Hrastnik, 1. 1. 1972
Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, Vračun Viljem, Rački Viktor, inž. Tramte Franc, Strgaršek Janko, Janežič Alojz, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje
VSE SILE ZA IZPOLNITEV AKCIJSKEGA PROGRAMA
pojavljajo v zvezi z izvrševanjem plana, pa se rešujejo sproti z vso odgovornostjo na tehnični konferenci. Ob sestavi plana imajo vodje OZD pravico in dolžnost, da preverijo navedbe plana in da se izrazijo, ali je postavljena količina rentabilna glede na optimalni fizični obseg proizvodnje.
Po zaključku meseca — zaključku operativnega plana so v zvezi z neizvršitvijo fizičnega obsega proizvodnje vodje OZD dolžni dati objektiven odgovor, zakaj plan ni bil izvršen. Postavljanje subjektivnih razlogov se ne priznava.
Odbor za plan in finance je pristojen, da vsak mesec pokliče vodje OZD, da dajo odgovor v zvezi z izvrševanjem plana za njihovo enoto. Ta odbor pa odgovarja delavskemu svetu, v kolikor podjetje v celoti ne dosega letnega družbenega plana.
2.	V zvezi s koriščenjem delovnega časa je potrebno preiti k urejeni disciplini upoštevajoč, da morajo vse OZD ali njihovi oddelki koristiti predpisani delovni čas, določen s pravilnikom o delovnih razmerjih. Aktivni delovni čas je treba prerazporediti tako, da so optimalno zasedena sredstva za delo in da se v tem času dajo doseči naj večji rezultati dela. To pa se doseže s pravilno razporeditvijo dela članov na posamezna delovna mesta, nadzor nad koriščenjem delovnega časa, upoštevajoč začetek in konec dela.
Vodja organizacije združenega dela oziroma od njih pooblaščeni člani so dolžni, da vršijo nadzor v zvezi s koriščenjem delovnega časa in da zadeve individualno na mestu rešujejo.
3.	Takoj je potrebno urediti organizacijski sestav in status nor-mirske službe, tako da bo lahko ta služba aktivno pristopila k izvrševanju določil o normah. Zlasti pa je potrebno, da se izpolnjevanje norm sproti spremlja in da se v upravičenih primerih na podlagi objektivnih razlogov in ne subjektivnih faktorjev sproti pristopa k pravilni ureditvi posamezne norme.
4.	Glede na dejstvo, da je v Steklarni Hrastnik odsotnost z dela zaradi bolniškega staleža izredno visoka in presega slovensko in hrastniško povprečje, je potrebno, da se postavi tesnejše sodelovanje z zdravstveno službo in pristojno službo podjetja. Obvezno je takoj uvesti de-
Vsem članicam in članom kolektiva, upokojencem, vojakom, poslovnim partnerjem in vsem bralcem časopisa »Steklar«, želijo srečno in uspešno leto 1972
DELAVSKI SVET
ODBOR ZA POSLOVNO POLITIKO TOVARNIŠKI ODBOR SINDIKATA SEKRETARIAT ZK TOVARNIŠKA KONFERENCA ZM UREDNIŠKI ODBOR
Za dosego uspešnejših poslovnih rezultatov, povečanja obsega proizvodnje v fizičnem in finančnem obsegu, za izvršitev določil sprejetega samoupravnega sporazuma, za ustvaritev sredstev mase osebnih dohodkov po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, za vlaganje v razširjeno reprodukcijo, izvršitev plana srednje-
ročnega programa se člani delovne skupnosti Steklarne Hrastnik, družbenopolitične organizacije v podjetju, kakor tudi samoupravni organi, kolektivno izvršilni in individualno izvršilni organi zavzemajo na osnovi predvidevanj gospodarjenja v podjetju in o-stalih pogojev za obdobje leta 1972 in za obdobje srednjeročnega programa za naslednji stabilizacijski
PROGRAM:
1.	Vsi plani morajo biti usklajeni s sredstvi, s katerimi podjetje razpolaga, ter z zmogljivostmi proizvodnje, s potrebami tržišča in možnostmi podjetja. Posebno pozornost je potrebno posvetiti realizaciji planov za krajše obdobje — takoimenovani mesečni operativni plani, ki so razdeljeni po posameznih obratih oziroma delovnih enotah. Mesečni plani morajo biti tako sestavljeni, da ne povzročajo ozkih grl v posameznih proizvodnih e-notah in da omogočajo enakomerno koriščenje proizvodnih kapacitet in da ne povzročajo zmanjšanje oziroma povečanje delovne sile. Za izvršitev plana je osebno odgovoren vodja ustrezajoče OZD, vprašanja, ki se pa
lovno mesto »kontrolorja bolnikov«, ki ga ni v pravilniku o delitvi OD in dati izvršitelju ustrezajoča napotila in navodila v zvezi z delokrogom dela kontrolorja bolnikov. Delovno mesto kontrolorja bolnikov se organizacijsko podredi kadrovsko pravni
službi in sprejema tudi vsa navodila od vodje te službe.
Posebno se je treba zavzemati, da bo obratovalni čas ambulant ves dopoldanski delovni čas, kot je predpisan za zdravstvene službe, čeprav gre za pomanjkanje (Dalje na 2. strani)
VSE SILE ZA
(Nadaljevanje s 1. strani)
zdravstvenega kadra, vendar glede na število članov delovne skupnosti kakor ostalih članov v spodnjem delu Hrastnika bi bilo obvezno, da je ambulanta z ustrezajočim zdravnikom na razpolago v predpisanem delovnem času. Razmisliti pa je potrebno tudi o tem, da bi bila ambulanta z ustrezajočim zdravnikom vsaj enkrat oziroma dvakrat tedensko odprta določene ure popoldan.
5.	Odsotnost z dela se lahko koristi samo v primerih in pogojih, ki so določeni s statutom podjetja oziroma pravilnikom o delovnih razmerjih s tem, da se sestanki družbenopolitičnih organizacij organizirajo v popoldanskem času in da se osebe, ki so v rednem proizvodnem procesu, opraviči izostanka. Upoštevati je treba tudi določila pravilnika o osebnih dohodkih o refundaciji.
Kakršnakoli odsotnost z dela, ki jo odobri pristojni vodja OZD, mora biti predhodno nadoknađena. Nadomestitev po odsotnosti se ne dovoljuje.
Že pred začetkom vsakega leta je glede odsotnosti iz naslova letnih dopustov potrebno izdelati terminski plan letnih dopustov. Dopust so tudi praviloma koristili največ v dveh letih, upoštevajoč proizvodni proces in pogoje dela. Letni dopust se ne more odobriti za nazaj in je potrebno, da se izvršitelj letnega dopusta predhodno sporazume z vodjo OZD, upoštevajoč terminski plan letnih dopustov.
6.	Pri odpadku se je treba zavzemati, da se doseže planirani odpadek oziroma da se ta odpadek še zmanjšuje zlasti, če je manjša proizvodnja. V zvezi z odpadkom je potrebno voditi pravilno dokumentacijo, tako da bo odpadek odraz dejanskih objektivnih pogojev dela, ne pa rezultat malomarnega izvrševanja nalog. Vse reklamacije iznad vrednosti 3.000.— din se obravnavajo pri arbitraži podjetja in tudi uvede sodni postopek, v kolikor je ugotovljeno, da se je izvršila napaka zaradi malomarnosti. Kot predlog se daje v obravnavo, da bi se članom ne plačal delovni čas, ki so ga prebili na delovnem mestu in delali v času, na katerega se reklamacija nanaša. S tem v zvezi je treba tudi preanalizirati vprašanje internih reklamacij v zvezi z izvrševanjem uslug oziroma delom med posameznimi organizacijskimi e-notami.
Obvezno je potrebno takoj pristopiti h konkretnemu popisu delokroga del vseh delovnih mest, in na tej podlagi postaviti kompetence odgovornosti in pravice odločanja.
7.	Za vsa večja popravila, ki se opravijo na osnovnih sredstvih ali sredstvih skupne uporabe, je treba predhodno izdelati ustrezajoči predračun, ki ga obravnava DS in ki zagotovi oziroma izroči potrebna sredstva.
8.	V zvezi z dokumentacijo in analizo, ki jo plansko analitska služba dostavlja vodjem OZD, so ti dolžni, da mesečno predvidevajo in analizirajo porabljene stroške in dajo predlog za zmanj-
IZPOLNITEV
sanje. Predlogi se pismeno zabeležijo, vnesejo v zapisnik in prediskutirajo pri pristojnih organih. Po možnosti je potrebno v bližnji bodočnosti za meritve nabaviti ustrezajoče merilne naprave.
Odpadek kakršnegakoli značaja se mora dnevno ugotavljati in dnevno pristopati k njegovem zmanjševanju.
9.	V zvezi z nelikvidnostjo je potrebno, da se od novih kupcev zahtevajo akceptni nalogi; za kupce, za katere komercialni sektor meni, da niso v likvidnem stanju, je potrebno preveriti mesečno pri Službi družbenega knjigovodstva vprašanje njihove možnosti plačila in na tej podlagi zoper njih vložiti takoj ustrezajoča pravna sredstva za poravnavo dolga. Komercialni sektor mora bolj sodelovati s svojimi službami pri izterjatvi dolgov.
10.	Takoj je tudi potrebno izdelati normative surqvin, pomožnega materiala, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov.
Natančneje pa je potrebno izdelati okvirne normative vseh zalog. S tem v zvezi pa je potrebno v proizvodnji in pri vseh o-stalih delih upoštevati, da se doseže čim boljša kvaliteta, da se nabavlja kvalitetno blago, da se vodi nadzor nad prevozom blaga v skladu s sklenjenimi sprorazu-mi, da se skratka začne splošna akcija za boljšo kvaliteto' dela in blaga, ki ga prejemamo od prodajalcev v okviru postavljenih normativov.
Za kvaliteto strojev odgovarjajo vodje organizacije združenega dela, ki so dolžni, da dnevno večkrat vršijo nadzor nad obratovanjem strojev in da sproti odpravljajo napake, zastoje oziroma da to sporočijo osebam, ki so zadolžene za vzdrževanje.
11.	Delo v podaljšanem delovnem času (nadure) se lahko odredi samo v primerih, ki so določeni v statutu in pravilniku o delovnih razmerjih, v vseh ostalih primerih se daje prosti čas kot nadomestitev za opravljeno delo v podaljšanem delovnem času.
Tudi civilno-pravne pogodbe se lahko sklepajo samo v skladu z zakonom.
AKCIJSKEGA
Za nadomestitev se izvršijo u-strezajoče razporeditve ali pa se istočasno tudi določeni člani strokovno izpopolnijo za izvrševanje ustreznih nalog, če jih je potrebno nadomestiti.
12.	V zvezi s kadrovsko problematiko je potrebno aktivneje pristopiti k strokovno in družbeno političnemu izobraževanju naših članov. Zlasti je potrebno pripraviti v zvezi s sprejetim srednjeročnim programom razvoja podjetja, da se ob tehničnem razvoju tudi predvideva kadrovska zasedba ustrezajočih delovnih mest. Ob organiziranju steklarske šole bo potrebno razmisliti o ustanovitvi matične šole v Steklarni Hrastnik, kjer bi se poklici steklarjev, kontrolorjev, stekloslikar-jev in ostalih obravnavali po enakem statusu kot sedanji učenci po pogodbi (vajenci).
13.	Vsi vodje OZD so dolžni, da stremijo za zmanjšanjem stroškov, v celoti pri vseh fazah dela, pri vsem materialu itd. Tudi pri službenih potovanjih je treba določiti potovanja samo, če so u-pravičena.
14.	Vse družbenopolitične organizacije morajo aktivno sodelovati skupno s samoupravnimi organi za aktivnejše delovanje decentraliziranih samoupravnih or-
Skupščina občine Hrastnik je na seji dne 26. 11. 1971 po predhodnih obravnavah v družbenopolitičnih organizacijah sprejela sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo šolskih prostorov in zaprtega kopališča v Hrastniku, ker je le na ta način možno zbrati sredstva za dograditev navedenih Objektov.
ganov in pomožnih teles, kot je to določeno v statutu podjetja.
Ta stabilizacijski program naj bo osnova in vodilo pri izvrševanju delovnih in družbenih nalog samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, kakor tudi slehernega člana delovne skupnosti. Samo s skupno, zavestno akcijo bomo uspeli zboljšati rezultate poslovanja, ker kakor nam je znano, se trenutno ne nahajamo v najboljšem materialnem in siceršnjem položaju, ob stoječi predpisi v zvezi z reformo nas bodo verjetno še prizadeli, zato je izpolnitev tega stabilizacijskega programa edina osnova k uspešnejšim poslovnim rezultatom.
Menim, da bodo družbenopolitične organizacije in drugi organi na svojih sestankih ta program osvojili, ga dopolnili in da bomo s skupnimi močmi dosegli zaželene rezultate.
Ob zaključku se zahvaljujem vsem članom kolektiva, organom samoupravljanja in družbenopolitičnim organizacijam za sodelovanje in želim v NOVEM LETU 1972 CELOTNEMU KOLEKTIVU OBILO USPEHA, SREČE TER ZADOVOLJSTVA!
Direktor podjetja
JOŽE KLANŠEK
Po sklepu seje skupščine je bil referendum izveden dne 19. 12. 1971 na celotnem območju občine Hrastnik.
