Leto IXa, št. IS (t,JUTRo«xvm.,2t.84a) Ljubljana, ponedeljek 12. aprila 1937
Cena t Dir
L/pravrustvo Ljubljana, Knafljeva &
—	Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
nseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova ui. — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št. U — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
št 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. IPodružnica Trbovlje: v biši dr. Baum-gartnerja
Ponedeljska izdaja
»življenje in svet"
Uredništvo:
LJubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon št. 3122, 3123. 3124, 3125 ln 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št 2440.
Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
VAN ZEELAND DOBIL
TRI ČETRTINE GLASOV
Pri včerajšnjih dopolnilnih volitvah v Bruslju so Degrellovi reksisti
doživeli katastrofalen poraz
Obisk turških državnikov
Snoči sta prispela v Beograd na oficielen obisk turški min. predsednik in zunanji minister — Izmet Ineni o odnošajih med Turčijo in Jugoslavijo
Bruselj, 11- aprila, br. Dopolnilne volitve v Bruslju, so danes spravile ua noge vso beKrsko prestolnico. Volilna borba med obe^a glavnima nasprotnikoma, ministrskim predsednikom Van Zee.ar oorn in vodjem reksistov Leonom Degrellom. se je vršila do zadnjega trenutka Pri tem so se posluževali v prav izdatni meri letakov in propagandnih sprevodov tei celo ietal. Reksisti so imeli sinoči svoje poslednje volilno zborovanje, na katerem pa je prišlo do hudih incidentov in nazadnje do pretepov. Propaganda za volitve je v pretekli noči dosegla vrhunec Neprestano so se po ulicah razlegali vzkliki za Van Zeelanda in Degrella. Po eni glavnih ulic sc vodili celo karavano oslov ki so imeli napise: Glasujem za Degrella.
Današnje volitve so potekle v popolnem miru. Pričele so se zjutraj ob 8 in trajale do 13 Volilna udeležba je bila zlasti v dopoldanskih urah zelo velika Ob 13. so za-
prli vsa volišča, volilne žare pa zapečatili. Ob 15. uri se je pričelo štetje glasov.
V Belgiji obstoja volilna dolžnost, vendar pa volilci lahko oddajo prazne glasovnice. V splošnem so volitve potekle v miru. Zbirale so se sicer manjše skupine, večinoma mladine, ki so izražali svoje simpatije za enega ali drugega kandidata.
Prvi rezultat je biil iz mestnega okraja Schaerbeek, kjer je bilo oddanih za Van Zeelanda 1200, za Degrella pt »50 glasov. V predriestju Aaju je bilo oddanih za Van Zeelanda 840, za Degrella 230 glasov, že iz prvega rezultata je bilo videti, da je število glasov za vladno koalicijo naraslo, število glasov za reksističnega kandidata pa padlo. V mestu samem je bilo za Van Zeelanda oddanih 82 odstotkov, v delavskem okraju pa 72 odstotkov.
Ob 17.30 ie belgijski notranji minister izjavil novinarjem, da je razvidno že iz
prvih rezullatov, da je Van Zeeland dobil tri četrtine vseh glasov, dočim so pred volitvami računali, da bo zbral smo 60 odstotkov. Rezultati so zaradi tega zelo zadovoljivi.
Končni izid volitev
Bruselj, 11. aprila. AA. Ob 19 je notranje ministrstvo objavilo rezultate današnjih rezultatov dopolnilnih volitev. Za predsednika vlade Van Zeelanda je bilo oddanih 276.816 glasov, za Degrella pa 69.342 glasov Neizpolnjenih glasovnic je bilo oddanih 18.358.
Povratek k?al?a Leopolda iz Švice
Bruselj, 11. aprila. AA. Kralj Leopold, ki se je zadnje dni mudil v Švici, se je danes vrnil v Bruselj.
Republikanski uspehi
pred
Republikanska vojska je obkolila nacionaliste v univerzitetnem okraju ter zavzela več važnih postojank
Madrid, 11. aprila, d. Republikanska ofenziva pri Madridu se nadaljuje. Z zavzetjem Francoskega mosta severno od univerzitetnega okraja so republikanske čete očistile vzhodni breg reke Manzanaresa, razen male skupine Francovih vojakov, ki se nahajajo popolnoma odrezani v univerzitetnem okraju. Nadaljnje prodiranje na severu odtod pa do Aravace ter na jugu do Garabancfccla Alta je premaknilo republikanske postojanke za nekoliko kilometrov dalje. Boji, ki se vodijo sedaj so eni izmed najbolj srditih, kolikor jih je bilo okoli prestolnice po prvi veliki Francovi ofenzivi 7. novembra, ko se je zdelo, da bo Madrid padci. Ofenziva republikanske vojske vodi general Miaja sam. Republikanski uspehi sicer še ne pomenijo, da je prebit oblegovalni obroč Francove vojske, ker so utrdbe, ki jih je zgradila okoli mesta v teku 5 mesecev, zelo trdne, vendar pa je njihov pomen nesporen.
O ofenzivi republikanske vojske so se izvedele še naslednje podrobnosti:
Ofenziva se je razširila na 11 odsekov. Od Parda do bojišča ob cesti v Estrama-duro ter na zapadu do odseka pri Caraban-chclu. Vladni bombarderji o v petek ves dan kakor tudi včeraj neprestano obstreljevali Francove postojanke okoli Madrida, pri čemer so se spuščali zelo nizko. Nastopili so povsod, kjer je bila njihova akcija napadalcem potrebna. Zdi se, da je bila ofe-^iva republikanske vojske najuspeš-no ;a v odsekih pri Aravaci ter Questi de Los Peridises. Najhujši odpor sc nudili nacionalisti na Časi de Campo, kjer jih je bilo ubitih in ranjenih več sto.
V mesto prihajajo neprestano ambulantni vozovi, ki vozijo ranjence s bojišča. Madridske bolnišnice so že prenapolnjene. Vladne čete so naskakovale skoro neprestano v univerzitetnem okraju na Časi de Campo ter v odseku pri Carabanchelu. Neprestano so se ponavljali tudi boji na nož, v katerih so republikanci zavzeli več nasprotnih rovov in poslopij, ki so jih morali nacionalisti zapustiti.
Včeraj popoldne so se pojavili nad mestom nacionalistični bombarderji in lovci, ki so bili očividno poslani s fronte v Bi-skaji rn pri Cordobi. Njihova naloga je bila onemogočiti ofenzivo vladnih čet, kar pa se jim ni posrečilo.
Nacionalisti so bili v univerzitetnem okraju odrezani od zaledja na Časi del Campo že v petek zvečer. Glavni cilj napadalcev so bile nacionalistične postojanke na hribu Carabitas in črta, ki veže Francove čete med Caso del Campo in univerzitetnim okrajem. Boji so bili zelo ogorčeni. Nacionalisti so skušali onemogočiti medsebojne stike med dvema vladnima kolonama, da bi na ta način izolirali univerzitetni okraj. Ena vladna kolona ie operirala od Aravace in je prodirala pod zaščito 17 tankov ter 12 letal v smeri proti Puerto de Hiero. Druga vladna kolona je skušala prodirajoč od Carabanchela vzpostaviti zveze s prvo. Tudi ta je operirala pod zaščito tankov in letal.
Opoldne je vladno topništvo obstreljevalo most, ki veže univerzitetni okraj in Caso del Campo. tri ure kasneje pa sta obe vladni koloni vzpostavili medsebojno zvezo ter odrezale univerzitetni okraj od njegovega zaledia. Med tem so se vršili ogorčeni boji okoli hriba Carabitas na Časi de Campo Vladne čete so imele neprestano inciati-vo na svoji strani ter so prodirale dalje. Uspeh je bil zagotovljen v trenutku, ko je moralo nacionalistično topništvo zapustiti svoje postojanke.
Republikansko
vojno poročilo
Madrid. 11. aprila. AA General Miaja ie snoči o poteku operacij zapadno in jugozar padno od Madrida izjavil novinarjem. da se krvave borbe nadaljujejo. Republikance so začeli prodirati že v Sera de la Vjlla v bližini Čase de Campo. V borb; se poslužujejo predvsem ročnih granat. Republikanska voj ska ima stalno miciatjvo v svojih rokah, vojaki, je dajaj. kažeoo odJača» mora* i
lo in so v zaletili jzvoievaJj nasprotnikove postojanke ki s. jih je utrdil e cementom. Borbe so še nadalje zelo ogorčene
Včeraj je zopet z vso vnemo posedlo v borbe v posameznih odsekih republikansko letalstvo. Posebno je bombardiralo Carabitas im njeno okolico Čase de Vakas blizu Čase de Campe in Sere de Benite južno od Robleda de Cavjle v odseku pri Eseorjalu. Okrojr E6con'ala so republika-mcii izvršili celo vrsto napadov in znatno popravili svoje po stojanke.
Ob 18.30 so znova pričele regija ti strojnice. grmeti možnarji in pokati ročne granate. ki jih je bilo razločno čuti prav v Madrid. Kmalu nato se je razvil na fronti močan topniški dvoboj, ki ie trajal cele trj-čebrt ure. Okro<r pol 20 so se zopet oglasile strojnice in možriarji. Z gričev. kj so še v rokah upornikov, so 6e oglašali težki topovi.
Okrog Čase de Campo so se razvili novi bojij na nož Republikanci so se zakopali v rove le 20 m daleč od nasprotnikov.
Zvečer je bilo objavljeno uradno poročilo. ki pravi:
V	odseku prj Časi de Campo je bila iniciativa tudi danes popolnoma v naših rokah. Z izvršenjmj napadi 6ino popolnoma razkrojili frontno organ.zaeijo nasprotnika Po hudem topniškem obstreljevanju ie prišlo do ostre borbe, ki je povzročila nasprotnikom velike izgube. Njihove utrdbe so porušene. Tudj republikansko letalstvo ie često bombardiralo nasprotnikove postojanke. V odseku pri Escorialu so naše čete dosegle sijajne uspehe in kljub močnemu odporu na sprotnika zavzele nove postojanke. Na našo stran prihajajo še nadalje begunci, ki zatrjujejo da je nacionalistična fronta v razsulu.
Glavni namen drugega dne vladne ofenzive, kj se ie pričel včeraj popoldne ob 13., jo bil zavzetje utrdbe ^ere del Aquila na griču Carihitasu pri Časi de Campo. Borl>e so tam trajala do noči. Vladne čete so dotlej zavzele več;i del to utrdbe.
V	svojem današnjem uradnem komunikeju pravi odbor za obrambo Madrida, da so vladne čete davi konsol dirale svoje nove postojanke, ki eo jih zavzele zapadno od Manzanaresa. Z uspehom so odbile nekaj uporniških napadov, posebno pri francoskem mostu. V Cas; de Campo so pod zašči to letal zavzele nove postojanke. V njihovo posest je prišla tudi vasica Camarines.
Vladna ofenziva na jugu
Andujar, 11. aprila. A A. Ofenziva vladnih čet na jugozapadni fronti, ki je v poslednjih dneh zastala, se je včeraj znova pričela. Vladne čete so do večera prodrle na daljavo 3 km od Penarroye. Prav tako daleč so še od Fuente Ovejune. Republikanci so dosegli te uspehe, čeprav so se jim nacionalisti upirali z vso odločnostjo. Kakor so izpovedali ujeti nacionalisti, so bili njihovi oddelki v zadnjih 24 urah mo-
čno ojačeni. V posesti republikanske vojske so sedaj vsi vrhovi, s katerih je mogoče obvladati položaj v Fuenti Ovejuni.
Topniški boji na severu
Bilbao, 11. aprila. AA. Odbor za obrambo baskovskih dežel je objavil da se je v odseku pri Eibaru razvnelo hudo medsebojno topniško obstreljevanje. Republikanska artiljerija je uspešno bombardirala nacionalistične postojanke pr: Placenciji. Tudi okrog Eloria in 51 Guetabila so se razvneli hudi topniški ooji. Na meji pokrajine Alave so republikanske čete zavzele več nacionalističnih postojank. Na fronti v smeri proti Burgosu ni bile važnejših dogodb.
Burgos, 11. aprila. AA. Po informacijah tukajšnje radijske postaje loči nacionalistično vojsko, ki je dosegla nove uspehe na fronti pri Durangu, le še nekaj gričev od Bilbaa. Spričo ler<^u>kih težav se lahko nacionalistična ofenziva še zavleče, nikakor pa ne ustavi. Po podatkih, ki so jih zbrale nacionalistične oblasti po zavzetih kmečkih vaseh v neposredni okolici Durarga, so se vladne čete že pričele umikati iz mesta.
Baldwin napoveduje svojo ostavko
London, 11. aprila. Na zboru zaupnikov svojega volilnega okraja Bewdly je včeraj angleški ministrski predsednik Baldvvin izjavil, da bo v kratkem odstopil, ker se namerava umakniti v privatno življenje. Kakor je v konservativni stranki dogovorjeno, bo za Baldvvinom prevzel vlado Neuville Chamberlain. Baldwin bo demisijoniral neposredno po svečanostih kronanja, ki bodo, kakor znano, v maju.
Konferenca o egiptskih kapitulacijah
Pariz, II. aprila. AA. V Montreuxu se prične jutri konferenca za ukinitev kapitulacije v Egiptu V Excclsior je objavil o njej daljši članek, v katerem pravi med drugim: Vprašanje kapitulacij je postalo že zaradi svoje zgodovine zelo važno, v svojem sedanjem pomenu glede na odnošaje med Francijo in Vzhodom pa se je prvič pojavilo I. 1935. Tedaj se je prvič pričelo govoriti o njihovi likvidaciji. Treba bo paziti, da se bo to vprašanje rešilo v skladu z interesi Francije in interesi Egipta. Ohraniti bo treba zaupanje, ki vlada sedaj med obema državama in ki so ga ustvarile tradicije 400-letnega sodelovanja. To sodelovanje se mora še bolj izpopolniti. Francija napram Egiptu nima nikakih ambicij, razen te, da očuva dragocene kulturne in prijateljske zveze z njo. Ta ambicija nikakor ne bo v škodo Egiptu.
Razkol med hrvatskimi književniki
Zagreb, 11. aprila, o. Za novega predsednika Društva hrvatskih književnikov jc bil izvoljen univ. prof. dr. Franjo Fancev. Novo vodstvo je bilo izvoljeno z 12 glasovi večine. Mlajši člani so napovedali izstop iz društva ter nameravajo ustanoviti novo društvo.
Angleški poslanik o
za mir v
Zagreb, 11. aprila, o. Snoči je bil občni zbor društva prijateljev Velike Britanije, ki mu je prisostvoval tudi angleški poslanik Campbell. Na zborovanju je bila ponovno izvoljena stara uprava z generalnim direktorjem Mestne hranilnice Rudolfom Erberjem na čelu. Kot nov član uprave je bil izvoljen Božo Banac, predsednik Jugo-slovenskega Lloyda.
