NOVICE URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA KOPER, 28. MARCA 1975 $T. 5 VSEBINA Občina Hirska Bistrica Krajevna skupnost Koseze - SKLEP o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje napeijave vodovoda v vasi Mala Bukovica Občina Koper - POPRAVEK odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Koper - RAZPIS dveh mest sodnikov občinskega sodišča v Kopru Občina Piran - ODLOK o občinskih upravnih taksah - ODLOK o načinu prodaje taksnih vrednotnic v občini Piran - ODLOK o uporabi kanalizacije in opravljanju kanalizacijskih storitev na območju občine Piran - SKLEP o soglasju k višini prispevka za priključitev na javno kanalizacijo - SKLEP o soglasju k cenam za kanalizacijski prispevek - POPRAVEK odloka o davkih občanov v občini Piran Občina Postojna - ODLOK o določitvi števila sodnikov splošnega sodišča združenega dela v Postojni ' Občina Sežana - ODLOK o proračunu občine Sežana za leto 1975 - ODLOK o določitvi stopnje prispevka za financiranje telesne kulture v letu 1975 - ODLOK o uporabi kanalizacije, opravljanju kanalizacijskih storitev, o projektiranju in gradnji kanalizacije na območju občine Sežana. - ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o potrditvi sklepa zbora volivcev o ustanovitvi krajevne skupnosti Repentabor - ODLOK o spremembi odloka o potrditvi sklepov zborov volivcev o ustanovitvi krajevne skupnosti Sežana in o prenehanju dela krajevnih odborov na njenem območju - SKLEP o soglasju k višini prispevka za uporabo javne kanalizacije OBtHMA tURSKA BtSTMCA KRAJEVNA SKUPNOST KOSEZE Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in po odločitvi delovnih ljudi in občanov vasi Mala Bukovica na referendumu, dne 2. marca 1975, je svet krajevne skupnosti Koseze na seji 3. marca 1975 sprejel SKLEP O UVEDB! SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE NAPELJAVE VODOVODA V VASI MALA BUKOVICA 1. Za vas Mala Bukovica se uvede samoprispevek v denarju in delu za sofinanciranje napeljave vodovoda v vasi Mala Bukovica. 2. Samoprispevek se uvaja za dobo enega leta, in sicer od I.aprila 1975 do 31. marca 1976. 3. Zavezanci za samoprispevek v denarju so delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na Mali Bukovici in ga plačujejo: - občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila po stopnji 7 % od neto osebnih dohodkov oziroma nadomestil; - občani, ki imajo dohodke od pokojnin po stopnji 7 % od pokojnine; - občani, ki so zavezanci davka od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter občani, ki so zavezanci davka od kmetijstva in se ukvarjajo izključno s kmetijstvom din 1.750,00 v štirih obrokih; - občani, ki se ukvarjajo z vzrejo piščancev din 1.750,00 v štirih obrokih. Samoprispevka v denarju so oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov in nagrad vajencev; in druge oprostitve občanov, kijih določi svet krajevne skupnosti. 4. Krajevni samoprispevek v delu je obvezen za vsa gospodinjstva oziroma družine in znaša 90 ur, ne glede na velikost družine. Obveznost v delu se mora opraviti tako, da bo opravljena normirana količina dela, ki je določena za delovno uro; izpolni pa se lahko tudi v denarju, in sicer po 20,00 din za delovno uro. Obveznost se lahko izpolni tudi v materialu in prevozih po kriterijih, sprejetih na zboru vaščanov dne 21. januarja 1975. Za oprostitev krajevnega samoprispevka v delu se uporabljajo določbe 10. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in sklepi zbora delovnih ljudi in občanov vasi Mala Bukovica ter komisije za izvedbo referenduma. 5., Samoprispevek zavezancev, določenih v prvi in drugi alinei 3. točke tega sklepa, obračunavajo, odtrgujejo in nakazujejo izplačevalci ob izplačilu mesečnih osebnih dohodkov, nadomestil in pokojnin. Samoprispevek zavezancev, določenih v tretji in četrti alinei 3. točke tega sklepa, obračunava in odtrguje pristojni občinski upravni organ davčne službe. ^ Vrednost del za napeljavo vodovoda v vasi Mala Bukovica bo znašala 600.000 din; predvideni znesek, ki bo zbran s samoprispevkom v delu in denarju bo znašal 300.000 din. 7. Samoprispevek se plačuje na poseben zbirni račun krajevne skupnosti Koseze. \ 8. Za izvedbo del skrbi svet krajevne skupnosti Koseze in soinvestitor Komunalno stanovanjsko podjetje Ilirska Bistrica. 9. Za zbiranje sredstev samoprispevka je neposredno odgovoren svet krajevne skupnosti Koseze, ki izvaja tudi nadzor nad pobiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom. 10. Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačajo v določenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov. 11. O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi zaključni račun. Zaključni račun sprejme organ, ki je uvedel samoprispevek in se objavi na način, kot je bil objavljen akt o uveebi samoprispevka, Ta sklep začne veliati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 4/75 Koseze, 3. marca 1975 Predsednik sveta KS DANILO PUGELJ, 1. r. 26 .URADNE OBJAJVE« 28 marca 1975 OBčtMA KOPER POPRAVEK ' ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLN!TVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV OBČINE KOPER Na podlagi 56. člena zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72 in 39/74), 31. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS št. 7/72) in 246. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 17. marca 1975 sprejela Prvi odstavek 6. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Koper (Uradne objave, št. 2/75) se pravilno glasi: „V prvem in tretjem odstavku 21. člena se stopnja „3 % nadomesti s stopnjo „15 %**. Na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošnih pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Koper RAZPISUJE DVE PROSTI MESTI SODNIKOV OBČINSKEGA SODIŠČA V KOPRU Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodnika po določilih temeljnega zakona o sodiščih splošnih pristojnosti, naj se pismeno priglasijo v 30 dneh komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Koper. t 0SČ!MA HRAM Na podlagi 4. in 31. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72) in 246. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 17. marca 1975 sprejela ODLOK O OBČINSKIH UPRAVNIH TAKSAH l.člen Na območju občine Piran se za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pri organih plačujejo občinske upravne takse. Občinske upravne takse se plačujejo po taksni tarifi, kije sestavni del zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72). 2. člen Kot organi so po tem odloku mišljeni: 1. upravni organi občine Piran, 2. organizacije združenega dela in druge organizacije, kadar v okviru javnih pooblastil, katera jim daje zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, odločajo o upravnih stvareh na zahtevo stranke. 3. člen Občinske upravne takse se plačujejo v taksnih vrednotnicah enotne izdaje. 4. člen Za občinske upravne takse veljajo oprostitve in olajšave, določene z zakonom o upravnih taksah. 5. člen Taksne vrednotnice prodajajo pooblaščene organizacije združenega dela ter organi (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni prodajalci). Dovoljenje za prodajo taksnih vrednotnic izda izvršni svet skupščine občine Piran. 6. člen Izvajanje tega odloka nadzoruje davčna uprava občine Piran. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. marca 1975. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o upravnih taksah v občini Piran (Uradne objave, št. 5/72). St. 420 2/75 Piran, 17. marca 1975 Predsednik IVAN BAŽEC, 1. r. ODLOK O NAČINU PRODAJE TAKSNIH VREDNOTNIC V OBČIN! Pl- RAN ? .1 1. člen Sodne in upravne taksne vrednotnice smejo na območju občine Piran prodajati na drobno: 1. Služba družbenega knjigovodstva Koper - ekspozitura Piran; 2. ZCP Primorski tisk, TOZD založba Lipa Koper, v svojih prodajalnah; 3. Tobačna tovarna, TOZD trgovina na drobno Tobak Ljubljana, osnovna enota Koper, v svojih prodajalnah; 4. CGP Delo Ljubljana, TOZD časopisi, podružnica Koper, v svojih prodajalnah. Pooblaščeni prodajalci na drobno smejo kupovati taksne vrednotnice le pri Službi družbenega knjigovodstva Koper. 2. člen Pooblaščeni prodajalci morajo imeti vedno na zalogi potrebne količine taksnih vrednotnic za prodajo. Taksne vrednotnice je treba hraniti na način, kije predpisan za hrambo denarja. ^ Izvajanje tega odloka nadzoruje davčna uprava občine Piran. 4. člen Ta odlok začne veljat! osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. marca 1975. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o načinu prodaje taksnih vrednotnic v občini Piran (Uradne objave, št. 5/72). St.: 423-3/75 Piran, 17. marca 1975 Predsednik IVAN BAŽEC, 1. r. Na podlagi 5. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67), 3. in 8. člena zakona o prekrških !(Uradni list SRS, št. 7/73) in 246. člena statuta Piran občine Piran je skupščina občine Piran na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 17. marca 1975 sprejela * ODLOK O UPORABI KANALIZACIJE IN OPRAVLJANJU KANA LIZACIJSKIH STORITEV NA OBMOČJU OBČINE PIRAN L SPLOŠNE DOLOČBE / 1. člen V tem odloku se urejajo osnovni pogoji za uporabo, vzdrževanje in gradnjo kanalizacijskih objektov in naprav, pravice in dolžnosti upravljalca z javno kanalizacijo v občini Piran, ki opravlja storitve, ter uporabnikov ter storitev na območju občine Piran. 2. člen Kanalizacija se deli na javno in hišno kanalizacijo. Javna kanalizacija obsega: - mrežo zbiralnikov z vstopnimi jaški in požiralniki; - mrežo sekundarnih kanalov z vstopnimi jaški in požiralniki: - črpališča in druge objekte ter naprave na kanalizacijskem omrežju; - čistilne naprave. Hišna kanalizacija obsega: * kanalizacijske napeve in objekte, ki urejajo odvajanje ter iščenje odpadnih in meteornih vod poslovnih in stanovanjskih objektov fizičnih in pravnih oseb ter niso prevzeti v osnovna sredstva upravljalca z javno kanalizacijo v občini Piran; kanalizacijski pnključek brez revizijskega jaška in horizontalno kanalizacij, d. zgradb, z vsemi napravami v stavbi. St. 3 — 28. marca 1975 »URADNE OBJAVE« 27 3. člen Za javno kana!izacijo se štejejo prima rni in sekundarni objekti ter' naprave, ki ustrezajo navodilu o tem, kaj se šteje za sekundam kaj za primarno mrežo komunalnih naprav pri gradnji komunalnih objektov (Uradni list SRS, št. 11/70). H. JAVNA KANALIZACIJA 4. člen , Javna kanalizacija je osnovno sredstvo Komunalnega podjetja Piran (v nadaljnjem besedilu: uprav(jalec javne kanalizacije), ki jo upravlja, vzdržuje, projektira in je v skladu s sklepom skupščine občine Piran, št. 352-11/69 z dne 27/2-1969, edini pooblaščeni investitor javnih kanalizacijskih naprav na območju občine Piran. 5. člen Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki ima prostore v stavbah ali drugih objektih spojene direktno ali indirektno na javno kanalizacijo. 6. člen Temeljna naloga upravljavca z javno kanalizacijo v občini Piran je redna 'skrb za odvajanje odplak in meteorne vode, nadomestitev in razširitev kanalizacijskega omrežja in objektov na območju občine Piran v skladu s perspektivnim in letnim programom razvoja kanalizacije v občini Piran. 