C0L03JEVE iHrOimACijE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA GOLOB MEDVODE Leto XII. MAREC 1983 ŠT. 3 (128) 11265560 Mama, hvala... Bil je mrzel februarski dan, v tvojem srcu je sijalo sonce sreče, ko si me v bolečini rojevala in z ljubeznijo v srcu si mi prvič ponudila svoje prsi. Pila sem tvoje mleko, čutila sem tvojo bližino in nesebično predanost, ki je je zmožno samo srce matere. Potem si me učila prvih korakov, naučila si me prvo besedo — mama, ob tvoji ljubezni sem prvič spoznavala ljubezen. Mama, hvala ti za prve korake, za besedo — mama in ljubezen, ki si mi jo dala. Potem sem rasla, odhajala sem in spet prihajala in v sebi nosila prvo izkušnjo — tvojo ljubezen. Sedaj sem odrasla in sama zmorem življenje, a ko mi je hudo, je še vedno prva beseda, ki jo v bolečini izgovorim — mama. Nekoga dne bom odšla, vem, da ti bo hudo, a v svoji ljubezni in odrekanju boš razumela tudi to. A čeprav bom morda daleč, bom s seboj vedno nosila prvi korak, prvo besedo, tvojo prvo ljubezen in tvoje bedenje v dolgih nočeh. Mama, hvala... Zdenka P. Poročilo o poslovanju v letu 1982 - finančni del Izvleček finančne analize za leto 1982 s primerjavo leta 1981 in plana za leto 1982 Doseženo 1. L—31.12.1981 Doseženo 1. L—31.12.1982 Indeks 81 = 100 Plan 1982 Indeks plan =100 TOZD SMOLE 1. Celotni prihodek 780,376.123 983,109.660 126 1.030,450.000 95 2. Dohodek 185,777.100 206,869.869 111 236,274.000 88 3. Čisti dohodek 122,001.416 137,615.128 113 155,762.000 88 Od tega: osebni dohodki 27,590.073 34,630.214 126 34,131.000 101 skupna poraba rezervni sklad 4,320.879 7,249.926 168 5,707.000 127 4,644.428 5,171.747 111 5,907.000 88 poslovni sklad 4. Akumulacija (amort.: skladi: PS, RS) 85,446.036 90,563.241 106 110,017.000 82 106,090.463 105,955.701 100 131,924.000 80 TOZD PREMAZI 1. Celotni prihodek 1.665,729.030 2.130,302.565 128 2.386,580.000 89 2. Dohodek 379,515.059 417,051.206 110 487,568.000 86 3. Čisti dohodek 236,934.681 268,674.140 113 304,369.000 88 Od tega: osebni dohodki 79,908.447 101,486.775 127 99,603.000 102 skupna poraba rezervni sklad 13,247.952 22,350.691 169 16,781.000 133 9,487.876 10,426.280 110 12,189.000 86 poslovni sklad 4. Akumulacija (amort.: skladi: PS, RS) 134,290.406 134,410.394 100 176,796.000 76 175,778.282 147,683.010 84 220,985.000 67 DSSS 1. Celotni prihodek 78,898.925 99,654.427 126 98,954.000 101 2. Dohodek 57,750.339 73,457.638 127 71,439.000 103 3. Čisti dohodek 49,763.216 62,846.300 126 59,906.000 105 Od tega: osebni dohodki 43,560.197 55,072.010 126 52,787.000 104 skupna poraba 6,203.019 7,774.290 125 7,119.000 109 DO COLOR 1. Celotni prihodek 2.525,004.078 3.213,066.652 127 3.515,984.000 91 2. Dohodek 623,042.498 697,378.713 112 795,281.000 88 3. Čisti dohodek 408,699.313 469,135.568 115 521,037.000 90 Od tega: osebni dohodki 151,058.717 191,188.999 127 186,521.000 103 skupna poraba rezervni sklad 23,771.850 37,374.907 157 29,607.000 126 14,132.304 15,598.027 110 18,096.000 86 poslovni sklad 4. Akumulacija (amort.: skladi: PS, RS) 219,736.442 224,973.635 102 286,813.000 78 281,868.746 253,638.711 90 352,909.000 72 Obračun celotnega prihodka in dohodka za leto 1982 Besedilo CELOTNI PRIHODEK PORABLJENA SREDSTVA DOHODEK RAZDELITEV DOHODKA PRISPEVKI IZ DOHODKA GLEDE NA OD — prispevek za stanovanjsko gradnjo — prispevek za starostno zavarovanje kmetov — za štipendiranje v Ljubljana-šiška — komunalnim skupnostim •— zdravstvo — invalidno in pokojninsko zavarovanje — zaposlovanje in socialno varstvo delavcev — prispevek za požarno varnost PRISPEVEK IZ DOHODKA GLEDE NA DOHODEK IN DRUGE OSNOVE Prispevek za invalidsko in pokoj, zavar. val. pok. SIS izobraževanja SIS razisk. znanosti Prispevek za druge republike — ostali Prisp. za usposabljanje zemlj. za družb. org. kmet. DAVKI IN PRISPEVKI OD DAVČNE OSNOVE — davki iz dohodka SRS in druge republ. — vodni prispevek — solidarnostni prispevek •— ŽG ŽTP za pokrivanje infrastrukture TOZD TOZD SMOLE PREMAZI DSSS DO COLOR 983,109.660,35 776,239.791,18 206,869.869,17 4,475.297,70 476.574,15 165.666.75 141.393,65 373.118,55 2.901.479.50 272.458.75 59.806,85 84.799,50 7,158.886,65 2,893.230,00 2,730.682,25 914.364,80 620.609,60 8,696.739,15 4.533.315.50 1.506.455.60 301.127,45 2.355.840.60 2.130,302.565,27 1.713,251.358,67 417,051.206,60 13,129.255,45 1.400.755.00 486.224.40 414.176,60 1,096.676,55 8,508.081,80 798.402,75 175.693,80 249.244,55 15,380.316,50 6.780.720.60 5,505.075,95 1,843,366,35 1.251.153.60 16,180.322,30 8,105.030,05 2,693.363,85 541.995.40 4.839.933.00 99,654.427,30 26,196.789,60 73,457.637,70 6,572.912,50 736.545,50 238.571.35 202.999.35 538.215.55 4,247.335,05 400.720.75 86.203,15 122.321,80 1,979.497,00 987.322,65 343.698.55 450.074,05 198.401.75 1,228.547,40 1,228.547,40 3.213,066.652,92 2.515,687.939,45 697,378.713,47 24,177.465,65 2.613.874.65 890.462,50 758.569,60 2.008.010.65 15,656.896,35 1,471.582,25 321.703,80 456.365.85 24,518.700,15 9.673.950.60 9,223.080,85 3,101.429,70 450.074,05 2,070.164,95 26,105.608,85 13,866.892,95 4,199.819,45 843.122.85 7.195.773.60 TOZD SMOLE TOZD PREMAZI DSSS DO COLOR 27,603.989,90 72,319.710,65 99,923.700,55 26,602.548,40 70,402.310,15 97,004.858,55 1,001.441,50 1,917.400,50 2,918.842,00 21,319.827,82 31,367.460,84 830.381,25 53,517.669,91 10,220.714,27 2,846.335,84 13,067.050,11 1,117.330,80 1,553.917,20 16.567,20 2,687.869,20 238.687,05 454.290,15 3.137,00 696.114,20 848,00 8.534,50 65.963,50 75.346,00 2,918.991,65 5,599.613,25 240.725,70 8,759.330,60 428.219,95 1,047.313,55 923,65 1,476.457,15 397.006,55 693.800,10 109.776,55 1,200.583,20 346.616,80 946.195,35 89.210,10 1,382.022,25 33.092,95 103.629,35 136.722,30 5,052.319,75 16,997.548,90 22,049.868,65 455.113,70 917.512,65 161.606,80 1,534.233,15 7.068,00 22.196,00 11.470,00 40.734,00 194,35 1.662,75 1.857,10 103.624,00 176.520,00 129.338,00 409.482,00 137,615.127,95 268,674.140,86 62,846.299,55 469,135.568,36 34,630.213,95 101,486.775,70 55,072.009,95 191,188.999,60 4,684.933,00 14,569.909,00 5,359.918,65 24,614.760,65 2,564.993,45 7,780.781,80 2,414.370,95 12,760.146,20 5,171.746,70 10,426.280,15 15,598.026,85 90,563.240,85 134,410.394,21 224,973.635,06 DEL DOHODKA ZA DELOVNO SKUPNOST — delovne organizacije skup. služb — za delovno skupnost Kemija DEL DOHODKA ZA DRUGE NAMENE — amortizacija nad prepisano stopnjo — vodni prispevek (onesnaževanje voda) — članarine — kazni, takse in sodni stroški — zavarovalne premije — bančne storitve — povračila stroškov plač. prometa v Jugoslaviji — za uporabo mestnega zemljišča — prispevek SIS za ekonomske odnose s tujino — obresti — finansiranje ljudske obrambe — nadomestilo OD delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju obrambe — za zaklonišča — štipendije CISTI DOHODEK RAZDELITEV ČISTEGA DOHODKA ZA: — osebne dohodke — za inovacije DEL ZA SKUPNO PORABO — druge namene — stanovanjsko izgradnjo SREDSTVA REZERV: del za rezervni sklad DEL ZA POSLOVNI SKLAD Kazalci uspešnosti poslovanja za leto 1982 Zap. št. Element Izkazan v 1981. 1982. Indeks 1. Dohodek na delavca din 970.471 1,094.786 113 2. Dohodek v primerjavi s povpr. uporabi j. sred. % 54,21 46,40 86 3. Ustvarjeni čisti dohodek na delavca din 636.603 736.477 116 4. Akumulacija v primerjavi z dohodkom °/o 45,24 36,37 80 5. Akumulacija v primerjavi z ustvarjenim čistim dohodkom % 68,97 54,06 78 6. Akumulacija v primerjavi s povpr. upor. sred. % 24,53 16,88 69 7. Osebni dohodek in sredsvta za skup. porabo na delavca — mesečno povprečje din 22.693 29.901 132 8. Cisti OD na delavca — mesečno povprečje din 14.219 18.277 129 9. Izločitve iz osebnega dohodka na delavca — mesečno povprečje din 5.389 6.734 125 10. Izločanje iz dohodka na delavca din 136.604 180.930 132 11. Akumulacija z amortizacijo v primerjavi s povpr. upor. sred. % 26,46 19,26 73 12. Povprečno uporabljena sredstva na delavca din 1,790.158 2,359.548 132 13. Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi % 132,76 127,72 96 14. Celotni prihodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi obratnimi sredstvi št. obr. 2,83* 2,72* 96 15. Izguba na delavca din — — — 16. Dohodek v primerjavi z načrtovanim dohodkom % 121,99 87,69 72 17. Del čistega dohodka za OD v primerjavi z načrtom % 110,97 102,50 92 18. Povprečno število zaposlenih po stanju na koncu meseca abs. znes. 664 657 99 NOVI IPO -GENERALNI DIREKTOR DO »COLOR« Delavski svet delovne organizacije »Color« je na svoji 17. seji dne 3. 3. 1983 na o-snovi predloga razpisne komisije, ki je bila sestavljena tripartitno (dva člana je imenoval DS delovne organizacije, dva člana koordinacijska konferenca OO sindikata DO, 2 člana pa družbeno-politič-na skupnost) za dobo 4 let imenoval za generalnega direktorja tov. Koprol Maria, dipl. ing., dosedanjega direktorja TOZD »Smole«. Razpisna komisija je predlog pripravila na osnovi razpisnega postopka, ki ga določa Statut DO in družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, vključno z mnenji družbeno političnih organizacij DO in družbeno politične skupnosti. Dolžnosti, obveznosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa je tov. Mario Koprol prevzel s 7. 3. 1983. Razgovor z njim bo opravljen kasneje in objavljen v naslednji številki Colorjevih informacij. Viktor Potočnik COLOR 3 Poročilo o 1. FINANČNO RAČUNOVODSKI SEKTOR V navedenem obdobju smo delali na usklajevanju inventure za leto 1981 ter pripravljanju zaključnih računov za leto 1981. Sestavili smo zbirno in konsolidirano bilanco za DO v rokih in na način kot ga predpisuje Zakon o knjigovodstvu. Pripravili smo periodične obračune za 1. 