POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI GLASILO DELAVCEV SOZD »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXVI. — FEBRUAR 1982 — ŠTEVILKA 2 Pred nami je leto kongresov, med njimi sta deveti kongres ko-! munistov Slovenije ih dvanajsti | kongres zveze komunistov Jugoslavije. V relativno kratkem obit dobju, ki nas loči od njiju, čakajo jugoslovanske komuniste, vse S osnovne organizacije in organe f zveze komunistov zelo odgovorne ! naloge in obsežno delo, ki ga bo { potrebno opraviti med" pripravami na ta najpomembnejši dogovor komunistov Jugoslavije, ki bo prvič potekal brez tovariša Tita. Čas po enajstem kongresu je bil poln bojev in naporov članov zveze komunistov, delavskega razreda in delovnih ljudi Jugoslavije za vsestransko izgradnjo naše socialistične samoupravne družbe, pri čemer smo bili trdno odločeni, da okrepimo združeno delo, vodilno vlogo delavskega razreda v družbi in vodilno Idejnopolitično vlogo zveze komunistov. Še vedno traja odločen boj za gospodarsko ustalitev, za dosego vseh tistih ciljev, ki smo si jih zastavili v srednjeročnem načrtu družbenoekonomskega razvoja naše skupnosti. Sedanje gospodarske in politične težave so sicer nedvomno precejšnje in resne, vendar komunisti ne smemo ostati le' pri tem, da jih naštevamo. V predkongresni dejavnosti moramo odkrito pretehtati uspehe, neuspehe in odprta vprašanja ter izoblikovati konkretne predloge za nadaljnjo akcijo. Pri tem pa moramo upoštevati smernice in resolucijo tretjega kongresa samo-upravljalcev Jugoslavije. (Nadaljevanje na 2. strani) ; Na slavnostni seji delavskega sveta SOZD HMEZAD, ki je bila v hmeljarskem domu v Žalcu 26. decembra, je glavni direktor dipl. inž. Vlado { Gorišek podelil ob zaključku praznovanja 20-letnice Hmezada plakete in priznanja za dolgoletno in uspešno delo nekdanjim direktorjem Hmezada, I delavcem, združenim kmetom in organizacijam združenega dela SOZD Hmezad | Slavnosti so se udeležili predsednik Zveznega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dipl. inž. Milovan Zidar, predsednik Republiškega ! komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dipl. inž. Ivo Marenk, predsednik Splošnega združenja za živilsko in prehrambeno industrijo Ivan Kukovec, predsednik Skupščine občine Žalec tovariš Viljem Petek, predsednik IS skupščine občine Žalec tovariš Jože Jan in drugi ugledni I gosti ŠOZP Hmezad v letu 82 SVETOVNA GOSPODARSKA GIBANJA IN STABILIZACIJA GOSPODARSTVA V JUGOSLAVIJI BODO TERJALI TUDI OD NAS VELIKE NAPORE, DA BOMO USPEŠNO POSLOVALI. Osrednja vsebina seje delavskega sveta SOZD Hmezad 26. decembra lani je bila razprava in sprejem letnega plana za letos. S tem je bil sprejet dokument o vseh poslovnih rezultatih. Z uresničevanjem tega dokumenta bomo letos dosegli izredno pomembne rezultate. Planska izhodišča in smernice so bile ena od strokovnih podlag pri izdelavi letnega plana in so predvidevala: — da mora obseg proizvodnje slediti s srednjeročnim planom začrtani poti t. j., da obseg proizvodnje povečamo za 13 odstotkov; — da povečamo izvoz za 20 odstotkov; — da ne povečujemo zaposlenost .razen v primerih uvajanja novih proizvodenj, ki bodo dajale večji dohodek; — da povečujemo osebni dohodek za 25 odstotkov; - fr da bo stopnja rasti dohodka večja za 10 odstotkov od rasti osebnih dohodkov; — da ekonomičnost kljub povečani amortizaciji ne bo padala, kar pomeni, da bomo čim več prihranili pri materialnih stroških; — da bomo povečali sredstva za akumulacijo za. več kot polovico. Letni plan SOZD Hmezada, kot zbirnik letnih planov, posameznih DO združenih v SOZD, se je dokaj približal k tem izhodiščem. Količinski obseg proizvodnje v letu 1982 ocenjujemo — bo za 14 odstotkov večji kot prikazuje ocena obsega proizvodnje za leto 1981. V živinoreji sta planirana proizvodnja mleka za 8, proizvodnja mesa pa za 27 odstotkov večja. Smelo planirano povečanje proizvodnje mesa izhaja iz povečanja proizvodnje govejega mesa za 25, piščancev za 14 odstotkov, zlasti pa je obsežno planirano povečanje kar za 132 odstotkov proizvodnje svinjskega mesa, ki je bila lani na izredno nizki ravni. Tudi proizvodnja rib bi naj porasla za 42 odstotkov. Hmeljarska proizvodnja beleži negativen trend, saj je planirana proizvodnja manjša za 4 odstotke. Proizvodnja sadja je v planu v 143 odstotnem porastu. Skoraj ena-inpolkratno povečanje proizvodnje izvira iz primerjave, ko je lani bil polovičen pridelek zaradi slabih vremenskih razmer. Vrtnarska proizvodnja prikazuje le 15 odstotno povečanje na račun proizvodnje sadik, kajti obseg proizvodnje zelenjave pada, v rastlinjakih pa proizvodnja ostaja na isti ravna Predelava mesa beleži 20 odstotni porast. Hitrejši porast 25 odstotkov je pri svežem mesu za prodajo bolj umirja (za 14 odstotkov) je planiran porast mesnih izdelkov. Predelava mleka izkazuje 8 odstotni porast proizvodnje. Zlasti omejene zmogljivosti ovirajo hitrejši porast predelave, saj je mleko v porastu za 13 odstotkov, mlečne proizvode po obsegu pa zmanjšujejo za 11 odstotkov. Proizvodnja močnih krmil predvideva povečanje za 54 odstotkov. Proizvodnja kmetijskih strojev povečuje svoj obseg za 13 odstotkov. Proizvodnja plastičnih cevi predvideva v primerjavi z lanskim letom 23 odstotno povečanje. Gostinske storitve zaradi specifičnega položaja v regiji in orientacije v glavnem na družbeno prehrano stagnirajo, saj je obseg predviden le v višini lanskega leta. Trgovinska dejavnost beleži nominalen porast za 35 odstotkov. V tem zbiru najbolj povečuje promet za 44 odstotkov Notranja trgovina, ostale trgovine v DO pa od 19 do 30 odstotkov. Delovne organizacije. s svojimi plani namenjajo za izvoz svoje pridelke in izdelke: odstotkov hmelj 65 valilna jajca 88 kislo zelje 29 sadne sadike 17 jabolka 4 med 45 junetina 9 prodaje svežega mesa obiralni stroji celotna količina plastične cevi z montažo 10 Notranja trgovina načrtuje eno od- stotno prodajo trgovskega blaga na zunanji trg. Fizični pokazatelji prikazujejo izvoz v okvirjih s srednjeročnim planom začrtanih količin, le da DO Strojna predvideva samo izvoz obi-ralnih strojev. Poraba delovnega časa po planu raste za 5 odstotkov. Takšen porast pogojuje povečanje fizične produktivnosti v prihodnjem letu za 9 odstotkov. (Nadaljevanje s 1. strani) Komunisti SOZD Hmezad pri tem vsekakor ne smemo ostati ob strani. Ob izpolnjevanju rednih nalog in sprotnih dejavnosti se moramo tvorno vključevati v. krepitev materialnega položaja združenega dela; poglabljanje socialističnega samoupravljanja in družbenoekonomski razvoj. Pri tem je še posebej pomembno dosledno uresničevanje akcijskega programa ukrepov za povečanje učinkovitosti poslovanja in zmanjšanje stroškov poslovanja. Na ta način bomo namreč največ prispevali k doslednemu izvajanju ustave, zakona o združenem delu, s tem pa hmeljar k poglobitvi socialističnega samoupravljanja. O pripravah na kongrese slovenskih in jugoslovanskih komunistov, kjer bodo delegati obravnavali vsa žgoča vprašanja in naloge zveze komunistov v boju za nadaljnji družbenopolitični in ekonomski razvoj naše države in za uresničevanje vseh tistih strateških opredelitev, ki temeljijo na odločilni vlogi delavskega razre-. da v družbi, na razvoju socialističnega samoupravljanja in krepitvi naše neuvrščene zunanje politike, bomo v našem glasilu še pisali. Urednik Vrednostni plan SOZD Hmezad vsebuje naslednje elemente v 1.000 din Strukturo celotnega dohodka if bilo mogoče prikazati zaradi nedpl končnih planskih kazalcev v DQi in prekratek čas za izdelavo zbir-nika. Prav tako ni bilo mogoče prikazati notranjih tokov v SOZ« Uvajanje dohodkovnih odnosov! pri pridobivanju CP in delitvi dol hodka bo omogočilo realno prika-: Elementi Ocena R 81 P 81 Indeks! 312 i 1 2 3 ■4 — celotni prihodek 9,033.330 11,605.824 129 fr dohodek 1,245.178 1,571.350 128 — čisti dohodek 758:096 976.085 129 — osebni dohodek 545.997 671.301 123' — ostanek čistega dohodka 231.199 325.802 141 Celotni prihodek je v primerjavi z oceno za leto 1981 za 24 odstotkov večji, kar v globalu izvira iz 14 odstotnega povečanja fizičnega obsega in iz predvidenega 15 odstotnega povečanja cen. V strukturi celotnega prihodka črtano pot t. j. da obseg proizvod-je 5 odstotkov planiranega izvoza, kar je za 1,5 odstotka več kot v letu 1981. 559.251 tisoč din izvoza pomeni 8 odstotno povečanje v primerjavi z oceno v letu 1981. Planiran dohodek se giblje za 3 točke počasneje kot celotni prihodek. To je posledica bistvenemu porastu amortizacije v planiranem letu, saj spremenjeni predpisi pogojujejo 69 odstotni porast amortizacije. Osebni dohodek planiran v višini 671 milijonov din je v primerjavi z oceno višji za, 23 odstotkov. Le ta v povprečju zaostaja za rastjo dohodka za 13 odstotkov., Ostanek čistega dohodka je v. globalu za 14 odstotkov večji kot -izkazuje ocena, a kljub temu. komaj zadošča za doseganje s smernicami začrtan porast akumulacije. Ob sestavi zbirnika letnega plana smo izluščili naslednje pomembne ugotovitve: Značilnosti letošnjega plana proizvodnje so zlasti manjši obseg proizvodnje hmelja, premajhen porast proizvodnje oziroma odkupa mleka, manjši obseg predelave mleka in stagniranje vrtnarske in ' gostinske dejavnosti. To pogojuje vrsta faktorjev, kot so vremenske razmere, pomanjkanje posameznih surovin, neusklajene cene med surovinami in proizvodnjo, upadanje življenjske ravni in drugi. Ostale dejavnosti znatno povečujejo obseg. zovanje CP brez ponavljajočega prikazovanja . med TO in DO v SOZD. Planiranje delovnega časa v glo-i balu ni usklajeno s smernicami, Zlasti v nekaterih DO ni usklajen! planiran VDČ z obsegom proiz-i vodnje, zato so tudi bistvena odstopanja. Zato s planom ne izra-j žarno s cilji postavljene produk-, tivnosti. Porabljena sredstva so dokaj vsklajeno planirana. Ob velikem! povečanju amortizacije so v DO, smotrno planirali ostala porablje-: na sredstva. Počasnejšo rast dohodka je bilo, v planu pričakovati. Ob upoštevaj nju razlike v amortizacijskih stop-: n j ah, bi dohodek naraščal za eno, točko hitreje kot celotni prihodek. Pri planiranju osebnih dohodkov je značilna globalna vsklajenosi saj znaša zaostajanje rasti OD zj rastjo dohodka za 13 odstotkov. Kljub temu so v treh DO dokajšnja neskladja. Ker nam v tem- času planiranja še ni znana vrsta družbenih meril in ne kazalci poslovanja Hmezada za lani pa tudi zaradi mnogih pomanjkljivosti pri planiranju v DO in SOZD bo proizvodna koordinacija vskladila proizvodne načrte med DO ter izdelala širšo razčlenitev proizvodnih planov po reprodukcijskih celotah z ukrepi: proizvodna in komercialna koordinacija bosta vskladiti akcijo izvoza proizvodov Hmezada; ekonomske službe DO bodo zf letos izdelale plan obratnih sredstev ob upoštevanju principa, dt koeficient obračanja sredstey iti manjši od republiškega povprečje skupine dejavnosti v preteklem le tu, in dejstva, da gospodarski, položaj ne bo dopuščal relativnega povečevanja razpoložljivih sredstev. , Ekonomske službe v DO in EQ bodo pripravile vskladitve planov DO -in zbirno za SOZD z družbeni® dogovorom o ekonomski -politik SRS za leto 1982 in pripravile po drobno analizo plana. V primeru odstopanja posamez nih DO od družbenega dogovori bodo strokovne službe plana ugotovile objektivnost neskladja in izvedle vskladitev na nivoju SOZii ob zaključnemu računu. Zaostreni pogoji gospodarjenj)' v letu 1982 kažejo, da bodo š planom zastavljeni cilji uresničeni Is z vsklajeno in zavzeto aktivnostjo, ter ob prevzemanju polne odgo< vornosti vsakega delavca v temeljnih organizacijah in delovnilj skupnostih Hmezada. MARJAN DROBNE, dipl. inž-! V 20 LET HMEZADA DOBITNIKI PLAKET IN PRIZNANJ NA OSNOVI PRAVILNIKA O PODELJEVANJU PRIZNANJ IN PREDLOGA KOMISIJE ZA PRIZNANJA JE DELAVSKI SVET SOZD HMEZAD NA SVOJI 6. REDNI SEJI, DNE 26. DECEMBRA 1981, PODELIL PLAKETE IN PRIZNANJA ZA DOLGOLETNO USPEŠNO DELO DELAVCEM IN ZDRUŽENIM KMETOM TER DELOVNIM ORGANIZACIJAM — Članicam sozd hmezad. PLAKETE SO BILE PODELJENE NA SVEČANEM DELU SEJE, PRIZNANJA PA BODO PODELJENA PO DELOVNIH ORGANIZACIJAH V FEBRUARJU, NEKATERIM PA ŽE KONEC JANUARJA 1982. DOBITNIKI PLAKET: ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA HMEZAD — KMETIJSTVO ŽALEC HMEZAD — KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE HMEZAD — KMETIJSTVO ILIRSKA BISTRICA HMEZAD — KMETIJSKA ZADRUGA »DRAVA« RADLJE HMEZAD — KMETIJSKA ZADRUGA »SAVINJSKA DOLINA« ŽALEC HMEZAD -T VRTNARSTOV CELJE HMEZAD — SADJARSTVO MIROSAN HMEZAD — CELJSKA MESNA INDUSTRIJA HMEZAD ^ CELJSKE MLEKARNE HMEZAD — STROJNA ŽALEC HMEZAD — NOTRANJA TRGOVINA ŽALEC HMEZAD —i EXPORT-IMPORT ŽALEC HMEZAD — GOSTINSTVO-TURIZEM ŽALEC HMEZAD — ČEBELARSKA ZADRUGA ŽALEC HMEZAD — MINERVA ZABUKOVICA HMEZAD — GOSTINSTVO-TURIZEM, TOZD SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA CELJE HMEZAD — KMETIJSTVO ILIRSKA BISTRICA, TOZD MLEKARNA DELAVCI IN ZDRUŽENI KMETJE BARBARA LORGER, HMEZAD — KMETIJSTVO ŽALEC JOŽE ŠKAPIN, HMEZAD — KMETIJSTVO