Izhaja vsako sredo
Cene: Letno 82 din, polletno 16 din, četrtletno 9 din; inozemstvo 64 dtn. Poštno-čekovni račun Številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 21-18
Cene inseratom: Cela straa din 2000—, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500'—, strani din 250 —, '/» strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'—
Zavezniška vojaška opora na vzhodu
Danes vzdržujejo Francozi v Siriji v Mali Aziji 170.000 mož broječo armado, katero tvorijo po pretežni večini kolonialne čete. V Palestini je Angležem na razpolago 50.000 Angležev, Avstralcev in Novozelandcev. Ta vzhodna zavezniška vojska bo narastla do junija na 250.000 Francozov in 80.000 Angležev pod skupnim vodstvom priznanega francoskega generala Weyganda.
Omenjena armada je za vojaško kretanje na vzhodu vsekakor zelo pomembna ter znatna sila. Vojska, s katero je odločil angleški lord Allenby 1917—18 vojno na vzhodu, je bila precej manjša. K četam pa je treba prišteti letalstvo in podporo od strani mornarice.
Obstoja še možnost iz Sirije in Palestine
vpoklicati ojačenja. Da bi se Francija po-služila te možnosti na Libanonu, je dvomljivo. Sigurno pa je, da je Angliji, ako le hoče, na razpolago armada 60.000 Judov, po največ vojaško odsluženih in v zadnji nemirni dobi v Sveti deželi izvežbanih mož, ki so po sodbi angleških strokovnjakov zelo uporabni.
Kako pa izgleda preskrba te skupne zavezniške vojske na vzhodu? Tudi v tem oziru so razmere zelo ugodne. Prevoz raznih potrebščin je skozi Sueški prekop in po Sredozemskem morju — ako ostane Italija nevtralna — lahek ter siguren. Razen tega pa je mogoče oskrbeti znaten del oskrbe v deželi sami. Poljedelstvo je na Libanonu in v Sveti deželi po zaslugi Francozov in Angležev na vrhun-
cu. Palestinska industrija z lahkoto zalag» Weygandovo armado z obleko, obutvijo in i zdravili.
Ali so pravkar označene vojaške priprav« zaveznikov na vzhodu namenjene obrambi ali pa napadu, je zaenkrat še skrivnost visok« politike. Za oba primera pa je položaj vojaške opore zaveznikov v Palestini in Siriji iz-boren. Iz te vojaške moči zaveznikov črpa Turčija zavest popolne sigurnosti. Petrolej v Mosulu in Kerkuku, Egipt in Sueški prekop 90 nedosegljivi za vsakega sovražnika. Na drugi strani pa nudi oporišče Palestina-Sirija možnost za velika, mogoče celo odločujoča vojaška kretanja, kakor hitro bi napočil tozadevno ugoden trenutek.
Trilefriica prijateljske zveze JugosSavija-
lialija
Na velikonočno nedeljo so potekla tri leta od sklenitve prijateljske zveze med Jugoslavijo in Italijo. Dalekosežnost te pogodbe se je že zelo vidno pokazala v tej vojni, v kateri sta ostali doslej Jugoslavija in Italija nevtralni in iznad vseh nevarnih zapletljajev. Ob priliki omenjene triletnice sta izmenjala naš in italijanski zunanji minister brzojavki, ki
podčrtavata veliko vrednost jugoslovansko-italijanskih prijateljskih odnošajev, zasnovanih na popolnem zaupanju v sedanjih negotovih časih in na medsebojnem spoštovanju. Oba ministra sta tudi izrazila prepričanje, da bo prijateljstvo, osnovano s to pogodbo, tudi v bodoče dobro služilo koristim obeh narodov in držav.
