je pa usta¬
nova določena za kake cerkvene potrebe ali pobožne naprave n. pr.
za vzdrževanje večne luči, kapele, križa pri potu za obnavljanje
misijona.

V prvem slučaji naj izda živi ustanovnik n a m e n i 1 n o
pismo, v katerem pove, koliko svoto on da za ustanovo, ka-
košno opravilo naj se opravlja za njene dohodke, kako želi, da
se dohodki med opravičence porazdeljujejo. V novejšem času je
tudi svetovati, da izreče voljo, naj se dohodki iz mašnih ustanov
duhovniku ne vračunajo v nikako plačo, ker gotovo noče noben
ustanovnik duhovnika z ustanovo oškodovati, ampak vsak bi mu
ž njo še rad pomagal.

koick Namenilno pismo.

50 kr.

Jaz podpisa ni Janez Novak is Rebri h. št. 9
izročam cerkvenemu upravništvu sv. Jurija na
Gori v roke gospoda župnika I. I. 100 gld. (beri
sto goldinarjev) a. v. in hočem, da se ta denar
kot glavnica obrestonosno naloži in za vsakoletne

283

§ 126. Namenilno pismo.

obresti v cerkvi sv. 'Jurija na Gori za vse večne
čase bere vsako leto ena tiha sv. maša zame in
moje rajnke stariše. Dohodki naj se porazdelju¬
jejo med upravičence, namreč duhovnika, cerkev
in drugo cerkveno osobje po določilu prečastitega
knezoškofijskega ordinarij ata.

Hočem pa, da se svota, katero bo vsakokra¬
ten gospod župnik na Gori dobival iz te ustanove,
nikakor in nikoli ne sme v katerokoli njegovo
plačo vračunati ali odtegovati od njegove plače.
Ko bi se katerikolikrat kaj tacega od katerikoli
strani nameravalo, pooblaščam s tem župnika,
naznaniti zadevo precej škofijstvu, glavnico kjer¬
koli naloženo vzdigniti, in za njo na moj namen
opraviti toliko sv. maš, kolikor bo določil knezo-
škofijski ordinarijat.

Da je to moja trdna in resnična volja, kaže
to vpričo naprošenih podpisanih mož od mene
samega lastnoročno podpisano pismo.

Datum

Podpisi ustanovnika in dveh prič.

Zadoščalo bi sicer, ako bi pismo podpisal le ustanovnik sam,
a bolje je, če se privzemo še priče. Če je treba namenilno pismo
zabeležiti v zemljiško knjigo, morajo biti podpisi poverjeni. Svojo
Voljo sme ustanovnik naznaniti tudi v drugi obliki: kot izjavo, ali
da jo da na zapisnik, kateri mora biti kolekovan. Tudi velja, če
ustanovnik cerkvenemu predstojništvu na roke da, kar potem
upravništvo tudi naznani v sprejemnem pismu.

Semtertje so pri cerkvah še stare ustanove, formalno ne še
uravnane, t. j.: upravništvo ni še izdalo o njih sprejemnega pisma
Jn ordinarijat ne še potrdilnega. 0 takih ustanovah naj dobi župnik
lz pis iz oporoke ustanovnikove. Shranjujejo se oporoke pri sod¬
niji; tam bi se iz njih dobil izpis. Ako tega ni, je iskati drugih
Pisem, iz katerih je razvidna ustano\nikova volja. Včasih ni dru-
Ze ga dobiti, kakor zakristijska tabela ali knjiga ustanovnih maš,
na kar se more opirati. Vsa pisma, katera so župniku pri rokah,
ako je še v kakih dvomih, pošlje ordinarijatu, in če pisem ni,
s e opira na zakristijsko tabelo, na knjigo ustanovnih maš, staro
n avado ali druge zapise, ter priloži tudi svoje mnenje, kako naj
bi se ustanova vredila. Ordinarijat potem odloči ustanovne dol¬
žnosti, po katerem odloku se izdela sprejemno pismo.

Ako se je določila ustanova v redno uporabo za
kake cerkvene potrebe ali v kako drugo po¬
božno napravo, ni treba namenilnega pisma; če je taka

284

Duhovski Poslovnik.

ustanova bila določena za vzdrževanje kake kapele, križa pri
poti itd. se tudi ne sprejme v cerkveni račun, ampak kot doda¬
tek k cerkvenemu računu. Ko bi bila ustanova določena prav
za cerkveno potrebo, n. pr. za večno luč, sprejme se v cerkveni
račun. Vendar je pa dobro, ako se tudi o taki ustanovi naredi
namenilno pismo.

Glasilo bi se:

Kolek Namenilno nismo.
aO kr.

Jaz podpisani izročam cerkvi sv. Janeza
Nepomučana na Brdu svoj travnik imenovan „v
Ločniku", v zemljiški knjigi štev. 360 občine Brdo,
in hočem, da ta travnik vsakokratni župnik na
Brdu vživa in zato oskrbljuje večno luč v cerkvi
sv. Janeza Nepomučana na Brdu. Ko bi pa trav¬
nika ne hotel sam uživati, naj daje košnjo v na¬
jem, ter naj iz letnih dohodkov večno luč, kakor
gori rečeno, oskrbuje.

Hkrati dovoljujem, da se na podlagi tega
namenilnega pisma moje gori imenovano posestvo
v zemljiški knjigi občine Brdo št. 360 iz mojega
imena odpiše in prepiše na cerkev sv. Janeza
Nepomučana na Brdu.

Datum. Poverj. podpis župnika,

dveh ključarjev in u tanovnika.

§ 127.
Sprejemno pismo.
(Nav. §§ 112-tu.)

Ko so vse zadeve ustanove vrejene, izdela upravništvo spre¬
jemno pismo. Napravi se v dveh istopisih *); le ko bi usta-
novnik želel imeti tudi en istopis, se izdela v treh. E len mora
biti kolekovan s 36 kr., drugi za ustanovnika, če ga treba, ravno
tako, oni za deželno vlado je koleka prost.

Pisati se mora na celo polo v kancelijski obliki. Na eno
sprejemno pismo napisati se sme tudi več ustanov, a le tedaj,
kedar spadajo k eni in isti cerkvi; ako k različnim, se mora za
vsako cerkev posebej narediti sprejemno pismo.

‘) Ukzn. 1. str. 77.

127. Sprejemno pismo.

285

V sprejemnici naznani upravništvo, da ustanovo sprejme, ker
je fizično in moralno mogoče, ter se zaveže, da bo skrbelo za
ohranjenje ustanovne glavnice ali ustanovnega zemljišča, in da se
bo ustanova izvrševala tako dolgo, dokler bo ostala glavnica;
zabeleži naj se tudi v sprejemnico — naj si je vže ustanovnik to
izrekel ali ne, — da se znesek, katerega bo duhovnik iz te usta¬
nove dobival, njemu ne sme v nikako plačilo vračunati, sicer
ima (ako je ustanovnik vže tako določil) župnik pravico glavnico
vzdigniti in za vzdignjen denar po škofijskih določilih opraviti
kurentne maše. Če pa ni ustanovnik o tem ničesa določil n. pr.
pri volilih v oporokah — sicer bi se z opravljanjem maš prene¬
halo in ordinarijatu naznanilo — naj razpolaga z glavnico po
svoji previdnosti. * 1 ) Vendar naj se vselej razločno pove, je li ta
pogoj izrekel ustanovnik ali cerkveno upravništvo, 2 ) določi se čas
spolnovanja ustanovne dolžnosti, naznani se varščina, pod katero
je naložena glavnica in kako se bodo dohodki razdeljevali med
upravičence. Podpišejo pa sprejemnico župnik in oba ključarja,
ter se podpečati s cerkvenim pečatom. Ko bi kateri ključar
pisati ne znal, se mora privzeti oseba pisanju vešča, katera pod¬
piše njegovo ime, sebe kot podpisatelja in pričo, a ključar pri¬
stavi križ. Ne sme ga pa župnik sam podpisati.

V Ljubljanski škofiji je za sprejemno pismo ukazan ta-le
vzorec ’);

Sprejemno pismo.

Podpisani predstojniki cerkve sv. Jurija na
Gori spoznavajo zase in za svoje naslednike v
cerkvenem predstojništvu, da je I. I. iz I. po opo¬
roki (po ustanovnem pismu, — izjavi, — pogodbi)
pri župni cerkvi v I. naročil eno mašno ustanovo
tako, da se bo opravljala vsako leto v prid nje¬
gove duše ena (ali več) sv. maša.

Če je več ustanov sprejetih: .... spoznavajo,
da so pri cerkvi sv. Jurija na Gori tele ustanove:)

1. Po namenilnem pismu (izjavi, pogodbi) z
dne ... je naročil I. I. iz L, da se vsako leto bere
ena tiha sv. maša ob nedoločenem dnevu v korist
njegove duše.

2. J c  po zaznamkih ustanovinskih knjig in
po zakristijski tabeli leta 184-3 umrli Anton Cej,
posestnik na Vrhu h. št. 35 zapustil vsakokrat-

’) Razsodba upravn. sod. 9. dec. 1887, v šk. 1. 1888, str. 30.

3 ) Razglas dež. vlade v Pragi 6. julija 1889, štev. 51.818, v ljublj. škof.

1. 1890, str. 26.

’) Poduk kap. konz. 1. avg. 1859.

286

Duhovski Poslovnik.

nemu župniku na Gori za vžitek travnik, imeno¬
van ,.na Lubajni’-'- pare. št. 1412 v zemljiški knjigi
katastralna občina Brdo pod vložno št. 49, ki meri
1332 štirijaških sežnjev, proti temu, da se v tej
župni cerkvi opravlja za rajnega ustanovnika
vsako leto pet tihih maš, in sicer: ena na dan nje¬
gove smrti, t. j. 13. januvarija, druge ob nedolo¬
čenih dnevih.

3. Anton Vidmar z Vrha je naročil po opo¬
ročnem zapisniku Brdo 13. junija 1863, naj se v
tej cerkvi opravlja vsako leto ena peta obletnica
z velikimi biljami na dan sv. Antona Padovanskega,
in zato volil 200 gld.

4. 'Jernej MalinkoviČ z Vrha je izročil cer¬
kvenemu predstojništvu dolžno pismo za 120 gld.
Jurija Velikovrha z dne 3. julija 1854, vknjiženo
v zemljiški knjigi katastralna občina Brdo, vložna
št. 59 (ali je vročil cerkvenemu predstojniku 120gld.)
z naročilom: naj se bere okolo sopraznika sv. Ane
ena sv. maša z libero za njegovo rajnko mater Ano.

Ker so te ustanove dobro delo v čast Božjo
in ne nasprotujejo nobeni postavi; ker v tej žup¬
niji ni še toliko ustanovljenih maš, da bi se še te
ne mogle opravljati; nadalje-, ker je ustanova 1.1.
pokrita z glavnico 100 gld. obrestonosno naloženo
pri Andreju Florijan na Gabru h. št. 91 na dolžno
pismo z dne 28. novembra 1871, vknjiženo 3. de¬
cembra 1871 na njegovo posestvo vpisano v zem¬
ljiško knjigo — ker ima Anton Cejeva ustanova
svojo varščino v travniku ,,na LubajnP imenova¬
nem, sedaj vpisanem v zemljiško knjigo pod ob¬
čino Brdo št. 93 na cerkev sv. Jurija na Gori za
Anton Cejevo ustanovo, — ker je Anton Vidmar¬
jeva ustanova pokrita z deležem 200 gld. na obli¬
gaciji državne papirne rente z dne 1. avgusta 1880,
št. 39.902, — ker je ustanova Jerneja MalinkoviČ
po odstopnem pismu z dne 3. julija 1854 vknjiž.
pokrita s 120 gld.: zato sprejmemo te zadostno
zagotovljene in zavarovane ustanove, ter obljubimo
za-se in za svoje naslednike, da hočemo skrbeti
za ohranjenje glavnic, in dokler bo zagotovljena
varščina v glavnicah, se bo opravljala v tej cerkvi
ena sv. maša vsako leto za rajnega 1.1. ob nedo¬
ločenem dnevu; za rajnega Antona Cej vsako leto
ena sv. maša dne 13. januvarija in pet sv. maš ob
nedoločenih dnevih; za rajnega Antona Vidmar
vsako leto na dan sv. Antona Padovanskega ena

287

§ 127. Sprejemno pismo.

peta obletnica z oficijem in libero; za rajno Ano
Malinkovič okoli sopraznika sv. Ane ena tiha
sv. maša z libero.

Za opravljanje teh sv. maš dobi iz letnih
obresti I. I-jeve ustanove:

duhovnik.2 gld. 20 kr.

cerkovnik. — ,, 20 „

preostanek pripade cerkvi;

iz Antona Cejeve ustanove ima po volji ustanovni-
kovi ves užitek travnika vsakokratni župnik v tej
župniji;

iz obresti Anton Vidmarjeve ustanove dobi:

duhovnik.3 gld. — kr.

cerkovnik. —• „ 70 „

organist.1 „ 50 „

mehovlač. — 20 „

strežniki ...... — „ 20 „

preostanek pripade cerkvi;

iz obresti Jernej Malinkovičeve ustanove dobi
duhovnik.2 gld. 50 kr.

cerkovnik.— „ 35 „

revni župnije .... 1 „ — „

katerega po volji ustanovnika razdeli edino le
župnik, preostanek pa pripade cerkvi.

To potrjuje naš lastnoročni podpis in pri¬
tisnjen župnijski pečat.

Podpis župnika.

Podpisa ključarjev.

Ko je bilo sprejemno pismo dogotovljeno, se pošlje na ordi-
narijat s prošnjo, da blagovoli potrditi sprejem, ter izdati po¬
trdi 1 n o pismo. Priložiti se pa morajo vsa pisma, na katera
se opira ustanova, tedaj namenilno pismo, ali izpisek iz oporoke,
sploh pismo, naj je vže kakoršno koli (samo zakristijske tabele
in ustanovinske knjige ni treba pošiljati); vpošlje se tudi obligacija,
dolžno pismo, odstopno pismo, prepisno ali prepodajno pismo.
Ordinarijat izdela potrdilno pismo v treh istopisih. Eno z vsemi
v poslanimi listinami vred pošlje cerkvenemu predstojniku, da se
shrani v cerkveni tružici, drugo ostane shranjeno pri ordinarijatu,
eno nekolekovano dobi politična deželna vlada (če je ustanovnik
želel, dobi tudi on eno).

288

Duhovski Poslovnik.

Sedaj šele je maša ustanovljena.') Po prej navedenem mini-
sterskem razglasu je pri starejih ustanovah soditi iz tega, da so
bile sprejete, če tudi nimajo sprejemnega pisma, ako so z usta¬
novo oskrbljene cerkvene osebe ali naprave njene dohodke zmiraj
vživale.

Ustanovnik nima nič pravice z ustanovo razpolagati, doda¬
jati dolžnosti ali odvzeti kaj dolžnosti ali istini od tistega časa,
odkar je bilo izvršeno dejanje ustanove, t. j. odkar je bilo njegovo
namenilno pismo in premoženje sprejeto od cerkvenega predstoj-
ništva ter se je zagotovilo, da se zahteve ustanove spolnijo, ker
s tem se je ustanovna dolžnost izločila iz ustanovnikovega pre¬
moženja, ter dala ustanovi?)

Prejem škofijskega potrdilnega pisma se potrdi:

Prejemno potrdilo,

s katerim podpisani potrjujem, da sem prejel po-
trdilno pismo prečastitega knezoškofijskega ordi-
narijata s dne ... št. ... o ustanovljenih mašah
I. L, kakor tudi obligacijo . . . dolžno pismo I. I.

Datum.

Podpis župnika.

§ 128.

Spolnovanje ustanovne dolžnosti.

(Nav. §§ 114, 118, 119.)

Potrdilno pismo naj se spravi v cerkveno tružico ali v kak
drug varen kraj, in ustanovljena maša se vpiše v ustanovinsko
knjigo, katera naj ima na čelu zvrstema spisane ustanove in namen
ustanovnikov. * 2 3 4 ) Vanjo se spisuje tudi leto, mesec, dan opravljene
ustanovne dolžnosti, in lastnoročno se podpiše duhovnik, kateri
je opravil, kar veleva ustanova?) Obrazci za tako knjigo se dobi¬
vajo tiskani.

V vsakem žagradu mora viseti tabla (tabula fundationum),
katera kaže vse ondotne ustanove in čas, kedaj se opravljajo, že
radi ljudstva, katero naj vidi, da se ustanove zvesto izvršujejo. 5 )

’) Razglas naučnega min. 1. 1873, št. 2199, na Gališko namestništvo v
ukzn 1. str. 243. — Razsodba upravn. sod 17. marca 1885, št. 630, v škof,
listu 1885, str. 86.

2 ) Razsodba upravn. sod 10. nov. 1886, št. 2622, v Quartalschrift 1887,
str. 729.

’) Rit. Lab. pag. 297.

4 ) Grdo cultus div. § 23.

■'j To tablo sta ukazala Urban Vlil, in Inocenc XII.

289

§ 128. Spolnovanje ustanovne dolžnosti.

Ko bi bilo pri kaki cerkvi uže toliko ustanovljenih
maš, da se tam ne morejo več opravljati, obrniti se
je župniku na ordinarijat in prositi dovoljenja, da se nekoliko teh
maš prenese v drugo cerkev škofije. Ako še žive osebe, katerim
je kaj na opravljanji teh prenesenih maš, mora župnik ž njimi v
dogovor stopiti še pred v  poročilom na ordinarijat in dobiti njih
privoljenje za prenos. Župnik, v čegar cerkev se maše preneso,
mora na župnijo, iz katere je došla ustanova, poročati o oprav¬
ljenih mašah, da se tukaj vpiše v ustanovninsko knjigo.

Ako se prigodi, da se kje zmanjša glavnica, ali bi
sploh ustanovne maše, oficijature ne donašale več duhovniku toliko,
kolikor sme zahtevati za navadne mašne darove, obrne naj se s
prošnjo do škofijstva, ter opiše posebne okoliščine in prosi zmanj¬
šanja števila maš. 1 ) Ta redukcija se pa sme izvršiti samo v toliko,
da dobi duhovnik za sveto opravilo toliko, kolikor veleva ško¬
fijska naredba (za ljubljansko škofijo v § 125 in nav. §§ 50 in 60).
Tako tudi cerkveno osobje. A maše, katerih število je bilo vže
jedenkrat zmanjšano, škof ne sme več zmanjševati, ravno tako
tudi tistih ne, katere so bile določene z ustanovljenjem beneficija.

Za tako zmanjšanje naj bi prosili samo oni duhovniki, katerih
dohodki so sicer slabi. Tisti, kateri ne dobivajo daril za sv. maše,
ravnajo pač plemeniteje, ako ne dajo skrčiti števila ustanovljenih
sv. maš. 2 )

Semkaj so prištevati tudi tako imenovane maše verskega
zaloga. Župniki ali drugi duhovniki namreč, plačani popolnoma
ali deloma iz verskega zaloga, morajo za to opravljati gotovo
število maš. V ljubljanski škofiji navadno 20 maš na 100 gld.
prejemka. Odkazujejo se dotičnim duhovnikom s polo izdano od
deželne vlade.

Za te maše naj je posebna knjiga. V njo se vpiše ona od-
kazilna pola, potem leto, mesec in dan opravljenih maš ter ime
duhovnika-opravnika z lastnoročnim podpisom. Odkazano število se
mora opraviti vsako leto posebej, in ob koncu leta potrdi duhovnik-
opravnik na odkazilni poli, da jih je res opravil. Ko bi se med
letom preselil, vpiše ravno tako, koliko maš je opravil pro rata
temporis. Če umrje duhovnik, kateremu je opravljati take maše,
pregleda dekan njegovo zapisno knjigo, in ondi potrdi število od
rajnega opravljenih maš in na hrbtu odkazilne p61e. Ako bi jih
ne bilo še nič opravljenih, ali ne zadosti, naznani to dekan ordi-
narijatu. Te odkazilne pole hrani župnik v cerkveni tružici. 3 )

Kedar je izpraznjena služba, obremenjena z mašami iz ver¬
skega zaklada, se opravijo maše, kolikor jih spada na interkalare,
ter se oznani ordinarijatu, da zanje izposluje pri vladi plačilo.

‘) Škof. 1. 1878, str. 104.

2 ) Ukzn. I. str. 115.

3 ) Rit. Lab. pg. 298. — Ukzn. I. str. 72 in 217.

^Poslovnik 11 .

19

290

Duhovski Poslovnik.

£ 129.

Stroški ustanavljanja.

Ti so: kolek za sprejemno pismo 36 kr. Pri voljenih usta¬
novah se potrjuje prejem denarja s pobotnico, katera pa ni prosta
koleka, kakor pri manualnih mašah. Pristojbina in kolek za po-
trdilno pismo na ordinarijat; slednjič percentualna pristojbina na
pristojbinski urad (Gebiihrenbemessungsamt). Ta znaša 8 % od
ustanovne glavnice in 25% od pristojbine doklade. To pristojbino
uradi tirjajo mnogokrat že po naznanjeni ustanovi, a pravice te
nimajo, dokler ni bilo sprejemno pismo izdelano in od škofijstva
potrjeno. ’) Naznaniti pa mora župnik v osmih dneh po prejetem
potrdilu ustanovo uradu, sicer zapade kazni in plača dvojno pri¬
stojbino. Teh stroškov navadno ne nosi cerkev, ampak v prvi
vrsti ustanovitelj ali njegovi dediči. A ti niso dolžni prevzeti teh
plačil. Ako jih tedaj dediči ne prevzemu, jih nosi ustanova sama;
in sicer: če je glavnica tako visoka, da se bodo iz njenih obresti
lahko vse dolžnosti plačevale še tudi po odračunjenih teh stroških,
tedaj jih nosi ona. Ako bi pa bila glavnica po odtegnjenih stroških
postala prepičla, tedaj naj se iz letnih obresti opravlja na leto
toliko manualnih maš po 1 gld., kolikor sv. maš ustanova zahteva,
prebitek pa naj se priklopi k glavnici, dokler ona prvotno določene
svote ne doseže.

Izvzete so stare ustanove, katere do sedaj še niso bile po¬
trjene in katerih dohodki so duhovniku v kongruo morda že za¬
računani. Zato je izjemoma dovoljeno, da se stroški ob potrditvi
za nje poplačajo iz cerkvene blagajne.

D. Cerkveni računi.

§ 130.

Sklepanje cerkvenih računov.

(Nav. §§ 123—134.)

Cerkvene račune sestavlja po navodilu svoje škofije duhovni
cerkveni predstojnik. 2 ) Sklepajo se po navadi v župnem dvoru.
V vikarijatih in kapelanijah ima to dolžnost odvisni duhovnik,
vendar je dotičnemu župniku na voljo dano, da jih sme sestav¬
ljati sam. >

*) Najvišji sklep 15. maja 1841. Razsodba upravn. sod. 17. marcija 1885,
št. 630, v škof. 1. 1885, str. 87. Razglas deželne vi. kranjske 30. julija 1886,
št. 5635, v škof. 1. 1886, str. 63.

’) Za lavantinsko diecezo gl. „Kirchl. Verordnungs-Blatt“ 1895, II:
Instruction, betreffend die richtige Abfassung der Kirchenrechnungen.

§ 130. Sklepanje cerkvenih računov.

291

Polagatelj računa ne sme ničesar terjati od cerkve za sestav¬
ljanje ali si kaj vračunati za to delo, razven če je bila pri imovitih
cerkvah radi mnogih zamotanosti v upravi dosedaj za sestavo do¬
voljena nagrada.

K sklepanju računov pokliče župnik oba ključarja in patrona
(a patrona klicati je marsikod prišlo že iz navade), kateri ima
pravico, poslati svojega namestnika. Ako pa patron ali njegov na¬
mestnik ne more priti in stanuje v škofiji ter želi pismeno izreči
Q računu svoje mnenje, se mu pošlje račun z vsemi prilogami.
Če hoče imeti izpis iz cerkvenega računa, si ga mora dati sam
napraviti na lastne stroške.

Pri odvisnih vikarijatih in kapelanijah mora ondotni duhovnik
pri sestavljanji računov sodelovati, župniku je pa na voljo, če se
hoče sklepanja udeleževati, a sklenjeni račun mora vselej pregledati,
morebiti kake opazke narediti, ter potrditi s svojim podpisom.

Ako je župnik umrl, se da cerkveni račun v pregled in podpis
tudi njegovim dedičem, ali njih postavnemu zastopniku.

Pri sklepanji računa morajo biti pripravljeni vsi podatki in
vse priloge. Najprej je pogledati, če se je preostanek lanskega
leta sprejel v račun. Nato je vse dohodke od točke do točke pre¬
gledati in primerjati s prilogami; paziti je posebno, če je založno
premoženje ostalo nedotakneno. Pri stroških se prevdarja, če se
ni kaj izdalo po nepotrebnem, ali preveč; se je li dobilo dovo¬
ljenje za nezistemovane stroške. Pregledati je treba tudi izkaz o
stanji ustanovnih in svojinskih glavnic, obligacije in dolžna pisma,
s katerimi so te glavnice pokrite; prevdariti je, če so še trdne
vse hipotečne zastave. Zaostali dolžniki naj se pokličejo in opo¬
minjajo, ter se jim zažuga posilna izterjatev, če ne storč svoje
dolžnosti. Kjer je nevarnost, naj se odpove glavnica.

Tudi naj se dobro pregledajo vsa cerkvena in nadarbinska
poslopja; ako je treba, se pokličejo zvedenci, če to preveč stroškov
ne prizadene. Kjer pa najdejo pomanjkljivosti na poslopjih, se mora
nemudoma vse potrebno izvršiti po obstoječih postavah.

Vsi pri cerkvenih računih navzoči imajo pravico staviti
opazke k računom. Ko bi kdo izmed udeležencev ne hotel pod¬
pisati eno ali drugo računsko pismo, mora uzrok svojega odpora
precej naznaniti dekanu ali ordinarijatu.

Ko se je račun odobril po vseh točkah, ga takoj podpišejo:
cerkveni predstojnik, ključarja in patron ali njegov odposlanec
ter se podpečati. Podpisati in podpečatiti se morajo vsi izkazi,
certifikati, oba posnetka in inventarijalna izkaza. Ako je račun ali
kak izkaz iz dveh pol, se pole tako sešijejo, da se konci motvoza
prilepijo na zadnjo stran, ali z oblatom, na katerega se dene kosec
papirja ter se nanj pritisne pečat, ali pa z vinjeto.

Račune je treba položiti v prvih šestih tednih začetega leta.
Podpisani račun pošlje župnik z vsemi prilogami vred dekanu —

19®

292

Duhovski Poslovnik.

odvisni vikarji in kapetani pa svojemu župniku v podpis. Izkazati
se mora, da je bil navzoč patron ali njegov namestnik; če ga ni
bilo, se vpošlje njegov pismeni odgovor.

Pomniti je, da se pošlje inventarijalni izkaz v dveh istopisih,
ker ordinarijat izroči en primerek vladi.

Dekan ima dolžnost pregledati: če so račun podpisali vsi
vdeleženci cerkvenega upravništva in po umrlem župniku njega
dediči ali njih postavni zastopnik; je li obložen z vsemi potreb¬
nimi pismi; so li koleku podvržene priloge tudi prav kolekovane.
Saldirani računi (do 10 gld. brez koleka, od 10 — 50 gld. kolek
1 kr., in čez 50 gld. kolek 5 kr.) se tudi smejo cerkvenim računom
priložiti mesto pobotnic, ako jih napravijo trgovci in obrtniki in
ne služijo v sodnijsko porabo, temuč so namenjeni le v izkaz
cerkveni oblasti. Ako bi se pa ti računi rabili pri c. kr. javnih
uradih, tedaj morajo biti enako kolekovani, kakor pobotnice. Ako
je kaj pomanjkljivega v računu, poskrbi dekan, da se popravi in
nato pošlje vse na ordinarijat; če je treba, tudi s svojimi opazkami.

Pri romarskih cerkvah se mora še priložiti poseben izkaz o
prejetem denarji za sv. maše, in kako so se ti denarji obrnili, kar
je treba zopet s pismi dokazati.

Ordinarijat pregleda račun, in če najde kake nedostatke, terja
od polagatelja pojasnila; in če pojasnilo ni odstranilo nedostatka,
pošlje na novo očitek (Superbemangelung), na kateri mora od¬
govoriti polagatelj z drugimi pojasnili, in če se še sedaj nedostatek
ne odstrani, ne ostane druzega, kakor da mora računodajalec,
oziroma cerkveno upravništvo nadomestiti primanjkljej. Vsako
prvo in drugo pojasnilo mora vse upravništvo podpisati, in če je
treba, priložiti tudi mnenje patronovo.

Ko je ordinarijat račune pregledal, pošlje odlok računov,
katerega prejem se mora potrditi; priloži pa tudi plačilni nalog
za pristojbino pregledovanja računov.

Od računa, izkazov, posnetka in inventarijelnega izkaza je
treba jeden istopis pridržati doma.’)

§131.

Izdelava cerkvenih računov.

Cerkveni računi se morajo izdelati po obrazcih za to uka¬
zanih. Podlaga računu je: 1. cerkveni inventar; 2. dnevnik o do¬
hodkih in stroških; 3. zadnji od ordinarijata izdani odlok o po¬
trjenih cerkvenih računih.

Predno se začne izdelovati račun, napravijo se izkazi, in sicer:
izkaz o nepremičninah in zakupih, o ustanovnih in svojinskih

’) Škof. 1. 1882, str. 9.

Tek. štev.

Izkaz o nepremičninah.

Datiun.

*) Proti nepovzdigljivi zakupnini.

Podpisi župnika in ključarjev.

§ 132 Izkaz o nepremičninah. 293

294  Duhovski Poslovnik.

§ 133. Izkaz o stanji ustanovnih glavnic. 295

ustanovnih glavnic.

*) Ustanovno posestvo v izkazu A.

Datum.

Podpis župnika in ključarjev.

296

Duhovski Poslovnik.

glavnicah. Vsi ti trije izkazi se preneso iz izkazov prejšnjega leta,
in se spremene samo toliko, kolikor jih je treba spremeniti po
dotičnih letnih dohodkih in stroških.

Da ni treba v teh izkazih mnogokrat mučnega poštevanja,
se lahko prepričaš o pravem poštevanji tako-le: ako seštejem to-
letna odplačila in toletne zaostanke, dobim svoto vseh dolžnih
obresti z zaostankom preteklega leta vred. Ako seštejem zaostanek
preteklega leta in pristojbo toletnih obresti, dobim zopet svoto vseh
dolžnih obresti. Ako seštejem deleže prejemalcev, dobim svoto
toletnih obresti.

$ 132.

Izkaz o nepremičninah.

Ta se zaznamova na prvi strani z A  ter dobi znotraj dva
predela podolgoma: A, lastna posestva, B, ustanovna posestva.
Zakupniki enih in drugih posestev se razvrstijo po tekočih šte¬
vilkah, a svetovati je, da se razvrstijo tako, kakor bo prej ali
pozneje njim minula zakupna doba, ker se pri tem redu ložje
zapazi, kateremu zakupniku prej zakup poteče in katerega bo
treba prej ponoviti.