ŽALEC MARIJA ŽERJAV, HMEZAD —KMETIJSTVO ŽALEC JOŽE KLAMPFER, HMEZAD — KMETIJSTVO ŽALEC ZVONKO STRAŠEK, HMEZAD — KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE .ZLATKO KUNST, HMEZAD — KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE JOŽE SLAVEC, HMEZAD — KMETIJSTVO ILIRSKA BISTRICA LOVRENC ONUK, HMEZAD — KZ DRAVA RADLJE ANTON GLAZER, HMEZAD — KZ DRAVA RADLJE ALOJZ SATLER, združeni kmet, HMEZAD — KZ SAVINJSKA DOLINA FRANC POTOČNIK, združeni kmet, HMEZAD — KZ SAVINJSKA DOLINA ALOJZ KUCER, HMEZAD — KZ SAVINJSKA DOLINA IVAN HRIBERNIK, HMEZAD — KZ SAVINJSKA DOLINA MAJDA PRISTOVŠEK, HMEZAD — VRTNARSTVO CELJE VLADO JAGER, HMEZAD — SADJARSTVO MIROSAN ANA PUŠNIK, HMEZAD — CELJSKA MESNA INDUSTRIJA ALOJZ LAZAR, HMEZAD — CELJSKA MESNA INDUSTRIJA VINKO SITAR, HMEZAD — CELJSKA MESNA INDUSTRIJA FRANC BUT, HMEZAD — CELJSKE MLEKARNE DRAGO BRILEJ, HMEZAD — CELJSKE MLEKARNE ANTON RIBIC, HMEZAD — STROJNA ŽALEC IVAN ŠKVARČ, HMEZAD — STROJNA ŽALEC ZDRAVKO GORŠEK, HMEZAD — STROJNA ŽALEC IVAN DEBELAK, HMEZAD — NOTRANJA TRGOVINA LEOPOLD JANEŽIČ, HMEZAD — NOTRANJA TRGOVINA KRISTIJAN-MIŠO BOBOVNIK, HMEZAD EXPORT-IMPORT VLADO BIRSA, HMEZAD EXPORT-IMPORT VINKO KOLENC, HMEZAD — SKUPNE SLUŽBE SOZD ZLATKO JERICEK, HMEZAD —. SKUPNE SLUŽBE SOZD ERNEST MARINC, HMEZAD — INTERNA BANKA NEKDANJI DIREKTORJI HMEZADA MILOVAN ZIDAR VELJKO KRIŽNIK ZVONE PELIKAN KARL KAC Plakete so podeljevali glavni direktor SOZD Hmezad dipl. inž. Vlado Gorišek, predsednik DS SOZD Hmezad dipl. inž. Jože Brežnik in predsednik koordinacijskega odbora sindikata Ludvik Grabnar. Za Kmetijstvo Žalec je prejel plaketo direktor inž. Anton Jureš Med dobitniki plaket je bil tudi naš dolgoletni direktor dipl. inž. Milovan Zidar Za KZ Dravlje je prejel plaketo njen direktor inž. Alojz Hauzer 9. kongres ZK Slovenije bo od 15. do 17. aprila letos v Ljubljani. HMEZAD KMETIJSTVO ŽALEC I OZD L AT KOV A VAS: Matija Kolenc Jože Verdev Slavica Lokan Alojz Kranjec Franc Cilenšek Izidor Kumer Jože Hropot Franc Kolšek Silva Jelen Franc Parašuh Marija Zadravec TOZD KMETIJSTVO PETROVČE: Jela Vrli ek Adolf Kolenc Marija Kovačič Anton Stražar Bariča Jug Franc Vožič Jure Duras Martin Ozir Drago Erjavec Stanko Cerovšek Pavla Cestnik Vera Koren TOZD KMETIJSTVO PETROVČE: Marija Grobelnik Pavla Smrečnik Helena Bunderla Marija Romih Ivan Lužar Franc Zupanc DS SKUPNE SLUŽBE: Anica Jager Fanika Kladnik HMEZAD KK ŠMARJE TOZD PS: Franc Bokalič Franc Kramer TOZD KP: Drago Sivnk Anton Rajgl TOK: Jože Kovačič Rudi Horvat Ivan Žogan Marjan Tovornik Ivan Lorger DSSS: Benja Ceh Jože Petovar Tilčka Križanec Anton Narat KZ SAVINJSKA DOLINA TZO BRASLOVČE: Franc Mahov Franc Vratnik Viljem Prislan TZO GOTOVLJE: Maks Hropot Anton Goropevšek Cilka Zupanc Podeljevanje priznanj SOZD Hmezad Podeljevanje priznanj SOZD Hmezad Žalec — vrste priznanj in postopek pri dodeljevanju priznanj — je urejeno s Pravilnikom o podeljevanju priznanj SOZD Hmezad Žalec, ki ga je sprejel delavski svet SOZD na svoji seji 26. 12. 1981. SOZD Hmezad Žalec, podeljuje ob svojih jubilejih ali ob praznovanju plakete, priznanja, nagrade in jubilejne značke. PLAKETE OZD za večletno trajnejše zelo uspešno delo oziroma poslovno sodelovanje in OZD, ki so združile sredstva za skupne naložbe, ki so velikega pomena ali, ki so s svojim uspešnim in kvalitetnim delom pripomogle k zgraditvi posameznih novih obratov oziroma delov organizacije; 2. posameznim delavcem in kmetom ali skupini delavcev in kmetov za izredno uspešno večletno delo, oziroma sodelovanje, ki daje vidne rezultate. PRIZNANJA OZD za večletno uspešno delo oziroma poslovno sodelovanje in OZD, ki so združile sredstva za skupne naložbe, ki so velikega pomena, ki so s svojim uspešnim in kvalitetnim delom pripomogle k zgraditvi posameznih novih obratov oziroma delov organizacije; posameznim delavcem in kmetom, oziroma skupinam, ki so s svojim prizadevanjem in delom pripomogle, da je organizacija dosegla nadpovprečne poslovne u-spehe za razširitev proizvodnje za katere je dobila plaketo oziroma priznanje, delavcem, ki so s svojim inovacijskim predlogom, ki je bil sprejet in uporabljen v OZD, veliko prispevali k uspešnemu in ekonomičnemu poslovanju ter delavcem in kmetom, ki so pred jubilejem oziroma podelitvijo priznanja več let aktivno in uspešno delovali v organih upravljanja in družbenopolitičnih organizacijah ali kot delegati v SIS in DPS. JUBILEJNE NAGRADE: podeljuje SOZD delavcem, ki so v delovnem razmerju neprekinjeno 10, 20 ali 30 let ne glede na to, ali so bili v delovnem razmerju v eni ali v več OZD. Višina jubilejnih nagrad je določena s Pravilnikom o ugotavljanju in razporejanju dohodka in čistega dohodka, delitvi sredstev za OZD in skupno porabo ter za povračila stroškov pri opravljanju določenih del in nalog. Plakete in priznanja odobrava delavski svet SOZD na predlog komisije za priznanja. Komisijo za priznanja sestavlja 5 članov, imenuje pa jih delavski svet SOZD. Komisija razpiše natečaj za zbiranje predlogov za podelitev plaket, priznanj in odlikovanj, pripravlja predloge za podelitev, proučuje sprejete predloge in po potrebi zahteva od predlagatelja dopolnitve in dokaze za podane predloge, posreduje obdelane predloge za odlikovanja pristojnim občinskim organom in opravlja druga potrebna dela v zvezi s podeljevanjem plaket in priznanj. Po-RN TZO PETROVČE: Jože Tominšek Viki Gajšek Vinko Zalokar TZO POLZELA: Rafko Umbreht Ivan Kolšek Ivan Žolnir TZO TRNAVA: Ivica Novak Milka Povše Franc Rancigaj TZO PREBOLD: Peter Zagožen Karel Marinc Marija Žagar TZO ŠEMPETER: Franc Podkrajšek Franc Rojnik Vinko Cetina TZO TABOR: Silva Pavline Cecilija Kokole Stanko Podbregar TZO VRANSKO: Franc Farčnik Karel Goropevšek Stanko Pistotnik DSSS: dr. Anton Vrabič Irena Skok HMEZAD VRTNARSTVO: Jože Benčina Alojz Brglez Terezija Korošec Jožica Oglajner Franc Toplak Vinko Toplak Jožica Vouk Franc Žuntar HMEZAD SADJARSTVO MIROSAN: Fanika Knez Simon Napotnik Franc Cakš Stanko Markuš Anica Kopušar Bor de Dajič Viktor Tovornik Eva Kokot Cilka Štajner CELJSKA MESNA INDUSTRIJA DSSS: Romanca Škorjanc Marinka Pučnik Pavka Krajnc Cecilija Mandelc Marija Kristan kolektiv delavk v kuhinji DO CMI CMI TOZD PROIZVODNJA: Ludvik Senica Mirko Pušnik Jože' Deželak Vladimir Ivekovič Silva Vaukner Ivan Kašner Pavel Gnus Slavica Vračun Terezija Marovt Anton Reberšak CMI TOZD PRODAJA NA VELIKO: Anton Zalokar Anton Požun Jože Zavšek Andrej Benedejčič Tomo Juren Milena Plešnik Henrik Žolnir CMI TOZD MALOPRODAJA: Ivan Jurak Jožica Cmak Amalija Krumpak Alojzija Tovornik Ivan 'Tomažič Oskar Jurak Pavla Cukala CELJSKE MLEKARNE: Milka Lovrenčič Dani Jelen Šipoš Tibor Stane Kozar Slavko Duras Vera Bračič Terezija Razdevšek Anton Maža j Janko Vidmar Vanda Hafner Franc Hrušovar Skupina skutarne — Vida Potočnik, Ema Sikošek Andrej Culk Anton Križan Daniel Klinar Frančiška Fekonja Viktor Lah Iran Zurej Franc Božičnik Jože Zaberl HMEZAD STROJNA TOZD P KM: Ivan Rehar Peter Kainz Jože Vertovšek Mirko Urlep Alojz Ambrožič Franc Vaši Rado Kot Štef Tratnjek TOZD STORITVE: Ivan Tekavc Ciril Sitar Vlado Vanovšek Venčeslav Stropnik Peter Novak Ivan Sedminek Slavko Delakorda Janez Jelen DSSS: Franc Žužej Janko Dajčar Majda Marinko HMEZAD NOTRANJA TRGOVINA TOZD VELEPRODAJA: Anton Klevže Stinka Okorn Franc Podhraški Ciril Pšaker Jasim Bafič Janez Lovrenčič Jovo Glavan TOZD MALOPRODAJA: Štefka Popovič Anton Balon Ivanka Prezelj Martin Ocvirk Milena Vuherer Miha Bogataj TOZD TRANSPORT: Jože Zidar Marjan Feldin Jože Bevc Rddo Žilnik DSSS: Ivanka Vozič A.nica Obreza Ivan Brišnik Fanika Bastl Dragica Božič HMEZAD EXPORT-IMPORT: Emil Pintar Jože Zagode Marija Kompoš Anton Grobelnik SOZD HMEZAD Koordinacija 00 ZKS PROBLEMSKE KONFERENCE KOMUNISTOV OO ZKS SOZD HMEZAD Predsednik Zveznega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dipl. inž. Milovan Zidar je v kratkem govoru orisal trenutno stanje kmetijstva in se zahvalil za izkazano mu pozornost Jože Strašek Rozalija Klinc ' Fanika Rezec Ivica Terglav Ivan Prašnikar Iva Gosak Erna Savinelc Jože Rehar Ivan Jazbec Anton Stefančič Jožica Cokan Marija Grobelnik Ivan Jelen Anton Kompolšek Jože Ocvirk Franc Zeme Vinko Cremošnik HMEZAD GOSTINSTVO-TURIZEM ŽALEC TOZD SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA CELJE: Anica Cede Marija Goleš Fanika Herceg Marica Jug Marija Krajnc Vera Krampač Milka Kukovec Milica Kunej Anica Lorger Silva Perčič Gerčka Šmigoc Franc Steiner TOZD HMELJAR ŽALEC: Leopoldina Arnuš Zinka Brinjevec Zvonka Dobnik Martina Lazar Anica Novak Marica Ozis TOZD HOTEL PREBOLD: Kolektiv TOZD Hotel Prebold TOZD RESTAVRACIJA SLOVAN VRANSKO: Ivo Dernač Ana Gros Ivana Mešič Franc Presekar Jožica Razboršek DSSS: Fanika Grobelnik Danica Klampfer Štefka Pevec Slava Zupanc SOZD HMEZAD DSSS: Zlatka Koren Marija Wagner Vojko Holobar Vida Arnšek HMEZAD — INTERNA BANKA: Marija Bučar Vlasta Svet Marija Bred Delavski svet SOZD Hmezad STABILIZACIJSKA USMERITEV Na področju stabilizacijske politike, še posebno pri uresničeva-vanju stabilizacijskih izhodišč SOZD Hmezad, bi morale vse združene organizacije napraviti pomembne premike tako na področju produktivnosti, ekonomičnosti poslovanja, kakor tudi na področju izvoza. Komunisti ugotavljamo, da bi morali napraviti več kot smo, za kar pa nosijo odgovornost vsi komunisti, še posebno poslovodni organi, ki so bili individualno odgovorni za realizacijo stabilizacijskih usmeritev SOZD. Tako odgovornost je postavil delavski svet SOZD. Izvajanje sklepov naj višjega organa sestavljene organizacije pa je naša osnovna naloga in delovna zadolžitev. ‘Naša osnovna naloga v naslednjem obdobju na področju izvajanja stabilizacijske politike je sprejetje stabilizacijskih programov za vsako temeljno sredino, vsako TOZD. Na nivoju SOZD moramo sprejeti enotna izhodišča stabilizacijskega obnašanja kot temeljno politiko in usmeritev za celotno sestavljeno organizacijo. Nosilci te naloge so komunisti in poslovodni organi, ki so osebno odgovorni za njeno realizacijo. V stabilizacijskih programih SOZD bomo opredelili naslednje temeljne cilje SOZD Hmezad: —- zagotavljanje planiranega fizičnega obsega proizvodnje; — večanje delovne storilnosti; —» večanje deleža izvoza v celotnem prihodku; — gospodarna poraba reproma-teriala, surovin in sredstev; — zagotavljanje planirane rasti dohodka; naraščanje OD počasneje od rasti dohodka; — večanje lastne akumulativne sposobnosti. Za dosego navedenih ciljev stabilizacijske usmeritve bomo izvajali naslednje aktivnosti: Količinski obseg proizvodnje bomo povečali na obstoječih zmogljivostih _ — z vključevanjem nove tehnologije; — z vključevanjem neaktivnih in ne dovolj izkoriščenih zmogljivosti; — z izboljšanjem tehnologije; — z boljšo organizacijo dela; — z uvajanjem novih programov. Izboljšali bomo ekonomičnost poslovanja: — s planiranjem in normiranjem vseh stroškov; — s pripravo in novimi proizvodnimi dosežki zmanjševali stroške na enoto proizvoda; — jasno opredelili odredbodajal-stvo in odgovornost za izvajanje danih nalog. Z ustrezno kadrovsko politiko bomo zagotovili: — boljšo kadrovsko strukturo; — boljši odnos do dela in delovne storilnosti; —■ dotok novih visoko strokovnih kadrov; •— vsakoletno spremljanje delovne uspešnosti delavcev, še posebno vodstvenih in vodilnih delavcev; — dosledno uporabo načela reelekcije in zamenjave pri neuspešnem delu in poslovanju. Povečali bomo izvoz v vseh združenih organizacijah SOZD Hmezad: -— z večjo intenzivnostjo izvoza; — z večanjem asortimana proizvodov za izvoz; — s konstantnostjo v izvozu; — z zagotavljanjem trajne stimulacije za izvoz znotraj Hmezada ter z dohodkovnim pokrivanjem iz- (Nadaljevanje z 2. strani) KAZALCI GOSPODARJENJA V LETU 1982 Prikaz razmerij med planom 1982 in oceno leta 1981 — voza; — s sprejetjem programa izvoza à (0 • N m Šifra Proiz- vodnja Vkalk. delov, čas Gibanje produk- tivnosti Gibanje ekonomič. Dohodek Masa OD Ostanek OD Za akumu lacijo Zaostajanje OD v na nivoju SOZD Hmezad in z njegovo dosledno realizacijo. Investicijska politika v SOZD Hmezad mora: — zagotavljati izvajanje samo- 1 2 3 4 5 6 8 g 7 uprave s Samoupravnim sporazu- mom o temeljih plana 1981—1985 i 10 Kmetijstvo Žalec 98 94 + 4 ' + 7 104 109 108 113 + 56 dogovorjenih projektov. V ta na- 2 20 Kmetijski kombinat Šmarje 140 130 + 10 + 1 165 147 2235 — 38 men odnosno z namenom hitrejše 3 21 Kmetijstvo Ilirska Bistrica 111 104 realizacije zagotovljenih investicij- 4 26 KZ Drava Radlje — + 7 141 125 556 217 — 64 skih projektov je potrebno izdela- 5 27 Sadjarstvo Mirosan 175 103 + 72 + 24 117 109 126 135 — 88 ti sistem združevanja sredstev v 6 28 Vrtnarstvo Celje 105 103 + 2 — 1 119 121 109 105 + 10 okviru SOZD. 7 30 KZ Savinjska dolina, Žalec 104 105 + 4 1 gs— 128 125 142 154 — 12 — S sestavo združevanja, ki bi 8 32 Čebelarska zadruga Žalec 127 100 + 27 — 34 144 147 117 125 + 7 naj teklo preko IB, bi že tako rela- 9 50 Celjska mesna industrija 114 106 + 8 m 2 152 124 — 116 tivno nizka sredstva lahko ople- 10 50 Celjske mlekarne 106 114 — 8 1 \ — 130 126 131 134 — 15 menitili s finančnimi sredstvi izven 11 51 Hmezad export-import Žalec 115 — 8 127 124 144 153 — 12 Hmezada in tako dosegli večje 12 60 Strojna Žalec 113 107 + 6 ¡S 1 125 120 125 127 — 25 učinke. Sistem združevanja naj ba- 13 Minerva Žalec 123 115 + 8 — 10 118 120 117 117 + 10 žira na več elementih; doseženi 14 70 Gostinstvo-turizem Žalec 100 105 — 5 + 3 134 129 189 189 — 17 ČD, akumulacija, amortizacija. 