Po zborovanju je bila skupna večerja, ki so se je udeležili razen članov društva tudi poslanik Campbell, ban dr. Ružič, predsednik senata dr. Mažuranič, senator dr. Šverljuga in župan dr. Pejčič. Med večerjo je pozdravil angleškega poslanika predsednik društva Erber. V svojem odgovoru se je poslanik Campbell zahvalil društvu prijateljev Velike Britanije za delo, ki je posvečeno zbližanju med Jugoslavijo in Veliko Britanijo, pri čemer je poudaril veli-
pomenu Jugoslavije Evropi
ko zunanje-politično aktivnost Jugoslavije in njen naraščajoči ugled v svetu. Med Anglijo in Jugoslavijo obstoja istovetnost na-ziranj, kar zbuja v Angliji simpatije za Jugoslavijo. Obe državi sta pobornici načel svobode in pravice. Z zadovoljstvom opazuje čim dalje važnejši položaj, ki ga zavzema Jugoslavija v Evropi. V vznemirjenosti mednarodnih odnošajev postaja Jugoslavija čim dalje večji činitelj miru na jugovzhodu Evrope, ki v tem pogledu ni užival vedno tako dobrega ugleda, kakor ga pričenja uživati danes. Jugoslavija začenja igrati vedno večjo vlogo v evropskih mednarodnih zadevah. Končno je angleški poslanik poudarjal zasluge Erberja, dr čurčila, Meštrovica in mnsgr Rittiga za širjenje anglosaške kulture v Jugoslaviji.
Beograd, 11. aprila, p. Ncooj ob 21.40 sta prispela v Beograd z orientnim ekspre som predsednik turške vlade Izmet Ineni in zunanji minister dr. Ruždi Aras. V Beogradu so jih sprejeli rad vse prisrčno in zelo svečano. Na postaji so pozdravili in sprejeli visoka turška gosta predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič z drugimi člani vlade, poslaniki držav Male antante in Balkanske zveze, mnogi drugi diplo_ matiki zastopniki, predstavniki naše voj. sxe in drugi odličniki. Kolodvor je bil ves okrašen 3 turškimi in jugoslovenskimi zastavami ter z zelenjem. Na peronu je bila postavljena tudi vojaška častna četa z zastavo in godbo, ki jo je predsednik tur_ ške vlade po pozdravu z ministrskim pred-sednikom dr. Stojadinovičem pregledal.
Turška državnika bosta ostala v Beogradu štiri dni. Za obisk turških mini_ strov v jugoslovenski prestolnici se v sve tovni javnosti zelo mnogo zanimajo ter mu pripiruje zlasti pariški tisk velik po_ men. Po končanih razgovorih v Beogra_ du ibo predsednik turške vlaie Izmet Ineni odpotoval na naš Jadran, kjer bo ostal več dni na oddihu.
Ineni o odnošajih med Turčijo ln Jugoslavijo
Carigrad, 11. aprila. AA. V Turčiji vlada izredno zanimanje za potovanje min. predsednika Ismeta Inenija in zunanjega ministra dr. Ruždija Arasa v Beograd. V Ankari je min. predsednik pred svojim odhodom sprejel jugoslovenske ie turške novinarje ter jim izjavil:
Odhajam v Jugoslavijo z ve ikim veseljem. Ministrski svet, ki je imel izredno sejo pred mojim odhodom je izrazil iskrene in prisrčne simpatije vse Turčije za Jugoslavijo. V poslednjem trenutku pred mojim odhodom me je sprejel tudi naš veliki šef Ata Tiirk, ki se zelo zanima za poverjeno mi misijo. Ob tej priliki je naglasil še prav posebej solidarnost Jugoslavije in Turčije. Tudi prebivalstvo Ankare in Carigrada je manifestiralo svoje zadovoljstvo s to mojo misijo. Vse te manifestacije kažejo, koliko simpatij uživa jugoslovenski narod pri vsem turškem narodu. Turški narod se kakor en sam človek pridružuje izrazom prijateljstva in zvestobe napram Jugoslaviji. O priliki teh manifestacij, ki so prišle do izraza v javnem mnenju je bilo naglašeno, da kaže Turčija ta svoja čustva pred vsem svetom. Ta čustva so sijajna reakcija na izjave, ki jih je podal v imenu Jugoslavije njen min. predsednik dr. Milan Stojadinovič. Izjave predsednika vlade naše prijateljice Jugoslavije in vašega javnega mnenja, je dejal min. predsednik Ismet Ineni ju-goslovenskim novinarjem, so globoko odjeknile v vseh naših srcih.
Splošne interese velike Jugoslavije smo v naši državi vedno presojali docela po njihovem velikem pomenu in smo jih vedno v celoti priznavali Zelo se veselim, ker bom imel čast osebno izraziti svoje globoko spoštovanje Nj kr. Vis. knezu namestniku Pavlu.
Moj sodelavec dr. Ruždi Aras. naš zunanji minister, in jaz odhajava v Jugoslavijo, da pričneva tam razgovore v popolnem prijateljstvu in z vso iskrenostjo o vseh naših tekočih zadevah. Od početka Balkanske zveze sta bili Turčija in Jugoslavija njeni najzvestejši članici in sta sodelovali v medsebojni zvestobi ob vsaki priliki za utrdi-
tev tega pakta. V sedanjih razmerah je Balkanska zveza ena izmed glavnih oiga-nizacij miru, ki Evropi še nikoli ni bil tako potreben kakor sedaj. Pokazali bomo z vso jasnostjo, da pomenijo sedanji odnošaji med državami Balkanske zveze, posebno pa med Turčijo in Jugoslavijo, za mednarodno življenje delo, ki je bilo izvršeno iskreno in modro. Jugoslavija in Turčija doprinašata dragocene prispevke za mir na svetu in jaz sem mnenja, da bodo tudi nadaljnji odnošaji med obema narodoma še bolj povečali veliki pomen njunega poglobljenega sodelovanja v mednarodnem življenju.
Vsi naši odnošaji sc prežeti z duhom prijateljskega sodelovanja in mi smo lahko ponosni na našo dosedanoj politiko. Gospodje, vi. ki predstavljate tisk. ste izrazili ob tej priliki pa tudi že prej čustva najtoplejšega prijateljstva napram Jugoslaviji, je dejal ministrski predsednik turškim novinarjem. Jugoslavija zavzema dragoceno mesto v srcu vseh Turkov Tudi tisk v Jugoslaviji je sodeloval z vai> i in v duhu sodelovanja in za utrditev prijateljskih vezi s Turčijo. Nikoli ni pred svetom prikrival teh svojih čustev. Te globoke sim, patije. ki jih kažeta med seboj tiska obeh (Jržav, so bile vedno dragoceni prispevki za sodelovanje med obema narodoma, pa tudi za naše skupno stvar, že davno sem želel, da vidim in obiščem to lepo prijateljsko in zavezniško državo Siečen sem, ko vidim, da se bo sedaj realizirala ta moja davna želja.
Snoči proti večeru sta ministrski predsednik in zunanji minister dr. Ruždi Aras s svojim spremstvom prispela v Carigrad. Tu je zunanji minister dr. Ruždi Aras sprejel italijanskega in francoskega poslanika, skupno z ministrskim predsednikom Isme-tom Ineni jem pa je bil ob 18.30 na zakuski pri angleškem poslaniku. Zvečer sta z orientnim ekspresom odpotovala v Beograd. Spremljajo ju jugoslovenski poslanik v Ankari Lazarevič, šefi njunih kabinetov in še druge osebnosti iz turškega zunanjega ministrstva. Na carigrajski železniški postaji so oba državnika pozdravili generalni guverner Carigrada in vojaški poveljnik Vanosi, angleški poslanik, francoski trgovinski ataše, italijanski poslanik, svetnik jugoslovenskega poslaništva in drugi diplomati ter višji uradniki.
Sprejem v Sofiji
Sofija, 11. aprila. AA. Ob 14.30 sta turški ministrski predsednik Ismet Ineni in zunanji minister dr. Ruždi Aras s svojima soprogama ter ostalim spremstvom prispela v Sofijo. Na železniški postaji so ju pozdravili bolgarski ministrski predsednik dr. Kjuseivanov, svetnik Nj. Vel. kralja Grujer, jugoslovenski poslanik v Sofiji Momčilo Jurišič, grški in rumunski poslanik, osobje turškega poslaništva in višji uradniki zunanjega bolgarskega ministrstva. Na postaji so se zbrali tudi bolgarski in tuji novinarji. Turški poslanik v Sofiji šefki Berker se jima je odpeljal naproti do Plovdiva in ju nato spremljal tudi od Sofije dalje do Dragomana na bolgarsko-jugoslovenski meji.
Bolgarski ministrski predsednik dr. Kjuseivanov je oba turška državnika povabil v dvorsko čakalnico na sofijski postaji, kjer so jima servirali kavo in konjak. Sprejem na sofijki postaji je bil zelo prisrčen in prijateljski.
Zbor delničarjev Obrtne banke v Beogradu
Beograd. 11. aprila
Danes se je vršil zbor delničarjev Zanat-ske banke. Zbora so se udeležili delničarji v velikem številu.
Pri poročilih uprave je član upravnega sveta ljubljanske podružnice g. Rebek Josip poial v imenu slovenskih delničarjev izjavo:
Gospodarske pril ke se v Sloveniji niso niti v preteklem letu izboljšale. V splošnem sijajne žetve preteklega leta Slovenija nj bila deležna, ne glede na to, da prj nas polovica naroda ne živi od kmetijstva, tenu več si mora iskat; eksistenco v obrti in industriji. Kako se pri nas živi od obrti je dobro znano, prosperitela industrije pa je tudi zelo skromna.
Predloženo poročilo naše banke ie napisano kakor vsako leto strokovno in doku-mentrano. Razveseljivo je dejstvo, da je država na bančno glavnico vplačala 3 jn pol milijona. Prosimo upravo banke, da se z vso energijo še dalje zavzema, da država izplača še o&talih 7 in pol milijona, da vsaj s tem malo pomatra obrtništvu.
Kred tiranje našega zavoda izkazuje lep napredek. Posebno ie važno nagla6iti, da je ta plasman zdrav. Koristno je tako za dolžs nika kakor za banko, da so krediti pčk rit i s hipoteko, kdor pa ne more dati hipoteke, dobi posojilo tudi z dobrimi podpisi. Da je plasman naše banke tedaj zdrav, nam priča znatno zmanišanie odpisov na sumljive terjatve od 1,800.000 Din v letu 19&"j na 700.000 v letu 1936. Zato moramo biti tudi z rezultatom dela zadovoljni Kredit Obrtne banke krali. Jugoslavje je bil tudi slovenskim obrtnikom v veliko podporo. Iz sta* tistike kreditiranja 6e najboli vidi. da jc bilo tudj njim odobrenega toliko zaželenega kredita, za kolikor so bile dane dovolj-ne garancije.
Pri tem stanju naše banke je vsekakor nerazumljivo, da se naše delnice kupujejo za polovico nominalne vrednosti. Moralo bi se nekaj ukreniti, da se cena delnicam dvigne na pravo vrednost. Z!asfti bj bilo treba doseči, da bi delnice lahko 6lužile za kavcijo pri javnih de]fb.
Sedanja 9 odnosno 8Vi odstotna obrestna mera ie za obrtništvo previsoka. Indusirj-jec in trgovec plačata za posojilo pri Nas rodni banki o0/©. Razumljivo je, da se pri ■našem zavodu ne more doseči ta obrestna mera. Toda treba je najti pot, da bi bilo posojilo pri Obrtni banki ceneje. Mislim, da bj se mogli temu cilju vsaj približati, če bi država vplačala ostanek zneska na glavnico.
Ljubljanska podružnica ie prinesla, kakor je to razvidno jz računskega zaključka, tudi lep dobiček. Prepričan sem, da bi bil njen poslovni uspeh še boljši, ako bi se v njenem poslovnem odboru zdravo in pametno delalo. Ne bom razglabljal o vzrokih teh nevšečnosti, vendar smatram za umestno, da opozorim upravnj odbor preko te skupščine, da čim prej uredi sedanje nevzdržs ne razmere. Slovensko obrtništvo iskreno želi, da bi se ta prejx)trebni denarni zavod tudi pri nas uspešno in koristno razvijal. Javnost in poslovn; svet ne morejo imeti zaupanja v zavod, v čigar lokalni upravi vlada io tako težke in nemogoče razmere.
Ob koncu je g. Rebek čestital zavodu k 10'etnici njegovega delovanja.
Poročila bančnega upravnega sveta so bila odobrena.
Seja uprave JNU
Zagreb. 11. aprila AA. Danes se je v Zagrebu vršila plenarna seja uprave Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Seje so se udeležili tudj delegatj vseh sekcij. Razen o tekočih zadevah so razpravljali predvsem o vprašanju jiokojnjnskega zavarovanja novinarjev. Sklenjeno je bilo, da bo redni občni zbor JNU 16. maja t. 1. v Paliču pri Subotici. Ker uredba o pokojninskem za« varovanju novinarjev še ni izdana, bo to vprašanje glavna točka dnevnega reda občnega zbora v Paliču.
Beckov obisk v Bukarešti
Varšava, 11. aprila. AA. Poljski zunanji minister Beck namerava ob koncu meseca »Mifr P4PQtoyj£ x Btikeotifti
»JUTRO« poncdeljsEa !z3aja

Ponedeljek. 12 IV. 1937

Legija koroških borcev je zborovala
V kratkem se ustanovi zveza za vso državo
Ljubljana. 11. aprila.
Zanimivo predavanje o koroških kijih
Legija koroških borcev. krajevna organizacija v Ljubljani te imela sjnoii na večei pre'1 občnim zborom irlaviiega "odbora legije v svojih društvenih prostorih predavan e :igi'nega predsednika krajevne organi za rije v Gornjem gradu dr. Mrvi na Mejaka o bojih na Koroškem. Člani ljubljanske krajevne organizacija so se zbrali v razveseljivem številu. da poslušajo izvirna in temeljita izdajanja svojega tovariša.