1.—31. 3., 1. 1.—30. 6. kumulativno, za TOZD in DS (bilanca uspeha, bilanca stanja, posebni podatki itd.) v skladu s Pravilnikom o knjigovodstvu. Na temelju predloženih poročil o finančnem poslovanju je potekala razprava na samoupravnih organih konec meseca februarja za zaključni račun za leto 1981, konec meseca aprila za 1. 1.—31. 3. leta 1982, konec meseca julija za 1. 1. do 30. 6. 1982, konec meseca oktobra za 1. 1.—30. 9. 1982. Ob zaključnem računu in periodičnih obračunih smo pripravili pregled stroškov: a) za dnevnice v Jugoslaviji in tujini, prevozne stroške v Jugoslaviji in tujini in uporabe lastnih avtomobilov in reprezentance, b) pregled izdatkov za pogodbe o delu, avtorske honorarje, c) pregled stroškov za reklamo in propagando. V skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov smo poročali samoupravnim organom. Razprava o višini le-teh je potekala ob sprejemanju zaključnih računov in periodičnih obračunov med letom 1982. Izdelali smo primerjalno analizo uspešnosti poslovanja s sorodnimi organizacijami združenega dela v SFRJ po razpoložljivih podatkih iz zaključnih računov ter periodičnih obračunov in sicer za: Dugo — Beograd, Chromos — Zagreb, Helios — Domžale in Color — Medvode. Do konca januarja smo prenesli obdelavo osebnih dohodkov na IBM računalnik Sava Kranj ob sodelovanju analitsko planskega in kadrovsko splošnega sektorja. Med letom 1982 smo delali na združevanju ter noveliranju sistema in racionalnejšemu vnašanju podatkov. V II. kvartalu leta 1982 so bile pripravljene spremembe in dopolnitve Pravilnika o inventuri ter Pravilnika o knjigovodstvu in zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Od 6. 4. do 10. 6. 1982 je Služba družbenega knjigovodstva opravila kontrolo zaključnih računov za leto 1981. Zapisniki o kontroli so bili obravnavani na delavskih svetih in organih samoupravne delavske kontrole TOZD in COLOR 4 delu DSSS v letu 1982 DSSS. Odločbe v zvezi z ugotovitvami SDK so bile izvršene do konca meseca julija. V novembru in decembru leta 1982 smo sodelovali pri pripravi projekcije gospodarskega načrta za leto 1983 na osnovi rezultatov poslovanja v obdobju od 1. 1. do 30. 9. 1982. Med letom 1982 smo sodelovali z Ljubljansko banko — Stanovanjsko komunalno banko Ljubljana v zvezi s stanovanjsko problematiko v DO. V obravnavanem obdobju smo nenehno občutili likvidnostne težave, katere smo premagovali z najemanjem kratkoročnih kreditov pri Ljubljanski banki, Gospodarski banki Ljubljana, pri Narodni banki, Vojnem servisu Beograd in ostalih. V obdobju od L L—30. 9. so potekala dela na rekonstrukciji mešalnice v TOZD Premazi, katera smo redno finančno spremljali. Istočasno smo sodelovali pri pripravi investicijskega programa za povečanje kapacitet poliestrskih smol — 7. reaktor v TOZD Smole, sklepanju samoupravnih sporazumov s sovlagatelji v re-proverigi in na ravni SOZD, zagotovitvi ustreznega deleža sredstev s strani Ljubljanske banke Gospodarske banke in potencialnih izvajalcev del. V skladu z rokom, ki ga je postavila poslovna banka smo 30. 9. 1982 izločili sredstva za naložbo v 7. reaktor. V letu 1982 smo pripravljali ustanovitev interne banke Kemija na ravni SOZD, ki je pričela z delom v II. polletju leta 1982. Do L julija 1982 je bil izdelan potreben samoupravni sporazum o združitvi v IB Kemijo, s čemer je bil omogočen pristop k I. fazi uvajanja poslovanja članic prek Interne banke. V skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD Kemija smo kot delegati poročali o delu odbora za finance, kreditnega in poslovnega odbora v strokovnih službah na ravni DO Color, kolegiju, ko-ordinatoriju. O poslovanju interne banke smo poročali in razpravljali na naših samoupravnih organih. Stalna dela in naloge so bile opravljene v obsegu in predpisanih rokih. 2. ANALITSKO PLANSKO ORGANIZACIJSKI SEKTOR Vsa tekoča dela v zvezi s poročili za potrebe Statističnega zavoda in drugih organov, kakor tudi za potrebe samoupravnih in drugih organov znotraj DO, TOZD in DSSS, so bila opravljena v dogovorjeni obliki in vsebini ter v zahtevanem roku. V mesecu februarju je bil izdelan predlog gospodarskega načrta in tudi samoupravno potrjen in sprejet. DO Color V začetku meseca septembra smo pričeli s pripravami na plan 1983 na podlagi vašega pravilnika in ustaljene prakse preteklih let. V letu 1982 smo v celoti prenesli obračun OD na SIS Sava Kranj. Aplikacija je potekala normalno v predvidenem času v dosledni povezavi s KSS in finančno-računovod-skim sektorjem. Narejeni so bili tudi določeni izpisi za potrebe kadrovske službe. Delovna komisija, ki so jo imenovali DS, je v sodelovanju z direktorji opravila svoje delo na podlagi sprejetega programa dela. Zaradi določenih objektivnih težav, so nekatera dela, glede na terminski plan nekoliko zakasnila. Opravljena so bila naslednja dela: Izpolnjeni so bili vsi potrebni o-brazci za vnos v datoteko. Naložena je bila datoteka, narejen izpis surovin, sama datoteka pa je ažurna. Izpeljana je bila priprava potrebnih obrazcev za vnos v datoteko in v povezavi s prizadetimi oddelki izpolnjenih ca. 300 primerov, ki so bili naloženi v datoteko. Pripravljena je klasifikacija ter navodila za izpolnjevanje obrazcev. Bilo je opravljenih več razgovorov in konzultacij v Savi Kranj, osnutek obrazca za izpolnjevanje je v pripravi. Dodatno je bilo še izdelanih ca. 200 kalkulacij za gotove izdelke. Kalkulacije so bile narejene nekajkrat na leto po tekočih cenah surovin glede na velikost sprememb. Na podlagi kalkulacij je bilo izdelano tudi pokritje prodajnih artiklov v absolutnem in relativnem obsegu. Opravljena je bila tudi poskusna ABC analiza porabe surovin na podlagi materialne bilance za drugo polletje leta 1982. Ob koncu leta so bile izdelane planske kalkulacije na podlagi planskega cenika surovin in embalaže ter polizdelkov, ki so bili tudi izdelani. Narejen je bil tudi planski cenik gotovih izdelkov. Opravljena so bila naslednja dela: — organizacijski predpis o upravljanju s prevoznimi sredstvi, — dopolnitev predpisa o etiketah, — pristop k spremenljivemu delovnemu času in s tem v zvezi vsa potrebna dela (pravilnik, ure, table, kartice, itd.), — predlog sestave inventurnih komisij, — osnutek predpisa o reklamaciji kupcev in — osnutek predpisa o dokumentaciji vzdrževanja in energetike. 3. RAZVOJNO INVESTICIJSKI SEKTOR (v 000 din) Zap. jvjazjv investicije Plan za leto 1982 Angažirana sredstva v letu 1982 Indeks 4 : 3 1 2 3 4 5 1. Rekonstrukcija mešalnice 54.470 63.195 116 2. Obrat razredčil 18.200 — — Skupaj 72.670 63.195 87 V letu 1981 so bila angažirana sredstva v višini 46,067.000 din. Primerjava 1982/1981 pokaže, da je bilo v letu 1982 angažiranih za 37 % več investicijskih sredstev kot v letu 1981. Vsa sredstva so bila angažirana pri investiciji v rekonstrukcijo mešalnice. Pri investiciji v rekonstrukcijo mešalnice so gradbena, montažna in instalacijska dela v glavnem zaključena, vendar zaradi težav z dobavo nekaterih ključnih materialov (npr.: električnih kablov, ki jih na tržišču praktično ni), določenih del še nismo mogli zaključiti v predvidenem roku. V rekonstruiranem delu mešalnice je bilo predvideno avtomatizirano vodenje tehnološkega procesa. Ker na jugoslovanskem tržišču ni bilo ustrezne opreme, je bila v oktobru 1980 podpisana pogodba s proizvajalcem ustrezne opreme iz ZRN (Pfister). Kljub zagotovljenim finančnim sredstvom nismo dobili soglasja za uvoz opreme, zato smo bili prisiljeni pričeti iskati rešitve v kombinaciji z domačimi proizvajalci avtomatske, elektronske in strojne opreme. K sodelovanju smo pritegnili Iskro — Avtomatiko, Kovinarsko — Krško in Smelt — Ljubljana. Ko so poskusi pokazali, da običajne transportne naprave zaradi lepljivosti (TiOž) ne ustrezajo, smo se odločili za fazno reševanje šaržiranja in pneumatskega transporta. Za prvo fazo, ki obsega vključitev novega tehtalno dozirnega sistema v proiz- TOZD SMOLE V letu 1981 so bila angažirana sredstva v višini 1,165.000 din, saj so se tedaj vršila le pripravljalna dela za investicijo, ki zahtevajo veliko angažiranega časa in sorazmerno malo sredstev. V letu 1982 pa smo pričeli z investicijo ter plačali avanse, zato je znesek angažiranih sredstev v tem letu zelo visok v primerjavi s predhodnim letom. Za investicijo v razširitev proizvodnje poliestrskih smol smo prido- vodnjo smo že podpisali pogodbo s predvidenim zaključkom montaže do konca leta 1983. Druga faza obsega razvojno inovacijsko nalogo za skladiščenje sipkih materialov v silosih ter pneumatski transport do dnevnih silosov. Na osnovi rezultatov te naloge bomo pristopili k izdelavi projektov in postavitvi tega dela postroja ter s tem dokončali investicijo predvidoma do konca leta 1984. Za obrat razredčil je bil izdelan idejni projekt in dan v razpravo. Pri investiciji v postavitev oddelka za izdelavo kitov so bila izvršena vsa predvidena dela, vključno z montažo uvozne opreme ter pridobljeni atesti za prezračevanje prostorov. Na osnovi tega bomo v letu 1983 zaprosili za uporabno dovoljenje ter istočasno pristopili tudi k urejevanju lokalnega odsesavanja prašnih delcev. V drugi polovici leta smo pričeli s sanacijo skladišča topil. DO »Petrol« je opravil čiščenje podzemnih cistern in tlačni preizkus le-teh. Rezultati so pokazali, da so cisterne še uporabne, nekatere dovodne oziroma odvodne cevi pa so pričele