CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 64 KRANJ, petek, 23.8.1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ISREDIŠČU POZORNOSTI ■ bil lo- tdi-rla-ov, za >il» ;ni' za 186, ica. po Čas ozimnice oprave na ozimnico so v polnem teku. Tudi pri Gozdnem gospodarstvu, kjer bodo pripravili zadostno količi-® drv za vse, ki po njih povprašujejo, in pri Merkurju, kjer bodo skušali zagotoviti predvideno količino pre-^oga za to zimo. — Foto: F. Perdan Ta čas delavci v tovarnah že nestrpno pričakujejo, kdaj jim bodo tovarniški sindikati preskrbeli krompir, jabolka, čebulo ... za ozimnico. Nekaj časa bo bržkone treba počakati, saj sindikalne organizacije še ne razpolagajo s ponudbo, ponudniki, zlasti trgovske delovne organizacije, od proizvajalcev še niso dobili dokončnih obvestil o količinah, s katerimi so jih sposobni oskrbeti, slednji pa odlašajo, dokler ne bodo znane cene. Cene bodo oblikovane, ko se zgane republiška skupnost za krompir in sadje. Vir preskrbovanja z ozimnico je tudi letos pretežno, trgovina, za jabolka in krompir pa se je moč obrniti neposredno na proizvajalca, Resje pri radovljiški enoti KŽK in Gorenjsko kmetijsko zadrugo. Sindikati bodo morali letos vztrajati pri nakupih v družbenem sektorju, ker se lahko ponovi lanska zgodba o krompirju. Krompirjeva letina je bila lani slaba, zato je cvetela kupčija z ozimnico pri zasebnih kmetih, ki so navili cene. Ozimnica je bila tako celo dražja kot v maloprodaji. Draga ozimnica se letos obeta tudi onim, ki bodo zanjo vzeli bančni kredit, če seveda sindikati ne bodo terjali in dosegli ugodnejših kreditnih pogojev. Obrestna mera za nakup ozimnice je namreč tolikšna kot za ostale potrošne artikle, kar 70-odstotna. Pri kreditiranju ozimnice se banka tudi strogo drži obstoječega seznama ozimničnih artiklov, kar je že ob lanskem jesenskem nakupu svinjskih polovic povzročalo kratke stike. Seznam ni zaklet, da ga ne bi bilo mogoče spremeniti, dopolniti še z nekaterimi dobrinami, ki gredo v času oskrbe z ozimnico najoolj v prodajo. Meso je že ena takih dobrin. Odkar ima vse več gospodinjstev hladilne skrinje in odkar je njegova cena tolikšna, da ga ponekod sploh ni več na jedilniku, bi si ga z nakupom v večji količini, po ugodnejši ozimnični ceni in nemara še na kredit, mnogi veliko laže privoščili, kot si ga sicer. Več na 2. strani. D. Z. Žlebir Umovanje I ^njskih oračev jWJ*yčiče — Društvo kmetijskih in-<Švj?ev in tehnikov Gorenjske ter f^Hj °rejsko-veterinarski zavod Go-Nju £ prirejata jutri, v soboto, na Polj KZK-jevega delovišča Sorsko čičami in Prašami go-^« vaj pomeni izstop iz ^ndikata jw Zaplet v leski Verigi (prekinitev dela pač temu ne moremo reči, če-tay So posledice podobne) je bil deležen izjemne pozornosti časnikar-(w" Ne le tistih, ki običajno pišemo od tam, prišli so tudi časnikarji t^drvjih slovenskih novinarskih hiš pa zagrebških in beograjskih ^ikov in televizije. Grožnja o izstopu iz sindikata je v Beogradu po-tema dneva, mi je dejal kolega, ki je prišel na torkov zbor delav- (L Komentarjev ni veliko, več ali manj iščejo le vzroke, nekateri pou-^ tojo zunanje, drugi notranje. Resnica je tako kot vselej nekje na Val nezadovoljstva je sprožil poračun osebnih dohodkov občin-lV funkcionarjev in zadnje podražitve osnovnih živil, korenine polj J tihega nezadovoljstva pa so v problemih, ki so jih v tovarni pušča-I °b strani. Kako naj si sicer razlagamo besede delavca, ki je dejal, da se v to-flj/1* že deset let niso pogovarjali toliko kot zadnjih štirinajst dni. Tu-^ j^k za umik grožnje o izstopu iz sindikata delavci niso hitro dvigni-K °prej so terjali polno odgovornost, da bodo stvari uresničene, iljj. Pogodki v leski Verigi so zastavili vprašanje«, kaj pomeni izstop iz j^jjkata. Brez dvoma so bili prav zaradi tega deležni izjemne pozor jw |i časnikarjev od blizu in daleč, čeprav je malce tudi res, da je do- 'liški čas, ko upade reka dnevnih novic, opravil svoje. ^ Izjemno zanimanje si lahko razlagamo tudi z besedami delavca, se dobro zavedajo, da so uporabili močno orožje in da z izsto-^ iz sindikata v bodoče ne bodo mogli več tako učinkovito groziti, bju sindikat bo moral dati jasen odgovor, kaj pomeni izstop. Lahko bi k^.to tema bližnjega sindikalnega kongresa, saj je zdaj jasno le, da i^. *1 izstop iz sindikata problemov ne reši, lahko le sproži njihovo re- fttvje. ^1 ?v°lJši je dober prepir kot navidezni mir, pravi pregovor, ki je kot * ^iti" za današnJe> težke čase. Toda tudu^obrega prepira se je treba M. Volčjak Brdo — »Letos smo se prireditelji še posebej potrudili, saj bo na sporedu jubilejna, že peta spominska dirka maršala Mita,« je na novinarski konferenci poudaril Filip Bizjak, predsednik Konjeniškega kluba Brdo. »Čeprav so to nedeljo tudi konjeniške dirke v Poža-rovcu, smo zagotovili udeležbo najboljših jugoslovanskih kasačev. Na startu spominske dirke bo šestnajst najhitrejših konj (štirinajst prijav smo že prejeli, dve še pričakujemo), ki se bodo pomerili v dveh skupinah, najboljši trije iz vsake pa se bodo v velikem finalu potegovali za dragoceni pokal. Za preostale konje in njihove voznike, ki se ne bodo uvrstili v sklepni del dirke, bomo tokrat pripravili še tolažilno tekmovanje.« Konkurenca bo res imenitna. Na brdskem hipodromu se bodo pomerili: Unior (Srbija) in Dinamit (Vojvodina) — oba sta že pretekla kilometrsko razdaljo v času 1.19,4, kar je bolje od rekorda brdske steze, pa Dorica MS, trenutno najboljša jugoslovanska kobila, last Marka Slaviča iz Ključarevcev pri Ljutomeru, izvrstna Rebeka z doseženim kilometrskim časom 1.19,9, lanski zmagovalec Auro', ki je prvi prekinil triletno »vladavino« Fegrine na spominskih dirkah maršala Tita, Pirela, žrebec Limbros iz vojvodinskega kombinata Josef Halas, Asper iz Vojvodine, Eli — edini kasač, ki bo nastopil na vseh petih spominskih dirkah ... Rekorderja ne bo Prireditelji so se na vso mo< prizadevali, da bi na Brdo priva bili tudi rekorderja brdske stez< (1.19,6) — konja Lahorja z vozni kom in lastnikom Ivanom Muki[ čem. Ko je že kazalo, da bo na Br| du prišlo do obračuna med naj boljšimi slovenskimi kasači in rel korderjem steze, se je Lahor, bol lje rečeno njegov voznik, na enj od zadnjih dirk zapletel v incij dent, tako da mu je konjenišk zveza prepovedala nadaljnji nastopanje. Franc Brelih, predsednik skupščine gorenjskih občin, takoj zatem bo prikaz plemenske črede rejnega centre Brdo. Ob 15.23 se bo s startom kasačev, ki so že dosegli kilometrski čas 1.23,1 do 1.26,5, začela dirka Kranj, ob 15.46 bo dirka Jesenice za triletne konje, ot 16.10 start prve skupine konj na spo minski dirki maršala Tita, ob 16.2? start druge skupine, ob 16.40 bo dirke Radovljica; ki bo veljala tudi kot slo vensko prvenstvo za dveletne konje, ob 17.10 bo veliki finale spominske dirke četrt ure kasneje še tolažilna dirka. Ot 17.35 bo še zadnja dirka pisanega ko njeniškega sporeda — tekma za krneč ke dvovprege. Vstopnina bo 200 dinarjev. C. Zaplotnik Prireditev se bo začela ob 14. uri z ogrevanjem konj in nadaljevala ob 14.30 s koncertom pihalnega orkestra iz Kranja. Ob 15. uri bo zbrane tekmovalce, goste in obiskovalce — prek deset tisoč jih pričakujejo — pozdravil Škofjeloška občina bo odkupi\. Tavčarjevo Visoko. Več o tem p šemo na 5. strani. (Foto: F. Perdan) Sladokusci, pozor! Lubenice ne gredo v slast samo vam. Na kranjski tržnici se z njimi rade pogostijo tudi čebelice. — Foto: F. Perdan e7 i eni' ibi' jifli dr* ,10? o**. isV ^ ali i* > ra* utrt" dej A in nt S0l> °ž«ca Strle Spet sem trgovka 'JU v novem Cankarjevem nase-*gr Radovljici so vzdolž ulice ^iH . nizko poslopje, v kate-Oflp. Je niz različnih prodajaln. ^lih9^ S0 ^n Postopoma, v pre- M Uf,'.mesecih. Med njimi je tudi °^a6"lina Prodajalna športnih $feri. . ir» opreme, ki so jo odprli § 1 Junija- k dr?rtn? oblačila so priljubljena ^ , jačini radi prihajalo sem. ^OhJ^tek so se dobro založili s %fi^nen šle najbolje v prodajo ki so v vročih pole- ki lojalno so hitro odkrili tujci, s^^uJejo na Šobcu in v radovlji-kampu. Med njimi je bilo Pr^H Nizozemcev, iščejo seveda 50jjVsem znamko Adidas, zanje ^ k nas športna oblačila cenej-k^ °t doma. Te dni pa domači 1 ^čejo predvsem telovadno tooj*1.0 za šolarje, je povedala ^aJalka Jožica Sterle. Mu^ Prodajalke so zaposlene v i\ lni športni prodajalni, poleti %twaradi d°Pustov pomaga štu-u Odprto imajo čez ves Ha°i. sobotah dopoldne. Blago ^jo u • 0 same> saJ najlažje oce-.i*ltu'v*aj bo šlo v prodajo. Nekaj W^een3 so si čez poletje že naša HedSpecializirano prodajalno je ^ Pomembno, da skrbno pa- na barve in linije. &0ve ^k sprehod po prodajalni ' "a ponujajo izbrano blago. ^j^na oblačila seveda že za-iXxte)o z jesenskimi, tudi ne- kaj zimskega je že vmes. Jožica je povedala, da bodo za zimo imeli lepo izbiro puhovk in opreme za smučarje, kot so rokavice, očala, tudi okovje za smuči. Jožica v novi, sodobno opremljeni prodajalni z modno izbiro športnih oblačil rada dela. Toliko raje, ker ima za sabo grenko izkušnjo. Poprej je sedem let delala v Murkini prodajalni otroških oblačil v Radovljici. Pred dobrim letom, ko so bile v Murki plače slabe, se je na hitro odločila in se kot sobarica zaposlila na Bledu. Sprva je bilo mikavno, saj je bila plača še enkrat večja. Toda, dlje kp je čistila sobe — gostje so včasih pustili za sabo pravo razdejanje — pogosteje so se ji misli vračale v prodajalno. Delo je bilo enolično, ker je začela prav na začetku poletne sezone, je čez celo poletje delala nepretrgoma vsak dan, brez prostih sobot in nedelj. Jeseni se ji je nabralo toliko m in bila je dober mesec doma. Toda ne prosti mesec ne denar nista odtehtala. Po letu dni si je želela nazaj, v prodajalno, med ljudi. Tako se je vrnila k Murki. Srečo sem imela, pravi, saj so odpirali novo prodajalno, v kateri je delo posebej prijetno. Tudi pri denarju ni na izgubi, saj so medtem v Murki popravili plače. M. Volčjak Dohodki železarjev v korak z življenjskimi stroški Zaradi dobrega poslovnega rezultata so se v jeseniški Železarni lahko odločili za poravnavo pri izplačilih osebnih dohodkov — Manj prihodka iz izvoza in velike tečajne razlike Jesenice — Jeseniška Železarna je načrtovala, da bo v prvih šestih mesecih ustvarila za 40.100 milijonov dinarjev celotnega prihodka in prodala 179.610 ton osnovnih proizvodov. V prvih šestih mesecih so presegli plan za odstotek, iztržili pa za 6 odstotkov manj.kot so načrtovali. Vzroki so v slabšem asortimanu prodanih izdelkov in nižji doseženi ceni na tujem tržišču. Vse temeljne organizacije so zaloge proizvodnje, polproizvodov in gotovih izdelkov do konca prvih šestih mesecev zmanjšale za 7.000 ton. Stroški proizvodnje so znašali 32.639 milijonov dinarjev in so bili za 6 odstotkov nižji od planiranih. Vse temeljne organizacije v Železarni si prizadevajo, da bi občutno zmanjšale stroške proizvodnje, ven- dar so ti stroški zaradi višjih cen surovin porasli za 1,271 milijona dinarjev. Med stroški poslovanja so največje negativne tečajne razlike, ki so nastale pri preračunu kredita za obratna sredstva, pri odplačilih tujih kreditov, neodplačanih deviznih anuitetah ter terminskih nakupih. Negativne tečajne razlike so se v primerjavi z lani povečale za 72 odstotkov in so znašale kar 267 milijonov dinarjev. Prvo polletje letošnjega leta so že-lezarji sklenili z izgubo v višini 122 milijonov dinarjev. Vzroki so še vedno v razkoraku med cenami železarskih izdelkov in cenami surovin in energije, niso pa tudi dosegli planirane strukture prodanih izdelkov ter z izvozom dobili manj prihodka, kot so planirali. Čeprav življenski stroški neusmiljeno naraščajo, je Železarni vendarle uspelo pri osebnem dohodku obdržati korak z njimi. Po podatkih o rasti življenjskih stroškov je osebni dohodek železarjev v primerjavi z lanskim prvim polletjem realno večji za okoli 3 odstotke, v primerjavi s celim letom lani pa je za približno toliko manjši. Zaradi ugodnega poslovnega rezultata so se lahko odločili za poravnavo, ki naj bi bila v prvem polletju poprečno okoli 11.400 dinarjev na delavca. V primerjavi s Slovenijo in tudi Jugoslavijo je rast njihovega dohodka v poprečju večja. Ce bodo hoteli uresničiti letni cilj, 3-odstotni višji realni osebni dohodek, pa bodo morali v vseh temeljnih organizacijah svoja prizadevanja za kvaliteto in boljše delo še povečati. D. Sedej Boris in Liska sta prijatelja — Sedemletni Boris Furjan iz Hraš pri Smledniku rad pomolze kravo Lisko, tudi do deset litrov dobi naenkrat od nje. Delo na kmetiji ga veseli, ni mu težko pomagati, čeprav bo šele letos postal pionir. 16 metrov na mesec — Kranjski KOGP — tozd Gradnje gradi na Planini ob Cesti 1. maja nov kanalizacijski vod. Delati so začeli feb. uarja in do sedaj so potegnili celih 130 metrov kanalizacije. Ljudje, zlasti tisti, ki jim rijejo pred okni, so »navdušeni« nad visoko produktivnostjo, sprašujejo pa tudi, koliko bo veljala gradnja. Pri investitorju smo izvedeli, da dela potekajo tako počasi zato, ker so izredno zahtevna (tehnološko 5. stopnje). Kanal namreč prečka številne inštalacije in vodovodne cevi, na več mestih pa je treba tudi minirati. Kljub temu pa se le zdi, da se Komunala z izgradnjo 16 metrov kanala na mesec s pomočjo sodobne mehanizacije in tehnologije le ne more hvaliti. — Foto: G. Šinik-(lb) mmmmmEEGhAS 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 23. AVGUSTA 1985 Strelska družina Tugo Preddvor Strelišče za vrhunsko treniranje Zdravko Žižmont, predsednik strelske družine: »Strelci pravijo, da takšnega strelišča glede na prostor in možnost za treniranje ni v Sloveniji nikjer drugje. Vključiti ga nameravamo v turistično ponudbo kraja« — Marjan Tr-tnik, predsednik lovske družine Storžič: »Lovci vsako leto na tem strelišču preverjamo in umerjamo orožje. Preddvor — Nekako 25 let je tega, kar je bila ustanovljena strelska družina Tugo v Preddvoru, ki ima danes blizu 120 članov iz različnih krajev Gorenjske in Ljubljane. Tri leta po ustanovitvi so člani družine začeli graditi strelišče v Dragi, nedaleč od današnjega hotela Bor. Zgradili so strelišče za vojaško in malokalibrsko puško ter strelsko kočo. V začetku sedemdesetih let pa je strelska dejavnost tako upadla, da se je odbor strelske družine moral hitro odločiti, ali kočo prodati in vse skupaj pustiti ali pa se resno lotiti obnove. »Odločili smo se, da strelišče in naprave obnovimo,« pravi predsednik strelske družine Tugo Zdravko Žižmont. »Najprej smo obnavljali kočo oziroma obstoječi objekt. Odločilna za nadaljnje urejanje strelišča pa je bila ugotovitev 1978. leta. V Kranju ni bilo strelišča za malokalibrsko puško. V družini smo izdelali osnutke in načrte ter predlagali ureditev strelišča v Dragi nad Preddvorom. Predlog je bil sprejet in takoj smo se lotili del.« Precej denarja je prispevala občinska strelska zveza. Pri uresničitvi programa pa so sodelovali tudi krajevna skupnost, SGP Gradbinec, številni člani strelske družine in lovske družine Storžič ter mladi s prostovoljnim delom (prek 5.000 ur). Med posamezniki pa je še posebno sodeloval Janez Čop iz Britofa. Napeljali so vodo in elektriko, uredili sanitarije. V dogovoru in sodelovanju z Živili, KŽK in krajevno skupnostjo nameravajo urediti tudi cesto, po kateri se z avtom že zdaj pride do strelišča. »Strelišče je danes že usposobljeno za vrhunsko treniranje. Na njem je moč trenirati ali pa tudi organizirati tekmovanja v vseh pištolskih disciplinah, z malokalibrsko puško, z vo- jaškim orožjem na 100 in 200 metrov in z lovskim orožjem v vseh lovskih disciplinah, vključno z disciplino trap oziroma streljanjem na glinaste golobe. 25. junija je bilo prvič na strelišču občinsko strelsko prvenstvo v pištolskih disciplinah, na katerem je Franc Peternel starejši dosegel samo za krog slabši rezultat od olimpijskega. Na strelišču pa je bilo tudi že prvo gorenjsko prvenstvo v trap disciplinah. Letos pa nameravamo organizirati še nekaj kvalitetnih strelskih tekmovanj v specialnih orožjih. Eno takšnih naj bi bilo tudi avgusta ob otvoritvi avtomatskega malokali-brskega strelišča. Zadnje čase je na strelišču — vanj je bilo vloženih 1,2 milijona dinarjev, njegova dejanska vrednost pa znaša prek 20 milijonov — vedno živahno. Semkaj rade prihajajo različne sindikalne skupine, lovci, strelci... Prostor je tudi kot nalašč za piknike, za pečenje na žaru. Prav zaradi izredne lege ga nameravajo vključiti v turistično ponudbo kraja. Strelišče je namreč grajeno po vzoru zahodnih specialnih športnih strelišč za društveno dejavnost. To pa mu daje še dodatno vrednost in mikavnost. »Lovci v lovski družini Storžič smo zares veseli, da imamo to strelišče,« ugotavlja predsednik lovske družine Marjan Trtnik. Vsako leto na njem preverjamo in umerjamo orožje. Velika pridobitev in prednost pa je tudi, da lahko organiziramo tekmovanje v disciplini trap. S streljanjem na glinaste golobe se namreč lovci urimo za lov na perjad. S strelsko družino dobro sodelujemo in mlade lovce spodbujamo tudi v članstvo v strelsko družino.« Člani strelske družine Tugo Preddvor so resnično lahko ponosni, da jim je uspelo uresničiti pred leti začrtano zamisel. Zdravko Žižmont z zadovoljstvom pove, da mu strelci pravijo, da takšnega strelišča glede na prostor in možnost za treniranje ni nikjer drugod v Sloveniji. »Da nam je to uspelo, smo dolžni zahvalo tudi nekdanjemu direktorju Podjetja za PTT promet Kranj in sedanjemu predsedniku kranjskega izvršnega sveta Henriku Peternelju, ki nas je vedno spodbujal k uresničitvi programa.« V družini pa so ponosni tudi na številna priznanja, posebno še na občinsko zlato plaketo Borisa Ruči-gaja, ki so jo za aktivnost dobili pred tremi leti. A. Žalar Zdravko Žižmont, predsednik strelske družine Tugo Preddvor: »Zadnje čase imamo na strelišču velik obisk in zares veseli smo vsakogar. Strelišče nameravamo vključiti tudi v turistično ponudbo Preddvora« ČRTOMIR Z0REC Marjan Trtnik, predsednik lovske družine Storžič: »Velika pridobitev za urjenje v lovu na perjad — pa tudi turistična — so naprave na strelišču za streljanje glinastih golobov (trap disciplina)« Poštarski dom na Vršiču »Poštarca« ponuja prijetno zavetje V poštarskem domu na Vršiču je letos oskrbnica Helena Prahova — Dva para pridnih rok postrežeta ob sleherni uri dneva in noči Vršič — Poštarski dom na Vršiču je v lasti Podjetja za ptt promet v Ljubljani. Odprt je od junija do oktobra, letos pa je v prijetnem zavetju »poštarce« oskrbnica Helena Prahova. Helena je uslužbenka podjetja za ptt promet in letos se je odločila, da prevzame dom. Skupaj s kuharico Angelco Mihelčič postrežeta številnim gostom, ki prihajajo v dom. Podnevi prihajajo izletniki, ki se na Vršič pripeljejo z avtobusi, veliko pa je predvsem planincev, ki v domu prenočijo. Dom ima 58 postelj, dvajset na skupnih ležiščih. Kuhinja je znana daleč naokoli, saj v »poštarci« dobiš prav vse. Zato iz Kranjske gore prihajajo na kosila ali na večerje tuji nemški gostje, ki tod tudi ne plačajo več kot v hotelu pod Prisankom. »V najhujši planinski in turistični sezoni sva v domu le dve, zdaj sva dobili v pomoč še študentko. Vsi tisti, ki skrbijo za planinske postojanke, dobro vedo, kaj to pomeni. Delati moramo od jutra do večera, saj se v kuhinji naberejo kupi umazanih krožnikov, planinci in obiskovalci pa nenehno prihajajo. Čas nam hitro teče, mineva ob stalnem delu in morebitne stiske moramo reševati z dobro voljo. Hvaležna sem predvsem trgovini Živila iz Kranja, saj njeni vozniki brez slehernih problemov pripeljejo do doma vse, kar naročimo. Velikokrat smo morali namreč od Tičarje-vega doma vse znositi sami. Vsekakor bi bila dodatna pomoč pri toliko obiska nadvse dobrodošla. Za pomoč tako morava prositi sorodnike in znance, da pomagajo ob petkih in sobotah.« Na »poštarci« je postrežba hitra in dobra, kljub temu, da človek kar ne more verjeti, da zmoreta Angelca in Helena sami toliko dela. Prav lahko bi se odločili le za ponudbo enolončnice, pa nočeta, kajti prepričani sta, da bo že nekako šlo. Zavedata se, da bi ponudbo hudo osiromašili, kar bi bilo za dobro obiskan dom precejšnja škoda. Dom na Vršiču je torej v dobrih rokah, predvsem pa v pridnih. Številni slovenski poštarji, ki tako radi zahajajo v hribe? so lahko le zadovoljni, da imata Helena in Angelca veliko dobre volje in da sta prizadevni tako, kot si je le želeti. D. Sedej PO PREŠERNOVIH STOPINJAH V KRANJU OBISK ANE IN OTROK 30. zapis Nadaljnja življenjska pot Ane in dveh otrok je bila zares trnova. Dediščina je bila namreč le na papirju. Vseh Prešernovih dolžnikov ni bilo nikoli moč izterjati. Osramočena, zavržena in izobčena nezakonska mati si v tej stiski ni znala kaj prida pomagati. Otroka sta sicer imela varuha, ljubljanskega advokata dr. Rudolfa, ki jima je pomagal do manjših podpor. A v glavnem je bil tu le Anin zaslužek. In pičli krajcarji iz sklada za mestne ubožce. Nekako 19 krajcarjev so imeli vsi trije na dan, Ana, Er-nestina in mali France. To pa je bilo dosti premalo za troje življenj! Po materini smrti je pripovedovala hčerka Ernestina, da po ves dan včasih niso nič jedli, morda kako žemljo; in kako je mati jokala, ko je gledala sinkove lačne oči. . . S trpkostjo nadaljuje Ernestina svojo pripoved, da je bilo njeni materi hudo, ko je zvedela, kako veliko denarja zbirajo za nagrobnik v Kranju, kako prirejajo v gledališču Prešernovega slavja in tam deklamirajo, da tudi zanj velja: »Ne hčere ne sina po meni ne bo!