se
32
dni
11
ii»t
. maraton
Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si
15. JUNIJ
Po mestni občini Ptuj • Za kratke postopke in zadovoljne stranke
O Stran 5
Po naših občinah Podlehnik • Potreben bo nov kredit
Z> Stran 7
Ptuj, torek, 14. maja 2013
letnik LXVI • št. 38 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski TEBItlK
www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet • V torek se bo v Kidričevem odločalo o obstanku!
O Stran 11
Ptuj • Prireditev ob vstopu Slovenije v EU
Priložnost za mlade in pogumne
Turistično društvo Ptuj in MO Ptuj sta tudi letos pripravila osrednjo prireditev ob vstopu Slovenije v EU na Ptujskem.
Rokomet •
Modri prekinili 15-letni urok, 1. B-liga je tukaj! O Stran 12
S projektom nadgradnje mladih iz osnovnih in srednjih šol s Ptujskega, Vrtca Ptuj, Dijaškega doma Ptuj ter Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, ki so letos v projektu Spoznavajmo države EU spoznavali njihova glavna mesta in simbole, je pred štirimi leti prireditev dobila novo razsežnost. Slavnostni govornik evropski poslanec Ivo Vajgl je v soboto na Ptuju še posebej poudaril, da je čas, ki prihaja, priložnost za mlade in pogumne. Koordinatorica projekta in mestna svetnica Tatjana Va-upotič Zemljič se je zahvalila vsem, ki z veseljem, ustvarjalno in zelo kreativno sodelujejo na teh prireditvah, ki prispevajo k večjemu poznavanju članic EU. Ob tem pa ne smemo pozabiti na lastno narodno identiteto in na to, da varujemo svoj jezik ter svoje vrednote in svojo zgodovino. Prireditve se je udeležila tudi namestnica veleposlanika Republike Poljske v Sloveniji Marzena Ewa Krajewska.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Končana urbanistična delavnica
Hajdina • Praznik gasilcev
Športno plezanje
• Mina na domači tekmi tako blizu stopničk ...
O Stran 13
Prostorski načrt za spominski park Častijo sv. Florjana
Ptujski župan Štefan Celan je aprila sprejel sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za urejanje starega ptujskega pokopališča, ki naj bi postalo spominski park.
Zanj je bil leta 1978, ko so na njem prenehali pokopavati, določen moratorij 20 let, po preteku katerega naj bi to območje spremenili v spominski park. Programske zasnove s pogoji za ureditev spominskega parka so bile sprejete sku-
Vabljeni na avdicijo ansamblov za

Km l<ul»
Ptuj 2013
paj s spremembami srednjeročnega plana v letu 1994. V marcu letos končana urbanistična delavnica z naslovom Spominski park na Ptuju je nakazala štiri možne variantne ureditve območja, podala pa je tudi predlog s sintezno rešitvijo končne ureditve spominskega parka. Njeni rezultati se bodo upoštevali tudi pri izdelavi prostorskega izvedbenega akta. Kot so že po končani ur-
banistični delavnici poudarili predstavniki MO Ptuj, naj bi urejanje spominskega parka potekalo ob najvišjem možnem konsenzu ljudi oziroma vseh, ki imajo na tem pokopališču nagrobnike. Območje se bo v spominski park spreminjalo etapno, dinamika pa je v največji meri odvisna od zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev.
MG
Petega maja je bila v cerkvi sv. Martina v Hajdini slavnostna nedeljska maša, ki jo je za vse žive in pokojne gasilce daroval naddekan Marijan Fesel in izrazil zadovoljstvo nad ohranjanjem te lepe tradicije.
Zbralo se je okrog 130 praporščakov, gasilk in gasilcev iz občinskega gasilskega poveljstva Hajdina. Ob tej priložnosti je Ivan Glažar, občinski gasilski poveljnik, spomnil na eno od legend o sv. Martinu in poudaril, da v poveljstvu Hajdina sv. Florjana častijo že polnih 23 let. Za vse dobro, kar opravijo gasilci za druge, se je ob koncu maše zahvalil
tudi naddekan Marijan Fesel in izrazil zadovoljstvo nad ohranjanjem te lepe tradicije v župniji in občini Hajdina. S petjem so Florjanovo nedeljo olepšali pevci moškega pevskega zbora PGD Hajdoše pod vodstvom Jožeta Dernikoviča, izbrane melodije pa je zaigral Pihalni orkester KD Podleh-nik.
MG
Avtobus odpelje v Preddvor v nedeljo, 26. maja ob 12.30 uri, izpred družbe Radio-Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6.
Med prispelimi kupončki do ponedeljka, 20.5.2013 bomo izžrebali 20 potnikov, ki bodo s seboj lahko
pripeljali Se eno osebo. 0 izidu žrebanja boste obveščeni pisno po poŠti.
Perutnina Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Foto: T. Mohorko
2 Štajerski TEDNIK
Po Sloveniji
torek • 14. maja 2013
Slovenija • Iz vladnega programa stabilnosti
Z ukrepi na prihodkovni strani do skoraj 650 milijonov, na odhodkovni pa 716 milijonov evrov
Vlada je v programu stabilnosti predvidela več ukrepov tudi na prihodkovni strani javnih financ, njihov skupni letni učinek pa naj bi znašal med 646 in 649 milijonov evrov.
Med ukrepi najbolj odmeva zvišanje DDV. Če bi se vlada za prihodnje leto odločila še za uvedbo kriznega davka, bi to v blagajno prineslo še dodatnih 300 milijonov evrov.
Davek na dodano vrednost (DDV)
Vlada namerava s 1. julijem zvišati splošno stopnjo DDV za dve odstotni točki, znižano pa za eno odstotno točko.
S tem naj bi se letno v proračun nateklo 250 milijonov evrov. Gre za trajni ukrep.
Davek na nepremičnine
Vlada želi s 1. januarjem prihodnje leto posodobiti sistem obdavčitve nepremičnin. Novi davek na nepremičnine bo nadomestil nadomestilo za uporabo stavbnega
zemljišča, premoženjski davek in nadomestilo za uporabo gozdnih cest. Prihodek s tega naslova se bo delil med občine in državo, in sicer v razmerju 50:50. Za uveljavitev davka bo potrebno pripraviti tudi informacijsko podporo za odmero davka. Davek na nepremičnine bo trajen ukrep. Njegov letni učinek naj bi znašal 240 milijonov evrov, dodaten učinek na občinske proračune pa 50 milijonov evrov.
Davek od dohodkov pravnih oseb
S 1. januarjem 2014 je predvidena ustavitev zniževanja davčne stopnje na področju davka od dohodkov pravnih oseb pri 17 odstotkih. Sedaj veljavni zakon medtem narekuje, da se ta davek do leta 2015 zniža na 15 odstotkov.
Tudi spremembe zakona o tem davku bodo trajen ukrep, njihov finančni učinek pa naj bi bil na letni ravni težak 22 milijonov evrov.
Zakon o davku od srečk
Za 1. avgust je načrtovana uvedba novega davka na prodajo loterijskih srečk v višini 10 odstotkov od prodajne vrednosti srečk. Če se želi davek uvesti do predvidenega roka, bo treba zakon sprejeti do konca junija. Možno oviro predstavljata zniževanje osnove za koncesijske dajatve in davek od iger na srečo. Učinek tega ukrepa, ki bi bil prav tako trajne narave, je na letni ravni ocenjen na 17 milijonov evrov.
Zakon o davku od brezalkoholnih pijač
Vlada namerava s 1. avgustom uvesti nov davek na porabo brezalkoholnih pijač z dodanim sladkorjem ali brez njega, in sicer v določenem znesku na liter pijače. Višina zneska bo določena progresivno glede na vsebnost sladkorja v pijači. Če se želi ta zakon uveljaviti do določenega roka, ga bo treba sprejeti do konca junija. Učinek novega trajnega davka naj bi na letni ravni znašal med 11 in 14 milijonov evrov. Višina priliva bo namreč odvisna od tega, ali bo davek veljal tudi na naravne sokove in nektarje.
Sodne takse
Vlada želi s 1. julijem zvišati sodne takse, odločitev za to pa temelji na ugotovitvi, da se te že daljše obdobje niso valorizirale. S tem ukrepom, označenim kot trajnim, naj bi se v državno blagajno letno nateklo 13 milijonov evrov.
Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje
Za 1. julij je predvidena razširitev prispevnih osnov po načelu vsak prihodek (delo) šteje.
Trajen ukrep naj bi bil težak 93 milijonov evrov letno, a njegov finančni učinek v skupnem učinku vseh predvidenih ukrepov na prihod-kovni strani še ni upoštevan,
ker je po navedbah vlade »dokaj problematičen« in ker način njegovega izračuna, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje, ni jasen.
Krizni davek
Krizni davek, ki predvideva obdavčitev dohodkov prebivalstva za obdobje enega leta, je pogojni ukrep na področju prihodkovne strani javnih financ. Vlada se bo za njegovo uveljavitev odločila, če ne bo soglasja o dodatnih trajnih ukrepih na strani jav-nofinančnih odhodkov. V tem primeru bo v veljavo stopil 1. januarja 2014. Ukrep bi prihodke proračuna okrepil za 300 milijonov evrov.
Omejevanje izdatkov v javnem sektorju
Na strani odhodkov program stabilnosti, ki ga je vlada poslala v Bruselj, predvideva predvsem nadaljevanje omejevanja izdatkov za plače v javnem sektorju in pokojnine. Vlada bo zagotovila restriktivno politiko na področju socialnih transferov in omejitev naložb. Za 200 milijonov evrov ukrepov pa je še nedorečenih in predvideva političen dogovor. Delež jav-nofinančnih odhodkov naj bi se do konca programskega obdobja znižal na 46,7 odstotka BDP.
Omejitev izdatkov za plače javnih uslužbencev
Glede omejitev sredstev za plače javnih uslužbencev vlada trenutno vodi pogajanja s sindikati javnega sektorja, in sicer v smeri, da bodo ta obstala na ravni, ki jo je določil proračun za letošnje leto. Manjši popravki so sicer možni v breme nerealiziranih drugih odhodkov, je razvidno iz dokumenta. Za dogovor s sindikati za letošnje leto je vlada v dokumentu postavila rok do danes, uveljavili pa naj bi jih s koncem maja. Prihranek ukrepov je v dokumentu še vedno naveden v višini 158 milijonov evrov. A bo država morala dodatna sredstva zagotoviti za izplačilo razlike do polnega regresa za lansko leto in morebitno izplačilo
tretje četrtine plačnih nesorazmerij za nazaj, o čemer je odločilo sodišče v primeru nekaterih sindikatov. O ukrepih za leto 2014 pa naj bi se dogovorili do oktobra 2013. Pogajanja bo treba sicer ponavljati vsako leto. Vlada bo tudi nadaljevala s politiko zmanjševanja števila zaposlenih za en odstotek na leto v celotnem javnem sektorju z nenadomeščanjem uslužbencev na izpraznjenih delovnih mestih. Za okoli 130 milijonov evrov finančnih učinkov pa je poskrbel že lani sprejet zakon za uravnoteženje javnih financ.
Nižje nadomestilo brezposelnim
Sredstva za socialne trans-ferje posameznikom in gospodinjstvom načrtujejo na ravni, ki ne bo presegla sprejetega proračuna za leto 2013. Med drugim bodo to dosegli z znižanjem denarnega nadomestila nezaposlenim linearno za tri odstotke, porodniško nadomestilo pa se bo omejilo z zgornjo mejo 2-kratnika povprečne mesečne plače v Sloveniji. Ukrepa bosta uveljavljena do 1. julija letos, z njim pa naj bi prihranili 17 milijonov evrov. Prav tako ne bo usklajevanja trans-ferjev.
Vlada sicer načrtuje, da se bo z izvajanjem programov aktivne politike zaposlovanja znižalo število upravičencev do nadomestila za brezposelne in drugih socialnih pomoči.
Pokojnine se ne bodo usklajevale
Na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja je za 65 milijonov evrov prihranka poskrbel že varčevalni zakon, saj je znižal dodatek za rekreacijo za nekatere upokojence.
Za leto 2013 pa ocenjujejo, da bodo potrebni dodatni ukrepi za stabilizacijo odhodkov za pokojninsko blagajno v okvirni višini 150 milijonov evrov glede na proračun 2013, in sicer zato, ker so se zaradi napovedi nove pokojninske reforme upravičenci pospešeno odločali za upokojevanje, takoj ko so izpolnili pogoje. Tudi v javnem sektorju se je v zadnjih mesecih
preteklega leta pospešeno upokojevalo. Ob sprejemanju proračuna je bila vgrajena predpostavka, da se bo letna rast števila starostnih upokojencev s 3,1 odstotka v letu 2012 znižala v letu 2013 na 1,5 odstotka, vendar dosežena rast števila upokojencev v prvih treh mesecih letošnjega leta kaže, da bo rast števila starostnih upokojencev do konca letošnjega leta dosegla 3,3 odstotka. Dodatno bo 42,7 milijona evrov pokojninsko blagajno stala odločitev ustavnega sodišča, ki je razveljavilo znižanje pokojnin upokojencem, ki pokojnine dobivajo iz državnega proračuna.
Interventni ukrepi na področju zdravstva
Na področju javnega zdravstva bodo predlagani dodatni interventni ukrepi, s katerimi se bodo povečali prihodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in sicer z razširitvijo osnov za obračun prispevkov od dohodkov različnih kategorij zavarovancev po načelu »vsak prihodek šteje«, izenačitvijo različnih kategorij zavarovancev glede na obseg pravic in trenutno prispevno stopnjo, določitvijo najnižje prispevne stopnje za samoza-poslene. Omejila se bo tudi pravica do pogrebnine in posmrtnine, ki sta po svoji naravi socialnovarstveni pravici. Prihranek v dokumentu ni ovrednoten.
Omejitev
naložbenega okvira za 100 milijonov evrov
Z rebalansom proračuna naj bi dodatno omejili tudi izdatke za blago in storitve in prihranili 22,6 milijona evrov, 15 milijonov evrov bodo namenili za tekoča sredstva za javne agencije.
Okvir odhodkov za investicije v rebalansu pa bo za najmanj 100 milijonov evrov manjši glede na že sprejeti proračun, in sicer naj bi 50 milijonov evrov prihranili z investicijskimi odhodki, še 59 pa z investicijskimi trans-ferji.
STA (Pripravlja: SiM)
Uvodnik
Kaj bomo pa jedli?
Kljub temu da smo po številu traktorjev na obdelovalno površino v sami svetovni špici, pa v Sloveniji pridelamo le približno tretjino hrane, ki jo potrebujemo. O slabi samooskrbi se veliko govori, napredka na tem področju pa ni videti, Slabi samooskrbi se sedaj pridružuje še grožnja evropske uredbe o rastlinskem razmnoževalnem materialu. V praksi pomeni sprejetje te uredbe ogrožanje izmenjave in vzdrževanja semen avtohtonih sort, prizadela pa bo vrtič-karje, kmete, še posebej ekološke kmete, ljubitelji narave.
Predlagan sistem zagotavlja scenarij, ki je dostojen znanstveno-fantastičnegafilma, dana bo namreč možnost velikim tujim podjetjem, da se dokopljejo do popolnega monopola nad semeni. To ne bo ogrožalo le prehranske neodvisnosti in samooskrbe kmetijskih gospodarstev in držav, ampak bo dalo nekaj izbranim globalnim korpo-racijam tudi dokončno kontrolo nad celotnim procesom proizvodnje hrane od setve do žetve. Res je, da v Sloveniji pridelamo le 10 % semen, ki jih tudi posejemo, a v zadnjih letih se krepi zavedanje o pomembnosti avtohtonih sort, ki so prilagojene našemu okolju in so hranile naše prednike. Korporacije, ki pospešeno odkupujejo semenski material, so v preteklosti dobile tako slab sloves, da jim ni mogoče zaupati takšne moči. Kajti hrana poleg vode vedno očitneje postaja najpomembnejša strateška prednost naroda. Vrtičkarstvo in znanje obdelovanja zemlje, pridelave hrane, postaja vse bolj odtujeno od človeka. Moderni človek ne zna hrane ne pridelati in ne skuhati, kljub obilici kuharskih oddaj. Moderni človek se je tako zelo oddaljil od sebe, da bo v današnjem obdobju obilja na koncu ostal lačen.
Zato je pomembno, da se ne odpovemo vrtičkom, da se pridružimo zelenim iniciativam in zahtevamo ohranitev sedanjega stanja. Kajti konec koncev, če smo malo pikri, nekako bomo morali v družinskem proračunu spraviti notri tista 2,30 evra na mesec, ki jih bo po vladnih izračunih povprečna družina mesečno namenila več za hrano, potem ko bo začela veljati nova davčna stopnja za hrano.
Viki Ivanuša
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
torek • 14. maja 2013
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
Ptuj • Deveta obletnica vstopa Slovenje v EU
Več do preteklosti kot prihodnosti
Na Ptuju je v soboto, 11. maja, potekala že tradicionalna prireditev ob vstopu Slovenije v EU, ki sta jo pripravila Turistično društvo Ptuj in MO Ptuj ob podpori občinskega podjetja Javne službe. Pred štirimi leti je prireditev doživela nadgradnjo s projektom mladih iz osnovnih in srednjih šol s Ptujskega, Vrtca Ptuj, Dijaškega doma Ptuj ter Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj pod naslovom Spoznavajmo države EU.
Foto: Črtomir Goznik
Četrta prireditev projekta mladih ob vstopu Slovenije v EU je potekala pod naslovom Spoznavajmo države EU. Posamezne članice EU so mladi predstavili na stojnicah in na prireditvenem odru.
Poudarek je bil na predstavitvi glavnih mest in simbolov držav članic EU. Prireditev, ki se je zaradi dežja morala seliti z Mestnega trga pod arkade minoritskega samostana na Ptuju, je začel Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj pod vodstvom dirigenta Zmaga Štebi-ha, v katerem igra 55 mladih glasbenikov. Slavnostni govornik na letošnji prireditvi je bil evropski poslanec Ivo Vajgl, katerega korenine izhajajo iz Ptuja in ki je ob tej priložnosti še posebej poudaril, da je čas, ki prihaja, priložnost za mlade in pogumne.
V imenu organizatorjev in ptujskega župana Štefana Čelana je govorila koordi-natorica projekta in mestna svetnica Tatjana Vaupotič Ze-mljič. Zahvalila se je vsem, ki so ta projekt vzeli za svojega, ki z veseljem, ustvarjalno in zelo kreativno sodelujejo na teh prireditvah. Prav je, da se državljani Slovenije, ki je vključena v EU, spoznavamo z državami, ki so naše sosede, ki so prav tako članice EU, ob tem pa ne smemo pozabiti na lastno narodno identiteto in na to, da varujemo svoj jezik ter svoje vrednote in svojo zgodovino.
Za manjše packe je že dovolj, da imaš ostro oko, še največ pa odgovornosti do okolja, če že sam ne moreš poskrbeti, da bi kritično mesto dobilo urejeno podobo. Samo telefon bi bilo treba uporabiti in opozoriti. Na območju nekdanje vojaškega skladišča ob Potrčevi cesti, ki je še vedno eno od najpre-stižnejših območij Ptuj za vse tiste, ki bi želeli to območje nekoč zapolniti s takšnimi in ali drugačnimi objekti, kjer dnevno parkira na stotine avtomobilov, začuda nikogar doslej še ni zbodlo, razen nas pri Štajerskem tedniku, da je tukajšnje najdišče ptujske preteklosti, s katero se tako radi ponašamo, ponovno zaraslo, zdaj pa tudi že nekaj dni brez table, ki jo je nekdo dokončno podrl, potem ko se je še nekaj časa poskušala obdržati na nosilcih. Druga ptujska razglednica opozarja na neurejenost v strogem mestnem jedru, v neposredni bližini Vrazovega trga, ki je vse bolj obiskan zaradi Doma kulture, ki ponuja tudi turistične
Prireditve se je udeležila tudi namestnica veleposlanika Republike Poljske v Sloveniji Marzena Ewa Krajewska, ki je na Ptuju ob tej priložnosti lahko pozdravila tudi skupino mladih iz poljskega mesta Ka-lisz, s katerim mesto sodeluje pri projektu Jantarjeve poti. Društvo Poetovio 69 pa je na minoritsko dvorišče pripeljalo rimsko legijo, v društvenih prostorih pa postreglo z malico. Zaradi dežja so v soboto morali odpovedati rimski tabor, ki naj bi ga postavili ob I. Mitreju, že kot napoved letošnjih šestih rimskih iger, ki bodo v še večjem obsegu kot v prejšnjih letih skušale oži-
postelje. Pa saj ne gre samo za turiste, tudi meščani bi morali biti bolj pozorni, ko gre za takšno neurejenost. Še najbolj pa na Ptuju bode v oči neurejeno avtobusno postajališče, ki ni več avtobusna postaja, ker v tem primeru po enostavni logiki odgovornih za tovrstno javno infrastrukturo niso potrebna javna stranišča oziroma stranišča za potnike, ki so sedaj prepuščeni svoji iznajdljivosti. Mesto pa ob vsem ostaja tiho, še najbolj pa čudi, da se ne zga-
Spomenik ptujskega podzemlja
viti veličastno rimsko zgodbo Ptuja.
Evropski poslanec Ivo Vajgl je čestital k prireditvi, ki izkazuje privrženost evropski ideji. Razveselila sta ga ustvarjalnost in smisel za lepo in zgodbo vsake izmed članic EU. Z veseljem in velikim ponosom je sprejel vabilo za sodelovanje na tej lepi prireditvi, posebej še zato, ker njegova družina izhaja s Ptuja. Njegov oče je bil Ptujčan, tudi ded je bil Ptujčan, še vedno ima nekaj sorodnikov na Ptuju. Še vedno pa se tudi zelo dobro spominja ptujskega gradu, katerega zgodbo je ponotranjil, jo sprejel kot del svojega kulturnega
nejo inšpektorji, ki dopuščajo takšno nezakonito stanje. Tudi objekt nekdanjega Koteksa tobusa že dolgo sameva. Ministrstvo za kulturo ga ni dovolilo podreti, že dolgo čaka na sanacijo, ker je ta možna, ministrstvo za kulturo jo je naložilo MO Ptuj. V Dravski ulici na Ptuju pa je še en pomnik nemarnosti tako stroke kot lokalnega okolja, edina stavba z arkadami v mestu, ki vse bolj propada, a se nihče ne zgane.
MG
i je vse prej kot to ...
in družinskega izročila.
„Devet let ni dovolj dolgo, da bi lahko utemeljili končno sodbo o tem, kaj vse nam je članstvo v EU prineslo, ali katera naša pričakovanja se niso uresničila. Eno je gotovo: samostojna slovenska država, ki se je v nekaj let trajajočem procesu približevanja, prilagajanja in pogajanj, ki so vodila k harmonizaciji naše zakonodaje s standardi in vrednotami evropske družine narodov, spremenila in posodobila, je postala samozavestna članica te družine. Padle so meje, kontinent se je odprl za naše aspi-racije, premaknile so se meje naše svobode, svobode posameznika in nas kot skupnosti. Evropa je postala prostor za ustvarjalo iskanje in potrjevanje slovenske mladine, široko tržišče za ambiciozne iskalce, inovatorje in sanjače. Prostor za ustvarjalno avanturo pogumnih.
Povejmo, da pridružitev Uniji ni prinesla Slovencem nevarnosti kulturnega sta-pljanja ali izgube nacionalne istovetnosti, jezika in kulture, pred čemer so v 90. letih prejšnjega stoletja svarili in strašili pravi ali namišljeni domoljubi. Nasprotno: šolstvo in kultura sta področji, ki ne samo, da sta ostali v celoti v rokah nacionalnih politik, ampak sta iz širšega evropskega kulturnega prostora dobili nove spodbude in izzive. Tudi mesto Ptuj, ponos slovenske obstojnosti in ustvarjalnosti, je lani zablestel s številnimi prireditvami v okviru Evropske prestolnice kulture. Večkul-turnost, večjezičnost, medver-ski dialog, ničelna strpnost do nestrpnih, spoštovanje vseh oblik različnosti in človekovih pravic so naše skupne, evropske vrednote, visoko na lestvici načel, na katerih je zgrajena Unija. S spremembami ustave, pred vstopom v EU, smo del
svoje komaj priborjene suverenosti prenesli na evropske institucije in skupno raven odločanja. Enakopravno sodelujemo v delu Evropskega parlamenta, v Evropski komisiji, v Svetu EU in drugih ustanovah skupnosti. Obenem, kot članica OZN, Sveta Evrope, OECD in NATO, delujemo kot del širše mednarodne skupnosti.
Kot za vse sisteme, tudi za vse naštete institucije velja, da so daleč od idealnih predstav ljudi, da kažejo svoje pomanjkljivosti, da občasno, v kriznih razmerah pokažejo svojo nepopolnost. Povsod po Evropi, tudi pri nas, govorimo o kritičnem demokratičnem primanjkljaju, o problemu, ki ima korenine v občutku državljank in državljanov, da so oddaljeni od središč odločanja. V nekaterih evropskih državah, na primer v sosednji Italiji, pred tem pa tudi že v Nemčiji, na Švedskem, tudi v Avstriji, se pojavljajo in izginjajo nova gibanja ali stranke, ki želijo nadomestiti stari, udomačeni in po mnenju kritikov zbirokrati-ziran in skorumpiran strankarski sistem ter ga nadomestiti z neposredno demokracijo. Ta klic slišimo v novejšem času tudi pri nas, na trgih slovenskih mest.
„Nobeden izmed problemov ni nerešljiv ..."
Ostal bom pri ugotovitvi, da mora biti politični sistem parlamentarne demokracije, ki ga poznajo v različnih inačicah vse evropske države, odprt za enakopravno tekmovanje političnih konceptov, idej in sistemov. Prepričan pa sem, da za demokratično parlamentarno odločanje v tem trenutku ni enakovredne alternative," je med drugim povedal Ivo Vajgl, ki ni mogel mimo ugotovitve, da nam je
največkrat veliko več do preteklosti kot do prihodnosti. Tako je Slovenija ena izmed redkih evropskih držav, ki ni znala dostojanstveno in spodobno zaključiti bilance druge svetovne vojne na naših tleh. To dejstvo tudi pogojuje in omejuje naše možnosti produktivnega pluralističnega diskurza. Današnja evropska stvarnost bi nas morala pripeljati do točke medsebojnega zbližanja, do opravičila in odpuščanja za storjeno in pretrpljeno gorje v preteklosti in polpreteklosti. Drugače enostavno ne gre, to smo dolžni novemu evropskemu rodu mladih Slovenk in Slovencev ter vsem prebivalcem in državljanom.
„Slovenija ob vseh problemih, s katerimi se srečujemo in ki jih najbolj občutijo mladi, živi v času svojega največjega vzpona v zgodovini. Nobeden izmed problemov ni nerešljiv, našo usodo si pišemo sami! Izhod iz kriznih krivulj nam bo, kot članici EU, najti veliko lažje, kot če bi bili sami. EU potrebuje našo voljo, naše talente in energijo! Skupaj smo močnejši. Čas, ki prihaja, je priložnost za mlade in pogumne. Združena Evropa je in bo prostor demokracije, svobode in ustvarjalnosti, tisti del našega, med seboj povezanega sveta in obzorij, na katerega smo lahko ponosni, ki bo nam, starejšim, in vam, mladim, dobra domovina," je še povedal evropski poslanec na osrednji prireditvi ob vstopu Slovenije v EU na Ptujskem, ki jo je pred devetimi leti začelo in pred štirimi leti nadgradilo TD Ptuj, ki je skupaj s svojimi člani tudi uredilo Evropark ob ptujskem podvozu, v katerem so v soboto opravili tudi simbolični dvig evropske zastave. TD Ptuj pa bo pripravilo v juliju tudi prireditev ob vstopu Hrvaške v EU.
MG
Ptuj • Sprehod po mestu odkriva
Bi morali zardevati?
Na Ptuju je na kratki razdalji mogoče odkriti številne packe, ki mestu z največ priznanji za urejeno okolje, ki jih je sicer pridobilo kot turistični kraji, ker mu v največji slovenski turistični društveni organizaciji še vedno ne „priznavajo" status mesta, v nobenem primeru ne morejo biti v ponos, četudi ga zadnja leta ni med prejemniki tovrstnih priznanj.
Foto: Črtomir Goznik
4 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 14. maja 2013
Ptuj • 60 let Komornega moškega zbora Ptuj
Po 60 letih med njimi prvič ženska
Z odprtjem dokumentarne razstave v galeriji Magistrat so se minuli teden začeli dogodki, posvečeni 60-letnici delovanja Komornega moškega zbora (KMZ) Ptuj. V počastitev tega visokega jubileja člani zbora obljubljajo v četrtek nepozaben koncert v slavnostni dvorani ptujskega gradu.
Komorni moški zbor Ptuj letos obeležuje 60 let delovanja, v tem času pa se je v zboru zamenjalo več kot 200 pevcev in štirje zborovodje. Danes v zboru poje 22 pevcev, član z najdaljšo dobo pa je Janko Gradiša, ki v zboru prepeva več kot 25 let.
Prvi vodja zbora je bil Branko Rajšter, nato je dirigentsko palico kar 26 let vihtel Franc Lačen, od leta 2005 do 2012 pa Ernest Kokot. V lanskem letu je zbor dosegel številne uspehe, Kokot pa je ocenil, da je čas, da vodenje zbora prepusti nekomu drugemu in njegovo mesto je zasedla prva ženska v zboru mag. Nina Lorber.
„Ko smo lani na Naši pesmi v Mariboru, ki velja za eno najtežjih tekmovanj, dosegli srebrno priznanje in posebno priznanje za najboljši moški zbor, smo to šteli kot največja dosežka zbora. Po tem tekmovanju je dirigent ocenil, da je dosegel vrhunec in da je čas, da svoje delo prepusti nekomu drugemu. Tako smo poleti iskali novega dirigenta in k nam je
prišla sedanja dirigentka kot prva ženska v našem zboru," pojasnjuje predsednik Komornega moškega zbora
Ptuj Gianfranco Zelenko. Vodenje zbora je tako prvič v zgodovini zbora prevzela ženska, ki je način dela pre-
Ormož • Spominska ura za Nevenko Čurin
Hoteli smo Ti povedati ...
Mladinski center Ormož in družina Čurin Janžekovič sta ob podpori številnih prijateljev organizirala uro spomina na Nevenko Čurin - Neno. Ob tej priložnosti so izdali tudi brošuro s spomini in lepimi željami Nevenki Čurin, ki ji jih je sestra Alenka Čurin Janžekovič pripravljala kot presenečenje ob njenem 50. rojstnem dnevu, vendar je usoda hotela, da so lepe misli izzvene in memoriam.
Večer v Beli dvorani je začel Tadej Vesenjak s svojim toplim prleškim tonom, ki je bil Nevenki Čurin vedno blizu. Čeprav je pred mikrofonom vedno skrbela za brezhibno slovenščino, je bila prava Pr-lečka od kape do peta. Jasmina Dovnik in Primož Kirič pa sta v nadaljevanju večera predstavila Nevenko Čurin skozi voščila, zgodbe in spomine znancev, prijateljev, sodelavcev in sorodnikov. Nastop je izzvenel s pesmijo Plovi lada Dunavom, njene najljubše izvajalke Olivere Katarine. Drugi del večera je bil namenjen projekciji dokumentarnega filma o reki Muri z naslovom Čarna reka, za katerega je zgodbo napisala Nevenka Čurin.
Nevenko Čurin so poznali številni poslušalci in gledalci Radia Maribor in RTV-centra Maribor in RTV Slovenija ter različnih drugih radijskih postaj za katere je delala, med drugim je nekaj časa prebila tudi na Radiu Ptuj. V spomin se je vtisnila s svojimi prodornimi prispevki v oddaji Tednik, na Ormoškem pa so vsi poznali njeno spletno stran Nezaže-
ljeno, ki jo je urejala skupaj s sodelavcema in ki je zaradi komentarjev pogosto skrbela za razburjenje. Razburjenje Nevenke nikoli ni motilo, zato je bila v iskanju resnice pripravljena svoje vprašanje ponoviti tolikokrat, da so poslušalci lahko slišali pravi odgovor ali pa sprenevedanje sogovornika.
Nevenka Čurin je kljub svoji bolezni skozi življenje hodila kot samosvoja borka z neizmerno energijo, sposobna je bila preplezati vsak zid, ki se ji je postavil na njeni poti, in se spoprijeti z vsakim izzivom, zato je bila vest o njenem slovesu še toliko bolj pretresljiva.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Jasmina Dovnik in Primož Kirič sta predstavila Nevenko Curin skozi oči njenih znancev, prijateljev, sodelavcev in sorodnikov.
cej spremenila. „Zelo hitro smo se ujeli, je zelo temperamentna in sposobna za vodenje ter obvlada tako skupino moških, kot smo mi," še dodaja Zelenko, ki je funkcijo predsednika zbora prevzel sočasno s prihodom nove zborovodkinje.