Po podatkih občinske volilne komisije so rezultati referenduma naslednji:
—	od skupno 7.926 volivcev, vpisanih v volilni imenik, se je glasovanja udeležilo 6.614 volivcev ali 83,4 %;
—	za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 5.105 volivcev ali 64,4 % od skupno vpisanih volivcev, proti je glasovalo 1.408 volivcev ali 17,76 % od skupno vpisanih volivcev, neveljavnih glasovnic pa je bilo 101.
Ker je potrebno za uvedbo krajevnega samoprispevka, da se zanj izjasni večina vpisanih volivcev za območje občine, se ugotavlja, da je referendum uspel, saj je zanj glasovalo 64,4% od skupno vpisanih volivcev.
Podrobnejše poročilo o rezultatih referenduma po posameznih voliščih bo odbor skupno z občinsko volilno komisijo pripravil in o tem poročal.
Z ozirom na določilo sklepa skupščine občine Hrastnik o razpisu referenduma bo skupščina občine Hrastnik sprejela odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka.
♦
%
t
t
♦
i
i
♦
♦
♦
❖
♦
♦
Vsem članicam in članom kolektiva Steklarne Hrastnik želijo srečno in uspehov polno novo leto 1972 aktivi sindikata — notranji obrat, brusilnica, slikarnica, profesionisti, transport, skladišče in splošna služba.
♦
♦
♦
t
♦
i
♦
♦
:
♦
t
:
:
z
IZID REFERENDUMA ZA UVEDR0 KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA
ZA IZGRADNJO ŠOLSKIH PROSTOROV IN ZAPRTEGA KOPALIŠČA V RRASTNIKE
Hitreje odpravljati nepravilnosti - organizacija ZK tovarne mora bili nosilec uveljavljanja in reševanja notranjih dogajanj v tovarni
Problemska konferenca, ki je več kot 10 ur razpravljala o zadnjih dogodkih v tovarni, je na dveh zasedanjih sprejela važne sklepe za nadaljnje delo članov Zveze komunistov in sindikata v našem podjetju.
Problemske konference so se poleg članov Zveze komunistov udeležili sekretar konference ZK Hrastnika tovariš Milan Babič in predsednik skupščine občine Hrastnik tovariš Brane Milinovič.
Uvodni referat je imel sekretar sekretariata tovariš Anton Kolšek. V svojem izvajanju je navedel nekatere probleme, ki so se dogajali v zadnjem obdobju v našem kolektivu, nanizal vzroke, ki so privedli do tega. Konferenca je v celoti podprla in potrdila izvajanje sekretarja sekretariata in poročilo mladinske organizacije podjetja. Spre-
Sekretar sekretariata ZK Steklarne ANTON KOLŠEK poroča o delu ZK
jela je sklepe, ki nalagajo organizaciji Zveze komunistov naloge pri nadaljnjem delu v tovarni, sindikatu, mladini in organih upravljanja v tovarni.
V svojem poročilu je tovariš sekretar navajal:
Ker smatram, da največji problemi izhajajo iz nezadovoljstva pri gotovih skupinah v tovarni nad pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov, se mi zdi potrebno, da na kratko opišem, kako je nastal.'V januarju 1970 je bil na razširjeni seji stalne konference ZK sprejet predlog, da se v najkrajšem času odpravijo prevelika nesorazmerja med osebnimi dohodki, da se pristopi k izdelavi novega pravilnika. S tem v zvezi je bila od DS imenovana komisija. Ne da bi zagovarjal delo komisije, moram poudariti, da je imela zelo težko nalogo, saj je pričela z delom na osnovi že sprejetih stališč. Ta stališča so bila znana. Osnovna postavka steklarjev, najnižja postavka, jasno pa je, da je morala imeti komisija pred očmi razpoložljiva sredstva. Kljub temu, da se je pravilnik delal precej dolgo, je v mesecu juniju letošnjega leta (1971) prišel v obravnavo po vseh oddelkih. Tovariš sekretar je
ocenil, da že pri obravnavi notranjega obrata niso člani Zveze komunistov storili vsega, namesto da bi se aktivno udeležili razprav in poskušali odpraviti nepravilnosti, se nismo v zadostnem številu udeležili sestankov in razprav. Navedel je, da so bili na enem izmed sestan- -kov kolektiva le 4 čl^ni kolektiva (izmene).
Tovariš sekretar je nadalje navedel, da so pa bili toliko bolj aktivni nekateri člani ZK in drugi člani kolektiva po sprejetju pravilnika in to na način, ki ni in ne more biti v skladu z načeli delavskega upravljanja.
Vsa negodovanja so se stopnjevala, dokler ni prišlo do raznih prekinitev dela (notranji obrat ena izmena, slikarnica). Tak način uveljavljanja pravic pa moramo komunisti najostreje obsoditi in zahtevati, da se krivec kliče na odgovornost in kaznuje.
Mnenje tovariša sekretarja je bilo, da nekateri posamezniki želijo napraviti kariero in uresničiti svoje ambicije za funkcije na račun ZK in ostalih družbeno-političnih organizacij v podjetju.
V	PRAVILNIKU V GLAVNEM REŠENA NESORAZMERJA
V	poročilu se navaja, da zahteva po ponovni korekturi osnovnih postavk za člane Zveze komunistov ni sprejemljiva, saj smo se ravno mi zavzemali za odpravo nesorazmerij. Vendar je naša naloga, da najdemo možnost povečanja plač vsem zaposlenim in ne samo določenim skupinam. Zavedati se moramo vsi člani ZK in kolektiv, da sredstva za osebne dohodke ne bomo povečali s prekinitvami dela, ampak le z boljšim delom in večjo disciplino, za kar smo odgovorni predvsem člani Zveze komunistov.
Današnja konferenca naj sprejme zaključke in dà smernice za rešitev tudi drugih problemov, ki so v zadnjem času vse bolj pereči in zaradi katerih so rezultati slabši. Za odpravo teh problemov je sestavljen akcijski program podjetja, katerega so že sprejeli organi upravljanja, na sestankih organizacij ZK smo mu pa dali vso podporo. V ta namen lahko naštejem samo nekaj bistvenih problemov: disciplina prihajanja in odhajanja z dela, več reda in discipline zaradi pijančevanja po obratih. Storjeni so že določeni ukrepi, vendar od vodij OZD bo potrebno zahtevati še več odgovornosti za realizacijo akcijskega programa.
V ospredje se postavlja, tudi vprašanje zanemarjanja svojega dela na delovnih mestih. Vsi člani
kolektiva, predvsem pa člani ZK si moramo zastaviti nalogo, da vsak na svojem delovnem mestu odgovarja za delo in disciplino. Proti kršilcem je treba javno nastopiti in zahtevati najstrožje kazni.
ZVEZA MLADINE — ODLOČNA BORBA ZA ODPRAVO NAPAK
Nekaj izvlečkov iz razprave predstavnika mladine na problemski konferenci.
Zelo nas je prizadelo stanje, v katerem se trenutno nahajamo in iz katerega naj bi današnja konferenca nakazala pot razvoja političnih organizacij v našem podjetju. Mislimo, da se nekje želi eliminirati in kompromitirati delo v sindika-
tu in organih upravljanja in ZK. Zveza komunistov ima svojo bogato zgodovino revolucije, katera je omogočila svobodo vsem narodom in narodnostim SFRJ. Če smo bili zmožni ustvariti' novo državo, se moramo danes odločno spoprijeti z-vsemi, ki se ne strinjajo z našo potjo (tovariš Tito na 21. seji CK ZKJ) in končno napovemo, odločno borbo razrednemu sovražniku. Upreti se moramo silam, ki hočejo trenutno stanje izkoristiti za svoje cilje.
Partija je zrasla na krilih revolucije in žrtvah ter trpljenju naših narodov.' Postavljamo spomenike padlim borcem, obujamo spomine na našo NOB, vendar menimo, da bo najsvetlejši spomenik žrtvam tisti, ki bo oznanjal moč in svobodo ter neomajno vero v cilje, katere
smo zastavili ob rojstvu nove Jugoslavije. Moramo se sprijazniti z dejstvom, da formule političnega dela ni. To delo mora preiti v lastno prepričanje in posluh vsem naprednim silam v našem podjetju. Mi mladi moramo razumeti, da nekateri vodilni komunisti ne izvršujejo svojih nalog ter so v gotovih primerih celo vzor neresnosti. Tu mislim na vodilne od preddelavcev naprej. Zelo enostranske so včasih kritike v organih upravljanja, dà vodilni niso sposobni. Če to govorimo, povejmo to poimensko, kdo ne izvršuje nalog, kje so vzroki zastojev, izpadov in končno kje so meje toleriranja površnosti in neodgovornosti.
Zveza mladine hoče, da se dosledno spoprimejo člani ZK s problemi in če je potrebno tudi kadrovsko rešujejo. Mladina se zaveda, da ni najbolj disciplinirana, vendar je jedro mladih politično zdravo.
Menimo, da moramo na konferenci oceniti razne prekinitve dela v naši delovni organizaciji. Ne bi posebno omenjal vzrokov, vendar posledice so zelo negativno odjeknile v kolektivu in izven njega. Mladi menimo, da je zadnji prekinitvi botrovala nepremišljenost in netrezna presoja. Vemo, da je mnogo nepravilnosti v naši družbi, katerih posledice čutimo tudi pri nas, vendar s takimi skrajnostmi teh problemov ne bomo rešili.
Uredimo proizvodnjo tako, da bomo izvlekli maksimum, sami pa bodimo dosledni pri izvrševanju planskih nalog. Obdržimo to, kar smo izgradili in za kar smo mnogo žrtvovali, je zaključil tovariš Vidovič kot predstavnik mladine podjetja.
(Dalje na 4. strani)
Člani ZK na problemski konferenci poslušajo poročilo sekretarja
$
%
X
♦
♦
:
Delavski razred bo moral zdaj biti veliko bolj aktiven. Moral se bo slišati njegov glas iz podjetij, kot je to na primer storila Železarna v Sisku. Meni je bilo to zelo ljubo. V Zagrebu je delavski razred, ko je prišlo do tega preloma, prav tako pokazal, da ne drži s temi vsakovrstnimi reformatorji, ki so hoteli ustvariti nekakšno široko gibanje, kjer bi bili vključeni celo komunisti. Odkrito so govorili, da zveza komunistov ni potrebna, da je to preživela stvar, da je tu potrebno nekakšno široko nacionalno gibanje. V tem sem zaslutil zelo nevarno stvar, kakršne so v preteklosti pripeljale do katastrofe, ne le v Evropi, ampak tudi v svetu.
Tito na seji predsedstva ZSJ
Hitreje odpravljati nepravilnosti - Organizacija ZK tovarne mora biti nosilec uveljavljanja in reševanja notranjih dogajanj v tovarni
(Nadaljevanje s 3. strani)
KONFERENCA POTRDILA POROČILO — OBSODILA PA NAČIN REŠEVANJA PROBLEMOV
V razpravi je sodelovalo zelo veliko članov konference, tako na prvem zasedanju in drugem. Razpravljali so: Mlinar Martin, Počuč Mile, Klanšek Jože, Rancinger Ludvik, Haberl Adolf, ing. Mrcina Maks, Babič Milan, Čičič Risto, Savič Mo-mir, Matko Franc, Jerkovič Jakov, Mlakar Anton, Bradaševič Đorđe,
Savković Ilija, Cigler Janez, Krsnik Franjo, Vujisič Milan, Vidovič Franc, Blaško Viktor, Žižek Janez, Logar Boris, Kolšek Anton, Sušin Viktor, Pogačnik Alojz, Bevec Justa in Tramte ing. Franc.
Bistvo razprave je bilo razčiščevanje problemov, odgovornost in naloge, ki stoje pred organizacijo ZK in sindikatom in kolektivom podjetja.
Predvsem pa je razprava ugotovila:
— Do problemov, ki so nastali v podjetju je treba gledati realno. Isti problemi se danes porajajo v neštetih kolektivih. Vprašanje je, ali smo kot Zveza komunistov storili vse, da bi bil kolektiv informiran o vseh problemih in kaj smo predhodno ukrenili. Ne sme priti do tega, da se problemi dela, nagrajevanja, upravljanja itd. rešujejo izven politične strukture. Člani ZK nismo našli svoje mesto pri delu v podjetju, pred nami so zelo velike naloge, ki jih bomo morali člani ZK reševati.
V razpravi je bilo največ govora ob razčiščevanju problemov okrog pravilnika o nagrajevanju. Ugotovilo se je, da je komisija upoštevala predlog sindikalne podružnice in predhodnih sestankov glede najvišje postavke za steklarje, najvišje in najnižje plače, glede uskladitev ostalih plač režijskih delavcev (uslužbence) itd. Komisija je bila strokovna in je delala v skladu s postavljenimi nalogami.
Do razprav in zastojev ne bi prišlo po že sprejetem pravilniku, če bi se člani kolektiva bolj angažirali pri predhodnih razpravah, ko je bil izdelan še samo predosnutek pravilnika. Do tega v bodoče ne bi smelo več priti. Potrebno se je na sin-
dikalnih sestankih dogovarjati in napake popravljati.
Konferenca je obsodila način, da bi lahko posamezniki nastopali za uveljavljanje svojih zahtev. Vsak tak način reševanja potegne za seboj še druge in povzroči neskladje med osnovnimi postavkami. Zelo obširna je bila razprava okrog degresivne lestvice nagrajevanja za akordne delavce. Diskutanti so potrdili, da je v sedanjem času bilo nujno, da se najde ključ za umiritev in uskladitev proizvodnje, ven-
dar so na drugi strani dali pripombo, da pa zavira degresivna lestvica najboljše delavce. Konferenca meni, da se mora kvalitetno urediti normirška služba, potem se naj preide na sprostitev degresivne lestvice ali drug način nagrajevanja.