Dr Mejak je v nvoJu >fi<vroi..;I pozdrave organiziranih članov gornjegraj-še krajevne organizacije ir. nagiasjl. da se ko.ro-i-ki borci sestajajo po iS letih na zbor-jsh. da fci zaCrtajo smernice za borbo za pravjiie <■• jaa gredo kot borcem za neokrnjene meje svobodne domovine. Ti zbo.iv; imajo pa tudi namen, da zberejo i» fzpopolnijo .spomine na to junaško dobo da bodo n-a razpolago podatki redakcijskemu odbora ?.a spori ti nsk o knjigo o bojih za Koroško-
V živahni besed? je dr. Mejak opisal dogodke. akcije in boje. kier ie sam sodeloval in k; so delno zapisani v arhivu Celjske legije. Izhajajoč iz Celja, odkoder je v 7'ozji; jesen? 1. 1018 idealna mladina, katero jedro ie sest valjalo dijaštvo, o 'hitelo v razne frontne odseke ie dr Mejak opisal, kako je bilo treba to naše mesto šele pridobiti v svoie roke. kako so Celjan; pod inJcšafcivtiim jn energičnim nerednim vodstvom v Mariboru s svojo odiočirstjo pomagali iztrgati Maribor dednemu neprija-t'1:;;:! in - a ohranit; zedjn.ieni domovini. Krasne je nato opisal predava tel; legendar nega jun.-ika Malgaja in Srečka Punce rja ?--ot fio«ti;:i. borca ?ri organizatorja neustrašne podvige malgajevcev f-n naposled tra-icnr> sn.rt obeh vzornih rniadih legionar-.1-Po nesrežni pomladn? orr,- ofenzivi je si:i nato zmagoslavni pohod legionarjev. po:n zaleta a tudi žrtev. Rame ob ranftib ? soborc; Hrvati jn Srbi so v ma:sto ofenzivi I. 1 b 10 zasedli Celovec ?n osvobodili C n« po ? vet o Legionari prelivali svoo krj za narodove ideale jn žrtvovali vse a d.-i, n; res slovenski Korotan naš. ni krivda na, strani frontnih borcev
Navzoeni nekdanji legionarji so izrazili svojemu tovarišu dr. Mejaku toplo priznanje. polkovnik A-ndrejka. predsednik glavnega odbora Legije koroških borcev, pa je Še posebej poudaril, da ie imelo predavanje mnogo podatkov k? jih ni najti v nobenih arhivih jn da je podal ponis leorjo-narskfh podvigov popoln dokaz, da so bili
koroški legionarjj pravi •Ir.mrcvoli'.:; kj =o šlj prostovoljno v osvoboditvene boje. zaradi česar zaslužijo polno upoštevanje t volili upravičenih teženj.
glavnega odbora
Danes dopoklne ua se je vrš-l v društvenem lokalu v go>tilnj »Pri Sokolu* redni občni zbor irlavriega odbora Legre koroških borcev ob prisotnosti v<ah delegatov doslei nstiitiovljeiiih krajevnih organizacij in zastopnikov poverjenjštev Zbora sta se tideiežiia kot zastopnika Kluba koroških Slovencev ng viš državni tožilec dr. Kra-vii>a in svetnik Kieutzer.
Iz zbora so s,, poslale vdanostim brzojavka Ni. Vel. kralju Pet-rn II ju pozdravih'- a.rmi;ske:it.'i geneaa!« L.iuboiii-iru Maričii.
fni z.j vojsko in mormrieo anr.r-ske-niu generalu Krsti Smflianiču, divizijskeinu generalu Miiufinii Nediču. notranjemu ministru iii banu
Poročila in debata
Po izredno zanimivih poročilih funkcionarjev glavnega odbora, posebej požrtvovalnega predsednika polkovnika v p Au-drejke. so podali delegat je posameznih krajevnih organizacij svoja poročila o stan'u organizacij. Nato p<i se je razvila vseskozi stvarna debata o zadevah in bodočih nalogah glavnega odbora. Predvsem se morajo v teku poletnih mesecev ustanoviti v ostalih okrajih dravske banovine krajevne organizacije in te notranje zorganizirati Takoj nato se mora začeti podrobno delo na terenu. V kratkem bo ustanovljena Zveza legjoirarjev kraljevine Jugoslavije kot pred stavnica Legije koroških borcev v Ljubljani, Maistrove zveze v Mariboru in Udmže-nja borcev za severno našo mejo v Zagrebu. Zveza bo zahteve naših koroških borcev podala na odločilnem mestu.
Voiitve novega odbora
Po končani debati in sprejetju nekaterih aktualnih predlogov se je soglasno izvolil nasledili? glavni odbor: predsednik polkovnik Andrejka prvi podpredsednik Šef man. drugi podpredsednik Marušič. tajnik Kristan. blagajnik Oman. blagaijni-kov namestnik Vabtar: odbornik,i: Primožič Pičmnn. Dequal, škof. Bežek Gornji grad dr. Mejak. Trbovlje Staudegger Jesenice Idumer Kranjska gora Pečar Celje Arnejc. Nadzorni; odbor sestavljajo predsednik podpolkovnik Massek in član? Rodič. St$m in Peč: n?k. čas tno razsodišče pa major B urnik jn namestnik Zupan Julij.
Zbor zelene bratovščine
Glavna skupščina Zveze lovskih društev je podala zanimivo sliko lovstva v dravski banovini
Ljubljana, 11. aprila Zveza lovskjh društev v dravski banovini je imela dopoldne v dvoran? OUZD svojo glavno skupščino. Otvoril in vodil jo je predsednik dr. Viljem Krejči, k- je ob otvo* ritvi pozdravil zastopnika bana inšpektorja inž. Šivica Po uvodnih formalnostih so zborovale? sklenili poslati vdanost ne brzo-jave Nj. Vel. kralju Petru II in Nj. Vjs. knezu namestniku Pavlu ht pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku dr Sto-jadinoviču ter osrednji zvez; v Beograd.
Nato ie podal predsednik obsežno in izčrpno poročilo o delovanju zveze v preteklem rodovnem letu in zanimivo izvestje o lovnih razmerah \ dravski banovini. Iz njegovega poročila posnemamo, da je bilo delovanje zveze, včlanjenih društev jn odsekov 7.clo živahno. V zvezi je bilo včlanjenih 13 lovskih društev, medtem ko se novo društvo v Kamniku pravkar snuje. V teh društvih je bilo
vpisanih 547^ članov
od katerih jih je 1377 lovskih čuvajev. Po številu članov je najmočnejše društvo v Mariboru. Poročilo o administrativnem delu izkazuje, kakj veliko z;.dev je zveza rešila v sodelovanju z upravnimi oblastvi, zlasti prj arondacijah, izločitvah in določitvah ios više. pri odobritvi podzakupov in sozakupov, pri sestavi odškodninskih razsodišč in lovskih izpraševalnih komi®:j, pi"i dolot 'vali odškodnin v škodo, povzročeno po divjih svinjah ?n medvedih, ;»ri določitvah odstu-la itd. 7a rad-; novega lovskega zakona se je izvedla reorganizacija, ob kater; se ie pokazalo, da je novi zakon dober in je ,ja •njegovi podlagi pričakovati izdatnega po-
spešen ja našega lovstva. Zveza se ?e v ves lik; nierj bavila s pobijanjem krivega lovstva ter pospeševala pokončavanje lovskih škodljivcev. Skrbela je za to, da se na škodo lovstva lovišča ne razkosajo na premajhne površine. Stremela je za tein, naj bo brez izjeme vsak lovec vpisan med člani lovskjh društev, ki naj vršijo nad člani nadzorstvo zaradi pravičnega izvrševanja lova.
Zelo huda so bremena, kj zadenejo naše lovce, ker so državne in banovinske takse izredno visoke. Samo od lovskih kart so pia čali slovenski lovej v letu 1935 za državne takse 135.000 Din, za banovinske takse Fa 51.430 Din. Razen tega pa prejema banovis na še Bodstotno dražbeno davščino od zakupnine, dosežene ria dražbi.
V loviščih dravske banovine
je bilo zaposlenih 2051 lovskih čuvajev, ki ee tudi v dobrem delu preživljajo od lova, saj je med njim- bilo 305 takih, ki so [>o-klicni čuvaji.
Zveza je izdajala svoje glasilo sbovec', k? izhaja v (>000 izvodih. Vsak član ga prejema brezplačno. Ovj društvenih prispevkov prejema zveza od vsakega člana 60 Din in iz tega plačuje glasilo, vse stroške uprave m razen lega še za obvezno zavarovalnino svojih članov in lovskih čuvajev lelno okrog 45.0O0 Din. Vsak član je namreč avtoma« tično zavarovan zoper nezgodo. Kar je prav velikega pomena, zlasti za lovske čuvaje, ki «0 tolikokrat izpostavljeni največji nevarnost; pred lovskimi tatov Za primer smrti dobijo svojci ponesrečenega čuvaja od dv ip.
zavarovalnic, s katerima so sklenjene zavarovalne pogodbe, 17.500 Din, ponesrečeni pa dobi v primeru trajne invaliditete 85.000 Din. Tudi na literarnem polju je zveza mnogo storila, izdajala je poleg svojega glasila razne propagaudue in strokovne brošure. Iz sklada Zelenega križa dobivajo pod|X>;-c onemogli lovski čuvajj in njihovj siromašni svojci. Sklad Zelenega križa znaša H5.000 Din. Zveza ie včlanjena v osrednji zvezi v Beogradu. Kakor znano, bo Mos meduarod; ua lovska razstava v Berlinu, za katero se vrse izbirne razstave po banovinah. V Ljubi Ijani bo ta razstava o priliki jesenskega velesejma. Poseben odsek zveze inra polne roke dela za prireditev.
Zanimivi so statistični podatk? o razsežnost; lovstva in lovskega prometa pri nas. Po številkah iz leta 1935 je ^ dravski banovin; 11 lii lovišč, med njimi eno ograjeno, -G0 lastnih izločenih, 20 rezervatov, 8'2G o U danih, 4 neoddana in 1 upravljano občinsUo lovišče. !'o razmerju površine zavzemajo občinska lovjšča skoraj Sv' 1, vsega lovskega terena. Lelne zakupnine so takrat znesle nad l.SOO/KHl Din, tako da odpade na 1 iia jovprečna zakupnina 1.80 Din.
Ulovljenih je bilo
le!a 1035 — a podatki bi bili potrebni še dopolnitve — 9(> iele,io<.. t kozorog, 360G srnjad i, 401 gamz. 32.212 zajcev. 225 pe'e-j Ijnov, 4S ruševcev. K) !70 fazanov, 55 gosi. j 2550 rac, 5 kotom. 11>89 gozdnih jerebov. 9 belih jerebov, 1-1.778 poljskih jerebic, 1630 kljunačev. 12<> kožic, 1125 prepelic, od škodljive divjadi pa je padel 1 med ve i, 2 volkova. 95 divjih prašičev, 375 jazbeccv. 2165 ljsic. 251 kun. 858 podlasic. 269 dihurjev, 41 vider. 80 divjih mačk, 65iM veveric. 3402 ujedi in 22.035 vran bi srak. Po naj-skromnejših računih gre znesek ki ie bil z odstrelom odnosno z uplenitvijo spravljen v promet, v milijone. Lovski fond je v tem ietu plačal za uplenjene svinje in volkove za okrog 12 000 Din nagrad, za povračilo •škode, povzročene no divjih svinjah 10 000 Din, lepe subvcnri?e pa je izplačal tudi Tus goslovensk; kinološki zvezi in Društvu ljubiteljev p'ičarjev Lovskih kart je Irio predlanskim izdanih 5122. Od teh ie na lov
atlneja Z. K. D."""""""™"^"™"""
Danes ob 14*15 nepreklicno zadnjikrat!
Nepozabna vizija o strahoviti usodi potnikov potopljenega parni ka »Titanica« pred 25. leti! — E. A. Dupontov relefilm
Dopolnilni spored: Risani barvasti,Havajski ptički1 V ELITNEM KINU MATICI
rnmKmmmammmmmmmmmmanm
Cena Din 3 50 in 5.50.
ske upravičence in njihove goste oflpadlo 3VH)9. na lovske čuvaje 1030, ostale pa <-o bile izdane inozemceni jn uradnemu osebs ju.
Iz blagajniškega poročila, kj ga je -podal ravnatelj Zupan, je razvidno, da ie bi!o preko
W>.COO IHsi denarnega prometa
Od zvezinih revizorjev, ki so ponovno izvršili pregled knjig iu poslovanja, predlagana razresnira ie l>ila soglasno sprejela. Glavna skupščina je sklenila tudi izjrre-menibo pravil, ki jih je pripravil njen upravni odbor.
Izvršile so se volitve zveznega odbora v smislu predlogov, k? so jih včlanjena dnu štva stavila Za delegate v osrednjo zvezo so bili izvoljeni predsednik dr Krejči. podpredsednik ravnatelj Pogačnik ?n blagajnik ravnatelj Zupan Po odobritvi proračuna i,r določitvi prispevkov ie glavna skupščina tudi formalno še sprejela \ zvezo nova 'ov-J ska društva v Liutomeru. Murski Sol>oti in j Kamniku Uprava ie stavila tudi nekaj t predlogov, ki se tičejo obverne^a članstva, evidence nad lovskimi čuvaji, katastra lo« višč itd. Po nekaterih noiasnifvah. so j,h želeli v lovskih zadevah d"51; delegati. izredno dobro uspelo skupščino predsednik zaključil.
Ljubljana. 11. aprila.
Delo strelskih družin
V stekleni dvorani kolodvorske restavracije se_ jc dopoldne vršil občr.i zbor okrožja strelskih družin, tc važne nacionalne organizacije- kakršnim posvečajo druge države največjo važnost, in delegatje so prišli v tako lepem številu, da so bile zastopane skoraj vse družine.
Predsednik Milan Sterlekar je pozdravil vse delegate in prešel na predsedstveno poročilo, iz katerega posnemamo: V dravski banovini, ki ima razen ljubljanskega še mariborsko strelsko okrožje, deluje nad 80 strelskih družin. Zaradi materialnih težkih razmer, ki vladajo v našem podeželju, jc mnogim družinam otežkočeno delovanje, vendar pa lahko z veseljem konstatiramo, da društva delujejo in prospevajo iz vseh moči. V strelskih družinah naj še nadalje vlada bratska pomoč in ljubezen, ker tako bodo mogle doseči svoje vzvišene cilje v korist naroda in države. V organizacijo jc treba pritegniti zlasti mladino. Za izvežba-nje mladine bo treba velikih gmotnih žrtev, ki pa bodo obilo poplačane. Na predsednikov predlog je bila z občnega zbora poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II, in pozdravne brzojavke ministru vojske in mornarice ter upravi Zvc/.e strelskih družin v Beogradu.
Poročilo tajnika Borisa Koša navaja, da jc odbor opravil v preteklem poslovnem letu mnogo dela. Pomagal jc posameznim družinam z nasveti in intervencijami in se je udeleževal številnih prireditev z odposlanstvi. V administracijo sc je uvedlo enotno poslovanje. V bodoče bo organizacija odlikovala dobre in disciplinirane strelce /. medaljami. O priliki okrožnih tekem, pri katerih je sodelovalo lepo število odlično iz-vežbanih strelcev, je bilo razdeljenih 59 diplom. Okrožje šteje nad 3000 članstva in družine so priredile skupno nad 400 strelskih vaj in 14 nagradnih tekem Okrožje je sestavilo tudi moštvo za olimpijado v Berlinu, strelci so biii dobro pripravljeni in le zaradi nepredvidenih ovir od strani olimpijskega odbora se tekem niso mogli udeležiti.
Blagajnik Joco Kostanjevec je navedel, da je imelo okrožje 49.676 Din dohodkov in 39 463 Din izdatkov. Premoženje okrožja je naloženo v raznih investicijah. Obširno tehnično poročilo sekcije jc podal Rudolf Deržaj. Sekcija je izdelala pravilnik za pravilno ravnanje na streliščih o priliki streljanja. A peljal je na prisotne delegate, da stcpMo sosedne družine v medsebojne stike. čim razpišejo tekme, da se bodo tekme v bodoče vršile na različne dneve, ker le tako bo možna udeležba v večjem številu. Gospodar Herman šolar je ocv.iil vrednost
čez tirn In strn
Skrivnost aritmetike
V	Londonu je izšla statistika, ki navaja, da je zjaj v Angliji 444 žensk s pravico letanja, dočim ima Amerika samo 295 zračnih pilotk, in še od teh jih živi nad tisoS v Kaliforniji.