7. člen Za opravljanje temeljnih nalog iz 6. člena tega odloka ima upravIjalec v soglasju s skupščino občine Piran pravico določiti prispevek za uporabo kanalizacije, ki ga plačujejo uporabniki javne kanalizacije iz 5. člena tega odloka. 8. člen Prispevek za uporabo javne kanalizacije se plačuje po količinah porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja ali lastnega vira, če je potrošnik priključen na javno kanalizacijo. V primeru, da količine porabljene vode ni možno ugotoviti (če ni vodomera), jo določi upravljalec na podlagi meritve količine odtoka v javno kanalizacijo v soglasju z uporabnikom. Upravljalec vodi sredstva prispevka tako, da je stalno razviden dotok in uporaba teh sredstev. 9. člen Za dislocirane kanalizacijske naprave je lahko investitor tudi druga fizična ali pravna oseba s tem, da je dolžan predati zgrajeno javno kanalizacijsko napravo v upravljanje upravljavcu, če se vključuje v enoten sistem kanalizacijskega omrežja. V ostalih primerih pa prevzame upravljalec takšno kanalizacijsko napravo v upravljanje po posebnem sporazumu. Kanalizacijsko omrežje in naprave, ki jih prevzame upravljalec v svoja osnovna sredstva, morajo biti zgrajene v skladu z veljavnim standardi, v skladu s potrjeno investicijsko-tehnič-no dokumentacijo in pravilnikom iz 10. člena. V nasprotnem primeru je investitor dolžan na svoje stroške urediti kanalizacijo v skladu s potrjeno dokumentacijo in veljavnimi standardi. Pred prevzemom mora biti za zgrajeno kanalizacijo izdano uporabno dovoljenje. 10. člen Investitorji, projektanti in izvajalci gradnje javne kanalizacije morajo upoštevati vse veljavne splošne gradbeno-tehnične predpise in posebne predpise, ki jih s pravilnikom določi upravljalec v soglasju z izvršnim svetom skupščine občine Piran. V pravilniku se določijo smernice za projektiranje in izgradnjo kanalizacijskih objektov in naprav. ^ ' 11. člen Ce gradi javno kanalizacijo drug izvajalec oziroma jo financira drug investitor (9. člen), si mora pred priključkom na že zgrajeno javno kanalizacijo pridobiti soglasje upravljalca. Postopek za pridobitev soglasja je določen v pravilniku o projektiranju in izgradnji javne kanalizacije. Izgradnjo in projektiranje kanalizacije sme investitor oddati le pooblaščeni organizaciji. HI. HIŠNA KANALIZACIJA 12. člen Hišno kanalizacijo, ki ni osnovno sredstvo upravljalca, gradi in vzdržuje lastnik, uporabnik, upravljalec ali investitor zgradbe oziroma zemljišča na svoje stroške. 13. člen Za gradnjo in za sprememb o priključka na javno kanalizacijo ter za priključitev sosednjih stavb in drugih objektov na obstoječo hišno kanalizacijo si mora investitor priskrbeti soglasje upravljalca. Podrobna navodila o pridobitvi soglasja in pogojih za izvedbo priključka se določijo s pravilnikom iz 10. člena. Ob izdaji soglasja zaračunava upravljalec stroške izdelave tehnične dokumentacije. 14.člen Za priključitev na javno kanalizacijo plača investitor prispevek za priključitev. Višino pripspevka določi upravljalec v soglasju s skupščino občine Piran. Enota za določitev prispevka je kv. meter neto etažne površine objekta, izračunana v skladu z JUS C 100 za izračun neto in bruto etažnih površin v gradbeništvu (Uradni list SFRJ, št. 3/66). 15. člen Hišno kanalizacijo lahko gradi le pooblaščen izvajalec gradbenih del. 48 ur pred zasutjem priključka na javno kanalizacijo je dolžan izvajalec obvestiti upravjalca, ki je dolžan pregledati pravilnost izvedbe priključka v roku 3 dni od prejema obvestila, če se priključek gradi na neurejenih površinah, sicer pa takoj. Upravljalec lahko zahteva spremembe za nepravilne izvedbe, ki niso v skladu z izdanim dovoljenjem ali pravilnikom, in sicer na stroške investitorja. Po končanih delih mora investitor predati upravljalcu en izvod izvršilnega načrta. 16. člen Investitor, upravljalec, lastnik - uporabnik zgradbe je dolžan novozgrajeni objekt priključiti na javno kanalizacijo pred pričetkom uporabljanja zgradbe, sicer pa, ko se javna kanalizacija zgradi. Obstoječe zgradbe, ki so priključene na greznice ali imajo kako drugače urejeno odvajanje odpadnih vod, se morajo priključiti na javno kanalizacijo najkasneje v 6 mesecih potem, ko je zgrajena javna kanalizacija. Priključek mora biti izveden tako, da ni vezan na graznico. IV. VARNOSTNI UKREPI 17. člen (e investitor priključi oziroma izvede priključek na javno kanalizacijo brez soglasja, upravljalec lahko priključek ukine, dokler ni usklajena izvedba z določili tega odloka oziroma pravilnika. 18. člen Izvajalci gradbenih del so dolžni zavarovati odtok meteornih ali drugih voda s površin, ki jih uporabljajo za gradbišče, tako, da se prepreči vnašanje gradbenega ali drugega materiala v javno kanalizacijo. V primeru vnašanja materiala v kanalizacijo jo mora izvajalec očistiti takoj, sicer je dolžan upravljalcu povrniti vse stroške čiščenja oziroma odmašitve javne kkanalizacije. 19. člen Zgradbe, pri katerih nastajajo škodljive odpadne vode, se smejo priključiti na javno kanalizacijo šele takrat, ko se zgradbe opremijo z, ustreznimi čistilnimi napravami za predčiščenje. Upravljalec kanalizacije odredi način in stopnjo predčiščenja z ozirom na dejavnost, ki jo opravlja uporabnih kanalizacije. 