Ob razpravi problemov slikarni-ce se je štelo, da komisija za pripravo pravilnika ni dala pravočasno odgovore na vlogo slikamice. Pri razčiščevanju problemov se je obsodil način, kakršnega so zavzeli za reševanje problemov, ker so imeli možnost prek drugih političnih struktur ali SZD reševati nadaljnje probleme.
Bilo je tudi nekaj napak, ki so se storile — je poudaril predsednik sindikata. Preko tega konferenca tudi ne sme iti. Vprašanje obravnave norm — način izračuna, vprašanje odstotka za krogličarje, vse to je treba imeti v vidu in pravilno rešiti. Vem, da bo potrebno imeti razgovore z ostalimi člani kolektiva, ki niso člani ZK in so konkretno prizadeti pri zadnji prekinitvi. Potrebno bo članom jasno povedati, da to ni pravilen način, ki so si ga izbrali za reševanje nejasnosti pri pravilniku.
Predsednik DS je v ospredje postavil ostalo problematiko razprav
in sprejemanje sklepov in tolmačenje pred kolektivom. Potrebno bo kvaliteto dela DS izboljšati, vendar člani DS, ki so glasovali za določene sklepe, morajo potem te enotno tolmačiti pred kolektivom, tega pa sedaj manjka. Zaradi tega pa prihaja potem do raznih nesoglasij v kolektivu.
DS ne more biti tribuna, kjer se lahko vsak posameznik izživlja in iznaša probleme, katere bi moral reševati vodja enote ali svet združenega dela.
V ospredju razprave je bila tudi problematika dela in odgovornosti posameznih vodij EE in vodij služb v tovarni. Organizacijo dela je treba prilagajati najboljšemu načinu dela v tovarni. Od vseh pa zahtevati odgovornost za izvrševanje nalog, o svojem delu pa mora vsaka odgovorna oseba polagati račun o svojem delu kolektivu. V kolikor bomo tako delali, ne bo prišlo do nepotrebne kritike proizvajalcev.
KAKO DELATI V ZK ZANAPREJ?
Po analizi dela sekretarja sekretariata se je razvila razprava predvsem z vidika organiziranosti in de-
lovanja članov ZK v podjetju, ki je ugotovila, da bo potrebno poglabljati delo članov ZK na osebnem izobraževanju, tako da bodo člani ZK sposobni samostojno nastopati v tovarni ali izven nje.
Potrebno bo vključiti v članstvo mlajše in delovne člane kolektiva
in jim omogočiti, da bodo sposobni se boriti za ideje marksizma, da bodo sposobni nastopati pred kolektivom.
Organizacija ZK se mora postaviti v novo obliko delovanja, zasledovati mora razvoj dogodkov v podjetju ali izven njega. Njena naloga je, da samoiniciativno išče oblike dela, kako bi na najboljši način informirali člane ZK v podjetju in ostale člane kolektiva o problemih, ki se pojavljajo v vsakdanjem življenju.
Zveza komunistov lahko stoji pri razpravah na stališču, da se zagovarjajo osebni pogledi na posamezne probleme v tovarni, ne more pa zagovarjati osebne interese posameznih članov. Tudi to je vzrok, da so izbili problemi v podjetju na površje.
Konferenca je menila, da se mora v delo članov ZK ponovno uvesti več kritičnosti in samokritike, ker le s tem načinom bomo laže razčiščevali probleme.
Na zaključku je konferenca izrekla posameznim članom ZK grajo, ker se niso angažirali, da bi do teh problemov ne prišlo. En član pa je bil izključen iz ZK.
Ugotovi se, da konferenca še ni razčistila vse problematike, ki je bila nakazana v razpravi; to bo dolgotrajno politično delo. Sklepi, ki se bodo formirali na podlagi referatov in razprav, bodo služili organizaciji ZK v tovarni za akcijski program nadaljnjega dela. Več posluha bo potrebno imeti v kolektivu med člani kolektiva in če bomo sproti reševali probleme, ki jih pa ni malo, v organizaciji ZK — sindikatu — mladini in organih upravljanja potem smo storili vse, kar postavlja pred organizacijo ZK 21. seja CK ZKJ. Nedorečenih pa je bilo še dovolj besedi, ki jih bo treba v prihodnjem delu upoštevati.
Na koncu so bili izvoljeni novi člani sekretariata tovarniške konference ZK in delegati za konferenco ZK v Hrastniku.
t ♦ ♦
: ♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
t
♦
♦
Za nasprotnike socializma ni demokracije. Nekdo je maloprej omenil demokracijo. Že stokrat sem rekel, da je demokracija samo za tiste, ki gredo po poti socializma, ki so za ustvarjanje socialistične samoupravne družbe, kot je naša. Za tiste, ki so proti temu, pa demokracija ne velja,
Tito na seji predsedstva ZSJ
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Brez idejno dobro podkovane zveze sindikatov, ki je organizacija delavskega razreda, brez zveze komunistov kot idejno politične organizacije delavskega razreda in vse dežele — brez takšnih organizacij socializma ni mogoče graditi. To ni mogoče, odkrito vam rečem, da bi Jugoslavija razpadla, če zveze komunistov ne bi bilo, če bi šlo z njo navzdol. Postala bi namreč plen nekoga, vprašanje je, koga?
Tito na seji predsedstva ZSJ
Del udeležencev problemske konference ZK
Prvi udarec razrednemu sovražniku. Mislim, da smo zdaj dobro začeli, razrednemu sovražniku smo zadali prvi udarec. Pravim prvi, ker bo treba udarjati neprenehoma v vseh republikah. Delavski razred, proizvajalci morajo priti v naši družbi do svojega jaza. Zakaj pa imamo te kongrese, zakaj smo imeli drugi kongres samoupravljalcev, na katerem so bile stvari tako lepo zastavljene? Tam se je vsa zadeva tako dobro iztekla, kasneje pa nam, glejte, nekdo spet hoče vse to izmaličiti.
Tito na seji predsedstva ZSJ
%
:
♦
♦
:
:
♦
♦
:
♦
♦
I
:
♦
Imamo en sam delavski razred. Zato je gibljivost delavskega razreda v Jugoslaviji zelo izražena. Prej ste rekli, da gredo z juga na sever, kjer lahko več zaslužijo. Kako je potem mogoče deliti delavski razred na republike, na nekakšne regije, komune in podobno. To je en sam delavski razred in njegovi interesi so eni.
Tito na seji predsedstva ZSJ
♦
♦
♦
♦
♦
♦
:
♦
♦
t
:
Rezultati poslovanja v novembru
Tudi doseženi rezultati v mesecu novembru odstopajo od operativnega plana in niso mogli izboljšati stanja doseženega v obdobju januar—oktober. Časovno smo dejansko omejeni, da še karkoli pripomoremo k izboljšanju rezultatov v letu 1971, zato nam naj izpadi v proizvodnji v letu 1971 služijo kot opozorilo, oziroma kot smer v akcijo za realizacijo planskih nalog v letu 1972. Da bi lažje sledili poročilu, ohranjam isto obliko in sicer začnimo kar pri delovni sili. Iz pokazateljev je razvidno, da je situacija glede fluktuacije umirjenejša, saj se število zaposlenih v novembru ni spremenilo. V novembru je podjetje zapustilo 20 članov kolektiva, ravno toliko pa se jih je na novo zaposlilo, tako da je stanje 30. 11. 1971 bilo 1.754 zaposlenih. Zanimivo je tudi to, da je odnos moških in žensk ostal popolnoma enak in sicer 898 moških in 856 žensk.
PROIZVODNJA
Z letnim planom smo predvideli proizvodnjo v višini 21.972 ton ali mesečno 1.831. Z operativnim planom pa smo predvideli 1.778 ton, dejansko pa smo proizvedli 1.500 ton in tako operativni plan dosegli s 84,34 %, V obdobju januar—november smo proizvedli 18.301 tono steklenih izdelkov in tako s 83,29 % dosegli letni plan proizvodnje.
Po obratih pa smo proizvodnjo dosegli takole: obrat ročne polavtomatske proizvodnje je v novembru operativni plan dosegel s 95,93 %, obrat avtomatske proizvodnje je mesečni operativni plan proizvodnje dosegel s 77,78%.
Pri tem je važno, da člani kolektiva razumejo, da je knjigovodsko prikazana tista proizvodnja, ki je vskladiščena — odneše-na in ni dovolj, da se izdelki iz obratov odnesejo in je s tem tudi proizvodnja vskladiščena, važno je pri tem tudi, da tudi dokumentacija (tekoči listi) prispejo v skladišče gotovih izdelkov. Samo tekoči listi omogočajo točno evidenco, zato opozarjamo vse tiste, ki imajo kakršnekoli opravke s tekočimi listi, da imajo v mislih navedeno. Tekoči listi niso navadni papirji, ampak so to kratko malo vrednostni papirji. Urejene poti, pravilna in pravočasna evidenca so odraz pravilnega poslovanja in slika tistih, ki to dokumentacijo izpolnjujejo in koristijo.
PRODAJA
Letni plan prodaje znaša 22.126 ton, ali mesečno 1.843 ton. Z operativnim planom v novembru smo predvideli prodajo v višini 1.963 ton, dejansko pa smo prodali 1.503 tone ali 76,57 % od predvidenega v novembru. V obdobju januar—november smo prodali 18.933 ton ali 85,57 % od letnega plana. Prodaja iz obrata ročne in polavtomatske proizvodnje znaša 90,04 %; od planirane, iz obrata avtomatske proizvodnje pa 70,01 % od planirane.
IZVOZ
Z letnim planom smo predvideli, da bomo izvozili za 2,312.397 dolarjev ali mesečno 192.699 dolarjev. V novembru smo izvozili
za 186.118 dolarjev ali mesečno povprečje dosegli s 96,58 %.
V celotnem obdobju smo izvozili za 2,020.443 dolarjev, kar je
87,37	% letnega plana in 7,02 % več kot lani v istem obdobju.
PRODAJNE CENE
Dosežene prodajne cene v mesecu novembru so glede na planirane višje in so predvsem odraz sprememb v asortimanu, ker so se zvišale pri vseh podskupinah, predvsem se ta vpliv vidi v cenah za kilogram prodanega stekla iz avtomatske proizvodnje in sicer IS asortiman, kjer to povprečje od planiranih 2,82 din/kg, doseže-
no v novembru pa je 4,37 din/kg ali 54,87 % več kot smo planirali.
ODPADEK
Iz pokazateljev je razvidno naše najbolj pereče področje — odpadek. Ko gledam ta podatek, se mi poraja misel, ali nismo kos temu vprašanju, ali pa nam gre tako dobro, da temu vprašanju ne posvetimo dovolj pozornosti. Prav nam pride parola »na napakah se učimo« predvsem zato, ker jo ravno pri odpadku jemljemo kot osnovo za prihodnje obdobje, namesto da nas zdrami in usmeri na pravo pot. Žal se moram poslužiti tabele, da prej navedene misli podkrepim.
m 1071 Doseženo Doseženo v tnan iy/t j—x. novembru			
Obrat ročne in polavtomatske			
proizvodnje	17,09 %	18,15 %	20,16 %
Obrat avtomatske proizvodnje	12,12 %	17,25 %	19,65 o/0
Za celotno podjetje	12,78 %	17,36 %	19,69 %
Ali nam sedaj iz pokazateljev ni razvidno, kot da stremimo za čim večjim odpadkom, ne pa nasprotno, za čim manjšim.
REALIZACIJA
Z letnim planom smo predvideli, da bo znašala realizacija stekla 119,315.122 din, dejansko pa smo v obdobju januar—november prodali za 106,429.614 din in s tem letni plan dosegli z 89„20 %.
Celotni dohodek smo planirali v višini 119,815.122 din, v obdobju januar—november pa dosegli v višini 110,470.777 din ali 92,20 % letnega plana. Poslovni stroški so planirani v višini 71,399.136 din, za obdobje poročanja pa doseženi v višini 67,058.680 din ali 93,92 % od planiranega. V tem obdobju smo ustvarili 43,412.097 din dohodka. Od ustvarjenega dohodka smo dosedaj izplačali 35,907.565 din za osebne dohodke, povprečni osebni dohodek za obdobje januar—november znaša 1.263,08 din. Samo v novembru pa so ti pokazatelji naslednji: realizacija stekla je dosežena v višini 10,366.236 din; usluge, realizacija trgovskega blaga, materiala in izredni dohodki so vplivali na doseganje celotnega dohodka, tako da je le-ta dosežen v višini 10,712.166 din. Od tako oblikovanega celotnega dohodka moramo pokriti sorazmeren del materialnih stroškov, amortizacije, pogodbenih in zakonskih obveznosti v višini
6,134.279 din in nam ostane dohodek podjetja v višini 4,577.886 din.
Po dosedanji delitvi 84,55 % za osebne dohodke bi smeli razdeliti 3,870.602 din, dejansko pa smo iz-
plačali 3,912.892 din in smo v mesecu novembru preveč izplačali 42.289 din, glede na pozitivno razliko iz prejšnjega obdobja ostane še na razpolago 205.417 din. Glede na višje osebne dohodke se je tudi spremenil odnos med stroški in osebnimi dohodki v lastni ceni.