Razstava: pregled 60-letnega dela
Kaj vse se je dogajalo v teh 60 letih, koliko pevcev se je zamenjalo, katera so bila najpomembnejša gostovanja in priznanja, pa je prikazano na dokumentarni razstavi v Galeriji Magistrat na Ptuju. To je minuli četrtek slavnostno odprla podžupanja Mestne občine Ptuj Helena Neudauer, ki je dejala, da gre za vrhunski zbor, ki si zasluži veliko pohvalo, obenem pa je pohvalila tudi potrpežljivost žena članov zbora, saj da je splošno znano, da gre za zbor, v katerem se zahteva veliko trdega dela in vaj.
Na razstavi je možno videti nekaj več kot 60 fotografij, ki vodijo skozi različna zgodovinska obdobja, zbral pa jih je Jože Foltin, ki je bil v zboru aktiven kar 30 let. Foltin je razstavo postavil kot mešanico dosežkov in utrinkov raznih zgodovinskih obdobij, avtorjev fotografij pa je več, levji delež je prispeval novinar Štajerskega tednika Martin Ozmec. Razstava bo v ptujski Mestni hiši na ogled do konca maja. „Vaje, nastopanje, dosežki zbora in druženje pevcev so stkali močne vezi med številnimi pevci, ki so v tem času prepevali ali še prepevajo v zboru," o razstavi pravi Zelenko
in dodaja, da je osrednja nit in sporočilnost razstave, da ni najpomembnejše tehtanje uspešnosti, temveč želja zbora, da z ljubiteljsko dejavnostjo predstavlja svoje izročilo in kulturno identiteto v vse širšem prostoru.
Obeta se
nepozaben koncert
Tako rekoč samoumevno pa je, da se bodo člani zbora svoji zvesti publiki in spominu na 60 let delovanja zbora poklonili kako drugače kot s pesmijo. V četrtek ob 20. uri bo v slavnostni dvorani ptujskega gradu koncert, s katerim bodo počastili visok jubilej KMZ.
„Pripravili smo pester in zanimiv program, nekaj pesmi bo iz železnega repertoarja, torej tistih, ki so se
skozi delovanje zbora dobro prejele in se prenašale iz generacije v generacijo, polovica programa pa so novejše skladbe, ki smo jih pripravili skupaj z novo dirigentko. Letos smo zaradi želje, da se ponovno približamo publiki, pripravili prijeten program, poudarek pa je na slovenski umetni in narodni skladbi. Samo dve pesmi, ki ju bomo izvedli, nista slovenski," je o koncertu, ki bo pojutrišnjem, povedal predsednik Komornega moškega zbora Ptuj.
Leto spoznavanja in sprememb
Z razstavo in koncertom bo Komorni moški zbor, ki je v lanskem letu s prihodom novega predsednika in zborovodkinje dosegel precej sprememb, obeležil 60 let delovanja, veliko dogodkov pa se obeta tudi v prihodnjih mesecih. „Za prvo leto skupnega sodelovanja smo si z novo dirigentko zastavili dva cilja: prvi je obeležitev jubileja, drugi pa je, da si to leto damo za spoznavanje, kajti dirigentka ni doslej našega delovanja poznala, s tem pa bomo delali tudi na tehniki petja, saj ima vsak dirigent svoje prijeme. Pridno delamo tudi nov program, tako da smo že pripravili sedem skladb. Junija bomo končali spomladansko sezono s piknikom, ki pri nas pomeni zahvalo našim družinam, ki nas podpirajo, saj si pevci za delovanje v takem zboru moramo vzeti zelo veliko časa. Jeseni na povabilo Ministrstva za zamejce po svetu gostujemo v Nišu. Obeta pa se še veliko zanimivih projektov in gostovanj," še dodaja Zelenko.
Dženana Kmetec
Glasbeni pedagog Franc Lačen je bil zborovodja KMZ kar 26 let, o svojih spominih na ta čas pravi: »Najprej sem bil pri zboru korepetitor, in ko je Branko Rajšter odšel, je predlagal, da jaz prevzamem vodenje. To je bila zelo velika odgovornost, saj je KMZ bil tisti, ki je v naši občini imel bistveno večje ambicije kot drugi. Vedno smo se udeleževali tekmovanj in to je bil velik zalogaj. V 26 letih se je nabralo zelo veliko tekmovanj, vsako pa je zahtevalo veliko dela in priprav. Je pa z vsakim tekmovanjem tudi sam zbor kakovostno rasel. Ko se pripravljaš za tekmovanje, enostavno moraš vložiti več vaj. Tudi kar se tiče literature, smo bili tisti, ki smo prepevali izjemno raznoliko svetovno in slovensko literaturo. Dogajalo pa se je tudi, da smo imeli pesmi, v katere smo vložili zelo veliko truda, pa smo jih peli le eno sezono - če se je izkazalo, da so to pesmi, ki niso po volji poslušalcem. Skratka, imam zelo lepe spomine na vodenje zbora, z veseljem pa sem predal zborovodsko palico, kajti to zahteva veliko dela in je stresno. Za vse je na koncu kriv zborovodja, če je karkoli šlo narobe, če karkoli ni zvenelo, kot mora. Za svojo dušo še vodim rogozniški pevski zbor, jasno pa sem jim dal vedeti, da ne smejo imeti velikih ambicij za tekmovanja, kajti jaz sem se teh v 26 letih že naveličal.«
Foto: CG
torek • 14. maja 2013
Po mestni občini
Štajerski TEDNIK 5
Od tod in tam
Zlata poroka pri Grabarjevih
Foto: Igor Mohorlč
Po petdesetih letih skupnega življenja sta si 23. marca letos prstane ponovno izmenjala Marija in Martin Grabar iz Rabelčje vasi 15 na Ptuju. Prvič sta se civilno poročila 16. februarja leta 1963, dan kasneje tudi cerkveno. Zlati ženin je bil zaposlen na Slovenskih železnicah, zlata nevesta je gospodinjila doma. V zakonu se jima je rodil sin Robert, danes ju razveseljujeta vnukinji Ana in Eva. Obred zlate poroke, tako civilni kot cerkveni, je potekal na domu Grabarjevih, ker je zlati ženin na vozičku zaradi izgube noge. Z ženo živita lepo, letom primerno, pove Martin, ki se skupaj z ženo in najbližjimi veseli slehernega trenutka, ki ga preživijo skupaj. Tako je bilo tudi na praznovanju zlate poroke, na kateri so se veselili skupaj domači in prijatelji.
MG
Ptuj • Biseroporočenca Kramer
ir
Foto: Lucija Kramer
V cerkvi sv. Martina na Hajdini je 27. aprila letos potekal civilni in cerkveni obred biserne poroke, ki sta jo slavila biseroporočenca Ana in Ivan Kramer, Draženska cesta 28, Ptuj. Civilni obred sta opravila župan občine Hajdi-na Stanislav Glažar in podžupan Andrej Tkalec, cerkvenega pa naddekan Marijan Fesel. V spomin na biserno poroko sta jima predstavnika Občine Hajdina podarila sliko, zapela pa Ula Segula. Prvič sta se Kramerjeva poročila 24. aprila leta 1953 v Bedekovščini, kjer seje Ana tudi rodila, Ivan je bil rojen v Zagrebu. Imela sta rosnih osemnajst let, Ana je na poročni dan slavila 18. rojstni dan. Gospa Ana je delala kot slaščičarka v hotelu Poetovio, Ivan je kot keramičar delal v delavnici Perutnine. V zakonu so se jima rodili trije sinovi Tonči, Marjan in Ivan, v jeseni življenja pa ju razveseljujejo vnuki Marko, Jana, Tomaž, Urban, Lucija in Primož terpravnukinja Lana. Zdravje jima še služi, želita si, da bi tako bilo še dolgo in da bi še dolgo uživala v krogu svojih najdražjih in prijateljev. Se vedno sta tudi zelo delovna, pomagata na domačiji.
MG
Ptuj • Dobrote slovenskih kmetij
Foto: Črtomir Goznlk
V četrtek, 16. maja, bodo na Ptuju odprli že 24. razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki bo na ogled do 19. maja. V
imenu častnega pokrovitelja razstave ministra za kmetijstvo in okolje bo govorila dr. Martina Bavec. Danes bodo ocenili še zadnjo od trinajstih skupin izdelkov, krušne izdelke. Gre za skupino, ki je s 315 prijavljenimi izdelki tudi letos najmočnejša skupina na razstavi. Razstava, ki vsako leto postreže z nadgradnjo, vedno večjo kakovostjo izdelkov, na katere prisega tudi vse več potrošnikov, ki dajejo prednost domačim prehrambnim izdelkom pred tujini, prinaša letos tudi nekaj novosti. Ena je tudi tržnica dobrot iz Haloz, ki bo v četrtek, 16. maja, na dan odprtja razstave, vabila k nakupu v Krempljevi ulici. Dan kasneje bo dobrote možno kupiti tudi na ptujski tržnici, kjer tržnica dobrot slovenskih kmetij vabi vsaki petek. Sobota pa bo v znamenju praznika sira pred Mestno hišo. Podrobno so letošnji praznik dobrot na Ptuju predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci v Mestni hiši na Ptuju.
MG
Ptuj • Mag. Darka Valent, nova načelnica
Za kratke postopke in zadovoljne stranke
Nova načelnica UE Ptuj mag. Darka Valent je Ptujčanka, v rojstnem kraju si je postavila tudi hišo in ustvarila družino. Službene poti pa so jo v preteklosti odpeljale iz Ptuja. Leta 1987 se je kot gradbena inženirka najprej zaposlila v mariborskem Stavbarju. Delala je na gradbiščih v Pomurju in na Štajerskem. Leta 1995 pa se je v UE Lenart zaposlila kot referentka za gradbena in uporabna dovoljenja, priglasitve del. Kmalu je postala višja svetovalka in vodja oddelka, vodja oddelka za občo upravo je bila do leta 2007. Inženirsko znanje je dopolnila z ekonomskim, naziv magistrice znanosti si je pridobila leta 2004. V letu 2007 je prevzela vodenje UE Ruše, kjer je bila zadnjih šest mesecev v. d. načelnika.
HlllliCil
Foto: Črtomir Goznlk
Mag. Darka Valent, nova načelnica Upravne enote Ptuj: „Imenovanje za načelnico UE Ptuj si štejem v čast."
Delo, ki ga je prevzela 2. aprila na Ptuju, dobro pozna, od upravnih postopkov, ki jih je vodila na različnih področjih, nadomeščala je tudi ostale vodje, bila desna roka načelnika. Za to delo ima podlago, izkušnje in znanje, ki ga je v svoji dosedanji poklicni karieri nenehno nadgrajevala. Leta 2007, ko je bilo v Sloveniji prvič razpisano delovno mesto načelnikov upravnih enot, je kandidirala za načelnico v sedmih upravnih enotah, v vseh je bila preko uradniškega sveta spoznana, tudi za Upravno enoto Ptuj, da je primerna kandidatka, od ministra pa je odvisno, katerega primernega kandidata bo imenoval za neko položajno mesto, pove. Mag. Darka Valent, ki pravi, da jo je letošnje imenovanje za načelnico UE Ptuj v nekem smislu presenetilo, to si šteje v čast. V letu 2013 je za načelnico kandidirala v treh upravnih enotah, Ruše, Ptuj in Maribor.
Nova načelnica UE Ptuj ocenjuje, da je UE Ptuj v dobrem kondicijskem stanju, precej stvari pa bi želela spremeniti, jim dati svojo noto. Kadrovsko je enota zelo podhranjena, problem pa so tudi finance, ki
jih primanjkuje na vseh kontih, predvsem so problem materialni stroški in plače. Kot danes kaže, jim bo ob koncu leta 2013 zmanjkalo denarja za eno in pol mesečno plačo. S kadrovsko problematiko, ta je predvsem posledica upokojitev in nenadnih smrti, so seznanili tudi ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo. Za dve zaposlitvi so zaprosili na področju okolja in prostora, prav tako na področju kmetijstva in gospodarstva, dva nova sodelavca pa bi potrebovali tudi v oddelku za notranje zadeve, zlasti na področju dela s tujci. Po aktu o sistemizaciji ima UE siste-miziranih 92 delovnih mest, od tega je zasedenih le 76 delovnih mest. Kot pove mag. Darka Valent, pričakujejo, da bo ministrstvo njihovim potrebam ugodilo in zahtevek po novih zaposlitvah poslalo v soglasje vladi, sicer bodo rešitev morali skati z notranjo reorganizacijo dela. V vsakem primeru stranke pričakujejo, da so njihove vloge hitro, če že ne takoj rešene, tako tudi postopki, ki so vezani na pridobitev evropskih sredstev, hitre rešitve pričakujejo tudi delodajalci, ki zaposlujejo tujo
delovno silo. Problem UE Ptuj pa so tudi bolniške odsotnosti in bolezenska stanja zaposlenih, povezana z daljšimi bolniškimi odsotnostmi ter tudi delom v polovičnem delovnem času. Zaradi tega so bolj obremenjeni ostali zaposleni, ki tudi že izgorevajo in ne morejo več opraviti vsega tistega dela, ki ga od njih stranke pričakujejo. Kadrovske vrste bo treba nujno pomladiti, vendar je vlada tista, ki bo odločila.
Nova načelnica UE Ptuj mag. Darka Valent se je v tem času tudi poglobila v delo krajevnih uradov, saj želi zbrati podatke o obremenjenosti zaposlenih v krajevnih uradih in na sedežu UE ter tudi stroških. Po pregledu službe za notranjo revizijo, ki je pregledala vse akte in pogodbe ter tudi poslovanje krajevnih uradov, so dobili priporočila, da je treba stroške za delo 15 krajevnih uradov zmanjšati. Stroške za najemnine so že prevzele občine, ostajajo pa stroški, ki nastajajo pri delu, in stroški s prenosom gotovine na pošto.
V prizadevanjih za še večjo učinkovitost dela UE, da bi postopki hitreje stekli, in čim večjega zadovoljstva strank je nova načelnica določena po-
oblastila že prenesla na nižjo raven, pooblastila za odločanje imajo po novem tudi vodje oddelkov v vseh postopkih, polna pooblastila za odločanje imajo tudi njihovi namestniki. Sproti se želi seznaniti tudi z vso dnevno pošto, ki prihaja. Vse s ciljem čim večje učinkovitosti dela oziroma skrajšanja postopkov. Ena od zadev, ki jih želi rešiti v najkrajšem času, pa so tudi pogodbena razmerja za uporabo prostorov na Slomškovi 10, za katere so po zakonu o upravi prevzemniki, uporabljajo pa jih brezplačno, predvsem pa v povezavi z uporabo garaž. Sprostiti želijo tudi prostore arhiva, gre za nekaj več kot 100 m2.
Nova načelnica želi okrepiti tudi stike z okoljem, na katerega gravitira UE Ptuj. Kot stalno obliko srečevanja z župani šestnajstih občin na Ptujskem in najvišjimi predstavniki državnih institucij in zavodov želi čim bolj uveljaviti institut koordinacijskega sosveta načelnika. Prvo srečanje bo sredi maja, na njem se bodo dogovorili za način dela, da bi bili rezultati skupnega dela za celotno okolje v korist vseh, poudarja.
MG
6 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 14. maja 2013
Kidričevo • Ena najkrajših izrednih sej
Sprejeli drugi rebalans letošnjega proračuna
Svetniki občine Kidričevo so na 4. izredni, sicer eni najkrajših sej, sprejeli drugi rebalans občinskega proračuna za leto2013; predvsem zaradi dopolnitve prijave na razpis za energetsko sanacijo osnovnih šol v Kidričevem, Lovrencu in Cirkovcah.
Kot je na omenjeni izredni seji, minuli petek, 10. maja pojasnila višja svetovalka občinske uprave Mojca Meško, so marca prijavili dva projekta na razpis za energetsko sanacije stavb, in sicer projekt za energetsko sanacijo Osnovne šole Borisa Kidriča Kidričevo ter podružnične osnovne šole Lovrenc na Dravskem polju. Sicer je občinski svet že s proračunom za leto 2014 potrdil skupni znesek za energetsko sanacijo šolskih stavb, tudi za OŠ Cirkovce, vendar so prejeli zahtevek za dopolnitev k prijavam, saj zaradi ločenega knjigovodstva potrebujejo tudi ločene postavke. V sklopu tega so v občinski upravi pripravili dokumentacijo, ki so jo svetni-
ki prejeli po elektronski pošti. Sicer pa s predlogom drugega rebalansa letošnjega občinskega proračuna za 28.918 evrov znižujejo transferne odhodke in investicijske odhodke, deloma pa znižujejo tudi proračunsko postavko kanalizacije Cirkovce-Stražgonjca, in sicer za 86.160 evrov. Tako postavka energetska sanacija OŠ Cirkov-ce sedaj znaša 298.670 evrov, odprli pa so novo proračunsko postavko Energetska sanacija OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, za kar namenjajo 251.437 evrov, ter postavko za energetsko sanacijo OŠ Lovrenc na Dravskem polju, za kar namenjajo 101.475 evrov. Zaradi istih razlogov so za vse tri omenjene investicije znižali tudi načrte
Foto: M. Ozmec
Svetnik Anton Habjanič (levo) je županu predlagal, da v bodoče k pripravi proračuna povabijo tudi svetnike opozicije, da skupaj sestavijo takega, ki bo zadovoljil čim širši krog občanov.
razvojnih programov. In tako z drugim letošnjim rebalansom občinskega proračuna v občini
Kidričevo planirajo skupne prihodke v višini 8.498.322 evrov, medtem ko znašajo planira-
ni odhodki 9.749.645 evrov. Kljub temu ostaja proračunski primanjkljaj v višini 1.251.323 evrov nespremenjen, isto pa ostaja tudi odplačilo dolga po dolgoročnih kreditih, ki znaša 192.727 evrov; skupni znesek v višini 1.444.050 evrov pa bodo pokrili s planirano zadolžitvijo, s čimer je drugi rebalans letošnjega proračuna uravnotežen.
Ob tem je župan Anton Le-skovar svetnikom pojasnil, da so do sedaj imeli v proračunu za energetsko sanacijo šol le eno postavko, zaradi dodatne zahteve pa so predviden znesek razdelili na tri postavke, za vsako šolo posebej. Izredno sejo pa je sklical predvsem zato, ker je treba dopolnjeno
vlogo za energetsko sanacijo stavb poslati do določenega roka, ki se počasi izteka. Sredstva pa so znižali iz postavke kanalizacija Cirkovce, saj je po podpisu pogodbe z izvajalcem del znesek za ta projekt že znan in to dovoljuje.
V krajši razpravi sta sodelovala le svetnika Zoran Žunko in Anton Habjanič, oba sta sicer pojasnila, da sta za predlog drugega rebalansa, Ha-bjanič pa je županu predlagal, da bi v prihodnje načrtovali proračun bolj razvojno, tako da bo omogočen tudi razvoj podjetništva in odpiranje novih delovnih mest. Sicer pa sta oba izrazila željo, da v bodoče k pripravi proračuna povabijo tudi svetnike opozicije, da skupaj preučijo vse razvojne vizije in možnosti ter sestavijo proračun, ki bo zadovoljil čim širši krog občanov. Sicer pa so drugi rebalans letošnjega proračuna vsi soglasno potrdili in tako izredno sejo končali prej kot v 15 minutah.
M. Ozmec
Mihovci • Zelenjadarstvo - ena od priložnosti kmetijstva
Domača zelenjava za slovenskega potrošnika
Na zahodnem delu ormoške občine je bil lani izgrajen namakalni sistem, ki bo tam bistveno izboljšal možnosti za kmetijsko proizvodnjo. Sicer ni strogo določeno, kaj naj bi se na tem območju pridelovalo in namakalo, a s tem se gotovo odpira možnost pridelave vrtnin, v samooskrbi, s čimer je Slovenija še posebej skromna, saj doma pridelamo vrtnin le za dvomesečno porabo.
Zato je bila odločitev Želj-ka Krabonje iz Mihovcev pri Veliki Nedelji, ki se je pred 17 leti odločil za pridelavo vrtnin, več kot na mestu. Je pa bila precej presenetljiva, saj doma niso bili kmetje, starši so bili v službi. Le na manjši površini so pridelovali kumare, ki so jih prodajali na tržnici, kar je bilo Željku še posebej všeč. Po srednji kmetijski šoli je sicer začel študirati, ampak kmetijstvo mu ni dalo miru. Glavni problem je bil, ker niso imeli zemlje in je moral začeti vse od začetka. So pa bili zato pogoji idealni: kmetija leži na robu vasi, v bližini je potok, zemlja pa je izjemno kakovostna za to dejavnost. Željko je najprej vzel zemljo v najem, po malem pa jo še vedno odkupuje. Potem je bilo treba nabaviti mehanizacijo, urediti pokrite površine, skladišče ...
Danes Krabonjevi obdelujejo 8 hektarjev površin, od katerih je polovica zasejana s poljščinami in polovica z vrtninami. Poljščine gojijo predvsem zaradi kolobarja, zaradi zapleveljenosti, bolezni in kakovostnejše zelenjave, ki naslednje leto zraste na teh površinah. Tudi fizično bi težko obvladovali toliko površin, prizna Željko, saj delata največ sama z ženo Ireno, pomagajo sicer tudi njegovi starši in v konici sezone še kakšen sorodnik. Vendar je poleg kmetovanja treba biti v sredo, petek in soboto s svojimi pridelki prisoten še na tržnici v Celju ter na stalnih prodajnih mestih v savinjsko-saleški regiji, kjer Krabonjeve poznajo po njihovih pridelkih. V preteklem desetletju in pol so si ustvarili
krog stalnih kupcev, ki so jih uspeli prepričati s kakovostjo in pestrostjo ponudbe. Ker je do tržnice kar ura vožnje, so tudi Krabonjevi med tistimi, ki že zelo nestrpno pričakujejo izboljšanje cestnih povezav. Zelenjavo prodajajo tudi na kmetiji, vendar je tega manj. Obseg pridelave prilagajajo možnostim prodaje in svojim zmožnostim, saj je ob dveh majhnih otrocih treba imeti nekaj časa tudi zase in za družino.
Prilagajajo se naravi
„Vsako obdobje ima svojo zelenjavo. Sezono začenjamo s proizvodnjo v rastlinjaku. Pred kratkim smo posadili zelenjav-nice, ki jih bomo prodajali v juniju. Začne se z redkvico in solato, sledijo plodovke paradižnik, paprika in kumare. Na prostem pa trenutno raste 13 vrst vrtnin - krompir, kapusni-ce, solatnice, fižol, grah, čebula, korenček, zelena, peteršilj in por. Potem pa sledi sajenje
v dvomesečnih intervalih do začetka septembra. Vedno imamo kaj ponuditi kupcu in na ta način nam ostajajo zvesti. To je drugače kot pri potrošniku, ki kupuje zelenjavo v supermar-ketu in nima več občutka za naravo in stik z realnostjo. Če lahko jemo paradižnik vse leto, ni več veselja, pričakovanja in spoštovanja do domačega, v zemlji pridelanega paradižnika. V marketih se prodaja pretežno hidroponsko gojena zelenjava, ki z zemljo ni imela stika. Zelenjava, pridelana v zemlji, ima drugačen okus, aromo in je po moje tudi bolj zdrava. Pri nas tako istočasno sejemo, vzgajamo sadike, obdelujemo na njivi in prodajamo. Gre za zaključen krog od semena do prodaje. Vsaka zelenjava ima svojo specifiko, včasih se kakšen pridelek tudi sfiži," pove sogovornik med smehom.
Krabonjevi so se odločili za integrirano pridelavo, ki se je lotevajo z občutkom in zavedanjem, da kmetovanje obremenjuje okolje. Integrirano pridelavo vidijo kot približek
ekološki pridelavi, za katero pa menijo, da zaradi precej višjih cen ni dostopna povprečnim slovenskim potrošnikom, privoščijo si jo lahko le v Ljubljani z okolico. Podobno je tudi s promocijo domače zelenjave. „V tujini so potrošniki pripravljeni za domače plačati več kot za uvoženo, vendar jim standard to tudi omogoča. Pri nas se ljudje zavedajo, da hrana, ki jo kupujejo v trgovinah, ni nujno najbolj primerna in zdrava, vendar nimajo izbire. Treba je namreč priznati, da je naša zelenjava dražja, saj gre za manjše količine in tudi boljša je," meni Krabonja.
Kmetovanje si olajšajo z me-
hanizacijo, vedno pa ostanejo reči, ki jih je treba narediti ročno od pobiranja zelenjave do dela v rastlinjaku. To je slaba stran dejavnosti, ki zahteva nenehno prisotnost človeka. Leta 2008 so uspešno kandidirali tudi za sofinanciranje izgradnje skladišča s priročno hladilnico.
Lani se je vsemu teu pridružilo še namakanje, zaradi katerega je delo veliko lažje, pridelek pa boljši in večji. „Na ta način smo pridobili na kupcih, količini in na ceni. Lani je sistem uporabljalo 18 kmetov na velikih površinah in dosegli smo relativno ugodno ceno vode, nekaj čez 10 centov za kubik
vode. Letos pa bomo najprej vsi podpisali pogodbe, dobili nove merilnike, nato pa se bo treba dogovoriti za organizirano namakanje, ki je cenejše, ker se stroški delijo. To pa že pomeni sodelovanje in na tem področju smo Slovenci precej trdi. Sicer pa bi bila to lahko tudi dobra vaja za skupno proizvodnjo in skupen nastop na trgu, ki ga nujno potrebujemo, saj v razdalji pol kilometra živi kar sedem pridelovalcev zelenjave. Pri tem bi morali več narediti stroka in politika, seveda pa je odgovornost tudi na nas samih. Še vedno se ne moremo otresti starih zamer in napak, ki so se zgodile v preteklosti, a ekonomski položaj nas bo verjetno prej ali slej prisilili v to. Kajti po mojem mnenju je osnovno poslanstvo kmeta delo na zemlji, trgovina, logistika in vse ostalo pa naj bo skrb koga drugega, vendar ne na tak način, da zasluži več kot kmet," meni Željko Krabonja.
Viki Ivanuša
Sveti Andraž • Biserna poroka Terezije in Slavka Horvata
Usoda ju je združila pred 60 leti
Foto: Viki Ivnauša
Družina Krabonja iz Mihovcev se ukvarja z zelenjadarstvom, za katerega so po izgradnji namakalnega sistema dani odlični pogoji.
Konec aprila sta zakonca Terezija in Slavko Horvat iz Rjavcev svoje zakonske obljube ponovila že tretjič. Poročila sta se leta 1953, drugič sta si ljubezen zaprisegla na zlati poroki leta 2003 in tretjič 27. aprila 2013, ko sta v družbi svojih najdražjih proslavila biserno poroko.
Slavko Horvat je bil rojen v Ru-cmancih kot edinec in je odraščal na kmetiji, kjer si je njegova mati služila kruh. Iz tega obdobja ima zelo lepe spomine, saj ga je družina na tej kmetiji vzgajala kot svojega sina. Kot 18-letni mladenič je spoznal svojo življenjsko sopotnico Terezijo Gavez in od takrat se piše novo poglavje v njegovem življenju.
Svojo ljubezen sta leta 1953 kronala s poroko, v 60 letih zakona pa sta se jima rodili dve hčerki, Zinka in Darinka, ter trije vnuki: Monika, Ilona in Damir.
Tudi njuno življenje je bilo polno vzponov in padcev. Leta 1966 se je Slavko hudo ponesrečil v prometni nesreči, vendar je nesrečo spet pre-
magala sreča, saj mu je ob strani stala njegova družina. Pred tem je delal v tovarni Zlatorog v Maribor, po nesreči pa se je zaposlil v Gumarni, kjer je delal vse do upokojitve. Terezija je v vseh teh letih skrbela za družino in bila aktivna članica domačega Društva gospodinj.
Ob 60. obletnici poroke jima je
župan občine Sveti Andraž Franci Krepša nazdravil z željo, da čez pet let ponovno na istem mestu potrdita svoje zaobljube na praznovanju diamantne poroke. Biseroporočen-ca Slavko in Terezija sta svoje zaobljube potrdila tudi v domači cerkvi pred župnikom Jankom Babičem.
Dženana Kmetec
Foto: arhiv občine
Terezija in Slavko Horvat v družbi župana Francija Krepša
torek • 14. maja 2013
Po naših občinah
Šta/mfo'TEDNIK 7
Podlehnik • S seje občinskega sveta
Potreben bo nov kredit
Potem ko je občina Podlehnik na razpisu za Južno mejo uspela s kar dvema velikima cestnima projektoma, je župan Marko Maučič sklical sejo občinskega sveta, predvsem zaradi potrditve rebalansa proračuna, ki je potreben, če hočejo načrtovane cestne modernizacije tudi realizirati.
V prvotnem proračunu občine namreč ni bilo postavk z lastnim sofinancerskim deležem za rekonstrukcije dveh cest v skupni dolžini kar 12 kilometrov.
Gre za cesti Strajna-Koz-minci-Rodni Vrh in MMP Gru-škovje-Zg. Gruškovje. „Seveda sem zelo vesel, da smo dobili odobrena oba projekta. Se pa zato spreminjajo tako predvideno odhodki kot prihodki proračuna, ki po novem znašajo nekaj preko tri milijone evrov, spremeniti pa moramo tudi nekaj postavk. V prvi vrsti tako zmanjšujemo sredstva na postavki za izgradnjo našega kulturnega centra, saj letos še gotovo ne bomo začeli delati, in jih preusmerjamo na postavko za modernizacijo obeh omenjenih cest. Prav tako so zmanjšane še nekatere druge postavke, recimo, za obnovo muzeja na Gorci, izgradnjo sekundarne kanalizacije, kro-žišča in za garaže za naš strojni park, pa tudi za morebitno energetsko prenovo šole, kjer še čakamo na rezultat razpisa. Gre za ne tako nujne investicije, ki jih bomo pač realizirali v prihodnjem obdobju," je na kratko povzel spremembe znotraj proračuna župan Maučič. Povedal je tudi, da bodo za obe cesti od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prejeli skoraj polnih 1,4 milijo-
Letos bodo v Podlehniku večino investicijskega denarja namenili za ceste, v načrtu pa je tudi že gradnja večnamenskega kulturnega centra, ki bo stal na lokaciji sedanjega dotrajanega vaškega doma (na posnetku).
na evrov, občina pa bo morala dodati še približno 280.000 evrov: „Za cesto Strajna-Rodni Vrh bo po projektu potrebnih 972.000 evrov, naredilo pa se bo štiri kilometre asfalta in sanacija že asfaltiranega dela ceste do doline, ki se bo med deli poškodoval. Občinski delež sofinanciranja v višini DDV je približno 162.000 evrov, od tega bomo poravnali letos 115.000 evrov, razliko pa naslednje leto. Pri drugi cesti od mejnega prehoda do Zg. Gru-
škovja pa se bo letos asfaltiralo tri kilometre cestišča, preostali del pa se bo saniral in prepla-stil v naslednjem letu."
Poleg del na obeh cestah se bodo v Podlehniku v kratkem lotili tudi sanacije cestnih plazov, za kar so namenili slabih 200.000 evrov: „Večino tega denarja bomo zagotovili iz 21. člena Zakona o financiranju občin (ZOF), nekaj pa bomo dodali iz proračuna. Sklep za sofinanciranje že imamo, tako da lahko poiščemo izvajalca
preko javnega razpisa."
Je pa župan Maučič, sicer nekoliko mimogrede, a vendar dovolj jasno še povedal, da bodo za izvedbo vseh predvidenih naložb vseeno potrebovali okoli 360.000 evrov kredita: „Upam, da z bankami ne bo preveč težav, gotovo pa ti krediti ne bodo tako ugodni kot dosedanji."
Svetniki so se s predlaganim rebalansom brez posebne razprave v celoti strinjali. Oglasila sta se le Ivo Ban in Sebastian Toplak, ki sta pa le dodala, da je rebalans upravičen in da gotovo ni nobene dileme okoli tega, da ga ne bi sprejeli. Tako je tudi bilo - potrjen je bil namreč soglasno.
