PoStnlna platana v gotovini Številka 2 Din Naročnina: 1 mesec 8 Din, Vi leta 20 Din, leta 40 Din, \ac leto 80 Din. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393. — Dopisi: ,,Roman", Ljubljana, Breg 10-12. Tednik za vse / Izhaja ob sobotah I Ljubljana, 1- III-1930 Leto II. - štev. 9 VSEBINA: P. R.: NEZAKONSKA MATI, roman iz naših dni. — NOVI NATEČAJ ,,R0MANA‘‘: Najstrašnejši trenutek mojega življenja (2000 Din nagrad). — Kurt Miienzer: POSLEDNJA MASKA, n ve a. - Kut_j1NjA (]SJ dorff• KONZULOVA SKRIVNOST, kriminalni roman. — Jean Lamon: STAVA S HUDIČEM. — kuhinja in DOM. — SALE. Roman iz naših dni Napisal P.‘ R. Prejšnja vsebina: K Mili, ženi tovarnarja Andreja Lokarja v Zabregu, je skrivaj prišel Ciril Samec, njen bivši zaročenec da jo poslednjikrat vidi... Tovarnar ga bežečega obstreli in opazi Miro, ko vrže za njim poljub. Andrejeva sestrična, sirota Ljuba, vzame krivdo nase. Lokar jo založi ženinu, kapetanu Milanu Stankoviču, da se mu je izneverila. Zavržena po Milanu, z otrokom pod srcem, pobegne Ljuba v Ljubljano. Mira od gorja zblazni, čez nekaj mesecev Ljuba obupa in sc zastrupi. Mladi dr. Lipar jo reši; ko Ljuba povijc sinka s kiivo tiožico, jo tolaži, da se bo popravil, ter prevzame trud in troške za zdravljenje. Zaljubil sc je vanjo, ona ve, da ne bo Milana nikoli pozabila Da bi prihranila dobrotniku muke, se loči od sinka in postane Mrežnica v vojni bolnici. V Makedoniji so namreč izbruhnili veliki boji s komitskimi tolpami. Enemu izmed naših polkov jv prideljen tudi Milan, ki dobi v boju strel v glavo. V bolnici po naključju dozna ‘ki je Ljuba nedolžna in da je kriva Mira... Usmiljenka mu pove, da se bo Ljuba na potu v Niš. ustavila v bolnici. Ko transport prispe, govori Milan z Ljubo in jo skesano prosi oproščcnja. Prepozno; že v Ljubljani sc je zaobljubila, da usliši (*r. Liparja in poslane njegova žena, če ji ozdravi otroka. Ko sc po dolgi odsotnosti Ljuba vrne v Ljubljano, Je njena prva pot k dr. Liparju, da vidi Stanka, ki ga l‘‘ bil mladi zdravnik med lem popolnoma ozdravil, ''■‘-prav ne more pozabiti Milana, je vendar trdno od-•očena, da izpolni svojo obljubo. Dr. Lipar ji ponudi stanovanje, ki ga je zanjo najel in opremil pod Rož-nikom. — Nekaj tednov nato se vrne v Ljubljano tudi Milan Stankovič. Slučajno zve, kje stanuje Ljuba. To- da z njo se ne sme sestali. Samo svojega otroka bi rad videl. Zalo se odpravi pod Rožnik, meneč, da Ljube ni doma — in se sreča z njo. Kmalu nato pride tja tudi dr. Lipar. Usmiljenka mu je bila izdala Lju-bino skrivnost in njeno žrtev. Izprva ji ni hotel verjeti; ni si mogel misliti, da ga Ljuba ne bi ljubila. Videč, da je to grenka resnica, se ne pomišlja več: na videz vesel, a z ubitim srcem ji vrne besedo. Profesor Magister, ki je bil odkril nov način zdravljenja umobolnih, povabi dr. Liparja k sebi. da mu razkaže svoje bolnike. Nasmehnil se je in dodal: „Če hoste jutri popoldne kaj več utegnili, vas pridržim pri sebi. Krasen park imam in malo izprehoda vam ho gotovo dobro delo. Tam lahko Uidi kaj pokramljava." „Hvala vam, gospod. profesor! Pridem zanesljivo!" Profesor Magister se je poslovil in odšel. Zvest dani obljubi se je dr. Lipar drugi dan odpravil k profesorju. Ril je krasen jesenski dan. Na ulici je kar mrgolelo ljudi. Ko je Janko gledal vesele obraze, mu je postalo ležko okoli srca. Kdaj bo tudi on tako vesel? Nikoli... Ko je zavil v manj obljudene ulice, mu je nekoliko odleglo. Sam ne vedoč kdaj, se je znašel pred sanatorijem profesorja Magistra. Profesor je bil že pripravljen nanj. Odvedel ga je k bolnici. Bila je mlada ženska, ki je zblaznela od žalosti, ko ji je umrl otrok na škrlatinki. Njegova smrt je bila zanjo tako hud udarec, da ga ni mogla preboleti. Njen obraz je bil bled ko zid in neprestano se je smehljala. Ta smeh je bil nekaj groznega. Lasih je poklicala svojega otroka. Pomirila se je za, trenutek in prisluhnila, kje bo zaslišala njegov mili glasek. Toda. odgovora ni bilo... Tedaj jo je napadlo. Zobje so ji zašklepetali in oči so ji stopile iz jamic. Začela je kričati, da je človeka groza obhajala. Mladi zdravnik jo je skrbno preiskal. „Nisle se zmotili, gospod profesor. Bolnica res kaže vse znake razvite sušice. Vendar mislim, da bi jo bilo moči ozdraviti. Ker primernih zdravil v sanatoriju najbrže ne boste imeli, vam jih jaz pošljem. Ležati mora v posebni sobi in spati pri odprtem oknu." »Storil bom po vašem nasvetu," je odgovoril profesor. „Če vas zanima, bi vam zdaj pojasnil, kako nameravam ozdraviti njeno blaznost...“ To rekši je povabil gosta v svojo delovno sobo in mu ponudil stol. »Kakor sem vam že povedal, se ji je zmešalo, ko ji je umrl otrok. Zato bom njeno sobo tako opremil, kakor je bila prej urejena njena spalnica. Sredi sobe ji postavim zibelko in vanjo denem otroka, ki bo približno toliko star kakor je bilo njeno dete. Potem naročim, da jo ob določeni uri pripeljejo v njeno sobo in jo ostavijo pred zibelko. To jo bo tako pretreslo, da se ji bo vrnil razum. Morda porečete: stara metoda. Res; a zadnja leta so jo precej zanemarili." „ Mi jo uporabljate pri vseh bolnikih?" »Skoraj pri vseh. Le časih je težko izsledili ljudi, ki so s tragedijo v zvezi." Lipar ga ni hotel več nadlegovati z vprašanji. Z veseljem je sprejel profesorjevo povabilo, da se malo izprehodita po vrtu. Mladi zdravnik se je začudil, ko je na vrtu zagledal toliko izprehajalcev. Bili so sami mirni, že skoro ozdraveli bolniki, kakor mu je povedal profesor. Zdajci sta zagledala mlado žensko, ki se je dr. Liparju videla nekam znana. Ko se je oddaljila od njiju, ga je profesor sam opozoril nanjo. »Pravkar sem vam rekel, da časih zaman iščem osebe, ki so igrale vlogo v tragediji. Oglejte si tole nesrečnico. Že dve leti zaman iščem ljudi, ki bi mi pomagali, da jo rešim večne teme." Profesor je premolknil. Domislil se je, da bi jo bil dr. Lipar moral poznati. „' li je ne poznale? Na poti v Zabreg...“ „Da,“ je pritrdil Lipar. »Žena tovarnarja 1 okarja — ali ne?" Streslo ga je. „Ali jo upale ozdravili?" Profesor Magister je skomignil z rameni. ..Morda se mi posreči. Če inii uspe, bom na la uspeh bolj ■ ponosen, kakor na vse druge, ! ar jih imam do zdaj za seboj. O vzrokih njene blaznosti mi namreč nihče ni hotel izdali besedice. Sam sem jim moral priti do dna. Poslušajte: Ta ženska se je na materino zahtevo poročila z možem, ki ga ni ljubila, zakaj njeno srce je gorelo za drugega . . . Ko nekega dne mo'a ni bilo doma, jo je obiskal njen prvi ljubim c. Mož pa se je nepričakovano vrnil in opazil ljubimca, ki je ravno skočil z okna na vrl .. .“ „Cel roman," je pripomnil dr. Lipar. .,Prav ste rekli... cel roman. Konca vam še nism povedal. V tovarnarjevi hiši je živelo tudi neko mlado dekle, ki se je žrtvovalo za nesrečno ženo. Vzelo je krivdo nase. To je* bilo tem laglje, ker tovarnar v temi ni mogel razločiti njenega obraza. Zdaj pa pride najžakostnejše poglavje to zgodbe. Mlado dekle, ki se je žrtvovalo, je imelo zaročenca, mladega oficirja, in tovarnar ga je obvestil o njenem „grehu“. Kakšne so bile posledice, si lahko mislite. Prava grešnica se je zavedla, koliko gorja je prizadela plemenitemu dekletu. Kesanje jo je obšlo in sklenila je vse priznati. Toda v trenutku, ko je hotela to storiti, jo je prevzel tak strah, da se ji je omračil um..." Profesor je umolknil. Pogledal je mladega zdravnika, ki se je bil naslonil na drevo. ..Zakaj sle tako bledi? Ali vam je slabo?" Lipar je odkimal. „Nič, nič. ..