« To, da je njena mati sama morala slišati. . . Ta čas se je utegnila Ana Jelov-škova spomniti na Prešernove besede, ko jo je tešil:... Če bi se pa vendarle zgodilo, da bi prej umrl, preden bosta moja otroka preskrbljena, upam, da ne bosta zapuščena. Šele po moji smrti uvidi moj narod, kaj sem storil zanj. Moja otroka ne bosta siroti!« Zdaj pa je bila Ana odvisna le od dela svojih rok! Na pičle in neredne podpore se ni mogla zanašati. Zaradi vsega hudega je zato Ana osivela že s 30 leti. Ta, nekoč vranjelasa, ognjevita lepotica! Življenje ji ni prav nič prizanašalo. Tekmovanje harmonikarjev na Pokljuki Pokljuka — Turistično društvo Pokljuka in Alpetourova delovna enota Šport hotel Pokljuka bosta v nedeljo, 25. avgusta, organizirala veliko turistično zabavno prireditev Pozdrav s planin. Prireditev bo na jasi pred Šport hotelom na Pokljuki. Tekmovali bodo harmonikarji z dia-tonično harmoniko za prvenstvo Slovenije. Program se bo začel ob 10. uri s povorko nastopajočih harmonikarjev, položitvijo venca na spomenik Mrtvega bataljona in s predstavitvijo harmonikarjev. Tekmovanje, na katerem bo igralo okrog štirideset harmonikarjev, bo trajalo do 13. ure. Vsak nastopajoči bo zaigral partizansko in narodno skladbo. Zmagovalec partizanske skladbe bo prejel prehodno nagrado, kip partizanskega harmonikarja, zmagovalec narodne skladbe pa gorjuško cedro. Po končanem tekmovanju in razglasitvi rezultatov bo zabava s plesom, na kateri bodo igrali Veseli planšarji. Prireditelji bodo poskrbeli tudi za bogato postrežbo jedi z »domače mize«. Pripravili bodo jagnje na žaru, vse vrste mesa na žaru, golaž v kotlu, žgance s kislim mlekom ali zeljem, zaseko in klobase iz zaseke, Ana je morala še za časa Prese£ novega življenja okusiti prav vse wr gobe nezakonske matere. Starši s« jo podili od doma, otroke so ji i&® j ali s pankrti, denarja za preživi]? nje pa ni bilo. In še očitek je &ot.. slišati od svojega ljubega, da ji "J * otroke, ker jih takoj po rojstvu d« v rejo tujim ženskam. Ker je bolne prsi, ni mogla sama dojio-■' Ne ona ne. hči nista bili mK li prav zdravi. Mali Franceljček od pomanjkanja prave hrane utjjj nekaj dni pred svojim 11. letom {*_ 8. 1855): Janez Trdina pripovedi da je bil Prešernov edini sin »jj otrok, svetlih las, prijaznih rJa^e oči, ljubezniv in prikupen. Za uceffl je bil nadarjen. Šolo je kljub ubo^J^ prav dobro izdeloval in baje ft^L devetimi leti že skoraj vse očeto pesmi na pamet. Ernestina pa je obiskovala ^ linsko šolo, a je bila navzlic doNJ učnim uspehom zapostavljena u1 ; koli obdarovana. Bila je " pankrt... . Po štirih letih življenja se Je ^ Ernestina učit šivanja. Ko pa ril šla mati leta 1855, po sinovi sp» spet služit v Trst, ni preostalo meli 13-letni Ernestini nič drwg| kot da je šla za pestunjo, na J*1 , je dobivala 50 krajcarjev poleg ne, ležišča in ponošenih oblek- Leta 1856 je" Ernestina sledila**, teri v Trst. Tu se je v tem času seznanila s knjigarniškim uslu^. cem, invalidom Stehno, in z nJ11^« vela do leta 1866, ko so se vsi "J, preselili na Dunaj. Šibki ieriS\Jf sta še naprej šivali in živeli v nep° sni bedi in pritrgovanju. , Sedaj so se izobraženci slQV**9 vendarle začeli zanimati za. jf0it novo nezakonsko ženo in hčer* so jima hoteli pomagati. bohinjski sir in skuto, orehovo co, domač kruh in vrsto drug10 mačih dobrot. J Za vse, ki nimate lastnega Vxe $ in vam je pešpot predolga, bo org ziran tudi avtobusni prevoz z BiH Avtobusi bodo na Pokljuko odpe«j ob 8., 8.30, in 9.30. S Pokljuke jp8^ bodo vračali ob 16., 18., in 19.30- ^ na avtobusne vozovnice je 120 i narjev. V. Primož J Krompirjev bal Poljane nad Škofjo L°k° Aktiv mladih zadružnikov tijske zadruge Škof j a Loka p** i j a v nedeljo, 25. avgusta, tradi^, nalni krompirjev bal. Na vf1^ tvi, ki se bo začela ob 18. uri, 0°^ razstavili vse vrste krompirj3, 9 jih pridelujemo v Sloveniji,in p ščitna sredstva za krompir. . ples bo igral ansambel Striu1^ plesalci pa bodo tekmovali tud1 lepe nagrade. V. Prim Ljubno praznuje • ki* 24. avgusta praznujejo svoj * J vni praznik krajani Ljubna. V J to bo ob 10. uri komemoraciJaiV spomenikom padlih talcev, ob 2 pa bo v domu TVD Partizan W proslava. »Poštarca« na Vršiču je odprta noč in dan. — Foto: D. Sedej S kolesom na tatinske pohode Kranj — Krompir je obilo obrodil, predvsem na Sorskem polju. Tega se ne zavedajo le kmetje, ki so ga vse leto pridno obdelovali, sadili, škropili, odstranjevali bolne sadike in pleli, bogata krompirjeva letina je nadvse privlačna tudi za tiste, ki bi radi sleherno jesen prišli do zastonj ozimnice. Kmet iz Bitenj, lastnik krompirjevega posestva, ima s tatinskimi pohodi zastonjkarjev bridke izkušnje. Brž je opazil, da krompir na njivi izginja, zato je neki večer tatice pričakal. Izkazalo se je, da je nad njegovim krompirjem silno navdušena krajanka, ki se je po ozimnico na njivo pripeljala s kolesom. Prijel jo je za vrat, zahteval njeno ime in priimek, a je izsilil le jecljajoče vzdihe. Upravičeno se je tako razjezil, da ji je odvzel kolo z vrečko nakradenega — debelega — krompirja v njej. Drobcene gomoljčke mu je velikodušno pustila na njivi. Svetoval ji je, naj se prijavi na postajo milice, kjer naj bi družno rešili ozim-niške dileme. Kmet ima kolo še vedno doma, ženske pa ni — in je najbrž ne bo — nikoli več ... D. Sedej I 5*K. 23. AVGUSTA 1985 KULTURA 5. STRAN ©©SSJgKUJSRBGLAS Občina bo odkupila Visoko Občinsko vodstvo se je s sedanjim lastnikom dogovorilo odkup Tavčarjevega dvorca na Visokem — Najprej bo-*° popravili streho, potem "redili okolico, nato pa se bo ^čela temeljita obnova. sal Visoško kroniko in menda je tu začela nastajati njegova najlepša ljubezenska povest Cvetje v jeseni. Tavčar in njegovi nasledniki so dvorec vzdrževali s prodajo lesa, ki so ga vsako leto posekali. Po zadnji vojni pa so jim bili gozdovi odvzeti. Zato so Tavčarji hitro izračunali, Bavčarjeva hiša na Visokem. I skorja Loka — Vse kaže, da bo sdanje občinsko vodstvo končno Posekalo ugibanja, kaj bo z ne-Jfani° Tavčarjevo domačijo na Vi-*>Kem v Poljanski dolini. Pred do-letom jo je občinska skupšči-?I razglasila za kulturni spome-pred nekaj dnevi pa so se z stnikom Mirkom Šinkovcem spo-^umeli o odkupu. S tem so skle-alUl več kot deset let trajajoča bolj I*1 r?anj resna prizadevanja, da bi .Ovčarjev dvorec postal družbena ^- Zasebnik ga namreč ni mogel l' lltlerno vzdrževati, zato je dvorec let v leto bolJ Pr°Padal- Ko se ie I g .l9?9 podrla streha na hlevu, pa * .nJegova podoba postala resnično lOstna in tudi sramotna za slo- e?sko kulturo. Kmečki dvorec na Visokem je j *Paj z dokaj velikim posestvom ^ °ksežnimi gozdovi dr. Ivan Tav-70 *uPil leta 1893 za 24 tisoč ir ^dinarjev. Tu je kasneje napi in da dvorca ne morejo več vzdrževati in so ga približno pet let kasneje prodali občini. Ta pridobitve ni bila nič kaj vesela, saj ji je bila le v breme. Zato se ga je želela čimprej otresti. Čeprav je bilo zanj precej zanimanja, razpisana je bila tudi licitacija, ga je prodala prvemu, ki je vprašal zanj, to je sedanjemu lastniku Mirku Šinkovcu. Novi lastnik je sicer veliko obljubljal in imel velike načrte. Na posestvu naj bi redil 10 do 15 konj, uredil gostinsko ponudbo, Tavčarjevo sobo, predvsem pa poslopja primerno vzdrževal. Toda, če dvorca niso mogli vzdrževati Tavčarji, ga tudi Šinkovec ni. Vse je ostalo le pri obljubah, dvorec pa je postajal iz leta v leto bolj zanemarjen. Na pritisk slovenske javnosti, ki zadnja leta vse bolj glasno zahteva, naj se ta kulturna sramota odpravi, so se v Škof j i Loki resno lotili reševanje dvorca. Kot že rečeno, so nekdanjo Tavčarjevo domačijo razglasili za kulturni spomenik, pretekli teden pa so se z Mirkom Šinkovcem dogovorili o odkupu posestva in dvorca. Z odkupom in pogoji zanj se je na torkovi seji strinjal tudi občinski izvršni svet in pogodbo naj bi podpisali že prihodnji mesec. Celotno premoženje na Visokem je ocenjeno na nekaj več kot 31,3 milijona dinarjev. V enem mesecu po podpisu pogodbe bodo Mirku Šinkovcu izplačali denar za objekte v višini 14,6 milijona dinarjev, kupnino za zemljišče v višini 16,6 milijona dinarjev pa v prvem polletju prihodnjega leta. Vsoti bosta valorizirani tako, da bodo upoštevali inflacijo od cenitve maja letos dO dneva izplačila. Razen tega bo Mirko Šinkovec lahko na Visokem uporabljal kozolec, redil konje in kosil seno do leta 2000. Zemljišča pa ne bo smel dati v podnajem. Z Visokega se mora izseliti do konca leta 1986. Lahko bo tudi porušil hlev ter odstranil in odpeljal material. Denar za odkup bo zagotovila občina iz različnih virov in s pomočjo združenega dela občine. Zato bo predsednk občinske skupščine Matjaž Cepin v prihodnjih dneh sklical predstavnike gospodarstva, Hlev že prerašča robidovje. ki so se že v preteklosti zanimali za ureditev Visokega. Visoko je tudi vključeno v program revitalizacije mestnih in vaških jeder, narejena je že študija o njegovi oživitvi. Ali bo v njem gostinska ali kulturna dejavnost ali oboje, se bodo odločili kasneje. Najprej ga bo treba toliko popraviti, da ne bo propadal naprej. Že letos bodo morali popraviti strehe, ker v hiši zamaka. Za najnujnejša popravila je Kulturna skupnost Slovenije že predvidela 9 milijonov dinarjev. Potem bodo uredili okolico in pripravili načrte za obnovo. Predvsem pa naj sedanja zagnanost pri reševanju Tavčarjeve domačije ne popusti, tako da bo Visoko resnično postalo slovenski kulturni spomenik. L. Bogataj Tudi streha na hiši je močno načeta. Kapelica, kjer je pokopan dr. Ivan Tavčar, pa je lepo vzdrževana. Vhod v Tavčarjevo hišo. Foto: F. Perdan Kulturni koledar Po osvoboditvi 1945—1950. r graščine bo drevi ob V pasaži ra- UČENICE — V Kosovi grasci-e% odprta razstava Gorenjska v ^DOVUICA 19 .ke graščini iuri otvoritev razstave fotogra T&* a,?la Polde-^to — V okviru akcije V so-b^o se dobimo bo nastopilo v so-s^' 24. avgusta, ob 19. uri Pev-*bo ^štvo Peko Tržič s svojim $tJ"om, kvintetom in citraši. Na- v atriju občine Tržič. °en n Nj — Akademski slikar vlja ecumik 12 Ljubljane razstavi ^Kavka-baru v Kranju svoja 15- septembra. lo^FJA LOKA - V galeriji na v& ^ 8radu je na ogled razsta-Vi^^adem. slikarja Miloša La-30 JClCa- Razstava bo odprta do igfffcsta. KtJHNJSKA BISTRICA - Na hiJjS0 Planinskega društva Bo-rednja vas je slikarsko-lite-ninsV razstava 00 90-letnici Pla-Ml i .Sa vestnika, ki jo je pripra-A$jv°ski muzej iz Škofje Loke v Na?novem domu v Bon- Bistrici pišana do 28. avgusta in do-^°kuena z dokumentacijo in foto-ko^^ntacijo o otvoritvi Vodni-t$ko k°če na Velem polju, ki prav %i s*ayi 90-letnico otvoritve in ^ J;truco Vodnikovega pristopa 20 lriglav; Valentin Vodnik je CdJ^ta 1785 z grofom Fran-&H*.u 0chenwartom dospel do -vrha Triglava. DELFIN vam nudi bogato izbiro SVEŽIH IN zmrznjenih hib Razstava čipk v Železnikih — Ob čipkarskemu dnevu so v Železnikih pripravili tudi razstavo čipk, ki bo odprta še do nedelje, 25. avgusta. Čipke si lahko ogledate v prostorih galerije muzeja nasproti plavža v starem delu Železnikov. Izdelki čipkaric so tudi naprodaj. — Foto: F. Perdan Franc Bregant v Festivalni dvorani na Bledu Izginule vrednote Gorenjska kmečka hiša, nekdaj predmet občudovanja ne samo domačih, temveč tudi tujih popotnikov in raziskovalcev, ostaja v mnogih naših krajih le še spomin! Ponosne domove z iesenimi ganki. kamnitimi portali, s kovanimi mrežami v oknih, z rezljanimi stropi in z lončenimi pečmi obogatene notranjščine so nadomestile standardne oblike industrijskih izdelkov. Novi čas je s svojimi tehničnimi novostmi posegel na vsa pod^cja človekovega življenja in neusmiljeno zavrgel mnoge nekdanje vrednote — materialne in duhovne. Živimo na usodnem prelomu časa, ko staro izginja, novo pa še ni našlo pravega mesta v danem okolju. Izgubili smo toliko spomenikov, da postaja vsaka, tudi najbolj skromna upodobitev naše arhitekturne dediščine dragocenost, pa naj bo izvršena v sliki, skici ali fotografiji. Vsi, ki v tem motivnem svetu iščejo navdih za svoje ustvarjalno delo, opravljajo dvojno dobro — v estetskem in dokumentarnem pogledu. Lep primer teh prizadevanj nam daje razstava upodobitev gorenjske kulturne krajine slikarja Franceta Breganta. France Bregant je velik del svojih krajinskih kompozicij obogatil z motiviko ljudske arhitekture, s posnetki kmečkih hiš, starih naselij, žag, pastirskih stanov, kozolcev, vtkanih v prijazni ambient gorenjske" krajine. Kot bi čutil usodno vzdušje prehodnega časa France Bregant nemalokrat vključuje svoje krajine v dinamično vrenje z oblaki pre-preženega neba. Krma, Babji zob I. in II., Motiv iz ateljeja itd. so najbolj izstopajoči primeri tega dramatično obarvanega načina slikanja. Stari Zatrnik, Žaga na Jezerskem, Senik na Lepenah, Kozolci pri Studorju, s katerimi France Bergant zaključuje svojo slikarsko predstavitev, so spomini na nepozabne vrednote ljudske ustvarjcJnosti, od katerih se slikar z nostalgijo poslavlja. Cene Avguštin Plečnik je pustil sledi tudi na Bledu Plečnik je takorekoč »odkritje« osemdesetih let, v svetu danes prirejajo razstave, seminarje, Plečnikove dneve, pri nas najboljšim arhitektom podeljujejo Plečnikove nagrade. Zato bo morda zanimivo povedati, da je mojster Plečnik zapustil sledi na Bledu. Na željo Eleo-nore Švrljuge, ki je imela na Bledu počitniško vilo, živela je v Zagrebu, je pred vstopom na vrt postavil »Slovensko madono«. Po vziru slovenskih znamenj se dviga na stebru, kar je bila izvirna zamisel Jožeta Plečnika. Na hrbtni strani plašča so upodobljeni grbi Slovenije, Hrvaške in Srbije, s čimer je verjetno poudaril enotnost naših narodov, morda po želji naročnice. Steber, na katerem stoji plastika, je iz domačega kamna. Božo Pengov - brat blejskega treskarja Slavka Pengova — je zanjo uporabil podpeški marmor. To vrtno znamenje, kakor ga nekateri imenujejo, je bilo postavljeno leta 1935, po vojni so ga prestavili pred blejsko cerkev. Plečnik pa se je hkrati lotil tudi prenove vile Eleonore Švrljuge, ki jo danes uporablja Slovenska akademija znanosti in umetnosti kot svoj počitniški dom. Vila je bila sprva običajna meščanska počitniška hiša, Plečnik jo je obogatil, tudi okolico. Ob kamnitih stranskih stenah je ob vhodu postavil velika kovana železna vrata, hišo pa je obdal z njemu svoj-skimi stebri, okna okrasil s kovanimi mrežami. Prizidal je garažo, ki je izklesana iz kamna ter z železnimi polkni na oknih. Povečal je tudi dnevni prostor, ga obogatil s težko opremo in večjimi okni. Plečniku se je na Bledu obetalo še večje delo — gradnja novega kraljevega dvorca na Mlinem. Za kraljevo družino so bili dotedanji prostori v gradu Suvobor pretesni, zato so se odločili za gradnjo novega dvorca v parku.. Kralj Aleksander je januarja 1934 povabil Plečnika na pogovor. Da je bil tedaj uspešen, povedo skice, ki jih je izdelal in jih lahko danes občudujemo v njegovem muzeju. Kraljevi blejski grad, kakor ga imenuje na skicah, je v njegovem svojstvenem stilu, lokacijsko pa ga je postavil med dotedanji dvorec pa tja do strme skale nad jezerom, kjer naj bi bil impozanten vhod v dvor. Vendar zaradi smrti kralja Aleksandra do gradnje ni prišlo, ostala sta le dva kamnita stebra, ki izstopata v parku. Kasneje so izbrali beograjskega arhitekta Tadiča, morda zato, da bi bila kakor garaža pod dvornim parkom postavljena v alpskem stilu. Ko si danes ogledujemo Vilo Bled, dvorec, ki je po vojni zrastel po načrtih arhitekta E. Glanza, nam pri kamnitih obokih v pritličju uide misel k mojstru Plečniku. Strokovnjaki bi to sevedali znali oceniti, vendar o tem doslej še ni bilo nič napisane- Ša- Božo Benedik Znamenje »Slovenska madona« na svojem prvotrlem mestu na Mlinem. (mmmmmEGLAS 6. stran ZA DOM IN DRUŽINO, KINO PETEK, 23. AVGUSTA tijjj* ta mesec na vrtu Stare grme ribeza in kosmulje lahko redčimo že po obiranju. Redčenje v avgustu ima to prednost, da pri olistanih grmih bolje vidimo, kaj je pregosto. Neolistani grmi so videti mnogo redkejši in zračni. Plodovi pečkarjev so zreli za obiranje, če jih lahko ločimo od veje, ko jih od strani privzdignemo. Za prvo znamenje drevesne zrelosti velja, ko začno odpadati posamezni plodovi, torej taki, ki niso črvivi. Pri drevesno zrelih plodovih se na nastavku peelja naredi plutovinasta plast, zato jih lahko brez škode zanje in za drevesa obiramo. Zgodnje sorte jablan in hrušk se držijo dalj, če pri obiranju z njimi skrbno ravnamo. Sposobnost za shranjevanje je omejena, zato je ne kaže z malomarnim delom še skrajševati. Predvsem se moramo izogibati vsega, kar povzroča otiske. Glede tega so še posebej občutljive hruške. Njihova vrednost se zaradi oti-skov bistveno zmanjša. Notranje stene posod za obiranje, posebno košar, morajo biti narejene tako, da se plodovi ne poškodujejo. Dvojna ali trojna prevleka s platnom za vreče zadostuje. Kljub temu pa plodov ne smemo metati v posodo, temveč jih vanje skrbno polagajmo. Ko jih prestavljamo v večje posode ali nameščamo na police v shrambi, moramo ravnati enako. Poleg beličnika zori avgusta še sorta grafenštajnc in jo smemo obirati ta mesec. Beličnik ni bolj razširjen, ker je prezahteven. Zanj je potrebna predvsem zelo velika zračna vlažnost. Zato daje zadovoljiv pridelek le v bližini večjih voda. Grafenštajnc je naj okusne j še zgodnje jabolko s prijetno aromo. Izmed hruševih sort, ki jih lahko obiramo avgusta, omenimo le klapo-vo, guvotovo, trevuško in vil Jamovo. Vse lahko prevažamo le tedaj, če so drevesno zrele, obiramo pa jih, ko so še trde in zelene. Od omenjenih sort je za vlaganje najboljša viljamova. Njeno meso ostane belo, pri drugih vrstah pa se obarva rjavkasto. Avgusta zorita sorti sliv car in ci-merjeva. Najokusnejša je sorta car. Pri njej se splača obirati, čeprav delo doglo traja, ker zori ta sorta zelo neenakomerno. Pri sajenju na novo dajejo prednost sorti car. Če boste na novo sadili breskve, izberite sorto elberto. Ta ima vse dobre lastnosti, ki si jih želimo od breskve. Ni zahtevna glede zemlje, zelo dobro zdrži hude zime in je dovolj odporna proti boleznim in škodljivcem. Rozge malin, ki so letos rodile, moramo po obiranju čimprej odrezati in sicer tik nad zemljo. Ker pri malinah stalno grozi nevarnost mali-nove sušice, moramo vse odrezane rozge takoj sežgati. To delajmo tudi tam, kjer ni znamenj bolezni. Rezna mesta pokrijemo z zemljo; to naj bi preprečevalo, da se ne bi širila mali-nova sušica. Po rezi rozg, ki so letos rodile, moramo spraviti v red oporno ogrodje. S tem delom ne kaže čakati do zime. V zmrznjeno zemljo kole težko zabijamo. Poleg tega razmajano oporno ogrodje nima lepega videza. Ko popravimo oporno ogrodje, takoj privežemo tudi enoletne rozge. Pri tem moramo paziti, da pustimo le 4 do 6 najkrepkejših rozg. Za zdaj rozg malin ne krajšamo. Po ogrodju jih razporedimo čimbolj enakomerno. Pri špalirnem sadnem drevju moramo podaljške vodilnih vej spraviti v pravo lego dokler ne olesenijo. To ne velja le za drevje v špalirju, temveč tudi za prosto stoječe. To opravilo je najpomembnejše pri vodoravnih kordonih. Augusta so poganjki še precej mehki in se dajo spraviti v lego, ki je zanje predvidena. Višnje moramo vsekakor obrezati avgusta. Pri rezi nastale rane se potem še dobro zacelijo in so s tem zavarovane pred okužbo z monilijo. Rezne ploskve na starejšem lesu iz previdnosti skrbno zamažemo z drevesnim voskom. Višnje, ki jih ne obrezujemo, dobijo sčasoma videz vrb žalujk. Moramo jih pomladiti. Ta poseg pa razdelimo na približno tri leta, da se pridelek ne zmanjša preveč. Če imamo več višnjevih dreves, pomladimo vsako leto približno tretjino z istim učinkom. Pri pomladitveni rezi moramo odstraniti vse ogolele poganjke. Obrežemo vse do mladih poganjkov, pa tudi te skrajšamo na polovico. Kjer ni na voljo mladih poganjkov, zadoščajo tudi dobro razviti brsti. Tako obrezane višnje po dveh letih spet polno rodijo. Višnje lahko sicer redno skrajšamo vsako leto, bolj preprosto pa je redčenje. Pri rednem krajšanju odstranimo najprej poganjke, usmerjene v notranjost krone. Redčimo vse, kar je v notranjosti krone pregosto. To lahko počnemo tudi med rastjo. Ko je drevo olistano, mnogo bolje presojamo kot pozimi, ko je golo. Tudi vse poganjke na glavnih vejah, ki rastejo navznoter, povsem odrežemo. Od enoletni poganjkov skrajšamo samo tiste, ki rastejo na podaljšku glavnih vej. Skrajšamo jih na 2/3 njihove dolžine. t lesna slovenj gradeč TO je partner! NOVO V KINU i Po dolgih letih spet prihaja v naše kinematografe Hitchcockov film Dvoriščno okno z Grace Kelly in Jamesom Stetvartom v glavnih vlogah. L. B. Jeffries je fotoreporter. Pri svojem delu se je poškodoval in priklenjen je na invalidski voziček. Kako si krajša čas človek, ki je navajen burnega življenja? Tako, da z daljnogledom opazuje sosede. Še posebej ga zanima trgovec z dragulji Lars Thor-wald, za katerega meni, daje ubil svojo ženo in jo zakopal na dvorišču. Takšnemu pripovedovanju ne verjame, njegova zaročenka Lisa Freemont, ki odločno nastopi proti vmešavanju v privatna življenja drugih. Vendar jo prijateljevo vztrajanje pritegne, da skuša še sama najti kaj oprijemljivega. K sodelovanju povabita še bolničarko in privatnega detektiva, vendar nočeta sodelovati. Thonvald zasluti, da je odkrit, zato se prikrade v Jeffriesovo stanovanje in ga hoče ubiti. Vendar pride policija pravočasno ... Tudi Botra si bomo znova radi naledali. sai ie eden najuuLj ymuunin jumov vseh časov. Don Vito Corleone je glava italijanske družine, naseljene v New Yorku. Družina pripada mafiji, Vito pa je poznan kot »boter«, ki pomaga, svetuje, gospodari. Ko objavi vojno konkurenčni družini Tattaglia, se začno obračunavanja, maščevanje, uboji, pri čemer je težko poškodovan tudi Vito. Njegov najmlajši sin Michael, ki se je dotlej držal bolj ob strani, poskuša znova obnoviti moč družine ... Mi igramo jazz pa je ruski glasbeni film. Kostja Ivanov v dvajsetih letih v Odesi študira glasbo. Je velik ljubitelj jazza, pojmuje ga kot pravo proletarsko umetnost. Opusti študij, da bi se lahko povsem posvetil glasbi, ki jo ima rad. S trojico drugih glasbenikov osnuje jazz skupino. Prepričan je, da bodo uspeli, ovira pa jih oblast, ki ima to glasbo za buržoazno ... Pošast iz močvirja je ameriški znanstveno-fantastični film. Učenjak Alec Holland dela s svojo sestro v laboratoriju na tajnem vladnem projektu. Iz rastlinske celice z živalskim jedrom poskuša ustvariti rastlino, ki bo obstala tudi v težkih klimatskih razmerah. Pokvarjeni Arcane (Louis Jourdan) poskuša ukrasti formulo. Holland se v ruvanju z njim polije z zeleno tekočino, tedaj pa se spremeni v čudo, ki ima sposobnost, ljudem vračati življenje ... Glavni namen vzgoje ni, da te uči zaslužiti kruh, ampak napraviti vsak grižljaj slajši. James Angel Temelj vsake države je vzgoja mladih. Diogenes Vzgoja, ki temelji zgolj na zahtevah in nasvetih, ne pa na vzgledih, je slaba vzgoja. Jan Amos Komensky Blitva tako ali drugače Blitvina juha Potrebujemo 500 g mlade blitve, 1 liter juhe, 2 jajci, 100 g naribanega sira, sol. Blitvo očistimo in dobro operemo.. Skuhamo jo v lastnem soku s ščepcem soli, nato jo ocedimo, sesekljamo ter damo v skledo. Primešamo razžvr- NOVO - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO - NOVO j....................................mm.....M.......................