OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006 P.E. MENGEŠ SLOVENSKA 24 Telefon: 061 738 980 S4VI d,o,o. Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, DOMŽALE Tel.: 061 716 454 Fax: 061 713 288 Prodajni center Latkova vas Latkova vas 84, PREBOLD Tel.: 063 702 250 Fax. 063 702 251 Franšizing: Siporex - SAM SAKd.o.o., KISOVEC Tel.: 0601 71 182 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! NUDIMO VAM: strešnik BRAMAC opeko MODULARNI BLOK in ostale opečne izdelke IZOLACIJSKI material APNO, CEMENT zidarsko ORODJE in drugo potrebno za gradnjo in obnovo mešalce, cevne odre, podpornike,... stavbno pohištvo, okna, vrata, strešna okna VELUX, parket, program JUB-a Nudimo možnost DOSTAVE Z AVTODVIGALOM V trgovini vas pričakujemo vsak dan Od 7. - 19- ure, ob sobotah pa od 7. - 13- ure. AVTOPREVOZNIŠTVO IN VRTNARSTVO HUBAT PETER s.p. Dobeno 75, 1 234 Mengeš Tel.: 061 737 473, 041 617 355, 0609 617 355 KUUB POLETJU SE SEDAJ LAHKO OSKRBITE S KURILNIM OUEM PO IZREDNO UGODNIH CENAH. PRI GOTOVINSKEM PLAČILU DO 1000L PO CENI 40,70 SIT ZA LITER, OZIROMA NAD 2000L 40,20 SIT ZA LITER ALI PA PLAČATE V 6 OBROKIH PO CENI 42,80 SIT ZA LITER. V vsakem primeru pa je prevoz BREZPLAČEN! Se priporoča Avloprevozništvo Hubat! K/IRO INŽENIRING d.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš P.E. NEPREMIČNINE Slovenska cesta 35 • Mengeš • Telefon: 738 036,738 015 Želite rešiti svoj stanovanjski problem, kupiti, prodati ali zamenjati nepremičnino? Za vse takšne in podobne želje smo Vam na razpolago v času dežurstva na zgornjih telefonih vsak delovni dan med 10. in 12. uro, ter dodatno ob ponedeljkih in četrtkih med 16. in 18. uro. Pomagali Vam bomo, da boste hitro in ugodno prišli do SVOJE NEPREMIČNINE ali pa se rešili tiste, ki je v resnici sploh NE POTREBUJETE. UVODNIK Spoštovani! JV a raz/;« z« odgovornega urednika, kije bil objavljen v junijski številki Mengšana, ni bilo prijav. Mislim, da zalo, ker smo iskali odgovornega urednika za določen čas, loje do konca mandata tega Občinskega sveta. Uredniški odbor meni, da so člani uredniškega odbora imenovani po političnih kriterijih, kar pa za odgovornega urednika ne velja, zato mora biti urednik izbran in imenovan po strokovnih kriterijih. Na predlog uredniškega odbora je Občinski svet na zadnjem zasedanju sprejel sklep, da razpis ponovi, objavljen pa je v tej številki Mengšana, vendar s to razliko, da bo odgovorni urednik izbran za nedoločen čas. i eprav je vroče poletje, čas počitnic in dopustov, sle nam pridno pisali, tako ni bilo težko zopet pripraviti bogate in zanimive julijske izdaje Mengšana. Zaživela je tudi rubrika Vi sprašujete, župan odgovarja, tako si lahko že v tej številki Mengšana preberete nekaj vprašanj županu in njegove odgovore. Boste videli, to je zanimivo branje, tako vprašanja kol odgovori! V abim vas, da še naprej poslavljale vprašanja županu in on vam bo z veseljem pripravil odgovore. I udi naš časopis Mengšan bo odšel na počitnice in z njim ludi vsi, ki ga pripravljamo, tako v avgustu ne bo izšel, pač pa se zopet vidimo septembra, upam že pod vodstvom novega odgovornega urednika. 1 aj vam na koncu tega kramljanja z vami, drage bralke in bralci, zaželim vroče, zadovoljno in veselo dopustovanje, kjer koli že boste, na morju, v j)laninah, ali pa kar doma, ter da bi se zdravi in spočiti vrnili v svoje vsakdanje življenje in delovne zadolžitve. Alojzij Janežič kazalo OBČINSKA UPRAVA 4 VI SPRAŠUJETE, ŽUPAN ODGOVARJA 12 RAZPISI 12 ŽUPAN NA OBISKU 12 POLITIČNE STRANKE 13 KULTURA 1(» DRUŠTVA 17 ŽIVLJENJE V OBČINI 21 IZOBRAŽEVANJE 22 NAŠ VRTEC 22 NAŠA ŠOLA 23 PRAZNIKI, ŠEGE IN NAVADE 26 IZ PRETEKLOSTI 28 ŠPORT 29 MIHAELOV SEJEM 36 POTOPISI 38 PODJETNIŠTVO 39 VAŠA POŠTA 4() OBVESTILA 42 MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ Glasilo ureja uredniški odbor: Alojzij Janežič (odgovorni urednik po Odloku o glasilu Mengšan) Blaž Janežič, Terezija Potočar - Korošec, Pet« Škrlep, Majda Trobec, Jože Vahtar, Franc Veider (člani) • Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podboršek, tel. 737 081 • Tehnična urednica: Sabina Kompare, tel. 737 484 • Lektoriranje: Lili Epih • Oblikovanje, računalniški prelom in tisk: Nagelj d.o.o. GRAFIČNI STUDIO IIERLE tel. & fax: 713 074 • Fotografija na naslovnici: Izvir Kamniške Bistrice - PETER ŠKRLEP Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. MengSan Izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v olxini Mengeš brezplačno na dom. • Distribucija: Primož Kržan, tel. 737 296 Prispevke za septembrsko številko lahko pošljete ali oddate osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš v času uradnih ur. INSKA UPRAVA Spoštovani Meng&mi! 0 Kljub bližajočim se počitnicam nekateri še vztrajno delamo in si prizadevamo spraviti pod streho čim več uporabnih stvari. Posvetili smo se javni razpravi o mengeški obvoznici, ki jo nujno terja vse gostejši promet skozi Mengeš; na vzhodnem koncu občine medtem poteka asfaltiranje Jarške ceste, te dni pa je bila izdana tudi nova ulična karta mengeške občine - odličen pripomoček občanom in še bolj gostom. & Med drugim ne gre prezreti ustanovitve sekcije rolkarjev, ki bo skrbela za nadaljnji razvoj te vse bolj priljubljene rekreacije pri nas, saj danes že skorajda ne pozna starostnih omejitev. Razveseljivo je, da mladi zmorejo usmerjati svojo energijo v vrsto športnih dejavnosti in tako sproščajo svojo energijo. je bila v ponedeljek, 29.6.1998 ob 18. uri, v prostorih Kulturnega doma v Mengšu. Projekt so predstavili, projektant gospod Repež (PNZ d.o.o.), predstavnik investirorja gospod Zupan (DARS) in gospa Lavrič (DDC) ter gospod Ulčar (RRD d.o.o.), ki pripravlja spremembe in dopolnitev prostorskih sestavin družbenega plana naše občine. V pozdravnem nagovoru je župan gospod Janez Per predstavil prizadevanja Občine Mengeš za izgradnjo obvoznice, ki bi mestno jedro razbremenila tranzitnega prometa. Poudaril je, da so še do & V minulem mesecu sem prisostvoval 150-letnici novomeške pihalne godbe -ene najstarejših na Slovenskem. Kot gost sem se udeležil srečanja z njihovimi kulturnimi in političnimi predstavniki v znameniti Jakčevi hiši. Take vrste srečanj so vselej obojestranska obogatitev tako gostov kot gostiteljev. Ogledal sem si zgodovinski prerez njihovega stopetdesetlet-nega dela, prisluhnil koncertu in jim izročil priložnostno darilo. & Tudi v domači galeriji Mežnarija mi je uspelo ogledati si olja in akvarele akademskega slikarja Janeza Kovačiča - vsekakor lep prispevek h kulturnemu poletju v Mengšu. Kdor je reden gost razstav v Mežnariji, zagotovo začuti utrip prizadevanj organizatorja in ponujenega umetniškega dela. & Tako, spoštovani občani, želim, da umirjeno preživite vsaj del počitnic, kajti kmečki delavec mora prav spretno loviti ustrezne dneve letošnjega kislega poletja, da mu uspe pospraviti košnjo ali žetev. Vaš župan Janez Per nedavnega želje postale resničnost, kajti projekt obvoznice Mengeš je uvrščen v nacionalni program izgradnje evrocest v Republiki Sloveniji in so zanj predvidena določena sredstva. Potrebna je aktivna vloga občine, da bi projekt kvalitetno in hitro uresničili. Gospod Peter Janežič, ki je vodil javno obravnavo, je prisotnim predstavil, da je bila javna razgrnitev izvedena skladno s sklepom Občinskega sveta št. 503/98 z dne 6.5.1998. Pričela se je 22.5.1998 in se je zaključila trideseti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Mengeš (UV OBČINSKA UPRAVA št. 35/98 z dne 22.6.1998). Javna razgrnitev je bila v predverju Občine Mengeš. Besedo je predal gospe Lavričevi, ki pri projektu sodeluje od samega začetka. Dejala je, da so leta 1996 na pobudo župana in drugih pričeli reševati problematiko prometa v Mengšu. Kratkoročni ukrepi so bili: ureditev novih prehodov za pešce čez regionalno cesto, obnova mostu in izgradnja pločnika na Kamniški cesti. Dolgoročno so pričeli s pripravo dokumentacije za obvoznico Mengeš. Gospod Repež je nadaljeval, da je obvoznica Mengeš del projekta Želodnik-Vodice. Priprava projektov se vodi istočasno. Predstavil je zahodno varianto (tunel) in vzhodne štiri variante. Razložil je prednosti in slabosti variant na podlagi primerjav gradbeno-tehničnih elementov, prometne učinkovitosti, zaščite okolja, varstva proti hrupu, vrednosti investicije in uničenja kmetijskih zemljišč. Obvoznica naj bi bila enonivojska dvopasovni-ca široka 7 m. Razbremenila naj bi tranzitni promet skozi center od 40 do 50%. Poudaril je še, da študije predvidevajo 60% povečanje prometa v 20-letnem planskem obdobju (do leta 2017). V primeru, da se obvoznica ne bi gradila, predvideva, da bi se izredno povečal promet po stranskih ulicah Mengša. V prometnih konicah bi prihajalo do velikih zastojev. Izredno bi bil povečan hrup in onesnaženost centra mesta. G. Ulčar je dodal, da sodeluje pri izdelavi koridorja ceste Želodnik-Vodice tudi v ostalih občinah. Do sedaj je znan koridor od Želodnika do Mengša. Kot zadnji od vabljenih je spregovori gospod Zupan, ki je dejal, da je aktivnosti pri projektu obvoznice od DDC-ja prevzel DARS. Projekt se obravnava skupaj s cesto Želodnik-Vodice. Če bi bile aktivne vse občine, bi projekt lahko hitreje napredoval. Po krajši predstavitvi je gospod JanežiČ odprl javno razpravo. Prisotni so podali več vprašanj, na katere so projektant, predstavnik investitorja in gospod Ulčar kar najbolj izčrpno odgovorili. X Javim obravnava strokovnih osnov -idejne študije variant obvoznice Mengeš D OBČINSKA UPRAVA ODDlLl'A 'J& 1 {OfADttALttO 005'?ODAlili7O Dokončana je rekonstrukcija ceste na Dobenem. Namestili smo koše za smeti ob klopcah na trim stezi. Grad Jablje smo zaščitili pred nepovabljenimi obiskovalci. Kaj ostane za pikniki pod Dobenem! INFORMACIJA O POTEKU AKTIVNOSTI S TEMATIKO VODOOSKRBE V OBČINI MENGEŠ FdiJj!- jDJtiŽjyJJBJjjb/ Dandanes to ni fraza, to je dejstvo! In tega dejstva se v Občini Mengeš vsi zelo dobro zavedamo. Imamo izjemno srečo, da lahko kvalitetno pitno vodo še vedno pijemo v neomejenih količinah. Zavedajoč se, da vodni viri niso neizčrpni, je bila na pobudo župana Občine Mengeš, gospoda Janeza Pera, v letu 1997 zastavljena široka akcija iskanja alternativnih in potencialnih virov oskrbe pitne vode za področje Občine Mengeš. Glavni transportni cevovod, s katerim se Mengeš napaja s pitno vodo, je star 30 let in je zgrajen iz okolju neprijaznih materialov. Naloge, ki so bile postavljene županu, so kakovostno in materialno velik zalogaj tudi za večje in finančno močnejše občine. Koncem leta 1997 smo se na osnovi prispelih ponudb dogovorili za širše sodelovanje z dr. prof. Eugenom Petrešinom, ki je izdelal dolgoročno rešitev oskrbe Občine Mengeš s pitno vodo. Narejena je bila hidravlična simulacija oskrbe vode z območja občine Kamnik in k temu pripadajoč investicijski program same rešitve. Vsa dokumentacija je bila predstavljena in obrazložena na skupnem sestanku Odbora za infrastrukturo Občine Mengeš. Ker je oskrba z vodo strateškega pomena za našo občino, nismo želeli podatkov posredovati v javnost, dokler nismo imeli vseh parametrov. Glede na to, da je študija končana, bo predstavljena Občinskemu svetu in je na vpogled v Občini Mengeš. OBČINSKA UPRAVA •C —X_J —i _J_i J A ■......' »■ J —✓ J - —/ —i —^ —i J J —i JjM UJtUŽjVjjMj KiliV/iJDJjJ Prva turistična karta obrine S tiskovno konferenco, ki je bila v četrtek 9. julija 1998, smo uradno predstavili Turistično karto občine Mengeš, namenjeno občanom in obiskovalcem občine. Zemljevid občine obsega naselja Mengeš, Loko, Topole in Dobeno z označbo območij (občin), na katere mejijo, uličnim sistemom, označenimi pomembnejšimi objekti javnega pomena ter lokacijami sponzorjev in donatorjev. Za izdelavo karte smo večino sredstev namenili iz proračuna, določena sredstva pa so prispevali tudi Turistično društvo Mengeš ter spodaj navedeni sponzorji in donatorji. Karta je tiskana v 3.000 izvodih in bo na voljo občanom ter obiskovalcem trenutno na dveh prodajnih mestih po 500,00 SIT, in sicer pri gospodu Francu ZabretU - predsedniku Turističnega društva Mengeš, Trubarjeva 11, tel. 737 356 in Fremi d.o.o., Glavni trg 18, tel. 737 689. Obenem bomo poskrbeli tudi za namestitev karte na pomembnejših vstopnih in izstopnih mestih občine Mengeš. Sponzorji: 1. Avto Car d.o.o. Renault, Svetčeva 1 2. Avtoservis in Avtopralnica Gregorc d.o.o., Steletova 2 3. Mengeška koča na Gobavici, Jure Repanšek, s.p., Ogrinovo 1 4. Blaž - kmečki turizem, Tone Premk, Dobeno 9 5. Turistično društvo Mengeš,Trubarjeva 11 6. Zora Domžale d.o.o. Mengeš, Prešernova 33 7. Semesadika, Prešernova 35 8. Lek, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d., Kolodvorska cesta 27 MENGEŠ w NACRT KRAJA Donatorji: 1. Gostilna Ručigaj, Dobeno 4 2. Kmečki turizem Šorn, Dobeno 8 3. Hidravlične cevi, plinske armature, )elen s.p. Mengeš 4. Avtoprevozništvo in vrtnarstvo Hubat, Dobeno 75 5. Marlovv design d.o.o. Mengeš, Zavrti 2 6. Gostilna Pavovec, Kamniška cesta 1 7. Vivat! vrhunska vina, trgovsko podjetje d.o.o., Slovenska cesta 38 a 8. Hram Rožice, Slovenska c. 80 9. Trak, tovarna trakov in elastike d.d., Slovenska cesta 85 Vsem se iskreno zahvaljujemo za razumevanje in finančni prispevek ob izdelavi občinske karte. Marta Drčar Jjjlik ini !\ rk u Dom na Krku poznajo naši mengeški otroci in nekateri starši, pa seveda učitelji, vaditelji in nenazadnje tudi občani, ki prebirajo občinski proračun, lahko zasledijo v njem postavko Dom na Krku - sredstva za vzdrževanje. Ker je dom na Krku v lasti vseh štirih občin - Mengša, Domžal, Lukovice in Moravč in je zaživel ponovno lani, je župan Janez Per uresničil svojo zamisel in popeljal z avtobusom na lep sobotni dan v juniju kar predstavnike vseh štirih občin na krajši ogled. Organizacijo ogleda je prepustil predsedniku gospodarskega odbora Juriju Berlotu, za nameček pa še s svojim poslanskim kolegom - tudi županom Josipom Bajcem, organiziral kratek postanek in ogled Postojne. Postanek v Postojni pri županu Josipu Bajcu. OBČINSKA UPRAVA Eni na eni, drugi na drugi strani. Pot se je kar malo zavlekla zaradi "prijaznih carinikov", ki so nas zadržali dobre pol ure. V Malinsko na Krku smo prispeli že zgodaj popoldne, Iako da smo učence osnovne šole iz Mengša zmotili ravno pri kosilu. Po prijetnem klepetu in ogledu doma, ki je namenjen za aktivno letovanje otrok in mladine, smo se tudi mi odpravili na dobrih 10 minut oddaljeno plažo, ki je primerno urejena za mlajše in starejše obiskovalce. Ko smo se vrnili v dom, nas je že pričakal vesel živžav, saj sla ob domu urejeno košarkarsko igrišče in igrišče za odbojko. Za vodenje doma skrbijo profesionalni delavci podjetja l.eštan ik l.ešlan, ki po želji oziroma odločitvi šole, ki organizira ali šolo v naravi ali tečaje, te aktivnosti tudi vodi. Tudi mi smo se vključili v ta del športnih aktivnosti, nekateri so igrali odbojko ali košarko, drugi so prekolesarili skoraj vso okolico, tretji pa so iz varne razdalje tudi vse skupaj opazovali. Po dobrem večernem prigrizku smo že v temi pričakali tamkajšnjega župana (gradonačelnika) Antona Spijarića in njegovega namestnika Petra Valentiča, ki sta se odzvala povabilu in prišla (kot se je kasneje pokazalo), kar na službeni obisk. Vprašanj z obeh strani kar ni hotelo biti konec in glede na to, da smo bili prijazno sprejeti, se je v razgovoru utrnila tudi ideja o izmenjavi, ki bi jo lahko ponudili njihovim otrokom v zimskem času. Ko smo se poslavljali, so otroci že "dremali", pa tudi profesorji so se odpravili spat, mi pa nazaj na pot. Nekaj časa smo v avtobusu še "ropotali", predvsem pa je bil zaključek vsega stavek: "Pa je le imel prav mengeški Župan, ki je toliko časa vztrajal, da smo se pametno zmenili in je dom na Krku ostal vsem na voljo za poletne aktivnosti otrok in mladine." Udeleženka OBČINSKA UPRAVA Sprememba imen naselij V aprilski številki Mengšana smo objavili članek o predlogu sprememb imen naselij Topole in Dobeno. Glede na nasprotujoč odziv občanov na predlog sprememb, vam v dodatno pojasnilo posredujemo dopis Vladne Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen in Geodetske uprave Republike Slovenije, ki utemeljujeta predlog sprememb. Občinska uprava ni imela namena spreminjati imen krajev, vendar je po svoji dolžnosti predlog morala objaviti v občinskem glasilu. Vlada Republike Slovenije KOMISIJA ZA STANDARDIZACIJO ZEMLJEPISNIH IMEN Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Geografski inštitut Zadeva: Razpoznavno oziroma identifikacijsko sporna uradna imena naselij ■ Geodetska uprava Republike Slovenije je z dopisom 90420-6/97-1, datiranim 29.10.1997, vse občine že seznanila s problematiko, povezano z rabo zemljepisnih imen. Ta dopis vam zdaj ponovno prilagamo. ■ Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije si prizadeva, da bi v Sloveniji postopoma uredili probleme in nejasnosti okrog zemljepisnih imen. Pričakujemo, da bomo z našim delom olajšali težave v poslovanju države in prispevali tudi k lažjemu komuniciranju vsakega posameznika. Začeli smo s standardizacijo uradnih imen naselij, ki jih je v Sloveniji nekaj manj kot 6000. Končali smo raziskavo "Imenik uradnih imen naselij v Sloveniji", katere cilj je bil, ugotoviti neskladnosti v uradnih imenih naselij v Republiki Sloveniji, in za sporna uradna imena naselij predlagati nova uradna imena. ■ Pri sedanjih uradnih imenih naselij se pojavljajo trije osnovni tipi problemov. Prvi sklop problematičnih imen naselij predstavljajo naselja, ki imajo v svojem imenu okrajšavo. Drug problem so imena naselij, ki so razdeljena med dve občini, tretjo vrsto problema pa predstavljajo tista naselja, katerih imena se v Sloveniji pojavljajo dvakrat ali večkrat. Pri vsakem naselju je v preglednici navedena občinska pripadnot naselja, pri spornih imenih pa je dodan še predlog novega uradnega imena naselja. Pri večini spornih imen smo pripravili le en predlog novega uradnega imena naselja, v nekaterih primerih D OBČINSKA UPRAV pa je predlogov preimenovanja tudi več. Vsaka občina pa lahko predlaga tudi svoje novo ime za sporna imena, vendar morajo biti nova imena v skladu s Pravili slovenskega pravopisa, in sicer 5. izdajo, ki je izšla v Ljubljani leta 1997. ■ Upoštevali smo vsa naselja z uradnimi imeni, ki so navedena v publikaciji Naselja po občinah Republike Slovenije. Stanje 1.1.1995. Metodološko gradivo št.6, Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana, 1995 in sedanje stanje v Registru prostorskih enot, ki nam ga je posredovala Geodetska uprava Republike Slovenije. POJASNILA K PREGLEDNICI ■ V prvem sklopu spornih imen so uradna imena naselij, katerih sestavni del je okrajšava. Tak primer je Sv. Boštjan. Predlagali smo novo uradno ime Sveti Boštjan. Nekatera uradna imena z okrajšavami so bila hkrati tudi razpoznavno sporna. Tak primer je Sv. Andrej, za katerega predlagamo novo ime Sveti Andrej nad Zmincem, ker je v Sloveniji več naselij s tem imenom. Okrajšava se pojavlja večinoma pri naseljih, ki se imenujejo po svetnikih. V štirih primerih je bila okrajšava v oklepaju, kjer je bila navedena katastrska občina, v kateri leži naselje. Tak dodatek imenu smo zamenjali z običajnim pristavkom, ki kaže na bližnje večje naselje. Tak primer je Gradišče (K.o. Grad), za katerega predlagamo novo ime Gradišče pri Primskovem. ■ V Sloveniji je 24 naselij, ki so bila razdeljena med dve različni občini, eno izmed njih (Brezovec) ima drugi del celo v Republiki Hrvaški. Skupaj je torej 47 delov deljenih naselij. Vsak izmed teh delov ima svojo šifro, sestavni del uradnega imena pa je besedica "del" v okle- paju. Menimo, da je tako stanje preveč zapleteno in da se morajo meje občin ujemati z mejami (celih) naselij. Zato preadlagamo, da vsak izmed obstoječih delov naselij dobi tudi novo ime. Pri novem imenovanju teh delov naselij smo sledili naslednjim načelom. Če je del deljenega naselja zaselek, predlagamo, da se novo naselje imenuje po njem. Tako se na primer Prapreče (del) v občini Zagorje ob Savi lahko preimenujejo v Jazme. ■ Če je del deljenega naselja sestavljen iz več zaselkov, se novo naselje lahko imenuje po enem izmed njih, ali pa se obstoječi del naselja razdeli na več novih naselij, tako da dobi vsak zaselek status samostojnega naselja. Tako se Čeče (del) v občini Hrastnik lahko preimenujejo v Goveji Potok, ali pa se razdelijo na štiri nova naselja (Dolenjci nad Hrastnikom, Gorenjci nad Hrastnikom, Goveji Potok in Ravne nad Hrastnikom). Če deljeno naselje sestavljajo samotne kmetije, je večinoma najenostavneje, da obe novi naselji, ali pa eno izmed njiju, dobi v pristavku ime bližnjega večjega naselja (na primer Tolsti