Planski odnos med stroški in osebnimi dohodki v lastni ceni znaša v odstotkih 63,40 v korist stroškov in 36,60 v korist osebnih dohodkov. V novembru pa je ta odnos dosežen 58,04 za stroške in
41,96	za osebne dohodke. Glede na višino mase za osebne dohodke je v novembru povprečni OD 1.561,56 din na zaposlenega ali 21,60% več kot smo planirali. Ta višina, ki jo sedaj izplačujemo, ne presega mase določene s samoupravnim sporazumom. Vsako višje izplačevanje lahko pripelje do prebitka mase, kar ima lahko za posledico, da nas zadene lestvica obdavčitve. Neka dodatna delitev (dobiček) je možna samo po zaključnem računu pod pogojem, če to omogočajo doseženi rezultati. V mesecu novembru so se povečale terjatve od kupcev, kar je povzročilo povečanje tudi naših obveznosti in negativno vpliva na že tako težko situacijo na področju likvidnosti.
Krsnik Franjo
III. KONGRES SINDIKATOV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA
Konec meseca decembra je bil
III.	kongres sindikatov industrije in rudarstva v Kranju, kjer so se zbrali delegati izvoljeni na občinskih sindikalnih konferencah in razpravljali o vprašanju našega gospodarskega, družbenega in socialno političnega stanja. Predhodno je republiški odbor sindikatov industrije in rudarstva izdelal programske usmeritve delovanja v tej panogi, ki so jih posamezni odbori v okviru delovnih organizacij precej konkretneje izdelali tako da je bila diskusija na samem kongresu zelo dosledna. Največ diskusij je bilo usmerjenih na kategorijo najnižjega osebnega dohodka, samoupravnega sporazuma, zlasti pa o socialni zakonodaji in socialni diferenciaciji. Posebno zanimiva vprašanja so bila glede izplačevanja nadomestil in obračunavanje osnov za bolniški stalež, kakor vprašanje invalidnosti. Kongres so pozdravili tudi naj višji predstavniki na-
Terenska organizacija SZDL Hrastnik spodnji del želi vsem članom kolektiva, organom upravljanja ter vsem prebivalcem občine obilo osebne sreče in delovnih uspehov v novem letu 1972.
še republike, kakor predstavniki Zveze sindikatov Jugoslavije. Po načelnem vprašanju se je poudarilo, da mora sindikat v bodočnosti odigrati pomembnejšo vlogo ne glede zastopstva ali predstavljanja kakršnega koli razreda, temveč za dosledno uveljavljanje družbeno-političnih stališč in sklepov Zveze komunistov in ustavnih amandmajev. Sindikat je še vedno najmasovnejša druž-beno-politična organizacija, kjer je zbrano največ delovnih ljudi, zato je tudi dolžna, da v današnjih ekonomskih in družbenopolitičnih razmerah uveljavlja in se poteguje za čim doslednejšo realizacijo socialistične demokracije. Ta demokracija pa mora biti odraz mnenj in hotenj delovnega človeka, usklajena z družbe-no-političnimi stališči našega razvoja, prikaz stanja na gospodarskem in družbeno-političnem področju pa mora biti oprt na delovnega človeka. Predstavniki posameznih občinskih konferenc kot delegati, so na kongresu iznesli posamezna konkretna vprašanja s področja panog oziroma delovne organizacije, kar pa se je končno vneslo v dopolnitve programskih usmeritev. V okviru Zasavja je bilo največ diskusije glede težkega položaja premogovništva, glede nizkih osebnih dohodkov, izplačevanja nadomestil za čas bolniškega staleža, glede statusa invalidov, kakor tudi glede prašenja in gradnje kliničnega centra ter bolnišnice Trbovlje. Kongres je za delovnega človeka sprejel izredne programske in pozitivne rešitve, dolžnost slehernega člana sindikata ali njenega funkiconarja pa bo v tem, da se bo zavzemal za njihovo uresničitev.
S.	V.
Letna konferenca borcev NOV - spodnjega Hrastnika
Pred dnevi so se zbrali udeleženci NOB spodnjega Hrastnika, da pregledajo svoje delo in si postavijo nove naloge za nadaljnje delo. Konferenca je imela predvsem delovni značaj, ker se na njej ni volilo novo vodstvo organizacije ZB. Konferenca se je strinjala s predlogom, da se podaljša mandatna doba dosedanjemu odboru, ker je smatrala, da je odbor dosedaj uspešno deloval.
V tajniškem poročilu je bilo nakazano, da je odbor zadovoljivo rešil vse sklepe zadnje konference, ki je bila 24. 4. 1971. Predvsem je imel odbor nalogo, da zagotovi svojim članom, ki so potrebni zdravja in okrevanja, rekreativni oddih v okviru svojih mož-
prosilcev za kredit za novogradnjo v višini 62.600 din, 45 prosilcev za družbena stanovanja, od tega upoštevanih 28, 107 prosilcev za posojila za adaptacijo, od teh je bilo rešenih 64 v skupnem znesku 44.800 din.
Od ustanovitve sklada pa do danes je bilo zbranih in planiranih sredstev 340,460.000 S-din. Pri teh sredstvih je planirano za gradnjo družbenih stanovanj za borce 280,000.000 S-din, od teh pa je že 200,000.000 S-din odvedenih na poseben račun Stanovanjskega podjetja Hrastnik namensko za gradnjo stanovanj borcev NOV.
Sklad do danes še ni mogel realizirati nalog, ki so mu bile postavljene. Predvsem so največje
Nagrade dobe, ki pljujejo na nas. Prav čudi me, da dobivajo oktobrske in druge nagrade tudi taki, ki so pljuvali po nas. Te reči se pri nas ne bi smele dogajati. Nekoč sem že rékel, da bi rad videl, če bi kdaj tudi kak delavec, ki si prizadeva in zelo dobro dela, ali pa kak dober strokovnjak, kdo izmed teh mladih strokovnih ljudi dobil nagrado AVNOJ. To ne bi bilo nič narobe.
Tito na seji predsedstva ZSJ
nosti. Z velikim razumevanjem kolektivov Steklarne in Tovarne kemičnih izdelkov in sindikalnih podružnic istih podjetij, je bilo iz Steklarne 15 članov in iz Kemične 6 članov ZB na zdravljenju (preventivi). Zaradi tega je konferenca izrekla vso zahvalo kolektivom za razumevanje borcev. V obviru ZZB NOV Hrastnik se je v letošnjem letu formiral sklad za zdravljenje udeležencev NOB. Delovne organizacije so prispevale v sklad za vsakega zaposlenega po 10.— din. V sklad so nakazali Splošno trgovsko podjetje Hrastnik 1.130.— din, Steklarna Hrastnik 17.950.— din, TKI 3.680.— din, SGP Hrastnik 400.— din, Rudnik Hrastnik 10.200.— din in KOP Hrastnik 1.280,— din. V
težave glede določitve lokacije za gradnjo. Po dveletnem zavlačevanju se je končno določila lokacija nad samskim domom na Logu. Po ogledu terena je bilo sklenjeno, da se izdelajo načrti za vrstne hiše, skupaj 30 stanovanj, tj. 5 enot po 6 stanovanj. Iz razprave predsednika sklada tov. Klanšek Jožeta je bilo razvidno, da se bo le pričelo z gradnjo in da lahko do konca leta 1972 pričakujemo že prve rezultate.
Krajevna organizacija je posvetila veliko pozornost članom ZB, ki so potrebni pomoči. Na predlog odbora je sprejelo zelo veliko članov ZB priznavalnine v letu 1971, saj je bilo v proračunu občine zagotovljeno 11 milijonov S-din v ta namen. Redno pomoč,
Tiste ljudi na vodilnih položajih, ki nočejo po tej poti, pa morajo oditi s svojih položajev, ne morejo ostati na njih. Zakaj -na položajih morajo biti tisti, ki jim široke množice zaupajo, ljudje, ki se bodo držali naše socialistične smeri.
Tito na seji predsedstva ZSJ
V sklad še dolgujejo podjetje Sijaj, Gostinsko podjetje Jelka in SGP Hrastnik.
Iz teh sredstev je bilo omogočeno 51 članom ZB zdravljenje, od tega 17 članom brezplačno. (listali pa so plačali samoprispevek v znesku od 50.— do 200.— diri. V razpravi je bilo poudarjeno, da je potrebno v prihodnjem letu nuditi zdravljenje še več članom udeležencem NOV.
Drugi problem, ki je bil nakazan v poročilu in razpravi, je stanovanjski problem borcev. Iz poročila je bilo razvidno, da je bil v letu 1969 imenovan sklad za reševanje stanovanjskih zadev u-deležencev NOV v občini Hrastnik. Pri popisu potreb za sredstva in družbena stanovanja v letu 1968 je bilo evidentiranih 24
priznavalnino, prejema na območju občine Hrastnik 40 občanov, z našega terena 3 občani, s terena I 17 občanov in z Dola 20 občanov udeležencev NOV. V letu 1971 so bile izplačane tudi enkratne priznavalnine v zneskih od 200 do 400 dinarjev borcem in njihovim družinskim članom in to krajev, organizacija ZB teren I 31 članom, kraj. org. ZB teren II 17 članom in kraj. org. ZB teren Dol 32 članom.
Redna denarna pomoč je bila namenjena tudi svojcem ob smrti borca ali obratno. V letu 1971 je bilo izplačano 9 družinam, in to na terenu I 7, na terenu II1 in terenu Dol 1 družini. Izplačevalo se je od 300 do 400 dinarjev na družino.
Iz razprave je bilo razvidno, da smo v mejah finančne možnosti
oz. sposobnosti storili vse, da se vsaj minimalna sredstva zagotove kot pomoč prizadetim članom ZB.
Krajevna organizacija ZB je reševala tudi druge probleme, skrbela in obiskala obolele člane, ob 8. marcu je organizirala snidenje vseh bork, organizirala je patrolo na dan 22. julija in proslavo v Gorah.
Za oživljanje tradicij NOV je v okviru Združenja ZB Hrastnik organizirala dva izleta, enega na Dolenjsko, drugega za ogled bolnice Franje.
V	razpravi je bilo nakazanih še dovolj odprtih vprašanj, ki tarejo borce. Predvsem skrb za delovna mesta invalidov in priznanje let' za udeležbo v NOV borcem, ki so bili mlajši od 14 let. Po obširni razpravi je konferenca sprejela naloge, ki jih bo moral odbor reševati oz. izvrševati. Še pred tem so člani ZB najostreje obsojali dejanja šovinizma in nacionalizma na Hrvaškem. Podprli so besede, ki jih je izrekel na 21. seji CK ZKJ tov. Tito in podprli tudi sprejete sklepe te seje.
V	svoj program je krajevna organizacija ZB sprejela:
1.	še nadalje storiti vse, da se čim več članov ZB v letu 1972 zdravi in jim omogoči preventivno zdravljenje;
2.	vse storiti, da se prične z gradnjo prepotrebnih stanovanj za borce;
3.	v letu 1972 poskrbeti, da se uvede v šolah širše tolmačenje
zgodovine NOV. Starejši borci naj svoje doživljaje prenašajo na mladino;
4.	pomagati borcem in njihovim otrokom, da pridejo do zaposlitve;
5.	vsi borci in udeleženci revolucije moramo 100 % glasovati za samoprispevek za gradnjo šole in kopališča;
6.	aktivno se vključiti v razprave v kolektivih, da se zagotovi uveljavljanje samoupravnih pravic članov kolektivov.
Na kraju konference so borci sprejeli soglasen predlog, da se pošlje resolucija tov. Titu in predsedstvu ZK Jugoslavije.
RESOLUCIJA:
Člani ZZB NOV občine Hrastnik, zbrani na svoji letni konferenci dne 11. 12. 1971, podpiramo sklepe 21. seje predsedstva ZK Jugoslavije in besede predsednika Tita na tej seji. Izražamo našo skupno željo, da bi sklepi seje in sporočila predsednika Tita bili dosledno uresničeni in smo za njih uresničevanje pripravljeni boriti se tako, kot smo se borili v času NOB.
Naj živi enotnost jugoslovanskih narodov v skupni socialistični federativni Jugoslaviji, ki je edini porok našega nadaljnjega razvoja neodvisnosti in uresničenja samoupravnega socializma.
S konference pošiljamo borbene pozdrave predsedstvu ZKJ in tovarišu Titu, našemu velikemu voditelju.	Rigo
Pred sprejetjem dopolnil ustave SR Slovenije
Pp DOKONČNO BESEDILO AMANDMAJA XXXI, KI GOVORI O SINDIKATIH
Skupna komisija vseh zborov skupščine SR Slovenije za Hi-' ustavna vprašanja je po obširni javni razpravi pripravila pred-|l|k log ustavnih dopolnil k ustavi SR Slovenije, o čemer bo do-ìpZ končno razpravljala in odločala predvidoma 27. decembra letos skupščina SR Slovenije v celotnem sestavu.