Projektirati bo treba manjši in cenejši center
V drugem delu seje pa se je občinski svet seznanil z idejnim projektom izgradnje novega večnamenskega kul-turno-turističnega centra. Po idejni predlogi bodo v objektu prostori za gasilce, občinsko upravo, zdravstveni dom, društva in kulturna dvorana: „Kot vidite, naj bi bil objekt velik slabih 1000 kvadratnih metrov, okvirna cena z DDV pa znaša 2,9 milijona evrov. Za gradnjo nameravamo počrpati denar iz RRP, kjer čakamo na sedmi javni poziv, za našo občino pa je na voljo še 726.000 evrov. Dodatnih slabih 300.000 evrov v dveh letih lahko zagotovimo še iz 21. člena ZOF, iz Eko sklada pa bi lahko preko razpisa pridobili okoli 794.000 evrov. To pomeni, da bi morali iz občinskega proračuna vseeno zagotoviti še 1,1 milijona evrov, kar je ogromno oz. preveč. Vendar pa bi bilo treba zdaj potrditi ta idejni osnutek (DIIP, op. a.), ker šele potem lahko gremo v razpis za iskanje projektanta in izdelavo projekta. Vsekakor pa bomo v času projektiranja
morali nekako zmanjšati sam objekt in seveda stroške gradnje," je pojasnil Marko Mau-čič. Povedal je še, da računajo tudi na fazno gradnjo, ki jo bodo seveda prilagodili razpisom, sicer pa bodo projekt oz. projektno dokumentacijo naredili tako, da bodo lahko kandidirali na razpisu Eko sklada. Svetniški zbor se je s prikazanim stanjem strinjali in tudi soglasno potrdili idejno zasnovo objekta, ki pa bo, v končni fazi zelo verjetno precej manjši, kot je sedaj.
Med pobudami in vprašanji ni bilo slišati nič novega; svetnica Jožica Svenšek je ponovno obudila problematiko količe-nja vzporedne ceste, češ da so občani res zelo jezni in nezadovoljni, da s takšnimi odmerami niso bili nikoli seznanjeni, na nobeni javni razgrnitvi, in da se seveda z odkupom tako velikih zemljišč ne strinjajo. Župan Maučič tudi ni imel povedati kaj novega, razen tega, da bodo vse pripombe zbrali in upajo, da bodo s projektanti in investitorji našli kompromisne rešitve za vse. Ban pa je k povedanemu navrgel, da so takšne izmere morda namerne, da razjezijo ljudi, s čimer se lahko prepreči gradnja avtoceste z vzporedno cesto: „Te govorice se mi ne zdijo tako nedolžne, saj razlastitve pri regionalnih cest niso tako enostavne kot pri avtocestah ... „ Maučič pa je prepričano odgovoril, da se kaj takega ne bo zgodilo, saj naj bi bil pritisk EU, pa tudi naše vlade, da je ta del avtoceste nujno zgraditi čim prej, prevelik.
SiM
Ptuj • Pred praznovanjem visokega jubileja
Proslavili bodo 60 let KGZ Ptuj
Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) Ptuj praznuje letos okroglo obletnico - 60 let svojega delovanja. Visok jubilej bodo v KGZ proslavili 7. junija z osrednjo slavnostno prireditvijo, sicer pa se bo skozi ves dan odvijalo več prireditev.
Dopoldne bo tako najprej na vrsti ocenjevanje živine, LAS Bogastvo podeželja bo predstavila projekt ohranjanja tradicionalne kulinarike, v dvorani Zavoda bo na ogled slikarska razstava likovnih del učencev več osnovnih šol na temi „Žvečim travo za mleko zdravo", obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi najboljše bike osemenjevalnega centra KGZ ter regijsko razsta-
vo živali in podelitev priznanj najbolje ocenjenim, predstavilo še bo še LAS med Snežnikom in Nanosom, na lokaciji Zavoda pa bo ves dan tudi kmečka tržnica s številnimi dobrotami kmetij.
„Naš KGZ je na svojem področju ena najpomembnejših strokovnih institucij v Podravju, saj dejansko pokrivamo celotno področje živinoreje na celotnem omenjenem območju,
Foto: arhiv KGZ
Ptujski kmetijsko-gozdarski zavod bo 60 let delovanja proslavil v začetku junija; ob osrednji proslavi bo za obiskovalce na voljo široka paleta dogajanja skozi ves dan.
prav tako široko je zastavljena svetovalna služba, imamo pa tudi osemenjevalni center za lisasto pasmo, ki pokriva preko 90 odstotkov trga za to pasmo v državi. Vse te dejavnosti bomo seveda tudi predstavili javnosti na dan osrednje slovesnosti, sicer pa je v paleto dogodkov vključenih še veliko drugih sodelujočih, od društev do osnovnih šol. Tako že danes skupaj z Društvom podeželske mladine pripravljamo natečaj likovnih del učencev iz vseh osnovnih šol, pa tudi vrtcev, na temo „Žvečim travo za mleko zdravo" in lahko rečem, da je odziv dober, saj že prejemamo prva dela, vsa poslana pa bodo nato razstavljena v naši dvorani. Na kmečki tržnici pa se bodo ob kmetijah predstavila še številna podeželska društva, s katerimi naš zavod že več let zelo uspešno sodeluje. Dan bo gotovo zelo pester, saj se bodo ob vsem naštetem predstavili še starodobniki," je še povedal v. d. direktorja KGZ Ptuj Andrej Rebernišek.
SiM
S Šta/m&FEDNlK
Evropa in svet
torek • 14. maja 2Q13
EU • Vladni program v rokah Evropske komisije
Bruselj prejel slovenska načrta za reforme in stabilnost
V Evropski komisiji so v petek potrdili, da so prejeli slovenska programa reform in stabilnosti. Ob tem so ponovili, da ju bodo v prihodnjih tednih skrbno preučili ter 29. maja predstavili svojo podrobno oceno in priporočila za ukrepanje.
»Komisija je prejela slovenski nacionalni program reform in program stabilnosti,« je danes v Bruslju potrdil dežurni tiskovni predstavnik Evropske komisije Peter Stano. Že v četrtek, takoj po sprejetju obeh načrtov, je tiskovni predstavnik evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna, Simon O'Connor, povedal, da bo komisija oba programa skrbno preučila. Evropska komisija bo podrobno oceno obeh slovenskih načrtov in priporočila za ukrepanje predstavila 29. maja. Takrat bo odločila tudi o tem, ali bo Sloveniji podaljšala rok za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja in ali bo proti državi sprožila postopek zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij.
Rehn je v sredo poudaril, da iz Slovenije pričakuje »prepričljiva« programa. Od tega, kako »prepričljiva, konkretna in verodostojna« bosta, so odvisni nadaljnji koraki komisije, je dodal.
Poleg tega je komisar v minulih tednih večkrat opozoril, da so gospodarske razmere v Sloveniji sicer še obvladljive, a da je nujno naglo in odločno ukrepanje nove vlade, tako za ureditev bančnega sektorja kot javnih financ. (sta)
Pariz • Francoski industrijski koncern Alstom, ki bo dobavil glavno tehnološko opremo za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, je v lanskem poslovnem letu, ki se je končalo z marcem, ustvaril 802 milijona evrov čistega dobička oz. 10 odstotkov več kot v predhodnem letu. Prihodki so se medtem zvišali za dva odstotka na 20,27 milijarde evrov. Dobiček iz poslovanja se je na letni ravni zvišal za štiri odstotke na 1,46 milijarde evrov. Nova naročila so se medtem zvišala za 10 odstotkov na 23,77 milijarde evrov, so danes sporočili iz družbe. Tokio • Japonski proizvajalec elektronike Panasonic je v minulem poslovnem letu, ki se je zaključilo z marcem, ustvaril 754,3 milijarde jenov (5,73 milijarde evrov) čiste izgube. S tem je le malenkostno izboljšal rezultat leta poprej, ko je čista izguba znašala 772 milijard jenov (5,86 milijarde evrov), poroča nemška tiskovna agencija dpa. Za neugodne poslovne rezultate je kriv predvsem 6,9-odstotni upad prihodkov od prodaje, ki so znašali 7300 milijard jenov (55,4 milijarde evrov). Je pa Panasonic v minulem poslovnem letu za 268 odstotka okrepil dobiček iz poslovanja, ki se je na račun agresivnega zniževanja stroškov in programa prestrukturiranja zvišal na 160,9 milijarde jenov (1,22 milijarde evrov). Atene • Donos do dospelosti grške desetletne obveznice se je danes spustil na 9,623 odstotka, s čimer se prvič po več kot dveh letih nahaja pod mejo desetih odstotkov, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Zahtevana donosnost na grške desetletne obveznice je bila najvišja marca lani, ko je bila skoraj 37-odstotna. Tudi preostale problematične države območja z evrom se lahko veselijo dobrih novic, poroča APA. Donos do dospelosti portugalske 10-letne obveznice se danes nahaja pri 5,457 odstotka in s tem najnižje v dobrem letu in pol. Donos irske obveznice je pri 3,41, donos italijanske obveznice pa pri 3,87 odstotka. Zahtevana donosnost na španske 10-letne obveznice je trenutno pri 4,192 odstotka. Berlin • Nemčija je marca okrepila izvoz, kažejo danes objavljeni podatki statističnega urada Destatis. Gre še za enega v vrsti znakov, da si je največje gospodarstvo v območju evra opomoglo po krčenju konec lanskega leta, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Nemški izvoz se je marca na mesečni ravni okrepil za 0,5 odstotka, potem ko je februarja upadel za 2,8 odstotka. Marčno zvišanje je bilo v skladu z napovedmi. Še bolj se je zvišal obseg uvoza, in sicer za 0,8 odstotka. Še vedno pa je bila rast uvoza počasnejša od 1,5-odstotne, ki so jo napovedovali analitiki. Februarja se je nemški uvoz skrčil za 3,9 odstotka.
Tokio/New York • Tečaji delnic na tokijski borzi so se danes v povprečju občutno zvišali, k temu pa je pripomogel predvsem padec vrednosti jena. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 14.607.54 točke. To je 416,06 točk oz. 2,93 odstotka nad izhodiščem in največ v preko petih letih. Tečaj dolarja je med trgovanjem presegel 100 jenov in je presegel že tudi mejo 101 jena. Nazadnje je magično stotico presegel aprila 2009, rekordno visoko pa je bil jena konec 2011, ko je bilo treba za en dolar odšteti 75 jenov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Jen je izgubil tudi v primerjavi z evrom
London • Britanska bančna skupina Lloyds Banking Group je danes v okviru načrta znižanja stroškov napovedala ukinitev 850 delovnih mest in zaprtje ene od poslovalnic v Southendu v Angliji. Ob tem so v banki napovedali, da bodo hkrati ustvarili 275 novih delovnih mest, in sicer predvsem na Severnem Irskem in Škotskem. Kot so danes pojasnili v Lloyds Bank, ki je v 39-odstotni državni lasti, bodo sledili politiki nenadomeščanja zaposlenih, ki bodo odšli v pokoj, in premeščanja kakovostnih zaposlenih, tako da se bo ohranilo njihove izkušnje in znanje.
Dublin - Irska ustrezno izpolnjuje program ukrepov ter beleži nadaljnje postopno okrevanje gospodarstva in izboljševanje pogojev za nastop države in njenih bank na trgih, so po desetem obisku Dublina sklenili predstavniki trojke posojilodajalcev - Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Kot so sporočili iz ECB, je irska vlada zabeležila pomemben napredek na področju sanacije finančnega sektorja in zagotavljanja vzdržnosti javnih financ, s temi politikami pa bo morala nadaljevati. V zvezi z okrevanjem irskega gospodarstva so izpostavili, da se bo letos okrepilo za okoli odstotek, prihodnje leto pa za nekaj več kot dva odstotka. (sta)
Daka • Odkrivajo vedno nove žrtve
Število žrtev zrušenja stavbe v Bangladešu preseglo tisoč
Število smrtnih žrtev zrušenja stavbe v Bangladešu, v kateri je bilo več tovarn, se je danes povzpelo prek tisoč. V ruševinah stopnišča zgradbe, ki se je porušila 24. aprila, so namreč danes našli številna trupla, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po podatkih reševalcev so doslej izpod ruševin potegnili 1035 trupel, vendar domnevajo, da jih morajo nekaj še odkopati.
Danes so mnoga trupla našli na stopnišču, kar kaže na to, da so se skušali ljudje, ko se je stavba začela rušiti, skriti pod stopnice.
V času, ko se je zgradba porušila, je bilo v njej okoli 3000 ljudi. V stavbi so šivali oblačila za več zahodnih tekstilnih znamk, delavci pa so v povprečju zaslužili po 40 dolarjev na mesec.
Policija je po nesreči aretirala 12 ljudi, vključno z lastnikom zgradbe, ker so ljudi poslali na delo, čeprav so dan prej v stavbi opazili razpoke. Prve ugotovitve preiskave kažejo, da se je stavba porušila zaradi vibracij velikih generatorjev v zgornjih nadstropjih. (sta)
Rim • Tožilstvo proti Berlusconiju:
Nova obtožnica zaradi korupcije
Italijansko tožilstvo je vložilo novo obtožnico proti nekdanjemu premieru Sil-viu Berlusconiju. Tokrat mu očitajo korupcijo, saj naj bi podkupil senatorja. Domnevno mu je za prestop v desni blok plačal tri milijone evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ali so navedbe tožilstva zadostno utemeljene, da bo sodni proces dejansko stekel, bodo sedaj odločili sodniki.
Berlusconi naj bi po volitvah leta 2006, na katerih je s tesno večino zmagala levo-sredinska koalicija Romana Prodija, podkupil nekdanjega senatorja Sergia De Gregoria. De Gregorio je nekaj mesecev kasneje prestopil k desnemu bloku, s čimer je pomagal pokopati vlado.
De Gregorio je priznal, da je sprejel podkupnino, zaradi česar naj bi mu sodili skupaj z Berlusconijem. Sodni postopek poteka v Neaplju.
V sredo je drugostopenjsko sodišče v Milanu Berlusconiju potrdilo štiriletno zaporno kazen zaradi davčne utaje v primeru Mediaset. Sodišče je Berlusconiju tudi potrdilo prepoved opravljanja javne funkcije za pet let. 76-letni Berlusconi je bil na prvi stopnji obsojen oktobra lani.
Obsodba je v Italiji sicer
pravnomočna šele na tretji stopnji in pričakovati je, da se bodo Berlusconijevi odvetniki pritožili tudi na razsodbo drugostopenjskega sodišča.
Berlusconiju v Milanu sodijo tudi zaradi obtožb, da je imel odnos z mladoletno prostitutko Karimo El Mahroug, znano pod vzdevkom Ruby. Ta proces naj bi ponovno pričeli v ponedeljek, sodbo pa pričakujejo kmalu za tem. (sta)
Beograd • Srbsko tožilstvo vložilo obtožnico
Tajkun Miškovič obtožen zlorabe in oškodovanja podjetij
Foto: www.svet24.si
Srbsko tožilstvo je danes vložilo obtožnico proti najbogatejšemu Srbu, lastniku Delta Holdinga Miroslavu Miškovicu. Skupaj s še desetimi sodelavci je obtožen, da je z zlorabo položaja med privatizacijo oškodoval cestna podjetja za najmanj 154 milijonov evrov, državni proračun pa z utajo davkov za 4,3 milijona evrov.
Med obtoženimi sta tudi Mi-škovicev sin Marko ter lastnik skupine Nibens Milo Dura-škovic, je za srbsko tiskovno agencijo Tanjug pojasnil tožilec Miljko Radisavljevič. Za obe kaznivi dejanji - zlorabo položaja in utajo davkov - je zagrožena kazen desetih let zapora, je še pojasnil tožilec.
Poleg tega je tožilstvo od sodišča tudi zahtevalo, da se Miškovicu in Duraškoviču podaljša pripor, v katerem sta od 12. decembra lani, glede na sedaj veljavno odločitev sodišča pa bi se jima iztekel 9. junija. Marko Miškovic pa medtem ostaja v hišnem priporu pod elektronskim nadzorom.
Oba Miškovica in Duraško-vic so obtoženi, da so med letoma 2005 in 2010 kot solastniki privatiziranega Cestnega podjetja Niš (PZP Niš) ter preko njega tudi kot solastniki cestnih podjetij Beograd, Kra-gujevac, Vranje in drugih iz teh podjetij nezakonito pridobili denar in premoženje.
Miškovic je svoj poslovni imperij zgradil v 90. letih prejšnjega stoletja po zaslugi privilegijev, ki jih je imel na račun povezav z režimom pokojnega srbskega predsednika Slobodana Miloševica, saj je bil viden član Jugoslovanske levice (JUL), ki jo je vodila Miloševiceva soproga Mira
Markovic.
Miškovic je bil namreč v času embarga in tudi pozneje ekskluzivni uvoznik za različno potrošno blago, od izdelkov znamke Nike do različne hrane in cigaret, kar mu je prineslo ogromno bogastvo. Tudi v zadnjih letih naj bi imel vidno vlogo v politiki, saj so ga nekateri časniki povezovali s stranko nekdanjega srbskega predsednika Borisa Tadica.
Miškovicevo premoženje so leta 2007 ocenjevali na dve milijardi dolarjev, a se je pozneje zaradi krize na nepremičninskem trgu skrčilo. Predlani je Miškovic belgijski družbi Delhaize prodal trgovski del Delte, za kar je dobil 930 milijonov evrov, pred tem pa je za več sto milijonov evrov Ge-neraliju prodal zavarovalnico Delta. Krovna družba Delta se je preusmerila v kmetijstvo in živilsko industrijo ter gradnjo cest.
Miškovič je želel po lastnih navedbah že pred leti trgovsko vstopiti tudi na slovenski trg, a naj ne bi našel ustrezne lokacije za prvi Deltin center v Sloveniji. Pozneje naj bi želel prevzeti Mercator, pa tudi Fructal, vendar od obeh poslov razen govoric ni bilo nič.
Ob razpisu za gradnjo špor-tno-trgovskega centra Stožice je Miškoviceva Delta dala najboljšo ponudbo za izgradnjo centra, vendar se je pozneje zaradi likvidnostnih težav umaknila iz projekta. (sta)
London • Proti odhodu iz EU
Cameron kritiziral pesimiste glede EU v svoji stranki
Foto:commons.wikimedia
Britanski premier David Cameron je kritiziral pesimiste glede EU v svoji lastni stranki, od katerih del zahteva takojšen odhod države iz unije. Potem ko se je v zadnjih dneh krepil pritisk v tej smeri, je Cameron branil svoja prizadevanja za spremembo pogojev članstva pred referendumom o tej temi.
Cameron je na investicijski konferenci v Londonu zatrdil, da verjame, da je v EU moč doseči spremembe. Pri tem mu sicer v njegovi stranki stojita nasproti dve skupini pesimistov, je dejal.
»So proevropski pesimisti, ki pravijo, da moraš v Evropi podpisati vsako stvar, ki jo nekdo predlaga,« je dejal. »Druga skupina pesimistov pravi, da ni obetov za reformo
EU, preprosto je treba oditi,« je dejal in menil, da se obe skupini motita.
Meni, da je moč spremeniti in reformirati tako EU kot organizacijo kot odnos Velike Britanije z njo. Svoja prizadevanja za to je branil kot »logična, razumna, praktična«.
Konservativni britanski premier je o tem spregovoril, potem ko se je nekdanjemu finančnemu ministru Nigelu Lawsonu pri pozivih za iz-
stop iz EU pridružil še en pomemben član konservativcev, nekdanji obrambni minister Michael Portillo. V prispevku v časniku The Times je med drugim menil, da EU ne služi več britanskim interesom.
Cameron se sooča z vse večjim pritiskom, naj že prej izvede referendum nadaljnjem članstvu Velike Britanije v uniji, ki ga sicer obljublja po volitvah leta 2015. (sta)
Preglejte celotno številko Štajerskega tednika v elektronski obliki
Štajerski
glas naše dežele že 65 let
Registrirajte se na www.tednik.si za brezplačni dostop do 3. maja 2013!

www.tednik.si
Foto: www.huffingtonpost.ca
torek • 14. maja 2013
Od tod in tam
Štajerski TEDNIK 9
Ptuj • Ptujčani se podajajo na mednarodno turnejo
Vox Arsana poslej mednarodna skupina
Ptujska zasedba Vox Arsana je po letu dni iskanja končno našla novega člana, ki ustreza vsem njihovim zelo visoko zastavljenim kriterijem. Ta prihaja iz sosednje Hrvaške, s čimer zasedba postaja mednarodna. Da se četvorka odlično ujame, so v petek dokazali na koncertu v priljubljeni oddaji na hrvaški nacionalni televiziji.
Slovenska vokalna skupina Vox Arsana se po polletni glasbeni odsotnosti vrača na koncertne odre. Zasedbo, ki velja za enega najprepoznav-nejših slovenskih vokalnih kvartetov, so najprej sestavljali štirje Ptujčani: Mladen Delin, Ana Delin, Teja Letonja in Primož Vidovič; ta je lani zasedbo zapustil, ker se je zaposlil v operi v Dortmudnu pred kratkim ga je zamenjal novi član Želimir Panjic.
„Novega člana smo iskali leto dni, medtem pa smo intenzivno delali kot trio. Takoj ko nas je Primož zapustil, smo se lotili iskanja, a ker imamo zelo visoke kriterije, to ni bilo lahko. Iskali smo iz-
vrstnega pevca, takega, ki se ukvarja s petjem v zasedbah že dalj časa in ki ima dobro barvo glasu tudi kot solist. Želimir ima res vse, kar smo iskali. Prepričan sem, da bo naše sodelovanje zelo uspešno," je povedal predsednik društva za glasbeno umetnost Arsana ter ustanovitelj in član zasedbe Vox Arsana Mladen Delin.
Kako dobro se je skupina ujela z novim pevcem, so javnosti prvič pokazali minuli petek, ko so gostovali v priljubljeni hrvaški oddaji Zvjezdana prašina. Že kmalu pa se bodo v novi zasedbi predstavili tudi ptujski publiki, saj 23. maja pripravljajo
Foto: Boris Voglar
Skupina Vox Arsana se je v novi zasedbi prvič predstavila na hrvaški nacionalni televiziji.
veliki koncert v dvorani Gemina hotela Primus. S tem koncertom se pričenja njihova letošnja turneja, v sklopu katere bodo julija prepevali na Kongresnem trgu v Ljubljani, sledilo bo nekaj manjših koncertov po Sloveniji in Hrvaški, nato pa se podajajo v Ameriko. „Imeli bomo koncerte v Ohiu in New Yorku, tisto, kar bo za nas gotovo nepozabno, pa je seminar, ki se ga bomo udeležili pri najboljši vokalni zasedbi na svetu New York Voices. Gre za zasedbo, ki je prejela dva grammyja in to za nas predstavlja najpomembnejšo izkušnjo doslej," pojasnjuje Delin.
Med pomembnejše izkušnje štejejo tudi odličen rezultat v največjem pevskem šovu X-factor. Ponosni so na sodelovanja z mnogimi priznanimi glasbeniki, med drugim z Big bandom HRT, Totim big bandom Maribor, Majo Keuc, Vladom Kreslinom, Ano So-klič, Nuško Drašček...
Dženana Kmetec
Ormož • Praznovanje ob dnevu Evrope
Dan Evrope tudi praznik Slovencev
Evropska unija ima štiri simbole - zastavo, himno, dan Evrope in geslo Združeni v različnosti. Dan Evrope ni državni praznik, zato ga večina Slovencev ne praznuje in tudi ne pozna. Da pa bo z mladimi rodovi drugače, pa se trudijo po šolah. 9. maja so zato pred grajsko pristavo v Ormožu pripravili družabno-poučno prireditev na temo Evrope. Mladim se je pridružil tudi evropski poslanec Lojze Peterle.
Prireditev je nastala na pobudo OŠ Ivanjkovci, na njej pa so sodelovale vse šole ormoške, tomaževske in sre-diške občine, ki so vsaka na svoj način predstavile države članice EU. Tako se je bilo mogoče sprehoditi med 17 stojnicami, ki so predstavljale evropsko vas, in si ogledati simbole in geografske značilnosti posameznih držav, občudovati kulturne znamenitosti, poizkusiti kakšno kulinarično posebnost, spregovoriti v tujem jeziku, sestaviti sestavljanko ali preizkusiti
svoje znanje v kvizu. Stojnice so bile zelo zanimive in so pritegnile tudi otroke iz vrtcev ter mimoidoče. Glasbena šola Ormož je poskrbela za glasbeno doživetje, saj so izvajali himne držav članic. Gimnazija Ormož je predstavljala evropske institucije. Prireditve so se udeležili tudi dijaki Gimnazije Ptuj in učenci OŠ Gorišnica, ki so skupaj z Gimnazijo Ormož sodelovali v projektu Evropa v šoli. Učenci in učitelji iz hrvaških občin Petrijanec in Štrigova pa so predstavljali svojo šolo,
Foto: Viki Ivanuša
Pred grajsko pristavo se je trlo otrok, šolarjev, dijakov in njihovih spremljevalcev, med gosti pa je bil poleg štirih županov tudi evropski poslanec Lojze Peterle.
domači kraj in županijo.
Zbrane je pozdravila Jasna Munda, predsednica aktiva ravnateljev, ki je tudi osvetlila zgodovinski pomen praznika in vodila skozi prireditev. Idejo o postavitvi evropske vasi je podprl tudi župan občine Ormož Alojz Sok, ki ni skrival razočaranja nad (ne)poroča-njem medijev o tem dnevu, kar je po njegovem mnenju žalostno, saj se Slovenci tako ne zavedamo pomena EU in s tem tudi svoje zgodovine. Povedal je, da imajo občine zaradi vključenosti Slovenije v EU številne ugodnosti, tudi grajska pristava, v kateri sta muzej in glasbena šola, ki je bila pred leti ruševina, je bila obnovljena s pomočjo sredstev EU. Župan Sok je še menil, da bo predvsem mladim, če bodo seveda želeli izkoristiti možnosti, ki so na voljo, Evropa lahko marsikaj dala.
Mlade je nagovoril tudi Lojze Peterle, ki je povedal, da
so izzivi mladih danes bistveno drugačni, kot so bili pred 20 ali 30 leti. Poudaril je, da je 9. maj praznik, ki ga je vredno praznovati, da ne gre za bruseljski, ampak naš praznik: „Bruselj ni nekaj, kar je izven nas. Mi smo del Bruslja, smo del EU, to ni tuj center, Slovenija ima v Bruslju svoje poslance." Mladim je želel razložiti tudi, da v Evropi ni majhnih in velikih: „Še nikoli nisem slišal recimo koga iz Luksemburga, ki je precej manjši od Slovenije, da bi rekel: 'Prihajam iz majhne države.' Ponavadi rečejo: 'Jaz imam velik projekt." S tem bi rad ponazoril, da je majhnost predvsem v naših glavah in to bo treba preseči."
Zbrane so nagovorili tudi Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi, Mirko Cvetko, župan občine Sv. Tomaž, in Stanko Rebernik, župan občine Štrigova.
Viki Ivanuša
Kidričevo • Podpisali pogodbo, vredno 1,4 milijona evrov
Zagotovljena kanalizacija za pet vasi
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar in predsednik upravnega odbora Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk sta podpisala pogodbo o izgradnji sekundarne kanalizacije za naselja Cirkovce, Jablane, Pongrce, Šikole in Stražgonjca, vredno 1,4 milijona evrov.
Kot je ob podpisu pogodbe, v četrtek, 9. maja, v prostorih občine Kidričevo poudaril župan Anton Leskovar, se je občina Kidričevo prijavila na šesti javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi«, v okviru OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij« in s projektom »Sekundarna kanalizacija za naselja Cirkovce, Jablane, Pongr-ce, Šikole in Stražgonjca« tudi uspela, saj je na razpisu uspela pridobiti finančna
sredstva za sofinanciranje investicije v višini 700.000 evrov. Celotna investicija bo delno financirana iz sredstev EU - evropskega sklada za regionalni razvoj. Na osnovi izvedenega javnega razpisa marca 2013 je bilo za najugodnejšega ponudnika za izvedbo del izbrano Cestno podjeje Ptuj, pogodbena vrednost del je 1.398.244 evrov z DDV, pričakujejo, da bodo lahko z gradbenimi deli pričeli že konec maja, vsa dela na omenjenem projektu pa bi morala biti dokončana do avgusta 2014.
Foto: M. Ozmec
Ob podpisu pogodbe v prostorih občine Kidričevo (z leve) direktor občinske uprave Damjan Napast, župan Anton Leskovar, predsednik upravnega odbora Cestnega podjetja Martin Turk in vodja gradbenega sektorja Ilija Ereiz.
Ob tem je predsednik upravnega odbora Cestnega podjetja Martin Turk pojasnil, da gre za izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja v naseljih Cirkovce, Jablane, Pongrce, Šikole in Stražgonjca ter za priključitev na obstoječo kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo Kidričevo v naselju Apače. Navedeno kanalizacijsko omrežje bo dolgo 7.197 m in bo sestavljeno iz 25 kanalov, vsi kanali bodo podtlačni in se bodo navezovali na pod-tlačno postajo v Cirkovcah. Zgrajenih bo tudi okoli 150
priključnih vakuumskih jaškov, priklop pa bo zagotovljen za okoli 461 gospodinjstev. S tem pa bodo na območju celotne občine Kidričevo zagotovili možnost priklopa na kanalizacijski sistem že 95 odstotkom gospodinjstev. Kanalizacija na omenjenem območju je projektirana po ločenem kanalizacijskem sistemu. To pomeni, da predviden kanalizacijski sistem vsebuje le fekalno, oziroma komunalno vodo. Dodati velja, da v občini Kidričevo v teh dneh potekajo gradbena dela na več gradbiščih, že v prihodnjem tednu pa pričakujejo podpis pogodbe za izgradnjo novega zdravstvenega doma v Kidričevem.
-OM
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
10 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 14. maja 2Q13
Ptuj • 17. ocenjevanje vin
Ocenjevanje - slika kakovosti vin
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice je minuli petek zvečer v ptujski grajski kleti izvedlo že 17. slovesno podelitev priznanj lastnikom najboljših vin, ki so jih ocenili že pred tem.
Na letošnjem ocenjevanju v začetku aprila je strokovna komisija pod vodstvom Antona Vodovnika ocenila 76 vzorcev različnih vin; povprečna ocena je znašala 18,14. Med vsemi vzorci sta bila izločena le dva, kar je zelo malo, pa še v teh dveh primerih je šlo za manjše napake, ki jih vinar zlahka popravi.
V petek zvečer je bilo podeljenih 51 zlatih in 23 srebrnih priznanj, ki so jih zbrani vinogradniki prejeli iz rok vinske kraljice Monike Rebernišek, predsednika društva Andreja Reberniška in društvenega kletarja Franca Paternosta. Letošnji šampioni po posameznih kategorijah pa so po oceni komisije postali: v kategoriji rdečih vin Vinogradništvo Rebernišek (modri pinot
2011),	v kategoriji suhih vin Vinogradništvo Polanec (so-vinjon 2012) in v kategoriji z ostankom sladkorja Vinogradništvo Petkoski (traminec
2012).
Predsednik društva in član ocenjevalne komisije Andrej Rebernišek je povedal: „Že sama povprečna ocena vseh vzorcev vin pove, da je dejanska kakovost vin na območju Slovenskih goric narasla v zadnjih letih, sploh ob dejstvu, da so se povprečne ocene na začetku tekmovanja, leta 1997, gibale med 17 in 17,7.
Na letošnji podelitvi je bilo podeljenih 51 zlatih in 23 srebrnih priznanj, razglasili pa so tudi tri šam-pione.
Danes ugotavljamo, da je na območju, ki ga pokriva naše društvo, kakovost vin visoka, v razredu vrhunskih vin, in to že nekaj let zaporedoma. Pohvalimo se lahko tudi, da smo prvi, ki smo začeli ocenjevanje vin po kategorijah, torej v kategoriji suhih vin, vin z ostankom nepovretega sladkorja posebne kakovosti in rdečih vin. Tako v vsaki kategoriji izberemo prvake, vidno pa je tudi, da se je kakovost vin po posameznih kategorijah bistveno izboljša-
la, zlasti pri suhih vinih. To je bil tudi cilj razvrščanja vin v kategorije, saj smo želeli dati poudarek tudi pridelavi kakovostnih suhih vin."
Kljub krizi, ki že dolgo pesti vinogradniški in vinarski sektor, Rebernišek pravi, da trenda upadanja števila vzorcev ocenjenih vin pravzaprav ni: „Na ocenjevanjih se pojavlja okoli 75 vzorcev v povprečju, lani pa jih je bilo nekaj več. S takšno odzivnostjo smo zadovoljni, saj ne gre le za osebno priznanje vinarju za njegov
izdelek. Zdi se mi pomembno to, da takšna ocenjevanja dajejo vpogled v kakovost vin za širše območje, to pa je možno le, če zbere več vzorcev. Torej imajo ocenjevanja večkratni pozitiven pomen in učinek; tako v individualnih priznanjih kot v sliki oz. kakovosti celotnega letnika na določenem vinogradniškem območju."
Podelitev priznanj sta s petjem popestrila Moški pevski zbor Grajena in destrniški oktet.