Vrh pri Ravnah in Tolsti Vrh pri Dravogradu). V nekaj primerih je bil del deljenega naselja brez hiš ali pa je bila tam le ena naseljena hiša; v takem primeru predlagamo priključitev k sosednjemu naselju. Tak primer je Prapretno pri Hrasniku (del) v občini Trbovlje. Seveda je v vseh primerih možna tudi sprememba občinskih meja. ■ V primeru deljenih naselij smo predlagali največ povsem novih uradnih imen naselij. Take primere smo razložili v opombah. V preglednicah so lahko tudi številke opomb, te pa so v posebnem dodatku. ■ Prek 1100 naselij nosi ime, ki je enako uradnemu imenu drugega naselja ali uradnemu imenu več drugih naselij v Sloveniji. Ker zaradi takih razpoznavno spornih imen lahko prihaja do številnih nejasnosti pri uradnih postopkih, raziskovalnemu delu in podobno, predlagamo spremembo imen teh naselij. Kadar ima več naselij enako ime, predlagamo, da se vsem, razen enemu, praviloma največjemu med njimi, spremeni ime. Imamo dve možnosti: imenu lahko dodamo pris-tavek, ali pa naselju vrnemo staro ime, če seveda to obstoji. Vračanje starih imen seveda nikomur ne vsiljujemo, navajamo ga le kot eno izmed možnih rešitev. Tak primer je Brnica, ki bi se lahk oponovno imenovala Sveti Križ, lahko pa bi ji dodali tudi pristavek in jo preimenovali v Brnica pri Petrovčah. Pri dodajanju pristavka imamo več možnosti. Največkrat smo se odločili za navedbo bližnjega večjega naselja, po možnosti takega, ki za obravnavano naselje opravja vsaj najosnovnejše središčne dejavnosti (na primer Brezovica pri Kropi ali Briše pri Kamniku). V nekaterih primerih smo navedli pokrajino, v kateri naselje leži, v redkejših primerih pa bližnjo reko ali hrib (na primer Belo v Brdih, Dol ob Kolpi, Dolenja Brezovica pod Krimom). Večinoma smo pripravili le en predlog novega imena naselja, v drugih priemrih pa je teh več in jih dajemo v razpravo lokalnim skupnostim. V takih primerih smo posamezne predloge ločili s podpičjem (na primer Dobje pri Dolah; Dobje nad Šentruper-tom; Dobje pri Šentlovrencu). Tista razpoznavno sporna imena naselij, za katera predlagamo, da obdržijo sedanje ime, so v tabelah v šestem stolpcu navedena kot sporna, v petem stolpcu pa je namesto predloga novega imena črtica (-). Ime naselja Ime občine Šifra občine Šifra naselja Spornost Predlagano novo ime naselja Dobeno Mengeš 072 001 da Dobeno nad Mengšem Loka pri Mengšu Mengeš 072 002 ne - Mengeš Mengeš 072 003 ne - Topole Mengeš 072 004 da Topole pri Mengšu OBČINSKA SKLEP ■ V prilogi vam posredujemo predloge, ki naj vam bodo pri reševanju problemov v pomoč. Po trenutno obstoječi zakonodaji (Zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb, UL SRS št. 5/80, Pravilnik o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb, UL SRS št. 11/80, Zakon o lokalni samoupravi, U L RS št. 72/93) je odločanje o zemljepisnih imenih v pristojnosti občinskih organov. Med občinami zato ni usklajenosti, kar povzroča številne praktične probleme Pričakujemo, da bo postopek poimenovanja in prei-menovanjavseh zemljepisnih imen, kamor spadajo tudi imena naselij, v katerem bo imela Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen svetovalno vlogo, v doglednem času predpisan tudi z zakonom. Zato vas prosimo, da nam pomagate, delujete v tem smislu in se v reševanju problemov posvetujete z nami. Pričakujemo, da boste pregledali uradna imena naselij v vaši občini in se opredelili do predlaganih rešitev, ki jih bo treba kasneje tudi formalno urediti. S spoštovanjem, dr. Milan Orožen Adamič, predsednik Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije UPRAV OBNOVA ZELENČEVECA ZNAMENJA OB LIPARJEVI ULICI V drugi polovici junija je Občina Mengeš pristopila k prenovi okolice ob Zelenčevem znamenju na Liparjevi ulici. Predlog ureditve okolice je projektno izdelal ing. arh. Tone Benda. Trenutno so izvedena gradbena dela, ki so obsegala utrditev gramozne podlage, tlakovanje ter ureditev peščenih površin z ureditvijo zelenic. Dokončna hortikulturna ureditev okoli znamenja bo izvedena jeseni. R.F., referat za infrastrukturo -iijJjij.^bjjjJjhjjj^jjjJj jjjjujj > J J J J J i J J J J J J J J J J J J J J J l> >J J J J J J J J J J J Slovenija ima približno 200.000 zemljepisnih imen. Nahajajo se na različnih virih, vendar niso standardizirana. Pojavljajo se napake na različnih kartah in v bazah podatkov. Pri pripravi predpisov in pravnih aktov prihaja do nepravilnosti. Ob imenovanjih naselij in ulic ter na napisnih in označitvenih tablah so zemljepisna imena pogosto napačno napisana. To povzroča precej zmešnjav in komunikacijskih problemov. Zaradi večplastnosti problemov se posamezna stališča glede načina uporabe in pisanja zemljepisnih imen med seboj pogosto zelo razlikujejo. Da bi rabo zemljepisnih imen poenotili, predlagamo predhodno posvetovanje in usklajevanje stališč. U standardizacijo zemljepisnih imen se ukvarja vladna komisija za standardizacijo zemljepisnih imen. Naloga komisije je usklajevanje poimenovanja zemljepisnih imen ter reševanje proble-ir>ov na področju standardizacije zemljepisnih imen v Sloveniji. Namen standardizacije domačih in tujih zemljepisnih imen je določitev njihove pisne oblike in poenotenje njihove uporabe, standardizacijo zemljepisnih imen je potrebno zakonsko opre- i j i j j j j j j j j j j j J j j i i »j j j j j j 'j i» j j j j j j j GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE deliti v pravnih dokumentih, ki urejajo rabo zemljepisnih imen. Komisija deluje v Geodetski upravi Republike Slovenije, ki jo tudi financira. I\a Geodetski upravi Republike Slovenije vzpostavljamo evidenco zemljepisnih imen. Zajemamo jih iz topografskih načrtov, kart in drugih virov. Evidenca vsebuje vsa zemljepisna imena, ki imajo trajno časovno, zgodovinsko, etnološko ali družbeno uveljavljeno identiteto in predstavljajo podlago za standardiziranje zemljepisnih imen. I rosimo vas za sodelovanje na področju omenjene problematike. Delo komisije je predstavljeno v medmrežju http://www.sigov.si/kszi/ V pričakovanju ustvarjalnega sodelovanja, s spoštovanjem Aleš Seliškar, direktor Geodetske uprave OBČINSKA UPRAVA 40. seja Občinskega sveta Občine Mengeš Člani sveta so se še zadnjič pred poletnimi počitnicami sestali na 40. seji Občinskega sveta Občine Mengeš, ki je bila v sredo 8. julija 1998 in na kateri so bile med drugim obravnavane naslednje točke dnevnega reda: ■ Družbena pogodba o ustanovitvi javnega komunalnega podjetja Prodnik d.o.o. Člani sveta so po krajši razpravi sprejeli soglasje k vsebini Družbene pogodbe o ustanovitvi Javnega komunalnega podjetja Prodnik d.o.o., po kateri pripada 12% osnovnega kapitala Občini Mengeš, kar je v skladu s ključem, dogovorjenim po delitveni bilanci. Na podlagi sprejetega soglasja k pogodbi so člani sveta po hitrem postopku sprejeli Odlok o razveljavitvi Odloka o preoblikovanju "Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale" v "Javno komunalno podjetje Domžale d.o.o.", po katerem do imenovanja in začetka dela organov v skladu z daižbeno pogodbo o ustanovitvi Javnega komunalnega podjetja Prodnik d.o.o. opravljajo svoje naloge in izvršujejo svoje naloge dosedanji organi. ■ Pogodba za plačilo sorazmernega deleža stroškov za zgrajeno komunalno opremo med Občino Mengeš in Razvojnim zavodom Domžale Članom sveta je bila posredovana v obravnavo in potrditev predmetna pogodba, za katero so člani sveta menili, da vsebinsko ni dobro pripravljena, zato jo je potrebno do naslednje seje Občinskega svela popraviti. Sprejet pa je bil sklep, da se Razvojnemu zavodu Domžale da soglasje za oprostitev komunalnega prispevka za že zgrajeno komunalno infrastrukturo za Cestno podjetje Ljubljana in SKIP. ■ Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v najem Člani sveta so sprejeli Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v najem, ki določa način, pogoje in postopek oddajanja poslovnih prostorov in garaž, ki so v lasti Občine Mengeš v najem. ■ Določitev izhodiščne profitne najemnine za prof. stanovanja v lasti Občine Mengeš V skladu s Pravilnikom o oddaji profitnih stanovanj v lasti Občine Mengeš v najem, ki je bil sprejet na junijski seji, Občinski svet letno določi višino izhodiščne najemnine profitnega stanovanja. Člani sveta so sprejeli predlog občinske uprave o izhodiščni profitni najemnini. ■ Imenovanje članov v Nadzorni svet Centralno-čistilne naprave Domžale V mesecu juliju bo 1. skupščina Centralno-čistilne naprave, na kateri bo imenovan Nadzorni svet Centralno-čistilne naprave, ki šteje 9 članov, izmed katerih dva imenuje Občina Mengeš. Občinski svet je izglasoval, da se v Nadzorni svet imenujeta gospa Dragica Lavrič, Muljava 22, Mengeš in Franc Žun, Slomškova 19, Mengeš. ■ Komisija za dodelitev profitnih in neprofitnih stanovanj ter oddajo poslovnih prostorov v najem Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je Občinski svet imenoval skupno Komisijo za oddajo profitnih in neprofitnih stanovanj ter oddajo poslovnih prostorov v najem v sestavi: predsednica Andreja Burja Kračman, člani Franc Gregorc, Franjo Roje, Milan Strmšek in Jože Vahtar. ■ Imenovanje odgovornega urednika glasila Mengšan Ker se na razpis za odgovornega urednika glasila Mengšan, objavljenega v junijski številki Mengšana, ni prijavil nihče, je Občinski svet na predlog uredniškega odbora sprejel sklep, da se razpis ponovi, vendar s popravkom, da se mesto odgovornega urednika razpiše za nedoločen čas. OBČINSKA UPRAVA informacija o poteku aktivnosti vodooskrbe v občini Mengeš, podana na 40. redni seji 8. julija 1998 Občinskega sveta Občine Mengeš I. Zagotovitev vodooskrbe iz skupinskega vodovoda Krvavec ■ Prebivalstvo Občine Mengeš, kakor tudi vseh drugih krajev pod Krvavcem, se že več kot 30 let oskrbuje z vodo iz skupinskega vodovoda "Izviri pod Krva-vcem-Cerklje-Komenda-Vodice-Mengeš" (v nadaljevanju Vodovod Krvavec). Vodni viri so bili deloma sanirani ter dopolnjeni z novimi vrtinami, zato so količine vode za današnje potrebe povsem zagotovljene. Bolj kočljivo pa je stanje glavnih in oskrbovalnih cevovodov, ki so zgrajeni iz azbest-no-cementnih cevi. Po veljavnih evropskih in deloma tudi slovenskih predpisih bo potrebno, še v doglednem času, vse azbestno-cementne materiale nadomestiti z ekološko ustreznejšimi materiali. Zamenjavo cevi narekuje tudi dejstvo, da se zadnje čase na cevovodih pojavljajo vseštevilnejši lomi in posledično tudi vedno večje izgube vode. To povzroča motnje pri redni vodooskrbi, kar pri prebivalstvu že povzroča nezadovoljstvo. Mengeš se v teh primerih dodatno oskrbuje iz vodne vrtine tovarne Lek, zato je vodooskrba v glavnem nemotena ali pa motena le v kratkih obdobjih. ■ Vodovod Krvavec poteka skozi pet občinskih območij: Cerklje, Kamnik (Komenda), Vodice, Mengeš in Domžale. Upravljalec vodovoda je Stanovanjsko-komunalno podjetje Domžale, v zgornjem delu od zajetij in do razdelilnega vodo-hrana Grad pa tudi Vodovod Kranj. Po Zakonu o varstvu okolja iz leta 1993 je obvezno vso komunalno infrastrukturo, ki leži na območju občine, vknjižiti kot občinsko lastnino. Za izvedbo so po zakonu zadolženi župani občin in njihove strokovne službe. Župani občin Cerklje, Kamnik, Vodice in Mengeš so imeli, ob sodelovanju upravljalca vodovoda in drugih sodelavcev, že pet sestankov, da bi se dogovorili o izvedbi zakonske zadolžitve. Doslej so skupno ugotovili, da so vse občine zainteresirane za nadaljnjo vodo-oskrbo svojih občanov z vodo iz Vodovoda Krvavec ter prišli do stališča, da naj tudi v bodoče z vodovodom upravlja skupen upravljalec. Zavzeli so stališče, da se vodovod vknjiži v občinsko last po tako imenovani legi, torej kar leži na območju občine, je občinska last. S to vknjižbo pa se nobeni občini ne okrni pravica do pridobivanja vode iz skupnega vodovoda za potrebe vodooskrbe prebivalstva v vsaki posamezni občini. Sedanji upravljalec SKP Domžale je knjigovodske vrednostne in grafične osnove infrastrukture vodovoda občinam že dostavil in s tem županom omogočil čim prejšnjo izvedbo oz. podajo predlogov za vknjižbo. ■ Amortizacijo vknjiženih osnovnih sredstev bo obračunavala vsaka občina sama preko prodajne cene vode, poraba amortizacije pa bi se usmerjala po količinah pritoka vode na njeno območje. ■ Upravljalca vodovoda, sedanjega ali pa lahko tudi novega, prizadete občine izberejo skupno, vsaka občina pa o tem sprejme ustrezni sklep. Z upravljalcem vodovoda se nato sklene nova ali obnovi stara koncesijska pogodba. ■ Za obratovanje vodovoda na primarnem delu je predlagan poseben režim v eni ali drugi varianti, in to: 1. stroške obratovanja prima* nega cevovoda in objektov se obračunava po dejanskem pritoku vode ali 2. stroške zgornjega obratovanja pokrivajo vse udeležene občine po vnaprej dogovorjenem ključu (predlagano v razmerju 40:30:18:12, in sicer po vrsti: Kranj, Cerklje, Mengeš, Kamnik, Vodice. Po prvi ali drugi varianti bi občine financirale tudi obnovo celotnega primarnega cevovoda vse od zajetij ter do vodohrana I N S K A U P R na Cobavici. Po napovedi direktorja SKP Domžale bo zamenjava cevovoda stala okrog 700 milijonov tolarjev, na Občino Mengeš pa bi odpadlo cca. 210 milijonov tolarjev. ■ Na zadnjem sestanku županov v Cerkljah je bil rok za izvedbo določen 30. september letos. V tem roku je treba sprejeti sklepe o prevzemu lastništva, njegovi vknjižbi in o izbiri bodočega upravljalca. Sklepe se posreduje županu občine Cerklje ter hkrati dogovori za sklic kolegija županov. II. Načrtovanje dodatne vodooskrbe iz kamniškega vodovoda ■ Iz prejšnjega poglavja je razvidno, da bo nemotena in kvalitetna vodooskrba sedanjega števila prebivalstva zagotovljena iz Vodovoda Krvavec šele po obnovi oz. zamenjavi primarnega cevovoda od zajetij do vodohrana na Gobavici. Dodatna občasna vodooskrba je možna tudi iz črpališča vode iz vrtine pri tovarni Lek. Ta sistem bo morda pokrival vse potrebe po vodi še nadaljnjih 5 do 10 let. Bolj vprašljiva pa je zagotovitev zadostnih vodnih virov za kritje bodočih potreb npr. 20-30-letnega razvoja obrti in industrije ter porasta prebivalstva in povečanja porabe vode zaradi izboljševanja življenjskega standarda prebivalstva. Načrtovanje bodočega razvoja občine terja tudi iskanje dodatnih vodnih virov kvalitetne pitne vode. Res so v podtalnici okrog Mengša še velike rezerve vode, vendar pa je kvaliteta te podtalne vode, zaradi več vzrokov, vedno bolj ogrožena, onesnažena in vprašljiva. ■ Srečna okoliščina je, da ima sosednja občina Kamnik, in to skoraj na mengeški občinski meji, še na voljo sorazmerno velike količine kvalitetne pitne vode in da jo je tudi pripravljena nuditi Mengšu. Razgovori in študije za pridobitev kamniške vode tečejo že dalj časa, izdelane so že idejne projektne osnove ter tudi ugotovljeni okvirni stroški vodovodne povezave. Srečna okoliščina je tudi, da bi primarni del cevovoda od vodohrana na Gobavici in do Most lahko dovajal, bodisi krvavško ali pa kamniško vodo, problem je le v dejstvu, da ene in druge vode ne bi bilo dovoljeno mešati ali združevati. Kamniška voda je doslej povsem neoporečna, ni je treba klorirati, krvavška voda pa je stalno klorirana. ■ Projektno študijo povezave s kamniškim vodovodom je na pobudo župana izdelal in že večkrat obrazložil dr. Eugen Perišin, dipl. ing. in pojasnil, da obstaja možnost navezave na kamniški vodovod na lokaciji Interjerja Stol na Duplici, od tam bi bilo treba zgraditi nov primarni cevovod mimo Križa in Most do vodohrana na Gobavci. Cena cevovoda, ki bi bil zgrajen iz ekološko ustreznih cevi, bi znašala v najugodnejši varianti 160 milijonov SIT (1.700.000 DEM), v najdražji varianti pa 193 milijonov SIT (2.050.000 DEM), glede na izvajalca, vrsto cevi in najete finančne vire. Idejna študija je bila izdelana že pred šestimi meseci, realizirati pa bi jo bilo možno v sorazmerno kratkem času. Izračun praga ekonomičnosti, glede na najete denarne vire, pokaže, da bi bila investicija upravičena že po sedmih letih, povrnjena pa v petnajstih letih, Kamnik pa bi, po njegovi ponudbi, vodo dajal prvih 10 let zastonj. III. Ugotovitve in zaključki ■ Občinski svet je podane informacije o problematiki sedanje in nadaljnje vodooskrbe sprejel v vednost. Hkrati je zadolžil strokovne službe za komunalno infrastrukturo, da projekt ene in druge variante čim prej strokovno obdela in kompletira ter do septembrske seje Občinskega sveta predloži svetu v nadaljnjo obravnavo in odločanje. ■ Naloga, dana strokovnim službam za infrastrukturo, je kompleksna in odgovorna, odločitev sveta pa tudi ne bo lahka, saj bo bistveno odločilna za sedanji in nadaljnji razvoj občine in zagotovitve vodooskrbe tudi v bodoče. Ivan Zupan VI SPRAŠUJETE, ŽUPAN ODGOVARJA Vprašanje: Ali v Mengšu v prihodnosti morda nameravamo zgraditi kabelsko TV-omrežje? Dejstvo je, da ima že vsaka manjša slovenska vas kabelsko televizijo in menim, da tudi Mengšu kaj takega ne bi škodovalo, pa tudi veliko ljudi si tega želi. Kot mi je znano, mesečni obroki niso veliki v primerjavi z možnostjo gledanja številnih zanimivih, poučnih in zabavnih tujih TV postaj. Ve pa se tudi, da se na področju povezave v Internet preko t.i. "kabla" oziroma kabelskega modema, odpira veliko možnosti (ta projekt poteka na Gorenjskem). Poglavitna prednost je velika hitrost pretoka podatkov ter stalni (24-urni) priklop na Internet. Velika večina ljudi se namreč še vedno priklaplja na internet preko navadnega modema, kjer se podatki po telefonskih žicah prenašajo z obupno počasnimi hitrostmi (33.6 kb/s - 56 kb/s), telefonski impulzi pa so tudi zelo dragi. Na Gorenjskem imajo povezavo preko kabla, ki omogoča hitrosti 2 Mb/s (!), mesečni strošek pa skupaj z naročnino na kabelsko TV znaša okoli 6.500 SIT. Imam še eno podvprašanje: ali je res, da je bila Mengšu že ponujena izgradnja kabelskega omrežja, vendar je bila odločitev na ramenih peščice konzeravativnih Mengšanov, ki so menili, da Mengeš ne potrebuje kabelske televizije? Zakaj bi moral Mengeš zaradi nekaterih nazadnjaških ljudi ostati nerazvit tudi na tem področju? Hvala za odgovor! Matjaž Tavčar Odgovor g. župana: Na vprašanje gospoda Matjaža Tavčarja, ali bo imel Mengeš kabelsko TV-omrežje, odgovarjam pritrdilno. Že pred leti, točneje leta 1995, sem imel na to temo nekaj razgovorov. TV Kranj, ki izvaja projekt kabelske TV na Gorenjskem, za Mengeš žal ni zainteresirana. Več razumevanja za našo željo je pokazal gospod Meglic iz Črnuč, ki je bil pripravljen potegniti optični kabel iz Ljubljane do Mengša, kar potrjuje pisni dokument. Na Občinskem svetu sem tako že leta 1995 to pobudo predstavil, ki pa med prisotnimi žal ni naletela na pravi odziv. Kljub temu smo pozneje na javnem natečaju poiskali izdelovalca idejne študije lokacijskega načda kabelske TV. Eno od podjetij jo je tudi brezplačno izdelalo. Stanovanjski bloki na Zavrtih že imajo interno kabelsko TV. Z lastnikom le-te sva dogovorjena o morebitni napeljavi v Občini Mengeš, kar ho smiselno in najracionalnejše ob plinifikaciji Mengša, ker je to najcenejša in najustreznejša varianta. Ta problem ni odvisen le od Občine Mengeš, temveč predvsem od zainteresiranosti občanov. RAZPISI HM! bi 9. člena Občinski svet Občine Mengeš na podlagi Odloka o prevzemu izdajateljstva javnega glasila Mengšan objavlja razpis ZA ODGOVORNEGA UREDNIKA GLASILA MENGŠAN za nedoločen čas Prijava mora vsebovati: • kratko strategijo svojega dela kot odgovornega urednika (vizija), • morebitne reference na področju novinarskega dela. Prednost bodo imeli kandidati: • s stalnim prebivališčem v Občini Mengeš, • ki že opravljajo oz. imajo izkušnje pri dopisniškem delu. Prijave pošljite v zaprti kuverti s pripisom "ne odpiraj" na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, Uredniški odbor glasila Mengšan, najkasneje do 10. avgusta 1998. Na podlagi prispelih prijav bo Uredniški odbor opravil s kandidati razgovore. Odgovornega urednika, ki bo opravljal tudi dopisniško delo, bo na predlog Uredniškega odbora potrdil Občinski svet Občine Mengeš. Morebitne dodatne informacije lahko dobite na Občini Mengeš, tel. 737 081. Alojzij Janežič Predsednik Občinskega sveta Občine Mengeš ŽUPAN NA OBISKU Ana l Irniaš Junija je praznovala 85-rojstni dan in kar težko je verjeti, da jih šteje že toliko, saj je še vedno nasmejanega obraza in vedrega duha. Ko jo je obiskal mengeški župan, je sedela na verandi in uživala v hladni senci svojega doma, ki sta si ga z zdaj pokojnim možem postavila leta 1952 ter v njem podoživljala vesele, pa tudi žalostne trenutke skozi 57 let skupnega življenja. V zakonu, ZUPAN NA OBISKU polnem medsebojnega spoštovanja, sta se jima rodila hči Marinka in sin Janez. S svojima družinama