Ko bi pa imela cerkev samo eno ali dvoje takih posestev,
jih ni treba v poseben izkaz dejati; zadosti je, da se v račun sam
pod dotičnim predelom vpiše ime zakupnika, posestvo, katero ima
v zakupu in zakupni znesek.

V navpični predel opomnja  se vpiše pri ustanovnih lastinah
tudi dotična ustanova. Vzorec je na strani 293.

$ 133.

Izkaz o stanji ustanovnih glavnic.

Ustanovne glavnice so ali v obligacijah A,  ali pa v za¬
sebnih dolžnih pismih B.  Od obligacij so se morale obresti po¬
brati vže do zadnjega poluletnega obroka.

Če je med letom prirastla kakošna nova ustanova, ali pa je
zasobni dolžnik vrnil svoj dolg ter se je za ta denar kupila obli¬
gacija, se mora tudi to zaznamovati v izkazu, in sicer: obligacija
se vpiše v predelu v javnem zalogu  pod tekočo številko kot
prirastek, a zasobnega dolžnika dolžno pismo se na koncu pre¬
delka pri zasobnikih  odšteje kot odpad.

Kedar se dobi za novo vplačano ustanovnino dolžno pismo
zasobnika, se prišteje v predelku pri zasobnikih  v prirastek;
ako je pa zasobnik med letom vrnil posojilo, in se je posodilo
zopet komu drugemu, se od tega druzega izdano dolžno pismo
k zasobnim posojilom prišteje kot prirastek,  a na koncu staro

S 134. Izkaz o stanji svojinskih glavnic.

297

odšteje kot odpad.  Od glavnic med letom dobljenih se obresti
računajo od dne, ko so bila dolžna pisma izdana (ali od enega no¬
vega leta do druzega); od obligacij od dne poluletnega obroka.

Kaj se spremeni pri prepisih iz starega izkaza? Pri imenju
v javnem zalogu se vsi predelki kar iz starega prepišejo, kajti
zaostankov obresti tukaj ni. Samo če je med letom prirastla kaka
obligacija, se cela ali njen delež v tekočo številko kot nadalje¬
vanje vpiše in se razpelje do predela: obresti zaostanek,  dalje
ne več. Prihodnje leto se pa še ne razpeljana razdelitev obresti dalje
razpelje, razven, če je bila obligacija izdana 1. januvarija, in so
se celoletne obresti, katere se imajo med vdeležence razdeliti, vže
vzdignile, tedaj se razpelje po vseh predelih.

Pri imenju pri zasebnikih  se do predelka zaostanek obresti
prepiše iz starega izkaza po vrsti, v ta predel se pa izpišejo svote
iz četrtega predela druge strani: zaostanek koncem leta.  V pre¬
del pristaja za leto od do  se samo letnice izpremene. Predel:
obresti znesek  ostane nespremenjen, v predel skupaj  se pa se¬
šteje znesek prejšnjega predela z zaostankom; v predel plačano
se vpišejo vplačane obresti, kakor je zaznamovano v zapisniku
plačanih obresti. Sploh se morajo vsi v izkaz vpisani zneski z
onim zapisnikom vjemati. V tem zapisniku se tudi vže prej pre¬
računa in vpiše zaostanek konec preteklega leta, ter sedaj semkaj
prenese v predel zaostanek koncem leta.  Predeli, kažoči koli¬
čino prejemkov vdeležencev, se kar prepišejo iz starega izkaza,
ker ti morajo ostati tako, kakor kaže ustanovno pismo, razven
če so se obresti kaj zmanjšale, tedaj se te zmanjšane obresti tudi
po teh predelih med prejemnike v enaki meri zmanjšajo, ako ni
ustanovno pismo temu nasproti z določbo: ostanek dobi cerkev,
tedaj se samo cerkvi njen delež zmanjša. Povikšali bi se pre¬
jemki po teh predelih, ko bi bil ordinarijat iz posebnih ozirov
kateremu prejemniku dovolil povišek, tako n. pr. pri povišanji
obresti katere ustanovne glavnice. Vzorec na str. 294 — 295.

Na koncu tega izkaza se prenesejo pod seštete svote pri
zasobnikih  tudi svote iz -predela v javnem zalogu  in svote iz
izkaza o nepremičninah, ustanovna posestva,  ter se vse skup
seštejejo. To je radi boljšega razpregleda.

Koliko obresti obligacija nosi celo leto, se povzame iz pla¬
čilnega lista. Deleži, pripadajoči vsakemu vdeležencu, se razvidijo
iz škofijske potrdilne listine.

č ld4. •

Izkaz o stanji svojinskih glavnic.

V ta izkaz se spravi vse novčno neobremenjeno imetje, t. j.
tisto, čegar obresti ostajajo vse cerkvi, in nima ona ničesar izpla¬
čevati iz njih. Glavnice so zopet naložene ali v javnem zalogu ali

298 Duhovski Poslovnik.

Izkaz o stanji svojinskih glavnic.

Podpisi župnika in ključarjev.

Datum.

§ 135. Izdelava računa.

299

Pri zasebnikih. Pri izdelovanju se prepiše, kakor prejšnji iz pred-
letnega in spremeni, kar se ima spremeniti, ter pripiše prirastek
ali odpiše odpad, samo da se tukaj v opomnji  zaznamova tudi
čas in številka višje dovolitve.

Ako je zasebni dolžnik med letom plačal celo glavnico, ali
samo njen del, se vpiše v predel opomnja: glavnico z... vplačal.
Sicer se pa vse razpelje, samo da se obresti vračunajo pro rata
temporis.  Ako se je ta glavnica kakemu dtugemu zasebniku po¬
sodila precej med letom, se vpiše novi dolžnik pod tekočo šte¬
vilko naprej, in obresti se mu tudi vračunajo pro rata temporis;
v opomnji se zaznamova višja dovolitev s številko; vplačana
svota se pa po seštetih zneskih vseh predelov odšteje.

i

£ 135.

Izdelava računa.

Po izdelanih izkazih se začne izdelavah račun. Prvi predel:
ostanek is lanskega računa  se prepiše ves iz bilancije pre¬
teklega leta, a le takrat, če je bila bilancija odobrena od škofij-
stva, posebno če je bil odobren predel: v gotovini.  Zato je naj¬
prej pregledati računski odlok preteklega leta, iz katerega se
razvidi potrdilo bilancije. Če je bilo tam ukazano kako povra¬
čilo nedostatkov^  se ravno tako semkaj sprejme. Konečno se
vse svote tega predela seštejejo, kakor se godi s svotami vsa¬
kega naslednjega predela.

Sedaj pride v izdeljavo oddelek: novi prejemek.  Prvi je
predel: obresti nepremičnin.  Pri teh treh nastopnih predelih je
pomniti, da se v račun ne sprejme, kar se je v resnici prejelo,
ampak zakupnina, obresti, katere bi se morale dobiti na leto, so
li že bile popolnoma vplačane ali ne, ali se je pa morda vpla¬
čalo še celo kaj zaostankov preteklih let. Ti zaostanki preteklih
let so namreč vže zgoraj pod dejanjski zaostanki  vračunati,
zaostanki tega leta pa pridejo v konečno bilancijo.

Prvi trije predeli se izpišejo iz izkazov in sicer dohodki
sv oj inski  posebej, ustanovni  posebej.

Ko bi bilo pri cerkvi malo nepremičnih posestev, eno ali
dva, se za nje ne dela poseben izkaz, ampak vpiše se v račun kar
zakupnik in zakupščina, katero odrajtuje. Ravno to velja o dveh
nastopnih predelih, če je pri cerkvi samo malo obligacij ali dolžnih
pisem.

Ako se je neprimičnina na novo ali še-le vprvič dala v zakup,
treba je račun obložiti z zakupno pogodbo, katero škofija vrne
Po pregledu.

V predel sporočila in volila  se stavijo svote iz volil in
oporok, dokazati se pa morajo s priloženimi sodnijskimi odloki
ali škofijskimi notami.

300

Duhovski Poslovnik.

V predel darila  pridejo nabirki s škrabljico (Klingelbeutel)
in darovi za cerkev, in vsa druga za cerkev nabrana darila v
naturi, katera so ondi običajna. Ta prejemek mora potrditi potr¬
dilo  podpisano od župnika in ključarjev in biti podpečateno. Gla¬
silo bi se:

Potrdilo,

s katerim podpisano cerkveno upravništvo priča,
da je v navadnem letu 1886 prišlo v cerkveno
škrabljico (in sa cerkvene darove) v denarjih
85 gld. 30 kr. (s besedo: osemdeset in pet goldi¬
narjev 30 kr.)

V predel pogrebnina  se vpišejo prejemki od zvonjenja, od
posojenih svečnikov, sveč pri tumbi, kadila in grobnine. Tudi ti
prejemki se potrjujejo, ko zgoraj.

V predel rasni prejemki  se stavijo vsi oni prejemki, kateri
se niso vpisali v prejšnjih predelih, posebno:

a)  dohodki od cerkvenih stolov, kateri se tudi izkažejo s
potrdilom, ko zgoraj;

b)  dodatki od drugih cerkva, ustanov, občin, blagajnic,’ do¬
hodki od semnjev;

c)  na novo kupljene obligacije, nova zasobna dolžna pisma,
kupljene hranilne knjižice, med letom vrnene glavnice. — K obli¬
gacijam se priloži račun trgovca, kateri jo je prodal ali protipis
prodajalca;

d)  prirastek glavnicam iz posameznih izkazov;

e)  cerkveni povrneni stroški za koleke, tožbe;

f)  po knezoškofijskem odloku preteklega leta nakazani ne-
dostatek, katerega mora povrniti računodajalec, ali še kaka draga
povračila, katera gredo cerkvi;

g)  vsi drugi prejeti zneski, kateri se niso mogli drugod v
prejem dati;

h)  vsi zneski, prejeti od nepremičnin, obresti in kakoršni
koli zaostanki dolgov.

A ti se nahajajo vže v predelih: zakupnine od nepremičnin,
ustanovnih in svojinskih glavnic;  ravno tako so tudi vže svote
pod c)  in d)  v celokupnem imovinskem znesku vračunane; semkaj
se stavijo samo radi razpregleda.

Da pa niso všteti dvakrat, se proizvede v izdavek pod pre¬
delom sa raslične stroške.

Sploh velja za ta predel pravilo: Prejemki, do sedaj še ne
všteti v vkupno cerkveno imovino, se semkaj sprejmo; a prejemki,
vže prejšnja leta v imovinski skupni znesek po drugih predelih
všteti, ali letos va-nje sprejeti, se proizvedo v predelu sa raslične
stroške.

§ 135. Izdelava  računa.

301

Najboljše je. če se ti za proizvedenje odločeni dohodki sešte¬
jejo pred glavnim predelom gld. kr.  Pred njim namreč se nare¬
dita še predela gld. kr.,  v katera se vpišejo, seštejejo, in konečna
vkupna svota še-le prenese v glavni predel, in ravno ta vkupna
svota se proizvede z dostavkom: prejemki z one strani se pro¬
izvajajo.

Račun je pa brez tega proizvajanja vse eno prav izdelan.

V predel združeni predstoječi prejemki  se preneso pre¬
jemki iz vsakega poprejšnjega predela začenši z ostanek prej¬
šnjega leta,  koder so bili posamezni prejemki na koncu predelov
sešteti. Te tako prenešene in seštete svote nam dajo vkupni znesek
vseh prejemkov.

Sedaj se pride k izdavkom.

1. Ustanovljene maše, obletnice, pobožnosti.
Duhovnikom in cerkvenemu osobstvu se plačuje samo toliko, ko¬
likor določuje škofijsko potrdilno pismo (Confirmations-Urkunde),
in sicer le toljko, kolikor je resnično donesla varščina v glavnici
ali posestvu. Če so tedaj ostale obresti, zakupnina ali najemnina
na dolgu, se cerkveno osobstvo ne sme plačati iz drugih cerkvenih
dohodkov, ampak mora čakati, da je dotični dolg vplačan. 1 ) (Pri
imovitejih cerkvah in pri sedanjih težavnih izterjatvah obresti pre¬
gleda se tudi to.) Ko bi se bili dohodki iz ustanove ali po davkih
ali kakorkoli zmanjšali, se morajo tudi prejemnikom enakomerno
zmanjšati dajatve, razven če je morda ustanovno in potrdilno pismo
določilo kaj druzega. — Ko bi dohodki iz ustanov ne pokrili
svote, katero imajo opravičenci iz nje dobiti, n. pr. o znižanji
obresti državnih papirjev, če se je katera glavnica zmanjšala, ker
prodano zemljišče dolžnikovo ni mnogo doneslo, se naredi na
ordinarijat predlog za zmanjšanje (reduciren) opravil. Vendar škof
vže prej kedaj zmanjšanega števila maš ne sme več zmanjševati. 2 )

Ima t r i k ul o van e maše in oficijature, t. j. one v
matice vpisane maše, s katerimi so navadno združena še druga
cerkvena opravila, n. pr. spoved bolehavih ljudi, vpeljevanje za¬
konskih mater, blagoslavljenje vode i. t. d., se plačujejo z dovo¬
ljenjem ordinarijatovim iz cerkvenih..dohodkov, pa le tedaj, ako
ne oškodujejo druzih cerkvenih potreb. A ne vračunajo se kot
plačilo v oddelek ustanove,  ampak med nagrade, mezde,  (Remu-
neration), razven če se niso uže od nekdaj štele med ustanovne
maše. Plačuje se za-nje toliko, kolikor določujejo stari zapisniki
(katepani) in priznatki (Fassion). 3 ) Izdatki se v računih izkažejo
s pobotnicami, katere so proste koleka samo za prejemke duhov¬
nikov iz plačil za ustanovljene maše; a za imatrikulovane maše
in oficijature morajo biti kolekovane.

’) Nav. § 124.

-) Ukazn. 1. str. 116.

3 ) Nav. § 33. Škof. 1. 1884, str. 49.

302

Duhovski Poslovnik.

2. Cerkvene potrebe. Tem prištevamo izdatke za razno¬
lične sveče, za olje, petrolej, vino, platneno robo, hostije, kadilo,
oljkine veje, troske pri procesijah, postavljenje Božjega groba,
kurjava v zakristiji, cerkveni direktorij, cerkvena pisma, sv. olje,
pometanje cerkve in snaženje. Na pobotnicah mora tudi vpisano
biti, koliko kilogramov se je kake reči kupilo in po čim. Ogibati
se je vsakega nerazmerno velikega troska. Kar se voska posebej
tiče, naj stranke ali društva, kedar hočejo imeti svoje posebne
slovesnosti, doneso sveče same ali pa naj dajo cerkvi primerno
odškodnino, kakor jo upravništvo določi.

V cerkvenem računu se dokažejo ti izdatki s kolekovanimi
pobotnicami ali saldiranimi računi.

3. Davki. Sem se štejejo: neposredni zemljiški davki (di-
recte Steuer) s priklado vred, pristojbinski nadomestek (Gebiihren-
aquivalent), percentualne pristojbine, priklada k normalnemu šol¬
skemu zakladu, doklade, konkurenčni donosi. — Ko bi katerikrat
kazalo prositi znižanja ali odpisa (ako cerkev ali podružnica nima
nič premoženja) doneska k normalnošolskemu zakladu, se prošnja
vloži na deželni odbor. 1 ) — Ti izdatki se ne dokazujejo niti s
pobotnicami, niti z drugimi potrdili.

4. Mezde in nagrade. Sem se vštevajo priboljški in na¬
grade, katere vže od nekdaj prejema od cerkve duhovščina, cer¬
kovnik, organist, mehovlač, pevci, tudi zvonitelji o sv. Telesu in
križonosci pri procesijah in obhodih. Novih takih nagrad ne sme
duhovnik sam dovoljevati, ampak mora vselej prositi škofijskega
dovoljenja. Dokazujejo se s kolekovanimi pobotnicami.

5. Popravki. Za te je treba dovoljenja, kakor je bilo zgoraj
rečeno, ako presegajo troški 20 gld. Kdo ima nakupovati, vzdr¬
ževati in popravljati ure, pokopališča in mrtvašnice glej § 110.

6. Naprava cerkvene obleke in posod. Tudi za te
izdatke se mora, kedar presegajo 20 gld., iskati dovoljenja, kakor
pod št. 5. Taka dovoljenja se pa morajo ali k računu priložiti,
če so bila izdana od dekana, ali se mora pa na-nje sklicevati,
kedar jih je izdalo škofijstvo. Izdatki se izkažejo s kolekovanimi
pobotnicami ali saldiranimi računi.

7. Različni troški. Sem spadajo in se v račun po¬
stavljajo:

a)  dolgovni prebitek lanskega leta (Passivrest), če ga je
kaj bilo;

b)  zavarovalnina za cerkev, cerkvena poslopja in župni dvor
(asekuranca). Ta se sme iz cerkvenega premoženja samo po pri¬
voljenji škofijstva plačevati, ki to dovoli, kedar ima cerkev dovolj
tekočih dohodkov. Če jih nima, naj skrbi oskrbništvo za to, da

‘) Škof. 1. 1879, str. 72.

§ 135. Izdelava računa. 303

jo bodo plačevali z doneski tisti, katerim gre ta poslopja vzdrže¬
vati. V računih se izkaže plačana zavarovalnina z vplačano menico
ali drugim potrdilom dotičnega zavoda;

c)  pisalni troski od cerkvenih računov, če jih je škofija do¬
volila. Pri imovitejih cerkvah je časih tudi dovoljeno, da se po¬
stavi poseben računovodja. Ta dobiva plačilo, kakor mu je bilo
odločeno. Po ukazu z dne 28. aprila 1826 za Češko je dovoljeno
za izdelavo cerkvenih računov od prve stotine dohodkov 2 gld.;
od vsacega goldinarja presegajočega prvo stotino 1 kr. Pri cer¬
kvah pa, katere nimajo 100 gld. dohodka, sploh 1 gld. 30 kr.

Blanketi za cerkvene račune in njih priloge se kupujejo iz
cerkvenega premoženja; druge golice pa ne;

d)  po 2% od obresti za pazko in redno pobiranje od zaseb¬
nikov in iz javnih blagajnic, ako je bilo v to dano dovoljenje;

e)  pristojbina škofijski pisarni za pregled cerkvenih računov
(Rechnungsrevisions-Gebiihr);

f)  potarina dekanu h kanonični vizitaciji in izpraševanju
krščanskega nauka. Ta znaša 3 gld. 15 kr. Ako je imel pa dekan
ob kanonični vizitaciji posebne stroške, ali je pot težavna, dovo¬
ljuje škofijstvo pri imovitejih cerkvah večje povračilo.

Potarina dekanu ali drugemu škofijskemu odposlancu v za¬
devah zidanja cerkve, župnijskega dvorca ali pokopališča, pri iz¬
ročevanji cerkvenega premoženja ali ob umeščenji. V teh zadevah
pošlje dekan svoj izkazek (partikulare) na škofijo, katera ga po¬
trdi, in potem še-le ga cerkev izplača. K cerkvenim računom se
priloži ukaz ordinarijata, izkazek in pobotnica prejemnikova;

g)  potarina dekanijskemu slu;

h)  donos Cecilijinemu društvu;

i)  koleki, tožni troški in troški za plačilnice, nagrade za¬
stopniku v pravdah in pričam, izvedencem; pristojbine za vroč-
nine. Za vsako obravnavo, vršečo se v cerkvenih zadevah, se se¬
stavi izkaz, kateri se obloži z dotičnimi troškovniki (Expensar),
sodnijskimi pristojbinami (Gebiihrennote), pobotnicami, plačilnimi
nalogi, potnimi izkazi (Reisepartikulare). V račun se privzame
skupni izda vek ter se omeni izkaz;

k)  od škofijstva potrjena potarina političnim uradnikom,
zemljemercem od ogledov in načrtov, zdravilstvenemu osobju.
Priloge k računom tako, kakor pod i ;

l)  posojila na nova dolžna pisma; kupnina za obveznico ali
hranilnično knjigo. V računu se navede za dolžna pisma ime dolž¬
nika, leto in dan dolžnega pisma ter vknjiženja. Izdatek za ob¬
veznice se potrjuje z računom poslanim cerkvi od prodajalca ob¬
veznice. Od hranilne knjige se navaja številka;

m)  z izkazih spričani odpadki od glavnic;

304

Duhovski Poslovnik.

n)  poštarina, vozarina;

o)  troski za posipanje ali popravo kakih cest ali potov;

p)  zgubljene obresti in drugi dolgovi, kateri se odpišejo od
imovine, a še-le tedaj, ko je škofijstvo dovolilo;

r)  preneski iz predela rasni prejemki.  Glej zgoraj pre¬
jemki h)\

s)  kar imajo polagatelji cerkvenega računa dobiti od cerkve;

t)  vsi troski, kateri se niso bili še v prejšnje predele po-
razvrstili. Vsi stroški se koncem seštejejo, kakor prej prejemki.

Sedaj pride bilanca, ki se sestavi iz posameznih izkazov,
in sicer:

1. količina ustanovnih glavnic v javnih zalogih ;

2. količina ustanovnih glavnic pri zasebnikih;

3. količina svojinskih glavnic v javnih zalogih;

4. količina svojinskih glavnic pri zasebnikih;

5. dejanski zaostanki, kateri so še na dolgu iz zakupščin,
obresti, pravic, kar se razvidi iz dotičnih izkazov;

6. povračilo nedostatkov, katere ima cerkev povrnene do¬
biti; ali jih mora morda povrniti polagatelj računa, kakor mu je
bilo naloženo v odloku cerkvenih računov prejšnjega leta, ali jih
ima upravništvo terjati za plačane koleke, tožne stroške in druga
povračila.

7. Nekaterim računom se tudi pripisuje predel: vrednost
nepremične imovine,  kar se navadno iz inventarja posname, ako
se niso bila posestva na novo precenila, katera nova cenitev bi
se morala tudi v računu proizvesti po narastku ali odpadku.

Na to se seštejejo vsi zneski. Vkupna svota se odvzame od
združenih prejemkov,  in kar ostane, to je gotovina, katera se
vpiše v bilanci na prvo mesto. Sedaj še-le se vse konečno sešteje
in skupni znesek v premoženje vpiše. Ta mora biti popolnoma
enak gori izračunjenemu ostanku preteklega leta.

Ko bi pa ta skupni znesek premoženja presegal gori izra-
čunjeni ostanek preteklega leta,  tedaj nima cerkev nič ostanka,
temveč dolgoven prebitek,  kateri je tolikošen, za kolikor ta bi¬
lančna svota presega ostanek preteklega leta.  Ta dolg se ne
vpisuje k gotovini,  ampak na konec bilancije pod skupni znesek
premoženja,  kot dolgovni prebitek  in ta dolg odštet od skup¬
nega zneska premoženja  daje še-le stan premoženja koncem leta.

Sicer je pa pripomniti, da se stan premoženja mora tukaj
popolnoma strinjati s sklepom dnevnika.

K bilanci se navadno še pripiše, v kakem stanju je cerkev,
zlasti nje streha in če je še kaj drugih potreb.

Račun se potem podpiše in podpečati. Vzorec str. 305.

§ 135. Izdelava računa.

305

Račun o gospodarstvu s premoženjem (župne)
cerkve sv. I. v L za solnčno leto 1886.

•>' Poslovnik. “

20

306

Duhovski Poslovnik.

§ 135. Izdelava računa.

307

20*

308

Duhovski Poslovnik.

č 136.

Posnetek iz cerkvenega računa.

Skofijstvo pošilja ta izpisek vladi. Na prvi strani in v prvi
predel prejemki  se izpišejo iz računovega predela združeni pred-
stoječi prejemki  vsi prejemki in njih seštev, ravno tako v predel
stroški  iz računovega predela združeni predstojeci stroški  s
seštevom. Kakor v računu se tii stroški odbijejo od prejemkov,
ter se vpiše ostanek konec preteklega leta.

Sedaj se razvrsti nekako na drobno vsa bilanca. Posnetek
ima sedaj za seštevanje svot po dva predela. V prvega se vpišejo
posamezne svote dotičnih predelov, v drugega se svote vsakega
predela seštevajo.

Najprej se izpiše ostanek v gotovini, ter se vpiše precej v
predel skupaj.  V drugi predel: V ustanovnih glavnicah v javnem
zalogu  se izpišejo iz dotičnega izkaza izneski iz teh glavnic ali
njih deležev, in na koncu se skupni znesek vpiše v predel skupaj.
Ako se te svote od vlani niso nič spremenile, se kar prepišejo iz
lanskega posnetka. Ravno tako je ravnati z drugimi predeli. Ako
bi bilo kake vrste glavnic toliko, da se v dotični predel težko
vpišejo, se ne našteva vsaka glavnica posebej, ampak samo skupni
znesek se postavi v predel skupaj.  V zadnji predel o dejanjskih
zaostankih  se vpišejo zasebni dolžniki od zakupščin, obresti od
ustanovnih in svojinskih glavnic, nedostatki, naprej odšteta plačila
za koleke, tožne stroške, tudi povračila nedostatkov (če so v ra¬
čunski bilanci postavljena v poseben predel), in vrednost cerkvenih
nepremičnih imovin (pa samo tam, kjer se je bila tudi v račun
sprejela).

Konečni seštev se mora vjemati z ostankom premoženja, iz¬
kazanim na prvi strani posnetka, pa tudi z ostankom bilance v
računu. Ako ni bilo ostanka, ampak primankljej, se postavi pod
znesek vsega premoženja. Potem se datuje, podpečati in potrdi s
podpisi. Vzorec str. 309.

£ 137.

Izkaz o priraščaji in odpadku inventarijalne imovine.

Temu je podlaga potrjeni inventar, h kateremu se vsako leto
pripisuje ali odšteva, kar je prirastlo ali odpadlo. (Glej § 113.)
Kaj pa, če se je bilo tekom let kaj v inventar dejalo, v ta izkaz
pa ne? Inventar in izkaz se, kaj pa da, ne vjemata, kar bi pra¬
vilno moralo biti. Ta razlika bi se utegnila pokazati ob izdelavi
novega inventarja. — Tu se naredi izkaz od zadnjega položenega
cerkvenega računa do izdelave inventarja, in v ta izkaz se sprejmo
vsi še ne v prirast sprejeti predmeti, odpadli pa v odpad.

§ 136. Posnetek iz računa.

309

Za



2181

12

609

25

296

391

866

25

17

22.

Datum.

Podpisi.

Posnetek iz računa o gospodarstvu s premoženjem
. . . cerkve sv. I. v I. za solnčno leto 1886.

Vsi prejemki skupaj znašajo .

Stroški.

ustanovljene obletnice, sv. maše in pobožnosti . . . .
cerkvene potrebščine
cesarske davke 
mezde
popravljanja
cerkveno obleko in orodje
različne stroške

Prejemki.

Ostanek iz lanskega računa . . .

Obresti od nepremičnin ....

„ „ ustanovnih glavnic . .

„ „ s voj inskih glavnic . .

Sporočila in volila  .....

Darila

Pogrebnina

Razni prejemki

Vsi stroški skupaj znašajo .

Primerjaje skupni znesek vseh prejemkov


s skupnim zneskom vseh stroškov.

ostane koncem solnčnega 1. 1816 ostanek premoženja v znesku

namreč v gotovini

V ustanovnih glavnicah v javnem zalogu, to je:

Papirna renta 1. avg. 1870, št. 39 900 

Srebrna renta 1. julija 1870, št. 10.966 

„ „ „ 1886, št. 11.870 

V ustanovnih glavnicah pri zasebnikih, to je:

Dolžno pismo Marka Volk '/, 1861, vknjž. 1861
„ „ Andr. Jurman W / T  1831, vknjiž. ' s / l0 1831

„ „ Jurij Vesel */» 1886, ^vknjiž. 31 / 8  1886

V svojinskih glavnicah v javnih zakladih, to je:

Papirna renta 1. avg. 1879, št. 116 154

Srebrna renta 1. avg. 1880, št. 80.420 

V svojinskih glavnicah pri zasebnikih, to je:

Dolžno pismo Ant. Fuhrmann, 1836, vknjiž "/, 1837
„ „ Ant. Mikulinič l / 8  1886, vknjiž. *’/, 1886

V dejanjskih zaostankih.

Jožef Žganec najemnino od travnika „ključ“ . . .

Marko Volk

Anton Fuhrmann

Nedostatek preteklega leta

310

Duhovski Poslovnik.

Praviloma tedaj se vpišejo vsi prirastki, tudi darovani pred¬
meti, kakor se tudi odpisujejo odpadli po škofiskem dovoljenji v
inventar in ravno tako tudi precej v ta izkaz.

Prvi podolžni predel v tem izkazu je: stanje koncem soln-
čnega leta  (v katerem je bil zadnji račun položen), ter se semkaj
izpiše stanje iz zadnjega potrjenega izkaza. Če je letos kakošen
prirastek, se naredi nova podolžna črta, in se vpiše v predel po-
samni predmeti.  V prirastek  spodaj se stavi prirasli predmet^
in njega cena se vpiše v dotični navpični predel; a vsak prirastek
se vpiše tudi v predelu skupaj.  Vsak prirasli predmet dobi svoj
podolžni predel. Konečno se seštejejo vsi prirastki po vseh predelih.
Sedaj se preide k odpadu,  kateri se zopet vpiše v gori imenovani
predel (kadar je namreč kaj odpada). Vsak predmet dobi zopet
svoj poseben predel, ter se svota ali cena vpiše v dotični na¬
vpični predel in v skupaj.  V predelu opomnja  se navede uzrok
in dovoljenje odpada. Odpad se konečno po vseh predelih odšteje
od prirastkov in tako se pokaže stanje imovine koncem leta.

Pomniti pa je, da se mora prirastek in odpad popolnoma
vjemati z drugimi izkazi in cerkvenim računom. Ako je n. pr. za¬
sebnik vrnil dolg in se je za vračilo kupila obligacija, ki bo imela
višjo imensko ceno od prejšnje glavnice, se mora obligacija dejati
v svoji visokosti v prirastek, dolžno pismo pa pride v svoji vi¬
sokosti v odpad; ako se je dala vrnena glavnica v hranilnico, ki
krajcarjev ne sprejema, se dene hranilna knjižica v prirast, dolžno
pismo v odpad.

Podpiše se, kakor vsi drugi spisi računa, a izdela se v dveh
istopisih; tretji se naredi tudi za dom.

Ravno tak izkaz se izdela v dveh, oziroma treh istopisih za
nadarbinski imetek. A ta ostane navadno neizpremenjen, razven
prirasti v ustanovninah. Tukaj se svota, katero bo dobival duhovnik
iz ustanove, kapitalizuje, t. j. pomnoži z 20 in kar tako dobim, mi
kaže glavnico, katero v dotični predel kot prirastek  vpišem. Ravna
se povse, kakor prej rečeno. Seveda bo prišla ta svota še-le tisto
leto v nadarbinski izkaz, kadar bo duhovnik res začel dobivati
to vplačilo.

Tek. štev.