SiM
Ptuj • Panoramski grič in njegova prihodnost
Trenutno še brez pravega odgovora
Panoramski grič s svojim sadovnjakom je že dolgo kamen spotike Ptujčanov. Gre za območje, kjer so se že v preteklosti dogajale takšne ali drugačne zgodbe ljudi, lastnikov, kulture in še kakšne, temelje kulturne dediščine pa so ustvarili že Rimljani.
MO Ptuj je s Skladom kmetijskih zemljišč Slovenije kot lastnikom območja sklenila zakupno pogodbo, a je to neke vrste omejevalni dejavnik za bodočnost območja; eno so namreč zahteve kmetijske stroke, drugo pa kulture. Rešitev je nekje vmes in poiskala naj bi jo lokalna skupnost. V vmesnem obdobju do rešitve pa bo občasno pomembno vlogo igrala tudi javnost, ki seveda želi, da bi se to območje čim prej uredilo, tako kot se za to območje v neposredni povezavi z grajskim hribom tudi spodobi. Svoje zahteve pa imajo seveda lastniki objektov v neposredni bližini sadovnjaka, saj bi si želeli javno pot, ki vodi do njihovih domovanj in do turističnega nastanitvenega objekta, asfaltirati, da ne bi sredi mesta kot edini do doma dostopali po kolovozni poti. Res, da je uradno njihova dovozna pot iz Maistrove ulice, a ljudje so že od nekdaj raje ubirali bližnjice.
Ko so nastajali prvi turistični načrti Ptuja v samostojni Slo-
veniji, je bila na tem območju predvidena gradnja rimskih vil, zatem je v ospredje stopil načrt o območju kot »griču dobrega« s postavitvijo kurentu podobnih likov, še ne tako dolgo pa je vzniknila ideja o arheološkem
muzeju novejšega tipa, a je hitro poniknila. Trenutno hrib še vedno prekriva sadovnjak, ki pa skupaj z ostanki palet, kovinskim zabojnikom in visoko travo, ki prekriva že dotrajano ograjo, ne kaže urejene podo-
be. Še dobro, da so odstranili nedovoljeno postavljena reklamna sporočila, pa še to se je zgodilo za zahtevo ČS Panorama in njenih prebivalcev, ki si želijo, da bi se njihova četrtna skupnost, ki se imenuje enako
Mojca Zemljarič, Radio Ptuj
Komentar tedna
Prihaja krizni davek!
Pet let nam pripovedujejo o strategijah za izhod iz krize. Pet let je veliko časa. Več kot dovolj za pripravo dobrih, strokovnih in argumentiranih programov, s katerimi bi Slovenija že lahko premagala recesijo in dvignila svojo gospodarsko rast. Sprašujem se, kaj so v petih letih počeli izvoljeni predstavniki ljudstva? Odgovor je preprost. Zamenjale so se tri vlade in trije predsedniki vlad. In kaj so v tem času, razen tega, da so se ukvarjali sami s seboj, naredili dobrega za državo? Pokojninska reforma je v prvem poskusu uveljavitve gladko pogorela. So pa z interventnim zakonom posegli v pokojnine, plače javnih uslužbencev, skrčili sredstva za delovanje javnih zavodov in dvignili nekatere dajatve. V petih letih! Zdravstvo, policija, sodstvo, vojska ... Na vseh navedenih področjih denarja primanjkuje. In najbrž bo denarja v državni blagajni v prihodnje še manj. Ker tudi zadolževanje bo v neki točki doseglo svojo mejo. Ob morebitnem prihodu trojke se opozarja na izgubo suverenosti odločanja. Ali morda nismo suverenosti izgubili tudi s prodajo državnih obveznic na finančnih trgih? Poenostavljeno povedano, delnice naše države kupujejo tujci, tuje korporacije, multinacionalke in finančne hiše. Seveda ne po naših, ampak po njihovih pogojih. Če bi bila slovenska politika bolj učinkovita, bi bilo obdobje te tako imenovane krize že lahko leto, dve ali tri za nami. Ker pa se slovenska politična elita ukvarja skoraj zgolj in samo sama s seboj, časa za reševanje seveda nima. Kaj šele, da bi pomislila na vse tiste, ki so zaradi početja lastnikov ali direktorjev podjetij, to je divje privatizacije, prezadolževanja, plačilne nediscipline, pohlepa in iskanja maksimalne lastne koristi ostali brez dela in brez zaslužka. Ljudje, ki so desetletja bili zaposleni v nekem podjetju ali tovarni, so čez noč postali brez dela in brez dohodka.
In zdaj bomo državo ponovno reševali vsi tisti, ki s to krizo, razen da smo pač državljani Slovenije, nimamo popolnoma nič. Krpali bomo bančno in davčno luknjo in tako poplačali milijonske kredite, ki jih je bil od slovenskih bank deležen cvet slovenskih menedžerjev. Mi bomo zdaj tisti, ki bomo plačevali anuitete kreditov za ves njihov luksuz, ki so si ga privoščili zadnje desetletje. Za denar, ki ga niso nikoli vrnili in s katerim so gradili svoje osebno premoženje, luksuz in prestiž. Ob tem pa tudi gladko pozabili, da je državi treba poplačati davke. In zdaj bom jaz, srečna Slovenka, vsak mesec pet, deset ali dvajset evrov neprostovoljno namenila za to, da bom reševala državne banke in državno blagajno. Tisti, ki so finančno vrzel povzročili, pa ostajajo še najprej nedotakljivi. In najbrž bodo poletje preživeli na kateri izmed svojih prestižnih jaht ali v več milijonov evrov vredni vili s pogledom na morje. Da bi komu vsaj poskusili odvzeti nezakonito pridobljeno premoženje, v naši državi nikomur ne pade niti na pamet. Bistveno lažje je obremeniti množico, kot pa na prste stopiti tistim redkim. Zakaj? Ker imajo očitno v rokah nepredstavljivo moč.
Foto: Črtomir Goznik
Kaj bo s panoramskim gričem?
kot neurejeni hrib, lahko že kmalu pohvalila tudi z njegovo urejeno podobo. Panorama naj postane grič dobrega v pravem pomenu besede za celo mesto.
O njegovi drugačni podobi so člani sveta ČS razpravljali tudi na seji sveta prejšnji ponedeljek, a pravih odgovorov niso imeli. Več pa so lahko povedali o svojem krajevnem prazniku - prazniku ČS Panorama, ki ga bodo tudi letos praznovali v obliki srečanja krajanov s športnimi aktivnostmi in kulturnim programom. Do 8. junija, ko naj bi potekalo srečanje, naj bi športno igrišče dobilo novo asfaltirano površino, otroško igrišče pa novo igralo. Krajani se bodo pomerili v malem nogometu, balinanju, kolesarjenju, pripravili bodo tudi pohod in poskrbeli za dogajanje
na reki Dravi.
Odgovorne so na seji opozorili tudi na dogajanje na Hince-jevem hribu nad Hincejeveo sekvojo, ki ga po desetih letih ponovno ogroža plaz; sprožil naj bi se zaradi nenadzorovanih posegov na tem plazovi-tem terenu, kjer naj bi potekala dela za postavitev vrstnih hiš in igrišča za tenis, pravijo. Kot pove predsednica sveta ČS Panorama Rozika Ojsteršek, pa gradbeni inšpektor, dokler niso v teku gradbena dela, naj ne bi mogel poseči.
Še vedno v svetu ČS Panorama čakajo na sanacijo cestišča na Cesti Vide Alič, ki je bila poškodovana zaradi številnih prevozov zemlje, nedokončan projekt pa je tudi javna razsvetljava Vičava-Orešje.
MG
Rokomet
Modri prekinili 15-letni urok, 1. B-liga je tukaj!
Stran 12
Rokomet
Nedeljani za obstanek v zadnjem krogu
Stran 12
Športno plezanje
Mina na domači tekmi tako blizu stopničk ...
Stran 13
Nogomet
Zavrč čez Šmartno z rušilno močjo
Stran 13
Plavanje
Vidoviču in Grobelškovi medalje
Stran 15
Triatlon
Zmage sta se veselila Meden in Pletikapova Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 32. krog
Žigon z evrogolom potopil Aluminij
Gorica - Aluminij 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Žigon (60.), 2:0 Frelih (72.).
GORICA: Simčič, Celcer, Vetrih, Širok, Šturm (od 79. Bremec), Žigon, Živec (od 63. Frelih), M. Mevlja, Gregorič, Ndiaye (od 82. Praprotnik), A. Jogan. Trener: Miran Srebrnič
ALUMINIJ: Murko, Topolo-vec, Bingo, Kurež, Bloudek, Žagar-Knez (od 81. Medved), Spahic (od 74. Lonzaric), Dre-venšek (od 88. Vrbanec), Jo-vanovič, Rešek, Črnic. Trener: Edin Osmanovič.
Trener Aluminij a Edin Osma-novič je pred leti vodil Gorico, za katero je takrat igral sedanji trener Gorice Miran Srebrnič. »To so bili lepi časi, a sedaj sem popolnoma usmerjen v prihodnost. Moj edini cilj je sedaj obstanek z Aluminijem,« je povedal kidričevski trener, ki pa ga skupaj z igralci v zadnjih štirih krogih čaka zahtevna naloga. Še posebej zaradi tega, ker so izgubili v Novi Gorici ... Na drugi strani je zasedba iz mesta vrtnic z zmago naredila velik korak k obstanku v družbi najboljših. Po sobotni tekmi ima namreč pred predzadnjo ekipo v elitnem domačem nogometnem tekmovanju velikih osem točk prednosti.
Izbranci domačega trenerja Mirana Srebrniča so dolgo časa lomili »hrbtenico« svojih tekmecev, čeravno tekma ni bila vsebinsko bogata in je vsebovala malo konkretnih akcij. Goriški nogometaši so imeli v prvem polčasu rahlo pobudo in si priigrali nekaj več (pol) priložnosti, proti koncu prvega dela pa so tudi gostje ujeli ritem in nekajkrat iz nasprotnih napadov skušali ogroziti domačega vratarja Vasjo Simči-ča, a sta mreži na obeh straneh ostali nedotaknjeni.
V drugem polčasu so gostitelji vendarle uveljavili svojo terensko premoč. V vodstvo jih

AL d n o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VAR3AS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Foto: Črtomir Goznik
Vratar Tomaž Murko (Aluminij) je moral v Novi Gorici žogo dvakrat pobrati iz mreže.
je v 60. minuti popeljal Dejan Žigon, ki je uspešno izvedel prosti strel in z atraktivnim zadetkom - žoga se je od prečke odbila v gol - razveselil okoli 350 domačih privržencev, ki so se zbrali v novogoriškem Športnem parku. Usodo šta-
jerskih nogometašev je dvanajst minut kasneje dokončno zapečatil rezervist Boštjan Frelih, ki je na najboljši možni način končal lepo podajo Wel-leja Ndiaya z desne strani in z natančnim strelom z glavo še v drugo premagal gostujoče-
PRVALiGA TelekomSIovenije
1. SLOVENSKA LIGA
REZULTATI 32. KROGA:
GORICA - ALUMINIJ 2:0 (0:0); strelca: Žigon 5., Frelih 72.; MARIBOR - OLIMPIJA 2:1 (1:1): strelci: Cvijanovič 33., Berič 73.; Lovre-čič 45.. RDEČI KARTON: Fink (Olimpija) 65.;
MURA 05 - CELJE 1:0 (0:0); strelec: Bohar 94. RDEČI KARTON: Plesec (Celje) 44.;
RUDAR VELENJE - LUKA KOPER 1:4 (0:4); strelci: Firer 48.; Čovilo 8., Mendy 16., Berko 25. - avtogol, Pašagič 45. - avtogol;
DOMŽALE - TRIGLAV 1:1 (0:1); strelca: Zolič 86. avtogol; Šmit 4. RDEČI KARTON: Šmit (Triglav) 86.
1. MARIBOR	32	23	4	5	71:28	73
2. OLIMPIJA	32	18	6	5	64:33	60
3. LUKA KOPER	32	14	11	7	48:34	53
4. DOMŽALE	32	14	8	10	36:33	50
5. CELJE	32	11	11	10	31:29	44
6. RUDAR VELENJE	32	10	7	15	37:52	37
7. GORICA	32	9	9	14	40:53	36
8. TRIGLAV	32	8	10	14	33:45	34
9. ALUMINIJ	32	7	7	18	31:56	28
10. MURA 05	32	7	5	20	36:63	26
ga vratarja Tomaža Murka za končnih 2:0.
V zadnjih minutah je na članski tekmi prvič dobil priložnost 16-letni Matic Vrbanec. Pred tem sta v igro vstopila Medved in Lonzarič, a do spremembe rezultata ni prišlo. Go-ričani so tako še tretjič v sezoni slavili v obračunih z Aluminijem.
Gorica bo v prihodnjem krogu gostovala pri Luki Koper, Aluminij pa bo na domačem igrišču gostil zadnjeuvrščeno Muro 05, ki po sobotni zmagi nad Celjem za zasedbo iz Kidričevega zaostaja zgolj dve točki. Obe tekmi 33. kroga bosta v torek, 14. maja.
sta, jm
1. SNL
PARI 33. KROGA - TOREK ob 17.00: Aluminij - Mura 05, Triglav - Rudar Velenje, Celje - Olimpija; TOREK ob 18.00: Domžale - Maribor; TOREK ob 20.00: Luka Koper - Gorica.
Najboljši strelci: 15 zadetkov: Nikola Nikezic (Olimpija); 13 zadetkov:
Mate Eterovič (Rudar), Marcos Tavares (Maribor), Enis Burkovic (Triglav), Dejan Žigon (Gorica); 12 zadetkov: Robert Berič (Maribor); 11 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij), Goran Cvijanovič (Maribor) ...
1. SNL, 33. krog: Aluminij - Mura 05,
torek, 14. maja, ob 17.00 v Kidričevem
Nogomet • 1. SNL
Mariboru 11. zvezdica
Po Nemčiji (Bayern), Angliji (Manchester United), Italiji (Juventus), Španiji (Barcelona) in Franciji (PSG) je tudi Slovenija dobila novega nogometnega prvaka: to je enajstič v samostojni Sloveniji postal Maribor. Vijoličasti so po prihodu dvojca Zlatko Zahovič-Darko Milanič močno dvignili letvico organiziranosti kluba in načrtnega formiranja ekipe, posledica tega pa so štirje naslovi v zadnjih petih letih. Pred letošnjo sezono je bilo glavno vprašanje, ali in kako dolgo bo lahko Olimpija sledila vijoličastim v boju za naslov. Po izjemnem jesenskem delu je bilo bolj ali manj jasno, da je naslov oddan. Z nekaj manj prepričljivimi predstavami so vijoličasti negotovost podaljšali do idealnega trenutka: derbija z Olimpijo.
V soboto jim je v izjemnem vzdušju lepo izpopolnjenega Ljudskega vrta uspelo odgnati še zadnji dvom in na drese so si pripeli 11. zvezdico. Naslov je zagotovo v pravih rokah, najpomembnejša prednost varovancev Darka Milaniča pa je (poleg - za slovenske razmere - odlične zasedbe in dobre fi-
zične pripravljenosti) zagotovo prekipevajoča samozavest, s katero so marsikatero srečanje odločili v svojo korist.
H končnemu 3. mestu odločno korakajo Koprčani, ki so najprej zamudili na tekmo v Velenje, nato pa domačinom že v 1. polčasu nasuli 4 zadetke. Domžalčani tega niso uspeli ponoviti na tekmi s Triglavom, še več, do točke so prišli šele v končnici srečanja. Mura je bila boljši tekmec od Celja, a je edini zadetek na tekmi dosegla šele v zadnji minuti sodniškega podaljška, ko je pravi evrogol dosegel Damjan Bohar. S tem je v težak položaj potegnil Ki-dričane, ki so izgubili z Goriča-ni. Razlika med zadnjeuvršče-nima kluboma sedaj namreč znaša le še dve točki .
Dosedanji prvaki:
Maribor: 11-krat Olimpija in Gorica: 4-krat Domžale: 2-krat Luka Koper: 1-krat
Prvaki zadnjih 5 let:
2008/09 - Maribor 2009/10 - Luka Koper 2010/11 - Maribor 2011/12 - Maribor 2012/13 - Maribor
JM
Nogomet • 1. SNL
V torek se bo v Kidričevem odločalo o obstanku!
Že v torek, 14. marca, bo na sporedu naslednji krog v 1. ligi. Ker je odločitev o prvaku že padla, bo do konca sedaj zanimivo spremljati dvoboj za 3. mesto med Koprom in Domžalami in boj za obstanek med Muro in Aluminijem. In prav slednja se bosta v torek med seboj merila v Kidričevem!
Tekma sicer še vedno ne bo dala dokončnega odgovora na vprašanje o obstanku/izpadu, a si bo zmagovalec priboril ogromno prednost pred tekmecem, predvsem psihološko. Kidričani so sicer še vedno v boljšem položaju, saj imajo na lestvici dve točki več, a si je Mura z zmago proti Celju znova zvišala »ceno delnic«. Že celotno sezono vztrajno ponavljamo, da ima Mura zelo solidno zasedbo (posebej je to veljalo v jesenskem delu), ki bi se lahko v urejenih finančnih razmerah v klubu borila za visoka mesta. Ker ni tako in ima Mura zelo male možnosti za uspešno izpolnitev licenčnih pogojev, je podoba na lestvici temu primerna.
A Kidričani se na drugi strani ne smejo ozirati na Murine težave, ampak se morajo posvetiti svoji igri. Proti Muri imajo priložnost, da dosežejo drugo zmago v tem delu prvenstva -doslej so edino zabeležili proti Olimpiji. Prav ta tekma mora biti igralcem Aluminija pokazatelj, kako je moč z borbenostjo in nepopustljivostjo doseči zastavljene cilje. Tekmo bo v domači zasedbi zagotovo izpustil Marko Drevenšek, ki je v Novi Gorici prejel 9. rumeni karton v sezoni (nogometaš pavzira pri 4, 7, 9, 10, 11 ...).
V dosedanjih medsebojnih tekmah imta obe ekipi enak izkupiček: po eno zmago in remi. V dresu Mure ni več Ete-roviča in Jeliča, ki sta doslej polnila mrežo Aluminija ...
Dosedanje tekme:
6. krog: Mura - Aluminij 1:3 (Eterovič; Bešič, Kurež, D. Rešek);
15. krog: Aluminij Mura 0:2 (Eterovič, Jelič);
24. krog: Mura - Aluminij 1:1 (Sa-čer; Žagar Knez).
JM
12 Štajerski
Šport
torek • 14. maja 2013
Rokomet • 2. SRL (m)
Modri prekinili 15-letni urok, 1. B-liga je tukaj!
2. SRL - moški
REZULTATI 26. KROGA: Drava Ptuj - Mitol Sežana 28:22, Pomur-je - Brežice 32:24, Arcont Radgona - Ajdovščina 29:23, Col - Črnomelj 23:28, Alples - Loka 2012 24:35
Drava Ptuj -Mitol Sežana 28:22 (16:14)
RK DRAVA PTUJ: Janžekovič 1, Verdenik 2, Žuran 1, Požar, Bede-nik, Bezjak 5, Maroh, Čeh 8, Valen-ko 1, Sabo 2, Pukšič 3, Lesjak 1, Kenda, Fridrih 2, Reisman, Silovšek 2. Trener: Uroš Šerbec
»Skupaj smo delali celotno sezono, obenem pa je to trud fantov in celotne uprave v zadnjih nekaj letih. Skupaj smo trpeli in sedaj se skupaj veselimo,« je bil po koncu zadnjih šestdesetih minut v tej sezoni vzhičen predsednik Drave Aleš Belšak. Vse od njegove generacije (Pisar, brata Potoč-njak, Belšak, Mlakar, Vugri-nec ...) na Ptuju ni bilo tako velikega zanimanja za moški rokomet, toda z zadnjimi uspehi je Ptuj dokončno spet na rokometnem zemljevidu Slovenije. Zaradi »final foura« mladincev je bila tekma zadnjega kroga s Sežano, ki je odločala o še preostalem potniku v 1. B-ligo (naslov prvaka je osvojila ekipa Loke 2012) v četrtek, kljub delovnemu dnevu pa se je v dvorani Center zbralo preko 300 ljubiteljev rokometa.
»Take tekme, kot je bila s Sežano, so najtežje. Saj smo se pred tekmo opozarjali in bodrili en drugega, da tekma še ni končana, ampak nekje v podzavesti in v glavah smo 'zmagali že v slačilnici'. To seveda ni prav in s tem nobena ekipa ne more narediti uspeha. Tako smo se precej mučili do same končnice, Sežanci so nam do-
1. loka 2013 22	19	1	2	39
2. drava ptuj 22	16	4	2	36
3. radeče mik celje22	16	2	4	34
4. rudar 22	14	4	4	32
5. alples železniki 22	10	2	10	22
6. črnomelj 22	9	1	12	19
7. pomurje 22	7	1	14	15
8. mitol sežana 22	6	3	13	15
9. arcont radgona 22	7	1	14	15
10. ajdovščina 22	7	1	14	15
11. brežice 22	6	2	14	14
12. col 22	3	2	17	8
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave so se ob napredovanju v 1. B-ligo iskreno veselili.
bro parirali, mi pa zaradi živčnosti nismo bili 'pravi'. Vendar nam je na koncu uspelo, skušal sem čim več menjati, iskati razpoložene fante, na koncu pa je cela ekipa le izvlekla za nas tako pomembno zmago, ki pa je zdaj toliko slajša,« je takoj po končanem srečanju dejal trener Uroš Šerbec, ki je Dravo vodil na zadnjih štirih tekmah, pred njim pa je na klopi modrih sedel Tomi Matjašič. Drava je v 13. minuti povedla 10:5 in zdelo se je, da je tekma odločena. Toda zaradi številnih napak modrih so se gostje do polčasa vrnili v igro (16:14). Sproščenosti v igri Ptujčanov
zaradi velikega vložka ni bilo niti v drugem polčasu. Oslabljeni gostje so to izkoristili in v 43. minuti poravnali na 18:18. Sledile so izenačene minute, vse več živčnosti mladih dravašev pa se je preneslo tudi na tribune lepo popolnjene
dvorane Center. Pri izidu 22:22 v 53. minuti so Primorci »prenehali« igrati, s serijo 6:0 pa je Drava dokončno potrdila drugega potnika v 1. B-ligo. Ko je ob zvoku sirene z metom čez celo igrišče zadel še vratar Va-lenko, se je slavje lahko začelo.
Šampanjec je tekel v potokih, na licih nekaterih pa smo opazili tudi solze sreče.
Kmalu po koncu obračuna se je dvorana izpraznila, rajanje novega 1. B-ligaša se je preselilo pred dvorano, kjer je bila v ospredju pirotehnika,
nazdraviti pa je seveda bilo mogoče tudi z nepogrešljivo rujno kapljico. Fantje in njihovi navijači so si resnično dali duška, saj so bili to trenutki, ki jih na Ptuju že dolgo ni bilo. Nedvomno gre po ustanovitvi rokometne šole 2004 za največji uspeh moškega rokometa v najstarejšem slovenskem mestu. Mladci so v čarobni četrtkovi noč dokončno postali možje, 1. B-liga je pač izziv, na katerega so modri čakali neverjetnih 15 let. Osnova je dobra, klub je ponovno v odlični kondiciji, sedaj bo treba le slediti zadanim ciljem in jih uresničiti. Ob trdem delu fantov in vseh klubskih struktur verjamemo, da bo kmalu prišla tudi najprestižnejša, 1. A-liga ...
Tadej Podvršek
Aleš Belšak, predsednik RK Drava: »Brez naše publike nam vsekakor ne bi uspelo. Verjamem, da nismo kar tako prišli v 1. B-ligo in da ne bomo le muha enodnevnica. Uprava bo storila vse, da bomo naslednje leto igrali vidno vlogo tudi v ligi višje.«
Uroš Šerbec, trener Drave: »To je velik dosežek. Uvrstitev v 1. B-ligo je vrhunski rezultat in ti fantje so si to nedvomno zaslužili, za kar jim iz srca čestitam. Obenem je to neka podlaga za naprej, da na tem gradimo, vsekakor pa se bomo skušali čim bolje pripraviti in dvigniti individualni nivo igre. Večina igralcev v 1. B-ligi še ni igrala in za njih bo to velik izziv. Skupaj gremo tudi v 1. B-ligo, saj je tako zastavljen dolgoročen načrt. S fanti se bom pogovoril, ambicij nam ne manjka, ampak delati pa bo treba zelo trdo. Več bo treba razmišljati o rokometu, saj je to tisto, kar pelje naprej. 1. B-liga je namreč zelo zahtevno tekmovanje in
brez odrekanja je težko doseči to, kar si ti fantje zaslužijo. Imajo namreč dober rokometni pedigre, dobro osnovo, sedaj pa je to treba le še nadgraditi. Tukaj jim bom v veliko pomoč, obenem pa menim, da bomo skupaj dosegli še veliko uspehov.«
Robert Bezjak, kapetan Drave: »Zelo sem zadovoljen, da nam je uspelo. Igral sem že v 1. A-ligi, toda na ta uspeh gledam celo bolj emocionalno kot na tiste, ko sem igral v 1. ligi. Tokrat smo nastopali z zares zelo mlado ekipo. Ob tej priložnosti se zahvaljujem svojim soigralcem, saj gre povečini za študente, ki so se morali odreči marsičemu, da nam je skupaj uspelo. Že v pokalu smo proti Hrastniku, ki je 1. B-ligaš, in proti prvoligašu Svišu dokazali, da se ne rabimo bati nikogar. Mi bomo seveda še naprej kakovostno trenirali in verjamem, da bomo dosegli dobre rezultate.«
Marko Kac, pomočnik trenerja Drave: »Najbolj vesel sem za fante, ki so od 2004 (takrat je bila ustanovljena rokometna šola, op. a.) orali ledino, šli skozi vse generacije v klubu in na koncu 'zaorali' še v članski vrsti. Fantje so dokazali, da so najboljši, le delati je treba. Ob takem nadaljevanju in trdem delu sem prepričan, da bomo drugo leto krojil zgornji del 1. B-li-ge. Obenem gre zahvala zvesti publiki, ki nas je res bodrila, predvsem na zadnjih tekmah lepo polnila dvorano, za kar ji gre velik poklon.«
Nejc Janžekovič, najboljši strelec Drave v sezoni s 125 zadetki: »Občutki so vrhunski in komaj že čakam na naslednjo sezono. Upam, da bom tudi tam tako strelsko razpoložen, vsekakor bom dal vse od sebe in sporočam gledalcem, da bo vredno priti na naše tekme. Ključ do uspeha letos je bil nedvomno to, da smo mlada ekipa, ki je veliko rotirala, s tem smo izmučili tekmece in nato s 'kontrami' zabijali.«
Foto: Črtomir Goznik
Dravaši so imeli bučno podporo navijačev.
Rokomet • 1. A SRL (m)
Svis srecnejsi
Sviš Ivancna Gorica - Jeruzalem Ormož 29:28 (18:14)
SVIŠ PEKARNA GROSUPLJE:
Marjanovic, Medved, Polak 6 (1), Zidar, Potokar 1, Rotar 3 (1), Mu-hovec 3, Ožbolt 2, Stopar 3, Pekolj, Kalabic 2, Marinčič 5, Sašek 1, Sendelbah 1, Murčehajic, Zavodnik 2.
JERUZALEM ORMOŽ: Žuran, Belec, Mavrič 1, Rajšp 3, Bogadi, Žmavc 7, Radujkovič 1, Čudič 4, Gregorc 7 (1), Hebar 2, Levanič, Kljajič 3.
SEDEMMETROVKE: Sviš Ivanč-na Gorica 3 (2), Jeruzalem Ormož 1 (1). IZKLJUČITVE: Sviš Ivančna Gorica 6, Jeruzalem Ormož 2 minuti.
V izenačeni tekmi z razburljivo končnico je bil mož odločitve Aleksander Polak, ki je v
1. A SRL (m),			
od 7.-12. mesta			
REZULTATI 8. KROGA:		Sviš -	
Jeruzalem Ormož 29:28		(18:14),	
Krško - Istrabenz Plini Izola 29:31			
(18:14), Sevnica - Ribnica			Riko
hiše 32:28 (20:14)			
1. ribnica riko hiše 30 12	2	16	26
2. sviš 30 12	2	16	26
3. istrabenz izola 30 11	3	16	25
4. jeruz. ormož 30 10	3	17	23
5. sevnica 30 6	0	24	12
6. krško 30 4	1	25	9
59. minuti dosegel zmagoviti gol za končno zmago domače zasedbe. Polak je bil s šestimi goli tudi najbolj učinkovit igralec dolenjske zasedbe, v gostujoči sta Jan Gregorc in Nejc Žmavc dosegla po sedem zadetkov.
sta
Rokomet • 1. B SRL (m)
Nedeljani za obstanek v zadnjem krogu
Moškanjci Gorišni-ca - Damahaus Cerklje 21:29 (10:15)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bra-tuša.Petek, Zorli, M. Bedrač, T. Bedrač, Firbas, Gerčar, Bezjak, Tement, Balas, Kovač, Anderluh, Preac, Lukaček, Valenko, Vincek. Trener: Sebastjan Oblak.
Rokometaši iz Gorišnice so si že pred zadnjim domačim srečanjem zagotovili obstanek v 1. B SRL. Navijačem so se želeli opravičiti z zmago, vendar se jim proti tekmecem iz Cerkelj ni izšlo po željah. Sam začetek srečanja ni kazal na poraz proti fizično močnejšemu nasprotniku, saj so povedli 2:0 in 3:1. A se jim je nato skoraj povsem ustavilo in gostje so v 15. minuti po seriji 0:6 preobrnili rezultat sebi v prid in povedli 3:7. Gorišniča-ni so se sicer trudili, vendar se nikakor niso mogli približati gostom, ki so na odmor odšli s petimi zadetki prednosti.
Drugi del igre je prinesel bolj enakovredno igro, saj so se do-
mači rokometaši v 45. minuti približali le na tri zadetke zaostanka (15:18). To pa je bilo tudi najbližje, kar jim je uspelo, saj so si gostje znova priigrali višjo prednost, ki je na koncu zadostovala za visoko zmago.
Grosuplje - Velika Nedelja Carrera Optyl 33:17 (17:6)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec, Majcen 1, Kaučič 1, Bombek, Hanželič 2, Bezjak 1, Ve-selko 2, Bračič, Preac, Ivančič 2, M. Špindler 2, Lorenčič 1, Zemljič, T. Špindler 4, Hojžar, Marin 1. Trener: Bojan Munda
Po odlični predstavi proti Gorišnici so rokometaši in sim-patizerji Velike Nedelje Carrera Optyl pričakovali podobno predstavo tudi na gostovanju v Grosupljem. Vendar so bila pričakovanja eno, predstava igralcev pa povsem nekaj drugega. Dvotedenski premor je v igri gostov pustil velike sledi, ki tudi tokrat niso nastopili v popolni postavi.
Po spodbudnem začetku gostov so vse niti igre vzeli v svoje roke igralci Grosupljega in povsem nadigrali neprepoznavne goste. Ti so odigrali slabo v obrambi in še slabše v napadu, saj so v prvih 30 minutah dosegli samo 6 zadetkov!
Tudi v drugem polčasu ni bilo nič drugače, saj so domačini še naprej igrali svojo igro, gostje pa prav tako, tako da končnih -16 za goste ni nič nenavadnega. Po slabi igri prve sedmerice je trener Bojan Munda v igro poslal mlade igralce, ki so s svojo predstavo nekoliko popravili razpoloženje vodstva kluba. Mladeniči so ponovno pokazali, da bodo v kratkem pripravljeni, da prevzemajo vse večjo odgovornost. Kljub visokemu porazu je bil najboljši gostujoči igralec vratar Tadej Preac, ki zaradi poškodb ni imel pomoči ostalih vratarjev in je kljub slabi obrambi soigralcev obranil 12 strelov.
Časa za jokanje in žalovanje ni, saj je v soboto na razporedu tekma, ki odloča o obstanku ali izpadu iz 1. B-lige. V goste prihaja ekipa Grča iz Kočevja
in zmagovalec tekme (za goste zadostuje tudi neodločeno) pri Veliki Nedelji si bo tudi v prihodnji sezoni zagotovil nastopanje v 1. B-ligi. Torej Veliki Nedelji ne preostane nič drugega kot igra na zmago, ki lahko »reši« celotno sezono.