“ je zajecljal. Lagal je. Profesorjeva povest ga je bila pretresla. O, poznal je to zgodbo. Kako dobro je vedel, da je bila Ljuba tisto nesrečno dekle... Ljuba, ki jo je tako ljubil — Ljuba, ki se ii je moral odreči za vselej... Moral je zbrati vso voljo, da se je obvladal. Obrnil se je k profesorju. ..Nadaljujte!" je dejal suho. »Saj sva že skoraj pri koncu, Gospodična s-' ni mogla braniti in madež je ostal na njej. Tovarnar jo je spodil iz hiše in potom je niso več videli." »Kdo vam je vse to povedal?" Profesor Magister se je nasmehnil. »Nihče. Iskal sem in opazoval. Počasi sem dognal vse in Uverjen sem, da je točno. 0 svojem iskanju nisem nikomur omenil besedica. Tovarnar Lokar še danes nič ne ve in l,pani, da tudi nikoli ne bo zvedel. Potrebna sta mi bila dva človeka, če naj "'■srečnico ozdravim: njen ljubimec in sestrična, ki se je zanjo žrtvovala. Toda oba sta ■zginila kakor bi sc bila pogreznila in do da-lles jima še nisem prišel na sled. Vendar mislim, da sem na pravi poti in da ju v kratkem odkrijem. “ Mladi zdravnik se je zamislil. »Pravite, da na vsak način potrebujete "jcno sestrično?" »Da!" "Evo vam njenega naslova: Gospa Slaviva, Cesta na Rožnik. Pod tem imenom živi Z(laj v Ljubljani." »Ali dobro veste, da je to ona?" »Zanesite se na mojo besedo. Dobro jo Poznam.“ Profesor Magister mu je segel v roko in sc mu zahvalil za dragoceno odkritje. Nato sla se poslovila. XII SREČNI IN NESREČNI »Mamica, ali je ta gospod res moj papa?“ »Res, srček!" »Ali naj mu tako rečem?" »Seveda!" »In oni drug gospod, ki me je tako rad Unel, ali 011 ni moj papa?" »Tisti pa ni tvoj papa dveh papanov yendar ne moreš imeti, norček!" Mali Stanko je dvignil svoje lepe črne oči ^ srečni materi. »Veš, mamica ... včeraj sem hotel prvega Papana poljubiti, pa sem se bal... da ne bi bil hud gospod... ki je moj papa..." Ljubino čelo se je zmračilo. Saj je bila srečna; vedela je, da jo Milan ‘možuje nad vse, a vendar so ji vedno iznova 'stajale v duši misli na nesrečnega zdravnika. Dobro je vedela, da mladi zdravnik ni resnice govoril, ko je rekel, da je ne ljubi. Zgod-)a o ženi, ki naj bi bila na las podobna njej, Je bila izmišljena. Porabil jo je kot pretvezo, da se ji na lep način odpove. Sam Rog ve, kako zdaj trpi! Ta misel je kalila srečo mlade in oboževane matere. Bodla pa jo je tudi zavest, da še zrn rom stanuje v stanovanju, ki ga je najel in opremil mladi zdravnik. Malemu Stanku ono glede dveh papanov še vedno ni hotelo iz misli. Zlezel je 'mamici v 1 aročje in ji liho rekel: »Mamica... povej, zakaj je včeraj moj prejšnji papa jokal?" »Ne vem,... pusti me zdaj... Poišči si Konjička in se igraj z njim!" Hotela je biti sama. Poiskala je ročna dela, ki iili je morala dokončati do prihodnjega dne. Sicer jo je Milan prosil, naj ne dela več,za druge ljudi, ker ima sam dovolj denarja, da suhi zase in za svojo družinico. Toda ona je bila odločno odbila njegovo ponudbo. Hotela se je preživljati z delom svojih rok — vse dotlej, dokler ne bo njegova žena. Lahko si mislimo, kako brezmejna je bila njuna sreča po doktorjevem odhodu. Vedela sta, da je zdaj konec njunega trpljenja, da teh strašnih let ne bo nikoli več. Nova zarja jima je zasijala na obzorju. Skupaj pojdeta v svet, roko v roki, in nihče jima ne bo zastavil poti. 0, kako daleč jima je že bila prošlost! Mislila sta le še na bodočnost. Kako težko ga je pričakovala drugi dan! Naposled je vendar zabrnel hišni zvonec. Mlado mater je oblila nežna rdečica. „Mi-1 aii !“ so zamrmrale njene ustnice. Vrata so se odprla. Da, bil je stotnik, njen Milan. O, koliko lepega sla si še imela povedati. Venomer bi govorila in se gledala in ljubkovala, nikoli se ne bi naveličala. A vendar... popolnoma srečna še nista bila. Vsem našim prijateljem, ki so nam poslali naslove svojih sorodnikov, prijateljev in znancev, interesentov za ..Roman", se na tem mestu najlepše zahvaljujemo in jih prosimo, da se nas tudi v bodoče spomnijo. Prav tako izrekamo iskreno zahvalo vsem našim vrlim Ino-zerncem, ki priporočajo „Roman“ med našimi izseljenci. Tudi uje prosimo, da nam o priliki pošljejo naslove svojih znancev v domovini in na tujem, ki bi se morda naročili na naš list. „R0MAN“ Misel je glodala v njunih srcih, obema je bilo na ustnicah eno ime, a nihče se ga ni upal izgovoriti. „Ali si zdaj srečna?" jo je vprašal mladi oficir. Uprla je vanj svoje lepe oči, a odgovorila mu ni. Skril je njeno nežno belo ročico v svoje dlani. ,rKo bi vedela, kako te ljubim,“ ji je rekel vroče in jo privil k sebi. „Vso noč nisem mogel spali. Tvoja slika mi je lebdela pred očmi. Sanjal sem o ' tvoji... najini bodočnosti.. . Kako bo lepa. . . Samo proč morava od tod, proč iz te hiše, ki nama obuja toliko žalostnih spominov." „I3a, proč morava, proč od tod ...“ ,,Jutri najamem sobo v hotelu, sobo zate in za Stanka. Upam, da mi doktor tega ne bo zameril." „0, razumel naju bo...“ „Polem zaprosim za odpust iz vojske. Dovolj sem žrtvoval za domovino. Živela bova nekje daleč, skrita pred svetom... Saj so take tudi tvoje želje, Ljuba?" „Kar želiš ti, želim tudi jaz, dragi Milan .. Tako sla sanjala sama nista vedela kako dolgo. Mračilo se je že, ko sta se prebudila iz sanj. Tedaj je mladi stotnik prijel ,Ljubo za roko in ji tiho rekel: ,,Nekaj bi le vprašal, Ljuba. Ali mi boš odkrito odgovorila?" „Zakaj tako govoriš? Ali mi ne zaupaš, Milan? Ničesar ne maram skrivati pred teboj, zdaj, ko si moj, samo irioj . . .“ »Povej mi, Ljuba, ali misliš, da je doktor resnico govoril?1* Mlada žena je prebledela. „Ne .. . Mislim, da ni povedal resnice .. jo žalostno odvrnila. „0drekel se mi je, ker je vedel, da me li še zmerom ljubiš... da ne bi bila nikoli srečna z njim ... A jaz se mu nisem izdala. Kar sem mogla, seun storila, da ne bi nikoli doznal resnice. Svojo zaobljubo sem hotela izpolniti. Bog vedi, kdo mu je razodel mojo skrivnost... Vprašal si me, zakaj sem tako žalostna... Zato, ker vem, da trpi. Rešil mi je otroka, skrbel zanj in upal, da bom nekoč njegova. Kako naj se mu za vse to oddolživa?" Milan ni odgovoril. Sklonil je glavo in se zamislil. Kmalu po odhodu mladega oficirja sta se oglasili pri Ljubi sesiri Terezija in Honorija, ki še nista vedeli, kako se je odločil doktor Lipar. Kaj naj ji rečeta? Ali naj ji povesta, da sla zdravniku vse odkrili?'Kaj poreče Ljuba? Ali bo zadovoljna? A ko sta jo zagledali, so se njuni dvomi razpršili. Obraz ji je sijal od sreče. Mehak smehljaj ji je žarel na licih in njene oči so gorele kakor še nikoli. Sestri se nista več bali. Prepričani sla bili, da se je vse srečno končalo. Doktor Lipar je moral bati