Izkaz o priraščaji in odpadku inventarijalne imovine.

Glavnična oziroma cenilna vrednost imovine

Posamezni predmeti

Pravice

Dodatki

kr.|| gld.

gld.

kr.j

gld.

kr.

gld.

kv.

gld.

gld.

kr.

25'8340 30| 36448

Stanj e koncem soln enega 11885

21770

4600

500

1257

25

751

70

1

250

2

! 4600

500

21770

1001

25

30138525

70

1

96

96

2

15 —

15

5Ool— 1|

25 8452'50 38414 70

1257 25

4600

21770'

905

250

127

! SVO-

j inska

Odpad.

Dolžno pismo 9. oktobra 1863,
vknjiž. 22. novembra 1863. .

Tri stare albe, ne več za rabo,
v inventarji pod št... cenjene

Stanje koncem solnčnega 1.1886

Prirast.

Srebrna renta 1. julija 1886,
št. 11.870 

En bel mašni plašč . . . .

Skupaj' .

'j nepremičnina
|kr.i[ gld. |kr.|| gld.

I usta- |
novna i

1257 25

127

8467

Inventarni predeli

Cerkv. Sku P a J
I orodje ||

svo-

jinske

glavnice

Opomnje

Po dpisi.

§ 137. Izkaz o priraščaji in odpadku inventarijalne imovine. 311

312

Duhovski Poslovnik.

II. Poglavje.

O nadarbinskem premoženji.

§ 138.

Kaj je nadarbinsko premoženje.

Nadarbinsko premoženje je prav za prav cerkveno, odločeno
v vzdrževanje cerkvenih služabnikov, zlasti duhovnikov. Za nje¬
govo oskrbovanje veljajo tedaj vsi oni ukazi, kakor za cerkveno
premoženje.

Nadarbinsko premoženje obstaja iz poslopij za stanovanje in
gospodarstvo, iz zemljišč, glavnic, dohodkov, pravic in teh porabe,
obresti in užitkov namenjenih po ustanovah za vzdrževanje du¬
hovnega nadarbinarja, n. pr. dodatki (deputati), pravica na toliko
sežnjev drv v občinskem gozdu. '

K nadarbinskemu premoženju se štejejo tudi dohodki preje¬
mam od nadarbinarja iz ustanovljenih maš. V kongruo se po po¬
stavi 19. septembra 1898 ne vštevajo dohodki ustanovljenih maš,
a v nadarbinski inventar pridejo vse.

Ravno tako se štejejo v nadarbinsko premoženje vsi štol n
dohodki, ako se tudi v kongruo znesek dobljen po povprečni meri
zadnjih šest let všteva samo tako, da se od tega zneska odbije
30 gld.

Za popis nadarbinskega premoženja se namreč napravi tudi
inventar. Vanj se sprejme posestva, pravice in drugo prebendarsko
premoženje, tudi fundus instructus,  če ga je kaj, in druge glav¬
nice. Vsak prirastek in odpad se tudi vanj zaznamova, kakor v
cerkvenega, ter izkaže pri cerkvenih računih in v inventarijalnem
izkazu. Izdeluje se po vzorcu cerkvenega inventarja. (Glej § 113.)

£ 139.

Oskrbovanje nadarbinskega premoženja.

(Nav. §§ 138, 139, 141.)

Pravi oskrbnik nadarbinskega premoženja je posestnik na-
darbine, naj si je pojedina oseba, ali pa duhovna družba. Ključarji
nimajo pri tem druzega posla, razven da dekanu naznanijo, ko bi
se kaj zanemarjalo; pač pa ima patron več govoriti pri nadarbini.

Imejitelj beneficija mora skrbeti, da ohrani nedotakneno za¬
ložno premoženje, poslopja, sploh vse predmete inventarja.

§ 139. Oskrbovanje nadarbinskega premoženja.  313

Ko bi katerikrat nastali prepiri med nadarbinarjem in občino
zavezano k doneskom ali drugimi osebami, dolžnimi donašati k
plači duhovnikovi, mora vselej finančna prokuratura tudi v pravdi
posredovati, ter se potegniti za nadarbino, ter prizive vlagati zoper
odloke prve stopinje. — Ko bi šlo za izterjanje dajatev pred sodnijo,
bo ta ali samo finančni prokuraturi prisodila pravico do tožbe,
ali bo pa nadarbinarju naložila, da naj prosi finančno prokuraturo,
da zastopa pravdo radi verskega zaloga. Ko bi nadarbinar to opustil,
bi moral sam povrniti škodo nastalo nadarbini radi zgube pravde. 1 )

Zarad nedotaknenega ohranjenja zemljišč je dobro imeti mapo
od njih. Zlasti je treba paziti na gozdne meje.

Ker časih sosedje kaj radi silijo v nadarbinsko posestvo, je
dobro vedeti, da vsako tretje leto hodi po okraju zemljemerec
(geometer), kateri premeri negotove meje, ako kdo zahteva. Plača
ga, kdor ga najme.

Ko bi se skupna občinska posestva kedaj razde¬
ljevala, ima nadarbina tudi pravico do svojega deleža, in sicer
do tistega, kakoršnega so prejeli drugi posestniki enake vrste (cela,
polovica, ‘It  zemlje). Vloga v tej zadevi gre na deželni odbor.

Nadarbinskega premoženja ne sme nadarbinar niti prodati,
niti znatno obremeniti brez dovoljenja cerkvene in politične go¬
sposke, kakor tudi cerkvenega ne. (Glej § 115.) Po ravno teh
pravilih se je ravnati, če je kedaj potreba načeti založno nadar¬
binsko premoženje, ali če se odpovč naložena glavnica.

Kako je nadarbinarju postopati pri večjih popravah ali pri
zidavi novih poslopij, glej §111. Poslopja mora ohraniti v dobrem
stanu. Kedar je treba kaj popravljati ali staviti na tuje stroške,
naj precej ukrene potrebno. Ako je zavezan iz svojega kaj poprav¬
ljati, tako imenovana sarta tecta, naj priloži o tem vsako leto k
cerkvenemu računu poseben izkaz o popravkih na poslopjih v pre¬
teklem letu.

Ko bi nadarbinar župnijska poslopja ali sploh nadarbinsko
premoženje zanemarjal, ga smejo ključarji nemudoma opomniti
na njegovo dolžnost, pa tudi dekan, ali patron. Ko bi opomin
nič ne izdal, imajo vsi dolžnost ali skupno ali vsak posebej to
naznaniti škofijstvu.

Deželna postava za Kranjsko 2 ) določuje, da je nadarbinar
sam iz svojega dolžan plačevati popravke na župnem dvoru in
gospodarskih poslopjih zadolžene po neskrbnosti ali zanemarjanji
svojem ali domače družine. Plačuje tudi male popravke in izdajke,
kakor so: plača dimnikarja, navadni popravki na strehah, podeh,
peččh, vratih, oknih, ključavnicah itd.

‘) Škof. 1- 1888, str. 42.

s ) Post. 20. jul. 1863 v ukzn. 1. str. 69.

314

Duhovski Poslovnik.

Postavno-odpovedano glavnico sme nadarbinar sam brez do¬
voljenja iztožiti. Sicer pa ne sme brez dovoljenja škofijskega no¬
bene tožbe v zadevah nadarbine pričeti. K prošnji za dovoljenje
mora tudi priložiti izjavo patronovo. O zastopanji nadarbine veljajo
določila o zastopanji cerkva. (Glej § 109.)

£ 140.

Vživanje nadarbinskega nepremičnega premoženja.

(Nav. §§ 138, 139.)

Nadarbenik je vživalec vsega nadarbinskega premoženja, zanj
veljajo ukazi javne gosposke za vživalce.’) Po teh ima pravico do
vsega čistega dohodka navadnega in nenavadnega iz reči; pri na¬
loženih glavnicah do obresti. Kot čisti dohodek pa velja samo to,
kar preostaje po odbitih stroških. Vživalec sprejme tudi z rečjo
sklenjena bremena, torej tudi obresti od denarjev na nadarbino
vpisanih; nosi stroške, brez katerih se ne pride do vžitka. Reč
samo mora kot dober gospodar ohraniti v stanu, v kakeršnem jo
je prevzel, ter oskrbeti poprave in dodelave. A ni porok za reč
zmanjšano po navadni rabi. Za stroške, katere je imel z zbolj-
šavami brez dovoljenja lastnikovega, sme terjati povračila, če je
zboljšava očitna in stanovitna, a sme tudi nazaj vzeti reč, v zbolj-
šavo obrneno. Po končanem vživanji pripadajo še stoječi sadeži
lastniku, vendar je ta dolžan prejšnjemu vživalcu ali dedičem
stroške za sadeže povrniti; drugi vžitki pripadejo vživalcu ali nje¬
govim dedičem po meri in času vživanja.

Nadarbinar mora zemljišča ali sam obdelovati ali pa v zakup
dati. V zakup jih more dati samo za čas posestva nadarbine, in
zakupnino si sme v predplačo izgovoriti ali vzeti samo za pol leta,
sicer zakupna pogodba nič ne velja. Ko bi hotel posestvo za d o-
ločena leta v zakup dati, se mora ravnati po dotičnih ukazih
(glej § 115), za tri leta jih tedaj sme oddati sam sporazumno s
patronom, vendar s pridržkom, če bode to potrdilo škofijstvo, in
mora v ta namen zakupno pogodbo pred zakupom v potrdilo po¬
slati, zapisnik o zakupu pa po dražbi. Hoče posestva za šest ali več
let v zakup dati, se mora ravnati po določilih o cerkvenem po¬
sestvu.

§ 141.

Drugi nadarbinski dohodki.

Izmed teh so najnavadneji: stalni dohodki (rente) in da¬
jatve (dotacije) v denarjih in denarni vrednosti ali v pridelkih.
Zaradi sestavljanja priznatka je dobro vedeti, kaj razumeva go¬
sposka pod imenom: stalni dohodki.  To so dohodki sloneči na

>) Drž. zak. §§ 509 -519.

315

§ 141. Drugi nadarbinski dohodki.

veljavnopravnem imenu, določeni po pravicah in dolžnostih in
količini celo še tedaj, kedar je pravica pismeno zatrjena, tedaj ako je
dajatelj zavezan k dajatvi in prejemnik opravičen k terjatvi; drugače
so ti dohodki prostovoljne dajatve, takrat namreč, ko ni dolž¬
nosti in je mera nedoločena, tedaj prejemnik nima pravice, ampak
dobiva dajatev le kot dar. Take prostovoljne dajatve ne spadajo
v priznatek.

V zadeve takih prostovoljnih dajatev se državna oblast ne
vtika; so notranja zadeva cerkve, katero sama vrejuje, a ne sme
takih dajatev nikdo vbraniti. 1 )

Naj tukaj omenimo, da se kmetije dandanes zelo kosajo, in
rado se prigodi, da biro vržejo na hišo, katera mnogokrat ostane
brez zemljišča; kupci zemljišč so pa prosti bire. Je li to vteme-
Ijeno? Ljubljanski ukazni list ima na strani 84 izjavo kranjske de¬
želne vlade z dne 29. julija 1867, št. 3724, opirajoč se na razglas
minist. pravosodja z dne 30. oktobra 1850, št. 14.189, ki pravi, da
birne dajatve so breme ležeče na zemlji, za katero breme je od¬
govoren vsakokratni posestnik', in ni treba pri premenjavi posestva
nikakovega dogovora. Vsak upravičenec se lahko pri zemljiški knjigi
prepriča, kako so se dajatve razdelile. Vendar se pa gosposke po
tem ne ravnajo, ampak biro puste pri hiši, če se ni pri prodaji
izgovorilo, da se razdeli na prodane parcele.

Po deželni postavi z dne 13. junija 1882 2 ) je bilo za Kranjsko
sklenjeno, da se odkupijo vse dajatve v denarji, sadežih in
delu na cerkve, župnije, druge duhovnike, organiste in cerkvence itd.
Odkup je imel pravico terjati opravičenec do obroka od te po¬
stave določenega. Ko je ta čas pretekel, ima pa pravico odkup
terjati vsak, četudi samo eden obvezanec, in na njegovo terjatev
se morajo odkupiti vsi obvezanci njegove davčne občine. To ter¬
jatev gosposka da na znanje opravičencu ali njega zastopniku, in
v enem mesecu mora ta napovedati odkup, sicer se mu postavi
kurator na njegove stroške. Vzorec za napoved dobi pri okrajnem
glavarstvu kot lokalni komisiji za odvezo.

Drugi dohodki so iz glavnic naloženih ali v jav¬
nem zalogu ali pri zasebnikiji. Obresti iz glavnic v javnem
Zalogu dobiva kakor za cerkev proti pobotnici od njega podpisani
in s cerkvenim pečatom podpečateni; ravno tako nadarbinar po¬
bira obresti ter zaostale sam izterjuje.

Dalje so št o In i d o h odk i. Ti so po raznih župnijah zelo
različni, ker se štola opira na stare pogodbe, katere se dajo včasih
dokazati s pismi; mnogokrat sloni štolnina na stari navadi, ter se
dokazati več ne da. Večidel pa v ljubljanski škofiji velja štolni
red z dne 5. aprila 1816, št. 3483. Naj ga semkaj postavim v
avstrijski veljavi.

‘) Razs. upr. sod. 7. febr. 1885, št. 397, v škof. 1. 1885, str. 87.

2 ) Škof. 1. 1887, str. 23.

3 16 

Duhovski Poslovnik.



Pogrebi v mestih, trgih in vaseh na deželi.

(Ljubljana ima svoj Stolni red.) 



Pogrebi odraščenih.

Z. razred, ali veliki sprevod.

Za vse (trikratno) zvonjenje s 4 zvonovi v župni cerkvi . . .
Za blagoslovljenje in sprevod mrliča župniku poleg sveče . .
Za spremstvo več svetnih duhovnikov poleg sveče še vsakemu
Pevcu ali za „miserere“ poleg sveče
Cerkvencu poleg sveče . 

Najlepše mrtvaško pregrinjalo, križ ali podoba
Mrtvaška nosila
Prt pregrinjalnik za oltar
Kadilo .   .

Vsakemu pogrebniku
Križenoscu .

Grobokopu

II. razred ali srednji sprevod.

Za vse (trikratno) zvonjenje s tremi zvonovi v župni cerkvi
Za blagoslovljenje mrliča in sprevod duhovniku poleg sveče
Pevcu za miserere
Cerkvencu, če je poleg pevca . . .

Mrtvaško pregrinjalo s sv. razpelom in podobo.

Prt pregrinjalnik za oltar .  .

Križenoscu .

Kadilo 
V sakemu pogrebniku .

Grobokopu

Opomnja. Zadnja dva plačila se samo takrat odrajtu-
jeta, kedar ne nosijo mrliča sosedje ali drugi dobri ljudje.

III. razred. Priprost pogreb brez sprevoda.

Za vse (trikratno) zvonjenje z dvema zvonovoma v župni cerkvi
Za blagoslovljenje duhovniku, če je pokopališče blizo . . . .
Če je pokopališče oddaljeno in pri podružnicah
Cerkvencu   .

Za mrtvaška nosila
Križenoscu
Vsakemu pogrebniku
Grobokopu

Poslednjima dvema le, če sta najeta, kakor zgoraj.

Pogreb otroka do 7. leta.

Zvonjenje po terjanem razredu

Za blagoslovljenje duhovniku

Cerkvencu .

Vsakemu pogrebniku
Grobokopu



če jih je treba 

Opomnja. Za dva- ali enokratno zvonjenje se plača
primeroma dve ali ena tretjina gori določenega zneska.

gld. j kr.

15
10
52'/,
35
35
05
52
70

10 7,
17’/,
17'/,
7 K

2 10

1 05

- 52‘/,

- 35

- 70

- 35

- 07

- 127,

- 26 7,

1 05

52’/,
35

70

267,
10'/,
057,
21

70

35

17 7,

21

35

§ 141. Drugi nadarbinski dohodki.

317



gld. | kr.

n"

52’/ 4
26'/,
52
10'/;

21
05’/,
70

2

1

3

45'/,
57‘ /2
70

15

2 45 7,
1 577,

- 35

4 20

- 35

- 35

- 35

1 40

- 35

- 35

- 7«7,

- 35

- 35

1 05

527,

267,

787,
35

267,

267,

107,
07
267,



Pogreb osebe od 7. — 15. leta.

Za zvonjenje se plača po gorenjih razredih.

Za blagoslovljenje in sprevod duhovniku.

Cerkvencu .

Za mrtvaško pregrinjalo poleg sv. razpela ali podobe, če se terja
Za mrtvaška nosila
Vsakemu pogrebniku
Križenoscu
Grobokopu po razmeri groba !

O pogrebih in zvonjenju zvunaj lastne župnije.

Ako se pokoplje mrlič v drugi župniji in ne v domači,
se morajo sprevodne pristojbine v obeh župnijah odrajtati po
onem razredu, kateri je bil izvoljen.

Za enkratno zvenenje zvunaj župnije je plačati:

s štirimi zvonovi
s tremi „ 

z dvema ,, 

Redovnikom, ki mrliča spremljajo je plačati

Reveži se pokopujejo brezplačno

Bilje I. reda v župnijah na deželi.

Za zvonjenje v župni cerkvi
Peta maša zadušnica župniku
Vsakemu levitu ali asistentu



Godba z razdeljenimi glasovi, če se terja
Cerkvencu
Pevcu, če ni godbe.■ .

Prt pregrinjalnik za altar.

Če sc terja celi oficij z vsemi tremi nočnicami: župniku
Kaplanu in vsakemu povabljenemu duhovniku
Pevcu 
Oficij z eno nočnico: župniku
Kaplanu in vsakemu povabljenemu duhovniku
Pevcu 
Za zvonjenje pri oficiju z eno nočnico samo

Bilje II. reda in vsake dni ge¬

la.  srednje zvonjenje v župni cerkvi
Cerkvencu
Peta maša duhovniku . . .  .

Vsakemu levitu . . .

Pevcu
Cerkvencu .

Libera brez oficija, če se terja, duhovniku
Kaplanu in vsakemu povabljenemu duhovniku
Pevcu .

Cerkvencu
Vsakemu k tem biljam potrebnemu strežniku
Pregrinjalo altarja . . .  .


318

Duhovski Poslovnik.



Druge stolne pristojbine.

Za trikratni oklic ženinov in nevest:

Gostači 

Hišni posestniki

Odličnjaki  .

Poroka župniku:

Gostači   

Hišni posestniki

Odličnjaki  .

Poroka cerkvencu:

Gostači . . ... 

Hišni posestniki

Odličnjaki

Za oklicni list poleg koleka

Za krstni list poleg koleka:

Občani .... 

Odličnjaki

Za poročni list poleg koleka:

Občani   

Odličnjaki  

Za mrtvaški list poleg koleka:

Občani

Odličnjaki

Za rodbinski list (Familienbogen) do

Po nekod imajo duhovniki tudi plačila iz krajevnega
cerkvenega premoženja z dovoljenjem višje gosposke
in dohodke iz ustanovljenih maš, in iz darov za sv. maše.

Za vsako škofijo je posebej določeno, kolike darove sme
zahtevat duhovnik za sv. maše. Za ljubljansko škofijo je do¬
ločen navaden dar 60 kr.; ako se je bil pa izvolil poseben altar
in posebna ura: 1 gld.; v pozni uri ob posebnih dogodkih do
2 gld. Ako je kdo naročil sv. mašo v podružnici, si sme duhovnik
računati pot za vsake pol ure 50 kr. Voljene, pa ne ustanovljene
sv. maše, za katere je volilec v svoji oporoki zapustil neko svoto,
a ni izrecno naznanil, koliko sv. maš naj se opravi, se smejo ra¬
čunati vsaka sv. maša 1 gld.') Pri takih sv. mašah je pomniti,
da gosposka terja od njih percentualno pristojbino. Izvzete so samo
tiste, katere so se bile opravile povodom pogreba, tedaj na po¬
grebni dan ali ob osmini. Ta pristojbina znaša 8%. Paziti je tedaj,
so jo li plačali dediči, ali ne. 2 ) Ko bi je ne bili plačali, naj se
plača iz volila za sv. maše, in za ostanek se opravljajo sv. maše.



') Škof. 1. 1878, str. 104. — Ozir vpošiljanja preostajajočih mašnih in-
tencij gl. Ljublj. Šk. list 1898, str. 174. — Za lavantinsko škofijo gl. v „Kirchl.

Verordnungs-Blatt 1 ' 1896. str. 3: Weisung, betreffend die Mess-Stipendien.

2 ) Razglas fin. min. 7. januvarja 1884, št. 34.869, v škof. 1. 1887, str. 92-

§ 141. Drugi nadarbinski dohodki.  319

Take manualne sv. maše morajo dediči vselej izplačati nji¬
hovemu lastnemu duhovniku, drugemu bi jih smeli izročiti, če jih
in kolikor jih lastni ne bi mogel opraviti; to terja cerkveno pravo
in državna določila. 1 )

Kjer je služba duhovnika-pomočnika zistemovana, dobi župnik,
ako je služba izpraznena, za kaplanijske opravke na mesec
15 gld. nagrade (remuneracije) iz verskega zaloga. 2 ) Seveda so
župniku odkazani najprej bira kaplanijska in drugi dohodki; verski
zalog le doplača, če še kaj manjka. Tudi tam, kjer ste dve kapla-
nijski službi zistemovani, in je ena prazna, se opravilo za njo
nagraduje, kakor gori povedano. Denar (ali biro) dobi na roke
župnik, in on odloči, kaj komu pripada. 3 )

Duhovniki dobivajo svoja plačila doplačana iz verskega
zaloga, ali državne blagajnice, ako še kaj krajevnih
dohodkov primanjkuje do kongrue, in sicer postcipate. Dobivajo
se vsako četrtletje na pobotnice datovane na zadnji dan meseca v
četrtletji. 4 ) S pobotnico se nese k davkariji vselej tudi plačilna
pola. Ko bi se bila ta kakorkoli zgubila, se vloži pri dotični dav¬
kariji nekolekovana prošnja za izdelavo duplikata.

Vzorec za pobotnico. Kolek po lestvici II.

Pobotnica.

z a 78 gld. 75 kr. (reci: osem in sedemdeset goldi¬
narjev 75 kr.), katere sem podpisani vsled ukaza
visoke c. k. deželne vlade z dne 4. junija 1887,
st. 4021, od slavne c. k. davkarije v Vipavi (iz
kranjskega verskega zaloga) kot duhovnik-pomočnik
v Št. Vidu resnično prejel za čas od 1. januvarja
do konca marca 1889.

Datum.

To je: 78 gld. 75 kr. Podpis.

Iz javne blagajnice ne more nič potegniti, dokler mu ni
bilo izplačilo od javne oblasti po ordinarijatu nakazano, in v po¬
botnici se pozivlje na tak odlok. Plača dobiva se od tistega dne, od
katerega je bila nakazana. Zato v ta namen naznani dekan na
ordinarijat nastop in odstop duhovnika (župnik dobi plačo z dnem
investiture). Zadnjega obroka po odstopu mu tudi prej ne izpla¬
čajo, dokler ni bil nakazan, in ob enem obdrže plačilni list.

Kjer je treba vožnje za previdovanje bolnikov zarad hudih
daljnih potov, dobi župnik tudi zanjo podpore do 80 gld., pa le,

l ) Ces. resolucija 10. maja 1766. Dekret dvorne kane. 10. aprila 1788 v
Quartalschrift 1 1883, str. 160.

a ) Zakon dne 19. septembra 1898, § 12. gl. Sk. list 1898, str. 118.

’) Quartalschrift 1. 1883, str. 1006.

4 ) Razglas dež. Vlade v Ljubljani 4. januvarja 1884, št. 193, v škof. 1.
1884, str. 4.

320

Duhovski Poslovnik.

če si konja sam vzdržuje, ali pa, če mu ga župnijani ne dajejo
brezplačno.') Prošnja se vloži pri škofiji, katera skuša izposlovati
podporo pri deželni vladi.

£ 142.

O spreminjavah v plačilih.

Včasih je potrebno, da se kaj spremeni v dajatvah, ali v
čem drugem. Take spreminjave naj se vselej narede pismeno,
napravi se namreč pogodba ali nagodba. Nagodbe so enake po¬
godbam. — Vzorec:

Nagodba.

Ker je bil med gospodom župnikom na Iverji
in sosesko Leskovec vže is starih časov prepir radi
gorščine (vinske bire) in opravljanja treh sv. mas
v cerkvi M. B. na Leskovcu, sato ste obe stranki
sklenili vso stvar s lepa poravnati, ter ste dolo¬
čili sledečo nagodbo:

1. Vsak posestnik soseske Leskovec bo dajal
vprihodnje is svojega posestva v vinski gorici
„Sviže“ imenovani v jeseni is kadi vinskega mošta
po 1 liter od vsake postati. Ta pravica ostane sa
vse prihodnje čase vsakokratnemu gosp, župniku,
ko bi tudi kdo ismed posestnikov svoje posestvo
prodal kakemu nesoseščanu soseske Leskovec.

2. Gospod župnik se pa saveže, da se bodo
brale vsako leto sa sosesko Leskovec ob delavnikih
tri sv. maše v cerkvi M. B. na Leskovcu bres vsa¬
kega drusega odškodovanja.

3. Ta nagodba se pošlje v potrdilo cerkveni
in politični oblasti.

To potrjujejo naši lastnoročni podpisi in pod¬
pisi v to naprošenih prič.

Podpisa dveh prič. Podpis župnika.

Podpisi občinskega predstojnika

in njegovih svetovalcev ali pa
pooblaščencev soseske.

§ 143.

Izterjatev duhovskih plačil.

Dajatve in druge doneske, katere morajo župnijani duhov¬
nikom odrajtovati z dovoljenjem vlade, ravno tako stalne štolninske
pristojbine (fixe Gebiihren), kakor so : plačila za oklice, poroke,

‘) Razglas min. 11. junija 1870, št. 2658.

§ 144. Kongrua.

321

pogrebe in pristojbine za izpise iz župnih matic mora, če treba,
politična gosposka, izterjati. Izvzeti teh plačil so ubožni, kateri se
morajo pokopavati brezplačno. Kateri pa so taki ubožni ? Postava
7. maja 1874, § 23 ’) pravi : tisti, ki imajo pravico do ubožne
oskrbe (Armenrecht). Po ukazu deželne vlade pod Anižo z dne
31. januvarja 1783 pa tisti, ki ne zapustijo razven malega pohištva
ničesar, ter je njih ubožnost potrdila gosposka ali županija.

Take ubožne stranke plačujejo tudi za izpise iz matic samo
kolek; pristojbine pa ne.

Za nobeno opravilo ne sme župnik naprej terjati štolnine,
tako da bi ga sicer ne opravil, ko bi se mu naprej ne plačalo,
razven če stranka hoče imeti opravilo večje, slovesneje, kakor ga
naznanja najnižja štolnina (n. p. asistenco več duhovnikov pri po¬
grebu). A tudi v tem slučaji se sme tirjati samo, da se naprej
plača 2 ) višji znesek od najnižje štolnine.

Ko bi se bilo bati, da se bo stranka terjajoča svečaneje opra¬
vilo, pozneje branila plačati višji znesek od štolnine, in ga naprej
ne plača, naj se napravi ž njo zapisnik, v katerem izjavi, da je
zadovoljna z višjimi pristojbinami, da jih hoče v gotovem obroku
odrajtati, ker sicer bi se smela sodnijsko na lastne stroške terjati
in rubiti.

Vloga za izterjatev na okrajno glavarstvo se kolekuje s 50 kr.,
ker to ne zadeva duhovniške službe, ampak duhovnikovo osebo.
Ako se je prošnji priložil poseben izpis dolžnikov, se ta kolekuje
s 15 kr.

.S? 144.

Kongrua.

Vže kanonično pravo terja, da morajo biti z vsako duhov¬
niško službo sklenjeni dohodki za vse življenje. Brez tacega zago¬
tovljenega dohodka se ne sme ustanoviti nobena duhovniška služba,
niti ustanovljena podeliti. V Avstriji je bila s postavo 19. sep¬
tembra 1898 3 ) določena kongua samostojnim duhovnikom-pastirjem
delujočim v dušnem pastirstvu, zistemovanim pomočnikom, du¬
hovnim oskrbnikom (provizorjem) in dušnim pastirjem, nezmož¬
nim za ulužbo. Ne zadeva pa ta postava duhovnikov-pastirjev
redovnikov in duhovnij utelešenih društvom svetnih duhovnikov.
Dokler imajo ta društva zadostnih pomočkov, morajo sama skrbeti
za plačila svojih oskrbnikov in za pokojninarje.

‘) Ukazn. 1. str. 266.

’) Ukazni list (j 25.

3 ) Škof. 1. 1898, str. 118—123.

„ Posl ovni k.**

21

322

Duhovski Poslovnik.

Ta postava je kongruo po deželah določila, in sicer za Šta¬
jersko, Koroško, Kranjsko, Solnograško, Tirolsko, Predarlsko:

Za Istro, Trst z okolico, Gorico, Gradiško in Bukovino:

1. V Trstu

2. V okolici 15 kilom. okoli Trsta, v mestih in trgih
nad 3000 prebivalcev in v večjih zdraviliščih . . .

3. V drugih krajih ..

Duhovniki-pomočniki zistemovani (sistemisierte Hilfspriester),
kateri imajo izven župnijskega kraja z dušnim oskrbovanjem opra¬
viti pri kaki cerkvi, in imajo pri tej svoj služben sedež, dobivajo
po 160 gld. več na leto, ko navadni duhovni pomočniki. — Ako
samostojni dušni pastir zraven svoje službe oskrbuje še tudi izpraz¬
njeno mesto zistemiziranega duhovnega pomočnika, gre mu za to
mesečne remuneracije 15 gld. iz dohodkov izpraznjene kapelanske
službe, oziroma iz verskega zaklada. 1 )

<<? 145.

P r i z n a t e k.

Vsled gori imenovane postave o kongrui je določeno, da
naj duhovniki dobivajo svoja plačila najprej iz krajevnih dohodkov,
a kar še h kongrui manjka, se doda iz verskega zaloga, oziroma
iz državne blagajnice. Dohodki vsake duhovniške službe so raz-
videti iz priznatka (fasije) potrjenega od vlade. Duhovniki hoteči
dobiti po gorenji postavi še kaj doklade, so morali priznatek potom
ordinarijata na deželno vlado predložiti, in potem se je določilo,
koliko doklade gre še vsaki duhovniški službi. A minister ima
pravico ukazati nov priznatek, kedar hoče; vselej se pa mora nov
predložiti, kedar se zgodi spreminjava v osebi duhovnika-pastirja 2 )

‘) Post. 19 sept. 1898, v škof. 1. 1898, str. 121.

2 ) § 8 dotične postave. Ukaz min. nauka in financ 20. jan. 1890, v škof. 1.
1890, str. 20.

§ 145.  Priznatek.

323

in sicer v dveh mesecih po nastopu službe. Za podaljšanje te ddbe
se vloži 14 dni pred pretekom te dobe prošnja pri deželni vladi,
katera sme obrok podaljšati za štiri tedne.