Blumove dobrote
V	nedeljo in ponedeljek bodo zaprte vse velike trgovine in blagovnice v Parizu ter v Franciji ker je s 1 aprilom stopil v veljavo 40-urnik tudi za to stroko. Torej je Blumcva vlada dala Franciji, če ne štejemo stavk nered:v, omejitve, tiskovne in politične svobode (vejico med »omejitve« in -tiskovne« povzemamo pc» Slovenskem domu«. op. ur.), vsaj dve nedelji na teden. ^Slovenski dom«, 6. III.)
Pred trgovinami pozor!
Takoj po ekspiCziji je v več delih porušene hiše izbruhnil požar, ker je bilo v pritličju precej trgovin. (»Slovenski dom«,
o. m.)
Zemljepis Palestine
Arabci so vrgli bombe na nekaj mestnih hiš v Palestini ter streljali na angleške policiste v Lazaretu. (Slovenski dom«, 7.
ni.)
Short — story
V	Dalmatinko se je zaljubil angleški književnik Alex Brown in jo poročil. Več tednov je bil ta Anglež na letovišču in
tam je tudi spoznal pevaeico Ankieo Jak-šič. (»Slovenski dem«, 8. III.)
UgunHa Lmdbertfh
Lindbergha, ki je predvčerajšnjim odle_ tel iz Zagreba, so pričakovali ua vseh letališčih, čeprav je v Zagrebu vzel le malenkostno količino bencina, ki je zadostovala le za nekaj ur letenja se ni spu_ stil v nobenem večjem kraju. Najbrže je pristal kje nepričakovano ali pa jc odletel naravnost v London. Očividno je imel v svojih rezervoarjih še precej bencina in je zalogo v Zagrebu le dopolnil. (^Slovenski dom«. 8. III.
Osumljen kot hrivec
V potok sta vrgla Ivan Bezjak in Ivan Rešetar iz Malega Vratnika pri Sombc. ru svojega soseda Beziaka Jožeta. Osumila sta ga kot krivca za t.o, da jima je gozdni čuvaj pobral kolje v vinogradu. (»Slovenski dom« 9. III.)
Z zrakom napoj ene ženske suknje
Vsi trije moški so utonili, ženske pa -j imele srečo, da so se njihove suknje na_ pojile z zrakom in jih zato držale na površini. Tako so se rešile. (»Slovenski dom«. 9. III.)
Dejanje veselega človeka
Pet let zapora je dobil Ljubomir Lju-binkovid iz Petrovčača pri Mitrovici, ker
e ubil človeka, ki ga je prvič videl v živ_ jen ju. Ljubomir je bil vessl čiovek, ki je vedno prepeval Ko se je vračal iz gozda ž'dane volje mu je prišel nasproti člo-/ek, ki ga ni poznal. Neznance je brez povoda zaiel Ljubomirja zmerjati. Ljubomir pa ni nič okleval, temveč je s sekiro ki jo je nosil v reki, česnil neznanca po glavi in spet šel. tako kakor prej. (»Slo_ venski dom«. 9. III.)
Rodbinska tragedija
Ker ni bilo denarja, žena ni hotela os'a. ti pri mežu. Razdvojen je bil mrž, ko ga ie nazadnje še zapustila. V takem stanju je svojo ženo tudi umoril. ( Slovenski dom«, 10. III.)
Draginja na Angleškem
Cene življenjskim potrebščinam rastejo tudi v Angliji. V treh mesecih se je kruh dvakrat podražil. cena sladkorja je poskočila za 25%, cena sočivju in krompirju pa za 1000»/«. (»Slovenski dom«, 10. III.)
Delomrzneži, poročevalci in psi
IX> sedaj so ljubljanski ljubitelji psov prirejali razstave .svojih miljencev. Na te razstave pa brezposelni in delomfzueži niso imeli dostopa, ker je bila na razstavi visoka vstopnina. Brezplačen vstop so imeli le psi in poročevalci ljubljanskih listov, med temi tudi poročevalec »Slovenskega naroda« in »Jutra«. (»Slovenec«, 10. III.
— kra —
inventarja, ki ga poseduje OKrožje, na 18.170 Din.
Kapetan Pcr jc v imenu nadzornega odbora izjavil, da so knjige in delovanje od- ( bora v najlepšem redu in jc predlagal zato i razrešnico s pohvalo. Sledile so volitve-pri katerih so bili izvoljeni predsednrk bri-gadni general Dušan Dodič. poslevodeči podpredsednik Milan Sterlekar, tajnik Boris Roš. blagajnik .loco kostanjevec. člani uprave Matko Jevak. Hinko Heinrihar, Hin-ko Ločniškar odborniki Rudolf Deržaj, Janko Lipnik, Herman šolar, Franc Brovc, Stanko Demšar, Franci Kcrštajn, Slavko Kvartič. Jože .Stare. Filip Ogrič, Franjo Ži-bert, Franc košir, Alojz Erker, Vinko Ivane, Ivan Ogrin, inž. Zdenko Kokalj, arch. Urek. V nadzornem odboru soJ. kaj-fež, France Cvetko, Franjo Per. zastavonoša Cvetko, zastopniki vojske kapetan Rista Grnič, podpolkovnik Ratkovie, komandant 40. pešpolka poročnik Risto Malic, polkovnik Lukanc in polkovnik Zivano-vič.
Pri slučajnostih je skupščina med drugim prejela na znanje, da bo družina v Sodra-žici proslavila svojo 10-letnico z nagradnim streljanjem, h kateremu so vabljene vse, zlasti pa okoliške družine. Zveza naj b:>ij podpre okrožje v materialnem pogledu n naj sc v družinah še nadalje vad' tudi lovsko streljanje. Predsednik Sterlekar, katerega so prisotni izvolili v znak hvaležnosti du njegovega plodonosnega dela za časnega čla.ia, se je zahvalil prisetnim za zaupanje in počastitev", nato pa zaključil uspeli občni zbor s pozivom na še vnetejše delovanje v blagor naroda in države.
Poštarji o svojem položaju
Pri Mikliču so se popoldne zbrali dele. gatje uradnikov poštne, telegrafske in telefonske stroke iz vse banovine k občnemu zboru svojega združenja. Zastopani so bili vsi pododbori, a razen njihovih odposlancev se js skupščine udeležilo tudi lepo število članstva iz Ljubljane, da so prav dostojno izpričali zanimanje za svojo strokovno reprezentanco. Zborovanje jc vodil predsednik šturm, ki je ob otvoritvi še posebej iskreno pozdravil delegata c n_ tralne uprave, predsednika Mihajloviča in urednika j jštarskega strokovnega glasila Grgiča. ter zastopnike poštnega direktorja in upravnikov ljubljanskih pošt. D.uštvena poročila zborovalcem niso jemala časa, ker je odbor že pred skup'fino razposlal članstvu iu delegatom izčrpne referace o delu združenja v zadnjem jx.ilovnem let uin o težkem stanju, v katerem se osebje poštne, telegrafske in te. lefonske službe nahaja.
Najbolj značilno za njihov izredno težavni položaj j t d'jstvo, oa maajka samo na področju ljubljanske po-Stj c direkcije, na katerem je ok-og 1600 .sistematiziranih službenih mest, nič manj ko 129 uslužbencev, čeprav je v vseh plasteh naše družbe dovolj marljivih roR in glav, ki zaman čakajo poziva na delo. Samo po sebi se razume, da se je vse deio, ki bi ga moralo vršiti teh 129 uslužbencev, pre^a.
mmmmmmmmmmamrn
lilo na rame zaposlenih tako da pogosto, krat ne morejo izrabiti alti zakonitih letnih dopustov, zaradi preobremenitve z delom pa je med osebjem tudi izredno n>nogo obolenj. V takih razmerah pač ni čuda, da so prišli naši poStarji v statistiki obolenj takoj na prvo mesto za tr_ pografi. o katerih je znano, da je njihov posel zdravju najmanj naklonjen, umrlji-vosL med poštarji pa je že dosegla odstotek tipografov. Delegatje in prisotni člani ta v živahni debati dali mnogo pobud za ukrepe, ki naj jih njihova uprava izvede preko ooločilnih instamc za izboljšanje socialnega položaja.
Akadetmja podmladka JS na ženski gimnaziji
Danes popoldne se je v prostorih »Kazine* vršila akademija Podmladka Jadranske straže mestne ženske realne gimnazije pod p ok jo v i te 1 "s t vom g. župana <!r. J. Adiešiča iu častnega domskega komiteja. Naval na to mladinsko prireditev je bil nenavadno močan in bo imela gotovo tndi popoln nr'-terijalni ur-peh h prispevki ki -o iih v obliki na«! pia (V 1 jobiral; v korist izletniškega londa mladih ginin.-ziik tega zavoda.
Naraščaj ženske gimnazije pa se je tud; v primerni obliki oddolžji številnemu ol .i-vu občinstva na povabi o z izbranim pohrin sporedom, pij katerem n; manjkalo tako g!a#ltonili, kakor pevskih in plesnih točk. <l!nVn-fYO ki se je nagromadi-io v kroc m častnim damskim komitejem, sredi katerega s» posedli poleg pokrovite! z gospo soprogo in ravnatel-a zavoda 2 i-:of. Antona Baica. je pozdravila nari hijca Nada Fu-xova. nakar so zavodove učenke s sodelovanjem ladijskega orkorra odpele Ftf r-»terjevo - Pomkid in Volariči-ve - Slovenske mladenke- . Danilovičeva Emilija pa je deklariMraJa Tei zebičevo pesc-m -Tebe ljubim naše inorr Izmed v*>eh točk progi-ma pa so želi največ priznanj-; (trav vešče izvajanj \5i,U*ek. Veselo po obalj. Pb*s ve-sta-lk in Telovadba mornarjev, ki jih je c svojimi učenki tretjega. ;-siega sedmega, in osmega, razreda uvežbala njih telovadna učiteljica ga. Staničeva. Se 5,vav posebno navdušenje pa je izzval venček narodnih pesmi, ki sta jih na harmonikah odigrali simpatični se-trici Jožica jn Angel;? Maja-ronova. K glas'>enemu užitku sta še prispevali s Schubertovim »lmpromptn • in Blu-inenstenzelovo TaranteHo na klavirju in violini Ta*:an» Gorče in Zora 'Božič.
Po akademij? s p. ie ob spremi ja v; jazz-godbe razvilo živahno rajanje mladine, k t
ji v tem r»ozuem času nudijo že zelo red ke tako prilike, a jih zato tenr uoije izfcori sti v s vaje m m'ladostnem razpoloženju.
Zadnja pot tragično premi-nilega dijaka Virnika
V solvoto popoldne je bil pogreb tragično preminjlega dijaka trgovske akademije v Ljubljani Andreja Virnika z Jezerskega. Pogreba so se poleg svojcev v velikem številu udeležil? prijatelji in znanci pokojnikovi. Dragemu tovarišu je na pokopališču dijaštvo trgovske akademije z ravnateljem in profesorji položilo na grob vence ?n cvet-•e. Ob odprtem grobu se je v imenu d:j-"-štva s toplimi l.»eee<la«ii poslovil od pokojnika eden izmed njegovih tovarišev. Bodi rajnkemu lahka zemlja!
Nesreča kolesarja
Mornar na dopustu šušteršič Anton se je peljal popoldne s kolesom proti Pijavi gorici. Pri sebi na kolesu je imel tudi svojo izvoljenko. Zdajci pa je zadel s kolesom ob neki kamen, tako da je dekle padlo na tla, 3 kolesar čez njo. Med tem ko se spremljevalki ni zgodilo kaj posebnega je dobil šušteršič tako hude poškodbe, da so sra morali prepeljati v vojaško bolnišnico.
Drzna tatvina v vla&M
Pred dnevi je bila. na vlaku med Postojno in Ljubljano izvršena drzna tatvina potnišk? prtljage, ki je neznanemu storilcu prinesla precej bogat nlen in ki bo dala policijskim oblastem bržkone še mnogo opravka. Iz Trsta potovala preko naše države v Avstrijo kontoristinia Zofija Kalausnorjav.-r z. Dunaja ki je ir-ela v ku_ peju s sabori velik kovčeg iz črnega usnja :n veliko Satuijo za klobsl-e. Po prestopu italljansko.jugosiovenske meje ji potnica očitno maio preveč zancncari ia svoje reči, in ko je prispeia v Ljubljano, je opazila, da sta oba dragecona kumada m "-d vožnjo izginila V šatulji je iraela pet damskih klobukov, v kovčegu pa svoj kužuh in ie množico finega ženskega perila bluz. tsko Ja. utegne skupna škoda znašati okrog 40.000 dinarjev. Kontoristinie, ki r.e s tako bogato prtljago vozijo po našiti že_ lezn'cah. morajo biti pač resda z Dunaja ali od bog va kol doma.
Nad življenjem obupujejo
Izmed treh žrtev 'so eni rešili v bolnišnici življenje
Ljubljana. 11. aprila. [ na Hranilniški cesti 7. Nesrečna žena se je.
Pomlad je nevaren čas za preobčutljive in premalo odporne liudi. Tako imamo v Ljubljani od sinoči do danes spet tri primere obupa nad življenjem.
Pozno sinoči je šel v smrt 581etni tapet-nik Karel J. iz Zalokarjeve ulice, in sicer se je obesil pri nekem kozolcu ob Vilhar-jevi cesti. Rajnkemu, ki je bil priljubljen mož, je lani umrla žena. To ga je zelo potilo. Razen tega se je boril tudi z gmotnimi težkočami. Zato je večkrat govoril o tem, da bo napravil konec svojemu življenju. Vse kaže. da se je potrtosti pridružila sinoči še duševna zmedenost, kar ga je dovedlo do usodnega koraka. Ko so ga dobili. je bilo njegovo truplo še toplo. Zato so ga poizkusili obuditi v živi jen ie, a je bil vsak trud zaman. Pokojnik zapušča dva sinova, izmed katerih je eden v državni službi.
Danes popoldne je zaradi velike bede šla v smrt 521etna žena brezposelnega tobačnega delavca, Marjeta Fajdigova, stanujoča
obesila v svojem stanovanju nekako med 14. in 16. uro, ko je bila sama doma. Zapušča moža in štiri otroke, izmed katerih je eden že poročen.
Tretja žrtev obupa nad življenjem je bila mlada, komaj 231etna prodajalka Julka P. iz štepanje vasi. Zastrupila se je sinoči z lizolom. Ker so jo še pravočasno prepeljali v bolnitnico. so jo lahk< rešili. Vzrok njenega obupnega dejanja ni znan.
Naše gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 12.: Zadnjji signal. Red B.