puščati. Cevovod iz Maribora je v novembru pričel z zamenjavo teh cevi in do konca leta opravil večji del adaptacije. Naročeni so tudi merilci nivoja, ki bodo montirani po zaklju čeni zamenjavi cevi. Izdelana je bila predinvesticijska študija proizvodnje praškastih premazov. bili lokacijsko dovoljenje na osnovi katerega smo pristopili k izdelavi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Na osnovi pozitivne ocene Republiške komisije za oceno investicij smo pridobili potrebna finančna sredstva, prijavili investicijo na SDK in na osnovi njihovega potrdila pridobili gradbeno dovoljenje. V zadnjem trimesečju smo pričeli sklepati pogodbe za dobavo opreme in izvedbo gradbenih del ter v decembru pričeli z deli. Predmet pričete investicije je: — rekonstrukcija kotlovnice — povečanje kapacitet zaradi novega reaktorja in uvedba enotnega ogrevalnega medija, — dograditev prostorov za merilno regulacijske naprave ter laboratorije (visoki aneks), — dograditev prostora za 2 rezervoarja za talino AFK oziroma AMK (nizki aneks), — izgradnja energetske postaje, —- dograditev sedanjega skladišča za sipke materiale, — dobava in montaža novega 7. reaktorja. Glede na to, da novi urbanistični načrt Medvod še ni bil potrjen, LUZ ne more pristopiti k izdelavi lokacijske dokumentacije za skladišče vzdrževalnih obratov. INVESTICIJE SKUPNEGA POMENA V izdelavi je idejni projekt etapne izgradnje nadzemnega cistern-skega prostora za tekoče surovine in delna rekonstrukcija obstoječega. V okviru SOZD Kemija so bili že opravljeni razgovori o gradnji pralnice embalaže, vendar zaradi določenih neusklajenih stališč še ni bila sprejeta odločitev o lokaciji. Prav tako sodeluje DO Color v delovni grupi Chromos — Duga — Helios — Color pri izdelavi tehnične strojne dokumentacije — enotne za potrebe premazne industrije. DO Color je sodelovala v iniciativnem odboru za ustanovitev Samoupravne interesne skupnosti za odpadke na območju ljubljanske regije. v novembru je bil podpisan samoupravni sporazum za ustanovitev Skupnosti za reševanje problema odpadnih surovin z ekološkega in ekonomskega vidika. Za investicijo poliesterskih drogov v Fapol — Podujevo, kjer bo DO Color zagotovila tretjino potrebnih sredstev, je Smelt izdelal investicijski program. Za zagotovitev deviznih sredstev je DO Fapol — Podujevo predložila program v odobritev Mednarodni banki za razvoj nerazvitih. Opravljeni pa so bili tudi razgovori s potencialnim dajalcem »know-how«. DO Color je aktivno sodelovala pri oblikovanju predloga Urbanističnega plana Medvod s poudarkom na oblikovanju industrijske cone MEP 1/2. Zaradi zahtevnosti in obsežnosti naloge razvoja DO Color, je koordi-natorij DO, izhajajoč iz ugotovitev posnetka dejanskega stranja naložil izdelavo naloge posebni delovni skupini, ki je s sodelovanjem ZOP Ljubljana pripravila konkretno gradivo. Od odločitve koordinatorija in delavskega sveta DO je odvisno, kdaj in v kakšnem obsegu bomo pristopili k njenemu uresničevanju. (v 000 din) Zap. hlaziv investicije Plan za leto 1982 Angažirana sredstva v letu 1982 Indeks 4:3 1 2 3 4 5 1. Razširitev proizvodnje poliestrskih smol 133.215 63.701 48 2. Skladišče vzdrževalnih obratov 5.000 — — Skupaj 138.215 63.701 46 4. KADROVSKO SPLOŠNI SEKTOR V sektorju so bila opravljena vsa stalna — tekoča dela planirana s programom dela in tudi druga, ki jih s programom ni bilo mogoče o-predeliti. Poleg teh del so bila opravljena tudi dela občasnega, odnosno začasnega značaja in sicer: — program uvajanja pripravnikov v različna dela in naloge, ki je potekal nemoteno, — sodelovanje s šolami pri izvajanju proizvodnega dela je potekalo zadovoljivo. Proizvodno delo je zaključeno za II. letnik (srednjega) programa — kemik seveda s pomočjo inštruktorjev proizvodnega dela, ki so si v ta namen pridobili nekaj dodatnih izkušenj na 4-dnevnem seminarju za inštruktorje, — izveden je bil razpis štipendij. Podeljene so bile razpisane štipendije, razen za kemijske procesničarje, ker za omenjeno smer ni zanimanja, — popisani so bili vsi možni kandidati za delegacije SIS in DPS ter opravljena vsa ustrezna poročila, vključno s pripravami na volitve in volitvami, — skupaj s SPIZ smo sodelovali pri predlogih za invalidsko upokojitev naših delavcev, ki niso iz zdravstvenih razlogov več sposobni opravljati kakršnih koli del, — skupaj z zdravstveno in socialno službo v občini se je reševala socialna problematika posameznikov (alkoholizem), — izdelana je bila analiza o kadrih, kvalifikacijski strukturi, fluktu-aciji..., — skupaj s komisijo za sistemizacijo, AODN in izvedbo individualnih in kolektivnih meril je bilo pripravljenih več delovnih osnutkov Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za OD in skupno porabo DO Color in Pravilnikov o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD ter skupno porabo TOZD in DSSS, na zadnji seji komisije pa so bili oblikovani osnutki teh aktov in predloženi delavskim svetom DO, TOZD in DSSS, da jih posredujejo v javno razpravo, —- izdelan je bil terminski plan aktivnosti za pripravo pravilnika o razvidu del in nalog ter predložen v obravnavo in sprejem koordina-toriju in delavskemu svetu DO, — zaradi ugotovitve uporabnosti meril, je bil izdelan izračun kolektivnih meril za posamezne mesece in trimesečja leta 1982 po veljavnem Pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD ter skupno porabo TOZD in DSSS in po osnutkih gornjih pravilnikov TOZD in DSSS, ki so bili pripravljeni za javno razpravo. Izračuni so bili na osnovi sklepa delavskega sveta delovne or- 6 COLOR ganizacije posredovani v obravnavo in ugotovitev primernosti meril ko-ordinatoriju, — izvršen je bil preizkus dvigal, — opravljen je bil preizkus znanja iz varstva pri delu za pripravnike in nove delavce prav tako tudi periodičen preizkus znanja iz varstva pri delu, — v pripravi je program usposabljanja delavcev, ki delajo z nevarnimi surovinami, — opravljene so bile meritve predhodne uporabnosti električnih naprav in meritve strelovodnih naprav, — izvršena je bila ocena investicijskih elaboratov glede varstva pri delu, — izdelan je bil gasilsko-obramb-no-napadalni načrt, — izvedenih je bilo več intervencij požarov (kuhinja lakov, požar odpadnega materiala v Sori...), — v tednu požarne varnosti je bila organizirana sektorska vaja v Celulozi, — raziskovale, obravnavale in a-nalizirale so se nesreče pri delu, — opravljeni so bili periodični zdravniški pregledi, — pripravljenih je bilo devet o-snutkov in predlogov samoupravnih aktov DO, TOZD in DSSS, ki so bili osnova za registracijo in tudi sicer služijo v DO, TOZD in DSSS za redno uporabo. Za te akte je bila organizirana javna obravnava, poprejšnja obravnava in sprejemanje (referendum oziroma zbori delavcev). Za registersko sodišče, ki je obe TOZD in DO uvrstilo v register gospodarskih organizacij 23. 9. 1982 je bilo potrebno pridobiti soglasje inšpekcijskih služb za opravljanje glavnih in stranskih dejavnosti ter pripraviti še vrsto drugih dokumentov, — izvršeno je bilo zavarovanje voznikov osebnih in tovornih vozil ter izvršeno povečanje kolektivnega nezgodnega zavarovanja, — izvršene so bile vse potrebne naloge za sklenitev sporazuma z zdravstvenim domom o priznavanju oziroma ugotavljanju bolniškega staleža delavcev Color j a. Prav tako je sklenjena pogodba z zdravstvenim domom o opravljanju potrebnih zdravstvenih storitev v obratni ambulanti Color j a. Tako v tej ambulanti ordinira zdravnik s pomočjo medicinske sestre, ki nam bo poleg zdravljenja tudi v pomoč pri ugotavljanju spornih »bolniških« izostankov, — skladno z novelo zakona o delovnih razmerjih so pripravljeni o-snutki Sprememb in dopolnitev Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD in DSSS in bodo dani v javno razpravo, — pripravljen je tudi osnutek Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti DO Color, ki ga do tega časa nismo imeli, vendar pa je zaradi lažjega dela skupne disciplinske komisije nujno potreben, — izvršene so bile vse strokovne naloge za dodelitev kreditov za reševanje stanovanjskih potreb delav- cev, rezervacija stanovanj in sklenitev pogodb za nakup stanovanj, — izvršen je bil razpis za dodelitev izpraznjenega družbenega stanovanja ter nudena strokovna pomoč komisiji in odboru za družbeni standard, — za letovanje na morju v color-jevih počitniških kapacitetah so bile skupaj z odborom za družbeni standard izvedene vse potrebne naloge (razpis, razpored, navodila ...) nadaljujejo pa se aktivnosti za letovanje na Voglu v zimskem času, — v počitniških kapacitetah so bila izvršena vsa vzdrževalna dela, — izvajale so se aktivnosti pri preureditvi kapacitet kuhinje družbene prehrane, — skupaj z organizatorjem poslovanja in drugimi smo uvedli ure za registracijo časa na delu s ciljem več reda pri prihodih in odhodih iz dela ter med samim delovnim časom. Prav tako in z istim namenom je bil sočasno z urami uveden tudi spremenljivi delovni čas, za katerega je bil pripravljen in sprejet Pravilnik o spremenljivem delovnem času. V cilju večje budnosti samih varnostnikov in večjega reda pri vhodu in izhodu v tovarno (domači delavci, poslovne stranke), smo se dogovarjali z odgovornimi v TOZD Varnost in organizirali z varnostniki, ki delajo v Color ju skupen sestanek, — izvedene so bile spremembe in dopolnitve načrta proizvodnje in kadrov v vojni, — organizirano in realizirano je bilo sodelovanje na tekmovanju CZ v občini šiška, — organiziran je bil tečaj za enote CZ in usposabljanje posameznih delavcev za posebne naloge NZ, — pripravljeni so bili predlogi za dodelitev občinskih priznanj za delo s področja SLO in DS, — izvršene so bile naloge za razporeditev delavcev na delovno obveznost v primeru vojne oziroma neposredne vojne nevarnosti, — proti koncu leta so se pričele izvaiati aktivnosti za vzpostavitev večjega reda in pocenitev stroškov samskega doma, nadaljevale pa se bodo v letu 1983. 