Novo nastopil nadarbinar sme prositi, da se mu nakažejo
začasno dohodki nakazani njegovemu predniku, dokler se mu ne
določi kongrua. Če pa v predpisanem času ne predloži priznatka,
se mu plačilo ustavi in se vpelje potrebno, da naj nazaj plača
vže izplačane svote. Zato je potreba, da imamo pred očmi pri¬
znatek in njegovo izdelavo.

a)  Dohodki:

V dohodek se smejo vračunati:

1. Čisti dohodek iz zemljišča, bodisi da je lastina
duhovnije, bodisi, da ima duhovnik samo vžitek njegov. Izve se
iz posestnega lista, kakoršne je izdala davkarija ob novi uravnavi
zemljiščnega davka. Ko bi se bili kje zgubili ti listi, izvč se čisti
dohodek pri davkariji. Če se pismeno zato prosi, mora biti pro¬
šnja. kolekovana s 50 kr. Glasila bi se:

Slavna c. k. davkarija!

Za izdelavo fasije ob mojem nastopu župnije
v I. potrebujem posestnih listov o pod to župnijo
spadajočih parcelah št. 687 njiva, št. 739 senožet,
št. 522 vinograd. Ker ne najdem med župnijskimi
akti niti teh posestnih pol, niti prej položene fa¬
sije, prosim tedaj:

Naj mi blagovoli slavna c. k. davkarija izde¬
lati nove posestne liste o gorenjih posestvih, ali
pa potrdilni list o čistem dohodku.

Z v u n a j: Naj prejme

slavna c. k. davkarija

v I.

1.1. župnik v I.

prosi

izdelave notri ime¬
novanih posestnih li¬
stov, oziroma potr-
dilnega lista.

♦

Posestni ali potrdilni list se priloži kot priklada.

Kedar je bilo nadarbinarju prepuščeno cerkveno zemljišče
in partem congruae proti zmanjšani zakupnini, tedaj vpiše du¬
hovnik v priznatek za prihodke čisti katastralni dohodek po po¬
sestnem listu, v stroške pa zakupnino.

21*

324

Duhovski Poslovnik.

2. Najemnina od poslopij v najem danih. Od
nje se odtegne postavni znesek za vzdrževanje in razdolžbo
(amortizacijo). Tudi o tem daje davkarija potrdilni list.

Kedar daje poslopje le začasno v najem, ali za priložnosti,
takrat taki dohodki ne spadajo v priznatek.

3. Dohodki iz glavnic, koristonosnih pravic ali obrt-
nijskega podjetja.

Za izkaz o dohodkih iz glavnic bi se dali porabiti vzorci
za cerkvene račune, namreč izkaz o svojinskih glavnicah -pri
javnih zakladih in pri zasebnikih,  se ve da omissis omittendis,
ker tu gre zaznamovati visokost glavnice, visokost obresti in
druga natančneja znamenja dotičnega pisma. Razločijo naj se: v
glavnice pri javnih zalogih in pri zasebnikih naložene. Ta izkaz
podpiše župnik.

Prihodki iz koristonosnih pravic (pravica do drv, paše, ribi¬
štva itd.) se skažejo s pismi, ki morejo dokazati te dohodke du¬
hovnikov, bodisi z zakupnimi pogodbami, ako je bila pravica v
zakup dana, potrdilnimi listi o tržnih cenah, ali potrdilnimi / listi
o cenitvi, katere izda občina. Ako je dohodek razvideti iz davkar-
skih glavnih knjig, mora se potrdilo o dohodku vzeti iz davka¬
rije. Dohodek se vračuna v fasijo po poprečni ceni zadnjih šest let.

Potrdilnilist občine naj bi se glasil:

Izjava.

Podpisano občinsko predstojništvo potrjuje,
da ima župna nadarbina sv. Lucije v Logu pra¬
vico do drv v občinskem gozdu, in sicer na leto
do šest sežnjev. Zadnjih šest let se je prodajal
seženj povprek po 7 gld. Vrednost letne pravice
do drv znaša tedaj 42 gld.

Ker je pa občinski gozd v Jelovici" od vasi
Log 5 ur oddaljen, ter se drva sekajo večidel v
težko pristopnih krajih, in je do njih slaba vozna
pot, znaša pripravljanje in privožnja drv po 4 gld.
na seženj, zato daje omenjena pravica do gozda
samo 12 gld. vrednosti.

Občinsko predstojništvo . . .

Podpisi župana in dveh svetovalcev.

♦

4. Stalni dohodki (rente) in ustanovljene plašče
(dotacije) v denarji in denarni vrednosti ali v pridelkih.

Dohodek iz ustanovljenih dajatev in pridelkov se vloži po
povprečni ceni zadnjih šest let in izkaže ali s pismi ali cenil¬
nimi potrdili itd. Ako se pa more dokazati iz davkarskih glavnih

§ 145. Priznatek.

325

kn jig, vzame se od ondot. Za pobiranje in spravljanje pridelkov
(birni stroški) se sme zaračunati 20 % (post. 19. sept. 1898) in
kar odtegniti. Če ima duhovnik s pobiranjem rent ali obresti po
krajevnih razmerah neprimerno velike, redno se povračujoče stroške,
naj jih opraviči v predelu opomnja,  da se mu odštejejo. Ravno
to velja tudi o dohodkih pod št. 3.

Vzorec za potrdilo’) od strani občine:

Izjava.

Podpisano občinsko predstojništvo s tem po¬
trjuje, da je bila povprečna cena tukajšnjega sit¬
nega pridelka zadnjih šest let, kakor sledi:

hektoliter pšenice ? gld. 90 kr.

„ ječmena . . . 2 „ 11 „

1 kilogram prediva ... — ,. 35 „

Občinsko predstojništvo . . .

Podpisi župana in dveh svetovalcev.

5. Dohodki iz prebitkov krajevnega cerkvenega
premoženja, kolikor se smejo v dotacijo porabiti. Z listinami
se mora dokazati, da ima duhovnik do takih prejemkov pravico.
Ko bi se bila listina o tem zgubila, naj se prosi ordinarijat po¬
trdila o opravičenosti takega prejemka.

6. Stolnina v povprečnem znesku zadnjih šest let
po odbitih 30 gld. Konečno določi dohodke iz štole deželna vlada
v sporazumu s škofom, in ko bi se sporazumeti ne mogla, določi
naučno ministerstvo.

V priznatek se vračunajo samo ona opravila, za katera je
določena štolnina (stollpfiichtige Acte), druga ne, n. pr. kar se dobi
za pot, za večjo slovesnost. Tudi ne spadajo v priznatek pristoj¬
bine od matičnih izpisov. * 2 )

V dokaz dohodkov iz štolnine je treba donesti od dekanije
potrjen povprečen izkaz o opravilih štolnini podvrženih iz zadnjih
6 let razdeljenih po razredih, in pristojbine za-nje plačane; pa tudi
povprečno število in visokost pristojbin, neizterljivih radi revščine,
ali iz kakega drugega vzroka. — Ukaz ministerstva z dne 20. janu-
varija 1890 dovoljuje, da se semkaj vstavi potrjeni znesek iz zad¬
njega po postavi z dne 19. septembra 1898 položenega priznatka,
tedaj ni treba novega izkaza.

’) Na Kranjskem določi okrajno glavarstvo sporazumno z župani pri¬
delkom ceno za cel okraj, tedaj ni treba za to iskati še posebej pri žu¬
panu izjave

2 ) Razglas nauč. min. 30. oktobra 1885, št. 1114, v škof. 1. 1885, str. 104.

326

Duhovski Poslovnik.

Izkaz

o stolnih dohodkih v župniji I. v sledečih letih:

Povprečni letni dohodek 29 gld. 41 kr.

Župni tirad . . .

Potrjuje

Dekanija v ...

Podpis župnikov.

Ako je bil vže kaki priznatek po postavi z dne 19. sep¬
tembra 1898 potrjen, ni treba v desetih letih po potrdilu dosedaj
navedenih prilog, razven če jih terja deželna vlada.

7. Dohodki iz ustanov za sv. maše ali druga bogo¬
služna opravila z določenim štipendijem se ne vra-
čunjajo več v dohodke po postavi 19. septembra 1898.

bj  Stroški.

1. Semkaj se vpišejo vsi c. k. davki; deželni, okrajni,
občinski nakladi, katere odrajtuje duhovnik, in drugi do¬
neski za javne namene plačevani vsled kake postave, kakor
tudi pristojbinski nadomestek. Po občinskem redu za
Kranjsko (dež. zak. 1. II., letnik 1866, § 75) ne morejo občinske
naloge dohovnika zadeti; ako jih davkarija terja, se sme duhovnik
pritožiti. Deželna vlada jih tudi ne sprejemlje v priznatek kot
stroške. Tako je določilo ministerstvo na pritožbo z odlokom z
dne 24. oktobra 1888, št. 56.006. Dokazujejo se ti stroški ali z

§ 145. Prizna tek.

327

davčnimi knjižicami, ali z izkazi in plačilnimi nalogi. A davčna
knjižica se pač težko more pridejati; ker ni upati, da bode vloga
kaj hitro rešena, zato je najbolje, ako se izdela potrdilni list (Cer-
tificat) o plačanih davščinah ter se da potrditi davkariji, ali se pa
davkarija poprosi za tako potrdilo. Ko bi imela občina še take
naklade, ki jih ne pobira davkarija, izdela potrdilo zanje ob¬
činski urad.

2. Pisarniški stroški za spisovanje matic (ako
se ne plačujejo iz cerkvene blagajnice) in izdajki za vodstvo deka-
nijstva. Določeno je, *) da na župnijah do tisoč duš dobe župniki
pisarniških stroškov povrnjenih za vsakih 100 duš 50 kr. a. v.,
čez tisoč duš za prvi tisoč 5 gld., za vsakih 500 duš čez v  tisoč
1 gld. 50 kr., vendar le do najvišjega zneska 100 gld. Število
pod 100 oziroma 500 se ne šteje.

Za oskrbovanje dekanijstev je plačilo za razne dekanije do¬
ločeno različno. * 2 )

3. Dajatve v denarji ali denarni vrednosti za¬
voljo dolžnosti izvirajoče iz dohodkov. Tem dajatvam prište¬
vamo: mensale, vzdrževanje zistemovanega 3 ) duhovnega pomočnika,
ako lastni dohodki kapelanske službe ne dosežejo njegove kon-
grue; za verski zaklad opravljene sv. maše, ki so mu odkazane
zaradi dopolnila kongrue in se računajo po 52 ’/ 2  kr.

Tudi se med stroške stavijo pokojnine, če se plačujejo
celoma ali deloma iz nadarbinskega dohodka.

Ti stroški se izkažejo z dotičnimi listinami, ako se dolžnosti
ne opirajo na kako postavo.

Semkaj bi tudi šteli zakupnino, katero daje duhovnik za
njemu prepuščena cerkvena zemljišča.

Nikako povračilo pa ni dovoljeno za one sv. maše, ktere
mora župnik opravljati v namen ustanoviteljev župnije, ker za nje
ni strogo odločena glavnica in letne obresti. Pfriindenstiftungs-
messen. (Odlok min. za uk in bogočastje od 25. julija 1899.
št. 20702).

4. Še neki odhodek časih nastopi, kateri se pa navadno ne
stavi v priznatek, namreč: večji iz*davki za gradnje, ako po
obstoječih postavah zadevajo beneficijata; in tudi v tem slučaji
le tedaj, kedar gre za dopolnitev kongrue duhovnika-pomočnika
zistemovanega pri duhovniji. To niso postavni stroški za vzdrže¬
vanje poslopij ali tako imenovana sarta tecta,  ampak izvanredni
večji stroški prikrajšujoči kongruo. Taki stroški se naznanijo se¬
veda samo takrat, kedar se namerijo, in odškodovanje se terja iz
verskega zaloga, pa le toliko, kolikor ni kongrua pokrita.

*) Ukaz naučn. min. 8 decembra 1885, v škof. 1. 1885, str 8.

’) Ukaz min. 19. junija 1886, v škof. 1. 1886, str. 49.

3 ) Po dvornem dekretu 16. marca 1789 se je spoznala potreba kaplana,
kedar presega število duš v župniji 1100.

328

Duhovski Poslovnik.

Izdavki za gradnjo v najem danih poslopij ali njih delov se
ne povračujejo, ker se pri dohodkih vže tako odbije znesek za
vzdrževanje in amortizacijo.

Dovoljenje za izplačevanje drugih izvanrednih stroškov daje
naučni minister, n. pr. stroške za vodo, kolikor je je treba.

Stroški za osebno strežbo, za hišno oskrbovanje, za oskrbo¬
vanje zemljišča, torej plača poslom, dimnikarju in enaki drugi
stroški, tikajoči se župnika samega, vsi ti se ne povračujejo.

Prošnja za dovoljenje izplače, oziroma vračunanja
dopuščenih stroškov:

Visoko c. k. ministerstvo.'

Visoko c. k. deželno poglavarstvo v I. je z
dnem 30. maja 1887, št. 3580, pod A) dovolilo, naj
se za gradnjo gospodarskih hlevov pri župniji v
I. razpiše konkurenca za pokritje stroškov te
gradnje. Ravno tako je potrdilo prevdarek stroškov
in načrt. Po priloženem računu Janeza Blažka
pod B) znašajo stroški za gradnjo 2505 gld.

Pri plačilu konkurirajo po pridejanem zapis¬
niku c. k. okrajnega glavarstva v I. pod C) patron,
občina in ponižno podpisani župnik, katerega za¬
dene po konkurenčni postavi za Kranjsko z dne
20. julija 1863 po njegovem priznatku od 8000 gld.
sedmi del vseh stroškov, t. j. 415 gld., katere mu
je dovoljeno izplačati v štirih letnih obrokih.

Ker postava o provizorični Uravnavi duhov¬
niških plač z dne 19. aprila 1885, § 3, II. e) in
določila visokega ministerstva o izvršitvi te po¬
stave z dne 19. aprila 1885, drž. zak. št. 47, do¬
voljuje, da se pri odmeri kongrue večji izdavki
za gradnje stavijo v odbitek, meni ponižno pod¬
pisani, da ima pravico oglasiti, naj se mu dovoli
po 103 gld. 75 kr. na leto do izplačila staviti v stroške.

Ponižno podpisani torej prosi:

Visoko c. k. naučno ministerstvo naj blago¬
voli potrditi, da se letni izdavki za gradnjo gospo¬
darskih hlevov v župniji I. v znesku 103 gld. 75 kr.
pri odmeri kongrue stavijo v trošek.

Naj prejme visoko c. k. naučno ministerstvo
na Dunaji.

Zunaj: I. I., župnik v I.,

prosi dovoljenja, da sme notri
imenovane gradjevne stroške
kot izdavek staviti v kongruo.

§ 146. Kako se izdela priznatek

329

£ 146.

Kako se izdela priznatek.

Izdela se priznatek po formularih naznanjenih v ukazu mini-
sterstva z dne 20. januvarja 1890.') Priznatek župnikov podpiše
župnik sam; če dobiva duhovnik-pomočnik kaj plačila iz župni¬
kovih dohodkov, podpiše za istinitost dotičnega dohodka priznatek
tudi duhovnik-pomočnik. Za duhovnike-pomočnike se izdela do¬
daten priznatek, ter ga podpišeta župnik in duhovnik-pomočnik.

Priznatek in vse priloge so koleka proste, a ne prizivi zoper od¬
loke (Erkenntnisse) deželne vlade?) Priložiti se morajo priznatku vsa
pisma in dokazi; izdela se v dveh istopisih. Prošnji se še prilože:

a)  Zadnjič potrjena fasija o dohodkih nadarbine, a le, ko ne
bi vže imela deželna vlada enega istopisa 3 ); torej se priloži le,
če to terja deželna vlada. Isto tako

b)  ni treba prikladati zadnjič potrjenega cerkvenega računa,
ako ga deželna vlada ne terja. Treba pa je poslati

c) izkaz posebej naštetih, kakorkoli se glasečih prejemkov
iz verskega zaloga.

Priznatek mora biti resničen. Ko bi kdo kak prejemek ve-
doma zamolčal, ali kak izdavek vedoma napačno vstavil, zadene
ga kazen do visokosti tistega zneska, do katerega bi bil verski
zalog ali državni zaklad oškodovan. Če ni nalašč storjene napake,
da okrajno glavarstvo priznatek nazaj v popravo. Ko bi imela go¬
sposka kake pomisleke proti pripoznatku ali njegovim posameznim
točkam, mora preiskovati reč zadevno. Ako bi bilo treba ceniti
doneske v pridelkih ali poizvedeti nestalne prejemke, ki se ne dajo
izkazati iz davkarskih spisov, se sme odrediti cenitev, h kateri se
pokličeta pod vodstvom politične okrajne gosposke dva zvedenca.
Ko bi se pri tem pokazal resultat presegajoč čisti spoznani dohodek
za 20%, mora cenitvene stroške nositi duhovnik spoznavalec.

Vzorec A  za priznatek.

Prva stran:

Škofija  Ljubljanska. Političen okraj: Novomesto.

Dekanija Trebanjska "Davčen okraj Trebno.

Priznatek

o dohodkih župnije I. pod patronatom novomeškega
kapiteljna ob nastopu župnije sedanjega župnika.

Stanje dne 1. maja 1888.

Pri tej župniji so zistemovani:

1. župnik, 2. dva duhovnika-pomocnika.

Izmed teh ima j eden duhovnik-pomočnik usta¬
novljene krajevne dohodke (izkazane v dodatnem
priznatku).

S . . . . -prilogami.

*) Škof. 1. 1885, str. 60, škof. 1. 1890, str. 26. - ’) Škof. 1. 1887, str. 10. —
*) Ukaz, naučn. min. 30. sept. 1885, v škof. 1. 1885, str. 9<).

Duhovski Poslovnik.

330 

Druga stran:

Dohodki.

število

1

100

2

60

3

40

Ad 4  po izkazu ddo. . . .

4

5

40 —

! 6

Ad 6  po izkazu ddo . . .

180:

Adi  vsled razpisa dto....

7

1

10

I 8

685J60

3

1

3

i

i

T

Dohodki iz stalnih rent in
dajatve v denarji in de¬
narni vrednosti . . .

Dohodek iz župnijskega

zemljišča

Dohodek iz prebitkov kraj¬
nega cerkvenega premo¬
ženja 

8

1

Prilog
št.

10

1

4

1

Najemnina od v najem da¬
nih poslopij

75 60

180 —

Dohodki iz koristonosnih
pravic, obrtnijstev in go¬
tovih dajatev v pridelkih

5—7

3

Dohodek iz cerkvenega
zemljišča in partem con-
gruae 

Dohodek iz glavnic nalo¬
ženih

a)  v javnem zalogu . .

b)  pri zasebnikih . . .

A d 3  po davkarskem po¬
trdilu ddo.... št. . .

Ad 1  po davkarski po¬
sestni poli ddo.... št. . .

Ad 2  po davkarski po¬
sestni poli dto. . . . št. . .

Ad 8.  Izkaz potrjen od de-
kanijstva v smislu § 3,
I., lit. f)  ukaza o izvr¬
šitvi postave 19. sept.
1898.

Štolnina ‘) . . . . .  .

Seštev dohodkov .

Ad  5po davkarskem potr¬
dilu ddo. ... št.... 'ozi¬
roma zakupni pogodbi
ddo. ... in potrdilu o
tržnih cenah ddo. . . .



‘) Od štolnine se prizna v priznatku samo znesek, ki presega svoto 30 gl.

§ 146. Kako se izdela priznatek.

331

Tretja stran:

Stroški.

') Župnik je občinskih naklad oproščen, ako njegovi dohodki ne pre¬
segajo postavne kongrue. Post. 5. maja 1862, § 20, št. 2.

a ) Pisarniški stroški se dovolijo za vsacih 100 prebivalcev 50 kr., pri
večjih župnijah čez 1000 Stanovnikov za prvi tisoč 5 gld„ nadalje za vsacih
500 prebivalcev 1 gld. 50 kr. več.

332

Duhovski Poslovnik

Vzorec B.

Priznate k

o dohodkih . . . (prvega) duhovnikovega pomočnika na...
radi doplačila kongrue is verskega saloga po zakonu s dne

19. septembra 1898. Stanje dne

Dohodki

tj 146. Kako se izdela priznatek.

333

Prošnja za dopolnitev kongrue se pošlje potoni ordi¬
nariata na deželno vlado, ki bi se glasila:

Prečastiti knezoškofijski ordinarij at!

V smislu § 13 ukaza ministerstva za uk, in
onega za denarstvo z dne 2. julija 1885 k postavi
19. aprila 1885 (drž. zak. štev. 4) polaga podpisani
kot novovmesčeni župnik na Iverji priznatek svo¬
jih dohodkov v potrditev dosedanjega dopolnila
kongrue, in prilaga pod A) priznatka v dvojnem
istopisu z desetimi prilogami; potem pod B) naj-
novejsi nadarbinarski inventar.

Po vzorcu I. v smislu § 2 postave 19 sept.
1898. drž. zak. st. 47, mi gre, ker sta pri tej župniji
sistemovana dva duhovna pomočnika, kongrua
700 gld. a. v.

Kakor se razvidi iz priznatka poverjenega s
priloženimi pismi, znašajo dohodki moje duhov¬
niške službe 460 gld. 95 kr., kaže se tedaj primanj-
kljej 239 gld. 5 kr., kateri se ima v smislu gorenje
postave dopolniti.

Prosim tedaj ponižno:

'Prečastiti knezoškofijski ordinarijat naj bla¬
govoli priznatek predložiti visoki c. k. deželni vladi
v nadaljno uradno obravnavo, katera naj odloči,
da se mi potrdi dosedajšnje dopolnilo kongrue v
znesku 239 gld. 5 kr., in naj se mi, kakor je bilo
do sedaj v navadi, izplača na moje roke.

Datum.

Zvunaj:

I. I., župnik.

Prečastitemu
knezošk. ordinarijatu
v I.

1.1., župnik v Iverji,
polaga notri omenjenipri¬
znatek s prilogami radi
potrditve dopolnila kon¬
grue s -prošnjo, da se po¬
trebno odredi.

Rekurzi zoper odloke deželne vlade se kolekujejo: prva
pola 1 gld., vsaka daljna pola s 50 kr. in priloge s 15 kr.'), in se
vpošljejo v dveh mesecih po vročeni razsodbi pri okrajnem gla-

‘) Razgl. nauč. min. 20. dec. 1886, št. 23.864.

334

Duhovski Poslovnik.

varstvu na ministerstvo. Rekurzu se priloži razsodba, priznatek in
vse priloge.

Ko bi se bilo kaj v dohodkih nadarbine ali v krajevnih do¬
hodkih spremenilo, se mora to, kedar verski zalog kaj plačuje, v
treh mesecih po taki spreminjavi potom ordinarijata deželni vladi
naznaniti.

§ U7.

Oskrbovanje (provizija) nadarbinarskega premoženja
ob izpraznjeni službi.

(Nav. §§ 145-147 )

Kedar je izpraznjena svetno - duhovska župnija ali bodisi
katerakoli svetno - duhovska nadarbina, kar se zgodi navadno ob
smrti beneficijata, ob njegovem premeščenju ali odpovedi, tedaj
mora škof nevtegoma postaviti sposobnega namestnika ’) (vikarja,
administratorja, provizorja). Pri redovniških župnijah tega ni po¬
treba, ker ostane samostan kot župnik in pošlje koga druzega
izmed svojih udov na oskrbo župnije.

Škof izroči upravitelju duhovsko službo, po navadi pa tudi
oskrbovanje cerkveno - lastnega, ustanovnega in nadarbinarskega
premoženja. A lahko bi tudi za to oskrbo odločil koga drugega.

Da se ta izročitev lahko precej izvrši, morala še je smrt
nadarbinarjeva naznaniti dekanu, ki to dalje sporoči in pogreb
prevzame. Smrt nadarbinarja naznani kaplan, ali če ga ni, kdo
drug za tako opravilo sposoben, ki je bil z nadarbinarjem v
zvezi.

Če je imel nadarbinar premoženje in se je bati, da bi se
razvleklo do obroka, ko pride sodnija popisavat premoženje, naznani
naj se smrt tudi sodniji, ter je prositi sodnijske zapečatbe
(enge Sperre). Kaplan naj ključe rajnega sam hrani. Sodnija pride
k popisu in tudi dekan, če je mogoče, odposlan od škofije. Ob
tem popisu se loči umrlega premoženje od interkalarnega in
cerkvenega: pisma in knjige tikajoče se uradnih opravil, matice,
zapisniki o cerkvenih rečeh, pisma cerkvena in župnijska, privatna
zadevajoča vestne in disciplinarne reči... se ločijo od zapuščinskih
stvari. Tudi se odloči dohodek tistega leta, v katerem se je iz¬
praznil beneficij. To leto se imenuje kanonično in se šteje po
različnih deželah različno in sicer od gotovega praznika tega leta
do povratka istega praznika v prihodnjem letu; v naših deželah
od Jurjevega do Jurjevega, t. j. od 24. aprila do 23. aprila na¬
slednjega leta. Prednik dobi vse dohodke od Jurjevega do nje¬
govega izstopa (smrti), interkalare sega do dneva kanoničnega
vmeščenja novega beneficijata.

’) Cone. Trid. Sess. 24. cap. 18. de reform.

S 147. Oskrbovanje nadarb. premoženja ob  izpraznjeni  službi. 335

Podlaga ti ločitvi je zadnji potrjeni spoznatek (fasija) in usta¬
novno pismo nadarbine; zadnji potrjeni inventar, zadnji potrjeni
cerkveni računi in dnevnik dohodkov in stroškov. Da gre delo
bolj hitro od rok, naj oskrbnik vse to prej pregleda in odloči.
Sodnija loči le zapuščino od cerkvenega.

Dekan ob tej ali drugi priložnosti izroči upravitelju po inven-
taru, cerkvenih računih in dnevniku cerkveno premoženje. Zato
naj upravitelj vže naprej vse pregleda od točke do točke, in če
kaj manjka, posebno v inventaru, naj naznani pri izročevanji, kajti
takrat se marsikaj prezre radi kratkoče časa.

O izročevanji in prejemanji cerkvenega premoženja se naredi
dvojen zapisnik; eden ostane v rokah oskrbnikovih, drugi gre na
ordinarijat. Pričujoči morajo biti ključarji; dekan povabi tudi
patrona.

Vzorec zapisnika:

Zapisnik

sestavljen ob izročevanji cerkveno-svojinskega, usta¬
novnega in nadarbinarskega premoženja župnije
'Jelovec gospodu Matiju Senčar, oskrbniku, povo¬
dom smrti gosp, župnika Janeza Valpotič.

Jelovec dne ....

Pričujoči podpisani.

Pregledalo se je najprej cerkveno svojinsko
in ustanovno premoženj e župne cerkve sv. Matija
na Jelovcu, potem premoženje njenih dveh podruž¬
nic sv. Marjete na Kamnici in sv. Primoža in Fe¬
licijana na Brdu po dotičnih potrjenih inventarih
od leta 1888, po zadnjem položenem računu leta
1887 in dnevniku dohodkov in stroškov, ter se je
našlo sledeče:

A)  Župna cerkev sv. Matija na Jelovcu.

Po inventaru in cerkvenem računu znaša svojinsko premoženje te

cerkve naloženo v javnem zalogu  488 gl. 50 kr.

pri zasebnikih 1481 „ 14 „
in ustanovno premoženje v javnem zalogu . . 2461 „ 50 „
pri zasebnikih  1868 „ 05 „

Po dnevniku o dohodkih in stroških je bilo od 1. januvarija do
18. novembra 1888

dohodkov 692 gld. 67'k kr.

stroškov 658  „  20  „

ostane tedaj prebitek . 34 gld. 47‘/2 kr.

336

Duhovski Poslovnik.

     

B)  Podružnica sv. Marjete na Kamnici.

Po potrjenem zadnjem cerkvenem računu znaša svojinska glavnica
naložena v javnem zalogu 140 gl.
in ustanovinsko premoženje naloženo v javnem zalogu 560 „
pri zasebnikih 105 „

Po dnevniku o dohodkih in stroških znašajo dohodki od 1. ja-
nuarija do 18. novembra 1888 . 47 gld. 96 kr.

in stroški .  2i  „  (2  „
tedaj ostane v denarnici . 26 gld. 34 kr.

C)  Podružnica sv. Primoža in Felicijana.

Ta podružnica nima niti svojinskega niti ustanovnega premo¬
ženja, ampak po dnevniku znašajo dohodki . 23 gld. 30 kr.
in stroški  5  „  „

ostane torej gotovine v blagajnici 18 gld. 30 kr.

Vse obligacije in dolžna pisma tikajoča se
svojinskega in ustanovnega premoženja župne
cerkve in njenih podružnic so se vzela iz cerkvene
tružice in se po inventaru preiskala, ter se je vse
našlo v redu, razven dolžnega pisma 'Jožefa Ko-
šutnik, pokrivajočega ustanovo Marije Donatelj,
poslanega na škofijski ordinarij at v potrjenje do-
tične ustanove. Vse obligacije in dolžna pisma so
se položila nazaj v cerkveno tružico, gotovina pa
izročila g. oskrbniku Matiju Senčar v porabo za
tekoče stroške.

Ravno tako se je tudi pregledal inventar o
cerkvenih pripravah ter se je našlo, da ničesar
ne manjka razven vijolčaste kazule pod št. 145,
ene mašne srajce, naramnice in prepasnice, katere
so se rajnemu dale v grob, in se naznanijo v po¬
vračilo iz zapuščine rajnega v znesku 56 gld.

D)  Nadarbinarsko premoženje.

Žztpnijski dvorec je bil najden v dobrem stanu
razven strehe; ravno tako so tudi druga nadar-
binarska poslopja v dobrem stanu, izvzemši tla v
skednju in živinskem hlevu. Te pomanjkljivosti se
naznanijo ob priliki pregledovanja stavbeni komi¬
siji v popravo iz zapuščine. Poljske in vinske pri¬
delke je prednik vže pospravil, ter se je izločil
nanj pripadajoči delež za 6 mesecev in 26 dni;
delež za 5 mesecev in 4 dni, t. j. do konec kano¬
ničnega leta, do 24. aprila 1289, pa se je izročil
oskrbniku v oskrbo in sicer:

§  147.  Oskrbovanje  nadarb.  premoženja  ob  izpraznjeni  službi.  337

V inventar nadarbine spada tudi obligacija
posojila Kranjske dežele z dne 1. decembra 1857,
štev. 1058, s 1000 gld. Obresti so se bile potegnile
do 1. junija 1886, od 1. junija do 1. decembra se
razdele pro rata temporis.

Tudi inventarna posoda je vsa v dobrem
stanu, in živine ostane par volov, ter se je vse
gosp, oskrbniku v oskrbo izročilo.

G. oskrbnik Matija Senčar sprejema vse svo-
jinsko, ustanovno in nadarbinsko premoženje, ter
se zavezuje, da bo po svoji vesti in vednosti skrbno
ž njim gospodaril in ga o svojem času izročil.

