Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 102. JOLIET, ILLINOIS. 17. NOVEMBRA 1916 LETNIK XXT. Cadorna zmagal! Potem—se umeknil. ^m priznava. V bojih pri Kostanjevici na Krasu prizadete Italijanom težke izgube. Srbske čete baje prodirajo. Rumuni se umikajo pred Avstro-Nem-ci. Britanci uspešni na zapadu. 'j "naj, 12 .nov. (Cez London.) — radno poročilo vrhovnega vojnega vodstva: . 'Italijansko bojno torišče: Položaj ^ neizpremenjen. V soboto zvečer so napadli avstro-°8rski pomorski zrakoplovci Padovo 'n s težkimi bombami natančno zadeli Poslopja vojaškega glavnega stana, kolodvor in pehotne vojašnice. V vodnicah in na drugih točkah so nastali Požari, katerih odsev je bil viden še v daljavi 25 milj. Vkljub neugodnemu Vremenu in presilnemu sovražnemu 6treljanju so se vrnili vsi naši stroji "ePoškodovani." , Uspeh avstrijskih letavcev. Rim, 13. nov., čez London. — Šestdeset žensk in otrokfle bilo usmrčenih » napadu po oddelku avstrijskih zra-»oplovcev v soboto, je naznanil vojni "rad danes. Naznanilo se glasi: "V soboto popoldne je oddelek sovražnih zrakoplovov spuščal bombe na Gadovo (?). Poslopje, v katero so zatekle številne ženske z otroci, je ^o razdejano. Večji del oseb v po-s'°Pju je bilo usmrčenih. Število že Poznanih mrtvih je šestdeset." Dunajsko poročilo. £>unaj, 14. nov. (Čez London. Opo-2&rjamo na to, da londonski cenzor v *dnjetn času več ne navaja dunajskih Poročil popolnoma.) — V poročilu av-ro-ogrskega vojnega vodstva no: ,je re- italijanskem boj Alb "V nem torišču in aniJ> se ni pripetilo nič važnega. a . n°ci na ponedeljek so oddelki Ij Pomorskih zrakoplovov uspešno & . a'i vojaške predmete okrog *■ erdoba i tj sovražna vzletališča pri lo zrakoplovskih lop je bi- Vid"' [•a. v»ni. zadetih in veliki požari so nastili. Jub hudemu sovražnemu streljanju ^ Vfnili vsi naši stroji nepoškodo- Strašne izgube za Lahe. ^ Berlin, 14. nov. (Brezžična brzojav-jj Agenture za prekmorske novice.)— ^adno poročajo iz Dunaja: j potrjuje se, da so bile prizadete a"ianom v zadnjih bitkah strašno težke izgube. Prizorišče najtrdovrat-nejših in najkrvavejših bojev je bila okolica vasi Kostanjevica. Nenavadno uspešno streljanje avstrijskih baterij je uničilo neko italijansko pehotno brigado in en bataljon alpincev skoro do zadnjega moža. "Drugi polki, ki so sledili tem na-skočnim skupinam, so imeli zaznamovati slično težke izgube. Ko je prišlo do spopada, je bila najmanj polovica sovražnih napadnih čet padla ali bila onesposobljena za boj. Topništvo odločilo. "Celo italijanska poročila priznavajo grozljivo natančnost in moč -sovražnega topniškega streljanja. To je bil posebno slučaj pri nasprotnem, bobna-nju podobnem streljanju avstro-ogr-skih baterij med zadnjimi boji okrog Kostanjevice. To bobneče streljanje je prisililo Italijane k umiku iz okraja, ki ga je poleg tega s streli dosegalo še dvesto strojnih pušek. '■'Samo pri Kostanjevici so Italijani izgubili okrog i5,000 mož." Lahi se morali umekniti. Rim, 15. nov., čez London. — Italijanske čete so bile včeraj prisiljene, zapustiti nekaj svojih bolj izpostavljenih postojank pri Sv. Marku, vzhodno od Gorice, ko so odbile pet avstro-ogrskih napadov na italijansko prednjo postojanko pri Dveh pinijah, pravi današnje naznanilo vojnega urada. Avstrijsko topništvo je strašno streljalo s topovi vseh kalibrov, pravi laško naznanilo. bi dobili briljantno zmago nad Nemci in Bolgari v okrožju Čdrne. Srbi, podpirani po francoskem topništvu, so prisilili tevtonske zaveznike k umiku na razdaljo skoro dveh milj in ujeli kakih 1,000 mož. Boji se nadaljujejo. London, 14. nov. — V Makedoniji se nadaljujejo ljuti boji z manjšimi u-spehi za Srbe, pravi uradno poročilo iz Soluna. Berlin pa poroča z makedonske fronte samo, da se bojevanje nadaljuje. Srbi prodirajo. London, 15. nov. — Pariz poroča, da so Srbi osvojili vas Cegel v Makedoniji. Francoske in srbske čete prodirajo dalje v smeri Tepavcev. Ujele so 3,200 mož, vštevši 600 Nemcev. Bolgarska uradna poročila pravijo, da so se vsi ententini napadi v Makedoniji izjalovili, a da so bile bolgarske čete umaknjene, da "se izognejo zajetju". da bolgarska vlada prevzame upravo rumunske krajine Dobrudža vsled pogodbe s centralnima velesilama, ki pri-poznava bolgarsko vrhovno vladarstvo nad zasedeno krajino." Rumuni se umikajo. Petrograd, 15. nov. — V dolinah rek Tirgustuly, Alt in Juil ob sedmograški fronti so bili Rumuni po nemških in avstrijskih četah, ki so bile znatno o-jačene, potisnjeni nazaj. Ruska fronta. Makedonska fronta. Berlin (brezžično v Sayville), 13. nov. — Veliki glavni stan naznanja danes: "Makedonska fronta: Na ravnini pred Bitoljem so se razvijali silni topniški boji. Sovražnik je odločno napadel blizu Lazca in Kenalija ter severno in vzhodno od Broda, vendar so Nemci in Bolgari popolnoma obdržali svoje postojanke. Izgube sovražnikove so velike." Srbi zmagoviti. London, 13. nov. — Srbi še zasledujejo poražene Bolgare v kolenu Černe in so osvojili selo Iven, po Reuterjevi brzojavki iz Soluna. Selo Iven je pet milj severno od Pologa, ki je bil osvojen včeraj, in leži kakih deset milj od meje v Srbiji. Njegova osvojitev, ki je potrjena, pomeni, da so Srbi na novi točki prekoračili reko Černo. Poročila iz Pariza pravijo, da so Sr- Rumunska fronta. Berlin (brezžično v Sayville), 13. nov. — Ob sedmograški fronti so o-svojile včeraj nemške in avstrijske čete tri mesta in odbile številne rumunske napade. Ujetih je bilo nad 1,000 mož. Naznanilo se glasi: "Fronta nadvojvode Karla: V Gyoer-gyoskem gorovju so zasedle nemške in avstro-ogrske čete kraja Dieta in Arsuriler. Tam in na višinah vzhodno od Belbora in na vzhodnem bregu Putne so podieli Rumuni več sunkov, nam odvzamejo zemlje, ali brez u-speha. Na obeh straneh prelaza Oituz Je bil sovražnik pognan nazaj. "Severozapadno od Campulunga smo zasedli Candesti. Jugovzhodno od Črvene veže in severno od Oršave so podjele rumunske čete protinapade, ali brez uspeha. Poleg mnogih usmr-čencev in ranjencev So izgubili Rumuni nad 1,000 mož na ujetnikih. "Fronta generala von Mackensena: Sovražni oddelki, ki so poskušali prodirati pb Donavi proti našemu levemu krilu, so bili poraženi in »asledpvani.. Černa Voda je bila bombardirana z levega brega Donave, a brez uspeha." Dunaj poroča zmage. Dunaj, 14. nov. (Čez London.) — Danes objavljeno poročilo avstro-ogr-skega vojnega vodstva pravi: "Blizu Oršave smo desni breg Donave popolnoma očistili sovražnika. "V severni Valahiji potekajo boji za nas ugodno. V zadnjih dveh dneh je bilo tukaj ujetih nad 1,600 mož. Uplenili smo en težki top in 19 strojnih pušek. , "V odseku Tulghesa so bili Rusi prisiljeni k zapustitvi več višinskih postojank vzhodno od meje." Bolgari gospodarji Dobrudie. Pariz, 14. nov. — Brzojavka na "Temps" iz Soluna pravi: "Poluradno je naznanjeno iz Sofije, Berlin (brezžično v Sayville), 13. nov. — Današnje poročilo za vzhodno fronto je kratko in se glasi: "Med Baltiškim morjem in Karpati se ni dogodilo nič važnega." Petrograd, 13. nov. — Živahen topniški boj se vrši v krajini Narajuvke v Galiciji, jugovzhodno od Lvova, kjer je bilo trdo bojevanje za važne semenske postojanke več dni, je naznanil vojni urad danes. V Karpatih, v gozdnatem okrožju in južno od Dorne Vatre, so tudi ljuti boji. Avstro-nemške čete v gozdnatem okrožju so utrpele velikih izgub, ko je bila ena njihovih napadajočih kolon vržena nazaj z bajonetnim naskokom. Oklopnica obsedela. Berlin, 14. nov. (Brezžična brzojavka Agenture za prekmorske novice v Savvilte.) — Iz Stockholma je dospelo poročilo, da je velika ruska ladja o-klopnica, ali "Rjurik" ali "Gromoboj", obsedela na peščini izven Hanga v Finskem zalivu. Vsi poskusi, ladjo zopet odriniti, so bili dosedaj brezuspešni, "in bati se je, da mora veljati kot popolnoma izgubljena. Zapadna fronta. London, 13. nov. — Iz britanskega glavnega stana na severnem Francoskem je dospelo pozno nocoj sledeče poročilo: "Napadli smo davi ob reki Ancre in posrečjj . "<\ na,m je, na fronti skoro petih nitij prodreti v nemške obrambne postojanke. Močno utrjeni kraj Saint Pierre Divion smo osvojili. "Napad smo podjeli pred svitom v gosti megli. Težke izgube so bile prizadete sovražniku. Nad 3,300 ujetnikov je bilo dovedenih in jih bo še več. Boji se nadaljujejo. "Severno od reke Ancre osvojena fronta je tvorila prvotno nemško o-brambno linijo in je bila izredno močna." Britanci odrivajo Nemce. London, 14. nov. — Britanski pogon v okrožju reke Ancre, ki se je začel z vso silo včeraj in je vrgel Nemce iz raznih dobro branjenih postojank, se je nadaljeval danes z nezmanjšano besnostjo. Beaucourt ,eden ključev v Bapaume in samo sedem milj naravnost od nem ške trdnjave, je bil vzet z naskokom Ujetih je bilo do 1,000 Nemcev, tako da je bilo ujetih včeraj in danes skupaj 5,000, pravi uradno naznanilo. Nemci priznavajo v uradnem naznanilu iz Berlina danes, da so zapustili "Beaumont-Hamel in St. Pierre-Divi-on. Potem pravi nemško naznanilo: "Naša trdovratna obramba nam je povzročila znatnih izgub, ali tudi Britanci so utrpeli znatnih žrtev." Nemški uspeh ob reki Somme. Fariz, 15. nov. •— Močni nemški oddelki so napadali Francoze danes severno in južno od reke Somme, ali po nocoj objavljenem naznanilu vojnega urada so pridobili samo nekaj uspehov za ceno težkih izgub. Nemci so se ustanovili v francoskih prednjih postojankah v severnem oglu in .za-padnih obronkih gozda pri St. Pierre Vaastu. Napredovali so nekoliko tudi v vzhodnem odseku vasi Pressoire. Zborovanje Ameriške delavske zveze, 'American Federation of Labor" zboruje v Baltimoru, Md. Nad 500 delegatov navzočih. Samuel Gompers in Mehika. Standard Oil Company of California prostovoljno uvedla 8-urni delavnik. Baltimore, Md., 12. nov. — Nad 500 delegatov je dospelo semkaj k 36. letni konvenciji ameriške delavske zveze (American Federation of Labor), ki se otvori jutri. Med delegati se nahajajo mnogi zastopniki britanskih in japonskih delavskih zvez. V razgovor utegne priti tudi načrt, da naj organizirano delavstvo celega sveta poskusi, obnoviti mir. Otvoritvena seja. Baltimore, M d., 13. nov. — Delovni tajnik William B. Wilson je imel glavni nagovor tukaj danes pri otvoritvi 36. letne konvencije A. F. of L. Rekel je, da je navzoč v svrho, da pokaže, na kateri strani je. "Največje vseh opravil delovnega departmenta," je rekel tajnik, "je, seznanjati z upi, stremljenji in nauki delavstva naše dežele predsednika Združenih Držav." Od 800 prepornih vprašanj med delom in kapitalom, ki so prišla pred ta department, je rekel g. Wilson, je bilo 275 rešenih v zadovoljnost obema strankama in predno je prišlo do stavke. Predsednik Samuel Gompers je v nagovoru izj'avil, da je "American Federation of Labor" v odnošajih med Združenimi Državami in Mehiko svetovala mehiškemu delavstvu, naj vpliva na narod in vlado mehiško, ter delovala na to, da nas interesi Wall streeta ne strmoglavijo v vojno z Mehiko. Po prečitanju posnetka poročil iz- vrševalnega odbora je bila seja odgo-dena do jutri dopoldne. Japonski delavci organiziram. Baltimore, Md., 14. nov. — Delavci in delavke na Japonskem se k'repko organizirajo, je pravil Bunji -Suzuki, predsednik Delavcem prijaznega društva japonskega, danes pred zborom A. F. of L. Med zadnjimi osmimi meseci, je rekel, se je članstvo po njem zastopane-ka društva pomnožilo od 10,000 na 30,000. Potem je govoril o japonskih delavcih na pacifiški brežini Združenih Držav, zagovarjajoč jih kot napredne. Prostovoljno skrajšan delavnik. San Francisco, Cal., 14. nov.—Brez pritiska odzunaj je danes Standard Oil Company of California za vse svoje delavce v čistilnicah, v cevnem in produkcijskem oddelku razglasila osem-urni delavnik. Plača ostane ista. K. R. Kingsbury, podpnedsednik družbin, je izjavil, da bo kakih 7,000 do 8,000 delavcev prizadetih po prostovoljnem skrajšanju delovnega časa. Po njegovi cenitvi bode nadalje potrebno, namestiti nanovo več tisoč delavcev, ker je zdaj treba delati v po-največ oddelkih namesto v dveh, v treh posadili (šihtih). Zaposlenci, za katere je bil določen delovni čas osmih ur, so delali doslej devet do dvanajst ur vsak dan. G. Kingsbury je poudaril, da je družba skrajšala delovni čas iz zgolj človekoljubnih nagibov. V veljavi v New Jersey. ' New York, Cal., 14. nov. — Osem-urni delavnik za delavce pri Standard Oil Company of New Jersey" je v veljavi že leto dni, kakor so izjavili tukaj danes uradniki te družbe. Vprašani, ali bode osemurni delavnik uveljavljen v vseh tvornicah Standard Oil-družbe so odgovorili, da tega ne morejo povedati, ker je vsaka kompa-nija neodvisna od drugih. Mrzel val. Washington, D. C., 13. nov. — Mrzel val prihaja, kakor poroča zavezni vremenski urad. Živo srebro pade nižje, nego je padlo kdaj poprej v novembru. Mrzli val se dotakne krajine zapadno od reke Mississippi še danes, in potem se obrne vzhodno proti atlanski brežini. Kraj Sheridan, Wyoming, je naznanil 26 stopinj pod ničlo, Lander 20 pod ničlo. Mraz je segel do notranjosti države Texas. Snežni vihar. Wausau, Wis., 13. nov. — Wisconsin se nahaja danes v krempljih severoza-padnega blizzarda, ki besni z veliko silo. Padlo je 6 palcev snega. Ljudska prehrana v Avstriji. Dunaj, 12. nov. (Čez London, zakes-nelo.) — V ministrskem predsedstvu je bilo danes naznanjeno, da bo novi osrednji urad za prehrano v bližnjih dneh otvorjen in se bo imel v prihodnje baviti z vsemi vprašanji ljudske prehrane. Korenita izprememba v dosedanjem načinu je nameravana. Pričakuje se, da bo novi minister imenovan jutri. Glede ameriške predsedniške volitve zastopajo časopisi stališče, da izvolitev ne bo vplivala na evropski položaj. ,gXD FRENCH "75" RDVfiNCING ON THE SOMME to by Am.rloon Pran« Association. FRANCOSKI TOPNIČARJI -75", PRODIRAJOČI OB REKI SOMME. It j ',/a pricctlSVetU' PraV VaŽnC Ul°gC igrS^° v b°j'h ot> reki Sommc' s,ika kaž«. kako -se ti topovi spravljajo v strel- Neereča. Chicago, 111., 13. nov. — Petindvaj set oseb je bilo ranjenih, nekatere izmed njih resno, ko sta dva cestnože leznična vozova trčila skupaj snoči na progi 63. ceste blizu California ave, Wilson v Washingtonu. Washington, D. C., 12. nov. — Predsednik Wilson se je vrnil nocoj v za-vezno glavno mesto po dvomesečni odsotnosti. Na kolodvoru ga je sprejela velika množica ljudstva. Ministra Baker in Gregory, zasebni tajnik Tumulty in senator James, Kentucky, so ga tudi prišli pozdravit. , Zahvalni dan. Washington, D. C., 15. nov. — V Beli hiši je bilo danes naznanjeno, da je predsednik naprosil, naj se določi četrtek, dan 30. nov. za obhajanje Zahvalnega dne. Jolietska novica. — Slovensko zabavno društvo "Slovenec" priredi družaben sestanek na Zahvalni dan zvečer v K. S. K. J. dvorani. Vstopnina 50c za par, 25c za po-samnika. Uradniki društva "Slovenec" so: Predsednik John Grayhack ml., podpredsednik Frank Tušek, tajnik Joseph Ursich, blagajnik Frank J. Drassler; zabavni odsek: Steve Ver-tin, načelnik, Joseph Grill in Joseph Težak. • G. Paul Schneller, predsednik K. S. K. J., se je dne 12. t. m. preselil iz Chicaga v Cleveland, O., kjer bo stalno bival. Cesar zopet zdrav. Berlin, 13. nov. (Brezžično v Sayville.) :— Kakor poročajo iz Dunaja, se je počutje priletnega cesarja-kralja Franca Jožefa, ki je boloval v zadnjih dneh vsled lahkega prehlada, zopet v toliko zboljšalo, da ga zdravniki ozna-čajo kot popolnoma ozdravljenega. Vladar je podelil danes več avdijencij. Sprejel je tudi novega ministrskega predsednika, d;ja. von Koerber. Edison naznanja nove iznajdbe. Edison naznanja, da bo izdelovanju pohištva v kratkem jeklo nadomestilo les. Pohištvo iz jekla bo petkrat ceneje, trdnejše in lažje kot pohištvo iz lesa. Popir bo izginil. Za knjige se bodo rabili listi, katerih debelost bo dvatisoči del milimetra. List iz nikla sprejme tisk kot popir. Taka knjiga, debela en palec bo imela 40,000 strani in bo veljala en dolar. Tudi izdelovanje zlata bo igrača. Močni stroji, katere bo gonila zračna elektrika, bodo služili kmetu. Kmet bo botanik, kemik in bo izvrševal svoja dela s tem, da bo pritisnil na električni gumb. Atlas — zastonj 1 Ročni atlas ali barvane zemljevide vseh držav in dežel celega sveta, obsegajoč 40 strani 7x5 palcev velikosti, pošljemo na zahtevo zastonj vsakemu naročniku "Amer. Slovenca", če pošlje celoletno naročnino dva ($2) dolarja. Ta ročni atlas je velezanimiv, zlasti v teh burnih časih. V njem je 32 bar-vanih zemljevidov, vsa mesta na svetu, katera imajo nad 100,000 prebivalcev, ter vse države in vse dežele na svetu, velikosti ameriških držav in držav celega sveta, kakor tudi število njih prebivalcev. Pošljite naročnino $2.00) takoj in omenite, da- Vam naj pošljemo ročni atlas. Uprava "Amer. Slov." BOŽIČNA DARILA v gotovem denarju v staro domovino skozi zanesljive banke in potom brezžičnega brzojava. Danes pošljemo: 10 K za.. .$1.50 50 K za... 6.75 100 K za.. .