5. KOMERCIALNI SEKTOR Poročilo o delu komercialnega sektorja v obravnavanem obdobju ločeno po temeljnih organizacijah je naslednje: TOZD SMOLE Količinski plan nabave 12.897 ton ni bil realiziran v celoti, pri čemer je bila domača nabava presežena za 5 odstotkov, oziroma za 321 ton, uvoz pa je bil za 29 % oziroma za 1.810 ton nižji. Kljub temu je bila domača nabava težavna in večkrat zelo kritična. Naj večje težave so bile pri nabavi AFK, ki ni bila zadostna, kjer dobave kljub devizni soudeležbi niso bile v skladu z dinamiko niti količinami. Iz domačih virov nismo realizirali nabav acetona in stirena, ker OKI Zagreb nima surovin. V celoti smo se morali preusmeriti na uvoz stirena iz klirinškega tržišča. V letu 1983 ne pričakujemo bistvenih sprememb. Podobne razmere so bile tudi pri nabavi ksilena. Rafinerija Rijeka nam je zadnje količine ksilena dobavila v avgustu leta 1981. Neredne so bile tudi dobave bencinov in destiliranih mastnih kislin. V primerjavi z letom 1981 se je izboljšalo stanje predvsem pri nabavi sojinega olja in anhidrid male-inske kisline, saj smo lahko nabavljali potrebne količine. Ker je perspektiva nakupa AMK dokaj nejasna, smo ga v večji količini kupili na zalogo, kar močno dviguje indeks realizacije domače nabave, niso pa bile ogrožene na ta račun druge dobave. Uvoz surovin je bil količinsko za 29 % nižji, vrednostno pa nižji za 24 % od planiranega. 33 % vseh uvoženih surovin smo zagotovili prek domačih kupcev. Količinska prodaja smol je bila v letu 1982 enaka kot v enakem obdobju leta 1981. Plan je bil realiziran 98 °/o. Prodaja na domačem tržišču je bila dva odstotka nižja od planirane, plan izvoza na konvertibilno tržišče je bil dosežen 156 % ali za 386 ton več kot je bilo predvideno. Interna prodaja je bila za 566 ton oziroma 9 % nižja od planirane. Prodajne cene smol so bile spremenjene v mesecu juliju, ko so se povišale za 15 %. Povpraševanju po alkidnih in poliestrskih smolah na jugoslovanskem tržišču nismo mogli zadovoljiti in bi bila prodaja lahko znatno večja. Osnovni vzrok za tako stanje je bil v pomanjkanju uvoznih in domačih surovin in embalaže. Ker smo tako stanje pričakovali, smo se s poslovnimi partnerji že ob sklepanju letnih pogodb dogovorili za devizno soudeležbo. Tako smo z vsemi kupci podpisali samoupravne sporazume, na osnovi katerih so nam posredovali za ca. 88,124.000 din uvoznih surovin v dodelavo in z nami združili za ca. 12,146.000 din deviznih sredstev. Plan izvoza je bil presežen količinsko in vrednostno. Pomembno pa je tudi dejstvo, da smo zajeli nekatera nova tržišča, kjer bi omenili predvsem Italijo, Iran in Poljsko. Servisna služba je sodelovala pri reševanju dvanajstih reklamacij, ki jih je naknadno obravnaval tudi DS TOZD. Prav tako so bile izvršene tudi demonstracije novih tipov smol — Colpoly za drogove, gumbe itd. TOZD PREMAZI Količinsko je bilo nabavljenih za 6 % ali 1.266 ton manj surovin, kot je bilo planirano. Od tega je bila domača nabava manjša za 12 % ali 1.483 ton, uvoz pa je bil realiziran 102 °/o. Interna nabava je bila realizirana v višini 90 % oziroma 566 ton manj kot je bilo planirano. Vzroki za tako stanje so "bili: — pomanjkanje naftnih derivatov in aromatov, — pomanjkanje ostalih surovin za izdelavo proizvodov za naše potrebe, — zahteve dobaviteljev za devizno participacijo in — pomanjkanje embalaže. V primerjavi s planiranimi količinami je bila realizacija pri nekaterih skupinah naslednja: — topila — 72 % (1.188 ton izpada) izpadi toluena, ksilena in pan-solventa iz Reke in Pančeva. Oskrba s ksilenom, toluenom bo v letošnjem letu nespremenjena. Pričakujemo pa boljše dobave pansolventa iz Psučcvs — mehčala — 61 % (78 ton izpo-da) zahteva po devizni participaciji — pomanjkanje deviz, zato težave pričakujemo tudi v letu 1983. — NC — 62 % (291 ton izpada) zahteva za devizno participacijo v znesku 795 US $ za tono NC. Zaradi pomanjkanja deviz bo oskrba z domačo NC tudi v letu 1983 problematična. —■ smole — 70 % (302 ton izpada) zmanjšanje potreb. — kemikalije — 56 % (385 ton izpada) zaradi sprememb v asortima-nu in manjše proizvodnje ni bilo potreb po raznih dodatkih. — pigmenti — 117 % (223 ton več kot načrtovano) boljša preskrba je bila zagotovljena v III. trimesečju s cinkkromatom iz predelave cinko-vega belila in z nabavo cinka prek domačih kupcev premaznih sredstev. — bitumen — (225 ton več kot načrtovano) povečan je bil nakup destiliranega katrana iz domače proizvodnje. — embalaža — v litrih — 52 % — dobave dosežene z odstopom poslovnega sklada in devizne participacije kot tudi z nabavo pločevine prek kupcev premaznih sredstev. Situacija z embalažo bo tudi v letu 1983 problematična. — polnila — 118 % (463 ton več kot načrtovano) povečana poraba v oddelku disperzij. Uvoz odobren s strani SISEOTni bil realiziran v celoti. Ker pa je bil znatno nižji od potrebnega tj. planiranega, so nam kupci zagotovili približno 30 % uvoznih surovin, tako da je bil količinsko realiziran 102 %. V nadaljevanju novega poslovnega leta bo potrebno vložiti maksimalne napore, zlasti v znižanje uvoznih cen, znižanje stroškov nabave in v zagotovitvi potrebnih deviznih sredstev. Količinska prodaja premazov je bila v letu 1982 za 3 % ali 663 ton višja kot v letu 1981. Plan je bil realiziran 91 %, tj. prodanih je bilo za 2.207 ton izdelkov manj kot smo planirali. Prodaja na domačem trgu je bila za 9 % ali 1.809 ton nižja od planirane in za 11 % višja kot v letu 1981. Plan izvoza na konvertibilno tržišče smo presegli za 64 % ali 316 ton, medtem ko je bil izvoz na klirinško tržišče za 14 % ali 1.467 ton nižji od planiranega. Povpraševanje po izdelkih TOZD Premazi je bilo na jugoslovanskem tržišču bistveno večje od naše realizacije. Osnovni vzrok za tako stanje je bil v pomanjkanju uvoznih in domačih surovin. Tako situacijo smo pričakovali, zato smo se s poslovnimi partnerji že ob sklepanju letnih pogodb dogovorili za devizno soudeležbo. Z vsemi domačimi kupci industrijskih premazov smo podpisali samoupravne sporazume, na o-snovi katerih so nam v obravnavanem obdobju dali za ca. 186,340.000 din surovin v dodelavo in v istem obdobju združili za ca. 101,803.485,75 din deviznih sredstev. Prodajne cene premaznih sredstev so bile spremenjene v mesecu avgustu. Republiška skupnost za cene je odobrila povprečno 10 % povišanje cen, kar pa je v primerjavi z podražitvijo surovin in embalaže ter sprememb v deviznih tečajih premalo, da bi lahko dosegli planirani nivo dohodka. V letu 1982 smo pričeli z realizacijo kompenzacijskih poslov z Bolgarijo in Poljsko, s čimer se odpira novo področje sodelovanja z državami, s katerimi ima Jugoslavija konvertibilni način plačevanja. Vrednostno je bil izvoz na klirinško področje za 5 % nižji od planiranega. Glavni vzrok je vsekakor bistveno manjši izvoz avtoemajlov in avtoreparatur, kjer sovjetski partner zahteva bistveno nižje cene od lanskoletnih. Izvoz v SZ se je praktično omejil na izvoz ladijskih barv, kjer so cene ugodne, porabi pa se razmeroma malo surovin deviznega porekla. Servisna služba je reševala manjše reklamacije, po številu devetnajst. Demonstrirala je uporabo premaznih sistemov in proizvodov (Agral sistem), vendar v manjšem obsegu kot preteklega leta. Alojz Jakič takole toči iz novega rezervoarja v Rakovniku ... COLOR 7 Poročilo o delu skupne disciplinske komisije v mandatni dobi od 1980. do 1982. leta Predsednika in člane skupne disciplinske komisije so delavci volili v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov in zakona dne 23. 11. 1980. V času mandatne dobe je komisija obravnavala preko 110 prijav kršitev in v postopku, po ugotovljeni odgovornosti, izrekla primerne ukrepe. Za celovitejši pregled navajamo izrečene ukrepe v tabelarnem prikazu, ki so postali pravnomočni in izvršljivi: nje informiranje o storjenih kršitvah in izrečenih ukrepih je v glavnem potekalo z objavami v internem glasilu delovne organizacije in pokazalo se je, da to ni zadostno. Glede na to, da se objavljajo samo izreki ukrepov brez obrazložitev, iz katerih bi bili razvidni vsi elementi oziroma okoliščine (ki so v konkretnem primeru vplivale na težo izrečenega ukrepa) se bodo v bodoče pravnomočni sklepi kot pismeni odpravki le-teh razobešali tudi na oglasnih deskah. pravnomočni Izrečeni in izvršljivi ukrepi TOZD SMOLE TOZD PREMAZI DSSS SKUPNO Opomin 2 7 4 13 Javni opomin 12 10 3 25 Razporeditev na druga dela 1 1 Denarna kazen 4 4 Preneh. Pogojno delovnega 6 mes. 4 1 5 razmerja 12 mes. 5 7 1 13 Brezpogojno 1 5 1 7 Preklic 1 1 SKUPAJ: 21 38 10 69 postopek ustavljen, ker je delavec prekinil delovno razmerje in nadaljevanje postopka ne bi imelo pravega smisla. V enem primeru pa je bila zahteva iz utemeljenega razloga preklicana in s tem postopek ustavljen. Bili pa so tudi primeri, ko je bila v postopku sicer ugotovljena delavčeva odgovornost, vendar mu ukrep ni bil izrečen, ker je že sam postopek vzgojno vplival na njegovo bodoče ravnanje. V štirih primerih je delavski svet kot drugostopenjski organ preverjal formalno in materialno pravilnost odločitve disciplinske