pri njej in odkloniti njeno' žrtev... „Prav sta imeli, sestri, ko sla mi rekli, da človek ne sme nikoli obupati," ju je pozdravila Ljuba. „Bog je uslišal vajine in moje molitve. Ko sem mislila, da jc že vse izgubljeno, sc mi je nasmehnila sreča... Odkar sem vaju zadnjič videla, se je marsikaj zgodilo, česar še ne vesta. Doktor Lipar me je odvezal besede, ki sem mu jo dala ... A tudi on, ki se ni hotel več vrniti, je prišel nazaj." „Milan Stankovič?" „Da," je prikimala Ljuba in razpovedala sestrama vse, kar se je prejšnji da:n zgodilo. Usmiljenki sta se spogledali in težak kamen se jima je odvalil s srca. Tedaj je bilo le prav, kar sta bili storili. A pomislili sla tudi na mladega zdravnika, na njegovo žalost in na njegovo globoko ljubezen . . . Pozabili sla, da ju ni sprejel preveč prijazno... da se jima je posmehoval... da ju je žalil... Razumeli sta ga. Če človek trpi, se ne more obvladati... Gotovo mu je zdaj že žal... Iz vsega srca sla Ljubi privoščili njeno srečo. Toda vedeli sta, da la sreča ne bo prej popolna, dokler se mladi zdravnik — „Molili bova zanj," sta si rekli, ko sta odhajali od mlade matere. Ko se je Milan vračal v mesto, je bil že večer. Lep, a otožen septembrski večer. Srečaval je uradnike in delavce, ki so se vračali z dela domov v predmestja. Vsi so bili videti veseli in zadovoljni. Spomnil sc je, kako je bilo pred nekaj dnevi... Tudi takrat jih je srečaval, a zdeli so se mu tako trudni, izmučeni. Mimo njega so hiteli, tramvaji, vozovi, avtomobili — a 011 jih ni videl. Mislil je na Ljubo in na svojega otroka in praznično je bilo njegovo razpoloženje. Tudi zdravnikova žrtev se mu ni zdela več tako strašna. »Pozabil bo. ..“ je zamrmral in zavil v restavracijo na večerjo. Poiskal si je mizo v kotu in naročil jedilni list. Pri sosedni mizi je sedel gospod, ki se mu je videl nekam znan. Kje ga je že neki videl? Pil je že starejši mož, sivolas in upadlega obraza. Iz njegovih vdrtih oči je odsevala velika žalost in sitost življenja. »Andrej," je šepnil stotnik. Spoznal ga je bil: bil je Andrej . Lokar, tovarnar iz Zadrega ... Kako strašno se je izpremenil! Še pred dvema letoma je bil tako krepak in vesel. Danes pa... Stotnik je vstal in pristopil k njegovi mizi. Toda Lokar je bil tako zatopljen v svoje misli, da ga ni niti opazil. »Andrej!“ Skoraj nejevoljno sc je tovarnar ozrl za nenadejanim gostom, ki ga je bil zmotil v žalostnih mislih. Ko je spoznal stotnika, mu je Preletel ustnice bolesten usmev. »Ti, Milan? Ali je mogoče?" »Zakaj pa ne bi bilo! A kaj je tebi? Saj te skoro ne bi bil spoznal..." »Izpremenil sem se bil in postaral, jeli?...“ so je po sili nasmehnil tovarnar. „0, verjamem, da me nisi takoj spoznal.. .“ »Bolan si, Andrej...“ »E, star sem, kaj hočeš," se je hotel tovarnar zasmejali, a njegov smeh ni bil pristen. ••Mislim, da že trka smrt na vrata." Stotnik ni vedel, kje naj začne pogovor. »Ali bi smel prisesti? Pogovorila bi se malo. Saj bo že nekaj let, kar se nisva videla! Kaj Počne gospa Mira?" Tovarnar je vztrepetal. »Saj res, ti še ne veš," je zajecljal in odvr-n>l pogled. »Dolgo ii že nisem pisal... Ker se nisi od nikoder oglasil, nisem vedel, ali sploh šc živiš . .. Kdaj si se vrnil v Ljubljano?" »Ni še dolgo . .. Tri tedne bo tega. . .“ „ln sc nisi nič oglasil pri meni! Toliko bi ti imel povedati..-. Morda bi mi bila izpoved olajšala bol ... Ne veš, koliko sem trpel.. . Pravkar si povprašal po Miri. Prosim te, da mi tega imena ne omeniš več. Mira je nesramnica, ki ni vredna ne usmiljenja, ne sočutja ... A pustiva to... Kako pa je kaj s teboj?" ,,E, tudi jaz sem nekaj pretrpel. V Makedoniji sem iskal smrti, a me ni marala ...“ »In zdaj?" »Zdaj sem srečen." »Torej si jo vendarle pozabil?" je vprašal tovarnar in oči so se mu malce razvedrile. »Ne... Usoda se me je usmilila...“ Kako naj pove Lokarju, da je bila Ljuba nedolžna?.. . Gotovo ne ve, da je bila kriva njegova žena.’.. Tudi tovarnarja je zaskrbelo: »Kaj bo, ko mu povem, da je Ljuba nedolžna? Ivo mu priznam, da sem po krivem obdolžil njegovo zaročenko? Najbrže ljubi drugo in je z njo srečen. Če mu odkrijem, kar mi je izdal Skobec, se bo hotel vrniti k njej, ki je mati njegovega otroka ...“ Mučna tišina je zavladala. »Nisi prav storil, da mi nisi pisal," je prvi izpregovoril tovarnar. »Koliko -stvari sem med lem zvedel! Da sem te mogel obvestiti, bi bil tudi tebi prihranil veliko trpljenja..." »Ne vem, kaj hočeš reči..." »Poslušaj me, Milan. Obljubi mi samo, da se ne boš srdil...“ Stotnik ni odgovoril. Zaslutil je, da tovarnar že vse ve ... »Gotovo še nisi pozabil dogodka, ki se je odigral v moji hiši pred dvema letoma," je začel Lokar z mrzličnim glasom. »Saj pomniš, da sem potem priščl k tebi v Ljubljano in ti odkril Ljnbino nezvestobo ... Vidiš, tisto ni bilo res... Nalagali so me, a jaz sem nehote nalagal tebe ...“ Pogledal je stotniku v obraz. Milan se je žalostno nasmehnil. »Vem, kaj mi hočeš povedati...“ „Veš? Kaj veš?" „I)a j(j bila Ljuba nedolžna.“ „In je nisi poiskal?" se je zgrozil tovarnar. „Iskal sem jo in... našel,“ je mirno odvrnil stotnik. „V Ljubljani sem jo našel... Prepričal sem se, da je bila vredna moje ljubezni, da je ljubila samo mene... O, kako sem se kesal svoje okrutnosti 1“ „In olrok?“ „Ni se mi ga treba sramovati... Stanko je moj!" In Milan je v kratkih besedah povedal tovarnarju vso svojo povest. Med tem sla povečerjala. Tovarnar se je jedi komaj pritaknil. „Zdaj ko veš, da je bila Ljuba nedolžna," je povzel pogovor, „imaš tudi pravico, da zveš ime grešnice... O, ta nizkotnost ženske, ki sem jo tako ljubil in je še zdaj ne morem iztrgati iz srca! Ko bi vedel, Milam, koliko sem pretrpel.. . Neprestano sem si govoril: ,Pozabi j o!‘ A nisem mogel... nisem mogel..." Tovarnar je zaihtel malone na glas. „In ti si vedel, da je bila Mira kriva?“ je hripavo zastokal po dolgem molku. Stotnik je nemo prikimal. „Ko sem dognal resnico, sem mislil, da umrem od žalosti... Morda bi bilo tako bolje... V svojih prvih pismih sem ti priznal bojazen, da se za tem dogodkom skriv;a neka tajnost. Že od vsega početka me je glodala sumnja, da me Mira ni vzela iz ljubezni. Slutil sem komedijo, ki so jo igrali za mojim hrbtom, komedijo, v kateri sem imel vlogo neumnega, zaslepljenega moža . .. Miri se je bil omračil um. Zato od nje nisem mogel zvedeti resnice. Nadejal sem se, da me reši vseh dvomov, ko ozdravi. Zdaj tudi te nade nimam več . ..