„.................i.........................m..........IIIIMJM GORČICA s 5 C* I NOVO - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO - NOVO kljana jajca in sir ter p rili jemo 1 kozarec juhe. Preostalo juho pristavimo in ko zavre, dodamo blitvo. Mešamo s šibo nad šibkim ognjem le toliko, da se zgosti. Juho postrežemo z opečenimi kruhovimi kockami. Blitva z drobtinami Potrebujemo 800 g blitve, sol, česen, 40 g masla, 2 žlici drobtin. Blitvo očistimo in skuhamo v sklanem kropu, ki smo mu dodali cela stroka česna. Kuhano blitvo odcedimo, naložimo na krožnik ter zabelimo s praženimi drobtinami. Namesto blitvinih listov lahko vzamemo samo stebla. Ta pa kuhamo 8 minut. Blitva s slanino Potrebujemo 600 g blitve, 50 g prekajene slanine, sol, česen. Blitvo skuhamo v slanem kropu. Kuhano odcedimo in obložimo s precvrto slanino, ki ji primešamo strt česen. Blitva po dalmatinsko Potrebujemo 800 g blitve, 2 žlici olivnega olja, česen, sol, poper, po želji tudi krompir. Blitvo očistimo in skuhamo v osoljeni vodi. Odcejeno zabelimo z olivnim oljem, potrese-mo z nasekljanim česnom, po-popramo in zmešamo. Če hočemo, skuhamo posebej še olupljen in narezan krompir ter ga zmešamo z blitvo. Blitva s smetano Potrebujemo 800 g blitve, 1/2 lončka kisle smetane, 50 g masla, 25 g moke, 2 dl juhe, sol. Blitvo očistimo, operemo in skuhamo v majhni količini slane vode. V kozici razpustimo 30 g masla, dodamo moko in počasi prilivamo vodo. Mešamo, da se ne naredijo grudice. Primešamo dobro odcejeno blitvo, prilijemo smetano, solimo ter mešamo nad ognjem, da izhlapi nekaj tekočine. Dodamo še preostalo maslo in takoj postrežemo. Blitva kot prikuha Potrebujemo 800 g blitve, 30 g masla ali margarine, 1 žlico moke, 1 dl vode. ali juhe, česen, poper, 2 žlici kisle smetane. Blitvo operemo in kuhamo v zelo malo vode, da upade (5 minut). Na raztopljeni maščobi raz-mešamo moko, takoj zalijemo z vodo, v kateri smo kuhali blitvo, ali z juho in prevremo. V pripravljeno omako damo kuhano, odcejeno in sesekljano blitvo, prevremo, dodamo strt česen, poper in kislo smetano. 1 13, ret koi V.; i d niz Mi, i -s Pripravimo se na zimo Kumare za krajše hranjenje Jeseni je v marsikatere11! vrtu toliko kumar, da jihj£ mogoče sproti porabiti. & krajši čas jih konzervirao1 takole: Kumare umijemo in P potrebi pri umivanju še P0" drgnemo s krtačko, n8^ jih olupimo. Vsako posku^ mo in grenke dele od^L. mo. Če je peščišče zelo fi* lo, ga izdolbemo, pri meS ^ natih in mlajših plodo^j^ pa ga pustimo. Kuma^ ^ zrežemo na večje ko s^icj^ Vzamemo večji lonec frpan manjšo čebrico, ki jo rl0.l^ri mo le za konzerviranje. ^ Boj bro jo poribamo z vročo v »lo, do in poparjeno obloži«*0 *a trtnimi in češnjevimi ^s ' *i Liste prej dobro opere*^ da odstranimo vse osta^,. škropiva, ki je lahko str" peno. V posodo vlagaj j %_ kumare, vmes devljerfl0 Ulj lotke, kolesca hrena in & lo kopra, lahko tudi vode, malo soli, malo sla kor j a in nekaj »klinčkov*, *> Ko se tekočina ohla"_^ posodo zavežemo s ^^j-ton nom. Čez nekaj dni tek0^ ^ , no odlijemo, prevremo'2^ vlijemo še vročo na kujy,vDi zrn popra. Zalijemo z.^?/!j|Lrei mešanico iz 3/4 kisa ^j^-,^ re. Ponovno zavežemo-10 dni so kumare upo ne. Porabiti jih moramo % nekaj tednih. 'k S Zvitež • k — Halo, Miška, nekaj ^ jajnega sem se spomnil .j^ nocoj: tri karte sem KW za kino. M — Zakaj pa tri, *r pt, celj? nmL* — Kaj ne razumeš. *v«f za tvojo mamo, eno za ta in eno za brata. Pred sodnikom «18- .0 ar* — Torej priznavate, a ste tožitelju rekli osel, D tele? Ali želite še kaj P° dni dati, obtoženi? — Ne, tovariš 80 mislim, da sem bil °-° jasen. Rogonosec 0t Lovec Jaka se nepnc .» ■- nar vano vrne domov in ženo v sosedovem nar1 o® Ves divji sname dvocev^ rame in jo nameri na z^ ljivca. Tedaj pa žena za šči: 4 »Za. božjo voljo, Jak* ubij očeta svojih otrok- KINO KRANJ CENTER - 23. avgusta: prane. barv. erot. film NOVA EMA-N&ELA ob 16. in 18. uri, maked. vojna drama \ OZEL ob 20. uri, 24. avgusta: franc. barv. film NOVA EMANUELA ob 16. in 18. uri, drama po motivih Andričeve novele Zajček TUDI TO BO MINILO ob 20. uri, premiera nem. barv. erot. drame POSTELJNI KANONI ob 22. uri, 25. avgusta: amer. barv. krim. film DVORIŠČNO OKNO ob 15. uri, franc. barv. erot. film NOVA EMANUELA ob 17. uri, drama po moti-•• ;—*t% m~i-~—i— tv*~- 5i Vin ue»uu mtMuiiuiu i w«e Z/- VUENJE JE LEPO ob -19. uri, premiera amer. barv. gangster, filma ZCTEH 00 2L ur*- 26- avgusta: nem. barv. erol. komedija POSTELJNI KANONI ob 16. in 'J- uri, ljubezenska drama LJUBEZENSKA PISMA S PREMISLEKOM ob 20. uri, 27. avgusta: nem. barv. erot. komedija POSTELJNI KANONI ob 16. in 18. uri, film po motivih Krle-ževe drame Volčjak HORVATOV IZBOR ob 20. uri, 28. avgusta: nem. barv. erot. komedija POSTELJNI KANONI ob 16. in 18. uri, družbena drama TAJVANSKA KANASTA ob 20. uri, 29. avgusta: premiera sovj. barv. filma MI IGRAMO JAZZ ob 16. in 18. uri, politična groteska BUTNSKALA ob 20. uri KRANJ STORŽIČ - 23. avgusta: amer. barv. glasb, komedija BRATJE BLUES ob 16., 18. in 20.15, 24. avgusta: amer. barv. komedija NORI KAZNJENCI ob 16., 18. in 20. uri, 25. avgusta: amer. barv. akcij, film KAMION SMRTI ob 14. in 18. uri, nem. barv. erot. film BRUN HILDA IN KRIMHILDA ob 16. uri, premiera amer. barv. filma POŠAST IZ MOČVIRJA ob 20. uri, 26. in 27. avgusta: amer. barv. fant. film POŠAST IZ MOČVIRJA ob 16., 18. in 20. uri, 28. avgusta: hongk. barv. akcij, film ZMAJEVA IGRA SMRTI ob 16., 18. in 20. uri, 29. avgusta: amer. barv. srhljivka PODGANE ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ — 23. avgusta: nem. barv. film KAMION SMRTI ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. krim. filma DVORIŠČNO OKNO ob 22. uri, 25. avgusta: meh. barv. akcij, film PODGANE Z ASFALTA ob 15. uri, franc. nem. barv. erot. film CHATE-RINE CHERIE ob 17. in 19. uri, premiera sovj. barv. filma MI IGRAMO JAZZ ob 21. uri, 26. avgusta: hongk. barv. film 13 SINOV RUMENEGA ZMAJA ob 18. in 21} uri, 27. avvjsiz. amer. barv. srhljivka GLAD PO KRVI ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM - 23. avgusta: franc. nem. barv. erot. film CHATE-RINE CHERIE ob 18. in 20. uri, 24. avgusta: amer. barv. film GIJ^D PO KRVI ob 18. uri, franc. nem. barv. erot. film CHATERINE CHERIE ob 20. uri, premiera amer. barv. filma POŠAST IZ MOČVIRJA ob 22. uri, 25. avgusta: amer. barv, film yOTil KAZ^JE'\čl ob 15. uri, amer. barv. srhljivka GMD PO KRVI ob 17. in 19. uri, premiera nem. barv. erot. filma POSTELJNI KANONI ob 21. uri, 26. avgusta: ital. barv. film BITKA ZA MARET ob 18. in 20. uri, 27. avgusta: amer. barv. krim. film DVORIŠČNO OKNO ob 18. in 20. uri, 29. avgusta: ital. barv. vojni film BITKA ZA MARET ob 18. in 20. uri DUPLICA — 24. avgusta: amer. barv. film BOTER ob 20. uri, 25. avgusta: amer.-ital. barv. vojni film BITKA ZA MARET ob 20. uri, 28. avgusta: amer. barv. film POŠAST IZ MOČVIRJA ob 20. uri, 29. avgusta: nem. barij. erot. film POSTEIJ-Nl KANONI ob 20. uri JESENICE RADIO - 23. avgusta: hongk. ban', film 13 SINOV RUMENEGA ZMAJA ob 17. uri, ju- gosl. barv. film TUDI TO BO MINILO ob 19. uri, premiera danskega barv. filma SEKSUALNE FANTAZIJE ob 21. uri, 24. avgusta: amer. barv. komedija IZGUBUEN1 ART-HUR ob 17. uri, jugosl. barv. film ŽIVLJENJE JE LEPO ob 19. uri, 25. avgusta: amer. barv. film IZGUBLJENI ARTHUR ob 17. uri, jugosl. barv. film UUBEZENSKA PISMA S PREMISLEKOM ob 19. uri, 26. avgusta: amer. barv. akcij, film KAMION SMRTI ob 17. uri, jugosl. film HORVATOV IZBOR ob 19. uri, 27. avgusta: ital. film ŽENSKA APAČ ob 17. uri, jugosl. druž. drama TAJVANSKA KANASTA ob 19. uri, 28. avgusta: amer. barv. film BRATJE BLUES ob 17. uri, polit, film BUTNSKALA ob 19. uri JESENICE PLAVŽ - 23. avgusta: amer. barv. komedija IZGUBLJENI ARTHUR ob 18. in 20. uri, 24. in 25. avgusta: danski erot. film SEKSUALNE FANTAZIJE ob 18. in 20. uri, 26. in 27. avgusta: amer. barv. film BOTER ob 18. in 20. uri, 29. avgusta: amer. barv. akcij, film JCAiVIiG/v SMHTl ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA - 23. avgusta: amer. barv. komedija NORI KAZNJENCI ob 20. uri, 24. avgusta: ital. barv. film BITKA ZA MERET ob 20. uri, 27. avgusta: danski barv. erot. film SEKSUALNE FANTAZIJE ob 20. uri DOVJE — 25. avgusta: amer. barv. film PSI VOJNE ob 20. uri RADOVUICA - 24. avgusta, franc. ital. barv. film DVAJSET LET PO PADCU NEW YORKA ob 18. uri, amer. barv. film SUPERA-GENT1 ob 20. uri, 25. avgusta: amer. barv. film SUPERAGENTI ob 18. uri, amer. barv. film STREL V MESEC ob 20. uri, 26. in 29. avgusta: franc. ital. amer. barv. fant. film DVAJSET LET PO PADCU NEW YORKA ob 20. uri, 27. avgusta: amer. barv. film STREL V ME- SEC ob 20. uri, 28. avgusta barv. film SUPERAGENTI °" uri BLED - 24. film POLTERGEIST uri, 25. avgusta: amer. bffi'.fp PROFESORICA FRANCOŠC" U, 18. uri, franc. ital.-amer. baTlMl film DVAJSET LET PO yn-J t. avgusta: amer'ifl f IGEIST ob 18 1 0 gm sta: amer. barv. film SUPl TI ob 20. uri, 27. in 28. *»j»v{ bocv. franc. barv. film BU ucjH.. PADLI NA GLAVO ob >A 20.30, 27. avgusta: ital- ^pVj DAMANGO - SADEŽ ^tfA ob 18.30 in 20.30, 28. "tff triler HOKUS POKUS 0° M 20.30, 29. avgusta: ital-HERCULES ob 20.30 $ POLJANE - 23. avgvf*:,\. film BRILJANTINA H °" a|jT» 25. avgusta: amer. akcij- > NJA MAŠČEVALEC ob l*--'** avgusta: ital. spektakl H ob 21. uri *5l [J55!y31AVGUSTA 1985 RADIO, TELEVIZIJA, KRIŽANKA BANKA SPOROČA 7. STRAN (M^MMGLAS TELEVIZIJSKI SPORED po po-ato asi' ;že-zre-ies- ISOBOTA, 24. avgusta \13.« Poročila -13.50 N. Ku-^ Obuti maček, 1. del lutkovne predstave - 14.05 IJPodgorac: Beli ciganček, |,del nadaljevanke TV »kopje - 14.35 Nepomemb-* in pomembno, 4. del na-J^nke TV Zagreb - 14.50 5Jti ^ legende - Srednjeveški miti: Saga o Nibelungih Siegfried, nanizanka TV ^grad -15.05 Poletavček, a' nanizanke TV Beo: • 15.35 Spominski v Kumravcu,.. oddaja •del Zagreb 16.05 Živi pla- ..5iprior3a trave, ponovitev iaHCl angieške dokumen-ose.^^rije - 17.00 Barilo- ■ &u tovni P°kal v smu* ■abi'ArB; 'Smuk (M), prenos iz P0-Boj , ne (do 18.30) - 18.45 a obstanek: Indijski nos&a '^Bleskadokumentar-Ust»-«wia " 20-00 Vlomilec, >in°'Hf film"21 40 Zrcal° j iski film ink««0oV 2200 Videogodba r°ročila str* TV mreže: Štiri kilometre na te^^VJSoslovanski film -^el>eri*!?es.v ig«, P slad' posnetek Ihtave (ZDA) na festiva ifc^ka Šibenik '85 -17.20 . S11* iz Oza, ameriški °S*S?niki fiim -1900 Na" d i£55» glasba - 19.30 TV 310 •i.Sr?k - 20-00 Ročk mara-* -fllto k 0 Dokumenti naše-i0 ^iilfta: Magija prostora -:utf8' vnj Uročila - 21.05 Sveto-) ^s^kal v smučanju -)0t$ (M), posnetek iz Las .tno vViua * 22.05 Športna po-«l0J ; 22.25 Lepa Otero, v^,1 italijanske nadalje-_____^3.55^ ' 23.25 Poezija (do ^Zagreb I.program: *CrfSedem dni ' 1745 ka] ,jtffna glasba - 18.15 Po- ilUvf ^ 18-20 TV koledar -kup Uj-ffisrčno vaši: Avgust Ifl^lk - 1Q On rmr J----- NEDELJA, 25. avgusta 8.50 Poročila - 8.55 Živ žav: Risanke - 9.50 Obiskovalci, ponovitev 6. dela čehoslova-ško-zahodnonemške nadaljevanke - 10.20 Derrick, 4. del zahodnonemške nanizanke - 11.20 Čez tri gore: Pel vam bo kvintet Franko-lovčani - 11.45 625, pregled tedenskega sporeda - 12.00 Ljudje in zemlja, prenos iz Radgone - 13.00 Poročila -15.50 D. Kunič-Z. Šotra: Zgodbe iz delavnice, 3. del nadaljevanke TV Beograd -16.35 Poročila - 16.40 Majski poker, 4. - zadnji del za-bavnoelasbene oddaje 17.35 Šampanjec za Cezarja, ameriški film (ČB) -20.00 M. Jovanovski-M. Fili-povski: Slana na mandljevem cvetu, drama TV Skopje - 21.20 Beseda da besedo - Pogovor z Janezom Lenč-kom - 21.50 Proti toku, indijski kratki film - 22.10 Športni pregled - 22.55 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 14.45 Zandvoort: Avtomobilske dirke formule 1 za VN Nizozemske, prenos -17.20 Na svoj način, glasbena oddaja - 17.35 Osumljeni, ameriški film - 18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik -20.00 Temna stran sveta: Skrb za zdravje, dokumentarna serija - 20.50 Poročila - 20.55 Mali koncert: ansambel Prijatelji - 21.15 TV kinoteka: Grad na Švedskem, francoski film TV Zagreb I. program: 11.50 Poročila - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Otroška matineja: Pikica in zajček, avstralska risanka -14.15 MDA in mladost in pesem - Srečanje brigadirjev Jugoslavije -15.30 Svilena pot, dokumentarna serija - 16.20 Hazarder, serijski film - 17.20 Na svoj način -glasbena oddaja - 17.35 Osumljeni, ameriški film -18.55 Retrospektiva zagrebške šole risanega fiPia -19.30 TV dnevnik - 20.00 I. Matic: Neveste prihajajo, ponovitev drame - 21.15 Morje, ljudje, obale - doku-mentarnozabavna reportaža - 21.45 TV dnevnik - 22.10 Športni pregled - 22.55 Program plus: Benny Hill, Rumena laguna, Portret koreografa - baletna oddaja, poročila PONEDELJEK, 26. avgusta 17.50 Poročila - Spored za otroke: - 17.55 Poletavček, 10. del nanizanke TV Beograd - 18.25 Kako pravljica oživi - 18.40 Propagandna oddaja - 18.45 Ročk oko, oddaja za mlade - 20.05 B. Schroder: Železna cesta, 1. del nemškojugoslovan-ske nadaljevanke - 21.10 In še sedem dni, dokumentarna oddaja TV Ljubljana iz niza Dnevi zmage - 22.00 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Test - 17.30 Beograjski TV program - 18.55 Premor - 19.00 Indirekt, oddaja o športu - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost - 20.50 Poročila - 20.55 Hit meseca -21.40 Propagandna oddaja -21.45 Dinastija, 61. del ameriške nadaljevanke TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani -18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Mirna, Bane in lutke -18.30 Zmajeva ulica v Novem Sadu, otroška serija -18.45 Ročk oko, oddaja za mlade - 19.30 TV dnevnik -20.00 Nor kot ptica, francoska TV drama - 21.30 Meri-diani, zunanjepolitična oddaja - 22.00 Izbrani trenutek - 22.05 TV dnevnik -22.25 En avtor, en film -22.45 Program plus: Univer-ziada v Kobeju, reportaža, Benny Hill, Skrivnosti morja, Poročila TOREK, 27. avgust 17.45 Poročila - 17.50 Naša pesem - Maribor '84: MPZ RKUD, Djuro Salaj - Slavonski Brod - Spored za otroke: -18.20 Miti in legende - Srednjeveški miti: Krimhildino maščevanje, nanizanka TV Beograd -18.35 Propagandna oddaja -18.40 Od Ohrida do Hera-kleje, oddaja TV Zagreb -20.05 D. Albahari-V. Janko-vič: ZID, drama TV Beograd - 20.55 Omizje: Atomske centrale - da ali ne? -23.00 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.40 Test - 17.55 TV dnevnik -18.15 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju - 18.45 S koncerta YU Ročk Misija -19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabava vas skupina »Leptir« -20.45 Žrebanje lota - 20.55 RADIJSKI SPORED Poročila - 21.00 Štrajk, dokumentarna oddaja - 21.35 Življenje knjige - 22.05 Svet in mi, ponovitev notranjepolitične oddaje TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani -18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju - 18.45 S koncerta YU Ročk Misija -19.30 TV dnevnik - 20.00 Dialogi, notranjepolitična oddaja - 20.45 Žrebanje lota - 20.55 Črni dnevi za ženske - angleški TV film - 22.35 TV dnevnik - 22.55 Program 'plus: Benny Hill, Rumena laguna, Poročila SREDA, 28. avgusta 17.50 Poročila - Spored za otroke: - 17.55 N. Kuret: Obuti maček, 2. del predstave Lutkovnega gledališča Ljubljana - 18.10 V. Pod-gorac: Beli ciganček, 6. del nadaljevanke TV Skopje -18.45 Želeli ste, poglejte -poučnozabavna oddaja -20.05 Svet na zaslonu: Mar me hočejo ubiti? - 20.55 Film tedna: Tudi rablji umirajo, ameriški film (ČB) -22.35 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.40 Test - 17.55 TV dnevnik - 18.15 Otroška serija -18.45 Guča '85, dokumen-tarno-glasbena reportaža -19.30 TV dnevnik - 20.00 Mladi osvajajo svet - Koncert nagrajencev na dnevih glasbe v Budvi - 20.45 Poročila - 20.50 KX1 Androme-da, dokumentarna oddaja -21.55 Estradna sreda: Festival dalmatinskih klap -Omiš '85 TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani -18.00 Po- za M. J.0o"V 1930 TV dnevnik rst ^godba o Patty He-' rtn riški film - 22.25 /jevnik - 22.40 Za ko-Us S14 - 00.10 Program NiaiLny Hili* Rumena •"Uročil morisUCna seri" el'bi >cev^ SOBOTA, 24. avgusta Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -8.00 Poročila - 8.05 Pionirski tednik - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Sobotna matineja - 11.30 Srečanje republik in pokrajin - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama - 15.10 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00-ih, Zunanjepolitični magazin -18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Minute z ansamblom Pera Ugrina -20.00-23.00 Slovenci po svetu - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Od tod do polAoči - 00.05-5.00 Nočni program -glasba TUDI POKOJNINA PREK BANKE! CA 5. * RG NTl 0 'M 1 Skupnost pokojninskega in ir|valklskega zavarovanja SR Slovenije in Ljubljanska banka sta sklenili sporazum 0 izplačevanju pokojnin Prek tekočih računov in hranilnih knjižic. Prenos izplačevanja pokojnin prek Ljubljanske banke lahko opravi "ančni delavec na osnovi u9otovitvenega sklepa o od-^ri pokojnine, ki ga dobite 0rJ Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovala. Upokojenec pa lahko J(se potrebno opravi tudi na skupnosti in mu ni treba po-pbej za to v banko. Ta in-0rrnacija je prav gotovo za-J'rniva za tiste, ki se boste l^alu upokojili in za upoko- ^aJPrej moramo reči, da po-Sern samostojno odločate jj ^asu, v katerem boste dvi-?n'li znesek nakazane po->°i^ine. Ne glede, kdaj vpi->ete znesek v hranilno knji-?c°. vam obresti tečejo od ^neva, ko je banka prejela jj^ojnino. Pokojnina se brestuje, če jo dobivate na ^koči Posti račun, le s to pred- la 7'J0- da razpolagate s če-g ,r> imate istočasno denar 0rr|a in hkrati v banki. ^koči račun pri Ljubljanski ^anki vam nudi možnost, da vašega tekočega računa banka plačuje redne mesečne izdatke, ki ste jih do sedaj plačevali sami (npr.: obroke za knjige, izlete, elektriko, časopisne naročnine, TV ter radijske naročnine in drugo). Poslovanje s čeki pomeni tudi dokumentirano porabo. Blok čekovnih blanketov ima dva dela, od katerega eden ostane vam, kjer si vedno lahko zapišete, koliko ste porabili. Tako imate tudi možnost, da samostojno vodite evidenco porabljenih sredstev in do pomot ne more priti. Imetnikom tekočih računov pa Ljubljanska banka omogoči tudi prekoračitev stanja, ki lahko znaša največ do 20.000 dinarjev. Prepričani smo, da boste pridobili, če boste prejemali tudi pokojnino prek banke na hranilno knjižico ali tekoči račun. Če potrebujete dodatne informacije v tem pomembnem trenutku,se oglasite na katerokoli enoto Ljubljanske banke, kjer vam bodo radi odgovorili na vaša vprašanja. Pa še nekaj. Pismonoša bo imel manj zajetno torbo denarja in bo za nepridiprave manj zanimiva vaba. M§k ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske NEDELJA, 25. avgusta Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -9.05 Še pomnite, tovariši -11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.20 Za naše kmetovalce -14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.30 