20. člen V javno kanalizacijo se ne smejo odvajati ali odmetavati snovi, ki bi škodovale javni kanalizaciji ali delavcem, ki delajo na vzdrževanju kanalizacije. Te snovi so določene v 25. točki pravilnika. Upravljalec ima pravico pregledati projekte za interne čistilne naprave in spremljati njihovo gradnjo. Prav tako ima pravioo pregledati odpadne vode uporabnikov kanalizacije ob vsakem času. V primeru ugotovljenih okvar na napravah ali bolezni delavcev upravljalca, ki jih je povzročila pravna ali fizična oseba, je le-ta zanje odgovorna po veljavnih predpisih. V. KAZENSKE DOLOČBE 21. člen Z denarno kaznijo od 3.000 do 6.000 dinarjev se kaznuje pravna oseba, z denarno kaznijo od 300 do 600 dinarjev pa fizična oseba in odgovorna oseba pravne osebe za prekrške: nlfRADNE OBJAVE« St. 3 — 28. marca 197S - če si ne pridobi za gradnjo javne kanalizacije soglasja upravljalca (9. člen); - če uredi ali spremeni priključek na javno kanalizacijo brez dovoljenja upravljalca (13. člen); - če pred nasutjem priključka na javno kanalizacijo o tem ne obvesti upravljalca (15. člen); - če upravljalcu ne predloži izvoda izvršilnega načrta priključka na javno kanalizacijo (15. člen); - če v predpisanem roku nè priključi hišne kanalizacije na javno kanalizacijo (16. člen); - če postavi greznic^ na območju javne kanalizacije (16. člen); - če ne vzdržuje naprav hišne kanalizacije; - če ne odpravi pomanjkljivosti na hišni kanalizaciji kljub obvestilu upravljalca; - če ne uredi pravilno odtoka meteornih ali drugih voda z gradbišč (18. člen); - če v javno kanalizacijo odvaja škodljive odpadne vode iz 21. člena pravilnika; * - če ne dovoli predstavniku upravljalca pregleda hišne kanalizacije ali pregleda odpadnih voda (20. člen). 22. člen Kontrolo nad izvajanjem tega odloka izvaja sanitarni inšpektor, upravni organ občine, pristojen za komunalne zadeve, komunalni inšpektor in Komunalno podjetje Piran. 23. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o upravljanju in uporabi kanalizacije na območju občine Piran (Uradni glasnik, št. 2/64). 24. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 352-9/74-75 Piran, 17. marca 1975 Predsednik IVAN BAŽEC, l.r. Na podlagi 11. člena zakona o komuialnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67 in 246. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 17. marca 1975 sprejela naslednji SKLEP 1. Komunalnemu podjetju Piran se daje soglasje k višini prispevka za priključek na javno kanalizacijo, ki znaša po kvadratnem metru neto etažne površine objekta 50,00 din/kv. m. 2. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 420-13/74-75 Piran. 17. marca 1975 Predsednik IVAN BAŽEC, 1. r. Na podlagi 11. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67) in 246. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 17. marca 1975 sprejela naslednji SKL EP 1. Komunalnemu podjetju Piran se daje soglasje k cenam za kanalizacijski prispevek, ki znašajo za-kubični meter porabljene vode: - gospodinjstva, šole in družbene organizacije 1,00 din/kub. m porabljene vode; - gospodarska dejavnost, zavodi, obrt, počitniški domovi 3,00 din/kub. m porabljene vode. 2. Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o soglasju k cenam za kanalizacijski prispevek (Uradne objave, št. 6/69). 3. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 420-13/74/75 Piran, 17. marca 1975 Predsednik IVAN BAŽEC, l.r. POPRAVEK ODLOKA O DAVKIH OBČANOV V OBČINI PIRAN V 1. točki 28. člena odloka o davkih občanov v občini Piran (Uradne objave, št. 12/74 in 2/75) se besedili „od vsake začetne tone** in „do 3 tone 1.000** nadomestita z besedilom „do 3 tone 1000 dinarjev od vsake začetne tone**. V prvi vrsti prvega odstavka 46. člena se beseda ,,polog ' nadomesti z besedo „dolg**. OBRHA POSTOJMA Na podlagi 20. in 21. člena zakona o sodiščih združenega dela (Ur. list SRS, št. 38/74) ter 190. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK O DOLOČITVI ŠTEVILA SODNIKOV SPLOŠNEGA SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA V POSTOJNI 1. člen Splošno sodišče združenega dela v Postojni, ki obsega območje občin Cerknica, 11. Bistrica in Postojna ima 23 sodnikov, ki jih izvolijo občinske skupščine z območja sodišča. 2. člen Predsednik in en sodnik splošnega sodišča združenega dela v Postojni imajo lastnost delavca v združenem delu pri tem sodišču. Kandidacijski postopek za izvolitev sodnikov tega sodišča opravijo v sodelovanju s SZDL in sindikati občinske skupščine z območja sodišča. 21 sodnikov, ki imajo lastnosti delavcev v združenem delu pri sodišču združenega dela v Postojni, volijo občinske skupščine z območja sodišča. Vsaka skupščina voli po 7 sodnikov. 3. člen Dokler ne bo po drugem odstavku 21. člena zakona o sodiščih združenega dela določeno število delovnih mest strokovnih in admi-nistrativno-tehničnih delavcev, ima sodišče le eno administrativno-tehnično moč, zaposleno s polnim delovnim časom. 4. člen Stroške za delo splošnega sodišča združenega dela v Postojni krijejo občine z območja sodišča v sorazmerju s številom v občinah zaposlenih delavcev v družbenem sektorju. O načinu in obsegu zagotovitve sredstev za delo sodišča združenega dela v Postojni, se sklene z občino Cerknica, 11. Bistrica in Postojna posebna pogodba. 