15 80 Notranja trgovina Žalec 113 131 129 99 104 — 7 Združevanje sredstev v okviru 16 90 Skupne službe SOZD 111 137 139 131 + 5 SOZD Hmezad bi se reguliralo s 17 94 Interna banka 116 129 132 109 - _ + 10 posebnim samoupravnim sporazu- 18 mom, izvajati pa naj bi se postop- 19 SKUPAJ 114 105 + 9 Üf 126 123 141 127 — 13 (Nadaljevanje na 6. strani) — Zagotavljati sistem združevanja dela in sredstev za prednostne naložbe. — V skladu z globalno politiko zagotoviti razvoj vseh reprocelot v SOZD Hmezad. — Ponovno ovrednotiti investicijske programe SOZD Hmezad. PROGRAMSKA IN PROJEKTNA USMERITEV Komunisti smo enotni, da je v Hmezadu potrebno narediti bistvene premike za izboljšanje organizacije in poslovanja za hitrejši razvoj vseh združenih organizacij ter za večjo učinkovitost Hmezada kot celote. Hmezad mora z ustrezno poslovno, razvojno in kadrovsko politiko okrepiti svoje mesto, vlogo in pomen v regiji, republiki in širši družbeni Skupnosti. Nova usmeritev SOZD Hmežada z uvedbo programov in projektov za izvedbo planskih nalog in zagotovitev osnov za skupno delo pomeni novo kvaliteto v delu SOZD Hmezad zato komunisti podpiramo takšno usmeritev. Sprememba načina dela, ki pogojuje skupno delo in koordinacijo na posameznih nalogah SOZD, DO in OZD, večjo disciplino in odgovornost pa zahteya prilagoditev organizacijske zgradbe sestavljene organizacije Hmezad. Razpravo o novem načinu dela v SOZD Hmezad na osnovi programov in projektov in zagotovitev osnov za skupno delo ter prilagoditev organizacijske zgradbe sestavljene organizacije je potrebuo izvesti v smislu strokovne presoje ali pomenijo predlagane spremembe primeren okvir za uspešnejše delo sestavljene organizacije ter s tem kvaliteten premik za večjo učinkovitost Hmezada. V razpravo je potrebno vključiti vse samoupravne organe in družbenopolitične organizacije SOZD, DO in TOZD v sestavi Hmezada. ENOTNA STALIŠČA DO PROBLEMATIKE CELJSKE MESNE INDUSTRIJE SOZD Hmezad daje vso podporo vodstvu Celjske mesne industrije za izvajanje poslovne politike v skladu s sklepi in usmeritvami sanacijskega odbora. Celjski mesni industriji je potrebno zagotoviti pogoje za normalno delo in poslovanje. Znotraj Celjske mesne industrije je potrebno dosledno izvesti sanacijske ukrepe ier izvesti racionalizacijo proizvodnje. Celjska mes- na industrija mora usposobiti klavno linijo za izvoz. Zagotoviti je potrebno surovine za nemoteno proizvodnjo Celjske mesne industrije. SOZD Hmezad mora materialno oskrbovati Celjsko mesno industrijo s surovinami. SOZD Hmezad mora v zasebnem in družbenem sektorju povečati proizvodnjo živine. Zgraditi je potrebno farme govedi in prašičev. Razvijati je potrebno kooperacijsko proizvodnjo na ostalih področjih države. Oskrba Celjske regije z mesom mora biti razdeljena na posamezne mesnopredelovalne OZD v skladu z zmogljivostmi posamezne OZD. SOZD Hmezad in SOZD Merx oziroma mesnopredelovalne OZD v njunem sestavu morajo oskrbovati celjsko regijo z mesom in mesnimi izdelki. Stališča in ocena DPO in DPS Celje do družbenoekonomskega položaja Celjske mesne industrije niso sprejemljiva, ker ne vodijo k reševanju problemov ampak položaj Celjske mesne industrije otežujejo. DPS in DPO Celje skušajo vzroke za nastali položaj v Celjski mesni industriji prevaliti na kolektiv Celjske mesne industrije, ne pa na dejanske vzroke, ki so v odnosu družbe do mesnopredelovalne industrije (cenovno nesorazmerje). DPS Celjske regije je potrebno vključiti v razreševanje problemov mesnopredelovalne industrije, ki morajo najti ustrezno obliko pokrivanja razlike v ceni. DPS morajo skleniti dogovor za pokrivanje razlike v ceni v skladu z dejansko porabo posamezne DPS celjske regije. ZAKLJUČEK OO ZKS morajo na svojih sejah obravnavati sprejete programe stabilizacijskih usmeritev svoje delovne sredine in sprotno preverjati njihovo uresničevanje. Komunisti bomo na problemski konferenci v prvi polovici leta 1982 obravnavali in preverjali kako se stabilizacijske usmeritve u-resničujejo v posameznih sredinah naše sestavljene organizacije. Problemska konferenca je začetek organizirane akcije vseh družbenopolitičnih organizacij Hmezada, samoupravnih organov in poslovodnih struktur za URESNIČEVANJE TEMELJNIH STABILIZACIJSKIH USMERITEV. Akcija mora seči v vsako TOZD, do vsakega delavca kot temeljnega nosilca boljšega gospodarjenja. Komisija za sklepe DELAVSKI SVET SOZD je na 6. redni seji 26. decembra 1981 obravnaval predlog gospodarskega plana SOZD za leto 1982, programe in projekte Hmezada za izvedbo planskih nalog v letu 1982 in zagotovitev osnov za skupno delo, predlog nove organizacijske zgradbe delovne skupnosti Skupnih služb SOZD Hmezad, pravilnik o priznanjih in pravilnik o inovacijski dejavnosti. Večino zadev je predhodno obravnaval poslovni odbor, programe in projekte Hmezada za izvedbo planskih nalog v letu 1982 in predlog nove organizacijske zgradbe DS Skupne službe pa je bil obravnavan še na komisiji za svobodno menjavo dela, na sejah družbenopolitičnih organizacij SOZD in večkrat na svetu direktorjev. Programi in projekti Hmezada so bili na vseh strukturah pozitivno sprejeti, predlog nove organizacijske sheme DSS pa je delavski svet SOZD sprejel kot predlog za razpravo, ki naj bi bila zaključena do 20. januarja 1982, o predlogu se bo dokončno odločalo na naslednji seji DS. Poleg navedenega je delavski svet sprejel še nasednje sklepe: Sprejel je količinski plan proizvodnje, ki je obvezna za izvajanje v letu 1982, ekonomski izračun — vrednostni plan pa je osnova za urejanje družbenoekonomske politike v SOZD. Proizvodna koordinacija je zadolžena za uskladitev proizvodnih načrtov me DO in izdelavo operativizacije proizvodnih planov po reprodukcijskih celotah z ukrepi, proizvodna in komercialna koordinacija skupaj uskladita akcijo izvoza proizvodov Hmezada, ekonomske službe DO morajo izdelati plan obratnih sredstev za leto 1982 in pripraviti uskladitve planov DO z družbenim dogovorom o ekonomski politiki SRS za leto 1982 ter pripraviti podrobno analizo plana. Kompleten gospodarski načrt za leto 1982 mora zajemati naslednje akte: — proizvodni plan, prodajni plan, vrednostni plan, plan. obratnih sredstev, plan investicij, plan kadrov in izobraževanje ter plan družbenega standarda. Obvezni spremljajoči dokument so ukrepi z opredelitvenimi odgovornostmi za izvajanje gospodarskega plana v letu 1982. Vodstva SOZD, DO in TOZD skupaj s službami in EO pripravijo v januarju 1982 akcijo za konkretno izvedbo doseganja večje delovne storilnosti, Hmezadova enotna stabilizacijska izhodišča za izvajanje DD o ekonomski politiki SRS za leto 1982 in pripravijo rebalans razvojnih programov. V planih zajeti režijski stroški skupnih služb se upoštevajo kot okvirni, po dopolnitvi samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela in potrditvi nove organizacijske sheme skupnih služb pa je izdelati dokončen plan stroškov in konkretne osnove za prispevek. Verificiral je plan obsega proizvodnje v Celjski mesni industriji, ki zagotavlja'enako oskrbo območja kot v letu 1981 s tem, da se z družbenopolitičnimi skupnostmi doseže dogovor za pokrivanje izgube v letu 1981 in izpad dohodka v letu 1982, če bo le-ta posledica neusklajenih cenovnih odnosov. Verificirani plan je osnova za usklajevanje osebnih dohodkov v CMI. Sprejel je pravilnik o podeljevanju priznanj SOZD Hmezad in imenoval komisijo za priznanja, ki jo sestavljajo: Jožica Pirnat, namestnica predsednika DS SOZD, Slavko Košenina, koordinator ZK SOZD, Ivo Vodlan — namestnik predsednika koordinacijskega odbora sindikata SOZD, Barbara Jančič ^' predsednica konference OO ZSMS in Franc Potočnik — kooperant KZ Savinjska dolina. Na osnovi sprejetega pravilnika o podeljevanju priznanj in predloga komjsije za priznanja je. odobril podelitev plaket in priznanj ob 20-letnici Hmezada za dolgoletno uspešno delo: delovnim organizacijam SOZD Hmezad, delavcem in združenim kmetom ter nekdanjim direktorjem Hmezada: Seznam dobitnikov plaket in priznanj je objavljen v tej številki Hmeljarja. Predloženo besedilo pravinika o inventivni dejavnosti je sprejel kot predlog za razpravo. Javna razprava traja do 20. januarja 1982, na osnovi pripomb se izdela čistopis in predloži delavskemu svetu SOZD v potrditev na naslednji seji. Na slavnostnem delu seje delavskega sveta SOZD Hmezad ob 20-letnici obstoja sta bila slavnostna govornika Gorišek Vlado, glavni direktor SOZD Hmezad in Milovan Zidar, predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo, kot prvi direktor Hmezada v letih do 1969., državna odlikovanja so prejeli štirje delavci SOZD: Ludvik Grabnar, Milka Lovrenčič, Jože Brežnik in Milan Žolnir in plakete ob 20-letnici Hmezada. POSLOVNI ODBOR je na 7. redni seji 25. 12. 1981 poleg predlogov in sklepov, ki jih je posredoval v sprejem delavskemu svetu SOZD, sprejel še naslednje sklepe: DO Notranja trgovina — nova večnamenska stavba v Žalcu že delno služi namenu Poslovni odbor Tovarne krmil je zadolžil, da predloži pismeno poročilo glede oskrbe z močnimi krmili, prav tako je zadolžil poslovodstvo KZ Savinjska dolina, da s predstavniki Celjske mlekarne reši način odvzemanja vzorcev mleka za ugotavljanje tolščobnih enot. V Hmezadu organizirati strokovno razpravo o predlogu ; dopolnitev zakona o davkih občanov, ki se nanaša na način obdavčevanja dohodkov v kmetijstvu in sprejeti določena stališča do predlaganega novega načina obdavčevanja. Hmezadovi delegati v skupščini SRS naj izpostavijo vpregi šanje delovanja SIS za preskrbo prebivalstva v celjski regiji, ki še ni zaživela, zato se tudi težje rešujejo vprašanja in problemi normalnega delovanja nekaterih dejavnosti znotraj kme-| tijstva, kar vpliva tudi na preskrbo prebivalstva z določenimi I prehrambenimi proizvodi. KOMISIJA ZA SVOBODNO MENJAVO DELA je na 3. redni 1 seji 24. 12. 1981 med drugim imenovala delovno skupino za izdelavo predloga ekonomskih in pravnih rešitev sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela. Celoten postopek sprejema sprememb in dopolnitev citiranega sporazuma se mora izvesti do 1. marca 1982. Do tega roka se financiranje Skupnih služb SOZD izvaja po sedaj veljavnih osno-| vah in merilih. Komisija predlaga tudi DO uvedbo postopka za spremembo njihovih samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela i (DO, ki vključujejo TOZD) v smislu pripomb in ugotovitev druž-I benega pravobranilca samoupravljanja. Vskladiti je potrebno tudi pobudo Kmetijstva Žalec glede E Osnov za razmejitev prispevka DO za pokrivanje predračuna | stroškov Skupnih služb SOZD. Nadalje je komisija podprla predlog nove organizacijske sheme skupnih služb SOZD in ga ocenila kot primeren dolgoročni okvir za izvajanje nalog in programov na nivoju SOZD, nakazala pa tudi nujnost izvajanja aktivne kadrovske politike I v SOZD kot celoti. Predlagani predračun stroškov Skupnih služb SOZD je spre-r jela kot osnovo- za okvir režije v letu 1982, na prihodnji seji ; v februarju 1982 pa bo obravnavala predlog novih cen del in ; nalog storitvenega pomena (RC, Io, Hmeljar). Konec decembra lanskega leta Se je sestal tudi ODBOR ZA STANOVANJSKE ZADEVE SOZD in obravnaval razdelitev sredstev za individualno gradnjo po natečaju v marcu 1981, najem posojila iz družbenih sredstev vzajemnosti občine Celje in dodelitev stanovanj, razdelitev obresti od združenih stanovanjskih sredstev, postopek za vračilo posojila delavcev, ki so samovoljno prekinili delovno razmerje in plačilo kupnine za stanovanja v Doberteši vasi, Preboldu in na Vranskem. J. Ojdanič DO NOTRANJA TRGOVINA Nova večnamenska stavba izročena namenu V okviru praznovanja 20. obletnice Hmezada je kolektiv DO Notranja trgovina 26. decembra 1981 ob navzočnosti celotnega kolektiva, predstavnikov SOZD, delovnih organizacij Hmezada, predstavnikov družbenopolitične skupnosti, občine Žalec, združenja za kmetijstvo SRS in predsednika zveznega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo ih prehrano dipl. ing. Milovana Zidarja, izročil namenu večnamensko stavbo v Žalcu. Nova večnamenska stavba stoji jugozahodno od sedanje blagovnice «-Hmezad« in ima nad 4.000 kvadratnih metrov pokritih površin. Ob njej je 5.000 kvadratnih metrov odprtih transportnih in skladiščnih površin. Z novo stavbo si je kolektiv Notranje trgovine pridobil ustrezne skladiščne, prodajne in poslovne prostore za normalno delo. S skladiščnimi prostori bo upravljala TOZD Veleprodaja. V