Predlagano besedilo XXXI. ustavnega dopolnila, ki govori o mestu in vlogi sindikatov, je naslednje:
»Delavci, združeni v sindikatih, razvijajo in uresničujejo družbeno samoupravljanje in socialistične samoupravne družbene odnose, zagotavljajo svoj vpliv na družbeno odločanje in uveljavljajo svoje samoupravne pravice s tem, da:
—	se zavzemajo za uresničevanje svoje neodtujljive pravice, da na podlagi dela v temeljnih organizacijah združenega dela in v vseh oblikah združevanja in poslovnega sodelovanja pridobivajo dohodek, upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije in odločajo o dohodku, ki ga kot del skupnega družbenega dohodka ustvarijo v različnih oblikah združenega dela in združevanja sredstev;
—	si prizadevajo za izboljševanje delovnih in življenjskih razmer z razvijanjem samoupravljanja, z večanjem produktivnosti dela in razvijanjem sodobne organizacije dela ob intenzivni uporabi znanstve-no-tehnoloških dosežkov ter s stalnim izpopolnjevanjem svojih strokovnih sposobnosti in znanja o zakonitosti razvoja družbe;
—	se zavzemajo za dosledno uresničevanje in zaščito pravic delavcev v združenem delu in delavcev, zaposlenih pri občanih, ki delajo z lastnimi sredstvi ter organizirajo
ustrezne oblike pomoči; predlagajo družbene ukrepe v primerih hujše kršitve samoupravljanja v delovnih organizacijah in dajejo pobudo za postopek, da se zaščitijo-pravice delavcev in pravice delovnih skupnosti v temeljnih organizacijah združenega dela;
—• usklajujejo interese na temelju samoupravljanja, delitve po rezultatih dela ter vzajemnosti in solidarnosti in oblikujejo družbena merila Za zagotavljanje svoje socialne varnosti; -spodbujajo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in v njih sodelujejo, krepijo njun demokratičen značaj in odgovornost za uresničevanje sprejetih obveznosti;
—	se zavzemajo za družbenoekonomske in politične odnose, ki omogočajo polno izražanje ter uresničevanje njihovih interesov;
—	zagotavljajo demokratičen kandidacijski postopek in sodelujejo pri izbiri kandidatov za organe upravljanja v organizacijah združenega dela, v interesnih skupnostih in za delegate v skupščinah družbeno-političnih skupnosti; dajejo zahtevo za izdajo zakonov in drugih aktov, zastavljajo vprašanja samoupravnim, predstavniškim in upravnim organom, ki so jih dolžni obveščati o pomembnih družbenih zadevah, obravnavati njihova stališča in predloge, preden o njih dokončno odločijo.«
Poslovanje delovnih organizacij na območju občin
v času januar-september
Celotni dohodek je tudi v letošnjih devetih mesecih naraščal v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. V šestih mesecih letošnjega leta je bilo ugotovljeno 16 % povečanje v primerjavi z lanskim letom, dočim je v devetih mesecih znašal ta porast 18 %. Naraščanje celotnega dohodka je posledica uspešnejšega tretjega tromesečja, kajti če primerjamo celotni dohodek samega tretjega trimesečja, u-gotovimo, da se je celotni dohodek v tretjem tromesečju povečal v primerjavi s prvimi dvemi tromesečji letos za 7 %.
Celotni dohodek predstavlja zbir vseh oblik dohodkov, ki se po zakonu o sredstvih vključuje v celotni dohodek. Odločilni faktor pri oblikovanju celotnega dohodka v devetih mesecih letos so bile Cene, le v manjši meri pa pri nekaterih delovnih organizacijah tudi povečani obseg proizvodnje ob večjem številu zaposlenih in v skupnem le za 5 % povečanih osnovnih sredstvih. Pri posameznih delovnih organizacijah se je celotni dohodek oblikoval, kot je razvidno iz podatkov, močneje v trgovini in gostinstvu in to z indeksom 129, obrt z indeksom 127, dočim kaže industrija in rudarstvo 17% porast.
Na območju občine je rudnik dosegel 21 % povečanje celotnega dohodka v primerjavi z lanskim obdobjem preteklega leta. Povečanje celotnega dohodka je v celoti posledica višjih cen, ki so se povečale za okoli 28,9 % poprečno v podjetju kot celoti, medtem ko se je količinski obseg proizvodnje v rudniku Hrastnik zmanjšal za 2,3 %. Znižanje proizvodnje v Rudniku Hrastnik se med drugim odraža tudi v tem, da je odstotek povečanja celotnega dohodka manjši kot je v poprečju povečanje cen in kot je povečanje celotnega dohodka v merilu podjetja kot celote.
V Steklarni znaša povečanje vrednostnega rezultata 12 % v primerjavi z minulim letom. Povečanje celotnega dohodka je posledica povišanja cen. Količinska proizvodnja, ki je v prvem polletju letos zaostajala za proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta, se tudi v devet-mesečnem obdobju ni izboljšala. Nekoliko se je povečala količinska prodaja iz zalog, posebno še v tretjem tromesečju letos.
Kemična tovarna je povečala celotni dohodek za 19 %. Povečanje ičun višjih cen in nekoliko tudi na račun povečanja proizvodnje.
Kmetijska zadruga je povečala svojo vrednost za 58 %, kar je predvsem posledica spremembe v strukturi realizacije, višjih cen in realno večjega prometa, predvsem še v trgovini zadruge. V skupnem merilu občine predstavlja celotni dohodek zadruge minimalni delež in je udeležen le z 0,8 %, vendar je o-membe vreden, ker kaže ob primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta največje povečanje.
Splošno gradbeno podjetje je povečalo celotni dohodek za 8 % v primerjavi z istim obdobjem minulega leta. Podatki podjetja kažejo, da naj bi realni obseg opravljenih del znašal 7 % več, vendar je iz podatkov o poslovnem uspehu razvidno, da to ni res, čeprav je vpliv spremenjene strukture del na vrednostni rezultat možen in verjeten.
Splošno trgovsko podjetje je povečalo celotni dohodek za 29 %, kar je posledica 12 % povečanja cen in za 15% večjega prometa ob 8% povečanju števila zaposlenih. Podobni rezultati so tudi pri gostinskem podjetju Jelka, ki je povečala celotni dohodek za 33 %, kar je
posledica višjih cen in le v manjši meri večji promet.
Iz razpoložljivih podatkov delovnih organizacij o gibanju fizičnega obsega proizvodnje in podatkov o spremembah prodajnih cen proizvodov in storitev je možno sklepati, da znaša realno povečanje proizvodnje na območju občine okoli 3% v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, realno povečanje blagovnega prometa in storitev pa okoli 13 do 15%. Poprečno zvišanje prodajnih cen za proizvode in proizvodne storitve pa bi znašale po oceni okoli 14 %, pri čemer je največji delež zvišanja cen premoga.
Ekonomičnost poslovanja v okviru občine se je poslabšala za 5 % nasproti primerjalnemu obdobju. Iz tega sledi, da je bilo na 100 dinarjev porabljenih sredstev doseženega manj celotnega dohodka kot v istem obdobju preteklega leta. Letos je bilo v devetih mesecih na 100 dinarjev porabljenih sredstev doseženega 196,6 dinarjev, medtem ko v enakem obdobju lanskega leta 206,9 dinarja celotnega dohodka. Spremembe razmerij med celotnim dohodkom in porabljenimi sredstvi so v glavnem posledica poslabšanih razmerij med cenami, glede na to, da so se bolj povečale cene materialu kot pa prodajne cene proizvodom.
V devetmesečnem obdobju letos so bile cene vseskozi nestalne. Predvsem so naraščale cene materialom, zato se je pri večini proizvajalnih podjetij v občini ekonomičnost poslabšala. Skoraj vse delovne organizacije so porabljena sredstva bolj povečale kot celotni
dohodek oziroma delež porabljenih sredstev v celotnem dohodku se je zvišal. Porabljena sredstva so skupno povečala za 24 % in so torej za 6 indeksnih poenov višja od celotnega dohodka, zato se je delež teh v celotnem dohodku zvišal od
57,1	% na 68,3% letos v devetih mesecih.
Glede na to, da je bilo na območju občine na 100 dinarjev porabljenih sredstev doseženega manj celotnega dohodka kot v enakem obdobju lanskega leta in to zaradi sprememb v cenah na škodo podjetij, je gospodarstvo v občini Hrastnik utrpelo škodo, ki se odraža na znižanem deležu dohodka v celotnem dohodku. Negativne posledice cen so posebno pri Steklarni in Kemični tovarni povzročile prerazporeditev dohodka na škodo podjetja, medtem ko se pri Rudniku deloma kompenzirajo. Za zasavske premogovnike kot celoto je
značilno, predvsem pa za osnovno dejavnost, da se je celotni dohodek bolj povečal kot porabljena sredstva. Ta razlika znaša v indeksnih poenih 3 enote v korist celotnega dohodka, delež porabljenih sredstev v celotnem dohodku pa je v primerjavi z lanskim letom nižji za 0,9 % pri osnovni dejavnosti, pri podjetju kot celoti pa za 0,5 % ob isti primerjavi. Iz tega sledi, da je šla prerazporeditev v korist podjetja, kar pomeni, da se je dohodek povečal na račun višjih cen in le nekoliko na račun večje proizvodnje, ki se je za podjetje kot celoto povečala za 1,7 %, medtem ko je bila proizvodnja v rudniku Hrastnik celo manjša kot lani v enakem obdobju.
Od vseh podjetij v občini je pet takih, ki so obračunala amortizacijo po višjih stopnjah kot so minimalno predpisane. To pomeni, da so s tem vplivale na dohodek in še posebno na ostanek dohodka ter na delitveno razmerje dohodka.
Amortizacija se je po predpisanih stopnjah povečala za 5% nasproti primerjalnemu obdobju, obračunane pa je bilo v primerjalnem obdobju za 19% več. Razlika med obračunano amortizacijo in amortizacijo, ki bi jo podjetja morala obračunati po predpisanih stopnjah znaša 4,181.000.—■ din, kar se predvsem nanaša na steklarno, ki je v devetih mesecih obračunala had 3,5 milijona din, tako da je v povečanju amortizacije udeležena s skoraj 86%. Ostala pa se nanaša na druga podjetja. Pri tem pa ni upoštevan ustrezni delež rudnika, ki bi eventualno pripadal Hrastniku.
Gibanje dohodka po posameznih gospodarskih organizacijah je odvisno od gibanja celotnega dohodka in porabljenih sredstev. Dohodek za razdelitev se je povečal za 11 %, vendar je na to povečanje bistveno vplivalo povečanje dohodka za razdelitev pri rudniku, kajti tu se je dohodek v primerjavi z lanskimi devetimi meseci povečal za 22 %. Če pa primerjamo dohodek, dosežen v samem tretjem tromesečju s poprečjem prvega polletja letos, se kaže 5% povečanje, brez rudniškega dela pa 13% povečanje. Iz tega je moč zaključiti, da se je dohodek v tretjem tromesečju znatno izboljšal od dohodka doseženega v prvem polletju, medtem ko je pa pri rudniku v tretjem tromesečju rezultat slabši. To pa je spet razumljivo, ker je bilo v tretjem tromesečju manj sobotnega in nedeljskega dela in več dopustov. Cene premoga pa se v tretjem tromeseč-
ju niso spremenile, drugim proizvodom pa so se.
Vse delovne organizacije so dohodek za razdelitev več ali manj povečale nasproti lanskemu istemu obdobju. V strukturi skupaj doseženega dohodka je bistvena industrija in rudarstvo, na katero odpade skoraj 80% vsega ustvarjenega dohodka v občini. Ravno industrija in rudarstvo pa sta svoj delež v skupnem dohodku znižala za 1,5 % nasproti lanskemu letu v enakem obdobju. Znižana udeležba industrije se nanaša predvsem na steklarno, katere delež v skupnem dohodku je nižji za 3,4 %, ob upoštevanju več obračunane amortizacije. Kemična tovarna je znižala svoj delež za 0,9 %, medtem ko je rudnik zvišal svoj delež za 2,8 %
Izplačani neto osebni dohodki so se v masi povečali za 18%, na zaposlenega pa za 12%. Glede na predpisano omejitev, ki je veljala letos od Januarja do aprila, delovne organizacije niso smele povečati osebnih dohodkov več kot za 11% od poprečja 1970. leta; od tega časa naprej pa veljajo republiški Ukrepi, ki so omejitev podaljšali do sprejetja samoupravnih sporazumov.' Manj kot 11 % povečanje osebnih dohodkov je imela steklarna zaradi zelo povečanih stroškov reprodukcijskega materiala.
Iz razpoložljivih podatkov bi lahko zaključili, da temelji povečanje celotnega dohodka predvsem na povečanju cen, kajti fizični obseg proizvodnje se je pri večini podjetij, predvsem pa pri večjih, zmanjšal nasproti lanskemu obdobju, v okviru občine pa se je proizvodnja povečala kvečjemu za 3%.
Proizvodne kapacitete se niso bistveno spremenile, osnovna sredstva v funkciji so se po nabavni vrednosti povečala za 5 %, poprečno število zaposlenih brez rudnika pa se je povečalo za 5 %. Produktivnost dela se je nekoliko poslabšala.
Dohodek se je bistveno manj povečal kot celotni dohodek in tako je bilo na enoto porabljenih sredstev doseženega manj celotnega dohodka kakor lani ob istem času, kar pa ima za posledico poslabšanja ekonomičnosti. Ta posledica izhaja predvsem iz večjih materialnih stroškov zaradi zvišanja cen, ne pa zaradi neracionalnega gospodarjenja.
Ostanek dohodka, vključno s sredstvi tekoče skupne porabe so se nasproti lanskemu letu bistveno zmanjšala in to brez ustreznega dela rudnika za 9 %, z rudnikom pa za 15 %, kar pomeni, da so se osebni dohodki povečali na račun zmanjšanja akumulacije. Pri večjih delovnih organizacijah kljub temu osebni dohodki zaostajajo za republiškim poprečjem.
Glede na to, da so še Zmanjšale Zakonske obveznosti pri vseh podjetjih, so s tem pozitivno vplivale na ostanek dohodka, sicer bi bilo zmanjšanje tega še dosti večje.
Težave z likvidnostjo ne kažejo bistvenih sprememb. Pri steklarni kažejo še poslabšanje, medtem ko je bil pri kemični tovarni položaj nekoliko boljši. Gospodarske organizacije še vedno kreditirajo odjemalce, Vendar nekoliko manj kot v prejšnjem obdobju.