5. člen a podpis pogodbe se pooblaščajo izvršni sveti skupščin občin Cerknica, 11. Bistrica in Postojna. * , 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah oziroma z dnem, ko bodo objavljeni enaki odloki občinskih skupščin Cerknica, 11. Bistrica in Postojna v enakem besedilu. St.: 021-2/75 Postojna, 27. februarja 1975 Predsednik BIZJAK ALEKSANDER, 1.1- St. 3 — 28. marca 1975 »URADNE OBJAVE« 29 OBRHA SRAMA Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 181. člena statuta občine Sežana je skupščine občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora, dne 20. marca 1975 sprejela ODLOK O PRORAČUNU OBČINE SEŽANA ZA LETO 1975 1. člen Predvideni dohodki proračuna občine Sežana bodo v letu 1975 znašali 22,141.722 in sicer: Razporejeni dohodki proračuna 21,920.305 Nerazporejeni dohodki - tekoča rezerva 221.417 Na podlagi 12. člena zakona o telesnokulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 20/73) in 181 člena statuta občine Sežana je skupščina občine'Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 20/ marca 1975 sprejela ' ODLOK O DOLOČITVI STOPNJE PRISPEVKA ZA FINANCIRANJE TELESNE KULTURE V LETU 1975 1. člen Prispevek za financiranje občinske skupnosti za telesno kulturo po 12. členu zakona o telesnokulturnih skupnostih (Uradni list SRS, šf. 20/73) se plačuje po stopnji 0,37 % od bruto osebnih dohodkov. . ^ \ 2. člen -, * Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje. 2. člen Vezervni sklad se vlagajo sredstva po preteku vsakega meseca v znesku, ki ne more biti manjši od 1 % óstvarjenih dohodkov v minulem mesecu. „ 3. člen Upravni organ skupščine občine Sežana samostojno razpolaga s sredstvi, ki so mu dodeljena za redno dejavnost kakor tudi s sredstvi, ki jih sam ustvari z lastno dejavnostjo. 4. člen O razporeditvi oziroma uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih družbenih potreb, odloča izvršni svet in o tem naknadno poroča občinski skupščini. 5. člen Pregled dohodkov in izdatkov proračuna za leto 1975 in njihova razporeditev sta zajeti v bilanci in v posebnem delu občinskega proračuna za leto 1975, kije sestavni del tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1975. St.: 400-6/.74 Sežana, 20. marca 1975 Predsednik BORIS BERNETIC, 1. r. PREGLED DOHODKOV IN RAZPOREDA DOHODKOV PRORA-Vrsta ČUNSKIH SREDSTEV ZA LETO 1975 dohodka in razp. dohod. Dohodki 1. Davek iz os. dohodka 2. Prom. davek, davek na premož. in na doh. od premoženja 3. Takse 5. Dohodki po poseb. predp. 6. Dohodki upr. org. in razni drugi dohodki 7. Doh. od drugih družbenopolitičnih skupnosti Skupaj Razpored dohodkov 01 Dejavnost org. družb, političnih skupnosti 03 Dejavnost družb, političnih org. in društev 04 Negosp. investicije 07 Kult. prosv. dejavnost 08 Socialno skrbstvo 09 Zdravstveno varstvo 10 Komunalna dejavnost 11 Dejavnost KS 13 Odstopljeni dohodki 16 Invest, v gosp. 17 Tekoča prorač. rez. in obv. iz pret. let 18 Krediti, vezana in izločena sredstva Skupaj St.: 402-3/75-4 Sežana, 20. marca 1975 Predsednik BORIS BERNETIC,!. r. Na podlagi 5. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Ur. 1. SRS, št. 16/67) in na podlagi 181. člena Statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na seji zbora krajevnih skupnosti, na seji zbora združenega dela in na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. februarja 1975 sprejela * , ( ' ODLOK O UPORABI KANALIZACIJE, OPRAVLJANJU KANALIZACIJSKIH STORITEV, O PROJEKTIRANJU IN GRADNJI KA-* NALIZACIJE NA OBMOČJU OBČINE SEŽANA I. SPLOŠNE DOLOČBE < 1. člen V tem odloku se urejajo osnovni pogoji za uporabo, vzdrževanje, projektiranje in gradnjo kanalizacijskih objektov in naprav, pravice in dolžnosti upravljavca z javno kanalizacijo v občini Sežana, ki opravlja storitve ter uporabnikov teh storitev na območju občine Sežana. 2. člen Kanalizacija se deli na javno in hišno kanalizacijo. Za javno kanalizacijo se štejejo vsi tisti objekti in naprave, ki služijo dvema ali več objektom za odvajanje odpadnih in meteornih vod, ki so priključene na zbiralnike z revizijskim jaškom. Javna kanalizacija obsega: - mrežo zbiralnikov z vstopnimi jaški in požiralniki, - mrežo sekundarnih kanalov z vstopnimi jaški in požiralniki, - peskolove, - črpališča in druge objekte ter naprave na kanalizacijskem omrežju, * ^ - čistilne naprave. Hišna kanalizacija obsega: - kanalizacijske naprave in objekte, ki urejajo odvajanje ter čiščenje odpadnih in meteornih vod poslovnih in stanovanjskih objektov fizičnih in pravnih oseb ter niso prevzete v osnovna sredstva upravljavca z javno kanalizacijo v občini Sežana, - kanalizacijski priključek brez revizijskega jaška in horizontalno kanalizacijo do zgradbe z vsemi napravami v stavbi. 3. člen Za javno kanalizacijo se štejejo primarni in sekundami objekti ter naprave, ki ustrezajo navodilu o tem, kaj se šteje za sekundarno in kaj za primerno mrežo komunalnih naprav pri gradnji komunalnih objektov (Ur. L SRS, št. 11/70). . . II. JAVNA KANALIZACIJA 4. člen Organizacija, ki upravlja javno kanalizacijo, jo upravlja, vzdržuje, projektira, gradi in obnavlja. Znesek 4.400.000 13,420.000 2.550.000 155.000 250.000 1,366.722 22,141.722 12,667.134 1,717.971 1,311.293 189.565 2,144.690 136.500 1,534.300 1,225.966 600.000 100.000 292.886 221.417 22,141.722 30 .UiRADNE OBJAVE* Št. 3 — 28. marca 1975 5.. člen Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki ima prostore v stavbah ali drugih objektih spojene direktno ali indirektno na javno kanalizacijo. 6. člen Temeljna naloga upravljavca z javno kanalizacijo v občini Sežana je ledna skrb za odvajanje odplak in meteorne vode, nadomestitev in razširitev kanalizacijskega omrežja in objektov na območju občine Sežana v skladu s perspektivnim in letnim programom razvoja kanalizacije v občini Seiana. 7. člen Za opravljanje temeljnih nalog iz 6. člena tega odloka ima upravljavec v soglasju s skupščino občine Seiana pravico določiti prispevek za uporabo kanalizacije, ki ga plačujejo uporabniki javne kanalizacije iz 5. člena tega odloka. 