Torek 13.: Zaprto.
Sreda, 14.: Matura. Red Sreda.
OPERA
Ponedeljek. 12.: Materinski dan.
Torek. 13.: Zaprto. (Gostovanje v Celju:
Traviatal. Sreda, 14.: Zaprto.
»J U T R O^nedefjska
Ponedeljek". 12. TV, 1937.
Mud poraz v lBeo|radlu
Katastrofa Ljubljane — Točke so dobili BSK, Gradjanski, Jugoslavija, Hašk
ia Concordia — Kar trije inozemski sodniki
Včerajšnji dur, v ligi ne m tekmovanju pomeni zu Ljubljano r resnici žalosten dan. Poru/, ljubljanske enajstorice 0:8 v Beogradu nas spominja nu čase začetku našega nogometa, ko so se naša moštva vedno vračala iz drugih mest s tako visokimi pc-ri'/i \~ismo pričakovali bog ve kaj vendarle pa nismo mislili, da se bodo naši fantje vrnili z osmimi goli. seveda i' korist nasprotnika. In tako se prib-ižu/e Ljubljana počasi zadnjemu mestu, ki go bomo najbrže zasedli že prihodnjo nedeljo. l'sa naša upanja ležijo edinole na zadnjih treh tekmah, ki jih bo Ljubljana odigrala na lastnem ^renu Ako tudi tedaj ne bo uspela, potem bomo drugo leto pač gledali samo podsa-'.•czne prvenstvene tekme. Mogoče bodo tu-di te zanimive, vendar pa ne bodo pritegnile velikih množic. BSK je s svojo zmago "itd Ljubljano skočil za eno, t- j. na lil. mesto.
Grad janski se čvrsto uveljavlja l" Beogradu si je zopet priboril dve točki in roti'' krepko dalje. Bask je kljub porazu o nt al nu dosedanjem 17. mesiu.
Težko nalogo je imela včeraj Jugoslavija, ki sc je morala boriti na vročih split-
skih tleh proti Hajduku Zmagala je ter se j Conoordio in osiješko Slavijo pa l^K) gie-povzpela s lil. na IL mesto, Hajduk 'pa jc ' ' ' padel na IV mesto.
V Zagrebu sta igrali obe Slavi ji ter tudi obe pustili točke domačinom. S hibo1, j je seveda točke potrebovala Concordia, ki je do sedaj od početka tekmovanja čepela na zadnjem mestu. S svojo sicer težko zmago pa je dosegla enako število točk kot L jubljana, vendar pa si je že sedaj ustvarila boljšo goldiferenco koi naša enajstorica. Zaradi tega je tudi prišla z X. na Vili. mesto. Hašk je zapustil dosedanje f'///. mesto ter skočil pred Concordio na I 'U.
»Repek« pa je sedaj osiješku Slavija.
Tablica je sedaj naslednja.
Gradjanski
Jugoslavija
BSK
Hajduk
Slavija (S)
Bask
Hašk
Concordia : Ljubljana ! Slavija (O)
14 14 14 14 14 14 14 14 14 11
11 9 6
8 6 5 4 3 3 3
44:12 35:17 35:14 31:16 29:27 25:33 18:36 19:40 12:32 17:38
BSK ; Ljubljana 810 (2 s 0)
Beograd, 11. aprila.
N : igrišču BSK sta se danes odigrali dve tekmi, in sicer kot predtekma srečanje med BSK in Ljubljano, nato ;>a Gradjanski hi BASK. Tekmama je prisostvovalo okoii 7000 gledalcev. Ljubljana je doživela v prestolnici strahovit poraz.
BSK: Popovič IT — Ra&ovanovič, Pelkovic — Kneževič, Stevovič, Lech-nei Tirnanič, Vujadinovič, Marja-novič. Božovič, Glišovič.
Ljubljana: Logar — Jug. Berton-eelj I — Piaek, Pupo, Boncelj — Hassl Slapar. Pepček, Lah, Vodišek.
Ljubijan igra v prvem polčasu proti vetru in se prve minute dobro drži. V 6. min. strelja Božovič iz precejšnje razdalje neubranljivo v kot.
1 : 0 za BSK
V	nadaijnih potezah je sicer BSK v premoči, toda obramba Ljubljane se konsolidira, tako da pride BSK po Moši šele v 25. min. do drugega gola. Vujadinovič strelja na gol, Logar obrani, toda Jug" ne drži Moše, ki strelja v prazno mrežo.
•» • (
/V • »
Do polčasa je BSK v nadaljnjih napadih in pritiska, toda Ljubljana se krčevito brini in od časa do časa uprizarja nevarne napade. Ostalo pa je le i>ri šansah.
V	drugem polčasu igra Ljubi jam z vetrom in odpre povsem igro. To se je
izkazalo kot Slaba taktika,
bila
nesigurna. V S. min. prodre BSK in Božovič pošlje žogo z glavo preko Logarja v gol.
3 : 0
V 12. min. uspešen.
?-tari ma.ist.or« Meša
4	: 0
15. min. pošlje Meša žogo Tirna-n u, ki postavi na
5	: C
V	.19. min. je zopet Moša, ki poveča rezu'tat in že je
6	: 0
V	23. min. oster napad domačinov. Žogo dobi Vujadinovič, ki zabije sedmi gol.
7	: 0
Končno stanje je biio postavljeno v 32. min po Božoviču.
8	: C
Do konca nato precej odprta igra.
Kako igrali
BSK je igral zelo zbrano. Bil je v odlični fo2 mi. Edini slabi mož je bil Glišovič na levem krilu. Vse ostalo pa je delalo kot dobro namazan stroj.
Ljubljana je dala zadovoljivo igro v prvem polčasu. V prvem dolu drugega polčasa pa se je vse sesulo. Nihče ni vreden pohvale. Vse je bilo slabo. To ie kratko poročilo o tekmi, ki pa po-kazuje, da Ljubjana v sedanji sestavi najbrže ne bo kos veliki nalogi, ki jo še čaka.
Sodil je g- Kaiio Moni iz Skoplja.
Gradjanski: Bask 4:2 (2:1)
Kot drugi par eta nastopila Gradjanski in domači Ba?k. Gradjanski ;e predvedel v glavnem isto igro, koi proslo nedelje v Ljubljani.
V 18. min. .prosti strel Profi Basku, ki ga izvedeta Kovačevič in Meda rje na podoben način, kakor je padel prv; gol Gradjanskega proti Ljubljani. V 23. min. uspe Djani-cu. da prodre skozi obrambo in zabije drugi gol-
Nato pa začne Bask prevladovati na Icre* nu in potisne Gradjanskega precej v obrambo. V 38. min. vehementen napad Baska in Tomaševič- strelja ostro pod prečko. V 44. min. zelo kritičen položaj pred golom Gradjanskega. Žoga je dvomljivo na ali preko črte, toda sodnik ne da gola. To razburja občinstvo, ki <>b polčasu burno prote-
stira proti sodniku Ilali.janu Scorzouiju, kj je v prvem polčasu sodil res precej šibko.
Med odmorom sc vi je dež. >Purgerjk uprizarjajo majhno demonstracijo s lem, da ji!i pet minut, ko so že nastopili Baskov« ci. n; na igrišče. Občinstvo jih zato ob njihovem prihodu pozdrav; z žvižganjem.
V	drugem polčasu ie Bask spočetka stalno v premoli, leda v 20. min. zabije Dj.anič po individualni akciji tretji gol za Zagrebčane. S tem je bitka odločena. Gradjanski prevladuje in v 33. min. poviša Pleše t1!) 4:1. V 40. min. liands Hiigla v kazensk.ri prostoru, zaradi katere da sodnik er.aj.-l« met rovko, kj jo Tomaševič pretvori v drugi gol za Baska in s tem jiostavi končni rezultat.
Gradjanski je dal v splošnem slično ig~o kot v Ljubljani. Bil ie v primeri z Baskom hoinogenejše in boljše moštvo, vendar pa je igral zeio previdno.
V	drugem polčasu je bil sodnik mnogo boljši kot v prvem.
Hašk: Slavija S 3:1 (0:1)
Zagreb, 11. aprria
Ker se Hašk in Concordia nista mogla sporazumeli, da bi priredila svoji tekmi na istem igrišču, sta se današnji prvenstveni tekmi vršili ločeno. Temu primeren je bil tud,j obisk. Tekmi med Tlaškom in Slavijo je prisostvovalo komaj 1000, tekmi med
dalcev.
Ilašk je kljub slabi jgri zmagal nad še slabšo Slavijo.
Napad Slavije je imel Inil; redko priliko ogrožali vrata ilaška, pa je kljub temu'dosegel vodilni gol v 31. m-n. Zabil ga je Vi« dovif. V 14. min. drugega jolčasa je Hašk izenačil in sicer no Horvatu. Horvat je zabil dve minuti kasneje tuli drugi, v 43. min. pa tretji gol za Hašk.
Občinstvo je bilo z rezultatom zadovoljno, ne pa z igro.
Solil je dobro g. Mika Popovič iz Beograda.
Concordia : Slavija O 3:2 (1:2)
Concordia je precej težko zmagala nad /7 | O-iječan;. V 7. min. ie Slavija zaradi nepaz-/2 j ljivosli branilcev zelenih ;r;šla v vodstvo. II V 20. min. je Dubac zagrešil foul nad Mar« tinovi<?eni v kazenskem prostoru. Martino-9 v;ča so odnesli z igrišča, sodnik pa je dikti-£ ral enajstmetrovko, s katero je Beloševič izenačil. Ko je v 43. min. Smeliček zopet dosege; vodstvo za go-te, ie občinstvo prole« ofi alo prot; slabi igri Concorde.
V drugem polčasu je v I o. nrn. izenačil Valjarevič z razdaljo 2 ni. V 25. min. je zabil zmagoiiosn; gcl Mariinovjč.
Sodil je dobro budinipe^ranski soJnik Borontai.
Maribor preko nedelje
24 19 17
17
Jugoslavija : Hajduk
2 It (OSI)
SplH, 11. -prila.
Današnja prvenstvena tekma je priva_ bila na igrišče okel: 5000 gledalcev.
Začetkoma se Hajduk ni znašel m je Jugoslavija imrla več od igre. Niti eno, niti drugo m< " .vo pa ni moglo priti do udarca na gol. V sredini polčasa pa je Hij-tV.k pričel v premoč in ogrožal vrata Jugoslavije. V 36. -min. pi 'de do lepe kombinacije med Blaževičem. Lemešičem in Kragičem in zadnji doseže vodstvo za Hajduka. Do konica polčasa je bil Hajduk v premoči, vendar pa je obramba Jugoslavije preprečita, da bi ta premoč prišla do izraza.
V drugem pol asu je Hajduk Z3čel z*, lo slabo ter je bila inicijativa pri Jugoslaviji . V 2S. min. Sovič odiffe i: go Petro viCu, ki z neubranljivim strelom izenači. 4. minute kasneje je Savič zaptft v akciji ter ftrelja visoko jtogro. Milutin zgreši žogo m Petrovič postavi končni rezultat 2:1 za Jugoslavijo.
Hajduk je do konca v premoti, iz»ill več kornerjev, toda Jugoslavija, se je umaknila v obrambo ter ji uspe držati zmagoviti rezultat. Sodil je »dnik iz Rima Datttlo GesvEroso dobte bi objektivno.
»žje tekmovanje LNP
Zmagovalca Amater in Železtslčar
brez točk
Celjski mogtvi
V	Trbovljah in v Celin se je včeraj pri čelo ožje tekmovanje za prvenstvo ljubljanskega podsaveza, v katerem ."?odelu_ jejo kakor znano trboveljki Amater, Celje in Oiiiap ter mariborski železničar. Ljubljanski klubi v tem tekmovanju ne sc-delujejo, ker so bili že prej izločeni. Je to gotovo žalo trio znamenje za ljub. !jan?-ki nogomet. ..ajboije se je odrezalo Celje, ki je poslao v ttkmcvanja dve moštvi. Vendar pa sta bili obe celjski ena jato lici včeraj p<»ra£eni ter sta odnesla prve točke iz ožjega tekmovanja Amater in Železuičaa V naslednjem, poročil:
Amater : Celfe 3:1 (1:0)
Trbovlje, 11. aprila.
Pred mnoj številnim občinstvom, ki se je vedlo z> ) dostojno in ni prišlo dc prav noben incidentov, se je danes vrši la tekma med domačim Amaterjem in Celjem. Ama.itr je zasluženo zmagal.
Moštvo Celja je igralo slabo. Amaterska enajstciica je bila v odlični formi, skoraj vedno v premoči na terenu in stalno cgražala vrata Celja. Celje se mora zahvaliti sam o svo jemu odličnemu vratarju, da domačini niso zabili več golov.
V	drugem polčasu je Amater mnogo streljal, toda mnogi streli so šli preko prečke ali so postali plen izbornega ce-ljanskega vratarja.
V	splošnem je bil Amater tthnično mnogo boljši kot Celjani.
Sodil je dobro in objektivno g. Vrhov, nik iz Ljubljane.
Železničar : Olimp
1: 0 (0 : o)
Dane3 popoldne se je na igrišču Olimpa odigrala pred 300 gledalci prvenstvena tekma med imenovanima kluboma. Tesno, toda zasluženo je zmagal železničar.
Tekma je bila živahna in fair. Olimp je igral zelo požrtvovalno. Njegova glav. na meč je bila v obrambi, ki je krepko iazdirala akcije gostov. Olimpov napad pa je bil premalo povezan, prepočasen in pred golom premalo odločen. Imel je lepe prilike, ki jih pa ni znal izrabiti.
Gostje so v tehničnem in kombinator-nem znanju, v podajanju in v hitrosti znatno prekašali domačine. Odlična je bila njihova obramba. Tudi krilska vrst« se je držala zelo dobro. Napad je pred golom vse preveč ckleval.
Takoj začetka je začel pritiskati Olimp. Gostje pa so se kmalu znašli in začeli uprizarjati lepe akcije. Izvajali so hitre in točne poteze toda pred golom niso znali streljati ali pa je njihove akcije pokvarila Olimpcva obramba.
Olimp je izvedel nekaj lepih prodorov, glavno besedo pa so imeii ves čes gostje. Tako je šlo do 15. min. drugega polčasa, ko je Turk po krivdi levega branilca Olimpa prodrl do gola ia potresel mrežo domačinov. Gostje so začeli še krepltije pritiskati. Olimp pa ni popustil i<n vse do konca uspešno iaranii svoje svctišSe.
Sodil je g. Podupskd iz Zogreba točno in avtoritativno.
Mladina	Olimp* 4:2 (1:1).
Nogomet v Ljubljani
Rezultati turrCrja. ki ga je priredil Hwr-nws ra »vo;em igrišeu. ao bili:
Hermes : Slovan 1" :2 (4:2), L;ubl?ana rez. : Reka 7:2 (1:2).
Prvenstvo iuniorier: Ljubljana : Mladika 15: 0. Reka : Slovan 2: 2. Svoboda : Hermes •'»: 0 p. f.
... in v Mariboru
Maribor. 11. aprla.