skladiščnih prostorih nove stavbe bodo skladiščeni rezervni deli za kmetijstvo, orodje in občutljivejši stroji. Notranje skladišče bo opremljeno z regalno-pa-letno tehniko. Skladišče je povezano z odprtim delom skladišča,' kjer bo prvenstveno zastopana kmetijska mehanizacija. V pritličju severnega dela večnamenske stavbe je grosistična prodaja rezervnih delov kmetijskega programa. Od tu se .bo prvenstveno oskrbovala Maloprodaja, servisne delavnice in kmetijske preskrbe z rezervnimi deli domačih proizvajalcev. Z ureditvijo skladišča rezervnih delov v Ljubljani (po sporazumu uporabnikov za SRS) bo ta prodaja terminološko vezana na ostale zaloge v Sloveniji in bo lahko komercialist oziroma prodajalec preko ekrana ugotovil, kje se nahaja na zalogi iskani rezervni del ter ga takoj odpoklical. Ob skladišču je tudi rampa, ki bo služila za nakladanje in razkladanje predvsem traktorjev in ostalih priključnih strojev na kolesa. Sicer se bo pretežno opravljala manipulacija z viličarji. V 'stavbi so tudi poslovni prostori za TOZD Veleprodajo, TOZD Sa-deks in DSSS, na južnem delu je zaklonišče, ki sprejme 200 ljudi. Zaklonišče je skupno in so ga financirali DO Notranja trgovina,. DO Export-import in delno DO Kmetijstvo Žalec. Nova večnamenska stavba se vključuje skupaj z »Blagovnico Hmezad« in skladiščem barv in lakov (bivši prostori Zarje) ter skladiščnO-dvoriščnim delom v »PRODAJNI CENTER KMETIJ-SKO-TEHNlCNEGA BLAGA«. Že v sedanjem kompleksu, seveda pd dokončani ureditvi skladišča (še manjka oprema) in po ureditvi zunanjega odprtega skladišča (še ni v celoti asfaltirano in zgrajeno) ter razširitvijo maloprodaje v nadstropje blagovnice (do 26. aprila 1982), bomo lahko govorili, da bo spadal ta prodajni center kmetijsko-tehničnega blaga med največje tovrstne prodajne centre v državi. Na tem prostoru bo široka ponudba blaga na drobno (maloprodaja) in na veliko (veleprodaja). V ponudbi bomo zadovoljevali individualnega kmeta, vrtičkarja, obrtnika^ . zadrugo, kmetijsko trgovino na drobno in delno industrijo. S pridobitvijo sosednjih zemljišč in stavb (Roblekovo in Antlogovo), ki sta po urbanističnem programu predvideni za našo razširitev, se ‘ bodo obstoječe zmogljivosti- z načrtno izgradnjo podvojile. Te pa bodo po izgradnji omogočile, še' boljšo ponudbo. S poglobljenim asorti-manom in tako v celoti opravičile zamisel »Prodajnega centra Hmezad«. Z: izgradnjo večnamenskega objekta je DO Notranja trgovina odstopila dosedanje skladišče Kmetijske 'mehanizacije, ki stoji južno ob železnici DO Strojni, ki bo v njem organizirala proizvodnjo. Notranja trgovina je poleg omenjene investicije v preteklem letu tudi uredila v Vrbju okolico, parkirne prostore, zunahje skladišče za potrebe TOZD Transporta in TOZD Veleprodaje. V Markovcih pri Ptuju je bila delno obnovljena šola v skladiščne in poslovne prostore ter zgrajena nadstrešnica za odkupno dejavnost novega tozda Sadeks. Delavci DO Notranje trgovine se zavedamo, da smo si z izgradnjo večnamenskega objekta pridobili ustrezne delovne pogoje, ki pomenijo našo obvezo za odgovornejše izpolnjevanje planskih nalog* kljub težjim pogojem gospodarjenja. Ivan Debelak (6 $>) ZVEZA DRUŠTEV INŽENIRJEV IN TEHNIKOV CELJSKEGA OBMOČJA VABI NA Tradicionalni DlT-ov ples 13. FEBRUARJA 1982 OB 20. URI V NARODNEM.DOMU CELJE Vstopnice dobite na vseh vodstvih strokovnih društev IT in na sedežu Zveze IT, Tomšičev trg 7/II pd 8. 2. do 13. 2. 1982 od 9. do 11. ure. Informacije dobite na telefon št. 22-115 vsalc dan od 9. do 11. ure: Zimsko krmljenje in bilanca krme Praksa kaže, da se največ napak v prehrani živine dela ravno v zimskem času. Napaka je namreč v tem, da posamezni kmetje sploh ne ocenjujejo količine doma pridelane krme ali pa jo precenjujejo. Da bi se izognili tem pomanjkljivostim vam priporočamo: Travniško seno (zelo listnato, mlado pokošeno, lepo spravljeno) Travniško seno, slabša kvaliteta (izprano, staro košeno, na tleh sušeno) Seno sušeno na dosuševalni Otava Detelje Travne, travno deteljne silaže (rezane 3 cm) Koruzna silaža v voščeni zrelosti Silaža (močno ovela trava) 70— 90 kg/m3 50— 60 kg/m3 110—120 kg/m3 80— 90 kg/m3 50— 60 kg/m3 700—800 kg/m3 700 kg 500—600 kg/m3 OCENITEV KRME TER STANJE ŽIVINE V HLEVU (VGZ) VELIKIH GLAV ŽIVINE: To delo opravimo predvsem zaradi tega, da bomo kasneje lažje izračunali količine krme na VGZ ali na dan. Ocenitev lahko izvršimo z merilnim trakom, lahko pa tudi kot so že posamezniki nava- Zimsko krmljenje, računamo, se prične v prvih novembrskih dneh — nekje v hribih prej, drugje v dolini pozneje, konča pa se spomladi v drugi polovici aprila ali v začetku maja. Okroglo računano, traja zimsko krmljenje okrog 180—200—220 dni. To pa še ne pomeni, da moramo gpllgl Nalaganje silaže na prikolice je na farmi Podlog s frezo močno olajšano jeni, ocenimo tudi vizualno (oceno). Tako seštejemo prvo težo krav, tej teži prištejemo težo mlade živine', vse skupaj: težo krav in mlade živine podelimo s povprečno težo naše srednje težke 'krave, kar nam da količino VGŽ v našem hlevu. OCENITEV ZALOGE KRME Pri ocenitvi zaloge krme uporabljamo 2 metrsko lato, s -katero merimo površino krmnega kupa (seno, otava, otavič), širina X dolžina X X višina = m3. Pri ocenitvi zaloge krme pod svislami — mislim na del krme, ki je naložen na vrhu v obliki trikotnika, se jemlje polovična višina tega dela. Za silose, če so koritasti, se ta izračun naredi kot pri kupu sena, če so pa okrogli, najprej izmerimo polovico premera silosa X polovico premera X 3,14, kar nam da osnovno površino X višino silaž-ne mase v silosnem prostoru. Izmerjeno in izračunano količino krme pomnožimo s srednjimi povprečnimi težami krme po m3. Primer: živali v resnici pojedle? Kako visok je vsebnostni sestav naše domače krme in ali smo pripravljeni v naši situaciji dodajati še kakšno doma pridelano energetsko ali dokupljeno hrano? Naslednje delikatno vprašanje je še za veliko živinorejcev smešno: Koliko kmetovalcev teht-ta krmo, ki je predvidena za dnevno porabo? Nešteto naših visoko proizvodnih živali gre le zaradi našega nekontroliranega krmljenja prezgodaj v zakol, zaradi enega ali drugega vzroka. Tehtanje razpoložljive krme v obroku bi se moralo ponavljati mesečno vsaj enkrat, predvsem pa v dnevih, ko menjamo krmo (boljšo, slabšo, drugo). V razvitejših deželah opravljajo tehtanje krme v obroku na dan, ko delajo molzno kontrolo. Ta dan se lahko na podlagi namolžene količine mleka V navedenem primeru smo rek* li, da imamo na razpolago dnevno 200 kg sena in 225 kg travne silaže.: 200 kg seaa in 225 kg travne silaže.! Takoj nam mora biti jasno, kolikoj sena in silaže bomo dnevno polagali našim živalim. Kot primer vzemimo, da odrasla žival (VGŽ) poje približno 15 kg silaže in 13 kg krme v obliki sena in otave. Račun glasi takole: 200 kg deljeno s 13 = 15 VGŽ Še enkrat naj poudarim,, 13 kg krme je količina, ki bi jo naša živina naj dobila poleg silaže. Pri silaži glasi račun: 225 kg : 15 = 15 VGŽ Če bo ta silaža krmljena manjšemu številu živali, bo tem seveda na razpolago v večji količini. Torej, doslej smo ugotovili, da lahko z našo pridelano krmo redimo preko zime 15 VGŽ. Če je v hlevu več živine, je nujno, da dokupimo krmo, ali da pravočasno odprodamo odvečno količino živali. Da bi znali pravilno ocenjevati našo krmo in hraniti našo živino, ponovimo potrebe krav. Za tvorbo 1 kg mleka s 4 % tol-ščobe se porabi 60 g PB (prebavljenih beljakovin). Za vzdrževanje telesa za 100 kg žive teže porabi prav tako 60 g PB. Za tvorbo 1 kg v tem času porabiti vso preko leta pripravljeno krmno zalogo. Seno nam mora ostati, da ga lahko polagamo še v času paše ali v času ko krmimo travo. Tudi silažna koruza nam je potrebna, saj nam poleti redno primanjkuje energetske hrane in običajno pri nas, ker še nimamo specializirane reje, imamo tudi redno v hlevu tudi pitance. Na seniku imamo, smo izračunali, okrog 40.000 kg suhe krme, kar pomeni 40.000:200 dnevi = 200 kg krme na dan. To količino lahko dnevno porabimo za našo živino. Te ne smemo porabiti, ponovno poudarjam, da rabimo krmo še za poletje. Isto velja seveda tudi za si-lažo, še posebno, če je koruzna. V silosih smo ocenili 45.000 kg mase, kar pomeni zopet 45.000:200 = 225 kg na dan. Po tej enostavni poti smo ugotovili, da imamo na razpolago silažo do sredine maja. Zastaviti si moramo dve zelo kritični vprašanji: Koliko krme imamo dnevno na razpolago in koliko od tega bodo Avtoprevoznik Srečko Stepišnik opravi dnevno tudi 15 voženj krmilnih žit od silosov do mešalnice krmil. takoj korigira obrok. Dobrim molznicam, ki so po telitvi, mogoče zmanjšamo količino osnovne hrane, povečamo pa količino koncentriranih krmil, pri slabših molznicah pa obratno. Na ta način lahko obdržimo konstanten prirast ali konstantno proizvodnjo mleka. V zvezi z ocenitvijo naše krmne zaloge za zimsko obdobje nas zanima naslednje vprašanje: Koliko VGŽ (velikih glav živine) skupno z mlado živino lahko krmimo z našo krmo? mleka s 4% tolščobe potrebuje žival 300 ŠV (škrobnih vrednosti), za vzdrževanje na vsakih 100 kg teže živali še nadaljnjih 600 ŠV. Navedene številke bo moral osvojiti vsak umen kmetovalec, ki bo stremel za rentabilno proizvodnjo v svojem hlevu. Uvodoma smo določili, da bomo živalim nudili 13 kg suhega in 15 kg silaže (travne 30% SS). Praviloma bi našo kripo morali analizirati. Sedaj za naš primer KMETIJSKA ZADRUGA SLOV. BISTRICA Združeni s Hmezadom hitreje naprej Konec decembra v lanskem letu so se delavci in zadružniki slo-vensko-bistriške zadruge odločili z referedumom, da se združijo v SOZD Hmezad; kajti vsa dosedanja prizadevanja za združitev s Tirno niso rodila sadov z ozirom na dobro znan odnos v preteklosti. Poslovno sodelovanje ostaja še s Tirno, vendar že to, da je .imel Hmezad več posluha za poslovno sodelovanje doslej, je prav gotovo bilo odločilno za združitev, kajti danes ni več mogoče prepričevati zadružnika samo z besedami, ampak hoče dejstva in Hmezad jih je bolje ponudil, ko gre za 'znatna sovlaganja. Dohodkovni odnosi dobivajo čedalje večjo veljavo in v tem primeru je bilo to odločujoče. če napravimo samo bežno sliko stanja v zadružnem kmetijstvu, so povsem razumljivi napori po hitrejšem napredku pri preusmerjanju kmetij. Samo, če povemo, da :je v občini 15 tisoč hektarjev zemljišč, od tega 90 odstotkov v . zadružnem, pove dovolj in če dodamo, da je na teh površinah kar s 8.055 posestnikov; je slika še bolj zaskrbljujoča. Tu se jasno kaže !prevelika razdrobljenost, saj je sorazmerno majhno število kmetij z več kot 5 hektarji zemlje, 1.030 kmetij. Približno dve tretjini -jih je v pohorskem predelit in obronkih Haloz. Tu je tudi eden izmed osnovnih vzrokov, ki onemogoča hitrejši razmah zadružništva. Zadruga združuje s svojima TOZD Slovenska Bistrica in TZO Oplotnica 615 članov in 950 kooperantov. V zadrugi je zaposlenih 57 delavcev. V TZO delujejo Še zadružne enote. Imajo skupno hranilno kreditno službo, ki posluje povsem samostojno. Na področju zadruge se močno širi živinoreja: prireja mesa in mleka. Zanimiva je primerjava rasti prireje:. Če so v letu 1976 odkupili 820 ton mesa, mleka 2 milijona'litrov, je bilo v letu 1980 že 1.160 ton mesa, mleka 3 milijone 286 tisoč litrov. Za konec srednjeročnega obdobja načrtujejo že 1.275 ton mesa in 4 milijone 270 tisoč litrov mleka. Tudi perutninarstvo narašča: v letu 1980 je bilo odkupljeno 2.700 ton perutninskega mesa, za leto 1985 pa predvidevajo , že 4.250 ton. Vse kaže na to, da se bo tudi prašičereja razmahnila. Torej je le krenilo, Še zlasti, Eo so začeli samo- uporabljam vrednosti krme, ki so pri nas: suha krma . 70 kg PB in 375 ŠV tiavna silaža 30 g PB in 150 ŠV Tako pridemo do vprašanja: za koliko kg mleka bo zadostovala naša krma? 13 kg krme (70 + 375) SS 15 kg silaže (30 + 150) Za vzdrževanje 600 kg težke živali Ostane hranilnih snovi za proizvodnj za kg mleka Seveda, v široki praksi ni povsod na razpolago travne silaže, ki smo jo mi v našem primeru navajali. Rejci, ki bodo imeli v obroku koruzno silažo, bodo zadovoljili potrebe po ŠV (energiji), manjkalo jim bo PB (prebavljivih beljako- v g 11.050 PB v g 010 ŠV 4.875 4.500 + 450 ŠV 2.250 ~15.550 1.360 7.125 — 360 — 3.600 o 1.000 3.527 16,7 1,7 Kot je omenjeno, zadovoljuje naša krma potrebe po PB za 16,7 litrov in ŠV in 11,7 litrov mleka. Ce je proizvodnja posameznih ži-i vali višja, je potrebno to proizvodnjo pokriti z dodatno krmo. V tem primeru bi dodatno energetsko krmo lahko zadovoljili s kakršnimkoli domačim žitnim Šrotom ali s pesnimi rezanci. Še eden primer: Ugotovili smo, da nam daje kra-■ va 20,5 litra mleka. Koliko krmil bo potrebno dodati naši kravi, da bo to proizvodnjo držala čim dlje ' in da ne bo izgubljala na teži ali , se kakorkoli zdravstveno onemogočila za nadaljno proizvodnjo? Ponovili bomo že predvideno ko-ličino krme in dodali najustreznej-.