8. člen Prispevek za uporabo javne kanalizacije se plačuje po količinah porabljene vode iz javnega vodovodnega omreija ali iz lastnega vira, če je potrošnik priključen na javno kanalizacijo. Povsod tam, kjer se potrošnik ne oskrbuje z vodo iz javnega vodovoda prek vodomera in kjer glede plačevanja prispevka za uporabo kanalizacije ni mogoč sporazum o pavšalu je priključena stranka dolina na svoje stroške vgraditi registrirano napravo za meritev pretoka odpadne vode, ki mora biti zavarovana pred samovoljno manipulacijo s strani priključene stranke. Upravljalec javne kanalizacije vodi sredstva prispevka tako, da je stalno razviden odtok in uporaba teh sredstev. !H. HIŠNA KANALIZACIJA 9. Člen Za priključitev na javno kanalizacijo plača investitor prispevek. Višino prispevka določi s soglasjem izvršnega sveta skupščine občine Seiana upravljalec s svojim aktom. Prispevka iz 1. odstavka tega Člena ne plačajo investitorji, ki so s plačilom komunalnega prispevka prispevali k financiranju gradnje kanalizacije zazidalnega območja. To ne velja za investitorje, ki se priključujejo na kanalizacijsko omrežje, ki je že prevzeto v osnovna sredstva upravljalca. - 10. člen Investitor, upravljalec, lastnik ali uporabnik zgradbe je dolžan novozgrajeni objekt priključiti na javno kanalizacijo pred pričetkom uporabljanja zgradbe, sicer pa, ko se javna kanalizacija zgradi. Obstoječe zgradbe, ki so priključene na greznice, ali imajo kako drugače urejeno odvajanje odpadnih vod, se morajo priključiti na javno kanalizacijo najkasneje v 6 mesecih potem, ko je zgrajena javna kanalizacija. Priključek mora biti izveden tako, da ni vezan na greznico. 11. člen V kanalizacijo se sme izpuščati vso odpadno vodo, razen: a) če ima odpadna voda nad 30 stopinj Celzija, b) če vsebuje strupene snovi, c) če vsebuje olja, maščobe ali naftne derivate, d) če vsebuje abrazivne snovi, e) Če vsebuje kisline ali luiine nad ali pod vrednostjo 7 do 8 pH. Izpust od a) do e) je možen pod posebnimi pogoji, ki se določijo za vsak primer posebej. IV. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA JAVNE KANALIZACIJE 12. člen Projektiranje in izgradnjo kanalizacije sme investitor oddati le pooblaščenim organizacijam. Ce upravljalec javne kanalizacije ne financira in gradi javne kanalizacije, ampak je drugi investitor in izvajalec, je le-ta dolžan pridobiti soglasje upravljalca pred priključkom na že zgrajeno kanalizacijo. Pogoje za pridobitev soglasja določi upravljalec s svojim pravilnikom. 13. člen Investitorji, projektanti in izvajalci gradnje javne kanalizacije morajo upoštevati vse veljavne splošne gradbeno-tehnične predpise, do-ločbe tega odloka in posebne pogoje, ki jih določi upravljalec. 14. člen Investitor je dolžan predati, upravljalec javne kanalizacije pa dol-ian prevzeti zgrajeno javno kanalizacijo v svoje upravljanje, če se vključuje v enoten sistem kanalizacijskega omrežja. V ostalih primerih pa prevzame upravljalec kanalizacijo v upravljanje po posebnem sporazumu. Kanalizacijsko omrežje in naprave, ki jih prevzame upravljalec javne kanalizacije v Svoja osnovna sredstva, morajo biti zgrajena v skladu s potrjeno investicijsko tehnično dokumentacijo. V nasprotnem primeru je investitor dolžan na svoje stroške urediti kanalizacijo v skladu s potrjeno dokumentacijo. Pred prevzemom mora biti za zgrajeno kanalizacijo izdano uporabno dovoljenje. 15. člen Investicijsko tehnična dokumentacija mora biti izdelana v skladu z veljavnimi predpisi in določbami tega odloka. 16. člen Kanalska mreža se dimenzionira na osnovi naslednjih predpostavk: a) upošteva se naliv s pogostnostjo 1 (1 krat letno), pri tem pa je računati z naslednjimi intenzitetami: Trajanje naliva minut Odtok 5 299 10 257 15 224 20 197 25 175 20 160 40 136 50 116 60 102 b) sušni odtok se pri mešanem sistemu upošteva samo pri dimenzioniranju zbiralnikov. Pri ločenem sistemu se kanali dimenzionirajo na 3 qs, pri čemer je osnova za izračun sušnega odtoka dnevna poraba prebivalca, ki znaša 400 1 (osebo) dan, pri šestnajstumem (16 ur) odtoku. 17. člen Minimalni dopustni profil javnega kanala, če ta odvaja samo odpadno vodo je 20 cm, če pa odvaja meteorno oziroma meteorno in odpadno vodo, pa 25 cm. Požiralniki so zvezani s kanalizacijo s cevmi 0 20 cm, in sicer pod kotom, ki ni večji kot 45 stopinj. 18. člen Minimalni dopustni padec pri kanalih za odpadno vodo se določi tako, da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem odtoku ne pade pod 50 cm/sek., pri kanalih mešanega kanalizacijskega sistema pa ne sme biti hitrost manjša od 40 cm/sek. Manjši nakloni so dopustni lev izjemnih primerih. 19. člen Za javno kanalsko omrežje se lahko uporabljajo samo kvalitetne in gladke cevi, z vodotesnim in elastičnim stičenjem. Možna je uporaba: - betonske visokovredne cevi min. dolžine 200 m7 - azbestno - cementnih cevi - keramičnih cevi - litoželeznih' in jeklenih cevi - cevi iz plastičnih mas in - na mestu grajenih betonskih kanalov Uporabljeni material mora odgovarjati JUS predpisom. Uporabljati me samo tak material, ki ima minimalno življenjsko dobo 50 let na 7*s mreže, za zbiralnike nad profilom 40 cm tesno os e no se mora izbrati tak material, ki zagotavlja vodo- St. 3 — 28. marca 1975 »URADNE OBJAVE* 20. člen Kanalski vodi se smejo, razen kanalov iz salonitnih cevi, polagati le na betonsko posteljico MB 110, ko beton doseže trdnost. Posteljica mora biti zabetonirana natančno po projektiranem padcu in smeri. Po zatesnitvi stikov se cevi praviloma obbetonirajo do bokov tako, da beton halaga na raščen teren z betonom MB 100. Salonitne cevi se polagajo na peščeno podlogo in zasujejo s peskom po detajlu. (e je iz statističnih razlogov potrebno popolno obbetoniranje kanalskega voda se mora uporabiti beton MB 200. Stiki položenega kanalskega voda morajo biti vodotesni, zato se morajo polagati kanalske cevi v suhi gradbeni jami. 21. člen Kanalski vod se praviloma vgradi v cestno telo tako, da se pusti prostora na vsaki strani 1.00 m horizontalno in najmanj 0,50 m višinsko. 