Danilo Klajnšek
1. B SRL (m)			
REZULTATI 21.	KROGA: Mo-		
škanjci Gorišnica	-	Damahaus	
Cerklje 21:29, Grosuplje -			- Velika
Nedelja Carrera Optyl 33:17, Grča			
Kočevje - Mokerc Ig 30:26, Slovenj			
Gradec - Škofljica 34:23, Dobova -			
Dol Hrastnik 22:25, Slovan			- Šmar-
tno 32:28			
1. šmartno 21	18	2	1 38
2. slovan 21	18	1	2 37
3. dol tki hrastnik 21	13	5	3 31
4. d. cerklje 21	12	2	7 26
5. slovenj gradec 21	12	1	8 25
6. grosuplje 21	7	2	12 16
7. dobova 21	7	1	13 15
8. moškanjci - gor. 21	7	1	13 15
9. mokerc ig 21	6	2	13 14
10. grča kočevje 21	5	3	13 13
11. velika nedelja 21	5	2	14 12
12. škofljica 21	4	2	15 10
petek m 10. maja 2013
Šport
Štajerski	13
Športno plezanje • Svetovni pokal, balvani
Mina na domači tekmi tako blizu stopničk ...
Nogomet • 2. slovenska liga
Zavrč čez Šmartno z rušilno močjo
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča (na fotografiji Doris Kelenc) so v Šmartnem do vrha napolnili mrežo domačinov.
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič se je v Logu uvrstila v finale najboljše šesterice, tam pa bila zelo blizu uvrstitvi na stopničke ...
Četrta letošnja postojanka najboljših balvanskih plezalcev na tekmah za svetovni pokal je bil Log Dragomer. Ta je zadnja tri leta organizator tekem največjih mojstrov balvanov, vsako leto je tekmovanje za odtenek na višjem nivoju.
V velikem šotoru so bile v soboto najprej na sporedu kvalifikacije, v katerih je nastopilo 65 plezalcev in 51 plezalk. Čez prvo sito je Mina Markovič, članica Plezalnega kluba 6b Ptuj, prišla kot tretja. Še bolje ji je šlo v nedeljskem polfinalu, saj je do vrha preplezala vse tri balvane. V veliki finale šesterice se je tako uvrstila kot drugouvrščena, takoj za letos nepremagljivo Avstrijko Anno Stohr. Sam finale je bil pravi športno-za-bavni spektakel. Za zabavne komentarje in vodenje je poskrbel Sašo Hribar, medtem ko je takt tekmovalcem dajal band, ki je igral v živo. In v živo si je finale tekme za svetovni pokal v Logu Dragomerju ogledalo kar kakšnih dva tisoč gledalcev. Ti so upali, da bo Markovičeva ponovila lansko zmago, vendar ji tokrat ni šlo tako dobro. Na prvem balvanu je plezala premalo sproščeno in ga je zmogla v tretjem poizkusu. Odločilen je bil tokrat drugi balvan, saj je Ptujčanka v prvem poizkusu z eno roko že držala vrh, a je nato padla. V nadaljnjih dveh poskusih ji v štirih minutah ni uspelo rešiti problema. Težavnost balvanov se je stopnjevala in tretji je bil še posebej zahteven, saj je od tekmovalk zahteval izredno tehniko, moč in tudi gibčnost. Markovičeva se je sicer trudila, vendar v treh poizkusih ni prišla mimo prehoda. Uspešnejša je bila na zadnjem, četrtem balvanu, ki ga je zmogla »v prvo«. Tako je Mina ob bučni podpori gledalcev preplezala v finalu dva od štirih balvanov in je zaradi večjega števila poizkusov
Rokomet
Mladinska ekipa Drave v 1. ligi!
Za Rokometnim klubom Drava je fantastična sezona. Po tem, ko so se v 1. B-ligo uvrstili člani, je ta konec tedna podoben podvig uspel tudi mladinski ekipi Drave. V Škofji Loki je namreč potekal »final four«, na katerem so mladi Ptujčani osvojili končno 2. mesto, kar pomeni uvrstitev v 1. državno mladinsko rokometno ligo. Drava je v soboto remizirala z domačo Loko (23:23), »padla« pa je novomeška Krka (29:24). V nedeljo so morali »dravaši« le še potrditi uvrstitev v ligo višje, kar so z zmago nad Mar-kom-Olimpijo (32:20) tudi storili. Zaradi slabše gol razlike so modri sicer osvojili končno 2. mesto, sicer pa sta tako Loka 2012 kot Drava zbrali pet točk.
tp
na preplezanih smereh osvojila končno peto mesto.
Na vrhu ni bilo nič novega, saj je že četrto zmago v sezoni osvojila Avstrijka Anna Stohr, ki je svoje mojstrstvo pokazala na prvih treh »boulderjih«. Zmagala je pred Melisso Le Neve iz Francije in Shauno Coxsey iz Velike Britanije. Pri moških smo spremljali napet troboj, ki ga je s tremi preplezanimi balvani dobil Kanadčan Sean Mc-Coll. Tudi moški so navdušili s plezanjem na ekstremnih balvanih in mnogim izmed njih je le malo zmanjkalo, da bi prijeli vrh in bi v skupnem seštevku prišli še višje. Ta ugotovitev velja tudi za Mino Markovič, ki je bila pri nekaterih poizkusih tako blizu ...
Zadovoljna z nastopom
»Bolj kot s samim mestom sem zadovoljna s svojim nastopom. Pred domačim občinstvom sem plezala dobro in
Šmartno 1928 -Zavrč 2:7 (1:5)
STRELCI: 1:0 Malis 4., 1:1 Benko 14., 1:2 Kelenc 22., 1:3 Kelenc 28. - 11 m, 1:4 Sambolec 30., 1:5 Benko 43., 1:6 Golubar 69., 1:7 Murat 81., 2:7 Bolha 91.
ŠMARTNO 1928: Pusov-nik, Zamernik (od 58. Bezov-nik), Matič (od 59. J. Bizjak), Mijatovič (od 46. B. Bizjak), Dragosavac, Kolar, Malis, Bolha, Tisaj, Muharemovič, Podbrežnik. Trener: Oskar Drobne
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Sambolec, Murko, Kokol, A. Čeh, Kuserbanj (od 71. Du-golin), Buzeti, Golubar (od 77. Sreš), Kelenc, Benko (od 62. Murat). Trener: Viktor Trenevski
V predzadnjem gostovanju sezone so se Zavrčani pomerili z nekdanjim prvoligašem iz Šmartnega ob Paki. V gostujoči vrsti sta zaradi kartonov manjkala Matjašič in Roškar, toda na srečo je poškodbo saniral Kelenc. Srečanje, ki je potekalo na odlično pripravljenem igrišču, je bilo pomembno za obe ekipi: domačini še vedno niso rešeni skrbi glede obstanka v ligi, Zavrč pa bi z novo zmago tudi teoretično osvojil končno najmanj 2. mesto.
Zavrč je pričel odločno, toda domačini so se že v 4. minuti veselili: Bolha je iz strani podal v kazenski prostor, beli so žogo le kratko odbili, iz bližine pa je zadel Malis. Čudovito akcijo za izenačenje je Zavrč izvedel v 14. minuti, ko je Kelenc z dolgo podajo zaposlil Golu-barja, ta je na kratko podal do Benka, ki je iz bližine žogo pospravil v mrežo. V 21. minuti je idealno priložnost za povi-
Rezultati, moški:
1.	Sean McColl (Kan)
2.	Jan Hojer (Nem)
3.	Dmitrij Sharafutdinov (Rus)
Ženske:
1.	Anna Stohr (Avs)
2.	Melissa Le Neve (Fra)
3.	Shauna Coxsey (VB)
4.	Akiyo Noguchi (Jap)
5.	Mina Markovič (Slo)
mislim, da sem ponovno naredila korak naprej v tej sezoni. Do še višje uvrstitve mi je zares zmanjkalo zelo malo. Vendar še enkrat poudarjam, da sem s svojimi nastopi zadovoljna,« je po tekmi povedala Mina. Glede na statistiko rezultatov v tej sezoni je krivulja pri Mini Markovič usmerjena navzgor. Novo priložnost za dokazovanje pa bo odlična ptujska športnica imela že ta konec tedna, ko bo v Innsbrucku nova tekma za svetovni pokal v balvan-skem plezanju.
David Breznik
šanje vodstva zapravil Benko, Pusovnik je njegov strel ubranil. Minuto kasneje pa je svoje mojstrstvo dokazal Kelenc, ko je sijajno preigral domačega vratarja in z lobom pospravil žogo v mrežo. V 27. minuti je Pusovnik zrušil Golubarja in sodnik Podgoršek je pokazal
na belo točko - uspešen izvajalec je bil Kelenc. Že dve minuti kasneje se je srečanje zdelo odločeno, saj je po četrtem kotu Zavrča žogo v mrežo potisnil branilec Sambolec. Zavrč je v tem delu igre resnično deloval zastrašujoče in domačini so bili v izrazito podrejenem
položaju. »Petarda« je v domači mreži odjeknila v 43. minuti srečanja: fantastično podajo Kelenca je izkoristil Benko, ki je zaobšel domačega vratarja, nato pa iz težkega položaja zadel še drugič na srečanju.
Rumeni so v drugi del krenili odločneje, varovanci Viktor-
ja Trenevskega pa so po visokem vodstvu igrali toliko, kot je bilo potrebno za zanesljivo zmago. Dinamika igre je pričakovano popustila, še naprej pa so bili boljši beli. Novo čudovito akcijo je Zavrč izpeljal v 69. minuti, kombinacijo A. Čeha in Murata pa je z golom realiziral prvi strelec lige Golubar. V 75. minuti je najlepšo priložnost na srečanju za Šmartno 1928 zapravil Podbrežnik, ki je streljal za las mimo gola. Rezervist Sreš je za goste v 79. minuti zadel vratnico, dve minuti kasneje je iz bližine zadel Murat in domačim prisolil še eno bolečo zaušnico. Do konca srečanja je kakih 250 gledalcev, med katerimi je bila tudi skupina gostujočih navijačev, videlo še en zadetek. Po kotu je v 91. minuti zadel Bolha in kozmetično popravil rezultat. Visoka zmaga je odlična popotnica pred domačo tekmo Za-vrča v petek, ko proti Šenčurju lahko tudi teoretično potrdijo naslov prvaka in uvrstitev v 1. ligo.
Tadej Podvršek
^ g
2. SNL
REZULTATI 24. KROGA: Šmartno 1928 - Zavrč 2:7 (1:5), Roltek Dob - Dravinja Kostroj 2:1 (0:0), Šampion - Kalcer Radomlje 1:2 (1:1), Garmin Šenčur - Krka 1:0 (1:0), Krško - Bela Krajina 1:0 (1:0)
1.	zavrč 24 18 4 2 67:23 58
2.	roltek dob 24 16 3 5 53:24 51
3.	krka 24 14 5 5 59:21 47
4.	krško 24 8 7 9 34:38 31
5.	gar. šenčur 24 8 7 9 34:41 31
6.	šampion celje 24 9 2 13 28:42 29
7.	k. radomlje 24 7 6 11 34:31 27
8.	šmartno 1928 24 7 3 14 25:48 24
9.	bela krajina 24 6 4 14 19:45 22
10.	dravinja k. 23 4 5 15 30:60 17
Viktor Trenevski, trener Zavrča: »Najprej bi navijačem kluba sporočil, da naj uživajo v zmagah svojega kluba, obenem pa tudi ob remijih, kajti ne obstaja ekipa, ki bi lahko premagala vse tekmece. Ne smemo pričakovati, da bomo dali vsakemu nasprotniku pet zadetkov, ampak moramo uživati v tem trenutku, ki je za Zavrč izjemen. Upam, da bomo na srečanju s Šenčurjem dokončno končali to fenomenalno zgodbo Zavrča. Glede tekme s Šmartnim pa takole: ni razlike v pristopu naših nogometašev, ampak imamo težavo, ko igramo doma in se tekmeci zbijejo tride-
set metrov od gola, kar je težko prebiti. Šmartno je igralo agresivno, vendar nam to zelo ustreza. Po takšni tekmi je zadovoljstvo veliko.«
Boris Sambolec, nogometaš Zavrča: »Začeli nismo najbolje, toda hitro smo se pobrali, zabili hitro štiri zadetke in srečanje mirno pripeljali do konca. Po remiju doma je bilo težko, zato smo strnili svoje vrste, saj vemo, kaj je naš končni cilj. Proti Šenčurju si želimo podpore čim večjega števila privržencev, da bi nam pomagali pri tem zgodovinskem dogodku za kraj in sam klub.«
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 14. maja 2013
Nogomet • 3. SNL vzhod, članske lige MNZ Ptuj
V Skorbi presenetljivo slavje Majšperka
3. SNL vzhod
Minuli krog je bil precej zanimiv, ob tem pa so bili zelo razpoloženi tudi strelci. Ti so dosegli 24 zadetkov, kar daje dobro povprečje na tekmo, in sicer več kot tri. V derbiju so nogometaši Veržeja slavili v Dravogradu in se zavihteli na 2. mesto. Vodeče Šmarje je slavilo minimalno zmago na gostovanju pri Gradu in zadržalo 1. mesto. Nogometaši iz Slovenske Bistrice so dokaj visoko izgubili v Beltincih, čeprav niso igrali slabo. Do konca prvenstva bo velika borba za obstanek. Kovinar Štore je v izgubljenem položaju, Rakičan še ima minimalne možnosti za rešitev, za tretjega potnika pa so štirje kandidati.
REZULTATI 21. KROGA: Agro-servis Beltinci - AHA EMMI Bistrica 5:2 (3:1), Malečnik - Rakičan 3:2 (1:0), Koroška Dravograd -Farmtech Veržej 1:2 (1:1), Zreče -Kovinar Štore 0:1 (0:1), Avto Rajh Ljutomer - Tromejnik G Sukič 3:1 (1:1), Čarda - Odranci 1:2 (1:1), Grad - Šmarje pri Jelšah 0:1 (0:1)
1.	šmarje pri j. 21 13 3 5 50:23 42
2.	farm, veržej 20 13 0 7 46:29 39
3.	agro. beltinci 21 11 4 6 45:29 37
4.	k. dravograd 21 12 1 8 42:30 37
5.	odranci 21 10 5 6 35:26 35
6.	čarda	21 10 4 7 38:39 34
7.	tromejnik g s. 21 9 3 9 45:41 30
8.	rajh ljutomer 21 8 6 7 23:25 30
9.	grad	21 8 2 11 31:34 26
10.	a. e. bistrica 21	7	4 10	22:20	25
11.	malečnik 21	7	3 11	25:35	24
12.	zreče 21	6 5 10	15:34	23
13.	rakičan 21	5	4 12	33:52	19
14.	kovinar štore 20 4	3 14	18:42	14
AGROSERVIS BELTINCI -AHA EMMI BISTRICA 5:2
(3:1)
STRELCI: 1:0 Zelko (10.), 1:1 Janžič (26.), 2:1 Kovač (39.), 3:1 Tkalec (41.), 4:1 Kovač (62. iz 11-m), 4:2 Janžič (67.), 5:2 Tkalec (85.)
AHA EMMI BISTRICA: Stegne, Modrič (Šlamberger), Jelenko, Be-čaj, Fanedl (Zgoznik), Holcman, Boškovič (Hrušman), Lukič, Iršič, Greifoner, Janžič. Trener: Gorazd Šket.
Super liga MNZ Ptuj
REZULTATI 22. KROGA: 1A
Avto Gerečja vas - Boč 2:0, Haj-dina - NŠ Drava Ptuj 0:5, Carrera Optyl Ormož - Bukovci 0:2, Središče - Podvinci Betonarna Kuhar 0:0
1. nš drava ptuj	21 19	2 0	86:12	59
2. stojnci	20 14	2 4	55:25	44
3. podvinci b. k.	20 13	2 5	50:25	41
4. 1 a gerečja vas 20 12		4 4	49:26	40
5. središče	20 7	6 7	37:29	27
6. boč poljčane	21 6	4 11	22:46	22
7. bukovci	21 6	2 13	26:44	20
8. c. optyl ormož 21 2		4 15	14:57	10
9. hajdina	21 2	2 17	18:63	8
10. oplotnica -1	9 2	0 7	8:40	5
Foto: Črtomir Goznik
V petek so nogometaši Majšperka popolnoma presenetili domačine.
1 A AVTO GERECJA VAS -BOČ POLJČANE 2:0 (2:0)
STRELCA: 1:0 D. Hertiš (4.), 2:0 Šešo (33.) 1A AVTO GEREČJA VAS: Ga-
vrič, Lešnik, Kokot, D. Hertiš (Rajh), Šešo, Krajnc (Kaisesber-ger), Debevec (Sagadin, Šmigoc), Kmetec, Lončarič, Rozman, Leben, Trener: Miran Emeršič.
BOČ: Pinter, V. Stojnšek, J. Stojnšek, Grobin, Kuraj (Štefanič), Babulč, Žnidar, Kralj, Jernejšek, Hajšek, Žišt. Trener: Bojan Bro-dnjak.
HAJDINA - NŠ DRAVA 0:5
(0:3)
STRELCI: 0:1 Wagner (1.), 0:2
Hojnik (18.), 0:3 Fridl (36.), 0:4 Ljubec (70.), 0:5 Marinič (89.)
HAJDINA: Ber, Gaiser (Štum-berger), Verlak, Črnko, Flajsinger (Žalar), Cebek, Robar, Gerečnik, Jazbec (Benjamin Kurež), Sarkiče-vič, Pal. Trener: Igor Vorih.
NŠ DRAVA: Ajlec, Goričan, Ljubec, Marinič, Nikollaj, Arsič, Wagner (Pukšič), Nežmah (Zagor-šek), Horvat (Letonja), Hojnik, Fridl. Trener: Franci Fridl.
SREDIŠČE - PODVINCI BETONARNA KUHAR 0:0
SREDIŠČE: Kocen, B. Osterc, Panič, Krajnčec, Zadravec, Klajn-čar, Ivanuša (Nemec), Novak, Borko, Lesjak, Sakelšek (Rotar). Trener: Danilo Žerjav
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Rok Osterc, Šebela,Toplak (Mulej), Topolovec, Lah, Belšak, D. Brumen (Petrovič), Marinič (Novak), Požegar, Robert Osterc (K. Brumen), Hauptman. Trener: Miran Ljubec.
CARRERA OPTYL ORMOŽ
-	BUKOVCI 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Kramberger (5.),0:2 Zorko (73. z 11 m) CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fi-
javž, Plečko, Fideršek, Perčič (Vr-bančič), K. Lah, Mlinarič, Perger (Klemenčič), Komljenovič, R. Lah (Cimerman), Kuhar (Žinko), Zlatnik. Trener: Aleš Jurčec.
BUKOVCI: Ferčec, Topolnik, Vajda, Kokot, Kodrič (Meznarič), Ostroško, Serdinšek, Herga (Kosec), Petrovič (Mar), Kramberger (Bezjak), Zorko. Trener: Boštjan Zemljarič.
1. liga MNZ Ptuj: presenečenje v Skorbi
REZULTATI 17. KROGA: Skorba
-	Majšperk 0:5, Rogoznica - Podvinci DS Galun 3:0, Dornava - Tr-žec 2:4, Lovrenc - Markovci 2:4, Gorišnica - Apače 2:2
1.	apače	16	9	3	4	41:26	30
2.	lovrenc	15	9	3	3	22:10	30
3.	skorba	16	8	3	5	35:31	27
4.	tržec	15	7	4	4	28:24	25
5.	videm	15	7	1 7	21:22	22
6.	rogoznica	15	6	2	7	22:26	20
7.	dornava	16	6	2	8	23:34	20
8.	markovci	16	5	4	7	29:28	19
9.	podvinci ds g.	15	4	5	6	17:21	17
10.	gorišnica 14 3 4 7 17:22 16
11.	majšperk 15 4 1 10 17:28 13
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 14. KROGA: Pra-gersko - Cirkulane 1:5, Slovenja vas - Makole 1:2, Polskava Avto-prevozništvo Grobelnik - Lesko-vec 1:2, Podlehnik - Hajdoše 0:1, Zgornja Polskava - Grajena 2:2
1.	cirkulane 14 12 1 1 42:6 37
2.	leskovec 14 9 1 4 37:26 28
3.	podlehnik 14 7 2 5 28:19 23
4.	polskava a. g. 14 7 1 6 26:15 22
5.	zg. polskava 14 6 4 4 26:21 22
6.	makole 14 7 1 6 30:34 22
7.	hajdoše 14 5 0 9 21:38 15
8.	slovenja vas 14 4 1 9 16:22 13
9.	grajena 14 3 2 9 27:48 11
10.	pragersko 14 3 1 10 18:42 10
Veteranski ligi MNZ Ptuj
VETERANI 35
REZULTATI 17. KROGA: Borovci - Videm 5:2, Pohorje Oplotnica - Polskava 1:2, Apače - Boč 2:2, Skorba - Hajdina 3:0, Cirkulane -Dornava 1:1
1.	borovci 14 13 1 0	64:19	37
2.	videm 16 13 1 2	55:16	37
3.	grajena 15 8 3 4	40:24	27
4.	skorba 14 8 1 5	31:22	25
5.	apače 15 6 2 7	26:29	20
6.	hajdina 13 5 4 4	18:22	19
7.	cirkulane 14 5 3 6	25:29	18
8.	pohorje opl. 16 4 3 9	18:29	15
9.	polskava 14 4 1 9	20:42	13
10.	boč 13 1 1 11	13:44	4
11.	dornava 14 0 4 10	13:47	4 VETERANI 40
REZULTATI 14. KROGA:	Lovrenc - Pragersko 0:1, Leskovec
- Ormož 2:4, Tržec -	Podvinci 1:1, Zgornja Polskava - Gorišnica 3:1, Markovci - Podlehnik 0:1
1.	ormož 14 11 3 0	42:7	36
2.	pragersko 14 9 2 3	24:16	29
3.	zg. polskava 14 7 4 3	22:13	25
4.	podvinci 14 6 4 4	28:16	22
5.	lovrenc 14 6 4 4	28:23	22
6.	podlehnik 14 5 2 7	15:31	17
7.	gorišnica 14 4 4 6	23:27	16
8.	leskovec 14 4 1 9	15:25	13
9.	tržec 14 1 5 8	12:28	8
10.	markovci 14 2 1 11	15:38	7
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. ženska liga
Odločil slabsi začetek, nadaljevanje v ligi za obstanek
REZULTATI 18. KROGA: Radomlje - Dornava 3:0 (2:0), Jevnica - Velesovo Kamen Jerič 6:1 (1:0), Krka - Rudar Škale 0:7 (0:5)
1.	tel. pomurje 15 14 1 0 126:11 43
2.	rudar - škale 16 13 1 2 73:16 40
3.	radomlje 16 13 0 3 82:35 39
4.	maribor 16 8 1 7 49:37 25
5.	jevnica 16 7 1 8 42:36 22
6.	dornava 16 5 1 10 24:67 16
7.	velesovo k. j. 16 4 1 11 29:82 13
8.	krka	16 3 1 12 24:87 10
9.	slovenj gradec 15 0 1 14 3:83 1
RADOMLJE - DORNAVA 3:0 (2:0)
STRELKE: 1:0 Boh (5.), 2:0 Iva-nuša (12.), 3:0 Begič (68.)
DORNAVA: Laura Maksimovič, Saška Makovec, Andreja Pajn-kiher, Nina Cafuta (od 70. Petra Kristovič), Saša Ljubec, Marina
Potrč, Gabrijela Milec, Katja Než-mah, Maja Makovec, Daša Velič-kovič, Maja Skaza. Trener: Mitja Serdinšek.
V zadnjem krogu rednega dela prvenstva so nogometašice iz Dornave gostovale pri tretjeuvr-ščeni ekipi iz Radomelj. Srečanje se za gostje ni pričelo najbolje, saj so v obrambi naredile dve napaki in hitro prejele dva zadetka. Po tem šoku so se vrnile v igro in prikazale dobro, a tudi neučinkovito predstavo. Tako je bilo tudi v drugem polčasu, ko so gostje iz Dornave povsem odprle igro, domačinke pa so iz hitrega nasprotnega napada dosegle še tretji zadetek. Sedaj se bo tekmovanje nadaljevalo v dveh ligah, in sicer za prvaka in za uvrstitev od 5. do 9. mesta - v tem bodo igrale tudi Dornavčanke.
Danilo Klajnšek
Tenis • TK Terme Ptuj
Nina visoko v Avstriji, Sven in Amadej v BiH
Mladinski ITF-turnir v Avstriji
V Beljaku na avstrijskem Koroškem je pretekli teden potekal zelo močan mladinski ITF-turnir 2. ranga. Na njem je nastopila tudi Nina Potočnik, ki je imela status 6. nosilke (na lestvici ITF-trenutno zaseda 146. mesto).
Tega je več kot uspešno branila, saj je po vrsti premagala tekmice iz Madžarske, Romunije in ZDA. Sledil je polfinalni obračun proti stari znanki, Ma-džarki Bekefijevi. Nina je dvoboj pričela odlično, nato pa se ji je obnovila poškodba gležnja, ki jo s kratkimi premori ovira že nekaj časa. Z bolečinami je sicer dvoboj odigrala do konca, a pravih možnosti za zmago ni imela.
Na turnirju je nastopila še ena Slovenka, Manca Pislak, ki je med posameznicami izgubila v četrtfinalu, med dvojicami pa se je skupaj s Slovakinjo Katarino Stresnakovo veselila skupne zmage.
Nina Potočnik
ITF-turnir v Beljaku (Avstrija), rezultati:
1.	krog: Nina Potočnik (6.) -Luca Fabian (Madžarska) 7:5, 6:2
2.	krog: Potočnik (6.) - Jacqueline Adina Cristian (Romunija) 7:5, 6:3
četrtfinale: Potočnik (6.) -Mira Ruder-Hook (ZDA) 3:6, 6:2, 6:0
polfinale: Potočnik (6.) - Bian-ka Bekefi (Madžarska) 6:0, 0:6, 2:6
TE-turnir v Zenici
V Zenici je v konkurenci U-16 potekal turnir serije Ten-
Zenica Open, rezultati, posamezno:
1.	krog: Lah - Zvonimir Ore-škovič (Hrvaška, 6) 2:6, 3:6, Go-ručan - Andrej Jokic (BiH, 5) 6:0, 6:3
2.	krog: Goručan - Fran Tonejc (Hrvaška) 6:3, 7:5
četrtfinale: Goručan - Barbabas Koncz (Madžarska, 2) 0:6, 4:6.
dvojice:
1. krog: Lah/Goručan - Gra-cin/Tonejc (Hrvaška) 7:5, 6:2
četrtfinale: Lah/Goručan - Al-peza/Polič (Hrvaška/BiH, 2) 4:6, 6:3, 10:6
polfinale: Lah/Goručan - Dza-kula/Grubišic (BiH, 4) 6:4, 6:3
finale: Lah/Goručan - Chepe-lev/Zaplotnik (Rusija/Slovenija) 6:3, 6:1
nis Europe - Zenica Open 2013 (3. ranga). Na njem sta nastopila tudi igralca ptujskega kluba Terme Ptuj, Sven Lah in Amadej Goručan.
Oba sta imela že v 1. krogu zelo zahteven žreb, saj sta se merila s 5. oz. 6. nosilcem. Sven je proti Hrvatu Oreško-viču izgubil, Amadej pa je domačina Jokiča izločil. Uspešen je bil tudi v naslednjem krogu, uvrstitev v polfinale pa mu je preprečil 2. nosilec Madžar Koncz.
Izjemno sta mlada člana ptujskega kluba odigrala v igri dvojic, kjer sta zmagala v vseh štirih dvobojih in osvojila naslov najboljših. Na tej poti sta izločila tudi 2. in 4. nosilca, s čimer je dobil njun uspeh še posebno težo. V finalu je klonila še rusko-slovenska naveza, s čimer sta postavila piko na i odličnim nastopom.
DP U-18 v Mariboru
Na igriščih ŽTK Maribor je potekalo državno prvenstvo v konkurenci U-18. Izmed igralk ptujskega kluba je nastopala Ana Oparenovič. Ta je v prvih dveh krogih zmagala, četrt-finalni dvoboj pa je morala predati zaradi poškodbe gležnja.
DP U-14 na Otočcu
Na Otočcu sta barve ptujskega kluba branili Hana Simo-nič in Maruša Plank. Prva je nastopila v kvalifikacijah in izgubila uvodni dvoboj. Maruša je bila na turnirju 7. nosilka, izgubila pa je v 2. krogu.
JM
Amadej Goručan in Sven Lah sta med dvojicami osvojila turnir evropske serije (U-16) v Zenici; v sredini je trener Ino Ficko.
torek • 14. maja 2Q13
Šport mladih, rekreacija
Štajerski	15
Plavanje • 9. Mednarodni miting Terme Ptuj
Vidoviču in Grobelškovi medalje, skupna zmaga Liazevajevi
9. izvedba plavalnega mitinga Terme Ptuj 2013 je tokrat postregla z enodnevnim tekmovanjem, ki ga je spremljalo - za ta letni čas - slabo vreme z nizkimi temperaturami in dežjem. Kljub temu so bili v ptujskem olimpijskem bazenu tudi letos doseženi nekateri dobri rezultati, ki so jih odplavali predvsem mlajši tekmovalci in tekmovalke.
Teh je bilo na štartni listi približno 370 in so prišli iz 24 klubov. Največ, kar 17, jih je bilo iz Slovenije, ostali so bili iz Hrvaške, Madžarske, Nemčije in Rusije. Iz slednje je prišel
PK Terme Ptuj so na mitingu zastopali:
Aljaž Sternad, Alen Boris Bušljeta, Leon Kovačec, Niko Lenart, Tilen Kolar, Anže Hameršak, Leon Zajko Ljubec, Jure Damir Bušljeta, Tim Vidovič, Niko Lenart, Kristjan Risek, Taj Kante, Jaka Ljubec, Nuša Šerbec, Tinkara Sternad, Lora Grobelšek in Maja Kostanjevec
Skupni rezultati 9. mednarodnega mitinga Terme Ptuj 2013:
1.	Anastasiia Liazeva (Ska, Rusija) 1521 točk
2.	Martin Bau (Slo) 1430 točk
3.	Andrey Dmitriev (Ska, Rusija) 1388 točk
Na ptujskem mitingu je v soboto skupno nastopilo 370 plavalcev.
Ska Club Saint Petersburga, ki se v Termah Ptuj pripravlja na novo sezono. Domači PK Terme Ptuj letos ni imel tako
Tim Vidovič (TK Terme Ptuj) je na domačem mitingu osvojil tri zlate medalje.
Nogomet • NK Aluminij
Aluminij na Ljubljana open 2013
Mladi nogometaši Aluminija selekcije U-11 so se v Ivančni Gorici udeležili kvalifikacijskega turnirja za nastop na mednarodnem turnirju Ljubljana Open 2013. Tokrat je v Ivančni Gorici nastopilo 12 ekip, sicer zmagovalcev po posameznih medobčinskih zvezah.
Mladi Kidričani so najprej igrali v skupini, kjer so z 2:1 (0:0) po streljanju kazenskih strelov premagali Krško, nato pa še Škofjo Loko (5:0) ter Kolpo (2:0). V nadaljevanju so z 2:0 odpravili Tolmin Idrijo in igrali 0:0 z Ivančno Gorico, kar je zadoščalo za osvojitev prvega mesta. S tem so si priigrali pravico nastopa na glavnem turnirju, ki bo od 7.-9. junija potekal v Ljubljani, na stadionu v
Stožicah. Poleg Aluminija bodo takrat nastopili še Olimpija, Crvena Zvezda (Beograd), Dinamo (Zagreb), Bolton (Anglija), Žilina (Slovaška), Groningen (Nizozemska), Rašid (Avstrija), AI K Stockholm (Švedska), MTK (Madžarska), Valencia (Španija) itd.
Nogometaši Aluminija so v Ivančni Gorici nastopili v naslednji postavi: Gašper Kapel, Žiga Miličič, Aljaž Bankič, Nik Očko, Žan Mlakar, Šefik Muharemi, Aljaž Kovačič, Jure Svenšek, Domen Štorek, Staš Petkovič, Luka Mesarič, Aljoša Kirbiš, Dominik Kolar, Žan Jevšenak, Nik Erhatič, Vita Žolek. Ekipo je vodil trener: Dejan Žolek.
Danilo Klajnšek
številčne zasedbe kot v preteklih letih, kljub temu je imel na startu 17 svojih predstavnikov. Osnovni cilj večine izmed njih je bil izboljšati osebne rekorde, kar jim je tudi uspelo, ob tem pa so osvojili tudi šest medalj. Natančneje: osvojila sta jih Tim Vidovič in Lora Grobelšek.
Najperspektivnejši ptujski plavalec Tim Vidovič ima poškodovan hrbet in je zato manj treniral, a je kljub temu v svoji starostni skupini osvojil tri zmage; najhitrejši je bil na 50, 100 in 200 metrov prsno. Prav tako kot Vidovič si je tri medalje priplavala tudi Gro-belškova. Srebrni je osvojila na
50 metrov prosto in hrbtno, medtem ko je na 100 metrov hrbtno dobila bronasto medaljo. Njun trener Igor Sternad je nastopa trenutno najboljših ptujskih tekmovalcev ocenil kot dobra, tudi njuni odpla-vani časi so bili zelo solidni. Glavni cilj sezone bo za oba nedvomno dober nastop na odprtem državnem prvenstvu. Na mitingu sta bila iz domačega kluba blizu stopničkam še Tinkara Sternad, ki je bila četrta na 100 metrov prsno, in Nuša Šerbec, ki je bila na nehvaležnem četrtem mestu kar dvakrat, v disciplinah 100 metrov prsno in 50 metrov delfin.