$ 13.00 1000 K za... 130.00 Vsako pošiljatev garantiramo. AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. IZ SLOYENSKIH NASELBIN. Joliet, I1L, 15. nov. — V soboto zvečer bode Sternova dvorana zopet polna naše plesoljubne mladine. Društvo sr. Cecilije št. 12 D. S. D. priredi namreč v soboto zvečer v Sternovi dvorani sijajno plesno veselico. Igrala bo izvrstna godba. Vstopnica stane 25c in je obenem srečka za cekin $5. Začetek ob polosmih. — Poroka. Danes dopoldne ob 9. Mri sta bila v naši slovenski cerkvi poročena g. Martin Kolar in gdčna. Ana Novak. Bilo srečno! — Srebrni jubilej A. S. Drugi petek, dne 24. nov., izide zadnja številka 25. letnika Am. SI., Svoj srebrni jubilej bo torej obhajal dne 24. nov. t. 1. Ame-rikanski Slovenec. — Zimski mraz. Mrzel val in pomanjkanje premoga sta zadela Joliet včeraj (torek). Živo srebro se je bližalo ničli in vse polno naročil je prihajalo v urade jolietskih premogotržcev, ki pa so izjavljali, da nikakor ne morejo ustreči vsem naročilom, češ da trdega premoga primanjkuje v tem mestu in ga sploh ne bo dobiti, če bo mraz trajal teden dni. Lepa reči In zraven so izrekali še lepo tolažbo, da se utegne podražiti tudi mehki premog na $10 za ton, če bo trajal mraz. Pa naj reče kdo, da ne živimo v dobrih časih! — Mrzel sever, v spremstvu omraznic ali prvih snežink, je pripihal nad Joliet v ponedeljek pod večer, in lahka snežna odeja je pokrivala zmr-zlo zemljo včeraj v jutro. Uradni toplomer je zaznamoval 12 stopinj nad ničlo, ali mnogi neuradni toplomeri so kazali 3 in 4 stopinje. Včeraj je bil najmrzlejši dan v novembru izza pam-tiveka ter je povzročil zgodnje po-vpraševanje-po premogu in koku. Prihod mrzlega vala je bil napovedan iz zaveznega vremenskega urada v Chi» xagu ia od drugod. V Chicagu je živo srebro zaznamovalo 14 stopinj nad ničlo včeraj zjutraj ob 7. uri, ko je bilo najmrzlejše. Štiri smrtne slučaje je povzročil včerajšnji mraz v Chicagu. Mrzli val, s toplino ne daleč od ničle in s snegom v nekaterih okrajih, je segal čez ves severni del dežele. V južnem Michiganu je močno snežila, kakor tudi po vzhodnih gorah. Poročila o temperaturi od 6 do 15 stopinj nad ničlo so prišla iz mest: Peoria, 111.; Dubuque, la.; St. Louis, Mo., in Norfolk, Neb. Iz Sheridana, Wyoming, so brzojavili 26 stopinj pod ničlo. — Požar v Rockdalu. Ogenj neznanega postanka je razdejal veliko skladišče (storehouse) v opečnici (brickyard) tovarne American Refractories Co. v Rockdalu rano zjutraj v ponedeljek. Skladišče je bilo deloma napolnjeno z opeko, pripravljeno za naklad, in ta je bila skoro popolnoma poškodovana, kakor so izjavili družbini uradniki. Ogenj so zasledili malo pred 3. uro zjutraj družbini uslužbenci. .Rockdalski ognjegasci so bili sklicani in so prihiteli na pomoč. Poskušali so omejiti plamene, ali brez uspeha. O-genj je ogrožal druga tovarniška poslopja. Na pomoč so poklicali gasilski department jolietski. Stotnija št. 2 z motorno brizgalnico je bila poslana v Rockdale. In ta je v kratkem času ogenj omejila. Napravljena škoda znaša več tisoč dolarjev, a še ni natanko precenjena do danes. Poslopje, ki je bilo razdejano, je bilo 200x60 čev-lje^r. V njem je lahko ležalo več milijonov opek, a ni bilo napolnjeno. Izguba je pokrila z zavarovalnico. — Šerif George Scholl utegne biti prihodnji ravnatelj (warden) illinoiške državne kaznilnice v Jolietu, kakor poroča "Joliet F.vening Herald-News". Sedanji warden Michael Zimmer odstopi z novim letom, ko nastopi nova republikanska državna uprava, z guvernerjem Lowdenom na čelu. — Jolietski sodnik Dorrance Dibell je obhajal včeraj 31. obletnico, odkar uraduje kot okrožni sodnik. Rojen je bil leta 1844. — Zahvalni dan — Thanksgiving day — bo letos zadnji dan novembra, ker se vedno obhaja zadnji četrtek tega meseca, ki pade letos na dan 30 nov. To bo dan puranov in gosi in »c. — Prazni vagoni "praznujejo". U-radniki zavezne vlade vodijo po deželi preiskavo zaradi pomanjkanja železniških tovornih vozov, in tako so pri ili tudi v Joliet. In tu so dognali, da je 73 praznih vagonov E. J. & E. železnice na malo znanem obstranskem tiru blizu East Washington streeta. Nekateri vagoni so bili na tem ob« skurnem tiru nad mesec dni, kakor so dognali vladni preiskovalci. Stiriin šestdeset izmed teh vagonov je premogovnih in bi se lahko rabili za do-ražanje premoga, pa jih železnica rajši skriva. Potem ni čuda, da primanjkuje v Jolietu premoga! Te železniške "zarotnike" bi bilo dobro prav po-« šteno okrcati po prstih. Calumet, Mich., 9. nov. 1916. — (Iz suhe dežele.) Iz dežele, katere, pre bivalci so se odločili 7. novembra se odstaviti opojnih pijač ter so to njne-nje potrdili z glasovnicami in to proti svojemu lastnemu prepričanju, kar jasno kaže njihovo neodkritosrčnost, ker če kateregakoli vidite, rekel Vam bode, da ni volil za suho, torej se je država Michigan izvolila sama suhim. Kaj je vzrok zmage pohabljencev? Ni težek ta odgovor. Vendar eni mislijo, da zato, ker jih je več kot nas. O ne, njim je pomagalo ono blazno delova nje, če pomislimo, da so imeli v enem tednu štiri govore, dočim mi samo enega in to že teden pred volitvami in isti je bil površen in ne odgovarja joč napadom govornikov pohabljencev, kar je prištevati slabi informaciji našega govornika v stališču Copper Range naselbin. V drugi vrsti pa niso bili naši volilci zadostno poučeni, kako voliti in so mogoče eni volili napačno, dasi je bi lo nekaj dobro zastopnih mož na polju pred volilnimi vrati, toda v eni minuti se ne da vse razložiti. To bi bilo potreba pričeti poprej. Torej upati je, da bodejo krogi, kateri vodijo te naloge, prihodnje delovali drugače. Koledar A. M. zasluži vso pohvalo. Greh bi bilo, se nad njim pritoževati. Vreme je tu precej suho in ne premrzlo, Sneg je tu in tam naletaval, vetrovi so prece$ mirni. Dela se s pclno paro. Dela je dosti v rudnikih. Najmanjša plača $2.75, nevštevši bonusa, katerega dobimo 14. januarja 1917. Draginja je velika. (Na dopisnico.) Zanimivosti pisali, to se pravi, bralcem delati veselje do čtiva in obenem do lista, v katerem^so iste, ne pa zato, da bi kdo zato kikal, ker to je trudapoln šport, če si razumel. Grsich. Valley-St. Joseph, Wash., 9. nov. — Uredništvo Amer. Slov.: — Tukaj imrfmo jesensko vreme. Listje odpada z drevja, rože so se poizgubile v naravi. Sneg se nam kaže po vrhovih gora in hribov, da ima letos še tudi belo barvo, da se na daljavo vidi. Dne 28. okt. smo imeli veselico ali "basket party ' v prostorih g. Luka Strojan-a, in kljub skromni udeležbi Slovencev se je veselica dobro obnesla, kajti padlo je v blagajno g. Joseph Skok-a celih 77 dolarjev in 50c. Plesalo se je pa tako, da je bilo le kaj. Kajti sviral je krasne valčke in polke naš dobro znani Slovenec Louis Trampush na svojo izvrstno harmoniko. Čast mu! Tudi pelo se je, kajti pesnik pravi: Zakaj bi ne pel, Če sem Slovenec vesel! Veselica je trajala do zgodnjega jutra. Denar 'se je porabil za nove cerkvene orgije. Le žal, da je tako malo sloge in edinosti med tukajšnjimi Slovenci. Kar eden dobrega naredi, je 10 druzih, da z jezikom poderejo. Naj bo. Saj Kristus je molil na križu: 'Oče odpusti jim, ker ne vedo, kaj delajo": pri nas — kaj govorijo. Slovenec Louis Trampush dela v Valley novo veliko kovačnico, ker on je izvrsten kovač, ima vedno dosti dela. Naj zadostuje za danes. Pozdravljam vse Slovence in Slovenke širom zemeljske krogle. Vas pa, g. urednik, prosim, da odmerite prostor za moj dolgi dopis ter Vam kličem: pozdravljeni! Marie T., zastopnica. vali bi ga slovenski otroci, rojeni v Ameriki, in bi s ponosom govorili slovensko. Simon Gregorčič je zrcalo, kristalno čist odsev, slovenskega srca. Beri njegove pesmi in videl boš v njih samega sebe. Če te muči domotožje, beri njegove poezije; če žaluješ nad svojim narodom, beri njegove poezije; če si žalosten, beri njegove pesmi; če si sam in zapuščen, beri njegove pesmi; če si užaljen do dna duše, beri ga zopet in zopet. V žalosti in veselju najdeš sočutnega tovariša v pesniku, Simonu Gregorčiču. On se veseli in žaluje s teboj. Ob katerikoli priliki naj si že bo, v njegovih pesmih vidiš odmev svojega srca. Kakoršen je naš slovenski narod, tak je Simon Gregorčič. Simon Gregorčičeve poezije so nekak opis slovenskega življa. Po svoji naravi boječ, prikriva svoje težave do gotove meje. Sam nosi svoje križe skrite v svojem srcu; odkrije jih le tihi samoti, ali kakor naš Gregorčič — papirju. Ob potrpežljivost navad vsak neznanec butne s svojimi predolgimi nogami. Tako se je godilo Gregorčiču, tako se je godilo narodu. Kakor dobra slovenska mamica sede ponoči k mizi, ker nima podnevu miru in potoži v pismu gorje svojemu sinu, tako je večkrat sedel naš slavček pri mizi in tožil pri brleči svetilki svoje gorje — svojemu narodu. Dasi je bil ravno ta, ki ga je žalil, ga ni šel tožit tujcu. Le o tem narodu je premišljeval — premišljeval in s preroškimi očmi gledal njegovo bodočnost. Kako natančno je potem opisal dogodke, kateri se bodo godili čez deset let po njegovi smrti. Beri njegovo pesem "Soči" in zdelo se ti bo, kakor bi bral prerokbo o poginu Jeruzalema. Pesnik, kateri počiva že deset let v grobu, je bil rojen 15. oktobra leta 1844. v vasi Vršno na Goriškem. V mašnika je bil posvečen 27. oktobra leta 1867. Pesnikoval je že kot srednješolec. Povsod, kjer je služboval, je delal za narodovo izobrazbo in pesem. 16. novembra 1906 ga je med sv. mašo zadela kap in 24. istega meseca je izdihnil svojo blago dušo. Sedaj počiva v domači grudi pri sv. Lovrencu. Da ti Simon Gregorčič še sedaj živel, bi mu gotovo počilo srce žalosti, ko bi videl, kako se izpolnjuje, kar je on nekoč v duhu videl. Pa, četudi počiva v jami njegovo truplo, njegov duh je še vedno med nami. Dasi smo v deželi materijalizma. vendar, smem trditi, med številnimi slovenskimi pevskimi društvi v Ameriki ni e«<- : u, katero bi ne popevalo Gregorč:-.- ih pesmi. Menda ni pesmi, katera ! : » tako skladala z željo Slovenca t Ameriki, kakor Gregorčeva: Nazaj v planinski raj. Slovenci v Ameriki, ne bojmo se pokazati svojega prepričanja, bodisi v veselju ali žalosti. Pokažimo to z besedo in dejanjem, a ne pozabimo, da se ne bomo pokazali v pravi luči, če ne pokažemo svojih misli z gladko besedo. drasti nečimurnik se je zvalil pod mizo, njegov tovariš poleg njega. Kakor bi vrgel kamen v šršenje gnezdno, tako so obstreljevani, zato :so streljali ravno v nasprotno smer od nas, to je proti našim postojankam. Naši so mislili, da gre za napad in so streljali v gozd, odkoder so prihajali laški streli. Sedaj se mi ni bilo treba več bati, da bi bil odkrit. Moji ljudje in jaz smo oddali še petnajst strelov in skoro vsak je zadel. Kajti Italijani so bili kriti proti našim postojankam, proti nam obrnjeni hrbet so imeli pa nezavarovan. Mirno, počasi in zanesljivo so padale naše krogle med Lahe. Končno je vendar eden podčastnikov z žvižganjem in preklinjevanjem spravil ljudi v strelski jarek. Tako se jih je nekaj rešilo. Streljanje je sedaj kmalu pojenjalo. Prišla je saniteta, ki pa ni imela posla — naše krogle so jim prihranile vsak nadaljni trud s prej tako brezskrbnimi "junaki". Bolgarske vraže. Bolgari so zelo napredni, vendar je pri njih še vse polno vraž. V bolgarskih vaseh ima prerokinja velikansko moč; zdravnika pokliče bolgarski kmet samo zato, da izve, kakšno bolezen ima vse drugo opravi potem domača "bajačka", pretokinja ali čarovnica. Pravijo tudi, kar se nam pa zdi malo verojetno in se dogaja kvečjemu v naj-zakotnejših vaseh, da si pomaga kmet še na drug način: zdravnikovega recepta ne nese v lekarno, da mu pripravijo zdravilo, temveč ga vrže kar v kozarec, vlije vanj vodo in vse skupaj popije! Druga pa recept sežgo in pojedo pepel. Dnevi so nesrečni in srečni, prvi kakor nalašč za bolezen, drugi za zdravje. Če vidimo n. pr. 25. marca štorkljo, pomeni to zdravje v celem letu. 14. julija ne smemo delati, sicer zbolimo ob vsaki priliki. 15. julija ne smejo otroka kopati; če ga kopljejo, ga zapišejo smrti! Posebno nevaren je 15. julij novorojencem. 14. avgusta moramo jesti česen, da se zavarujemo proti mrzlici. 14. oktobra nikjer v Bolgariji ne delajo, iz strahu, da ne bi znoreli. 4. decembra prižgo pred jedjo sveče v obrambo raznih bolezni. Sveče gorijo tudi ob rojstvu. Splošno zdravilno sredstvo na deželi je še sedaj puščanje krvi. Vsaka vas ima svojega moža, ki opravlja ta posel; včasih jih je po pet. Z veliko vnemo vlečejo svojih pacijentom kri iz telesa, marsikoga res kmalu ozdravijo "za vselej". Leta 1887. so izdali posebno postavo proti tem krvoločni-kom, a večkrat le malo pomaga. Seveda moderni čas polagoma sam popravlja. K DESETLETNICI SMRTI SIMONA GREGORČIČA. Spisal Rev. John Plaznik. Naš narod, četudi majhen, je znan širom sveta. Težko bi se že danes na šla dežela, kjer bi človek lahko trdil, da Slovenec še ni stopil na njo. Drugi narodi nas poznajo pod različnimi imeni, katera, žalibog, večkrat niso ravno častna za nas. Drugi narodi se radi kažejo s svojo fino izobrazbo Podobni so človeku, kateri se rad pokaže v svoji lepi suknji. Slovenec pa, kateri vedno rad pokaže svoj pogum, obleče rad svojo staro suknjo in še te ne zapne, da se vidi, s čim je obšita. Zato nas imajo večkrat za slabše, ka kor smo v resnici. Naj bo njegova suknja še tako kosmata, Slovenec inia vedno jako nežno srce. Ravno ta nežnost in občutljivost nam večkrat škoduje, ker si jo naši sosedi napačno tolmačijo. Naj bo odeja kakoršna ho če, slovensko srce je milo in blagohotno. Kdor nima takega srca, je izjema med Slovenci, ni Slovenec po duhu. če bi kdo mogel predelati pesmi našega gorskega slavčka, Simon Gregorčiča, da bi se tako milo glasile, kakor v izvirniku, in jih podati v roko vsakemu izmed naših sosedov, potem bi se šele naš narod pokazal v pravi luči; šele potem bi prišlo občudovanje do materinega jezika. Prepričan sem, da bi nas ljudstvo hotelo poznati, govoriti z nami v našem jeziku; spošto- POKVARJENA ITALIJANSKA JUŽINA. Neki črnovojnik piše z italijanskega bojišča: Ze dva dni sera videl v gozdu kakih 200 korakov daleč od naše postojanke, noč in dan goreti ogenj. Nisem vedel, pri čem da sem. Ali naj bi bili Lahi res tako predrzni, da bi pred mo-im nosom kuhali in se greli? Sklenil sem, da v družbi štirih krepkih mož pridem stvari do dna. Ob 4. uri zjutraj smo odrinili, oboroženi z ročnimi granatami in puškami. V jutranji zori smo se priplazili blizu, videli o-genj, a nobene sledi o kakem Lahu. Za norca nas hočejo imeti s svojim ognjeni, si mislim, pa vendar, daleč ne morejo biti. Iskali smo torej dalje. Preplazili smo celo pobočje, vedno v nevarnosti, da telebnemo v globočino in ne vstanemo več. Kljub vsemu iska nju nismo videli do opoldne nobenega sovražnika. Odšli smo zopet ^ nekega mesta navzdol in počivali pri bližno ob vznožju gore. Odpovedal sem se za ta dan vsaki nadi in se hotel vrniti v postojanko. Ko tako mirno počivamo in obedujemo — vsak kosei čokolado — slišimo iz smeri naših po stojank, vendar pa skoraj čisto v gra pi, govoriti. Sedaj nam ni bilo treba več dolgo iskati; približno 250 korakov pred nami je sedelo in ležalo kakih 4« Lahov čisto brezskrbno in podomače pred svojim staniščem. Očividno so mislili na vse drugo prej nego na voj sko. Obšel sem jih torej s svojimi ljudmi. Nedaleč odtod sem opazil mizo, ne koliko stran je stal človek z gplini gornjim telesom in vojak, ki ga je oti ral. To mora biti častnik, si mislim in opazujem dalje. Mož se je potem lepo počasi oblekel, sedel za mizo in si skrbno gladil svoje kodre, kakor bi se ne mogel nagledati lastne lepote Nato je prišel še eden in prisedel 1 mizi in začela sta se tako veselo in brezskrbno pomenkovati in smejati, kakor bi sedela doma v Turinu ali bogvedi kje. Nekaj časa sem jima privoščil zabavo, a puško sem imel že pripravljeno ob licu. Ko je ravno posijalo solnce na enega izmed obeh, je počilo in ko- Zvijača ujetega vojaka-Slovenca. Neki Celovčan poroča z bojnega polja to-le veselo dogodbico: V zadnji veliki bitki je dobila naša pehota povelje, cla se pomakne nazaj na postojanko. Ob tej priliki so ujeli Rusi nekega častniškega slugo. Ko ga je ruski vojak spremljal na določeno mesto, sta se možakarja začela pogovarjati (častniški sluga je bil Slovenec, ki se za silo lahko pogovori z Rusi). Rus je vprašal, kako se godi avstrijskim vojakom. — Slovenec, zvita buča, mu odgovori: "O, prav dobro! Imamo go-rak zajutrek, dobro kosilo z vinom in cigaretami, zvečer, pečenko, kavo in kuhano vino." Nato je Rus odgovoril, da že 6 dni ni nič pravega jedel. Ko sta med pogovorom dospela do neke hiše blizu avstrijske strelske črte, je Rus potegnil svojega ujetnika za hišo, da ju niso videli Rusi, ondi je zagnal svojo puško proč in jo ubral, kar !so ga nesle noge, proti avstrijski bojni črti, naš častniški sluga pa za njim. Naši so ju seveda sprejeli z glasnim smehom. Rus je bil pa preskrbljen. nik ga je izročil — brez imena! Nosilci ranjencev, ki so ga bili pobrali med drugimi rnnjenci, niso mogli najti njegove kapsule z legitimacijo. 11 ur po dohodu v mesto je ranjeni vojak izdihnil. Preiskava siromašnega njegovega imetja je spravila na dan od potu zamazano, zelo poškodovano fotografijo umrlega in pa pismo brez kuverte, ki mu je je pisal neki sorodnik na Češkem. — Na potu na pokopališče ga je spremljalo nekaj vojakov. Na svežo gomilo so zasadili križ z napisom: "Ranjenec brez imena". Uprava bolnišnice je poizvedovala po svojcih vojaka. Dala je napraviti posnetek fotografije ter jo poslala občini, v kateri se je utegnil muditi pisec onega pisma. Kmalu je prišel odgovor. V tujini umrli vojak je bil infanterist Josip Neubert, od nekega polka iz Češke in občina je obvestila svojce o njegovi smrti. Ko je mati porosila prve solze po edinem sinu, je ta že spal v večnem miru v hladni zemlji. Te dni je izginil zagonetni napis na križu... Način pozdravljanja. Ljudje iz različnih krajev sveta in različnih narodnosti pozdravljajo se na vse mogoče in čudne načine. Bra-zilijanec n. pr. položi glavo na trebuh onega, ki mu velja pozdrav. — Mehikanec dotakne se najprej zemlje in potem poljubi roko onega, ki ga pozdravlja. — Indijanka odkrije pri pozdravu svoje prsi. — Otočan južnega morja sname svojo pernico z glave ter jo dene onemu na glavo, ki ga hoče pozdraviti. — Ako se srečata dva A-rabca, delata, kakor bi hotela eden drugemu roko poljubiti, česar pa ne storita. — Prebivalci z otoka Atahaiti si razkrijejo ves gornji del života. — Etijopec odpaše pas onemu, katerega pozdravlja, ter si ga pripaše sebi. — Groenlandčan poljubi onega, ki ga pozdravlja. — Kafarec pljune v roke o-nemu, kogar pozdravlja. — Siamec sleče svoje gornje hlače ter jih omota onemu okoli telesa, katerega pozdravlja. — Kako Evropejca pozdravlja, nam je znano: sicer pa tudi on po-zdrvlja, nam je znano; sicer pa tudi on pozdravlja na različne načine: eden se odkrije, kakor bi hotel nekaj stresti s klobuka, drugi prinese klobuk kar do druzega stegna, tretji zopet stegne roj ko; zopet nekateri pozdravijo ter privzdignejo klobuk, kakor bi hoteli kakega ptiča izpustiti izpod klobuka. Marsikaj se pripeti, da se Evropejci pozdravljajo tudi s palicami. Mašnik in vojak na bojnem polju. (Zl. Geo. Pavlakovič, Denver, Colo) Tam na bojnem polju umirajoč vojak leži. Zraven njega mašnik kleči in sveti križ drži. Ga Bogu priporoča in goreče zanj moli. Ga s svetim oljem mazili in zadnji blagoslov deli. Zdaj na koncu mu mašnik v slovo tolažljivo govori: "Zvesto si cesarja služil in pokoren Bogu si bil. Dal si svoje življenje in kri svojo prelil za dom in za cesarja, na zemlji tu vladarja. Al zagotovljen mi bodi, brat, da Bog poplača te rad. Tam gor plačilo te čaka, kakor zvestega vojaka. In kmalu zapustil boš ta svet, iz doline solzne v nebesa vzet, med svetnike boš prištet in vekomaj pojdeš Bogu hvalo pet. Kako se zdravijo živali. Mnoge živali vedo za zdravilne trave. Kadar se je prebudil medved iz zimskega spanja, naje se mahu da si počisti želodec in čreva. Ljudje, ki poznajo pse, vedo, da so psi zdravejši na deželi, nego li v mestu. Na deželi se zamore pes po svoji volji najesti raznih trav. Nekega psa je ugrizel gad; pes je tekei precej do nekega stu denca ter ugrizeno nogo držal slfozi 24 ur v vodi in ostal živ. O sličnem slučaju je pripovedoval neki lovec. On je zastrupil vrane 's fosforovim glicerinom. Nekega dne je opazil, kako so vrane, vzemši kroglice, odletele do nekega grma ter so začele kakor omam Ijene zobati neko vrsto zdravilne rastline. Lovec je odšel tja in zapazil po zemlji množico raztresene zelenkaste tekočine, katero so vrane izbljuvale. One so torej znale, da so jagode od omenjene rastline protistrup. Ustavite vaš KAŠELJ predno se dobro poprime vašega ustroja. Zmanšajte napade ter utešite razdražene z rabo O EVER A9 LJ Balsam for s Lungs (Severoveea Balzama za Pljuča). Kmalu bote priznali vrednost tega zdravila pri zdravljenju kašlja, prehlada, hripavosti, krčevite davice, vnetja sapnika, in bolnega grla. Cena 25 in 50 centov. Ako dvomite naSo besede, čitajte Blodeče pismo, katero smo pred kratkim prejeli in katero potrjuje kar ml trdimo: "Hočem vam naznaniti, da Jo Severov Balza n za Pljuča zelo uspeSno učinkoval. Takoj po prvem popltku so se moji otroci boljSe počutili. Pomagalo Jim je odpraviti kaSell in preprečal Je tudi na-daljno napade. Rabili srno Ka tudi v slučaju oslovskega kaSlja prod dveml leti ter je tudi pomagal." J. Kowalskl, Cutchogue, N. Y. Kadar potrebujete zdravila. vpraSajto za Severova v lekarni. Glejte da dobite tista po katerih povpraSujeta Zavrnite nadomestitve. Ako Jih no morete dobiti v lekarni, naročite Jih od nas. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. A. Nemanich, St. A. Nemanich, Jr' ' Chicago Phone 2575 A. Nemanich & Son BANK Real Estate Insurance Loans Renti11® V lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. V fy • Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po =3%= in jamčimo absolutno varnost. Brez imena. "Ranjenec brez imena" — tako je stalo na križu na vojaške mpokopali-šču. Kako nemilo usodo nam kažejo te tri besede! Osamljen in zapuščen od vseh, tam zunaj v tujem svetu, daleč od dragih svojcev umirati, odhajati v grob, ne da bi kdo jokal po pokojniku, tujec, neznanec, brez imena med tolikimi prebivalci mesta mrtvecev. V bolnišnico Rudcčega križa v Zagrebu so prinesli pred nekoliko tedni ranjen-.ca v stanju nezavednosti. Že povclj- Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi. Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali gi poškodbi. Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stock'-Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše. Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, zervatorji ter v vseh enakih zadevah. A /V -STRANI OBSEGA-- 4 jI)vi»il(i Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ V TELJA. Vsebina knjige je: Slov.-AngL Slovnic«, Vsakdanji rs« vori, Angleška pitava, Splaovanje pisem, Kako t poattne driav poleg največjega Slov.-AngL in Angl.-Slov. Slovarja. ^^ Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov Sirom Amerike do"« ^ jo, da je to edina knjiga bre* katere ne bi «mel biti nobeden na»«J Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. r. ffiSiii^Sli !§i » !li »»»»Kili b GARIBALDI IN TRST. (Iz "Slovene a".) S KM^Siia Si ffi IS'SIii^liiiHi Razni italijanski listi so objavili ob priliki stoletnice rojstva Garibaldije-vega mnogo podatkov iz življenja Ga-ribaldijevega, ki se nanašajo na Trst, seveda v precej previdni obliki, da ne bi državno pravdništvo listov zaplenilo. Kratko posnemamo iz njih sledeče: Leta 1848. jc tudi vladni "Osserva-tore Triestino" hvalil Garibaldija. Takrat ga še seveda niso poznali. Toda kmalu se je to izpremenilo. Leta 1849. je namreč "Osservatore Triestino" 6. avgusta poročal, da je Garibaldi s svojo četo izkušal bližati se Benetkam. Poveljnik avstrijske ladjice "Oreste", linijski poročnik Skopinič pa je na Garibaldijeve ladije streljal in jih nato zasledoval. Vjel je 1 "polkovnika", Pet častnikov in 138 garibaldincev, med njimi mnogo Lahov iz južnih Tirol in — Mažarov. Garibaldi se je s svojo ženo in 100 mož, od katerih pa je le 20 bilo oboroženih, rešil in se izkrcal pri Valanu. 11. avgusta istega 'sta je Garibaldi s svojo ženo Anito moral bežati pred avstrijskimi vojaki 'n general avstrijske konjenice Gorz-kowski je v stanu 11. armadnega zbora v Villa Spada pri Bologni v posebnem povelju opominjal prebivavce, naj ne podpirajo Garibaldija in njegove čete, ampak ga izročijo oblasti. L. 1859. je Garibaldi imel nekaj uspehov nasproti avstrijskemu generalu Urbanu pri Varese, seveda je imel tedaj Garibaldi zbranih 15,000 prostovoljcev, I^rban pa le 6000 vojakov. Toda Urban je kmalu nato pri Castenedolu napodil Garibaldince in jih mnogo vjel. "Fremdenblatt" je popisal te vjetnike. Bili so precej zamazani ir) slabo napravljeni in niso imeli preveč za jesti. Imeli so zelo težke puške, dolgo ba-joneto na tri ogle i neno mavho za kruh. Na dan so dobili 24 centezimov. Garibaldija so vsi hvalili, češ, da se izpostavlja najhujšemu ognju. Imel je okolu sebe 60 konjenikov za poročevalsko in ogleduško službo. Leta I860., ko je Faribaldi napravil svoj drzni pohod v Sicilij'9, da tam zaneti vstajo, so neodrešeni Tržačani vsled njegovih uspehov kar noreli. Tržaški vladni "Diavoletto" je to tako opisal: "Če si prejšnje čase vstopil v kako prodajalnico, ali v kako skladišče ali pisarno, „i slišal govoriti, kako u-speva olje, kaj je s sladkorjem ali s figami, koliko se vkrca, koliko se izkrca >td.. . Sedaj pa stopi v kakšno brivni-CO aIi v kavarno, nič drugega ne boš slišal govoriti, kakor o politiki. Ta 1 ' '»Qi^Ul U J7UUHM. X o ■oce biti Machiavelli, ta Mazzini, oni zopet Garibaldi ali Cavour... Politika Je nasnn ljudem zmešala pamet, omra-a razum, m mesto da bi Tržačani misli t na blagor svoje dežele in bi gle-..kako bi delali dobre dobičke, no-nj.° za Italijo. Tržačani, ki so vsto-P»i v Garibaldijevo četo in so se v nji Bojevali, so sledeči: Jakob Venezlan, Anton Brufel, Filip Zamboni, Karol Venezjani, Edgar Raskovič, Joahim »ertin, Anton Smuk, Franc Mokovič, Pavel Scomparini, Anton Rota, Simon Elisep, Alojzij Gružovin, Anton Fe-de'e, Solderer, Jožef Caprin, Ferdinand Bianchi, Franc Vodopivec, Karol Chiozza, Rudolf Donaggio, Henrik ^erroli, Anton Dudovič, Gvido Fon-tana, Henrik Suček, Falkner, Just Mu-ratti, Peter Mozetič, Anton Barison, Vidali, Henrik Venezian, Zampini, Čr-nac, Simon Eliseo, Sancin, Leopold Fr';1 Alojzij Vod- nik, Amadej Matera. Jožef Venicr, Pe- S k' SC jC b0jCVal 1>ri M-»ani 18W, kjer so papeževi vojaki združeni s Francoz,, Garibaldince strahovito premleli in še nekaj drugih. L I860., ko je Garibaldi rabil za si-čilske in apolitanske pohode vojakov se je v Trstu osnoval tajni odbor za novačenje garibaldinskih prostovoljcev katerega pa je policija v noči od do 8. oktobra zasledila in člane za-Prla. Odbor je posloval v Sv. ivan-, m Predmestju. 7. aprjla 1861 je bi- lo zaradi tega 15 članov te organizacije obsojenih od vojaškega garnizijske-8a sodišča zaradi nepostavnega novačenja in veleizdaje in sicer so dobili po • 5, 2 in 1 leto ječe, med njimi tudi |*ve gospe, ki sta dobili vsaka po dve etl- Slednjim dvema je topniški ge-"eral Benedek vštel preiskovalni za-Por in tudi ostalim znatno znižal ka-?,cn; Cesar pa je bil tako milostljiv, a Jc 19- maja 1861, ko je obiskal Trst, Vse te zlofince, ki so sedeli v zaporih Gradu, popolnoma pomilostil. L. 1862 so se 21. in 22. julija vršile v rstu vnovič garibaldinske demon- in^C1JC' ,C 1>rišl° v Trst nekaj nad mazarskih izletnikov. Demon-»cija se je vršila v gledališču "Manor,," Pnliki vprizoritve Verdijeve Pert Ernanl", katere III. prizor je Posebno vnel domoljubje Lahov in £ etn"cov> ki so tako začeli J'1 , 'vviva Garibaldi" in "Eljcn Z"Uth > ** « je morala zivesa na j! ! f Policije spustiti nizdoli Predstava 1)rckinili; demons,rantje jjto v »Alberg,, de la vine", v kavar- o.lh«T ■ wCW" in ,ia kolodvoru oli Jgodu Mažarov še tako navdušeno majko Italijo in Košutovo do- movino, da je bila policija prisiljena več tnladeničev zapreti, od katerih je potem 20. septembra bil obsojen dr. Fabris, doma iz sv. Vincenca v Istri, na eno leto ječe, kar so mu pozneje skrajšali na osem mesecev. Obsodba je naglašala, da se v Trstu brez dvoma nahaja organizirana stranka, sovražna Avstriji in pospeševateljica revolucije v Italiji. Tudi pozneje do leta 1882, ko je Garibaldi umrl, so v Trstu še večkrat demonstrirali za Italijo in Garibaldija, posebno leta 1870. Posebnih "žrtev" ni bilo. Takratni liberalni tržaški listi so čestokrat tožili, da za vsakim tržaškim mladeničem, ki se je bojeval v četi Ga-ribaldijevi, hodi policaj, mesto da bi se policija brigala za javno varnost, za katero jo davkoplačevalci plačajo. O-kolu teh let je tudi katoliškokonserva-tivna "Verita." polemizirala z liberalnim "Popolo" o pomenu Garibaldije-vem in "Popolo" je 23. oktobra 1869. zaključil svojo polemiko proti "Verita' sledeče: "Pokleknite, o podleži, sedaj ko je čas, pred te mvzvišenim bitjem, pred tistim plemenitim človekom, ki mu je ime: Giuseppe Garibaldi!" Policija je seveda v tistih napetih časih ta izliv navdušenosti konfiscirala. Znano je, da je Garibaldi tudi za Trst, Istro in Goriško, in celo za Kranjsko imel posebni načrt, kako "osvoboditi" te dežele. Glede na Trst in Istro je pisal o svojih namerah tudi svojim tržaškim prijateljem, toda do-zdaj ta pisma še niso — vsaj pri nas ne — objavljena, ker bi se takoj konfiscirala z ozirom na vročo kri naših neodrešencev. No — leta 1860 so bogate tržaške dame kale zasavo za Garibaldija in zani nabrale 30,000 frankov. Nabiral je denar posebni "Co-mitato per Garibaldi — odbor za Garibaldija. (Diavolleto" od 14. oktobra 1860.) "Gazzettino Rosso" je tudi nabral nekaj denarja za Garibaldijevo četo in ta je nato "Gazzettinu" pisal sledeče pismo: (Glej "Piccolo" od 4. julija 1907): "Moji dragi prijatelji! Prebral sem z občudovanjem vaš pogumni 'Gaz-zetino" in se vam zahvaljujem. Če vas more razveseliti ena moja beseda vaše pogumno in močno prebivalstvo, potem vam povem, da je en far... Poveljte, da je tista zločesta oblast... nesreča za tisto prebivalstvo, ki je tako nesrečno, da ima tako vlado. Prisrčen pozdrav vsem! Vaš G. Garibaldi." Tisto, kar je s pikami označeno, je oblast zaplenila. Torej Garibaldi je svoje Tržačane razveselil s "farjem". r1878 so mu poslali adreso tržaški, tri-dentinski in goriški dijaki itd, povečini take ailrese, katere je državni pAvdnik moral tako pleniti, da so vsaj za nekaj desetletij še tajnost za zgodovino. Ko je 2. junija 1882 v Trst dospela vest o smrti Garibaldijevi, je seveda zopet imel največ dela državni pravnik, ki je tisti dan zaplenil skoro vse tržaške politične liste, ki so preveč nadrobno opisovali Garibaldijev pomen in namen. 3. junija zvečer so priredili Tržačani pred italijanskim konzulatom demonstracijo, pri kateri so gospodje Bertoli, de Bonmartini in Bert-nich tako krepko dajali duška svoji žalosti, da jih je policija zaprla. Policija je isti dan tudi prepovedala spominske večere v gledališču "Politea-raa", "Fenice" in v tržaškem telovadnem društvu. Na dan Garibaldijeve smrti je hotelo tržaško "Italijansko dobrodelno društvo" poslati na naslov rimskega župana sožalno brzojavko, katere pošta ni hotela sprejeti, a je dan pozneje dovolilo odpošiljatev c. kr. nameštništvo vsled priziva imenovanega društva. 4. junija je name-stništvo razpustilo "Telovadno društvo", ker je za Garibaldijem žalovalo na način, ki ni bil v soglasju z dolžnostmi, ki jih imajo avstrijski državljani. Medtem pa je bilo "Dobrodelno društvo" odposlalo k pogrebu v Rim dc-putacijo treh članov in venec. 13. julija je vladni komisar razpustil izvan-redni shod društva "Progresso", ker c je njega predsednik Vidacovich spo minjal Garibaldija. Dan pozneje so bili tudi demonstrantje pred italijanskim konzulatom obsojeni na tri tedne zapora, dva Laha pa iz Avstrije izgnana. L. 1890 se jc izvršila zadnja večja epizoda iz zgodovine tržaške navdušenosti za Garibaldija. Polkovnik Be-desehini, v daljnem sorodstvu z Gari baldijem, jc namreč dobil od Garibaldijeve rodbine dovoljene podariti tržaškemu mestu dve dragoceni relikviji Garibaldijevi: tno knjigo in okrvavljen čevelj, katerega jc Garibaldi izgubil leta 1862 pri Aspromontu, kjer je bil vjet od italijanskega polkovnika Pallavicinija. Te dve svetinji sta se izročili treni tržaškim Lahom in znanemu iridentovskeniu agitatorju, za grizenemu Imbriarriju, da ju skrbno čuvajo in izroče Trstu, kjer naj se shranita v muzeju, kadar bo Trst ločen od avstrijskega cesarstva. To namero je vlada kmalu izvedela, ki se ni toliko bala okrvavljenega Garibaldi-jevega čevlja, kakor iridentovske agi tacije, katera s sedežem v Italiji dc lala marljivo propagando za vojsko z Avstrijo. Ko je povrhu tega še 19 januarja 1. 1890 hotel skleniti tržašk občinski svet, naj se prenesejo ostank Tržačana Jožefa Rcvcrc, bojevnika za edino Italijo, iz Rima v Trst, je tržaški namestnik Rinaldini to prepovedal. Toliko skrbi je prizadeval rajni Garibaldi Trstu. PIONIRJI, SAPERJI IN ŽELEZNIČARJI V VOJSKI. (Iz "Dol. Novic".) Vojni poročevalec 'Frankfurter Ztg.' piše iz c. in kr. armadnega višjega poveljstva: Kakor na zahodnem bojišču, je bila tudi tu na vzhodu poverjena pionirjem vloga izredno velike važnosti. Organizacija tehničnih čet se tako v c. in kr. armadi kakor v Rusiji razločuje od nemške v toliko, da obsega c. in kr. armada pionirje in saperje, ruska armada pa pontoniere in saperje. Pionirji, oziroma pontonierji izvajajo v prvi vrsti službo na vodi, grade mostove in ceste. Saperji so pa izurjeni za utrjevanje in za službo v trdnjavah. Pionirji so se vedno odlikovali. Ko je prodirala prva armada čez močvirja, so le pionirji omogočili operacije. Ne-številno mostov so zgradili v prvih mesecih vojske čez San, Dunajec in čez Wyslocka po načelu, veljavnem tudi na zapadu, naj se zgrade iz pomožnega gradiva; vojna priprega z mostovi naj se vozi kolikor mogoče sporedno s četami. Mostove so gradili na vzhodu težje kakor na zahodu, ker so manjkali tisti lepi, veliki vlačil-ni čolni, s katerimi zgrade lahko tam čudovite mostove na ladjah, po katerih lahko vozijo tudi najtežje tovore. Čolni, ki jih tu vporabljajo, radi mnogih plitvih mest, so ploščasti in široki, nesposobni, da nosijo težo. Gradili so zato pred vsem take mostove, ki jih lahko hitro postavijo. Obnesli so se, dasi je bil temelj mnogokrat neprimeren. Ob Drini in ob Savi so morali pionirji izvesti zelo težavne naloge. Reke so tako prekoračili, da so prejieljali čete v čolnih čez vodo; čete so morale nato kriti zgradbo mostov, ki so jih stavili v sovražnem ognju. Mojstrsko delo so bili tudi številni čez reko Vislo zgrajeni mostovi, ko ic prodirala Danklova armada ob obeh straneh Visle. Ko so se pričeli umikati, so morali uničiti vse postavljene mostove tako, da so jih ali razstrelili ali pa sežgali. Posebno pozornost je vzbudilo uničenje san-domierskega mostu, ki so ga podrli v najostrejšem sovražnem ognju, ker so Rusi napeli vse sile, da bi bili dobili ta most nepoškodovan v svoje roke. Ruski pontonieri splošno delajo prav dobro; Rus je sploh spreten lesni de- je posrečilo, da so mogli zopet voziti skozi predor. Ne more se odrekati ruskim železniškim četam, da so zelo spretne in da so izborno izvežbane. Preskrbe se v zasedenem ozemlju, da se je zopet lahko po vseh progah vozilo; zgradile so tudi več novih prog, ki so jih pri-klopile obstoječemu železniškemu o-mrežju. Na več točkah so zvezale ga-liške železnice z ruskim železniškim omrežjem. HUMOR KRANJSKEGA JANEZA TUDI NA BOJIŠČU NE ZAPUSTI! (Iz "Slovenca".) nim, kako je s fanti, ki so študirali na prvi in ki so prišli v vojsko. Ujeti: Vidic Milan, Vidmar Jožef, Zupančič Jožef. Pogrešan: Žgur Leopold. Zadnji je najbrže tudi v ruskem ujetništvu. Vidica je "popokal" Moskal par korakov za mano, jaz sem jim pa pokazal figo: "Aha, misliš — ampak Poljaka ne boš!" In še bolj sem jo u-bral... lavec. Mostove grade hitro, njih mostovi so bili trpežni in izdelani lično. Opazilo se je delo ruskih pontonierjev, ko je nadvojvoda Jožef Ferdinand pro diral z juga in so zato Rusi hitro vrgli del proti zahodu prodirajoče« armade čez Vislo. Ruski pontonierji so v najkrajšem času zgradili celo vrsto mostov čez Vislo. Razdirati Rusi ne znajo tako dobro kakor graditi. Mostov niso večinoma popolnoma podrli in so jih zato lahko popravili. V prvi dobi vojske so se odlikovali saperji pred vsem v obrambi Przemy-sla. Poškodovane utrdbe so vedno takoj ponoči popravili. Vzorno JfO položili mine ali podkope. Med naskokom na iužnozahodno bojno črto so naskakajoče ruske čete prišle na s podkopi podkopano polje. Njih izgube so bile naravnost strašne. V sedanji obliki stoječe (pozicijske) vojske zahtevajo zelo saperje, ki jih razdeljujejo v male oddelke. Grade opirališča in opazovališča, polagajo ovire in vodijo čete, kadar grade in utrjujejo postojanke. Sapcrjem so izročeni žarometi, ki jih Rusi nimajo, mečejo ročne granate in se ponoči plazijo okoli, da razdirajo sovražne zapreke. Ruski saperji niso tako delavn. V saperskh bataljonih služijo v prvi vrsti tvorniški delavci; a častniki so večkrat v zadregi, ker so delavci precej revolucionarni tudi kot vojaki. Značilno jc tudi, da Rusi za zgradbo jarkov večkrat ne vporabljajo pehote, marveč jih morajo pod vodstvom saper-jev kopati kmetje. Ko je izbruhnila vojska, so