Actum ut supra.

(Ali: Zapisnik se sklene in -podpiše.

Podpis dekana. Podpisi oskrbnika

in obeh ključarjev.

Na ogled poslopij pride politična stavbena komi¬
sija, h kateri je povabljen tudi patron. Oskrbnik si ogleda po¬
manjkljivosti poslopij že poprej, ter jih naznani komisiji.

Naučno ministerstvo je izreklo, 1 ) da pri ogledih po¬
slopij javnega patronstva povodom smrti zadenejo
stroški navadno zapuščino, vendar se o tem ne more nič gotovega
določiti, ker morda tak ogled zastopa tudi koristi konkurence,
ali pa končen izid pravde še-le določi, kdo bo nosil stroške.
Dediči namreč niso dolžni se podvreči izreku politične gosposke
in lahko izroče reč sodnijam, katere odločijo pravdo.

Ako česa manjka, kar mora prednik povrniti, naj oskrbnik
to naznani pri popisovanji zapuščine, ali pri sodnijski obravnavi,
ravno tako se naznanijo tudi povračila za popravke določene po
stavbeni politični komisiji.

Upravitelj ima dolžnost gledati na korist nadarbine. Ali naj
pridelke proda, ali prihrani, dokler pride naslednik, ali naj da

’) Razglas 30. aprila 1868, št. 972, v ukazn. 1. str. 122.

„Poslovnik.“

22

338

Duhovski Poslovnik.

zemljišča v zakup, ali naj jih sam obdeluje, o vsem tem nimoč
dati splošnega pravila, ampak ravnati je po okoliščinah. Če je
pri nadarbini fundus instructus, potem bi kazalo obdelovanje ohra¬
niti v svoji oskrbi, sicer pa, posebno če pade interkalare na čas,
o katerem je z obdelovanjem veliko stroškov, kaže zemljišče v
najem dati za eno leto. Mala dela, ali na malih posestvih bi se
pač dala z najemniki opraviti.

# 148.

Interkalarni račun.

(Nav. §. 149.)

Upravitelj naj si zapisuje vse dohodke in stroške, kajti vsi
čisti dohodki iz nadarbine med časom izpraznjenja pripadajo ver¬
skemu zalogu. Ta čas izpraznjene nadarbine se imenuje interkalare,
in oskrbnik mora vselej po končanem oskrbovanji ali če je bila
nadarbina dalje časa izpraznjena, šest tednov po doteku ekonomi¬
čnega leta t. j. po sv. Jurji položiti račun za ta interkalare.

Podlaga interkalarnemu računu je priznatek in izročevanjski
zapisnik. Vanj pridejo vsi dohodki in stroški priznatka. Stolni
dohodki pa se ne stavijo po poprečnem znesku, ampak kakor so
se res prejemali; špecifikujejo se v posebnem izkazu, katerega
potrdi dekan. A pomniti je, da pride v račun samo stola nuda,
ne pa, če je imel n. pr. oskrbnik pot, kateri se mu je plačal.

V stroške pridejo:

1. Plačilo upraviteljevo. To se ravna po kongrui,
katera gre dotičnemu nadarbinarju (zak. 19. sept. 1898) in sicer
dobiva oskrbnik pri nadarbinah do 600 gld. kongrue na mesec
45 gld., do 700 gld. kongrue 55 gld., od 800 do 900 kongrue
60 gld. in s 1000 gld. ali več kongrue 70 gld. na mesec.

Oskrbnikom-izhodnikom se odločuje nagrada za vsak.slučaj
posebej, katera pa ne sme nikoli presegati dveh tretjin pravega
oskrbnikovega plačila. Tudi gre oskrbniku dohodek iz mašnih
ustanov (post. 19. sept. 1898 § 10.)

Prošnja za tako nagrado:

Slavno c. k. okrajno glavarstvo!

Kakor je slavnemu c. kr. okrajnemu glavar¬
stvu znano, je bila župnija I. po smrti župnika
1.1. osem mesecev izpraznj'ena', z dekretom preča¬
stitega knezoškofijskega ordinarijata z dne 5. av¬
gusta 1887, št. 741, pod A) sem bil jaz postavljen
za oskrbnika-izhodnika. Župnija I. šteje 600 duš,
leži visoko v hribih in so njene hiše zelo raztre-

§ 148. Interkalarni račun.

339

šene, ter je težko previdovati posebno zavoljo sla¬
bih potov. Oskrbljevanje te župnije je gotovo te¬
žavno in zelo neprilično. Kot oskrbniku-izhodniku
mi gre po § 5. postave o kongrui in § 16. mini-
sterskega ukaza za izpeljavo te postave primerna
nagrada. Prosim tedaj:

Slavno c. k. okrajno glavarstvo naj blagovoli
to mojo prošnjo na znanje vzeti in jo visoki
c. kr. deželni vladi v Ljubljani predložiti v skle¬
panje.

Visoka c. k. deželna vlada pa naj mi v spo-
razumljenji s prečastitim knezoškofijskim ordina¬
riatom v Ljubljani dovoli primerno nagrado za
oskrbovanje župnije I. in naj potrebno naroči radi
izplačanja te nagrade.

Z v u n a j: Naj prejme

sl. c. kr. okrajno glavarstvo

v I.

I.  L, oskrbnik-izhodnik

za župnijo I.,

prosi primerne na¬
grade za oskrbova¬
nje župnije I. in na¬
ročilo potrebnega.

Pod ta razdelek se stavijo tudi drugi ustanovljeni stroški,
n. pr. mensale.

2. Davki kakor v priznatku.

3. Pisarniški izdavki kakor v priznatku.

4. Dajatve v denarji ali denarni vrednosti
kakor v priznatku.

Semkaj spadajo stroški za kaplansko hrano, za vsacega po
157 gld. 50 kr.; po okoliščinah bi bilo morda tudi zvišati ta
znesek.

Ako je bilo treba tujega duhovnika najemati radi Božje službe,
ker n. pr. ni kaplana, tedaj se tudi ti stroški semkaj zaračunajo,
vendar pa ne smejo dosegati plače kaplanove za čas oskrbovanja,
še manj pa jo presegati. 1 )

5. Ustanovljene maše opravlja upravitelj, in ima po
postavi pravico vživati vse ustanovne dohodke. Ustanove se ne

Dvorni dekret 29. julija 1824.

340

Duhovski Poslovnik.

vštevajo v interkalar. Nasproti pa je upravitelj dolžan vse farne
maše (pro populo) opravljati brezplačno.

6. Stroški za gradnje, ako so bile potrebne.
A upravitelj naj ne popravlja, še manj pa prireja kaj novega, ako
ni silno potrebno.

7. Stroški za posle k gospodarstvu potrebne,
za delavce, dimnikarja. Če pa ni kmetije pri nadarbini, se ne more
v interkalare za nobenega posla nič zaračunati. Posle le osebi
njegovi potrebne mora oskrbnik plačati iz svojega.

8. Donesek za konja k previdevanju bolnikov,
a le, ako je bil konj v ta namen dovoljen. Ko bi imela nadarbina
lastne gospodarske konje, se za to ne more nič zaračunati.

9. Stroški za take gostije, katere niso oskrbnikova
dolžnost, ampak nadarbine, n. pr. v  pri birmi, vendar ne za več
oseb, kakor kolikor je navada. Za Češko, Tirolsko in Predarlsko
je bilo dovoljeno za eno osebo 2 gld. 10 kr. 1 )

Drugi nenavadni stroški se ne smejo staviti v račun, razven
če se ni za nje prej dobilo privoljenje.

H koncu se odštejejo vsi stroški od dohodkov, in ostanek
da interkalarni znesek.

Na interkalarnem računu mora biti vpisan čas oskrbovanja.
Leto se računa na 360 dni, mesec na 30 dni. 2 ) Interkalarni čas
se pričenja prvi dan po smrti nadarbinarja, ali pa tisti dan, ko je
stopil v pokoj, ali bil vmeščen (investovan) na drugo župnijo, ter
traja do dne vmeščenja (investiture) — e.vclusive novega na¬
darbinarja. — Na račun pride tudi ime prednikovo, dan njegove
smrti ali izstopa, ime okrajnega glavarstva, škofije, dekanije in
župnije. Podpisati ga mora prednik ali njegovi dediči, oskrbnik
in naslednik, če je službo vže nastopil. Vsi troški morajo biti
spričani s kolekovanimi pobotnicami.

Ko bi bil župnik plačan samo iz verskega zaklada ali bla-
gajnice, se predhodniku itako vstavi plača, tedaj se sme oskrb¬
niku spregledati položitev interkalarnega računa, a prositi mora
za spregled pri ordinarijatu. V tem slučaji se štolnina kar odšteje.

Zadnji odstavek § 149 v navodu  več ne velja, da bi se namreč
oskrbniku pregledala položitev računa, ko bi se taki položitvi sta¬
vile ovire, ali če je nadarbina slaba in bi se kar oskrbniku pre¬
pustil užitek za nagrado, ampak prav vsak oskrbnik kake nadar¬
bine mora položiti račun. 3 )

‘) Dvorni dekret 30. decembra 1819.

2 ) Škof. 1. 90, str. 95.

’) Nauč. minist. 22. avgusta 1887, št. 12.222, v škof. 1. 1887, str. 92.

§ 148. Interkalarni račun.

341

Obrazec za interkalarni račun :

Interkalarni račun

vseh prejemkov in izdaj kov župnije N. v dekaniji . . . okraj ..
škofija ... izpraznjene povodom izstopa (smrti) župnika N. N.

za čas od 20. marca 1898 do 20. novembra 1898.

Datum.

Podpis upravitelja.

34 2 Duhovski Poslovnik.

Tako napravljen interkalarni račun se vloži pri dekanu za
pošiljatev na ordinarijat, kateri ga predloži deželni vladi. Pregleda
ga državno računarstvo, ga potrdi ali zavrne radi pomanjkljivosti,
ali pa naloži oskrbniku kako povračilo.

Ako se mu račun vrne zaradi kake pomanjkljivosti, dati mora
oskrbnik potrebno pojasnilo, kar je brez koleka. Ako meni oskrbnik,
da se mu z rešitvijo računa po danem pojasnilu dela krivica, se
sme pritožiti v šestih tednih, ali če se bavi zvunaj dežele, v dva¬
najstih tednih po prejeti rešitvi. Sme pa tudi ob enem pri deželni
vladi prositi, da se mu prizanese. Dotična pritožba, ker se obrača
proti razsodbi višje stopinje, mora biti kolekovana z 72 kr.

Ko bi se o pravem času pojasnila ne mogla dati, bi se mo¬
ralo prositi podaljšanja obroka.

Ako bi sklep računa kazal tako malo dohodkov, da se z
ostankom še celo oskrbnikovo plačilo ne pokrije, se prosi, naj se
primanjkljaj nakaže iz verskega zaloga; a ko bi se kazal velik
preostanek, se sme ob enem prositi nagrado s prošnjo s 50 kr.
kolekovano.

Interkalarni denar se odrajta tisti gosposki, kateri izročiti ga
se je ukazalo polagatelju računa.

149.

Umeščenje.

Brž ko škof izvoljenega ali imenovanega cerkveno umesti
(institutio collativa s. authorizabilis), ima ta vže tudi pravico go¬
spodariti s časnim blagom nadarbine, vendar mu mora to še biti
izročeno (institutio corporalis s. introductio). To vpeljevanje v službo
in ž njim sklenjeno izročenje nadarbine imenujemo kanonično ume¬
ščenje (installatio).

Nadarbinarja umesti dekan v škofovem imenu. Sme se to
vršiti kedarkoli, tudi med tednom, radi ljudstva in v pospeševanje
dobrega pastirovanja je pa najbolje, ako se godi slovesno v ne¬
deljo. Vendar se sme slovesnost tudi ločiti od pravega umeščenja,
posebno zato, ker se to izročevanje med dolgimi slovesnostim! ne
more tako natanko opraviti, kakor je potreba.

Novi nadarbinar naj za to izročevanje premoženja vže poprej
vse pripravi. Vrši se tako, kakor izročevanje oskrbniku, sosebno
na podlagi potrjenega cerkvenega in nadarbinskega inventarja. Zato
naj novi nadarbinar vse dobro pregleda, da bo vedel pri izroče¬
vanji opozoriti na pogreške. Tudi poslopja naj dobro ogleda, če
ni bilo kje kaj zanemarjenega, da se od prednika terja povračilo,
ako se ni vže prej terjalo pri izročevanji oskrbniku. Taki po¬
greški se naznanijo okrajnemu glavarstvu, da naj pošlje okrajnega
inženerja na preiskavo poslopij. Če se je pa ta ogled vže prej

§ 149. Umeščenje.

343

vršil pri izročevanji oskrbniku, se sme sedaj opustiti. V zapisniku
se potem sklicuje na ogled ob izročevanji oskrbniku in na dotični
zapisnik. Ako pa poleg vsega vdeleženci še sedaj ogled terjajo,
se vrši tudi sedaj.

Pri tej priložnosti se izroči tudi premoženje vseh podružnic.

Ako so najdene stvari, ki so lastina nadarbine ali cerkve, zelo
obrabljene, ali se celo pogrešajo, se to v zapisniku pač zaznamnja,
a odpisati iz inventara se ne smejo, dokler ni škofija cerkvenega
računa rešila in tak odpis dovolila.

K izročevanju nadarbine se pokličejo ključarji, in dekan po¬
vabi patrona. O tem izročevanji cerkvenega, nadarbinskega pre¬
moženja in o ogledu poslopij se naredi zapisnik (umestni zapisnik).
Podpišejo ga dekan, novi nadarbinarj patron in ključarji. Novi na-
darbinar v njem tudi obljubi, da bo cerkveno, ustanovno in na-
darbino premoženje hranil in oskrboval po ukazih navada  po svoji
najboljši vednosti in vesti. Spiše se v dveh istopisih; eden se po¬
šlje na ordinarijat, drugi se hrani v cerkveni tružici.

Vzorec:

Zapisnik,

sestavljen ob izročevanji in prejemanji premo¬
ženja župne nadarbine, podložne patronatu ver¬
skega zaloga, potem svojinskega in ustanovnega
premoženja župne cerkve sv. I. v I. in njene po¬
družnice sv. I. v I., katero premoženje izročuje
gospod I. L, dosedanji upravitelj, gospodu I. I,
novo umeščenemu župniku.

Župnišče v L, dnč . . .

Pričujoči so bili podpisani.

G. I. I., bivši duhovnik-pomočnik. je bil z de¬
kretom prečastitega knezoškofljskega ordinarijata
z dnč ... št. . . . imenovan župnikom župnije I,
podložne patronstvu verskega zaloga, izpraznjene
po smrti gosp. I. L, in je bil z dekretom prečast.
keezoškof. ordinarijata z dne... št.... na to žup¬
nijo umeščen. Vsled tega se je odločil današnji
dan za izročevanje in prejemanje nadarbinega,
cerkveno-svojinskega in založnega premoženja. Za
podlago temu izročevanju, oziroma prejemanju so
se vzeli zadnje potrjeni inventari z dne . . ., cer¬
kveni računi leta . . ., kakor tudi zapisnik dohod¬
kov in stroškov.

344

Duhovski Poslovnik.

Po teh splošnjih opazkah se pričenja izročevanje in preje¬
manje premoženja v tem-le redu:

A) Nadatbinsko premoženje.

I.  Pravice.

Po izkazu stolnih dohodkov, priloženem zad¬
njemu vložnemu priznatku, potrjenem po visoko-
častitem dekanatu dne . .znaša oklicna, poročna
in mrtvaška štola na leto poprečno 26 gld. 84 kr.

II.  Svojinska posestva.

a) Poslopja.

1. Župnišče h. št. 1, zidano, z opeko krito. Vsi
okvirji na oknih v hišterni in v obednici so
trhli; drugo poslopje je Še v dosti dobrem stanji.

2. Živinski hlevi in svinjaki so vsi pod eno streho,
zidani, živinski hlev je obokan. Nad hlevi je
skedenj in shramba za slamo. Strehe so s slamo
krite. Vsa vrata v živinskem hlevu in strehe
na severni strani so slabe, tla v živinskem hlevu
so deloma segnjila, polovico jasel je trhlih.

3. Drvarnica, z opeko krita, je v dobrem stanji.

4. Kozolec-vezanec v dobrem stanu.

Vse pomanjkljivosti na poslopjih so se bile
pri ogledu precej po smrti prednika sprejele v za¬
pisnik in naznanile sodniji radi povračila iz za¬
puščine, samo tla in jasli v hlevih so se bila pre¬
zrla, kateri pomanjkljeji se torej sedaj sodniji
naznanijo v povračilo iz zapuščine prednikove.

b) Zemljišča.

Po posestni pOli iz leta . . .

Stavišče  595D 0

Vrtovi . . . 1 oral 17313° itd.

Skup

v čistim dohodkom .... 93 gld. 32 kr.

III.  Ustanovna posestva.

Gojzd „za hribom" v meri 11 ora¬

lov 796VP s čistim dohodkom . 4 gld. 03 kr.

IV.  Dodatki.

Od cerkve na leto  .22 gld. 61 kr.

345

§ 149. Utneščenje.

V. Sv oj inske glavnice.

Pokladni list vinkulovanih obligacij kranjske voj¬
vodine z dne . . ., št. v znesku . 4-820 gld.

VI. Ustanovne glavnice.

Po gori imenovanem cerkvenem računu znašajo
dohodki ustanovljenih maš za župnika

1. pri župni cerkvi.145 gld. 53 kr.

2. pri podružnicah. 2 „ 10 „

Skupaj . 147 gld. 63 kr.

VIL Gospodarske priprave.

1. Miza in klopi v hišterni, police v shrambi za

jedi, vredne. -— gld. 50 kr.

2. Nov vzidan kotel v kuhinji, vreden 2 „ — „

B) Premoženje župne cerkve.

L Pravice.

1. Darila v letnem povprečnem znesku. . 3 gld.

2. Od pogrebov v letnem povprečnem znesku 8 „

3. Od cerkvenih sedežev na leto . ... 60 „

II.  Sv oj inska posestva.

a) Poslopja.

1. Župna cerkev, kakor je v inventarni popisana, v
dobrem stanu razven strehe na zvoniku.

2. Kapela na pokopališči, v dobrem stanu.

b) Zemljišča.

1. Stavišče, meri 160J\

2. Njiva, „na grabnu' 1  imenovana, prepuščena žup¬
niku proti letni zakupnini J gld. 30 kr. za užitek
in partem congruae, meri 1 oral 173N.

III.  Ustanovna posestva.

'Jih ni.

IV.  Dodatki.

Jih ni.

V.  Svojinske glavnice.

a) V javnem salogu.

Držav, obveznica z dne 1. avgusta 1869 št... 2110 gld.

346

Duhovski Poslovnik.

b) Pri zasebnikih.

Pri I. I. v I. na dolžnem pismu z dne'...
vknjiž............... 105 gl d.

VI.  Ustanovne glavnice.

a) V javnem zalogu.

Državna obveznica z dne..., št.. 300 gld.

b) Pri zasebnikih.

Knjižica kranjske hranilnice št.. 600 gld.

VII.  Cerkvene priprave.

Vse priprave, kakor so popisane v gori imenova¬
nem inventarju razven vijolčastega mašnega
plašča s štolo in manipulom, ene mašne srajce
z naramnico in pasom, kar se je dalo predniku
v grob. V odškodovanje je zapustil rajni cerkvi
po oporoki 200 gld.

VIII.  Gotovina.

1. Po zapisniku dohodkov in stroškov izroča g. upra¬
vitelj v gotovini.132 gld. 43 kr.

2. Po zapisniku za uboge . . . 30 „ 03 „

Potem v cerkveni račun še ne sprejeto hranilno

knjižico št. ... v znesku 100 gld. kot zalogo za
ustanovljeno mašo po rajnem I. I.

C) Premoženje podružnice sv. I. v I.

I.  Pravice.

Darovanje na leto povprek.3 gld.

II.  Svojinska posestva.

a) Poslopja.

1. Cerkveno poslopje v dobrem stanu razven vže
zelo slabe strehe.

2. Lesena cerkvenikova hiša, ki je v slabem stanu.

III.  Ustanovna posestva.

Jih ni.

IV.  Dodatki.

'Jih ni.

V.  Svojinske glavnice.

Državna obveznica z dne ..., št.. 100 gld.

§ 150. Vzdržavanje cerkvenega osebja.

347

VI. Ustanovne glavnice.

'Jih ni.

VII. Cerkvene priprave.

Vse v gori imenovanem inventaru popisane.

VIII.  Gotovine.

Po zapisniku dohodkov in stroškov 2 gld. 01 kr.

Izročile so se tudi vse župne matice, kolikor
se jih tukaj nahaja. Nato se je zapisnik sklenil
in so ga podpisali vsi, kateri so imeli kaj opra¬
vila pri tem.

Novo izvoljeni gospod župnik obeta, da bo
cerkveno, ustanovno in nadarbinsko premoženje
po navodu za oskrbovanje cerkvenega premoženja
za ljubljansko škofijo z leta 1860 in po drugih
pravoveljavnih ukazih vestno varoval in upravljal
po svoji najboljši vednosti.

Podpis dekana Podpisi izročevalca,

prejemnika in vseh ključarjev.

.j 150.

Vzdržavanje cerkvenega osebja.

Cerkveno predstojništvo ima tudi dolžnost skrbeti za vzdr¬
žavanje cerkvenega osebja: Cerkvenika, organista in grobokopov,
če jih je treba. Ta plačila se dajejo v stanovanji, zemljiščih, biri
ali denarjih. Kedar dobijo cerkvenci, organisti ali pa tudi ključarji
ob nastopu službe kako zemljišče ali stanovanje za vžitek, je za¬
povedano v ljubljanski škofiji 1 ), kar je vselej previdno, da morajo
napraviti zavezno pismo (revers), v katerem se zavežejo po izstopu
iz službe zemljišče nazaj dati dotičnemu cerkvenemu predstojni-
štvu v istem stanu, v katerem so ga prejeli. Zavezno pismo se
kolekuje s 50 kr. in se glasi:

Zavezno pismo,

s katerim se podpisani I. I, po domače I. iz I.,
h. št. . . ., cerkovnik (ključar) župne (podružne)
cerkve sv. L, zavežem za-se in za svoje dediče in
pravne naslednike, da hočem od častitega pred-
stojništva župne (podružne) cerkve sv. I. v I. za

') Škof. 1. 1883, str. 101.

348

Duhovski Poslovnik.

čas. moj e zgoraj omenjene cerkovniške (ključarske)
službe pri župni (podružni) cerkvi sv. I. v I. v
uživanje mi dano njivino (travniško, pašniško,
gozdno, vrtno itd.) parcelo (parcele) spadajočo k
posestvu, ki je last župne (podružne) cerkve sv. I,
v I. in se nahaja v zemljiški knjigi I. I. pod št. ...
ter znašajočo po katastralni površni meri . . .
oralov . . . □“ in L imenovano, kedar neha moja
omenjena služba, brez obotavljanja nazaj dati
imenovanemu predstojništvu župne (podružne)
cerkve v istem stanu, v katerem sem jo prejel.

V.. . dne ...

Podpisi cerkovnika.

(ključarja) in dveh prič.

Biro služabniki pobirajo, kakor je navada; zaostalo pa izter¬
juje politična gosposka, a prošnjo za-to vloži župnik. ’)

Ko bi občina, katera plačuje cerkvenca ali organista, usta¬
vila plačilo, so dolžne upravne gosposke začasno naredbo izdati
v vseh takih slučajih o dajatvah za bogoslužne namene; tam, kjer
gre za nujno korist dušnega pastirstva, na podlagi dosedanje
mirne posesti, in ako se ne da ta precej poizvedeti, na podlagi
dejanjskih in pravnih razmer. 2 ) Poroča se tedaj o tem na okrajno
glavarstvo, katero bo ukazalo dajatev še zanaprej, ako spozna, da
je te službe za bogoslužne namene treba; če pa okrajno glavar¬
stvo potrebo službe ne prizna, pritožiti se je na deželno vlado ali
celo na naučno ministerstvo. Davke od cerkvenega posestva in
mežnijskih poslopij pri župni cerkvi ali pa pri podružnicah naj
vselej plačuje župnik sam, tudi naj on hrani davčne knjižice. Ako
Cerkvenik vživa cerkveno posestvo, naj on župniku vplačani znesek
za davke povrne. Ni pa vmestno plačevanje davka in davčne
knjižice cerkvenim uslužbencem samim prepuščati, da si ti s ča¬
soma vsega posestva ne prilastijo. Sila veliko cerkvenega pose¬
stva je bilo na ta način že zgubljenega.

£ 257.

Duhovski in cerkveni davki.

Duhovniki so kakor drugi državljani vsem državnim, deželnim
in občinskim davkom podvrženi, razven da so duhovniška poslopja
prosta hišnorazrednega in hišnonajemninskega davka, ako ni kaj
prostorov morda danih v najem. Tudi stanovanja Cerkvenikov in
cerkvenih služabnikov so po nekaterih krajih davka prosta, razven
če nima Cerkvenik v hiši kake obrti.

’) Razglas nauč. min. 17. maja 1877, št. 3887, v škof. 1. 1877, str. 130-
•) § 56. državne postave 14. maja 1814, drž. zak. 1. št. 50.

§ 151. Duhovski in cerkveni  davki

349

Vsak beneficijat plačuje davke za čas svoje posesti; naslednik
ni dolžen plačati zaostalih davkov svojega prednika, ampak urad
ga terja za čas posesti; v slučaji smrti se išče pri zapuščini, in
če ta ni zadostna, se izbriše zaostanek.')

Ob nastopu vsake nove službe mora duhovnik pri davkariji
plačati na plačilno povelje pristojbino, in sicer se kaplanu
imajočemu nestalno službo pristojbina tako odmeri, da se njegov
letni dohodek trikrat pomnoži, in od tako najdenega zneska plača
pristojbino po lestvici III.

Imenujemo ta davek pristojbino za podelitev službe
(Dienstverleihungstaxe).

Župnik kot stalno nameščeni pa plačuje od svojega deset¬
letnega dohodka in odkazanega stanovanja (Naturakvohnung), ka¬
teremu se dobi cena po priznatku o najemščini (Zinsfassion) ali
pa po dogovoru (Uebereinkommen) pristojbino po lestvici III., to
je pristojbina za p od elitev nadarbine (Pfriindenverleihungs-
taxe).

Upraviteljem župnij se odmeri v naknadno plačilo od triletne
upravne plače po lestvici II.

Ako so beneficijata ali kaplana premestili, mora plačati pri¬
stojbino le od višega dohodka. Za odmero pristojbine se je treba
tedaj vselej skazati, koliko se je vže vplačalo take pristojbine,
zato naj nihče ne zavrže prejšnjega davkarskega potrdila o pla¬
čanih pristojbinah, ampak dobro naj je hrani.

Gosposka dovoli pristojbine nad 20 gld. plačevati v dvanajstih
enakih mesečnih obrokih. * 2 )

Poleg tega plačujejo vsi beneficiji in vse cerkve vsled po¬
stave z dne 17. decembra 1862 pristojbeni nadomestek od
premakljivega in nepremakljivega blaga. 3 ) Odmerja se za dčbo
desetih let, in sicer od nepremakljivega premoženja 3%, od pre¬
makljivega l’/ 2 % i n  25% doklade, in se plačuje naprej v četrt¬
letnih obrokih. Kdor obrok zamudi, plačuje od dne zapadlega
obroka naprej zamudne obresti.

Ta odmera velja za celo desetletje in se ne odpiše, razven
ko bi se bile nepremakljive reči v tem desetletji odprodale. Za
odpis se mora vložiti prošnja.*)

V odmero nadomestka morajo zavezanci sami napovedati
svoje premoženje na nalašč za to izdane blankete, kateri se do¬
bivajo proti plačilu pri c. kr. davkarijah. Ti obrazci so trojni:

‘) Dekret dvorne kancelije 29. septembra 1834, št. 302, v Quartalschrift
str. 231, 1. 1888.

’) Razglas denarstv. fnin. 23. junija 1891, št. 45.278, v škof. 1. 1891,
str. 63.

3 ) Ukazn. 1. str. 5, 12—19- Post. 18. marca 1872, v ukazn 1. str. 219.
Ukaz, denarstv min. 26. julija 1880. v škof. 1. 1880, str. 106. Ukaz. den. min.
25. maja 1890, št. 101, v škof. 1 1890, str. 59-

■*) Ukaz denarstv. min. 4. okt. 1881 v škof. 1. 1884, str. 65.

Popisna številka

Vrsta, brez ali z nadstropjem, način stavbe, (lesena,
zidana, s skodlami, opeko, železnim, cinkovim ple-
hom krita) obstojni deli in poraba (sobe, kamre, ku¬
hinje, kleti, shrambišča, delavnice, hlevi itd.)


O p o m n j a

<•0

<

(V

Gl

cr


5.

C71

352

Duhovški Poslovnik.

Prva stran:

B. Izpovedba

premakljivega imetja po stanji premoženja dne l.jan. 1881.

Predmet

I. Premoženje (Activstand).

1. Gotovi denar in sicer posamezno:
v zlatu, inostranskem srebr. denarji
inostranski papirni denar, obresti
od glavnic, ostale na dolgu iz dobe
pred 1. januvarjem 1881 in vse drugo

2. Glavnice naložene vsled popisa:

a)  pri zasebnikih, in sicer posa¬
mezno v zlatu 
v inostranskem srebr. denarji .
v inostranskem papir, denarji .
v drugih vrstah denarja . . .
za odkupljene pridelke na du-

hovske beneficije ali cerkve .

b)  v javnem zalogu

c)  v drugačnih vrednostnih papirjih

3. Izdelki v zlatu, srebru . . . .

4. Dragotine

5. Zaloge, katere se smatrajo za fun-
dus instructus, nepremakljivih reči
napovedovalčevih

6. Živina, ki ne pripada k fundus in¬
structus nepremakljivih reči . .

7. Pohišje in orodje

8. Podobe in drugi predmeti umetnosti

9. Knjige in predmeti vednosti . .

10. Za obljubljena darila, katera niso
bila namenjena za Božjo službo .

Odnos . .

skupaj

;ld. kr)

gld. (krj

20

70

101|20|

31

1210

580

8250

10040152

52i

po cerkv.
računu

posa¬

mezno

poborzn.
kurzu



po računu;
napovedi

dolž., sod. ce¬
nitvi, borz¬
nem kurzu

10141 72

Opomnja

  § 151. Duhovski in cerkveni davki. 

353

Druga stran.

Vrednost

£2

Pre dmet

Prenos

11. Cerkveni sedeži

se

16. Dolgovi, vsled popisa vknjiženi

nevknjiženi

II. Čisto premoženje.

14. Predmeti, od katerih se na podlagi
postave pričakuje oproščenje od pri¬
stojbine, ali kateri so se bili pre¬
skočili kot fundus instructus nepre¬
mičnih reči.

15. Predmeti, pri katerih pristojbina
le pozneje nastopi, vsled popisa

12. Vse druge k fundus instructus ne
pripadajoče premakljive reči . .

13. Dajatve v pridelkih in denarji du-
hovskim beneficijem na leto 6 gld.

Vrednost po priznatku (fasije) .