• šo krmo za določeno žival. vin), ki jih je težko nadomestiti. Ne pozabimo, da pozimi kot poleti redno v obrok dodajamo rudnine, ki so v prehrani naših živali nujne kot hrana sama. Samo z enim- dejstvom naj podkrepim zahtevo po rudninah. Pred leti smo od naših proizvodnih krav zahtevali ali pričakovali 10 do 12 litrov mleka, ki jih je žival lahko pokrila z osnovno krmo. Običajno smo takrat kosili pozno — po cvetenju, ko vsebujejo rastline največ rudnin. V času, ko želimo in pričakujemo od živali več mleka in v krmi več .beljakovin, pa kosimo krmo pred cvetenjem ter tako zadovoljujemo potrebe živali z beljakovinami, ki so na trgu najdražje, rudnine moramo redno dokupovati in SSv g 11.050 PB v g 910 ŠV 4.875 4.500 450 2.250 1.800 70 1.020 1.720 160 1.400 19.070 1.590 9.545 13 kg krme (70 + 375) 15 kg silaže (30 + 150 2 kg pesni rezanci (35 + 510) kg žitni Šrot (80 + 700) Za vzdrževanej 600 kg težke živali Ostane za proizvodnjo ali za kg mleka S takšnim obrokom hrane bomo zadovoljili potrebe živali v celoti ne da bi pri tem izgubljala na teži. ___— 360 — 3.600 1.230 5.945 20,5 20,0 hraniti po navodilih, ki so povsod priložena. ŽVZ — CELJE ing. Mirko Pristovšek stojno delovati, še več pa pričakujejo sedaj, ko so združeni, v-SOZD Hmezad, saj predvidevajo letno preusmeriti približno po 40 kmetij, skupaj torej 200 kmetij. Naložbam posvečajo zlasti v sedanjem obdobju veliko skrb, v načrtu so imeli 358 milijonov 908 tisoč dinarjev naložb za gradnjo hlevov, silosov, živinorejo, polje-' delstvo, prašičerejo, perutninarstvo vinogradništvo in sadjarstvo, z združitvijo s Hmezadom pa se je naložbena vsota povečala še za 163 milijonov 400 tisoč dinarjev, Icar daje skupno naložbo v tem srednjeročnem obdobju 522 milijonov 308 tisoč dinarjev. To pa je že vsota, ki daje res dobro prihodnost slovenskobistriškemu zadružništvu in znaten naložbeni zalogaj, ki bo zahteval od vseh res velike napore za njegovo uresničevanje. Z združenimi ¿močmi bomo to prav gotovo zmogli. Osnutek zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja Zvezni zbor Skupščine SFRJ jé. na svoji seji 15. julija. 1981 ob-, ravna val in sprejel predlog za izdajo Zakona- o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, .Zbor je y -skladu; s 139. .členom Poslovnika Zveznega zbora sklenil, da bo osnutek omenjenega zakona Obravnava! na po- 1 sebni Seji in zadolžil komisijo, .da na podlagi pripomb, mnenj- in predlogov delovnih teles Zveznega zbora, .ki so obravnavala predlog. za izdajo tega zakona, -mnenj -s seje zbora ter pripomb in sugestij, .ki šo. jih -dobili drugi organj/. in organizacije, pripravi novó be- - sedilo' osnutka- zakona in ga poš--lje zboru v -sprejetje. Ustavna, podlaga-za izdajo .tega . .zakona je 3. točka 281. člena ustave SFRJ, po kateri'federacija po zveznih organih- ureja temeljne pravice delovnih ljudi, da zagoto- • vi njihovo socialno, varnost in solidarnost ter. 6.. točko prvega odstavka 281. člena' ustave SFRJ, 'po' kateri , federacija ureja in zagotavlja temeljne pravice borcev, vojaških .invalidov ..in družin, pad--lih bbrcev. Republikam je prepuščeno ure-‘ janje pravic, ki so zanjo specifič-.ne in. celo tudi posameznim skupnostim pokojninskega in invalidskega zavárbvanja z njihovimi statuti. Zvezni zbor skupščin SFRJ je osnutek Zakona obravnaval decembra 1981, ga sprejel ter ga dal v javno razpravo. Ta mora biti. , zaključena . konec -januarja, kjer je predvideno, da bo Zakon . sprejet marca, veljati, naj. bi začel 6 mesečev po objavi.: V tem času bo potrebno sprejeti tudi' republiški zakon, kar bo tež-< ka naloga glede na kratek čas, te-'bo na voljo,- . Zakon, če bo sprejet, bo prinesel veliko ■ novošti-, glede katerih -so-/mnenja -dokaj različna. Zakon .ima .7 poglavij. Med 'temeljnimi do- - ločbami je novost 9. člen osnutka,, ki pravi, da zagotavljajo delavci , sredstva po samoupravnem sporazumu , s prispevkom iz osebnega dohodka in prispevkom iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela- oziroma prispevkom iz sredstev drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, v katerih delajo. Sredstva, ki jih zagotavljajo delavci s prispevkom iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, se izločijo praviloma ' v skladu s porastom družbene produktivnosti dela na območju republike oziroma avtonomne po-. krajine. Med temeljnimi pravicami, je novost v 15. členu 2. točka, pravica do razporeditve na druga ustrezna dela. oziroma delovne naloge, pravica do ustrezne zaposlitve, pravica' do prekvalifikacije ali dokvalifikacije ter pravica • do' ustreznega denarnega nadomestila, glede- pogojev za pridobitev starostne pokojnine:in' sprememb, dodana, je -le nova določba' o predčasni Upokojitvi. . Tako 29. člen odpravlja posebni pogoj 40 mesecev-. zavarovanja y zadnjih 5 letih „ oziroma 80. mesecev zavarovanja V zadnjih: 10 letih), k-i je bil prej predpisan, če se je zavarovanec, .upokojil .s 65. leti, oziroma zavarovanka s 60 leti,; in z najmanj 15 leti zavarovalne dobe. , - Precej: dilem in: razgovorov toče okrog .določila, da se pridobi-pravica do . starostne pokojnine tudi pred.dopolnjeno starostjo;:i-n Sicer ,že z najmanj -35 leti' pokojninske •dobe in 55 leti starosti: za moške oziroma .najmanj 30 let ■pokojninske dobe in 50 leti starosti za ženske ob ustreznem zmanjšanju'pokojnine Ko pa uživalec dopolni starost, predpisano, za pridobitev pravice do starostne pokojnine (torej starost 60 oziroma 55 let), se mu ne zman jša -pokojnina, iz česat- Sledi, da v tein primeru samo 5 let nima polne pokojnine, potem pa se mu uStrézno. zviša. Novost je tudi na področju Vsakoletne uskladitve pokojnine. O-snutek zveznega zakona določa obvezno vsakoletno uskladitev z gibanjem' hbmmal-nih OD, doslej se je usklajevalo s porastom Življenjskih stroškov. Medletna uskladitev je.prepu-. scena republikam; Prav tako. bodo republike še naprej določale najvišjo pokojninsko: osnovo ter na enak način odmerjale invalidske in družinske -pokojnine. V poglavju invalidnosti .je sprememba glede samega pojma.-Ocena delovne zmožnosti :nj vezànâ več na delo in haloge, ki . jih je opravljal délavée,: temveč na vsa dela in naloge; ki.;jih lahko opravlja v OZD in ustrezajo .-njegovi izobrazbi-oziroma z delom pridoto-1 j enimi delovnimi zmožnostmi- ! Obveznosti iz invalidskega varstva se prenašajo na TOZD, kjer bo torej potrebno uveljavljati denarno nadomestilo. To pomeni po eni strani večje breme za TOZD, po drugi pa dosti’ manjše število invalidnosti ter tudi manjša prispevna stopnja v sklad PIZ, 37. člena, določa pogoje, ki : jih mora zavarovanec izpolnjevati ob nastanku invalidnosti. Zavarovanec pri katerem nastane izguba delovne zmožnosti... . ‘(Nadaljevanje na 13. -stani) IZ NAŠE ZGODOVINE TITO Danes moramo podpreti vse kmete, kolikor je le možno Tovarišice in tovariši! Tu ste v glavnem poudarili tiste gospodarske in kmetijske probleme, ki jih moramo takoj začeti reševati. Predsednik zveznega izvršnega sveta je razložil program kratkoročnih ukrepov — zamrznitev cen, to je zaustavitev njihovega divjanja, brzdanje uvoza itn. Toda to so začasni ukrepi, ki ne morejo dolgo trajati. Zato tovarišem, ki se s tem neposredno ukvarjajo, polagam na srce, naj takoj začnejo pripravljati dolgoročne programe. Kajti, če ne bomo pripravili dolgoročnega programa našega notranjega razvoja, nam lahko propade tudi to, kar smo naredili doslej in zares bi prišli v zelo težak položaj, kakršnega danes ni. Zvezni izvršni svet bo lahko reševal probleme, če ga bomo vsi podpirali,, če bodo vse republike v tem enotne, tako kot se mi tu zavedamo te potrebe. Brez polne podpore in pravilnega vedenja vseh ne bomo mogli narediti vsega, kar je treba. Podporo moramo dajati od samega začetka, dokler ne uredimo položaja, pa tudi kasneje. Seveda moramo vzporedno s tem hitro izpopolnjevati nas sistem, reorganizirati naše najvišje organe in sam državni vrh. Nimamo časa za odlašanje, ampak moramo hitro delati. Ne bomo spreminjali ustave v celoti, ampak z ustavnimi amandmaji samo določene stvari v njej. In to moramo narediti. Pred nami je torej ogromno delo, ki zahteva tudi ustrezno vedenje. Ta konferenca je po mojem mnenju zelo vplivna zato, ker ste zelo dobro ugotovili, kaj vse nas zdaj najbolj prizadeva in kaj nas najbolj ovira, da bi hitreje napredovali. Tu je zastopana vsa Jugoslavija, zveza komunistov iz vse države. In prav enotnost stališč delegatov iz vseh republik je zelo pozitivna in zares dobra stvar. Konstruktivnost vseh na tej konferenci naj bo za vzor vedenja pri uresničevanju odločitev, ki smo jih tu sprejeli. Na dnevnem redu konference je bilo tudi kmetijstvo. Jasno se je pokazalo, kje so slabosti -v njem. Že dolgo jih poznamo, vendar jih nismo energično odpravljali in marsikaj smo zamudili tako v družbenem kot v zasebnem sektorju. V tej zgradbi sem še danes pogovarjal s skupino trideset kmetov — individualnih proizvajalcev. Govorili so mi o položaju, kakršen je. Tudi v tem sektorju bomo morali začeti hitreje reševati probleme, ki niso tako težki. Največ pritožb je letelo na posrednike, to je na različne nakupovalce, prekupčevalce in druge, ki brez svojega prispevka jemljejo. Kmetje so mi povedali, da so oškodovani, pa naj je letina rodovitna ali ne. Kajti če obrodi malo, cene ne skačejo pri njih, marveč v trgovini. Če pa je letina dobra, prav tako nimajo veliko od. tega, saj tedaj cene padajo, ker jih prekupčevalci znižujejo. Mislim, da bi tu morali poskrbeti za večji nadzor in to trajno, ne le začasno. Eden izmed kmetov je tu dobro rekel, da danes ni več moč govoriti, da so kulaki tisti, ki imajo kakšen kmetijski stroj. Bilo bi zares absurdno, če bi nekdo danes zaradi tega obtoževal našega kmeta. Mi ravno hočemo, da bi bili naši kmetje malo bogatejši in da bi več pridelali. Ne smemo jih deliti na bogate, srednje in revne. Danes moramo podpreti vse kmete, kolikor je le možno. Kajti kmet, ki mu gre dobro in prideluje za trg, nam veliko pomeni. Potrebujemo kar največ proizvodov za trg in tak kmet zelo koristi socialističnemu razvoju. Koristen je tudi tisti, ki prideluje samo zase, da ne pritiska na kmetijske pridelke na trgu. Torej, tiste razlike, po katerih so nekdaj sodili o tem, kdo je za socializem koristen in kdo ne, danes že izginjajo. Tu ne želim podrobneje govoriti o kmetijstvu, saj ste o tem tu že precej slišali. Mislim, da je zelo pomembno, da v nadaljnjem razvoju upoštevamo resolucijo, ki ste jo danes soglasno sprejeli. Iz skupnega govora na prvi konferenci ZKJ Beograd, 30. 10. 1970 V Savinjski je še dovolj mineralnih gnojil, a ne vseh. Tako priča tuj posnetek iz Trnave To bi povedal, i če bi bil delegat na kongresu | Tovarišice in tovariši delegati! Čutim potrebo spregovoriti o treh zadevah, ki rastejo ena iz druge, ki vsaka zase pomeni za našo demokratično socialistično samoupravno prakso odklon, proti kateremu se moramo boriti s tako močjo in zavzetostjo, da jih bomo izločili iz vsakdanjega življenja in io čimprej, za vsako ceno v prid resničnemu samoupravljanju, za dobrobit vseh nas, ki nam samoupravljanje delovnega človeka pomeni edino možno, poštenega pripadnika naše družbe vredno izbiro. Tovarišice in tovariši, vse obdobje socialistične demokracije govorimo tudi o pojavih birokratizma in tehnokratizacije nekaterih slojev naše družbe, ki da sta nedopustni in proti katerima se je treba boriti. Vseskozi vedno znova ugotavljamo, da se ti dve rakasti tvorbi naše stvarnosti širita in množita kljub temu, da pravimo, da ju moramo ne le o-mejiti, pač pa iztrebiti. Zakaj tako? Tovarišice, tovariši, če smo res taki, potem zato, ker vse do danes le govorimo o teh pojavih kot nesprejemljivih, naši poti družbenega in ekonomskega razvoja tujih, nič določenega pa do danes nismo storili, da bi 'širjenju birokratske in tehnokratske miselnosti vsaj pristrigli peruti. Ali pa morda smo?! Smo morda že koga direktno ožigosali kot nosilca takih za našo družbo nezdravih miselnosti in ravnanj? Ni mi znano, da bi se kaj takega v naši praksi pogosteje dogajalo, če pa se je kdaj že zgodilo, je to dokaz, da bi se podobno lahko oziroma moralo dogajati češče. Ali ne razgaljamo teh pojavov morda tudi zato, ker smo tudi sami vsaj malo tehnokrati in birokrati in bi, če smo pošteni, morali pokazati tudi nase? To pa ni lahko. To je tak napor, da ga raje zamenjamo z glasnim govorjenjem o napakah in škodljivem ravnanju, da lahko podobne napake delamo v miru dalje. O teh stvareh ne smemo komunisti le govoriti in opozarjati nanje, pač pa se jih lotiti tako kot zaslužijo. Razgaliti je treba vse primere pojavov birokratizma in tehnokratizma danes, zakaj juti utegne biti prepozno. ' Tovarišice in tovariši, izmenjuj mo vsi primere takih ravnanj, i! pa ne zato, da bi rezali glave, pa pa za usmeritev na pravo pot korist ne le tistih, ki rporda kd^ a ."' §§|| |||1| lU.* *--*:^ «: .'^" ■ ^—*« • z .