Humoreska tega tedna -15.30 Nedeljska reportaža -16.20 Pogovor s poslušalci -16.30-17.50 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 19.00 Radijski dnevnik 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna 00.05-4.30 Nočni program PONEDELJEK, 26. avgusta Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.25 Ringaraja - 8.40 Pesmice na potepu - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za raše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00-ih - iz naših krajev -Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Ponedeljkov križemkraž -14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -19.35 Lahko noč otroci -19.45 Minute z ansamblom Štirje kovači - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana, violinist Dejan Bravničar in dirigent Samo Hubad -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Ob domačem ognjišču - 22.50 Literarni nokturno -Liljana Dirjan: Pesmi -23.00 Poročila - 23.05 Zimzelene melodije - 24.00 Poročila - 00.05-4.30 Nočni program - glasba ročila - 18.05 TV koledar -18.15 Otroška serija - 18.45 Guča '85 - dokumentarno-glasbena reportaža - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Filmski večer: Avtor in film - 20.55 Operacija Tizian, jugoslovanski film - 22.30 TV dnevnik - 22.50 Program plus: Univerziada v Kobeju - reportaža, Benny Hill, Rumena Laguna, Poročila ČETRTEK, 29. avgusta 17.45 Poročila - Spored za otroke: - 17.50 M. Mihelič: Moj mili Ariel: Prost bodi moj Ariel, 5. - zadnji del nadaljevanke - 18.15 Pivsko posodje od Barjanca do nas -18.35 Propagandna oddaja - 18.40 Mozaik kratkega filma: Kitajski izziv, kanadski film - 20.05 Tednik -21.10 L. Haricke-J. Gross: Pankrt, 2. del vzhodnonem-ške nadaljevanke - 22.00 TV dnevnik II Oddajnik II. TV mreže: 17.40 Test - 17.55 TV dnevnik - 18.15 Beli ciganček, otroška serija TV Skopje -18.45 Ljudje, čas, glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Nekaj ljudi dobre volje, 5. del francoske nadaljevanke -20.55 Poročila - 21.00 Umetniški večer: Kam ploveš Histriona, posnetek predstave igralske družine »Hi-trion« (do 22.10) TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani -18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Beli ciganček - 18.45 Ljudje, čas, glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Politični magazin - 21.05 Koncert zborov ameriških univerz -20.05 TV dnevnik - 22.25 Program plus: Benny Hill, Skrivnosti morja, Poročila PETEK, 30. avgusta 17.50 Poročila - Spored za otroke: - 17.55 Nepomembno in pomembno, 5. del nanizanke TV Zagreb - 18.10 Obiskovalci, 7. del češkoslo-vaško-zahodnonemške nadaljevanke - 18.40 Propagandna oddaja -18.45 Želeli ste, poglejte - poučnozabavna oddaja - 20.05 Živi planet: Sladka, sveža voda -8. del angleške dokumentarne serije - 21.00 Ne prezrite - 21.15 R. A. Simmons: Gangsterska kronika, 10. del ameriške nadaljevanke - 22.00 TV dnevnik II - 22.10 Lena Rais, zahodno-nemški film Oddajniki II. TV mreže: 17.40 Test - 17.55 TV dnevnik - 18.15 Vsak petek nov začetek, otroška serija -18.45 Zabavna oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Piranski glasbeni večeri - prenos iz piranske stolnice (1. del - približno 60 min. tudi za J RT 2) - 21.40 Nočni kino: Formula ljubezni, sovjetski film TV Zagreb I. program: 14.30 Poletno popoldne: Zabava vas Hanka Paldum, Mandič '75 - dokumentarni film, Narodna glasba, Mali koncert, Humoristična serija -17.50 Videostrani -18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Vsak petek nov začetek -18.45 Zabavna oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Hobotnica, 6. del italijanske nadaljevanke - 21.00 Melodije morja in sonca -zabavnoglasbena oddaja -21.45 TV dnevnik - 22.00 Kulturni magazin - 23.30 Program plus: Reportaža z univerziade v Kobeju, Ben-ny Hill, Poročila NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z dne 16. avgusta: pljusk, Riukiu, Pavšič, Bor, nak, VM, Čl, JNA, Glazer, ajd, rato, Anne, Aden, noj, Mija, stepa, OM, ata, os, Ziller-tal, Reade, tir, prižnica, iris, način, vol, dinast, oko, akant. Prejeli smo 135 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (500 din) prejme Sonja Me-zgec, T. Dežmana 6, Kranj, 2. nagrado (300 din) prejme Boris Mikolič, Tržič, 4. julija 45, 3. nagrado (200 din) prejme Matevž Kolar, Dovje 90, Mojstrana. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do 28. avgusta do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijade-ja 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 500 din, 2. nagrada 300 din in 3. nagrada 200 din. GLAS 8. STRAN REPORTAŽA PETEK, 23^AVGUSTAj(!^ Planja na Bledu skrbi za gorsko vodništvo Letos si nabirajo izkušnje, prihodnje leto bodo začeli s pikniki pod Triglavom M. Volčjak r Vodenje turistov v gore je kislo jabolko, v katero dolgo ni upal ugrizniti nihče. Poskusili so v delovni organizaciji Triglavski narodni park na Bledu, vendar so se kmalu upehali, saj so njihovi gorski stra-| zarji predvsem bivši lovski ču-l vaji in zato niso povsem usposobljeni za vodenje turistov v gore. Pred dvema letoma so poskusili še pri Alpetouru, vendar sami niso uspeli, spet se je zapletlo pri vodnikih — alpinistih, ki bi varno in zanimivo vodili tujce med naše vršace. Tujim turističnim agencijam seveda ni mar, s kakšnimi problemi se ubadamo pri nas. Na voljo imajo dovolj poklicnih gorskih vodičev, v programih svojih izletov in potovanj Planinsko urejeno izložbeno okno Planjine poslovalnice na Bledu, kjer turisti lahko dobe vodiča za pohod v gore. imajo tudi planinske pohode v naše gore. Tako tujci vodijo tujce v naše planine. Dogaja pa se seveda tudi, da tuji turisti, ki letujejo na Bledu, v Bohinju ali v Kranjski gori, sami krenejo na planinske ture. Ker našega planinskega sveta ne poznajo, se pripetijo tudi nesreče. Pred letošnjo poletno turistično sezono so na Bledu zno- va poskusili, tokrat malce drugače. Planinsko društvo Planja iz Ljubljane, ki bo novembra staro šele dve leti, je s pomočjo Alpetoura odprlo poslovalnico, v kateri turisti lahko najamejo gorskega vodiča. Ponujajo tudi izlet v planinski tabor na Tari, prodajajo planinsko literaturo, različne karte in brošure, naprodaj so tudi nahrbtniki, ki jih izdeluje Srečo Porenta iz Virmaš pri Škof-ji Loki. Kakšne so izkušnje po slabih dveh mesecih? V poslovalnici izmenoma delata Ljuba Mlakar in Darja Porenta, delo usmerja predsednik planinskega društva Planja Mišo Stanešič. Povedal je, da so dokaj uspešni pri planinskem taboru na Tari, kamor po reki turiste popeljejo s čolni in jim pripravijo prijeten dan v'ivanj a v planinskem taboru. Z izleti na Taro so v sodelovanju s turističnimi agencijami začeli že lani, kmalu po ustanovitvi društva, v katerega je včlanjenih vrsta naših znanih alpinistov. Pohodi v slovenske gore so novost, nabirajo si prve izkušnje, preverjajo želje tujih turistov. Kdovekakšnega navala na poslovalnico še ni, oglašajo se posamični gostje, večjega pohoda v gore še niso imeli. Turist pusti v poslovalnici podatke, v katerem hotelu biva. Nato pokličejo vodiča — alpinista, ki se po telefonu z gostom dogovori za pot in opremo. Pri skupini petih, šestih gostov stane gorski vodič posameznega od 2 do 3 tisoč na dan. ' Z alpinisti so seveda dogovorjeni za dežurstvo, kar pa še ni do kraja urejeno, saj bi vodiču pripadalo denarno nadomestilo tudi v primeru, ko dela nima in zastoj čaka doma pri telefonu. Z alpinisti je težko poleti, pravi Mišo Stanešič, saj Ljuba Mlakar, Darja Porenta in Mišo Stanešič, predsednik planinskega društva Planja iz Ljubljane, skrbe za poslovalnico na Bledu. - - „ — je to čas, ko proste ure in do-pustniške dni izkoristijo za plezanje. Njihovo vodenje turistov v gore pa je seveda bolj ali manj ljubiteljsko. Spet torej visi v zraku vprašanje o poklicnih gorskih vodičih, kakršnih pri nas še nimamo. Pri Planinski zvezi Slovenije zamisel o poklicnih gorskih vodičih ne prodre, saj skušajo planinarjenje zadržati na ljubiteljski ravni. Seveda pa to ne gre v korak z željami turističnih agencij, ki bi rade v svoje programe vključile tudi pohode v gore, za kar pa potrebujejo gorskega vodiča, ki bo vselej na voljo, posebej poleti, ko je sezona na vrhuncu. Da bi jih zaposlili sami, se še ne odločajo, tveganje je preveliko. Po prvih izkušnjah se torej Planja srečuje s podobnimi vprašanji, kakor se je Alpeto-ur sam pred dvema letoma, kakor se je delovna organizacija Triglavski narodni park. Zato Mišo Stanešič snuje nove oblike izletov v gore, takšne seveda, ki bodo prinesle denar, ki ga v Planji za nadaljne uspešno delo poslovalnice seveda potrebujejo. Alpetouru je za začetek obljubil, da bo pokril morebitno izgubo, kasneje pa se bodo seveda morali postaviti na svoje noge. Razmišlja o podobnih oblikah kot je planinski tabor na Tari, denimo o pikniku pod Triglavom, kamor bi lahko popeljali veliko gostov, za najbolj vnete pa pripravili tudi plezanje. Zanimiva je zamisel o eskimski vasi na Pokljuki. Pozimi nameravajo tam s pomočjo vojakov postaviti igluje, ki bodo dostopni le na smučeh in saneh. Gostje bodo v igluju dobili okrepčilo in nato krenili nazaj do hotela. Kanijo pa tam pripraviti tudi silvestrovanje. Gorsko vodništvo pa nameravajo napraviti odmevne j še spomladi, ko naj bi na Bledu pripravili mednarodni kongres gorskih vodnikov. To bo vsekakor velika priložnost za spoznanje izkušenj drugih in tudi za dogovore s tujimi turističnimi agencijami. Za konec še drobna zanimivost. V poslovalnici bodo namestili televizor in predvajali video filme o Triglavskem narodnem parku in našem planinskem svetu. S portoroško Drogo pa so se dogovorili, da bo vsak obiskovalec poslovalnice dobil drobno darilo, vrečko planinskega čaja. Janka Vidmar tke na ročne statve Vsaka njena tkanina nekaj posebnega Janka je v svoji delavnici, ki je hkrati tudi prodajalni sto srečna, saj se ji je izpolnila vroča želja. Tke na r tve in iz tkanin šiva brezrokavnike, jope, plašče, vsaK posebnega Črn brezrokavnik z rdečim cvetom. Črn brezrokavnik z bleščeče zeleno piko. Barve, kakršne je za jesen ukazala moda. Jopa peščenih barv z nizom odtenkov. Stenska preproga, na kateri je ujela nadaljevanje lesene obloge. Vsak njen izdelek je nekaj posebnega, dva nista enaka, saj bi jo to motilo. Janka Vidmarjeva je prostor dobila v novem trgovskem središču ob Cankarjevem naselju v Radovljici, kjer je niz ličnih prodajaln in obrtnih delavnic. Okolje je prijetno, sodobno urejeno, tudi njena je takšna. Majhna in prijetna. Delavnica in prodajalna hkrati. V glavnem dela seveda po naročilu, nekaj tkanin pa krasi delavnico — da se vidi, kaj dela, da njena oblikovalna ustvarjalnost pride svobodno do izraza. Janka že deset let živi v Radovljici, sicer pa je Jeseničan-ka. Zelja, da bi se šolala na ljubljanski srednji oblikovalni šoli, se ji ni izpolnila. Preveč se jih je tedaj vpisalo, izbor je bil strog, tudi zveze in poznanstva so tedaj igrale svojo vlogo, Janka pa jih ni imela. Tako je postala trgovka. Želja pa je seveda ostala. Šivala je doma, zase, za družino, tudi prijateljicam je kaj sešila. Sama pa je bila vedno lepo oblečena. Nato je v reviji bi Vsak Jankin izde sama pravi, da ne - ; tkal" Jana brala o ročni v ^ de Bevk v I^M^klSu. bi poskusila, si Je v0]n^ pila dva kilograma j, pa ji je naredu/^gjig Nastal je prvi plasC ^Aj čno stkane tkanine- \ rastel, kupila je P statve. Izdelovalec s del, kakšen P^šc\^\ tatve'. Izdelovalec Sj» ^ in ji svetoval, " Je t Jlffil že tako je bila g*ec K 'mtm Upokojenski prispevek k zmanjšanju zalog Združenje zvez društev upokojencev je na neda vni seji poslalo protestno pismo SPIZU, ker se pri čakuje le 8-odstotno zvišanje pokojnin. Upokojenci žele biti solidarni z ozdi, tozdi in mozdi, ki imajo ogromne zaloge in zahtevajo povečanje pokojnin za celih 8,9 odstotka . Kdor nam bo poslal najboljši recept, kako naj bi se pozimi najceneje greli, bo šel na jesenski Glasov izlet. Tokrat objavljamo primeren recept cenenega ogrevanja: Kdor stanuje v tretjem nadstropju ali v višjih nadstropjih stolpiča brez centralne kurjave, naj si kupi poleno. Le-to naj bo položeno na trati pred blokom. Ko bo pritisnil hudi mraz, je treba le teči po polenček in ga kar najhitreje prinesti v stanovanje. Telo bo že segreto, nakar je poleno treba vrniti pred blok, temperatura bo vidno rasla. Ponavljati ves dan ali po potrebi... Čim višje je nadstropje, tem manjše je lahko poleno. Pričakujemo vaše recepte — najboljši dobi brezplačni, zanimivi in veseli sedež v Glaso-vem avtobusu, vsi ostali, ki se bodo oglasili, pa naše značke in nalepke. Sodelujte v naši nagradni igri! Teh 0,9 odstotka bi večina pustila v trgovini membno bi se zmanjšale zaloge copat, salame Pa' sje radosti, šivank, knajpa in polente. V mesnici Leta 1970: »Dajte mi kilo telečjega ...« Leta 1980: »Dajte mi pol kile telečjega ...« Leta 1985: »Dajte mi kost za juho ...« nnnnnnnnnnnnnnnn Kako do poceni ozimnice » a a t t t » t i i i i 5 i i i Samopreskrba z ozimnico, ki ta čas cvete v okolici kmetijskih predelov Kranja in drugih gorenjskih mest, nujno potrebuje nekaj nasvetov. Če greste v tatinske pohode na polja in njive, se ne peljite s kolesom, kajti trdosrčni lastniki prežijo predvsem na kolesa, s katerih vise priročne vreče. Ko izruvate »krompirjevco«, poberite izključno le debele plodove, majhne naj ima lastnik za seme. Zelje očistite na njivi — lahko boste znatno več odnesli. Fižol potrgajte z listi vred, za kazen. Če ga do zdaj niso obrali, ga tudi ne rabijo. Kako zaščititi standard Z izgovorom, da ste gobar, si že spomladi oglejte vse »klaftre« drv po gozdovih. Ne mučite se z nabiranjem suhljadi, ki itak malo hasne — vzemite tam, kjer je. Če boste vztrajni, si lahko na zadnjem-sedežu zvozite pomembne količine. Trud ne bo od muh, kajti bukova drva bodo jeseni do 8.000 dinarjev za kubik. boi neso se /e ^ Boj fc4/poy 05 13. AVGUSTA 1985 REPORTAŽA .9. STRAN @®IMlSfcn©IEnGLAS \0 tKajn j^.sterva/i je delo res počasno, toda Jankina ustvarjal-er*rojen občutek za oblikovanje imata prosto pot. vanju zaradi njenega šivanja velika. Toda res je že nekaj let kasneje naneslo, da je kupila še večje. Poskusi, jo je spodbujal mož, ko je videla, da v Radovljici grade poslopje za trgovske in obrtniške lokale. V ročnem tkanju se je tedaj že tako izurila, da je s svojimi izdelki sodelovala na razstavah, da ji ni bilo težko dobiti štam-piljke domače obrti. Nekako sta nabrala denar, si pomagala s krediti in kupila majhen prostor v novem radovljiškem trgovskem centru. Marca letos je Janka delavnico odprla. Njej se delavnica sploh ne zdi majhna, to je zame letališče, pravi smeje, ko se spomni, kako je bila poprej s svojimi statvami in šivalnim strojem na tesnem v domači spalnici. Zdaj sta njena ustvarjalnost in prirojeni čut za oblikovanje dva nista enaka, saj Povsem enakih. vol" gse" vzcvetela. V delavnici nastajajo resnično lepe stvari, unikatne, saj je njen zanos tolikšen, da dveh enakih stvari ne bi mogla narediti. Dela ima že zdaj dosti. V njeno delavnico prihajajo seveda predvsem ženske, od vsepovsod, celo iz Ljubljane. Nekatere so prišle že večkrat. To so ženske, ki so rade lepo oblečene, ki imajo rade brezrokavnik, plašč, kostim, kakršnega nima nobena druga. Za takšen kos oblačila, povsem ročno narejenega, so seveda pripravljene odšteti več denarja kot za običajnega. Brezrokavnik, denimo, pri Janki stane od 11 do 15 tisoč dinarjev. Drag je material, iz katerega dela. Predvsem je to volna, dobra mešanica, sama sinteti-ka nima pravega izgleda in otipa. Kologram volne pa je danes že po 5 tisoč dinarjev. Uvožena italijanska volna čudovitih barv pa je celo po 20 tisoč dinarjev. Janka uporablja tudi druge materiale, poskusila je že z bombažem; lan, juto, vrvico, usnje pa je uporabila kot dodatke. V ročno tkanino je vloženega veliko ročnega dela. Za ponazoritev povejmo, da je že omenjeno stensko preprogo v velikosti 1 meter krat 1 meter in 25 centimetrov tkala dober teden. S svojimi ročnimi tkaninami torej obogatela ne bo. To vedo tudi davkarji, ki so domačo obrt oprostili vseh dajatev. Toda Janki za denar niti ne gre, zadovoljna je z zaslužkom, kakršnega je imela prej kot trgovka. Srečna je v svoji delavnici, saj dela tisto, kar si je tako vroče želela. Njen talent lahko prihaja do izraza. M. Volčjak s&l je vodnik po Triglavskem godnem parku ,rve ia *a D ;av,3V$ki narodni park je dobil vodnik, ki bo bistveno prispeval k njegovemu poznavanju — opozarja, kaj vse lahko vidi na poti — Odlikujeta ga strokovnost besedil in lepa Vodnik je vsekakor pomembno kulturno dejanje na Slovenskem Po Triglavskem na-^ Parku je bila težko > af*a knjiga, ki bo bi-l^risPevala k poznavalie§a narodnega parka 1 VJ?skem. Pripravila sta ^aoslovno društvo Slo- k*vsk 0vna organizaciJa ll^dni nar°dni park, ki ,y^z na Bledu. V Delovi *V?'u ga natisnili v 8 ti-. C ^ za L200 dinarjev Nktt? v knJigarnan in S te i društvih. Prva iz-N$nVeda v slovenskem Pf0n entrom za ekonom-l\t a§ando pri Gospodar-m^. j?i Slovenije pa se že h ™lo, da bi ga natisnili §*6ščini in nemščini, j;^^ Center plačal pre- ofcedelJkovi časnikar- smo besed na ci v prostorih demonizacije Triglavski Park na Bledu Hod ko lepih bese ^ ^šnirn izdajam v de- S?nien°8leciu niso nič ka^ |Nw SPlahnel je pred- BNii ' je deJal glavni in 'Urednik vodnika ter ovne organizacije •Nlkarodni Park Ivan oo naravoslovni del »ki P Cik SaJ so bili prirodo-^ JbolJ dejavni. 'Uradniškega odbora , W ^gar je njihovo za- »,^3emeljil z dejstvom, i^tan* P° varstvu narod- S^a Pač izhaja v glav- i § ^eSoviri naravnih da-\% k Se Dil° preprosto za propagandno —na naj bo vsebini Niso se seveda ^ociti Jtirv *n3igo, kakor tudi J^°8rafijo Triglavske-b°do!rga parka, kar je (ugosti, najmanj de-aHo je vsebina vodna sredini, ne i strokovnosti, ka %h £olJudnosti. 51 d Wraber. ki je pri-H, <£ avJe. o rastlinstvu, \ k ^e b^ prijetno pre-k° Je dobil vodnik v roke. Vodnik je sodoben, bogato ilustriran, že prvi vtis je bil lep. Ko ga je bral, njegovo navdušenje ni splahnelo, saj vodnik odlikuje strokovnost besedil, na nekaterih področjih učinkuje celo kot učbenik. Tudi zanj so bile nekatere stvari novost, omenil je kamnite pasove v poglavju o geo-morfoloških značilnostih narodnega parka, ki ga je napisal dr. Jurij Kunaver. Planšar-stvo poznamo v etnološkem smislu, v vodniku pa je sistematično obdelano od planine do planine. Pri vodniku je uspelo ujeti ravnotežje med prispevki s posameznih področij, ob branju se mu je porodila zamisel, da bi v bodoče strokovnjaki različnih strok družno obdelali izbrano območje, kar pri nas še ni v navadi. Vodnik je prva knjiga, ki se strokovno loteva narodnega parka in Julijskih Alp. Popotnika seznanja, kaj bo videl na poti, opozarja ga na naravne značilnosti in na kulturno dediščino, ki jo je v tem prostoru oblikoval človek. Z vodnikom v roki bo popotnik opazil marsikaj, kar morda drugače ne bi, s pomočjo knjige si bo stvari lahko pojasnil in tako širil svoje poznavanje narodnega parka. Vodnik je napisalo 18 avtorjev in nekaj soavtorjev. Na začetku je pojasnjen obstoj narodnega parka, njegova velikost, lega, varstveni režim in nadzorna služba. Nato začenja z geološko zgodovino, sledi relief in pomembnejše geomor-fološke posebnosti, podnebje ter prispevki o rastlinstvu in živalstvu v narodnem parku. Prvi del vodnika tako zaključuje pregled naravnih znamenitosti parka. Drugi del se začne s planinstvom in njegovo kulturno dediščino, sledi dokaj obširno poglavje o planinskem pašništvu, ki je zelo sistematično obdelano. Niso pozabili na zgodovinski pregled, posebej je seveda omenjena soška fronta in njeni ostanki. Podobno kot seznam naravnih znamenitosti je narejen tudi pregled kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Ob koncu je dodan seznam planinskih postojank ter napotki za potepanje po Triglavskem narodnem parku, odločili so se za štiri poti, ki jih malce manj poznamo. Prva vodi križem kražem po dolinah narodnega parka, druga nas popelje do vseh jezer v narodnem parku, tretja po poteh soške fronte, četrta pa s kajakom po Soči. Pri slednji so želeli opozoriti tudi na druge možnosti rekreacije v narodnem parku, saj tako ali tako najbolj poznamo planinar-jenje. Vodnik je napisalo 18 avtorjev in nekaj soavtorjev, priznanih strokovnjakov s posameznih področij. Obsega 244 strani, vsebuje 90 črno-belih in barvnih fotografij ter skic. Dodana mu je pregledna karta, na kateri so označene meje narodnega parka ter njegove naravne in kulturne znamenitosti in spomeniki. M. Volčjak PETKOV PORTRET Klemen Zorman Na prvi pogled je videti Klemen Zorman eden tistih pridnih srednješolcev, ki ves čas tičijo le v knjigah. Pa ni tako. Poleg šole, kjer je bil vsa leta kar dober učenec, in poleg literature se zanima še za obilico drugih stvari. Dan je kar prekratek. Tudi priznanje, ki so ga mu podelili ob jubileju Iskrine šole, priča o njegovi vsestranosti. Dobil ga je za štiriletno zagnano delo pri šolskem časopisu. Nekateri mladi ljudje poznajo le šolo in prazne popoldanske urice ob pivu in bučni glasbi. Klemen ne ve za prazne popoldneve. Zadnje leto mu jih je poleg učenja, urejanja šolskega časopisa, brskanja po drobovju pokvarjenih radijskih sprejemnikov in igric z računalnikom zapolnjevalo tudi trdo