“ „Kje je zdaj Mira?" ga je sočutno vprašal stotnik. „Še zmerom v Magistrovem sanatoriju." I POZOR I na naš novi roman! Najstrašnejši trenutek mojega življenja Čedalje bolj . se kopičijo v naši redakciji prispevki iz vrst naročnikov in čitateljev »Homana". Mnogi med njimi so prav dobri, čeprav se jim vidi, da jih je napisala peresa nevajena delavska ali kmetska roka. O teli že danes lahko rečemo, da pridejo v poštev za priobčitev in da jih bo občinstvo z veseljem sprejelo. Drugi prispevki spet manj ustrezajo našim željam in pogojem natečaja. Nekateri pisci se premalo zavedajo, da so splošno zanimivi le oni doživljaji, ki so v prvi vrsti nenavadni, a če že to ne, vsaj svojevrstni po prilikah in okoliščinah, v katerih so se odigrali. Najidealnejši za široko javnost, ki bo te prispevke čitala, so vsekako dramatični, razgibani dogodki z mnogo dejanja. S takimi doživetji se sicer vsakdo ne more »ponašati", vendar smo trdno'uverjeni, da bi vsak, prav vsak naš čilatelj našel v svojem življenju trenutek, ki ga ostali čitatelji niso doživeli in ki je bil morda mnogo strašnejši zanj, kakor pa doživetje, ki ga je popisal. Morda je res, da je najgloblji vti-s pri tem ali onem ostavil trenutek, ko je recimo zvedel, da ga žena vara ali da ga je, denimo, gospodar vrgel iz službe. Verjamemo; ali po naši sodbi je to utegnil bili zanj sicer najhujši trenutek njegovega življenja, med tem ko je doživel več strahu in groze, če je, recimo, zašel ponoči v gozdu in ni našel poti domov, ali kaj sličnega. Na polju groze in strahu je mnogo več različnih doživetij, mnogo zanimivejših in nevsakdanjejših. Razmišljajte nekoliko v tem pravcu in nam pošljite svoj prispevek. Uverjeni smo, da smo Vam s to pojasnitvijo nalogo samo olajšali — pred vsem pa smo Vam povečali upanje na nagrado, zakaj občinstvo, ki bo imelo poslednjo besedo pri prisoji nagrad, bo gotovo oddalo svoje glasove za one doživljaje, ki bodo zanj najzanimivejši in najnenavadnejši. Pošljite rokopis na naslov: Uredništvo „Ro-nmna“, Ljubljana, Breg 10. PRISPEVKE ZAČNEMO PRIOBČEVATI V PRIHODNJIH ŠTEVILKAH. Kuri Muenzer: Poslednja maska Ker smo se nekega večera v klubu prijatelju Albrehtu le preveč'smejali, ko je nače-ujal pogovor o bistrovidstvu,- vplivu v daljavo, prikazovanju odsotnih in umirajočih ljudi, in je svojo vero v tak nezmišel le pregoreče zagovarjal, se je odločil, da nam pove primer iz svojega lastnega življenja. Primer, ki mu je potrdil obstoj skrivnostnih sil in vplivov in ga preveril, da so možni tajinstveni odnošaji ■ned nami in bitji z drugega sveta in zaznavanje prostorsko oddaljenih dogodkov ali oseb. Hkrati smo tudi zvedeli, zakaj je Albreht Boh-len ostal samec. Stanoval je sam z dvema slugama v velikem, z izbranim pohištvom opremljenem stanovanju in čeprav mu je bilo šele štirideset let, je živel kakor samotar in ni bodil v nikako žensko družbo. In tako nam je začel pripovedovali: Bilo je v K., kamor sem se bil preselil zaradi svojih tamošnjih tovaren. Tam sem se srečal z-njo, ki je pomenila srečo in višek mojega življenja. V majhnem prijaznem mestecu se ni bilo težko seznaniti; in tako sva kaj kmalu drug drugemu izdala svojo skrivnost. Njej je bilo ime Antonija in je živela kot edini otrok ovdovelega očeta na njegovem posestvu v okolici mesta, kamor sem z avtomobilom prispel v pičle pol ure. Kako zelo me .P' ljubila in kako iskreno je bilo najino raz-■dei-je, mi je dokazala ura njene snvrti. Njena poslednja misel je bila namenjena meni im njena ljubezen je smrti izsilila še en trenutek, (k' me je poslednjič vsega objela. Imela sva srečo, da ni nobena senca ska-hla najine poli življenja. Ni bilo ovire za nabilo ljubezen, bila sva zaročena in v febru-arju sva se nameravala na tihem poročiti. Takoj nato sva hotela odpotovati v Egipt. Vse je bilo pripravljeno in le trije tedni so naju lo-(ili od srečnega trenutka. 1'akrat so v mestu priredili maškarado, ■'■utonija in jaz sva sklenila, da si jo privoliva kot poslednjo zabavo pred poroko. Jaz seru se oblekel v Dona Juana čisto v belo. ^ U(li Antonija je imela priti v španski noši, ' krasni svili, s plaščem in pahljačo. Napočil je usodni večer. Ves nestrpen sem Prišel med prvimi in ostal tik vrat, da ne zgrešim svoje ljubljenke, ko pride roko v roki s svojim očetom. Dolgo sem čakal zaman, dvorana se je polnila, kričeče maske so me dra .ile, ples se je bil že razvil in razpoloženje je bilo na višku, ko se je naposled pojavila zraven mene pahljača. Blago dehteč plašč me je objel in najslajši glas na svetu je zašepetal moje ime. Prišla je bila tako pozno, ker njenemu c čelu ni bilo dobro in ni mogel z doma. Tudi ena je zato hotela ostati doma; toda domenila se je bila z menoj za sestanek, na kate-i . ga je vedela, da bom nestrpno čakal, in tudi oče ji je prigovarjal, naj gre. Tako se je bila z avtom pripeljala v mesto, da zapleše z menoj in se potem takoj spet odpelje domov; bolnika ni hotela pustiti samega. Tako sem se je oklenil za bežne minute in godba naju je zazibala v počasnem ritmu skozi dvorano. Drgetala sva od sreče, da sva tako blizu drug drugega, gledala sva si v oči in plavala skozi gnečo, kakor breztežna bitja Ingot no in svobodno. In ko sva bila spet pri vratih, se je Antonija rahlo izvila iz mojih rok in mi šepnila pozdrav. Morala je doniov, hotela je domov, ljubljeni oče je bil sam. »Spremim te,“ sem ji rekel. Antonija pa je odkimala: „Za Boga, spodaj je sama služinčad in bi naju videla, če bi sama stopila v voz. Kakšne čenče bodo potem nastale, si lahko misliš, dragec. Počakaj, počakaj, čez dvajset dni bom tvoja in potem se bova lahko pred vsem svetlin sama vozila v avtu, tudi sredi noči. Kaj ne?“ Odprl sem ji vrata in leden piš nama je udaril v obraz. Antonija se je zgrozila. „Uh, kako mrzlo," je vzkriknila in že se je spet zasmejala. »Kakor piš smrti. Z Bogom 1“ Privzdignila je čipke svoje maske in mi ponudila svoja lepa bleda usta v poljub. Potlej si je snela masko, se mi zasmejala s svojim milim obrazkom in stekla po stopnicah. »Lahko noč, Antonija. Dobro spančkaj in pozdravi papana. Jutri zjutraj pridem k tebi." Šoferju pa sem rekel: »Le počasi in oprezno, Friderik. Cesta je ponekod zaledenela." Pomignila mi je iz okna s črnim čipkastim i občem. Spet me je stresel mraz. Ali je bila noč lako mrzla, ali me je samo stisnilo okoli srca? Odpravil sem se domov, ni me več mikalo v dvorano. Iznenada me je prevzel nemir, v glavi mi je razbijalo, nekaj težkega mi je leglo na prsi. Cim bolj sem mislil na Antonijo, lem neznosncje mi je postajalo okoli srca. Imel sem skoro četrt ure hoda. Mesto je bilo docela izumrlo, nikjer človeka, nikjer glasu. Še en vogal in bil sem doma — zdajci pa sem začul tiho, tiho, od daleč, a popolnoma razločno svoje ime. Svoje imie iz Antonijinih nst. Ozrem se, prisluhnem — vse liho in prazno. Planem naprej, prispem pred hišo, in tedaj zagledam pred vrati — Antonijo, v njeni španski obleki z ogrnjenim plaščem. »Antonija!“ zavpijem prestrašen in srečen hkrati. Ali se je bila nestrpna in vsa hrepeneča kakor jaz odpravila k meni? Ali je bila le sen, privid mojih razdraženih živcev? A že sem pri njej in jo objamem. Toda ona je mrzla, kakor da bi bila že dolgo, dolgo čakala name v strupenem nočnem mrazu. „Morala sem le vendarle še enkrat videti,“ je šepnila čisto tiho in mi vsa lahna in trepe-čoča obvisela na rokah. Že sem odprl vrata. »Pridi, Antonija, pridi, tako mrzila si, draga, daj, stopi z menoj, da se ogreješ." Tedaj je svareče vzdignila roko in rekla: „Ne morem več, prekasno je. Z Bogom, ljubi moj, večno te bom ljubila." »Pridi, Antonija!