stojita mami ob strani vsak trenutek dneva. V prijetnem pogovoru je povedala, da je prava Ločanka, rojena pri Antonovih, v družini z. osmimi otroki, da jih je šest še živih in da je morala veliko delati na polju in kasneje v tovarni Induplati, kjer se je zaposlila. Najlepši spomini jo vežejo na čas žetve, mlačve in košnje, ko so po opravljenem delu posedeli dolgo v noč, kaj zapeli in zaplesali. Zdaj, ko ji življe V\. junija je praznoval svoj 85. rojstni dan naš ata, Ivan Vidrih. Prav na njegov dvojni praznik, god in rojstni dan, ga je obiskal gospod Janez Per, mengeški župan. Verjetno je eden redkih županov, ki si poleg obilice dela vzame čaz za obiske pri starejših občanih. Našemu atu je najprej čestital ob visokem jubileju, ga obdaril z boga tim, praktičnim darilom in mu zaželel še veliko zdravih let. Po prijetnem kramljanju o zanimivostih iz domačih logov, je naš ata povedal nekaj o svojem življenju, ki ga je do sedaj preživel v Mengšu. V Mengeš je prišel pred 58. leti z ženo Ano kot trgovec. Trgovino z. mešanim blagom je imel v tedanji Kržanovi hiši 8 let. V tej hiši se mu je družina povečala za tri hčere. Po vojni je moral svojo dejavnost opustiti in se priključiti državnemu trgovskemu sektorju. Opravljal je komercialna dela v Mengšu in okoliških krajih. Nazadnje, pred upokojitvijo, je bil v službi pri trgovskem podjetju Napredek Domžale. njske moči pešajo in ko se ji v misli prikradejo mlada in najustvarjalnejša leta, se odpravi na vrt in njivo za hišo in tam uživa v starodavnih spominih. Čas obiska je hitro minil. Bil je mnogo prekratek, da bi lahko opisala vsaj tisto, kar še vedno hrani v duši, kajti župana so čakale nove obveznosti. Ob odhodu je le skromno rekla: "Kar ne morem verjeti, da ste me res obiskali," in mu zadovoljna stisnila ponujeno roko. Jože Brojan Poleg službe je bil aktiven tudi na drugih področjih v kraju. V Telesno vzgojnem društvu Partizan je deloval več let kot tajnik in predsednik. Aktivno je sodeloval tudi pri obnovi današnjega doma TVD Partizan, ki je bil med vojno požgan. Skoraj 30 let je bil predsednik AMD Mengeš. Društvo je v času njegovega vodenja organizirano pristopilo k izobraževanju bodočih voznikov in pridobilo svoje prostore na Trdinovem trgu. Deloval je tudi v takratni KS in prejšnji občini. Še vedno se zanima za razvoj in napredek Mengša. Večkrat poudari, da se je v Mengšu veliko stvari spremenilo na bolje, kar imamo spet svojo občino. Živi v svoji hiši na Slovenski cesti. Ker je vdovec, mu pomagamo življenje polepšati hčerki Meta in Majda, šest vnukov in sedem pravnukov. Župan se je moral zaradi dela v parlamentu posloviti, domači smo proslavljali naprej. Gospodu Peru se v imenu našega ata in v imenu naše družine zahvaljujem za obisk. Majda Trobec POLITIČNE STRANKE SDS ŠPORTNA DVORANA VELIKA, SREDNJA, MALA Nekaj podatkov za lažje usklajevanje stališč In za streznitev ■ Dejstvo je, da v občini ni nikogar, ki bi nasprotoval zagotovitvi prostorskih možnosti za športno vzgojo v osnovni šoli Mengeš in za potrebe športa in drugih dejavnosti. Razlike so v pogledih na izhodišča, ki so bili že večkrat predmet naših zapisov v Mengšanu in dopisov občinski upravi in svetu. Občinska uprava je na naše zahteve in morda zahteve tudi drugih, končno le potrdila, da je izdelan dodaten projekt, ki naj prikaže ustreznost osnovnega projekta in variantnih predlogov. Dodaten projekt analizira obstoječi projekt velike športne dvorane in ponuja dve možm idejni zasnovi manjše športne dvorane. ■ Organiziran je bil sestanek vseh zainteresiranih in tudi vseh strokovnjakov, ki so sodelovali pri izdelavi. Kljub temu, da za sestanek ni bilo pripravljenih nobenih gradiv, je pohvalno, da je župan tako širok in s strokovnjaki dobro zaseden sestanek pripravil. Na 40. seji sveta je bila obravnavana problematika športne dvorane in zaključkov sestanka oz. naj bi se razpravljalo in odločalo o športni dvorani, takšni ali drugačni. Tudi za sejo sveta so bili materiali slabo pripravljeni in na osnovi teh ni bilo možno dobro razpravljati ali odločati. Ni bilo na primer zapisanih stališč posameznih strokovnjakov, izdelovalcev projektov. Zato je predvidena celo izredna seja sveta na temo športne dvorane še v juliju. Mi smo v želji čim bolj objektivno predstaviti naša stališča in v želji, da se svetniki zavedajo vseh okoliščin in podatkov različnih variant, pripravili primerjalno Ivan Vidrih POLITIČNE S T N K tabelo s podatki za veliko, srednjo in malo športno dvorano. Podatke smo povzeli po nam dostopni dokumentaciji, zato jih predstavljamo in jih predlagamo za nadaljnjo obdelavo (dopolnitve in popravke) in obravnavo. Želimo si tudi neobremenjene prijateljske razprave, brez podtikanja laži in brez demagogije, ki ne pelje nikamor. Za izredno sejo sveta bomo pripravii tudi naša podrobna stališča. Za bralce glasila Mengšan pa dajemo v premislek le gole podatke in primerjave, zbrane v spodnji tabeli. Mnenja in komentarje bralcev pa bi si vseeno želeli slišati. ELEMENTI ŠPORTNE DVORANE VELIKA ©, @ SREDNJA @ MANJŠA ® Obstoječa telovadnica Se odstrani, ohrani se delno le južna stena. Se ohrani, razen severne stene. Se ohrani, razen severne stene. Vadbene enote v osnovni dvorani2' Košarkarsko 25x18 m Rokometno XXxXX m Odbojkarsko igrišče XXxXX m za mednarodne tekme, igrišče za mali nogomet. Preveriti!!! Obstoječe košarkarsko igrišče 24x14 m in dvoje odbojkarskih 9x18 m. Obstoječe košarkarsko igrišče 24x14 m in dvoje odbojkarskih 9x18 m. Površina osnovne dvorane (m1) 2 x (31x20) m = 1.252 28 x 16 + 32 x (16 ali 18) m = 960 (1.080) 2x(28x16)m = 896 Procentualno manjše površine osnovne dvorane glede na veliko športno dvorano (%) -0 -23,3 (-13,7) -28,4 Skupna uporabna površina (m2) 2.824 1.733 1.380 Procentualno manjše površine glede na skupne površine velike športne dvorane -0 -38,6 -51,1 POTREBEN DENAR ZA ŠPORTNO DVORANO VELIKA ©, ® SREDNJA® MANJŠA ® Financiranje Občine Mengeš (milijonov SIT) 326 106 55 Sofinaniranje Ministrstva za šolstvo in šport - po normativih (milijoni SIT) 88 88 88 Skupaj investicija (miijonov SIT) 414 194 142 Letni stroški vzdrževanja in pogona za občino (milijonov SIT) 33 10" 4" Stroški vzdrževanja in pogona letno za državo/ šolo (milijonov SIT) 11 11 11 Skupaj letni stroški vzdrževanja in pogona (milijonov SIT) 44 21" 15" ■ Dodatni pričakovani stroški: - arheološka izkopavanja: min. 30 milijonov SIT, - zunanja ureditev in zagotovitev parkirnih prostorov, - za obstoječi projekt velike športne dvorane iz leta 1991 je projektirana tehnologija zastarela in nekatere rešitve neustrezne, zato bo potrebno modernizirati projekt, - za nove projekte sredje ali manjše dvorane izdelava projekta in inženiringa min. 14 milijonov SIT, - za veliko dvorano prenova projekta (tehnologija, uskladitev z zahtevami novih predpisov) min. ??? milijonov SIT Opombe: " Sorazmerna ocena iz 1 glede na skupno vrednost investicije. * Možne so tudi druge vadbene enote. Na osnovi predlaganih se predvidijo predelne pomične stene. Reference: © Investicijski program, telovadnica pri osnovni šoli Mengeš, LIZ Inženiring p.o., Ljubljana, marec 1997. ® projekt 668/91 Telovadnica OŠ Mengeš, Graditelj Kamnik - Feliks Hribcrnik, dia., november 1991, marec 1992. ® Projekt Ex f>2f>0, Primerjalna analiza in idejne zasnove za telovadnico pri OŠ Mengeš, Slovenija Projekt Ljubljana, april 1998. Povzetek iz elaborata LIZ Inženiring p.o., z dne 25.3.1997: Sedanja telovadnica ima površino 459,30 rrr (tloris 16,10 x 28,50 in višino 7 metrov) z igriščem velikosti 24 x 14 m. Idealne mere igrišča za košarko so 26 (+-2) x 14 (+-1) m. Za izključne potrebe šole (tudi bodoče in za 9-letko) bi šola potrebovala glede na normative še dodatnih 528,60 m'. Na osnovi podatkov demografskega inštituta Univerze v Ljubljani bo padlo število učencev / oddelkov iz 782/34 v šolskem letu 1997/1998 na 685/29 v šolskem letu 2000/2001! Ob tem je napisana pripomba, da je opazno priselje- POLITIČNE STRANKE vanje večjega števila socialno šibkih in nepopolnih družin, zato upadanje števila šoloobveznih otrok morda ne bo tako močno, kot ga predvideva demografija. Podatki o obsegu proračuna Občine Mengeš za primerjavo Naziv proračunske postavke Realizacija 1997 zaokroženo na milijone SIT Prihodki 536 Porabljeno 445 Ni realizirano/porabljeno, rezervirano 91 Plače in materialni stroški občine 49 (uprava, svel, komisije) Investicije v infrastrukturo 127 Vzdrževanje infrastrukture 57 Investicije v družbene dejavnosti 13 Vzdrževanje v družbenih dejavnostih 16 (od tega 3 mil. za občino) Življenjsko nujne naložbe v Občini Mengeš, ki bodo zahtevale več let (do 15) za realizacijo, še vedno čakajo na resno financiranje: - Obnova primarnega vodovoda Krvavec: 30% delež Občine Mengeš je 720 milijonov SIT (podatek direktorja komunale na 40. seji sveta). - Obnova vodovoda v občini bi morala biti izvedena istočasno, da bi zamenjali kancerogene azbestne in bitumen-sko/katranske cevi in s tem tudi prenehali klorirati vodo. - Izgradnja kanalizacije in istočasna izgradnja ostalih komunalnih inštalacij. mag. Tomaž Štebe, dipl. ing. predsednik OO SDS Mengeš KOSTJA MODEC izbran za županskega kandidata Občine Mengeš Celotna 23. seja Izvršnega odbora LDS Mengeš je bila namenjena pripravam na letošnje lokalne volitve. Najpomembnejši sklep Izvršnega odbora je bil, da je Kostja Modec kandidat LDS Mengeš za župana Občine Mengeš (izbran je bil izmed treh kandidatov). Glavni razlog za izbor županskega kandidata so bile izkušnje in strokovna usposobljenost na področju komunale in infrastrukture ter vodenja investicij. Gospod Modec je na seji predstavil svoje poglede za nadaljnji razvoj naše občine, ki temelji na sodobnih temeljih razvoja lokalnih skupnosti. Pri predstavitvi je bilo razvidno tudi njegovo poznavanje organizacije delovanja novih občin ter dobro normativno-pravno podkovanost. V nadaljevanju seje je predsednik LDS Mengeš Peter Gubane ml. članom odbora predstavil koncept izdelave strankinega pro-grama za naslednje mandatno obdobje. Program bo kratek in konkreten, pri izdelavi pa bodo sodelovali člani stranke, ki so zadolženi za posamezna področja delovanja občine. Priprava za izbor kandidatov za Občinski svet je bila naslednja točka seje. Evidentirani so že prvi kandidati za strankino listo, ki mora biti zaključena do jeseni, ko bo znano število svetnikov v novem Občinskem svetu, Predsednik stranke bo odboru predlagal kandidatno listo, ki bo prednostna glede na dosedanje aktivnosti članov in simpatizerjev. Na zaključku seje je gospod Gubane članom stranke predstavil plan porabe finančnih sredstev za letošnje volitve, ki je skromen ter v okvirih predpisane porabe. Terezija Korošec-Potočar i \j v ' Mir. i IVI 1 7 f , r'j ni J Lud. 1 AJDA J 11.....1 □ J.lil 7. jJ (J jjd m Leto je naokoli in v LDS Mengeš smo zopet organizirali izlet v eno od slovenskih pokrajin. Obiskali smo Belo krajino, deželo sonca, brez in bogate etnološke tradicije. Nekoliko kasneje kot običajno smo startali v Mengšu in po dveh urah vožnje smo se ustavili v Metliki, na prvi točki našega potepa. Ogledali smo si vinsko klel, kjer smo spoznali bela in rdeča vina, ki domujejo v Beli krajini. Belokranjski etnološki muzej je bil vzrok za naslednji postanek vesele družbe, V muzeju smo se prepričali, da po bogastvu ljudskega izročila, plesov, noš in običajev Bela krajina prekaša POLITIČNE STRANKE vse druge slovenske pokrajine. Veliko zanimivega smo videli v osrednjem slovenskem gasilskem muzeju, kjer prijaznim gostiteljem nismo pozabili povedati, da ima gasilstvo tudi v Mengšu bogato tradicijo. Na počitku v Osilnici ob reki Kolpi smo videli, da ima turizem v tem delu Slovenije lepo prihodnost, saj čista reka in njeni bregovi nudijo obilo miru in užitka. Tudi letos je imel izlet literarni navdih. V Vinici smo obiskali rojstno hišo Otona Županiča, slovenskega pesnika in zgodovinarja. Ogled muzeja nas je spomnil na pomen Župančiča, ki je sočasno s Cankarjem, pod vplivom nove romantike, s poudarkom na nacionalni in socialni ideji, z. barvitim in izrazito muzikalnim slogom, obogatil slovensko literaturo. V popoldanskih urah smo v Adlešičih obiskali domačijo gospe Marice Cvitko-vič, ki je znana po starodavnem načinu izdelave platna in vezenin. Kvaliteta njenih izdelkov ne slavi smo po Sloveniji, saj je z njimi sodelovala že na mnogih svetovnih razstavah. Še en lep in prijeten izlet smo zaključili v Semiču, na enem od mnogih kmečkih turizmov, kjer vam postrežejo z domačo hrano in vinom iz "taboljšega" soda. S toplimi pozdravi vsem bralcem Mengšana! Terezija Korošec-Poločar Marija in Roman Kalušnik, redna udeleženca izletov LDS Mengeš. KULTURA KULTURNO DRUŠTVO FRANCA JELOVSKA MENGEŠ Odprtje razstave Janeza Kovačiča. Kresovanjc na predvečer godu Janeza Krstnika. Foto: Peter Škrlep iz Trsta, Itak1 krajino, Koroške in IJuIiljane 13. in 11 junija Sobota, 13.6.1998 8.30 ogled RTV (hvala Viktorju Turičniku) 9.30 ogled Gasilskega doma v Mengšu (hvala Jožetu Žargiju) 10.00 ogled izdelave kitar (hvala Ignacu Zaletelju) 11.00 ogled izdelave harmonik (hvala Zupanovim) 12.00 ogled Semenarne Sadike (hvala Janiju Beletu) 13.30 kosilo v Mengeški koči (hvala Juretu Repanšku) 15.30 ogled Arboretuma Volčji potok 18.00 odhod z gondolo in sedežnico na Veliko planino 19.00 prihod in nastanitev v Domžalskem domu 19.45 do... planinski večer (hvala Metki Sušnik) Nedelja, 14.6.1998 10.00 ogled kapelice na Veliki planini 11.00 ogled snežne jame 12.00 obisk planine Dol (kislo mleko) 13.00 spust v dolino 15.00 prihod v Kamniško Bistrico (ogled izvira, ogled mini živalskega vrta, golaž) hvala Juriju Jereju in Branetu Zupanu RS.: V imenu PD RTV pa bi se rad zahvalil vsem udeležencem, ki so prišli iz Trsta, Metlike, Črnomlja in Prevalj. Upajmo, da se bomo še kdaj srečali! ToneJarc Na Mengeški koči. HVALA LEPA MENGSANOM! 13. junija smo planinci iz Trsta, Metlike, Črnomlja, Prevalj in Ljubljane obiskali Mengeš. To je bil začetek tradicionalnih srečanj omenjenih PD in bili smo počaščeni, da smo si za izhodišče druženja izbrali omenjeni kraj. Seveda smo se najprej ustavili pri Gasilsko-godbenem domu v Mengšu, kjer nas je sprejel predsednik PGD Mengeš Jože Žargi s svojo ekipo in nam omogočil ogled gasilskega doma. Nato smo se po lično urejenih ulicah sprehodili do izdelovalca kitar Ignacija Zaletelja, mojstra umetniške obrti, ki je poznan po vsem svetu in ki nam je s svojim strokovnim predavanjem omogočil nepozabna doživetja iz sveta strun in harmonij. Po zanimivem srečanju z mojstrom kitar smo se napotili proti družini Zupan, kjer živi in dela svetovno priznani izdelovalec harmonik Valentin Zdravko Zupan. Nepozabno doživetje vseh obiskovalcev je bil ogled muzeja družine Zupan in nastop mladega harmonikarja ter njegovega učitelja. Pot nas je potem vodila po mengeških drevoredih do Semesadike Mengeš, kjer nas je pričakal priznani alpinist in vodja proizvodnje Jani Bele, ki nam je povedal, na kaj moramo paziti, da bodo preživeli naši zanamci. Po vseh ogledih smo se vzpeli mimo smučarskih skakalnic in spomenika padlim talcem do Mengeške koče na Gobavici, kjer nas je pričakal Jure Repanšek z okusno mesno-zelenjavno enolončnico. P.S.: Župan Mengša Janez Per pa je v imenu organizatorja PD RTV Slovenija vabljen na bodoča srečanja. Lep planinski pozdrav! Za PD RTV Slovenija predsednik Tomo Mulej DRUŠTVA Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Mengeš bo imela, v kratki zgodovini naše občine, prav gotovo poseben pomen. Mengšani smo poleg prvega častnega občana dobili prapor, ki simbolično predstavlja prispevek naših občanov pri osamosvojitvi Slovenije. Poseben veteranski obred, ki je vsem prisotnim-prebudil patriotska čustva, je predstavjal trdno odočnost Slovencev, da ohranimo suverenost svoje mlade države. Prapor je iz rok ZVVS Domžale sprejel in razvil predsednik ZVVS Mengeš Marko Trampuž. Okrasna trakova sta na prapor pripela župan Janez Per in Janez Mohorič. Poleg članov ZVVS Mengeš ter množice gostov je bil na razvitju prisoten tudi predsednik ZVVS Slovenije Srečko Lisjak. Predsednik države Milan Kučan je zaradi državniških ohveznosti v tujini svojo odsotnost opravičil. Tajnik ZVVS Mengeš, Peter Gubane mL Prapor ZVVS Menffeš f29. maj občinski praznik r &\l MEPZ SVOBODA MENGEŠ 'MuRk z jjjJujjJiii Zaključek pevske sezone smo letos "opravili" kar pri Lovski koči v Mengšu. Povabljeni smo bili vsi tisti, ki smo bolj ali manj povezani z delovanjem našega daištva. Vsi so bili dobrodošli, tudi naš pasji štirinožec. Kar nekaj sort mesa .se je na ražnju obrnilo in vse se je tudi lepo poplaknilo. Nekaj od hrane utrujenih in naveličanih si je hodilo nabirat energijo na sveže postlano rjuho za Petrovim avtomobilom, drugi so igrali pikado, tretji nogomet... Ha Matevžev predlog smo se morali vsi preizkusiti v pikadu, čeprav nas je kar nekaj prisotnih oseb to igro od blizu tokrat prvič videlo. Ne boste verjeli, v rezulatih se to ni poznalo in tako nismo prav nič zaostajali za tistimi ta boljšimi, zato je bila igra nenadoma za vse na vso moč zanimiva. Osnovni namen je bil dosežen: spraviti čim več ljudi na noge. Tisti, škartirani po lastni nesreči, smo bili kasneje uporabljeni kot navijaško moštvo. * Cenjeni gospod Pišek nam je tokrat * ponovno dokazal, da leta niso vedno ; važna. V igri pikada je bil jasno prvi od * vseh prvih. To nas je nekoliko streznilo. * Nerodna reč, v bodoče bomo bolj razmislili, v kateri igri naj sodeluje. I Pasji trenutki so bili zaradi vročine na * trenutke res pasji. Ob neustavljivem * tekanju za žogico je postalo tudi na-J šemu Jacku rahlo dolgočasno in ko je „ imel vsega dovolj, je s podaljšanim jezi- * kom in pomnoženimi vdihi odšel pod * klop. Še kosti ga niso več zanimale. » V piknik se je vključeval tudi velik l osebni dogodek naše članice. Ljuba "l.uba", zahvaljujemo se Ti za vse, kar si * za zbor storila in pripomogla, da je * obstal. X Želimo Ti zdravja in tiste neusahljive * energije, ki nam življenje vedno znova l naredi polno in smiselno. Čestitamo! l In tudi "zapojali" smo, šipe pa niso * popokale. Pod noč je stekla beseda o * vsem mogočem. Ker smo si zakurili l ogenj, nas komarji niso "požrli". Odgnala jih je tleča žerjavica in rahel dim, * ki se je s pišem vetra sem ter tja dvigal ". nad nas. Včasih nas je čisto od blizu * ovil v majhne puhaste oblačke, takrat * smo si solzne oči močno pomencali in * življenje je teklo dalje. « ° Ko so tudi glave, in ne samo želodci, " imele vsega dovolj, smo začeli pos- * pravljati. Sosedov pes Jack je že zdavnaj * odšel z gospodarico domov in na tre- * nutke se mi je zdelo, da se nekje v dal-» javi hahljajoče oglaša. O, da bi nas vi-l del sedaj, ko odhajamo domov! Eni s l kolesi brez luči (imel jih je mopedist), * drugi s smetmi natrpanimi avtomobili in * tretji neskončno blaženi, saj jim ni bilo * treba za nič skrbeti. Ti so bili namreč * samo sopotniki. Ja, življenje je res lepo * in vince je sladko, pa zdravja nam da! * Minil je piknik in minila je sezona. ; Nova nastopi jeseni. Vanjo bomo zako-l račili zdravi, polni moči in novih zamis- li. Želimo si, da bi nas bilo čim več. ; Ne pozabite, da ste še vedno povabljeni . v našo družbo. t « Za MEPZ Svoboda Mengeš v razvedrilo napisala Jerneja Behrič DRU ali amatersko radiogoniometriranje v Mengšu Radioamaterji Radiokluba Domžale S53CAB, katerega člani so tudi radioamaterji sekcije S59DMA iz Mengša, smo po uspešno izpeljanem lanskem odprtem državnem prvenstvu v amaterski radiogoniomctriji v kraju Rova letos ponovno organizirali tekmovanje, in sicer v Mengšu. Amaterska radiogoniometrija (ARG) je le ena od mnogih radioamaterskih aktivnosti, je tehnično-športno tekmovanje, kjer mora tekmovalec s posebnim ročnim sprejemnikom v čim krajšem času odkriti skrite oddajnike. Tekmovanje poteka v naravi, večinoma v gozdu in mu radi rečemo tudi lov na lisico. Tokratno tekmovanje, ki so se ga udeležili tudi tekmovalci iz Hrvaške in Avstrije, je bilo 23. maja na širšem območju med mengeško Gobavico in Dobenom. Tekmovalci, skupaj s spremljevalci jih je bilo okoli 60, so se zjutraj zbrali pod Gobavico, kjer so dobili štartne številke, preizkusili so svoje sprejemnike in se okrepčali z malico. Na start smo tekmovalce prepeljali z. organiziranim posebnim prevozom. Tu so si lahko ogledali štartno listo in ugotovili, kdaj in s kom v skupini bodo startali. V isti štartni skupini namreč ne smejo biti tekmovalci iz istega radiokluba, niti tekmovalci iste kategorije. Tekmovalci se delijo v 5 starostnih kategorij: pionirji, juniorji, scniorji, veterani in starejši veterani ter v posebno kategorijo žensk. Od kategorije, v katero sodi tekmovalec, je