komisije. V enem primeru je sklep razveljavil in vrnil komisiji v ponovno odločanje, v enem primeru je ukrep spremenil, v dveh pa sklepe potrdil. Dva delavca iz TOZD »Premazi« in to: Rajič-Cakalin Franjo in Ke-njalo Rajko se s sklepi disciplinskega sveta nista strinjala. Vložila sta zahtevo za varstvo pravic na sodišče združenega dela v Ljubljani. V obeh primerih je sodišče zahtevo zavrnilo in potrdilo sklepe samoupravnih organov. Iz gornjih podatkov je razvidno, da je bilo posredovanih 110 prijav kršitev (za posamezne delavce je bilo več prijav). Rezultat teh prijav pa je bil naslednji: Pravnomočnih in izvršljivih ukrepov je bilo 69, kar prav gotovo potrjuje uspešnost dela disciplinske komisije in strokovnih služb. Izrečeni ukrep postane pravnomočen šele tedaj, če se delavec, ki mu je bil ukrep izrečen, v predpisanem roku ne pritoži ali pa se pritoži na pristojne organe (DS, sodišče združenega dela), pa s pritožbo ne uspe. V teku mandatne dobe je bila pri članih komisije stalno prisotna skrb, da v skladu s temeljnimi načeli disciplinske politike vodijo in odločajo o postopku za ugotavljanje odgovornosti posameznega delavca na tak način, da so varovane pravice prizadetega delavca in delavcev kot celote, ki jim jih daje njihov samoupravni položaj v združenem delu. Člani komisije so morali v primerih, in ti niso bili maloštevilni, ko so se srečali na obravnavi z delavcem »povratnikom« uporabiti ostrejše mere, ki so pri nekaterih delavcih dosegle svoj namen. Delavci pa, ki niso spremenili odnosa do dela in sodelavcev, so zapustili oziroma so morali zapustiti našo or- Dne 21. 12. 1982 so bili novoizvoljeni predsednik in člani skupne disciplinske komisije za dveletni mandat. Pri delu jim želimo veliko uspeha. Da pa bodo to dosegli, jim priporočamo, da se dobro seznanijo s pravilnikom o delovnih razmerjih in pri obravnavanju in odločanju spoštujejo njegova navo-Dragica Hožič ganizacijo. V nekaj primerih je bildila. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST LJUBLJANA BEŽIGRAD SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST LJUBLJANA CENTER SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST LJUBLJANA MOSTE-POUE SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST LJUBLJANA ŠIŠKA SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST LJUBLJANA VIČ-RUDNIK DELNA NADOMESTITEV STANARINE ZA LETO 1983 OBVEŠČAJO DELOVNE LJUDI IN OBČANE LJUBLJANSKIH OBČIN, H so Imetniki stanovanjske pravice na stanovanjih v družbeni lastnini in v lastnini občanov, da lahko na podlagi — 22. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje In usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS št 1561) —. 14. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana za obdobje 1981—1985 (Ur. list SRS št. 7/81) ter — pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice na območju ljubljanskih občin V polni meri so se zavedali svoje odgovornosti in zaupanja, ki so ga sprejeli ob izvolitvi. Ob izvrševanje te tako pomembne samoupravne funkcije pa so, kot pri vsakem delu, naleteli na težave in kritiko. Kritika dela je nujno potrebna, saj nosi povratno informacijo o stanju rezultatov in dosega namen, vendar s pogojem, da je konstruktivna. Predpogoj za konstruktivno in objektivno kritiko pa je celovita informiranost. Doseda- vložijo zahtevek za delno nadomestitev stanarine za leto 1983 . Delovni ljudje in občani vloiljo zahtevek za delno \adomestitev stanarine pri odbom za solidarnost amoupravne stanovanjska skupnosti občine, kjer vajo stalno prebivališče. Delovni ljudje in občani morajo izpolnjevati za pri-lobitev pravice do delne nadomestitve stanarine iaslednje pogoje: — da so Imetniki stanovanjske pravice ne glede la to ali uporabljajo stanovanje v družbeni lastnini ali ' lasti občanov, — de stanovanje po površini ne presega nasledijo normative na število članov gospodinjstva: Povrtlnam normativ v m* 32 m2 45 m* 8 m* l rianta 5, to jo določa 10. člen pravilnika o pogofh in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice na območju ljubfjanskih občin — da upravičenec ne oddaja stanovanja ali dela stanovanja v podnajem — da upravičenec ne uporablja stanovanja ali dela stanovanja za poslovne prostore ali za obrtno dejavnost — da ni nihče od družinskih članov upravičenca lastnik vseljivega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše ali počitniške hiše — da upravičenec glede na število članov družine ne zaseda nadstandardnega stanovanja in da ni odklonil ponujene zamenjave za standardno sta-novanie a upravičenec ali eden od članov družine ni n za vsakega naslednjega družinskega člana do 15 m*1 — da je višina družinskega dohodka upravičenca in njegove družine manjša od mejnih vrednosti iz tabele za ugotavljanje znosne stanarine — va- ce za vložitev zahtevka dobijo občani,na samoupravnih stanovanjskih skupnostih občine: — Ljubljana-Bežigrad, Kardeljeva ploščad 22 — Ljubljana Center, Gregorčičeva 7 — Ljubljana Moste-Polje, Proletarska 1 — Ljubljana Šiška. Gospodinjska 4 — Ljubljana Vlč-Rudnik, Trg MDB 14. Zahtevku je potrebno priložiti: — potrdilo d letnem dohodku vseh članov gospodinjstva za leto 1982 na obrazcu, priloženem k ■ vlogi, — potrdilo o številu članov gospodinjstva, ki ga Izda Uprava za notranje zadeve skupščine mesta Ljubljane, — fotokopijo veljavne stanovanjske pogodbe. Svoje vloge prosilci oddajo samoupravni stano- , van/sto skupnosti občine, odbom za solidarnost, na naslov, ki je predhodno naveden. Delovni ljudje In občani, Imetniki stanovanjske pravice lahko vložijo zahtevek za delno nadomestitev stanarine do 11. aprila 1983 na pristojno občinsko stanovanjsko skupnost Imetniki stanovanjske pravice, ki so pridobil pravico do delne nadomestitve stanarine za leto 1982, morajo ponovno vložiti zahtevek za delno nadomestitev stanarine, za leto 1983. SSS OBČIN LJUBLJANE OSNUTEK ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Novosti na področju pokojninsko invalidskega zavarovanja V javni razpravi je osnutek Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ). Zveza sindikatov bo organizator javne razprave med delavci v združenem delu. Javna razprava v združenem delu traja do 15. 4. 1983. Za lažje vodenje in organiziranje javne razprave osnutka ZIPZ vam predstavljamo nekatere konkretne spremembe. 1. Splošne določbe Prvi del osnutka ZPIZ obsega člene, ki določajo medsebojne odnose med organizacijami združenega dela in upokojenci. Tako bo potrebno sprejeti samoupravne splošne akte o pravicah zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo, M jih uresničujejo v združenem delu in o obveznosti, organizacij združenega dela do stalne aktivnosti na področju varstva pri delu. 2. Zavarovanci Osnutek novega zakona prinaša novost enotnega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev v združenem delu in drugih delovnih ljudi. Osnutek predvideva nov položaj oseb, ki opravljajo samostojne dejavnosti, kmetov in vrhunskih športnikov — ne-profesionalcev v enotnem pokojninsko invalidskem zavarovanju. Najpomembnejša novost je vključitev kmetov v enotni sistem pokojninsko invalidskega zavarovanja delavcev v združenem delu in drugih delovnih ljudi. Po osnutku se vključijo v sistem vsi tisti, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot glavni poklic. Združeni kmetje, ki se zavarujejo vsaj v višini zajamčene pokojnine imajo iste pravice kot delavci v združenem delu. Uporaba zakona o starostnem zavarovanju kmetov se podaljša, da bi bili zaščiteni najbolj ogroženi starejši kmetje, omogočen pa je tudi dokup let. Temeljno načelo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja je minulo delo, poleg načel vzajemnosti in solidarnosti. Položaj upokojencev naj bi v večji možni meri odražal družbenoekonomski položaj, ki so si ga bili ustvarili v svoji aktivni delovni dobi. 3. Pridobitev in odmera pravic V tem delu osnutka zakona gre za celoten sistem socialnoekonomske funkcije pokojninskega sistema. Ključno vprašanje socialne varnosti so sistem ugotavljanja višine pokojnin, zajamčena, naj višja, naj-nižja pokojnina, valorizacija in u-sklajevanje pokojnin ter varstveni dodatek. V tem delu osnutka je nekaj variant, ki so izredno pomemb- ne. To področje moramo sindikati obravnavati še posebej skupaj z Zvezo društev upokojencev. Zajamčeno pokojnino imajo tisti zavarovanci, ki so dosegli polno delovno dobo (35 oz. 40 let), oziroma invalidske pokojnine, ki so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V osnutku je predvideno vsaj 55 % povprečnega nominalnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. Pravica minimalne pokojnine velja za tiste zavarovance, ki niso dosegli polne pokojninske dobe. Računa se od pokojninske osnove (ki znaša 64,7 °/o poprečnega nominalnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu) in v procentu od dosežene pokojninske dobe. Najvišja pokojnina ne sme presegati 85 % 3,5-kratnega poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu, ali druga varianta — določi jo vsako leto Skupnost glede na vsakoletne dogovore in gibanja osebnega dohodka. Predčasno pokojnino lahko uveljavijo zavarovanci 5 let pred dopolnitvijo polne delovne dobe. Naslednjih 5 let dobivajo za dogovorjeni procent manjšo pokojnino, kot bi jo za polno delovno dobo, kasneje pa polno pokojnino. Pri predčasni upokojitvi se pokojnina odmeri od pokojninske osnove pro-centualno glede na pokojninsko dobo in znaša pri 5 let manjši pokojninski dobi torej 10 °/o manjšo pokojninsko osnovo. Poleg tega pa se zato, ker se začne pokojnina uživati 5 let prej glede na starost, za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj tudi dodatno zmanjša. Doslej se je zmanjševala, kjer je bila uvedena za 1,33 %. Za združeno delo je tudi zelo važno določilo osnutka o prehodu na tekoče usklajevanje pokojnin in u-sklajevanje po rasti družbene produktivnosti. V začetku koledarskega leta zvezni zakon narekuje obvezno usklajevanje pokojnin izplačanih med letom in pokojnino, ki bi jo moral prejeti po dokončni uskladitvi (vsaj 90 % porasta nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev v republiki). Če je rast produktivnosti višja od rasti nominalnih osebnih dohodkov, se uskladi tudi po njej. To usklajevanje predstavljajo visoko obremenitev za združeno delo, tako da je predviden postopen prehod v 4-letih — vsako leto za dodatno četrtino porasti nominalnega osebnega dohodka v letu. Ocenjuje se, da takšno postopno usklajevanje pokojnin kot tudi drugi ukrepi predstavljajo v prvem letu 1 % povečanja celotnih obveznosti iz sredstev pokojninsko invalidskega zavarovanja v naši republiki. 