- iS« t*#rx Podjeije za urejanje voda Nivo je dalo posekat vetrobranski pas topolov na zahodni strani farme v Žepini. Ker je farma na udaru močnih zahodnih vetrov, bodo verjetno drevje na novo nasadili Novo v naši zakonodaji Hmezad svojim delavcem Oh zaključku poslovnega leta 1981 so bila podeljena priznanja delavcem za 10, 20 in 30-let-no zvestobo Hmezadu in njegovim pravnim prednikom. ZA 10-LETNO DELO: TfMPTTTitVn fJT pr Kramperšek Štefanija Oblak Pavla 20. 10. 1981—20. 1. 1982) 1. Uredba o spremembah in doL bolnitvah Uredbe o splošnih pobojih za potrošniške kredite ! Ur. list SFRJ 59/81 j 2. Zakon o začasni prepovedi Razpolaganja z delom družbenih Sredstev za izplačevanje določenih izdatkov v letu 1982 I Ur. list SFRJ 66/81 3. Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela [ Ur. list SBTtJ 66/81 [ 4. Uredba o spremembi Uredbe p1 povečanju, zmanjšanju oziroma bdpravi stopenj temeljnega davka [Nadaljevanje z 10. strani) bezniki, ki svoj hierarhični položaj izkoriščajo, ne sodijo na tak loložaj. ¥ Ne nazadnje čutim potrebo spregovoriti še nekaj besed o odgovornosti v našem vsakdanjem Sejanju in nehanju oziroma o najem odnosu do odgovornosti in So merjenja odgovornosti posa-lameznika. Osnovni problem v tej zadevi je dejstvo, da čim nižje po naši družbeni lestvici gremo, tem bolj jasna in znana je odgovornost, čim višje gremo, tem manj je znana odgovornost, ki jo 6 naši praksi v različnih sredinah [tar zmanjka. Menim, da moramo biti odgovorni vsi in vsak vsake-|nu v naši družbi enakopravnih pbčanov in državljanov. Dostikrat pziroma v večini primerov nimamo niti meril merjenja odgovornosti, vendar menim, da merila fehko hitro postavimo. Problema-Kčneje je, kdo naj bo nosilec. Za-pj, če merim, si moram pustiti meriti. Za našo družbo, vsaj deklariramo tako, bi vsi morali meriti vse. | S Skupnimi močmi bomo laže premagovali vse Šcile in Karibde |aše graditve lepšega jutri, kajti planeš« nam sproti uhaja. I Tovarišice in tovariši komunisti! Ta . skromni prispevek naj (Vzpodbudi naše razmišljanje in fazpravo. Vesel bom, če boste z argumenti ovrgli moja razmišljali3. saj me boste tako prepričali, fS sem prečrnogled. V kolikor se poste z mano strinjali, naj bodo )>e besede poziv na akcijo vseh nas r~ od besed k dejanjem. A. A, od prometa posameznih proizvodov Ur. list SFRJ 67/81 5. Pravilnik o izvrševanju vojaške obveznosti Ur, list SFRJ 71/81 6. Sklep o spremembi sklepa o odnašanju in prinašanju efektiv-: nih dinarjev v potniškem prometu s tujino Ur. list SFRJ 71/81. 7. Sklep o uskladitvi pokojnin za leto 1982 Ur. list SFRJ 71/81 8. Navodilo o uveljavljanju nadomestil pri cenah piščančjega mesa Ur. list SRS 32/81 9. Odredba o prometu in uporabi semenskega krompirja letnika 1981 Ur. list SRS 32/81 10. Navodilo o načinu uveljavljanja nadomestil pri cenah mleka Ur. list SRS 33/81 11. Odlok o zaščitni ceni za kravje mleko za leto 1982 Ur. list SRS 35/81 12. Odlok o zaščitni ceni za pitane piščance (brojlerje) za leto 1982 Ur. list SRS 35/81 13. Zakon o cestah Ur. list SRS 38/81 14. Zakon o določanju in usmerjanju dela prodajne cene bencina in plinskega olja Ur. list SRS 38/81 15. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah Ur. list SRS 38/81 16. Sklep o povečanju pokojnin s 1. 1. 1982 Ur. list SRS 38/81 17. Sklep o. mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov Ur. list SRS 38/81 18. Zakon o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka TOZD in delovnih skupnosti v letu 1982 Ur. list SRS 39/81 19. Odlok o spremembah' Odloka o nadomestilih pri cenah mleka Ur. list SRS 1/82 20. Sklep o določitvi prispevkov kmetov — zavezancev za starostno zavarovanje kmetov v letu 1982 Ur. list SRS 1/82 21. Sklep o določitvi višine starostne pokojnine kmetov v letu 1982 Ur. list SRS 1/82 B, 2. Vodovnik Ivan Grabner Alojzija Švajcer Drago Durakovič Marija Breški Zvonimir Topolovec Franc Križanec Franc Križanec Štefka Mikulec Marija Volf Marija KMETISKI KOMBINAT ŠMARJE PRI JELŠAH Lorger Janez Vodušek Vinko Kovačič Jože Klemenčič Ivan Zidar Anton Tadina Stanislav Drofenik Breda KMETIJSTVO ILIRSKA BISTRICA Boštjančič Zora štamberger Jožko Logar Lucija KMETIJSKA ZADRUGA »DRAVA« RADLJE OB DRAVI Bijol Anica Helbl Marija Osrajnik Zofija Vezonik Oto Kerbler Terezija Viltužnik Hilda Arih Anica Stražišnik Vida SADJARSTVO MIROSAN PETROVČE Jereb Marija VRTNARSTVO CELJE Uranjek Štefanija Rozman Milena Štukelj Marta Krajnc Irena Bevc Julijana ČEBELARSKA ZADRUGA ŽALEC Kotnik Helena KMETIJSKA ZADRUGA »SAVINJSKA DOLINA« ŽALEC Mirnik Jože Cetina Bernarda Dolar Marjana Simončič Anica Lebič Jože CELJSKA MESNA INDUSTRIJA CELJE Lorger Aleksander Majetič Franjo Pečnik Srečko Bincl Marija Kočar Olga Gorečan Marija Požlep Marijana Fonda Vincenc Feldin Zlatka Pišek Terezija Obad Jernej Vesič Zlatan Gaber Draga Kralj Drago Lorger Sonja Sikošek Srečko Košir Bojan Rakušček Marija Zuber Roman Povše Martin Špiljar Slavica Zakošek Štefanija CELJSKE MLEKARNE CELJE Jelen Danijel Maček Marjan Polšak Mirko Štekovič Kalist Bulatovič Miomir Sitar Franc Perger Milan Založnik Pavla Kobula Danica Lorger Anton STROJNA ŽALEC Maloprav Viljem Krušič Janez Ribič Franc Mežnar Stanislav Skok Ivan Matko Ivan Marko Franc Ocvirk Martin Ožir Ignac Ocvirk Stanislav GOSTINSTVO — TURIZEM ŽALEC Očko Ludvik Josipovič Nada Favlovič Stanojka županič Ivka Tajnšek Danica Ilič Marica Hobi Terezija Hlupič Jožefa Ogradi Vera Plevnik Jožica Pečovnik Marija Mikeln Štefanija Grobelnik Frančiška NOTRANJA TRGOVINA ŽALEC Zarapoiev Ljubčo Gosak Ljubomir Babič Vincenc Lužar Ernest Nožak Anka DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE SOZD Ajdič Anton Zupanc Bojana TNTERNA BANKA ŽALEC Gajšek Marija ZA 20-LETNO DELO: KMETIJSTVO ŽALEC Dovečar Alojzija Dovečar Slavko Lokan Slavica Marguč Ivan Ant loga Hugo Lešnik Zvone Majcenovič Marjeta Steiner Martin Zupanc Franc Pinter Ivan Jakopanec Gizela Lokan Ivan Pavšar Marija Plantak Draga Zupanc Stanko Krajnc Anica Stražar Anton Domankoš Marija Lončarek Stane Petkovški Peter Vogrinc Marta KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE PRI JELŠAH Debelak Terezija Vuk Jožefa Debelak Frane Potisk Jožef Bokalič Franc Mužina Franc Škorc Janez Vehovar Anton Jug Anton Goleš Marija KMETIJSTVO ILIRSKA BISTRICA Rutar Jože Čandek Foška Dekleva Ivana Štemberger Ivanka Grl j Jože Možina Emil Novak Anton Raspor Nada Škapin Franc Vrh Albert KMETIJSKA ZADRUGA »DRAVA« RADLJE OB DRAVI Komerički Jože Vrhovnik Olga Vrhovnik Mihael Ažnik Alojz Mravljak Branko Planinšič Marica Hafner Jožef Tertinek Filip Kreuch Milena SADJARSTVO MIROSAN PETROVČE Čakš Franc Knez Fanika ČEBELARSKA ZADRUGA ŽALEC Brglez Terezija ' VRTNARSTVO CELJE Gajšek Ivanka Oglajner Anton Pristovšek Majda škafar Stanislava Toplak Franc KMETIJSKA ZADRUGA »SAVINJSKA DOLINA« ŽALEC Skok Irena Uranjek Franc Drolc Viktor Stepišnik Ivan Sredenšek Janez CELJSKA MESNA INDUSTRIJA CELJE Deželak Jože Peperko Vinko Senica Ludvik Veršnik Ivan Turnšek Martin Marčinko Jože Majcen Franc Pušnik Anton Gerčar Anica Oštir Dragica Bah Marija CELJSKE MLEKARNE CELJE Basle Anton Lovrenčič Milka Božičnik Franc Jecl Janez Petauer Alojz HMEZAD EXPORT-IMPORT ŽALEC Rehar Jože Rezec Fanika STROJNA ŽALEC Jelen Janez Stropnik Venčeslav Vidas Duro Jan Marija žužej Franc GOSTINSTVO —- TURIZEM ŽALEC Krampač Veronika NOTRANJA TRGOVINA ŽALEC Janežič Leopold DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE SOZD Jeriček Zlatko Amšek Vida Leban Silva Rehar Vera INTERNA BANKA ŽALEC Marinc Ernest ZA 30-LETNO DELO: KMETIJSTVO ŽALEC Mežnarič Marija KMETIJSKA ZADRUGA »DRAVA« RADLJE OB DRAVI Uršnik Rudolf VRTNARSTVO CELJE Medik Marija CELJSKE MLEKARNE CELJE Dimeč Franc HMEZAD EXPORT-IMPORT . ŽALEC Pintar Emil Stanovanjska gradnja v okviru stanovanjske zadruge Žalec Obveščamo vas, da je bila na pobudo SO Žalec in-organizacij združenega dela v maju 1981 ustanovljena Stanovanjska zadruga Žalec. Stanovanjsko zadrugo Žalec so ustanovili delovni ljudje in občani z namenom, da se organizirano in družbeno usmerjeno pristopi h gradnji individualnih stanovanjskih; hiš. Stanovanjska zadruga organizira za svoje člane gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš, pridobiva stavbna zemljišča, združuje sredstva za graditev, organizira nakupe gradbenega materiala in opravlja druge naloge. Član Stanovanjske zadruge lahko postane vsak delovni človek in občan, ki sprejme samoupravni sporazum in statut zadruge in podpiše pristopno izjavo ter je pripravljen graditi na območju predvidenih zazidalnih načrtov. ' V skladu z zazidalnim načrtom je za Stanovanjsko zadrugo predvidena gradnja na območju KS Žalec -— zazidalni načrt Škafarjev hrib in v KS Griže zazidalni načrt Grič Griže.' Ker menimo, da je stanovanjska gradnja v okviru Stanovanjske zadruge interesantna za vaše delavce, predlagamo, da seznanite delavce o možnosti organizirane in družbeno usmerjene gradnje stanovanjskih hiš na območju vaše OZD. Vsi interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na sedežu Stanovanjske zadruge pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Žalec, Šlandrov trg 20, na uradnih urah vsako sredo od 14. do 16. ure. STANOVANJSKA ZADRUGA ŽALEC Farma pitancev v Žepini pred rekonstrukcijo NOTRANJA TRGOVINA ŽALEC Tiselj Alojz Mastnak Stanko Vsem jubilantom iskreno čestitamo! Sodelavci OGLAS DSSS SOZD Hmezad .proda .sehni a vi o P 4 izklicna ■•ena HO 000 din Licitacija bo 5..2. ob 9. uri v DSSS SOZD Hmezad v. Žalcu. Februarski dnevi V začetku leta 1942 (priprave so stekle že v letu 1941) je Vrhovni štab narodne osvobodilne vojske izdal tako imenovane Fočan-ske predpise »o nalogah in organizaciji narodnoosvobodilnih odborov«. V teh zapisih je bilo posebno poglavje namenjeno delu in finančnemu poslovanju narodnoosvobodilnih odborov za osvobojeni in neosvobojeni teritorij. Avtor teh zapisov je bil pokojni Moša Pijade, z njim so sodelovali računovodski in finančni strokovnjaki, ki so se takrat nahajali pri Vrhovnem štabu v Foči, Začetki enotnega računovodstva, ki je še sedaj v veljavi, torej segajo v dneve naše vstaje in narodnoosvobodilne vojne. Uvedba enotnih evidenc o knjigovodskem oziroma računovodskem spremljanju vseh finančnih transakcij takratnih narodnoosvobodilnih odborov in kasneje podjetij in drugih ustanov, je bila tudi zakonsko oblikovana 1. februarja 1945, ko je Predsedstvo AVNOJ sprejelo odlok o enotnem računovodstvu v Demokratični federativni Jugoslaviji, ki je bil objavljen v Uradnem listu Demokratične federativne Jugoslavije št. 6 v letu 1945. Za denarništvo Slovenije, Zlasti pa za knjigovodstvo je pomemben še 8. oktober 1943, ko je Izvršni odbor osvobodilne fronte slovenskega naroda razpisal 50 milijonov takratnih lir za 3 % posojilo narodne osvoboditve za potrebe NOV in POS ter osvobojenega slovenskega ozemlja. Za vse delavce v računovodstvih organizacij združenega dela in drugih organizacij, za vse delavce v bankah, zavarovalnicah, upravnih organih za finance, v službah družbenega knjigovodstva — pa tudi za delavce carin, zato velja }. februar kot praznik računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije. Konferenca Zveze računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije je na slavnostni seji ob 20-letnici svoje organizacije dne 24. 4. 1977 proglasila 1. februar za dan računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije. Uvedba enotnega računovodstva je bila pogojena s prehodom na enotno knjigovodsko evidentiranje vseh poslovnih dogodkov v vseh tistih . organizacijah, v katerih je bilo vodenje knjigovodstva z zakonom predpisano. Temelj za tako poenoteno knji- govodstvo so bile -tudi enotne kalkulacije s predpisanimi elementi ali sestavljeni deli strukture vseh stroškov ali vseh planiranih dohodkov v določenem časovnem obdobju. Za vse to je bila seveda tudi zakonska podlaga letni, srednjeročni ali dolgoročni plan. Vse opisano je zajeto tudi v U-stavi socialistične federativne republike Jugoslaviji s členom 76, kjer je dobesedno napisano takole.: »Delavci v organizaciji združenega dela in delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter organi teh organizacij in skupnosti, kot tudi organi družbenopolitičnih skupnosti, so dolžni organizirati knjigovodstvo in evidenco o dejstvih, ki so pomembna za delo, in odločanje v teh organizacijah in skupnostih. Se natančneje določa obveznosti vodenja • knjigovodstva zakon o združenem delu, . Zato vodenje knjigovodstva ni administrativna muha posameznih ljudi ali inštitucij, ampak je to z zakonom oziroma z ustavo zapovedan sestavni del družbenega sistema informiranja, ki je tudi pogoj ^za 'spremljanje gibanja gospodarstva,, za družbeno knjigovodstvo, za - stati-» štiko, predvsem pa informacija za' delavce v združenem delu, da lahr ko na podlagi, občasnih obračunov prihrankov in. odhodkov ter na podlagi letnih bilanc uspeha in bilanc stanja samoupravno odločajo o delitvi dohodka in o delovnih programih, prihodnjih obdobij glede gospodarjenja tako na področju proizvodnje . kot tudi storitev. Ob tej priložnosti.. praznujerrio tudi 40-letnico fočanskih predpisov, 'ki so bili prvi' kodificirani pravni dokumenti, narodnoosvobodilne vojske in 90. letnico rojstva maršala Tita, ki nas je ■ uspešno vodil v borbi do zmage in današnjih uspehov socialistične revolucije. . . Vsem delavcem računovodskih in finančnih služb čestitamo in želimo, da pri svojem, delu še v prihodnje tako uspešni,, da bi s pravočasnimi poslovnimi, dohodkovnimi in drugimi informacijami še bolj podprli in omogočili naša prizadevanja v smeri stabilizacije in učvrstitve kupne moči dinarja pri nas in izven naših meja. ■Vodstvo SOZD Hmezad in Društvo računovodskih in finančnih delavcev Celje Hmezad KZ »Savinjska dolina« TZO Trnava razpisuje JAVNO LICITACIJO na osnovi sklepa zadružnega sveta TZO. z dne 30. 