izvedli že ločitev železniških čet in so ustanovili samostojne brzojavne čete. C. in kr. železniške čete so izurjene v zgradbi, obratovanju in v uničenju popolnih, malih in vojnih železnic in znajo izvajati tudi vsa umetna železniška dela. Za vojne železnice vozijo s se boj material v enotah 30 kin. Železniške čete so v tej vojski tako glede na zgradbe kakor tudi v obratu toliko storile, da za to dozdaj še ni podob nega zgleda. Ob pomikanjih v vojski na prostem sem in tja so morale zdaj najtemeljitejše in hitro podirati želez niške proge, viadukte in mostove, ko je šlo naprej, so pa morale zopet uničene naprave v najkrajšem času zopet tako obnoviti, da je bilo mogoče voziti po njih. Spretno in hitro so delale železničarske čete. Obnoviti so morale tudi več predorov. Najtežavnejše delo je bilo delo, izvedeno v dolgem predoru pri Miehowu, ki je bil trikrat uničen in ki so ga poizkušali trikrat zopet popraviti. Delo je bilo zato težavno, ker so bile plasti rahle in so se usipavatc. Čez mesec dni se Praporščak Janko Poljak, dijah I. državne gimnazije v Ljubljani, je poslal v pismu na svojega bivšega učitelja med drugim tudi zanimivo karakteristiko kranjskega Janeza, ki naj se tudi ohrani v analih našega domačega pešpolka. Pismo se glasi: Spoštovani gospod profesor! Najprej Vas prosim oproščenja svoji malomarnosti. Ampak tukaj je pisanje včasih zelo "kunštna" stvar. Včasih ni popirja, včasih ni svinčnika; na marših, pri spanju, vedno človek kaj izgubi. Zadnje vojnopoštne dopisnice mi je razcefrala moskalska kro gla, ki mi je priletela v bitki ob Seretu v nahrbtnik. Pa kaj če to! Muhasta kroglica mi je na poti v nahrbtnik odtrgala še malo uhlja; ko jo primaha v nahrbtnik, mi razbije še mojo skledi-co. O Bog se usmili, kaj bo pa sedaj: menaže nimam kam dejati! Ja, kaj bi zganjeval — skleda ima luknjo! Kar čez kritje z njo! In marsikaj mi je še vzelo. Pa naj bo, naj bo! Čudno, kako človek tukaj-le vso nesrečo in vse hudo hitro pozabi. "A, kaj! Se bo že drugo dobilo!" In Janez gre, ko je prilika, ujame Rusa in mu vzame, česar mu manjka, največkrat kotliček, ki je prav imeniten. Njegova prva in največja prednost je večji — volumen. To Janez obrajta. No, pa tudi zaslu! ži! Čudno je, kako se naši ljudje bije-jo. Pride v bitko. Od kraja poka bolj po malem, sčasoma se začne pravi pekel. Prva granata! Uššš-bufff! Janez jo pogleda malo po strani. "Aha, predolga je!" Sedaj prihruje granata v drugič. "Aha, je že bližje! Tak tako si začel, Moskalček! Še eno, da bom vedel, a'i gre za res ali za šalo!" Jo že maha, ampak ta je šrapnela. Janez brž skrije glavo. "No, s tem se pa le igraj, kolikor hočeš!" In mož mirno nažge čedro in strelja dalje. Posebno možje 35ih, 40ih let so flegma-tji'W'. Cel.,čas se pogovarjajo med seboj. "Ja, kaj za hudiča silijo na naše, ko imajo svojega preveč! Doma naj bo, poštalenc, pa Boga naj zahvali, da ga naš na miru pusti!" Med tem pa mirno meri in strelja. Neverjetno, a resnično: človek se po prvem ognjenem krstu kar predrugači. Ne misli, kaj je bilo, kaj bo; živi trenotku. Postane mu vse eno. Kar bo, pa bo! — Naš pešpolk ima glas, da še ni prepustil Moskalu niti pedi zemlje, če ni bil primoran po drugih okoliščinah. Ljudje ne gredo nazaj! Kadar pa morajo iti, nekateri jokajo od jeze. Za smeh pa tudi poskrbe, naj bo položaj še tako kritičen. Ko smo nekoč morali zapustiti naše pozicije in se umakniti par kilometrov nazaj, sem dirjal na vse kriplje, da ubežim Rusom, ki so rinili za mano. Pritečem do neke hiše. Na pločevinasto streho so padale krogle kot toča, šrapnele so razsajale okoli hate (hiše) in granate so tulile nad njo. Naenkrat pogleda skozi napol zaprta vrata naš človek. "Ja, za Boga, Janez, beži, Moskal..." — 'Ja, moram kofe preh skuhate," in iz-ginenazaj v hišo. Rusi so se upehali in nas niso mogli več tako hitro preganjati. Jaz stopim malo v hišo. Za počt! V štedilniku, bolje na ognjišču, ogenj, Janez pa piha in piha, da palec debele trske lete okoli njega in v ko tliček. Naenkrat zarjovejo Rusi zopet svoj: "Ura! Ura!" laz jo ulijem vun, Janez se pa še nflcaj ukvarja "kofetom". Oziram se nazaj, kako bo ž njim. (Mene ni bilo videti, ker sem tekel po grmovju.) Aha! Sedajle stopi Moskal na prag hiše. Janez pa v tistem trenutku vun, podere Moskala, kotliček se mu polije po Rusu. In sedaj ta situacija! Rus na tleh rjove, ker se je opekel, Janiz mu pritisne še eno s škornjicami tja v zadnjico. "Na da boš vedel, kdaj si Kranjcu razlil 'kofe', mrcina ruska!" Drugi Rusi, kaki trije, pa roke v zrak: "Mi vaši, vaši. pane, zlaty pane!" Janez pa v dir, ko vidi, da jo maha Rusa ko listja in tra- Naočniki znak odlikovanja. V drugi polovici XVII. veka so bili Španci popolnoma prepričani, da človeka nič bolj ne krasi, kakor naočniki in so jih vsled tega nosile tudi najlepše mlade deklice. Vsak, ki je čislal samega sebe, ni odložil celi dan naočnikov. Zlobni jeziki so govorili, da neke dame niso odložile očal niti v spanju. Kakor se je takrat pazilo, da >se ljudje višjega in nižjega stanu v svoji noši strogo razlikujejo, je pripadala pravica nositi naočnike samo višji aristokraciji. Ti veliki, privilegirani naočniki so se imenovali "ocales". V posebnih slučajih se je dovoljevalo tudi ljudem nižjih stanov nositi naočnike kot poseben znak odlikovanja za izvanredne zasluge. V nekem madridskem listu se govori o mladi opa-tici, ki je napravila važne usluge svojemu samostanu ter je predstojnik samostana izposloval, da je mogla nositi naočnike in to celo druge po vrsti, takoj za velikimi "ocales". Zdrava naposled. "Moja žena je bila bolna mnogo let vsled življenske promene, in nobeno-zdravilo ji ni pomagalo. Potem je začela uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino in je hitro ozdravela," tako nas obvešča mr. John Miller iz Royaltona, 111. To zdravilo očisti drob, okrepi telo in očvrsti živce. V slučajih zapeke, omotičnosti, razdraž-Ijivosti in splošne slabosti so njegovi učinki čudoviti. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, Manufacturing Chemist, 1333-1339 S. Ashland ave, Chicago. — Adv. Taki so. Poje rad, včasih ga malo pocukne, tudi pove kako bolj obaltno ampak mož na svojem mestu je vsak Kako pa kaj z mano? Ja, g. profesor ,drugače imenitno, ampak latinšči ne in grščine mi je že precej izpuhtelo tja gori nekam med gališke zrakove Latinski verz mi je še ostal tuintam kateri v glavi, ampak grščino, grščino to je vzel vrag. Grških črk komaj spravim še deset skupaj, je jih pa "precej ena rajda," kakor se sporni njim. Homerja tudi ne obrajtamo ta ko tukaj, odkar vemo, da je bil trojan ski in grški "Militaer" daleč za luno za dandanašnjim. Seveda tudi Ovid (menda Vergil? Op. priobč.) nima več kredita pri nas. Pa pustimo to! Naj Vain lc nazna MOTITE SE! Je res, da se motite! Obleke in suknje, katere vidite v našem oknu ta teden ne stanejo $50.00, ne $40.00 in tudi ne $30.00. To je posebna zbirka naših ravnokar došlih slavnoznanih, najboljših in naj-lepših Kuppeheimer Oblek $18.00 $20.00 $25.00 Kdor kupi obleko pri nas je zadovoljen. Še niste slišali, da bi kdo bil z našo obleko zlovoljen. ...... 'i- The Eagle Slovenska veletrgovina in največja prodajalna moške oprave, pohištva in peči v Jolietu. MAT. SIMONICH, preds. in vodja. 406-408-410 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj »e pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111, under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-Amcrican Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. 19. nov. Nedelja Elizabeta, kralj. 20. " Pondeljek Feliks Val, sp. 21. " Torek Darovanje M. D. 22. " Sreda Cecilija, d. muc. 23. " Četrtek Klemen, muč. 24. " Petek Janez od križa. 25. " Sobota Katarina, d. m. TRIINDVAJSETA NEDELJA BINKOŠTIH. PO i Lepa smrt. F ————— K param mrtve deklice, katero je iztrgala bela žena, smrt iz naročja njenih starišev, nas vodi današnji evangelij. Cela hiša je napolnjena z glasnim žalovanjem, sosedje prihajajo in izražajo svoje sožalje potrtim stari-šeni. — Resnobni postanemo vselej, kadar zagledamo mrliča, zlasti pa nam postane tesno pri srcu, ako vidimo, kako je smrt cdtrgala mlado, krepko življenje. V hišo žalosti stopi nenadoma božji Zveličar, po katerega je prišel zaupno sam oče mrtve deklice in ga je prosil rekoč: "Gospod, moja hči je zdaj umrla; ali pridi in položi svojo roko nanjo, in bo oživela." Jezus pomiri jokajoče in odpravi šumečo množico z besedami:"Odstopite; zakaj deklica ni mrtva, ampak spi." Ali deklica res ni bila mrtva? Gotovo je bila mrtva! Kako more torej Jezus reči: "Deklica spi"? Za vsegamogoč-nega Boga ni smrti; on drži v svojih rokah ključe življenja in smrti. Njemu je prav tako lahko obuditi mrtvega k življenju, kakor spečega zdramiti iz spanja. Kristus hoče, da je naša smrt spanje, iz katerega se bomo prebudili v boljše, večno življenje. Z lepo smrtjo ničesar ne zgubimo, dobimo marveč vse. Večkrat slišimo govoriti: Ta je vmrl lepe smrti. Katera smrt je lepa? Kaj se pravi lepo umreti? l^e-po more umreti le dober kristjan. Zakaj? Dober kristjan umrje .lepo, ker umrje spokonto. Dober kristjan se aaveda, da je grešnik, da je večkrat žalil neskončno veličastnega Boga in Zlorabil njegove dobrote. Vsi smo milosti in usmiljenja potrebni. Milost !n usmiljenje nam pa Bog rad nakloni, ako obžalujemo svoje grehe in se pokorimo za nje. Kralj David se je' po storjenem grehu vedno pokoril in vedno je molil svoje spokorne psaline. Tudi o svetem Petru se trdi, da je noč in da/i objokoval svoje grehe. Ko je bil sv. Avguštin zbolel na smrt, si je dal k svoji postelji prinesti spokor-*ie psalme kralja Davida, da jih je vedno imel pri rokah in jih je vedno mogel moliti. Isti tičenik pravi, da se noben kristijan brez pokore ne sme ločiti iz sveta. Pravi, dobri kristjan umrje tedaj kot spokornik, zaveda se svojih krivic in svoje nehvaležnosti in zdihuje s kraljem Davidom: "Usmili se me, o Bog, po svoji veliki milosti in po obilnosti svojega usmiljenja zbriši mojo hudobijo." Dober kristjan pa ne umrje le spo-korno, marveč umrje tudi poln zaupanja. Tudi Judež je obžaloval svojo hudobijo. Glasno je pripoznal in zdi hoval: "Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri." Popraviti je hotel celo škodo, ker je vrgel od sebe krivične srebrnike in vendar se je pogubil. Zakaj? Zato ker mu je manjkalo zaupanja, obupal je in v svoji obupnosti se je obesil. S kesanjem moramo torej družiti zaupanje na božje usmilejnje in božjo dobrotljivost. Ako bi bili naši grehi še tako veliki, Bog noče našega pogubljenja. Saj pravi on sam: "Nočem smrti hudobnega, temuč da se hudobni vrne se svojega pota in živi." Da je pa tores njegova volja, pokazal je se svojim ravnanjem za čas svojega življenja na zemlji. Zakaj je zapustil nebesa in je postal ubogo človeško dete? Zakaj se je toliko trudil, je toliko trpel in je slednjič umrl tako strašne smrti na križu? Zato da bi našel to, kar je bilo zgubljenega. Ganljiv zgled svojega velicega usmiljenja nam je dal v pomiloščenju skesanega desnega razbojnika. Celo življenje tega človeka je bila nepretrgana veriga raznovrst nih velikih hudobij, zdaj stoji na robu peklenskega brezdna, da zadostuje potem, ko je zadostil se smrtjo posvetni pravici, v večnosti božji pravičnosti. Tedaj pa se ozre na Zveličarja, ki nedolžen tako strašne muke trpe na križu poleg niega viseč. Milost božja ga sreča. Skesano vpre svoje oči v jagnje božje, ko prav tedaj odjema grehe sveta in skesano povzdigne v molitvi svoj glas rekoč: "Gospod! spo mni se me, kadar prideš v svoje kraljestvo." Gospod se prav nič ne obo tavlja, odgovori marveč takoj: "Resnično, ti povem, danes boš z menoj v raju." Kakor je umrl zaupno ta skesani razbojnik, tako moramo umreti tudi mi. Tudi mi moramo postaviti vse svoje zaupanje na trpljenje, kri in smrt Gospodovo. Satan se, ker se mu-v zadnji uri gotovo silno trudi, da zapeljal umirajočega kristjana v obup. Da se mu ne posreči to pri te-da obudiš pogostokrat v življenju anje upanja. Prav mnogokrat mo-i s spokornim kraljem Davidom v ivljenju in v smrti: "V te, Gospod, zaupam, ne bom osramoten vekomaj!" Kadarkoli je hotel satan sv. Bernar-plašiti, begati in zapeljati v obup e svetnik molil: "Vem, da ne zaslužim usmiljenja in ne nebes, pač pa je oboje zaslužil za me Sin božji, ki je za me trpel in umrl. Dober kristjan umrje udano v voljo božjo. Mi smo lastnina božja in Bog ima vse pravice do nas. Vedno se moramo zavedati, da je Bog gospodar našega življenja, da nas torej on lahko pokliče iz tega življenja, kadarkoli mu je ljubo in drago. Zato pa pravi sv. Pavel: "Bodi si, da smo živi ali mrtvi. Gospodovi smo." Dober kristjan tudi smrtni uri ne moli le z jezikom, marveč iz srca: "Zgodi se tvoja volja! tvoje roke izročim svojo dušo.'' — Kdor tako umrje, ta umrje krščansko, ta umrje lepo. Ali bi si ne želel tudi ti take smrti? Kakoršno življenje, taka smrt," pravi pregovor. Ako hočeš lepo umreti, živi krščansko, spokorno, zaupanju na Boga in v vdanosti v njegovo voljo! REV. J. P. bi, dejs da ČEŠČENJE BOŽJE. Piše Rev. J. Plaznik. (Dalje.) Češčenje Božje je prva stvar, kar zahteva Bog od nas. To češčenje pa ne obsega samo češčenje, s katerim častimo Boga samega, ampak tudi ono češčenje, s katerim častimo preblaže-no mater Božjo in svetnike. Češčenje obstoji v misli, besedi in dejanju. V dejanju skažeino pa čast Bogu, Mariji in svetnikom tudi s tem, da častimo njihove podobe. Slike, katere predstavljajo Boga in Božje osebe, so različne. Predstavljajo, Sv. Trojico; Jezusa v jaslicah, na križu, od mrtvih vstalega; Marijo, Oznanenje, pri jaslicah; apostole, mu-čence, spoznavalce itd. Slikarji in drugi umetniki so porabili vso svojo učenost,-da bi s slikami in kipi pokazali nekatere lastnosti in popolnosti Božje, Marije in svetnikov. Sv. Cerkev je vedno odobravala češčenje sv. podob. Postavljala jih je cerkvi na oltarje, stene, okna, strop in kamor je bilo mogoče. Krasi jih s cveticami in svetilkami, katere gore pred njimi. Sv. cerkev je vedno na-ročalasvojim vernikom, da krase svoja stanovanja s svetimi podobami. Prigovarjala jim je vedno, da nosijo sve-tinjice in škapulirje. V prvih časih krščanstva so morali imeti službo božjo po skrivnih prostorih in jamah, katere pa niso bile nikoli brez svetih podob povzetih iz sv. pisma. Ko je bilo krščanstvo svobodno, so se slikarji kosali med seboj, kedo bo napravil lepšo podobo, predstavljajočo kak dogodek iz sv. pisma. V osmem stoletju je eden izmed bizantinskih vladarjev prepovedal češčenje svetih podob. Tedanji papež se je temu odločno vprl. Veliko kristjanov je raje storilo mučeniško smrt, kakor da bi zaničevali svete po- dobe. Drugi cerkveni zbor sacejski je to navado slovesno proglasil kot dobro, kar je potrdil tudi tridentinski cerkveni zbor v šestnajstem stoletju. Češčenje svetih podob odobrava sv. cerkev. Poleg tega je pa že človeku prirojeno, da časti velike može s tem, da večkrat gleda njihove slike. Res je, da ie Bog rekel: Ne naredi si izrezane podobe; pridejal je pa, da bi jo molil. Bog ni hotel prepovedati češčenje slik. Sam je zapovedal, da naj postavijo dva keruba na skrinjo zaveze. Mojzesu je naročil v puščavi, naj napravi bronasto kačo. Sedaj nam bo lahko odgovoriti na vprašanje, zakaj častimo podobe svetnikov. Ker predstavljajo svetnike in so njihovi spomeniki. Češčenje ne velja platnu ali papirju, ampak onemu, kogar slika predstavlja. Slike pa tdui vzbujajo v našem duhu spomin na Zveličarja, Marijo in svetnike. Kakor vzbudi vsaka lepa stvar nežen čut v naših srcih, tako nam store tudi svete podobe, da, še več! V spomin nam pokličejo Zve-ličarjevo življenje in smrt, življenje preblažene Device in svetnikov. Misel nanje nas spodbuja k posnemanju njihovega življenja. Noben dober kristjan ne more zreti na križ, da bi se ne vzbudilo v njegovem srcu čustvo hvaležnosti in ljubezni. Kdo more gledati žalostno Mater Božjo, da bi je ne pomiloval? Njihove slike naj vedno krase stene naših stanovanj. O komur človek največkrat misli, tega hoče imeti največkrat pred očmi. Kaj si moremo misliti o onih katoličanih, katerih stanovanja so pokrita s slikami na pol nagih žensk, konj in psov? Pa ne samo podobe svetnikov častimo, ampak prav posebno še stvari, katere sO bile z njimi v dotiki, kakor njihove kosti, obleko, rožni venec, molitvene knjižice in kar je temu podobnega. To češčenje ima tudi podlago v sv. pismu. Ko so/šli Izraelci iz Egipta, so nesli s seboj ostanke patrijarha Jožefa. Ko je bil sv. Pavel v Efezu, so ljudje jemali njegove robce, jih polagali na bolnike in ozdraveli so. Ko je bil sv. Peter v Jeruzalemu, so nosili bolnike na pot, da bi jih njegova senca ozdravila. Ali more biti kaka svetinja manj stvarna, kakor Petrova senca, katera je ozdravljala ljudi? Ker je Bog dal svetinjam ozdravljivo moč, je pokazal, da odobrava češčenje svetinj. Vemo, da so se kristjani podajali smrtno nevarnost, da so dobili trupla mučencev. V drugem stoletju so kristjani dobili ostanke mučenika Po-likarpa, katere so višje cenili, kakor zlato in drago kamenje. Vsa poznejša stoletja nam pričajo, kako so kristjani zbirali svetinje in jih shranjevali v posebnih shrambah ter jih visoko častili. Bog nam ne prepoveduje častiti svetinj; kajti svetinje so ali telesa svetnikov ali pa stvari, ki so bili z njimi ali z našim Gospodom Zveličarjem v neposredni dotiki. Svetinje zaslužijo češčenje, ker so bile nekoč prebivališče svetih duš, tempelj svetega Duha. Svetinje častimo tudi, ker vemo, kaj jih čaka. Vstale bodo krasne in blesteče na sodnji dan. Res je, da so prah in pepel, toda dajejo nam poroštvo, da smo v občestvu svetnikov. Veliko trupel svet-ikov je pokazalo moč Božjo; nekatera niso pokvarila po smrti, druga so zopet orodje Božje usiniljenosti. * Svetinje je treba častiti, posebnb pa še tiste, ki so shranjene v oltarjtf^sa-ke cerkve. Prosimo posebno one svetnike, katerih ostanki se nahajajo v našem oltarju, da izprosijo tej župniji časen in večen blagoslov. su kaže vojska slabost posameznika napram organizirani celoti oziroma mož disciplinirane organizacije. Posamezni poedinec ne pomeni nič, organizirana in disciplinirana skupina doseže vse. Njen uspeh je tem večji, čim boljša je organizacija, čim trdnejša je disciplina. Celi svet občuduje moč nemške armade. Tudi njeni nasprotniki! In kaj jo tako odlikuje napram armadam drugih narodov? Vojaki, ki se vračajo iz bojišča, pravijo: Disciplina je vzorna. Vojska prepriča slehernega, da se mora posameznik ali cela skupina, če treba, tudi žrtvovati skupnemu cilju cele armade. Vsak osebni ozir, ozir na lastno zdravje in tudi na lastno življenje mora popolnoma pasti in se popolnoma podreti in žrtvovati namenu cele skupine. V mirnem času smo vedno čuli o-sebne ozire: "Jaz moram predvsem gledati nase; Bog je najprej sebi brado ustvaril" itd. To je bila glavna o-vira socialne organizacije. Vojska bo v tem oziru posameznika in družbo preustrojila. Po vojski pre-ustrojeni človek bo bolj prešel od egoizmu k altruizmu, od osebnega jaz v družbo, v socialno organizacijo. Vojska vzgaja našo družbo na novo kulturno dobo: popolno socializacijo človeške družbe. Korenine so pognale vzrastle v mogočno drevo. Doslej že smo imeli socialne organizacije na kmetih, med delavci. Tu in tam so dosegie lepe uspehe, po večini pa so se morale boriti z največjo oviro: osebni oziri, oziri na "jaz" pri članstvu in vodsivu. Ko se vrnejo naši, v ognju prerojeni ljudje domov, ko se znova poprimejo socialne samopomoči, bodo očistili tudi vso družbo od zastarelega gesla: "L'etat e'est moi"; on je rekel, amen!' V novi družbi bo vsak samostojno misli, samostojno sodil, pa tudi samostojno soodločeval v zboru z enakimi tovariši. Na kmetih bo vzcvetel zadružni duh z novo močjo, vzrasle bodo krepke produktivne, denar in prodajalne zadruge. Bolj kot kdaj prej bo hotel naš kmet spraviti sam svoj pridelek konsumentu v loke in sam spraviti dobiček svojih rok, ker ga je ravno vojska prepričala, kako špekulanti dvigajo cene. Isto se je prepričal konsument, delavec, obrtnik in uradnik. Tudi ti se bodo združili iir njihova društva bodo delala roko v roki z društvi producen-tov-kmetov. Kot delajo ljudske mase v boju roko v roki, tako bodo delale tudi, ko izidejo preizkušene iz boja, roko v roki v novi socializirani družbi, kjer bo vzrastla moč iralega človeka napram zgodovinski in gmotni moči.