22. člen Objekti na kanalskem vodu so lahko tipizirani ali pa posebej projektirani. Revizijski jaški in cestni požiralniki so lahko samo tipizirani. Primeri revizijskih jaškov naj znašajo pri globinah: prejema obvestila, če se priključek gradi na neurejenih površinah, sicer pa takoj. * Upravljalec javne kanalizacije lahko zahteva spremembe za nepravilne izvedbe, ki niso v skladu z izdanim dovoljenjem in tehnično dokumentacijo in sicer na stroške investitorja. Po končanih delih mora investitor predati upravljalcu javne kanalizacije en izvod izvršilnega načrta. 29. člen Hišna kanalizacija se priključuje na javno kanalizacijo. Drugačna dispozicija odpadne in meteorne vode je dopustna samo na podlagi posebnega soglasja organizacije, ki upravlja z javno kanalizacijo na območju občine Sežana in sanitarne inšpekcije. 30. člen Priključek na javno kanalsko mrežo se dovoljuje na podlagi soglasja glede možnosti odvajanja odpadnih vod. 31. člen K vlogi za soglasje za priključek na javno kanalizacijo mora investitor predložiti tehnično dokumentacijo hišne kanalizacije. do 70 cm premer 60 cm do 120 cm premer 80 cm nad 120 cm premer 110 cm 23. člen Da se prepreči odlaganje blata v jaških, mora voditi skozi jašek v premi pol dovodne oziroma odvodne cevi. V lomnih jaških se morajo narediti visokovodne mulde v višini odvodnega profila. V jašek priključene cevi se morajo držati naslednjih pravil: - največji dopustni priključni kot na kanalih premera do %40 cm je 90 stop. Za večje profile je največji dopustni priključni kot 45 stop., oziroma v posebnih jaških priključki z loki z minimalnim radijem 2,5 D (premera) priključnega kanala. Pokrovi jaškov so litoželezni - perforirani, polnjeni z betonom MB 200, profila % 45 ali % 60 cm. Za obremenitve nad 25 ton se smejo uporabljati samo litoželezni pokrovi. Na hodnikih za pešce, kjer ni nevarnosti obremenitve nad 1,5 ton, priporočamo uporabo neperforiranih okroglih litoželeznih pokrovov. 32. člen Tehnična dokumentacija mora obsegati: a) tehnično poročilo s hidravličnim računom, b) situacija objekta z vrisanimi hišnimi in zunanjimi kanalskimi vodi v merilu 1:500 ali 1:10.000. Na situaciji morajo biti vrisani tudi drugi komunalni vodi: c) karakterističen vzdolžni profil vse do priključka na javno kanalizacijo, d) detajl priključka, revizijskega jaška, peskolova za vodo s strešin ter po potrebi požiralnika za meteorno vodo oziroma lovilca olja, maščob, e) če je potrebno lokalno tre tiranje odpadne vode, je predložiti projekt za kondicioniranje ali čiščenje vode. 33. člen Kanalizacijski vodi morajo biti položeni tako, da so zaščiteni pred vplivom mraza ter varni pred poškodbami zaradi statične in dinamične obtežbe. 24. člen Revizijski jaški morajo biti na vsakem lomu kanalske osi in na vsakem priključku javne kanalizacije. Razdalja med jaški kanalskega voda v premi sme biti največ L (v metrih) = 100 x %(v centimetrih) pri kanalih do profila % 80 cm, pri kanalih večjih profilov pa npjveč 80 cm. Za pohodne profile od % 130 cm naprej so dopustne razdalje do 100,00 ml. 25. člen Po dovršitvi kanala mora investitor ali izvajalec obvestiti pristojno geodetsko upravo oziroma pooblaščeno organizacijo, da ga posname in vnese v kataster kanalizacijskih naprav. V. GRADNJA HIŠNE KANALIZACIJE 26. člen Hišno kanalizacijo, ki ni osnovno sredstvo upravljalca z javno kanalizacijo gradi in vzdržuje lastnik, uporabnik, upravljalec ali investitor zgradbe oziroma zemljišča na svoje stroške. 27. člen Za gradnjo in za spremembo priključka na javno kanalizacijo ter za priključitev dosedanjih stavb in drugih objektov na obstoječo hišno kanalizacijo si mora investitor preskrbeti soglasje upravljalca javne kanalizacije. Za izdajo soglasja zaračuna upravljalec javne kanalizacije pristojbino. 28. člen Hišno kanalizacijo lahko gradi le pooblaščen izvajalec gradbenih del. 48 ur pred zasutjem priključka na javno kanalizacijo je dolžan investitor ali izvajalec obvestiti upravljalca javne kanalizacije, ki je dolžan pregledati pravilnost izvedbe priključka v roku treh dni od 34. člen Minimalni dopustni profil za glavni vod hišnega kanala je 15 cm. Predvideno obremenitev glavnega voda je izkazati s hidravličnim računom ob upoštevanju navedb 16. člena tega odloka. 35. člen Praviloma naj znašajo padci pri glavnem vodu hišne kanalizacije najmanj 2 %. Manjši nakloni so dopustni le v izjemnih primerih, z zagotovitvijo izpiranja. 36. člen Priključevanje zgradbe ali objektov preko sifona je dopustno samo izjemoma. Vsak hišni priključek mora imeti vsaj eno ozračevanje prek stre-šine. Praviloma se prek strešine odzračuje vsak vertikalni vod. 37. člen * Na vseh spremembah smeri ali profila hišne kanalizacije je treba zgraditi revizijske jaške. Revizijski jaški imajo do globine 1,80 m dimenzije 60/80 cm oziroma okrogli premer 80 cm. Nad to globino morajo imeti dimenzije 80/120 oziroma okrogli premer 100 cm. 38. člen Za zaščito kanalizacije pred zamašitvijo morajo biti vsi priključki meteorne vode opremljeni s peskolovi. Velikost peskolova je z ozirom na priključeno površino naslednje: do 50 kv. m 50 do 200 kv. m 200 do 400 kv. m preko 400 kv. m preme^30 oz. 40 cm premer 45 do 50 cm premer 60 cm premer 70 do 80 cm 32 »URADNE OBJAVE« St. 3 — 28. marca 1975 Peskolovi ne smejo biti priključeni direktno na kanalizacijsko cev. Odpadne vode, v katerih so maščobe iz javnih kuhinj, gostinskih obratov, javnih garaž, mehaničnih delavnic, servisov in drugih prostorov, se lahko spuščajo v kanalizacijo samo preko lovilcev maščob. 