namreč odvisno, kako dolgo progo bo le ta moral preteči oz. koliko skritih oddajnikov bo moral najti. Prva skupina tekmovalcev je start zapustila ob 10.05 uri in potem vsaka naslednja v časovnem razmaku 5 minut. Tekmovalci so tokrat štarlatli v 18 skupinah in za zadnje se je tekmovanje končalo malo pred 14. uro. Časovna omejitev tekmovanja je bila 140 minul. Po prihodu na cilj na Gobavici, prvi so zanj potrebovali nekaj manj kot eno uro, so vsi tekmovalci dobili kosilo in ob napovedanem času so bili objavljeni prvi neuradni rezultati. Sledil je čas za pripombe in pritožbe, ko je nekaj tekmovalcev zaradi drugih obveznosti žal moralo že zapustiti Mengeš. Pripomb in pritožb ni bilo, zato so ti prvi rezultati lahko veljali za uradne. Sledila je razglasitev zmagovalcev, ki so do 5. mesta v vsaki kategoriji prejeli diplome in do 3. mesta medalje. Prav vsi tekmovalci pa so prejeli še spominske majice, bilten tekmovanja in zloženko Občine Mengeš. Ob tem naj se še enkrat zahvalimo vsem sponzorjem, ki so nam pomagali predvsem s finančno pomočjo in pa vsem članom organizacijskega odbora, ki so pripomogli k temu, da smo tekmovanje tako uspšeno izpeljali. Tu nam je pomagalo tudi vreme, ki je bilo ravno primerno za tako tekmovanje, ni bilo prevroče in ne mokro. To tekmovanje je štelo tudi za uvrstitev v ekipo Zveze radioamaterjev Slovenije za svetovno prvenstvo v ARG, ki bo letos na Madžarskem in kjer upravičeno pričakujemo tudi udeležbo vsaj enega tekmovalca iz našega kluba v reprezentanci Slovenije. Radioamaterji Radiokluba Domžale so že kar nekajkrat uspešno sestavljali reprezentance, ki so nas zastopale v tujini. Bili so na Norveškem in v Sarajevu, v novejšem času pa na Slovaškem, v Bolgariji in v Nemčiji. In ob koncu še povabilo. Če vas je ob branju tega članka zamikalo, da bi kaj podobnega počeli tudi vi, pridite v prostore Radiokluba Domžale v Domžalah, za zdravstvenim domom. Tam boste izvedeli, kako postati radioamater, spoznali boste še vse druge radioamaterske aktivnosti in, če vas bo veliko Mengšanov, morda nekoč uspeli ponovno pridobiti kakšen majhen prostor v vaši občini, kjer bi po sedmih, osmih letih ponovno oživili nekoč kar precej aktivno sekcijo S59DMA. V domžalskih prostorih Radiokluba nas najbolj zagotovo najdete ob četrtkih proti večeru. PRIDITE! Za Radioklub Domžale Vladka Kordež DRUŠTVA Mengeški folkloristi smo bili letos * drugič povabljeni na proslavitev dneva * državnosti v Hamburg. Na sprejemu, ki ga je priredil časni konzul Slovenije, smo predstavljali "primerke čistih slovenskih domorodcev". ♦ • Ker Hamburg ni iste velikosti kot Men-l geš, smo se odločili, da bo naše zastop- * stvo zgolj simbolično, in sicer trije pari : in harmonikar. Ker pa tudi Splošna . plovba nima direktne povezave s tem mestom, smo odpotovali z. nekoliko ; nenavadnim prevoznim sredstvom -evaszjonom. V tega malčka med Fran-« cozi smo natovorili potice in zbasali našo malenkost, potem pa neprekinjena vožnja do prvega postanka v Mostah pri Komendi, zaradi skleroze enega izmed nas, vendar smo bili že čez. 723 I minut na cilju v preprostem mestu na « severu Kohlove dežele - Hamburgu. » v Z teprav smo se v letih naših gostovanj navadili na vse hudo, smo bili ob * našem hotelu presenečeni. Imel je skoraj premajhno garažo, pred hotelom so * se potikali sumljivi zamorci, ki so zahte-; vali ključe avtomobila, v avli so se sprehajali psi in telefon je bil zelo nehigijcn-sko postavljan tudi v kopalnico. Skratka gostitelj nas je nastanil v bajto najvišje kategorije. Kar nam seveda tudi pritiče. • Po kratkem počitku je sledil ogled l mesta. Ker smo sledili svojemu čutu za i umetnost, smo si ta dan ogledali zanimivo mestno četrt St. Pauli z. mnogimi znamenitostmi. Naslednje jutro pa smo spoznali še trg, kjer so imeli piknik predstavniki naših severnih sosedov. Hrana je bila okusna, pivo pa ne, ker ga niso imeli. Menda se jim je sesiril. iijjjjjuiJjjB m\m Popoldne je bil naš nastop. Prireditev je bila v prireditveni dvorani našega hotela. Tam je gospod častni konzul pogostil kopico ljudi, med katerimi je bil najbrž, tudi kak njegov znanec. Da pa hrana ne bi prehitro pošla, smo jih sem pa tja zamotili mi s plesnimi točkami in domačimi poticami. Poleg nas je nastopila tudi družina Galič z lastnim programom. Proti koncu smo zažgali še s skupnim nastopom, a smo poželi bolj malo aplavza. So skoraj vsi že odšli. Naš gostitelj je poskrbel za zanimivo proslavitev dneva samostojnosti. Potrudil se je, da je predstavil Slovenijo z lepimi plakati v sliki, z arhivskim vinom, ki ga je podaril vsakemu gostu, pa tudi v žeji. Seveda smo se mu zahvalili za povabilo z darilom, pa tudi on nam je dal praktične spominke. Se pravi, da je bil z nami najbrž zadovoljen. Naslednje jutro smo odšli domov. Ugotovili smo, da so Nemci čudni ljudje. Cesta nazaj je bila namreč znatno daljša, saj smo se vozili kar lepo število ur. Poleg tega Nemci večkrat poskrbijo, da si v miru ogledujemo zanimivosti njihovega obcestnega grmovja, ko stojimo v koloni. Ni kaj, dobra promocija ekološkega turizma, Iz jeze, ker Nemčija ni manjša, je potem Dušan na neki črpalki dodobra oplenil avtomat z medvedki. V njem namreč tiči velik otrok. Se vidi tudi okoli pasu. Ker sem bolj nerodne sorte, sem potem padel v globok spanec in se zbudil šele doma. Zadovoljen, ker spet vdihavam molekule čistega slovenskega zraka. In ker je Stojan odšel na počitnice. AJ. Enajstič za Pokal Loke ■ Loški gasilci smo pod pokroviteljstvom GZ Mengeš in Občine Mengeš zadnjo soboto v juniju pripravili tradicionalno, tokrat že 11. meddruštveno gasilsko tekmovanje članov in članic za Pokal Loke, ki je za enote iz mengeške občine štelo tudi kot občinsko prvenstvo. In Ločani smo znova dosegli lep uspeh. Kljub temu, da je pripravljalni odbor vložil veliko truda v prireditev, je bila udeležba dokaj majhna. Je k temu pripomogel čas dopustov? Kdo ve! Tako je merilo moči le 20 enot v ženski in moški konkurenci ter v zelo vročem in soparnem vremenu doseglo povprečne rezultate. ■ Kakor koli že, tekmovanje je lepo uspelo in doseglo svoj namen, saj je potekalo v prijetnem in prijateljskem ozračju, brez zapletov, kar je znamenje dobre organizacije in poštenega sojenja. Rezultati - Pokal Loke MOŠKI: 1. Kova 2. Strekljevec 3. Dob 2 4. studa 5. Zg. Urnik 2 6. Petrova vns 7. Topole 81 8. Loka A2 9. Loka A1 K), /j;. Brnik 1 11. Jarše-Rodica 12. Mengeš 1$ 13. Topole 152 14. toka li 15. Mengeš A 16. Topole A 897,5 893,1 888,6 882,0 882,4 878,7 877,7 875,8 868,2 863,5 nt, 1,0 857,3 851,6 837,8 834,9 823,9 točke loč ko točke točke točke točko točke točke točko točke točko točke točko točko točke točke ŽENSKE: 1. loku A 2. Rova 3. Polje 4. Loka li 860,5 točke 858,7 točke 840,5 tO! 820,4 to. Rezultati - občinsko tekmovanje ŽENSKE A: 1. Loka 860,5 točke ŽENSKE B: K Loka MOŠKI A: 1. Lokal 2. Mengeš 3. Topole 820,4 točko 868,2 točke 834,9 točke 823,9 točke MOŠKI B: lupole 1 Mengeš Topole 2 Loka 877.7 točke 857,3 točke 851,6 točke 837.8 točko Jože Brojan DRUŠTVA Uspešno poslanstvo Rotary kluba Domžale - Sožitju Mengeš Želim, da bi bil klub uspešen v izpolnjevanju svojega poslanstva, in da bi se dokazal z dajanjem pomoči, ne samo velikih pomoči, temveč zlasti takšnih, s katerimi olajša življenje pomoči potrebnim ljudem. Te želje predsednice Rotarv kluba Domžale gospe Viktorije Vehovec so postale resničnost že 3 mesece po spreje mu Rotarv kluba Domžale v mednarodno organizacijo "Rotarv International." Medobčinskemu društvu Sožitje Mengeš so omogočili 3-dnevni oddih na morju za 27 mladostnikov in odraslih z motnjo v duševnem razvoju. Izbrali smo tiste, ki so že ostali brez staršev ali so ti bolni in ostareli. Večina od njih že nekaj let ni bila na morju ali so si ga samo ogledali od daleč na enodnevnem izletu, ker nam pomanjkanje sredstev kaj več ni dopuščalo. Tokrat pa so se vsi naužili radosti plavanja in sončenja ob morju. Čeprav je bilo vreme v mesecu juniju muhasto, nam je bilo od petka 19. do 21.6.1998, naklonjeno. Že razmišljanje in veselo pričakovanje nekaj dni pred odhodom je bilo zdravilo za duševno zdravje. Dopoldne prvega dne smo potovali, se namestili in ogledali lepo urejen park in bazen Mladinskega zdravilišča in letovišča RKS na Debelem rtiču. Razgreti in utrujeni smo komaj dočakali opoldanskih trenutkov osvežitve in šele drgetanje nas je spravilo iz. bazena. Ogreli smo se z razgibavanjem ob igrah, ki so običajne za plažo. Raziskali smo plitvino morskega dna in si ogledali značilno rastlinje v parku. Po dolgem večernem sprehodu smo posedli na teraso pred našimi bivalnimi prostori. V pogovoru smo prisluhnili drug drugemu in bili kot velika družina. Podobno smo preživeli tudi drugi in tretji dan. Luka je odličen plavalec pod vodo. Morski vodi in potrpežljivosti mentorice Ele gre zasluga, da se je naučil plavati tudi z glavo nad vodo. Na naslednjem plavalnem mitingu Specialne olimpiade bo že lahko tekmoval. Pavle je premagal strah pred vodo in ni mogel skriti veselja, ko mu je to uspelo. Plavalci so obnovili znanje, datgi pa samo uživali. Prekmalu je prišel čas, ko se je bilo treba posloviti od prijetenga okolja in prijaznega osebja ter se odpraviti proti domu. Čeprav je bilo kratko, pa vendar smo štiri spremljevalke in članice društva opazile socializacijo, ki je največja dobrina takega druženja. Veselje je bilo spretnejše opazovati pri skrbi in pomoči drugim pri jutranjih opravilih, preoblačenju, izbiri pravih oblačil, zaščiti pred premočnim soncem, skratka, pri znajdenju v novem okolju. Kratka sprememba ni bila samo pridobitev za telesno in duševno zdravje, temveč tudi korak k samostojnejšemu življenju, ko je bilo potrebno storiti tisto, kar običajno zanje naredijo drugi. Ne gre zanemariti tudi prispevka h krepitvi samozavesti, saj se bodo v času turobnih zimskih dni tudi oni lahko z vrstniki pogovarjali o počitnicah na morju. Člani Rotarv kluba Domžale, iskreno se Vam zahvaljujemo za izkazano pomoč, želimo Vam še naprej uspešno delo, usmerjeno v dobrodelne dejavnosti in prijetne počitnice. Silva Drešar, tajnica društva ŽIVLJENJE V OBČINI OB DNEVU DRŽAVNOSTI (nagovor gospoda župana) Dan slovenske državnosti je dan odkrite simpatije do naroda, ki mu pripadamo. Dan države, ki je bila rojena pred sedmimi leti v spopadu z okostenelo jugoslovansko politiko. Skupne poti ni bilo več, zato je bila želja po lastni državi močnejša od strahu pred agresorjem. Tako smo se dokončno odtrgali od skupnega organizma, ki v nobenem pogledu ni bil suveren do drugih republik. Čas je dovolil, da so razmere dozorele in nam ponudile priložnost po samostojnosti, priložnost osvoboditi se, kajti - biti svoboden - pomeni, biti odgovoren do sebe in družbe in soodločati o svojem načinu življenja. To smo uspeli zadnji hip izkoristiti ter uresničiti svoj in stoletni sen naših prednikov. Odločili smo se z vso premišljeno odgovornostjo, kar smo z veliko večino potrdili na decembrskem plebiscitu šest mesecev prej. Poslej smo se na vsakem koraku soočali s tem zgodovinskim dejstvom. Čas je pač dozorel! Grenak priokus tistega usodnega večera pred natanko sedmimi leti je obvisel v zraku in se zalezel v duše, kar je potrdilo, da bodo poti trde in strme, predvsem pa naprej. Prišlo je do vojne (hvala Bogu - štete samo v dnevih), katere posledice je ublažila odlična pripravljenost slovenske policije in Teritorialne obrambe, kajti brez ustrezne usposobljenosti obeh bi bil projekt samostojne Slovenije drugače izpostavljen. Poklonimo se spominu umrlih za skupni ideal, njim, ki so pustili svoja življenja na pragu komaj rojene države. Zdaj se ne smemo sprenevedati in je čas, da to državo živimo - ne drug mimo drugega, temveč ob dejstvu, da smo samostojni in svobodni. Za to je treba delati in ne stati ob strani kot opazovalec, temveč postati dober pogajalec v ključnih stvareh - predvsem na poti v Evropo. Za vse pa je potrebno še marsikaj dodelati v nas samih! _ X IZOBRAŽEVANJE Univerza za tretje življenjsko obdobje ■ Pričeli smo z velikim elanom, voljo in zavzetostjo. Vedno se nekaj dogaja in skoraj ni dneva, da se ne bi v učilnicah na Kolodvorski 6 v Domžalah sestala skupina ljudi z istimi interesi. Želimo vam predstaviti naše dejavnosti. Prisrčno vabimo vse seniorje, ki se nam želijo pridružiti - pridite ali pa nas pokličite po telefonu 711 082. ■ Ustvarjalna delavnica zdravja in notranje lepote V delavnici se dobimo vsak četrtek ob 10. uri. Delo temelji na sproščanju. Sproščen človek je poln energije in zdravja. Aprila smo spoznavali naše telo in energetske cone na stopalih. Preko njih se lahko vpliva na bolečine v hrbtenici, v prebavilih, glavi, na različne alergije, prehlad, slab vid in sluh. Delali smo kratke sprostitvene vaje z dihanjem iz z vokali. Maja meseca smo se pogovarjali o zdravi prehrani in o pozitivnem mišljenju. Delali smo vaje za reševanje problemov in za izboljšanje spomina. Na naraven način (brez kemije) se lahko rešimo zdravstvenih težav, suženjskega strahu in odvečnih skrbi. Svoja srca potem lahko napolnimo z mirom, s harmonijo in z ljubeznijo. Do ustvarjalnosti na različnih področjih je potem pot veliko lažja. ■ Literarna delavnica V literarni delavnici se dobivamo ob sredah. Ob 10. uri se zberemo tisti, ki nam govori duša, ki znamo oz. poskušamo skozi stihe ali prozo opisati svoja doživetja in opažanja. Znamo biti veseli, sproščeni, pa tudi kritični do sebe in do drugih. Literarno delavnico vodi Zlatka Levstek, ki si je pridobila bogate izkušnje o delu literarnih delavnic v Ljubljani pri dr. Lojzetu Kovačiču. Zna nas spodbujati in tudi usmerjati pri našem delu. Nekaj svojih del smo poslali na natečaj za seniorje Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Razmišljamo o skupni izdaji pesniške zbirke, o literarno-zabavnem večeru v domu upokojencev v Domžalah in v Mengšu in o sodelovanju z vsemi, ki gojijo in spodbujajo literarno dejavnost v občini. Veseli bomo, če bodo k nam našli pot vsi tisti, ki radi primejo za pero, ki radi napišejo zgodbice, basni, pravljice, satire, pesmi ali se preizkusijo v kateri drugi zvrsti literarnega ustvarjanja. NAŠ VRTEC ■ Pred prvomajskimi prazniki smo zaklju-čii z računalniškim tečajem. Predavateljica nas je z veliko praktičnimi primeri popeljala skozi VVord v programu VVindovvs. Tečaj je bil resnično lepo voden in organiziran. Prvi dan nas je čakala lična mapa z litaraturo, blokom za zapiske in napotki za delo. Ob zaključku tečaja smo prejeli tudi disketo za vaje doma. Firma Sinel, ki je bila izvajalec pouka, nam bo še tri mesece nudila pomoč pri začetnih težavah pri delu z računalnikom. ■ Za nekatera izobraževalna področja je velik interes, zato bomo pričeli z: -začetnim in pogovornim tečajem angleščine in nemščine, - krojno-šiviljskim tečajem, - kuharsko delavnico za seniorje, - litararno delavnico. ■ Vsem, ki si želijo osvežiti znanje iz vožnje in iz prometne varnosti, se seznaniti z novim Zakonom o varnosti v cestnem prometu, bomo zagotovili priznane strokovnjake in inštruktorje. ■ Cene vseh oblik so dostopne tudi tistim, ki imajo nizke prejemke, to velja še zlasti zato, ker so svetniki občine Domžale na seji 22. aprila s proračunom dali podporo Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Vsem, ki ste dali svoj glas za to, da bo naša jesen lepa, sončna in bolj bogata -HVALA! : ms LETOVANJE DOMŽALSKIH IN MENGEŠKIH VRTCEVSKIH OTROK na KRKU Če se bojiš morja, je najbolje, da zaveslaš po Temzi -tako pravi Tomaž. O Podjetje Leštan & Leštan je vrtcema Domžale in Mengeš ponudilo, da nam organizira letovanje v domu domžalskih otrok na Krku. Ker imamo z njihovo ponudbo in organizacijo do sedaj dobre izkušnje, smo seveda brez pomišljanja pristali na to. Vzgojiteljice smo otroke pripravile na dogajanje na morju. Vse, kar smo imeli ponujeno, je bilo uresničeno. O K izvrstnemu razpoloženju je prispevalo vreme, ki ni moglo biti lepše, kot je bilo, toplo morje pa je otrokom omogočilo, da so bili ves dan v njem aktivni. Plavalci so svoje plavalsko znanje utrdili, marsikateri neplavalec pa je postal plavalec oziroma je odpravil strah pred vodo. K vsemu temu so svoje prispevali plavalni vaditelji: Natalija, Črt, Samo, Rok, Tomaž in Mitja, ki so imeli do otrok primeren, prijeten, prijateljski pristop. Vsakodnevne plavalne aktivnosti pa so popestrile dejavnosti: vožnja s kanuji, vožnja s čolnom, karaoke, navijanje na pravi košarkaški tekmi med učitelji in skupino osnovnošolcev iz Dragomlja. Nočni sprehod z baterijami v pižamah je imel tudi svojo moč -svoj čar. NAŠ VRTEC O Na izletu ob obali v Malinsko pa se je klepetalo, prepevalo in opazovalo. Ko smo že vsi mislili, da je prišel konec, zaključni večer, slovo, da samo še spakiramo kovčke, so nam vaditelji pripravili neponovljivo, nepozabno, enkratno prireditev - morski krst. © Otroci so bili navdušeni, vzgojiteljice, ki smo gledale zadovoljne obraze svojih 86 otrok po enem tednu skupnega bivanja, ločenega od staršev, pa tudi. © Od sonca obarvanih obrazov in od zabavnih in zanimivih dogodkov smo se po sončnem tednu vrnili v objem svojih staršev, ki so nas pričakali v deževnih Domžalah. Anka, Mojca, Joži, Jana, Tatjana, Vilma, Leja, Darja Zadnja "gasilska" slika pred odhodom domov. Življenje v naravi Včetrtek smo se z avtobusom odpeljali v Kandrše, najprej pa smo se ustavili v Vačah. Tam nam je ravnateljica OŠ Vače predstavila vaško situlo, ki je znana po vsem svetu. Povedala nam je zanimivo zgodbo o situli. Izvedeli smo, kako dolgo je Janez Grilc skrival situlo, koliko časa je bila zakopana v zemlji in še mnogo zanimivih stvari. Videli smo kopijo vaške situ-le. Podobna je vedru, okrašena je s podobami Ilirov. Ogledali smo si povečano kopijo vaške situle, ki je postavljena v vasi, pa tudi sušilnico lanu. Sušilnica je v obliki vodnjaka. Lan so sušili na palicah, spodaj pa so zakurili ogenj. V Slivni smo si ogledali staro kmečko orodje. Videli smo stare sekire, svetilke na petrolej, cepce za mlatenje žita, srpe, kotel za kuhanje žganja, podkve, kladiva, vedra, metle, stara kolesa... Ogledali smo si tudi GEOSS, ki je središče naše Slovenije. Potem smo se odpeljali v Kandrše k Vidergarju, kjer smo se namestili v sobe in odšli na kosilo. Po kosilu smo pospravili svoja oblačila v omare, potem pa obiskali bližnjo kmetijo. To je velika kmetija, saj imajo v hlevu veliko krav. Njihova kmetija je usmerjena samo v rejo krav. Imajo telička, ki je star komaj dva tedna. Videli smo traktorje, s katerimi si kmetje olajšajo delo na poljih in travnikih. Vrnili smo se v hotel na večerjo. Ko smo se najedli, smo odšli na dolg sprehod do druge kapelice. Med potjo smo se lovili, tekli in nabirali gozdne jagode, ki so mi bolj všeč kot domače jagode. Šli smo mimo veliko kmetij in videli, kako kmetje delajo. Nekateri so pospravljali seno, drugi preobračali pokošeno travo ali pa krmili živino. Ko smo se vrnili s sprehoda, smo šli v postelje in utrujeni hitro zaspali. Naslednji dan smo zajtrkovali, potem pa smo se srečali z lovcem. Veliko nam je povedal o lovu, lovski družini, lovskih zakonih, lovskem orožju in orodju. Potem smo se odpravili k lovski opazovalnici, kjer nam je razložil, kako lovci opazujejo živali. Šli smo tudi k lovski krmilnici in lovec nam je povedal, kako hranijo živali. V krmilnico dajo koruzo, slamo, korenje in jabolka. Lovec je oponašal glasove zajca, srne in srnjaka. Po gozdu smo se vrnili proti hotelu in tako prehodili okrog šest kilometrov. Ko smo prišli do hotela, smo bili zelo utrujeni in z veseljem smo pojedli kosilo. Po kosilu smo si ogledali čebelnjak. Čebelar nam je povedal, kako čebele prinašajo med, kje ga nabirajo, kako in kdaj se parijo. Pokazal nam je, kako pride čebelar do medu in kako ga predela in shrani. Na vrsti je bil turnir v igri med dvema ognjema. Tekmovali smo vsi učenci, razred proti razredu. Naš razred ni imel sreče, kajti bili smo zadnji. Kljub temu smo dobili pokal, ki se mi je zdel od vseh najlepši. Po tekmovanju smo odšli na sladoled. Po večerji smo imeli taborni ogenj. Zbrali smo se ob ognju, peli smo pesmi, poslušali harmoniko, se lovili in zabavali. Ko je ogenj začel ugašati, smo tudi mi postali zaspani, zato smo šli spat. Zadnji dan smo se po zajtrku odpravii na zasavsko Sveto goro. Pot je bila zelo dolga in strma, zato smo bili kmalu zelo utrujeni. Uspelo nam je priti do vrha Svete gore, kjer stoji majhna cerkvica. Z nami sta šla tudi lovec in gozdar, ki sta nam vso pot pripovedovala zanimive stvari o gozdu. Gozdar nam je povedal, da je lubadar najhujši škodljivec, ki uničuje drevesa v gozdovih. Žal izumira brest in ga le redko še kje najdemo. S Svete gore smo se vrnili zelo utrujeni, a kmalu