4. Sistem invalidskega zavarovanja s posebnim popravkom na vprašanjih vloge organizacij združenega dela v preprečevanju in integraciji delovnih invalidov v združeno delo. Gre za bodoče pravice in medsebojne odnose med združenim delom in skupnostjo invalidsko pokojninskega zavarovanja. Predviden je prenos postopka ugotavljanja invalidnosti in pravic pri preostali delovni zmožnosti ter financiranju v organizacije združenega dela. Te pravice so: pravica do prekvalifikacije, dokvalifikacije pravica do razporeditve na ustrezno delo in do denarnega nadomestila. Vse to bo moralo biti določeno v samoupravnih splošnih aktih OZD. V Skupnosti bi te pravice uveljavljali še naprej tisti, ki niso v času nastanka invalidnosti bili v delovnem razmerju, nosilci samostojnega dela, delavci pri njih v delovnem razmerju, kmetje in tisti delavci, ki jim OZD iz objektivnih razlogov ne morejo pomagati. Skupnost v statutu določi, kakšna so denarna nadomestila za telesno okvaro in način usklajevanja. 5. Pogoji za pridobitev in odmero družinske pokojnine V določilih tega dela osnutka gre za spremembe pravic žena in to v smislu, da se starostna meja za u-veljavitev te pravice izenači z moškimi na 50 let. Opredelitve niso dane variantno in o tem vprašanju bo v javnosti še veliko pripomb. 6. Pokojninska doba Pomembni sta dve vprašanji in sicer: a) da se posameznik lahko po lastni želji odreče benificirani delovni dobi b) da so sindikati neposredno vključeni v sistem ugotavljanja be-nificirane delovne dobe O teh vprašanjih bo potrebna jasna opredelitev. 7. Zagotavljanje sredstev Sredstva za uresničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja zagotavljajo delavci v združenem delu, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost, delavci, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi oziroma z drugimi zasebnimi delodajalci ter združeni in drugi kmetje s prispevkom iz dohodka in s prispevkom iz dohodka in s prispevkom iz osebnega dohodka. (Nadaljevanje na 10. strani) COLOR 9 Disperzijski oddelek v letu 1982 Povečali realizacijo za tisoč ton Čeprav oddelek ni primerno o-premljen, mu je uspelo povečati realizacijo s pomočjo delavcev ni-tro oddelka, katerim je večji del leta primanjkovalo raznih surovin in embalaže. Disperzijski oddelek je s svojimi 4.700 tonami realizacije v lanskem letu pomagal izboljšati sicer slabe količinske pokazatelje v letni bilanci. Oddelek je program izdelkov prilagajal trenutnim potrebam na tržišču, kakor tudi razpoložljivim surovinam. V svoj program je vključil tudi bolgarski izvoz z Intergar-di in Intertufi. Zmanjšal pa je program katranskih premazov za domači trg, kot so Epkoroli in Koroli. Od disperzijskih barv je Hidro-kol prevzel vodstvo v svoji skupini. Na tržišču pa se je lepo uveljavil nov izdelek Synkoval. Razvojni oddelek je tudi temeljito spremenil sestavo starega Synkoli-ta. Nekaj tovrstnih barv je bilo zamenjanih za poljsko nitrocelulozo. Brez težav seveda nikjer ne gre. Največji problem je nabava poli-vinilacetatne emulzije, ki se dodaja disperzij skim barvam kot vezivo. Pomanjkanje surovin v lanskem letu ni ustavljalo redne proizvodnje, večkrat pa je bil vprašljiv program za naslednje dni, saj smo bili odvisni od pravočasno prispelih surovin. V zaostrenih pogojih gospodarjenja je vsako povečanje proizvodnje združeno z izrednimi težavami. Če pa se pokaže možnost povečanja proizvodnje, je treba priložnost (Nadaljevanje z 9. strani) Sredstva za uresničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja zagotavljajo tudi vsi lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov oziroma zavezanci za davek od kmetijstva, ki niso zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti in nimajo v svojem kmečkem gospodarstvu drugih članov, zavarovanih na tej podlagi, s prispevkom iz dohodka od zemljišč in dohodka od gozda. Povzetek gradiva za javno razpravo je bil objavljen tudi v občinskem glasilu Javna tribuna (Delo, Dnevnik). V DO Color bo organizator javne razprave OOS. Terminski razpored javne razprave osnutka ZPIZ bo objavljen naknadno na oglasnih deskah. MNENJA, PRIPOMBE, STALIŠČA IN DOPOLNILA SO DOBRODOŠLA! Marinka Burgar COLOR 10 hitro sprejeti, ob tem opustiti staro togo gledanje ter pravilno oceniti nastale možnosti. Vsestransko pomoč naj bi dobilo tisto proizvodno delo, ki že več le redno povečuje svojo realizacijo. Pri tem mislim na disperzijski oddelek, ki dela in povečuje proizvodnjo v stari opuščeni šaržirnici na lokaciji v Medvodah. Anton Kern DISPERZIJSKI ODDELEK V SLIKI IN BESEDI Stebru disolverja manjka zgornji del, ki je v popravilu že več kot pol leta. Okvara stroja pomeni zmanjšanje mešalnih zmogljivosti. Cevni ventilator je edino sredstvo za prezračevanje celotnega prostora, v katerem sta šaržirnica in polnilnica, brez vmesne stene. Tudi pri liniji kitov prezračevanje s šaržirnega prostora ni urejeno. Rezervoar s sidrastim mešalom se uporablja za izdelavo natrosol raztopine. S tem načinom dela se razbremenjujejo disolver mešala. Tudi to bi lahko inovacijska komisija uvrstila v seznam inovacij. Kavovostna strešna kritina naj bi varovala zgradbo pred razpadanjem. Toda ta salonitna kritina bi morala biti na strehi in ne na tleh — poleg stavbe. KULT S URA (z malo zamude) Nove pridobitve naših gasilcev Gasilci smo bogatejši za novo orodno vozilo in dva vodna topa. Orodno vozilo kombi TAM T 75 je zelo primerno za naše potrebe zaradi velike nosilnosti in dobrih pospeškov. Zaradi pomanjkanja že opremljenih gasilskih vozil, smo morali nabaviti neopremljeno vozilo, tako, da smo morali kombi opremiti sami. Ideje za opremo smo dobili v Avstriji, nekaj pa je bilo naših izvirnih, zaradi specifičnosti opreme za našo DO. Tako sedaj naše orodno vozilo po opremljenosti sodi v vrh evropske kakovosti. Poleg standardne opreme je v vozilu komplet za proizvajanje težke in srednje pene s 1001 penilne-ga sredstva, kar zadostuje za 100 m3 srednje pene. Stabilno smo montirali aparat s 100 kg prahu ter cevi, ki so dolge 45 km. Zmogljivost prahu je 2 kg na sekundo. Opremljen je tudi z izolirnimi dihalnimi aparati , z dvema reflektorjema, 2,5 m kabla, ki se lahko priključita na MB ali na akumulatr vozila in oprema za prvo pomoč z nosili. Vsa dela so bila opravljena doma, s pomočjo enega vzdrževalca. Druga ključavničarska, tapetniška in pleskarska dela pa so opravili gasilci sami in s tem prihranili tretjino sedanje vrednosti avtomobila. Vodna topa smo imeli že več let v planu, vendar jih ni bilo moč kupiti. Top ima domet vode do 60 m, pene pa do 50 m. Njegova zmogljivost je okrog 2000 1 vode na minuto ali pa od 16 do 20 m3 težke pene na minuto. Z novimi napravami se je povečala operativna sposobnost Color-jevih gasilcev — potrebne so samo še vaje in to čimveč. Na fotografijah je razvidno, da topovi nimajo prostora pod streho, da bi bili zaščiteni vsaj pred dežjem in snegom. Enako se godi tudi z drugo opremo, ali pa je zložena na tako majhnem prostoru, da dostop do nje ni možen. Potrebovali bi vsaj še en prostor za shranjevanje penilnega sredstva, cevi in gasilnih aparatov, kakor tudi garaže, ki niso po predpisih. Gasilci si želimo, da bi v DO imeli posluh tudi za ureditev prostorov za gasilce, kot jih imajo za njihove gasilne aparate. Oton Bačnik Morda je bila bližina prav kulturnega praznika pravi razlog, da pokukamo v našo »gluho ložo«, ki postaja z, pred d verni leti na papirju ustanovljeno kulturno komisijo in novim referentom, še bolj naglušna. Morda se je naš standard tako spremenil, da v nas ni več potrebe po sprejemanju duhovnih dobrin, ki niso neposredno navezane na nov avto, prikolico, počitniško hišo, negovano angleško travico pred vrati, polno skrinjo svinjine, celo novega psa z rodovnikom do sedemnajstega kolena. Kaj nas pravzaprav skrbi dandanes? Kdaj bodo ukinili depozit, saj brez nakupovanj v tujini pač ne gre, kje prodajajo praške, da si dopolnimo rezerve do naslednjega leta, ali bo držala cena pred mesecem vplačanega R-9 in podobne skrbi nam polnijo dan. Se še spomnimo nazaj, kdaj smo zadnjič vzeli v roke dobro knjigo, si ogledali film, ki nas je ob koncu namenoma pustil v dvomu, polnem vprašanj, zašli na umetniško razstavo, prisluhnili mojstrom, kot so BACH, RAVEL in ČAJKOVSKI, začutili v verzih, besedah življenje, ki je tisočkrat močnejše od našega, stopili stran od bučanja mest, tovarn in