Papež proti besedolomsivu in ¿eprfanju
pravic narodov
Na velikonočno nedeljo je opravil sv. oče Pij XII. v cerkvi sv. Petra v Rimu slovesno službo božjo, katere se je udeležilo nad 50.000 vernikov. Po sv. maši je imel poglavar katoliške Cerkve govor, v katerem je obsodil be-sedolomstvo in teptanje pravic narodov in je tudi javno označil edino zdravilo proti takemu zlu. Najbolj značilne besede sv. očeta se glasijo:
»Sloga med narodi je zdaj uničena, slovesno dane besede so prelomljene. Pogodbe so ali spremenjene ali pretrgane. Vse, kar je človeški duh izumil, vse sile in vse bogastvo sveta služi danes samo vojni. Tudi tisto, kar bi moglo služiti delu, blagru in napredku narodov, se je danes obrnilo drugam, da bi rodilo pokolje in povzročilo razvaline. Nevar-
nosti vseh vrst jemljejo moč miroljubnemu izmenjavanju misli. Danes ni nobena redkost več videti, kako se teptajo pravice narodov, kako se požigajo in bombardirajo vasi, ki so brez slehernega varstva.
Kakšno zdravilo je mogoče najti proti takemu zlu? Edini lek in rešitev nam prihaja od Kristusa. On edini in pa vera moreta vzpostaviti potrebno ravnovesje, moreta obvladati strasti in viharje, izpopolniti pravo in pravico in nas nadahniti z duhom usmiljenja. Morda bo človeštvo le doumelo potrebo po slogi in po bratski ljubezni in bo bodoče od-nošaje med posameznimi narodi uredilo ne s silo, marveč s pravičnostjo in človekoljubnostjo.« Po sv. maši je dal sv. oče svoj blagoslov »urbi et orbi« — vesoljnemu svetu.
Ženske opravile preselitev Fincev
Do 23. marca je bila končana preselitev Fincev iz vseh manjših pokrajin, katere so pripadle po mirovni pogodbi sovjetski Rusiji. Finsko prebivalstvo je zapustilo z vsemi nepremičninami vred vse kraje, katere so jim vzeli boljševiki, s katerimi nočejo imeti Finci nobenih stikov. Izpraznjevalna dela je vodil finski general Sivo, poveljnik protiletalske obrambe med vojno. Glavno delo pri preselitvi
pa so povsod z največjim junaštvom in požrtvovalnostjo opravile ženske. One so znale premagati vse težave preseljevanja, ki se je vršilo v popolnem redu in je sovjetsko vojaštvo vkorakalo v čisto izpraznjene, od granat ter ruskih bomb do tal porušene in po preselitvi Fincev — izumrle vasi, naselja, trge in mesta. Rusi so že poslali na zasedeno ozemlje delavstvo, da pospravi ruševine.
Vztrajnost in nepopustflfi-vostf Anglije
že stoletja se drži Anglija osnovnega političnega načela: samo z na tleh ležečim nasprotnikom sklepati mir.
Radi nenadnega pobotanja med sovjetsko Rusijo in Finsko predbaciva angleško časopisje vodilnim vladnim možem »vojno zamujenih priložnosti«, čakanje in neodločnost. To so očitki, ki so gotovo najtežjega značaja. Samo o enem molči angleška javnost in nihče noče slišati o kakem popuščanju ah o rastoči mirovni možnosti. Ravno nasprotno! Nikdai še niso bili Angleži bolj odločeni, vojno bojevati do zmagovitega konca, kakor ravne sedaj, v trenutku tako zvanega diplomatskega poraza.
Največja moč Anglije je ravno v tem, df zamore vzdržati poraze. Čeravno bi bila angleška vojska na suhem premagana, še vednc ostane nedotaknjen veliki angleški otok, na katerega ni stopila celih devet stoletij sovražnikova noga. Od otoka daleč po vsem svetu pa se razprostira angleško svetovno vla-darstvo, katerega je mogoče le počasi razgibati duševno, politično in vojaško, ako pa se enkrat postavi na noge, se ne pusti zadržati za nobeno ceno, da bi ne doseglo enkrat zastavljenih ciljev. In ti angleški cilji so: ne pustiti v ospredje nobene velesile, katera bi zamogla enkrat postati nevarna in križati koristi angleškega svetovnega vladarstva.