Danes l>i se morala v Mariboru od i ara u zr.lnja prvenstven«, tekma v iiiaijlv r.fkeni okrožju NP. in sicer meti Čakovečk-jm SK i n Kapidoni. Caikovečki SK pa ua današn;i rek m i ni nastopil ter si>ou>čr:l Rawdu. da mu prepusti oiiie točki par forfa.it 3 : 0
Prvenstven'', tabela v mar-;;irskem okrožju LNP izgleda po zaključenem tekirovanju takole:
Železničar	10 7 0 3 34: 14 14
Celje	10 0 1 3 23:15 13
Ma/H-bor	10 0 1 3 21 : 15 13
CSK	10 S 3 4 24:23 9
Rapid	10 4 1 5 21 :23 9
Atletiki	10 1 0 0 7:40 2
V pirvenstvu IT. razreda je Lendava zasluženo porazila Slavijo iz Pubrežia z 2:1 (1:0). Slavija »i ie r današnjim porassom pokvarila vse :zglele. »ia hi se kol prva-k mariborskega II. razreda plasiral v podsa-\ezno ligo.
Rezerva Železničarja je porazila rezervo Slavj-e s 6:1 (3 : 0).
Dopoldne je mladina Železničarja porazila mladino Maribora s 3: 1 (0:1).
PopoM ne je Rapid na h v oje m igrišču v prijateljski trening tekmi porazil Maribor s 4:1 (2:0).
Ostale nogometne tekme
Praga: Prvenstvo. Slavija : Sparta 2 : 0. Slavija si je s tem zagotovila prvenstvo. Rus j : Viktorija 2ižkov 3 : 2 Biatislava : Prostejov 2 : 0, Kladno : židenice 3 : 2. Plzen : Moravska Slavija 7 • 1
Dunaj: Pokalne. Austria : Actmira 3 : 1 (2:1), Rapid : FAC 6 : 4 (4:2), Sport-klub : Postsport 0 : 0. Rasel: Madžarska : Švica 5 : 1. Tonrs: amaterji Francije : amaterii češkoslovaške 2 : 2.
Maribor. 11. aprila.
Cmerila nedelja. Nebo prevlečeno z obla ki. Matlboičani so se pretežno zatekli v kavarne, kinomatografe; gledališče in druge javne lokale. V ospredju maribor •?ke pozornosti so bili predvsem trije dru-" žabni. ednosno kulturni dogodki: poleg uspele premiere Werne»-jeve komedije vNa ledeni plošči« prelepo uspela kist.na predstava nove sloven.-ke operete Ljubav ob morju v studenškem sokolskem gledališču. razen teg."1 pa izredno
prisrčno slovo Maribora od priljubljenih oficirjev
ki zapuščajo te dni Maribor. So to viši-lec dolžnosti poveljnika 32. topniškega polka podpolkovnik Maksi m Erič, nadalje podpolkovnik Jernej Pavlič, kapetana I. ki. Fianjo Golcb in Strahinja Ristič, ka-petani II. ki. Rajko Puvačič. 2:vojin Ar._ tič "in Radovan Koslč. poruinik Luka Džukarovič in podporočnika Aleksander Djurovič in Jcvan Telič. Nj;m na čast je bil sin;či v pritlični dvorani Kazine prirejen prisrčen poslovilni večer, ki ga je organizirala uprava tukajšnjega Oficir, skega doma.
K poslovilnemu večeru so se zbrali pred stavniki vojaštva s krajevnim poveljnikom generalom MHenkovičem na čelu in za't pniki vsega nacionalnega in sokol, skega Maribora, ki sta ga zastopala starosta Sokola Matice dr. FornazaviČ in načelnik sokolskega jezdnega odseka br. Lenart. Po slavnostni koračnici ii otvoritvenem Kraljevskem kolu je i spregovoril iskrene poslovilne te ed.> general Milen-kcvič, ki je naglaSal predvsem velike za. sluge odhajajočih po "polkovnikov Eriča i:i Pavliča. Sledila, je državna himna, ki jo je igrala vojaška godba, in ki so jo poslušali vsi itoje. Nato sc je podpolkovnik Bi ič zahvalil generalu Milenkeviču za njegovo naklonjenost in očetovsko skib. Dejal jc da z? pušča Maribor z najlepšimi vtiski in spomini na svoje mariborske prijatelle, predvsem Sokole, ki jih zapu.
šča
težkim src "m.
T?krene oo-lovilne
besede so šs izprego. c rili magistiatni
r»vnatelj Rodošek v imenu ol>;ine br. dr. Fomazarič v imenu Sokclstva. naglašu-joč. da je bil podpolkovnik Erič od svo. jega prihoda v Mar:bor aktiven član Sokola, pri katerem je vneto wJcloval tudi .« predavanji, podravnatelj g. Pfeifer v imenu pravoslavne cerkvene občine in ravnatelj dr. Tominšek v imenu maribor. skih kulturnih društev.
Ob sodelovanju vojr.ške godbe p'>i vod st\ m kapelnika Svobode je po.-lovilni večer potekel v najlepšem Tazpoloženju.
Praznik v studenškem sokolskem gledališču
Sinoči je biia v studenškem sokolskem gledališču, ki praznuje pravkai l."iletnico svojega plodnega delovanja. krMua predstava nove s lov t ruske operete. oduosno o irske bajke v 5 slinah > Ljubav ob mor. ju . ki jo je spisal n zrežiral organizator s ud nškega sokolskega gledališča br. Lintner. Opereta je lepo uspela in so jo Studenčani. ki so do zadnjega kotička na. polnili <jnširno dvorano, sprejeli z veti-k i m na vdušenje m.
Poleg reinih igralcev na tem o<iru ^ta sodelovala tudi salonski oikestcr Drave« in pevsko društvu Enakost«, ki je v uvo du odpelo Buča morje...« Uvodne pozdravne in pojasnile.Sesc-de k novi opeieti je izrekel predsednik studenškega Sokola br. Hočevar, ki se je ob tej priliki zahva. lil vs m vrlim p dpornikom in sodelavcem. Med predstavo je prejel avtor, k: ie hk-.atu slavil 151etnico svojega uspešnega delovanja v studenškem sokolskem gle dališču. lep lovoi jev venec, njegova soproga s. Lintneijeva, ki slavi isti odrski ju. bilej. pa. prelep šopek. Br. skilan. ki že 10 let deluje na tem od:u je prejel kra. sno dai ilo.
Prisrčne ^ahvain?- be=-de jim je izrekel za požrtvovalno delo predsednik br. Ho. čev-e -. Slkovito irwc«nac!jo .ie cskibel br. Kavčič. salonskemu orkestru pa je kapelnikeval g. Pečnik Bil je lep veče.:. ki bo ostal Studenčanom v 1 nem Njiomi-nu.
Ljubosumnost čez mejo
Ločite * zakona zaradi ženinega izzivanja
Ali mora poročen moSki prenašati, da ga nje^ :va Ijuoosumna žena, ki bi hotela pieTskud-i njegovo zvestob-:-, vabi s spremenjenim glasom na. sestanKe, oa mu piše lingiiana pisma, na katera pričakuje poštno ležečih odgovorov, da igra napram njemu skratka ulogo agenta provokaterja ? j Na to vprašanje je dal, kakor poročajo francoski listi, nikalen odgovor pariaki sodnik, ki je ločil neki zakon po ženini krivdi.
>Živel sem v križnem ognju neprestanih, živce uničujočih mistifikacij«, je pripovedoval mož, ki Je zahteval ločitev svojega zakona, Etienne Banard, lastnik neke glas bene šole. »Kadar sem pri zajtrku prebiral svojo pošto, nisem bil nikoli siguren, ali ni kakšno na videz nedolžno pismo preračunano na to, da me spelje na led. Mlada dama mi je n. pr. pisala, da je bila pred dvema letoma moja učenka, da je pred kratkim z uspehom opravila turnejo po deželi, da je ta as v Parizu in da bi jo zelo veselilo, če bi me mogla ob določeni uri v neki kavami videti. 2al ji čas ne dopušča, da bi me obiskala v moji šoli. Pismo je bilo videti povsem nedolžno, zelo lepo dekle s tem imenom je bilo v ressniei moja učenka. Pa sem stopil nič hudega sluteč v tisto kavarno in sem v svoje začudenje srečal tam svojo — ž*»no. Neštetokrat me je po telefonu klicala kakšna
Mirni, Malta ali Yvonne in me pozvala aa skupen obisk kakšnega gledališča ali kinematografa. Moja iA-na ima neverjeten dar za. spreminjanje svojega glasu. Razen tega so ji pri mistifiKacijah pomagale še razne prijateljic«. Nu, seveda imam v Parizu neki.»či-e mlade dume, s katerimi e. jo si prijatel,.. a časten način, to se raz.; me. Moja, ves nima r.cf.-snego razloga, da bi bila ijujosumna. To ta. iaz nikakoi ne skrivam, da rad govorim & mičnimt dekleti. Končno sem glasbenik, človek čustva, in res ne vidim razloga, zakaj bi s« ne smel kdaj, v pošteni obliki, sprehajati v čedni družbi po buljvarih, napraviti kdaj majhen izlet s parnikom po Selni in si privoščiti kdaj malo nedolžnega razvedrila za svojo vsakdanjost, ki nikakor ni za bavna. Zavoljo neprestanih mistifikacij pa sem postal čisto nervozen in negotov, samega sebe sem videl kot smešno figuro in končno sem imel tudi v svoji šoli, v ne katerih primerih nemara utemeljen sum. da je ta ali ona učenka., ki s*e mi je nasmehnila, v zvezi z mojo ženo, in da me hoče preizkusiti. Bilo je pravo peklo.*:
Sodnik je pokazal mnogo razumevanja z a moževo stališče in je zakon ločil'. Gh Banardova je v ostalem med razpravo priznala. da ji nI bil nje mož, kolikor sama ve, nikoli nezvest in da je sama na bole« način ljubosumna.
Kulturni pregled
Fodorjeva „Matuva"
?Matura' Ladislava Podorja ^'e veeeJ ko-«-ek zivijenja, * kakor ea preživlja nekaj študentk pa nekaj izbranih profesorjev na ženski gimnaziji v onih dru-h. ko si mladi človek polaga prvo veliko stopnico v svet. I oranih profesorjev, sem dejal, zakaj malo je v re^niei tako čudovitih profesorskih zborov pod eolncam, da b; se ob zelenih rti r.ah v njihovih konferenčnih isobalt mogle lako sproščeno jn s tako lahkotnim happv« endijem odigravati tako kn-avo re?nc dra« me mila dih l judi.
Za cunjico papirja gre. za drobno ^u bavno ;<isemce, ki ga je devetnajstlebno dekle. uje*o v dih pomlad; ju v sanjali o tem, kako 1k> po maturi, »aprsalo kar ta ko in ga v razredu vrglo v koš. Stara, osamela profesorica. madien Neron v profesorskem at>o« ru, ga jc zbrkljala na dan, direktor, kou« ferenca — tik pred maturo to dekle, eno najbol.-Sih v razredu, frčalo iz šole. Pa pr's de vsa komedi-a na da-i: Ljuhavno ved je nesrečnica v svojem srcu namenila direktorju, starejšemu, plemeniiteinu go^io-du. kj je l^ko rekoč vsa gimnaz ja /-.»ljubljena vanj. Pa le nai vso gimnazijo izključijo, če morejo! Prizor na konferenci, čeprav za dobršno spoznanje karikiran, po pravici pokaže, kakšni neznatni, povsem neBm>cl« ni moVvj pogostokrai o^lločaio v našem vzgojnem sistemu usode mladih ljudi. Ni« zadnje se eden izined tiranov, profesorica Mozoličcva. velikodušno izpreohrne. drugi, profesor matematike. 6e vda. dekle gre veselo v svet in življenje, le direktor, najboljši jn najrazumnejš; med vsemi, je za košček isreče ukanjen.
Komad, k- naj bi ga prišel pogledat m a-,Vi i-n *!ari svet. a posebej še naš- šolniki. V Debevčevi režiji, ki je poskrbela 7j\ re«?« no. zbrano igro. v insceuaciji inž. arij. Fran ca in v Albrechtoveni prevodu, je koinediia doživela mnogo »meha in navdušenega odo« bravanja. Direktorja je v prefinjeno lepem liku predstavil Levar, žludenlko Kaljo >la-parjevo je v voej njeni tragični brezuf»noisli .n njenem veselem triumfu z jskren iu do-živetjein igrala Lcvarjeva. Nahlor-ka ie kot profesorica .Mozoljfeva dala sijaien. kakor iz življenja prepisan lip Iv^terično stro»e vzgojiteljice, originalen, nič manj resničen je bil profesor matematike Gregori«. Za dobro misel v profesorskem zboru skrbe vse odpuščajoči filozof Debevec, vse razumevajoči naravoslovec Drenovec. v Svojo skrivno misel zakopana profesorica literature Mileva Boltarieva in prešerno razigrana učiteljica telovadile Gabrijelčičeva, a neiz«
♦ ogiboo smešni,	iui.-ki sluga l>aae«.
, i^ep je nastop učenk, med katerimi obliku jeta dvoje siotpatieiiih obrazov Juga Britafs jeva — njeno ime je na lepaku izostalo — < in Siavčeva.	L M.

Prisrčno slavje mladine na Taboru
Ljubljana, 11. aprila.
Sokol I. ua Taboru je priredil danes popoldne uspelo mladinsko akademijo svoje sokolske dece, ki je privabila na Tabor poleg staršev še številne prijatelje mladine. Mladina je bila za svoje nastope tn trud oeležna iskrenega priznanja, vodniki in vodnice pa, katerim je. zaupana nelahka. vzgoja tolikšnega števila drobiža, so bili lahko s deco skupaj zadovoljni z uspehi svojega vzgojnega prizadevanja, številne točke so močno ugajale, saj jih je znala deca prikazati z otroško iskrenostjo, nepo-pačeno in res toplo.
Spored je. bil precej obsežen — skoio ?0 točk — a je bil kljub temu izveden v dobri poldrugi uri. ker so bili vsi nastopi vestno pripravljeni. Deca je sploh nastopala ubrano in disciplinirano, kar je gotovo lep dokaz pravilne vzgoje v sokolski telovadnici. Ugajala sta med drugim češki ples deklic v čeških naiodnih nošah in ruski v ruskih narodnih nošah. Male dečve fo zelo skladno zapihale rajalne vaje. deček in deklica, oba v slovenskih narodnih nošah pa sta bila po prepričevalnem samozavestnem nastopu med najboljšimi. Pri šaljivih točkah je kopica mladih talentov zbudila splošno pozornost *,a zdrave šale, ki so bile sprejete od vseh navzočnih otrok, a tudi odraslih, z odkritim smehom in priznanjem.
Z naštopi kakršni so bili na sporedu današnje akademije Sokola I., se deca uspešno vadi v urjenju duha in telesa, se krepi in rr.ste v zdrav rod, ki bo znal bistro misliti. poštt-no in krepko delati in vztrajno premagovati številne življenjske zapreke. Vodnikom in vodnicam, ki se nesebično trudijo za zaupano jim mladino in skrbe zanjo po svojih najboljših močeh, je lahko vsak tak uspeh njihove dece v novo izpod-budo k nadaljnjemu delu.