Ako se odštejejo od premoženja točke
1—15 v znesku
dolg v znesku
Ostane čisto, pristojbini podvrženo pre¬
moženje v znesku.

t Poslovnlk,“

23

Opomnja

354

Duhovski Poslovnik.

A  za nepremakljivo premoženje, B  za premakljivo, C  za lovske,
ribiške, mlinarske, krčmarske itd. pravice.

Poglejmo najprej:

I.  Izpoved o nepremakljivem premoženji.

Izdeluje se po formularu A  tako-le:

1. Za vsak davkarski okraj se mora izpovedba
izdelati in skleniti posebej. Kdor ima n. pr. v dveh ali
treh davkarskih okrajih svoja nepremična posestva, mora za vsa-
cega po vzorcu A  izdelati izpovedbo, jo skleniti ter podpisati. Na
prvi strani se taki formulari numerujejo. Vsi sklepi tako nume-
rovanih formularov se ali na zadnji strani zadnjega formulara po¬
stavijo v razgled, če pripušča prostor, sicer se pa vzame poseben
za to pripravljeni formular in se sklepi na tem sestavijo, seštejejo
in podpišejo.

2. Zemljišča enacega obdelovanja se morajo
sicer po njih parcelnih številkah navesti, vendar ni
potreba od vsakega posebej navajati mere površja, dohodka in
davka, ampak skupno (sumarno). Podatki se dobijo iz katastralnih
pol, katere naj si dobi zavezanec pri davkariji, če jih že nima.

3. Ako je zavezanec rabo katere reči drugemu
prepustil, jo dal n. pr. v zakup ali zajem, mora vendar vse
dotično ravno tako napovedati, kakor bi jo sam užival in potem
tudi plačevati nadomestek.

4. Vrednost zemljišč se napoveduje po cenah,
kakoršne so bile zadnji čas v občini, v kateri leži
zemljišče. Vrednost poslopij in gospodarstvenik potrebščin pa
po napravnih stroških (Anschaffungskosten). Zavezanec pa tudi
utegne ceno zemljišč in davkom podvrženih reči tako napovedati,
da jo nastavi po 108kratnem') pravem (golem) novem zemljiškem
davku; ceno poslopij podvrženih hišnemu razrednemu davku po
250kratnem, in ceno hišnonajemnemu davku podvrženih poslopij
po lOOkratnem navadnem davku. (Kako se iz zemljiškega davka
preračuna čisti katastralni dohodek in iz tega davek glej § 113.)
Cerkve in župnijska poslopja navadno ne plačujejo hišnorazred-
nega davka.

5. P r i zemljiščih v zakupu se napoveduje zakup¬
nina, in cena se iz nje dobi, če se pomnoži z 20. Od tako doblje¬
nega zneska se odbijejo vse davščine, tudi občinske, in vse na¬
klade. Kar preostaja, je vrednost zemljišča.

Iz vsega tega sledi, da imajo svetni duhovniki za cerkve in
nadarbine samo izpolniti predele 1 — 11, 19, 25; če se je za merilo
cene sprejel 108kratni davek ali 20kratna zakupnina, odpade tudi
predel 10. Predeli 14—17 nanašajo se na stranska poslopja, ravno
tako 20. in 21. Predele 22 in 23 izpolnujejo samo samostanski

‘) Razglas financ, min. 30. marcija 1852, v Quartalschrift 1. 1888., str. 741.

§ 151. Duhovski in cerkveni davki.

355

beneficiji in tisti, pri katerih so gospodarske potrebščine. Opomniti
pa je tukaj, da tam, kjer se je napovedala vrednost po 108kratnem
zemljiškem davku, ni potreba posebej navajati gospodarstvenik
potrebščin. Pri nadarbinah posvetnih duhovnikov je gospodarsko
orodje in živina skoraj skozi in skozi lastina vživalčeva, tedaj jih
ni treba napovedovati.

Predelke 12, 13, 18, 26 izpolni dotična gosposka. V predelku
27. se napovedujejo spremembe, katere so se godile pri zemljišči
zadnje desetletje. O tem še govorimo.

II. Izpovedba premakljivega premoženja.

1. predel. Semkaj se stavi gotovina, ostala koncem pretek¬
lega leta po cerkvenem računu, ravno tako obresti, ki so ostale
koncem leta na dolgu. Zelč svetovati je tedaj, če se proti koncu
desetletja gotovine porabijo kolikor možno.

2. predel. Semkaj spadajo vse glavnice, katere je imela kot
lastino cerkev ali nadarbina koncem preteklega leta.

Vrednost javnih vrednostnih papirjev se ravna po borznem
kurzu, kakoršen je bil 31. decembra preteklega leta. Vse glavnice
pod tem in 15. predelom se pa morajo popisati posebej na polo
za to odmenjeno, ali če take ni, na vzorec za cerkvene račune,
in se izpolnijo predeli: leto in dan dolžnega pisma, ime dolžnika,
dolžni znesek, ter se podpiše.

V oddelek a)  alin. 5., predala 2. se vpišejo odkupne glav¬
nice, ko bi tudi ne bile še vplačane. Vplačani in v javnem zalogu
naloženi delni zneski se vpišejo v oddelek b).

Predele 3, 4, 10 izpolnujejo samo romarske cerkve, katere
imajo zakladnice.

Predeli 5, 6, 12 in 14 tičejo samo take nadarbine, katerih
vživalci nimajo osebnega premoženja, n. pr. župnije vtelesene ka¬
kemu samostanu.

Predeli 8 in 9 tičejo samostane, kapiteljne in one zavode,
kateri imajo zbirke umetnin in knjižnice.

Cerkvene klopi naj se dajo cdhiti po kakem veščaku in naj
se ta svota kot materijelna vrednost postavi v dotični predel.
Ako cerkev dobiva od klopi kak letni dohodek, se to ne jemlje
v poštev.

Pogrebnina, dohodki v škrabljico, nabirke, darovi, darila za
maše, štolnina in drugi prostovoljni darovi se ne stavijo v iz¬
povedbo.

Predel 13. Vrednost dajatev v pridelkih ali v denarji se ravno
tako vpiše po desetletnem povprečnem znesku. Potrdila od občine
ni treba. Odštejejo se 10% stroški za izterjatev in pobiranje.
Prostovoljna bira in darovi ne pridejo v izpovedbo.

V 15. predel pridejo vse tiste glavnice, katere so došle po
začetku preteklega desetletja kot darila, ustanove, kot prenosi last-

23*

356

Duhovski Poslovnik.

ninskih pravic za slučaj smrti. Od takih glavnic se sedaj še ne
plačuje nadomestek. Izkazati se pa morajo vse eno posamezno.

16. Dolgovi. Ako je dolg na cerkvi ali nadarbini, se semkaj
zaračuna po stanji 31. decembra preteklega leta, na zadnji strani
se pa posamezno razpiše. Ako je dolg na nadarbini, pride v od¬
bitek samo tisti del, kateri se bo plačal v tem desetletji, n. pr. be¬
neficija! mora plačati stavbenih stroškov 5000 gld., in te plačuje
v letnih obrokih po 250 gld., sme tedaj samo 2500 gld. staviti v
dolgove, ne pa vseh 5000 gld.

Izdajki za kaplana, davki itd. ne pridejo med dolgove, tudi
ne dolžnosti, katere mora kdo opravljati vsled ustanove.

III. Pravico do lova, ribištva itd.

menda malo kdo ima med našimi nadarbinarji. Opomniti je samo,
ko bi bili kje ribniki, ki so v katastralni p61i pod svojo parcelno
številko navedeni s čistim dohodkom, jih ni treba še tukaj napo¬
vedovati. Navedb se tukaj samo pravice do ribištva, katere ima
beneficijat na tujem posestvu n. pr. na potoku, reki.

Oproščenje od pristojbinega nadomestka.
Oproščeni so:

1. Vse nepremakljive reči, katere niso podvržene zemljiškemu
ali hišnemu davku, in sicer: pokopališča, nerodovitna tla, močvirja
in ribniki, če se poljedelsko ne obdelujejo in ne dajejo dohodka
niti v ribištvu, niti s košnjo trsja in rezanjem šote; javni peš- in
vožnji poti, vlačne steze in ceste, krajevne, cerkvene ploščade in
ulice, kanali in vodovodi služeči javnim namenom, struge rek in
potokov. Cerkve, bolnišnice, in ona poslopja, katera so lastniki
namenili za ubožnice ali za druge dobrodelne naprave, župni
dvorci.

2. Vse premakljive reči v cerkvah in molitvenih krajih od¬
ločene v Božjo službo.

3. Premakljive reči ustanov namenjenih učnim in humani¬
tarnim namenom. Nepremakljive reči, lastnina takih ustanov, so
podvržene nadomestku.

4. Posestniki ne samo kuratnih, ampak vseh') beneficijev,
katerih čisti dohodek ne presega 500 gld. na leto, so za svojo
osebo oproščeni plačevanja nadomestka. Tedaj samo za svojo
osebo, če umre, mora administrator davkariji odrajtati svoto, ka¬
tera zadene na čas vakature in jo potem vračuna v interkalare * 2 ).
Pomniti je tudi, če kdo iz verskega zaloga kaj dobiva kot spo-
polnitev kongrue, ali kot osebno doklado, ali kot podporo, se ne
smatrajo taki dohodki kot iz beneficija dohajajoči in se tudi ne
devajo v izpovedbo. Ne vračuna se tudi ne, ako kdo kaj dobiva

‘) Razsodba uprav, sod. 25. febr. 1890, št. 604, v škof listu 1891, str. 67.

2 ) Razglas fin. min. 18. februvarija 1885, št. 37.138, v Quartalschrift 1885,
str. 703.

§ 151. Duhovski in cerkveni davki.

357

za to, ker nadomestuje kaplana, kajti to plačilo mu ne dohaja iz
dohodkov nadarbine, tudi ne dohodki iz štole in pisarniške pri¬
stojbine, niti ustanovljene maše oziroma ustanovna glavnica. 1 ) Ko
bi bile komu te reči vračunane in je vže indebite plačeval, naj
prosi potom ordinarijata pri deželni vladi povračila, kedar je na-
darbina javnega patronata, a kedar je privatnega, pri c. k. uradu
za odmero pristojbine. V prošnjah se mora sklicevati na gorenjo
razsodbo.

Kdor meni, da mu gre oproščenje od nadomestka, mora vse
eno vložiti izpovedbo o nepremakljivem in premakljivem premo¬
ženji in prositi oproščenja. K prošnji se priloži tudi priznatek (fa-
sija). V stroške v taki fasiji sme potem staviti:

a)  za vsacega duhovnika -pomočnika 300 gld. oziroma 350
ali 400 gld. a. v.; če je pa dohodek duhovnika-pomočnika usta¬
novljen, tedaj ves ustanovljen znesek, tudi če presega gorenje
svote; ako pa znaša manj, se vračuna ta znesek in kar manjka
do gorenjih svot.

b)  Vsi izdajki, katere ima po določbah ustanove na korist
drugih iz nadarbinega premoženja, n. pr. za cerkev, šolo, bol¬
nišnico itd.

c)  Vsi davki in javne dajatve z vsemi dokladami, obrestmi
od dolgov itd., katere je beneficijat plačevati dolžen. (Sicer glej
§ 145.)

Ako tako najdeni nadarbeni dohodki presegajo svoto 500 gld.,
mora beneficijat plačevati nadomestek samo v tisti svoti, katero
pokriva presežek 500 gld., n. pr. po izpovedbi bi bilo plačevati
nadomestka 15 gld., priznatek pa kaže samo 507 gld. dohodka,
tedaj plača vživalec samo 7 gld. na leto.

Nekolekovana prošnja se vloži pri c. kr. uradu za odmero
pristojbin in se obloži s priznatkom.

Začasno so oproščene tudi nepremakljive reči, pravno prido¬
bljene po izpovedbi preteklega desetletja. Osem dni po preteklih
desetih letih pravne pridobitve se morajo naznaniti v odmero na¬
domestka na predpisanem formularu. A navesti se morajo vendar
vže sedaj pri izpovedbi na posebni prilogi, in sicer: predmet, pravno
ime pridobitve (kupilo, darilo, menjilo) pri poslopjih stavišče; urad,
pri katerem se je pridobitna pristojbina plačala in dotični pla¬
čilni nalog.

Ko bi kdo ne napovedal vsega in bi bila na ta način državna
blagajna oškodovana, zadene ga kazen, da skozi vse desetletje
plačuje dvojno pristojbino, katera bi mu morala odmerjena biti,
razven če zavezanec ne izstopi poprej iz nenapovedanega vžitka.

Pritožbe proti odmeri ali prošnje za odpust pristojbine v globo
naložene radi odpuščenja napovedi se vlagajo v prvi stopinji pri

’) Razsodba uprav, sod 16. januvarija 1883, št. 132.

358

Duhovski Poslovnik.



tistem uradu, ki je odmeril pristojbino. Pritožbe radi zneskov pod
50 gld. se morajo kolekovati s 15 kr., čez ta znesek za vsako
polo 50 kr.

Ako nadarbinar iz nadarbine plačuj e predniku pokojnino, in
mu vsled odmerjenega nadomestka ne ostane popolna kongrua,
utrga nadarbinar pokojninarju pri izplači nadomestek, in ako
potem ta nima popolne pokojnine, jo dobi iz verskega zaloga spo-
polnjeno. 1 2 )

Potrebno je vselej, da se takih napovedi prepisi hranijo
tudi doma.

Osebno dohodninski davek plačuje vsakdo, čegar letni do¬
hodek presega svoto 600 gld. Ta davek se ne more postaviti v
priznatek med troske.

Poleg teh davščin imajo duhovniki še plačevati donesek
v verski zalog po postavi 7. maja 1874?) Podlaga za vračun
tega doneska so tudi izpovedbe za pristojbeni nadomestek, in sicer
plačujejo nadarbinarji z dohodki do 10.000 za 10 let '/? procenta.
Samo nadarbinarji, kateri nimajo dohodka presegajočega kompe¬
tenco, so prosti tega davka. Kompetenca je pa za ljubljansko ško¬
fijo, kakor se nahaja v postavi o kongrui z dne 19. aprila 1885.

Kar je davka v enem desetletji odmerjenega, se plačuje na
posebne pole; in ko je bil odmerjen, se več ne da v tem deset¬
letji prenarediti.

Cerkve imajoče kaj premoženja, plačujejo doneske v nor¬
malni šolski zaklad. Oskrbujejo ta zaklad dežele, namreč
deželni odbori. Prošnje za odpis tega doneska se torej vlagajo na
deželni odbor. 3 )

*) Razglas nauč. min. 10?marcija 1881, št. 20.410, v škof. 1.1881, str. 49.

2 ) Ukazn. 1. str 272—292, 297.

’) Škof. 1. 1879, str. 72.

Obrazci.

2 Duhovski Poslovnik.         



Rojstna in krstna knjiga.

Obrazci.



3

(bcbitrfs- unb foufbuclj.

Za ljubljansko škofijo.

Liber baptizatorum

Rojstna in krstna knjiga.

Za lavantinsko škofijo.

in ecclesia   

4

Duhovski Poslovnik.

Obrazci.

5

K strani 85.

Poročna knjiga.

Ženin — Sirautigatn

Nev e s t a

Mesec in

■ dan
poroke

Kiouat
tt.©ag ber
©rauung

fenurngs-^udj.

Za ljubljansko škofijo.

{Lriuuuigs-^udj.

Liber Matri-

Poročna knjiga.

Za lavantinsko škofijo.

©er Slraut — Neveste

Kante, ©(tern,
iljr Stanb unb
SSotjnort

Ime, stariši,
njih stan in
bivališče

Urfunben
jur ©ittigfeit ber
Tranung

Listine o veljavi
poroke

ibeiftanbe — Priče

Stanb
unb SBolptort,

Kamen ŽReligion

Imena v

m bivališče,
vera

moniorum.

Za Goriško.

gortlaufenbe gapl

Tekoče število

6

Duhovski Poslovnik.

K str. 191.

Mrtvaška knjiga.

Stcrbe-^cgiste.

Liber defun-

Obrazci. 7

Shrbc-M.egista,

Za ljubljansko škofijo.

Mrtvaška knjiga.

Za lavantinsko škofijo.

ctorum in 

Za Goriško.

8

Duhovski Poslovnik.

K strani 88.

Zapisnik

Štev..

Leta 19

pri izpraševanji ženinov in nevest pred, oklici. 1 )



Izpraševanje poročencev:

    

1.  Prašanja za ženina :

1. Krstno ime, priimek, služba, zna-
mek ali rokodelstvo?

2. Rojstni kraj: Dežela, župnija (fara),
mesto (trg, vas), hišna štev., dan
in leto rojstva, katere vere?

3. Krstno ime, priimek, služba, zna-
mek ali rokodelstvo starišev, ka¬
tere vere so, kje bivajo, če šeživč?

4. Če je ženin neoženjen ali vdovec,

— in če je sicer opravičen stopiti

v zakon?

5. -Stanovanje, pravo ali nepravo? ali
nobeno? od kedaj ?

6. Ali je k ženitvi dobil privoljenje,
ki ga po njegovem stanu ali do¬
movini zahteva politična (vojaška)
gosposka ?

7. Ali je v krščanskem nauku zado¬
stno podučen?

8. Če je polnoleten, ali ima privoljenje
starišev? oziroma dovoljenje za¬
konskega očeta?

9. Če je mladoleten, ali je privolil še
živi oče ali varstveni urad?

10. Če je vojak, ali je — v nujnosti
in potrebi — vojaški duhovnik
privolil v poroko po civilnem žup¬
niku ?

11. Če nevesta, dasi kristijana, ni ka¬
toličanka, ali se bode spolnovalo,
kar katoliška cerkev predpisuje?



Glej: ,,Laib. Diocesanblatt 1 * 1877.

Obrazci.

  9

12. Če se ni s kako drugo osebo raz-
ven z nevesto zaročil ? s katero ?
kako ?

Kaj ga je nagnilo, da je od po¬
prejšnje zaroke ali obljube odstopil?

13. Če ni znabiti kakega zadržka, vsled
katerega s sedanjo nevesto ne sme
v zakon stopiti?

14. Če se bode zakon sklenil s sedanjo
nevesto premišljeno, prosto, brez
nasilstva in stavljenih pogojev?

15. Če bosta trikrat oklicana? katere
dneve in v katerih župnijskih cer¬
kvah ?

t

16. Če zamore to, kar je dozdaj govo¬
ril, s prisego potrditi?

17. Kdaj in kje bosta poročena?

Opaska: Fsz raso deti zadržki se morajo odstraniti pred poroko.

II. Prašanja za nevesto.

OPOMBA: Pri izpraševanji neveste se ima paziti na vse pod I. navedene
točke iz inštrukcije in državljanskega zakonika, istotako tudi na
ukaze iz ljubljanskega cerkveno-ukaznega lista in ljubljanskega ško¬
fijskega lista, kolikor zadevajo nevesto.

1. Krstno ime, priimek, znamek ali
rokodelstvo ?

2. Rojstni kraj : Dežela, župnija, mesto
(trg, vas), hišna štev., dan in leto
rojstva, katere vere?

3. Krstno ime in priimek, služba, zna¬
mek ali rokodelstvo starišev, katere
vere so, kje bivajo, če so še živi ?

4.. Ali je nevesta neomožena ali vdova,

— in če je sicer opravičena sto¬
piti v zakon ?

5. Stanovanje, pravo ali nepravo —
od kedaj ?

Ako ne stanuje ondi šest tednov,
kje je stanovala poprej šest tednov?

6. Ali je dobila k omožitvi privoljenje,
ki ga po njenem stanu ali domo¬
vini zahteva politična (vojaška) go¬
sposka ?

7. Ali jev krščanskem nauku zadostno
podučena ?

8. Če je polnoletna, ali ima privoljenje
starišev ?

10

Duhovski Poslovnik.

9.  Če je mladoletna, ali ima privo¬
ljenje še živega očeta ali varstve¬
nega urada?

10. Če je vojaških, starišev, ali je —

v nujnosti ali potrebi — vojaški
duhovnik privolil v poroko po ci¬
vilnem župniku?

11. Če je ženin, dasi kristijan, pa ne
katoliškega 'veroizpovedanja, pri¬
volil, da se bode spolnovalo, kar
katoliška cerkev predpisuje ?

12. Če ni s katero drugo osebo, razun
z ženinom še zaročila? s kom in
kako?

Kaj jo je nagnilo, da je od po¬
prejšnje zaroke dstopila?

13. Če ni kakega zadržka, vsled kate¬
rega bi s sedanjim ženinom ne
smela v zakon stopiti?

14. Če stopi v zakon s sedanjim ženi¬
nom premišljeno, prosto, brez na-
silstva in stavljenih pogojev?

15. Če bosta trikrat oklicana? katere
dneve in v katerih župnijskih cer¬
kvah?

16. Če zamore to, kar je do zdaj go¬
vorila, s prisego potrditi?

17. Kdaj in kje bosta poročena?

Opazka: Vsi razodeti zadrski se morajo odstraniti pred poroko.

Župnija dne .19 

župnik.

ženin.

nevesta.

Obrazci.

11



K str. 140.

Vojvodina Kranjska.

Št.  

Škofija Ljubljanska.

Spričevalo krščanskega nauka.



Službeno se potrjuje, da je   .



zak. samsk  očeta  ..................
 .. in matere 

rojen   in stanujoč
 ................................................................................:......... pod hiš. štev.   za ženine
in neveste zapovedano spraševanje iz poglavitnih resnic krščansko-
katoliške vere in iz nravstvenega nauka opravil ...



dne 

19 

Duhovski Poslovnik.



24

Duhovski Poslovnik.

Vojvodina Kranjska.  Skojija  Ljubljanska.

št..  Oklicni  list.

Službeno se potrjuj e r  da sta zdolej imenovana ženin in nevesta v tukajšnji župnijski
cerkvi pri javni službi božji bila   krat oklicana, in sicer

 .   ter da se ni nikakoršen zadržek našel zoper njuni zakon.

To potrjujem z lastnoročnim podpisom in farnim pečatom.
  

dne 

19 

Kolek in taksa 

Vojvodina Kranjska.  Škofija Ljubljanska.

št. Rojstni  in  krstni  list.

Iz tukajšnje župnijske rojstne in krstne knjige se službeno potrjuje, da je leta

Tisoč devetsto  ■  (ig ..) dne ==^

bil v  .....h. št. rojen in po rimsko-katoliskem obredu krščen dne.

To potrjujem z lastnoročnim podpisom in farnim pečatom.



dne 

T 9 



Kolek in taksa.

Obrazci.

Duhovski Poslovnik.

Vojvodina Kranjska. Škofija Ljubljanska.

št  * Poročni  list.

Iz tukajšnje župnijske poročne knjige se službeno potrjuje, da sta leta

Tisoč devetsto — (ig) dne - z- 

po rimsko-katoliškem cerkvenem obredu zakon sklenila pred č. gosp..

Krstno ime,
priimek,
stan prič

To potrjujem z lastnoročnim podpisom in farnim pečatom.



dne 

!9 



Kolek in taksa ....

Vojvodina  Kranjska. Škofija  Ljubljanska,

št. Mrtvaški  list.

Iz tukajšnje, župnijske mrtvaške knjige se službeno potrjuje, da je leta

Tisoč devetsto -== ■ - =— -  (ig  .) dne   =

v ............................  h. št..umrl in po rimskokatoliškem obredu pokopan bil dne...

To potrjujem z lastnoročnim podpisom in farnim pečatom.



dne   




Kolek in taksa 

Obrazci.

16

Duhovski Poslovnik.

K str. 209.

Izkaz — Aiičiucki

cepljencev duhovnije
liber i)ic J3mpflingr l>cr pfarrc

od 1. aprila—UOllt 1. .April 19 do istega dne — bisljill 19


19 

dnč

ant



  Izkaz mrličev,

Škofija  Ljubljanska.

ki so meseca 

ig  v (na) 

umrli.

K str. 210.

18



Duhovski Poslovnik



K str. 210.

Št.,

nezakonsko rojenih otrok v 

četrtletji 19 

  dne 

.19

Obrazci.

19

K str. 210.

Poročila — Slnžfiillftc

iz krstne (rojstne), poročne in mrtvaške knjige za družino
miš bttt £niif- (©cbiirts-), ®raniniijs- nnb Stcrbc-Jtntrikeln iibcr bic

J a m i l i c bes



hiš. št. — fj.-llr.v — in bev (Ortldjnft 
občina — ©fllicillbc  

Priimek in
krstno ime ali drug
pridevek

3u= niti> ©omame,
nudi fmtffiflcr
©eiitame

Dan, me¬
sec, leto
rojstva
$og,
fflionntunb
$af)r ber
Seburt

Umetnost,
obrt ali drugo
opravilo

.2 Sunft,
2 -S  Sttoerbe, fonft.
> Sebensberuf

Dan, mesec,
leto more¬
bitne smrti

$ag, SDtonat u.
3abr b. etiuaig.

iilblebenž

Opomnja

merfuiig

  dne — mil 1!) 

Da se poročila natanko vjemajo z maticami, potrjuje
Jiir bit voltrtiinbigc llcbcrciitjlimninnij mit ben dllntrikclii

Podpis spisovatelja matic.

Unterfdirift bež SUatrifelfiifirerž.



20

Duhovski Poslovnik.

Obrazci.

21

K str 61.

Popis župnije

Stvarno kazalo.

R.

Adresa,  glej nadpis, 4.

Atnerikani,  severni, ne potrebujejo
politič. dovoljenja v zakon, 109.

Angleži  ne potrebujejo političnega
dovoljenja v zakon, 109.

Ara  ob zarokah, 126.

Arhiv,  župni, 11 in 246.

Asistenca,  pasivna, 134, 136.

B.

Babice,  postavna določila o njih, 84.

Besni,  nezmožni privoljenja v za¬
kon, 107, in zaroke, 122.

Bira  za cerkev, 225, — pri grad¬
njah ali popravkih, 226, 228, —
pri prodaji zemljišč se naj gleda,
da se porazdeli na prodane par¬
cele; odkup bire, 315 — bira za
cerkveno služabništvo, 348.

Bivališče,  določila o njem radi okli¬
cev, 147, — radi poroke, 170.

Blagajna,  cerkvena, 246.

Blanketi,  glej golice.

Blazni,  nezmožni privoljenja v za¬
kon, 107, in zaroke, 122.

Bogočastje,  njega motenje med po¬
roko od strani pohujšljivk, 139,
— zaničevanje bogočastja, 211.

Bogokletstvo  se kaznuje, 211.

Botri,  krstni, določila o njih in njih
opis, botri-namestniki, 84.

Botrinstvo  provzroči zadržek du¬
hovnega sorodstva, 118.

Bratovščine,  217.

Brezverci,  njih otroci, če niso kr¬
ščeni, se ne vpišejo v krstno
knjigo, 70, — se ne morejo s
krščenimi radi državnega zadržka
poročiti, 105, — pač pa velja
tak zakon pred cerkvijo, če je
bil brezverec krščen, 1 .

C.

Cena  hiš, zemljišč, kako se zračuna
po davkih, 237.

Cenitev  kot druga sodno-izvršilna
stopnja. 270.

Cerkvenik,  ključarja ga nadzoru¬
jeta, kdo ga postavlja, 235, —
njega vzdrževanje, 347.

Cesija,  glej odstopno pismo.

Charta bianca,  nje vsebina, 46.

Civilno-zakonski,  matice za-nje,
65. — Krst njih otrok; opomnja
v krstnem listu, 70, — pozako-
nitev njih otrok, 83, — kod njih
zakon pred cerkvijo veljaven, kod
neveljaven, 103, — njih rojstni
listi ne zadostujejo za cerkveno
poroko, 143, — od katerih za¬
držkov jim daje škof spregled

24

Duhovski Poslovnik.

za zakon v smrtni nevarnosti,
157, — če jim duhovnik odreče
zakon radi zgolj cerkvenega za¬
držka, 162, — njih cerkvena po¬
roka, 177, — vpis v mrtvaško
knjigo, 193, — njih pogreb, 199.

Copia,  glej prepis.

Č.

Črna vojska,  smrt vsakega uda
črne vojske se naznani; koliko
let traja dolžnost za črno vojsko,
203.

D.

Darila  v cerkveno pušico ali tru-
žico; pri velikonočnem izpraše¬
vanji, 225.

Daritev,  nje vsebina; daritev med
živimi, daritev za slučaj smrti,
pismo o daritvi, 39, 40, — da¬
ritev za ustanovo, 279.

Davki  v cerkvenih računih, 302.
Davkov občinskih ne sme na
Kranjskem davkarija od duhov¬
nikov terjati. 326, — davki du¬
hovski in cerkveni, 348.

Dajatve,  prostovoljne, se ne spre¬
jemajo v priznatek, so notranja
cerkvena zadeva; njih odkup,
315, — spreminjave v dajatvah,
320.

Davščine,  ,224.

Dedšeina,  postavna, kedaj nastopi,
49.

Dnevnik,  251.

Dodatki,  kaj se vanje prišteva, 238.

Dohodki,  stalni pri nadarbini, 314,
— prostovoljni, 315.

Dolg,  kedaj se odpove, 260, —
plačevan na odbitek, ali na ob¬
roke , 265.

Dolžnik,  kadar hoče odpovedati
glavnico, 260, — ugovor dolž¬

nika na plačilno povelje, 267 —
se kliče k cerkvenemu računu,
če ni plačal obresti, 291.

Dolžno pismo,  njega vsebina, 41,
258, — n j e ga plačevanje na od¬
bitek, 265.

Dopisi,  službeni, glej službeni do¬
pisi.

Dovoljenje  vpisa na posestvo (Auf-
sandung), njega vsebina, 22, vzo¬
rec, 28, — očetovo dovoljenje
v zakon mladoletnega otroka,
106.

Dražba,  javna, ob prodaji se na¬
znani sodniji, 29, — ob zakupih
cerkvenih posestev, 31.

Drugoverci,  kdo oskrbuje za nje
matice, 65, — krst njih otrok,
69, — krst odraščenih drugo¬
vercev, 71, — drugoverci ne mo¬
rejo biti krstni botri, 84, — se
vzemo na izpraševanje pri me¬
šanih zakonih, 88, — ločeni quo-
ad vinculum, če se oglasi za za¬
kon, 103, — kaj storiti, če se
oglasi poročen z nekrščenim za
zakon, 104, — spregled od okli¬
cev za drugoverca, 154, — drugo¬
verec protestant, vpis v mrtvaško
knjigo, 193, — krščeni drugo¬
verci, kedaj se smejo pokopati
na blagoslovljeno pokopališče,
199.

. Dvobojniki,  kedaj se jim odreče
cerkven pogreb, 197.

E.

Eksekucija,  glej izvršba sodnijska.

F-

Fasija,  glej priznatek.

Financarji  se ne prištevajo k vo¬
jakom, 116.

Stvarno kazalo.

25

Finančna prokuratura,  glej pro¬
kuratura.