smo bili boljše volje, saj smo se najedli dobrega kosila. Po kosilu smo pripravili svojo prtljago in pospravili sobe. Popoldan smo imeli piknik in se prijetno zabavali. Pridružili so se nam tudi starši. Potem smo se z avtobusom odpeljali proti Mengšu. Življenje v naravi mi je bilo všeč. Spoznal sem veliko novih stvari, videl lepo naravo, se nadiha! svežega zraka in užival prijetne dni skupaj s svojimi sošolci in učitelji. Vesel sem, da sem šel v Kandrše. Matej Vode, 3. d razred ASA Š O L y i -> - f \ §r I • i r * r > v^dJj y jjiijiivj. - .yliiJm]iii i)ci J Priprave na šolo v naravi so se začele že * septembra 1997, ko smo začeli razmišljati « o primerni lokaciji za izvedbo šole v ♦ naravi. Ker smo imeli dobre izkušnje z l domžalskim domom na Krku, smo • rezervirali termin pri podjetju Leštan & ♦ Leštan, ki upravlja omenjeni dom. ♦ l Na drugem roditeljskem sestanku smo ♦ » starše otrok seznanili z našo namero in i l jih hkrati seznanili z načinom plačevanja l programa. Prijavilo se je 84 otrok, šole v * naravi pa se je udeležilo 83 otrok. ♦ l Ob vsebinski in organizacijski pripravi • smo sledili širšim ciljem šole v naravi in * svoj program sestavili v skladu z zahtevali mi le-teh. Za izvedbo tako široko zastav-» ljenega programa smo potrebovali tudi * dodatna sredstva in material. Za pomoč l smo poprosili kar 85 organizacij, ustanov • in posameznikov - zasebnikov. * Lahko rečemo, da smo z rezultati • zbiranja sredstev (denarnih in v materi- * alu) zelo zadovoljni. Prav je, da poime-' nujemo vse, ki so nam po svojih močeh ■ priskočili na pomoč, s tem nekoliko raz- • bremenili starše, otroke pa z darili prijet-I no razveselili. SPONZORJI SO: Varnost Mengeš • Avtoličarstvo, Miha Sršen, Mengeš • Zora Domžale d.o.o., Mengeš • Papirna galanterija, Anica Rženičnik, Mengeš • Ml AMIGO d.o.o., Mengeš • Miamm d.o.o., Mengeš • Občina Mengeš • Fotokopiranje Medic, Mengeš • Teh-Max, Mengeš • Ka-Ro d.o.o., Mengeš • Hepis d.o.o., Mengeš • Flexibilc VM Records d.o.o., Mengeš • Emona Merkur, Market Mengeš • Izdelava cokel Bele, Mengeš • Avtoservis Debevc, Mengeš • Župnijska Karitas, Mengeš • Frizerstvo Žnidaršič Vesna, Mengeš • Junior ECO d.o.o., Ljubljana • Zveza paraplegikov Slovenije, Ljubljana • Chio d.o.o., Ljubljana l Pred odhodom v šolo v naravi smo pri l generaciji daigošolcev izvedli prever-janje znanja plavanja oz. stopnjo pri- * lagojenosti na vodo. V letošnji generaci-l ji je bilo nekoliko manj popolnih * neplavalcev kot prejšnje leto. i l Po opravljeni šoli plavanja, ki je ■ zajemala 30 ur dela v vodi, smo na * zaključnem preverjanju lahko ugotovili t naslednje rezultate: Bronasti morski konjiček - * (otrok drsi po vodi vsaj 5 sekund) 2 Srebrni morski konjiček - (otrok kakor koli preplava 8 m) 4 Delfinček pripravnik - l (otrok preplava 25 m)_3_ Bronasti delfinček - (otrok preplava 50 m in opravi vmes še "mrtvaka")_53_ Srebrni delfinček - (otrok preplava 50 m v časovni omejitvi, zmore neprekinjeno plavati 10 minut) 21 Zlati delfinček - (otrok preplava 3 x 50 m -prsno, hrbtno, kravi, v časovni omejitvi) 0 : SKUPAJ 83 » Mislimo, da so rezultati odlični, hkrati " pa smo zopet dobili potrditev, da je bil - premik šole v naravi v nižjo starostno * obdobje pametna odločitev. l Za nemoten potek šole plavanja so skr- * beli učitelji plavanja: Gorazd Černivec, * Mitja Tancik, Aleš Voh, Janez Zaje, Anita Flerin, Angelina Flerin, Darja Zupan, * I Primož Ahačič in Milica Tomšič. * Čas, ki so ga otroci preživeli v Malinski, * smo jim zapolnili še z naslednjimi * dejavnostmi: •» - prilagojen pouk okolju in času, J - športno-rekreativne dejavnosti, " - kultura in zabava. ; pouk • V okviru pouka so se učenci seznanili z l bližnjo in daljnjo okolico hotela, seznan- • jali so se z rastlinstvom in živalstvom • obmorskega in morskega sveta. Vsa opažanja so strnili v zapise, staršem i in prijateljem pa so poslali tudi pozdrave » na razglednicah. V sklopu glasbene vzgoje so se naučili himno šole v naravi, v okviru likovne vzgoje pa so slikali in izrezovali živali in J morske rastline, ki so jih nalepili na velike modre kartone in si tako pričarali • morsko dno kar v jedilnici doma. Ob spoznavanju živali so se vživeli v vloge ■ nekaterih od njih in tako so nastali zapisi • z naslovi: Ribica gre na izlet, Živahna J morska zvezda, Rak Mikec, Nevarna meduza pripoveduje, Rak Škrjač, Zgodba ' ribice Žive... • Marsikateremu otroku bo ostal še dolgo \ v spominu izlet z barko in ogled Malinske. "Pouk" smo imeli tudi zvečer, ko so pred • spanjem spoznavali še pravljične junake. • Največ pa je bilo vzgojnega dela z otroki, pospravljanje postelj in sob, osebna - higiena, vedenje pri mizi, dežurstva v • jedilnici, medsebojni odnosi in skrb za 5 lastno zdravje in dobro počutje. NAŠA ŠOLA Pouk in vse dejavnosti so imele učiteljice: Marija Kamin, Lidija Ropotar, Helena Repanšek in Urška llumar. ŠPORTNO-REKREATIVNE DEJAVNOSTI V sklopu športno rekreativnih dejavnosti so otroci opravili vrsto medra/.rednih tekmovanj. Za fante je bilo posebej zanimivo prvenstvo v nogometu, dekleta pa so se pomerila v igri med dvema ognjema. Veliko domiselnosti 80 otroci pokazali v orientaciji z vmesnimi nalogami, kjer so morali v kratkem času prepoznati in zapeti nekaj pesmic, posnemati živalske glasove, naštevati predmete, ki se začnejo z enako črko, sestavljati zgodbico, reševati zapletene "miselne orehe", uganke ... Veliko borbenosti in razredne pripadnosti so otroci pokazali ob štalelnih igricah, največ slave pa so požele najhitrejše plavalke in plavalci, ki so se pomerili v plavanju 50 m kravi. Enega od večerov je popestrilo tekmovanje "frizerk". Na plaži smo se zabavali tudi s pesmijo in plesom. Prav je, da jih omenimo: Dekleta: 1. Nina Zobavnik 2. Živa Kumer 3. Petra Jerman Fantje: 1. Samo Košir 2. Erik Košak 3. Darjan Prosil * Otroke bodo na dni, preživete v šoli v naravi, spominjale fotografije in spomini. Mi, ki smo z otroki delali, pa si želimo, ; da bi otrokom ostala ta šola v naravi v « spominu kot nekaj lepega in kot prijetna šola za življenje. ■ ■ * Vodja šole v naravi Milica Tomšič KULTURA IN ZABAVA Prvi dan so se otroci na spoznavnem večeru predstavili s pesmijo in plesom, naše tedensko druženje pa smo zaključili s kulturno prireditvijo, na kateri so se predstavile plavalne skupine, ki so pripravile skeče in pesmice. V zelo kulturnem vzdušju je potekal Pokaži kaj znaš, kjer ni manjkalo plesalcev, pevk, celo gimnastičar je pokazal nekaj elementov. Žirijo pa je najbolj navdušila Sandra Ocepek z igranjem na flavto in si s tem prislužila 1. nagrado - radiokaseto-lon, darilo Frizerstva Žnidaršič. Največ veselja in zabave pa so otroci doživeli ob družabnih igrah na glasbo in ob plesnem večeru, ki ga je otrokom podarilo pojetje MI AM1GO. skup Himna skupine Delfinčki: Mi delfinčki smo, radi plavamo, se vode ne bojimo, ker v njej uživamo. Žabco plavamo, na noge skačemo, na skalcah mi ležimo, se fino pražimo. Iz vode pridemo, se nič ne obrišemo. Učiteljca se jezi, ker kopalke mokre imamo mi. Ker smo vestno se učili, smo delfinčke osvojili. Zdaj domov bomo odšli, srečni in veseli vsi. NAŠA ŠOLA PRAZNIKI, ŠEGE IN NAVADE Janez VajkanI Valvasor (1641-1693) POSVETILO IZ "SLAVE VOJVODINE KRANJSKE" Ako je pošlen rodoljub dolžan časti svoje domovine v vseh potrebnih primerih kri in življenje, ji je dolžan v prav nič manjši meri služiti s peresom, da v svetu pri vsaki priložnosti zaslovi. Ta čast, pravim, zavezuje ne le orožje, ki ga nosimo ob strani, ampak tudi tisto, ki ga nosimo za ušesom, namreč pero, če smo oboje vajeni sukati. Zakaj prav ista narava, ki nam je vsadila ljubezen do domovine, nam je naklonila tudi najrazličnejše možnosti za pospeševanje njene slave ter nam naložila dolžnost, da ji z vsemi močmi služimo. Zategadelj moramo domovino ljubiti in spoštovati tako kakor starše. Da, če postava preučenega Platona v tem kaj velja, bi morala domovina glede ljubezni imeti prednost pred očetom in materjo. Gotovo je veliko ljudi to Platonovo sodbo podpisalo s svojo krvjo. Torquatus jo je potrdil in podpisal z glavo lastnega sina, ki ga je v slavo in blaginjo domovine izročil krvniški sekiri in s tem takorekoč lastno očetovsko srce žrtvoval vojaški disciplini, vzdrževalki rimske države. Tako bodo tudi sicer vsi narodi soglasno potrdili, da je treba svoje domovine čast in blaginjo pri vsaki priložnosti pospeševati. V svesti si tega, menim, da sem dolžan svojo drago domovino Kranjsko, ne le sam zase častiti, marveč žarke njene slave tudi v daljni svet pošiljali, zlasti, ker sem opazil, da leži ta odlična vojvodina Kranjska s svojimi imenitnimi lastnostmi, čeprav je lep biser med cesarskimi dednimi deželami, vendarle pri mnogih tujcih zavita v globoko nepoznanje ali da je često ne sodijo in cenijo nič bolj razumno, kakor tisti preprosti Švicar dragoceni demant mogočnega vojvode Karla Buragundskega; saj sem moral na svojih popotovanjih z. največjim začudenjem čutiti, da v tujini le malokdo o Kranjski kaj natančnega ve, dasiravno so to žlahtno zemljo i mogočni Rimljani i stari Nemci imeli ostro na merku in z obeh strani nič drugače gledali nanjo kakor na ključ, ki utegne zapirati oboje, Italijo in Nemčijo, ker so planine te dežele enim kakor drugim rabile za visoko predzidje, branik in oklep njihove varnosti. Prav zato, da bi držali Panonijo na uzdi, so imeli omenjeni Rimljani na Kranjskem močan tabor, kakor so tudi razni rimski cesarji le-tod ne samo prehajali, ampak se nekateri tudi radi mudili, da ne govorim o tem, da bi bile morale tudi premnoge znamenite, spomina in ogleda vredne reči, ki so to deželo pred mnogimi drugimi nekaj s človeškimi deli, nekaj po naravi sami pople-menitile, tuji vedečnosti priporočiti jo in prenekatero i topografsko i zgodovinsko pero z več stvarmi napolniti, kakor se je doslej zgodilo; zakaj merianova Topografija, pa tudi Megiser in PRAZNIKI, ŠE drugi o Kranjski le kaj skopoma govore. Ta misel je mojemu občudovanju često preimešavala zlovoljo in jezo, da se stari Grki, pa tudi današnji popotniki večkrat v svojih spisih in potopisih mnogo manjšim stvarem kar ne morejo načuditi in jih na vso sapo hvalijo in oznanjajo, nasprotno pa mimo te vse pozornosti vredne dežele s prav varčni mali celo nemim peresom poletavajo kakor žerjavi iz strahu pred orli mimo gorovja Taurusa, čeprav bi bilo moglo Kranjsko takim pametnim žerjavom pokazati cel zaklad čudovitosti, ki mu jih je dala narava, dasi le deloma, /eillerjeva in Braunova potopisna knjiga. Vendar ne gre tega devati na rovaš ošabnemu mrzenju ali preziranju, temveč je to pripisovati le njihovi pomanjkljivi poučenosti. Zakaj po drugih krajih se podvizajo, da spravijo ogleda in branja vredne stvari in naprave čimprej v tisk, ter jih izročajo razpetim perutim daleč donečega svetovnega slovesa. Kranjska pa se je zadovoljila s tem, da bi bila opisovanja vredna, in je bolj gledala na to, kakor pa da bi se o njej veliko pisalo, saj je zmerom cenila bolj vrednost hvale kakor hvaljenje, bolj dejan je kakor besede. Zakaj, čeprav sem v raznih starih izvirnih spisih bral marsikatero slavno dejanje in početje Kranjcev, je bilo vendar o njih do malega manj besed kakor je del. Kakor sem se pa nad to pristranostjo če že ne čisto onemelega, pa vsaj hripavega slovesa tako glasovitih stvari ne brez upravičenosti po malem jezil, tako me je z. druge strani navdajalo obžalovanje, da bi taka skritost in nevednost pri vedoželjnih tujcih zasenčevala hvalevrednost kranjskih naravnih čudes in drugih znamenitosti le dežele. Ko sem se nato vrnil v domovino in ugledal tu prav take, da, celo večje naravne čudeže, me je zamikalo, da bi nejevernost in nevednost tujcev odpravil z. obširnim opisom vojvodine Kranjske, za trdno upajoč, da bom storil prijetno uslugo ne le ■sodobnemu učenemu svetu, ampak tudi zanamcem, če odkri-jem poleg drugih posebnosti te dežele tudi umetniške zakladnice narave v njej ter tako z oznanitvijo lega sonca, reči hočem z obelodanjenjem slave te vojvodine, preženem sence njihove nevednosti ali mrak njihovega dvoma. Ker pa ponuja Kranjska sama opisovanja vrednih stvari rajši preveč kakor premalo - bolje, da bralca ne odpravim le z naravnimi čudesi in zgodbami, ampak da ga nasitim s popolnim Popisom vojvodine, njenih petih delov, pokrajin, rastlin, rudnin, rek, živali itd., šeg, vere, svetnikov, Škotov, župnij itd., vlade, rodovin, deželnih knezov, mest, obmejnih krajev in Zgodovine, ter predstavim tako svetu slavo svoje domovine v nemškem jeziku in jo ponazorim s peresom in bakrom. Priznati moram sicer, da se je delo proti mojemu pričakovan-)" povečalo v precejšnjo obširnost; vendar se nadejam, da bodo nK'ni vzroki, namreč nekateri vrinjeni ekskurzi, stranske Pripovedi podobne vsebine kakor tudi nadaljnje razlage in Opombe s svojo zanimivostjo napravili to obširnost prijetno in 1° obvarovali pred dolgočasnostjo. G E IN N A V ADE Čeprav pa je to delo, z. mnogimi bakrorezi osvetljeno, povzročilo silno veliko taida in stroškov, bo vendar bralčeva prijaznost in naklonjenost vse to oslabila in ne bo mi žal vsestranskega prizadevanja, če slave in časti vojvodine Kranjske ne bo onečastil z zaničevanjem ali mržnjo, ampak ju bo na mojo ponižno prošnjo gledal z blagohotnim pogledom. Za to vljudnost mu izražam svojo vdanost in mu želim od Boga (ki mu za srečno dovršitev tega težavnega dela ponižno izrekam hvalo in zahvalo) čast cvetoče blaginje, obenem pa tudi sebi čast trajne naklonjenosti. Za oblikovanje popolne sreče človeka ali dežele, kolikor je namreč v tem življenju dosegljiva, so potrebne različne lastnosti, zakaj kakor ličen in krasen gosposki vrt v različnih okraskih, tako se blešči blaginja prebivalcev kake dežele v premnogih izvrstnih cvetlicah, ki od njih nekatere lepšajo in krasijo telo, nekatere dušo, nekatere usodo ali srečo. Najimenitnejše pa, s čimer se odlikuje kako ljudstvo, je krščanska vera, zakaj iz nje izvirajo ne le časne dobrote in blagoslovi, temveč tudi upanje večnega in nebeškega življenja; brez nje je najplemenitejša dežela samo lepo izrezljana podoba brez življenja ali lepo razvit človek brez oči ali brez notranjega razumskega vida. S to prednostjo, s krščansko vero namreč, prekaša Kranjska močno vse poganske in mohamedanske narode v sreči, kajti vsi njeni prebivalci so kristjani in rimskokatoliške vere, razen Uskokov ali Vlahov, prebivajočih med Metliko in Novim mestom, ki imajo drugačno, večidel grško vero. Imenujejo se staroverci. Razen teh je vse iskreno katoliško, ljudstvo je v molitvi in drugih pobožnostih pridno in se trudi, da bi poslušno živelo po postavah cerkve in božjih zapovedih. Tako se ne najde kmalu kdo, ki bi odstopil od vere. Pomanjkanja javnega bogoslužja je tem manj, čim pogosteje je dežela okrašena s cerkvami ali božjimi hrami, in teh je mnogo stotin. Ljudje so delavni, to hvalo zaslužijo tako ženske kot moški. Njih vztrajnost, ki se ne plaši ne mraza ne vročine, vzdrži oboje, pa še različne nadloge povrh. Hrana jim je pičla in slaba; prav redko užijejo kos mesa. Čeprav tako neutrudno delajo z rokami, so vendar hitrih nog, kadar kliče boben ali trobenta. Prav radi se namreč preživljajo kot vojaki, tako, da jih vsako leto samo v mestu Ljubljani gre služit po več sto rimskemu cesarju, španskemu kralju (ki nabira skoraj vsako leto po Kranjskem) in tudi Benečanom. Tako je najti Kranjce v vseh polkih. In po pravici je treba reči, da postanejo najboljši in najvztrajnejši vojaki. Dežela šteje precej mest, trgov in vasi; mest namreč enaindvajset, trgov šestintrideset, gradov 254, vasi nad štiri tisoč, poleg tega pa brez števila posameznih pristav in kmetij. Kar zadeva jezik te dežele, je različen in težko se bo našla dežela, kjer bi bilo toliko jezikov v rabi kakor tu. Pravi splošni jezik je kranjski: poleg tega pa se govori tudi po ilirsko, toda nekoliko skvarjeno in ne povsem čisto; tretjič hrvaški, četrtič sla- PRAZNIKI, ŠEGE IN NAVADE vonski; nato tudi po dalmatinsko, kočevsko, istrsko, italijansko, furlansko in nemško. Vendar govori vse plemstvo na sploh po nemško, tudi po kranjsko in italijansko. Vse sodne razprave se opravljajo v nemškem jeziku, tudi vsa pisma se pišejo nemški. Prav tako je tudi noša mnogovrstna; nič manj razlike ni v vsem dejanju, življenju in značaju prebivalcev. Kar je pravih Kranjcev, imajo svojo nošo in svoj jezik; tako svojo posebno tudi Kočevci. Dežela je takorekoč trikotna; meri v dolžino od vzhoda proti zahodu trideset nemških milj, v širini od polnoči proti dnevu petindvajset nemških milj. Proti polnoči ima strašno visoko gorovje, vendar takoj pod njim najimenitnejše trate za živino. Tudi sicer se dvigajo tu in tam prav mnogi hribi, so pa vsi rodovitni. Tod so precej topli poletni dnevi in vendar more oko ob razveseljivem pogledu na menjavo zelenila uživati, če se ozre po snežnem pogorju, zakaj gore obdržijo sneg vse poletje. In kadar spodaj po deželi dežuje, tedaj po gorah sneži. Vendar izgubi ta dežela nekoliko od svoje velike sreče, ker jo v poletnem času razveseljujejo grozni in strašni bliski in ker divja včasih krut grom. Zlasti iztresa grom rad in pogosto svojo jezo v pokrajini proti morju, tako na Pivki in na Krasu; tu često pobija živino in ljudi. Ker raziskovalci narave, opisovalci zemlje in dežela in tudi sicer vsi ljubitelji in občudovalci nenavadnih pojavov kaj prida upoštevajo tako površinski kakor podzemeljski ustroj kake dežele, moramo s poudarkom omeniti, da, če so kje ogleda vredne jame ali šilje, tak so gotovo v tej deželi od narave nekatere tako čudežno narejene in umetniško izdelane, da se je kaj takega komaj kdaj slišalo. Tu se kažejo prav posebni vzorci prečudnih podzemeljskih vodnih tokov in podzemeljskih jezer. Iz tega se da razvideti, kako delavna je tudi med nami stvarnikova dekla, hočem reči narava, in kako skrivnostno teko reke in druge vode v zasenčju, namreč po globokih ponorih, preden tu in tam spet privro na svetlo ter jih ugledamo. Kranjska je prav tako pozorišče mnogih drugih redkosti in znamenitosti, ki jih je možno najti v eni sami deželi, in sicer takih, ki utegnejo radovednemu bralcu vzbuditi dvojno občudovanje: prvič, ker se v eni sami deželi najdejo takšne, da skoraj presegajo verjetnost in drugič, ker so tako dolgo ostale neznane svetu in še nikoli niso prišle pod pero, ampak so šele z našim prvič dane v branje; o tem bo na pristojnem mestu obširneje govorjeno, kakor mi je lastno izkustvo razodelo, ker sem povsod po vsej deželi sam prehodil vse hribe in doline, po vsem kar najbolj natanko izpraševal, nato, še sam vse pregledal in prerisal ter naposled dal napraviti bakroreze. Posvetilo v Die Ehre des Herzoglums Krain, 1689 Prevedel M. Rupel Franc Veider IZ PRETEKLOSTI MUZEJ MENGEŠ Izsledki arheološkega sondiranja na Gobavici Številne arheološke najdbe s področja Mengša in okolice že celo vrsto let opozarjajo na izredno pestrost in kontinuiteto poselitve tega prostora od prazgodovine pa do danes. V pričujočem kratkem sestavku bi radi opozorili na najnovejša spoznanja o poselitvi Gobavice, na katere vzhodnem pobočju so bila v začetku maja manjša sondažna izkopavanja. Najstarejša znana najdba iz Gobavice je bronasta igla, najdena v kamnolomu na Gobavici. Datirana je v Ha A-12. stol. pred Kristusom (M. Zupančič, Zbornik občine Domžale, 1979,19). Doslej so poleg že omenjene igle na Gobavici - na področju im. Puščava odkrili več žarnih grobov s pridatki, kot so bronaste zapestnice, lončenina, jantarna ogrlica ipd. Prazgodovinskemu-halštatske-mu obdobju pripadajo sočasni grobovi, izkopani severovzhodno od vrha hriba - v Staretovi drevesnici. Tu je leta 1939 preparator Herford za Narodni muzej izkopal dva žarna grobova, ki sta bila obdana s kamenjem in sta poleg žare in posmrtnih ostankov pokojnikov, vsebovala še številne pridatke. V grobu 1 je bila fragmentirana (skrajšano fr.) glinena situla okrašena z bronastimi gumbki, dve skodeli z uvihan-im in fasetiranim ustjem, fr. skodela s presegajočim ročajem, fr. skodela na nogi in bronasta ploščica. Grob 2 pa je vseboval naslednje pridatke: 2 skodeli s presegajočim ročajem, fr. skledo z uvitim ustjem in dve večglavi igli. V halštatsko obdobje (700-300 pred Kristusom) sodijo tri žare, ki so pripadale verjetno žgani nekropoli ob Partizanski cesti 16. Leta 1948 so jih našli pri gradnji temeljev za hišo Ludvika Flerina. Na Zadružni cesti - nasproti današnjih blokov št. 11-21, pa so leta 1957 odkrili šest skeletnih grobov s pridatki, ki so sočasni prej omenjenim (S. Gabrovec, v. Kamniški zbornik 10,1965, 97-98; M. Zupančič, v. Zbornik občine Domžale, 19). Leta 1989 je nekaj odlomkov prazgodovinske lončenine našel arheolog