JTNAD Jadran. Drevi ob 20. izredna odborova seja. Vsi in točno! Tajnik I.
Nofo-ekeija ZSK Hermes sklicuje za io-rek ob '20. v uosebni eobi >Pri Slonu: slanek vsesa članstva zaradi nekaterih vai-. nih sklepov Točnost in polna udeležba.
Ppttatti ia ostani član Vodnikove družbe!
Kaj vpliva na šolski uspeh
in neuspeh
Odločujoči so inteligentnost, nje razvijanje in življenjske okoliščine
V okviru vzgojnega tečaja za starše, ki ga je pretekli teden priredilo Pedagoško društvo v šišenski šoli, je v soboto o tej snovj predaval univ. prof. dr. Karel OzvaM. V času gospodarske stiske in družbenega raz« kroja sj prizadevamo vsaj mlado po-kolenje rešiiti v lepšo bodočnost. Toda kako in s čim?
Na to vprašanje je predavatelj odgovoril: »Po mojem trdnem prepričanju drži do tega 6motra samo ena pot: pametna vzgoja, a drugačna, kakor je sedanja!«
Vsi, ki imajo otroka v šoli, na tihem go* je željo, da bi ga ta kar najbolj vzposobila za boje v poznejšem življenju, v poklicu. Ta uspeh pa je odvisen od zdravja, inteligentnosti, značaja in pa od nekoliko sreče.
Današnje življenje zahteva inteligentnost
Med temi štirimi pogoji, ki nam v življenja določajo 6topnje uapeha, je predavatelj zlasti naglašal važnost'inteligentnosti, ki je enako potrebna duševnemu kakor ročnemu delavcu. Nj pa še rečeno, da je otrok, ki v šoli dobro napreduje, tudi že kdo ve kaj inteligenten. Uspeh v naših šolah je še ved« no odvisen od vse drugačnih pogojev kakor pa uspeh v življenju. V šoli je glavno, da ei otrok zapomni ali pa zna povedati, kar je slišal ali bral, z istimi besedami, kakor ie sprejel. Premalo pa šola uvažuje to, <la bi nai otrok porabiti tudi v raznih, posebno pa v novih položajih življenja to, česar se je naučil.
Rado se namreč dogaja, da starši zame« njujejo otrokov dober spomin z inteligentnostjo i<n jemljejo s tem manj vreden nadomestek za pristno blago. Dasi ima sposobnost za pomnenje v našem življenju važno vlogo, je vendarle nekaj drugega, ka« kor je inteligentnost, ker nam pozneje bolj ali manj verno predstavi samo to, kar smo si prej kdaj hote ali nehote zapomnili. Razumnost alj inteligentnost pa je sposobnost preudarka in samostojnega razsojanja, ko nas življenje čestokrat nepričakovano prisi-Ji ravnati v nekem novem položaju, ki ga moramo obvladati. Ni namreč dovolj, da natančno izvršujemo svoje naloge po danih 7>redpjsih. Pridevek inteligentnost; gre za« služeno le tistemu, ki se zna v nepredvidenih, često nepričakovanih okoliščinah s svojim duhom na kar najrazličnejših toriščih zlahka prilagoditi novim zahtevkom. Najbolj značilna svojstvenost inteligentnosti je potemtakem iznajdljivost v novih položajih živlienja. In če bi. kakor je treba, uvaževa« li, kako silno veliko vlogo jma v današnjem čedalje bolj kompliciranem življenju ta sposobnost, tedaj se ne bi dogajalo, da mladi ljudje tolikokrat zaidejo v poklice, za katere niti najmanj njso ustvarjeni.
Inteligenčna potenca različnih socialnih razredov
Nikakor pa ni mogoče po šolskih ocenah presoditi že tudi otrokovo inteligentnost, kajti ocenjevanje znanja, kj ga otrok pridobi v šoli, merimo s povsem drugimi merili, kakor pa je mogoče oceniti stopnjo inteli« gentnosti. Ocenjevanje šolskega znanja izražamo s točkami ali pridevniki od odličnega do slabega, za ocenjevanje inteligentnosti pa služi skala normalnosti, nadnor« malnosti in pod normalnost i inteligence. Normalno inteligenten je tisti, ki s svojimi sposobnostmi zmaguje naloge, katere rnu stavi socialna skupina, v kateri živi. če kdo ni sposoben podrediti se obče veljavnim smotrom jn nalogam svoje skupine, pravimo. da je podnormalno inteligenten. Nad-normalno inteligenten pa je tisti, ki je kos nalogam in pogojem življenja, kateri so za IK>vprečnega človeka povsem novi.
Po dosedanjem opazovanju je med šolskimi otrokj jn mladino sploh 50 do 60%) povprečno jn normalno inteligentnih, 20 do 25% jih je nadnormalno (izredno 1 do 2°/o) .inteligentnih, a 20 do 25% manj nnteligents nih (med njim; 1 do 2r*r podnormalnih, slaboumnih). Današnje raziskovalce pa zelo zanima vprašanje, ali je glede inteligentnosti kaka razlika med enako starimi otroki j/, različnih socialnih razredov. Za človeka z demokratičnim naziranjem pa so ugotovi-
li vse prej ko veselo dejstvo, da so otroci bolje sftuiranih staršev povprečno inteligent nejši kakor pa otroci jz socialno šibkejših slojev.
Da bo zrno obrodilo .. •
Danes še nimamo natančnega odgovora na eno izmed najhujših vprašanj: kje je iskati vzroka temu neljubemu pojavu, da so otroci iz socialno trdnejših slojev inte« ligentnejši?
Z omenjenim dejstvom sicer še n.i rečeno, da bi bila otroku socialno trdnejših slojev višja inteligentnost kot neke vrste darilo položena že v zibelko. Nikakor pa nj dovolj, da je otroku prirojen le gotov kvantum inteligence, treba je vsekakor, da dar, ki ga je otrok prejel od staršev, ne ostane zakopan in da ga negujemo in razvijamo prav tako kakor njegovo telo. Važnj so namreč za razvoj poleg notranjega, prirojenega faktorja tudi še zunanji pogoji, zlasti socialne okoliščine, v katerih otrok rase. Dva ena« ko stara otroka iz različnih socialnih razredov bosta v .;sti dobi težavno dosegla enako »brihtnost«, jn sicer zato, ker se bo nudila enemu izmed teh dveh obilna duševna pobuda in prilivala potrebna topla vlaga v vse drugačnih okoliščinah kakor pa druge« mu. To pa so tisti vnanjj pogoji, od katerih je odvisen razmah dane inteligentnosti, raz mah, ki ga, recimo, iproletar&ki otrok niti zdaleka ni deležen.
• Ker pa je šola eden izmed faktorjev, katerih naloga je pripraviti otroka in mla« dostnika za lM>Jče vsakdanje življenje in je inteligentnost v silno visoki meri odločujoča za uspešno uspevanje v njem, j^ torej naloga šole, da daje dovolj prilike za nj^n ploden razvoj, da ne bo svojega smotra zgrešila z mlatenjem prazne slame. V ta« ko šolo pa, ki je jn mora biti po svojem cilju jn postopanju prikrojena za normalno inteligentni naraščaj, pa pod normalo inteligentni otrok ne spada in bi ga bilo treba v osnovnošolskih letih dati v pomožno šolo ali pa drugo zanj primemo vzgoje-vališče. Prav tako pa bj se moralo poskr« beti. da bi se v nadnormalno inteligentnih otrokih z enakim posfopnniem kakor z njihovimi povprečnimi tovariši ne zakrn.llo tisto. kar so nad mero prinesli s seboi in bi moglo no kvaliteti in kvantiteti obroditi obilnejš; sad.
Protj možnemu ugovoru, da se šola malo ali pa nič ne meni za resnično življenje, •njegove naloge in zahteve, na naj velja odgovor. da je v današnjem šolstvu zavel nov, svež veter. Šolo, največ ljudsko, skušajo po vseh državah »življenjsko* usmeriti in jo preurediti tako. da ne bo šolsko delo z učiteljeve stranj zgolj -vtepanje«, z učence« ve pa ne samo »guljenje na pameti, temveč, da bo iedro vsega v šoli pridobljenega znania prešlo otroku v dušo in se v ni«»j uveljavilo kot življenjska sila. kot oblikujoča moč. Le -v tako urejeni šolj bodo učenci pridobili za današnje živlienje potrebno sposobnost za »amostoino miSljenje in udej stvovanje. Šo-lskj usneh ali neuspeh pa bo zavisel od tega, koliko občne inteligentnost; bo prinesel učenec s seboj, kako mu io bo šola razvila in pa. kako ca bodo v tem razvoju pospeševale aH ovirale okoliščine, v katerih živi.
FOTOAMATER
,,Zlati rezu
»sonce imej pri snemanju za hrbtom«, »ne snemaj z nagnjeno kamero« in kar je še podobnih starih zlatih naukov in pravil za korektno fotografiranje, vrzi med staro šaro (seveda potem, ko si se ž njim malo seznanil in jih preizkusil). Fotografski učbeniki jih ponavljajo že skoraj sto let samo zato, ker so namenjeni povprečni masi amaterjev, ki jo hočejo na vsak način in na lahek način, ne da bi sodelovala s svojo glavo, spraviti do »umetniškega fotografiranja«. Umetnik pa je povsod, in tudi v fotografiji, samo tisti, ki zna po svoji glavi nekaj napraviti in ki vtisne svojemu delu pečat lastne osebnosti.
Slikanje zrcalnih podob
(v ogieuaim, na mokiin cesiau, ousevi v vodij zahteva upoštevanje majhnega dejstva, če hočeš te podobe dobiti osue. Recimo, da hočeš slikati samega sebe v zrcalu in kamero imaš pred seboj. Ne zadostuje, da ustanoviš na daljavo od kamere do zrcala, temveč od predmeta (sebe) do zrcala plus daljavo od zrcala do kamere, če si n. pr. oddaljen od zrcala 3 m, kamera pa od njega 2.5 m, tedaj moraš ustanoviti na 5.5 m, če hočeš, da bo tvoj portret oster. Ista je s snemanjem kakšnega odseva v vodi. Ostrino moraš v tem primeru porazdeliti tako, da bo segala od ospredja, ki zrcali, do predmeta, ki se zrcali.
Preprosto „stojalo"
ki ti bo omogočalo daljše trenutne posnetke z vsako kamero iz roke, si lahko napraviš za nekoliko dinarjev sam: kupi poldrug meter dolgo medeno verižico, na en konec pritrdi nanjo vijak, ki gre v stojalno matico tvoje kamere, na drugi konec stopiš pri snemanju čvrsto z nogo in verižico s tem nategneš. S tem preprostim pripomočkom boš vzdržal, če nisi le preveč nervozen, če boš stal enakomerno na obeh nogah in boš sprožil, ne da bi med posnetkom dihal, tudi sekundo iz roke. V skrajnem primeru uporabiš namesto verižice tudi kos vrvice, ki jo pričvrstiš na dno kamere.
Iz amaterske organizacije
Fotoklub Ljubljana: V torek znanstveno-fotografska demonstracija: Fotografiranje brez kamere. Voda dr. R. del Cott. Člani naj se zberejo točno ob 20. v klubskem lokalu! — V četrtek seja širšega odbora. — V petek predavanje o reportažni fotogra-
fiji (J. Hafner). Obenem določitev sobot-| nega in nedeljskega izleta.
Fotoklub Zagreb priredi ob svoji jesenski mednarodni fotografski razstavi prvo razstavo mednarodne fotografske literature v Jugoslaviji. Udeležijo se je lahko vse založbe kakršnih koli fotografskih publikacij. Rok do 20. junija. Informacije: Fotoklub Zagreb, Masarvkova 11.
Za amaterjevo knjižnico
»Photoblatter« razpravljajo v aprilski številki o aktualnih vprašanjih snemanja cvctlic v naravi. V drugem članku se spominjajo Niepcea, Daguerra in drgih mož, ki so pred sto leti položili temelj silovitemu razmahu fotografije. Med ostalimi prispevki bi omenili izvrstne slikovite reprodukcije in nekatere aprilske potegavščine. v "vezi s katerimi razpisuje uredništvo tega amaterskega mesečnika Agfe nekoliko nagrad.
»Fotograficky Obzor« se spominja v zadnji številki svojega mnogoletnega urednika, fotografskega publicista in organizatorja Augustina Škarde, ki ga je smrt ugrabila vrstam češkoslovaških amaterjev pred mesecem dni. V tekstnem delu srečujemo med avtorji imena, kakor dr. Jan Lausch-mann, Rudolf Svoboda, Fr. Oupicky, v krasnih slikovitih prilogah pa tudi pri nas dobro znana imena Mane Fischerove, Karla Hajeka, Kubina in drugih slovitih češkoslovaških amaterjev. Med drobižem zbuja zanimanje poročilo o oddelku »fo-to-kino-optika« na letošnjem praškem velesejmu, i/ katerega je razvidno, da obstoji na Češkoslovaškem velika, pri nas še vse premalo znana in upoštevana industrija vseh mogočih fotografskih potrebščin. Zanimiva statistika o zborniku »Češkoslovaška fotografija« nas pouči, da delajo češkoslovaški mojstri pretežno s kamerami srednjega formata (goriščnice 10.5 cm do 7.5 cm), skoraj polovica slik v tem odličnem zborniku je bila posneta s formatom 6X6 cm. Posebna rubrika je namenjena ki-noamaterjem. Na tem mestu smo že pred kratkim obžalovali, da naši amaterji, ki tako radi zasledujejo fotografsko gibanje po svetu, vse premalo upoštevajo vzgledno amatersko gibanje bratskega naroda. Njihova dolžnost bi bila najmanj, da bi se naročali na ta obzornik, ki ga drugi narodi zavoljo njegove vsebine in oblike vse bolj cenijo nego mi. Za Jugoslavijo znaša letna naročnina 40 Kč, naroča pa se v Pragi II., Opatovicka 3.
»Photographie fiir Alte« obravnava v prvi aprilski številki snemanje zveri, vprašanje fotografiranja v zaščitnih ozemljih,
FIL AT
Nove znamke
Andora: Francoska poštna uprava v Andori je spet izdala novo znamko po 10 cen-timov. O potrebnosti znamk za Andoro bi se seveda dalo govoriti.
Gdansk: Za razstavo znamk, ki bo v Gdanskem od 6. do 8. junija, bo izdala poštna uprava dve posebni znamki. Obe bosta imeli nominalno vrednost po 50 pfe-ni.gov, in sicer bo ena frankovna, druga pa letalska. Obe znamki bosta tiskani v blokih po 4 kose in se bosta prodajali za dvcino ceno.
Finska: Finska znamka po 1.50 M je dobila pretisk »2 Maarka«.