delo. V prtljažni službi brniškega letališča je služil denar za računalnik. Zdaj mu minevajo zadnji dnevi zadnjih šolskih počitnic. Potem, ko odsluži domovini, ko občuti prve prednosti samostojnega zaslužka, bi rad študiral. Mika ga novinarstvo, z njim se končno ukvarja več kot pet let, vendar se je odločil za študij sociologije in etnologije. Zanima ga toliko stvari, da se je težko odločil. Tudi tehnika mu ni neznana. Teorija v srednjem usmerjenem izobraževanju sicer da premalo znanja, da bi šolar lahko samostojno prodiral v skrivnost zapletenih električnih aparatov, vendar ima Kle- men tako kot nekateri njemu podobni, za tehniko nadarjeni fantje, obilo nekakšnega naravnega talenta. Čisto sam je izdelal ozvočenje za svoj glasbeni »stolp«, kar mu pri poslušanju glasbenih hitov nudi dvojni užitek. Lepo je, če ti nekaj uspe. Daje ti zadoščenje, da si sposoben. Najbolj pa Klemena navdaja s ponosom »njegov« šolski časopis, Plus — Minus ki so ga nekajkrat celo nagradili kot najboljše slovensko srednješolsko glasilo. Sprva je objavljal v glavnem slovenske šolske naloge, nato pa je hitro dojel, da takšen časopis ne nudi dovolj branja, ki vleče njegove vrstnike. Ko so se v listu začeli pojavljati problemi, ki tarejo mlade v Iskrini srednji šoli, glasilo ob izidu ni več obležalo v kotu. Najzanimivejše so bile tematske številke: o zadnji maturi, Prešernu, mednarodnem letu mladih, novi Iskrini šoli... Klemen samokritično priznava, da bi bilo glasilo še boljše, še ver-nejši odraz življenja v šoli, ko bi ga delal z dobrim ure-dištvom. Tako pa je bilo slednje le na papirju, da je zadostilo formalnostim, zamisli in izvedba pa pretežno njegovi in mentoričini. S profesorico Jožico Mihev je pri glasilu sodeloval od začetka, pa tudi z drugimi profesorji je bil ves čas v dobrih odnosih, z mnogimi domala enak. Ko se Klemen ne bi ukvarjal s šolskim časopisom, bi mu nekaj manjkalo. Šola je nudila premalo možnosti za razgibano izvenšol-sko dejavnost. Klemen bi se rad ukvarjal tudi s fotografijo, če bi imel možnost, pa z literaturo, ko bi bil tovrsten krožek manj tog in bolj življenjski. Pri rednem pouku, pravi, si bolj podoben stroju kot ustvarjalnemu človeku. Učiš se za oceno, kar se bo bržkone pokazalo že čez kak mesec, ko začne Klemen delati v Iskri Telematiki. Pravi, da bo pogrešal »svoj« časopis, uredniškemu in novinarskemu delu pa se še ne kani odpovedati. Nadaljeval bo pri občinskem mladinskem glasilu Naprej, kjer je bil pred leti opravil novinarsko šolo, pa tudi v tovarniškem obveščanju z njim dobivajo dober kader. D. Z. Žlebir V gorenjskem letovišču v Pi-neti pri Novigradu je sedaj tretja izmena zdravstvene kolonije — otroci, ki so iz takih ali drugačnih vzrokov potrebni sonca in morja. Zberejo se z vse Gorenjske, prav sedaj pa je med njimi tudi 12 učencev iz Reutlingena v ZRN in 24 otrok z avstrijske Koroške. Vseh je 375, razdeljeni so v 23 skupin, povprečna starost pa je 12 let. Živijo v dveh stavbah letovišča, družbo pa jim delajo paraplegiki. Nikoli jim ni dolgčas. Imajo dobro izpolnjen urnik, ki se iz dneva v dan spreminja, da letovanje ne postane preveč enolično. Lahko se udeležujejo mnogih interesnih dejavnosti — dramskega, plesnega, likovnega in pravljičnega krožka, tečaja prve pomoči, nogometa, odbojke, namiznega tenisa, igre med dvema ognjama ter ročnih del. Pravijo, da je najtežji čas po kosilu, ko morajo biti v sobah in mirovati. Lahko berejo ali pišejo domov, Lahko kartajo ali igrajo šah, vendar je energije preveč, težko jih je umiriti. Najzanimivejši so večeri. Že pred večerjo se vsi zberejo v zbor, kjer za-pojejo svojo himno Mi, otroci morja, kjer tovarišice in tovariši vsak dan sproti pokažejo. najdene predmete in kjer se dogovorijo o najbolj aktualnih stvareh. Najtežje čakajo urice po večerji, ko se (predvsem dekleta) lepo oblečejo in se zberejo na istem mestu. Najraje imajo ples, še posebno nedeljskega, na katerem slišijo svoje želje. Že med tednom vržejo v določen zabojček listke, na katerih piše, da Andreja pošilja Marku pesem We are the World, da Klemen prosi za popevko O ne, Chery, ki jo mora slišati Tatjana ... V nedeljah te pesmice zavrtijo, vsi plešejo, mogoče nastane celo kakšen nov parček. Otroci se dobro zabavajo, domotožja skoraj ni, če pa se pojavi, tovarišice in tovariši, pedagoška voditeljica Hermi-na Vidic ter njena pomočnica znajo otroka zaposliti in takoj pozabi, da ob njem ni očeta in mame. Starše jim nadomestijo vzgojitelji, brate in sestre pa novi prijatelji. Tudi otroci iz Avstrije in ZRN so se dobro vključili v vsakdanji ritem. Slovence učijo svoje pesmi in plese, starejši, ki že znajo nekoliko angleško in nemško, ter vzgojitelji so prevajalci, vsakomur pa so v pomoč še roke. Avstrijci so prišli na povabilo Zveze prijateljev mladine iz Kranja, ki je povezana z organizacijo Kinderland. Med njima poteka stalna izmenjava otrok — kranjski gredo na Koroško, avstrijski pa pridejo k nam na morje. Evelin iz Ni-kelsdorfa nam je povedala, da ji je v Novigradu všeč, vendar pa malo pogreša starše. S temi otroki je prišla tudi vzgojiteljica, koroška Slovenka, ki jim pomaga v stikih s slovenskimi otroki. Mladi iz Reutlingena v ZRN pa so sinovi in hčere slovenskih staršev. So člani izseljenskega kluba Triglav, ki je pobraten z osnovno šolo Heroja Bračiča iz Tržiča. Vsako leto pridejo v Novigrad, nekateri so tu že tretjič, sodelovanje pa poteka že sedmo leto. Igor iz Reutlingena pravi, da so njegovi starši Celjani, vendar se tudi med Gorenjci dobro počuti. Letos je v Novigradu že drugo leto in pravi, da bo najbrž spet prišel. V zdravstveni koloniji je nujna tudi medicinska služba. Dr. Katka Pešak, šolska zdravnica, pravi, da hudih problemov še ni bilo. K njej prihaja- jo predvsem zaradi ježkovih bodic, pikov meduz, prehladov, vnetij ušes ali angine. Edina resnejša poškodba je bil zlom roke. Tudi vzgojitelji so v Novigradu zadovoljni, pritožili so se le nad nagrajevanjem, saj dnevno porabijo za sladoled in pijačo več, kot dobijo plačila. Z 28 starimi tisočaki bi si res težko privoščili kaj več, še težje pa kaj prihranili. Za celodnevno delo in odgovornost si želijo boljšo nagrado. V glavnem so vsi zadovoljni. Navdušeni so tudi drugi gostje, ki letujejo v Pineti. Zvečer si ogledajo prireditve, ki jih pripravijo otroci,in to je zabava tudi zanje. Veseli pa so najbrž tudi starši, ki vedo, da so otroci v dobrih rokah in se dobro počutijo, 'da se bodo naužili sonca in morja. Spoznavajo nove prijatelje, izmenjajo si naslove in se dogovorijo za ponovno snidenje, če ne prej, pa drugo leto v koloniji. Tudi cene letovanja so zelo ugodne. Tretjino zneska plača zdravstvena skupnost, drugi dve tretjini pa starši ali skupnost otroškega varstva oziroma socialno skrbstvo. Zneski, ki jih plačajo starši, se prilagajajo socialnemu statusu družine. Tisti z manjšim dohodkom na družinskega člana prispeva manj kot tisti, katerega dohodek je višji. S tem omogočijo letovanje tudi tistim otrokom, ki drugače ne bi mogli na morje. Damjana Gortnar ®Q)IM13M©ISIGLAS 10. STRAN ŠPORT iN REKREACIJA PETEK, 23. AVGUSTA 1985 Druga zvezna vaterpolska liga Konec dober Kranj — Dober konec v drugi zvezni vaterpolski Ligi, vendar ne tak, kot bi lahko bil. Predsedstvo zbora zveznih sodnikov, ki ima sedež v Kranju, svoje naloge ni opravilo tako, kot bi jo moralo. Zakaj v Betino in Biograd ni delegiralo takih sodnikov, ki bi v redu sodili vsa srečanja? Zataknilo se je predvsem pri delegiranju. Določili so take sodnike, ki niso imeli časa za sojenje. Soditi je moral tisti, ki je bil v kontroli sojenja, in sodnik, ki sploh ni bil delegiran. Vseh slabosti, ki so nastale na dveh srečanjih Triglava iz Kranja v Biogradu in Betini, je kriva sodniška organizacija. Zakaj se mora to zgoditi enemu od klubov, ki se bori za prvaka v tej ligi! To se je dogajalo na turneji zadnjih dveh kol, ki jih je kranjski Triglav igral v Biogradu in Betini. Dve srečanji je moral Triglav prav zaradi sodniške organizacije odigrati v ponedeljek v štirih urah. Začelo se je v soboto v Biogradu. Že dopoldne se je vedelo, da ne bo enega od delegiranih sodnikov. Upali pa so, da bo kljub temu vse v redu. Toda ni bilo. Ko so igralci Triglava prišli na tekmo, se je začelo zapletati. Kdo bo drugi sodnik? Kranjčani so bili za to, da je lahko drugi sodnik tisti, ki je na listi zveznih sodnikov. Proti temu so bili domači igralci in vodstvo kluba. Rešitev je bilo veliko, a končno so domači igralci rekli svoje. Kazalo je, da tega srečanja sploh ne bo. Na koncu se je našla rešitev in Triglav je dve srečanji odigral dan pozneje. Res je sicer, da je v Betini v nedeljo zvečer nastopila višia sila, saj ni bilo električnega to- Balinarji v Radovljici Radovljica — Balinarski klub Radovljica prireja pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta v nedeljo, 25. avgusta, na baliniščih v športnem parku in pri domu upokojencev v Radovljici tradicionalni, 20. mednarodni balinarski turnir za pokal Gorenjske. Za tekmovanje se je prijavilo 12 moštev iz Slovenije, Hrvatske in Italije. Zmagovalna ekipa bo na sklepni slovesnosti prejela pokal pokrovitelja, Balinarski klub Radovljica pa priznanje Balinarske zveze Jugoslavije za organizacijsko delo, tekmovalne uspehe in za uveljavljanje balinarskega športa na Gorenjskem. V primeru slabega vremena bo tekmovanje na pokritem balinišču v Lescah. JR ka. To je razumljivo. Vse drugo pa še vedno ostaja odprto vprašanje sodniški organizaciji. ZMAGA IN PORAZ Prvo srečanje na turneji v Biogradu in Betini so Kranjčani odigrali v ponedeljek v bazenu na Betini. Srečanje ni več odločalo o prvaku, saj je bil prvak — Opatija — že znan. Kranjčani so kljub temu hoteli dobiti to srečanje in premagati domačine — Brodograditelj. Po dokaj visokem vodstvu so popustili in šele zadnji, odločilni gol je odločil zmagovalca. Izid srečanja — Brodograditelj: Triglav 4:5 (0:3, 2:0, 0:0, 2:2), sodnika Piču-lin, B. Balderman (oba Kranj). Strelci za Triglav: Grabeč 2, Čalič, Stanišič, Kodrič po 1. Drugo srečanje so Triglavani odigrali popoldan v Biogradu. Hoteli so več, kot so dobili. Začeli so dobro in vodili vse do zadnje četrtine. Tedaj je na sceno stopil domači sodnik Uroda, ki je Biogradu podaril zmago. Kranjčan Pi-čulin, ki je bil v paru z Urodo, ni mogel storiti več, kot je. Vseeno lahko zapišemo, da so Kranjčani štiri ure po prvi tekmi odigrali res svojo igro, čeprav je bilo tudi nekaj napak. Izid srečanja — Biograd: Triglav 11:7 (2, 5:3, 2:1, 3:1), sodnika: Pičulin (Kranj), Uroda (Biograd). Strelci za Triglav: Čalič 2, Jerman 2, Grabeč 2, Kodič L D. Humer Vaterpolo V Kranju za državni naslov Kranj — V letnem bazenu v Kranju bo danes in jutri zanimiv ženski vaterpolski turnir. Za naslov državnih prvakinj se bodo na tretjem turnirju potegovala tri vaterpolska ženska moštva. To so Jadran iz Splita, Vela Luka s Korčule in »moštvo« kranjskega Triglava. Na prvih dveh turnirjih na Korčuli in v Splitu so Kranjčanke odlično igrale, saj samo za dve točki zaostajajo za državnim prvakom Velo Luko. Triglavanke so dobre pripravljene in vsa tri srečanja bodo vsekakor prava spodbuda za zmage, ki jih Kranjčanke morajo doseči, če nočejo biti državne prvakinje. Spored srečanj: danes ob 11. uri Jadran : Vela Luka, ob 20. uri Triglav : Jadran, jutri v soboto, ob 11. uri Triglav : Vela Luka. Prepričani smo, da si bo turnir oba dneva ogledalo veliko ljubiteljev vaterpola, saj bodo prvič videli vse tri ženske vaterpolske ekipe. -dn Dobitnik srebrne plakete mesta Tržiča Ob letošnjem občinskem prazniku tržiške občine je bilo med dobitniki plaket tudi Športno združenje »5. avgust«. Srebrno plaketo je prejelo za zasluge pri razvoju invalidskega športa in rekreacije. Prvi začetki športnega udejstvova-nja invalidov segajo že trideset let nazaj. Takrat so pri občinski organizaciji ZWI ustanovili sekcijo za šport, ki je vključila v svoje vrste tudi ostale invalide. Ta sekcija je bila ena prvih tovrstnih sekcij invalidov v Sloveniji. Leta 1970 so vojaški vojni invalidi skupaj z organizacijama zveze borcev in upokojencev pričeli s pripravami na ustanovitev društva. Ustanovni občni zbor je bil 20. novembra istega leta. Društvo pa je bilo uradno registrirano šele 11. avgusta 1971. leta, tako da bo prihodnje leto praznovalo svojo 15. obletnico. Ob ustanovitvi so se odločili tudi, da društvo glede na to, da ga sestavljajo člani v treh organizacij, poimenujejo športno združenje, ime pa je dobilo po dnevu, ko občina Tržič praznuje svoj praznik. V združenju danes gojijo smučanje, balinanje in kegljanje. Smučanje je med invalidi poleg atletike povsod najbolj priljubljeno. Tako je tudi v Tržiču, kjer so tudi med invalidi doma odlični smučarji, kot so Blaž Ropret, Štefan Ahačič, Drago Koder, Srečko Kos in drugi, ki so bili tudi udeleženci številnih svetovnih prvenstev in olimpiad invalidov. V svojih vrstah pa imajo tudi Franca Preloga, odličnega športnika v sedeči odbojki in namiznem tenisu, ki je že od leta 1972 član naše izbrane vrste in udeleženec vseh velikih mednarodnih tekmovanj. Med člani Združenja pa je že takoj po ustanovitvi poraslo zanimanje za balinanje. Z organiziranjem raznih prireditev ter prostovoljnim delom so zbrali sredstva, ki so ob sredstvih TKS, soustanoviteljev ter KS Ravne zadostovala za izgradnjo balinišča na Ravnah, ki je ves čas močno zasedeno. Z izgradnjo tega objekta pa so ustanovili tudi ekipo neinvalidnih občanov, ki uspešno nastopa v I. gorenjski balinarski ligi. Tudi za kegljanje vlada v Združenju veliko zanimanje, vendar pa se s to panogo ukvarjajo priložnostno, saj nimajo lastnega kegljišča. Dejavnost Športnega združenja »5. avgust« Tržič je torej izredno pestra, število članov vseskozi raste, vsi ki si to želijo, pa imajo dovolj možnosti za rekreacijo in tudi tekmovalni šport. J. Kikel Tomo ČESEN JALUNG KANG peta gora /£\ na svetu Pozornost usmeriva na nekaj metrov pred nama; ko jih doseževa, premakneva črto zopet naprej. Veter ima vedno večjo moč. Ali naj to pomeni poslabšanje vremena? Vsaj dan ali dva naj še zdrži. Organizma nimata več veliko moči, naprej ju vleče volja. Neizmerna volja do življenja. Hitro sva pri tistih krušljivih skalah, kjer sva danes že mislila, da z vrhom ne bo nič. Greben, kjer spet pogledava na severno stran, doseževa že v mraku. Čito varujem prek grebena in ko se vrv izteče, naju zagrne noč. Zdaj je treba še bolj paziti. Zapomnila sva si, da raz, po katerem sestopava, pripelje točno do mesta, kjer sva pri vzponu pustila klin. Čez tisti del je bilo nemogoče splezati nazaj, zato sva računala na spust po vrvi. Na polici pod razom otipam klin, tudi vponka je tam. Čita prinese še vrv, pritrdim jo, da se bova spustila. Vsa zamotana je in preklinjam, ko s prsti le tipam in odvezujem majhne vozle. Čelni svetilki imava v šotoru na štirki. Samo dol! Čita izgleda zdelan. Izgubila sva občutek za čas pa tudi za strah, čimprej se morava spraviti iz tega sranja. Prvi gre Čita in ko pridem za njim, stoji na polički v zajedi. Še dvajset metrov, Čita, pa bova iz najtežjega. Pravi, da ne more. Čita, morava, sicer bova tu ostala za vedno. Stojim na gladkih ploščah in skušam zabiti klin, da bi Borutu pomagal pri spustu. Tedaj pa se spusti in že drsi po strmem ledu. Ne, to je nemogoče! Ne morem verjeti, čeprav vem, da je res. In zdaj sem sam, približno 8300 metrov visoko, zdi se mi, da dlje od konca sveta. Spustim se še tistih nekaj metrov na polico v snegu, ki sva jo izkopala pri vzponu. Zraven je majhna skala, uspem najti razpoke za zadnji klin, da se lahko prip-nem. Moram bivakirati, ne vidi se skoraj nič, pa tudi nad taborom 4 so Severna stena z vrisano Jugoslovansko smerjo razpoke, ki bi jih gotovo spregledal. Začela se je neskočno dolga noč, mrzla in negotova. Mraz minus 35, morda celo minus 40 stopinj. To sploh ni tako pomembno. Težava je tisti majhen odstotek kisika, zaradi katerega se kri v žilah zgosti, ne more po žilah prstov in le-ti počasi zmrzujejo. V mnogih ekstremnih solo vzponih sem se naučil ostati mirnih živcev tudi v najtežjih trenutkih in tudi zdaj ohranim mirno kri. Polico malo povečam, da se bom lahko gibal. Vse do jutra je treba samo gibati in ne zapreti oči. Dva metra levo, prav toliko spet na desno, migati s prsti na nogah in rokah. Vso noč. Velikokrat se ozrem proti vzhodu, hrepenim po soncu. Premišljujem, da takih bivakov ni doživelo veliko alpinistov. Veliko jih je hudo omrznilo, mnogi se niso vrnili. Samo še malo moram zdržati, telo črpa energijo od ne vem kje. Ob svitu začnem sestopati proti štirki. Slabo vidim, vse megleno. Nad taborom pogledam za Čito okoli razpok, pa ni nobenega sledu. V šotoru si zmasiram noge, v posodi pa stalim sneg. Potem pa takoj naprej . Čez velik vršni plato veter nekajkrat potegne s tako močjo, da se držim v ledu in snegu z vsemi štirimi. Iz baze vidijo skozi daljnogled le eno piko, ne vedo pa, kdo je. Radijske zveze ni, Čita je imel sprejemnik v nahrbtniku. Na robu navpične stene nad taborom 3 je spet fiksna vrv. Po zraku se spustim čez plošče, spodaj zagledam Petra, ki mi prihaja naproti. Ni treba besed, vse mu je jasno. Objameva se in jo-čeva. Ko spodaj pri šotorih srečam še Filipa, spet jočeva. Pride še Jo-han. Skrbijo zame kot za novorojenca. Saj, na nek način sem ponovno rojen. Po radiu govorim s Tonetom. Žalostna zgodba. Na dvojki čaka Damjan z dvema šerpama. Nič besed, le žalostno srečanje z očmi. Skuhajo mi hrano in šele potem se nam malo razveže jezik. Potem pa še na enko. Ob štirih popoldne, po 35 urah si lahko spet sezujem čevlje. Preveč sem utrujen, da bi spal. V šotoru premlevamo pretekle dogodke. Naslednji dan v bazo. Spet poln nahrbtnik, vsak nese vso svojo opremo. Utrujenost pride za mano in na koncu ledenika počivam vse pogosteje. Vzpona prek krajne ledeni-ške morene, malo pred bazo, se ne da opisati. Breme s hrbta sem nameraval vreči za prvo skalo. Dva dni kasneje so mi dali infuzijo. De-hidracija, nisem bil za nobeno rabo, tehtnica je pokazala dobrih deset kilogramov manj. Vreme se je skvalo, Kanč in Jalung Kang je prekril sneg, okoli vrhov je razsajal veter. Pri bližnjem skalnem bloku smo se simbolično poslovili od Boruta. Solze so tekle po licih, oči so bile rdeče. Te lepe gore, ki jih imamo tako radi, so nam vzele prijatelja. Jalung Kang, 8505 metrov visoka gora, peta najvišja na svetu, je bila prvič osvojena po severni steni. Začrtali smo Jugoslovansko smer, a zato plačali ogromno ceno, preveliko. Vse skupaj ni vredno njegovega življenja, toda stvari se včasih ne pustijo spreminjati tako, kot bi želel le človek. KONEC Franc Vrhovnik, podpredsednik B linarskega kluba Planina: »Vse v° je tistih, ki se z balinanjem ukvar) jo rekreativno. Veliko zanimanja z našo dejavnost pa opažamo medi krajani, saj so mnogi med ^r®" stalni obiskovalci naših tekem.