Milan Sagadin pri ogledu izkopane gradbene jame za novogradnjo na Poti Rašiške čete 4 (M. Sagadin, v: Varstvo spomenikov 31,1198, 230). Naštete najdbe in slučajne najdbe iz Gobavice same (pred prvo svetovno vojno je v Narodni muzej nekdanji graščak A. Stare prinesel nekaj fragmentov keramičnih posod - najdene na Gobavici, o najdbah surovega železa z Erjavce na Gobavici poroča že Muellner, v zadnjih letih pa je arheolog Milan Sagadin ob topografskem obhodu pobočja hriba pri 16. postaji trim steze odkril lepo viden kamniti zid in precej odlomkov prazgodovinske lončenine) nedvomno potrjujejo Š P O R Košarkarski maraton '98 IZ PRETEKLOSTI domnevo, da je na Gobavici v prazgodovini bila večja utrjena naselbina. Domneve starejših avtorjev o poselitvi Go-bavice (S. Gabrovca, M. Zupančič, M. Saga-dina) so potrdile nedavna manjša arheološka sondiranja na njenem vzhodnem pobočju. V času od 5. do 13. maja 1998 je Muzej Mengeš v sodelovanju z Inštitutom za arheologijo Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Oddelkom za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, opravil manjše sondažne raziskave na Gobavici. Naredili smo dva poizkusna izkopa. V prvem je bila pod plastjo gozdnega humusa erozijska plast, ki je vsebovala najdbe, časovno uvrščene v starejšo in mlajšo železno dobo (čas od konca 8. stoletja do konca 1. stoletja pred Kristusom) ter zgodnje rimsko obdobje (fragmenti keramike, bronasta zaponka -fibula). Pod to plastjo je bila dolomitna, kulturno sterilna geološka osnova. V drugem poizkusnem izkopu se je stratigraf-ska situacija ponovila. V erozijski plasti smo poleg fragmentov lončenine našli tudi del zgodnjerimske konjske opreme. Pod to plastjo pa smo naleteli na redko in sila zanimivo najdbo. V dolomitno osnovo je bil vkopan skupaj 18 bronastih predmetov - depo. Ležal je v plitvi jamici. Sestavljajo ga plavutasta sekira, uhate sekire, ovratnice, zapestnice in vozlasta fibula. Niti en predmet ni v celoti ohranjen, nekateri so celo namenoma razbiti, na kar kažejo sledovi udarcev. Depo je bil zakopan v zemljo v 8. stoletju pred Kristusom in predstavlja eno redkih tovrstnih najdb iz železne dobe v Soveniji. Glede na dosedanje vedenje in arheološka odkritja, lahko sklepamo, da se je prazgodovinski človek na Gobavici naselil nekje v času 12. - 11. stoletja pred Kristusom, šele s prihodom Rimljanov pa se je verjetno umaknil v nižino. Primož Pavlin, Janja Železnikar V Mengšu je bil 19 in 20.6.1998 ponovno košarkarski maraton, tokrat med ekipama Mengša in Domžal. Spopad med obema ekipama, ki se je pričel ob 19. uri in trajal nadaljnjih 25 ur, so med drugim popestrili mladi upi mengeške košarke, paraplegiki in seveda spodbudni prosti meti gospe županje in gospoda župana. Otvoritveni program Maratona '98 je poživila nepogrešljiva mengeška godba, taktirko nad samim programom in kasneje tudi komentiranjem tekme pa sta imela gospod Niko Robavs in gospod Janez Burnik, za kar se jima iskreno zahvaljujemo. Tekma je potekala v športnem duhu, navijači obeh ekip pa so nepretrgoma vzpodbujali igralce, tako da so se kljub poletni vročini borili za vsako točko. Tokrat je bila ekipa Domžal boljši nasprotnik in zmagala z rezultatom 2112:2038. Čestitamo! Pripravljalni odbor se zahvaljuje vsem, ki so kakor koli pomagali pri izvedbi maratona, predvsem pa bi izpostavili vse sponzorje, brez katerih bi prireditev, kot je košarkarski maraton, težko izpeljali. Športni pozdrav! Pripravljalni odbor Boštjan Skok Sponzorji Maratona 98: 1. Gradbeništvo Tavčar, Loka pri Mengšu 2. Občina Mengeš 3. Filc, Mengeš 4. Radio Hit, Domžale 5. Študentski servis, Domžale 6. Mars Commerce, Kranj 7. Kovinoplastika Skofic Marija, Mengeš 8. Trdinov hram, Mengeš 9. Slikopleskarstvo Skok Tine, Mengeš 10. Limato, Mengeš 11. Marjeta Žagar, Mengeš 12. Free-Art, Mengeš 13. Napredek, Domžale 14. Panta šport, Mengeš 15. Taubi tenis, Mengeš 16. Slikopleskarstvo Majdič, Mengeš 17. Kamnoseštvo Makovec, Mengeš 18. Trtgoavto Burnik, Mengeš 19. Pulmodata, Mengeš 20. Vendo, Mengeš 21. Tatami, Mengeš 22. Mirko Jeretina, Mengeš 23. Peter Slokar, Mengeš 24. Ciril Burgar, Mengeš 25. Pizzeria Botana, Lahovče 26. Glaso, Mengeš 27. Miro Rogovič, Mengeš 28. Stoli, Mengeš 29. Tosama, Domžale 30. Sandi Jaklič, Domžale 31. Medic Canon, Mengeš 32. Šiviljstvo Hamberger, Mengeš 33. Mikron, Domžale 34. Mini bar Skok, Mengeš 35. Jadran, Domžale O R T 36. Avto Car, Mengeš 37. Sintal, Ljubljana 38. Franc Jerič, Mengeš 39. Mitja Kapš, Mengeš 40. Slikopleskarstvo Ošep 41. Avtomehanik Gorjup, Mengeš 42. Pa-Ko, Mengeš 43. Volan Servis, Mengeš - 44. Lily bar, Mengeš 45. Silvo Aleš, Mengeš 46. Zavese Sršen, Mengeš 47. Teh Max, Mengeš 48. Trak, Mengeš 49. Timola, Mengeš 50. Sintal, Mengeš 51. Sadni vrt, Mengeš 52. Slaščičarna Flere, Mengeš 53. Janez Sršen, Mengeš 54. Frizerstvo Kosec, Mengeš 55. Roletarstvo Andrej Kosec, Mengeš 56. Zlatarna Kosec, Mengeš 57. Trgovina Hani, Mengeš 58. Občina Domžale 59. Cvetličarna Šuštar, Mengeš 60. Foto Repanšek, Mengeš 61. Avtopralnica Gregorc, Mengeš 62. Cent. in vodovodno inštalaterstvo Skok, Mengeš 63. Elektromehanika Skok, Mengeš 64. Vulkanizerstvo Skok, Mengeš 65. Opoj, Domžale 66. Svečarstvo Pire, Mengeš 67. Trgovina Smrkolin, Mengeš 68. Knjigarna Frema, Mengeš 69. Trgovina Lipa, Domžale 70. Trgovina Marko, Mengeš 71. Brigita market, Mengeš 72. Mini market-Ves, Mengeš 73. Matej Škofic, Mengeš 74. Bar-Bar-A, Vodice 75. Mustang, Domžale 76. Trgovina Bai, Domžale 77. Sadje zelenjava Ahmetaj, Mengeš 78. Bele, Mengeš 79. Mizarstvo Gorza, Mengeš 80. Trgovina Vrba, Mengeš \)u ( I l \J I [| ŠPORT i (| 1 l>>l \~ \ fI'; l f 1 y oUo J o„ J 1 (1. \) \ l\ (. U i Verjetno se še spomnite članka v Mengšanu, s katerim smo navdušenci rolanja zgodaj spomladi opozorili na problematiko organiziranosti te čedalje bolj množične aktivnosti mladih in manj mladih v naši občini. Rolali smo povsod, se vratolomno izživljali po parkiriščih, na stopnicah pred banko, na prostoru pred mrliškimi vežicami in skoraj vsakodnevno prihajali v konflikte z uslužbenci in občani, ki so to našo dejavnost skušali brzdati tudi tako, da so zahtevali intervencijo varnostnikov in policistov. Ker pa nismo le trenutni navdušenci in smo tudi sami želeli svojo dejavnost, privržencev pa je iz. dneva v dan več, v bodoče voditi in razvijati organizirano, smo se za pomoč obrnili na občino. Župan Janez Per je prisluhnil našim problemom in pobudam, Hvaležno ugotavljamo, da smo z. njegovim aktivnim prizadevanjem Mengšani dobili tako imenovani "skate park" v veselje aktivnih rolarjev in ostalih občanov. Rolarske naprave so postavljene v športnem parku in tam se sedaj dogaja večina tolarskih aktivnosti. Vendar se je žal tudi rolarski nered osredotočil v športnem parku. Občani so si oddahnili, rolarji pa ne, saj se množična rolarska dejavnost v parku stihijsko odvija brez vsakega reda. Rolarski navdušenci prihajajo tudi iz drugih krajev in ob taki množičnosti res ne moremo pričakovati, da se bodo vsi držali vsaj minimalnega reda, da ne bodo onesnaževali okolice in podobno. Ponovno so začele prihajati pritožbe in spet smo se obrnili na občino. Hitro so ukrepali, saj so že postavljena opozorila in koši za smeti. Itazmišljali smo o ustanovitvi samostojnega društva, vendar nevešči v postopkih, ki so potrebni za njegovo realizacijo, smo ob izdatni pomoči gospe Rike liinlcr in župana Janeza Pera Tomaž k us ar - državni prvak pri mlajših mladincih v teku na 1500 m - zapreke. Takole pripoveduje: "Po uspešnih tekih na občinskih krosih sem se v sezoni 1992/93 aktivno vključil v Atletski klub Domžale (v Mengšu ga ni), kjer treniram tek na srednje in dolge proge. Po trdem in vztrajnem delu, se pravi vsak dan trening - poudarjam vsak dan - sem dočakal atletsko državno prvenstvo za mlajše mladince in mladinke 4. julija 1998 v Kopru. Na 1500 m - zapreke sem dosegel i. mesto in s tem osvojil naslov državnega prvaka Sedaj sem član državne reprezentance mlajših mladincev. Naj povem še to: imam 53 medalj, 5 pokalov, 5 priznanj in več. diplom." Čestitke iz uredništva Mengšana! Franc Veider ŠPORT sklicali sestanek zainteresiranih. Udeležili smo se ga aktivni rolarji, naši starši ter župan Janez Per, vodja oddelka za družbene in društve dejavnosti Rika Binter, predsednik ŠD Partizan Jože Mlakar in ravnatelj osnovne šole Branko Lipar. Po izmenjavi mnenj smo sklenili, da se organiziramo kot sekcija rolarjev pod okriljem Športnega društva Partizan, za kar je dal pobudo predsednik ŠD Partizan. Med zbranimi smo imenovali iniciativni odbor sekcije rolarjev v sestavi Zdenka Seliškar (predsednica), Srečko Hribar (podpredsednik), Milenka Mežnarič (tajnica), Irena Posavec (blagaj ničarka), Mitja Mežnarič (član) in Anže Posavec (član). Naloga odbora je, da pripravi program dejavnosti rolarske sekcije in ga avgusta, skupaj s prošnjo za ustanovitev sekcije, predloži izvršnemu odboru ŠD Partizan. Do takrat člani iniciativnega odbora samoiniciativno delujejo pri organiziranju rolanja na vadišču v športnem parku, obveščajo o možnostih včlanjevanja v sekcijo in pripravijo tečaje za začetnike pod vodstvom vaditeljev ali izkušenih rolarjev. Tako bo manj nereda in poškodb, ki so pri tem športu lahko zelo hude. Vabimo vse rolarje, privržence rolanja in druge, ki želijo, da bi se rolanje v Mengšu uspešno razvijalo, da že sedaj s svojim ravnanjem v športnem parku prispevajo k večanju ugleda novega športa, sodelujejo s predlogi in idejami ter upoštevajo pripombe in navodila članov iniciativnega odbora. Pri njih boste dobili še dodatne informacije. Iniciativni odbor sekcije rolarjev Pripis: Športa ploščad je v teh počitniških dneh polna otrok, mladostnikov in tudi odraslih, ki se spopadajo z novo špodno panogo "rolanjem". Res, da so bile podane marsikatere pikre pripombe, vendar menimo, da s strpnim dialogom, urejenim pristopom in precejšnjo mero potrpežljivosti lahko rešimo vse zadeve na miroljuben, predvsem pa človeški način. Mladi "rolarji" so s pomočjo staršev že začeli načrtno organizirati dejavnosti, na občinskem nivoju se trudimo, da bomo uredili primeren dodaten prostor ob ploščadi, ki bo namenjena le rolanju. Vse, ki uporabljate špodno ploščad, prosimo, da upoštevate, da niste sami na njej in da je še bolj zabavno, če vas je več, teko na orodjih za rolanje kot na košarkarskem igrišču ali na igrišču za mali nogomet. Poskrbite sami za red in nenazadnje, smeti so za v koše. Pa prijetne počitnice vam želimo! Oddelek za družbene in društvene dejavnosti \ J 1 ■ i \y r \ H ±) L .oj. y -1 y IlMimiD'LBJ y r I liiJJU I [J JU f Z zadnjim TOP 12 R Slovenije v Škofji Loki za mladinke, na katerem je uspešno nastopila tudi Špela Burgar, se je končala do sedaj najuspešnejša sezona mladih namiznoteniških igralk in igralcev NTS Edigs Mengeš. ■ V času od 1. januarja do konca junija so se mladi igralci in igralke udeležili 28 turnirjev na regijskem in državnem nivoju. ■ Tekmovanja potekajo na področju MRNTZ (ljubjanska regija), posamično za kategorije učencev in učenk 1.-2. razred, 3.-4. razred, 5.-6. razred in 7.-8. razred. V vsej sezoni je 5 turnirjev, ki se točkujejo in ob koncu sezone dobimo najboljše v posameznih kategorijah. Naši tekmovalci so bili izredno uspešni. ■ V kategoriji učenk 3.-4. razred je Mateja Ravnikar osvojila skupno 3. mesto. V isti kategoriji učencev je Rok Petrovič osvojil 9. mesto. ■ V kategoriji učenk 5.-6. razred pa so bile naše tekmovalke še bolj uspešne, saj je Natalija Lužar osvojila skupno 1. mesto, Špela Burgar (ni sodelovala na enem turnirju zaradi nastopa v reprezentanci) je osvojila 2. mesto in Anja Sre-bačič 3- mesto. ■ V isti kategoriji učencev je David Oreš-nik osvojil skupno 1. mesto, Žiga Ravnikar 4. mesto in Peter Vida 8. mesto. ■ V kategoriji učencev 7.-8. razred pa je Peter Sitar osvojil 4. mesto, Andraž Avbelj pa 9. mesto. ■ V sezoni 1997/98 smo v okviru MRNTZ Ljubljana sodelovali tudi v pionirski ligi tako v kategoriji pionirk in pionirjev. Obe ekipi sta zmagali brez poraza. Vrstni red pionirke: 1. mesto: NTS Edigs Mengeš 12 točk 2. mesto: NTK Vesna Zalog 3 točke 3. mesto: NTK Logatec 3 točke Vrstni red pionirji: 1. mesto: NTK F.digs Mengeš 23 točk 2. mesto: NTK Logatec 17 točk 3. mesto: NTK Vesna Zalog 16 točk ■ Pri pionirkah je bila najuspešnejša tekmovalka Špela Burgar C16/0) brez. poraza, 2. je bila Natalija Lužar (12/3) in 3. Anja Srebačič (10/4). V igri dvojic sta bili Špela in Natalija najboljši, brez poraza. ■ Pri pionirjih je bil najuspešnejši Andraž Avbelj, ki je osvojil 4. mesto (27/9), Peter Sitar je osvojil 7. mesto (24/7) in David Orešnik 8. mesto (22/6). ■ V igri dvojic sta bila najuspešnejša Andraž Avbelj in Žiga Ravnikar, saj sta v vsej sezoni izgubila le en dvoboj (11/1). Na regijskih tekmovanjih so osvojili: 1. mesto 2. mesto 3. -4. mesto 5.-8. mesto 14-krat 7-krat 11-krat 10-krat Tekmovanja na državnem nivoju: ■ Tekmovalci tekmujejo v kategoriji mlajših pionirjev in pionirk, v kategoriji pionirjev in pionirk, v kategoriji mladincev in v članski kategoriji. Tudi ta tekmova- nja se točkujejo. Poleg odprtih turnirjev (dva v vsaki kategoriji) so še državna prvenstva v vseh kategorijah. Najboljših 24 uvrščenih na točkovnih lestvicah pa nastopi še na TOP 12 R Slovenije. ■ Tudi na teh tekmovanjih so bili naši tekmovalci zelo uspešni, osvojili so: 1. mesto 2. mesto 3. -4. mesto 5.-8. mesto 5-krat 4-krat 10-krat 10-krat ■ Na državnem prvenstvu za mlajše pionirke in pionirje posamezno in dvojice, ki je bilo v Škofji Loki, je Natalija Lužar osvojila 2. mesto, v dvojicah z Matejo Ravnikar pa 3. mesto. David Orešnik je osvojil 3. mesto med posamezniki in skupaj s Petrom Vida v dvojicah 3- mesto. ■ Na državnem prvenstvu za pionirje in pionirke posamezno, dvojice in mešane dvojice, ki je bilov Domžalah, je Špela Burgar osvojila 3. mesto med posameznicami, skupaj z Žigo Ravnikarjem 3- mesto, z. Natalijo Lužar 5.-8. mesto. Enako mesto sta v igri dvojic osvojila Andraž Avbelj in Žiga Ravnikar v igri dvojic. ■ Na državnem prvenstvu za madince in mladinke, ki je bilo v Izoli, se je Špela Burgar uvrstila med 16 najboljših in si je s tem pridobila pravico nastopa na TOP za mladinke, kjer je v drugi skupini osvojila 1, mesto in se v skupni uvrstitvi uvrstila na 13. mesto, kar je lep uspeh, saj je Spela šele 1 leto pionirka in bo v mladinski konkurenci nastopala še 4 leta. ■ Tudi na TOP turnirjih R Slovenije so bili naši tekmovalci zelo uspešni. Na TOP 12 za mlajše pionirje je David Orešnik osvojil 3. mesto, Peter Vida pa 9-mesto, na TOP 12 za mlajše pionirke je Natalija Lužar osvojila 4. mesto, Mateja Ravnikar pa v 2. skupini 1. mesto, ali v absolutni uvrstitvi 13. mesto. OD IESENI V MENGŠU PRVIČ TUDI TEKMO VAN IA V ČLANSKI NAMIZNOTENIŠKI LIGI ■ Do sedaj največji klubski uspeh predstavlja uvrstitev naših mladih tekmovalcev in tekmovalk v člansko državno ligo. Mlade tekmovalke, še vse pionirke, so na kvalifikacijskem turnirju za vstop v 2. državno ligo premagale nasprotnice in osvojile 1. mesto. ■ Na kvalifikacijah so sodelovali: NTK Šampionka 2 Nova Gorica, ŽNTK Maribor, NTK Jesenice in NTK Petovia 2. ■ Za ekipo NTS Edigs so nastopile: Špela Burgar, Alenka Boroša, Natalija Lužar in Anja Srebačič. ■ Na kvalifikacijskem turnirju za vstop v 3. člansko državno ligo, na katerem so nastopili NTK Gorica, NTK Branik Maribor, NTK Križe in NTK Edigs, SO Mengšani osvojili 1, mesto in se uvrstili v 3. člansko državno ligo. Za ekipo Edigs Mengeš so nastopili: Gregor Gostiša, Gašper Srebačič, Miodrag Drljača in Andraž Avbelj. MEDNARODNA TEKMOVANJA ■ Naši tekmovalci in tekmovalke so nastopili na 45. Odprtem prvenstvu Zagreba - ZAG1PIG, kjer sta David Orešnik in Peter Vida v kategoriji mlajših pionirjev ekipno osvojila 2 .mesto, Špela Burgar in Natalija Lužar pa v kategoriji starejših pionirk 3- mesto. Nastopi v državni reprezentanci ■ Glede na dosežene tekmovalne rezultate si je Spela Burgar zagotovila stalno mesto v pionirski državni reprezentanci, Spela je sodelovala na Odprtem prvenstvu Budimpešte, opazen rezultat je dosegla na 3. Odprtem prvenstvu Slovenije v Radencih v mladinski konkurenci, izredno dobro pa je igrala na Srednjeevropskem pokalu v Topolčanvh na Slovaškem, kjer je v tolažilni skupini osvojila 2. mesto. Mlade igralke in igralci NTS EDIGS, ki so ■ V kategoriji mlajših pionirjev je bil v reprezentanco Slovenije uvrščen tudi David Orešnik, žal pa je tekmovanje v Budimpešti odpadlo. Pa še uvrstitve na državnih jakostnih lestvicah za sezono 1997/98: Mlajši pionirji: 4. mesto: David Orešnik 9. mesto: Peter Vida Mlajše pionirke: 2. mesto: Natalija Lužar Pionirji: 13. mesto: David Orešnik 17. mesto: Andraž Avbelj 23. mesto: Peter Sitar Pionirke: 4. mesto. Špela Burgar 16. mesto: Natalija Lužar Mladinci: 30. mesto: Andraž Avbelj Mladinke: 15. mesto: Špela Burgar 30. mesto: Alenka Boroša se uvrstili v državno člansko ligo s trenerjema. ■ Doseženi rezultati kažejo, da v NTS EDIGS z. mladimi kvalitetno delamo, da so treningi, ki jih vodijo trenerji Gregor Gostiša, Luka Pirš, Polona Leskovec, Simon Jene in Jože Mlakar, strokovni, da smo v sekciji tudi po zaslugi pokrovitelja EDIGS PEGE in sopokrovitelja TISK IN RAZMNOŽEVANJE RAVNIKAR DOMŽALE mladim tekmovalcem zagotovili kvalitetne pogoje za delo, seveda pa ne smemo pozabiti na predano in vestno delo vseh tekmovalcev, ki so pripravljeni trenirati vsak dan po dve uri, nekateri najboljši pa tudi dopolnilno pred večjimi tekmovanji po dvakrat dnevno, zjutraj pred poukom in še na rednem popoldanskem treningu. Skoraj vsak vikend je kakšen nastop na enem od številnih turnirjev od Murske Sobote do Izole, od Jesenic do Novega mesta in nenazadnje, vsi tekmovalci so tudi dobri učenci, kar je pohvale vredno. ■ NTS Edigs je s svojimi strokovnimi delavci znan po odličnih organizacijah tekmovanj. Tako smo v pretekli sezoni organizirali kar nekaj tekmovanj, najodmevnejše je bilo vsekakor državno prvenstvo za pionirje in pionirke posamezno, dvojice in mešane dvojice, ki smo ga organizirali v Domžalah v dvorani KC. O R T Smo eden redkih klubov z lastnim sodniškim kadrom. Na tekmovanju v Domžalah je sodelovalo 18 sodnikov, vrhovni sodnik Zmago Knuplež, vodja sodnikov in predstavnik organizatorja Marko Ravnikar, zdravniška služba pod vodstvom Brede dr. Kokalj Limbek in medicinske sestre Irene Jerič, za prehrano nastopajočih so skrbele Marija Sitar, Meta Ravnikar, Nuša Srebačič, Marta Avbelj, tekmovanje pa sta suvereno vodila Tone Gostiša in Jože Mlakar. ■ Po besedah delegata NTZS gospoda Jauševca je bilo tekmovanje v Domžalah pravi praznik namiznega tenisa, to pa tudi po zaslugi Mengeške godbe, ki je sodelovala ob odprtju tekmovanja, mengeškega župana gospoda Janeza Pera in pokrovitelja ekipe Mengša gospoda Edvarda Goloba, ki sta tekmovanje uradno odprla. ■ Tokrat se zahvaljujemo številnim darovalcem denarnih sredstev in izdelkov, saj brez njih teh uspehov ne bi bilo! Občine Mengeš, Domžale, Kamnik, Lukovica, Športna zveza Domžale, Florida Domžale, Gotard Trojane, Vifam Mengeš, Montles, Restavracija Stol, Gumeks Vsi iz. Kamnika, Trdinov hram Mengeš, Ciril Rudolf Domžale, Hani trgovina s tekstilom, Kamnoseštvo Makovec, Pečarstvo Jure Ilrovat, Avtoservis Gregorc, Slikopleskarstvo Jaklič, Slaščičarna Flere, Fermont, Kavabar Ciklama, Limato, Maro d.o.o., Trgoavto Trgovina Burnik, Trgovina Vendo, Artline, Servis Debevc, Avtocar, Brigita market, Medic, Gostilna Pavovec, Bele izdelava cokel, Trak, Hram Rožice, Franc Kompare, Signa d.o.o., vsi iz Mengša, Apel, Astra blagovnica, Aeroklub, Grajske pekarne, Gradbeno podjetje Bežigrad iz. Ljubljane, Gostinsko podjetje Trojane, Živila Kranj, Arvaj Kranj, Zavarovalnica Triglav, Titan Kamnik, Lip Radomlje, Induplati Jarše, As Bus in Avtoservis Domžale, Napredek, Itelekt Biro, Studio Hieroglif , vsi iz Domžal, Nova LB Ljubljana, Top Sport Ljubjlana, Univit, Belinka, Dan tiskarna, AC Mobil, AC Intercar Ljubljana, Vistra Rodica, Dana, Mizarstvo Urbanija, Tapetništvo Osolin Rova, Borcol Medvode, Radio Hit Domžale, Jimkoplast Domžale, Tobačna tovarna Grosist Ljubljana, Sadjar Darko Jelinčič Brežice. ■ Posebna zahvala velja Marjanu Gabrilu za domiselne naslovnice biltenov in plakatov ter prevozniku Branetu Vrhovniku iz Mengša, ki nam prevaža opremo iz telovadnice Partizana v šolo, pa tudi v Domžale. ■ V času, ko berete ta prispevek, Špela Burgar kot članica državne pionirske reprezentance, nastopa na evropskem prvenstvu v Italiji. Mlaj ŠPORT Skakalci kluba SERVIS DEBEVC Mengeš čisto pri vrhu To, kar smo pričakovali v našem klubu Servis Debevc, se je tudi uresničilo. Po zmagah Roka Benkoviča smo z nestrpnostjo pričakovali