“ zavpijem ves trepečoč. Toda ona je samo dvignila čipke svoje maske in mi ponudila usta v poljub. Tedaj zagledam v siju ulične svetiljke režeče se zobovje mrtvaške glave. Maska pade in pod njo se pokaže gola lobanja, preklana, razdejana, z votlimi očmi in 'koščenimi čeljusti, in vse to pokrito s plavo lasuljo in vonjajočimi lasmi moje Antonije. Režeče se skloni ta lobanja k meni, vsa strašna in grozna v tej razdejanosti, An-tonijin blagi vonj mi zaveje naproti... mahoma sem čisto sam, sam na pragu svojih hišnih vrat, ne vidim nič, ne slišim nič.. . Gostje s plesa prihajajo mirno, objestne maske me nagovarjajo. Jaz pa, ves zmeden, ne vedoč, kaj prav za prav počnem, stečem skozi mesto, zdrevim skozi gozd, po cesti proti An-tonijinemu domu. Svet je kakor izumrl, le zvezde gore, drugače brezkončna tišina in tema, na katero se moje oči le izfežka priva- dijo. Vidim pošastna drevesa, samotno počivajoča dvorišča sredi mrtvih polj, pes brez doma ftega čez plan, groza me je le nočne ure, ki je, kakor bi bil sam Bog umrl, tako nemo in gluho in zapuščeno je vse. In tedaj zagledam na robu ceste teman obris. Cesta je gladka, zaledenela, v teku se spodrsnem. In vendar vidim: prevrnjen avto, izruvano drevo, negibno človeško truplo... v krvi. »Antonija! Antonija 1“ zakričim. Zakaj njen avto je, njen šofer, ki leži mrtev na tleh. In potlej... deset korakov v stran ... ona ... Njena lepa glava je strašno razmesarjena, njeno lepo telo mrtvo, mrtvo. A ko sc zazrem v njene otrple oči, zagledam v njih vso gorečnost njene ljubezni. Ljubezni, ki je še v smrtni uri potrkala na moja vrata. „Povej mi pet dni v tednu, v katerih ni črke ,k‘!“ — „Sreda . .. sobota in nedelja — več jih ne vem!" — „Vidiš, ko nič ne veš: predvčerajšnjim, včeraj, danes, jutri in pojutrišnjem" „Tako dobre volje te že'dolgo nisem videi. Kaj pa se ti je zgodilo, da si tako srečen?“ — ,.Rojstvo dvojčkov.“ — „0, glej ga no! Iskreno čestitam!" — ,,Ni treba... Ta srečnik je Lipovec, ki ga že od nedkaj ne morem videti!" „Gost: ,,Natakar, zrezek! Pa ne. premajhnega — sem zelo nervozen in me vsaka malenkost razburi." Sin: „Oče, kje je bil rojen boksarski prvak Tunneg?" — ,,Ne vem." — „Kje se je rodil Charlie Chaplin?“ — „Ne vem." — „Čudno! Ali se niste v šoli nič učili zgodovine?“ ..Toženec, vi trdite, da sta vaša prijatelja pograbila vsak en stol in se začela obdelavati. 'Zakaj pa niste stopili mednju in ju skušali razdvojiti?“ — „Nemogočr, gospod sodnik; ni bilo nikakega stola več!" Pepček pride domov ves krvav in pobit in strgan. „Kje si pa bil?" ge. ostro povpraša oče. — „Stavil sem z Matevžem, da me ne spravi po lestvi na skedenj — in siavo dobil!" Kriminalni roman Napisal H. Hilgendorff Prejšnja vsebina: Neslišno sem se splazil v hišo konzula Traerja. ^udak je la človek; zakaj pošlje zvečer služinčad do-»10v? Kakšna mračna skrivnost obdaja njegovo življenje? Zdajci me oblije svetloba: od kod se je neki vzel konzul? V njegovi rolu sc blesti revolver. „Boke kvišku! Tako — dokončajte svoje delo; pet minut vam •Jam časa!" Storjeno je. ,.Vzemite kaseto, nagrada za vaš trud." čudno: nagrada vlomilcu? „še malenkost!*' Potegne me na hodnik. „Človeka, ki je za temi vrati, morate spravili s sveta!" Vstopim: tema. Prižgem sve-tiljko. Tam ... tam na postelji... mlado, lepo dekle. Stopim korak naprej. Dekle se zbudi in že ima v roki drobno pištolo. Strel! Tema! žvenket razbitega stekla. Ali sem še živ? Da, še več: neranjen. Brž, brž, ven iz •e liišel Na ladji Imperia. Mladi lehnik Diener, ki se vozi v Južno Ameriko, pripoveduje o strašnem zločinu: konzula Traerja so snoči na zverinski način umorili. ..Naj mu bo Bog milostljiv!" meni pater James Go-defroy. čuden človek, ta pater. Tako mrzlih oči še »isem videl. — Na ladji se dogajajo neverjetne stvari, ljudem kradejo dragocenosti tako rekoč izpred nosa. Kdo je skrivnostni tat? Detektiv Young si iz obupa nad nemočjo puli lase. Tisti večer prestrežem pogovor med kapetanom, detektivom in prvim krmarjem. Zelo zanimiv pogo-vor. Iskali so latu in ga odkrili v — meni, v meni, slikarju Svendrupul Ko bi vedeli, kaj bi vse lahko »ašli pri meni! Na deščici za barve, ha, ha... in v škatli za smotke! Tisočake iz konzulove kasete, dragulje igralke Tamave, rubine gospodične Antonijev-ske, Brestrov demant... Posebna istorija, kako mi je to ukradeno blago prišlo v roke. A čujmo: Young predlaga stražo pred zakladnico — sebe, kapetana, prvega krmarja in... mene! Mene, ,tatu‘l Genijalna misel! Zakaj ne?! Na straži v zakladnici. Kapetan, detektiv in jaz smo ostali v kapetanovi sobi, ki je bila zraven zakladnice, krmarja pa smo poslali v zakladnico. Do zjutraj je bilo vse mirno. Takrat pa se pojavi v zakladnici pater. Hotel bi shraniti svoj dragoceni, z rubini posuli križ. Krmar ga spoštljivo pozdravi in l'oče odpreti vratca železne blagajne — tisti mah pa 2astre lino, skozi katero smo gledali, bela megla. Pa-ler je obesil robec na njo ter nam zakril pogled v zakladnico. Zdajci strašen krik! Planemo na vrata — sklenjena! Naposled se nam jih vendarle posreči vlomiti. Tam ... pater z gumijevko v roki. Young potegne revolver. Tisti mah nas obda slepeča svetloba: pater je bil vrgel gumijevko na tla in v njej... se je vnela... bliskovna luč! Patra ni nikjer več... izginil je bil, kakor bi se bil vdrl v tla... Malo ur nato se je zgodilo nekaj docela nepričakovanega. Izprehajal sem se po palubi, ko zavpije neki ženski glas iz okna lazareta: »Stojte!" Osupel se ozrem in zagledam... gospodično Traerjevo! Tudi ona me je spoznala... spoznala v meni vlomilca tiste usodne noči... ,.Gospod Young, aretirajte tega človeka — on je morilec konzula Traerja!" Young je pobledel. ..Gospodična Traerjeva... ali se ne molite?" je skoro zajecljal. „Gospod Svendrup je minulo noč dokazal...“ Revolver je izginil z okna in glas je postal če mogoče še trši in mrzlejši: „Izpovem vam pod prisego !... Sicer pa dobro... Ne aretirajte ga in dajte mu, da pobegne ... ali povem vam, v prvi luki vas dam aretirati kot sokrivca .. Okno je bilo prazno. Young si je otrl pot s čela in se obrnil k meni. »Gospod Svendrup... kaj... kaj... morete na to odgovoriti?" Smilil se mi je, tako je bil v zadregi, na drugi strani pa sem bil vesel, da mi več zaupa, kakor sem pričakoval... „Da je gospodična Traerjeva o teni prepričana, a navzlic temu nisem morilec ...“ „Potem pa vendar pojasnite.. „Na žalost v tem trenutku ne morem in tudi ne maram." Young je stopil bliže k meni. „Ali tudi veste, kaj moram potem storiti?11 je vprašal resno. ..Storite svojo dolžnost in me aretirajte. Ne zamerim vam ...“ „Moj Bog, kakšne zmešnjave ...“ je zaječal detektiv. ,,Ali mi ne mislite zvezali rok?“ „Ne, ker ne verjamem, da bi bili morilec ... po tej noči nič več... A navzlic temu vas moram aretirati... Idite z menoj...“ Stopila sva mimo dr. fkmllierja, ki sem ga še čul zamrmrati: „0, ta paroplovna družba z morilskimi ladjami...