39. člen V javno kanalizacijo ni dopustno spuščati kakršnihkoli plinov, vročega zraka ali hlapov tekočin. 40. člen Upravljalec javne kanalizacije nadzoruje delovanje naprav za lokalno čiščenje in kondicioniranje odpadne vode. V primeru slabega vzdrževanja teh naprav lahko upravljalec javne kanalizacije ukrepa tako, da prepreči dotok teh odpadnih voda v javno kanalizacijo. VI. VARNOSTNI UKREP! 41. člen (e investitor priključi oziroma izvede priključek na javno kanalizacijo brez soglasja, upravljalec javne kanalizacije lahko priključek ukine, dokler ni usklajena izvedba z določili tega odloka. 42. Člen Izvajalci gradbenih del so dolini zavarovati odtok meteornih ali drugih voda s površin, ki jih uporabljajo za gradbišča tako, da se prepreči vnašanje gradbenega ali drugega materiala v javno kanalizacijo. V primeru vnašanja materiala v kanalizacijo jo mora izvajalec očistiti takoj, sicer je dolžan upravljalcu javne kanalizacije povrniti vse stroške čiščenja oziroma odmašitve javne kanalizacije. VH. KAZENSKE DOLOČBE 43. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje pravna oseba, z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 dinarjev pa fizična oseba in odgovorna oseba pravne osebe za prekrške; - če si ne pridobi za gradnjo javne kanalizacije soglasja upravljalca (12. člen), - Če uredi ali spremeni priključek na javno kanalizacijo brez dovoljenja upravljalca (27. člen), - če pred zasutjem priključka na javno kanalizacijo o tem ne obvesti upravljalca (28. člen), - če upravljalcu ne predloži izvoda izvršilnega načrta priključka na javno kanalizacijo (28. člen), - če v predpisanem roku ne priključi hišne kanalizacije na javno kanalizacijo'(10. člen), - če postavi greznico na območju javne kanalizacije (10. člen), - če ne vzdržuje naprav hišne kanalizacije (40. člen), - če ne odpravi pomanjkljivosti na hišni kanalizaciji kljub obvestilu upravljalca javne kanalizacije, - če ne uredi pravilno odtoka meteornih ali drugih voda z gradbišč (42. člen), - če v javno kanalizacijo odvajajo škodljive odpadne vode (11. člen). Vlil. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 44. člen Izvajanje tega odloka kontrolira sanitarni inšpektor in upravljalec javne kanalizacije. 45. člen Poleg oprostitev iz 2. odstavka 9. člena tega odloka so oproščeni plačila prispevka za priključek objekti v KAREJU II pod bolnico in Bolnica Ivana Regenta v Sežani. 46. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 352-6/75-3 Sežana, 28. februarja 197,5 Predsednik BORIS BERNETIC,!. r. Na podlagi 183. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 3/74) je zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Sežana na seji dne 28. februarja 1975 sprejel , ODLOK O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O POTRDITVI SKLEPA ZBORA VOLIVCEV O USTANOVITVI KRAJEVNE SKUPNOSTI REPENTABOR 1. člen Odlok o potrditvi sklepa zbora volivcev za vasi Do! pri Vogljah, Voglje in Vrhovce o ustanovitvi krajevne skupnosti Repentabor se razveljavi. Pravice in obveznosti krajevne skupnosti Repentabor prevzame po stanju 31. 3. 1975 krajevna skupnost Sežana. 2. člen , Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.. St.: 025-1/73-1 Sežana, 28. februarja 1975 Predsednik zbora SREČKO CEVNJA, 1. r. Na podlagi 183. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 3/74) je zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Sežana !^a seji dne 28. februarja 1975 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O POTRDITVI SKLEPOV ZBOROV VOLIVCEV O USTANOVITVI KRAJEVNE SKUPNOSTI SEŽANA IN O PRENEHANJU DELA KRAJEVNIH ODBOROV NA NJENEM OBMOČJU 1. člen V 2. členu odloka o potrditvi sklepov zborov volivcev o ustanovitvi krajevne skupnosti Sežana in o prenehanju dela krajevnih odborov na njenem območju se pred besedilom ,,Dane pri Sežani*' vstavi besedilo „Do! pri Vogljah", za besedilom „Smarje pri Sežani" pa besedilo „Voglje in Vrhovlje". 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 025-6/64-1 Sežana, 28. februarja 1975 Predsednik zbora SREČKO CEVNJA, 1. r. Na podlagi 182i člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 3/74), 11. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Ur. L SRS, št. 16/67) ter na podlagi 5. in 6. člena odloka o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve (Uradne objave, št. 13/73) je zbor združenega dela skupščine občine Sežana na seji dne 28. februarja 1975 sprejel SKLEP O SOGLASJU K VIŠINI PRISPEVKA ZA UPORABO JAVNE KANALIZACIJE 1. Daje se soglasje Upravi komunalne dejavnosti Sežana k višini prispevka za uporabo javne kanalizacije, ki znaša za gospodarstvo 4,25 din (kub. m porabljene vode in za gospodinjstvo 3,10 din/kub. m porabljene vode. 2. Ta sklep se objavi v Uradnih objavah in velja z dnem, ko stopi v ve javo odlok o uporabi kanalizacije, opravljanju kanalizacijskih Se^m^ Projektiranju in gradnji kanalizacije na območju občine St.: 38-4/75-3 Sežana, 28. februarja 1975 Predsednik zbora JOŽE TESTEN, 1.1