—"Slov." Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave, Cleveland, ft Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave, Joliet, Dl Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M, 21 Nassau Brooklyn, N. Y. Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev". ® Nassau Ave, Brooklyn, N. Y. SOCIALIZEM IN VOJSKA. A. — "Inter arma silent musae". Med bojem počivajo muze, počiva u-metnost, počiva znanost, govori le orožje. Tako, so rekli stari. In danes? Zopet smo v bojnem vrtincu, ki je objel ves svet in s starimi bi morali i danes reči, da so muze popolnoma utihnile. ' *.' Toda zdi sc nam, da potrebuje ta rek starih dopolnila. Vojska, pogleda-ua iz kulturnega stališča, je nekak studenec novih idej in novih naziranj. Vojska ne rodi samo zgodovinarju mnogo gradiva, da opiše zunanjo sliko bojev, njih potek in sklep miru; vojska rodi vsakemu kulturnemu delavcu premnogo snovi, da iz nje črpa desetletja in stoletja, ko sodeluje pri razvoju in napredku kulture. Kakor poustvarja vojska posameznega človeka, posebno onega, ki je okusil življenje v strelskem jarku, tako preustvarja cel narod, preraja celo kulturo. Kako vpliva vojska na posameznika? Bolj kot vsak dogodek, vsaka nesreča mirnega časa, budi vojska v vsakem posameznem sočutje do brata. Egoizem se taja, altruizem raste in se utrjuje. Dnevna poročila o darovih ljubezni nam to živo izpričujejo. Ako pa še pregledamo vrsto darovalcev, ne samo vrste nabiralcev, vidimo, da cvete sočutje do trpečega brata, usmiljenje in ljubezen ravno v nižjih vrstah naše družbe, lavno na temeljih naše družbe organizacije. In v prid pride zopet tistemu, ki je temelj naše vojaške organizacije: našemu vojaku-prostaku. Bolj kot vsak dogodek v mirnen^a- se ne da kar naglo vzbuditi. Rekruti, ki prihajajo iz mešanih krajev, ki so odprti protiklerikalizmu, materializmu in verski brezbrižnosti. Ostajajo verskemu življenju tudi tako dolgo, dokler ne stoje v smrtni nevarnosti... Samo strah, ki ga prinaša dolgotrajna nevarnost, in neprestano življenje skupno s krščanskimi tovariši, jih končno pripravi k razmišljevanju k vrnitvi k Bogu. In pride potem ura ne^ varnosti, tedaj se vzbudi speča vera k novemu življenju. Verska vzgoja v domači hiši, cerkvi, v zasebnih šolah in v patronatih prinaša nato obilen sad... Dejstva, ki jih navajamo, so razveseljiva. Četudi ne dajo upanja, da pride splošna in radikalna izpre-memba, vendar so znamenja vrnitve, ki jo delo duhovnikov in laiških apostolov in škofijske in župne organizacije lahko poglobijo in izpopolnijo, da postane toliko zaželjeno versko prero-jenje resno, trdno in trajno. ZDRAVJE. FRANCOZI IN VERSKO PRE-ROJENJE. Vodilni francoski katoliški list "Croix" (Križ) v Parizu prinaša že več mesecev pod naslovom "Apologe-tique tiree de la guerre" poročila o iz-preobrnjenju in pretresljive opise verskega življenji na fronti. Francoski optimisti so že govorili o izpreobrnje-nju Francoske in so grajali katoličane izven dežele, ki so vso stvar bolj trezno presojali. Zdaj pa "Croix" sam svari svoje rojake: Povejmo si odkrito: pri objavljanju teh apologetičnih poročil o verskem probujenju vojaštva si ne delamo prav nobenih iluzij. Ne rečemo,- da je sedaj na fronti vse v redu. Vemo celo, da je marsikje na fronti versko prero-jenje samo Jrednje vrste. Kljub pro-tiklerikalnemu kriku verskemu oskrbovanju v marsikateri bolnišnici, ki stoji pod politično in antiklerikalno knuto, manjka še marsičesa. V depo-tih je marsikje versko življenje slabše kot v vojašnicah pred vojno. Je več vzrokov. Tok krščanskega življenja Prva pomoč pri hudem krvavenju. Krvavenje iz nosa. Bolniku naj prvo odpni obleko pri vratu, potem naj se vsede na stol in vsrkava v krvavečo nosnico mrzlo vodo, ki se ji pridene malo- galuna ali limoninega soka. Glavo naj skuša držati naprej. Medtem se mu pokladajo mrzli ovitki na čelo in tilnik, pozimi se pomakajo rute v sneg ali v ledeno vodo. Tudi je dobro vzdigniti roko nasprotne strani in z drugo roko zatisniti krvavečo nosnico. Če se krvavenje le noče ustaviti, zatlači se globoko v krvavečo nosnico bombaža (bato), ki jo pomočimo v vodo, v kateri smo raztopili galun ali prilili nekoliko kisa. Bombaž (bata) se mora zaviti s sukancem in pustiti nitko vi-: seti, tako da se potem lahko in brez škode potegne iz nosa. » Če zažene kašelj manjšo ali večjo množino svetlordeče krvi iz ust in začuti bolnik močne bolečine v prsih, mora takoj v posteljo in kolikor mogoče mirno ležati. On ne sme govoriti, ne se vsekniti, tudi n€ uživati gor-kih jedil ali pijače. Pokladati mu je mrzle, najboljše ledene obkladke na prsa in srce. Pogoltne naj žličico kuhinjske soli in popije malo mrzle vo; de; v presledkih se mudajc požirati koščeke ledu v velikosti graha ali lešnikov. Če sc vderc iz ust temna, skoraj črna kri, pomešana z ostanki hrane, je pokladati bolniku mrzle obkladke na želodec, ker je v tem slučaju prišla kri iz želodca. Bolnik naj ne uživa 24 ur ilikake hrane, ne pijače le semtertja majhne koščke ledu. listja vinske trte. Ko čaj 10 minut vre, odcedi vodo. Toliko zadostuje za kopelj roke; če hočeš kopati noge. skuhaj primeroma več čaja. Kope'J mora biti kolikor mogoče vroča; oze-blene dele drži tako dolgo v čaju, da postane isti mlačen, potem roke skrbno zbriši in namaži s kako maščobo, kakor lanolinom, vaselinom ali gl'ce* rinom. Če imaš hude ozebline, moras kopelj večkrat ponoviti: navadno zadostuje enkrat na dan. Uzor Sherlocka Holmesa. Stari profesor na vseučilišču v Edifl' burgu, na katerem je Conan Doy'e študiral medicino, je po trditvi nekeg® angleškega časopisa uzor Sherlocka Holmesa, ženijalnega detektiva v znanih povestih. Ta profesor je imel pra" vo strast, da je na isti način kakor Sherlock Holmes iz najmanjših oP°r delal dalekosežne zaključke in jih t vztrajnim vežbanjem mojstrski izvrševal. Nekega dne ga je posetil 11102 v meščanski obleki ter ga je nadte£°va za denar, namigujoč mu skrivn®stn0 o preteči nevarnosti, pred katero ra bežati. Drugih pojasnil ni h°te dati profesorju. "Lepo," je rekel pr°* fesor, "ker imate vi zaupanje vaffle; bom jaz govoril za vas. Glejte, vl služite ali ste služili pred kratkim ko' infanterist v vojašnici, kaj ne?" "D3' gospod. Ali odkod veste vi to?" ' trenutek. Jaz vem še več. Vi ste de sertirali in me prosite za denar, da b' se mogli v inozemstvo varno naseliti-Ali ni tako?" Neznanec je bil popolnoma osupnjen in je že mislil, da J® izgubljen; ali profesor ga je pomif ter mu razložil, kako ga je spoznal kot pešca: najprej po njegovi hoji in P° tem po njegovem držanju, ker je sta1 napeto, kakor 11a vežbalnem trgr"-daljni zaključki so bili seveda blizu-vojak, ki se pojavi v meščanski sU nji in hoče imeti denarja za beg, ^ more biti drugo, kot deserter, ki hoče ubežati zasluženi kazni... Take dete tivske vaje je stari profesor vedno P° udarjal in mladi Conan Doyle se je teresiral za to v največji meri. V duS mu je vedno plavala postava ostroun1 nega detektiva, čegar uzor je pred seboj v osebi sivola-sega učitelJ3-Ko je naposled pesniški opisal oseb" Sherlock Holmesa, ni imel prej W^j da je našel založnika svojim delom-so imela pozneje tako velik uspeh. Ni isto. Ni isto, kupiti Triner's Liniment kak drugi pripravek v slučaju rev"1" tizma ali nevralgije. Triner's to )*' ment pomaga gotovo in hitro, in Ozebline 11a rokah in nogah se silno po čemur hrepeni bolnik. Pri tieig°'. težko odpravijo; trajno pomaga čaj iz ■ dah, izvinkih, oteklinah itd. je Tr'n*!* ti" Liniment neprecenljive vredno6ti na 25 in 50c v lekarnah, po pošti 3-> . 60c. Če hočete ustaviti kašelj aH ,1.r' listja vinske trte. Nabrati ga je treba že v jeseni v suhem vremenu in ga posušiti 11a zračnem prostoru. Posušeno listje se spravi v vrečice in obesi, svojo moč ohrani tudi več let, boljše pa je prenoviti ga vsako leto. Ko začno v pozni jeseni srbeti oze- ufacturing Chemis, 1333-1339 S. bline, skuhaj v pol litru vode za pest land ave, Chicago. — Adv, pavost in v slučaju naduhe uz" Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino -POTOM NAŠEGA P0SRED0YANJA, JE ZDAJ-—' POPOLNOMA PREPRIČAN --------DA DOSPEJO NA&E DENARNE POŠILJATVE——------ ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, v primernem času. V stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemp zdaj za $13.00 MI GARANTIRAMO VSAKO POŠILJATEV Pisma 1« pošiljatve naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC BANK DEPT, JOLIET, ILL. V ZJEDIN.JENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERfKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež= JOLIET, ILL. Vstanovljena 39. novembra 1914 Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Iukorp. v dri. Pa., 5. apr. 1916 ORUZBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGAJEDEN ZA VSE." ^ 1 - GLAVNI ODBOR: Vredsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Capii.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, I1L C; NADZORNI ODBOR: L Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, I1L 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, I1L KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. Dgse sme ustanoviti s 8. člani(icami) » kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. •dbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritož-kt se naj pošljejo na 1. porotnika. f \ Joliet, 111., 15. nov. — Sijajno veselico, prvo v tej zimski sezoni, priredi naše društvo Sv. Cecilije št. 12 D. S. D. prihodnjo soboto zvečer, dne 18. nov. v Sternovi dvorani. Začetek bo ob pol osmi uri. Vstopnina 25c za o-sebo, ki je vstopnica in obenem srečka na $5.00 zlat. Žrebanje se bo vršilo proti koncu veselice. Zabave in okrepčila bo dovolj za vse. Tozadevni odbor si prizadeva, da bo ta veselica ena najlepših in najzabavnejših plesnih prireditev tekoče zimske sezone v naši naselbini. Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje, ljubite pošteno domačo zabavo, in bodite uverjeni, da se boste zabavali res izvrstno. V nadi, da nas gotovo počastite s svojim obiskom, beležimo Odbor dr. Sv. Cecilije. MARŠALSKA PALICA V TE-LEČNJAKU. Bile so vojaške vaje in jeden polkov je zašel goščavo pred k..... vasjo. Njej na desno razprostiral se je mal holmec, na katerem je rastlo nekoliko . smrek. "Gospod narednik!" oglasi se korpo-ral, k, je bil na skrajnem desnem krilu. B. le ne bilo prav dobro, ako bi se zašel oni le griček na desni?" "Kaj bodete neki vi svetovali sirotki Brigajte se rajši za svoj voj!" JJddaljil se je narednik ter bližal se •ajtnantu. "Gospod lajtnant!" dejal je skrivnostno. "A bi ne bilo umestno zasesti on, le griček?" Kaj brbljate, brigajte se za svoj voj!" Stopil je lajtnant k nadlajtnantu ter šepnil v uho: "Dobro bi bilo, ko bl zaseli tale grič " "Čemu?" Bližal .se je nadlajtnajit stotniku. Gospod stotnik, ta holm bi se moral zasesti!" "Zakaj neki?" 'h^waj7"ie dejal stotnik t!- "Kaj me bodete Vi poučevali!" Su- t idwT T™., °Str0ge v trebuh , ;,rjal 1)rotl Podpolkovniku kal/ , uT Kn'Č Zaseden- Le poglej kako lahko nas sovražnik prejeti," ' nngaj se za to!" bi btoSPd0(1KP0,k,0Vnik' Uprav 1,1 oni'lj gj-'j-t. pan'J0 odredili ^:a%r!,Na to sem £e svet ° fa,hya,JuJem se Vam za vaš . relK u P0 nj°j st0- tis°č vo-^ "e Stra"eh- Sredi ,tCste pa, dobili e ■ mOg0«' se ut'irajo avto- np vet Tta'ampak k°,csa do AP°nek0d se udirajo »rej, nanr . A v»zovi morajo na-naP^J za vsako ceno. I za ceno marsikaterega konja ali voza... Težki avtomobili se vdirajo globoko trati v srce... Kaj pa to? Noga, da, človeška noga gleda iz razorane ceste, v njej je pokopan človek. Padel je v odprto zemjo, jamo, ničesar sluteč... njeno žrelo ga je požrlo in se zopet zaprlo nad njim... Le noga gleda iz ceste... Grob živega človeka na cesti... Oj ti gališki plan... in pa ti ruska ravan... Ko se oziram na te... žalost mi lega v srce.... Novi grobovi... Kraj gozda. Včeraj je divjal tod divji boj. Naša hrabra konjenica se je držala prejunaško. Mnogo jih je padlo, zadetih od sovražnikovih kro-gelj. Padli so, "kakor je velel domo vine ukaz..." Preden je solnce poljubljalo zlato listje drevesom, so jih tu pokopali, in križi kažejo mesto zadnjega počitka po napornem boju... In kakšni križi? Tukaj dve navskriž položeni veji, tam dve trski... no, kar je bilo ravno pri rokah. Ob cesti grobovi.križi iz slame, en kol navpik en kol počez in na vrhu vojaška čepica junakova! Na vaškem pokopališču novi grobovi... Šestdeset skupaj, grob pri grobu, vsi novi in ravno toliko majhnih križev, na belem lesu, imena in dan smrti junakov... In dalje za mestom, v katerega so leteli šrapneli in granate, orjaški skupni grob, za tisoč padlih vojakov sovražnikovih... Ti novi grobovi. .. Oj ti gališka plan, , in pa ti poljska ravan, ko se oziram na te, žalost mi lega v srce... Requiem aeternam dona eis, Domine! Naši junaki! Vaših grobov ne krasijo novi krasni spomeniki... Take imajo tudi — nejunaki, povsem navadni smrtniki... Vaše grobove pa di-čijo pomniki preprostih križev, križev Kristusovih križev ljubezni božje in ljubezni, ki ne vgasne v naših hvaležnih srcih! "Tisoč jih pade na tvoji strani in deset tisoč na tvoji desni, k tebi pa se ne bo približal!" Tako psalmist Gospodov... ki hodi že pet let v šolo, je baje med poukom izginila torba iz klopi. Vse iskanje je bilo zaman, toda deček je odločno trdil, da je prinesel torbo v šolo. To so potrdili tudi trije součen-ci. Prvi je trdil, da ga je videl iti v šolo s torbo na hrbtu, drugi ga je videl s torbo v šoli, a tretji je videl, da je torbo položil na klop. Poslali pa so dečka domov in doma je našel torbo na stolu, kjer jo je bil pustil. Trinožno deklico. Iz Moskve se poroča, da je dr. Fr. P. Krasnobajev v zadnjo sejo ruskih kirurgov pripeljal šestletno deklico, ki je imela tri noge. Deklica se je rodila z malim a trdim turom v bližini be-drenega vretenca na hrbtovi strani. Navidezni tUr je rastel polagoma in je sčasoma postal noga in sicer tretja noga, na kateri so pa bili le štirje prsti. Delovanje te tretje noge, ki visi iz hrbta na medenico, je zelo majhno. 