“ Nato sva mu izginila izpred oči. 16 V svoji ječi nisem ničesar čul razen bučanja morja, udarjanja strojev in zdaj pa zdaj skozi zamre/eno lino zategle in tožeče glasove ptic. Prostor, ki je na ladji služil za ječo, je bil na prednjem koncu. Izprva mi je od močnega dviganja in padanja ladje, ki se je tu na prednjem koncu še posebno neprijetno občutilo, hotelo postati slabo, vendar sem se mu tako naglo privadil, da mi je že obed imenitno teknil. Bil sem sem v obupnem položaju. Ujet, oropan svobode, ki mi še nikoli ni bila po-trebnejša kakor prav zdaj, po patrovem begu. Kje so bili moji dragulji? V čigavih rokah je bila moja kaseta? Vdal sem se upanju, da se pater ni zadovoljil samo z dragulji, nego da je vzel tudi kaseto; zakaj kaseta mi je utegnila biti najbolj pogubna, če bi jo odkrili pri meni: ona je bila najnedvomnejši dokaz proti meni, če bi me kdo osumil, da sem umioril konzula Traerja. Moj položaj je bil na moč neroden. Več ko gotovo je bilo, da je Young zdaj preiskoval mojo kabino in pri tem napravil zanimiva odkritja. Navzlic temu se nisem prav nič bal. Ni ga položaja, iz katerega se ne bi mogel rešiti, ddkler dišeš zrak in imaš pri jedi vsaj kolikor toliko spodoben tek. Seveda sem pretehtal misel na beg na vse strani. A na žalost je bilo proti temu nešteto zaprek. Lahko je misliti na beg, toda vrata so bila krepka in trdna iz debelega železa najmodernejše konstrukcije. Bila so zanesljivejša in modernejša od zakladničnih vrat. Oči-vidno jim je bila jetnikova varnost bolj pri srcu kakor zakladi potnikov. Stene so bile zbite iz težkih plohov, lina pa je bila tako visoka, da sem jo komaj dosegel, če sem iztegnil roko. A tudi potlej ne bi še nič pomagalo. Železno mrežo bi že kako prepilil s svojo patentno pilo, ki sem jo imel skrito v čevlju med dvojnimi podplati. Toda potem je šla moja pot v svobodo samo na morje... Okence moje ječe je bilo čisto na prednjem koncu ladje in kadar je bilo morje razburkano, so valovi pljuskali prav do njega* Da bi se rešil v morje? Te vrste beg se mi je zdel vendar nekoliko prevoden. Kmalu po obedu je prišel mornar McKen-nedy očedit mojo celico. Prvi 'krmar, ki že itak nikoli ni bil moj prijatelj, je prišel z njim. Obraz mu je žarel od prikritega zmagoslavja, ko je stopil med vrata, da nadzira pomorščaka pri poslu. Da, tako nevaren človek kakor sem bil jaz, za nobeno ceno ne bi smel ostati sam z mornarjem! Krmar je stal med vrati in mirno pušil svojo pipo. Vendar sem čutil, da je bil njegov žareči obraz in ves la mir samo krinka. Bil je nenavadno bled in ko si je zapalil pipo, sem videl, da mu je roka trepetala. Ali so to bile še posledice udarca na njegovo betico? Pri njegovi krepki konstituciji se mi to ni zdelo preveč verjetno. Možak je bil korenjak kakor jih je malo. Napravil sem, kakor bi hotel vreči zlomljeno smotko na kup smeti, ki mi ga je bil Kennedy pomel ravno pred noge. V smotki se je blestel novec. Kennedy ga je naglo spravil. »Kaj novega na ladji?** sem mu šepnil. Krmar si je ravno ogledoval ključavnico vrait. Kennedy je zamrmral nad kup smeti: »Potnik kabine 12 izginil, na j hrže umorjen . . . Young obolel . ..“ »Kaj govorite?...“ se je krmar zadrl na Kennedyja. »Naj mi gre s poLi... ne morem pomesti ...“ je zagodrnjal Kennedy in pokazal s koncem metle name. Krmar se je pomiril in kmalu sta-oba izginila iz celice. Če to ni bila novica! Young zbolel!... Neki potnik najbrže umorjen... Hudiča!... Hudiča! Zdaj šele sem razumel krmarjevo razburjenje. Sa j je morala biti na ladji pravcata panikaI Young bolan... jaz pa zaprt... Zdaj je bil pater v pravem pomenu besede gospodar ladje. To je pomenilo uničenje vseh mpjih načrtov! Moram se rešiti. . . moram . . . moram .. . moram Vrgel sem se na trdo ležišče in se razgledal po celici. Centimeter za centimetrom sem jo pretipal z očmi. Kakor podgana, ki išče luknje! Toda stene so bile gole in mrzle, trde in neprijeniljive. V celici ni bilo drugega kakor iz desk zbito ležišče z nekaj odejami in pru-žica. Železna pručica, privita v tla... Morda bi jo kazalo ' prepiliti, utegnil bi jo porabiti za orožje. Za trenutek sem pomislil. Ali naj Ken-n<‘dyja, ko mi prinese večerjo, pobijem na tla, njega in knmarja, in potem poskusim pobegnili? Ne, ne. Kako lahko bi se zgodilo, da bi ju ubil — a vendar sem ju bolel samo omotiti, nič več. Toda boj proti dvema bi bil prc-neenak. Vrhu tega je krmar imel brovning. Ne, lo je bilo pr e n e za n eslj iv o. Tedajci se mi je pogled na nečem ustavil... in kakor razodetje me je obšla misel... misel v svobodo. 0, tako preprosta je bila ta misel in za nje izvedbo je bilo treba samo nekaj psihološkega poznavanja ljudi. Železna vrata so sezala samo do polovice stene. Bila so talko nizka, da je mogel skozi nje le srednjevisok človek. Krmar na primer hi se že moral skloniti. Zgoraj pa, kjer je stena prehajala v obok, je bil širok lesen opaž. In ta opaž sein si izbral za rešitev. Jedro mojega načrta za beg je bilo tedaj poznavanje ljudi. Naglo sem se jel pripravljati. S svojo patentno žago sem prepilil železne palice v okencu. Bilo je neskončno naporno delo, zakaj z eno roko sem se moral držati za mrežo, z drugo pa piliti. Potreboval sem za to delo, ki bi ga drugače opravil v dobre četrt ure, polne tri ure. Naposled sem imel vso mrežo v rokah. Oddahnil sem se. Potlej sem razparal rjuhe •n napravil iz njih dolgo vrv. Ovil sem jo °koli konca železne palice, ki je ostal v oknu. l‘od okno sem zavlekel svojo posteljo, kakor da bi bil z nje pobegnil skozi okence. Stopil sem k vratom in si ogledal svoje delo. Videlo se mi je divje in romantično. Črni Železni štrclji so se odražali v ažurno nebo, hi se je razpenjalo za okencem. In sredi te slike je plapolala kakor zastava vrv iz rjuh. Vsakdo, ki bi vstopil v celico, bi moral misliti, da sem pobegnil skozi okno. In to je bil moj namen. Skozi odprto okence sem začul od daleč glas gonga. Bilo je skrajni čas, da se odpravim Ila svoje mesto, Zakaj vsak trenutek je moral priti krmar s Kennedyjem. Reči moram, jed so mi prinašali s hvalevredno točnostjo. Z naporom, ki me je stal vse nohte, sem se popel na vrata in se zapičil s prsti v opaž. Visel seim nad vrati kakor pajek. Skoro z vso težo sem visel na prstih in čutil sem tako silne bolečine, kakor da bi mi bil kdo pulil prst za prstom. Kolena sem bil potegnil čisto k trupu in se stisnil k steni, ki mi je dajala zelo malo opore. Dolgo gotovo ne bi bil vzdržal v tem položaju, a naposled je prišlo odrešenje. Sreča, ki mi je bila tako dolgo nezvesta, se mi je spet nasmejala. Začul sem rožljanje ključavnice — vrata so se odprla. Predstavljajte si, kakšna slika se je odprla človeku, ki je stal pred vrati. Od zunaj je bilo moči pregledati ves prostor — razen tistega dela stene nad vrati, kjer sem, visel. Kaj se bo zgodilo? Moje poznavanje človeške duše me ni prevaralo. Krmar in Kennedy sta v trenutku pregledala vso celico, bila je prazna. Prvo, na čemer so obvisele njune oči je bilo okno. Bilo je prepiljeno in vrv je plapolala v vetru. Kar sla nato storila, je bilo čisto impulzivno... storila sta, kar bi bil vsakdo storil. „Ušel je... je zakričal Kennedy. Zdelo se mi je, da je bilo v njegovem glasu razen razburjenja tudi nekaj veselja. „Skozi okno...