« Balinišče z urejeno razsvetljavo je članom kluba na voljo ves dan, na svo) račun pa pridejo tudi številni rekreativci. Balinarski klub Planina Z vztrajnostjo do novega balinišča Kranj — Ljubitelji balinanja na Planini so pred približno desetimi leti ostali brez balinišča, ker so tam zgradili garaže. Svojemu konjičku pa se niso hoteli odpovedati. Najbolj vneti so se zbrali okoli Franca Sparovca in 1981 ustanovili Balinarski klub Planina. Leto kasneje so ob denarni pomoči krajevne skupnosti uredili novo balinišče. Za letošnji krajevni praznik, 21. junija, pa so odprli nov klubski prostor. Balinarski klub Planina, katerega predsednik je Franc Šparovec, šteje danes okoli petdeset članov. Z uspehom tekmujejo v 2. gorenjski ligi. Njihov največji uspeh je uvrstitev na letošnje tekmovanje za Pokal Maršala Tita za območje Slovenije. V svojih vrstah pa imajo tudi lanskoletno občinsko prvakinjo Branko Jenko. Branka je skupaj z Vesno Hudokmet lani v občini osvojila še prvo mesto v dvojicah. Tekst: T. Bilbija Foto: F. Perdan Atleti zadovoljni Kranj — Za kranjskimi atleti je polovica sezone. Če bi merili po zastopanosti Kranjčanov v državnih reprezentancah, potem je letošnja sezona slabša od lanske, če pa so merilo rezultati, potem ni razloga za nezadovoljstvo. Med mladinkami in mladinci je treba omeniti Boruta Škrabo, ki ima s 682 centimetri naš absolutno najboljši rezultat v skoku v daljino med mlajšimi mladinci, Andraža Rejca, ki je skočil v višino 206 centimetrov, in Ivana Hri-bernika, ki je preskočil 203 centimetre. Ti trije mladinci so letos izpolnili pogoje za perspektivni razred. Med mladinkami pa Petro Rajgelj, ki je na državnem prvenstvu preskočila 165 centimetrov in osvojila tretje mesto, in Renato Kuralt zaradi dobrih rezultatov v metu krogle (11,13 metra) in metu diska (36.14 metra). Članov Atletski klub Triglav skoraj nima, med veterani pa sta aktivna Tone Kaštivnik in Lado Konc. Udeležila sta se svetovnega veteranskega atletskega prvenstva v Rimu in dosegla dobre izide. Med pionirji je nekaj perspektivnih tekmovalcev: Robi Kranjc v metu kopja, Matjaž Polak v metu diska in Denis Ožegovič v teku na 1000 metrov. Ob tej priložnosti vabi Atletski klub Triglav v svoje članstvo vse mlade, ki imajo veselje do atletike! B. Simčič Košarka Dobre priprave pogoj za uspeh »Že kot otrok sem rad vrgel ,kug na starem balinišču. Z veseljem se se pridružil Francu Šparovcu ostalim, ko smo se lotili urejanja vega prostora za balinanje,« Pra Stane Mravlje, član kluba od vsj» novitve in predsednik tehnične * misije. Šahovski turnir Begunje — Šahovska sekcija tov^ ne Elan iz Begunj prireja ob 40-le«11^ tovarne hitropotezni šahovski turn>r Tekmovanje bo v nedeljo, 8. septeI* bra, ob 9. uri v športno-rekreacijske^ centru Krpin, v primeru slabega vr? mena pa v osnovni šoli v Begunjah-turnirju lahko nastopijo vsi ljubit™ miselne igre na 64 črno-belih poljih J glede na naziv ali kategorijo. Vs£* igralec mora prinesti s sabo šahovs*, uro ter šahovnico s figurami. Igrfll. čas je pet minut. Prireditelj sprejel*1 prijave z vplačilom 200 dinarjev na da tekmovanja. Zmagovalec bo prejel p£ tcivniuvaiija. zmagovalec oo prejf r kal in alpske smuči, drugouvrščeni a'Jy ske smuči, tretji tekaške smuči, čet^ in petouvrščeni pa diplomo. Kranj — Priprave košarkaric v drugi zvezni ligi so v polnem teku. Začele so tudi košarkarice Save Commerce iz Kranja, ki so lansko sezono v tej ligi končale na odličnem tretjem mestu. Pod vodstvom trenerja Lojka so imele svoj prvi kondicijski trening na stadionu Stanka Mlakarja, nato pa so bile šest dni na skupnem treningu v Bovcu. Na skupnih pripravah je bilo deset igralk: Oblak, Žagar, Baligač, Katraš-nik, Mladenovič, Zec, Šuštar, Rakovec, Horvat in Ponikvar, medtem ko se jih zaradi službene zadržanosti niso mogle udeležiti Vrdovljak-Marfendin (nove okrepitev košarkaric Sava Commerce z Jesenic), Jožica Habjan in Marija Gale. Kategorija članic, ki so še kadeti-nje, je imela taktični trening za vrh slovenske lige kadetinj pod vodstvom trenerja Klavore v Premanturi. V Bovcu so dekleta trikrat dnevno dobro trenirale. Imele so jutranji tek, ■0 0 nato dvourni trening teka in vaje j moč ter v večernih urah še tehn'^ trening z žogo. Do pričetka lige, ki konec oktobra, bodo vse priprave stfj^ le v trening in treningtekme v KraP^, Pred začetkom starta v drugi zvez*11 j gi naj bi odigrale trideset do štirid«7^ tekem z močnimi nasprotnicami. že naštetih igralk prvega moštva igrale tudi mlade Janja Merlak, Sp « Babic, Darja Gartner, Simona Čuf*r Polona Tabor. v Za klub in žensko moštvo pa tem času priprav začenjajo težavni «, si. Že nekaj let njihova najboljša i^L. ka Olga Baligač tarna zaradi pošk0^, vanega kolena. V teh dneh jo bodo P^ gledali zdravniki in fizioterapevti ^ Kliničnem centru v Ljubljani. C* m potrebna operacija, bo Baligačeva ■jj jo poškodbo verjetno zdravila &e sredine prvega dela tekmovania. REPORTAŽA, OBVESTILA 11. STRAN ©DSUJšSJMMGLAS Gradiš išče štipendiste Delovna organizacija Gradiš — gradbeno industrijsko podjetje Ljubljana — praznuje letos 40-let-n'co ustanovitve. V sestavu tega industrijskega velikana deluje tudi temeljna organizacija Gradiš — Lesnoindustrijski obrat Škofja Lo-*a- Iz skromnih začetkov, ko so "neli na voljo le nekaj zasilnih barak, se je tudi loški Gradiš razvil v sodobno tovarno, ki sicer ni velika Po obsegu in številu zaposlenih, je Pa med najbolj uspešnimi škofjeloškimi delovnimi kolektivi. V loškem Gradisu je zaposlenih *90 delavcev, ki imajo na voljo 3000 kvadratnih metrov sodobnih delovnih površin. Za LIO so značil-ne tri osnovne dejavnosti: primarna predelava lesa ali bolj po domače rečeno žaganje hlodovine, lesno stavbarstvo in stavbno mizarstvo. Večinoma delajo po naročilu in to vse, od stavbnega pohištva, izdelave in postavljanja montažnih objektov, do najrazličnejših drugih mizarskih in tesarskih del. Naročil jim ne manjka, čeprav se večina gradbenih podjetij in tovarn stavbnega pohištva že otepa s pomanjkanjem naročil in z zalogami. Pravkar imajo odprtih nekaj gradbišč v Srbiji in v Primorju. Pred leti so veliko delali tudi v Iraku, kjer so bili z njihovim delom zelo zadovoljni. Tudi poslovni rezultat je nad povprečjem lesne industrije v občini, saj stalno iščejo sodobnejše načine dela in se sproti prilagajajo tržišču. Hkrati stalno skrbijo za izobraževanje. Vedno imajo okoli 40 štipendistov za najrazličnejše lesne in gradbene poklice, od poklicne do visoke stopnje. Tudi letos so razpisali več štipendij za učence srednjega usmerjenega izobraževanja na III. in IV. stopnji oziroma za mizarje in tesarje širokega in ozkega profila. Odziv ni bil velik, zato ponovno prek časopisa vabijo učence, naj se odločijo za enega od teh dveh lepih poklicev. Vsakega štipendista, ki bo uspešno zaključil šolo, bodo zaposlili. Vsem, ki bodo to želeli, pa bodo omogočili tudi nadaljnje šolanje. Delo oziroma učenje v Gradisu pa ima še eno veliko prednost. Proizvodnja v Gradisu namreč ni serijska in tako zna mizar, ki se je učil v njihovih delavnicah, narediti okno, vrata in druge mizarske izdelke, tesar pa vsa tesarske dela. V Gradisu imajo dobro opremljeno delavnice za praktični pouk. Ker veliko delajo tudi pri montaži na terenu, se mladi delavci naučijo teh del. Skratka, učenje in delo v Gradisu dajeta mladim veliko širše možnosti za pridobitev znanja, kot pa učenje v tovarnah, kjer je proiz- *"e«er// opravljajo zahtevna tesarska dela. V skladišču lesa. vodnja že povsem specializirana in avtomatizirana. Seveda pa je zato delo v Gradisu tudi bolj zahtevno. Gradiš zelo dobro sodeluje s srednjo šolo usmerjenega izobraževanja v Škofji Loki, ima lepo urejene učne delavnice, kjer učenci opravljajo proizvodno delo in praktični pouk. Vodijo jih posebej usposobljeni inštruktorji. Tudi pripravništvu namenjajo veliko skrb, saj je od tega veliko odvisno, kako se učenci pripravijo na delo. Skratka, učencem usmerjenega izobraževanja, ki so se odločili, da bodo postali mizarji, tesarji ali po novem lesarji in gradbeniki, nudi loški Gradiš štipendijo, pouk v lepo urejenih delavnicah pod vodstvom usposobljenih inštruktorjev, po uspešnem šolanju zaposlitev in možnost za nadaljnje šolanje. Zato se, če se še niste odločili, čimprej oglasite v Gradisu — Tozd LIO Škofja Loka, Kidričeva 56 ali pokličite po telefonu (064)61-766, kadarkoli od 6 do 14. ure (razen sobote). V času konjskih vpreg je lahko vsakdo počistil odpadke, ki so ostajali na cesti. Danes očitno ni nikogar, da bi dal avtomobilske izpušne pline očistiti svinčenih hlapov. Složnija LIP, lesna industrija Bled, n. sol. o. TOZD Filbo, proizvodnja strojev in naprav, n. sol. o. Boh. Bistrica Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa DIREKTORJA TOZD Pogoji za zasedbo del in nalog so: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — da ima visokošolsko izobrazbo tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri s tremi leti delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ali višješolsko izobrazbo tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri s petimi leti delovnih izkušenj na delih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — da obvlada vsaj en tuj jezik (nemščina, angleščina, italijanščina) — da ima smisel za komuniciranje in sodelovanje z ljudmi, smisel za organizacijo dela, samostojnost pri odločanju, odločnost, samokritičnost, poštenost, discipliniranost. Kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Delovna skupnost skupnih služb delavski svet razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE SEKTORJA ZA PRGJEKTlVO IN PRODAJO Pogoji za zasedbo del in nalog so: — VII. stopnja zahtevnosti dela strojne ali elektro smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali VI. stopnja istih smeri in 5 let delovnih izkušenj, — strokovni izpit, — znanje o tehnični regulativi, — aktivno znanje enega tujega jezika (nemščina, angleščina, italijanščina). Kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Delovna skupnost skupnih služb Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge a) ODGOVORNEGA PROJEKTANTA b) KONSTRUKTORJA III c) VEČ PRIPRAVNIKOV Pogoji za zasedbo: pod a) — VII. stopnja zahtevnosti dela strojne ali elektro smeri in 2 leti delovnih izkušenj, — strokovni izpit, — aktivno znanje enega tujega jezika (nemščina, angleščina, italijanščina); pod b) — V. stopnja zahtevnosti dela strojne smeri in o.p.p.; pod c) — višja ali visoka šolska izobrazba strojne smeri. V vseh primerih bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen za pripravnike, kjer bomo sklenili delovno razmerje za določen čas, to je za čas opravljanja pripravniške prakse. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo najjasneje do 9. septembra 1985 na naslov LIP Bled, DSSS, Ljubljanska 32, Bled. Kandidati za dela in naloge direktorja pa naj svoje prijave naslove na naslov: LIP Bled, TOZD Filbo, proizvodnja strojev in naprav, Boh. Bistrica. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa na pristojnem organu. (mmmmmmsiLAs 12. stran OGLASI IN OBVESTILA PETEK, 23. AVGUSTA DEŽURNI VETERINARJI IZBRALI SO Zk VAS > >N MERKUR kranj--*^ Kar lepo izbiro najrazličnejših barv in premazov za zaščito kovin iz lesa imajo na MERKUR J EVEM oddelku barv v prvem nadstropju GLOBUSA. Dobro so založeni tudi z raznimi čistilnimi sredstvi za vzdrževanje bivalnih prostorov in okolja. SO Ztk VAS Modna napoved za jesen in zimo je karo. Komplet na sliki je izdelek Almire iz Radovljice. Kupite ga lahko v vseh njenih trgovinah. Industrijski kombinat PLANIKA Komisija za delovna razmerja TOZD blagovni promet in DSSS objavljata prosta dela in naloge: 1. struženje — zahtevno 2. opravljanje administrativnih del — bolj zahtevno Za uspešno opravljanje del se zahteva: pod L: — 3-letna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, poznavanje strojev, orodij in materiala, trimesečno poskusno delo. pod 2.: — 4-letna srednja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, pasivno znanje nemškega jezika, spretnost 10-prstnega sistema pisanja. Zaradi trenutno povečanega obsega del bomo delovno razmerje sklenili za določen čas, predvidoma za 2 meseca. Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Planike Kranj, Savska loka 21, v 8 dneh po objavi. »VLADIMIR NAZOR« RO dječja i omladinska odmarališta grada Zagreba P J »Naša djeca« KRANJSKA GORA, Borovška 48 Komisija za delovna razmerja delovne organizacije »Vladimir Nazor«, Zagreb, Maksimirska c. 51, Poslovna enota »Naša djeca« v Kranjski gori, Borovška 48, objavlja prosta dela in naloge: — ekonoma-skladiščnika v poslovni enoti »Naša djeca« Kranjska gora, za nedoločen čas Preizkusna doba: en mesec Pogoji: — KV delavec ali srednja strokovna izobrazba trgovske smeri in opravljen šoferski izpit B kategorije, — 1 leto delovnih izkušenj na podobnih opravilih. Dokumentirane ponudbe pošljite na naslov: »Naša djeca« Kranjska gora, Borovška 48, v 8 dneh od objave. NtS alples ALPLES Industrija pohištva Železniki objavlja na podlagi 6. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Strojegradnja in energetika naslednja dela in naloge ELEKTRO PROJEKTANTSKA OPRAVILA I Pogoji za zasedbo: — V. stopnja izobrazbe — elektro tehnik, — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj iz elektro področja, — znanje tujega jezika (pasivno nemško ali angleško). Delovne naloge obsegajo projektiranje elektro naprav za lesno obdelovalne stroje, lastne konstrukcije ali ko-operacijske posle s tujimi proizvajalci. Delo je samostojno ter zahteva kreativnost, iniciativnost ter poznavanje domačih in tujih standardov. Za navedena dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave s potrebnimi dokazili sprejema kadrovsko socialni oddelek DO Alples v 8 dneh po objavi. OBVESTILO OBRTNIKOM IN DELAVCEM GORENJSKE Obveščamo vas, da Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Kranj organizira ogled obrtnega sejma v Celju in srečanja delavcev Slovenije. Strokovna ekskurzija je organizirana za soboto, dne 14. septembra, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina Kranj. Vse stroške za delavce povrne Sklad. Prijave zbira Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Kranj, Trg revolucije 3, tel. 26-077 in Osnovna organizacija sindikata delavcev v občini, kjer delavec dela. Rok prijav je do 4. septembra 1985. GIP »GRADIŠ« Ljubljana, TOZD GRADBENA ENOTA JESENICE, Prešernova 5 objavlja javno licitacijo ki bo 28. avgusta 1985 ob 10. uri v naselju GRADIŠ Jesenice, Prešernova 5. v prodaji bodo: — kompresor prevozni, ne dela — kompresor prevozni, ne dela — kombibus IMV 1600 BR, letnik 1977, nevozen > — tovorni avto s podaljšano kabino, letnik 1976, vozen — hidravljično dvigalo HAK-4 — kombi IMV 2200, letnik 1976, vozen — os. avto — terenski, LADA NIVA 1600, letnik 1982, vozen 300.000,00 din Osnovna sredstva »i interesenti lahko ogledajo 28. avgusta 1985 od 8. do 9. ure. Varščina 10 % od izklicne cene osnovnega sredstvo, ki se plača 1 uro pred licitacijo, je vračljiva takoj po zaključku licitacije, sicer zapade. Vse stroške prepisa lastništva, ostale stroške in prometni davek plača kupec. Izlicitirani predmeti morajo biti takoj plačani in odpeljani s kraja licitacije. izklicna cena 180.000,00 din 200.000,00 din 80.000,00 din 250.000,00 din 200.000,00 din 250.000,00 din od 23.8. do 30.8.1985 ZA OBČINI KRANJ IN TRŽIČ Od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske tel.: 25-779 ali 22-781. Od 23. do 7. ure pa na tel.: 42-175 ZA OBČINO ŠKOFJA T.OKA JANKO HABJAN, dipl. vet., Žiri, Polje 1» tel. 69-280 in MARKO OBLAK, dipl-vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel. 60-577 ali 44-518 ZA OBČINI RADOVLJICA IN JESENICE DOMINIK RUPNIK, dipl. vet., Jesenice, Titova 45, tel. 22-781 ali 25-779 ^ TOZD OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOV VORANC JESENICE Razpisna komisija za imenovanje pomočnika ravnate' lja TOZD osnovna šola Prežihov Voranc Jesenice ponovno razpisuje prosta dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA TOZD osnovne šole Prežihov Voranc Jesenice. Pogoji: — kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje, določe ne z družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike,in pogoje, določene v I. odstavku 89. cle na Zakona o osnovni šoli, — imeti mora pedagoško izobrazbo ter najmanj tri le ta delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem de11?' — imeti mora organizacijske in strokovne sposo nosti, — biti mora družbenopolitično aktiven. Dela in naloge pomočnika ravnatelja bo izbrani kandi dat dopolnjeval še z učno obveznostjo v skladu 77. členom Statuta tozd osnovne šole Prežihov Vorafl Jesenice. Nastop dela: 1. septembra 1985. Stanovanja ni. • Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjena nju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na nas 10 • TOZD osnovna šola Prežihov Voranc Jesenice, RazP sna komisija, Tomšičeva 5, 64270 Jesenice. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po konca nem roku za prijave. ALPETOUR SOZD ALPETOUR Škofja Loka objavlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmer ja naslednja prosta dela in naloge v TOZD REMONT Kranj - TAPETNIKA - 2 delavca Pogoji: — poklicna šola ustrezne smeri in 1 leto delovnih izku' šenj ali PK delavec in 2 leti delovnih izkušenj. Dv^ mesečno poskusno delo. DO CREINA DS Skupnih služb Kranj - UVOZNO-IZVOZNI REFERENT Pogoji: — višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri in 1 le/, oz. 2 leti delovnih izkušenj. Aktivno znanje ang1 škega ali nemškega jezika. Trimesečno poskus" delo. Delovno razmerje bomo sklenili za dolove čas — za nadomeščanje delavke, ki je na porod11 škem dopustu. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevaj pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služj** Kranj, Koroška c. 5. Kandidate bomo o izidu obvestil* 60 dneh po izteku prijavnega roka. • MEDNARODNA RAZSTAVA GOVEJE ŽIVINE IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE i 23. MEDNARODNI KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM i Gornja Radgona 23. 8.—1. 9.1985 odprto: od 9.00 do 19.00; zabavni program do 24 00 STROKOVNA PREDAVANJA • INOVACIJE • 950 DOMAČIH IN TUJIH RAZSTAVUALCEV RAZSTAVA KONJEV, SVINJ, OVAC, KUNCEV, PERUTNINE • VZORČNI HLEVI NOVO! - prodaja konjev 27. 8. - žrebanje ankete DEMONSTRACIJE IN DEGUSTACIJE • PRODAJA DOMAČE OBPTl j? 551^23. AVGUSTA 1985 OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE 13. STRAN ®®3Mi]M©IEnGLAS PRAVI NASLOV ZA VASE DENARNE POSLE IN NAKUP NA KOROŠKEM ZVEZA SLOVENSKIH ZADRUG V CELOVCU A - 9020 Celovec, Pavličeva 5-7, telefon 9943-4222-512365 telex 422162, 422798 s svojo bančno poslovalnico v pritličju sedeža NAŠE BANKE IN MARKETI DRAU DRAVA OSSIACHER SEE OSOJSKO JEZERO( f GLAN GLINA GURK KRKA VILLACH BELJAK P NFdDERLACH veloei VVORTHER SEE VRBSKO JEZERO • FEISTRITZ r BISTRICA £ MFURNITZ BRNCA • n HART |f LOČILO FAAKER SEE BASKO JEZERO 1 1*5 ZVEZA • KLAGENFURT CELOVEC iROSEGG (ROŽEK SCHIEFUNG ŠKOFIČE W KEUTSCHACH • # MODIŠE LUDMANNSOORF BILĆOVS Ml KOTTMANNSOORF W KOTMARA VAS LEDENITZEN LEOINCE ST. JAKOB Št JAKOB St. JOHANN ST. JANŽ IFERLACH BOROVUE / RATEČE GRIFFEN I GREBINJ VČLKERMARKT VELIKOVEC PKOHNSDORF S ST. KANZIAN ŠKOCIJAN r-SINČAVAS MEBERNDORF ^DOBRLA VAS mSCHVVABEGG I ŽVABEK • galuzien £ w galicija P,ST. ŠT. PRIMOŽ ST. MICHAEL ŠMIHEL IGLOBASNITZ IGLOBASNICA ST. MARGARETEN ŠMARJETA UNTERBERGEN PODUUBEU BRODI (ZELL SELE PMIKLAUZHOF MIKLAVĆEVO EISENKAPPEL ŽELEZNA KAPLA UUBEU JEZERSKO P posojilnica — banka N market — zadruga DOBRODOŠLI MED ROJAKI NA KOROŠKEM Združena lesna industrija Tržič TOZD ŽAGA - TOZD ZADOMMM - T0Z0 POHIŠTVO - TOZD TAPETNIŠTVO • V SALONU POHIŠTVA DETELJICA V BISTRICI PRI TRŽIČU RAZPRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV IN VZORCEV MASIVNEGA POHIŠTVA od 29. 8. do 7. 9.1985 Izkoristite priložnost ugodnega nakupa! Salon bo odprt tudi na ŠUŠTARSKO NEDELJO! gorenjski tisk tiskarna in kartonaža - n. sol o. tozd blagovni promet kranj - n sol o moše pijadeia 1, p p 81 64000 kranj Jugoslavija Po sklepu odbora za kadrovske in družbene zadeve TOZD Blagovni promet Kranj, n. sol. o. objavljamo prosta dela in naloge: SKLADIŠČNA DELA I. (2 delavca) Pogoji: — dokončana osnovna šola, — 1 leto delovnih izkušenj, — izpit za voznika viličarja. Delo je enoizmensko z enomesečnim poizkus-nim delom in ga združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema tajništvo delovne organizacije 8 dni po objavi. Komisija za delovna razmerja OOUR Trgovina na drobno v sestavi delovne organizacije ASTRA — tovarna čevljev Zagreb, Nova Ves 11 objavlja- naslednja prosta dela in naloge: PRODAJALEC v prodajalni ASTRA - ČEVLJI Kranj Titov trg 22 1 delavec za določen čas. Pogoji: KV trgovske smeri, enoletne delovne izkušnje (kot prodajalec) Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v prodajalno Astra čevlji, Titov trg 22, Kranj v 8 dneh od dneva objave oglasa. Kandidati bodo obveščeni o rezultatu razpisa v 30 dneh po izteku prijavnega roka. ISKRA COMMERCE LJUBLJANA TOZD ZUNANJI TRG Sv* k sodelovanju sodelavko — za določen čas 8 mese- \oji ICO administrativni tehnik, 1 leto delovnih izkušenj, zaželeno znanje nemškega jezika, dvomesečno poskusno delo. Hj^didati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju objavlje-uj, Pogojev pošljejo v 8 dneh na naslov: ISKRA COM-*, ^HCE LJUBLJANA, KADROVSKI SEKTOR, Topni- a 58 Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN VINKU KAVČIČU Žena Vida, sin Viko z družino in hčerka Jana z družino ZAHVALA Ob prerani izgubi našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA ŠENKA iz Predoselj 103 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, mu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se delovnim organizacijam PPC Gorenjski sejem, Merkur — tozd Trgovske storitve, TK Gorenjski tisk, GD Predoslje za zadnje slovo, KS in SZDL Predoslje, oktetu Vigred za ganljivo petje, folklorni skupini Iskra, Francu Jermanu, govornikoma pri odprtem grobu ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. VSEM SKUPAJ IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Predoslje, 19. avgusta 1985 GLAS 14. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK. 23. AVGUSTA 1?85 MALI OGLASI tel.:27 960 cesta J1A16 apaiatijSiroji Prodam CO2 MARVING 120. Telefon 061/59-185_10479 Prodam rabljen HLADILNIK. Prapro tnik, Podbrezje 57_10480 Prodam črno-beli TELEVIZOR. Kranj, Levstikova 1, Blažič_10481 Prodam črno-beli TELEVIZOR gorenje 106, star eno leto. Slavko Aljančič, Ješetova 13/E, Stražišče, Kranj 10482 Prodam HI-FI OJAČEVALEC fisher 2x35W za 1,5 SM in, nov PISALNI STROJ za 1 SM. Ješetova 24/A, Stra-žišče, Kranj_10483 PRALNI STROJ El Niš, star 4 leta, poceni prodam. Telefon 22-413 od 19. do 21. ure_10484 Ugodno prodam barvni TELEVIZOR gorenje. Informacije po tel. 75-846 '__1C485 MOTORNO ŽAGO husqvarna 266, novo, prodam. Joža Švegelj, Pokopali-Ska 28, Kokrica _10486 Prodam OBRAČALNIK za kosilnico buchar. Medja, Gorjuše 60, Bohinjska Bistrica_ 10487 Prodam dvovrstni IZRUVAČ krompirja polak. Sp. Brnik 10, Cerklje 10488 Prodam skoraj nov NAKLADALEC hlevskega gnoja HU-4 gramip Dubra-va. Čadovlje 3, Golnik_ 10489 PIONEER tuner in OJAČEVALEC 2 x 35 W ugodno prodam. Telefon 28-436_10490 Prodam ASTRONOMSKI TELESKOP, premera 140x1417, za 80 000 din, dva OKULARJA f6 in 16 mm (90 in 240 kratna povečava), azimutna nastavitev. Iztok Rant, Juleta Gabrovška 30, Kranj_10491 Prodam TRAKTOR deutz 30 KM. Milena Langerholc, Pevno 7, Škofja Loka __10492 Prodam tračno ŽAGO — list, dimen-zije 100 x 1 mm, dolžina 50 m. Sušnik, Bohinjska Bela 82_10493 Ugodno prodam nov AVTO-RADIO s kasetofonom avtoreverz, 2x15W, cena 2,7 SM. Telefon 23-907 10494 CIRKULAR, nov, enofazni, 2,2 kW -450 mm, prodam. Ogled vsak dan po 18. uri. Janez Zupan, Za Žago 4, Bled __10495 Poceni prodam brezhiben črno-beli .TELEVIZOR iskra minirama in stoječo plastično frizersko HAVBO. Telefon 22-991_ 10496 MIZARJI! Prodam ročni »OBERFRE-ZAR« ELU 220 V, 600 W, DL50, M/M, nov. Telefon 064/60-245_10702 Prodam STROJ za izdelavo STREŠNE OPEKE špičak. Bernard,-Gosteče 6, Škofja Loka_10703 TRAKTOR TV-15, prodam. Anton Kr-žišnik, Žlebe 46, Medvode_10704 Ugodno prodam TRAKTOR ursus 335 s kabino. Dvorje 56, Cerklje 10705 Ugodno prodam črno-beli TELEVIZOR gorenje 106, star dve leti. Jereb, Sp. Brnik 74, Cerklje _10706 Ugodno prodam črno-beli TELEVIZOR trim in PONY KOLO. Informacije po tel. 35-364_10707 Prodam črno-beli TELEVIZOR El Niš ambasador, rabljen 4 leta. Informacije dopoldan. Ribnikar, tel. 50-260 — int. 231_10708 Ugodno prodam komponentni KA-SETOFON sharp. Telefon 28-436 10709 PLETILNI STROJ empisal, starejši, prodam. Ogled v soboto od 10. do 14. ure. Levstikova 6, Zrimšek 10710 ZX SPECTRUM 48 K in literaturo (slov), ugodno prodam. Telefon 42-347_ 10711 Prodam GRAMOFON tosca 25, star eno leto, za 3 SM, in VVALKMAN za 7.000 din. Žefran, Bistrica 13 pri Najdem_10712 Prodam rabljen TELEVIZOR color gorenje Telefon 50-278 popoldan _10713 Prodam STROJ za brušenje tračnih in listnih žag; in RAČUNALNIK ZX 16 K. Meglic, Brezje 16, Tržič 10714 stan.opffema Prodam rabljen ŠTEDILNIK gorenje (2 elektrika, 4 plin). Šetina, Frankovo naselje 3, Škofja Loka_10512 Prodam DNEVNO OMARO katarina brest. Ogled popoldan. Teropšič, Kranj, Juleta Gabrovška 19_10513 Ugodno prodam OPREMO za dnevno sobo. Prvanje, Planina 26, Kranj _10514 Ugodno prodam še nerabljen DILNIK kuppersbusch, ŠTEDILNIK (2 plin), TOPLI POD 6,10x2 m ter rabljeno kombinirano kopalniško PEČ z banjo. Ravne 6, Bohinjska Bistrica _10515 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO (rjav žamet) in klubsko mizico. Britof 46/A _10516 Prodam OTROŠKO POSTEUICO. Kokaš, Moše Pijadeja 44, Kranj 10517 Prodam etažno PEČ central 20, nerabljeno, lepotna poškodba, 7,5 M. Oblak, Smledniška 43/A, Čirče 10518 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK (4 elektrika, 2 plin). Golniška 27, tel. 23-265_ 10519 Ugodno prodam kotno SEDEŽNO GARNITURO. Telefon 28-449 10520 Prodam OTROŠKO POSTEUICO z jogijem. Ogled po 19. uri. šalamon, Kranj Lojzeta Hrovata 5_10521 PFČ za centralno kurjavo, 35.000 — 40.000 kcaI, prodam. Telefon 42 364_10522 Ugodno prodam novo HLADILNO OMARO in ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Naslov v oglasnem oddelku __10523 HLADILNIK, ŠTEDILNIK (2 plin. 2 elektrika), KAVČ ter FOTELJ vse staro in dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 23 624 10524 Prodam eno leto staro SPALNICO za 11 SM. Pirnovar, Novi svet 10, Škof-ja Loka__10680 Prodam PRALNI STROJ super avtomat gorenje, rabljen, popolnoma obnovljen. Lado šušteršič, Reteče 75, Škofja Loka_10681 Ugodno prodam 175-litrski HLADIL-NIK gorenje. Telefon 28-814 10682 Poceni prodam SPALNICO, lepo in HLADILNIK gorenje. Kranj, C. Lmaja 61, stanovanje 51 10683 Prodam KUHINJSKE ELEMENTE in ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Pot v Bitnje 1 Kranj__10684 SEDEŽNO GARNITURO, DIVAN, LONČEN KAMIN, vse dobro ohranje-no, prodam. Telefon 21-360 10685 Ugodno prodam 410-litrsko HLADILNO SKRINJO gorenje. Telefon 26-968__10686 Prodam SEDEŽNO GARNITURO, za 2 SM, ter kuhinjsko KOTNO KLOP. Jagodic Mlekarska 16, Kranj 10687 PEČ ferrotherm, 32 kW, novo, brez bojlerja, prodam. Telefon 75-522 10688 Poceni prodam SEDEŽNO GARNI-TURO in dve OMARI za dnevno sobo (starejši tip). Telefon 50-861 dopoldan 10689 gradbeni mat. Prodam PUNTE za fasade. Telefon 42- 490_ 10497 Prodam PUNTE in BANKINE. Tele- fon 26-675_10498 Prodam obžagan LES za ostrešje. Okroglo 14, Naklo_10499 Prodam rabljena ohranjena OKNA 130 x 120 z roleto, 150 x 120 in 50 x 50. Arnež, Zg. Bela 39, Preddvor 10500 VRATNA KRILA, rabljena, prodam. Zg. Bela 63, Preddvor_10501 Prodam tridelno OKNO 220x 150 z roleto in 150 x 80. Marjan Ciperle, Preddvor 104, tel.45-053_10502 Prodam 4 kub. m TERVOLA, II. kvalitete, 100 kv. m IVERKE (14 mm) in 2 kub. m DESK - KRATIC. Telefon 064/24-623 popoldan_10503 Prodam 6 OKEN termoton 80 x 90 in litoželezno PEČ alpterm. Telefon 064/24-623 popoldan „ 10504 Ugodno prodam 3700 kosov KRITINE kikinda (Kanjiža) in 80 SLEMENJA-KOV. VVeisseisen, Golnik 55 10505 SMREKOV OPAŽ, zelo kvaliteten, ugodno prodam. Leskošek, Gradniko-va 69, Radovljica _10506 Prodam 240 kosov vrtnih armiranobetonskih pranih PLOŠČ, dimenzije 40 x 40. Šolar, Dolenja vas 62, Selca v___ 10507 Prodam 60 KOMBI PLOŠČ 5 cm, 10% ceneje. Telefon 82-103 10508 Prodam SIPOREKS, dimenzije 60 x 50 x 10, 3,5 kub. m. Telefon 79-531 _10509 Prodam novo. STREŠNO OPEKO špičak. Bohinc, Podbrezje 145, tel. 70-513_ 10510 Prodam 12 MREŽ 6x4, ŽELEZO premera 12, 10 in 8, TERVOL (prosti), IZO-TEKT, belo MIVKO in 2,5 kub. m seja-ne TERANOVE (krem). Mugerli, C. na Belo 14, Kranj, tel. 22-478_10511 Ugodno prodam 500 kosov dvakrat žgane OPEKE za dimnik in PPR ŽICO 3 x 1,5 in 3 x 2,5. Cerklje 42 10690 Ugodno prodam 33 kv. m KOMBI PLOŠČ 5 cm. Poženik 41, Cerklje 10691 Prodam DESKE 50 - 25. Telefon 43- 165_10692 KAMENJE, primerno za gradnjo hiše ali podlago za cesto, oddamo brezplačno v Kranju. Informacije po tel. 25-130_ 10693 Prodam 350 kosov SIPOREKSA 12 x 60. Hafnarjeva 16, Kranj 10694 Prodam 12 klasičnih OKEN s polkni. Likar, C. Kokrškega odreda 22, Kranj _10695 Prodam suhe smrekove PLOHE, 8 cm. Telefon 49-165 _10696 Prodam 7 m dolge ŠPIROVCE. Tavčar, Vrba 31, Žirovnica_10697 Prodam LETVE 4x5 (remelne). Tele-fon 47-689_10698 Prodam LADIJSKI POD. Golnik 93 _10699 Prodam 18 ŠPIROVCEV 12x18x600 in 6 »GLAJTEN« 18 x 18x600. Telefon 47 368 10700 Ugodno prodam KLASIČEN RADIATOR, 31 členov. Potočnik, Jelovška 10, Bled, tel. 78-335 10701 vozila Kupim novejši avto (1980—1983), Z101 ali R 4. Ponudbe po telefonu 26-989._ Prodam FORD 15 starejši letnik. Vo-larič, Frankovo 68, Škofja Loka 10244 Prodam dva FIATA 850 special, lahko po delih. Kovač, Savska 60, Kranj _10431 Prodam nov zložljiv MOTOR TORI 7 M Tomaž Fajfar, Mlekarska 6, Kranj _10529 Prodam ZASTAVO 750, letnik december 1979, za 20 SM Krajnik, Gode-šič 11/A, Škofja Loka_10530 Zamenjam R-4 GTL, letnik avgust 1981, registriran za eno leto, za GOLFA ali JUGO z doplačilom. Naslov in telefon v oglasnem oddelku 10531 Prodam VW variant. Ivan Koka4j, Lojzeta Hrovata 7, Kranj_10532 Prodam SIMCO 1000 GLS z rezerv-nimi deli. Telefon 70-109_10533 Prodam MOTOR 1300 in ostale dele. Ogled popoldan. Erna Arnautovič, Pre-šernova 12, Kranj__ 10534 Prodam VISO dub II., 1982, odlično ohranjeno, garažirano, cena po dogovoru. Telefon 22-159 od 7. do 8. ali 14. do 15. ure_ 10535 Prodam VW 1200 J, U. '.ik 1974, re gistriran do junija 1986 Telefon 33-704 - Kranj _10536 Dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam Telefon 34 652 ______10537 Prodam avto FORD ESCORT, dobro ohranjen, letnik 1973. Franc Pušavec, Šmidova 15, Kranj, čirče_10538 Prodam ZIMSKE GUME 155x14, prednje vetrobransko STEKLO in kovinsko masko za R-16. Adamovič, šor-lijeva 4, tel.25-601_10539 Prodam DIANO 6, 1977, prevoženih 68.000 km, dobro ohranjeno in registrirano do avgusta 1986, za 19 SM. Tele-fon 28-943 _ 10340 Prodam karamboliran FIAT ritmo 65, za dele. Pipanova 68, Šenčur 10341 Prodam GUME 135xSR 13 radial, 4 kose. Polajnar, Cerklje 208_10542 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano vse leto. Zg. Brnik 40, Cerklje_10543 Prodam ZASTAVO 750, 1975, z obnovljeno karoserijo, neregistrirano, za 5 SM. Ogled dopoldan. Kranj, Šorlije-va 10, stanovanje 7_10544 Ugodno prodam ohranjeno ZASTA-VO 750. Telefon 28-258 - Vojko 10545 Prodam neregistrirano SIMCO 1100, letnik 1972, za 80.000 din. Škofja Loka, tel. 61-441_10546 Prodam tovorni VW KOMBI, letnik 1974. Telefon 42-409_10547 Prodam odlično ohranjeno ZASTAVO 101 confort, letnik 1981 — september. Ogled v petek, 23. 8. in soboto, 24.8. od 14. ure dalje na Delavski c. 24, Kranj, Kalvarija_ 10548 Prodam JUGO 45, letnik 1984. Mar-kič, Sebenje 49/A, Križe_10549 Prodam RENAULT 4, letnik 1978 in KASETOFON korting C-300. Telefon 21-104_ 10550 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, za 10 SM. Janez Pogačnik, Ovsiše 54, Podnart_10551 Prodam VW 1200, letnik 1968. Kle-menčič, Sp. Besnica 176 _10552 Prodam motorno kolo tip 15 SLC, letnik 1983, in balkonsko OGRAJO z vzorcem, dolžina 8,80 m, višina 0,85 m. Kopač, Drutovka 13_10553 Prodam dve novi GUMI za renault 18. M. P. Tekstilna 3, Kranj 10554 Prodam 126-P, letnik 1981, 19.000 km. Ogled vsak dan popoldan. Peter Červ, Janeza Puharja 1, Planina, Kranj_10555 Prodam GOLFA« (bencin), letnik 1981. Jože Košir, Krajevna pot 9, Stra-žišče, Kranj, tel. 21-823_10556 Prodam FIAT 126, letnik 1976, registriran do 19. 8. 1986. Valjavec, Gradni-kova 75, Radovljica_10557 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, neregistrirano, toda v voznem stanju. Kranj, Cesta talcev 55, tel. 21-479_ 10558 Prodam ZASTAVO 101 konfort, letnik 1981 — november, 33.000 km, zelo ohranjeno in garažirano. David Krvezi, Trojarjeva 17, Stražišče, Kranj 10559 Karambolirano DIANO, letnik 1980, registrirano do 23. 7.1986, prodam za 8 SM. Telefon 22-413 od 19. do 21. ure _10560 Prodam registriran odlično ohranjen ČZ 175 ali menjam za MOPED. Sp. Ve-terno 10, Tržič_10561 Ugodno prodam ZASTAVO 415 die-sel. Sp. Veterno 3, Tržič_10562 AMI 8 prodam za 3,9 SM, registriran do konca leta. Telefon 28-436 10563 Prodam MOPED APN-4. Čadež, Na Logu 17, Škofja Loka_10564 Ugodno prodam R-4, renoviran, registriran do junija 1986, vozen, malo karamboliran, za 10 SM. Ogled vsak dan od 14. do 17. ure razen sobote in nedelje. Iztok Sajovic, Novi svet 7, Škofja Loka ali tel. 064/60-660 10565 Prodam ZASTAVO 750 S, letnik 1978. Prezelj, Davča 51, Železniki _10566 Nov MOPED tomos APN-6, ugodno prodam. Telefon 25-886_10567 Ugodno prodam ZASTAVO 750. Te-lefon 40-686_10568 PEUGEOT 404, dobro ohranjen, prodam. Pogačnik, C. 1. maja 10, Kranj _10569 ZASTAVO 750 lux, letnik 1976, registrirano do aprila 1986, garažirano, prodam. Informacije* vsak dan razen sobote in nedelje od 7. do 15. ure po tel. 27-271 - int. 246 - Mulej. Ogled vsak dan. Kranj, Juleta Gabrovška 32 _10570 ZASTAVO 750, starejši letnik, poce-ni prodam. Telefon 21-062_10571 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, neregistrirano, za 2,7 SM in vlečno kljuko za fička. Zupanova 7, Šenčur _10572 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Telefon 23-235 popoldan_10573 Prodam TOMOS CROSS junior 50 ccm. Jure Zupan, Kovor 13, Tržič _10574 Prodam FIAT 126-P, letnik 1980. Bra-tuša, Rečiška 24, Bled_10575 Poceni prodam dobro ohranjen RENAULT 16, zaradi bolezni. Viljem Raj-hard, C. Heroja Verdnika 41/A, Jesenice__10576 ZASTAVO 101 mediteran 1300, letnik 1981, v zelo dobrem stanju, cena 44 SM, prodam. Kovač, Titova 41, IV. nadstropje, Jesenice_10577 Prodam DIANO, letnik 1979. Telefon 81 040 — int, 09 dopoldan ali naslov v oglasnem oddelku._10578 Prodam ohranjen FIAT 850 sport, registriran celo leto. Kranjc, Ljubno 60, Podnart__10579 Prodam obnovljeno ZASTAVO 101, letnik 1975, prva registracija 1977, ce na 17 SM. Mirko Pezdirnik, Belca 20 pri Mojstrani_10580 ZASTAVO 750, obnovljeno, letnik 1973, prodam. Ogled popoldan. Le-ban, Deteljica 4, Tržič_10581 Prodam 4 GUME tiger 145 x 13, prevoženih 800 km. Telefon 50-137 10582 GUME 650x16 sava radial, nove, poceni prodam. Telefon 061/555-114 __ 10583 Prodam PONY EXPRESS puch, starejši letnik. Koblar, Suha 36, Škofja Loka_10584 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101. Ogled v soboto, 24. 8., Janez Šin-ko, C. talcev 17, Škofja Loka 10585 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Lotrič, Levstikova 10, Kranj_10586 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, cena 13 SM. Bojan Kožuh, Hrastje 150 _10587 Prodam R-16, letnik 1970, vozen, Pravst, Kranj, Veljka Vlahoviča 10, tel. 064/34-404 _10588 Prodam ŠKODO 105 L. Tenetiše 25, Golnik_10589 Prodam SIMCO 1100 LE, letnik 1976, registrirano do maja 1986. Kristane, Britof 187 _10590 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979, dobro ohranjeno. Telefon 061/611-002 — int. 235 dopoldan; 064/62-717 po 16. uri_10591 ZASTAVO 101 konfort, letnik oktober 1981, odlično ohranjeno, prodam. Ferk, Blejska Dobrava 7/A pri Jesenicah, tel. 81-441 — int. 28-21 dopoldan. Ogled vsak dan po 14. uri_10592 Prodam ZASTAVO 101 M, dobro ohranjeno, rdeče barve, prevoženih 37.000 km. Telefon 064/22-221 - int. 25-48 dopoldan__10593 Prodam avto FORD, letnik 1972 in PRIKOLICO. Heroja Verdnika 47, Jese-nice____10594 Prodam AUDI 72, letnik 1967. Bene-dičič, Studeno 10, Železniki, tel. 66-561 _10595 Poceni prodam ŠKODO 100 Š. Bogdan Hrovat, Krnica 4, Zg\ Gorje 10596 Prodam ZASTAVO 101 GT55, december 1984. Telefon 27-669 dopoldan _10597 Prodam ZASTAVO 101, maj 1978. Andrej Valančič, Sp. Brnik 53, Cerklje _10598 Prodam FIAT 126-P konfort, star dve leti, prevoženih 11.000 km. Telefon 37-040 popoldan_10599 AUDI 60 L, letnik 1970, 75.000 km, garažiran, odlično ohranjen, ugodno prodam. Janez Rajgelj, Žirovnica 106. Ogled popoldan_ 10600 Prodam FORD 17 M, letnik december 1971, cena po dogovoru. Boštjan Avsec, Potoče 33, Preddvor 10601 Prodam LADO 1300, letnik 1982 ali zamenjam za manjši avto, z doplači-lom. Golnik 93_10602 Prodam GOLFA, letnik 1980, dodatno opremljenega. Telefon 25-741 __10603 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Miro Lapanja.Zvirče 30/B, Tržič 10604 Prodam FIAT 125, letnik 1976, star HLADILNIK in PRALNI STROJ v okvari. Kranj, Tončka Dežmana 6, stanova-nje 1_10605 Prodam ZASTAVO 750, v zelo dobrem stanju, letnik 1979. Velesovo 68 __10646 Prodam ZASTAVO 850, letnik 1984 — november, garažirano. Ima dodatno opremo in vgrajen stereo kasetofon. Telefon 74-649 popoldan 10647 VVARTBURG, letnik 1972, vozen, poceni prodam. Ogled v petek ali ponedeljek popoldan. Kranj, Moše Pijadeja 48/7 10648 SERVIS CANDY -PRALNI STROJI RAJKO KNIFIC, T. Dežmana 4, Kranj sporoča novo telefonsko številko: 38-540. Se priporočamo! Najamem enosobno STANOVANJE v Kranju. Telefon 24-300_10306 Najamem manjše STANOVANJE — GARSONJERO. Šifra: 1 M ali dogovor ______10606 V opremljeno SOBO sprejmem moške stanovalce. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj_10607 Najamemo GARSONJERO za svojega delavca. Možnost predplačila. ISKRA TELEMATIKA, Oddelek za družbene zadeve, tel. 28-861 — int. 26-63_ 10608 Enosobno STANOVANJE v Kranjski gori, s centralnim ogrevanjem, v bloku, zamenjam za večje. Šifra: Doplačilo_10609 V Kranju ali okolici najamem za dobo enega do dveh let dvo- ali trisobno STANOVANJE. Telefon 064/50-316 _10610 Tričlanska družina nujno išče STANOVANJE v Kranju, za dobo 3 do 5 let. Možnost predolačila. Telefon 061/571-460 od 7. do 15. ure 10611 Mlad par išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE na relaciji Kranj—Tržič —Golnik. Šifra: Možno predplačilo_10612 Oddam enosobno STANOVANJE za 10 mesecev. Od 1. septembra dalje. Šifra: Možen kasnejši odkup 10649 Prodam dvosobno STANOVANJE, 50 kv. m na Planini, za gotovino. Po nudbe pod: Navedite ceno_10715 Gostilna »SEJEM« Kranj — na gorenjskem sejmu tel. 21-890 Obveščamo vas, da imamo odprto vsak dan od 9. do 22. ure! Vabimo vas na tople malice, poslovna kosila, hišne specialitete, organiziramo vam sprejeme in zabave za zaključene skupine NISMO POPOLNI - AMPAK SE TRUDIMO L2J škofja loka LLU v prihodnjem tednu: — kasete in garniture izvijačev TIK Kobarid po ugodni ceni — do 9. septembra lahko v NAMI kupujete vrtne garniture ALP0S po 20 Ve nižjih cenah HIŠA DOBREGA NAKUPA posesti ZAZIDLJIVO PARCELO z manjšo brunarico v Apnu nad Cerkljami prodam, zamenjam za lokal ali oddam. Ponudbe pod: Elektrika_10613 Obrtnik kupi večjo ZAZIDUIVO PARCELO, lahko tudi starejšo hišo ali gospodarsko poslopje. Cenjene ponudbe pod: Sončna lega na Gorenjskem_10614 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. Na-slov v oglasnem oddelku._10615 Prodam TRAVNIK in GOZD, primerno za vikend. Naslov v oglasnem od-delku._10616 2 km od centra Postojne prodam STAREJŠO KMEČKO HIŠO \s 1000 kv. m vrta. Telefon 064/79-847 _10617 V bližini zdravstvenega doma prodam GARAŽO. Naslov v oglasnem oddelku,_10618 Prodam PARCELO 700 kv. m v Poljanah nad Škofjo Loko. Telefon 65-026 __10619 Prodam starejšo HIŠO s 1500 kv. m ZEMLJE na lepem kraju v Poljanski dolini. Telefon 34-416 _10620 GARAŽO v Lescah, Finžgarjeva ulica, oddam. Ponudbe pod: Celoletno predplačilo_ 10621 lokali POSLOVNI PROSTOR v okolici Radovljice najamem ali tudi odkupim. Možnost skupne obratovalnice. Cenjene ponudbe pod: Kovinska galanterija _10622 Kupim ali vzamem v najem PROSTOR (okoli 30 do 40 kv. m) za potrebe frizerskega salona v centru Stražiš-ča. Ponudbe na naslov. Ivanka Klevi-šar, Seljakovo naselje 29, Kranj, Stražišče 10623 živali Prodam-rabljen PRALNI STROJJ Niš, nova balkonska VRATA kombiv* 80x210, in 700 kosov rabljene ZP» OPEKE, mali format. Telefon 77-^j(j Prodam suha mešana DRVA, krsijjjl ke ter nekaj obžaganega LESA 1BXJ 13x15. Strahinj 65, Naklo__!H% Prodam 6 velikih cvetočih OLEA -DROV, primernih za večja dvorišča gostišča. Kranj, Smledniška H čnem društvu v Škof ji Loki __^-~jrfSm Prodam diatonično HARNOJ jI lubas in OKNA z roleto, 120x1^ nez Šubic, Log 10, Škofja Loka^i^ Prodam dve breji SVINJI P° "J težki od 150, do 200 kg, ter sarnon, 4-taktni OBRAČALNIK reform, ° 3 ohranjen. Stanonik Jurij, Smolo ^ Poljane_____ ŠTEDILNIK gorenje, elektrika in novo toplotno CR". j VTČ 2 YU LTH za ogrevanje sa™\etf vode, ugodno prodam. .n$ 064/60-758__ Prodam 5000 kosov modula")« ^ KE in nov VENTILATOR za susii-J" pravo. Jože Žagar, Povije 8, G° Prodam 70 kv. m KOMŠT• l debeline 5 cm, in ročni ^ tko^f STROJ. Demšar, Virmaše 66, ^ Loka__ _—-rjjjji Prodam BARITON in STEDj^j kuppersbusch, nov, in MOPED Peternelj, Gorenja dobrava 17« jgl niavas_.___r^Cfti Ugodno prodam desna les, širina 75 cm, višina 200 cm.r»$ prodam PRALNI STROJ CANP* * PER 75, starejši letnik, onra_nJ^ub<| treben manjšega popravila. "00 KM 2g/A-Tržič_'--^r^m Prodam več pr. m bukovih Djy gA stava na dom. Močnik, Ambroz kije___>s Poceni prodam dobro onr*?if| vrečkovo PEČ za centralno °gr«v2 i 30000 kcal, novo HARMONIKU $ basi in 5 registri ter PRALNI f« gorenje, potrebna zamenjava ka - g mažič, Ješetova 28/B, Stražišče, Prodam STRUŽNICO 70 črn, slV tip, PREDNJE LUČI za D kadet«. ^1» gle, vezno PLOČEVINO za B ka" (zadnja stena). Kranj, Jezerska CjjS Prodam globok in športni OTfj? VOZIČEK. Telefon 25-243 popol"^ __— Ugodno prodam dolgo P°^it & OBLEKO svetlo modre barve, »jjrf po zadnji modi. Telefon 61 -991^jffl' Ugodno prodam 4 SONČNE. f\ LEKTORJE »KLIMAT SSE-8U' tf 300" litrski BOJLER IMP-SEK-1. varniško novo. Telefon 43-074_^|im lesen° ^Telefon 83-037 STENSKO 10644 CAR^l,T\~?^diea ŠKOTSKEGA OV-7ii4n .nko brez rodovnika. Telefon int. 366 od 6. do 14. ure 10645 japoslin« fJo|^x0j 2aPoslim KV ZIDARJA za ne-B.|,aten ^as- Zaželjeno je, da ima izpit •^SagfJig. Jezerska c. 78/A 10624 ino5fOS,i,TI M,ZARSKEGA pomočnika ner \?Vca za priučitev. Mizarstvo Haf- ^-^SOjlZasavska 2_10625 DEiki ,yCA Drašler, CEMENTNI IZ-**• Kranj, Staneta Žagarja 52 ^5-----__10626 KFBP,i^mem DELO na lastnem »KNA ^"».Telefon 064/61 -686 i™«' 5pr6imdno 0 PBr*2?fn KV 10627 delovno razmerje takoj - ali priučenega PEKA. bvn'iZ NA Šenčur, tel. 41 -036 vsak de- do 9. ure 10628 r?dno razmerje sprej- delovno 10 za sar Tei6f"anie' zaželena okol ica Jesenic in JiVgpV"-^0 za do^°n 064/83-751 od 8. do 9. in od 19. 10629 _ Takoj sprejmem v e"n° delovno razmerje ^ostojnega Č*DARJA, lahko je tudi Jfez uradne ^JJiukacije, in dva ^dbena delavca za Plučitevv l^dbeništvu. OD do q J*M za zidarja in do J»M za delavca. ^°»Uidbe pod: DELO IU*>I POZIMI ELEKTROINSTALACIJE na novi hiši in ADAPTACIJE vam nudi obrtnik. Te-lefon 60-584____8284 UGODNI PREVOZI in SELITVE. Telefonij^_9128 ROLETE: lesene, plastične in žaluzi-je naročite ŠPILARJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 064/75-610 9130 ELEKTROINSTALACIJE, popravilo strojev in naprav. Kodrič, tel. 40-684 __10291 AVTOMEHANIKA, AVTOKLEPAR-STVO cimos — citroen, zastava, Pra-protna polica 23, 64207 Cerklje, obvešča cenjene stranke, da ima spremenjeno telefonsko številko na 42-280! HVALA ZA RAZUMEVANJE - SE PRIPOROČAMO!_10440 MONTIRAMO lesene obloge, stropne, stenske, talne, fasadne. Ponudbe po tel. 47-645_ 10630 Izvajam GRADBENA - ZIDARSKA in po potrebi TESARSKA dela. Jovo Kuprišak - ZIDARSTVO, Frankovo naselje 42, Škofja Loka, vsak dan od 20. do 22. ure_10631 Sprejmem ZIDARSKA DELA v okolici Tržiča. Darko Šparovec, Cankarjeva 22, Tržič_10632 Zidarska skupina prevzame vsa Zl-DARSKA DELA. Telefon 26-827 10633 VODOVODNE NAPELJAVE z odtoki in vsa popravila opravim hitro in kvali-tetno. Telefon 25-504_10634 Obrtnik odkupi pravico za TELEFON v Britofu. Kuzma, Britof 221/D 10639 Tovarišica, ki je v petek pri Tootill kupila voziček, naj se oglasi zaradi re-zervnega dela_10640 Želim spoznati moškega do 60 let starosti, imam dom, nekaj zemlje in pokojnino. Stara sem 58 let. Pripravljena sem se tudi odseliti, šifra: Resno 10638 PMREDIIVE ŠD »PROLETER« ADERGAS in NK VELESOVO vas vabita na KRESNO NOČ, ki bo v SOBOTO, 24. 