10,000 ton rude, za kar dobiva mesečnih 24,000 K. Seveda je pustil takoj pedagogiko ter si postavil v Nagy-banji krasno vilo. Vraga je izganjal v Honolulu, kakor poroča "Daily Express", neki mazač na jako čuden način. Pograbil je debelo sv. pismo ter bil bolnika po glavi, da mu je omagala roka. Isto je po njegovem naročilu nadaljevala bolnikova žena. Ker pa bolnik slučajno ni imel železnega o-klopa na glavi, ga je zapustil hudič, bolnik je — umrl. Ta je šel v grob, "zdravnik" pa po ričet v luknjo. m s s s s ^niii m s m s s m Posebnosti znamenitih mož. Erazem Rotterdamski, znani humanist, je dobil mrzlico, če je videl ribe. Slavni astronom Tyho de Brache se je zgrudil na tla, če je zagledal zajca ali lisico. Marija Medicijska, velika ljubiteljica cvetlic, je sovražila vrtnice, če jih je videla naslikane. Ivan II., moskovski veliki knez je omedlel, če je videl žensko podobo; pač redka prikazen pri moških. Ladislav, kralj poljski je zbežal, kadar je zazrl kako jabolko. Zakaj so se mu jabolka tako zamerila, tega nam pa zgodovina žali-bog ne sporoča. m g IS ( RAZNOTEROSTI. J JE ffi m Iz "dobrih" starih časov. Leta 1792. se je dobilo na Dunaju štiri jajca za 3 kr., pitanega purana za 1 gld. 12 kr., nepitanega za 33 kr., pi- tano gos za 51 kr., navadno za 33 kr., pitanega kapuna za 45 kr., navadnega za 24 kr., pitano pišče za 21 kr., na- vadno za 9 kr., pitanega pularda za 30 kr., navadnega za 18 kr., staro pi- tano kokoš za 18 kr., pitanega goloba za 8 kr., nepitanega za 7 kr., funt surovega masla za 18 kr., 1000 rakov za 8 K. Srečne takratne gospodinje! Papirni žepni robci. V Berolinu rabijo papirne žepne robce, ki jih je izumil dr. pl. Ollech. Znani zdravniki priporočajo take robce, ako ima kdo nahod, influenovali kako drugo bolezen v nosu, na ^-atu ali v pljučih. Ko so si sedmi sin. Sedem je srednja številka, ki ti bo vedno prinesla le dobro." Mali Jurček: "Do- Gospod strežaju močno zadolžene ga graščaka: "Kako Vam je kaj v novi službi?" Strežaj: "O, nič napačno... vsak dan imam manj dela!" POMAGAJMO REVEŽEM V STARI DOMOVINI! Ali ste že kaj darovali za slovenske begunce ter vdove in sirote padlih vojake/ slovenskih? Darove sprejema: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. Cenj. naročnikom. Vsem onim, ki so zao6taIi z naročnino, se naznanja tem potom, da bo list vstavljen, če ne pošljejo naročnine še ta teden. Ker je nastala silna draginja na papirju, barvi in vseh tiskarskih potrebščinah, zato bomo list pošiljali ie onim, ki ga točno plačajo. Če Vam je potekla naročnina, pošljite $1.00 za pol leta, ali $2.00 za celo leto, ker drugače prihodnji teden lista ne boste dobili. V nadi, da bo vsak poslal za naročnino takoj, se vsem zahvaljujemo za naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem, Uprav. Amer. Slov. "SPOMINSKA KNJIGA". Vzdihljaj dijaka. "Zlato srednjo pot mi oče zmeraj priporoča. Naj mi pošlje zlata — srednjo pot bom potlej že našel!" Šaljivo vprašanje. "Komu so podobni odvetniki?" Odgovor: "Slcarjam". "Zakaj?" "Sami sebe režejo, pač pa kar pride mednje!" Kdo je bolj srečen. Zdravnik vrne krojaču suknjo, ker mu ne ugaja. Kmalu nato se snideta oba na pokopališču pri pogrebu človeka, ki ga ie zdravil zdravnik. '•O, gospod doktor, kako ste "vi ■srečni," reče krojač. "Zakaj?" vpraša zdravnik. "Ker vam nihče ne vrne nazaj,.kar vi skazite," odgovori smeje krojač. Povodom 251etnice slovenske župnije sv. Jožefa v Jolietu, 111., se je izdala tudi spominska knjiga. To je nekaj novega. V knjigi je življenjepis preblagega ustanovitelja naše fare, zgodovina iste, opis stare in nove cerkve, opis župnijske šole, opis cerkvenih društev, opis bratskih in podpornih društev itd. Med čtivom se nahajajo krasne slike vseh naših župnijskih poslopij, vseh dosedanjih župnikov in pomožnih duhovnikov, raznih drugih čč. gospodov, ki so pripomogli k ustanovitvi in razvoju naše fare; nadalje slike raznih slovenskih društev in faranov itd. Ocenil bo našo Spominsko knjigo kak nepristranski kritik, a mi jo lahko priporočamo že pred strokovnjaško oceno, ker vemo, da pomeni ta knjiga na slovenskem slovstvenem polju v Ameriki res prvi pojav svoje vrste, izreden književni dar vsem, ki se zanimajo za pričetek in vsestranski razvoj ene največjih in najlepših slovenskih župnij v Ameriki. "Spominsko knjigo" je sestavil Rev. John Plaznik, po navodilu in s pomočjo č. g. župnika Johna Plevnika. Pomagali so pri delu čč. šolske sestre, cerkveni odborniki, društveni tajniki, razni farani, zlasti stari, in drugi. Knjiga obsega 140 strani čtiva, slik in oglasov. Tiskana je bila v tiskarni Amerikanskega Slovenca. "Spominska knjiga" stane samo $1, in to pa zato, da si jo lahko omisli vsak tudi najrevnejši rojak. / Nova velika iznajdba v izdelovanju cigaret Velika stvar v Chesterfield cigaretah je nenavaden izdelek. Chesterfield blend je nova zbirka du-hana. To je najvrednostneja iznajdba pri izdelovanju cigaret zadnjih 20. let. Uspeh tega je ta, da izdeluje Chesterfield popolnoma nove cigarete, katere zadovoljijo! Kakor lep masten kos pečene govedine zadovolji ako ste lačen. Poleg vsega tega so Chesterfield cigarete tudi ' nežne! To novo okrepčilo (zadovoljijo dasi so nežne) dobite le v Chesterfield cigaretah, ker noben izdelovalec ne more ponarediti Chesterfield blend. * .....* % , Daj mi zavoj cigaret, ki zadovoljijo ! 20for!0* Zadovoljijo dasi nežne. : Rodoljubje na deželi. POVEST. & SPISAL DR. FR. DETELA. (Dalje.) Bogomir je bil že izginil. Obrnil se je bil po vasi, da si ogleda novo domovino in se pokaže strmečemu vaščan-stvu, ki je bilo že zvedelo, kdo da je prišel v Podlom. Nekako nezaupljivo so ga ogledovali dečki na cesti; s svetim strahom so se ozirali za nji motro-ci na pragih; odrasli m^ški pa niso vedeli, ali bi že pozdravljali ali ne; nekateri so voščili dober večer ali pre-meknili nekoliko klobuk na glavi; drugi so si mislili, da je za tako vljudnost še čas. Da so se ženske tudi zanimale, se razume. "Čeden človek," je dejala polglasno ena. "Nadučitelj je po-istavnejši," je pripomnila druga. "Ali je že oženjen?" bi bila rada zvedela tretja. "O nemarne ženske, kako ste radovedne!" je karala ženica, ki je prišla mimo in slišala ničemurne besede. Od cerkve sem je prihajal nekako znan človek. "Janez, ali si ti?" je vzkliknil Bogomir. "In ti, Bogomir? Bog te živi!" mu je segel podlomski kaplan v roke. "Kakšna sreča! Stara sošolca skupaj. Ali se še tak navdušen goslar?" "Še vedno. Kaj pa tvoj violončel?" "V miru počiva; brez strun, če ni že pajek novih napredel." "A zdaj ga bova zopet nategnila. Nobenega ugovora!" "Jaz' sem že ves iz vaje." "Malenkost." — Gospod Janez je prijel prijatelja pod pazduho, da mu razkaže znamenitosti podlomske vasi. Pomenkovala sta se o starih časih in govorila o bodočnosti. "Ker boš ti tudi orglal in vodil petje," se je nasmejal kaplan Janez, "glej da se kmalu oženiš, da ne bo razprtij med pevkami." "Ali imaš že kakšno nevesto zame?" "Eno pač in prav priporočno; toda kaj, ker je denar, ki ga ni, najhujši zakonski zadržek tega sveta!" "Katero pa, prijatelj?" je vprašal radoveden Bogomir. "Tvojega prednika hčerko Danico, razumno, pridno in brhko dekle." In gospod Janez je jel pripovedovati, kar je Bogomir deloma že vedel, a še vedno rad posiušal. Prehodila sta vso vas in napotila se skoz drevored, ki je bil tla že vsa po-sul z rumenim, rdečim, pisanim listjem, proti prijaznemu gradiču pod zaraslim gričem. "Last gospe Radičeve," je razlagal kaplan. "Vdova; dva sina ima pri vojakih, hčerka Betka je pa doma, izborila partija. Naš sodnik, gospod Str-nad, resen, miren mož, je tu kuhan in pečen.'? Od gradu je prišel s cilindrom, v rokavicah gospodič tako eleganten, da jc kar sam od sebe vzdignil Bogomir klobuk. "Gospod Konrad Meglič, visokošo-lec, medicinec," je predstavljal kaplan; "gospod Bogomir Janež, novi učitelj." "Imenitno!" je dejal gospod Konrad in mu podal roko. "Imenitno, pravim. Slišal sem že, kakšen goslar ste Vi, gospod učitelj, in kakor nalašč pridete, ko pripravljamo imenitno veselico, imenitno veselico. Vam rečem, v dobrodelen namen. Baš prihajam od gospodične Petke, ki je tudi obljubila sodelovati. Samo pravega goslarja še nismo imeli. A zdaj smo na konju. Imenitno!" "Bogomir se je izgovarjal, da je hvala njegovega goslarstva pretirana. "Nobene besede!" ga je zavrnil Konrad. "Gospod Janez mi je že vse povedal. V par dneh imamo vajo. Vabilo pošljem pravočasno. Se lekar-narjevo Mino moram naprositi. Na 7-dar!" Podal je eno roko Bogomiru, drugo gospodu Janezu in odhitel po svojih nujnih in važnih opravkih. Bogomir' in kaplan Janez sta se sporazumno spogledala. "Skoda ga," je dejal kaplan, "ker ne pomisli, kje s,e pravzaprav pričenja narod." "Pri svoji rodbini, misliš ti." "Se bliže, še bliže. Če si priskrbi "vsak domačin s\oj kruh, ali bo še stradal narod ?'j "So pač jniučenci svojega prepriča-jija, ki se žrtvujejo za svoje nazore." "Če bi le ne žrtvovali poleg sebe tudi drugih!" Zamišljena sta se vračala proti vasi, kjer so se že prižigale luči. Bogomir je omenil, da si mora še preskrbeti prenočišča, in vprašal mimogrede, kakšen človek da je dr. Osat "Ali tega že tudi poznaš?" se je začudil kaplan, in Bogomir je povedal, kako se je vozil z njim od Ljubljane. "Da, da, je že on," se je smejal spremljevalec. "Carfam, cairfith. Ta je pa čudak, samopašen človek." "A učen." "In tudi v učenosti samopašen. Noč in dan žre knjige in tako dalje, popolnoma enak Prešernovemu dehorju, ki ne privošii, da bi imel kdo kaj koristi od njegove učenosti. Najbrž se tudi iz samopašnosti ni oženil. Nezadovoljen je z vsem svetom in zabavlja tudi čre/. ves svet; a pri vsem tem mu dobro tekne jed in pijača in podnebje in družba, ki prenaša dobrodušno njegove sitnosti." "Ali se nikdar ne razpre s svojimi znanci?" "Oh, kolikrat! Zlasti, kadar ga kdo potegne. Adjunkt Bregar na primer ga na tihem vedno vleče; a se drži pri tem tako resno kakor pri obravnavah v sodišču. Nazadnje se skregata; a ne za dolgo časa, ker eden potrebuje poslušalca, kadar zabavlja, drugi pa koga, da ga vleče. Tako se vzajemno dopolnujeta in izhajata še zadosti dobro. Druga družba se je pa privadila Če nastopi pri nas kdo grobo, odurno, sitno, osupnejo ljudje od začetka, in ne ugaja jim, nekateri se celo jeze; a če vztraja grobijan v svoji grobosti, se navsezadnje navadijo in vdajo vsi, češ, mora že tako biti, in prenašajo te ne-prilike kot naravne nadloge. — Tukaj sva pa pred Mrakovo gostilno. Zdrav! Jutri zjutraj se vidiva." "Lahko noč, Janez!" Mrakova krčma se je košatila v kotu med okrajno in deželno cesto in va bila z enim koncem hribovce, ki so prihajali v Podlom, z drugim dolince. V prvi, veliki sobi, kjer so se tudi ob posebnih prilikah vršile imenitne veselice, predstavljale duhovite igre, prirejali sijajni plesi, so ostajali navadni ljudje, ki so pili, jedli, kar se jim je prineslo, in točno plačevali; druga, manjša je bila odločena boljši družbi, od učitelja in poštne odpraviteljice navzgor. Ker sta smatrala krčmar in krčma-rica za častno zadevo, da ostane Mrakova krčma prva v vasi in zbirališče boljše družbe, sta sprejela Bogomira vljudno in prijazno. Vendar je čutil Bogomir, da ni brez vseh pridržkov ta prijaznost, da zveni iz vljudnih besed samozavest: Lepo, da prideš najprej k nam; a ne smeš misliti, da izkazuješ s tem naši hiši posebno čast ali milost; vajeni smo boljših gostov. Iz druge sobe, kjer so bili že razpeli imenitnejši Podlomci svoje šatore in obravnavali dogodke, ki so tedaj pretresali Podlom, se je čul smeh in glasen pogovor in vmes kak "preklet hudič". "To je davkar," si je mislil Bogomir, ko ga je peljala krčmarica pokroviteljsko v novo družbo. "Naš novi učitelj, gospod, gospod — kako se že pišete?" je vprašala svojega gosta, ki se je klanjal na vse strani. "Bogomir Janež." "Bogomir., mladi puščavnik," je dejal majhen, debel gospod z debelo glavo med visokimi rameni in mu pomolil roko z debelimi, kratkimi prsti črez mizo. "Vstani vendar in povej, da si davkar Muren," ga je dregnila s komolcem soproga, se nasmejala drugim gostom, češ, kako neroden je moj soprog, in stisnila roko Bogomiru. "Midva se pa že poznava," je prikimal na drugem koncu mize dr. Osat, ves vglobljen v svojo večerjo. Izza novin je bistro pogledal novega gosta sodnik Stmad, črnobradat mož z veliko pješo, ki se je nekako podajala mladostnemu obrazu. "Adjunkt dr. Bregar," se mu je pred stavil živahen mladenič z drzno zavihanimi brčicami. "Ali ste pevec, gospod učitelj?" "Da, gospod adjunkt. Bariton." "Dobro došli! — Godec?" "Tudi. — Gosli." "Se enkrat dobro došli. — Ali znate keltski?" "Ne, gospod doktor." "Obžalujem. — No, pj-i nas se lahko naučite." "Preklet hudič," se je slišalo zamolklo od drugega konca mize. Dr. Osat pa je porinil krožnike od sebe, umek-nil se, da je sedel Bogomir zraven njega, premeril ponosno vso družbo, prezirljivo pil in šepnil Bogomiru: "Duhovito; kaj ne?" "Ah, gospodična Julka," se je razveselil adjunkt, ko mu je prinesla domača hčerka večerjo. "Vi ste pa tudi dobro došla. Kako me veseli — ta prekrasni vizavi," je zapel. "Danes večerjamo imenitnega Kelta." "Preklet hudič," je dejal davkar, in vprašalno se je ozrl on v adjunkta, vsi drugi pa v Osata, ki jc strupeno gledal po mizi. "Namreč," je razlagal Bregar, "petelin se pravi latinski gallus, gallus pa je toliko kakor Kelt, in jaz pričenjam sedajle v božjem imenu svoj bellum Gallicum, boj, ne boj, mesarsko klanje s Keltom in upam, Julka, da ni to prestar Kelt Ti so neprebavni. Ali je bil še nedoleten in pod varuhom?" "Ali Vam nisem pravil?" je dejal Osat tiho Bogomiru. "Navaden epi-kurejec." Krčmarica pa je razkladala, kako ni mogel novi učitelj prevzeti še stanovanja, ker se niso še izselili Me-gličevi, ki so v grozni stiski. "Nocoj, mislim, si niti večerje niso kuhali." "Torej, gospa Mrakova," se je oglasil adjunkt, "ali imate še kaj večerje, kakšne pečenke, klobase, ali kar se o-brača na ražnju okrog?" "Nima še zadosti," je šepnil Osat. ''Zrezek bi Vam prav posebno priporočila," je dejala gospodinja. "Torej, prosim, dva rekomandirana zrezka s pripadajočimi priteklinami pošljite takoj na moj račun anonimno Megličevim." "In na moj račun," je dejal sodnik, "dva litra vina!" "Eno porcijo pa dodam še jaz," je rekla krčmarica in šla zvršit naročila. Dr. Osat pa se je čudil, kako da so učiteljevi v toliki bedi, ko ima vendar vdova pokojnino in trije otroci prispevke za vzgojo. "Ves ta denar porabi gospod Konradi" je razlagala Murnova gospa. "Zdaj je prišel pa še Ernest domov, ker ne more šolnine plačati." "O Ernestp govorite, Megličevim," se je oglasil krčmar in prisedel k dav-karjevi gospe. "Stvar je bila ta, kakor mi je pisal moj Rudolf, Ernestov sošolec. Cigarete sta kadila po trgu in razrednik ju je zasačil. A Rudolf se je izvil. Tekel je nad ravnatelja in se pritožil, da ga razrednik po krivem dolži, in ker ga ni izdal tovariš, je bil razrednik najbrž vesel, da se je stvar na to stran potlačila. Ernest je pa obtičal in dobil slab red v nravnosti in bi moral plačati šolnino." "Saj smo vendar pred štirinajstimi dnemi zložili šolnino zanj," se je oglasil sodnik.* "To je že res," je dejal krčmar; "a izročil se je denar materi, ki ga je najbrž izročila Konradu." "No, in kaj naj počnemo zdaj?1" je dejal adjunkt. Krčmar je bobnal po mizi, Osat si prižigal smotko, Bogomir si ogledoval družbo. "Preklet hudič," je prekinil tišino davkar, "oče Mrak, Vi bi morali plačati Ernestu šolnino, ker ga je gotovo zapeljal Vaš sin." "Kdor nima denarja za šolnino, naj ne kadi cigaret," je odločil Osat. "Pošteno keltsko stališče," je pritrdil adjunkt; "toda ni porabno za naš slučaj." "Ah, gospod adjunkt," se je oglasila davkarjeva gospa, "kaj pomaga, če spravite Ernesta zopet v gimnazijo! Črez par mesecev zopet ne bo mogel naprej; stradal bo in kdaj pride do svojega kruha! Naj se obrne drugam, kjer bo'prej preskrbljen!" "Preklet hudič," se je razveselil davkar. "Roza, ti nisi samo moja lepša, ampak tudi razumnejša : polovica. — Jutri pokličem Ernesta k sebi; prakti-cirat naj pride v davkarijo. Ostal bo lahko doma in prakticiral pri nas. Tako-le bomo naredili. — Roza, na tvoje zdravje!" "Gospa, jaz tudi na Vaše zdravje," je dejal adjunkt; "toda ne tega cvička. Buteljsko elegantnega, gospod Mrak! Buteljke se mojemu zdravju najbolj prilegajo." "Fejak, ki nima zmisla za> kaj višjega," je dejal Osat Bogomiru, nekoliko nejevoljen, da se ta smeje neslanim dovtipom in praznemu govorjenju. Bogomir se jc že odpravljal, ko je vstopil zdravnik dr. Poljak in ga še zadržal. "Tak mladenič," je dejal, "pa hoče tako zgodaj spat hoditi. Meh-kužnež, utrjujte se v mladosti! Jaz imam črez petdeset let, prihajam ravnokar s Strme njive, dve uri tja, dve uri nazaj, in še nisem zaspan. Gospod doktor, povejte mu kakšno prav keltsko, da ne bo dremal!" "Ne bo dremal," je dejal adjunkt;, "nocoj bomo še zapeli." "Ampak, gospa Mrakova," je prosil zdravnik in si brisal jeseitsko meglo iz osivele brade, "jaz sem lačen kakor Ezav in Vam prodam prvenstvo po isti ceni." "Saj Vi niste prvorojenec, gospod doktor, kolikor jaz vem." "Res je, gospa; torej za polovico cene. — Ampak, oče Mrak, nova cesta s hribov napravlja velikanski ovinek." "Kaj pa!" je dejal Mrak. "To je ta sapramenski cestni odbor, ki jo je izpeljal naravnost na cerkev. Prej so hodili vsi hribovci z one strani mimo moje hiše in pustili marsikak groš. Zdaj ni nobenega več; naravnost gredo v cerkev, naravnost domov, ker je cesta tako nerodno izpeljana. Zanie je to škoda drugo k drugemu dvesto goldinarjev na leto. Tako se skrbi za kmeta." Družba je začela milovati ubogega očeta Mraka m se jeziti na hudobni cestni odbor; potem so zapeli in Bogomirov glas je tako navdušil adjunkta, da mu je ponudil bratovščino. Dr. Poljak jc zabaval družbo s starimi in novimi dovtipi, potegnil zdaj tega, zdaj onega in nagovarjal Osata, naj prevede našega Prešerna v keltsčino. "V vse jezike je že preveden," je dejal, "samo v keltščino še ne, kolikor jaz vem; in vendar bi to zaslužil naš prvi pesnik." "Če boste Vi založili prevod, gospod doktor," se je oglasil Osat. "(.'emu! Saj imamo razna društva. Za družbo sv. Mohorja najbrž ne bi bila ta stvar, ker je preveč ljubezni vmes; Matica bo pa rada sprejela." Prišel je nadučitelj Drobne, in Bogomir se je opravičeval, da se ie ni zglasil pri njem, ker je došel tako pozno in nima še svojega stanovanja. "Nič ne de. če ne pridete Vi k meni, pridem pa jaz k Vam. Tako je," (Nadaljevanje na 7. strani.) PROTIN (REVMATIZEM) Domače zdravilo ponuja mož, ki je bil ozdravljen. Spomladi 1. 1893 sem bil napaden od živčnega in vnetega protina ali revma-tizma. Trpel sem tri leta. Dopovem lahko onim, ki so isto skusili. Skušal sem zdravilo za zdravilom, zdravnika za zdravnikom, a sem dobil le začasno polajšanje. Konečno sem našel zdravilo, ki mi je pomagalo popolnoma in odstranilo bolečine. Dal sem že to zdravilo mnogim prizadetim, ki niso mogli s postelje radi trganja in ozdrav ljenje je sledilo v vsakem slučaju. Priporočam vsakemu trpinu od rev-matizma to vrednostno lečilo. Ne pošljite centa, le svoj naslov mi naznanite, pošljem je zastonj. Ko ste ga rabili in ste prepričani, da vam je pomagalo, mi boste poslali en dolar. Jaz nočem denarja, če niste popolnoma zadovoljni ga poslati. Ali ni tako prav? Zakaj trpeti, če dobite zdravilo zastonj? Ne odlašajte! Pišite danes! Mark H. Jackson, No. 521 C, Gur-ney Bldg., Syracuse, N. Y. Mr. Jackson je odgovoren za resničnost gorenje izjave.