“ je zavpil krmar. Nato sta planila v celico k okencu in skoro oba hkrati pograbila iz rjuhe prirejeno vrv, da bi se popela do okna in pogledala, kam sem pobegnil... Čisto avtomatično sta to storila. Otrok, ki mu zdrkne novec, skozi špranjo v klet, bo takoj skočil k špranji in pogledal vanjo, čeprav ve, da novca tako ne bo dobil. Prav tako sta storila krmar in Kennedy — in na to sem se bil zanesel. V istem trenutku, ko sla bila na oknu, sem se nalik pajku spustil z opaža. Skok — in bil sem skozi vrata! Se preden sta se Kennedy in krmar utegnila ozreti za menoj, sem bil vrata že zaloputnil in obrnil ključ. Skozi opazovalno okence v vratih sem uzrl najbolj odrevenela obraza, kar sem jih kdaj videl v življenju. A zdaj ni bil čas za neplodna opazovanja. Že sem čul krmarja, ki je kakor pobesnel razsajal po vratih. Sreča še, da je bila ta celica tako od rok! A kam zdaj? Moja usoda je bila vsakomur znana. Domala vse moštvo in potniki so me osebno poznali. Ali me ne bo prvi človek, ki me sreča, dal spet zapreti? Vrhu tega ni ladja velemesto, kjer lahko izgineš, kakor bi te zemlja požrla. Morani se zateči k svoji preizkušeni pre-tvarjalni spretnosti. 17 Vsaik dan ob isti uri se je podal višji strežnik s svojimi strežniki k oskrbniku. Oskrbnik je preletel z očmi to belo oblečeno armado ter se potlej odpravil z njimi na zadnji konec ladje. Tam je vodilo ozko stopnišče v globine ladijskega trebuha, v njegovo najsvetejše. To najsvetejše je bila vinska klet. Oskrbnik se je prvi spustil v globino. Nekaj za njim je šel višji strežnik in šele za njim je smela množica navadnih strežnikov. Le oskrbnik in višji strežnik sta smela stopiti v najsvetejše, strežniki v belih jopičih pa so zasedli stopnice. Od časa do časa je smuknil la ali oni belo oblečenih strežnikov dol, da vzame iz rok višjega strežnika za svoj oddelek določene trebušate in sloke, štirioglate in jajčaste, le-skcčoče se in s slamo ovite steklenke. Slovesnost, s katero sla se oskrbnik in višji strežnik vselej odpravila na to pot, je prešla tildi na strežnike. Ves čas svečanega razdeljevanja steklenic so stali s skoro pobožnim mirom ili pokojem na stopnicah. Toda danes se je zdelo, kakor da bi bil hudič vzel vse siceršnje spoštovanje pred najsvetejšim. Strežniki so se stisnili na kup in že kar nespodobno iztezali, vratove. Oskrbnik in višji strežnik sta bila že na stopnicah, ko ju je vznemiril peklenski trušč in vpitje, ki ni moglo prihajati od drugod kakor iz vinske kleti. Moža sta se z grozo spogledala. Zaslutila sta nekaj strašnega. Hiti bi morali že pravi duhovi pekla, ki bi se drznili vprizarjali tak strašen hrup. Bilo je, kakor hi steklenice žvenketale in črepine letele v vrata. Mimo lega pa se jima je zdelo, kakor da bi jima bilo udarilo na uho že kar nečloveško rjovenje. Potem ko se je oskrbnik uveril, da stoji višji strežnik, čeprav ves bled, tik za njim, in videč, da je ostala armada strežnikov takisto še zbrana, da bi mu v skrajnji sili pomagala, je odprl vrata... In res ni dosti manjkalo, da ni z vsemi svojimi zvestimi pobegnil. Ne zaradi nevarnosti položaja, nego zaradi docela nepričakovanega pogleda, ki se mu je bil odprl. Iz teme je planil proti njemu mož, ki ni bil oblečen v nič drugega kakor samo v nočno srajco. V roki je imel najmanj pol tucata steklenic in morje vina, ki je 'teklo po tleh, je svedočilo, da je bil priredil pravcato obstreljevanje vrat. On sam je stal z bosimi nogami v 'krvavordeči luži. Njegov obraz je bil spačen od besa in rdeče ščetine na glavi so se mu od logote kar ježile. Rdečelasec je klel, kar mu je grlo dalo. Ko je potem za trenutek zajel sapo, da se, kakor je vse kazalo, pripravi za nov napad, je oskrbnik zastokal: „A... a ... ali... niste vi major Mac O’lonnor?“ „0, vi trikrat po satanu prežvečeni in izpljunjeni slepci, ali ste se vendar spomnili?" je besno zakričal unož v nočni srajci in njegova slina je oskrbniku oškropila ves obraz. „\Ii... kako sle prišli...?“ „... semkaj? Še vprašaš, budalo zatele-bano... morda se je angelček ponižal iz nebes in me prinesel na svojih rokah v la božanski vrelec nektarja ...“ se je zarogal major in jel od jeze poskakovati po vinskem jezeru, da je vino kar pljuskalo na vse strani. In pri tem je tako divje mahal s steklenico, ki ji je bil odlomil vrat, oskrbniku pod nos, da je le-ta od strahu jadrno stopil korak nazaj. „\li iinale blato v ušesih, da nič ne sli-šite?“ je začel iznova. „Ali ne slišite, da že ves čas razbijam po vratih, samlo da bi priklical človeško dušo... Pomoč?... ha, ha... Pomoč... na lej ladji samih tatov, morilcev in potepuhov... Lopovi sle mi vsi... vse bi vas moral krvnik...“ „ \ kako sle vendar prišli sem?" je zdaj zakričal oskrbnik, ki ga je 4udi že jelo minevati potrpljenje. „To se še upate vprašati, vi morilec... poglavar tatinske sodrge... razbojnik..." Oskrbnik ni nič več odgovoril; videl je, da je major popolnoma pijan. „Jaz vas nisem semkaj spravil,“ je mrzlo rekel. „Vi ste potemtakem potnik iz kabine 12, ki je včeraj brez sledu izginil?" se je zdaj i vmešal v pogovor višji strežnik. „Tele nerojeno ... kdo pa drugi?" ga je nahrulil major in nekoliko mirneje nadaljeval: »Snoči... se oblečem za večerjo... zdajci Pa udarec na glavo... tresk na tla... zbudim sc ... v tej temni luknji... nag... nag... prasci... krvniška drhal... razbijam... kričim .. . pobijam steklenice ... nič ... nikakega odgovora... vse mrtvo..." Divje je zakrilil 2 rokami. Potem pa se je krepka majorjeva postava nenadoma zamajala in kakor je bil dolg in širok je telebnil v lužo. Oskrbnik in višji strežnik sta se sklonila k njemu. Potipala sta njegov utrip. »Vse v najlepšem redu ...“ je ugotovil oskrbnik. »Samo pijan je kakor klada... pijan kakor ...“ »Ali naj ga prenesemo v njegovo kabino?" J'e vprašal višji strežnik. »J, seveda ...“ »Kaj rečete na to?“ »Nova žrtev moža, ki strahuje ladjo." »Palra?" »Da, moža, ki je bil nekaj časa pater in ki ■f(' zdaj brez sledu izginil. .. Sreča še, da smo 'Majorja odkrili. T o bo razburjenje med potniki1 malo ublažilo...“ 1 oda v roke niso dobili majorja Mac 0’k>n-jU)rja, zakaj ta major ni bil nihče drugi ka-'0l' jaz. Za te.ljudi pa sta bili to dve docela 'slični osebi. Privzel sem si bil krinko pogrešanega ma-^lirja, da spravim na varno slikarja Axla ^vendrupa. >.Zd ravnik: „11 m, hm, vaš vrat mi nič n<‘ ugaja." — Bolnik: (ogorčen): ,,Kaj r,Xl!ilite> da je vaš lep?" Jean Lamon: Stava s hudičem Vse mesto je bilo eno samo šareno pustno plesišče v dežju cvetic in tisočbarvnih konju n dolov. Mlade lepe ženske, mladi divji moški v okrašenih gondolah, na prostranih razsvetljenih trgih in v pravljičnih palačah. Benetke so se opile. Opile vina in muzike, plesa in ljubezni, tisočerih barvnih krasot, mask in kostumov. Enkrat na leto se tisočletno pravljično mesto zbudi iz sna in zaživi divje, plamteče dni in divje, plamteče noči. Enkrat na leto... na karneval. A kmalu spet zaspi, prespi vrvenje vsakdanjega življenja in se zasanja v svojo ponosno prošlost... in sanja o prihodnjem karnevalu. Na stopnicah stare cerkve Maria della Pi-ante sta trčila skupaj smrt in hudič. »Tujec, izpod nog!" „Ali prav vidim? Ali si ti, Enrico Dandolo, ali tvoj duh?