8. 1985 ob 19. uri. Igra ansambel SIBILA in v NEDELJO, 25.8.1985 na veliko VRTNO VESELICO. Igra ansambel FRANCA MIHELIČA. Bogat srečelov, kegljanje za denarne nagrade. Za pijačo in jedačo poskrbljeno. VABIJO VELESOVSKI NOGOMETAŠI!_10443 TVD PARTIZAN DUPLJE prireja v NEDELJO, 25. 8. 1985, s pričetkom ob 16. uri VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in kegljanjem za jarca pri GOSTIŠČU TRNOVC v DUPLJAH. Zabaval vas bo ansambel TRIGLAV. Pri-reditev bo ob vsakem vremenu! 10635 GD LAHOVČE prireja GASILSKO VESELICO z bogatim srečelovom v SOBOTO ob 19. uri. Igra ansambel POUANŠEK, v NEDELJO ob 16. -igra ansambel SIBILA_10636 Ansambel SIBILA vabi v SOBOTO ob 19. uri na KRESNO NOČ v Veleso vo in v NEDELJO ob 16. uri na VRTNO VESELICO v Lahovče 10637 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tozda Blagovni promet LADO BOHNEC roj. 1942 °d njega se bomo poslovili v petek, 23. 8. 1985,0b 16. uri izpred hiše žalosti v Gradu pri Cerkljah. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ ZAHVALA Vsem, ki ste se v teh žalostnih dneh spomnili našega NIKA SLAPARJA ln pokazali, da ste ga spoštovali in imeli radi, iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob nenadni izgubi moža, očeta in starega očeta FRANCA KOŠČAKA iz Studenčic 14 v ^kreno zahvaljujemo sosedom in sorodnikom za £a?.s*ransko Pom°č in tudi vsem drugim za izrečena so-^ darovano cvetje in drugo pomoč ter spremstvo re nJegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi DO Go-d nJc. Vezeninam Bled, Verigi Lesce in tov. Pavlinu za 0r. godbi na pihala Veriga, zastavonošem in župnikoma za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete FRANCKE ARHAR se.iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za podarjene vence in denarno pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter jo v velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Stenšakovi za dolgotrajno zdravljenje in lajšanje bolečin, patronažnima sestrama Marti in Mojci za njuno pomoč ter g. Rotovi, ki ji je ob težki bolezni stala ob strani. Hvala tudi duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred. ŠE ENKRAT VSEM ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega očeta, starega očeta in tasta JOŽETA RAMOVŠA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Hvala za podarjeno cvetje in denar v dobre namene. Posebno se zahvaljujemo dr. Zamanovi iz Škofje Loke za dolgoletno zdravljenje in lajšanje bolečin v težki bolezni, patrona-žni sestri Ljubici ter zdravstvenemu osebju internega in pnevmološkega oddelka bolnišnice Golnik. Hvala tudi tistim, ki ste ga med boleznijo obiskovali doma in v bolnišnici. Iskrena hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za ganljivo petje. Hvala tudi kolektivu Knjižnice Ivana Tavčarja in Obrtnemu združenju Škofja Loka. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: hčerka Tinka z družino Škofja Loka, 19. avgusta 1985 V SPOMIN MARIJI COTMAN 15. avgusta je minilo leto dni, odkar več tebe, draga mama, ni. V grobu spiš, a v naši srcih vedno še živiš. Vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob, iskrena hvala! ŽALUJOČI VSI NJENI Šenčur, 15. avgusta 1985 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta MILANA TOMŠETA se zahvaljujemo tovarni Iskra iz Železnikov za poklonjeni venec in tov. Mirku Polajnarju za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi organizaciji ZB za venec in spremstvo s praporom ter tov. Štefku Primožiču za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi pevskemu zboru za pesmi v slovo in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala dr. Francu Rešku za vso pomoč in zdravljenje, prav tako tudi zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik za pomoč v času dolge in težke bolezni. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, se od njega poslovili in ga spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI: žena Pavla ter sinova Slavko in Milan z družino Železniki, 15. avgusta 1985 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega predragega moža, očeta, dedka, brata, strica, tasta in bratranca VENCIJA PARTE z Zg. Jezerskega se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, se poklonili njegovemu spominu in ga v tako velikem številu pospremili na mnogo prerani zadnji poti. Hvala lovcem za častno stražo in poslednje spremstvo, gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem za petje žalostink in govorniku za lepe poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi Živilom, tozd Gostinstvo, Iskri Telematika, Iskri ERO, KS Ljubljana — Polje in Sitotisku Slavko Velikanja. VŠEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI V SPOMIN Ne jokajte na mojem grobu, le k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in mir mi zaželite. VINKO FALADORE 22. avgusta mineva žalostno leto, odkar te ni več med nami. Naš spomin nate bo večen, kot je večna zemlja, ki te je pokrila. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in prižigate svečke. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA URBANCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedoma Franciju in Janezu, vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in se poklonili njegovemu spominu. Posebno se zahvaljujemo dr. Martinčiču za zdravljenje, tov. Teranu za to-lažilne besede ob grobu, gospodu župniku in pevcem za lep pogrebni obred. Hvala tudi tozdu Živila Maloprodaja, sodelavcem v Peku in BPT ter delavcem Komunalne službe. ŽALUJOČI: žena Marija, sin Marjan, hčerki Zdravka in Majda z družino ter drugo sorodstvo Sebenje, Kranj, Ljubljana, 4. avgusta 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, svaka, strica in starega očeta RAJKA KLEVIŠARJA mizarskega mojstra s Primskovega se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja in podarjeno cvetje sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, pevcem za petje žalostink in duhovniku za lep pogrebni obred. Hvala tudi Domu oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru za nego v najtežjih trenutkih. Vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala! VSI NJEGOVI Kranj, 16. avgusta 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata, strica in vnuka MATJAŽA POTOČNIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sodelavcem Postaje milice Kranj, zdravstvenemu osebju Bolnišnice Jesenice, govornikoma za poslovilne besede, pevcem iz Šenčurja in godbi Milice iz Ljubljane za žalostinke ter vsem ostalim, ki so nam na kakršenkoli način pomagali v teh težkih trenutkih. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Šenčur, 18. avgusta 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta VINKA KERNA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja ter podarjene vence in cvetje. Iskrena zahvala kolektivom: KŽK — tozd Oljarica Britof, Iskra — tozd Telematika PS služba Kranj, Sava — tozd BP SPROP Kranj in Ljubljanskemu dnevniku za vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi družbenopolitičnim organizacijam in GD Visoko. Zahvala gospodu župniku za pogrebni obred in tudi govornikoma za poslovilne besede ŽALUJOČI: žena Anica, hčerki Vida in Marinka z družinama Tolažimo se s pomirjevali V lekarnah pravijo, da je čas pač tak; da jemljemo vedno več pomirjeval, čeprav -nam odločno svetujejo, naj se tabletam odpovemo — Ospen velja 900 dinarjev — Največ zdravil prodajo v dneh po prejemu pokojnine ali izplačila osebnega dohodka Jesenice — Poslovno enoto Gorenjskih lekarn Kranj na Jesenicah vodi Vida Jenko, diplomirana farmacevtka, ki je v lekarni zaposlena že triindvajseto leto. Z Vido Jenko smo se pogovarjali o njenih dolgoletnih izkušnjah pri prodaji zdravil, o naših navadah in tudi o problemih, ki jih imajo zaposleni v lekarni.. »Večino zdravil damo pacientom na zdravniške recepte, kajti zelena lista vsebuje razmeroma malo zdravil, ki bi jih nudili v prosti prodaji,« pravi Vida Jenko. »Zdi se mi prav, da se zdravila prodajajo večinoma na recepte, čeprav so ljudje drugačnega mnenja. Vse premalo se zavedajo, da imajo vsa zdravila obvezno tudi stranske učinke. Aspirin odločno odsvetujemo želodčnim bolnikom, številna zdravila pa vplivajo neugodno predvsem na ledvice. Ne strinjam se torej s tistimi, ki bi želeli — tako kot imajo v drugih republikah ali v tujini — naj se spisek zdravil v prosti prodaji razširi. Spisek ni kar tako, vsekakor želi obvarovati bolnike.« »Ali ljudje, predvsem upokojenci, težko plačujejo zanje že kar drage recepte?« »Vsi upokojenci nad 70 let starosti so oproščeni plačila, sicer pa imamo cenik za prodajo zdravil na recepte. V prvi skupini so zdravila za akutna obolenja, zanje znaša prispevek 100 dinarjev, v drugi so zdravila za kronična obolenja — plačilo znaša 75 dinarjev, v tretji pa so vsi vitaminski in drugi preparati kot so sredstva proti kašlju, zdravila za odvajanje in prebavne motnje. Ta sredstva niso poceni, saj, denimo, en zavojček Ospena velja 900 dinarjev. Tega se bolniki, ki prihajajo po zdravila, malo zavedajo. Zdravila so izredno draga, ne le pri nas, tudi v tujini. Ob padcu življenjskega standarda predstavlja bolnim strošek za zdravila kar precejšnjo obremenitev. Zgovorno je dejstvo, da ljudje kupijo največ zdravil v dneh po prejemu pokojnine ali po plačilnih dneh. Čakajo torej na dneve, ko bodo zdravila lahko kupili.« • »Ali prihajajo po zdravila tudi tisti, ki jih v resnici ne potrebujejo?« »Seveda se dogaja, da pridejo po antibiotike tudi po štirinajstih dneh, kar je popoln nesmisel, kajti antibiotike potrebujejo takoj. Tedaj recept zavrnemo in mu zdravila ne damo. Vendar pa je takih malo.« • »Se vam zdi, da jemljemo vedno več zdravil?« »Vsekakor kupujejo ljudje vedno več pomirjeval in nekateri brez tablet res ne zdržijo več. Vendar pa prodamo tudi vedno več čajev in zdravilnih zelišč, ki jih tudi najprej in najbolj priporočamo. Veliko bolje je, če se malce potrpi, kot pa če takoj vzameš zdravila in postaneš odvisen od njih. Ljudje bi se morali veliko bolj zavedati, da ima sleherni aspirin nujne stranski učinke. • »Ali tudi vi mislite, da smo zaradi vsake vročine takoj pri zdravniku in da si sami skoraj ne znamo več pomagati?« »Nekateri zares takoj pokličejo dežurnega zdravnika ali potrkajo na vrata lekarne. Vsakomur svetujemo in mu pomagamo, a smo silno previdni, kajti zdravilo lahko predpiše le zdravnik. Nekateri preveč zaupajo nasvetom prijateljev in znancev, češ meni je to in to pomagalo. Po mojem mnenju je preveč takih, ki mislijo, da morajo sleherno jutro vzeti aspirin. Ker v lekarni dajemo le določene in omejene količine, najbolj odvisni od tablet že spretno preračunajo, v kateri delovni izmeni dela posamezna farmacevtka in izmenoma kupujejo zdaj pri eni zdaj pri drugi« D. Sedej GLASOVA ANKETA f Odlična krompirjeva letina Na vseh 25 hektarih krompirjevih njiv Kmetijsko živilskega kombinata Kranj v Naklem bodo kombajni še ves teden kopali in pobirali semenski krompir. Šest kombajnov bo predvidoma pobralo okoli 28 ton, saj je bila letina krompirja v tem predelu odlična. Pri spravilu krompirja delajo delavci KŽK, pomagajo jim honorarni delavci in tudi učenci osnovnih šol. V hudi opoldanski pripeki in ob obilici prahu delo nikakor ni lahko; naporno je tako za starejše kot tudi za otroke. • Franc Talijan, zaposlen pri KŽK Kranj: »Tu sem zaposlen že šestindvajset let kot traktorist. Letošnja bera semenskega krompirja na posestvu v Naklem je odlična, boljša kot na Sorskem polju, predvsem zato, ker je tudi zemlja kvalitetnejša. S krompirjem pa je veliko dela, vsaj petkrat ga moramo škropiti, na vseh posestvih pa ga orjemo dva meseca. Že spomladi moramo izločiti tudi vse bolne rastline in tako nenehno skrbeti zanj, da se letina obrestuje.« • Ivan Žurej, traktorist pri KŽK: »Dvanajst let vozim traktor in navadil sem se na težke delovne razmere. Najhujša sta vsekakor huda vročina in prah, ki ga še posebej občutijo tisti, ki na kombajnu prebirajo krompir. Pazimo na to, da čim manj krompir* ja ostane na njivi, ker je semenski krompir drag in nam vsak* malomarnost zmanjša dohodek. Seveda se zgodi, da posebno droben ali pa poškodovan krompir še vedno ostane na polju, vendar ga prebivalci okoliških hiš rad' poberejo, tako da pridelek ni* več ne ostaja na njivi.« • Aleš Špilar, učenec 5. razreda osnovne šole Josip Broz Tito: »Doma sem na Suhi in že druge leto poleti pomagam pobirati krompir. Na dan delamo po osen* ur, delo se mi ne zdi posebej tez* ko, le vročina je huda. Včasih hodim za kombajnom, včasih sem na njem, kakorkoli že nanese. Zaslužil bom okoli 150 dinarjev na uro in si za zaslužek kupil nov radio ali novo kolo. Vsi učenci, ki delamo na polju, smo morali pri" nesti potrdilo šole, delali pa bomo še ves naslednji teden.« D. Sedej Tone Andrejčič — Čika Tonči TRANSVERZALE 30. Idrijsko-cerkljanska planinska pot — Krožna planinska pot s 25 kontrolnimi točkami, obhod 7 do 8 dni, Knafelčeve markacije z dodano »strešico«. Upravitelj je PD Idrija, Trg Maršala Tita 4, 65280 Idrija in PD Cerkno, 65282 Cerkno. Vodnik in značka. 31. Pot spominov NOB občine Domžale — Krožna planinska pot z 19 kontrolnimi točkami, obhod 4 dni, Knafelčeve markacije z dodano črko D. Upravitelj poti je Občinski odbor ZZB NOV Domžale, 61230 Domžale. Vodnik in značke: za 6 zaporednih žigov kontrolnih točk je bronasta, za 12 različnih žigov srebrna, za vseh 19 žigov s kontrolnih točk pa zlata značka, razen te pa je še spominska. Šolska mladina pa mora opraviti tudi test o pomnikih NOB ob poti. Mladina dobi značke v šoli, za vse ostale pa jih podeljuje ZZB NOV Domžale ob občinskem prazniku 23. maja — ali pa jih pošljejo po pošti. 32. Moja pot od Goljakov do Blego-ša — Vezna in točkovna planinska pot s 15 kontrolnimi točkami, 3 kontrolne točke so zimski pohodi, obhod 7 plus 3 dni. Knafelčeva markacija z dodano »strešico«. Upravitelj je PD Idrija, Trg Maršala Tita, 65280 Idrija. Pot vodi delno po Idrijsko-cerkljan-ski poti, na nekatere kontrolne točke pa ni markirana, pot povedo domačini. Kot zimski pohodi se upoštevajo pohodi na Stol, Snežnik, Porezen, Ja-vornik nad Črnim vrhom in pohodi, ki jih organizira PD Idrija. Dnevnik in značka (bronasta za 5 kontrolnih točk in 1 spominski pohod, srebrna za 10 določenih točk in 2 pohoda, zlata za 15 točk in 3 pohode.) 33 Cerkniška transverzala — Točkovna planinska pot s 4 kontrolnimi točkami, obhod 2 dni, Knafelčeve markacije. Upravitelj je PD Cerknica, 61380 Cerknica. Pot se lahko obhodi tudi kot vezna pot, vendar pa ni tako markirana. Planinski vodnik in značke (za eno kontrolno točko bronasta, za dve srebrna, za 3 točke zlata značka). 34. Vrhniška kurirska planinska pot — Krožna planinska pot s 13 kontrolnimi točkami, obhod 4 dni. Knafelčeve markacije z dodano črko V. Upravitelj je PD Vrhnika, Tržaška 11, 61360 Vrhnika. Opis poti (tipko-pis), dnevnik (karton), značke in plakete za več obhodov. 35. Vrhnika—Triglav — Vezna planinska pot s 16 ali tudi več kontrolnimi točkami, obhod 6 do 7 dni, Knafelčeva markacija. Pot vodi po že obstoječih veznih poteh. Lahko jo prehodimo na enem pohodu, le izjemoma na dveh pohodih. Iz dnevnikov Loške planinske poti in Vrhniške kurirske poti zvemo, kje so žigi. Žigov pa ni za kontrolne točke Vrhnika, Petrovo brdo in Bohinj. Dnevnik s skico, značke in plakete za večkratne obhode transverzale. 36. Trim transverzala Stojna (Kočevje) — Vezna trimpot s 4 kontrolnimi točkami, obhod 4—5 ur, Knafelčeva markacija z dodanima črkama TT. Upravitelj poti je PD Kočevje, Trata XIII/2, 61330 Kočevje. Po obvestilu PD Kočevje bo vezna trimpot spremenjena v krožno pot na trasi Kočevje—Koča PD Fridrihštajn—Livold-ski vrh—Kočevje. Dnevnik (karton) in značke. 37. Bratska planinska pot Ljubljana—Zagreb (34) — Vezna planinska pot z 21 oz. 23 kontrolnimi točkami, obhod 7 dni, Knafelčeve markacije. Na ovitku vodnika je pot označena kot 34. vezna pot. Na enem odseku poti sta dve varianti. Pohodniku se priznajo kontrolne točke že prej prehojenih veznih poti. V SR Hrvatski je 10 kontrolnih točk. Poleg markacij so občasno še označbe poti LJ—ZG ali ZG—LJ. Upravitelj je MDO ljubljanskih planinskih društev, D\ oržakova 9, 61000 Ljubljana, p. p. 214 in PS Zagreb, Kozarčeva 22, 41000 Zagreb. 38. Pot spominov NOB občine Hrastnik — Vezna planinska pot s 15 kontrolnimi točkami, obhod 2—3 dni, markacije — rdeča zvezda. Upravitelj je PD Hrastnik, 61430 Hrastnik in PD Dol pri Hrastniku, 61431 Dol pri Hrastniku. Pot ima-dva odseka, oba se začneta pri muzeju v Hrastniku. Dnevnik z opisom poti in značka. 39. Po poteh borb in zmag Gorjanci — Bohor — Vezna planinska pot z dvema odsekoma: Podbočje—Kostanjevica ima 10 kontrolnih točk, hoje je za 9 ur, Krško—Brestanica pa ima tudi 10 kontrolnih točk in isti čas. (se nadaljuje) Pometajmo pred svojim pragom*. Na dnu Jelenovega klanca,v Vodopivčevi ulici 18, se obiskovalcem Kranja in domačinom ponuja pogled na razpadajočo nekdanjo Gabričevo kovačijo. Prazna m že več kot petnajst let, vedo povedati bližnji sosedje-Očitno je, da neznani lastnik s preurejanjem čaka pre' dol9°- Tekst: T. Bilbija Foto: F. Perdan____J NESREČE TOVORNJAK SE JE ZVRNIL V POTOK Hotavlje — Zaradi neprimerne hitrosti se je v sredo, 21. avgusta, na cesti med Kopačnico in Hotavljami zgodila prometna nesreča. Voznik tovornjaka, 26-letni Zvonko Novak iz Škofje Loke, se je pred Hotavljami srečeval z osebnim avtomobilom. Ker je pripeljal prehitro, je z desnima kolesoma zapeljal s ceste in se prevrnil v potok Kopačnica. Laže ranjenemu vozniku so na kraju nezgode nudili prvo pomoč, sovoznika Marjana Fojkarja, starega 25 let, iz Virmaš, pa odpeljali v Klinični center v Ljubljano, vendar so ga kasneje odpustili v domačo oskrbo. POVOZIL PEŠCA Kranj — Na regionalni cesti Staneta Žagarja v Kranju je v nedeljo, 18. avgusta, voznik osebnega avtomobila, 38-letni Mladen Vukotić iz Kranja, povozil pešca. 47-letni Radovan Živanić, doma iz občine Prnja-vor^ začasno pa stanuje v Britofu, je opotekaje hodil po cesti, osebni avto pa je pripeljal nasproti in ga zadel. Z rešilnim avtom so ponesrečenca odpeljali v jeseniško bolnišnico. D. Ž. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 24. avgusta, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA Od 7. do 18. ure: pri Petrčku, Kranj, pri Nebotičniku, Kranj, PC Oskrba, Kranj, PC Planina, PC Planina -center, PC Britof, SP Labore, PC Preddvor, PC Kokrica, od 7. do 13. ure: Diskont Kranj, od 8. do 12. ure: Diskont Naklo, od 7. do 17. ure: PC Šenčur, od 7. do 19. ure: Hrib Preddvor, Kočna Jezersko, od 7. do 16. ure: Kle-menček Duplje. ŠKOFJA LOKA NAMA Škofja Loka JESENICE Emona market, Jesenice, Rožca' Javorniku, Jesenice TRŽIČ J w taji Mercator, Deteljica, Živila J. l5] Tržič, Mercator, blagovnica Trz1 U V nedeljo, 25. avgusta, bodo de^fc naslednje prodajalne: od °-11. ure: Gorenjka Cerklje, od '' 11. ure: Naklo v Naklem in Del* N sa Kranj Pogin rib Jesenice — V torek, 20. avgusta, so jeseniško postajo milice obvestili, da so v potoku Jesenica v Spodnjem Plavžu poginile ribe. Komisija Uprave za notranje zadeve, sanitarni inšpektor in predstavniki jeseniške ribiške družine so dognali, da so ribe poginile zaradi večje količine odplak. Ribiška družina je oškodovana za 280 tisoč dinarjev. Vzorce onesnažene vode so poslali v analizo. Popravili bodo strehe in pridobili nova stanovanja Škofja Loka — Gradnja stanovanj v Frankovem naselju se končuje, nove površine za nove stanovanjske soseske pa še niso pripravljene. Zato je občinski izvršni svet podprl pobudo, naj bi nova stanovanja pridobili s sanacijo ravnih streh stanovanjskih stolpnic v Podlubniku in ob Partizanski cesti. S tem bi hkrati rešili dva problema. Odpravili bi zama-kanje v stanovanjih zgornjega nadstropja in pridobili nova stanovanja. Če bi popravili vse strehe, bi pridobili 60 do 90 novih stanovanj (odvisno od velikosti posameznega stanovanja) po ceni 72.800 dinarjev za kvadratni meter. Izvršni svet je menil, da se je dela treba lotiti takoj, da bi kar največ opravili že pred zimo, in na celotnem področju hkrati. Nosilec investicije naj bi bila stano- vanjska skupnost v sodelovanja vsemi drugimi dejavniki, ki sod lujejo v stanovanjski gradnji prodajo stanovanj prav gotovo 1 . bo težav. Odpravljeno pa bo tu zamakanje, kajti ravne strehe FT vsod puščajo. V nekaterih hisa imajo stanovalci v zgornjih na stropjih povsem uničeno pohišt^ in prav te dni so morali v Podlu ^ niku 159 izseliti družino, ki bi 0 dežju skoraj rabila dežnike v st novanju. Prav zaradi tega, so rfl nili člani izvršnega sveta, je tre strehe nujno popraviti, ne le za* di novih stanovanjskih povrs1 ' ki bi jih s tem dobili. Zato so sanaciji streh na sto K nicah tudi dali prednost pr gradnjo na drugih površinah. -■ >, ko naj bi poskusili urediti dod ^ ne površine za gradnjo tu5,*ali Frankovem naselju, razmišU^, so tudi o zidavi na Dolenčeve, vrtu in še nekaterih drugih m& ših plombah. .jj, Vse to pa so le rešitve v Večje stanovanjsko naselje na^< v prihodnjih letih zraslo v ^ kamnitniku, vendar pa bo tre prej pripraviti vse potrebne ur nistične dokumente. To pa bo jalo še vsaj tri leta. ^'Z* i