—Pub. gove. Alipa se oglasite pri 6 M. J. TERDICH, 1104 Chicago St- \ Dr. Richter's Pain Expeller zoper rermati-zem in trganje bolečine in o-trpnelost člen-kor in mišie. Pravo zdravilo je y zavoju, kiikoršnega vidite na sliki. Zavrnite vsak zavoj ki ni zapečaten s An hor Trade Mark. 25c in 50c vseh le karnah ali pa pišitr ponj naravnost na Fid lir & Co. 74-80 Washington Street New York. Alpentinktura za moške in ženske lase od ka tere takoj prenehajo las^e odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2. — Imate li sive lase? Rabite takoj Wahčič Brusli tinkturo, od saino ene flaSe postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturni, kakoršne ste v mladosti imeli; 1 flaša $1.75. —Wahčič Fluid kateri odstrani reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, nogah in križieah, popolnoma v 8ih dneh; flaSa 2 dol. 50e. — Kurje oči ali bradovice na rokah ali nogah t 3 dneh popolnonyi odstranim za samo 75 centov. Za potne noge rabite Kneipov prašek, pije pot, odstrani slabi dnh in ozebline, baksa75c. Elsa zauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove, grinte, kraste, lišaje v najkrajšem Času, lonček $1. večji lonček $2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe Di mogla imeti to žaubo vsaka družina v hiši. Čo želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z YTahčič "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pe®e in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $o. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2c v pismu pošlje. Zavsedrugo piiite po cenik, katerega pošljem zastonj. JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland,,!Ohio. THE CAPITOL BAR G. Svetlicich, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL. Edina slovenska-hrvatska gostilna » osredju mesta. Kadar se mudite na vogalu N. Chicagc in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLI! Metropolitan Drug Store N. Chicago fle Jackson Sta. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BLI2I tU OBJfc a vaAu tete« w nam na. REVMATESW SLABOSTIH , &ENWH HROMOST! M.JUCTHH IN PRSNIH BCLEZNR BOLESTI . KOUOJ HRAZENJU » ŽIVOTU BOLESTIH » ČLENKIH VNETJU OPRSNB URE NEVRALQJl FROTINU FREHLAJENJO OTRPLOSTI M&C BOLESTIH . LEDJB 3LABOTOEH KRIŽU BOLESTIH . KRlfcj HUDEM KASUU Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila za očistiti in gladiti, ne pozabite na našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko n* vaš dom. Naše cene so zmerne ® delo garantiramo. Oscar J. Stephen Sobe 201 In 102 Barbar Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAH S Kupuje in prodaja zemljišč« g! v mestu in na deželi, jjj Zavaruje hiše in pohištva pro-ti ognju, nevihti ali drugi po-bfi škodbi. g Zavaruje tudi življenje prod 35 nezgodam in boleznim, ifj Izdeluje vsakovrstna ▼ notar- isko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško- ¥ _m josip Spolarich Cor. Hickory & Marb'e Sts., Joliet, I1L urar in zlatar' Popravljam vse vrste stenske 111 žepne ure in zlatnino. Vse delo j«®** čim. — Prodajem vse vrste ure i« z nino, zlasti fine poročne prstane Q° te pri meni ceneje, kot kje drugje- ne izpostavljajte svoje Zdravje v Nevarnost! Zdravje je nad bogastvom. Če se dobro ne počutite, ne poskušajte alkoholičnih grenčic, katere več ali manj slabijo kri in odvzamejo življensko moč krvnim celicam. Kri je najdražja tekočina, katera daje življenje. Teče skozi žile in donaša okrepčilo vsaki celici in mrenici v telesu. Istočasno odnaša iz telesa hitro se nabirajoče nepotrebnosti in se bojuje zoper vhajajoče bacile, zato odstranjuje vse kar oslabuje krvne celice in jih dela nesposobne. Le močna krvna telesca so sposobna opravljati to naporno delo. Čisto naravno vino jim ne škoduje, ker "Vino utrjuje sestav živcev in pomaga telesu izvršiti najtežavnejše posle", pravi Dr. Armand Gautier, član French Institute, v listu čitanem pred Academy of Medicine v Parizu. To je vzrok, da jemljite samo Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■-—Grenko Vino * To nenavadno zdravilo je zmes grenkih korenine, korenov in skorje, posebno velike zdravilne vred- nosti, in čistega starega rudečega vina. Je prosto vsakoršnih lekarskih primeskov in strupa. Pomaga prebavljati, okrepčuje organe in pomiri živce. To je pomoč v slučaju Zabasanosti, * napihnjenja, riganja, glavobola, nervozeosti, slaboči krvi, tugovanja, navadne slaboče. in drugih je dobiti v tem Teku hitro in zanesljivo pomoč. Zavrnite nevredne ponaredke, ki le denar vn>" čujejo! Naš glavni namen, je narediti ta pripravek kar mogoče najboljši, a cena istega, ne glede na višanje potrebščin, ostane ista: $1.00 v vseh lekarnah. Sedanja sezona vabi razne nedobrodošle goste, kakor revmatizem, in nevralgijo. Ali se jima znate zoperstaviti? Najboljši je rabiti TRINERJEV LINIMENT—mazilo, ki je izvrstno zdravilo za otrpe' vrat, pretege, natege, otekline in druge take bolezni. jCcna 25c in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in 60c. V v.:?h slučajih kašlja rabite Triner'« Cough Sedative (zdravilo zoper kašelj), cena 25c in 50c, P° pošti 35c in 60c. JOSEPH TRINER, izdelovatelj. 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL. ' * Slovansko Katoliiko Marije (S. C. M. B. Society of U«tauovUeno 15, avgusta 1909 PITTSBURGH, Samostojno Pod. Društvo Vnebovzete St. Mary's Assumption) Organizirano 3. aprila 1910 PENNSYLVANIA. GLAVNI ODBOR: Predsednik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik:....MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa. Tajnik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. Zapisnikar:........GASPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa. ■lagajnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. &-- NADZORNI ODBOR: Jaseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa. RODOLJUBJE NA DEŽELI. (Nadaljevanje s 6. srani.; je dejal Drobne z mogočnim glasom, hrupno sedel k mizi in začel govoriti o Megličevih, da Konrad in Ernest naj brž nikoli ne bosta zvršila šolanja in da je žalostno, da ni mogla ostati na učiteljišču Danica. "Ali bi ne mogla poučevati Danica," je dejala davkarjeva gospa, "na Vaši šoli, gospod nadučitelj, ženskih ročnih del, vezenja, pletenja, kvačkanja?" Kvačkanje, to je imenitna beseda," POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa. Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa. ■olniski obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, I1L pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa I. porotnika. Rojaki! Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. Večja družba — Boljša podpora. Društveno Geslo: "V slogi je moč." ■ u LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica Vlade Zd. Držat, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi t Jolietn ima tn vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank PREKOŽENJE NAD $4,500,(>00.00 mmmMmmm^*mmmmmmmMmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm00mmmmmMmm»mmmmm0m»m»mmm slavnoznani SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. belo piyo To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. »13 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. w i«n »h n. w. ail h Mestna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica it. 3. največja slovenska hranilnica! ' Koncem leta 191S je imela vlog..........J............K 48,500,000,- R«ervnega zaklada...................................K 1,330,000,- Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po bFez odbItka. Hranilnica je PUPILARNO VARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlado. 2» varčevanje Ima vpeljane lične domaČe hranilnike. i*vc? k'* Mniljiič* in Poslopja na Kranjskem proti odstotkov, - " njske P» Proti 5* odstotkov obrestim in proti najmanj triov odplačevanju na dolg. «1 _četrt odstotko F—" je dejal adjunkt. "Čudno, da se je tako ogibljejo naši pesniki. Gotovo je keltskega izvira." Nadučitelj je menil, da to že poučuje njegova soproga in da ne kaže menjavati med letom učiteljskega osobja in kaj bi si tudi prislužila s tem poukom. "Ah, to ni vse skup nič," je dejal zdravnik, ki je bil že precej dobre volje. "Ženska je preskrbljena, kadar se omoži. Mi imamo v svoji sredi tri imenitne fante." "Štiri," je popravljala gospa davkarjeva in pokazala na Osata. "To je rfis, gospa," je dejal Poljak; "toda pri njem ima ženski spol samo še slovničen pomen. Vprašam vas torej, čemu naj bi Danica vse svoje življenje kvačkala. Rajši naj ti naši fantje čopkajo." Sporazumno je name-žiknil sodniku in sunil z nogo adjunk-ta. "Saj poznate igro, gospodje. Jaz vzamem tukaj prtič; naredim na enem koncu vozel •— tako — vzamem potem vse štiri konce skup v roko, da gledajo vun samo čopki — tako-le. In potem gospodje samci, če imate kaj korajže boste vlekli. Kdor potegne čopek z ozlom, mora vzeti Danico v zakon." Če pa ne bo marala zanj," je dejala gospa. "Potem je ta gordijski vozel presekan in ne veže nikogar več. Ali bo marala zanj ali ne, to je njena stvar; kdor potegne vozel, se zaveže, da bo snubil prihodnji predpust gospodično Danico." "Kaj pa, če nihče ne potegne, ker je vozel eden, čopki pa štirje?" je vprašal nadučitelj. "Potem naj ostane reva samica v božjem imenu." "Preklet hudič," je dejal davkar, 'bom pa še jaz potegnil." "Ali mi boš tiho!" ga je zavrnila gospa. "Da te le sram ni!" Torej," je dejal zdravnik, "jaz skrijem zdaj prtiček — hokus, pokus invisibilis, invisibilis — pokažem vse štiri čopke — allez, changez — in sedaj, novi gospod učitelj, Vi ste najmlajši, Vi pričnete,"' in pamolil mu je vse štiri čopke. Bogomir je prebledel; igra se mu je zdela nekoliko nedostojna in žaljiva ne zanj, ampak za nekoga drugega, ki ga on ne bi hotel žaliti. Po drugi strani pa ni hotel kaziti vesele družbe in ne se zameriti ljudem, ki so ga prijazno sprejeli in mu ugajali skoraj bolj od resnega in učnega doktorja Osata Ta premislek je odločil in nejasno čuvstvo, da ne bi smatral za posebno nesrečo, če bi potegnil vozel. Moško je zgrabil čopek in res potegnil vozel ki ga je 'dr. Poljak zmagoslavno vzdignil in pokazal vsem gostom. 'Čestitamo, čestitamo. Bilo srec no!" so vsi vpili in stiskali roko Bo gomiru, medtem ko je Poljak skrivaj pod mizo razvozlaval vse štiri čopke na prtiču. Dr. Osat pa je godrnjal da je to frivolnost, nedostojna frivol nost. Drobne je sedel že dalje časa tih in razburjen za mizo, presedal se na sto lu, strmel predse in se nasmihal brez povoda in potrebe. Govoranca ga tišči," je dejal zdrav nik davkarjevi gospe. Drobne je potrkal na kupico, zrav nal se, povzdignil glas za kvito više in začel, kakor bi imel sto poslušalcev "Slavna gospoda, narod —" '—ki svojih velikih mož ne časti," je dodal polglasno dr. Bregar. "—ki svojih velikih mož ne časti," je kričal Drobne, "ni vreden, da se mu rode." "Jaz sem rekel, da je to prazen klas je dejal tiho Bogomiru Osat. "Pri mera velja, če ga vidite; a kadar ga poslušate, je votel sod." Drobne pa je govoril o zaslugah rajnega Megliča za Podlom, češ, kakršen učitelj, takšna šola; kakršna šola, takšen narod, ki bi podivjal brez šol, usoda, ki bi bila ta korekoč lahko zadela vse Podlomce da niso imeli tako dobrega učitelja "In tak mož še nagrobnega spomeni ka nima!" "Gospa, plačat!" je zaklical dr. O sat, jn preden je bil še Drobne končal svoj govor, se je bil že Osat dostojan stveno poklonil vsemu omizju in po nosno odkorakal. "Nič me tako hitro ne prežene," je dejal zaupno Bogom ru, "kakor dolgovezni govori." "Jaz zapišem deset kron —" je dejal adjunkt, oddehnivši si, ko je končal Drobne — "Iskrena hvala!" "—v zahvalo, da ste pregnali Osata "Jaz petnajst," je rekel sodnik, tako se je nabrala precejšnja vsota. "In kadar se bo odkril spomenik bom govoril jaz," je dejal zadovoljen nadučitelj. "To se razume," je pritrdil adjunkt, "kratko in jedrnato kakor vselej." Pozno je že bilo, ko je prišel Bogomir v posteljo, a zaspati ni mogel; toliko novih predstav se je gnetlo in prerivalo, kakor množica na kolodvoru, v njegovi zavesti; zdaj so silile te v svetlo ospredje, zdaj druge in ovirale in motile jasne misli. Sprejem v Podlomu ga je navdajal z neko radostno samozavestjo in z lepimi nadami za bodočnost. Dr. Osat mu je impo-niral s svojo učenostjo, s svojo res-nobo in premišljenostjo; a nekak neprijeten mraz ga je prehajal v njegovi družbi. Nezadovoljnost in zabavljiva sodba Osatova se mu nista zdeli utemeljeni po vsem tem, kar je videl in slišal in doživel. "Ti ljudje imajo svoje vrline in svoje napake," si je mislil, "torej so človeški in simpatični." Smeh ga je posilil, ko mu je padlo v glavo, kakšen bi bil pač človek brez vrlin in brez napak. Skozi gnečo vseh teh predstav pa se je prerilo v zavest čop-kanje in čuden izid, in kaj bo posledica. Prav ogrele so ga te misli, in mučil se je dognati, kakšen bo konec; a se mu posrečilo; karkoli mu je prišlo na misel, se mu je zdelo neverjetno ali mu ni ugajalo. Kaj bo iz vsega tega, kaj bo! Kakor siromak, ki je tarnal in vzdihoval; "Oh, kako bo na o-nem svetu!" in naposled sklenil: "E, bo že kako," je sklenil tudi Bogomir in zaspal in čul še v polsnu z ulice: Kako me veseli — ta prekrasni viza- i!"-- Pri Megličevih pa se niso zabavali tako prijetno in tako prešerno kakor pri Mraku. Ernest se je jezil, da morajo trpeti vsi zaradi brata, ki se bolj briga za vse druge nego za sebe in za svoje. "Koliko let se že vozi na Du naj in baha in zapravlja po svetu; iz pita pa še nima nobenega." "In kaj boš ti zdaj počel?" ga je prašala Danica. Ernest je zmignil z rameni: "Kaj boš pa ti?" Mati pa je tolažila neje-oljna otroka, da naj le še počakata in potrpita par ifii; potem postane Konrad velik gospod, ki bo pomagal vsem svojim, in vsi se bodo veselili njegove slave; zakaj če je že zdaj tako imeniten, da ga vabijo v svojo družbo prvi eljaki, kaj bode šele pozneje! "Vidva e pa nič ne bojta; saj vidita, kako so ljudje dobri. Kakšno večerjo nam je poslala Mrakova mama. Jaz prav slutim, da zaradi Konrada. Julka bi menda rada premenila ženina. Toda Konrad je pameten; zanj ni neveste v Podlomu." "Bahač, kolikor ga je," je dejal Ernest in se spravljal spat. "Jaz ga ne bom čakal." Tiho sta sedeli mati in hči pri sve-tiljki in šivali. Zdaj si je pomela ta, zdaj ona pekoče oči in jih pobesila, kadar sta se srečala pogleda. Danica je premišljevala, koliko se je trudil rajni oče za tuje ljudi, ki so ga hvalili in vabili in obiskavali, a nifriajo sedaj nobene dobre besede več za ostalo družino, in brat Konrad živi tudi za druge ljudi in išče povsod naroda, ki ga ima pred seboj, in ne vidi skoz narodovo blaginjo, ki mu zastira oko, domače revščine. Mati pa je bila na tihem nejevoljna, da se Danica in Ernest tako malo veselita Konradove imenitnosti; vsaka sestra bi bila po nosna na takšnega brata; kako škoda, da je postala Danica tako samosvoja in samoljubna in Ernest nevoščljiv. Domišljija ji je začela vprizarjati lepe čase, ko bo sin imeniten in slavljen mož in si bodo ljudje za njo šepetali: In to je njegova mati. Prebivala bo mestu, v lepi veliki hiši in se vese lila sreče in slave svojega sina; takrat bo tudi Danca zadovoljna, da so se toliko let trudili in mučili, toliko let si pritrgovali in trpeli; vse bo pozablje no. "Jaz ne vidim nič več," je dejala Danica, odložila svoje delo in pritisnila dlan na oči. "Kar miglja mi. Odvadila sem se že šivanja. Mislila sem da ne bo treba." "V par tednih se zopet privadiš in dela boš dobila dosti, upam." "I kje pa dobimo stanovanje? No coj je bilo res mučno, ko je prišel novi Učitelj in našel še vse navlečenev Oh, kako me je bilo sram! Jutri pa mora mo vendar iz hiše."> "Nekaj sem že govorila z Berusom, je tolažila mati. "A ga težko dobi člo vek doma, ker je dan na dlan na lovu ali na kupčiji. Gledati moraš tudi, da izpregovoriš z njim, kadar je količkaj pri volji. Saj se ga še domači boje ker je tako nngle jeze. Dve ali tudi ena sobica nam bo dovolj, ker bomo Konrada kmalu izgubili in bo moral ubožec zopet na Dunpj, v tuji svet med tuje ljudi, oh!" "Kaj pa imamo od njega, tudi kadar je na počitnicah! Na polnoč že gre, in ni ga še." "Ljuba moja," je mirila mati, "on ne more sedeti doma kakor medve Saj veš vendar, da je on duša vsemu javnemu življenju v našem kraju. Kdo prireja veselice, predstave, plese? Kon rad. — Saj veš, kako je, kadar ga ni doma. Vse dremlje, nikomur se nič ne ljubi, in vsak le povprašuje, kdaj da pride zopet Konrad." Medtem je nekdo potrkal na okno "On je; pojdi odpirati" se je razve selila mati in hitela v kuhinjo, da pri nese kos pečenke, ki ga je bila prihra nila. "Dobro došla, Danica I" je vzkliknil brat in jo objel. "Slišal sem že, da si doma; a nisem še utegnil priti, da te pozdravim. Čemu, čemu! Jaz sem že večerjal." Odložil je klobuk, rokavice, suknjo in sezul črevlje, ko mu je prinesla mati copate, in pripovedoval, kako lno vino da ima Berus, kako dobro se je tam zabaval in da se nadeje, da dobi tam par dobitkov za srečkanje prihodnje veselice. Mati ga je poslušala vsa zamaknjena, nalivala mu kupico in omenila mimogrede, da je bil novi gospod učitelj že tukaj. "Sem govoril ž njim," je dejal Konrad, "pripraven človeček, poje in igra, torej pridobitev za naše družabne razmere. Da se le ne bi skisal v našem kraju! Naši filistri nimajo zmisla za narod; osebne malenkosti se jim zde najvažnejše zadeve tega sveta, vpliv majhnega kraja in majhnih razmer." Oh, kako prazne so se zdele vse te besede Danici, ki je s stisnjenimi ustnicami nema zrla predse! Kaj bi bila tudi mogla reči, ko je videla brezuspešen Vsak ugovor ob toliki navdušenosti na eni, toliki zaslepljenosti na drugi srani! Tiho je voščila materi lahko noč in odšla v spalnico, da bi se sama nemotena razjokala nad razvalinami mladih nad. "Nazadnje sem bil še na pošti,'" je nadaljeval Konrad, "pri svoji Milki, kjer smo pili izboren čaj, imeniten čaj. Rum iz Martinika je res finejši, bolj aromatičen in močnejši od onega iz Jamajke, mama." "Na pošto morda malo preveč zahajaš, Konrad, ne zameri," je dejala mati, nekoliko v zadregi. "Ljudje že govore, da jo boš vzel." "Ah," se je nasmehnil Konrad, "na to ni misliti. Nedolžna šala in malo zabave. Ampak imenitna igralka je Milka, in če si hočemo vzgojiti dame za narodno delo, se jim moramo pač laskati, dvoriti in plese prirejati. To vse se vidi malenkostno, a je resno narodno delo. — Mama, na zdravje! To vino ni slabo." 