A. Novaean:
Na pragu.
(Jelisavi.)
I
n predno stopiš v novi hram, čemu tesnoba, strah? Veliki Bog prebiva tam, pred nJim, pred njim si plah?
On ves je tvoj in ves je vseh in zopet tvoj, le tvoj in ljubi strah in v tebi greh, ne boj se ga, ne hni!
Srce to ve prestrašeno, srce to zna, a splašeno vsled temnih senc nedavnih dni se novega Boga boji. —
Saj bil je Bog in bil je vseh in bil je tvoj, le tvoj, je ljubil strah in v tebi greh in sladki nepokoj.
Na pragu noga se mudi, le en korak je čez, trenotek, ko še vere ni, je prva sveta vez.
800