tudi zmago še katerega od naših mladih skakalcv. Prišel je tudi ta trenutek, in to v najmlajši kategoriji dečkov do 8 let, ki šteje v državnem merilu za pokal MlP-a. Seveda je to zmago dosegel Grega Skok, naš šestletni pogumni skakalec, ki je nase opozoril junija v Tržiču, ta tekma je štela tudi za državno prvenstvo. Da v našem skakalnem klubu res strokovno in načrtno delamo prav z najmlajšimi čez celo leto, kažejo tudi rezultati tekmovalcev, saj se uvrščajo v sam vrh slovenskega skakanja. Žal pa moramo imeti treninge, ki so osnova za napredek skokov v Mengšu, v oddaljenih krajih Slovenije in v tujini. Najbolj bi potrebovali vsaj dve manjši skakalnici, pokriti s plastičo maso, kjer bi se učili najmlajši vsaj začetnih veščin. Veliko truda porabimo za prevoze na treninge, stroški pa so zelo veliki. V klub se vedno znova včlanjajo novi mladi upi, ki bi radi skakali in z delom in rezultati vplivali na ta šport, ki je vedno v našem kraju pomenil zelo veliko, tako športno kot promocijsko. _ Brane Š. Med najmlajšimi je Grega prav najboljši - zmaga v Kranju junija 1998. Gospod podžupan Peter Jane/k' si je z veseljem ogledal skoke, na koncu pa podelil še nagrade najboljšim. ŠPORT PORTRET T ) fi1 h m 0i\ [J 8 K 11 i\ H J H I) J' IJ j H JJ J 5 J D, J i) 1) J Na našega najmlajšega tekmovalca, šestletnega Gregija, nas je opozoril prav on sam. Z izredo voljo do smučanja in skakanja se je z našim klubom prvič srečal v lanski zimski sezoni, ko je bil star šele 5 let. Pod skakalnice je na začetku prihajal s svojim dedijem, s katerim sta skupaj napravila še dodatno manjšo skakalnico, saj je bila naša najmanjša petnajslmetrska še prevelika zanj. Tudi alpske smuči so bile prekratke za tako skakalnico. Človek se je lahko samo čudil, s kakšno voljo sta skupaj z dedijem, ki mu je vseskozi nosil na vrh naleta smuči, prikazovala pravo veselje do skokov. Opazovalci smo ugotovili, da bi Gregi potreboval daljše skakalne smuči. Staršem se ni bilo težko odločiti, da bi sin začel resneje s skoki. Kmalu se je pod skakalnico skupaj z Gregijem pojavil oči Tone in z veseljem izjavil "bomo probal, a ne". Tako smo mu v klubu kmalu priskrbeli prave, skoraj 2 metra dolge "dile". Zelo hiro jih je obvladal in 15 m skakalnica mu sploh ni delala težav. Iz dneva v dan je pod vodstvom trenerja Aleša napredoval in kmalu dosegel tudi prve točke na državnem prvenstvu. Na otvoritveni tekmi naših prenovljenih skakalnic pa je imel čast, da kot najmlajši skakalec prvi odpre petnajst-metrsko skakalnico. Za spomin na ta dogodek - 2. februarja 1997 je zasluženo dobil tudi zlato medaljo. Žal pa je v prometni nesreči pri Naklem Grega izgubil svoje najboljše prijateje, kar ga je še posebej pretreslo. Toda športnik, kot je on, Rok in ostali skakalci našega kluba, so se trdno odločili, da bodo še naprej skakali in dosegali še boljše rezultate prav za njih, ki so izgubili življenja v prometni nesreči. Grega je še bolj resno začel trenirati in plod dela se je poznal že takoj na začetku letne sezone na plastičnih skakalnicah. Najprej je bil drugi, potem je v Tržiču zmagal, nato je bil tretji in na zadnjih dveh tekmah v Kranju in Žirovnici stal na najvišji stopnici. Treba je še povedati, da trenutno v skupnem seštevku točk za dečke do 8 let na državni ravni za poletni pokal MlP-a, krepko vodi s 380 točkami. Tekmuje tudi v višji kategoriji pri dečkih do 10 let, kjer se skoraj vedno uvršča med dobitnike točk. Na treningih pa gre skočit za veselje tudi na skakalnice, ki nesejo tudi do 50 metrov. Trenutno ima Grega svoj osebni rekord 27 m, kar je res že veliko za njegova leta in kaj lahko se zgodi, da bomo tudi v Mengšu imeli skakalca kova, kot je Primož Peterka. Za Gregorjev uspeh bi se zahvalil predvsem staršem, trenerju in vsem, ki ga kakor koli podpirate, spremljate in navijate pri njegovem uspešnem skakanju. SKOK, ŽELIMO TI VSI VEDNO DOBER SKOK! Brane Š. PORTRET: ) [vrr J ll \ { ) \l .X h J L s K ii k u J mi J b i n i K J JJ ti D ■ :' ■ ...... * .:■ -i.: •■' Prav tako kot Grega je v naš klub januarja lansko leto prišel tudi Rok. Že takoj se je vključil v delo in začel resno trenirati. Najprej v telovadnici, že kmalu pa smo mu priskrbeli pravo opremo, ki je potrebna za smučarske skoke. Po prvih ocenah njegovih treningov smo ugotovili, da se bo gotovo razvil v odličnega skakalca. Plod resnega dela s trenerjem Alešem Selakom na čelu se je kmalu pokazal. Po mesecu dni intenzivnega treniranja je Rok osvojil za naš klub prve točke za pokal MIP-a,.ki šteje v skupni razvrstitvi državnega prvenstva. Po končani lanski zimski sezoni sta s trenerjem maksimalno izkoristila poletna tekmovanja in treninge na plastiki, kar se je poznalo in Rok je priskakal sebi in klubu tudi prvi pokal. To je bila velika spodbuda za nadaljnje delo in še boljšo pripravo na zimska tekmovanja. Zima pa je res prinesla prav Roku in seveda našemu klubu največji uspeh. Iz tekme v tekmo je bil boljši in na koncu v skupni razvrstitvi dečkov do 13 let zasedel drugo mesto v državi. Te stopničke smo skupaj z njim proslavili na Krasu (Kobja glava), kjer je predstavnik MlP-a, glavni pokrovitelj, za pokal podelil priznanja najboljšim posameznikom po kategorijah za zimsko sezono 97/98. Prav v tem poletnem času potekajo tekmovanja za letni pokal MlP-a in Rok je trenutno čisto pri vrhu v kategoriji do 14 let, med svojimi vrstniki, rojenimi leta 1986, pa je krepko v vodstvu, saj je bil na vseh tekmah vedno najboljši. Zato bo tudi izbran v selekcijo, ki bo avgusta zastopala Slovenijo na mednarodnem tekmovanju (svetovno prvenstvo) v Garmischu v Nemčiji. Rok pa bo do tedaj treniral, zato počitka ne bo imel veliko. Mi pa mu zaželimo še naprej veliko lepih in dolgih skokov in da bo Mengeš zastopal v svetu kar se da dobro. Še to: trenudno ima dvanajstletni Rok svoj osebni rekord 75 m, skače pa že na skakalnicah velikosti K-90 m. Brane Š. 3TBUI1JJJB IJJilbBtiJiUV Hi! DtUlJIMJ Zveza društev diabetikov Slovenije je 6. junija 1998 organizirala tretje športno-rekreacijsko in družabno srečanje sladkornih bolnikov. Potekalo je v športnem parku gradu Otočec. Preko 900 udeležencev sta počastila grajski gospod in gospa, ki sta se s kočijo pripeljala na prireditveni prostor. Prireditve so se pričele ob 9. uri. V otvoritvenem delu so navzoče pozdravili: predsednik društev diabetikov Slovenije gospod dože Snoj, gospa Vlasta Gjura-Kaloper (ki je "vskočila" namesto glavne organizatorice prireditve gospe Anice Kvas, ki je v bolnici), vodja športnega in rekreativnega dela prireditve gospa Cvelhar. Prireditev je bila razdeljena na tekmovalni in rekreataivni del. Tekmovalne discipline so bile: tek, tenis, odbojka na mivki; rekreativne pa: pohod, kolesarjenje, vožnja s čolni in rafting po reki Krki. Kljub sončni pripeki je med rekreativci in tekmovalci vladalo pravo športno vzdušje. Žejo smo si gasili z zlato kapljo, radensko, ledenim čajem. V prijetni senci na prireditvenem prostoru so si udeleženci lahko izmerili krvni sladkor, poskusili prehrambene dodatke in živla ter napitke za diabetike. Po kosilu je sledil še družabni del priredi- ^ tve, ki ga je, kakor uvodnega, vešče povezoval znani animator danez Kolarič. Nagrade za tekmovalne discipline je podelil znani tekač - diabetik Boštjan Korošec alne Od družabnih iger je največ udeležencev igralo tombolo, katere izkupiček je bil namenjen prizadetim ob potresu v Posočju. Mi, Domžalčani pa smo bili veseli in ponosni, ker je glavni tombolski dobitek romal v Domžale. Na zaključni slovesnosti sta sladkorne bolnike pozdravila prol. dr. Andreja Kocjančič in predsednik parlamenta gospod dr. Janez Podobnik. Najbolj pogumni so se ob zvokih skupine Nasmeh urno vrteli po vročem plesišču. Ob 17. uri smo z avtobusom zapustili Otočec. Za krajši čas smo se ustavili na Muljavi, kjer smo si ogledali Jurčičevo domačijo in druge znamenitosti. Polni lepih vtisov in dobre volje smo se odpeljali proti domu z željo, da se spet srečamo. Anica Cotman Anžič, v imenu društva diabetikov Domžale MIHAELOV S E I E M Slamnikarstvo in kitarstvo na 6. Mihaelovem sejmu v Mengšu To delo je nekoč dajalo kruh številnim družinam na področju občin Mengša in Domžal. Pisatelj Janez Trdina je za eno glavnih mengeških obrti svoje dobe navedel pletenje kit in šivanje slamnikov. Kite za slamnike so običajno plelli vsi člani družine, saj so prihranki pomenili novo obleko in obutev. Slamo so si pri kmetih pripravile tudi kajžarske družine, ki so jo večjim kmetom, odslužile z delom med letom. S pletenjem so začeli že zgodaj jeseni, kmetje pa, ko je bilo delo napolju končano. Kite so plelli iz posebno lepe slame. Pšenico so poželi ročno in jo tri ledne sušili v kozolcu. Ni se smela omlatili, temveč so jo na roke "rijlal" in s lem dobili lepo slamo. Osušeno in zvezano v "jnšeljne" so "okošali". To delo je potekalo na podu. Pšenično klasje so tolkli oh stol, daje zrnje izpadlo. Nadaljnje opravilo je bilo osušeno slamo "kolenčali", to je odlomiti vrhnji del s klasom in izločiti slabo slamo, izbrali debelejšo za široke kite in tanjšo H A E L O V SEJEM M za ozke. Kite so ponekod sami sešili v slamnike ali so jih prodali slamnikarjem, kasneje j>a so se uveljavili kitarji -prekupčevalci, ki so hodili od hiše do hiše in kile odkupovali za okoliške tovarne. Prvo slamnikarsko ohrt je leta 1862 začel Jakob Rožič-Stojčev, v Domžalah pa že dve leti prej. V nekaj letih je nastalo še več obrtnih stamnikarskih delavnic. V Mengšu še pri Tišlarju-Mebaču, Hribarjeva slamnikarna, Prekelnova tovarna klobukov in slamnikov, Ropretova slamnikarna, Slamnikarna Franca Kompareta-Žušma in Anlona-Klamfarja, Slamnikarsko tovarna Slemherg-Melitzer v rojstni hiši pisatelja Janeza Trdine. Slamnikarska zadruga Mengeš je bila ustanovljena leta 1907, v zgradbi poleg sedanje Občine Mengeš,, kjer imajo svoje prostore Knjižnica Mengeš in nekaj zasebnikov. Pred prvo svetovno vojno so izdelali 300.000 slamnikov. Kasneje seje večkrat preimenovala, tudi vodstvo so večkrat zamenjali, zadnji prdsednik in upravitelj je bil Andrej Burgar. V letu 1976 se je podjetje pridružilo tovarni Iftduplatt Jarše z nazivom Konfekcija Slamnik. Mengeš. Stroje slamnikarske zadruge so prodali. V Mengšu nadaljujeta tradicijo slam-nikarstva gospa Metka Kolar in Maja Peternelj. Slamnike izdelujeta iz riževe in j>šeninčne slame iz uvoza. Slamnike prodajajo pretežno na domačem trgu. Poleg slamnikov so iz slame izdelovali tudi lepe gorenjske cekarje, iz ržene slame pa posode-pehare in sejalnice, na Dobenu Somov oče in na Gohavici Puščavnikov Miha. Še veliko drugih izdelkov iz slame, ki niso našteli, je nastajalo pod spretnimi prsti. Gradivo in ideje smo črpali iz ustnega izročila, kronike Mengeš in Trzin skozi čas, avtorja Staneta Stražarja ter Narodopisne podobe Mengše in okolice. ■ Cilj pripravljalnega odbora Mihaelovega sejma ni samo običajna postavitev stojnic in gostinske okrepčevalnice, ampak mnogo več. Iz bogate zakladnice ljud- skega življenja želimo mlademu rodu predstaviti delček nekdanje ljudske kulture in dela. ■ Tokrat bo kot rdeča nit obeh sejemskih dni, 26. in 27. septembra 1998, rokodelska spretnost pletenja kit in izdelovanje slamnikov in drugih izdelkov iz slame. Spretne roke pletilcev, izdelovalcev izdelkov iz slame in orodje za pripravo slame si bodo obiskovalci ogledali v sobotnem kitarskem večeru in nedeljski povorki. Da se iz ržene slame naredi trpežna streha nad glavo, nam bo dokazal eden redkih rokodelcev. Tudi celotna podoba sejemskega prostora bo v znamenju izdelkov iz slame. ■ K sodelovanju vsako leto povabimo občino, ki ima v svoji zakladnici ljudskih običajev in obrti prav tako ali še bolj bogato izročilo, kot je izbrana tema sejnin. Tokrat se nam bo v sobotnem programu prireditev predstavila občina Domžale. ■ Poleg tega pripravljamo še naslednje prireditve: • Kot uvod v sejemsko dogajanje se bodo petkovega večernega prorama razveselili ljubitelji godb na Reviji godb, v organizaciji ZKO Domžale. • V sobotnem programu bo poleg slovesne otvoritve, predstavitve občine Domžale, tudi nekaj za najmlajše. Živ-žav bodo prirpavili najmlajši iz vrtca Gobica in Sonček iz Mengša. Popoldne bo v znamenju glasbe. Predstavili se bodo gojenci Glasbene šole Domžale, enote iz Mengša ter posebno lep zven harmonik, po katerem so znani mengeški proizvajalci. Ogledali si bomo spretne roke izdelovalcev KD Frana Maslja iz Kras nje ter ob koncu dneva doživei en lep kitarski večer, kot so nekoč imenovali druženje pletilcev kit. Godci so zaigrali na orglice, bilo je veselo in včasih so celo zaplesali. Vsakokrat so se zbrali pri drugi hiši, postregli s kruhom, orehi in jabolki. • V nedeljo zjutraj bo maša na prostem, promenadni koncert godb, popoldne povorka s prikazom orodja za pripravo slame in izdelkov, kasneje podelitev priz- nanj najbolj izvirnim stojnicam. Postavljenih bo 80 stojnic. ■ V sklopu sejma bo razstava malih živali, srečelov, zabaval nas bo humorist Klemen Košir, vsak večer bo za zabavo igral eden od priznanih narodno-zabav-nih ansamblov, eden takih bo Štajerskih sedem, drugi še ni znan, poskrbeli bomo za bogato gostinsko ponudbo. ■ Kako poteka delo: • Člani pripravljalnega odbora smo z delom začeli že spomladi. Pravočasno je potrebno zagotoviti ljudi, ki znajo pravilno pripraviti slamo. V mesecu juniju poteka žetev, ki se opravi ročno, posebno težko je bilo dobiti zadostno količino ržene slame. • Potekajo že razgovori z udeleženci povorke in izdelovalci kit in izdelkov iz. slame. • Poiskati moramo ljudi, ki še hranijo stara orodja in znajo povedati, kako je delo pri pripravi slame potekalo. Nekaj takih, ki hranijo znanje, bomo še obiskali. • Izstaviti smo morali že večino prošenj za potrebna soglasja. • Zbiramo sponzorje in dobitke za srečelov, od uspešnosti tega je odvisna celotna prireditev. • Z nastopajočimi usklajujemo dokončen program, ki bo na zloženki in ga bomo raznosili po vseh večjih prireditvah po Sloveniji. ■ Vljudno vabljena vsa društva in posamezniki na področju Občine Mengeš, ki bi želeli sodelovati na letošnjem sejmu. ■ Pa še naslednje: Iščemo gostinca, z ustreznim dovoljenjem, ki bi želel prevzeti celotno gostinsko ponudbo, to je hrano in pijačo na 6. Mihaelovem sejmu. Javite se pisno do 5.8.1998. Vse, kar vas zanima, boste izvedeli po telefonski številki 061 739 218, Štefan Borin. Silva Drešar P O T O Fitz Hov od blizu 2. d«1 In res, še navaditi se nama ni bilo treba in že sopihava proti hribu. Vreme se je vsaj malo ustalilo. Barometer kaže stabilno nizko, ni važno, samo da je stabilen, pa naj bo visok ali nizek. Opreme imava veliko manj kot v prvem poskusu, ampak samo do Pasa Superior. Pozno zvečer sva na Pasu. Zaradi nestabilnega vremena se odločiva za vzpon v sosednjem hribu Poincenot. Ob dveh zjutraj že brnijo kuhalniki. Ves čas naju spremlja polna Luna. Dobro znamenje, če je vreme lepo ob polni Luni. Ko vstopiva v smer, naju preseneti srednje težko plezanje po snežni rampi. Ves čas, ko se je vreme izboljšalo, je bilo zelo toplo, tako da je iz dneva v dan pobiralo ogromne količine snega, kar nama je oteževalo plezanje. Vseeno sva po deveti uri že na rami, kjer pustiva vso redno letno opremo. Lahkotna kot v Ospu, hitro preplezava še zgornji del stene in že ob eni uri popoldan stojiva, oziroma jahava oster kot nož vrh Poincenota. Kakšen lep razgled na Fritz Roy. Pred seboj ga imava kot na dlani. Vidiva najino najvišjo točko, kjer sva bivakirala. Ob lepem razgledu in vremenu uživava lepote patagonske pokrajine. Kako zelo prijazna in lepa je ob sončnem vremenu. V Patagoniji se največ nesreč zgodi pri sestopanju, tako da je potrebna velika previdnost, še posebno, če si utmjen. Reševanja pa praktično ni! Razen, kakšna pomoč od plezalcev v bazi. Ob sedmi uri zvečer že uživava pravo hrano in jedačo na Pasu Sperior. Vreme je še zmeraj zelo lepo in pred seboj imava še cilj, zaradi katerega sva prišla. Težko bi se že daigo leto zaporedoma vrnila domov brez vrha... Na Pasu se nama pridaižita še Štajerca Sandi in Boštjan. Plezala sta v Guillaumetu. Zaradi pomanjkanja hrane sestopimo v bazo. Zgodaj zjutaj smo v bazi. Vreme je kristalno čisto. Ne smemo zamuditi dragocenosti lepega vremena, zato se naslednji dan odločimo za vzpon v Fritz Royu. Že šesti dan imamo lepo vreme. Še Kurt Albert, ki je bil istočasno v bazi, je rekel, da je doživel največ devet dni lepega vremena skupaj. Letos smo jih imeli kar enajst. Kljub lepemu vremenu je tura na Fritz Rov po klasični smeri kar težavno delo. Ura je sedem zvečer, ko zapuščava bazni tabor. Tokrat bova imela s seboj minimalno količino opreme, tudi prespati ne misliva nikjer. Na Pasu Superior si še nekaj malega skuhava in ob polnoči odrineva naprej. Polna Luna naju še zmeraj spremlja. Vzpon na Brecho je tokrat veliko lažji kot prvikrat. Na Brechi se še zadnjikrat najeva in počakava, da se zdani, ker nočeva, da bi se nama že v prvem raztežaju preveč zanohtalo. Plezava kar se da hitro. Sedaj že poznava smer do enajstega raztežaja. Edino, kar nama malo upočasnjuje vzpon, je vlečenje nahrbtnika. Odločila sva se ga vleči, ker sem že pri prvem raztežaju rekla Klemenu, da s 25-kilskim nahrbtnikom vzpona verjetno ne bom zmogla. Sedaj razumem, zakaj v Patagoniji še ni bilo čistega ženskega vzpona. Dve ženski bi za to nalogo porabili veliko več časa, medtem pa bi se vreme že poslabšalo. Vreme je sončno in vroče; plezava kar v kratkih rokavih in uživava v lepih raztežajih. Stena je skoraj kopna. Prav začudena sva, da kljub temu, da je to ena najbolj plezanih smeri v tem hribu, skoraj ni opremljena. V glavnem so opremljena samo varovališča, in to samo do sedmega raztežaja, potem pa so samo še stare preperele gurtne in zarjaveli klini. Tokrat že ob enih doseževa točko, kjer sva zadnjikrat bivakirala celih trinajst ur. Sonce ravno zaide za steno in v trenutku je minus pet stopinj. Slapovi, ki so še ravnokar tekli čez. steno, že začenjajo zmrzovati. Še zadnji trenutek splezava zoprni raztezaj, ki je bil zadnjikrat že ob treh popoldne prekrit s pol centimetra požledi. Prilezeva še do pod zadnji raztezaj. Zgledi tako grozen in še zmrznjen, da se odločiva za prečko. Še dva težka raztežaja in sva na robu stene. Ura je pol štirih. Kar ne moreva verjeti. Pospraviva opremo in in se končno preobujeva v plastične čevlje. Še dereze in cepin v roke in že začneva z vzponom na vrh, kar je samo še 300 višinskih metrov, naklonine od 40 do 50 stopinj, pa še nekaj skal vmes. Ampak led je tako trd, da se POTOPISI cepin kar odbija. Tudi to preživiva in ob pol šestih doseževa vrh. Saj ne more biti res. Ali slučajno sanjam? Med vzponom sem bila v enem trenutku že tako zaspana, da sem že svoj lastni glas slišala kot nekje iz. daljave... Sva na vrhu FritZ Rova. Razgled je neverjeten. Od tukaj gor izgleda Cerro Torre tako majhen... Pogled na neskončni kontinentalni led... Na vrhu posedava več kot eno uro. Temperatura je prav prijetna, tudi vetra ni. Ampak sedaj naju čaka še najhujše: sestop, skoraj trideset spustov ob vrvi. Na robu stene srečava še Sandija in Boštjana, ki sta še v zadnjem raztežaju. Ob vsakem spustu moliva, da se vrv ne bi zataknila. K sreči vse kar dobro poteka. Ob polnoči sva že na Brechi. Po krajši malici kar nadaljujeva s spustom. Še zadnji spust. Doseževa krajno poč in ko skušava povleči vrv, se ne premakne niti centimeter... Čez četrt ure se Klemen, kljub neskončni utmjenosti, odloči za žimarjenje. Ko jo reši, že korakava proti Paso Sperior, kjer naju čakata topli spalni vreči, hrana, pijača... Ura je pol štirih zjutraj. Po triintridesetih urah se končno sproščeno sesedeva v najin udoben bivak. Klemen mi reče: "Samo še en čaj skuham..." Sonce me zbudi ob sedmih zjutraj, še zmeraj brni kuhalnik, na njem pa že čisto črna posoda... Vreme je še zmeram lepo, a sva res v Patagonji? Ves dan jeva, pijeva in se sončiva. Na 2000 m je skoraj trideset stopin. Je tako lepo, da se nama sploh ne da sestopiti v bazo. Šele nekaj dni zatem začneš podoživljati vsak trenutek vzpona. Med vzponom se vse tako hitro dogaja, da ne utegneš razmišljati. Vrnitev v Bariloče. Dva tedna samo počivava in se ukvarjava s stvarmi, ki nimajo nič skupnega s plezarijo. Po taki turi potrebujeva kar nekaj časa, da bi se fizično in psihično pripravila na še en tak vzpon. Je lepo, naporno, težko, polno močnih občutkov in doživetij, vse naenkrat. Potem pa že takoj začneva premišljevati o naslednjem cilju... A bi šla jeseni v Yosemite? TEHNIČNI PODATKI O SMEREH: FRITZ ROY: 3441 m, smer Franco-Argentina VII-,A1/40-90st, 600m + 400m (Brecha) + 200m na vrh - 10.5h, na. Samo tri dni pred vzponom na Fritz Roy sva stala na sosednjem hribu. POINCENOT: 3036m, splezala