Novo nemško zračno orožje
Strokovnjaki angleške vojne mornaric« preiskujejo novo nemško orožje, ki se imenuje zračni torpedo. Nemško letalo je vrglo ta torpedo 6 km južno od Brjlingtona, ko je preteklo nedeljo križarilo nad brilingtonskim zalivom. Torpedo je dolg 4 m, ima obliko smotke in je pobarvan z rumeno-plavo barvo. Na njem je naslikan angleški ministrski predsednik Chamberlain z dežnikom v roki. Ako zadene torpedo cilj na suhem, deluje kot bomba, če pa pade v morje, je nevaren ladjam kot mina.
Zamisel in podlaga miru
Duh miru je, ki je z njim prešinjeno ozračje velikonočnega praznika. Ko se je od mrtvih vstali Zveličar na dan vstajenja prikazal proti večeru apostolom, jih je pozdravil: »Mir vam bodi!« Kristus-Zmagovalec je hkrati Kralj miru. Mir mora biti izvojevan. Mir je osrečujoči nasledek zmage. Brez zmage ni miru. Človek ne pride do notranjega miru, dokler ne premaga v sebi borbo skušnjav, slabih nagonov in strasti. Kdor ostane v oblasti strasti in grehot, nosi suženjski jarem ter brez miru okrog divja, kakor pravi znana slovenska pesem, in sam ne ve, kam. Mir mu vzide takrat, ko se s pomočjo Kristusa-Zmagovalca nad grehom ter duševno in telesno smrtjo reši zlega in njegovih posledic.
Kar velja za poedinca, velja tudi za narode in vso človeško družbo: prej mora biti strta oblast zlega, zmagati mora resnica in pravica, potem šele vzide človeštvu sonce svobode in miru. To veliko misel so velikonočni prazniki v človeštvu zopet poživili ter hkrati povečali hrepenenje po težko zaželenem miru. Veliki teden je tistim, ki so pričakovali v teh dneh krepko in učinkovito mirovno pobudo, prinesel zopet razočaranje, in sicer od dveh strani. Nekateri so sanjali o tem, da vzleti z Brennerja mirovni angel z oljčno vejo med vojujoče se države s splošno sprejemljivo ponudbo miru. Drugi so v prenapeti fantaziji videli v Rooseveltovem odposlancu Wellesu nekakega angela miru, ki je priletel iz Amerike z oljčno vejico v kljunčku, toda Welles je to ulogo odločno odklonil. Kot hladen opazovalec je potoval od enega glavnega mesta Evrope do drugega ter se nato vrnil v Ameriko, ne da bi se razvnel za kakšno očitnejšo mirovno akcijo.
Zelja miru je ostala o prazniku miru neizpolnjena. Nekaj kapelj utehe in pričakovanja je vlila v prazno čašo hrepenenja in upanja Rooseveltova poslanica, ki jo je predsednik Zedinjenih držav pred Wellesovim odhodom iz Evrope na cvetno soboto po radiu sporočil ameriškim državljanom in vsej svetovni javnosti. V tem govoru, ki jasno spričuje, da vest o nezainteresiranosti Zedinjenih držav na usodi evropskih narodov in na izidu sedanje vojne ni resnična, je Roosevelt o miru in njegovih pogojih izjavil tole: »Svetu je potreben pravi mir, da bodo vsi mali narodi varni in njihove meje nedotakljive. Pravi mir ni možen, če ne temelji na priznanju osnovnega načela človečanskega bratstva. Trajen mir ni mogoč, če se naj doseže z zatiranjem ljudi, z nasiljem in lakoto. Miru ne more ustvariti vojaška sila, še manj ga ohraniti. Pravi mir ni mogoč, če morajo mali narodi neprestano živeti v strahu pred svojimi mogočnimi sosedi. Resničen bo mir le tedaj, ko malim narodom ne bo treba plačevati velike dani za svoj obstanek. Pravičen bo mir le tedaj, bo ko vsakomur neomejeno prizna-, znana verska svoboda. Zato si ameriški narod more želeti le tak mir, v katerem bodo priznana in uveljavljena osnovna načela bratstva, pravičnosti, dobrote in vere med ljudmi. Te ideale bo Amerika vedno branila in se zanje borila, dokler ne bodo triumfirali po vsem svetu. Le ti ideali morejo edini tudi zmagati.« — Rooseveltove poglede na mir in njegove bistvene pogoje, je sprejel angleški ministrski predsednik Chamberlain, ki je tri dni po tem govoru — na praznik sv. Jožefa — v angleški spodnji zbornici izjavil, da popolnoma podpisuje besede predsednika Roosevelta
in da Anglija zasleduje iste cilje, kakor jih je Roosevelt v tem govoru označil.