'Mrakova mama nam ga je poslala; ali pravzaprav tebi. — Kar ostane, boš imel še jutri, Konrad. Lahko noč! Meni lezejo že oči skup, in ti moraš tudi več spati, da ostaneš zdrav in svež." "Bom pa jutri nekoliko potegnil." (Dalje prih.) I0SIP J Javni Notar izdeluje vse pravno in postavnoveljavne listine ičaje. Ce vam kdo plaCo garniSira; če otrok certifikat za delo; Se imate kako Ako hočete streho popraviti po srn mal denar oglasite se pri HOLPDCH ROOFING GO. COMPOSITION FELT and GRAVEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingle«. Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. 614 N. Scott St., Cor. Crowley Ave. JOLIET, ILLINOIS. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL. Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, APNO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, t«r vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOGL Chicago Phone 225. R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. 1/LEPEC IV z 10 let. skušnjo rugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini obrnite na mene 1006N. Chicago St., Joliet, 111. Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje ponteeieni. Fino pivo, najboljSa vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne *lo& ter pošilja denar na vse dele avttu. NAZNANILO. Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na 1005 N. CHICAGO ST. Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst. JOS. LEGAN, GOSTILNIČAR, 11005 N. Chicago St. Joliet, IU. Kapital in preostanek S300,000.0( C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsediut HENRY WEBER, kalir. joseph zupančič Stara slovenska gostilna 1121 E. S. Grand Ave., Springfield, 111. Bell Phone 7899. Točim fino Anheuser & Busch St. Louis pivo, domače vino in žganje ter dišeče smodke. Vsi rojaki dobrodošli! Zavarovanje proti požarn, mala in velika posojila pojdite k UCIISTIDT&CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. Joliet Steam Dye House Profesional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cast Chicago Phone 4444, N. W. 483. TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: Slovencem in Hrvatom naznanjujemo, da izdelujemo in dajamo fine cigare: -Lutra 10c- 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. Chicago tel. 3399. N. W. tel. 125». Minikin 5c Mike's Best 5c Louis Wise 1200 Jackson Street JOLIET, ILL. Michael Kochevar, gostilničar, Chicago- Phone 1689-L Northwestern Phone 809 1208 N. Scott St. JOLIET. IL Garnsey, Wood & Lennoi ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, IL1 [VINO, ŽGANJE IN SMODK Sobe v najem in Lunch Room. W. C. VIOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th a Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti t sodnijo oglasite se pri meni K m SU LEJM A. (Izza bojev Špancev s Kabili. .i £ Sfi Dopoldanska služba je bila končana in kapitan španske artiljerije v E1 Ka-biru, don Faria, si je prižgal cigareto in hotel počasi oditi v svoje stanovanje, ko je opazil, da je prijezdil skozi odprta vrata trdnjave jezdec. Bržkone se mu je zelo mudilo, kajti le nerad se je ustavil pred stražo in povedal, kaj hoče. Don Faria je stopil proti jezdecu. "'No, kaj je, — ah," je vzkliknil nenadoma, "vi ste uslužbenec dona Ma-nuela; kaj vas je pripeljalo semkaj?" "Hotel sem k vam, gospod kapitan," je odgovoril jezdec in lovil sapo. "K meni? Saj se vendar ni zgodilo kaj nenavadnega, ali pa celo —" "Pač! Pač! Mudi se mi, gospod kapitan, zato vas prekinem. Kabili so tu napadli posestvo ter odvedli s seboj dono Antonijo in malega don Kar-lar." "Vraga," ušlo je kapitanu, "in kaj dela don Manuel?" "Naš gospod je težko ranjen — skoro vsi so — in me pošilja k vam, da bi gospod kapitan takoj odšel z oddelkom vojakov tjakaj." "Samoobsebi umevno," je odvrnil de Faria, "grem k poveljniku, da mi da ljudi. Odpeljite za ta čas svojo žival v hlev in idiie k mojemu slugi, da se odpočijete. Potem boste z menoj jezdili nazaj." Poveljnik je ležal na divanu, ko je prišel k njemu kapitan. Zdehaje se je dvignil. Prejšnjo noč je nekoliko predolgo popival z drugimi častniki ter se mu je videlo, da ni prespan.' Malomarno je pozdravil kapitana, ki je razburjen začel pripovedovati novico in prosil, naj mu da na razpolago petdeset mož. Poveljnik je prikimal in rekel: "Seveda, zato smo pa tukaj v tej zapuščeni deželi. Bogu bodi potoženo. Upajmo, da nas kmalu zamenjajo. Jaz ne čutim nobenega nagnjenja do kolonialne službe. Koga izmed častnikov pa hočete vzeti s seboj, moj ljubi de Faria?" Ta je ves gorel nepotrpežljivosti. "Ako gospod poveljnik dovoli, bi vzel s seboj poročnika Marina," je odvrnil kratko. Ta je prikčimal in kapitan je saluti-ral in odšel hitro ven. Svojega slugo je poslal s pismom k poročniku in določil dva seržanta in petdeset mož za odhod ob tretji uri. Odprl je ravno steklenico malaga in postavil na mizo dva kozarca, ko je vstopil Marin. "No?" vprašal je začuden. "Kaj je, da me kličeš med počitkom?" Kapitan je napolnil kozarec. "Tu," je rekel, "naprej pij. Tu so tudi cigarete. In tu si vzemi prostor. V tem-le naslonjaču je zelo pripravno.' Brez nadaljnega obotavljanja ga je poročnik ubogal ter radovedno pogledal kapitana, ki se je udobno raztegni! po divanu. "Prevzel sem zelo kočljivo ekspe-dicijo," je izpregovoril čez nekaj časa, "ter te prosim, da mi pomagaš pri tem." "Če ti kaj koristi, sem ti vedno na razpolago, to bi lahko vedel." z nadaljeval kapitan z resnim obrazom. "Ti mi moreš pomagati, kot nihče drugi. Toda — to prepuščam tebi. Kratico malo je stvar sledeča: Don Manuel je poslal ravnokar k meni sla, da so njegovo posestvo preteklo noč napadli Kabili in da so vzeli s seboj dono Antonijo in njenega malega sinčka kot jetnika. Seveda za to, da bi izsilili odkupnino ali pa prodali dono kakemu južnemu šejku. Bržkone bo zadnje resničnejše in zato je potrebna naglica, da jo osvobodimo. Dobil sem od poveljnika 50 mož, ki bodo ob tretji uri pripravljeni, in tebe —" pri fem je pogledal poročnika ostro v oči. "Razumem te," je odgovoril ta resno čez nekaj časa, "moja beseda, jaz ti bom pomagal, osvoboditi dono Antonijo." Kapitan je še enkrat nalil kozarec do vrha ter trčil s poročnikom tako močno, da je njegov kozarec odletel ženketaje na tla. Kakor rdeč curek se je vlilo vino preko preproge. "Nič ne de," je rekel kapitan dobre volje. "Črepinje prinašajo srečo." Poročnik pa je mislil samo na rdeči curek — kri. Točno ob določenem času je odjezdila eks-pedicija, na čelu ji oba častnika. Pot je spočetka precej položna, zato so pognali konje v tek. Vendar so kmalu odnehali, kajti vročina je bila tukaj, kjer ni bilo nobene zelene bilke, prevelika, in z veseljem so pozdravili prve gore pogorja Atlas. Ob pogledu na gore je odredil kapitan sam in poročnik sta se utaborila za mogočno skalo, kakoršnih je ležalo okoli vse polno. Marin je cel čas pohoda molčal, bodisi zaradi vročine, bodisi zaradi prahu ali česa drugega. "Nisem mislil," je rekel kapitan, "da ti bo tako težko iti z menoj in skoraj se že kesam, da sem te vzel s seboj." "Zakaj? Jaz pridem šele v drugi vrsti v poštev. Tu velja pomagati krščanskim ljudem napram tem pustinj-skim razbojnikom. Da smo mi končno tisti, ki jih silimo k temu..." "Ljubezen te dela slepega," prekinil ga je kapitan, "in ti sodiš preostro. Mogoče, da so se storile od naše strani kake napake ,vendar pa to ne upra-vičuje Kabilov. Splošno pa nisem pričakoval, da je tvoja ljubezen do te mavrijske deklice tako močna." "Zato sedaj ni časa, da bi razpravljali o tej zadevi," odgovoril je poročnik hladno. "Premišljujmo raje, o načrtu našega napada. Kakšnega si ti izmislil?" Kapitan je bil nekoliko v zadregi zaradi tega vprašanja, a je- rekel na to odločno: "Ti se spoznaš v teh gorah. Poznaš stari mavriški grad, v katerem stanuje šejk s svojimi sinovi in hčerami in mogoče bi li oni povedali, kje so jetniki. Kajti to boš še znal pota, da boš mogel govoriti ž njo." "Ljubezen je vsekakor slepa," po-norčeval se je Marin, "kajti drugače bi svojemu prijatelju ne izročil take častne naloge. In potem, saj je samo jnavriško dekle, Toda bodi miren," je pristavil hitro, ko je videl, kakor je zrl kapitan temno v tla, "izvršil bom to nalogo." Ko je pričel padati mrak na zemlja, je odšel Marin v pogorje Atlasa. Poznal je natanko pota, kajti dostikrat je na skrivnem bil takoj kljub vsem nevarnostim, da je mogel videti ljubljeno dekle. Bil je tako zamišljen, da je komaj pazil na stezo. Šele šumenje gorskega potoka ga je zdramilo iz sanj. Ozrl se je okoli. Ah! Ta potoček teče od izvira, ki leži gori v gorah, kamor prihajajo zvečer Kabili po vodo. Tamkaj jo bo bržkone našel. Previdno se je plazil dalje in se končno skril v bližini izvira v grmovju. Ni mu bilo treba dolgo časa čakati, ko je začul korake, ki so se približevali studencu. Bila je šejkova hči in ne- »MALA RDEČA ŠOLA" NA KOLESIH. Šolski železnični voz in učna soba za otroke delavcev na progi ene velikih železnic lia jugozapadu. ka stara zamorka iz Berberije, njena sužnja in prijateljica. "Sulejma," zašepetal je Marin in stopil iz grmovja. Presenečena je obstala deklica in pogledala častnika. "Ti tukaj?", izpregovorila je s strahom. "Poslala sem vendar Alhalo k tebi, da te svari. Naši ljudje vas hočejo vse pobiti in pregnati," je pristavila žalostno. "Z Alhalo nisem govoril," odvrnil je poročnik, "in tudi, ako bi govoril, ne smem upoštevati tvojega svarila, Sulejma. Jaz moram ubogati in izpolnjevati svoje dolžnosti." "Potem hočeš več kot samo videti mene," ga je vprašala s finim instinktom ženske. "Uganila si," je odgovoril častnik tiho. "Toda tebe videti mi je najljubše. In ti?" Prijel jo je nežno za roko. Pustila mu je. Toda čez trenotek se je nenadoma odtrgala od njega in ga ostro vprašala: "Ti hočeš osvoboditi jetnike? Ali poznaš ženo in dečka?" "Dona bo žena mojega prijatelja, Sulejma, in deček je njen brat. Lahko si predstavljaš bolest, ki jo čuti moj prijatelj zaradi njenega jetništva in ponuja tvojemu očetu odkupnino, ako jo vrne. Tvoj oče ima dovolj žen, mi pa samo eno. Pojdi tja, govori z očetom, reci n;u, naj zahteva, kar hoče. Jaz ostanem tukaj kot porok, dokler ni plačana odkupnina, če ne..." Marin je za hip umolknil, "če ne bo prišlo do boja. 2e sedaj. Če bodo vaši ljudje pozneje kaznovani zaradi napada, je še vprašanje. Vendar pa pojdi sedaj k svojemu očetu in govori ž njim." "In ti ne ljubiš one ženske?" je vprašala Sulejma tiho. "Poglej me!" je rekel častnik. "Ako ti lažem, naj me nikdar več ne obsije solnce." Sulejma se je poslovila in odšla. Radoveden je čakal Marin, če se bo posrečilo Sulejmi, pregovoriti očeta. Ta načrt mg je nazadnje padel v glavo. Boj se še vedno lahko vrši. Ukazal je, naj mu sledi oddelek vojakov, ostalim pa je bilo naročeno, da morajo priti pri najmanjšem sumljivem šumu za njim. Zvezde so jasno svetile, ko se je vrnila Sulejma. "Pojdi," je rekla, "moj oče dati jetnikom svobodo. O odkupnini se morate šele pogoditi." Šla je naprej in Marin ji je sledil, kakor tudi eden izmed podčastnikov in nekaj vojakov, ki naj bi privedli jetnika nazaj. Visoko na gori so zagledali stari grad. Mračna, napol razpadla stavba še izza časov mavriške države. Nekaj Kabilov je stalo pred vrati gradu z dolgimi puškami. Sulejma je stopila na stran k očetu, sivobradate-jnu šejku, ki je £ mračnimi očmi opazoval Špance. Nekaj bakelj je razsvetljevalo okolico. Čez nekaj trenot-kov sta stopila iz poslopja dona Antonija in mali don. Dona se je opotekala in sužnje SO jo podpirale. ža Boga, kako je izgledala dona? Koliko strahu in razburjenja je morala prestati, da se je njena cvetoča postava tako spremenila. Presenečen ji je stopil Marin nasproti, prijel jo nežno za roko in jo poljubil. "Pogum, pogum, dona," je zašepetal. V tem hipu je počil strel in z vskli-kom se je zgrudil Marin na tla; njegovo umirajoče oko je videlo še Sulej-mo, kako je držala še kadečo se puško, namerjeno na Antonijo. "Tu, tu," je zastokal. Z golimi sabljami so planili Španci naprej in prihodnje jutro je našlo samo še obžgane razvaline gradu. Don Faria se je vračal nazaj z jetnikoma. Toda svojega vspeha ni mogel biti vesel, kajti plačan je bil z izgubo prijatelja, čegar truplo je nosil eden izmed konj. Sam si je pel nagrobnico. V Korku na Irskem je umrl neki trgovec, ki si je sam pel nagrobnico. Na krovu njegove krste je bil postavljen fonograf, ki je po končanih molitvah pričel peti in pogrebci so zaslišali krasni bariton dragega pokojnika. Pokojnikovi prijatelji so bili silno ginje-ni ter so sklenili shraniti fonograf v spomin na rajnega prijatelja, da ob obletnici smrti zopet slišijo njegov glas. brade; tako pravi mama, ki ga je že takrat poznala. Otročiči nimajo zob in v ustih nič drugega, kakor kazavec. Odkod se otročiči dobe, ni zatrdno znano. Eni pravijo, da jih prinese štorklja, drugi pa, da se dobe pod zelj-natimi glavami." O poštah. Največ pošt ima Švica, za njo je Angleška, potem pa Nemčija. V Švici pride na vsakih 11.1 kilometrov ena pošta, na Angleškem na 13.5 na Nemškem na 13.9, v Belgiji na 22.5, na Ho-landskem na 23.4, na Portugalskem na 26.6, v Zedinjenih državah na 140.8, v Avstriji na 35.6, na, Danskem na 41.5, na Španskem lia 133.2, na Francoskem na 46.2, na Grškem na 99.7, na Ogrskem na 77.6, v Italiji na 22.4, na Ruskem na 1726.9, na Turškem na 2335.5, na aponskem na 51.5, na Norveškem na 1557, v Avstriji na -3106 ljudi. Kaj so otročiči? V nekem gališkem mestecu je dala učiteljica učencem nalogo, naj popišejo. kaj so otročiči. Desetletno dekletce je napisalo tako-le: "Otročiči so najmlajpi ljudie, kar jih je. Pri nas je samo po eden, in ko začenja tekati, pride drugi in je potlej otročiček. 'Na naši ulici je zelo mnogo otročičev. V vsaki hiši eden, in zdaj, ko solnce sije, so vsi na ulici in se šele vidi, koliko jih je. V nekaterih vozičkih jih sedi po dvoje; eden ima glavico na eni strani, drugi na drugi; ti se imenujejo dvojčki in *o si tako podobni, da misliš, če gledaš enega, da vidiš drugega. Otročiči so zelo mili in dobri, ko »pe. (-'e jih pa umivajo, ali če se ponoči zbude, pa vpijejo in treba je hoditi ž njimi v eno in drugo stran in tresti jih in peti. Vsak je bil nekdaj otročič. Ded tudi, pa takrat ni bil tak kakor zdaj. Las še ni imel in tudi ne bele Zdravnice na Angleškem. Na Angleškem deluje že 1000 ženskih zdravnic; samo v Londonu jih je 200. Angleško ženstvo v zdravnici ne vidi zgolj zdravnika, marveč goji do nje polno, iskreno zaupanje, dobro ve-doč, da ženska žensko in njene boli mnogo bolje razume nego moški. Zato se v bolezni rado zateka k njej in edi-nole k njej, in kjer še manjka ženske zdravnice, se ženstvo z vso silo poteguje zanjo. Ženske zdravnice delujejo že po vseh ženskih bolnišnicah. M. BROWN BO TE DNI ZOPET otvoril svojo prodajalno z likerji. Hranite denar, sladkor in maslo. Dal bo eno 2 funtno konvo sirupa z vsakim zabojem Blatz piva. Pošljite naročilo zdaj za zahvalni in božični dan. M. Brown, 207 Indiana St., Joliet. KJE JE G. JOS. VIDENIK IZ ME- tlike? Za njegov naslov bi rad zve- del Ludvik Kambich, 1000 N. Chi- cago st., Joliet. Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatske mu občinstvu v Jolietu naznanjam, de sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kje: imam največjo zalogo svežega in »■-hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« gtocerije in drugih predmetov, ki spa dajo v mesarsko in grocerijsko pod ročje. , Priporočam švaje Podjetje vsem ro jakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčisteji«. in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John N. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, II) Luka Pleše HRVATSKO-SLOVENSKA GOSTILNA kjer točim najokusnejše pivo, fina do mača in importirana žganja in vina ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obilen obisl 1014 North Chicago St., Joliet, 111» Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1916. Predsednik........^..G«orge Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik................John- Peiric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: Nicholas J. Vranichar, John N. Pas-dertz, Joseph Težak. To društvo sprejema rojake in rojakinje iz vseh krajev od 16 .do 55. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. To društvo ima že nad $2,000 (dva tisoč dol.) v bolniški blagajni in je v v 14. mesecih plačalo $1,759.00 bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po prfstopu, drugače po 6 mesecih. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj mi piše za podrobnosti in navodila in pošlje $1 (en dolar), ta vsota se potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mu vrnem vplačani denar. Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL. POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljie meso po najnižji ceni? Gotovo) V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prekft> jene klobase in najokusnejše met« Vse po najnižji ceni. Pridite torej i* poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba M naše geslo. 'vi * ——— Ne pozabite torej obiskati nas. v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1111 FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zope* ogenj pojdite k ANTONU SCHAGEX North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj» in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskel« papirja po nizkih ceiiah. A lexander l\ms# t\ Chi. Phone 376 iJ N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILt JOUCTjjU* PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.51 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za..... ........|5.t9 Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $l0.5t S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10J® Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$M® Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za........... ..................$12.0» Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....... .............$6.«# Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.®® Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................75® Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slove®" skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje EAGLE EXPORT ——■ ^ 'W!1^ L*?^.'fV'VMflfcfllW^-'i-. - ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company 0HteWm405 S. Bllff St.. Jolkt. III.