Francija: že dolgo napovedovana znamka po 1.50 fr.. namenjena za pariško svetovno razstavo, je zdaj izšla. Kaže alegorijo francoskih kolonij.
Libanon: V kratkem bodo izšle za Libanon posebne nove znamke. Kazale bodo predsednika Eddeja v pokončnem formatu. Razen tega bo na sliki narisana cedra, pod njo lev, na drugi strani pa tiger. Spodaj bo slika stare feničanske galeje v spomin na slavne čase Libanona.
Libija: V spomin na otvoritev nove ceste do egiptske meje je izšlo nekaj spominskih znamk. Dve frankovni znamki, in sicer po 50 centesimov v rdeče rjavi in 1.25 lire v temno sinji barvi, kažeta spomenik, postavljen italijanskemu imperiju, letalski znamki po 50 c. temno lilasta in 1.25 lire škrlatno rdeča, pa staro rimsko razvalino.
Anglija: Za kronanje bodo izdali v sami Angliji eno samo znamko, in sicer za poldrag penny, ker se ta vrednota največ uporablja.
Filipini: Za evharistični kongres v Manili na Filipinih je izšla serija posebnih spominskih znamk. Znamke kažejo zemlje-
ELIJA
po vsem svetu
vid Filipinov in imajo napis: SEAT XXXIII INTERNATIONAL EUCHARI-STIC CONGRESS, FEB. 3—7, 1937. Tiskane so v kamnotisku v polah po 64 kosov. Vrednote so naslednje: po 2 centimo-sa v zeleni barvi (naklada 4 milijone), po 6. c. rjava (dva in pol milijona), po 12 c. temno višnjeva (dva milijona), po 20 c. oranžna (poldrug milijon), po 36 c. temno sinja (en milijon) in 50 c. karminasta (en milijon).
Letonska: Izšle so nadaljnje znamke za Rdeči križ, in sicer oranžna po 3 santime, zelena po 10 santimov in temno višnjeva po 35 santimov.
Francoske kolonije: Za svetovno razstavo v Parizu napovedane znamke vseh kolonij so izšle. Po 20 c. so vijoličaste, po 30 c. zelene, po 40 karminaste, po 50 c. riave. po 90 c. rdeče in po 1.50 fr. sinje, i Posamezne kolonije se ločijo samo po na- i tisku dežele. Te kolonije so: Slonokoščena obala. Dahomey Ekvatorialna Afrika. Ou-jana, Gvineja. Indija, Indokina. Nigerija, Oceanija. Somalija, Sudan. Gvadelup. Kamenin, Madagaskar, Martinik. Mavretani-ja. Nova Kaledonija. Rčunion, St. Pierre & j Miouelon, Senegal in Togo.	i
Nemčija: Za Hitlerjev rojstni dan ie iz- ' šla posebna spominska znamka po 6 pfe-nigov z njeeovo sliko. Razen tega so izšli tudi posebni spominski bloki s štirimi znamkami te vrste. Bloki so na nekoliko slnbšem papirju, kakor so bili dosedanji.
Bolgarija: Izšia je nova frankovna znamka po 10 stotink s sliko številke v rdeči barvi
Libija: S pretiskom »LIBIA.« je izšla italijanska znamka po 10 centesimov za paketno pošto.
Nemčija: Za propagando obrambe pred zračnimi napadi so izšle tri znamke, in sicer temno rjava po 3 pf., temno zelena po 6 pf. in temno rdeča po 12 pf.
Reunion: Ob priliki poleta iz Rčuniona v Francijo je izšlo 8.000 znamk po 50 cen-timov s pretiskom »REUNION-FRANCE /par avion/ ROLANDS GARROS«. Tri tisoče teh znamk je dobil letalec v dar.
Kanada: Nove frankovne znamke od 1. c. do 8. c. so že izšle s sliko novega angleškega kralja Jurija VI.
Costarica: Izšle so tri letalske znamke s sliko letala nad ognjenikom. Vrednota po 1 centimo je zeleno črna. po 2 centima je rjava in po 3 centime škrlatna. Znamke so tiskane v New Yorku.
pravilno razdelitev ostrine v globino in poleg drugih manjših stvari novo metodo za brzo razvijanje s hidrokinonom v — 10 sekundah Številka ima poleg več lepih slik tudi prilogo za kinoamaterje. Revija se naroči na naslov: Union Deutsche Verlags-gesellschaft, Berlin S\V 68, Alexandrincn-strasse 108.
»Die Galerie« otvaria v svoji zadnji številki debato o zelo važnem vprašanju, ki pregloboko posega v vse fotografsko udej-stvovanjc: gre za vprašanje slikovne kritike. Eden najnaprednejših angleških fotografov, Kenncth Baker, obravnava na uvodnem mestu metode in nedostatke slikovne kritike in ugotavlja z mnogo temperamenta marsikaj bridko resničnega. In spet dokaz, kakšen ugled uživa slovenska fotografija po svetu: Za to diskusijo, ki bo gotovo razčistila mnogo nejasnosti in uvedla v internacionalno žirijsko prakso bržkone enotno, boljšo metodo, sc jc uredništvo »Galerije«
Osma
Tržič 11. a-prila.
Izpod plazu na Storžiču so danes izkopali osmo žrtev, j.n sicer 161etnega Vinka Lombar a. čigar truplo so našli v bližin,j kraja, kjer so včeraj izsledili Zdcavka Kostanjevega. Lomharja .je našel učitelj g. Ku-naver. Bil je precej poškodovan, zlasti na glavi. Zdaj je ped snegom še ena žrtev tragične nesreče.
Danes ie bil pogreb sedme žrtve, Zdrav-ka K ostani evca. delavca v tovarnj »Peko«, l:j so ga izkopali izpod plazu na Storžiču v
Iz akvaristove torbe
O zajedalkah in o malajskem guramiju
Zdrav kakor riba pravimo in vendar ni ribe brez vnanjih ali pa notranjih zajedalk. Borba proti notranjim zajedalkam je nemogoča, vnanjim se pa lahko postavimo po robu z raznimi raztopinami. Če nam obole doslej zdiave ribe po zajedalkah smo to sami zakrivili, bodisi da nismo žive hrane razkužili, da nismo pregledali in ophknili rastlin in polžev, k; smo jih prinesli iz jarkov, alj pa smo zanemarili čiščenje in pregledovanje ribic. Težje je zdraviti ribice kakor pa preprečiti obolenja z ustreza-iočo higiieno. Vedno nai bo v akvariju raztopljeno malo soli. Za 40 litrov vode zadostujejo oštiri žlice. Vsak m?sec nadomesti« mo četrtinko vode s svežo. Zelo važno je, da skrbimo za kisika polno vodo s tem. da računamo za vsako 5 cm dolgo ribo 3 litre vode, če se pa tega ne držimo, mora delovati prezračevalnik noč i,n dan. Upošteva« jočim vse to se nj treba batj obolenj.
Na rastlinah, ki jih na "demo v prirodi, prezremo prav lahko kljub natančnemu pregledovanju hvdro ali trdoživa iz skupine mehovrev Pri nas živi zeleni in rjavi trdoživ. Odraslim ribam n: nevaren, pač pa zarodu, ki ga omami z ožigalkann svojih lovk. Podoben je prej rastlini, spominja nas pa — če ga vidimo na steklih ali pa na rastlinah — na seme navadnega regrata. V svoj meh lahko stlači 5 krat daljšega nitka«tega črvička. Ker nam uničuje v akvarijih premnogo bolh in ^amookov. ie silno nadležen. Akvarist Mayer društva »Lokvani« v Stuttgartu je uničil trdožriva v svojih akvarijih v teku treh dni z dvema bakrenima ploščama razmerja 20 x 20 x 2. Plošče ie nasloni] na stranska ožja stekla. Ker je la način zelo enostaven, je vsekakor tudj priporočljiv.
Na koncu si oglejmo ribico, ki živi na malajskem polotoku in Sumatri. Malajski gu-rami je lep zastopnik rodu asfromenidov Trup je na hrbtu manj. na trebuhu pa znatno vzbočen, ob straneh stisnjen, trebušni plavutj na vratu imata po eno daljšo ti« palko. Hrbtna plavut nas spominja ameriških peškavce-v, pod,repna pa je še dal:ša in širša kakor hrbtna. Ribi, ki ne zraste čez 6 cm, je halja rjava kakor pražena ka« va in ee preliva -ah]o v zeleno. Pravcati okras so počezni beli pasov, prvj čez škrge, dragi v sredini *rupa, tretji v začetku, ostal dva pa proti koncu repa, kjer je na gornjem robu še *rna 'liaro^a. Hiba vahte-va 25 do 30 stopi.i j toplote, žal se na drsiej še ni razmnožila v akvarijih in jo zatorej zelo redka.
Pravijo, da bodo prvo delo novih strojev in novega graverja posebni spominski bloki znamk, ki bodo izšli za bograjsko fila-telistično razstavo. Ta razstava bo trajala od 12.—17. septembra t. 1. Naklada blokov bo znašala 80.000 in se bodo prodajali po 18 dinarjev.
Nova dežela za filateliste
Dosedanje mandatno ozemlje Aden, ki je uporabljalo doslej znamke Britanske Indije, je postalo s 1. aprilom t. 1. kronska kolonija in bo dobilo svoje frankovne in portovne znamke.
odločilo potem, ko je prejelo iz Ljubljane izčrpno poročilo o novi metodi slikovne kritike, ki jo je uvedel FKL ob priliki svoje lanske mednarodne razstave Naj omenimo samo mimogrede, da je uredništvo o tej metodi s posebno okrožnico obvestilo najodličnejše fotografske kritike po vsem svetu s prošnjo, da bi o njej izrekli svoja mnenja, ki sc bodo isto tako objavila v tem vodilnem svetovnem fotografskem mesečniku. Razume se samo po sebi. da vsebuje »Cialerija« še mnogo drugih lepih in koristnih člankov, a v sijajnem slikovitem delu objavlja spet dve sliki iugoslovenskih amaterjev, »Pomladno prebujenje« člana FKL Franca Bazlia in veselo grotesko Ri-harda Fuchsa »Mikič in njegova senca«. »Galerija« sc po novem lahko naroča tudi preko Fotokluba Ljubljane (poštni predal 278).) in velja letno 145 Din, polletno 80, četrtletno 40 Din, posamezna številka 15 Din.
petek. Pogireih se ie vršil iz občinskega doma in so se ga udeležila vsa tržiška društva in korporacije z zastavami in godbo. Obrede je iv.vršilo osem duhovnikov. Pogreba so se udeležili tudi ves občinski odlior. zastopniki oMastev. vodstvo in delavstvo frvulke »Peko« in mnogoštevilno drugo občinstvo. Na pokopališču so se poslovila od pokojnika predsednjk občine Majeršič, pr«d sednjk podružnice ŠPD Salberger in za Prosvetno društvo brnite k.
Objave
Koncert kompozicij dr. Danila Švare bo drevi ob 20. v veliki Filharmonični dvorani. Zlata Gjungjunčeva zapoje pesmi »Kako je bilo tebi, Marija«, tri pesmi na španska besedila (»Mesečina«, »Ura,« Pomlad«) in »Očitek«. Aleksander Kolacio zapoje tri junijske (»Ni te na vrtu več«. Tu, glej, tn rasel je mah«, »Kakor tempelj«), »Šivilja«, »Pevec pomladi«, Profesor Marjan Lipov-šck bo zaigral klavirsko sonato v treh stavkih: Allegro moderato, Andante, Ron-do. Ljubljanski kvartet (Pfeiffer, Stanič, šušteršič in Miiller) zaigra Kvartet za godala. Spremljal bo profesor Pave! Šivic. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni in pri večerni blagajni. Sedeži so po 9 do 25 Din. stojišča pa po 5 in 7 Din.
Slavni baletnj mojster Maks Froman. k|
ss je v teku svojega umetniškega udejstvo-vanja pridobi! mednarodni ugled bo otvoril v Ljubljani baletni tečaj, na katerem bo poučeval moderne in klasične plese, ritmiko. plastiko jn solistični ples. Začetek tečaja ho 15 t m. Prijave sprejema vratar opere vsak dan od 10. do 13. in od 15. do 17. (zadnia leva vrata opernega gledališča). Pri vratarju se dotbe tudi vse informacije.
Sokol Ljubljana — Moste priredi jutri ob 30. uri v kinu v Mostah predavanje o vt.i škili h Bolgarije (s slikamO. Predaval ho predavatelj ZKD g. Bučar Vek o sla v.
Točno plačuj »Jutru« naročnino Varu? svofcem zavarovalnino
f
Zapustil nas je ljubljeni soprog, brat, svak, zet in stric, gospod
FRANC REPIČ
trgovec
ln lastnik pogrebnega zavoda
v 49. letu svoje starosti.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek 13. t. m. ob 16. uri na pokopališče v Ljutomeru.
Ljutomer, 12. aprila 1937.
Cilka Replč, roj. Katnik, soproga; in družine: Žemljic, Baukart, Drvenik, dr. Sedlaček, Kodrič.
Tudi Norveška bo tiskala lepše znamke
Norveška je izdajala doslej svoje znamke skoraj izključno le v knjigotisku. Zadnje znamke s sliko leva niso bile preveč okusne. Zdaj pa se je norveška poštna uprava določila, da bo začela izdajati znamke v bakrotisku. Prve znamke te vrste s pokrajinskimi slikami izidejo v kratkem.
?ol stoletja že deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja!
švicarska poštna uprava je praktična
Zlasti pri raznih športnih in drugih prireditvah je treba časih za kakšen dan napraviti poseben poštni urad. Švica je v ta namen napravila poštni urad v velikem avtomobilu. Ta premična pošta ima na eni strani tri okenca in sicer za sprejemanje pisem, paketov in prodajo znamk. Med okenci sta dva avtomata za znamke. Na drugi strani so tri telefonske kabine. Ob zadnji stenj je več pultov za pisanje. V notranjosti so trije sedeži za uradnike, miza žigosanje, oddelek za sortiranje pisem in paketov ter tudi zložljiva postelja za uradnika, ki bi moral ostati čez noč na tej pošti Prvič so pokazali to pošto na razstavi v ženevi.
Kaj bo pri nas
Iz Beograda prihajajo spet vesti, da ureditev naše nove markarnice napreduje. Novi stroji za izdelovanje znamk so ?e montirani in naša poštna uprava si je tudi dobila z Dunaja odličnega graverja, ker strokovnjakov za izdelovanje znamk pri nas nimamo.
^SERIRAJ V „JU « RU"!
noaDDajGCDannr
uspehov
oa
en oglas „JUTRUM
f
Naznanjamo, da nas je danes 10. t. m. ob 10. uri zvečer v 69. letu starosti zapustil naš nepozabni soprog, oče, gospod
Alojzij Strupi
trgovec kuriva
Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Tyrševa c. 47.
ŽALUJOČI OSTALI
žrtev pod Storžičem odkopana
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdala za fconzorcD »Jutra« Adoll Ribnlkar - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarU "'ran Jeran. — Za »nmrntni del ]e odgovoren Alojz Novak — Vtt ▼ Ljubljani