Francoski državljani,  matični iz¬
piski za nje, 204.

G.

Gluhonemi,  kako dajejo privoljenje
za zakon, 102, 175.

Golice,  kdo jih kupuje, 303.

Gradnje,  cerkvene, 226, 254.

Grešniki,  očitni, kedaj se jim od¬
reče cerkveni pogreb, 198.

Grob,  kako globoko se koplje, 195,
— grob, lastni, 199

Grobnina,  224.

Grobokope  na verskem pokopa¬
lišču nastavlja cerkveno pred-
stojništvo, 195, 235, — kdo jih
vzdržuje, 347.

H.

Hipoteke,  posojila na nje, 256.

Hranilno pismo,  njega vsebina, 44.

Hrovatje  potrebujejo političnega
dovoljenja za zakon, 111.

I.

Ime  se ne sme pri vpisu v ma¬
tice spreminjati, razun po zapis¬
niku, 63. — Kakšno se daje
otroku pri krstu, 69, — se po¬
zneje ne sme spremeniti ali drugo
dodati, 69, — nezakonski otroci
vdove dobč materno rodovinsko
ime, 77. — Vpis imena neza¬
konske matere v krstno knjigo, 80.
— Ime nezakonskega očeta, 81.

Inostranci.  Vpis na inostranskem
sklenjenega zakona, 87, — do¬
voljenje za zakon mladoletnih
inostrancev, 108, — politično
dovoljenje za zakon inostrancev,
109, — morajo donesti krstni list

svobodnega stanu in mrtvaški
list, legalizovan od ordinarijata,
113, 143, — njih listine za za¬
kon mora preiskati okrajno gla¬
varstvo, 146.

Interkalaren račun,  338.

Inventar,  236, — inventarijalni iz¬
kaz, 295, 308.

Investitura,  kanonična, prošnja za
njo, ustmena, 57.

Izcelenje  zakona (sanatio in radice),
180, 181.

izdatki,  cerkveni, 253, 254.

Izjava,  18. — Izjava o pomotah v
pogodbi, 27, — za spregled za¬
konskega zadržka, 165, — izjava
za izknjižbo, 261, — izjava žu¬
panstva o prihodkih iz pravic in
o cenah pridelkov za priznatek,
324.

Izkaz iz matic  za cepljenje koz,
za nabor vojakov, 209, — o
mrličih, o gibanju ljudstva, 210,
izkazi inventarijalni, vanje se sta¬
vijo svote iz inventara, 246, -—
o neprimičninah, 293, — o sta¬
nji ustanovnih glavnic, 294, —
o stanji svojinskih glavnic, 297,
— o priraščaji in odpadku in-
ventarijalne imovine, 308, — iz¬
kaz štolnih dohodkov za prizna¬
tek, 326.

Izpis,  21. — Izpis iz zemljiške
knjige pri kupnih pogodbah, 23.
— Izpis zapisa civilnega ali me¬
šanega zakona, 86, — izpisi iz
matic, splošno o njih, 199, se ne
dajejo brez vzroka, kolek za nje,
v cerkveno-uradnih zadevah so
koleka prosti, revščina ali vbožni
list ne oproščata takih izpisov,
niti, koleka, niti pristojbin; no¬
tarji ali advokati jih ne morejo
terjati nekolekovanih, razven brez
podpisa in pečata; dajo se na

26

Duhovski Poslovnik.

gosposke službeno, a ne na ob¬
činske urade, 200, — za šolo se
dajo le krajnim šolskim svetom;
izpisi matic za ljudsko štetje;
za poštno hranilnico; za vojake,
201, 202, prepisi izpisov iz matic;
izpisi matic na urade za vojaštvo,
203, za inozemce, 204, — izpis iz
zemljiške knjige za posojila, 257.
Izpraševanje  zaročencev, 88. — Iz¬
praševanje iz krščanskega nauka,
140

Izpustniea  iz škofije, prošnja za
njo, 54.

Izraeliti,  glej Judje.

Izrazi,  tehnični, 1, — dvornosti v
dopisih na urade, 2.

Izrečenje,  glej izjava.

Izročevanje  cerkvenega premože¬
nja oskrbniku, 335, — benefici-
jatu, 343.

Izročilno pismo,  njega vsebina, 43.
Izselitev  iz države, podvrženi vo¬
jaški dolžnosti morajo za njo
prositi, 54.

Izterjatev  cerkvi dovoljenih dav¬
ščin, 226, cerkvenih dohodkov,
glavnic in pravic, 265, obresti,
266, duhovskih plačil, 321, —
plačil za cerkveno osebstvo, 348.

Izvršba,  sodnjiska, 270.

J.

Judje,  matice za nje, 65, njih pre¬
stop h katol veri, 72, — njih
smrt se ne vpiše v mrtvaško
knjigo, 193, — ne morejo izvr¬
ševati pravic patronstva, 234.

K-

Kanonično leto,  kako se šteje, 334.
Kapele  se ne smejo brez dovolje¬
nja staviti, 231.

Kapitalizovanje  za inventar, 237.
Katehet,  kateri se je dolžen ude¬
leževati šolskih konferenc. Kedaj
dobiva nagrado za pouk, nje¬
gove pravice in dolžnosti v šoli,
213.

Ključarja  sta pod nadzorstvom žup¬
nikovim, nju izvolitev, 234, imata
ključe od cerkvene blagajne, 246,
tožbe od strani ključarjev ne
sprejme sodnija, 267, — ne pod¬
pisujeta pobotnic za obresti iz
javnih obveznic, 278, — podpi¬
sujeta sprejemno pismo ustanov,
285, — sta pri sklepanju cerkve¬
nih računov, 291, — koliko po¬
sla imata pri oskrbovanji nadar-
binskega premoženja, 313, —
sta navzoča ob izročevanju pre¬
moženja oskrbniku, 335, in na-
darbinarju, 343.

Kodieil,  47.

Kolekovanje,  kolek, 9, — ubožni
list ne oproščuje koleka, 216, —
kolek na prošnje, 13, — na pri¬
zive, 14, — na tožbe in na za¬
pisnik, 20, — na prepis in na
spričalo, 21, — na dovoljenje
vpisa na posestvo, 23, — na po¬
godbe, 24, — na izjave o po¬
motah pri prodaji; prošnje za
odmero pristojbin pri prodajah
so koleka proste, 27, — na me-
njilno pismo, 29, —na zakupni
zapisnik, 33, — položno pismo
za prejem jamčevine pri stavbah
brez koleka, 37, — na darilno
pismo, 40, — na dolžno pismo
41, — na odstopno pismo, na
poroštveno pismo, 42, — na po¬
oblastilo, 43, — na položno pismo,

44, — na zavezno pismo, proti-
pis, odpovedno pismo, protiza-
vezno pismo, odškodni protipis,

45, — na pobotnice, 46, —- na
oporoko ni treba koleka, 48, —

Stvarno kazalo.

27

na prošnje za nadarbino, 57, —
na zapisnik o preminjavi pri¬
imka v krstni knjigi, 63, — ozna¬
nilo o prestopu od veroizpove-
danja je koleka prosto; priloge
za judovskih prišlecev listine ob
prestopu k veri, 72, — na za¬
pisnik ob spreobrnitvi na smrtni
postelji, 73. — na spričalo o
spreobrnitvi, 76, — za zapisnik
ob pozakonitvi otroka, če je mati
umrla, 83, — na rodoslovno
drevo, 91, — na zapisnik za
privoljenje v zakon mladoletnim,
106, 107, — k prošnji Ogrov
za politično dovoljenje zakona,
110, 111, — na pogodbo v me¬
šanem zakonu, 130, — na pro¬
šnjo za oklice v mešanem zakonu,
133, — na prošnjo za državen
spregled oklicev, 151, 152, — na
prošnjo za državen spregled za¬
konskih zadržkov ni treba ko¬
leka, 160, — na prošnjo za dr¬
žaven spregled zakonskih zadrž¬
kov, 162, — priloge k prošnji
za spregled zakonskih zadržkov,
163, — pooblastilo za poroko
brez koleka, 170, — na poobla¬
stilo za poroko po pooblaščencu,
175, —- na izpise iz matic, 200,

— na prepise izpisov iz matic,
200, — za naznanila o družbin-
skih razmerah, 210, — na vlogo
radi zaničevanja ali motenja vere,
212, — ubožni list koleka prost,

216, — na spričalo o nravnosti,

217, — na vlogo radi motenja
posesti, 223, — na dolžno ali
odstopno pismo, 260, — na po¬
botnico ali izjavo za izknjižbo,
263, — na plačilno povelje, 267,

— na tožbo, 269, — na prošnjo
za sodnijsko izvršbo, 270, — na
prošnjo za sodnijsko cenitev, na
prošnjo za sodnijsko prodajo,
271, — na prošnjo za ustav-

Ijenje tožbe; na ponovitev tožbe,
272, — na pobotnice za vzdi-
gavanje obresti; iz obveznic, 278,
na namenilno pismo, 282, — na
sprejemno pismo, 284, — po¬
botnice od prejetega denarja za
ustanove niso koleka proste; za
pobotnice od manualnih maš
brez koleka, 290. — na pobot¬
nico za plačila iz verskega za¬
loga, 319, — na prošnjo za iz¬
terjatev duhovskih plačil, 321,

— na prošnjo davkariji za iz¬
delavo posestnih listov, 323, —
na priziv zoper odlok deželne
vlade ob polagi priznatka, 333,

— pojasnilo o pomanjkljivosti
pri interkalarnem računa brez
koleka, 342, — na pritožbo radi
rešitve interkalarnega računa, na
prošnjo za nagrado pri oskrbo¬
vanji, 342, —- na zavezno pismo
cerkvenega osobja, kadar dobi
za vžitek zemljišče, 347, — na
pritožbe proti odmeri pristojbi-
nega nadomestka, 358.

Kolena  sorodovinstva, 89.

Kongrua  spada med bona benefi-
cialia, 49, — dopolnilno plačilo
iz verskega zaloga; s katerim
dnem se začne kongrua izplače¬
vati in kedaj neha, 319, — o
. kongrui sploh, 321.

Konkurenca,  ob njej nadzoruje kon¬
kurenčni odbor stavbo, 37, — o
konkurenci sploh, 226.

Konknrz,  prošnja za spregled od
ponavljanja konkurza, 56.

Konj,  kedaj se dobi podpora za
vzdrževanje konja, 319.

Koze,  naznanila na gosposko o roj¬
stvu otrok za cepljenje koz se
dajejo iz krstne knjige z vrstno
številko, 68, 209.

jDuhovski Poslovnik.*

25

28

Duhovski Poslovnik,

Kreme  ne smejo šolski otroci ob¬
iskovati, 213.

Kranjci  morajo prinesti politično
dovoljenje za zakon, 109.

Krivoverci,  kdo oskrbuje matice za
nje, 65, — krst njih otrok, 69,

— odrašČenih krivovercev, 71,

— ne morejo biti krstni botri,
84, — se vzamo na izpraševanje
pri mešanih zaKonih, 88, — lo¬
čeni quoad vinculum, ako se
oglasč za zakon, 103, — spre¬
gled oklicev za krivoverce, 151,
■—- ne morejo biti priče pri po¬
roki za cerkveno področje, 174,

— vpis v mrtvaško knjigo, 193,

— kedaj se smejo pokopati na
blagoslovljeno pokopališče, 199.

Krst  napačno vpisan, kako se po¬
pravi, 62, — vpis krstov sploh;
mrtvorojenih, v sili krščenih,
dvojčkov, trojčkov, 67, — naj-
dencev, otrok brezvercev, avstrij¬
skih podložnikov v inozemstvu,
67, — krst slučajno v župniji ro
jenih; v župniji ne rojenih, 68,

— otrok nekrščenih starišev dru¬
govercev, mešanega zakona, 70,

— civilnega zakona, odraščenih
drugovercev, 71, — odraččenih
Judov, 73. — krst zakonskih ali
nezakonskih otrok vdove, kako
se vpiše, krst otrok iz zakona,
neveljavno spoznanega, 79, —
otrok tujih mater, 79, — neza¬
konskih otrok, 80.

Krstni list,  opomnja o rojstvu
otroka iz civilnega zakona, 70.

— za poroko, 143, — se ne
sme dajati brez uzroka, 200, —
za laške, bavarske, švicarske po¬
danike, 204, — vzorci krstnega
lista, 205.

Krstna knjiga,  splošno o njej;
vpis mrtvorojenih ; v sili krščenih;
dvojčkov, trojčkov, najdencev;

otrok, katerih stariši nočejo dati
krstiti; avstrijskih podložnikov v
inozemstvu; naznačenje smrti
oseb moškega spola, 67, — na¬
značenje odpadnikov od vere ;
vpis slučajno v župniji rojenih,
slučajno v župniji krščenih, a ne
rojenih, 68, — opomnja pri
vpisu krsta otrok krivoverskih
starišev, starišev mešanega ah
civilnega zakona, 69, — pri
krstu odraslih prišlecev iz never-
stva, 72. — poprava vpisa v
krstno knjigo, ako je mož sod-
nijsko spodbil zakonsko otrokovo
rojstvo, vpis otrok v sedmem
mesecu po poroki ali v desetem
po smrti moža; otrok ločene
žene; iz neveljavno spoznanega
zakona, 77, —■ vpis otrok nepo¬
znanih starišev, 78.

Kupilo,  oblika in vsebina, 23.
Kttrijalije  (naslovi), 4.

Li.

Laška,  mladoletni ženini iz Laškega,
108, dovoljenje za zakon, 112,

— izpisi iz matic za Lahe, 204.

Leto,  kako se postavno računa,
340

List  svobodnega stanu, 144.

Listine,  sumljive, se vpošljejo ško-
fijstvu v pojasnilo, 62, — po¬
ročne, njih vpis v poročno knjigo,
86, —- njih sprava v arhivu, 87,

— listine v tujem jeziku, za nje
mora stranka oskrbeti prestavo,
113, — listine, katere morajo
prinesti zaročenci, 142, —- listina
o spregledu skrivnega zadržka
se pokonča, 170.

Ločitev  od mize in postelje, kedaj
nanese zabrano obroka vdovstva,
116, — o tej ločitvi sploh, 183.

29

Stvarno kazalo.

M-

Mape,  katastralne, kje se dobč, 27.

Maše,  ustanovljene, svota za nje,
280, namenilno pismo za usta¬
novljene maše; stare, formalno
ne še uravnane ustanove za usta¬
novljene maše, 282, — spre¬
jemno pismo za ustanovljene
maše, 284, — tabla ustanovlje¬
nih maš. njih prenos v drugo
cerkev, 288, — zmanjšanje 289.

— maša verskega zaloga, 289,

— imatrikulovane maše, 301,

— darovi za maše, 318, — per-
centualna pristojbina od oporo-
čenih maš; manualne maše mo¬
rajo dediči plačati lastnemu du¬
hovniku, 319, — maše se v pri-
znatku ne zaračunajo, 326.

Matice,  župne, splošno o njih. Kako
se napačni vpisi v njih poprav¬
ljajo. —■ popravki in dodatki
pridejo vanje potom ordinarijata,
62, — imena v matici se ne
spreminjajo, razun po zapisniku:
vpis plemenitašev; zasebnik prosi
popravkov v matice pri deželni
vladi, 63. — Kdo oskrbuje ma¬
tice za vojaštvo, 64, — kdo za
drugoverce. 65, — rojstna matica
66, poročna 85, mrtvaška 191,

— izpisi iz matic, glej izpis, —
jezik, v katerem se spisujejo ma¬
tice, prepisi iz matic, 20Q, — za
prepise iz matic ne plačujejo po¬
stavno ubožni pristojbine, 210.

Meseci,  kako se postavno štejejo,
79, 340.

Menjava,  menjalna pogodba, nje
vsebina, 29.

Mezde,  302.

Miloščina  pokojninarskih sirot, 214.
Mladoletnost,  državna zakonska
zabrana, 106, 144.

Mladoletni,  njih bivališče radi okli¬
cev, 147.

Mnenje,  izrazi, v katerih se mnenje
izgovori, 2. — Vsebina mnenja, 18.

Motenje posesti,  223.

Mrtvaška knjiga,  splošno o njej,
191.

Mrtvaški list,  za zakon, 143, —
s'e pošlje na vodjo matic za
umrle možke pod 23., oziroma
42. letom, 202. — za laške, ba¬
varske, saksonske, virtemberške,
belgiške, francoske, švicarske po¬
danike, 204, — vzorci, 208.

Mrtvašnica,  nje zidanje in poprava,
229.

Mrtvoglednik  ogleda mrtvorojenega
otroka, 85, —■ brez njegovega
ogleda se nikdo ne sme poko¬
pati. Kdo ga postavlja, 195, ogled-
nina mrtvoglednika, 196.

Mrtvorojeni,  njih vpis v mrtvaško
knjigo, 67, — jih tudi ogleda
mrtvoglednik, 85, 196, — vpis
v mrtvaško knjigo, 192.

Mutasti,  glej nemi.

K-

Načrt,  legopisni, 24, 27, — načrt
prodajalnih pogojev, 28, — na¬
črt za stavbo, če ni bil naročen,
klavzula zanj v stavbini pogodbi,
37, — načrt prodajalnih pogo¬
jev, 248.

Naborna dolžnost,  54.

Nadarbinar  sme dati v zakup na-
darbinsko posestvo, 247, 314,
je oskrbnik nadarbinskega pre¬
moženja, 312, — prepiri med
nadarbinarjem in občino; nadarbi¬
nar povračuje škodo, ako nadar-
binsko dajatev ne izterjuje, 313,
— umešcenje nadarbinarja, 343.

25«

30

Duhovski Poslovnik.

Nadarbina,  prošnja za njo, 56, —
odpoved na njo, 58, — nadar-
binsko premoženje. 31-2, — nje
pravice ob razdelitvi občinskega
posestva, 313, — vživanje na-
darbinskega premoženja, 314, —

— zakup njenega premoženja, —
dohodki nadarbine, 314, — spre-
menjave v dohodkih nadarbine
se naznanijo gosposki, oskrbo¬
vanje nadarbine, 334, — pristoj¬
bina za podelitev nadarbine, 349.

Nadglavje,  3.

Nadomestek pristojbeni,  349.

Napis,  4, 9.

Nagrade  v cerkvenih računih, 301,

— za kapeianska opravila, 319.

Nagodba,  poravnava nje vsebina,
39, — nagodba o spreminjavi
duhovskih plačil, 320.

Najdenei,  kako se v krstno knjigo
vpisujejo, 67, — najdenei niso
v postavnem sorodstvu z red¬
niki, 119.

Najem,  kako se vrši, 31, 36, —
najem cerkvenih sedežev, 225

Nakladi,  občinski, jih na Kranjskem
ne plačujejo duhovniki, 326.

Naslovi,  4, — kakošen je naslov
v poslovnih pismih, 17.

Naznanilo,  17, — naznanilo o druž-
binskih razmerah, 210.

Nedelja  in prazniki, državna bramba,
njih praznovanja, 211.

Nedoraslost,  zakonski zadržek. 102.

Nedostatek  zmožnosti za privolje¬
nje, 102.

Nekrščeni,  ž njimi se krščeni ne
more poročiti, 104, 105.

Nemi,  kako dajejo privoljenje v za¬
kon, 102, 175.

Nemci;  mladoletni ženini, 108, —
pol tiČno privoljenje zazakon, 111,

— izpisi iz matic za Nemce 200.

Nesamostojnost,  državna zakonska
zabrana, 106.

Nezakonski otroci,  rojeni ex co-
pula adultera, se pozakonujejo
samo quoad effectus civiles, 83,

— ako se oglasijo za zakon, je
treba modro poizvedeti, kdo je
njih oče, 92 — mladoletni mo¬
rajo dobiti dovoljenje v zakon,
107.

Neziiiožnost,  zakonski zadržek, 100,
107.

Neznanec,  njega vpis v mrtvaško
knjigo, 194.

Neverniki,  pokopališče se jim ne
sme odreči, 198.

Norma-dnevi,  211.

Normalno-šolski zaklad,  prošnja
za znižanje ali odpis davka zanj,
302.

Nosečnost,  civilni zakonski zadržek,
99.

Note,  glej službeni dopisi.

Nravnost,  nje nadzorovanje, 216,
spričalo o nravnosti, 217.

O.

Občina,  ž njo se ne dopisuje pošt¬
nine prosto, 11, — če je poko¬
pališče njena last, se ne pobira
grobnina in ne plačilo od zvo¬
nov, kadar jih je ona kupila, 224,
občina pri konkurenci, — kupuje
in napravlja ure, pokopališča, 229,
nima nič pravice pri upravljanji
cerkvenega premoženja, ne pra¬
vice do zvonov, 236.

Obligacija,  glej obveznica.

Stvarno kazalo.

31

Oblika,  službena, poslovnih spi¬
sov, 3.

Obljube,  slovesne, razvežejo velja¬
ven a ne izvršen zakon, 104. —
so zakonski zadržek, 105, —,ne-
slovesne, zakonska zabrana, 128,

— spregled neslovesne obljube
po sklenjenem zakonu, 181.

Obresti,  zapisnik za vplačane obresti,
253, — se naj ne pustč čez tri
leta, 266, — njih iztožba se sme
prepustiti finančni prokuraturi, —
pismena iztožba obresti, 267, —
obresti državnih obveznic, 264,

— zastaranje obresti avstrijskih
rent, 277, — obresti iz glavnic
za nadarbino, 315.

Obsojeni na smrt,  njih vpis v
mrtvaško knjigo, 192.

Obveznice javne,  pobotnice za ob¬
resti iz njih so koleka proste,
46, — obrestonosno nakladanje
cerkvenega premoženja na nje,
255, — njih nakup, vinkulovanje,
prepis ali razpis, združenje, 273,

— seznam obveznic ob združe¬
vanju 275, — obveznice zemlji¬
ške odveze, njih napoved za iz¬
žrebanje, — obveznice, ne vin-
kulovane se dajo vinkulovati, kje
se dobivajo obresti od obveznic,
277, — zastaranje obresti iz ob¬
veznic, sodnijski preklic zgublje- „
nih obveznic, devinkulovanje in
prodaja obveznic, 278.

Ode zakonski,  v katerem obroku
sme spodbijati zakonsko rojstvo
otroka svoje žene, 76, '— kako
se vpiše v krstno knjigo, če so
na mestu krsta stariši neznani,
78, — kako daje oče mladolet¬
nim dovoljenje v zakon, 106, —
se jim da dovoljenje tudi proti
njegovi volji, 107.

Oče nezakonski,  se ne vpiše v
krstno knjigo, 80, — tudi ne po
napovedi nezakonske matere, ako
sam noče; kako se vpiše, kedar
sam to terja, 81.

Očetovstvo, v  katerem obroku ga
more zakonski oče odkloniti, 77,
očetovstvo pred sedmim mesecem
po sklenjeni poroki: v desetem
mescu po smrti moža, ali r/tz •
vezi zakona; po desetem mescu
ločitve ali smrti moževe, 77 —
kako ga tuji stariši dokažejo, 78,
—— nezakonska mati ne more radi
očetovstva tožiti, če ni vpisala
pravo ime v krstno knjigo, oče¬
tovstvo nezakonskega očeta, 80,81.

Odpadniki od  vere, se zaznamujejo
v krstni knjigi, 68, — njih zakon
je nerazvezljiv, — na Ogerskem
sklenjen zakon ločenega odpad¬
nika ne velja v tolitavski strani,
104.

Odpovednopismo,  njega vsebina, 44.
Odstopni list,  odstopno pismo,
njega vsebina, 41, 259, nanj se
sme naložiti cerkveno premoženje,
255.

Odškodni protipis,  njega vsebina, 45
Oficijatiire,  301.

Ogri,  mladoletni ženini, 110, po¬
trebujejo političnega dovoljenja
za zakon, 111, — podložnik
ogerski možkega spola, še ne
star 23 let, vpis v mrtvaško
knjigo, 196.

Ogled poslopij  po odhodu (smrti)
nadarbinarja 337, — ob nastopu
nadarbine, 342.

Oglednik mrličev,  gl. mrtvoglednik.

Oglednina mrtvoglednikov,  196.

Oklicen list  se ne dti zaročencema,
sklepajočima mešan zakon, kedar
nočeta priti k pasivni asistenci,

32

Duhovski Poslovnik.

136, — se prinese pred poroko;
vzorec zanj, 145, — je brez ko-
leka pri oklicih cerkvenega pod¬
ročja, 149.

Oklici,  kedaj se ustavijo pri tožbah
radi zarok, 127, — kedaj v me¬
šanem zakonu, 134, — se ne
smejo vršiti, če nista zaročenca
v krščanskem nauku podučena,
140, — ako ni spregleda za zu¬
nanjo sodnost, 143, — kako se
oklici vršč, 147, — oklici ob po-
veljavljenji zakona, 178.

Opominjevanje sodnijsko,  267.

Oporoka,  nje vsebina, 47.

Opravičenje,  glej zagovor.

Opravilna pisma,  njih vnanja ob¬
lika, 3.

Orgle nove  nameravane je zglasiti
ordinarijatu, 232.

Organist,  kdo ga nastavlja, 235,
kdo vzdržuje, 347.

Orožniki,  (tolitavski), se prištevajo
k vojakom, 116.

Oskrbo vanj e n a darbinarskega pre¬
moženja,  ob izpraznjeni službi,
334, — dolžnosti oskrbnika pri
oskrbovanji, 337.

Osobje cerkveno,  njega vzdrževanje,
347.

Otroci,  vpis v krstno knjigo mrtvo¬
rojenih, v sili krščenih, dvojčkov,
trojčkov, 67, — kadar nočejo
stariši dati krstiti otroka; otroci
Avstrijcev, rojeni v inozemstvu,
67, — otroci iz tuje župnije,
zunaj župnije rojeni, 68, 206, —
vpis v krstno knjigo otrok ne-
krščenih starišev, krivovercev, iz
mešanega zakona, kadar so za¬
gotovili katoliško odgojo, 69 —
otroci starišev, kateri so pred
drugovernim duhovnikom zakon
sklenili; otroci iz civilnega za¬

kona; odgoja otrok iz mešanega
zakona, 70, 132, 135, — kedaj
smejo otroci po avstrijski postavi
veroizpovedanje spremeniti. 71,

— judovski otroci h krstu pri¬
peljani, 73, — otroci starišev
različnega obreda, 73, — otroci
zakonskih starišev; spodbijanje
zakonskega rojstva otrok, 77, —
otroci, rojeni v sedmem mesecu
po sklenjeni poroki ali v desetem
po smrti moževi, po desetem
mesecu rojeni; otroci iz neveljav¬
nega zakona, 77, — otroci ne¬
znanih starišev, 78, — vpis ne¬
zakonskih otrok v krstno knjigo,
80, — nezakonski otroci dobe po¬
stavne prednosti po vpisu oče¬
tovstva; nosijo pred sklenjenim
zakonom materno ime; pozako-
nitev nezakonskih otrok, 81, —
pozakonitev otrok iz civilnega
zakona, v prešeštvu rojenih ; po-
sinovljenje otrok, 83, — mlado¬
letni otroci morajo imeti očetovo
dovoljenje za zakon, 106, - ali
dovoljenje varstvenega urada, 107,

— otroci v zarokah, 122, —
vpis v sili krščenih otrok v mrt¬
vaško knjigo, 192, krivover¬
skih, civilno - zakonskih starišev
otrok vpis v mrtvaško knjigo
193, — ogled mrtvorojenih; po¬
greb otrok pred sedmim letom,
pogreb krivoverskih otrok, 196,

— porod nezakonskih otrok se
naznanja sodniji, 80, 210, —
otroci-sirote pokojninarjev, 214.

Otmiea,  zakonski zadržek, 102.

P.

Patron,  zastopa cerkev pri tožbah,
224, 266, patron pri konkurenci,
226, 228, 231, pri oskrbovanji
cerkvenega premoženja, 233, daje
svoje mnenje ob prodaji cerkve-

Stvarno kazalo.

33

nega premoženja, 248, — za ziste-
movane in nezistemovane izdatke,
254, — če ga cerkev ali on njo
toži, 267, — pri sklepanju cer¬
kvenih računov, 291, — njega
dolžnost, če nadarbinar poslopja
zanemarja. 313, — Je povabljen
k ogledu poslopij po smrti ali
odstopu nadarbinarja, 337, — ob
nastopu nadarbinarja k. izroče¬
vanju premoženja, 343.

Pečat cerkveni,  kedaj se ž njim
podpečatuje — kakošna bodi nje¬
ga barva, — kje se dobiva, 4.

Pijanost popolna,  je začasen za¬
konski zadržek, 101.

Pismo,  uradno nima navadnih pi¬
semskih sklepov, 2, — staro, če
je na njem tinta omedlela, 12,

— za pospeh, 14, — poslovno ;
službeno, 17, — kupno pismo, 23,

— menjalno pismo, 29, — darilno
pismo, 40, — dolžno pismo, 41,
246, — odstopno pismo 40, 258,

— poroštveno pismo, 42, — polo¬
žno, hranilno, izročilno pismo, 43,
44, — zavezno, odpovedno, proti-
zavezno pismo, 45,347, — ločilno
se mora donesti, če je bil zakon
razvezan, 104, — pisma za po¬
roko, 142, — stavbeno pismo, 230,

— namenilno pismo, 282,284,—
sprejemno, 285, — potrdilno,287.

Plemenitaši,  o njih stanu se mora
duhovnik pri vpisu v matico pre¬
pričati, 63.

Plačila • dnhovska, če se  v njih kaj
spremeni ; njih izterjatev, 320.

Plačilu i lis t  k d rža v n i m o b vez n i ca m,
277, — če se zgubi, 278.

Plačilno povelje,  268.

Pobotnica,  nje vsebina, 45, — o pre¬
jemkih obresti od javnih obvez¬
nic, o miloščinah, o prejetih ma-

nualnih štipendijah so koleka
proste, 46, 292, —■ poverjevanje
pokojninarskih pobotnic, 213, —-
pobotnice za izknjižbo 261, — za
na obroke plačevan dolg, 265, —
obrazci za pobotnice državnih in
deželnih obveznic, 277, — po¬
botnica za ustanove ni koleka
prosta. 290, -— saldiran račun
mesto pobotnice, 292, — pobot¬
nica za kongruo, 319,

Podružnice,  kdo jih popravlja in
zida 229.

Pogodbe,  njih oblika in vsebina, 21,
kupna pogodba, 24, — pogodba
s šolo ali občino, z društvi, na
kaj je pri teh paziti, 26, — po¬
mote v pogodbi, kako se popra¬
vijo, 27, — menjalna pogodba,
29, — pogodba stavbina, 37, —
p odgoji otrok v mešanem za¬
konu, 70, 130, — kupna pogodba
ob prodaji cerkvenega premo¬
ženja, 249, — preoddajna, kupna,
ženitna-kot varnost za cerkvena
posojila, 257, — o spreminjavi
duhovskih plačil, 320.

Pogoj,  zakonski zadržek, 121.