avtomobilskih cest ter se spojili z naravo v njenih rojevanjih, zorenjih in umiranju. Za vse to in mnogo več se človek pravzaprav rodi. Vse bogastvo srca prinese s seboj že otrok, ki je kakor odprta knjiga, ki ne laže in se ne zna pretvarjati. Kultura je kakor lepota, kakor umetnost, ki jo išče v vseh njenih nikoli dorečenih oblikah. In brez lepote je svet pust, siv, in brez lepote je življenje brez topline, ljubezni, brez srca. V času, ko se slovenski narod morda bolj kot kdajkoli prej bori za svojo identiteto, ko — samo primer — morda jezikovnemu razsodišču z raznih koncev očitajo šovinistično podpihovanje, bi nam moralo biti vse to, ne le enkrat na leto za 8. februar, presneto jasno. ef COLOR 11 Kakšni so rezultati ankete o letovanju Na anketni vprašalnik o željah po letovanju smo prejeli samo 65 odgovorov, kar je seveda premalo za natančni prikaz naših želja in pomeni, da samo 65 delavcev resno razmišlja, kje in kako bi radi letovali. Od teh jih želi kar 37 letovati na Pagu, 19 v Umagu (Pelegrin), 6 v Finidi in samo 3 v Crikvenici. Iz teh podatkov lahko zaključimo: — na Pagu bo ostalo osem starih prikolic, — za Umag bomo prejeli toliko prijav, da ne bo mogoče ustreči vsem željam, — na koncu pa bomo zadovoljni tudi s Crikvenico, — v Istri bomo pogledali, če je možno iz Finide preseliti prikolice v kakšen bolj urejen kamp. Pag privlači s čistočo morja, stalnim dobrim vremenom, slaba založenost trgovin pa ne moti tako hudo, ker je na razpolago hladilna skrinja in je s tem preskrba celo manj problematična kot v ostalih krajih, kjer v trgovinah ni posebne izbire. Težava je le v kilometrih, vendar upamo na ukinitev bonov za bencin. To so odgovori, ki v anketi prevladujejo. Največja prednost Istre pa je seveda bližina. Veliko predlogov za postavitev novih prikolic je bilo za otok Krk, potem pa še Poreč in Rovinj. Že več let (ne samo v anketi), pa nekateri delavci izražajo željo, da bi imeli kakšno prikolico tudi v zdravilišču — toplicah in morda tudi v Bohinju. V zvezi s tem tudi večina anketiranih predlaga, da bi vsako leto kupili vsaj eno novo prikolico. Potem bi mogoče lahko spet povsod podaljšali letovanje na 10 dni. Nakup novih hišic na otoku Cresu, od koder smo prejeli ponudbe, pa je vprašljiv, seveda zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Ker je letos v planu nakup ene nove prikolice, so se člani odbora za družbeni standard glede na rezultate ankete odločili, da bo locirana v Šmarjeških toplicah. Štiri prikolice, ki so bile preteklo sezono v Finidi, pa bomo preselili v kamp Lanterna pri Poreču. Tudi sicer so člani odbora mnenja, da ostane delitev prikolic na otoku, Istro in poskusno zaenkrat tudi toplice. Več različnih lokacij pa seveda pomeni višje stroške vzdrževanja, sicer bi lahko »raztrosili« prikolice in ustregli še večjemu številu delavcev. Ravnati moramo skladno z našimi možnostmi in se zavedati, da naenkrat ne zmoremo vsega: prenoviti obstoječe kapacitete, kupovati nove itd., posebno še ob tako nizki prispevkih za letovanje, kot jih pla- Odbor za družbeni standard je na seji dne 14. 3. 1983 sprejel sklep o objavi letovanja za delavce DO »Color« v počitniških domovih v prikolicah, ki bodo locirane v kampu Novalja — Straško na Pagu (8 prikolic), v kampu Lanterna v Poreču (4 prikolice) in ena prikolica v Šmarjeških toplicah. Predvidoma bodo izmene za letovanje na Pagu od 3. do 13., od 13. do 23. in od 23 do 3. v naslednjem mesecu, v Lanterni in Šmarjeških toplicah od 1. do 11., od 11. do 21. in od 21. do 1. v naslednjem mesecu, v Crikvenici in Umagu bodo izmene predvidoma 7 dni (glede na število prijav) in sicer ob petkih. čujemo v naši delovni organizaciji. V prihodnji številki si boste lahko ogledali nove cene, ki bodo višje samo toliko odstotkov, kolikor se je dvignil povprečni osebni dohodek v SRS v gospodarstvu v preteklem letu. V tej številki preberite tudi objavo letovanja za leto 1983 in pravočasno izpolnite prijavo. Prosimo, da navedete vsaj dva možna termina letovanja. V kolikor lahko letujete samo v enem od terminov (kolektivni dopust zakonca ali ostale obveznosti), dostavite ustrezno potrdilo obenem s prijavo za letovanje. Obvezno pa se dogovorite s sodelavci, s katerimi ne morete letovati v istem terminu zaradi nemotenega poteka dela. Navedite točne podatke, sicer prijave odbor za družbeni standard ne bo upošteval. Prijave pošljite do 15. 4. 1983 v kadrovsko-splošni sektor. Evidentičarke so zadolžene, da obvestijo tudi delavce, ki so v času objave odsotni (dopusti, bolniški izostanki itd.) PRIJAVA ZA LETOVANJE Podpisani.._......................„. se prijavljam za letovanje v ....._....................., v času od ......... do ......... oziroma od .........do ....._.-.. Člani družine, ki bodo letovali z menoj (navedite starost otrok) V istem terminu zaradi nemotenega poteka dela ne morem letovati z naslednjimi sodelavci: Lansko leto sem, nisem letoval (ustrezno podčrtajte). V Pelegrinu (Umag) sem nazadnje letoval(a) leta 19........ Medvode, dne ... 198.. Podpis: Prijave za letovanje v počitniških enotah DO »Color« Odgovor družbenega pravobranilca samoupravljanja SRS Obračun solidarnostnega dne Po zakonu o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč plačujejo delavci prispevek solidarnosti iz o-sebnega dohodka v višini povprečnega enodnevnega OD, doseženega v mesecu juliju. Kaj se šteje za neto OD, ki je osnova za prisnevek solidarnosti, je določeno v Pravilniku o obračunavanju in plačevanju sredstev solidarnosti (Ur. 1. SRS št. 8/75). Iz teh predpisov izhaja, da višina prispevka solidarnosti ni odvisna od tega ali se na dan solidarnosti dela 7 ali 8 ur, marveč od neto o-sebnega dohodka doseženega v juliju. Zato bi bilo normalno, da se na dan solidarnosti dela toliko ur kakor v drugih delovnih dnevih. Prispevek solidarnosti se po omenjenih predpisih mora odvesti ne glede nato, ali je bilo delo dodatno organizirano ali ne, zato je treba prispevek odvesti tudi od povprečnega enodnevnega osebnega dohodka delavca, ki se ni udeležil dodatno organiziranega dela. Kri za življenje Kot vsako leto, je sindikat tudi letos organiziral krvodajalsko akcijo, tokrat malo drugače. Ker je lani bila akcija organizirana na prosto soboto, je bil odziv precej klavrn, zato smo letos odšli na Zavod za transsuzijo krvi v ponedeljek, 7. marca. Odločitev za delovni dan nam je dala odgovor na vprašanje ali krvi nočemo dati, oziroma je nočemo dati v prostem času. Kakorkoli že, letošnja udeležba je bila neprimerno boljša, saj se je odzvalo kar 43 krvodajalcev, ki so storili to humano dejanje. V imenu sindikata, ki je bil vedno pobudnik takih in podobnih humanih akcij bi se rad zahvalil vsem, ki ste darovali kri, obenem pa bi rad povabil tudi ostale sodelavce, ki lahko pogrešijo nekaj krvi, da se nam v prihodnje pridružijo. Ob misli, da bomo tudi sami kdaj potrebovali kri, se bomo lažje odločili. Janez Štrukelj Zahvala Z letom 1982 je Planinsko društvo Nova Gorica uspešno zaključilo tretje leto gradnje koče pri Krnskih jezerih med Trento, Komno in Krnom. Izgradnja pa ne bi bila tako uspešna, v kolikor bi bilo vse odvisno od razpoložljivih denarnih sredstev. Velik delež pri tem imajo tudi delovne organizacije, ki so priskočile na pomoč z materialom, opremo, pripomočki in marsičem drugim. Ob tej priliki se vaši delavci organizaciji Planinsko društvo zahvaljuje za ugodno rešeno prošnjo za prispevek pri gradnji koče pri Krnskih jezerih. S planinskim pozdravom! Predsednik PD Nova Gorica in gradbenega odbora Florijan Hvala, dipl. inž. In memoriam MIHAEL KIC V torek zjutraj, dne 1. 2. 1983 je po dolgi in težki bolezni preminil naš sodelavec, obratni elektrikar v vzdrževanju, MIHAEL KIC; usoda mu je namenila komaj ne polnih 42 let. Član našega kolektiva je bil skoraj 10 let — aprila letos bi praznoval 10-letnico dela v »Colorju«. Rojen je bil v Trepči vasi pri Žužemberku. V Ljubljani se je izučil za elektromonterja in ko je z mojstrom Govekarjem delal v »Donitu«, je tam spoznal svojo ženo Francko, s katero sta si ustvarila družino. Ker je Franca doma v Preski, sta si tu tudi zgradila hišo. Pred komaj 6 leti so se vselili in, ko bi lahko uživali v novem domu, se je pokazala bolezen. Miha je nekega dne pri malici ugotovil, da ne more več požirati hrane in pričela se je trnova pot zdravljenja brez zagotovila ozdravitve. Skoraj do konca je Miha u-pal, čeprav je bolezen napredovala, da se bo vseeno zgodilo kaj, da se bo pozdravil, saj je bil mlad in željan živeti. Imel je še toliko načrtov — dograditi je hotel hišo, izšolati otroke ... Za nekaj časa se je še vrnil med nas — delal je po 4 ure. In dokler je mogel, je tudi doma še kaj postoril. Žena Francka je bila skoraj dve leti vedno ob njem, ga negovala in skrbela zanj — ves čas sta bila tako oba v bolniški. V srednji tehniški šoli pa imata dva otroka — 18-letni Miha hodi v IV. letnik strojne, 17-letna Polona pa v II. letnik gradbene tehniške šole. Bolezen jim je tako nakopala za povrh še gmotne težave. Sodelavci smo jim po svojih močeh skušali pomagati, prav tako tudi v okviru kolektiva. Ves čas njegove bolezni pa smo občudovali njegov pogum, njegovo voljo do življenja. Nikoli ni tarnal o svojih bolečinah, duševnih mukah in stiskah. Vendar vse ni nič pomagalo, bolezen, ki ji sodobna medicina do danes še ni prišla do živega, je uničila Mihovo telo in utrujeno srce je odpovedalo. Miha je bil vesten delavec in dober tovariš, vsi smo ga imeli radi. Znal se je pošaliti, znal je tudi