sva klasično VVilliams route, 55-65st.,VI/IV-V, 700m, 7.5h. Prav lepo se še enkrat zahvaljujeva vsem, ki so nama pomagali pri uresničitvi odprave: Občina Mengeš, Spino II, AO in PD Mengeš, AO Kamnik, Uršič d.o.o., Tiskarna Ozimek, Calcit, Svilea, Medic, Fermont, Gregorc, Avtoličarstvo Papež, Brigita market, Treking šport, Turne, 3S šport, Foto Klemene, Vrv plet, Alp Šport, Medex, Foto Grohar. Monika Kambič PODJETNIŠTVO POSVET DAVEK NA DODANO VREDNOST Občina Mengeš je skupaj z društvom Podjetniško združenje Mengeš, Občino Domžale in Podjetniškim centrom ter Gospodarsko zbornico Slovenije, organizirala posvet "Davek na dodano vrednost", ki je bil 9.7.1998 v kinodvorani Kulturnega doma Mengeš. Vsebino predloga zakona je predstavila gospa Božena Macarol -Studio konto, Družba za davčno svetovanje in vodenje poslovnih knjig. Odziv je bil številčen, saj se je predavanja udeležilo okoli 350 udeležencev, med katerimi so bili tudi udeleženci iz naše občine. To gre pripisati spremembam sedaj veljavnega davka v končni potrošnji, ki ga bo nadomestil davek na dodano vrednost in se bo pričel uporabljati predvidoma 30.6.1999. Na kratko o temeljnih značilnostih novega davka na dodano vrednost: ■ Zaračunani davek na dodano vrednost je nevtralen za davčnega zavezanca. Nakup opreme, raprodukcijskega materiala, trgovskega blaga in storitev namreč ne predstavlja za podjetnika davčne obremenitve. Davek, ki ga plača dobaviteljem za dobavljeno blago in storitve, ima pravico odšteti od svoje davčne obveznosti. ■ Z ugotavljanjem dodane vrednosti kot osnove za obdavčitev je nevtraliziran kumulativni učinek sedanjega davčnega sistema. V sedanjem sistemu se je obračunal davek v končni potrošnji tudi od proizvodov in storitev, ki so bile v predhodnih fazah že obdavčene, kar je pomenilo, da smo lahko plačali tudi "davek na davek". ■ Izvoz vseh dobrin je oproščen davka na dodano vrednost, s čimer se dosledno upošteva načelo namembnosti. Izvozniki bodo na ta način konkurenčnejši na tujih tržiščih. Zakaj se ta davek imenuje "davek na dodano vrednost" in kaj je to? ■ Izraz davek na dodano vrednost uporabljajo Evropska zveza, mednarodni monetarni sklad, OECD in druge mednarodne Udeleženci predavanja so napolnili dvorano. VAŠA POŠTA PODJETNIŠTVO organizacije. Je posebna oblika prometnega davka, ki ga je potrebno razlikovati od ostalih vrst. Z davkom na dodano vrednost se obdavčuje le dodana vrednost, ki jo doda obdavčljivemu prometu oseba, ki opravlja promet. Načeloma se davek na dodano vrednost obračunava in plačuje ob vsakem prometu blaga ali storitve, ne glede na število transakcij, kar je tudi ena izmed temeljnih razlik v primerjavi s sistemom obdavčitve končne potrošnje, kot ga poznamo v Sloveniji danes. ■ Predlog zakona temelji na potrošni obliki davka na dodano vrednost, ki je sprejeta kot prevladujoča oblika v državah OECD. Pri potrošnem davku na dodano vrednost se tudi vse nabave opreme vštevajo v davčno osnovo, nato pa se vhodni davek, ki ga vsebujejo računi za nabavo opreme, odštejejo od prodaj davčnega zavezanca v določenem obdobju. S takšno rešitvijo je dejansko obdavčena le končna potrošnja blaga in storitev. Pri tej obliki davčnemu zavezancu ni potrebno razlikovati med tekočimi in dolgoročnimi obveznostmi kot tudi ne med opremo, ki se amortizira, reprodukcijskim materialom in rezervnimi deli. Program predavanja je vseboval: predstavitev temeljnih pravil sistema; izdajo računov; obračunavanje in plačevanje ter vračilo davka; odbitek vstopnega davka in obveznosti davčnih zavezancev ob prehodu na nov sistem. Vsebina predloga zakona je obsežna in zahtevna in prav zato je bil organiziran že drugi posvet na to temo, da bi se pravočasno seznanili in pripravili na to. Glede na zanimanje bo verjetno jeseni ponovljen posvet o predlogu zakona in njegovih spremembah, do katerih pa bo verjetno prišlo. Na koncu se za pomoč pri organizaciji posveta zahvaljujem predsednici Društva PZM gospe Nuši Jelen in njegovim članom ter gospe Anki Škerjan iz Podjetniškega centra Domžale. Marta Drčar Tomaževi strahovi ■ Gospod Tomaž Štebe je zelo zaskrbljen, ker ni bil nihče od članov uredniškega odbora pripravljen prevzeti mesto odgovornega urednika in sem to prevzel sam, kot je določeno v Odloku o izdajateljstvu javnega glasila Mengšan. ■ Njegovo pismo je polno strahov in ugibanj, kaj sedaj to pomeni za nadaljnjo uredniško politiko Mengšana. Že moj uvodnik in pa sama vsebina junijske številke Mengšana sta dala odgovor na to vprašanje. Sprašujem pa se, zakaj gospod Tomaž Štebe vse to počne, ali res iz bolestnega prepričanja, kot so napisani vsi njegovi članki do sedaj in druge komu-nikacijke oblike, da ima samo on prav, vsi drugi pa se motijo ali celo huje, da zavestno tako ravnajo. Sicer pa gospoda Tomaža Štebeta poznamo, vemo, zakaj tako dela, gre za osebno promocijo in pri tem uporablja metode in načine, ki mu niso v čast. Prepričan sem, da tako destruktivno obnašanje ne more koristiti ne njemu in ne njegovi stranki. ■ Slovenski pregovor pravi: "Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade". To pa se lahko zgodi tudi njemu. Alojzij Janežič Navdušujoča poslovnost mengeškega servisa... ■ Zgodilo se je, da sem imel v mesecu juniju na Kamniškem manjšo nezgodo. Na nekem dvorišču v hribih sem svoje vozilo Polo želel na hitro obrniti, pravkar sem ga kupil, bilo je še skoraj čisto novo, pa sem na tem dvorišču spregledal skalo, ki je štrlela iz tal. V vzvratni vožnji sem z robom zadnjega platišča kolesa zadel to skalo, da je jekleno pločevino kolesa odprlo. Kolo je hipoma postalo neuporabno. Segel sem po rezervnem kolesu, samo kaj, ko je Polova rezerva nerod- na: majčkena in nenavadna, komaj zadostna, da ob minimalni hitrosti pripelje do prvega servisa. ■ Tega sem najbližjega imel v Mengšu pri gospodu Debevcu, kjer je tudi pooblaščena Volksvvagnova ustanova. Nenapovedano sem se pojavil na tem servisu, kjer so me sredi siceršnjega dela izjemno prijazno sprejeli, četudi vozila nisem kupil pri njih in tudi sicer dotlej nisem bil njihova redna stranka. ■ Skupno smo žal ugotovili, da ta hip v trgovini rezervnih delov nimajo prav takega platišča, da bi že v istem trenutku dokončno rešili problem. Z nenarejeno prijaznostjo so mi ponudili, da mi začasno do bližnje srede, ko dobijo platišče, zamenjajo obe zadnji kolesi s svojima rezervnima gumama. Na vozilo so mi jih takoj brezplačno montirali in že čez deset minut sem lahko - ob dveh kvalitetnih gumah, ki so mi ju posodili, nemoteno opravljal svoje delo, kot da se ni nič zgodilo. Na dogovorjeno sredo sem se seveda spet pojavil na servisu, platišče so takrat že imeli, da sem ga kupil in stvar je bila spet v nekaj minutah opravljena. ■ Bralcem Mengšana pripovedujem svojo zgodbo in izkušnjo z Debevčevim servisom zato, da bi znali ceniti tisto "nekaj več", kar imajo z njim v svoji občini in kar sem sam doživel v Mengšu. Očitno pa je še nekaj. ■ Kar sem doživel, ni samo izjema: to je običajen poslovni Debevčev odnos, ki so ga nadgradili za zadovoljstvo svojih strank. Zaradi vsega, kar kot izkušnjo nosim iz teh dogodkov, sem poslej tudi njihova stranka. Zaslužili so si to. ■ Kot pika na i in dodaten argument, zakaj bom poslej njihova stranka, pa je bila zame informacija, da je Debevčeva ekipa mehanikov na tekmovanju v kakovosti opravljenih storitev zasedla prvo mesto. ■ Če znamo ob spodrsljajih poiskati besede kritike, zakaj ne bi znali poiskati ustreznih besed pohvale za take in tako or-ganizirane poslovneže, kot so Debevčevi. M. R, Domžale VASA POSTA Loka brez trgovine ■ Še pred dobrim letom dni sem v tem časopisu pisal o uspešnosti majhne, a tako pomembne in potrebne loške trgovine. V njej je bilo mogoče dobiti skoraj vse, gotovo pa tisto, kar ljudje potrebujemo za vsakdanje življenje. Konec junija so se zapra tudi njena vrata. Kaj je temu vzrok, ni skrb nas potrošnikov, je pa dejstvo, da Ločani brez trgovine ne moremo biti. In kaj zdaj? To je vprašanje, ki se poraja predvsem starejšim vaščanom, saj je zaprtje zanje najbolj boleče. Mar soseska z. 200 gospodinjstvi res ni zanimiva domačim trgovcem ali Emoni, Živilom, Mercatorju, Kočni, Napredku? Ko bi le bila komu, in to čim prej! Jože Brojan Primer 40 Alarmantna vodooskrba, skrivalnice in nesposobnost ob športni dvorani, privatna "obrtno poslovna cona" ■ Ponovno moram pisati o primeru, tokrat s 40. seje sveta Občine Mengeš (8. julija 1998). Žal to ni več le posamezen primer, ki se zgodi, pač pa stalna praksa, ki človeka presune, razžalosti in razjezi. Na kratko. ■ Zamujamo z. obnovo primarnega vodovoda Krvavec, kjer so glavni problemi njegova popolna dotrajanost in njegov nevaren kancerogen azbestnocementi material, zaradi česar se mora voda tudi obvezno klorirati. Obnoviti bo potrebno tudi ves lokalni, prav tako v gavnem azbestnocementni vodovod po občini. Cela tri leta se na tem področju ni zgodilo nič konkretnega, kljub našim predlogom in tudi vloženim amandmajem k proračunu. Denarja za vse to bo potrebno od občine Mengeš okoli milijarde tolarjev! Svet ni sprejel nobenih obvezu- jočih sklepov ob tako alarmantnem stanju vodooskrbe in nevarnosti za zdravje ljudi. ■ Še vedno se poskuša z realizacijo velike športne dvorane, ki je mengeški proračun in gospodarstvo ne zmore, športne dejavnosti, kot so razvite, pa ne potrebujejo. Bolj smiselen je nekoliko manjši in najmanj za polovico cenejši objekt, ki bi povsem zadoščal in tudi omogočal razvoj tekmovalnega športa v Mengšu. Hkrati pa bi bil to objekt, ki bi bil dolgoročno namenjen osnovni šoli za vse njene, tudi izvenšolske dejavnosti. Glede športne dvorane bi moral svet sprejeti sklep o tem, da se nadaljuje z. gradnjo projektirane velike športne dvorane ali pa da se opusti tako velika dvorana in se pristopi k izdelavi projektov za manjši in cenejši objekt. Zaradi slabo pripravljenih materialov za odločanje so svetniki odločanje preložili na izredno sejo. Stroški odločanja in čas pa seveda teče in tudi stane, ob tem pa propada še denar, ki je že rezerviran v proračunu za veliko športno dvorano. ■ Najbolj inovativen pa je sklep, da se brez prehodnih ustreznih pogodbenih zagotovil in dokumentov oprosti prispevkov za sorazmerni delež komunalne infrastrukture Razvojni zavod Domžale (RZD), ki na svojem zemljišču v SCT jami gradi objekte in jih prodaja. Pogodba je bila sicer predložena svetu v potrditev, toda napisana je bila tako primitivno, da je eden od svetnikov lahko le zaključil, da je ni možno ne prežvečiti niti pogoltniti. O pogodbi svetniki potem niso glasovali. Žal pa je sklep o oprostitvi plačila prispevkov, ki je povsem neutemeljen in pristranski in verjetno tudi povsem nezakonit. Toliko bolj, ker RZD le prispevke zaračunava kupcem poslovnih prostorov, ki jih prodaja! Vsi podobni investitorji imajo verjetno sedaj pravico zahtevati enakopravno obravnavo in oprostitev ali celo vrnitev. Tomaž Štebe Kravo Primož! IN MENGEŠKA GODBA ■ Hvala za lep letni koncert na proslavi ob obletnici državnosti Slovenije. Ob vaših zimzelenih melodijah, od beata do sambe, bi človek kar zaplesal. Čestitam za pogumno odločitev, svežino in pravi revijski orkestralni program. S tako mladimi in mladostnimi glasbeniki vam ne bo težko napredovati v godbenem, predvsem pa v orkesralnem programu. Morda bi izvedli tudi poletni zabavni koncert s plesom! Tomaž Štebe ODPRTA VRATA DRŽAVNEGA SVETA državna svetnica KATARINA OVCA SMRKOLJ predstavnica lokalnih interesov volilne enote št. 2, ki pokriva občine: Kamnik, Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče, Litija, ima uradne ure: vsak prvi ponedejek v mesecu od 10. do 12. ure oz. po dogovoru tudi v drugih občinah. Naslov: Občina Kamnik, Glavni trg 24,1240 Kamnik. Uradni prostor: pisarna št. 50 v 2. nadstropju Občine Kamnik. VABLJENI! M GRIMAVEC V Kamniški Bistrici (600 m n. v.) bo 15. avgusta 1998 najtežji gorski tek, ki ga bo organiziral alpinistični odsek Mengeš.To bo tekma volje, vzdržljivosti, upan-in radovednosti. Ta tek bo pokazal, kdo je "kralj" Kamniških Alp, kdo je najhitrejši možmed skalovji Grintavca. Lanskoletni zmagovalec, rekorder proge, je za pot, ki je markirana na 5 ur, potreboval le 1 uro in 25 minut. Bo zmagovalec iz vrst gorskih tekačev, triatlonec, kolesar, morda alpinist ali pa kar rekreativen športnik? Za vse bo pot enako dolga. Za to preizkušnjo se že pripravljajo lanskoletni zmagovalec Igor Šalamun, ekstremni tekač Marjan Zupančič, triatlonca Jože Rogelj in Blaž Mihelič, tekača brata Lado in Ivan Urh, vsestranski športnik Metod Močnik in alpinista Marjan Kovač in Klemen Hančič. Start bo ob 9- uri pred domom v Kamniški Bistrici, cilj pa na vrhu Grintavca (2558 m). Limitni čas je 2 uri in pol. Prijave in sprejem opreme se konča ob 8. uri. Tekmovalec dobi štartno številko, ki jo po končanem tekmovanju vrne. Razglasitv rezultatov bo v Kamniški Bistrici ob 15. uri. Vsak udeleženec, ki progo preteče ali prehodi v limitnem času, dobi spominsko diplomo. Praktične nagrade parejme 20 najboljših pri moških in 5 najboljših pri ženskah. Za najboljše bo tudi bogat denarni sklad (200.000,00 SIT). Vse inforamcije in dodatna pojasnila dobite po telefonu 817 755 (Dare) ali 825 795 (Metod). Dare Božič Grintove« t (2558m) Cojiovo koča (1793m) \ •>■••■• V \ Dom v • Kamniški Bistriti (601tn) Ženini in neveste - bodoči mladoporočenci Ko se odločate za pomemben korak v bodoče življenje, vas obveščamo, da obred civilnega dela poroke lahko opravite tudi v Občini Mengeš. V ta namen je v občinski stavbi pripravljena čudovita poročna dvorana. V času poročnega obreda je predvidena živa glasba, ki je primerna za slovesnost. Mladoporočenca bosta tudi obdarjena s praktičnim darilom. Pred in po poročnem obredu je možna v posebnem predprostoru organizirana pogostitev. Poročno dvorano s predprostori si bodoči mladoporočenci lahko ogledajo v času uradnih ur v Občini Mengeš. Na svidenje bodoči mladoporočenci! 1 ■ V življenju si imela le skrbi in delo, srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, sedaj od vsega truda si zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. Zahvala V 89. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, teta in svakinja ZORA KAVCIC iz Mengša Toplo se zahvaljujeva vsem, kisle jo imeli radi in jo spremili na njeni zadnji poti. Še posebno se zahvaljujeva osebju Doma starejših oseh Mengeš za dolgoletno nego in skrb. Vsem Še enkrat hvala! Žalujoča hči Helena in vnuk Robert. Odšel si brez pozdrava, kruta usoda te je odtrgala od nas, a v naših srcih boš ostal za vedno. Zahvala jtMJ V cvetu mladosti nas je za vedno zajmstil sin, bral, svak, stric in nečak FRENK JAVORŠEK Mnogo prerano smo te 24. junija pospremili na zadnjo pot. Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem. sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Napredka in znancem za izrčena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče, svete maše, denarno pomoč, spodbudne besede in spremstvo na zadnji poti. Hvala gospodu Stanetu Kerinu za opravljen pogrebni obrd, MKZ Zvon za lepo petje, gospodu Cirilu Sesku za poslovilne besede in gospodu Franciju Slaparju za zaigrano Tišino. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob sirani. Vsi njegovi. Objirerani, nenadni izgubi našega dragega SRECOTA BLEJCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki sle ga v loko velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, podarili cvetje in sveče, nam izrazili sožalje ter darovali za maše. Posebej se zahvaljujemo dr. Gabrijeli Kovač-Mohar in sestri Vandi za njun trud, gospodu Janezu Koscu za poslovilne besede, Planinskemu društvu Mengeš. Balinarski sekciji Mengeš, gospodu Mateju Zamiku za lepo opravljen pogrebni obred, moškemu zboru Mengeški zvon in Franciju Slaparju za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. ljenje si ljubila, ljubila si svoj dom. A liho, brez slovesa odšla, si v večni dom. V grobu mirno spiš, v domu našem je praznina, in v srcih naših bolečina. Zahvala Ob prerani izgubi naše ljubljene ANGELCE KUHAR roj. KEPIC .ve zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivoma Univerzale Domžale in Menina Kamnik za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se še prav posebno dr. Tomažu Mušiču za skrb in nego v zadnjih dneh, gospodu Stanetu Kerinu za lepo opravljen obred, pevcem MKZ Zvon za čustveno odpete pesmi in gospodu Franciju Stoparju za čudovito zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prižigate sveče in postojite v njen spomin. Vsi njeni. Tiho si nas zapustil, a v srcu globoko žalost si nam zapustil Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta JANEZA KUŠARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vsem sosedom, prijateljem, znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče ter za darovane svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi gospodu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapele žaloslinke ter Franciju Stoparju za Tišino. Posebna zahvala dr. Marti Rižnar 1 Bregar za njeno požrtvovalnost in skrb v njegovi hudi bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi. CEHIH OGLASNEGA PROSTORU V glasilu NENGŠRN Cena glede na velikost oglasa: • cela 1/1 stran (260 x 185 mm) 36.000,00 SIT • pol 1/2 strani (130x185 mm) 18.000,00 SIT • tretjina 1/3 strani (260 x 70 mm) 12.000,00 SIT • četrtinka 1/4 strani (90 x 130 mm) 9.000,00 SIT • šestinka 1/6 strani (90 x 65 mm) 6.000,00 SIT • osminka 1/8 strani (60 x 65 mm) 4.500,00 SIT • šestnajstinka 1/16 strani (65 x 45mm) 2.000,00 SIT Doplačila na ceno komercialnega oglasa: objava na 2. strani (notranji strani naslovnice) in zadnji strani naslovnice se poveča za 10%. Popusti na ceno komercialnega oglasa: • za zakup oglasnega prostora za 1 leto (na podlagi sklenjene pogodbe z izdajateljem glasila) zaračunamo 9 oglasov, 2 oglasa sta tako brezplačna, • za zakup oglasnega prostora za 6 mesecev (na podlagi sklenjene pogodbe z izdajateljem glasila) zaračunamo 5 oglasov, 1 oglas je tako brezplačen, • v času volitev imajo politične stranke 1 stran oglasnega prostora brezplačno. E ,E • 1/3 strani po vertikali formata (245 x 70 mm) 6.000,00 SIT • polovica od zgoraj navedene velikosti (120 x 70 mm) 3.000,00 SIT Cene oglaševanja bomo letno uskladili z indeksom rasti cen na drobno. V ceni oglasov ni vračunan 5% prometni davek. 13350264 1^19 ŽUPNIJSKA KARITAS MENGEŠ Trdinov trg 9 Telefon: 061 738 977 • Pisarna in skladišče sta odprta vsak petek med 16. in 18. uro. • Žiro račun: 50120-620-149 05 1301110-13498 Društvo upokojencev Mengeš T v v Isce točajko - upokojenko za društveni bife. Prijave sprejemamo na telefon: 737 167 vsak četrtek od 10.-12. ure. Manjšo in urejeno kmetijo oddam v najem mlajši družini v okolica Kamnika. Možnost dedovanja. Telefon: 842 457. solshe potrebščine: SCHNEIDERS. HANGOL. NRFNflF. Cacharel. Dr. Martens. POSEBNA PONUDBA: TORBE ZR PRVOŠOLČHE SCHNEIDERS [anatomsko oblikovano hibtišče. kakovostni materiali] 9.9S0 SIT G H R F I Č N I V WU1 STUDIO HERLE Veliha izbiro šolskih nahrbtnikov in torb! LJUBLJHNSHH 87 1S30 DOMŽALE TEL/FHX: 713 074 Kaj ostane od hišen ki ni zavarovana? 1 ■ Plameni pogoltnili generacije ŠMARTNO ob Paki, 6. oktobra -Usoden požar, ki je prizadel domačijo Pavčnikovih iz Šmartnega ob Paki, je požrl tudi dragocen družinski arhiv z rodovnikom, ki je segal celo do 15. stoletja. Etnologi oc Komaj kaj.« t riglav premoženje ,== zavarovalnica triglav.d.d. Največja izbira spodnjega perila v Mengšu V specializirani enoti za spodnje perilo lahko izbirate med priznanimi blagovnimi znamkami spodnjega perila: Lisca, Beti, Slciny, Wonderbra, Komet, Pappilen, itd. Za počitniške dni pa lahko izbirate med najrazličnejšimi majicami, kopalkami in kratkimi hlačami modernih poletnih barv po ugodnih cenah Moške srajce s kratkimi rokavi iz viskoze dobite že za 1.850 SIT Trijazne prodajalke Vam bodo svetovale ob nakupu 9WM * mW H 1"% • JU Trgovina ZARJA Slovenska cesta 30, Mengeš, tel.: 061 /737-044 Delovni čas: od 8. do 1930 ure, sobota od 730 do 13. ure k Očna TITAN MERKUR Ljubljanska la DISKONT Perovo27 MARKET BAKOVNIK Ljubljanska 14 Vam nudijo po zelo ugodni ceni 12 delno nerjavečo posodo iz uvoza. 12.900,00 SIT Se nikoli tako nizke cene - rnr pohištvo Kranjska lb 17.664,00 SIT 25.944,00 SIT KAVČ KAPITOL TAPICIRANA POSTELJA MERI PISALNA MIZA LINDA PISALNA MIZA PETRA PREDALNIK 60 OMARICA ZA ČEVLJE TEA 2 OMARICA ZA ČEVLJE TEA 3 POSTELJA PETRA OTROŠKA SOBA PETRA 39.858,00 SIT 52.992,00 SIT 1 5.834,00 SIT m mmr W ^mW ^aa" BT m ^BB' ^BB» 4MF H H 1 5.033,60 SIT 13.358,40 SIT 19.872,00 SIT 1 5.834,00 SIT 16.718,40 SIT 85.644,00 SIT ■BP* V ^BBr mm mm m ^BB" ^BB^ mtW Bi BI