Pogreb,  napačno vpisan, kako se
popravi, 62, — o pogrebih sploh,
191, — o pogrebih posebej. 195,
pogrebi mrtvorojenih, aktivnih
vojakov, ogerskih podložnikov
moškega spola še ne 23 let starih,
otrok pred sedmim letom, — v
tuji župniji umrlih, kdo ima pra¬
vico pokopati. 196, — pogreb
nevernikov ; komu se odreče cer¬
kven pogreb, 197, — pogrebkrivo-
vercev, civilnih zakonskih, 198, —
komu se ne sme odreči pogreb
na katoliškem pokopališči, po¬
greb krivoverskih otrok, 199.

Pogrebnina,  225.

Pogrešeni,  glej proglasitev smrti.

34

Duhovski Poslovnik.

Pokojnina,  prošnja za njo ; koliko
znaša za duhovnike v službi osla¬
bele, 58, ■ — nezmožne za delo
postale duhovnike pred nastopom
službe, 59.

Pokojninarji,  poverjevanje pobot¬
nic za nje, 213.

Pokopališče,  splošno o njem, kdo
ga postavlja, upravlja in poprav¬
lja, 194, 229, kdaj se oskruni,
195, govori na pokopališči od
strani protestantov ali lajikov,
199, kedaj pobira cerkev grob-
nino na pokopališči, 224.

Položno pismo,  njega vsebina, 42.
Pomota,  zakonski zadržek, 98.

Ponesrečenci,  njih vpis v mrtvaško
knjigo, 192.

Pooblastilo,  njega vsebina, 43, —
poroka po pooblaščencu 146,
— pooblastilo za poroko sploh,
170, ■— pooblastilo vojaškega
duhovnika na civilnega za po¬
roko, 171, — poroka po po¬
oblastilu, 175.

Popravila,  kdo jih je dolžan pre¬
vzeti, 226

Poravnava (nagodba),  nje vsebina,
39, — o spreminjavi duhovniških
plačil, 320.

Poročen list,  vanj se vpiše pogodba
o katoliški odgoji otrok iz me¬
šanega zakona 72, če je. civilen
duhovnik poročal vojaško osebo
izpod oblasti vojaškega duhov¬
nika, 87, laški podaniki ga vpo-
šljejo v treh mesecih po skle¬
njenem zakonu konzulu, 113.
poročen list za vojake oženivše
se pred izstopom iz tretjeletnega
razreda, 115, — vanj se vpiše
zagotovljena katoliška odgoja
otrok mešanega zakona, 133, po
ročni listi Švicarjev se vpošiljajo
na*deželno vlado, 204, uzorci 205.

Poročilo,  njega vsebina, 16, — ni-
kavno poročilo, 16. — poročilo
spremno ali predložno, 16, 150,
160, — poročilo o poroki s po¬
oblastilom, 173.

Poročne listine,  njih sprava v ar¬
hivu, 87.

Poročna knjiga,  splošno o njej, 85,

— vpis poroke po pooblastilu,
171, — vpis poveljavljenega za¬
kona, 177, — izceljenega zakona,
181.

Porok,  41.

Poroka,  napačno vpisana, kako se
popravi, 62, — vpis poroke, 85,

— poroka s pasivno asistenco,
134, 135, —■ poroka mešanega
zakona po obvršeni nekatoliški;
mešanega zakona na smrtni po¬
stelji, 136, — skriven zadržek,
najden pred poroko, 139, — se
ne vrši brez oklicnega lista na
pričevanje prič, 145, — v bližnji
smrtni nevarnosti, 151, — do¬
ločila o porokah sploh, 170,

— vpis poroke po pooblastilu,
171. — Kdaj je poroka, kje t

174, — poroka po pooblaščencu,

175, — ob obveljavljenji zakona,
177, — vsled proglasitve za mrt¬
vega, 190.

Poroštveno pismo,  njega vsebina,
42.

Posestni listi,  se dobe pri davkariji,
323.

Posestna pola,  pri posojilih na hi¬
poteke, 257.

Posinovljenje,pohčerenje,še  vpelje,
če se ne more otrok pozakoniti,
83, — posinovljenje prouzroči za¬
konski zadržek. 119.

Poslovni spisi,  njih vsebina, 1, 17.
—- vnanja oblika, 3.

Posnetek iz cerkvenih računov,
293.

Stvarno kazalo.

35

Posojila,  na javne obveznice, 255,
na hipoteke, 256.

Posvečeni čas,  128.

Posvečenje duhovsko,  zakonski za¬
držek, 105.

Posvečevanje praznikov,  glej pra¬
zniki.

Poštnina,  prostost od nje, 10.

Potarina dekanova,  303.

Potrdilo prejemno,  njega vsebina,
46. — Vzorec potrdila o vpla¬
čanem volilu, 52, potrdilo o do¬
hodku, 324.

Pozakonitev otrok,  81.

Pozivno postopanje,  24.

Poverjenje ordinarijata  je treba za
krstni in list svobodnega stanu
inostrancev, 113.

Poveljavljenje  neveljavnih zako¬
nov, 175.

Povitek,  3

Prazniki,  njih posvečevanje, 211.

Pravice  v inventarju, 236.

Predlog,  njega vsebina, 13, —
vzorec 258, 264, 266.

Predarlci  morajo donesti politično
dovoljenje za zakon, 109.

Prejenini list,  njega vsebina, 46.

Prejemno potrdilo,  njega vsebina,
45, — za prejem škofijskega po-
trdilnega pisma o ustanovi, 288,
Preklic  zgubljenih obveznit, 278
Preklicani sodnijsko,  njih bivališče
radi oklicev, 147.

Premeščenje,  prošnja zanj, 57.

Premoženje duhovnikov,  dedno,
iz opravil, iz varčnosti, iz bene¬
ficija, razpolaganje z njim v opo¬
roki, 49, — premoženje cer¬
kveno, njega pridobava, 222, —
oskrbovanje 232, — shramba,
ohramba založnega premoženja,

246. — nalaganje cerkvenega pre¬
moženja na javne obveznice, 255.

Prepis listine,  če je tinta omedlela,
12. splošno, 20, prepis izpisa iz
matic, 202, — prepisi iz matic,
209, — prepis obveznic, 273.

Prepoved cerkvena,  137.

Prepustilo  vojaškega duhovnika na
civilnega za poroko, 171-

Prestave listin  iz duhovniku nezna¬
nega jezika oskrbi stranka, 113.

Prestop  iz veroizpovedanja v drugo,
72,

Prešestvo,  zakonski zadržek, 96.

Priče,  pri oporoki, '47, — pri krstu
smejo biti drugoverci samo kot
priče navzoči, 84, — priče pri
poroki, 174.

Pridržaj  ob spovedi za zakon, 141.
Priimek  se ne sme v krstni knjigi
spremeniti razun po zapisniku, 63.

Prikrajšanje  nadpolovično, 25.
Priposestvanje,  223.

Prisega  razodetna v mešanem za¬
konu, 136, — za dokaz svobod¬
nega stanu, 144, — v bližni
smrtni nevarnosti za poroko, 151,
— pri izvrševanju spregleda, 168.

Pristojbina,  percentualna pri kupi-
lih, 27, za oklic in oklicni list
jo sme duhovnik vzeti pri pasivni
asistenci, 135, — prav je, če je
ne terja za oklice cerkvenega pod¬
ročja, 149, za cerkven spregled
od zakonskih zadržkov, 162, —
pristojbino od spisov iz matic ne
oproščuje ubožni list, 200, 216,
za naznanila o družbinskih raz¬
merah, 210, — pristojbina per¬
centualna od ustanov, kdo jo
plača od novih, odkod se plača
od starih ustanov, 290, — od vo¬
ljenih a ne ustanovljenih maš,
318, — pristojbine štolninske,

36

Duhovski Poslovnik

jih izterja politična gosposka,
320, je ne plačujejo postavno
ubožni za izpise iz matic, 321,
— pristojbina od matičnih spisov
se ne deva v priznatek, 325, —*
pristojbina za podelitev službe,
pristojbeni nadomestek, 349.

Pritožnica,  glej priziv.

Privoljenje za zakon,  kdo ni zanj
zmožen, 101.

Priziv,  pritožnica, 14, — prizivne
stopinje v sveto - zakonskih in
cerkveno-pravnih zadevah, 88.

Priznatek  za dosego pokojnine, 59,
priznatek najemščine za posojila
na poslopja, 257, stalni dohodki,
kateri se sprejmo v priznatek,
314, prostovoljne dajatve se ne
sprejemajo v priznatek, 315. —
Dohodki in stroški, ki se stavijo
v nadarbinski priznatek, 323. —
Izdelava nadarbinskega priznatka
329.

Priziv,  v svetozakonskih zadevah,
88, — zoper odlok deželne vlade
v priznatku ni koleka prost, 329.

Prodaja,  načrt o njej, 28, kako se
vrši, 29, — prodaja založnega
premoženja. 248, — kot tretja
sodno-izvršilna stopnja, 271, —
prodaja obveznic, 278.

Proglasitev smrti,  prineso vdovci
(vdove) za poroko, 143, —■ kako
se proglasitev vrši, 190, kako
se vpiše v mrtvaško knjigo, 192.

Prokuratura finančna,  zastopa cer¬
kev javnega patronstva v za¬
puščinskih zadevah, 49, zastopa
cerkev javnega patronstva v to¬
žbah, 224, 265, 282, — je drža¬
ven organ v varstvo cerkvenega
premoženja, 232, — iztožuje cer¬
kvene obresti, 265, 267, — posre¬
duje v prepirih med nadarbinar-
jem in Občinarji, 313.

Proniemoria,  gl. spomenica.

Prošnje,  njih vnanja oblika 3, —
njih vsebina, 2, 13. — Prošnje
pri kupilih 24, za sprejem v du¬
hovniški stan, 53, — za izpust-
nico iz škofije, 54, — za izselitev
iz države podvrženih vojaški dol¬
žnosti, 54, — za sprejem v tujo
škofijo, — za spričalo o posve¬
čenji, — za sodnost, — za do¬
voljenje začasno zapustiti biva¬
lišče, 55, — za spregled od po¬
navljanja konkurza, — za pode¬
litev nadarbine, 56, — za pre-
meščenje 57, — za pokojnino,
59, — za oproščenje a jejunio
naturali, 61, — za krst prišleca,
75, — za spregled zabrane po¬
svečenega časa, 129, za spregled
zabrane mešanega zakona, 182,

— na dekanijo za spregled treh
oklicev, 152, 153, — prošnja za
spregled zakonskih zadržkov, 160,

— priloge k takim prošnjam, 163,
za poveljavljenje neveljavnega za¬
kona. 176, — za izcelenje zakona

180, — za spregled neslovesne
obljube po sklenjenem zakonu.

181, — za ločitev od mize in
postelje, 186, — za oproščenje
od vojaške dolžnosti, 202, 210,
za prodajo cerkvenega premo¬
ženja, 247, 248, 250, za dovo¬
ljenje izdatkov, 254, za nala¬
ganje cerkvenega denarja na hi¬
poteke, 258, — za izterjatev glav¬
nice, *266, — za plačilni ukaz na
sodišče, 267, za sodnijsko izvršbo
za sodnijsko cenitev 270, — za
prodajo, 271, — za ustavljenje
tožbe, 272, — na davkarijo za
združenje in prepis obveznic, 276,
za znižanje ali odpis k normalno-
šolskemu zakladu, 302, — za iz-
drževanje konja v duhovno-pa-
stirski službi, 319, — za izterja¬
tev duhovniških plačil, 321, —
na davkarijo za posestne liste,

Stvarno kazalo.

37

323, — za izplačo večjih gra-
djevnih stroškov, 328, — za do¬
polnitev kongrue, 333, — za na¬
grado ob oskrbovanji, 338, — za
oproščenje od pristojbinega na¬
domestka, 342, — za odpis do¬
neska v normalno-šolski zaklad,
343.

Protestanti,  glej drugoverci.

Protipis,  njega vsebina,- odškodni
protipis, 45, — o prestopu v
cerkev, 74.

Prolizavezno pismo,  njega vsebina,
45.

'Provizija  nadarbinskega premo¬
ženja, glej oskrbovanje.

Pušica cerkvena,  darila va-njo, 225.

K-

Rabokup,  31.

Računi, cerkveni,  jih izdelava žup¬
nik, 234, ima z dovoljenjem tudi
vodja cerkvenih računov, 236,
sklepanje cerkvenih računov, 290,
— ob smrti župnika se da cer¬
kveni račun v pregled in podpis
dedičem, 291, — računu saldi-
ranemu se doda kolek, da velja
za pobotnico, — računi o mašah
pri romarskih cerkvah, računov
cerkvenih izdelava, 292, 299, —
interkalaren račun, 338.

Računovodja  pri imovitih cerkvah.
303.

Razglasitev smrti,  glej proglasitev
smrti.

Razpis obveznic,  274.

Razveza  neveljavnega zakona, 183.

Rejenštvo  ne učini zakonskega za¬
držka, 119.

Rekurz,  glej priziv.

Revers,  glej zavezno pismo.

Reveži,  katere šteje postava med
reveže, 50, 215, reveži po cer¬
kvenem pravu pri prošnjah za
spregled zakonskih zadržkov, 161.
Rodovnik,  rodoslovno drevo, 91,
— kot priloga k prošnji od za¬
konskega zadržka, 163.

Rodovinske pole,  za vojake 210.
Rojstvo,  nezakonsko, spregled od
njega v prošnji za duhovniški
stan, 54, — rojstvo zakonsko,
kdo ga ima pravico spodbijati,
76, — pred sedmim mesecem po
poroki, v ali po desetem mesecu
smrti moža ali ločitvi, 77.

Rojstna knjiga,  glej krstna knjiga.

Rubežen  na podlagi plačilnega uka¬
za, 270.

Rubrum,  glej nadglavje.

S.

Samomorci,  njih vpis v mrtvaško
knjigo, 193, kedaj se jim odreče
cerkven pogreb, 197.

Sanatio in radice  v mešanem za¬
konu, 136

Sarta tecta,  227, 313.

Sedeži cerkveni,  225.

Seznam obveznic  ob združevanju
obveznic, 275.

Sila in strah,  zakonski zadržek, 99.

Sirote,  vživajoče pokojninarsko
oskrbo; pravilna starost sirot;
kedaj se smatrajo sirote oskrb¬
ljenimi, 214.

Slaboumni,  nezmožni privoljenja
v zakon, 101.

Slepci,  kako dajejo dovoljenje za
zakon, 101.

Sirotinska varnost,  255.

Služabništvo cerkveno,  postavlja
in odstavlja cerkveno predstoj-
ništvo. Pri odstavi daje deželna
vlada pomoč, 235.

38

Duhovski Poslovnik.

Službeni dopisi,  službena pisma, v
njih si dopisujejo uradi enake
stopnje, 2, 17.

Sorodovinstvo krvno,  zakonski za¬
držek, 89, duhovno, 118, postavno,
119.

Spodobnost javna,  zakonski zadr¬
žek, 120.

Spomenica,  nje vsebina, 15.

Sporočilo,  za oklice, 150, o tožbi
na ločitev od mize in postelje, 186.

Spoved in obhajilo  ženinov, 141, —
šolskih otrok, 212, 213.

Spregled  pogreška nezakonskega
rojstva ob sprejemu v duhovniški
stan, 54, od krvnega sorodovin-
stva, 89, — svaštva, 93, — pre-
šestva, 96, — umora zakonskega
tovariša, 98. — Spregled papežev
razveže veljaven a ne izvršen za¬
kon, 103,— obroka udovstva, 116,

— duhovnega sorodstva, 118, —
svaštva iz nedopuščene zaveze, —
javne spodobnosti, 120, —neslo-
vesne obljube, 128, — posveče¬
nega časa, 129, — mešanega za¬
kona, 130, — zadržka skrivnega,
najdenega izvan spovednice pred
poroko, 139, — predno ni spre¬
gleda se ne skliče, 143, — ga
mora župnik prositi, kedar je po¬
zabil oklicati zaročence, 149, —
spregled od oklicev, 150, — spre¬
gled zadržkov in vzroki spregleda,
155 — prošnja za spregled, 160,

— spregled državnih zadržkov,
162, — izvrševanje spregleda,
167, — ob poveljavljenji neve¬
ljavnega zakona. 175, — od
oklicev pri poveljavljenji zakona,
177, spregled neslovesne obljube
po sklenjenem zakonu, 1^1, —
svaštva po sklenjenem zakonu,
182

Sprejemnica,  sprejemno pismo za
ustanove, 284.

Spreobrnjenci,  matice za nje, 66,
krst spreobrnjencev, 73 — knjiga
spreobrnjencev, 76 — kako rav¬
nati, če se spreobrnjeni žid ali
pogan za zakon oglasi, 104.

Spričalo,  oblika in vsebina, 21, —
spričalo o posvečenji, 55, — spri¬
čalo o Spreobrnitvi, 76, — spri¬
čalo krščanskega nauka za zaro¬
čence, 141, —• na deželno gospo¬
sko, kedar gre za sklepanje civil¬
nega zakona, 162, — krstno spri¬
čalo za pozakonjene otroke, 205,'
— šolsko, 213, — spričalo rev¬
nim ali ponesrečencem dajati je
prepovedano, 215, spričalo o nrav¬
nosti, 217.

Srečke državnega posojila,  kje se
poizvč, če so izžrebane, 277.

Staroverci zjedinjeni,  izgoje njih
otrok ne zadeva postava o me¬
šanih zakonih. 73, — njih zakon
s katoličani, 137.

Status animarum,  glej župnopisna
knjiga.

Stavbena pogodba,  nje vsebina, 37,
stavbeno pismo, 230 — stavben,
odbor, 231.

Strah,  zakonski zadržek, 99-

Suženstvo,  pomota o njem, kano¬
ničen zakonski zadržek, 117.

Svaštvo,  zakonski zadržek, 93. —
Svaštvo postavno, zakonski za¬
držek, 119, — svaštvo iz ne¬
dopuščene zaveze. 120. — Sva¬
štvo iz javne spodobnosti, 121.

Svedočba,  glej spričalo.

Svet,  krajni šolski, 212.

Svobodnega stanu list,  144.

Stvarno kazalo.

39

Š.

Šola,  izpisi iz matic za šolo, 201,
nadzorstvo v poduka krščanskega
nauka in verskih vaj. Šolska mo¬
litev; služba Božja; prva spoved
in prvo sveto obhajilo, 212. —
Dan za sprejeme sv. zakramen¬
tov, nadzorstvo pri rednih verskih
vajah. Duhovnik v krajnem šol¬
skem svetu. Disciplinarni pre-
greški duhovnika v šoli. Nagrada
katehetu. Šolski otroci ne smejo
krčem obiskovati, 213.

Stolni red,  kedaj se po njem po¬
grebnina prejema, 225, stolni do¬
hodki, koliko se jih všteva v
kongruo, 312, stolni dohodki za
nadarbino, 315, — štolni red, 316

Štolnina  se ne jemlje pri pasivni
asistenci, 135, — štolnina o pre-
peljatvi mrliča, 197, ■— jo izterja
politična gosposka, 320, — se
ne sme terjati za navadna du
hovska opravila naprej, razun
za slovesna, 321; koliko se je
vračuna v priznatku, 325.

Švicarji,  politično dovoljenje za za¬
kon, 112, — krstni, poročni in
mrtvaški listi od teh se pošiljajo
na deželno vlado, 204.

T.

Tabela pregledna  mesto rodoslov-
nega drevesa, 91, — o ustano¬
vah (tabula fundationum), 288.

Terjatve cerkvene,  njih odpoved,
260, 265, — terjatve iz zapuščin,
266.

Tirolci  morajo prinesti politično do¬
voljenje za zakon, 109.

Tožba,  nje vsebina, 15, — tožba
radi motenja posesti, 223, tožbo
radi cerkvenih pravic ne sme

cerkveno upravništvo vselej samo
pričeti, 224, 265, — jo vodi
o cerkvah javnega patronstva
finančna prokuratura, privatnega
patronstva cerkveno upravništvo,
266, — tožba patrona, — tožba
za obresti, 267, — tožba na ru-
bežen, na sodnijsko cenitev, na
prodajo, 270, — ponovitev sod-
nijske tožbe, 271.

Tružica cerkvena,  darila vanjo,
225.

Tujci  v župnijo došli se morajo pri
župniku zglasiti, 62, — krst njih
otrok, 78.

u.

Ubogi,  njih oskrbovanje, 215, —
postavno ubogi pri izdelavi ubož-
nega lista za pravico ubogih pred
sodnijo, 216, — ubogim ponesre¬
čencem se ne smejo dajati sve-
dočbe o ubožnosti, — ubogi po
postavi, 215, — ubogi, kateri se
pokopavajo brezplačno, 321, taki
plačujejo za izpise iz matic samo
kolek, 321.

Ubožni list,  za oproščenje pristoj¬
bin ob spregledu cerkvenega za¬
konskega zadržka, 161, — ubožni
list ne oproščuje niti koleka na
izpise iz matic, niti pristojbin,
216, za revne ali ponesrečence
prepovedan. Za oskrbo v bol¬
nišnici, za pravico ubogih, 215,
uzorec, ubožni list za dijake, 216.

Ubožni zavod  dobi tretji del premo¬
ženja po umrlih beneficijatih, 49.

Ugovor  na višje urade, njegova ob¬
lika, 2, njegova vsebina, 14.

Umešeenje nadarbinarja,  342.

Unior  zakonskega tovariša brez pre-
šestva, zakonski zadržek, 97.

Duhovski Poslovnik.

40

Upravništvo cerkvenega premo¬
ženja,  iz katerih oseb obstoji,
234, — občine nimajo pri tem
nič opraviti, 236.

Ure,  kdo jih ima dolžnost pripra¬
viti in popravljati, 229.

Uradna pisma  nimajo navadnih pi¬
semskih sklepov, 2, — njih vnanja
oblika, 3.

Uradniki  morajo donesti privoljenje
za zakon, 109, — njih bivališče
radi oklicev, 147.

Ustanove,  zavarovanje ustanovnega
premoženja, materijalna uravnava
ustanov, 279, 281, — formalna
uravnava ustanov, 284, — usta¬
nove za cerkvene potrebe ali po¬
božne naprave, 284, — spolno-
vanje ustanovne dolžnosti, tabla
ustanov (tabula fundationum') ;
zmanjšanje ustanovnih maš, 288,
— stroški za ustanove, pobotnice
za prejem denarja mašnih usta¬
nov niso koleka proste, 290.

V.

Vaje verske  v šoli, 212, 213.

Varnost sirotinska,  255.

Vdovec, vdova,  vdova-mati neznana
v kraju krsta njenega otroka,
78, — nevesta-vdova, nje vpis
v poročno knjigo, 86, — mla¬
doletna vdova ne more skle¬
niti brez dovoljenja zakona 106,
obrok vdovstva, državna ženit¬
vena zabrana, 116. — Vdovec,
vdova mora donesti mrtvaški list
za zakon, 143, — za nevesto-
vdovo se ne bere maša: pro spon-
sis, 174.

Vera,  nje razlika med krščenim in
nekrščenim, zakonski zadržek,
105, nje motenje ali zaničevanje,
211.

Verski zalog,  maše zanj opravljane,
289, nagrada iz verskega zaloga
za kaplanijske opravke, 319.

Vez zakonska,  zakonski zadržek,
103.

Vinkulum,  273.

Vodnjaki,  229.

Vojaki,  judovski, če hočejo krščeni
biti, 73, če jih civilen duhovnik
poroča, vpošlje poročni list. 87,
kdo daje za njih mladoletne si¬
rote dovoljenje v zakon, 107, —
kdo izdaje za vojake v bitki
padle mrtvaški list, 143, — njih
bivališče radi oklicev, 147, —
kdaj jih oklicuje civilen župnik,
149, — poroka v sili pred civil¬
nim župnikom, 152, — kdo jih
ima pravico poročati; kako ravna
civilni duhovnik, ako mesto vo¬
jaškega poroča, 171, — njih vpis
v mrtvaško knjigo, 196, —■ po¬
greb vojaka-samomorca, 198, —
izpisi iz matic za vojake, 202,
203, — izpisi iz matic za nabor
vojakov, 209, — rodovinske pole
za vojake, 210 — vojaki-pokoj-
ninarji, 214.

Vojaštvo,  stalno, premično. — Ka¬
tero spada pod sodnost vojaškega,
katero pod sodnost civilnega du¬
hovnika, 63, 64.-— Kedaj oskrbuje
civilni duhovnik matice za voja¬
štvo, 65, — izvestja o smrti vo¬
jaških oseb, 67, — vojaštvo,
državna zakonska zabrana, 114.
— Poročilo o smrti osebe moš¬
kega. še ne 42 let stare, 203, —
naznanila o družinskih razmerah
za vojaštvo, kedaj so koleka
prosta, 210

Volila pobožna,  postavna določila
o njih 48, — za cerkvene usta¬
nove, 279, 280.

Vprašanje,  kot uradni spis, 16.

Stvarno kazalo.

41

Z.

Zabrane ženitbene državne,  mla-
doletnost in nesamostojnost, 106,

— vojaštvo, 114, — obrok vdov¬
stva, 116. — kaznjiva udeležba
uzroka zakonske ločitve, 117,
zabrane zgolj cerkvene. —■ Za¬
roke, 122. — neslovesne obljube,
posvečeni čas, 128, — mešan
zakon, 129, — zakon z brezverci,

— cerkvena prepoved, 137.

Zadržki, kanonični in državni. —
Zadržek sorodovinstva, 89.
svaštva, 93, — prešestva, 96. —
Umor brez prešestva, —■ pomota,
98. —■ Sila in strah, 99, — ne¬
zmožnost, 100. — nedostatek
zmožnosti za privoljenje, 101. —
nedoraslost, otmica, 102, — za¬
konska vez, 103, — višje posve¬
čenje in slovesne obljube, razlika
vere med krščenim in nekršče-
nim, 105. — Zgolj kanonični raz-
vezalni zadržki : suženstvo, du¬
hovno sorodstvo. 118, postavno
sorodstvo, 119, — svaštvo iz ne-
dopuščene zaveze, zadržek javne
spodobnosti, 120, — pogoj, 121.
Kaj je storiti duhovniku, kedar
se kaže zadržek, 137, — kaj,
kedar ne more do dobrega izve¬
deti zadržka, — - če se izve skri
ven zadržek izven spovednice,
139, — če se izvč pri spovedi
zaročencev, 142, če se naznani
med oklici 155, spregled zadržka
in vzroki spregleda, 155. —
— Prošnja za spregled zadržkov;
skrivni zadržki, 160, — očitni,
pristojbina za spregled cerkvenih
zadržkov, 161, — Spregled držav¬
nih zadržkov, 162. — Izvrševanje
spregleda od očitnih zadržkov,
167, — od skrivnih zadržkov,
169, — zadržek pri poveljavljenju
neveljavnih zakonov, 175.

Zagovor,  njega vsebina, 15.

Zakon civilni,  matice zanj, 65, —
Zakon mešan, krst otrok, 70. —
Zakon civilni, krst otrok v me¬
šanem zakonu odgoja otrok, 70,

— mešan med katoličani različ¬
nega obreda, 73. — Pozakonitev
otrok iz civilnega zakona, 83. —
Zakon mešani, kako se vpiše v
poročno knjigo. Zakon civilni,
kako se v poročno knjigo vpiše,
izpisi zapisa civilnega zakona^
vpis zakona neveste-vdove, 86,

— če je civilen duhovnik poro¬
čal vojaško osebo, — zapis za¬
kona na inostranskem sklenjene¬
ga, od cerkve in politične gospo¬
ske kot neveljaven spoznanega,
razvezanega a zopet zavezanega,

— vpis za mrtvega proglašenega
zakonskega, 87, — v mešanem
zakonu se sprejmo tudi drugo¬
verci na izpraševanje, 88 — Za¬
kon veljaven, učini zadržek, 103
Zakon krščenih z nekrščenimi, če
se eden h krščanstvu spreobrne,

104, — ga razvežejo slovesne
obljube ali papežev spregled, a
ne neslovesne ali višji blagoslovi,

— pred državo ne velja razveza
zakona samo radi slovesnih ob¬
ljub ali papeževega spregleda,

105. — Zakon mladoletnih, 106,
mladoletnih inostrancev, 108, —
politično dovoljenje za zakon iz
Kranjske, Tirolske, Predarlske;
uradniki, pazniki, inostranci, 109.
— Zakon tajni, prouzroči zadr¬
žek javne spodobnosti, a ne ci¬
vilni, 120. — Zakon civilni nima
pravic zarok, 123, — zakon me¬
šan zakonska zabrana, 129, —
katoličana z brezvercem, z zje-
dinjenim starovercem, 137, —
zaročencu mešanega zakona brez
poroštva se ne da odveza, 134,
142. — Zakon civilen, če mora

42

Duhovski Poslovnik.

duhovnik odreči cerkvenega radi
zadržka, 162, — zakon sklenjen
v navideznem bivališču ne velja,
170, povelj&vljenje zakona 175,

— izceljenje v korenini, 180, raz¬
veza neveljavnega zakona 183,

— ločitev zakona. 184.

Zakonska vez,  zadržek, 103.

Zakup,  kako se vrši, 31. — Zakup
brez dražbe, 35, — zakup cer¬
kvenega nadarbinskega premo-

* ženja, 247, 248, 314.

Zapečatba sodnijska,  334.

Zapisnik,  njegova oblika in vsebina,
18. — Zapisnik zakupni ali draž-
beni, 32, župnijski zapisnik, 62,
zapisnik o preminjavi priimka za
krstno knjigo, 63, o sprejemu
prišleca, 72, ob pozakonitvi otro
ka, če je mati umrla, 82. — Za
izpraševanje ženinov in nevest,
88, — ob odstopu od zarok, 126,
ob cerkveni prepovedi zakona,
137, — ob ločitvi od. mize in
postelje, 188, — o dražbi cer¬
kvenih sedežev, 225, za vplačane
obresti in zakupnine, 253, po-
trjilni zapisnik po skončani gra¬
dnji, 254, ■— se naredi s stranko,
ako se je bati, da ne bo hotela

svečano duhovniško opravilo pla¬
čati, 321, — zapisnik ob izroče¬
vanji premoženja, 329, 335, 343.

Zaroke  prouzročujejo zadržek javne
spodobnosti, 124. —■ Zaroka cer¬
kvena zabrana. 125, — zaroke
nimajo pred državo pravnih na¬
sledkov, 127.

Zaročenci,  njih izpraševanje. 88.

Zasebna pisma,  21.

Zavarovalnina,  302.

Zavezno pismo,  revers, njega vse¬
bina, 45, — zavezno pismo cer¬
kvenega osobja, kedar dobi za
užitek zemljišče, 347.

Zemljemerec,  313.

Znamenja poljska,  naj se ne stavijo
brez dovoljenja, 231.

Zvonovi,  občina nima pravice do
njih, 236.

Ž.

Žandarmi,  glej orožniki.

Ženitev,  I. in II. razreda pri vo¬
jakih, 116.

Župnopisna knjiga,  stranke k nje
izdelavi tudi gosposka sili, 62.

I

00000465005

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJI UNICA