I. R.
Družbeno politične organizacije občine Hrastnik žele vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno leto 1972
Skupščina občine Hrastnik Občinska konferenca ZK Občinski odbor ZZB NOB Hrastnik Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZMS Občinski sindikalni svet
POSLOVNI ODBOR O POSLOVANJU JANUAR - NOVEMBER
Na zadnji razširjeni seji poslovnega odbora, ki so se je udeležili tudi vodje EE, predsedniki svetov organizacij združenega dela, odbor za plan in finance in predstavniki sindikata, je obravnaval rezultate poslovanja za obdobje januar—november in določil vrednost točke za mesec december. V nadaljevanju seje pa še ostalo problematiko poslovanja podjetja.
Rezultate poslovanja je tolmačila direktorica gospodarsko računskega sektorja tov. Korbarjeva. Rezultati so prikazani v posebnem poročilu.
V uvodu je tovariš direktor nanizal niz problemov, s katerimi se bo kolektiv srečeval pri poslovanju v prihodnjem letu 1972. Rezultati, ki so prikazani, niso najboljši, vendar so dejansko izraz našega dela. Potrebno bo predvsem urediti naslednje: glede na nove plače predstavlja vsako delovno mesto v kolektivu večji finančni izdatek. Zaradi tega bo potrebno vsako delovno mesto pravilno zasesti, tako da bodo zaposleni pravilno koristili svoj delovni čas. Kot drugo bo potrebno vse ukreniti, da se lom spravi v normalne okvire, da se predvsem zmanjša. Kot poseben problem, ki se najbolj odraža, je vprašanje nelikvidnosti. Praktično nastaja vedno večja, v zadnjem času se borimo samo za denar, za plače. Zato poslovni odbor meni, da je potrebno ekonomično gledati kam se da kakšen dinar.
Tovariš Krsnik je prikazal izpade zaradi izostankov v produkciji. V mesecu oktobru je bilo skozi ves mesec odsotnih 318 zaposlenih, od tega 186 bolniških in 126 dopustov. V mesecu novembru je bilo odsotnih 228, od tega
143 bolniških in 85 dopustov. Ti podatki nam dajo misliti, da imamo, če zmanjšamo izostanke, še veliko rezerve.
Poslovni odbor je vzel na znanje poročilo ing. Usa kot šefa proizvodnje o vprašanju večjega loma v obratih in o realizaciji planov.
Enotna ugotovitev je bila, da je tovarna polna z izdelki, kar v končnem rezultatu kaže negativne rezultate zaradi neodnešene robe v skladišče. Predlagano je bilo, da naj analitska služba za mesec november točno ugotovi, kako je bil plan dosežen v avtomatski proizvodnji, ker je po podatkih proizvodnje bil plan dosežen s 96 %.
Poslovni odbor predlaga, ker se bo prešlo pri avtomatih na veliko serijsko proizvodnjo, da se mora v prvem četrtletju 1972 preiti na šranfiranje na palete, urediti se mora odprto skladišče pred tovarno. Predlaga se, da se parkirni prostor prestavi pred upravno poslopje (grad).
V mesecu januarju bodo nastale težave v proizvodnji zaradi remonta lončene peči in montaže nove avtomatske stiskalnice. V tej zvezi poslovni odbor zadolži strokovne službe iz proizvodnje, da se remont izvrši v najkrajšem času in da najde najboljše možnosti, da bodo imele brigade delo.
Predlaga se, ker se predvideva v letu 1972 po planu večja masa izdelkov, da se razmisli o preureditvi obstoječega skladišča. Palete višje zlagati.
Z ŽTP pa se naj stopi v kontakt, da nam dajo v najem večje količine boks palet, s katerimi bi se situacija znatno izboljšala. Poslovni odbor tudi ta predlog komercialne službe potrdi.
Zaradi raznih valutnih reform, ki so se izvršile v zadnjem času, nalaga poslovni odbor komercial-
Na zadnji razširjeni seji tovarniške konference osnovne organizacije Zveze komunistov Steklarne so bili izvoljeni v sekretariat naslednji člani: Grum Jože II, Halzer Robert, Klemen Ignac, Kolšek Anton, Krsnik Franjo, Logar Boris, Pokrajac Đoko, Rome Ana, Savkovič Ilija, Vidovič Franc in Vujsič Milan.
Konferenca je soglasno izvolila za sekretarja tovariša Kolšek Antona, za namestnika tovariša Vidovič Franca. Tovariš Kolšek Anton je bil že do sedaj sekretar sekretariata in je s svojim dosedanjim delom pokazal, da je sposoben voditi partijsko organizacijo. Prav posebno bo potrebno v sedanjem času vložiti vse sile, da se politično delo v kolektivu poživi, da bodo člani ZK sposobni razreševati še tako težke politične probleme, ki jih bo potrebno rešiti v nadaljnjem obdobju po
21.	seji CK ZKJ. Problemov v kolektivu ni malo — vendar no-
ni službi, da se v največjem možnem odstotku poveča izvoz na konvertibilno tržišče. V letu 1972 v planu predvideti čim večji izvoz.
Poslovni odbor sprejme predlog, da je vrednost točke za mesec december 1,12 din.
r. r.
vo vodstvo ZK bo sposobno vse naloge rešiti in tako kolektiv utrditi, da se bo sposoben srečevati še z najbolj zahtevnimi nalogami.
Za namestnika sekretarja je bil izvoljen tovariš Vidovič Franc, dolgoletni mladinski funkcionar in predsednik kluba mladih proizvajalcev. Tudi tovariš Vidovič bo sposoben pomagati tovarišu sekretarju, da se vse naloge, ki so postavljene pred organizacijo ZK, tudi pozitivno rešijo.
Konferenca je izvolila tudi delegate za občinsko konferenco zveze komunistov Hrastnika, in to so: Bevec Justa, Gnjidič Milan, Halzer Robert, Klemen Ignac, Kolšek Anton, Krsnik Franjo, Mrcina ing. Maks, Pokraj ac Đor-đe, Roma Ana in Vidovič Franc.
Imenovani člani ZK bodo zastopali organizacijo ZK Steklarne na občinski konferenci ZK, kjer se bo volilo novo vodstvo Zveze komunistov Hrastnika.
r. r.
^iisimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMimiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiimiiiiiiimimiiiiiiiii
SPORED RADIA TRROVIJE
na valovni dolžini 188 m ali 1594 kHz v času od 1. 12. 1971 dol
1. 5. 1972	I
TOREK:	I
NOVO VODSTVO SEKRETARIATA TOVARNIŠKE KONFERENCE ZK
REZELTATI AVTOMATSKE PROIZVODNJE ZA MESEC NOVEMRER
V mesecu novembru se je v glavnem odvijala proizvodnja na avtomatih normalno. Večji odpadek od normalnega je bil na stroju, kjer se proizvaja steklenica za ATB. Odpadek se je količinsko tudi povečal na ostalih strojih, predvsem pri izdelkih iz rjavega stekla.
Proizvodnja je bila na stroju IS 1, kjer se je proizvajalo steklenice za ETOL, parmenske steklenice 10 g, medicinske steklenice 20 g in Nektar kozarci. Količinsko je bil plan dosežen z 99 % in po vrednosti 71 %, celokupen povprečen odpadek je znašal 20 %.
Stroj IS 2 je proizvajal kozarce za Vegeto 80 g, Bronzivi steklenice in kozarce za EVO. Količinsko je bil plan dosežen s 96 %, po vrednosti s 135 %. Povprečen odpadek je znašal 12 %.
Stroj IS 3 je proizvajal skozi ves mesec steklenice za penicilin 8g. Količinsko je bil plan dosežen z 99 % in po vrednosti tudi 99 %. Celokupen odpadek je znašal'13 %.
Stroj IS 4 je proizvajal steklenice za kinin 75 g, pitralon steklenice 25 g in Brion steklenice 50 g.
Vse iz rjavega stekla. Količinsko je bil plan dosežen s 95 % in po vrednosti z 98 %. Na tem stroju se beleži izredno velik odpadek in to 49 %.
Stroj H-28 je proizvajal kozarce 2 del za žigosanje, kozarce E 1103 2 del za dekorirnico in kozarce 0,25 1 za izvoz v Avstrijo. Količinsko je bil plan dosežen z 89 % in po vrednosti s 112 %. Povprečen odpadek je bil 18 %. Stroj H-28 daje največjo vrednost od vseh strojev in to je dal v mesecu novembru vrednost 2,491.760,20 din.
Stroj U-8 je proizvajal zaščitna stekla za izvoz, Bamby kozarce
7,5	unč za izvoz in domači trg, kozarce 623 1/101 in kozarce za Kolinsko. Količinsko je bil plan dosežen s 83 ■% in po vrednosti s 144 %. Povprečni odpadek je znašal 20 %.
V kolikor pogledamo celokupen rezultat dela avtomatske proizvodnje vidimo, da je bil plan po vrednosti dosežen s 106,6 %, dočim je bil plan po količini dosežen le s 96 %.
Povprečen odpadek celotne avtomatske proizvodnje je bil 13 %.
16.00—	16.05 Napoved sporeda
16.05—46.20 Narodno zabavna glasba
16.20—16.40 Poročila
16.40—17.00 Reklame in obvestila
17.00—	17.15 Tedenski športni pregled
17.15—17.25 Jugotonove plošče
17.25—18.00 Iz diskoteke radia Trbovlje
ČETRTEK:
16.00—	16.05 Napoved programa
16.05—16.20 Narodno zabavna glasba
16.20—<16.40 Poročila
16.40—17.00 Reklame in obvestila
17.00—	17.15 Obiskali smo glasbeno šolo
17.15—17.25 RTB plošče
17.25—18.00 Popevke na tekočem traku
SOBOTA:
16.00—	16.05 Napoved sporeda
16.05—16.20 Narodno zabavna glasba
16.20—16.40 Aktualnosti tedna
16.40—17.00 Reklame in obvestila
17.00—	17.15 Radijska igra
17.15—18.00 Mladi so izbrali za vas
I	NEDELJA:	f
—	10.30—10.35	Napoved sporeda	z
10.35—10.55 Domači pevci in glasbeniki pred mikrofonom | 1	10.55—11.20	Lokalna kronika	E
11.20—	11.45 Vi izbirate — mi predvajamo
=	11.45—12.00	Nedeljski razgovor	E
12.00—12.20 Reklame in obvestila
12.20—	12.30	Izbiram si poklic	E
12.30—dalje	Čestitke poslušalcev.	|
=	Želimo vam	dober sprejem!	E
..........................................................
ŠPORTNA TEKMOVANJA V POČASTITEV DNEVA JLA
Člani kolektiva Steklarne Hrastnik so se zbrali na strelišču blizu Dola, kjer so se pomerili v streljanju z vojaško puško od 100 mogočih zadetkov na 200 metrov. Tekmovanje je organiziral rekreacijski odbor Steklarne Hrastnik.
Nastopilo je 38 tekmovalcev, ki so dosegli poprečne rezultate.
Prvo mesto je osvojil Ernest Pufler (66 krogov), drugo mesto Vili Kostanjšek (59) in 3. mesto Janez Grohar (58 krogov). Tekmovanje je bilo dobro organizirano.
Na kegljišču na Rudniku pa so tekmovali kegljači v organizaciji odbora za rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu Hrastnik. Nastopilo je sicer 25 ekip, uvrščenih pa je samo 18, ker so bile ostale zaradi nespoštovanja pravil diskvalificirane. Tu je treba omeniti, da se morajo tisti »nergači«, ki se ne zavedajo, da je potrebno na vsakem tekmovanju spoštovati pravila igre in propozicije za tisto tekmovanje, drugače obnašati nasproti poedinim organizatorjem, ki takšna tekmovanja organizirajo z velikim en-tuziazmom in jim je treba dati vse priznanje. Vsi verjetno vemo, da ravno pri nas v Hrastniku manjka dobrih organizatorjev, če pa bomo še te kritizirali, ki želijo pošteno delati, potem bomo zašli v še večjo stagnacijo športa v naši dolini.
V kegljanju pa so bili doseženi naslednji rezultati:
podrtih
kegljev
1.	Steklarna II	572
2.	Steklarna I	476
3.	Rudnik Dol	462
4.	TKI I	454
5.	Upokojenci	445
6.	Ekipa teritorialne enote	I	438
7.	KOP	421
8.	Ekipa Zveze rezerv, voj.	starešin	I	410
9.	Steklarna III	406
10.	Občina I	390
11.	Ekipa Zveze rezerv, voj.	starešin	II	390
12.	Sijaj I	384
13.	Prosveta I	383
14.	Ekipa Zveze voj, vojaških invalidov	376
15.	SGP	375
16.	Sijaj II	371
17.	Starešine Garnizona NH	Rajka Celje 351
18.	Vojaki Garnizona NH Rajka Celje	348
Zaradi nespoštovanja propozicij pa so bile diskvalificirane naslednje ekipe: Rudnik, Sijaj III, Ekipa teritorialne enote II, Rudnik II, ekipa ZB Hrastnik in Občina II.
Tekmovanje je drugače organizacijsko dobro uspelo. S tem tekmovanjem je ponovno dokazano, da Hrastničani na takšnih rekreacijskih tekmovanjih radi nastopajo, kar potrjuje tudi število ekip.
V organizaciji skupine funkcionarjev rekreacijskega odbora Steklarne Hrastnik pa so se v sejni dvorani Steklarne zbrali na brzopoteznem turnirju tudi šahisti. Šahisti so tudi tako dodali svoj delež pri proslavljanju Dneva JLA.