Ob dobrih rezultatih domačih plavalcev in plavalk je treba v ospredje postaviti še tri najboljše tekmovalce mitinga. V skupnem seštevku dveh najboljših rezultatov je prvo mesto osvojila Anastasiia Liazeva (Ska Club Saint Petersburga), ki si je po madžarskih plavalnih lestvicah priplavala 1521 točk. To število točk je dosegla z izjemnima nastopoma na 50 in 100 metrov delfin. Glede na osvojeno število točk je bil drugi Martin Bau (tekmoval je kot član slovenske reprezentance, op. a.) in tretji Andrey Dmitriev (Ska Club Saint Pe-tersburga).
Splošno oceno tekmovanja
in nastopov svojih tekmovalcev je podal predsednik PK Terme Ptuj Franjo Rozman: »Mislim, da smo se dobro odločili, da smo miting strnili v en dan, saj smo tako lažje izpeljali samo tekmovanje, ki je kljub slabšemu vremenu dobro uspelo. Udeležba na mitingu je bila solidna, kljub temu da je bilo istočasno na sporedu kar veliko podobnih tekmovanj. Tokrat so na Ptuju tekmovali predvsem mlajši plavalci in plavalke. Z nastopi naših tekmovalcev sem zadovoljen, saj so odplavali dobre čase, prav tako pa smo osvojili tudi nekaj medalj.«
David Breznik
Zmagovalna ekipa Aluminija
Triatlon • 12. Ptujski triatlon
Zmage sta se veselila Meden in Pletikapova
Tekaški klub Maraton vsako leto v maju tradicionalno izvede eno izmed največjih triatlonskih tekmovanj v Sloveniji. 12. Ptujskega triatlona se je letos v vseh kategorijah udeležilo blizu 300 nastopajočih, ki so prišli iz petih držav. Organizator je plavalni del izpeljal v Termah Ptuj, kolesarskega v okolici Term Ptuj in na ptujski obvoznici čez Puhov most, medtem ko je tekaški del potekal po nasipu ob reki Dravi in v okolici Term Ptuj.
Za otroke je bil pripravljen akvatlon, za rekreativce triatlon za vsakogar in super sprint triatlon, medtem ko je bil za tekmovalce pripravljen sprint triatlon. Na njem je 139 tekmovalcev in 25 tekmovalk najprej preplavalo 750 metrov, nato so prekolesarili 20 km in v zadnjem delu pretekli 5 km. Z izjemo našega najboljšega triatlonca Davida Plešeta, ki je na Ptuju zmagal lani, je bila na startu pri moških zbrana večina naših najboljših triatloncev. V vodi je bil najhitrejši Jaka Kaplan, ki mu je sledil Matija Meden, medtem ko je prvi favorit za zmago, Jaroslav Kovačevič, že v prvi disciplini precej zaostal. Na kolesu sta si
Rezultati:
Sprint triatlon (m):
1.	Matija Meden (TK Trisport Kamnik)
2.	Jaka Kaplan (TK Inles Riko Ribnica)
3.	Jaroslav Kovačič (ŠD Posav-
je)
Sprint triatlon (ž):
1.	Daria Pletikapa (TK Zrinski Novatec)
2.	Tea Miloš (Triatlon klub Pula)
3.	Eva Skaza (TKM)
Zmagovalca sprint triatlona: Daria Pletikapa ...
Foto: Matjaž Finšgar
. in Matija Meden
Foto: Matjaž Finšgar
Meden in Kaplan nabrala veliko prednost pred tekmeci in o zmagovalcu je odločal tek. V njem je bil mladi član kamniškega triatlonskega kluba Matija Meden veliko močnejši in je v cilju slavil s časom 56 minut in 23 sekund.
Tekaški klub Maraton iz Ptuja so v sprint triatlonu zastopali Leon Kovačec, Miroslav Kovačec, Radovan Ačimo-
vič, Andrej Hunjet, Boris Zmazek, Franc Cizerl, Slavko Gregorec in Branimir Komel; slednji je bil na 38. mestu najvišje uvrščen ptujski tekmovalec. V ženski kategoriji je bilo na startu 25 tekmovalk, zmagala pa je Daria Pletikapa, ki je bila najboljša v plavanju in teku, medtem ko je še s tremi tekmovalkami lepo »krožila« na kolesu. Hr-
vaška tekmovalka TK Zrinski Novatec je na koncu za več kot minuto premagala rojakinjo Teo Miloš (TK Pula), tretja je bila Eva Skaza (TKM). Iz leta v leto v tej zelo zahtevni disciplini napreduje tudi najboljša ptujska tekmovalka Manja Kokol, ki je bila tokrat kar 11.
Organizatorji so 12. Ptujski triatlon ponovno izpeljali na visokem nivoju. »Moram reči, da sem zelo zadovoljen s potekom, edina nevšečnost se nam je prikradla na super sprint triatlonu, saj je na progo zapeljal neodgovoren voznik in je skoraj prišlo do trka s kolesarjem. Če odštejem to zadevo, pa lahko rečem, da je bil triatlon v vseh pogledih super,« je po tekmovanju povedal predsednik Tekaškega kluba Maraton Rado Ačimovič.
S tem se bodo strinjali tudi zmagovalci ostalih triatlonov. To so postali v super sprint triatlonu pri starejših dečkih Jan Škrjanc (TK Trisport Alprem), pri kadetih Klemen Bojanc (TK Trisport Alprem) in pri moških Viktor Sarič (TK Zagreb). Pri ženskah so v super sprint triatlonu zmagale pri starejših deklicah Tjaša Vrta-čič (TK Trisport Alprem), pri kadetinjah Kristina Uršič (TK Trisport Alprem) in pri ženskah Ana Sandric (TK Zrinski Novatec). V triatlonu za vsakogar je pri moških zmagal Tadej Kaučevič pred članom TK Maraton Nacetom Malovičem, medtem ko je pri ženskah slavila Tanja Angleitner Sagadin. Ne glede na osvojeno mesto in dosežen čas pa lahko na koncu zapišemo, da so bili zmagovalci prav vsi, ki so uspešno opravili z zastavljeno progo.
David Breznik
16 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 14. maja 2013
Osluševci • Praznovali 15 let ljudskega petja
Veseli bodimo 2013
Kulturno društvo Osluševci, Pevke ljudskih pesmi, so v vaškem domu v Osluševcih pripravile koncert ob 15-letnici svojega delovanja. Ob tej priložnosti so izdale zgoščenko z naslovom Veseli bodimo, smo iz lušnega kraja doma, na kateri je zbranih 21 pesmi.
Foto: Viki Ivanuša
Pevke ljudskih pesmi KD Osluševci: (od leve) Marija Hebar, Marija Korpar, Elizabeta Prejac, Terezija Korpar in Ivanka Štampar
Ormož • Manj čebel na travnikih in v sadovnjakih
Tudi pri Polajnkovih letos manj čebel
Letos je marsikdo opazil, da v času največjega cvetenja drevja v sadovnjakih ni bilo slišati tipičnega brenčanja čebel. Čebel je bilo malo, veliko manj kot v preteklih letih. Morda je krivo to, da je vse zacvetelo naenkrat ali da so zaradi dolge zime čebele še zaspane. S težavo pa se ubadajo povsod po Evropi, zato je EK zaradi upada čebeljih populacij za dve leti prepovedala uporabo najbolj smrtonosnih pesticidov.
Prireditev, ki so se je udeležili tudi župan občine Ormož Alojz Sok in predstavnici JSKD iz Ljubljane. je napolnila dvorano, publiki pa so se poleg slavljenk predstavili tudi Podgorski vaški pevci (DU Podgorci), Pevke ljudskih pesmi (KD Frana Ksavra Meška Sveti Tomaž), Ljudski pevci Trta (KUD Maksa Furjana Zavrč), Pevsko društvo Zrelo klasje Ormož, Ljudski pevci (KD Vrelec iz Benedikta), Trio Mladi Oslušari (KD Osluševci), Miklavževski ljudski pevci (DU Miklavž pri Ormožu), Ljudske pevke (KD Jezero Ptuj), Pevke ljudskih pesmi (PD Trstenke iz Pod-lehnika), Pevci ljudskih pesmi (KD Obrež), Pevke folklorne skupine (TD Podgorci), Pevci ljudskih pesmi (KUD Kebelj) in ljudski godci Štori čehoki (KD Podgorci).
Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava
Ker znanstveniki ocenjujejo, da približno tretjina svetovnega pridelka zraste na rastlinah, ki so jih oprašile živali, je število in aktivnost čebel za človeka še kako pomembna. Zato smo šli na teren in pogledali, kako so prezimile čebele pri starosti ormoških čebelarjev Jožetu Po-lajnku, ki se je s čebelarstvom začel ukvarjati že leta 1947. Pravi, da zato, ker je imel rad sladko, v tistih časih pa sladkarij ni bilo na pretek. Najprej je začel čebelariti s košem, kot je bilo takrat običajno, potem si je nabavil zaboje in povečeval njihovo število. Danes skrbi za 40 panjev in pridela med 600 in 700 litri medu. Največ je cvetličnega, akacijevega in kostanjevega medu.
Človek misli le na sebe
„Ko sem še vozil rešilca, mi je pokojni doktor Čarf rekel, da je za želodčne težave najboljše zdravilo pravi kostanjev med. Zato hodim od leta 1954 vsako leto s čebelami na Pohorje. To zahteva veliko dela in pozornosti, pa tudi sama pot je naporna, saj moramo na vozilo nadeti verige, da zmoremo pot na odmaknjeno lokacijo. Vendar je kostanja tudi tam vedno manj, a občutno več kot pri nas. Ostale panje pa imam postavljene pri tovarni sladkorja,
odkar sem se zaradi ptičarjev moral umakniti iz lagun. Zakaj le? Se vam ne zdi, da narava, rastline, cvetje, čebele in ptice sodijo skupaj," je ob tem ogorčen Jože Polajnko.
Panje ima naložene na av-toprikolici, ki pa ni več polna, saj bi bilo to zanj preveč dela. Pravi, da se je treba prilagajati temu, kar človek zmore, zato je v spodnjih vrstah polnih le nekaj panjev, da se mu pri delu ni treba preveč sklanjati.
„Vsak roj za zimo potrebuje vsaj 10 kg hrane, če je nimajo dovolj, je treba dodati sladkor. Od lahkote mi pozimi čebele niso nikoli pomrle. Sam mraz čebelam ne more veliko, varo-za pa je pogubna. Letos mi je pomrlo devet panjev, štirje pa
so zelo slabi in je vprašanje, ali bodo preživeli. Varoza je po mojem mnenju posledica poskusov in prizadevanj za čim večji pridelek. Varozo ima indijska čebela že dolgo in ji ne škoduje. Pri nas pa se razvije tudi pri čebelji zalegi. Varoza je poleg brezobzirnega škropljenja tudi glavni razlog za vedno manjše število čebel. Med poljščinami pa je koruza največji strup za čebele," meni Jože Polajnko.
Za uspešno zatiranje varoze je pomembno usklajeno delovanje čebelarjev na določenem področju ter zdravilo, ki so ga imeli na voljo pred leti in je bilo veliko boljše od tega, ki ga imajo sedaj.
Pridelala devet vrst medu
Sicer pa z ženo Pepco rada obujata spomine, še posebej ponosna sta, da sta eno leto pridelala kar devet različnih vrst medu: iz oljne repice, akacije, kostanja, smreke, hoje, cvetlični med, zlate rozge, ajde in sončnic. Po sončnični med sta
Klub svetnikov Civilnega gibanja za etično in osveščeno občino Ormož Sonce Prlekije in Liste za razvoj občine Ormož ob podpori neodvisnega svetnika že več kot eno leto neuspešno opozarja na nevzdržne razmere v kolektivu Centra za starejše občane Ormož (CSO) in v samem domu, katere občutijo tudi njihovi varovanci. Žal smo bili v vsej svoji vnemi vedno preglasovani s strani županove koalicije in svetnikov, ki se očitno niso zavedali resnosti te problematike in pomena varne starosti za naše občane. Čeprav nas je gospod župan Alojz Sok vedno predstavljal kot tiste, ki povzročamo nesoglasja v CSO, oziroma poskušamo onemogočiti »dobro« delo v. d. direktorice Janje Špin-dler, smo zadovoljni, da je župan
Ormož, je slavljenkam podelil zlate Maroltove značke za več kot 15-letno udejstvovanje v ljubiteljski glasbeni dejavnosti.
Osluševske pevke so: Marija Hebar, Marija Korpar, Terezija Korpar, Elizabeta Prejac in Ivanka Štampar. Kot je povedala Elizabeta Prejac, so pred 15 leti v Kulturnem društvu Oslu-ševci, ustanovljenem 1972, na občnem zboru razmišljali, kako zastaviti delovanje društva za naprej in tako je padla odločitev, da ustanovijo ljudske pevce, ki jih vodi Marija Hebar. Sprva jih je prepevalo deset, danes jih je pet. Začele so nastopati v domači vasi, nato pa v Ormožu, sosednjih vaseh in mestih. Zelo veliko in rade so prepevale tudi v Centru za starejše občane. Redno nastopajo tudi na revijah ljudskih pevcev, kjer so požele lepe uspehe, saj so se večkrat uvrstile na medo-bmočna srečanja, dvakrat pa tudi na državna. Kot nepozabno doživetje pa jim je v spominu ostal tudi nastop v Cankarjevem domu. Uspehi in prijetno druženje jih ženejo naprej, da so aktivne, petje pa je tudi razgibalo njihovo življenje.
Pojejo pesmi iz svojega otroštva in mladosti. Neizčrpen vir starih pesmi pa so starejši prebivalci vasi. Pojejo najrazličnejše pesmi, vendar imajo najraje
čebele peljala vse do Osijeka. Ob tej priložnosti sta pripravila tudi razstavo, saj ima vsaka vrsta medu svojo barvo, okus in aromo. Pepca Polajnko rada ustvarja sveče in različne lične figurice iz čebeljega voska. Zadnja leta pogrešata obisk otrok iz vrtcev in šol. V preteklosti sta številnim generacijam v steklenem panju predstavila zanimivo življenje čebel v panju. Dolga leta je Jože Polajnko izvajal tudi testiranja s posameznimi vrstami matic, vendar je to opustil, saj je bilo treba tudi ob slabi matici vztrajati do konca testiranja in spremljati dogajanje.
Ormoško čebelarsko društvo ima čez 30 članov in v zadnjih letih se članstvo precej pomla-ja, saj marsikdo v čebelah vidi
spoznal svojo zmoto. Prav tako pozdravljamo njegovo namero, da bo preoblikoval CSO v javni zavod, za kar se zavzemamo že ves čas. Čeprav se sprašujemo, zakaj je bil potreben javni razpis, toliko potencialnih kandidatov in potem ponovno imenovanje vršilca dolžnosti, kar je zelo nenavadno. Zadovoljni smo, da je naš župan spoznal, da ni merilo za primernost zasedbe odgovornih delovnih mest le strankarska pripadnost in mešetarjenja v aktualni koaliciji.
Čeprav menimo, da rabi CSO s svojimi varovanci direktorja z vsemi pooblastili in ne le vršilca dolžnosti, upamo, da bo dr. Bojan Burgar uspešno odpravil nesoglasja in nepravilnosti, na katere smo župana in občinski svet prepričevali že predolgo. Po-
vesele. „Ljudski pevec mora peti na pamet. To pomeni brez intonacije, brez spremljave in besedilo je treba znati na pamet. Gojimo triglasno petje," je povedala Marija Hebar. Ivanka Štampar pa pravi, da so Oslu-ševci vas pevcev, saj so tudi vsi njihovi potomci pevci.
Pele so v cerkvenem zboru, kar je pa bistveno drugače od ljudskega petja in so se najprej morale otresti tega načina petja, ki k ljudskemu ne sodi. Vendar nimajo iluzij o pomladitvi zasedbe. Upajo pa, da bodo mlajši rodovi, ko bodo prišli v njihova leta, tudi začutili večjo povezanost z ljudskim izročilom in bodo prisluhnili ljudski pesmi ter jo bodo morda celo sami peli. Materiala jim ne bo treba iskati, saj so osluševske pevke zbrale in zapisale več sto pesmi. Pred nastopi jih malo ponovijo, saj imajo ljudske pesmi po navadi veliko kitic in precej besedila. Naštudiranih pa imajo okoli 300 pesmi, večina jih je starih čez 100 let. Letno opravijo do 20 nastopov.
Izvedbo koncerta sta finančno podprla Občina Ormož in KD Osluševci, predsednik Lenart Erhatič pa je zbranim in slavljenkam namenil prijazen nagovor. Prireditev je povezovala Martina Horvat.
Viki Ivanuša
poslovni izziv in priložnost za preživljanje. Vendar to ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled, nam je zaupal sogovornik. Veliko je treba vedeti in tudi dela je veliko. Za uspešno letino pa se morajo uskladiti kar štirje dejavniki - čebele, vreme, cvetenje in človek.
Jože Polajnko večino medu proda doma, višek pa Medexu. Prizna pa, da človek z razvitim okusom, ki je kdaj poskusil domači med, le težko kupi med v trgovini. Zanimivo je, da se med ne pokvari in zmotno je razmišljanje, da je kristaliziran med manjvreden. S časom menda kristalizira vsak med, bati se je treba tistega, ki ne, ker je gotovo dodan sladkor ali pa je kaj drugega.
Viki Ivanuša
trebno bo vzpostaviti odgovoren in ustvarjalen odnos med zaposlenimi, starejšim pa zagotoviti prijazen in varen dom. Še naprej pa bomo bedeli nad kadrovsko politiko župana, ki upamo, da se je s tem preobratom usmerila k iskanju sposobnih in strokovnih ljudi iz našega okolja.
Zato želimo dr. Bojanu Burgar-ju uspešno delo, hkrati pa, da v svojem začasnem mandatu najde skupaj z županom primerno kadrovsko rešitev za uspešno delo našega Centra starejših občanov Ormož.
V imenu Kluba svetnikov Civilnega gibanja za etično in osveščeno občino Ormož Sonce Prlekije in Liste za razvoj občine Ormož:
Stanko Podgorelec
Izjava za javnost
Ob imenovanju vršilca dolžnosti direktorja Centra starejših občanov Ormož, d. o. o.
torek • 14. maja 2Q13
Reportaža, kronika
Štajerski XDNIK 17
Piše: Uroš Žajdela • Madeira - svojstven svet (10.)
Pico Grande
ali mogočen vrh je težko osvojljiva trdnjava, zlasti če se podate na pristen celodnevni pohod. Mnogo najlepših vrhov in dolin je možno odkriti ob relativno majhen naporu, saj so domačini do večine le-teh speljali ceste. Ampak stara čezotoška pot je še vendarle pristna. Začnemo v vasici En-cumeada, ki se ponosno bohoti sredi osrednje doline Ribie-ra Grande. Pot nas ponese preko magičnega evkaliptusovega gozda in mogočnih dreves kostanjev do izumirajoče vasice. Pojavi se sovodenj več rek, ki na svoji poti ustvarjajo prijetno ohlajene tolmune za hitro ohladitev glave. V vasici ne srečaš nikogar več. Zdi se, da so le še vikendi. Smo daleč v notranjosti. Težko si je predstavljati, da na tako turističnem otoku najdeš kraje, kjer ni signala za telefon. Nekaj obdelanih teras odkriva, da ljudje še očitno živijo v majhnih tradicionalnih
Foto: Uroš Zajdela
Znamenite sanke iz vasice Monte do Funchala. Cena v eno smer znaša 25 EUR po osebi!
Foto: Uroš Zajdela
Večina pohodniških poti na Ma-deiri je vzorno urejenih.
hiškah, vsaj čez vikend. Ob tem mi misli kar pobegnejo v tako opevano vasico Santano in »tradicionalne« raznobarvne hiške, ki krasijo marsikateri prospekt Madeire. Na žalost veliko turistov ne ve, da ima Madeira tudi ime »otok žalostnih krav«, saj so bile ravno v teh santanskih hiškah krave celo življenje zaprte. Domačini so se namreč bali, da si bodo na strmih pobočjih zlomile noge. Danes so santanske hiške glavna otoška atrakcija, kjer se dnevno nagnete na tisoče turistov. Še ena zgodba, ki se prodaja. Spet sem v divjini. Začne se nekajurni vzpon na opevan Pico Grande, ki ni najvišji, niti najzahtevnejši, je pa vsekakor najlepši. Pogledi in razgledi. Znajdeš se sredi Osrednjega centralnega masiva. Nekaj stometrski prepad nas loči od nunske doline, kamor so nune pobegnile v 17.
Afriška lilija, kot jo najdemo v naravi
H
Foto: Uroš Zajdela
in 18. stoletju pred pirati, ki so seveda imeli absolutno preveč testosterona. Domačini se znajo pošaliti, da je bilo blazno veliko poškodb (zvitih nog in podobno) na dan, ko je bilo treba pobegniti. Fantastičen pogled na pot do Pico Ruiva. Odpočijem si. Le nekaj turistov zavije sem gor. Vpijam vse te dahjemajoče razglede.
Centralni vulkanski masiv je name naredil nepozaben vtis. Verjetno eden najspekta-kularnejših gorskih masivov v mojem življenju. Raznolikost barv je iznad našega zavedanja. Vratolomne doline, ki so jih vklesale reke. Flora in fauna. Madeira ima res veliko ponuditi, zlasti za pohodnike. Seveda obstaja še kar nekaj gorskih poti, po katerih se lahko sprehajate dneve. Vsak korak na teh poteh te preprosto navdahne. Vsak korak je drugačen. Odpre nekaj novega. Na Madeiri si je treba vzeti čas in jo prehoditi.
Razen Funchala še kaj?
Prestolnica Funchal je kulturno, politično, ekonomsko in še kakšno središče otoka. Tam je vse. In tja se množično selijo, saj danes v Funcha-lu živi več kot 130.000 ljudi, kar predstavlja polovico prebivalstva. Vendarle pa se na Madeiri skrivajo blazno lepa mesteca, ki jih je preprosto
Foto: Uroš Zajdela
Daleč od turistov in nadležnih »pohodnikov« se najde sanjska potka med drevesi evkaliptusa.
treba odkriti, in če dopušča čas, tudi prenočiti. Mednje vsekakor spada Machico, mestece na južni obali, dobrih 30 kilometrov od Funchala. Sprehod ob plaži, obisk lokalne cerkve in trdnjave ter majhne ozke uličice. A pravi zaklad se pravzaprav skriva v majhni baziliki, na skrajnem delu zaliva, kje naj bi bila pokopana Ana in po nekaterih teorijah Machin. Lokalna legenda pravi, da sta Machin in Ana živela v Angliji v 14. stoletju. Zaljubila sta se. Nespametno, saj je Ana imela bistveno višji plemiški status in njuna ljubezen je bila prepovedana. Ana bi se morala poročiti z neznancem istega stanu. Machin, ki je bil sicer po rodu iz Italije in najbrž velik šarmer, je prepričal Ano, da pobegneta. In res, odplula sta na mrzlo zimsko jutro iz Anglije. Vendar, ujela ju je nevihta in usmerila naravnost na Madeiro. Machin se je izkrcal, Ano pa je zaupal svojim mornarjem. Če pomisliš, precej neumna odločitev. Mornarji so bili hudičevi in so pospremili Ano na obalo, sami pa so si prilastili ladjo. Ana je umrla v naslednjih treh dneh. Machin jo je v hudi žalosti pokopal na mesto, kjer danes stoji kapelica v vasici Machi-co. In dejansko, ko sta Zarco in Teixeira prispela v dotični zaliv, sta odkrila truplo ter križ, kjer je pisalo: »Kdor odkrije ta grob, naj v znak najine ljubezni zgradi kapelico.« In so jo zgradili. Legenda o prvih naseljencih je precej tragična, a med domačini precej sprejeta. Kaj pa Machin? Po eni teoriji je umrl na otoku, po drugi je uspel priveslati s čolnom do Afrike, kjer so ga ugrabili in zaprli. Čarobna, čustvena legenda, ki je v originalu mnogo bolj zapletena. Sprehajam se ob obali, posuti z vulkanskimi skalami in razmišljam o duševni stiski Ane, da je v nekaj dneh umrla. Hrane in vode je bilo dovolj. In potem šok! Ne morem verjeti svojim očem. Pred menoj se odpre umetna peščena plaža, na kateri se gnete na stotine ljudi! A je bilo treba uničiti prekrasen vulkanski zaliv? Čarobno mestece kmalu postane grbasta grdoba.
Nadaljevanje prihodnjič
Na valovih časa
Torek, 14. maj Danes goduje Bonifacij.
Mučenca Bonifacija skupaj s Pankracijem in Servacijem, ponekod tudi z Zofijo, častijo kot »ledenega moža«. 1643 je sedel na francoski prestol »sončni kralj« Ludvik XIV., kl je s svojo vladavino zaznamoval ne le Francijo, ampak tudi vso Evropo tistega časa.
1686 se je rodil nemški fizik Gabriel Daniel Fahrenheit, izumitelj prvega resnično zanesljivega termometra.
1727 se je rodil angleški slikar Thomas Gainsborough, eden najpomembnejših portretistov in krajinarjev 18. stoletja. 1771 se je rodil najbolj znan utopični socialist Anglež Robert Owen. 1796 je angleški podeželski zdravnik Edward Jenner prvič opravil poskusno cepljenje proti črnim kozam. Sreda, 15. maj Danes goduje Zofka.
Danes je svetovni dan družine, svetovni dan podnebnih sprememb, svetovni dan oporečnikov in dan Slovenske vojske.
1567 je bil krščen italijanski skladatelj Claudio Monteverdi. 1768 so Francozi kupili Korziko od Genove.
1820	se je rodila angleška medicinska sestra Florence Nightingale, pionirka v strokovnem šolanju bolniških negovalk.
1955 so na Dunaju podpisali avstrijsko državno pogodbo.
1966 je vodja KP Kitajske Mao Zedong sprožil z okrožnico CK kulturno
revolucijo.
1868 se je rodila v Ljubljani slovenska gledališka igralka Zofija Borštnik, Zvonarjeva.
1881 je cesarsko-kraljevo namestništvo v Trstu potrdilo pravila Društva slovenskih učiteljev. Četrtek, 16. maj Danes goduje Janez.
1703 je Peter I. Veliki na Zajčjem otoku v ustju Neve položil temeljni kamen Petropavlovske trdnjave, okrog katere so začeli graditi novo mesto - Sankt Peterburg.
1905	se je rodil ameriški filmski igralec Henry Fonda. Umrl je leta 1992.
1934 so teniškim igralkam v Wimbledonu dovolili nositi kratke hlače.
1943 so Nemci v varšavskem getu zaključili policijsko akcijo, v kateri
so od 19. aprila pobili skoraj vse Žide.
1948 so za prvega predsednika Izraela izvolili Cheima Weitzmanna.
Petek, 17. maj
Danes goduje Jošt.
Danes je svetovni dan telekomunikacij.
1050 je umrl Guido iz Arezza, rojen okoli leta 950. Opisal je novo notno
pisavo, ki je bila sestavljena iz sistema linij. Iz tega sistema je nastala
današnja linijska pisava.
1749 se je rodil angleški podeželski zdravnik Edward Jenner, ki je spoznal, da postanejo ljudje, ki so preboleli kravje koze, odporni tudi proti človeškim kozam.
1821	se je rodil bavarski duhovnik in zdravilec Sebastian Kneipp. 1890 je v ZDA izšel prvi časopis s stripi, tednik Comic Cut.
1954 je Vrhovno sodišče ZDA prepovedalo rasno segregacijo v šolah. 1989 so zaradi mednarodnega pritiska na Češkoslovaškem spustili iz zapora komunističnega oporečnika, kasnejšega predsednika države Vaclava Havla. Sobota, 18. maj Danes goduje Erik.
Danes je svetovni dan muzejev in podjetnic.
1291 se je s padcem zadnje križarske trdnjave Akona v mameluške roke končalo skoraj dvestoletno obdobje križarskih vojn. 1804 so proglasili Napoleona Bonaparta za dednega carja Francije kot Napoleona I.
1872 se je rodil angleški matematik in filozof lord Bertrand Russell. 1899 se je začela v Haagu mirovna konferenca o tem, kako zagotoviti v Evropi trajen mir in ustaviti oboroževanje. Sklical jo je ruski car Aleksander II, trajala pa je do 29. julija.
1920 se je rodil v Wadovicah na Poljskem papež Janez Pavel II., s pravim imenom Karol Wojtyla. 1974 je Indija preizkusila jedrsko bombo. Nedelja, 19. maj Danes goduje Ivo.
1535 se je pomorščak Jacques Cartier s tremi ladjami in 110 možmi odpravil proti ameriški celini, da bi raziskal njene severne pokrajine, to je območje današnje Kanade.
1649 je Oliver Cromwell prvič uporabil izraz Commonnwealth za tedanjo angleško republiko.
1802 je prvi konzul Francije Napoleon ustanovil Legijo časti.
1906	je bil odprt Simplon, to je 19,8 km dolg železniški predor skozi goro Monte Leone v švicarskem kantonu Wallis.
1991 se je na referendumu na Hrvaškem 78 odstotkov volivcev odločilo za samostojno in neodvisno Hrvaško.
1580 je nadvojvoda Karel podpisal pogodbo o prevzemu Lipice ter istočasno kupil tudi kobilarno tržaškega škofa s kraškimi konji. 1823 so ustanovili v Mariboru kazinsko in bralno društvo. Ponedeljek, 20. maj Danes goduje Bernard. Danes je dan meroslovja.
1806 se je rodil poslanec in filozof John Stuart Mill, ki je leta 1866 predlagal v britanskem parlamentu prvo peticijo za žensko volilno pravico.
1862 so v ZDA sprejeli tako imenovani zakon o domu. Po njem je vlada vsakemu novemu naseljencu, ki je bil mlajši od 21 let in je imel družino, podarila 160 akrov zemlje.
1734 se je rodil v Breznici pri Radovljici slovenski čebelar in slikar Anton Janša.
1919 so ustanovili v Trstu zbor fašističnega gibanja Fascio triestino di combattimento, ki ga je osnoval Benito Mussolini marca v Milanu. 1926 je umrl v Ljubljani slovenski politik in gospodarstvenik Karel Tri-ler. V Narodni vladi leta 1918 je vodil oddelek za industrijo in trgovino. 1991 je bilo v Cankarjevem domu v Ljubljani veliko protestno zborovanje staršev, sorodnikov in prijateljev slovenskih vojakov v JLA. 1994 so odprli v Novi Gorici novo stavbo Primorskega dramskega gledališča.
18 Štajerski TEDNIK
Po Sloveniji
torek • 21. maja 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Vreme očitno za mesec dni zamuja
V marcu je bila še zima, april sploh ni bil muhast, zato pa nam maj kar trosi padavine. Kaj moremo, vreme je pač muhasto. Samo prilagoditi se mu je treba.
IMUIM	l'il|l|l| II.....««■■■' — I II	' L-
Foto: Miša Pušenjak
Tako lahko uspešno motiv iz balkonskih korit prenesemo na okrasne gredice
Sobne rastline
Pozimi cvetoče sobne rastline se po večini pripravljajo na počitek. V jeseni in pozimi kupljene ciklame so prenehale cveteti ali pa bodo kmalu. Presadimo jih le, če so v premajhnem lončku. V prevelikem lončki je namreč nevarnost, da bo gomolj zgnil, veliko večja.
Odcvetele so tudi vitezove zvezde, po domače jim najpogosteje povsem napačno rečemo amarilisi. Po cvetenju najprej potrgamo cvetove, stebla pa šele, ko se sama posušijo. Nato pa jih kar z lončki vred, lahko pa tudi brez njih, presadimo na prosto. Izberemo sončna mesta, vendar na njih ne smemo pozabiti v času suše. Tako si bodo čebulice opomogle in nabrale hranil za naslednje cvetenje. Vedeti pa morate, da jih imajo izredno radi polži. Zato je dobro čebulice obdati s plastjo bezgovih listov in vej ali pa listov vratiča. Lahko pa v trgovinah poiščete posebne gele, ki ne pustijo polžem, da bi prišli do svojih žrtev. Te gel namažemo v vsaj 5 cm debelem pasu okoli čebulic, pazimo pa, da pas po večjih padavinah obnovimo.