9.-1981. in. sklepa komisije za zemljišča z dne '20. 11. 1981, ki bo v ponedeljek,. 15. februarja 1982: ob 8. uri v sejni sobi SOZD Hmezad ,v . Žalcu, Žalskega, tabora 1,1. nadstropje.. Kovačnici-v Trnavi —■ objekt za rušenje,- stavbna „parcela,-št, 20, zemljiška 57/2d k. d. Trnava-, izklicna cena znaša,95.000,00 din. Cena m1 funkcionalnega zemljišča znaša 68,00. din in ni. ,v izklicni ceni, ' Dražitelji so dolžni pred pričetkom dražbe .položiti varščino; v znesku 10% od izklicne cene. Po opravljeni dražbi bo s kupcem v roku 30 dni sklenjena kupna pogodba. Kupec je dolžan plačati kupnino takoj ob podpisu pogodbe," Prometni davek plača kupec. Razen kupnine’j.® dolžan, kupec, plačati vse stroške, ki bd nastali pri sklenitvi..pogo;dbe. Ogled objekta .je, možen na kraju samem. Vse informacije, lahko ,.interesenti dobijo na sedežu Hmezad „KZ «Savinjska dolina« Žalec, Žalskega tabora 1 in na sedežu TZCTrnavn v Trnavi, Slovenski kulturni praznik V počastitev SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA bo v Celju osrednja proslava in prireditve v krajevnih skupnostih, OSREDNJA PROSLAVA bo 8. februarja 1982; ob 19 JO v Narodnem domu. V programu bo. slovenske, ljudske in umetne pesmi predstavil KOROŠKI AKADEMSKI OKTET iz Ljubljane; Kulturna skupnost občine Celje pa bo podelila letošnja priznanja kulturnim ustvarjalcem. V sredo, 17. 2. 1982 ob 18. uri bo v KULTURNEM DOMU v Štorah Revija pevskih zborov delovnih organizacij,. Vabljeni! ZAHVALA Ob izgubi naše mame Angele Steblovnik se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo DO Notranja trgovina, ki nam je pomagala v prvih trenutkih nesreče. Hči Jelka, sinova Janez in Berti (Nadaljevanje z 9. strani) Bistvenih novosti. glede - družinske pokojnine ni. Le-ta ne more znašati manj kot 40% pokojninske osnove umrlega, V poglavju pokojninske dobe je razširjen krog upravičencev do beneficirane delovne dobe. Ti sp sedaj tudi invalidi z najmanj 70% telesno okvara, paraplegiki in bolezen cerebralna ter. otroška paraliza. Borci NOV lahko ob odhodu v pokoj -za pokojni-iasko - osnovo■ izbirajo zadnje I. letno oziroma najugodnejše- I. letno razdobje; od 1, 1,1966 dalje. • Osnutek zakona glede krajevne; pristojnosti določa, - da lahko-upravičenci uveljavljajo . svoje pravice iz pokojnin in invalidske- ga zavarovanja pri tisti skupnosti, pri kateri so bili nazadnje zavarovani. J. G. f GLEDALIŠČE ■ V petek, 15.. januarja 1982 jje bila. v SLG .Colje premiera Ibsenove drame : «Gospa z morja«. Uprizoritev je deležna številnih pohvalnih kritik, saj je tudi sama vsebina zelo -zanimiva. ■ Popestrite enega od še vedno dolgih zimskih Večerov z ogledom, gledališke predstave ■ v SLG, Cel je.. Ne bo vam žal! —jo— Režim upravljanja in poslovanja brunarice na Golteh Brunarica na Golteh je bila lansko leto dana v upravljanja Športnemu društvu Hmezad, katerega člani so se obvezali, da jo bodo usposobili za normalno obratovanje, saj je bila v zelo slabem stanju. Okrog brunarice je bilo pravo odlagališče smeti, ki je med lepo urejenimi ostalimi depandansami dajalo videz »dobrega« gospodarja. Zunanjost je že načel čas starosti, da o notranjosti ne govorim. Povsod so ležali ostanki hrane, pijače, nepomite posode ter cigaretni ogorki. Člani športnega društva so z udarniškimi akcijami premazali zunanjost brunarice, počistili okolico in notranjost depandanse ter popravili vrsto drobnih stvari. V jeseni so nabavili dve termo-okumulacijski peči. Ena je montirana na spodnjem hodniku, ena pa je v zgornjih prostorih. Obe sta že vključeni, tako, da bo brunarica v zimskem času zadosti topla. Precejšen problem na Golteh predstavlja voda. GOP Obnova je na naše naročilo napeljala novo vodovodno omrežje, ki pa jim je zaradi mraza in malega zajetja vode delalo precej težav. Ko so bila dela že zaključena, je počila glavna vodovodna cev do hotela na Golteh, vendar so jo v najkrajšem možnem času popravili. Res je, da si ni možno predstavljati enotedenskega bivanja brez vode, vendar bo potrebno z njo varčevati, kar se le da. Izvršni odbor Športnega društva Hmezad je po končanem udarniškem delu obravnaval pogoje poslovanja v brunarici in pripravil predlog. Režim še ni dokončen, ker ¿komisija za letovanja še ni zasedala, vendar bistvenih sprememb ne bo. Cena za člane kolektiva bi v letošnji sezoni znašala 60 dih, za njihove otroke od starosti 3—12 let 30 din, za tuje goste pa 120 dinarjev. Izmena bo lahko trajala največ 7 dni, in se bo pričela s ponedeljkom zjutraj, zaključila pa v nedeljo zvečer. V času šolskih počitnic bodo imeli prednost tisti člani kolektiva, ki imajo šoloobvezne otroke. Vsak koristnik depandanse bo moral prinesti s seboj posteljnino (rjuhe in preobleko za vzglavnike), brisače, kuhinjske krpe, čistilo za pomivanje posode, copate in druge toaletne potrebščine. Ob koncu letovanja bo moral vsak počistiti za seboj ter odnesti smeti do hotela na Golteh in jih odložiti v smetnjake. V času letovanja bo v vsaki izmeni član 'kolektiva, ki je član športnega društva naše organizacije, ki bo skrbel za ogrevanje, razpored dežurstva pri čiščenju, uporabo kuhinje in kopalnice. Zmogljivost Brunarice je največ 15 ležišč, mišljeno za odrasle osebe. Ob začetku letovanja bo moral koristnik zapisafi v knjigo stanje v določeni sobi, pripombe in ugotovitve posredovati vodji izmene. Živila, ki jih uporabnik ne bo porabil v času bivanja bo moral odnesti in ne puščati naslednji izmeni. Morebitni inventar, poškodovan po lastni krivdi, bo poškodovalec moral zamenjati, oziroma ga oddati v Hmezadu v Žalcu pri tovarišici Evi Oračevi ali Gorazdu Se-lišniku. Prijave za letovanje na Golteh sprejema tovarišica Eva Orač — telefon 710-400, interna 16. JC Novoletna nagradna križanka Ni bila težka, a imela je tri lažje pasti, na katere ste mnogi reševalci bili premalo pozorni: Človeški taksi je RIKŠA, Josip Štrosmajer je JURAJ in nemško moško ime je UWE. Mnogi ste imeli narobe samo eno črko in tako za las zgrešili nagrado. Komisija je imela polne roke dela. Žreb je nagrade razdelil takple: 1. nagrada — 500 din: Marija Meh, Hmezad import-export Žalec; 2. nagrada — 400 din: Jožica Likar, Kmetijstvo Žalec, DSSS; 3. nagrada — 300 din: Stanislav Gerčar,.Ulica Ivanke Uranjekove 5, Žalec; 4. nagrada — 200 din: Milena Pavline, Loke 1, Tabor in 5 nagrad po 100 din: Vojko Steiner, Velenjska 5, Žalec, Vojko Kolenc, Latkova vas 102, Prebold, Janko Lešnik, IHP Žalec, Ivica Giintner, Strojna Žalec, Matjaž Vodlan, Soseska Podvin, Žalec. Še to: Prispelo je izredno veliko rešitev, ki smo jih bili v uredništvu zelo veseli. Izžrebancem čestitamo, vsem bralcem pa lep pozdrav! Uredniški odbor Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec — Ureja uredniški odbor: predsednik Tone Gubenšek, dipl. inž. kmet.; člani: Jože Brežnik, dipl. inž. kmet., Metka Vočko, Jože Sabjan, Jože Zagoričnik, Miljeva Kač, dipl. inž. kmet. — urednica strokovne priloge za hmeljarstvo. Vili Vybihal, kmet. inž. — glavni in odgovorni urednik — Uredništvo je v SOZD Hmezad v Žalcu, Ulica Žalskega tabora 1 — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.000 izvodih — Mesečna naročnina 17 din — Tisk AERO Celje — tozd grafika 50 let V januarju 1982 so praznovali 50-letnico Erna KRUSlČ iz Gostin-stva-turizma Ivan VODLAN iz Kmetijstva Žalec Pavel JAVORNIK iz KZ Drava Minka ŽILNIK iz Kmetijstva Žalec Stanislav VRHOVšEK iz KK Šmarje Čestitamo! Sodelavci Dragoceno darilo Gori nad Bolsko živita Jaka in Micka. Stara sta in zato se jezita na svet, ki je krivičen, še posebej zato, ker ima Jaka tako nizko pokojnino. Dobre štiri nove tisočake je za dva onemogla sedemdesetletnika več kot premalo. Pa ne pomaga ne žalba in ne prošnja, zato Jaka največkrat preklinja. — Hudič je ustvaril ta svet in ne bog. Micka pa se vsakič prekriža. — Jaka, pusti boga in hudiča pri miru, znalo bi ti škodovati... — O, da mi je biti kralj vseh hudičev, to bi podkuril... — Ježeš, pa da ne misliš tistega gospoda onstran brega, ki ima penziona za poltretji stari milijon in onega na to stran brega, ki ima bojda okoli tri milijone... — Pusti tista dva. Obadva komunista in partizana od petinštiridesetega. O, Če bi ju bogu mogel pokazati, bi ju koj spoznal. — Kako to misliš? — Bog bi razprostrl roke in ju objel: poglej, Kristus, tadva pa sta moja predvojna Jclerikavzar-ja!... — Pst! .Ti st bogokletnež, Antikrist! ... — No, pa bi že raje bil Kristus! — Zakaj? — Delal bi čudeže! Koj bi napisal odločbo in tudi jaz bi dobil siari milijon pokojnine! ■ — Sveta nebesa! — Pusti nebesa,, na zemlji živimo! O, da mi je biti Kristus, vsak dan bi nama pričaral hlebček belega kruha, dva kosa pečenke in liter pristnega cvička. To bi bila prebava! — Če bi bil Kristus, bi moral tudi za druge skrbeti, reče Micka. — Ne, jaz bi bil tak Kristus: najprej zase, potem pa — če bi kaj ostalo... — Potem bi zagotovo tudi name pozabil, zahlipa Micka. — Ne, nate ne bi mogel pozabiti. Rekel bi — hokus pokus! — in bila bi šestnajstca! Ha, ha, ha — ti pa šestnajstca! —r Kar prav, da nisi Kristus. Saj še tega ne veš, da se na svečnico rešujem! — Ampak nekaj ti bom pa vseeno-pr icopral. — Mijav, mijav, mijav! — se oglaša muca s peči, kakor da se smeje pobožnim željam dveh starih, od vseh pozabljenih; še najbolj pa ju je zavrgel stric Zakon o pravičnih pokojninah. Jaka pa tuhta in iztuhta, da bo storil nekaj takega, kar je sicer z zakonom prepovedano, a vendar bo v hišo prineslo nekaj ugodja. Ribe se v Boilskl drstijo in dvoje vider v tolmunu grdo gospo- dari. ¡Nastavil bo past, snel vidri kožušček in za* izkupiček Micki, kupil za god žametno ruto, za Prešernov dan pa najnovejšo kuharsko knjigo, pa kilogram sveže teletine, štruco. belega kruha in liter pristnega cvička. Ruta bo po-zalšala Micin zguban obraz, iz kuharske knjige bo poiskala za stare ljudi najboljše recepte, teletino, kruhek in cviček pa bo že on pospravil, pa četudi v petek; Micka tako nima zob, na protezi po čaka že eno polno leto, v želodcu ji kislina nagaja; sit bo volk in koza bo ostala cela. Vsak večer čaka naš Jaka tam doli za Bolsko, prisluškuje žubo-\ renju v tolmunu in sam sebi kramlja. — Ko bi bil Kristus, bi sam sej bi življenje ustvaril... Se je hotel reči eno, dve — po je v tolmunu šklocnilo nekaj preglasno, nek čuden glas je priha-\ jal iz šumenja. Pa se je Jaka obvladal. Lepo se prihuli h grmu tn1 čaka, čaka, da se zlodej umiri, Čaka v trdo noč, ko se le spusti v tolmun in že vidi pošastno senco v vodi. Menda je samo kraljico vider uničil. Zgodil - se je čudež in zato je skrivaj odmolil kar tri} očenaše. Vso pot je gledal to velikanko in pri koči je kar s praga zaklical: — Micka, Micka, poglej, čudež se je zgodil! Micka pa z laterno v roki osup-1 ne. — Hudič si nemarni, saj si mi \ mačko zadavil! in ga s polenom nabunkala po grbi. Potlej pa je vso noč terentižil. — Ko bi bil bog — z imenom DINAR, potlej ne bi vider na čr-i no lovil, ž Mico bi znala živetiJ Tako pa mi vsak mesec odkažejb tisto oskubljeno penzijo! Tako je Micka tudi to pot ostala brez žametne rute in kuharske knjige, z mize pa sta se blagohotno smehljala prežganka in ce| krompirček. Drago Kumer i&msASŠZ j Sl kiga£~j| Svečnica (2. II.) gorka zelena, cvetna nedelja snežena. Matija (24. II.) led razbija, če ga ni, ga naredi. Pust je masten okrog ust. Žalitvi se najbolj maščuješ z nasmehom. Zardevanje je barva kreposti. Vsaka voda je pri izvoru čista. Več postav, več zmešnjav. Dobra informativnost je nujnost. Tisti, ki se preveč ukvarjajo z drobnarijami, navadno postanejo nesposobni za velika dela. HONORARJI Katica Leskovšek in Irena Drame. Prosim, dvignita honorar v uredništvu! Lep pozdrav urednik O fizioloških lastnostih hmelja (Nadaljevanje in konec) Raziskave o bakteriocidnem u-činku humulona, lupulona, izo-hu-mulona in humulin kisline so dali zanimive podatke. Na primeru bacillus subtilis so ugotovili, da vplivajo hmeljske grenčične kisline na permeabilnost (propustnost) stanič-nih membran, na sintezo proteinov in sintezo proteinov ter sin-sintezo RNS/DNS. Z radioaktivnim izotopom ogljika so dokazali zmanjšanje propustnosti membrane. Humulon, lupulon in izohumu-lon rabijo pet minut, da ustavijo RNS/DNS sintezo, med tem ko se permeabilnost membrane takoj spremeni. Antibiotičen učinek hmelj skih grenkih