Tekmovalo je 13 ekip po 4 člane.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
		točke
1.	STT Trbovlje II	42 in pol
2.	STT Trbovlje I	36
3.	Upokojenci Trbovlje	34 in pol
4.	ŠK Zagorje	34 in pol
5.	Ekipa vojakov Garnizona	
	NH Rajka Celje	32 in pol
6.	Kopitarna Sevnica	25 in pol
7.	Papirnica Radeče I	22 in pol
8.	Svoboda I Hrastnik	21 in pol
9.	Cementarna Trbovlje	21
10.	Steklarna Hrastnik	13 in pol
11.	Papirnica Radeče II	13
12.	Svoboda Dol	13
13.	OŠ »Heroja Rajka« Hrastnik	1
To tradicionalno tekmovanje je bilo tokrat odlično organizirano, poleg tega pa so k še boljšemu razpoloženju prispevali s svojo disciplino in športnim duhom sami tekmovalci.
Kakor na vseh drugih tekmovanjih, tako tudi tu, je bila skromna slovesnost, kjer so organi-
zatorji čestitali vojakom ob njihovem prazniku in jim poklonili skromne spominčke. Ob koncu so vsi obljubili, da bodo z veseljem prišli v Steklarno Hrastnik na naslednji turnir.
Tako so tudi hrastniški športniki skupaj z vojaki in starešinami Garnizona »Narodnega heroja Rajka« iz Celja prispevali svoj delež k praznovanju 30-letnice JLA.
USPEH KEGLJAČEV »BRATSTVA«
V okviru proslavljanja Dneva republike je kegljaški klub »Bratstvo« organiziral na kegljišču za Savo tradicionalni kegljaški turnir v borbenih partijah. Sodelovalo je 8 ekip.
Tekmovanje je bilo dokaj kvalitetno in odlično organizirano. Zmagala je domača prva ekipa, ki je tokrat izredno dobro kegljala in tako premagala nekatere renomirane ekipe.
Rezultati:
1.	Bratstvo I Hrastnik	929
2.	Rudar Trbovlje	886
3.	Šoštanj	871
4.	Hmeljar Žalec	852
5.	Hrastnik	806
6.	Kovinar Štore	805
7.	Invalid Ljubljana	773
8.	Bratstvo II Hrastnik	739
Prva ekipa »Bratstva« je nastopila v naslednji postavi: Pokrajac (114), Peršič (108), Ocepek (102), Čakič (101), Koritnik (91), Kavzar (90), Drame (89), Tosič (86), Baljkovič (75) in Gnji-dič (73).
Za pomembno zmago velja pohvaliti vso ekipo, pa tudi druga ekipa ni bila tako slaba, vendar ji je v drugem delu pošla sapa, pa tudi športna sreča jim je obrnila hrbet.
Precejšnje število gledalcev je bilo tako dva dni za Savo zadovoljno s prikazanim kegljanjem, posebno bučni pa so bili ob nastopu domače prve ekipe.
Kegljanje postaja tako pomembna tekmovalna in rekreacijska panoga za člane našega kolektiva, zato jim je potrebno nuditi vso podporo.
V dneh pred dnevom republike je Komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu Hrastnik organizirala na štiristeznem kegljišču na Rudniku masovno kegljanje v borbenih partijah.
Ekipa je štela 6 tekmovalcev. Tekmovanje postaja tako že tradicionalno, pa tudi masovno, saj je na tem tekmovanju sodelovalo preko 150 tekmovalcev in tekmovalk.
Organizacija je bila zadovoljiva.
Glede na to, da je vse večje zanimanje za tovrstna tekmovanja, bo organizator v počastitev dneva JLA 23. decembra ponovno organiziral podobno tekmovanje, kjer bodo sodelovale sindikalne ekipe, ekipe invalidov, članov Zveze borcev NOV, rezervnih oficirjev, teritorijalnih enot in vojaki kasarne »Heroja Rajka« iz Celja.
Rezultati:
	podrtih
	kegljev
1. Steklarna IV	507
2. Invalidi I	490
3. Steklarna III	480
4. Rudnik I	480
5. Rudnik V	461
6. Upokojenci	452
7. TKI I	449
PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE SPREJEL NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE
Ob Dnevu republike je predsednik Skupščine občine Hrastnik priredil sprejem za najboljše športnice in športnike tega leta v občini Hrastnik, ki so dosegli pomembne rezultate na najrazličnejših tekmovanjih. Vsi so kot nagrado prejeli iz njegovih rok knjigo-»Rdeči revirji« s posebnim posvetilom.
V krajšem prigodnem nagovoru je predsednik poudaril, da naj bi mladi športniki Hrastnika še nadalje tako tekmovali na domačih in tujih tleh, skromno darilo pa naj jim bo spodbuda pri delu, obenem pa jim je zaželel še mnogo športne sreče.
Nagrajeni so bili:
Ekipa brodarskega društva »Hrastnik« Hrastnik: Barič Franc II, Rancinger Roman, Gnjidič Rado ter njihov trener in veliki športni entuziast Barič Franc I. Ta ekipa je v letošnjem letu dosegla pomembne rezultate in zmage v domačih in tujih vodah.
Član kolesarskega društva »Hrastnik« Hrastnik Frangeš Boris za osvojeno 1. mesto na mladinskem prvenstvu SRS.
Člani boksarskega kluba pri TVD Partizan Hrastnik Perc Miroslav in Stražar Bojan ter njun trener Franc Kovač. Perc je osvojil 1. mesto na mladinskem državnem prvenstvu v Beogradu v peresno lahki kategoriji, Stražar pa 2. mesto na istem tekmovanju v lahki kategoriji.
Član strelske družine »Rudnik« Hrastnik Re-šetar Franc za uspešno nastopanje na republiških pionirskih prvenstvih z malokalibrsko puško.
Članice rokometnega kluba »Steklar« Hrastnik: Krajnc Lidija, Dujič Mojca, Bratuša Nevenka, Bratuša Slavica, Mlinarič Marjanca, Jelčič Lili, Vretič Alma, Poljšak Irena, Naroglav Jolanda, Bajda Vikica, Dornik Majda ter njihov trener Dornik Janko. — Rokometašice so prejele nagrado za že tretjič zapovrstjo osvojeni naslov republiških mladinskih prvakinj, za osvojeno 3. mesto v republiški ligi v sezoni 1970/71 ter za uvrstitev v finale pokala mladosti SRS.
Športnice in športniki so po končanem uradnem delu v razgovoru povedali, da se v klubih borijo z najrazličnejšimi problemi, da jih nekje več ali manj uspešno rešujejo in da se bodo v bodoče še bolj potrudili in še častneje zastopali športne barve Hrastnika.
8. KOP I	448
9. Rudnik Dol	441
10. RGO Rudnik	424
11. Sijaj I	423
12. Steklarna II	421
13. Sijaj II	414
14. Rudnik IV	404
15. Veterani	396
16. TKI II	388
17. Steklarna I	383
18. Rudnik III	368
19. Invalidi II	358
20. SGP	347
21. Občina I	331
22. KOP II	330
23. Prosveta II	318
24. Prosveta I	317
25. Občina II	310
Med posamezniki je bil najboljši Špoljer Franc (104), drugi je bil Vidmar Jože (104) in tretji Deželak Stane 102 podrta keglja itd.
Najboljši posameznik je prejel od organizatorja praktično darilo, zmagovalna ekipa Steklarne IV pa prehodni pokal.
Tako so tudi kegljači prispevali svoj delež k praznovanju dneva republike.
Športno tekmovanje v počastitev
DNEVA REPUBLIKE
..............................................................................................................................iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiii'iiiiiiiiiiiiiiHmiimmiiiiiiimiiiiiHmnü;!: i
U stanovi jeno šotsko športno | društvo »Mladost« |
Na osnovni šoli narodnega heroja Rajka v E Hrastniku so ustanovili šolsko športno društvo E »Mladost«. Potreba po ustanovitvi takšnega dru- E štva je bila že mnogokrat izražena na najrazlič- E nejših zborih športnih delavcev Hrastnika, ker E se je ugotavljalo, da klubi nimajo baze, to je E podmladka. •	=
Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo E precejšnje število pionirjev in pionirk ter pred- E stavnikov posameznih klubov, kjer so sprejeli E ustanovne listine društva, razpravljali o delu E že aktivnih sekcij ter orisali osnovne programe E delovanja posameznih sekcij.	=
Razveseljivo je dejstvo, da so se vabilu od- E zvali predvsem predstavniki klubov, ki želijo E delati z mladimi in bodo nudili strokovno po- E moč učiteljem telesne vzgoje pri vodenju posa- E meznih sekcij.	=
Nekatere sekcije že uspešno delujejo, neka- E tere pa bo treba še organizirati, kar pa je se- S veda odvisno od vodstva društva in tistih, ki so = na tem zboru izrazili pripravljenost, da bodo po- = magali na amaterski bazi.	=
Jasno mora biti vsem, da bo v Hrastniku,	š
kar velja tudi za drugod, uspešno delovalo le	=
tisto športno društvo, ki bo imelo za seboj na-	'§
raščaj, s katerim bodo strokovno in načrtno,	=
predvsem pa kontinuirano delali.	=
Če bo tako, potem lahko pričakujemo, da = bodo v bližnji prihodnosti hrastniški športniki = dosegali pomembnejše uspehe.	§
Sobotno tekmovanje v košarki
V	soboto, 20. novembra 1971 je bilo na naši =
šoli prvenstvo 8. razredov. Igralci, ki so pri- s šli že uro prej, iso trenirali z meti na koš	|
ali pa se pogovarjali, kako bi najlaže prišli	|
do zmage.	|
Ob devetih se je tekmovanje pričelo. Prvi = dve ekipi sta bili iz razredov 8. a in 8. b. Ker = je mladinski sodnik Guček Slavko igral, je = igro sodil tovariš Toplak. Igra je bila raz- i burljiva. Najboljši igralci so bili: iz 8. a —	§
Guček Slavko in Barič Nani, iz 8. b — Nahti- | gai Stane. Tekma se je končala z rezultatom = 14:13 za 8. a.
Po tej igri sta se pomerili ekipi iz 8. b in |
8.	c. Ekipo 8. c so sestavljali: Odlični Trupi = Drago, visoki Kepa Ivan, njegov brat Karli, = dolgolasi Kotar Ljubo in Zupanc. Tako raz- i burljive tekme na šoli še nisem videl. Po | končani desetminutni igri je bil rezultat ne- | odločen, kakor tudi podaljšek. Igro je odio- | čil Trupi Drago, ki je s svojim odličnim § prostim metom odločil igro v korist 8. c.	|
V	finalni tekmi za prvo mesto je zmagala |
ekipa 8. a in osvojila prvo mesto, drugo pa = ekipa 8. c. Igra se je končala z rezultatom = 10:20.	1
Po končanem tekmovanju, ki se je kon- = čalo ob 13, sem v garderobi vprašal enega i najboljših košarkašev na šoli Guček Slavka, | kaj misli o svojem moštvu.
»Smo nekoliko boljši. To sklepam iz tega, | ker smo igrali le štirje, nasprotnikov pa je | bilo pet in kljub temu smo jih premagali.«
»Kdo bo dobil pokal?«	S
»Pokal bomo dobili mi, se pravi 8. a.«	=
' »Kaj pa nasprotniki?«	b =
»Nasprotniki so dobri, zlasti še 8. d. Samo	|
njihove ,finte’ so slabe.«	E
»Kaj pa 8. c?«	E
»Mislim, da bi ta razred moral biti prvi,	f
imajo dobro kondicijo.«	|
»Vidiva se drugo soboto na tekmi. Zdravo!«	=
čičič Mladen	|
učenec 8. c	|
Osnovne šole Heroja Rajka	|
'Hrastnik	1
Planinsko društvo Dol pri Hrastniku čestita vsem svojim članom in ljubiteljem planin in želi srečno novo 1972. leto.
'
5É5
mA
Sta®
Si#
sVfA
Pß
i4ì>
M'
m4
Si#
mA
I#
II
#5
>\9,A
s®
Kolektiv samopostrežne trgovine pri Steklarni želi svojim cenjenim odjemalcem srečno in uspešno novo leto 1972 ter se priporoča.
S4®
Sl#
.1®
md
m
im
p1»
zrn
Si>®
P®
sm
ste
ste
Vsem članom kolektiva steklarne in kemične tovarne, posebno pa še vsem obiskovalcem naših kinopredstav želimo srečno in zadovoljno novo leto 1972.
Kino odsek Svoboda II.

:iiiiiiiimiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiiiiiiiiiiimifimiiiiiiimim:!;:i!i:
=	Upravni odbor »Svoboda II« Hrastnik želi vsem članom kolektiva Steklarne Hrastnik in Kemične tovarne ter članom svo-	|
s	jih sekcij srečno in veselo novo leto 1972.	E
Tm!IUllllllllil!lllllllliml!illll!lill!IIIIIIIIIIl!llllllliillil!IIIIIIIMIIIII!l!llllllllllllllllilllllllllllMllllllllllllllllimimimill!llll!Iil!l!!!!S!!: '
ZA H V A LA
Ko zapuščam delovni kolektiv Steklarne, v katerem sem delal več kot 40 let, sem izredno ganjen, da so mi moji delovni tovariši sodelavci oddelkovodje pripravili lep sprejem in tovariško srečanje. Za vso pozornost in spominsko darilo sem dolžan, da se vsem tovarišem prav iskreno -zahvalim.