Kalanhoje po cvetenju porežemo, presadimo v večje lončke in predvsem razmnožimo. Vse po-rezane vršičke kar porinemo v zemljo v lončke, okrog tri do pet vršičkov na en lonček. Zalijemo in postavimo v senco. Običajno te mlade rastline pozimi lepše cvetijo kakor stare, čeprav pomlajene rastline.
Okrasne gredice
Balkonske rastline smo po večini že posadili. Zdaj so na vrsti enoletnice na okrasnih gredicah. Ne pozabite, da veliko lepše cvetijo, če gredice niso preveč pognojene. Posebej škodljiv za nastavek cvetov je dušik. Najlepše bodo uspevale, če gnojimo z domačim kompostom, povsem dovolj bo 1 l/m2. S podobno količino lahko zdaj dognojimo trajnice, če jih seveda niste že spomladi, pred začetkom rasti. Barvno paleto enoletnic prilagodite cvetenju balkonskih lepotic. Tako bo celotna cvetna kompozicija delovala usklajeno in očem prijetneje.
Zgodaj spomladi cvetoče čebulnice, kot so nar-
Zdravstveni nasveti
cise, tulipani, pa tudi manjše lepotice so odcvete-le. Ne pozabite jim takoj po cvetenju odstraniti semenske glavice; prej boste to storili, večja je verjetnost cvetenja v naslednjem letu. Čeprav so mnogi tulipani danes že vzgojeni tako, da jih je vsako leto manj, lahko vseeno poskusite čim več čebulic obdržati za naslednje leto. Če se odločimo za to, potem je treba pustiti vse liste tako dolgo, da se sami posušijo. Vsako rezanje ali vezanje listov zmanjša možnost, da bodo čebulice naslednje leto ponovno cvetele. Komaj zdaj se bodo hranila iz listov selila v čebulice. Listi sedaj ustvarjajo hranila, ta pa potujejo v nove in stare čebulice. Le dovolj velike čebulice v naslednjem letu cvetijo. Zato je treba dognojevanje, vendar brez listov ne bo šlo. Tisti, ki vas porumenili listi motijo, boste morali vsako leto saditi nove tulipane.
Tudi cvetja narcis bo vsako leto nekaj manj. Liste odstranimo šele, ko se posuši. Zato je smiselno čebulnice saditi na gredice s trajnicami, saj bodo listi le-teh sedaj prekrili nekoliko neugledne
liste tulipanov in narcis.
Ko se bo osušilo, ne bo odveč zalivanje z močnejšim žajbljevim čajem, tisti, ki pa imate na razpolago liste hrena, pripravite iz njih čaj ali pre-vrelko. Za čaj potrebujemo 500 gr zelenih listov, ki jih prelijemo z litrom vrele vode, ohladimo in precedimo. Razredčimo z litrom hladne vode in zalijemo vsa mesta, kjer rastejo čebulice. Prevrel-ko pa naredimo iz 300 gr zelenih rastlinskih delov, ki jih namočimo v 10 l deževnice. Postavimo na toplo in prekrijemo. Občasno premešamo. Ko se tekočina preneha peniti, imamo pripravek, ki ga precedimo in z nerazredčenim zalijemo rastišča čebulnic. Tudi lilije, ki že cvetijo ali pa bodo kmalu, potrebujejo pomoč proti glivičnim obolenjem.
Zelo pomembno je tudi, da sedaj, ko so čebulnice odcvetele, ne režemo listov.
Zelenjavni vrt
V letu 2012 so ljubitelji stročjega fižola dolgo čakali na pridelek. Bilo je preprosto prevroče. Da se to ne bo več ponovilo, naslednje leto posejte tudi nekaj kolov ali vrvic dolge vigne. Uvrščamo jo med stročnice, je pa resnično daljna sorodni-ca fižola. Za razliko od fižola ta rastlina odlično uspeva ravno v najbolj vročem delu poletja, ko se fižol ne more oploditi. Njeni cvetovi so lepi, rahlo rožnati in nekoliko večji, najzanimivejši pa so njeni res zelo dolgi svetlozeleni stroki. Zrastejo tudi daljši od pol metra.
Čeprav tudi visokega fižola ne bi smeli sejati pred drugim tednom maja, pa je za dolgo vigno še pomembnejše, da je ne sejemo v prehladno zemljo. Sicer pa dolgo vigno enako kot fižol sejemo direktno na stalno mesto. Zemlja mora imeti vsaj 15 oC. Priporočam, da seme pred setvijo čez noč namočite. Na eno oporo posejemo 5-8 semenk.
Gredico za setev stročnic je treba dobro pripraviti, saj korenine stročnic zahtevajo veliko zračnost in odcednost zemlje. Pognojimo s 4-5 l komposta na m2. Pomešamo ga v zgornjo plast (25 cm) zemlje. Najbolj pa je, da v vsako sadilno jamico damo pest komposta, pomešamo z zemljo in potem posadimo drobne semenke. Dolga vi-gna zraste nižje kakor visok fižol, nekako v višino paradižnika. V rastlinjaku je to do stropa, na prostem pa morda do 2 m. V žičnici jo posadimo na najbolj sončna mesta, ne smemo dopustiti, da bi jo zasenčil visok fižol. Tako kakor fižol zahteva oporo, okopavanje in rahljanje tal čez poletje. Odlično prenaša sušo in je ni treba zalivati. Dolga vigna uspeva tudi v rastlinjakih. Tam je res dobro-
Dolga vigna v rastlinjaku odlično uspeva.
došla, saj nam popestri drugače zelo ozek kolobar, v katerem prevladujejo plodovke. Dolga vigna nam te težave uspešno rešuje. Uživamo mlade, zelo nežne in izredno dolge stroke. Ker postanejo zelo hitro starikavi, suhi in trdi, jih trgamo redno, ves čas. Česar ne pojemo, zamrznemo. Tudi pri dolgi vigni velja podobno kakor pri bučkah, bolj pridni bomo pri trganju, več časa bo cvetela in rodila. Ko pustimo na njej zoreti preveč strokov, bo prenehala cveteti.
Proti koncu poletja, ko se prične hladiti, bo dolga vigna prenehala roditi. Ne je puliti, samo porežite nadzemne dele, korenine pa naj ostanejo v zemlji. To velja tudi za vse stročnice, ki jih sadimo na vrtu.
Poleg dolge vigne je za vroča poletja odličen tudi lima fižol. Tudi ta je samo sorodnik našega fižola. Ker prihaja iz Južne Amerike, ravno tako odlično prenaša vročino in sušo. Tudi to je visoka rastlina, za razliko od vigne je tudi košat in zraste celo višje od nekaterih sort fižola. Uživamo samo zrna, tako mlada kakor kasneje suha. Stroki, v katerih jih najdemo, so bleščeči, zeleni, rastejo v šopih in so tudi zelo lep okras na vrtu. Mlada zrna so velika, povsem ploščata in bele barve. Suho zrno je krem barve z rjavo rdečimi lisami in seveda ostane ploščato.
Tudi lima fižol sadimo v žičnico. Ker ni v sorodu z navadnim fižolom, se z njim ne križa, tako si lahko nekaj semena (enako velja tudi za dolgo vigno) shranimo tudi za seme. Vse stročnice so zelo hvaležne za okopavanje, posebej takrat, ko zrastejo do meter, meter in pol višine. Ob okopa-vanju jih tudi ogrnemo z zemljo.
Uši preganjamo tako, da ob fižol, lima fižol in dolgo vigno posadimo žametnice in šetrajko. Če se pojavijo, vršičke kar odščipnemo.
Tako dolga vigna kakor lima fižol sta lahko zelo zanimiva in uporabna tudi v loncih in posodah na balkonih in terasah. Najprej imata lepe cvetove, kasneje pa so zanimiv okras tudi stroki obeh poletnih stročnic.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Ciklame počasi odcvetajo, postavimo jih na prosto.
Glivične okužbe stopal in nohtov ter diabetično stopalo (3.)
Diabetično stopalo
Posebej moramo biti pozorni pri ljudeh s sladkorno boleznijo, pri rakavih bolnikih in pri obolelih z zmanjšano odpornostjo, saj so le-ti še bolj dovzetni za glivične okužbe. Pri teh bolnikih še bolj kot pri ostalih velja, da je bolje preprečiti kot zdraviti. Nujna je pravilna higiena nog, saj le tako lahko preprečimo glivična obolenja.
Sladkorni bolniki si morajo vsakodnevno pregledovati stopala, saj imajo z njimi pogosto probleme (diabetično stopalo). Vzrok zanje je okvara živcev (nevropatija). Osnovni vzrok je povišan krvni sladkor, zaradi česar pride do okvar žil in živcev.
Znaki diabetične nevropatije so:
-	na dražljaje neobčutljive roke in noge,
-	občutek mravljinčenja,
-	spontana pekoča bolečina in krči v nogah, najbolj ponoči,
-	oslabljen občutek za dotik, bolečino in temperaturo, zlasti v rokah in nogah ...
Diabetična nevropatija ni ozdravljiva. Najboljši način za omilitev težav je dobro urejen krvni sladkor. Približno 15 % bolnikov ima v času bolezni razjedo na stopalu, s pravočasnim obiskom pri zdravniku lahko preprečimo zaplete.
Koristna priporočila:
-	vsak večer pregled stopal, lahko tudi s pomočjo svojcev,
-	umivanje z mlačno vodo in blagim milom,
-	nežno obrisati noge med prsti,
-	po umivanju uporaba vlažil-nih krem za suha stopala,
-	odsvetuje se bosa hoja (da ne pride do poškodb),
-	problem mrzlih nog rešimo z mazili za hladna stopala in toplimi nogavicami, ki ne stiskajo z elastiko,
-	nabava nogavic za diabetike,
Foto: Črtomir Goznik
Jožica Bigec, farm. teh.
-	kakovostni čevlji, ki ne smejo biti preveliki ali pretesni,
-	vsakodnevna telesna vadba, kolikor dopušča bolezen, saj telesna aktivnost izboljša prekrvitev,
-	pedikuro naj izvajajo pedi-kerke, ki so usposobljene za delo z diabetiki.
Vsak posameznik lahko naredi največ za svoje noge prav sam!
Jožica Bigec, farm. teh.,
Lekarne Ptuj
torek • 14. maja 2013
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEBHlK 19
S svetovne
¿lashene
scene
Hrvaški pevec Gibonni (Zlatan Stipišič), ki je izjemno popularen tudi v Sloveniji, je izdal novi studijski album z naslovom 20th Century Man. Pred dnevi pa je na radijske postaje poslal tudi novi singel Ain't bad enough for R'N'R. Kot že naslova povesta, sta tako novi album kot omenjeni singel v celoti posneta v angleškem jeziku. Gibonni več kot očitno z novim albumom želi prodreti tudi na tuje glasbene trge, zato je pri snemanju albuma, ki je nastajal v Londonu, sodeloval s številnimi priznanimi glasbenimi ustvarjalci. Za produkcijo albuma je tako poskrbel svetovno znani Andy Wright, večkratni dobitnik nagrade grammy, ki je v svoji izjemno bogati karieri delal za številne popularne skupine, kot so Simply Red, Simple Minds, Eurythmics ter s pevcema Jeffom Beck-om in Luciannom Pavarot-tijem. Pri nastajanju albuma
Zlatan Stipišič
http://images6.fanpop.com
20th Century Man je sodeloval tudi Tony Cousins, ki je v zadnjem času znan predvsem zaradi sodelovanja z Adele, pred leti pa je z njim sodeloval tudi Peter Gabriel. Album je že izšel v Avstriji, Italiji, na Madžarskem, Češkem in Poljskem. Pri promociji novega studijskega izdelka pa mu na koncertnih nastopih pomaga tudi legendarni pevec skupine Simply
Red Mick Huckrnl.
®®®
V središču Stockholma so odprli muzej v čast legendarne švedske pop skupine ABBA. Na ogled so tako postavili bogato glasbeno dediščino, ki je ostala za to po-
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	CAN'T HOLD US - MACKLEMORE & RYAN LEWIS FT. RAY DALTON
2.	JUST GIVE ME A REASON - PINK FT. NATE RUESS
3.	MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	GET LUCKY - DAFT PUNK FT. PHARRELL WILLIAMS
2.	WAITING ALL NIGHT - RUDIMENTAL FT. ELLA EYRE
3.	CAN'T HOLD US - MACKLEMORE & RYAN LEWIS FT. RAY DALTON
NEMČIJA
1.	JUST GIVE ME A REASON - PINK FT. NATE RUESS
2.	CAN'T HOLD US - MACKLEMORE & RYAN LEWIS FT. RAY DALTON
3.	LET HER GO - PASSENGER
pularno pop zasedbo. Med večjimi atrakcijami novega muzeja bo zagotovo soba, v katero so postavili telefon iz sedemdesetih let, na katerega bodo člani skupine občasno poklicali in presenetili obiskovalce. Številko omenjenega telefona naj bi poznali le člani te zasedbe. Dokončni preboj na svetovno glasbeno sceno je ABBA dosegla s pomočjo danes že zimzelene uspešnice Waterloo, s katero so leta 1974 zmagali na Eu-rosongu. Agnetha Faeltskog, Annifrid Lyngstad, Benny Andersson in Björn Ulvae-us so v nadaljevanju kariere posneli številne velike uspešnice. Le kdo se ne spomni naslovov, kot so Mama Mia, Fernando, Take A Chance On Me, Voulez Vous, Dancing Queen in Money, Money, Money. Skupina Abba je dokončno razpadla leta 1983, kljub mnogim poizkusom in prepričevanjem naj se vrnejo na glasbene odre, so vsi štirje še vedno trdni v odločitvi in pravijo, da se ne bodo več nikoli in pod nobenim pogojem združili. ®®®
Nekdanji prvi mož ZDA Bill Clinton, ki se med drugim lahko pohvali tudi z uspešnim sodelovanjem z Monico Lewinsky, se je pred časom lotil zanimivega diplomatskega projekta. Bivši predsednik si je namreč močno prizadeval, da bi prepričal
člane legendarne zasedbe Led Zeppelin, da se ponovno združijo in odigrajo nekaj svojih skladb na koncertu v New Yorku. Omenjeni koncert naj bi bil dobrodelen, saj naj bi ves prihodek namenili žrtvam nevihte Sandy, ki je leta 2012 pustošila po srednjem zahodu ZDA in Kanadi. Kljub dobrodelnosti pa so ga še živeči člani te skupine Robert Plant, John Paul Jones in Jimmy Page zavrnili. Zasedba Led Zeppelin se je zadnjič zbrala leta 2007, ko je nastopila na velikem
koncertu v Londonu. ®®®
Po pisanju britanskega BBC so v rojstnem mestu Johna Lennona, Liverpoo-lu, predstavili avtobus, imenovan »The John Lennon Educational Tour Bus«. Avtobus naj bi potoval po Evropi, kot pa že pove samo ime, naj bi na njem brezplačno poučevali mlade o glasbi. Avtobus je v muzeju Museum of Liverpool namenu svečano predala Lennonova vdova Yoko Ono, takoj zatem pa je krenil na pot proti Londonu, od tam pa bo nadaljeval svojo pot po Evropi. Podoben projekt so v ZDA preizkusili že pred nekaj leti s ciljem, da približajo glasbeno industrijo mladim ter jim skozi različne brezplačne delavnice omogočijo sodelovanje pri produkciji glasbenih, video
in fotografskih vsebin. ®@®
Člana avstralskega elektro-pop dueta Empire Of The
Sun Luka Steele iz alternativne rock skupine The Sleepy Jackson in Nick Littlemore iz elektro-plesnega dua Pnau sta predstavila novo skladbo z naslovom Alive! Z omenjenim singlom pa dvojec napoveduje tudi novi studijski album z naslovom Ice on the Dune, ki naj bi uradno izšel 14. junija. Empire Of The Sun sta svoj izjemno uspešen debitantski album Walking on a Dream izdala pred petimi leti.
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Sklepi
Naši možgani delujejo, kakor delujejo in pri tem ne moremo kaj veliko; vsaj zaenkrat še ne. So produkt (za našo domišljijo) izjemno dolge evolucije in so temu primerno tudi kompleksni. In mi jih uporabljamo. Vsak dan se moramo nekako znajti in preživeti vtem svetu, ker pa je ta poln nepredvidljivih spremenljivk, prepreden z naključji in nasploh brez smisla, ves čas (nezavedno) iščemo vzorce, povezave, postavljamo predpostavke ter sklepamo. Da si pač olajšamo življenje, da ga lažje razumemo, osmisli-mo in predvsem, da ga učinkoviteje koristimo.
Veliko stvari se učimo iz izkušenj in na podlagi teh potem sklepamo o sedanjosti ali celo prihodnosti. Kar se sicer večino časa dobro obnese, vendar ima ta logika slepo pego. Nemalokrat nas ravno ta mehanizem privede do izkrivljenega razumevanja situacije in sveta ter napačnih sklepov. Ravno tako kot drug mehanizem, ki ga uporabljajo naši možgani in je še bolj podvržen morebitnim prevaram ali zgolj napačni interpretaciji. To je iskanje vzročnih povezav. Iskanje odgovorov na življenjska vprašanja, ki se začnejo z zakaj; iskanje smisla, če hočete. Pa da bo bolj jasno, o čem pisunim, naj si pomagam s primeroma.
Iz izkušenj se učimo dan za dnem in nenehno sklepamo. Velikokrat čisto iz praktičnih razlogov. Vsak dan neštetokrat sedete v kak stol in na kraj pameti vam ne pade, da bi kadarkoli stol najprej preizkusili, če zdrži vašo težo. Na podlagi vseh dosedanjih izkušenj vam je samoumevno, da kadar sedete na stol, da tam tudi ostanete. Tako bi večinoma predvidevali o vsaki stvari, ki bi izgledala kot stol, četudi to morda ne bi bila. In takrat bi trdno pristali na tleh.
Naslednji primer zadeva vzročnost. Ljudje smo navajeni, da imajo razni dogodki in posledice zmeraj nek vzrok, saj živimo v organizirani družbi, kjer je vzrok za jutranji časopis v našem nabiralniku običajno poštar. Svetilke ob cestah so postavljene v predvidljivih zaporedjih in tako naprej. Vendar slaba stran tega je, da iščemo in vidimo vzorce, zaporedja ter vzročno odvisnost tudi tam, kjer le-te ni. Ljudje recimo romajo na razne "svete kraje", in če ozdravijo, vzrok za ozdravitev pripišejo romanju, svetnikom in molitvam, kljub temu da je statistično bolj verjetno, da boste spontano ozdraveli, če boste samo sedeli doma, namesto romali.
In zakaj pišem o tem? Zato, ker je naš um ranljiv in ga lahko uspešno uporabljamo samo, če se zavedamo njegovih pomanjkljivosti ter omejitev. Ravno te pomanjkljivosti recimo v predstavah uporabljajo čarodeji, a v tem ni nič slabega. Vemo, da se pretvarjajo. Težave nastanejo, kadar napačno sklepamo na primer glede kakšne bioenergetske tehnike in ozdravljenja ter na podlagi tega sklenemo, da bioenergija zares obstaja. Ali pa se ob "uslišani" molitvi odločimo, da je to dokaz za obstoj boga. Morda zaradi bele obleke ter nekaj na pol strokovnih izrazov predvidevamo, da homeopat zares ve, o čem govori, mogoče pa iz tega, da je otrok en mesec po cepljenju razvil avtizem zaključimo, da je vzrok za slednje ravno cepivo. Naše možgane gre zlahka pretentati in resnica velikokrat ni takšna, kakršna se zdi. Zato se je pomembno tega zavedati in zmeraj skrajno kritično in preudarno razmisliti ter povprašati o empiričnih dokazih, preden o čem izrečemo končno sodbo.
Matic Hriberšek
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	JU Rl
2.	MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE
3.	LET HER GO - PASSENGER
4.	WHEN I WAS YOUR MAN - BRUNO MARS
5.	ROSANA - WAX
6.	IT'S A BEAUTIFUL DAY - MICHAEL BUBLE
7.	WHAT ABOUT US - THE SATURDAYS
8.	STAY - RIHANNA& MIKKY EKKO
9.	TANGLED UP - CARO EMERALD
10.	HEY PORSCHE - NELLY
11.	GET LUCKY - DAFT PUNK FT. PHARRELL WILLIAMS
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 14. maja 2Q13
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
piščančja obara, ajdovi žganci SREDA
sojini polpeti v grahovi omaki, zelenjavni pire, mešana
solata
ČETRTEK
dušen riž, džuveč, piščančji ražnjič PETEK
sardele v pečici s krompirjem*, paradižnikova solata SOBOTA
vratovina na žaru, pečen krompir, zelenjava z žara,
sladoledna kupa
NEDELJA
juha, puranji zrezki, riž, solata, beli biskvit v oblatih** PONEDELJEK
kumarice v omaki, pire krompir, sadje
*Sardele v pečici s krompirjem
Sestavine: 12 kosov svežih sardel (ali nekaj več manjših sar-delic), 4-5 krompirjev, 3 stroki česna, 1dl suhega belega vina, olje za cvrenje, ščepec svežih ali suhih začimb (bazilika, timijan, origano ...), ščepec peteršilja.
Krompir očistimo in ga zrežemo na rezine, debele okrog pol centimetra, položimo v naoljeno ognjeodporno posodo ali na aluminijasto folijo. Nato krompir posolimo, popramo in na vrh posujemo začimbe. Sardele očistimo, odstranimo drobovino in odrežemo glave, prerežemo po dolžini in odstranimo hrbtenico ter jih razpnemo. Posolimo, natremo s česnom in jih tako zložimo po rezinah krompirja s kožo, obrnjeno navzgor. Čez vse prelijemo vino in olje ter damo peč v pečico na 200 °C za 20 minut oziroma dokler krompir ni pečen. Gotovo jed pred ser-viranjem posujemo s peteršiljem in pokapljamo z limoninim sokom. Za boljši okus lahko dodamo kakšen kos pancete.
**Beli biskvit v oblatih
Sestavine: 2 oblata za napolitanke; testo: 9 beljakov, 37 dag sladkorja, 18 dag margarine, 15 dag narezanih orehov, 15 dag rozin, 22,5 dag moke; krema: 9 rumenjakov, 27 žlic sladkorja v prahu, 20 dag margarine.
Beljake stepemo v trd sneg in postopoma dodajamo sladkor. Počasi vmešamo orehe, rozine in moko. Margarino stalimo pri nizki temperaturi in vlijemo v pripravljeno zmes. Pečemo v namaščenem in pomokanem pekaču. Za kremo rumenjake in sladkor penasto zmešamo in skuhamo, da se zgosti. V ohlajeno dodamo penasto razmešano margarino. Oblat premažemo s polovico kreme, nanjo položimo biskvit in ga po vrhu premažemo s preostalo kremo. Pokrijemo z drugim oblatom (z gladko stranjo navzgor). Narahlo obtežimo. Režemo drugi dan.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
BQOB [bfcM v ObOaOBh
ŽVEČILNI
Babica je šla z vnukom v trgovino. Mali vnuček je na polici zagledal žvečilni gumi in zakričal: »Kupi mi žvečilni gumi!« »Nimam dovolj denarja!« je rekla babica.
»Kupi mi ga!« je jezno zacepetal z nogami. Babici je postalo nerodno pred drugimi ljudmi, zato mu je kupila žvečilko. Mali jo je takoj vtaknil v usta, naredil balon in ga s pokom počil. »Saj sem vedela, da ne bo dolgo!« je zastokala babica.
mu pojasni:
»Prenočišče stane 50 evrov, če si sami naredite posteljo, pa 20 evrov.«
»Krasno!« se razveseli Gorenjec. »Vzamem cenejše prenočišče.« »V redu,« reče receptor. »Tu imate žago, kladivo in žeblje, gozd pa je takoj levo za hotelom.«
NI UGANIL
»Natakar, imate sladkor?« »Ne, revmo imam.«
NIČ PAMETNEGA »Kaj delaš tam zadaj, Boris?« vpraša učitelj učenca. »Verjetno nič pametnega, kajne?« »Res je. Vas poslušam!«
MIZA
»Natakar, za mojo mizo ni niti enega stola!«
»Saj ste po telefonu rezervirali samo mizo!«
JOINT
Kravi sta se pasli na sosednjih pašnikih in ena je vprašala: »Je trava na tvojem pašniku dobra?«
»Odlična je!«
»Potem pa mi zvij en joint, takoj bom prišla k tebi!«
SLAB IZGLED
»Tale postrv pa zelo slabo izgleda!« je gost rekel natakarju. »Seveda, saj je mrtva!« je odgovoril natakar.
CENEJŠE PRENOČIŠČE Gorenjec pride v hotel in vpraša za ceno prenočišča. Receptor
UČINEK
»Natakar, kakšna je ta kava, ki ste mi jo prinesli?« »Poživljajoča!«
»Saj je v skodelici sama voda!« »No, vidite, požirek kave ste srknili, pa ste že razburjeni!«
Štajerski TEDNIK
POPOLN POSEK
IGRALKA RINA
STARA VAS PRI RADEČAH
HRVAŠKI POLITIK TRIPALO
NASA PEVKA DEŽMAN
NEKDANJA GRAJSKA
SOBA S KAMINOM
VNETJE SKLEPOV
LETNI OBROK
CERKEV NAD DOBRUNJAMI
HRAPAVA PILA
BIENALNA PRIREDITEV
KOROSKA (PESNISKO)
DREVESNA SKORAJ
NEODKRITEŽ
DRŽAVA V ZDA
SEČNINI SORODNA SPOJINA
PERIODIČNI TISK
MITO TREFALT
PTUJSKA PEVKA
NAS KEMIK (IZTOK)
ARGENTINSKI DENAR
MASSENE-TOVA OPERA
BOLOGNA
DVOSPEV
NAŠA SPIKERICA REMS
LESNI KATRAN
POPOLN MRK
ŽENSKI PEVSKI GLAS
AM. PEVEC (BOB)
ŽLAHTNI PLIN
MORSKE RIBE
TRILČEK
OMELO Z RESAMI
TOMAŽ JERSIČ
IT. MOTOCIKEL
SKUPEK RUDNIN
URŠKA IRGOLIČ
OLGA MEGLIČ
LEDENA SVEČA, KRUNCELJ
VINAR, KLETAR
SLABSA MOKA ZA SVINJE
PREDSTAVNIK REIZMA
IZ BESEDE ESTRI
STRANSKI ZGORNJI DEL TRUPA
RDEČA SORTA VINSKE TRTE
Foto: AŠV
Foto: AŠV
UGANKARSKI SLOVARČEK: GORELJCE = naselje pri Radečah, KAMENATA = nekdanja grajska soba s kaminom, KOK = nizozemska plavalka (Ada, 1947-), OMETI = slabša moka za svinje, POPKA = stara sorta jabolk, PRALE = vzdevek slovenskega nogometnega trenerja Bojana Prašnikarja, STABENOW = ameriški pisatelj (Dana, 1952-), SVIBNO = stara vas pri Radečah, TUREL = slovenski kemik (Iztok, 1964-).
■se|ed 'eueiuoi 'jsjej 'uaiuo '§o|oua
'^ajnoo '}ejaiuo|§e 'ueonp 'o. '¡unj 'uoau 'ue|AQ 'ne 'jej 'oa 'J9H1J9M 'osad 'hai 'e^pouad 'uejain 'jb^iuao 'qn| 'ue}OJO>i 'e^oeiuso^ 'AamoSo 'Mouaqeis '>|a|o~| 'eiuoid 'pojqo 'e^dod :ouAoiopoA DINVZIdM 31 A3HS3d
torek • 14. maja 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se...
... da je modro-rumena stranka, ki je pravkar kon-gresovala, v bistvu veliko podjetje, ki ga zase in svoje izbrance vodi tisti, ki želi preseči absolutistično ka-rizmo nekdanjega predsednika bivše Juge. Za domovino, s .
. da bi slovenski estradniki lahko imeli do domače publike vsaj malo spoštovanja. Ne pa, da nam kar naprej prodajajo plagiator-ske skladbe starih grških in balkanskih jajc s prirejenimi plehkimi dvoumnimi besedili. Lična levinja nam je te dni postregla s kopijo znane skladbe Giania Mo-randia, Bella belinda, pa »nikom ništa«. Jo že požvižgavajo, kot da gre za njen hit; o, mama mia, o sveta Marija .
... da se na mednarodne igre šolarjev v daljno Kanado baje odpravlja kar cela družina vodje Štefanovega kabineta. Le zakaj bi človek potoval na svoj račun?
... da se je hrabra vukova enajsterica približala prvi ligi na pravljični način ... celo s pravljičnim številom doseženih golov..
... da so Poetovionski ro-kometaši imeli na zadnji
tekmi zares glasnoooo podporo. Saj so jo slišali tudi tisti, ki niso bili na tekmi.
Vidi se...
. da prvi mož ene najbogatejših občin že pridno išče nasvete pri enem najbolj premetenih podjetnikov. Morda pa mu bo le uspelo, da bo gasilsko-strankarski lobi v svoji občini vsaj malce utišal.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 20. 5. pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado podarja Založba Didakta. Nagrado prejme Lovrenc Kostanjevec, Ptuj.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik. si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat se nam je z elektronsko pošto oglasila Marina Zorec iz Ormoža in nam poslala fotografijo psičke Gaje, ki se je odpravila na kopanje v reko Dravo. Vidi se, da Gaja v vožnji prav uživa, enako pa v kopanju.
Iskrice
www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
		7					1	5
			3	9	7			
	6	2		1		4		9
	2				1	5	4	3
7			4		9			1
4	8	1	2				6	
9		6		2		7	3	
			9	8	4			
1	5					2		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vv	©©©	€€€	O
Bik	vvv	©©	€	OO
Dvojčka	vv	©	€€	OOO
Rai	v	©©	€	OO
Lev	vvv	©	€€	OOO
Devica	vv	©©©	€	O
Tehtnica	vv	©	€€	OOO
Škorpijon	v	©©©	€	OO
Strelec	vvv	©©	€€	OOO
Kozorog	vv	©	€€€	OO
Vodnar	vvv	©©	€€	OOO
Ribi	v	©©©	€€€	O
(Vir: www.pregovor.com)
»Ženske igrajo šah slabše od moških, ker je treba pet ur molčati.« Vasilij Smislov
»Humor je rešilni pas za plavanje po reki življenja.« Wilhelm
Raabe
»Humorist je hudo zlovoljen človek.« Jules Renard
»Satirik je kirurg - humorist fizioterapevt.« Žarko Petan
»Če vidimo luč na koncu predora, je to lučprihajajočega vlaka.« Robert Lowell
»Značilno čustvo za filozofa je: biti presenečen.« Platon
»Res je, da površno znanje filozofije nagiblje človekovega duha k ateizmu; poglobljena filozofija pa vrača človekovega duha religiji.« Francis Bacon
»Z lahkoto napraviti, kar je drugim težko, pomeni imeti talent. Napraviti, kar je talentu nemogoče, pomeni biti genialen.« Jorge Amado
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: METROPOLITANSKA OPERA
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 14. do 20. maja 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski
Šport, šport mladih, rekreacija
torek • 14. maja 2013
Strelstvo • 2. krog MK Interlige pištola 50 m
Aktualni prvak B. Simonič drugi s 557 krogi
Na radovljiškem malokali-brskem strelišču v Mošnjah je minuli konec tedna potekal drugi turnir Interlige, v streljanju s pištolo malega kalibra na 50 metrov. Strelci so bili tokrat na Gorenjskem še posebej razpoloženi, saj je domačin Simon Bučan dosegel izjemnih 563 krogov ter izenačil ligaški rekord med posamezniki, ki si ga je lastil Boštjan Simonič z nastopom na istem strelišču leta 2011. Tudi slednji je, kot aktualni ligaški prvak, pokazal bistveno boljše streljanje kot na uvodnem turnirju in z zelo dobrimi 557 krogi, kar je na ravni slovenskega državnega rekorda, osvojil drugo mesto. Dobre pogoje za nastopanje pa je s tretjim mestom in z osebnim rekordom s 555 krogi potrdil tudi tretjeuvrščeni strelec Emerik Hodžic iz Pirana. Zmagovalec uvodnega turnirja, Ormožan Kevin Venta, je tudi na drugem turnirju potrdil dobro ligaško formo in je s 547 krogi osvojil 4. mesto. Prvič v sezoni se je s tekmovalnim streljanjem na razdalji 50 m preizkusil tudi miklavški strelec Aleksander Ciglarič in s 528 krogi osvojil 11. mesto, njegova moštvena kolega Simon Simonič in Miran Miholič pa sta s 502 in 493 krogi osvojila 21. in 23. mesto. Juršinski članski strel-
Fotozapis
Foto: Simeon Gčnc
Boštjan Simonič je v Radovljici dosegel zelo dober rezultat (557), kar pa je ob izjemnem Simonu Bučanu, ki je izenačil njegov ligaški rekord (563), zadostovalo le za osvojitev 2. mesta. Vodilni v skupnem seštevku ostaja Kevin Venta, ki ima pred Bučanom točko prednosti (52:51), tretji je Boštjan Simonič z 48 točkami.
ci Rok Pučko, Ludvik Pšajd in Mirko Moleh so s 522, 519 in 508 krogi osvojili 13., 14. in 17. mesto, medtem ko je druga juršinska postava z mladinci Ivanom Druzovičem, Davidom Kekcem in Gregorjem Vesenjakom s 472, 455 in 437 krogi osvojila 31., 33. in 35. mesto. Ptujčan Milan Stražišar, ki skupaj z Kevinom Vento in Štefanom Balaškom nastopa za ekipo SD First, je s 489 krogi osvojil 25. mesto.