“ „Jaz sem, brate! Hudič v lastni osebi!" »Mislil sem, da si vendar v Afriki!" „Sem bil, prijatelj Francesco! Še včeraj sem kakor obseden divjal nad upornimi krvoločnimi berberskimi psi. Davi pa sem odletel na majhnem enokrovniku iz Tripolisa, opoldne pristal, popoldne dobil na poveljstvu pusbni dopust, zdajle plešem na maškaradi, a noč hočem prebiti z najlepšo žensko Benetk! Vidiš, Tentori, še zmerom sem stari divji Enrico!“ „Ali bi smel vedeti, katera je najlepša ženska Benetk?" »Kako bi jo poznal! Zato sem tu, da jo poiščem T Tukaj ali drugod — a našel jo bom!" „Idi z menoj! Moja gondola čaka na Bio della Piet&. Odpeljeva se v palačo Grimani, tam se tvoje lačne oči do sitega najedo ženskih lepot!" »Velja, a prej še izpijeva steklenko Fa-lerna!" „Na najino prijateljstvo, Francesco!" »Naj živi hudič!" »Naj živi smrt!" Potem sta stala prijatelja v vogalu velike dvorane in gledala, kako so plesalci in plesalke hiteli mimo njiju, in iskala. »Kaj, to so ti ženske lepote? Morda tistale dolgočasna plavolasa Nemka, ali tale fantovsko koketujoča nekoliko staroverska Pari-žanka, ali nemara celo onale angleška fižolovka? Bojim se, prijatelj Francesco, da se ti ni okus nekoliko pokvaril. Hudiča, ali ne razumeš, da koprnim po lepoti, da hlepim po vročih belih telesih lepih Benečank? Teh umazanih rjavih Arabk se človek nazadnje vendarle naveliča in nasiti. A tole je malone galerija nakaz... Bogme, krivico sem ti storil! Sveto nebo, kako lepa je tistale dama! Nebeška!“ „Ali je mogoče, da se Don Juan tako naglo razvname? Kdo je tista srečna?" ,,0'nale dama v temnovišnjevem dominu! Ali je ne vidiš, ali si slep? Evo je, tamle!" »Tisti tenmovišnjevi domino?" »Da, la je najlepša, najkrasnejša ženska! Ali staviš, da si jo še nocoj osvojim?" „Ne širokousti se! To stavo izgubiš!" »Smešno, ali me tako slabo poznaš? Stavim slo tisoč lir, če hočeš!" »Dobro, sprejmem to stavo!" „Stayo s hudičem, prijatelj?" »Stavo s smrtjo, ne pozabi!" »Velja! Jutri se dobiva v klubu!" In potlej je zlovešči postavi strgal vsaksebi val pustnega vrvenja. Izgubila sta se v vseobčnem hrupu mask. Pijani od muzike in plesa so se ljudje iskali, se našli in se naslajali nekaj bežnih uric razposajene noči. In svetla nebeška noč je kipela in gorela kakor težko krvavordeče vino. Toda drugo jutro je ležalo staro pravljično mesto spet v globokem snu, ni čulo hrušča vsakdanjosti in je le čisto na tihem sanjalo o ponosni prošlosti in prihodnjem karnevalu. Gosta megla je ležala na starih počivajočih palačah. V brezkrajnem obupnem ritmu je padal dež. Bleda in neprespana sta se srečala prijatelja v klubu. »Dobil sem stavo, Francesco!" »Lažeš, bahač, lažeš!" »Bila je najslajša noč mojega življenja, najlepša ženska . . . Poljubljal sem ji dolge črne lase, njeno vroče belo telo, njene prelestne grudi... in potem tisto majhno znamenje na tilniku ...“ »Molči, hudič, molči! Tu imaš denar, in tu... in tu!" Bankovci so pali na tla in udarec, še eden, je zadel pobledeli, odreveneli obraz. Drugo jutro sta si stala sovražnika nasproti, bleda in neprespana. Sovraštvo je gorelo iz otrplih obrazov, kričalo iz leskečočih se oči, zvenelo iz žvenketa bodal. Hudičevo sovraštvo! Smrtno sovraštvo! In ostrini bodal sta se križali in udarjali kakor glavi borečih se strupenih kač, hlepečih po krvi. Divje kakor hudič se je boril Enrico Danci ol o, svest si zmage kakor maščujoča smrt je bil Francesco Tentori. Orožji sla rožljali, rožljali, rožljali in peli večno pesem o mržnji in ljubosumju, o boju mož za ženo. In potem mogočen izpad, srebrno jeklo se je zalesketalo v zraku, zamahnilo, zvonko udarilo na trdo železo in se preklalo... Enrico je zakrilil z rokami... omahnil je... pal... In nad umirajočim se je sklonil z očmi, spačenimi od sovraštva — zmagovalec. Njegov obraz je bil mrk in grozoten kakor maska smrti: »Prekleti hudič! Umri, zakaj tvoja ljubica je bila... moja žena!" Gospodinje! zahtevajte povsod Izrecno našo Kolinsko cikorijo! Kuhinja in dom Biskvitna torta Potrebščine: 3 jajca, sladkorja in moke, vsako v teži 3 jajc, 1 žlica mleka, nekaj Dr. Oetker-jevega venili novega sladkorja, 'A zavojčka Dr. Oetkerjevega Pecilnega praška. Priprava: Jajca, sladkor, vanilinov sladkor, mleko in moka se dobro mešajo pol ure. Nazadnje se primeša še pecilni prašek. Gotova zmes se da v model, namazan s surovim maslom, ter se peče pri zmerni vročini. Krema: čokoladna ali vanihjeva. Čokoladna krema: 'A zavojčka Dr. Oetker-jevega praška za kreme (čokolada), 2 jedilni žlici mrzle vode, 5 dkg sladkorja in 'A litra mrzlega mleka, brez beljaka. Vanili jeva krema: 'A zavojčka Dr. Oetker-jevega praška za kreme (vanilija), 2 jedilni žlici vode, 5 dkg sladkorja in Y\ 1 mrzlega mleka. Tudi brez beljaka, tekne izborno. Če meso diši Raztopi 10 urainov liiperniaiiKanovokisleua kalija (dobiš na v vsaki drogeriji) v pol litra vode iti deni I žli-CH te raztopine v 1 liter vode. V tej raztopini operi meso Pa ga pusti v njej 10—15 minut, nato pa ga izplakni v čisti vodi. Madeže od kave na blagu občutljive barve odpraviš na ta način, da vzameš 5 delov glicerina in ravno tolikp vode, temu pa primešaš 1 del salmijaka. Madež naj se v tej tekočini moči (> ur, nato ga izperi in zlikaj med vlažno krpo z nepre-Vročini likalnikom. Srbečico pri ozeblinah 0(lpraviš s tem, da mažeš dotična mesta zvečer s če-milovim sokom. Kako čistimo in osnažimo razne predmete! H’edenc predmete (kljuke, ključavnice, gumbe, u,stavke in druge predmete iz medi) snnžimo s sido-°m ali sličnimi pripomočki. Prav lepo pa lahko osna-*jmo 'medenino tudi z navadnim pepelom in lugom. mlačen lug natrosimo malo pepela cigaret ali iz lje^* in s to mešanico drgnemo potemneli predmet. ‘u,1° je, da ga potem s suho volneno ruto dobro • )rišenro, oziroma drgnemo, dokler se ne začne svetiti. Steklenice, čaše in druge steklene predmete lahko lepo osnažimo z jajčnimi lupinami. Napolni steklenico z mlačno vodo, lahko tudi z lugom, in primešaj nekaj zdrobljenih jajčnih lupin ali peska. Steklenico na ta način lahko lepo osnažiš, čeprav je ne moreš drgniti od znotraj. l inolej osnažimo najlepše s petrolejem. Najprej iz-mijemo linolej z mokro cunjo — nato ga posušimo. Sele tedaj pomoči krpo v petrolej in zdrgni z njo linolej. S petrolejem ohraniš linoleju živo barvo, mu dobaviš potrebno maščobo in preprečiš razpoke. Alojzij Prostor izdelovatelj harmonik pošta Poljane nad Škofjo Loko Izvršuje tudi popravila Cene nizke 15 Le pri Josip Peteline Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi kupite najboljše in najtrpežnejše šivalne stroje za dom. obrt in industrijo znamke Gritzner in Adler ter švic trske pletilne stroje znamke Dubied. Velika izbira galanterijskega, modnega blaga in vseh potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje i. t. d. mtfko fPočun hrerni/n/ce: c/vvo/gJg CEt-OV&KA cesta j&m Sprejema: <3 7