prisluhniti drugim. V naših spominih pa bo ostal predvsem kot junak ki se je z neizmerno voljo boril z neozdravljivo boleznijo, ki je z vztrajnim upanjem hotel premagati svojo usodo, ki je z upanjem bil boj brez upanja. Smučarski praznik Rodilo se je jasno, hladno sobotno jutro. Skozi meglo so prodirali sončni žarki in prebujali še zadnje zaspance. Na Čerenu, griču za Presko, je bilo že zgodaj zelo živahno. S »potuhe« so odmevale vesele melodije, po bregu so med zaplatami snega alpinci postavljali veleslalomsko progo, tekači so se podili po bližnjem Bonovcu, zgrinjalo se je mlado in staro na prve Color-jeve smučarske tekme na domačem terenu. Že tretje leto je prvenstvo v obeh disciplinah: veleslalomu in teku ter, seveda, kombinaciji, ki da najbolj smučarsko vsestransko pripravljenega Color-jevca. Na razglasitvi, ki je bila kar v sejni dvorani, so najboljšim razdelili priznanja in se ob taktih zavrteli vse dokler jim nista odpovedala oba zvočnika. Se rezultati prvih treh v posameznih kategorijah: VELESLALOM DEKLETA A: sek. 1. MAJDA JESENOVEC 21,59 2. MARJETA ŠTRUKELJ 22,80 3. DRAGI KOSEC 24,20 VESELA VEST Z OBČINSKEGA VELESLALOMA Kranjska gora, 6. marca 1983. Colorjeve smučarke ekipno prve v občini Šiška. Zlate 3—M: Milena prva med veterankami, Majda četrta in Marjeta peta v svojih skupinah. V vseekipni konkurenci (3 ženske in 4 moške starostne kategorija) je naša ekipa o-svojila tretje mesto. Čestitamo! Začeli so z veleslalomom, v bojazni, da jim sonce ne bi vzelo skromne snežne odeje. No, na koncu, po dveh tekih se je izkazalo, da je bila proga več kot dobro pripravljena, saj je vzdržala čez sto tekmovalcev. Boj med favoriti je bil trd, neizprosen, za stotinke sekunde. Razveseljivo je, da so se tekme udeležili tudi taki, ki so šele pred kratkim stopili na »dilce« in so popolno sledili olimpijskemu načelu. Po veleslalomu so tekači privlekli na svetlo čudežne maže, voske in klistre in vsak v svojem kotu pričeli božati svoje smuči, ki so jim nekateri neuki pravili kar zobotrebci. Proga je bila razgibano speljana, za dekleta krajša — dobra dva kilometra, za fante pa enkrat daljša. Začela so dekleta, ki so na startu nervozno podrsavala s smučko, kot konji pred dirko. Kar dvanajst se jih je javilo starterju. Za njimi so se zapodili fantje — med njimi je bilo nekaj že prekaljenih tekmovalcev, ki jim je vsakodnevni trening prava navada. Vrstni red je bil v glavnem pričakovan, le nekoliko obrnjen. DEKLETA B: 1. MIMI JAMNIK 20,96 2. MILENA KRŽIN 21,31 3. MARJANA PLEŠEC 23,62 FANTJE A: 1. ZVONE ROŽNIK ml. 17,99 2. DOMIN KOŠIR 18,15 3. ZVONE SEDEJ 18,47 FANTJE B: 1. FRANE ERMAN 18,32 2. JULE NARDONI 19,33 3. JANEZ ŠTRUKELJ 19,98 FANTJE C: 1. JOŽE HOČEVAR 18,39 2. DANE BITENC 19,72 3. FRIDERIK BEŠTER 20,02 TEK DEKLETA: 1. ALJETA KRŠINAR 12,50 2. MARJETA ŠTRUKELJ 13,06 3. VIDA ŽEROVNIK 13,12 FANTJE: 1. FRANC BURJA 13,57 2. PETER LAMPIČ 19,07 3. FRANE ERMAN 19,20 KOMBINACIJA DEKLETA: 1. MARJETA ŠTRUKELJ 3 2. MAJDA JESENOVEC 4 3. MARTA KORENClC 8 FANTJE: 1. FRANE ERMAN 4 2. DOMIN KOŠIR 6 3. PETER LAMPIČ 8 Frane Nasmeh po uspeli vožnji.. . Mrzle noči November Popoldne se odpraviva proti Korošici. Hitro stopava skozi dolino Kamniške Bele. Struga je čisto suha; slap Orglice tudi ne zasluži svojega imena. Tih je in popolnoma suh. Više gori srečava znanca, ki se vračata. Pravita, da je hud mraz, da sneži in da močan veter razsaja okrog Korošice. Nič nista plezala. Vseeno greva naprej. V soju čelnih svetilk prideva do koče, ki je pozimi seveda zaprta. Zlezeva v zimsko sobo, ki je še kar zanemarjena in brez odej. Opraviti si dam s kuhanjem juhe in sproti oblačim vse kar imam s seboj. V sobo piha pri vratih, pri oknih in tudi pri drugih špranjah, veter pa vse bolj zavija okrog vogalov. Noč bo dolga in mrzla, midva pa imava samo tanki spalni vreči, taki za na morje. Noč je bila res dolga in hladna. V kratkih presledkih sem se zbujal — zdaj zaradi pretrdega ležišča, zdaj spet zaradi mraza, obrnil sem se, nekaj časa drgetal, malo zaspal, potem se je spet vse ponovilo. Tako do jutra. Zjutraj je veter še vedno pihal, bil je mraz in v presledkih je snežilo. Odšla sva čez Petkove njive in Šraj pesek v dolino. —0— December V črnem lesu pod Žmavčarji brodiva po suhem listju. Nič se nama ne mudi. V mislih sem pri nesrečnem alpinistu, ki je pred mnogimi leti tu nekje priletel čez skale in močno poškodovan obsedel za bukvijo, Revež je izdihnil čisto sam v Črnem lesu. Obiranje po poti in med plezanjem se nama maščuje z vetrovnim bivakom na robu škrbine, kjer naju ujame noč. Dobro, da imava vsaj spalni vreči, ki sta sicer tanki in brez puha, a vendar boljši kot nič. Veliko si dam opraviti s kuhanjem čaja in pazim, da veter ne ugasne plamena gorilnika. Noč je zelo lepa. Opazujem letala in štejem utrinke. Tudi prvi krajec je svetal in lep in hladen — kot noč. Megla v dolini je videti kot mnogo bele volne. —0— Januar Skozi Gamsov skret sva prišla tik pred nočjo. Bivak pod Skuto je čisto nov in čisto prazen. Ko bi bil vsaj manjši. Bolj bi ga lahko segrela. Vse kar lahko storim za toploto je da takoj zamašim prezračevalni odprtini, skozi kateri veter prepeva svoje hladne napeve. Potem dvakrat skuham čaj, da bi noč čimbolj skrajšal. Vseeno je ostane še precej. Zjutraj je voda v po-somi trdo zamrznjena, zunaj pa je mraz seveda še hujši. Veter je tako močan, da me meče iz ravnotežja. S plezanjem spet ne bo nič. Pospraviva stvari in odideva v dolino. Janez Štrukelj Upokojila se je... V februarju se je od kolektiva poslovila FANI BEZLAJ, spet ena tistih, ki so zgodovina Colorja, ki so z njim previharili dobra in slaba leta. Pri nas se je zaposlila kmalu po vojni kot skladiščna delavka. Kasneje je opravila kvalifikacijo, da bi po letih težkega fizičnega dela, pristala v obratni pisarni. Ukvarjala se je z administracijo, ki to pravzaprav ni. Delovni nalogi, ljudske in strojne ure, obračuni, dopusti in bolniške, skratka živa povezava z ljudmi, z delavci za strojem v oddelku, ki mu pripadaš. Lepo je slišati človeka, ki mu po toliko letih ni žal vloženega truda, znoja, naporov in živcev. — Saj je tako hitro minilo, kot bi včeraj prišla v tovarno! Življenje šahovske sekcije, je po elanu iz majskih športnih iger, ko smo dosegli do sedaj najboljšo u-vrstitev, odlično zaživelo, saj se mesečnih turnirjev redno udeležuje o-sem do deset igralcev. JANUAR 1. Šuštar Miro — 6 točk 2. Marin Andrej — 5 točk 3. Krhlikar Niko — 4 točke 4. Škof Andrej — 3 točke 5. Kadirič Ibrahim — 3 točke 6. Lovrenčič Slavko — 3 točke 7. Borčnik Darko — 2 točki 8. Jene Roman — 2 točki FEBRUAR 1. Šuštar Miro — 5 točk 2. Kadirič Ibro — 5 točk 3. Škof Andrej — 5 točk 4. Borčnik Darko — 4 točke 5. Marin Andrej — 4 točke 6. Jene Roman — 2 točki 7. Lovrenčič Slavko — 2 točki 8. Bizjak Marjan — 1 točka MAREC 1. Marin Andrej — 7 točk 2. Kadirič Ibrahim — 7 točk 3. Škof Andrej — 6 točk 4. Borčnik Darko — 5 točk 5. Zidar Miro — 4 točke 6. Šuštar Miro — 4 točke 7. Krhlikar Niko — 4 točke 8. Lovrenčič Slavko — 3 točke 9. Jene Roman — 2,5 točke 10. Bizjak Marjan — 2,5 točke . HemiKi ■ Arbo, Belinka, Color, Donit, S % Helios, Ilirija-Vedrog, Jub, m % Yugocryl, Melamin, M 'C/ Colorjev Janezek Da se na nekatere res ne moreš zanesti, je Janezek vedel že prej, in tako jih je brez škode za zmeraj odpisal. Drugi pa ga prijetno presenečajo. Samo primer s prejšnjega tedna. Nekaj dni po izidu februarske številke sta dva Colorjeva »malarja« zahtevala od odgovornih v vzdrževanju omenjene nekurant-ne premaze za olepšanje in zaščito novih rezervoarjev. Skakala sta od prodaje do skladišča in po nekaj takih neuspelih poskusih ostala kar pri Medoluxu iz redne proizvodnje. Zdaj je tudi Janezek v dilemi: nam je šlo pomanjkanje surovin do živega in smo temeljito pospravili, predelali ali odprodali goro nekurantnih izdelkov? Pretaknil je vsa skladišča, pregledal spiske zalog, prebrskal kartice in na koncu ugotovil, da na tem naslovu ne bo moke za njegov kruh. Saj res, zakaj ne bi kdaj tudi hvalil in ne samo kritiziral. COLOR 15 NAGRADNA KRIŽANKA Ton,9 PotR/vRto TEC/C£^ presto t. tr.RS/ROE /nstro MenT/ K.IHSK4 h*tsc£~ OOfjE T/*>9N 6 */ ^4TO Z€*V*?c /*e CEsrs? (<-**->) &0STO4 OGtf/KO’ v ob'K o*4*/Jč &RSK*f ČKKG 7RP0"SKR lese*// or*?£ ZRtf/T* &4>T9N^ SKt Q$K£T/ XSA?4 ts /M'* 9 VtUJETi/O &*?**£ Ot>EJ*f poa, veko, ta*?ns?. QH€*. * rzu L >9 X X? ZZ T O D ! ZZ E AZ x? X >9 sr. O N S* N O 5 / L £ Z/ •*"* X ”*F P R S K E Z. X 0 v / r X? N -Z x? Za nagradno križanko iz prejšnje številke smo prejeli 30 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prodajnem oddelku. Komisija v sestavi Jernej Merjasec, Viki Ažman in Mimi Jamnik je za dobitnika prve nagrade 200 din izžrebala Mateja Stareta, drugo nagrado 150 din prejme Fani Koželj, tretjo nagrado 100 din pa Helga Doleczek. Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu glasila. Čestitamo! Praznik Polna, prepolna je bila sejna dvorana ta dan. Velika gruča čebljajočih otrok, ki so recitirali, peli, plesali, resen in umirjen nastop ter ubrano petje moškega pevskega zbora, prijetni zvoki zabavnega ansambla, vse skupaj pa povezano z nizom lepih besed v šopek — za naše sodelavke. Za matere, dekleta in žene. Tudi rdeč nagelj ni manjkal. Cel dan: čestitam, čestitam, vse najboljše... Lepo je imeti praznik. Še lepše je imeti praznik vsak dan. Vendar — ima res katera praznik vsak dan? Koliko je žena, ki kot vsak drugi dan, tudi 8. marca nimajo praznika. Mogoče jim hočemo samo dopovedati, da ga imajo! J. š.