Bučan in Simonič v finalu svetovnega pokala?
Za primerjavo naj zapišemo še, da bi se Simon Bučan z dosežkom 563 krogov uvrstil med finaliste svetovnega pokala v ZDA, Boštjan Simonič pa bi se skupaj s svetovnim prvakom, Japoncem Matsudo Tomo-yukijem, uvrstil na 9. mesto. Na omenjenem svetovnem po-
kalu v Fort Benningu, ki se je ravnokar končal, se je z dvema uvrstitvama v finale ter s 4. in
6.	mestom izkazal najboljši slovenski strelec in zlati olimpijec Rajmond Debevec.
Rezultati ekipno:
1.	Kopačevina Škofja Loka Trata
2.	Grosuplje
3.	Dušan Poženel Rečica
4.	Jože Kerenčič Miklavž
5.	Juršinci I 6 Region Sud AUT
7.	First
8.	IX. Korpusa Piran
9.	Moris Kočevska Reka
10.	Juršinci II
Posamezno:
1.	Simon Bučan, KOP
2.	Boštjan Simonič, JKM
3.	Emerik Hodžic, IXP
4.	Kevin Venta, ORM
11.	Aleksander Ciglarič, JKM
13.	Rok Pučko, JUR
14.	Ludvik Pšajd, JUR 17. Mirko Moleh, JUR 21. Simon Simonič, JKM 23. Mira Miholič, JKM 25. Milan Stražišar, FIR 31. Ivan Druzovič, JUR 33. David Kekec, JUR 35. Gregor Vesenjak, JUR
Simeon
1630 1597 1594 1587 1549 1537 1526 1472 1383 1364
563 557 555 547 528 522 519 508 502 493 489 472 455 437
Gönc
Estradiniki pred svetovnim prvenstvom
Moskva bo od 2. do 12. junija letos gostila 3. svetovno nogometno prvenstvo umetnikov in glasbenikov. Edinstven dogodek, ki bo pod isto streho z veliko humanitarno akcijo za pomoč hudo bolnih otrok, so poimenovali »Art-Footbal 2013«.
Med 16 ekipam iz celega sveta so si letos nastop na tem največjem umetniško-nogome-tnem tekmovanju zagotovili tudi Slovenci. V Moskvi bodo igrali v skupini D, kjer so še Nizozemska, Izrael in Ukrajina.
Okostje ekipe sestavlja ekipa SLO POP ROCK TEAMA, ki bo tokrat okrepljena z nekdanjima reprezentantoma Donijem Novakom in Gregom Žida-nom (za Češko bo npr. nastopil nekdanji zvezdnik Juventusa Pavel Nedved). Slovence čaka prvo srečanje 4. junija na stadionu Torpeda proti Nizozemski, drugi obračun bo 6. junija na stadionu Kryla Sovetov proti Ukrajini, zadnjo tekmo v skupini pa igrajo 8. junija proti Izraelu. Selektor slovenske reprezentance je Slaviša Stojanovič, odličen glasbenik in nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance. Med imeni nogometašev so Magnifico, Pid-ži, Vili Resnik, Tone Košmrlj - Pop Design, Janez Nared, Peter Lovšin, Miro Todo-sovski, Rafel Zupanc, Jože Potrebuješ - Čuki in mnogi drugi. Barve Slovenije bo v Moskvi branil tudi član MNZ Ptuj Franc Nani Matjašič.
Slovenska estradna reprezentanca bo pred odhodom v Moskvo gostovala tudi v Spodnji Polskavi, kjer se bo v sredo, 15. maja, ob 17.30 v memorialni tekmi v spomin na ustanovitelja nogometa v tem kraju Srečka Juriča pomerila z veteransko ekipo Spodnje Polskave.
UR
Slo pop rock team, okostje estradne reprezentance Slovenije, ki bo nastopila v Moskvi
Šport otrok
I
Igriva košarka na Ptuju
Šolski šport • Nogomet
OS Breg pred OS Ljudski vrt
V ponedeljek, 6. 5., se je v dvorani Ljudski vrt na Ptuju zaključilo medobčinsko tekmovanje v nogometu za učenke letnika 2000 in mlajše, ki je s tekmami predtek-movanja potekalo od 16. 4. naprej. Prijavljenih je bilo šest osnovnih šol Spodnjega Podravja. Medobčinske prvakinje so postale mlajše učenke iz OŠ Breg, ki so v ključnem obračunu minimalno, z 1:0, premagale OŠ Ljudski vrt.
Predtekmovanje:
A-skupina: OŠ Destrnik-Trnovska vas - OŠ Cirkulane-Zavrč 3:0 (b.b.), OŠ Gorišnica - OŠ Cirkulane-Zavrč 3:0 (b.b.), Destrnik-Trnovska vas -
Gorišnica 2:3;
B-skupina: Ljudski vrt - Juršinci 4:0, Juršinci - Breg 0:6, Ljudski vrt - Breg 0:2;
finale: Gorišnica - Destrnik-Trno-vska vas 3:0, Ljudski vrt - Breg 0:1, Destrnik-Trnovska vas - Breg 0:3, Gorišnica - Ljudski vrt 0:2, Ljudski vrt - Destrnik-Trnovska vas 3:0, Breg - Gorišnica 2:0.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Breg
2.	OŠ Ljudski vrt
3.	OŠ Gorišnica
4.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
5.	OŠ Juršinci
tp
Zmagovalna ekipa OŠ Breg s trenerjem Zoranom Krajncem
Šahovski kotiček
Društveni turnirji v maju
Nadaljeval se je letošnji ciklus turnirjev v hitropoteznem in pospešenem šahu za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj.
Hitropotezni šah
Na turnirju v hitropoteznem šahu za maj, ki je bil obenem zaključna prireditev ob koncu ptujske ekipne šahovske lige, je sodelovalo 24 igralcev, ki so odigrali trinajst kol po švicarskem sistemu. Na turnirju je zmagal Žan Belšak, ki je z odličnim finišem prehitel mednarodnega mojstra Danila Polajžerja. Ta je sicer vodil skoraj do konca turnirja, nato pa se mu je dogodila neprijetnost, da mu je pozvonil mobilni telefon, kar po strogih šahovskih pravilih pomeni takojšno avtomatsko izgubo partije.
Na turnirju so bili doseženi naslednji rezultati: Žan Belšak 10,5 točke, Danilo Polajžer in Klemen Janžekovič po 9 točk, Silvo Zajc in Andraž Šuta po 8,5 točke, Janko Bohak in David Murko po 8 točk, Mitja Kramberger, Branko Orešek, Darko Dominko in Anton Butolen po 7,5 točke, Branko Cvetko in Klemen Kovačec po 7 točk, David Zagoršek, Martin Majcenovič, Milan Fijan, Leon Selišek in Samo Vrabič po 6,5 točke, Ivan Krajnc 5 točk itd.
Pospešeni šah
Na majskem turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 17 igralcev, ki so odigrali tradicionalnih sedem kol po švicarskem sistemu. Na izredno zanimivem turnirju je povedel veteran Janko Bohak, ki pa je izgubil zadnji partiji proti prvouvrščenima, ki sta ga tako zasluženo prehitela. Mladi nadarjeni Andraž Šuta, ki iz meseca v mesec napreduje na tovrstnih šahovskih tekmovanjih, je tako dosegel svojo prvo turnirsko zmago na društvenih prvenstvih.
Končni vrstni red: Andraž Šuta in Igor Iljaž po 5 točk, Janko Bohak, Anton Butolen, David Murko, Martin Majcenovič in Darko Dominko po 4,5 točke, Ciril Kužner 4 točke, Aleksander Podkrižnik, Boris Žlender, David Zagoršek in Mirko Prelog po 3,5 točke, Samo Vrabič, Leon Selišek in Matjaž Zupanič po 3 točke itd.
Janko Bohak
Košarkarska zveza Slovenije je v sodelovanju s Košarkaškim klubom Drava Ptuj v začetku tedna na OŠ Olge Meglič in na OŠ Mladika izvedla projekt Igriva košarka. Namenjen je otrokom od 4. do 9. leta starosti, ki se tako skozi različne igre spoznavajo s košarko. Na Olgici je bilo udeleženih približno 100 otrok od 1. do 3. razreda, še boljši pa je bil odziv na Mladiki, saj je v štirih vadbenih skupinah sodelovalo okrog 120 otrok.
Ti so najprej spoznali maskoti Žogi Koško in Žogico Koško. Postavljenih je bilo kar nekaj zanimivih in atraktivnih poligonov, skozi katere so otroci nesli ali odbijali prilagojene manjše žogice, na koncu poligonov pa
so bili postavljeni manjši koši, ki so jih udeleženci uspešno zadevali. Na prvi pogled je bila košarkarska igra otrokom zelo všeč. Operativni vodja Igrive košarke na Ptuju je bil Janez Seliškar, ki je po končanem programu povedal: »Naredili smo raznolike poligone za otroke, ki jim je bil najbolj všeč slalom med količki in na koncu met na koš. Otroci so zares uživali in se ob tem tudi spoznali s košarko, kar je bil tudi naš osnovni namen.«
Morda bo mlade prav ta projekt prepričal, da se bodo v prihodnosti na Ptuju ukvarjali s tem atraktivnim športom.
David Breznik
torek • 14. maja 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 14. maj
10:00 Središče ob Dravi, Trg talcev 4: vodstvo po krajevni zbirki, ob tednu
vseživljenjskega učenja Ljudske univerze Ormož, do 11.30 19:00 Slovenska Bistrica, knjižnica J. Vošnjaka: literarni večer, Bogdan Barovič-Barabe živijo dolgo
Sreda, 15. maj
8:00
9:00
10:00 15:00 16:00
17:00 17:00 18:00
20:00
Ormož, grad in grajska pristava: brezplačni ogledi muzeja za družine, do 14:00
Ptuj, pred Mestno hišo: slavnostno odprtje 1. uličnega UNESCO ASP teka mladosti
Slovenska Bistrica, K njižnica J. Vošnjaka: odprtje Stepišnikove bukvarnice Ormož, Knjižnica F. S. Meška: pravljična urica Ormož, Grajska pristava: predstavitev muzejskih stalnih zbirk, ob tednu vseživljenjskega učenja Ljudske univerze Ormož, do 17.30 Ptuj, Qlandia: odprtje razstave klekljanega nakita, klekljaric s Ptuja Ptuj, waldorfski vrtec, Peršonova ul. 1: brezplačna igralne urice Ptuj, Gimnazija: predavanje in razgovor z dr. Aleksandrom Zadelom, Moč samomotivacije in osebne odgovornosti, LAS za preprečevanje zasvojenosti MO Ptuj
Ptuj, Mestno gledališče, razstavišče Art Stays na stopnišču: odprtje fotografske razstave Gregorja Radonjiča - Khmerski kamni/bele peščine
Četrtek, 16. maj
11:00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: Dnevi poezije in vina 2013, predstavitev
programa, novinarska konferenca 18:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: koncert učencev Glasbene šole Ormož
18:00 Ptuj, Narodni dom: 13. revija upokojenskih pevskih zborov, PZDU Sp. Podravje Ptuj
18:00 Slovenska Bistrica, grad, Graslov stolp: odprtje razstave enkavstika, Franc Kolar
Petek, 17. maj
18:00 Ptuj, športna dvorana OŠ Ljudski vrt: prireditev Vrtca Ptuj, Slastni običaji v
letnih časih, ob 29. prazniku in 68-letnici dela Vrtca Ptuj 19:00 Ormož, grad, MCO: Brez dlake na jeziku, dr. Ana Arzenšek: O sreči 19:00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: regijsko srečanje za mlade literate SV Slovenije - Urška 2013, JSKD 20:00 Kidričevo, dvorana Pan: Vrtec Ptuj, svečani zbor in srečanje delavcev Vrtca
in gostov, ob 29. prazniku in 68-letnici dela vrtca Ptuj 20:00 Podgorci, Kulturna dvorana: Praznik vina Podgorci 2013 - svečana podelitev priznanj in pokušnja ocenjenega vina, TD Podgorci 20:00 Ptuj, Osojnikova c. 3, III. nadstropje: Inštitut za osebnostni razvoj, brezplačna delavnica - partnerski odnosi
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 16. maj: 19:00 Lincoln
Petek, 17., sobota, 18., in nedelja, 19. maj: 17:00 Krudovi; 19:00 Seanse; 21:00 Lincoln
buduhcxy
STAJERSKA BUDILKA,
od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure.
www.radio-ptuj.si
PTUJSKA TELEVIZIJA

PROGRAMSKA SHEMA PeTV
!&: 5.
9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Kuhiniica - pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modni-pon. 11:30 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Info kanal 13:00 Pomurski tednik - pon. 13:25 Info kanal
15:05 Jana o zdravju - Zdrav duh v
zdravem telesu - pon. 5:35 Kuhiniica 6:00 Ptujska kronika - pon. 6:20 Info kanal 7:00 Soort(no)-17. oddaja 7:30 Motoscena - 21. oddaja 7:50 Info kanal 8:00 Ptujska kronika - pon. 8:20 Info kanal
9:30 Zemlja in mi -17. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Sport(no) -17. oddaja - pon. 20:50 Motoscena - 21. oddaja - pon. 21:20 Cista umetnost -19. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal Sreda 15.5.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 nfo kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro - pon. 11:30 Info kanal
14:05 Jana o zdravju-Zdrav duh
v zdravem domu - pon. 4:35 Gostilna pr Francet - 28. oddaja - pon. ""5 Kuhinjica ...O Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal
17:00 Cista umetnost-19. oddaja 17:25 Videnje Vide Vidmar-pon. 17:50 Glasbeni predah 18:00 Povabilo na kavo - pon. 18:25 Info kanal
19:30 Zemlja In mi -17. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika-oon. 20:20 Sport(no) - Predstavitev plavalnega
3 Snort(no) -kluba Term Ptuj-oon. i Cista umetnost-19.
20:35 Cista umetnost -19. oddaja - pon. 21:00 Motoscena - 21. oddaja - pon. 21:20 Povabilo na kavo - pon. 21:45 Reei TV Gorišnica 22:45 Info kanal
letrtek 16.5.
.00 Dnevnik TV Maribor -pon
9:20 Kuhinjica - pon.
9:45 Info kanal
10:20 Modro-pon.
10:50 Info kanal
12:00 Ptujska kronika
12:20 Povabilo na kavo - pon.
12:45 Info kanal
15:30 Kuhiniica
16:00 Ptujska kronika - pon.
16:20 Info kanal
18:00 Ptujska kronika-pon.
18:20Sport(no) -17. oddaja-pon.
18:50 Info kanal
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Povabilo na kavo - non.
20:45 Cista umetnost 19. oddaja-pon.
21:10 Moto scena - 21. oddaja - pon.
22:00 Ptujska kronika - pon.
22:20 Zemlja In mi -17. oddaja - pon.
23:05 Info kanal
mj-ISKA TEL£VrZIJA
Mali oglasi
STORITVE


ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18 www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo.arnus.si.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051
667 170._
PRODAM drva v hlodih, kamionska
dostava. Tel. 041 767 760._
PRODAM drva, bukova, ugodno (debelo cepana) in v hlodih ter možnost razreza in dostave. Tel. 051 632 814._
KUPIM traktor Tomo Vinkovič, Zetor, Ursus, IMT, Deutz, univerza ali podobno, lahko slabše ohranjen. Tel. 041 680 684.
NEPREMIČNINE
PRODAM več apartmanov v velikosti od 40 do 65 m2, otok Murter - Ti-sno, 30 metrov od morja, cena cca 2.500 €/m2, telefon 00385 98 33
61 40._
PRODAM enosobno stanovanje, 45 m2. Tel. 031 669 145.
DOM-STANOVANJE
VIR PRI ZADRU, apartmaji ROZI, 100 m od plaže, ugodni najem. Tel.
00385 91 593 4752._
KOPER - APARTMAJI do 4 osebe 245 €/teden, do 6 oseb od 315 €/teden, poleg urejenega brezplačnega kopališča. Kontakt 041 227 744.
IŠČEMO osebo (lahko študent), ki je pripravljen urejati in kositi travno na vikendu.Tel. 041 575 508.
RAZNO
KUPIM mizarsko delovno mizo (pank) in žrmlje. Gsm 040 786 069.
www.tednik.si
Napovednik, tudi na www.siptv.si
00:00 Vid» strani 8:00 NI vse pust - AFS Študent 9:15 Polka in Majolka 10:15 Utrip Iz Ormoža 11:10 Ljudski pevci se predstavijo 13:00 Video strani 18:00 Ujemi sanje 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Revija malih pevskih skupin 21:30 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddala o kulturi 23:00 Video strani
00:00 Video strani
8:00 Koncert vokalne skupine Snežet 9:15 Kronika iz občine Hajdina 10:20 Revija otroških pevskih zborov 1. i 11:30 Oddala ŠKL 12:30 Video strani
18:00 Revija odraslih folklornih skupin 20:00 Koncert MePZ Gerečja vas 21:00 Hajdina - Iz domače skrinje 22:10 Gostilna pri Francetu 23:10 Video strani
00:00 Video strani
8:00 Revija otroških pevskih zborov 2. del 9:15 Glasbena oddaja 10:30 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani
18:00 Seja sveta občineDomava-VŽIVO 20:00 Revija Mladinskih pevskih zborov 1. dE 21:30 Domava - Iz domače skrinje 22:30 Oddala o kulturi 23:00 Video strani
Uredništvo: tel.:02 754 OO 30
Marketing tel.: 02 780 69 90 www.siptv.si
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag,
še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje je živeti brez njega.
V	SPOMIN
13. maja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Maks Kostanjevec
IZ BARISLOVCEV 4 A
V	naših mislih in srcih živiš z nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi tvoji najdražji
ZAHVALA
V težkih trenutkih, ko nas je zapustil naš dragi
Rudolf Belšak
IZ PTUJA
ste nam stali ob strani številni sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se v tako velikem številu še zadnjič poslovili. Hvala za vso pomoč, podporo, cvetje in sveče. Hvala duhovniku in govornikom. Posebna zahvala velja številnim lovskim prijateljem za izkazano pozornost. Hvala tudi vsem za izkazano pisno in ustno sožalje.
Žalujoči žena Marica, hčerka Majda z Matjažem, sin Rudi z Albino, vnuki: Teja, Barbara, Alenka, Andrej, Tjaša, Špela in pravnuki: Jaka, Žiga, Matej, Eva, Blaž in Bor
SVET ZAVODA OSNOVNA ŠOLA BREG Rogaška cesta 6, 2250 Ptuj
razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF , 57/12-ZPCP-2D in 21/13 ZDR-1).
Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela bo 1. november 2013. Izbrani kandidat/-tka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku) pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA OSNOVNA ŠOLA BREG Rogaška cesta 6, 2250 Ptuj, z oznako "Prijava na razpis za ravnatelja".
Kandidat/-tka mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje in kratek življenjepis.
Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
: CENA« OPR.
DAEWOO IAN0S 1.5 SERVO, 4 VRATA	1999
FORD FIESTA 1.4 TREND, SLO	2009
FORDFOCUSMI.SVRAT	2003
FORD FOCUS KARAVAN 1.616V	2007
FORD FUSION COMFORT 1.6,6 VRAT	2006
FORDKA 1.2 TITANIUM	2010
F0RDM0NDE0 1.81 TREND, 4 VRATA	2001
PEUGEOT RCZ COUPE 1.6	2010
RENAULT CLI01.2 FIDJI, 5 VRAT	1997
RENAULT MEGANE 1.S DCI, S VRAT	2004 RENAULT MEGANE 1.6 BERUNE EX., 5 VRAT 2009
RENAULT SCENIC 1.9 DCI	2002
SEAT LEON 14,5 VRAT, SID	2003
TOYOTA RAV42.2D, 4X4	2007
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN, SLO	2004
646,06 EL P0M.STEKEU SERVO VOL SV. ZELENA KOV. 7.696,06 DLUETOOT1I,ALU PLATIŠČA MODRA-V1SION KOV. 2.696,06 K1JMA, 0BV0L KONTROLE SREBRNA KOV. 6.966,06 D0D. 4 ZIMSKE GUME NA PLAT. SREBRNA KOV. 6.666,00 AUJP1AT., AVT. KUMAJHEGL TEMNO SIVA KOV. 7.990,06 ALU PLAT., KUMA, MEGLENKE ČRNA-RDEČA 1.996,06 ELPAKET, MEGLENKE, KUMA TEMNO SIVA KOV. BKEN0N, PARK SENZORJI ČRNA RADKMD, TONIRANA STEK. RDEČA KUMA,ELPAKET,MEGLENKE SREBRNAKOV. PARK SENZ..0BV. KONTROLE SREBRNAKOV. 3.166,00 4 ZIM. GUME NA PLAT., KUMA SREBRNAKOV. 3.790,06 KUMMBS,1.LAS.,SERV0V0L ZLATA KOV. 13.396,00 AUJPLAT,AVT.KUMAJHEGL SREBRNAKOV. 5.796,06 1.LAST.,SER.KNJ.,TEMP0MAT SV.M0DRA KOV.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
Videm • Predtekmovanje otroške varnostne olimpijade
Zmaga v roke Bednjanov
OŠ Videm je konec minulega tedna gostila peto izmed predtekmovanj letošnje osme otroške varnostne olimpijade, ki je bilo mednarodno obarvano, saj so tekmovali tudi učenci iz sosednje Hrvaške. Na športnem igrišču ob šoli je svoje znanje in spretnosti pomerilo kar 210 četrtošolcev iz 21 osnovnih šol.
Zbrane mlade tekmovalce so pred začetkom tekmovanja pozdravili ravnateljica OŠ Videm Helena Šegula, župan občine Videm Friderik Bračič in komandir Policijske postaje Podlehnik Uroš Kušar ter jim zaželeli obilo uspeha.
Ekipe učencev so tekmovale v štirih disciplinah, in sicer v sestavljanju logotipa, igri Človek ne jezi se, kolesar ter v gasilski vaji zbiranja vode. Tekmovali so učenci iz OŠ Videm, podružnice Sela in podružnice Leskovec, Žetale, Ormož, Cirkulane-Zavrč, Miklavž pri Ormožu, Majšperk (podružnici Stoperce in Ptujska Gora), Velika Nedelja (podružnica Podgorci), Majšperk, dve ekipi iz OŠ Gorišnica, Sv. Tomaž, Središče ob Dravi, Ivanjkovci, Podlehnik, Velika Nedelja in še dve ekipi učencev iz hrvaške OŠ Franje Serta iz Bednje ter Izidorja Poljaka iz Višnjice. Gre za OŠ z območja Policijskih postaj Podlehnik, Ormož in Gorišnica. Ob koncu je največ točk in s tem zmago dosegla ekipa iz Bednje, na drugo mesto se je uvrstila ekipa učencev
iz OŠ Žetale, na tretje mesto pa ekipa iz OŠ Leskovec (Videm). Te tri ekipe so se uvrstile tudi v finalno tekmovanje letošnje osme otroške varnostne olimpijade, ki bo šestega junija v Mariboru.
Ob robu tekmovanja so si četrtošolci lahko ogledali tudi sredstva in opremo gasilcev, svoje delo in opremo so predstavili cariniki, vojaki iz Slovenske vojske pa so radovedneže okrasili tudi z maskirno barvo
ter pripravili praktična darila za prve tri najuspešnejše ekipe. Prav tako so svoja vozila in opremo na ogled postavili policisti z območnih policijskih postaj, policista Zoran Brezoč-nik in Vasja Fric s Policijske
postaje vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor pa sta pokazala vajo poslušnosti s policijsko psičko ter tako poskrbela, da so otroci lažje pričakali na razglasitev rezultatov tekmovanja.
Sicer pa so si prav vsi tekmovalci zaslužili priznanje za sodelovanje v tekmovanju, najboljše ekipe so se opremile s praktičnimi darili Slovenske vojske, gostujoča osnovna šola pa je v sodelovanju z občino hrvaške tekmovalce opremila z majicami Otroške varnostne olimpijade.
SiM
Foto: Črtomir Gozni k
Utrinek z letošnjega predtekmovanja za otroško varnostno olimpijado v Vidmu.
Kidričevo • V PGD Talum se posvečajo svojemu podmladku
Poučno srečanje z udeleženci krožka Mladi gasilec
Člani PGD Talum so minulo soboto pripravili poučno srečanje z mladimi, ki delujejo v okviru krožka Mladi gasilec na OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, na katerem so jim predstavili gasilsko tehniko in opremo ter prikazali gašenje kuhinjskega požara.
Kljub slabemu vremenu se je srečanja v zunanjih prostorih PGD Talum ob nogometnem igrišču v Kidričevem udeležilo vseh 21 mladih gasilcev, ki delujejo v okviru krožka, ter mnogi njihovi starši. Pozdravil jih je predsednik PGD Talum Zdenko Belšak, ki je staršem predstavil program gasilskih aktivnosti v krožku in tekmovanj v letošnjem letu, ko jih čaka še precej dela. Kmalu bodo organizatorji mladinskega kviza mladih gasilcev, pionirji pa se že pripravljajo na občinsko gasilsko prvenstvo, ki bo 16. junija. Ob tem je poudaril tudi pomembno vlogo staršev, ki svoje otroke v tem krožku podpirajo in spodbujajo, posebno zahvalo pa je namenil upravi Taluma
ter družbi Vargas-al za vsestransko podporo in pomoč. Nekaj spodbudnih besed v podporo mladim gasilkam, gasilcem in njihovim mentorjem sta namenila tudi vodja varnostne službe Vargas-ala Boris Kuhar, ki je poudaril, da je sodelovanje s PGD Talum že več let zelo uspešno, ter predsednik uprave Taluma Marko Drobnič, ki je izrazil zadovoljstvom nad tolikšnim številom mladih bodočih gasilcev ter obljubil, da bodo tudi v bodoče z veseljem podpirali plemenito gasilsko dejavnost. Predvsem zato, ker gre za največjo prostovoljno organizacijo v Sloveniji, ki je odlično organizirana in redno skrbi tudi za izobraževanje ter izpopolnjevanje svojih članov
ter je vedno pripravljena pohiteti na pomoč, ne glede na to, kdo jo potrebuje.
V drugem delu popoldanskega delovnega srečanja so si mladi gasilci in njihovi starši z velikim zanimanjem ogledali gasilske avtomobile ter vso razpoložljivo gasilsko tehniko in opremo, kar jih je zelo navdušilo, še posebej zvok sirene. Člani PGD Talum pa so jim predstavili še praktično vajo: kako pravilno pogasimo kuhinjski požar, če v ponvi zagori olje, ki je bilo pozablje-
no na prižganem štedilniku. Primer je bil dobro izpeljan, predvsem pa zelo poučen, saj pravilnega postopka gašenja marsikdo ni vedel. Kot je ob predstavitvi postopka pravilnega gašenja poudaril poveljnik društva Jožef Kancler, je v takem primeru najprej treba prekiniti vir toplote. To lahko storite tako, da ponev enostavno prekrijete z vlažno krpo in počakate, da preneha goreti, pri čemer je pomembno, da je krpa iz bombaža in ne iz umetnih materialov. Lahko pa
ukrepate tudi tako, da v gorečo ponev previdno vlijete hladno olje, pokrijete posodo in počakate, da ogenj preneha goreti ter da se posoda ohladi. V nobenem primeru pa ne smete gorečega olja gasiti z vodo, saj to povzroča burno reakcijo, podobno manjši eksploziji. Po končanem programu so gasilci PGD Talum za vse udeležence pripravili pogostitev, in čeprav jim vreme ni bilo naklonjeno, je bilo vzdušje prav prijetno.
-OM
Osebna kronika
Rojstva: Elizabeta Ozvatič, Pacinje 2, Dornava - deklica Nives; Anja Kancler, Žabjak 8 a, Ptuj - deček Mare; Marina Marin, Goričak 19, Zavrč - deček Luka; Nataša Rak, Cesta 25, Rogaška Slatina - deček Samuel; Amanda Kumer, Podlehnik 6 a, Podlehnik - deklica Eva; Petra Planinšek, Župečja vas 2, Lovrenc na Dr. polju - deklica Taja; Eva Omahen, Ul. 8. februarja 31, Miklavž na Dr. polju - deček Luka; Sladana Batarilovič, Cesta 33, Rogatec - deček Santino; Biserka Mesarič, Bukovci 95, Markovci -deček Mateo; Ksenja Arbeiter, Markovci 18, Markovci - deček Florjan; Simona Gol Pacher, Ul. Heroja Lacka 9, Ptuj - deklica Leni; Dijana Koštro, Natašina pot 3, Ptuj - deklica Anja; Anita Kelenc, Placerovci 10, Gorišnica - deček Rok; Marta Kokol, Hvaletinci 9, Vitomarci -deček Maj; Petra Težak, Hrastovec 81, Zavrč - deček Žiga; Vesna Titan, Belski Vrh 7, Zavrč - deklica Tina; Natalija Mlakar, Njiverce vas
29,	Kidričevo - deklica Pia; Darja Sitar Stopajnik, Lancova vas 77 a, Videm - deček Teo; Milka Sovič, Veliki Brebrovnik 9, Ormož - deček Matej; Sabina Gašperič, Nova vas pri Ptuju 121, Ptuj - deklica Vita; Nina Žibert, Tržišče 9, Rogaška Slatina - deklica Neli.
Umrli so: Cecilija Plohl, roj. Štum-berger, Sobetinci 31, roj. 1928 -umrla 26. aprila 2013; Ana Cafuta, roj. Krajnc, Sedlašek 2, roj. 1930
-	umrla 29. aprila 2013; Marija Terezija Podgorelec, roj. Hlebec, Kog 109 a, roj. 1940 - umrla 29. aprila 2013; Predrag Mitic, Lenart, Maistrova ulica 7, roj. 1934 - umrl
30.	aprila 2013; Anton Tement, Moškanjci 98, roj. 1932 - umrl 30. aprila 2013; Bojan Granda, Paradiž 29/a, roj. 1987 - umrl 2. maja 2013; Antonija Vrabl, roj. Grabar, Dornavska c. 24, Ptuj, roj. 1922
-	umrla 2. maja 2013; Terezija Ze-lenjak, roj. Kovačec, Lackova ul. 1, Kidričevo, rojena 1937 - umrla 3. maja 2013; Alojz Vidovič, Gruško-vec 86, roj. 1955 - umrl 4. maja 2013; Štefan Nahberger, Zgornja Hajdina 37 a, roj. 1944 - umrl 5. maja 2013; Frančišek Majcen, Finžgarjeva ul. 20, Ptuj, roj. 1938
-	umrl 6. maja 2013; Franc Lo-vrenčič, Grajenščak 81/a, Ptuj, roj. 1940 - umrl 28. aprila 2013; Tomaž Rodošek, Sedlašek 123, roj. 1931 - umrl 6. maja 2013; Angela Krajnc, roj. Malec, Obrež 142, roj. 1931 - umrla 23. aprila 2013; Viktorija Korez, roj. Bedenik, Čermoži-še 81, roj. 1946 - umrla 8. maja 2013; Dragica Krajnc, roj. Cerjan, Regentova ul. 9, Maribor - umrla
7.	maja 2013; Lovrenc Krajnc, Spodnja Hajdina 16, roj. 1926 - umrl
8.	maja 2013.
Poroke - Ptuj: Uroš Krajnc, Skor-ba 57 a, in Barbara Kokol, Skorba 19 a; Žiga Tovornik, Hajdoše 22, in Jana Petek, Lackove čete 9, Ptuj; Slavko Plošinjak in Sabina Vimer, Gajevci 7 a; Tomaž Dvoršak, Ga-lušak 15, in Zvezdana Šalamun, Trnovska vas 5.
Danes bo sončno. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah kratkotrajna megla. Ponekod bo čez dan pihal južni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 9, ob morju okoli 11, najvišje dnevne od 18 do 23 stopinj C.
Obeti
V sredo bo povečini sončno in še nekoliko topleje. Pihal bo južni do jugozahodni veter. V četrtek bo oblačno. Dež bo od zahoda dopoldne zajel vso Slovenijo, pogostejši bo v zahodni polovici države. Ob morju bo pihal jugo.
Napoved vremena za Slovenijo