Res, dragi tovariši sodelavci in tudi ostali člani kolektiva, s katerimi sem delal, je težko slovo od kolektiva — sodelavcev, ko je človek preživel z njimi toliko delovnih let. V tem času smo se srečevali z dobrimi in slabimi dogodki pri delu. Vendar na koncu, ko se človek poslavlja od kolektiva in sodelavcev, pozabi na vse slabo in želi, da bi kolektiv steklarne še v nadalje imel toliko uspehov kot do sedaj. Še enkrat prav lepa hvala za vso pozornost.
Oto Žlindra
Hvala vam
Na plačilni dan 15. 12. 1971 sem bila eno uro vesela kot najbrž še nikoli v življenju. Dobila sem namreč prvi denar, ki sem ga sama prislužila. Da, to je bila moja prva plača, ki mi je razodela, da je v našem kolektivu res še veliko humanosti in tovarištva.
Med delom sem tiščala kuverto z denarjem v žepu in že planirala, kako bom denar razporedila. Ob malici sem šla s sodelavkami v jedilnico. Iz kuverte sem vzela dva dinarja in se postavila v vrsto pri blagajni, da bi si z lastnim denarjem kupila malico.
UPOKOJENA
Tovarišica DRENIK JULKA je delala v kolektivu več kot 30 let. Njena življenjska pot je bila trda, doživela je mnogo grenkih uric, predno si je uredila življenje. Iz naše Dolenjske, kjer je bila rojena, je morala že kot dekle iti v svet služit svoj vsakdanji kruh.
Leta 1941 se je zaposlila v kolektivu Steklarne Hrastnik. Je ena izmed delavk, ki je delala skoraj v vseh oddelkih tovarne. Začela je kot skladiščna delavka, ker pa je bilo to delo zanjo prenaporno, je bila premeščena v brusilnico, po enem letu je bila prestavljena v notranji obrat, kjer je opravljala razna dela. Najdalj je delala kot vezalka, celih 19 let je vezala in pakirala na tone izdelkov. Po reorganizaciji pakiranja je prišla na delovno mesto kontrolorke, najprej v o-bratu polavtomatske in ročne plroizvodnje, nazadnje je delala pri kontroli izdelkov avtomatske proizvodnje.
Vse življenje je vložila v delo, vsa leta je neprestano delala kljub vsem težavam. Saj se je dnevno vozila iz Zagorja v Hrastnik, več kot 10 ur dnevno se je zamudila. Kljub temu so bili redki dnevi izostankov zaradi bolniške. V dolgoletnem delu ^ kot kontrolorka je naučila nešteto mladih deklic pri delu. Vsi, ki jo poznamo, sodelavke, odgovorne osebe, lahko iskreno trdimo, da je tovarišica Julka bila vedno dobra in pridna delavka, da je rada pomagala svojim sodelavkam. Da je bilo res tako, je pi'i-čala velika udeležba sodelavcev, ko smo se poslavljali od nje ob tovariškem razpoloženju.
Želimo ji, da bi dolga leta uživala svoj zasluženi pokoj.
r. r.
sodelavci! odšla v pokoj
USPEH ROKOMETAŠIC V GRADCU:	Ö
ATSE (Graz) : STEKLAR (Hrastnik) il : 23
Odšla v JLA:
Jelen Roman — krogličar, Jovan Viktor — brusilec stekla.
Samovoljno zapustil delo:
Zdovc Štefan — menjalec modelov.
Invalidsko upokojen:
Hrup Marjan — nabiralec stekla.
Še vsa vesela sem se vračala nazaj k delavnici, toda ko sem se prijela za žep, sem okamenela. »Moje prve plače« ni bilo več. Ne morem trditi,_ ali sem denar izgubila ali pa je bilo kako drugače. Vsa tresoča in v joku sem to javila ■ svojemu brigadirju tov. Šuljagiču. Z njegovo pomočjo in pomočjo obeh oddelkovodij ter s sodelavci smo preiskali vso mojo pot in spraševali ljudi, vendar o denarju ni nihče nič vedel.
. Potrta in objokana sem nadaljevala svoje delo. Nenadoma brigadir zapusti delavnico in odide. Ker še ne delam dolgo, sem seveda mislila, da je njegova odsotnost v zvezi z delom samim.
Točno čez pol ure se je vrnil ves nasmejan in mi stisnil v roko 765 din. »Moja plača«, sem vzkliknila.
Toda bilo je drugače. Med sodelavci ni bilo nikogar, ki mu ne bi izročil od 5 do 10 din ter tako v pol ure zbral vsoto moje izgubljene »prve plače«. Prej jok od žalosti, sedaj jok od radosti.
Dragi sodelavci! Presenečena nad takim tovarištvom in toplim razumevanjem še danes ne najdem besed, da bi se vsakemu posamezniku res od srca zahvalila. Izkoriščam priliko in se po našem listu »Steklar« toplo zahvaljujem, predvsem tov. šuljagiču ter darovalcem, vsem drugim pa naj bo to potrdilo, da v našem kolektivu še ne manjka tovarišev, ki so pripravljeni pomagati človeku v sili, obenem pa obljubljam, da ostanem tudi sama v vrstah teh tovarišev, saj sta delo in trud pozabljena, če se živi s tako mislijo v taki sredini.
DOLINAR VIDA
Zanimalo vas bo!
Tovarišica Žučko Marija je bila zaposlena v Steklarni Hrastnik 11 let. V času njenega dela v kontroli lahko trdimo, da je
pakiranju v avtomatski proizvodnji in sedaj je dolga leta pripravljala kartone in pakirala razne plafonjere.
Zelo težko in pestro je bilo njeno življenje, saj je morala dolgo služiti kot dninarica, nekaj let je prebila na delu pri rudniku.
Skupno je pa vendar delala pridno 32 let in nazadnje pri našem ^kolektivu 11 let. Vsi odgovorni v kontroli in sodelavke jo bodo ohranile v prijetnem spominu.
R.
bila vedno vestna, pridna in poslušna delavka. Zaradi njene skromnosti je večkrat ni bilo niti opaziti, da je v tovarni. Vedno se je držala svojega delovnega mesta. Videli smo jo v začetku, ko je prišla v tovarno, pri odnašanju paketov vezalkam, pri
Prišli v podjetje:
Rot Olga — pomivalka posode v menzi, Jontez Majda — pomivalka posode v menzi, Pavčnik Bojan — dostavi j alee stekla, Groznik Uroš — vodja laboratorija in tehnične kontrole, Sladič Franc — delavec težak.
ODŠLI IZ PODJETJA:
Na lastno željo:
Peklar Cvetka — prodajalka v bifeju, Klopotan Dragica — čistilka v kopalnici.
POZDRAVI IZ JLA!
Spoštovani urednik!
Oglašam se iz Ribnice, kjer služim vojaški rok. Trenutno sem na tečaju za desetarja in se imam kar dobro.
Prosil bi za list »Steklar«, da bom v njem zvedel, kaj je novega v našem kolektivu.
Polno uspeha v novem letu kolektivu, posebno pa cizelerski delavnici ter srečno novo leto 1972 želi
vojak GORNIK SLAVKO
V.'P. 3810/5
61310 RIBNICA na Dol.
Zdravo Slavko!
Prisrčna hvala za pismo in čestitko. Tudi mi ti želimo, da bi se lepo imel. Steklarja boš prejemal na svoj naslov. Lepo te pozdravlja
Urednik
Dragi urednik!
Javljam se vam iz Postojne, kjer služim vojaški rok in vam želim srečno in uspehov polno novo leto 1972. Naprošam vas za
časopis »Steklar«. Obenem pozdravljam vse v brusilnici.
Vojak LIPOVŠEK JANEZ V. P. 3672/5 66230 POSTOJNA
Zdravo Janez!
Zahvaljujem se ti za čestitko; tudi mi ti želimo vse najlepše. Časopis ti bom redno pošiljal. Pozdravlja te
Urednik
Tovariš urednik!
Oglašam se vam iz Škofje Loke, kjer služim vojaški rok. Pozdravljam vse člane kolektiva, še posebno pa stmgarsko — cizelersko delavnico. Prosim, če bi mi pošiljali »Steklarja«.
Vojak ROBERT STICHER V. P. 1098/30-B ŠKOFJA LOKA
Zdravo Robi!
Hvala za lepo razglednico Škofje Loke, kakor tudi za pozdrave. Obljubljam ti, da ti bom časopis redno pošiljal. Pozdravlja te
Urednik
Upokojeni:
Drenik Julijana — kontrolor stekla in Žučko Marija — kontrolor stekla.
Izključena:
Lazič Rosa — odnašalka stekla.
Prirastek v družini:
Šantej Frančiška — sina, Podlesnik Ivan — sina, Šergan Jože — hčerko, Kolenc Branko — hčerko, Abram Ivan — sina, Železnik Janko — sina, Kajič Mirko — hčerko, Golež Anton — hčerko, Knez Milan — hčerko, Strmljan Anton — sina.
Poročili so se:
Močnik Vinko — varilec in Ko-kotec Pavla, Vidjen Danica — MARINCEL, Vuljanko Nada — VIDENŠEK.
NAGRADNA KRIŽANKA
j						SESTAVIL’. KARLI DREMEL	SPREDNJI .DEL GLAVE	KRATEK URADNI DOPIS	POKLIC, (V GLEDALI s. popr.avtomqb:	BEOTI JEC	PÖVESM0 ŽITA	TELOVADEC	M	HRVAŠKI POPEVKAR (MARKO)	FINSKO MESTO (TURKU)	POTOMEC BEL0K0ŽCA IN ČRNKE	LAHKO HLAPLJIVA TEKOČINA	VELIKO REŠETO	REKA V ANGLIJI
						MOŽ VLADANJA							NAMEN, CILJ			•			
						OTOČJE 08 J.7. ISTRI							IZDELKI TOVARNE «PEKO»						
						POJEM IZ STE N0QRAFIJE							OTOKAR KERŠOVANI						
		■ Y	47 # Eft			►									1 1 1 1	j i 1			
VZHOD	—	MOŠKO JME	OSNOVNI DRŽAVNI ZAKON ORANJE	T						TOVARNA OBUTVE V TRtlOU					OTOK OB ŠKOTSKI ZAPOR, JEČA				
BtAllLNIK ITEHN.)										M	DEL PARNEGA STROJA	POBUDNIK	Čebelja tvorba V PANJU SELEN				OBER	REKA V FRANCIJI	SINJSKA VITEŠKA IGRA
NEMŠKI SLIKAR CHANS VON)							NEMŠKI mi. PJONIfSAVTO-MOB.IN&VSIB	AMERIŠKI DRAMATIK (EDWARD)	STVARNOST	DRAGULJ TONOVSKI NAČIN						OČE			
ŽINZ1F0V RAJKO.			DANSKA			MORSKA OŽINA MED EVROPO IN AZIJO										POJAV NA VODI TELUR			
LATINSKI VEZNIK			NIZO- ZEMSKA			OTOČJEjKl SEGA OD ALJASKE DO KAMČATKE							VELIKA A7USKA ORÌAYA	NEMŠKI FIZIK NESNAGA V DIMNIKU					
LITIJ			IVO , AN DR 10			REHA V SRBIJI GOROVJE V ALŽIRIJI					VAGON 7A PREVOZ TEKOČIH SNOVI								
VEZNIK			DUNAJSKI KVARTET ZABAVNE GLASBE							DOMNEVNI „SNEŽNI ČLOVEK”	PESNICA SEIDEL				VSTAJA	ŠKODLJIVA PADAVINA	PRELATE NA VELEBITU	MESTECE V ITALIJI	TONA
M	GRŠKA ČRKA	HODNIK POD ZEMLJO	MROŽU PO; DOBNA MOR* SKA ŽIVAL PEROCI								VOJAŠKI PRIBOČNIK, ČASTNIK								
UKANE								TUJ DVOGLASNIK			BENEŠKI SLIKAR RADU								•100 m*
NASTOP ENEGA IGRALCA					ERBIJ AMPER			MOTOR						NAOČNIKI					
VRSTA VRBE				VISOKA IGRALNA KARTA			M	PAPEŠKA KRONA						RANO* ČELNIK					M..,,..,
Za pravilno rešitev nagradne križanke razpisujemo 7 nagrad:
1.	nagrada	30	din
2.	nagrada	20	din
3.	do 7. nagrada	10	din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja«, Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 20. januarja 1972 v naše uredništvo.
NAGRAJENI
REŠEVALCI
Za nagradno križanko 8. decembra smo do določenega roka prejeli 89 rešitev. Žreb je bil naklonjen naslednjim reševalcem, ki prejmejo:
1.	nagrada 30 din
JAVORŠEK MIHAEL
2.	nagrada 20 din
PLATINOVŠEK KARL
3.	do 7. nagrada 10 din
RANCINGER SILVA
POVŠE VILJEM
GERHARD VERONIKA upok.
PERŠIČ SLAVICA
DELIČ KAROLINA
Najmlajši godbenik Svobode II. Hrastnik STOKLAŠA na proslavi dneva republike 29.	11.	1971 v spodnjem
Hrastniku.
VSEM ČLANOM IN ČLANICAM KOLEKTIVA ŽELI SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1972

-S
'A'

ŽENSKI ROKOMETNI KLUB »STEKLAR«
ZAHVALA
vsem prijateljem in znancem ter sosedom, ki so spremljali našo drago mamo in staro mamo
ANO MARTINI
na njeni zadnji poti na dolsko pokopališče.
Iz srca se zahvaljujem darovalcem vencev in cvetja. Zahvaljujem se tudi govornici tovariši Godicljevi za njene poslovilne besede, godbi in pevcem Svobode IL, upravi steklarne in sindikatu za vence.
Žalujoča hčerka z družino