snovi so pred leti sicer precenjevali, vendar prištevajo kljub temu, da so stopili v ospredje drugi antibiotiki, penicilin itd. — hmelj v skupino antibiotikov. HORMONSKI UČINEK HMELJA Razna opazovanja so potrdila dejstvo, da je pri hmeljskih obiralkah že nekaj dni po obiranju nastopila menstruacija, tudi če ni nastopil individualni termin ciklusa. To dejstvo so uporabili nekateri avtorji za poizkus na 50 kastriranih belih miših, da bi tako po biološki poti dokazali hormone v hmelju. Avtorjem se je sicer posrečilo izolirati hormone iz hme- lja, niso pa uspeli identificirati aktivne snovi. Hmelj ski ekstrakti so pokazali na osnovi Allen-Doisy-te-sta po takratni sumarični analitiki — hormonske vrednosti od 20.000 do 300.000 I. E., kar ustreza vsebini 20 do 30 mg estrogena v 100 gr hmelja. Hormonski učinek pripisujejo tudi ksantohumolu oziroma izo ksantohumolu. Preizkušnja v estrogenem učinku oziroma estrogent aktiviteta s pomočjo Allendoisy testa na infantilnih podganah je pokazala, da imajo različni koncentrati določeno estro-geno aktivnost, pri čemer je imel kompleks beta kislin s 15.000 I. E. v hmelju največjo aktivnost. Po zelo obširnih raziskavah različnih rastlin so ugotovili, da spada hmelj med rastline, ki so bogate fitoestrogene rastline s 1.050 do 2.000 mg/mikroorganizmov na 1 kg hmelja. Pri celi vrsti očiščenih hmeljskih sestavin kakor tudi hmeljskih ekstraktov in hmeljskih komercialnih preparatov sploh v nobenem slučaju niso mogli dokazati nobene estrogene aktivnosti. V zelo obširnih poročilih je bilo dokazano, da učinkujejo alkalno hidrolizirani hmelj ski ekstrakti estrogeno. Aktivnost pa je bila samo 670 do 2.000 M. E. na 1 kg suhega hmelja (M. E. = mišja enota)' kar ustreza 1 kg (1 mikrogramu) estrona. Z zelo velikim trudom je bilo mogoče identificirati estrogeno učinkovito substanco, ki je kemično 2/-4-hidroksi-bencoiloksi/-4-hidroksi-6-premil a-cetofonom. Nadalje so ugotovili, da so estrogeno neučinkovite frakcije v hmelju sledeče: nehidrolizi-rani hmeljski ekstrakti, ekstrakti z beta kislinskim kompleksom, vodni izvlečki, ekstrakti s petro-letrom, bencolom, etanolom, kakor tudi kislo hidrolizirani hmeljski ekstrakti. Pri krmljenju kastriranih miši s hmeljem ni bilo na njih opaziti estrogenega učinka. Alkalno hidrolizirani produkti iz hmelja, kakor tudi ksantohumol in izo-ksantohumol niso pokazali pri poizkusih na živalih nobenega učinka. Z ozirom na rezultate teh poskusov so določili, da je medicinska uporaba hmelja za zdravljenje z estrogenom brezpredmetna. Vendar se domneva, da vsebuje hmelj snovi, ki povečajo estrogeni učinek drugih spojin. V novejšem času so dokazali s pomočjo zelo specifičnega in zmogljivega aparata, da lahko vsebuje hmelj različne količine estrogenih snovi. Da bi ugotovili, v katerem časovnem obdobju nastopijo v hmeljski rastlini estrogensko učinkovite snovi, so med rastjo raziskali razne dele rastline treh različnih hmeljskih sort. Nadalje so preiskali tudi vse hmeljne ekstrakte, dobljene z visokimi pritiski. Pri tem so ugotovili, da na- stane estrogeni učinek hmelj skega storžka šele proti koncu rastne dobe in da je količina estrogena pri sorti »Hiiller Bitter« največja. Najvišja vrednost je znašala 20 mg (mikrogramov) estradioI-17 17-beta ekvivalenta/gr suhe snovi hmelja. Pri dveh hmeljskih ekstraktih niso ugotovili nobenega estrogenskega učinka, pri enem pa samo minimalni učinek. Ker pa je dodatek hmelja pivu zelo majhen (do 200 gr na 1 hi) in ker se sladica intenzivno vari, je pivo praktično brez estrogena. TUBERKULOSTATICEN UČINEK Pod tem razumemo zaviranje rasti tuberkel bakterij, ki povzročajo kronične infekcijske bolezni. V primerjavi z drugimi batkerijami lupulon najbolj zavira razvoj my-cobacttorium tuberkulosis H 37 Rv. Po podatkih nekaterih avtorjev je lupulon še učinkovit v koncentracijah 1 :40.000 do 1 : 100.000 proti mycobaktericum tuberkulosis, vendar ima bistveno manjšo aktivnost kakor sintetična sredstva. Humulon in orto-fenilen-diamin sol humulona so učinkoviti samo do razredčenosti 1 :10.000. Lupulon je torej približno desetkrat bolj učinkovit kot humulon. Izohumulon pa je učinkovit še do koncentracije 1 :100.000. »In vitro« je zaviralni učinek humulona najbolj izrazit. Druge spojine hmelja imajo samo minimalni zaviralni učinek. Nadalje so preizkušali na tuber-kulostatičen učinek različne analoge lupulona. Ti so bili učinkoviti samo v razredčenju med 1 :1.000 in 1 :50.000. Nekateri avtorji ugotavljajo kot učinkovito atomsko grupacijo R-Co-CH-CFI-R. Posebne fiziološke" lastnosti naj bi imel obroč petih C atomov. Ugotovili so tudi, da pH vrednost NaCL in krvni serum ne vplivata na učinek lupulona. Nasprotno nekateri avtorji ne pripisujejo lupulonu nobenega večjega pomena, ker se pri navzočnosti krvnega seruma inakti-vira. Pri tem je še posebej omenjeno, da pride do inaktiviranja in vitro zaradi navzočnosti krvnega seruma. Z ozirom na protislovja glede učinkovitosti zaviranja rasti bakterij pri navzočnosti krvnega seruma, smatrajo, da je lu-pulin klinično neuporaben. Da bi pojasnili učinek hmeljskih sestavin »in vivo« so izvedli najrazličnejše poskuse na miših. Pri uporabi hexahydrolupulina ni bilo moč doseči nobenega tuberkulo-statičnega učinka pri miših. Pa tudi drugi avtorji niso mogli ugotoviti nobenega terapevtskega učinka na živih organizmih. Nasprotno so nekateri drugi rezultati pokazali dober učinek lupulona in viva. Infekcija tuberkuloze na mi- Za več hmelja Kakor vsako leto organizira tudi letos Inštitut za lune- % ljarstvo in pivovarstvo v Žalcu dvodnevni seminar-za hmeljarske tehnologe. Seminar bo 17. in 18. februarja v dvorani Občinske gasilske zveze Žalec. Na seminarju bomo obravnavali najbolj aktualna vprašanja iz obnove hmelja, sortne politike, vzdrževalne selekcije in razpravljali o sadilnem materialu, tehnoloških vprašanjih, pridelovanju hmelja, fertilizaciji, mehanizaciji, zaščiti hmelja s poudarkom na uporabi sistemičnih fungicidov proti peronospori, sredstev za uničevanje listnih uši, in glede na spremenjeno floro v hmeljiščih pa uporabo herbicidov. Obravnavali bomo tudi probleme obiranja in sušenja hmelja. če hočemo ponoviti lanskoletni pridelek hmelja, se moramo vsestransko pripraviti za proizvodnjo in storiti vse, da bo teklo delo nemoteno, ko se bo pričela sezona del v hmeljarstvu. Na letošnji seminar so vabljeni tudi najboljši individualni kmetovalci — hmeljarji, da se bodo seznanili z najpomembnejšimi problemi proizvodnje hmelja. Direktor Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo mag. Ernest Ermenc šili je bila bolj počasna kot sicer. z drugimi bolezni, je bila obolelost Poizkusi na beta miših, ki so bile s tuberkulozo najmanjša. Sigurno inficirane s tuberkulozo, so poka- je pa velikega pomena dejstvo, da zali pozitivne rezultate pri intra- je število obolenj na tuberkulozi muskularni ali oralni dozaciji lu- pri pivovarskih delavcih najmanj- pulona, saj se je število bakterij v še, za kar so seveda odgovorni raz- povprečju zmanjšalo za 25%. Pri lični dejavniki. Pri tem vpliva tudi poizkusih na tuberkuloznih osebah to, da so ljudje, ki pijejo mnogo je bilo opaziti ugoden učinek, ven- piva, v boljši telesni kondiciji in dar so pri tem nastopile prebavne tako bolj odporni proti tuberkulo- motnje. Klinični poizkusi na 10 s zi. tuberkulozo inficiranih pacientih Medtem ko je zanesljivo ugo-niso pokazali posebno zadovoljivih tovljen zaviralni učinek lupulona, rezultatov. Pri dveh pacientih so humulona, izohumulona in drugih morali zaradi neugodnega učinka sestavin hmelja »in vitro« ni pa še prenehati z dajanjem lupulona, pri s sigurnostjo pojasneno, če vpliva- večini je bilo opaziti manjše po- jo navedene spojine hmelja tudi stranske učinke. Zdi se torej, da je pri človeku tuberkulostatično. Ker uporaba lupulona klinično nemo- razpolaga medicina danes z mnogo goča. Ker pri izohumulonu ne na- bolj učinkovitimi preparati proti Januarska zima brez snežne odeje je temeljito premrznila zemljo, ni pa bila ugodna za žita stcpijo stranski učinki lupulona, nanj bi preizkusili eventualno druge analogne spojine na uporabnost. Ker zavirajo nenasičene maščobne kisline razvoj tuberkel bakterij in ker je tudi lupulon, ki ga prištevamo med antibiotike, topljiv v maščobah, je njegov učinek pripisati tej lastnosti. Po končani drugi svetovni vojni šo na podlagi statistike med pivovarniškimi delavci preverjali tu-berkulostatičen učinek hmelja oziroma lupulona, vendar posamezna opazovanja ne morejo veljati kot znanstveno podprti dokaz. Tako je npr. poverjeni- zdravnik neke velike pivovarne tekom 16 let preiskal 5.927 oseb in registriral samo 17 primerov tuberkuloze, med katerimi je bilo 7 pivovarskih delavcev, to je samo 0,20%, oziroma 0,12%. Pri lokalni bolniški blagajni v Dresdenu (DDR) je bilo zavarovanih tekom določenega časa 13.000 pivovarskih delavcev od katerih so na tuberkulozi zboleli samo trije — to je 0,02 0 (>. Neka angleška statistika pa omenja, da je bila polkicna umrljivost zaradi tuberkuloze pri pivovarskih delavcih za 30% manjša kot pri delavcih v drugih poklicih. Rezultati 1.760 preiskav na pivovarskih delavcih zgornje Bavarske so pokazali samo tri slučaje odprte tuberkuloze (0,2%). Pri primerjavi rezultatov iz različnih industrijskih in obrtnih dejavnosti na območju Bavarske na 13.104 osebah je bilo ugotovljeno, da jfc. bilo bolnih na aktivni tuberkulozi 0,16 %, v ostalih panogah dejav-. nosti pa v povprečju 0,63 %.J Tudi če primerjamo pogostnost obolenj tuberkulozi, ne bo hmelj na tem polju dobil večjega pomena. UČINEK HMELJA KOT AMARUM AROMATICUM Različne grenčice, ki jih vsak dan uživamo kot aperitive, so že davno zmanjšale pomen grenčice kot zdravilo, vendar ne smemo podcenjevati njihovega učinka. Tako je hmelj po farmakološki klasifikaciji eno najbolj razširjenih grenčičnih sredstev, katerega aroma izvira iz eteričnih olj, grenak okus pa iz hmeljskih grenčičnih snovi. Amarum — kot hmelj — vpliva v majhnih količinah pospešujoče na prebavo in na izločanje želodčnega soka. Mnogo se je pisalo tudi o povečanju apetita in zmanjšanju prebavnih motenj pri uživanju amare. Najvažnejše spojine grenkega tonika (sredstvo za okrepitev) je nedvomno humulon in lupulon. Hmelj ni torej samo sredstvo za pomirjanje, ampak tudi grenčično sredstvo za poživitev.: UČINEK NA MEHUR Hmelj ima tudi pomirjajoč učinek pri krčnih obolenjih mehurja. Hmelj uporabljajo pri vnetju mehurja (cystitis prostate == prostatitis) in sploh pri motnjah sečnih vo-. dov. Večkrat-pripisujejo hmelju tudi diuretski (—„ pospešitev izločanja seča) učinek, HMELJ KOT ANAFROZIDIJAK V literaturi se mnogokrat navaja hmelj kot anafrodizijak (sredstvo za-zmanjšanje spolne aktivnosti), vendar najdemo to opisano največ v starejši literaturi. Zdravilne preparate kot so humulon in Pred apnenjem hmeljišč lupulin tablete, ki so bile še pred 10 leti v prometu kot anafrozidi-jak, ne izdelujejo več. i UČINEK HMELJA PRI KLIMAKTERIJSKIH TEŽAVAH Uporaba hmelja pri klimakterij-skih težavah je po mnenju nekaterih avtorjev zaradi vsebine estrogena zelo koristna. V te namene priporočajo preparate hmelja in baldrijana — vendar so bile te publikacije objavljene pred letom 1935. Tako je na primer zdravnik specialist za interno medicino na osnovi lastnih raziskav in desetletnih izkušenj uporabljal pri ženskih boleznih (klimakterijskih težavah in drugih motenj) kopeli iz hmelj-skega zdroba. Ta oblika kopeli se uporablja v splošnem za zdravljenje ginekoloških bolezni (balneote-rapija) = zdravljenje s kopeljo, pri katerih so potrebne male količine estrogena. V splošnem pa moramo reči, da se pri klimakterijskih težavah uporablja hmelj za balneo-terapijo. DRUGI UČINKI Poleg doslej navedenih možnosti se uporablja hmelj tudi pri raznih želodčnih obolenjih in obolenjih prebavnega trakta. Literatura navaja, da učinkuje hmelj tudi proti bolečinam in krčem, kot dodatek kopelim pa učinkuje seda- tivno (pomirjajoče). Večkrat so poizkusili dokazati v hmelju alkaloide — to so strupene dušičnate spojine, bazičnega značaja in rastlinskega izvora. Do danes pa takega dokaza ni. SKLEP V tem sestavku so zbrane vse ugotovitve zadnjih šestdesetih let o fiziološkem učinku hmelja. Posamezno obravnavajo: — sedativni učinek, -— hypnogeni učinek, — bakteristatični učinek, — antibiotični učinek, — tuberkulostatični učinek, — hormonski učinek, — učinek kol amarum aromati-cum, — učinek na mehur, — učinek kot anaphrodisiak in ; — učinek pri klimakterijskih težavah. Na kratko lahko označimo hmelj kot blago pomirjevalno In apetit pospešujoče grenčično sredstvo. Ker so postale analitske in mikrobiološke analitične metode vedno bolj eksaktne in vedno bolj specifične, so mnenja glede fiziološkega učinka hmelja večkrat protislovna in različna. Tudi danes še ni do-! sežena končna faza v spoznanju fizioloških lastnosti kemičnih sestavin hmelja. Janko Petriček, dipl. inž. kemije Januarski počitek brez snežne odeje