Roosevelt si je v svesti, da so njegovi pogoji miru v svojem bistvu popolnoma v skladu z glavnimi načeli krščanstva ter da se zato v glavnem ujemajo z mirovnimi težnjami papeža Pija XII. Da bi omogočil istosmer-jenje svoje mirovne akcije s tovrstnimi tež* njami in napori rimskega papeža, je poslal v Rim gospoda Taylora kot svojega posebnega odposlanca na sedežu vrhovnega poglavarja katoliške Cerkve. S tem je protestantski predsednik Zedinjenih držav ne samo besedno, marveč tudi stvarno priznal velike zasluge sv. očeta za pomirjenje sveta. Pij XII. neprestano dela za mir. Prva beseda, ki jo je po svoji izvolitvi spregovoril svetu, je bila klic po miru. V božičnem nagovoru kardinalom je sv. oče določil tele pogoje trajnega miru med narodi: svoboda in neodvisnost malih narodov (volja za življenje velikih narodov ne pomeni smrtne obsodbe za male narode) ; postopno razoroženje in odstranitev tekmovanja v oboroževanju; vzpostavitev ali nova ustanovitev mednarodnih pravnih ustanov, ki bodo dajale resnično jamstvo za izvrševanje pogodb in za obrambo pravic narodnih manjšin. — Oče velike ljudske obi-telji se neumorno bori za zmago miru pravičnosti. Bori se brez orožja, kakršnega imajo države in njeni voditelji. In vendar je sveti oče močan, močan radi tiste moči, ki mu prihaja od Njega, čigar namestnik je na zemlji, od božjega Zveličarja, ki je trpel in umrl na križu in zmagoslavno vstal iz groba. Naj bi Kristus-Zmagovalec in Nosilec miru kmalu naklonil človeštvu mir, ki temelji na zmagi pravičnosti!
A. U.:
V zadružni siínpnosái je naša moc!
V skupnosti je moč!
Slovenci smo skromen in priden narod srednjih in malih gospodarjev (kmetov, delavcev in obrtnikov). Razmere same nas silijo, da se branimo pred lovkami kapitalizma in ne nasedamo varljivim vabam raznih socializmov in komunizmov. Ubiramo najraje srednjo pot, ki je navadno najboljša pot. Ker se zavedamo, da posameznik v današnjem gospodarskem boju ne pomeni nič, se združujemo v zadruge. Zadružna skupnost nam je tisti odrešilni brod, ki ne dopusti, da bi posamezniki s svojimi družinami propadali, dočim bi drugi kupičili bogastvo. Ni to prisilno združenje in ne dobrodelna bratovščina. Deluje v prvi vrsti na gospodarskem in le posredno tudi na socialnem in kulturnem polju. Temelji na načelu samopomoči in svobode. Kdor si sam noče pomagati, tega seveda pušča zadaj. Geslo glasi: »Vsi za enega, eden za vse!« — »V skupnosti je moč!«
Zadružništvo danes ni noben nov evangelij. Vsi ga občutimo in poznamo. Saj je kot Noetova barka, v katero se že vse zateka, dobro in slabo. V nekaterih primerih se zadružna oblika res zlorablja, v mnogih pa tudi krivično graja in obsoja. Da bodo naši čita-telji pri sebi na jasnem in bodo lahko posegali v vsakodnevne tozadevne razgovore ter s tem širili v svoji okolici pravo zadružno misel, odgovorimo tu na nekaj temeljnih vprašanj.
Kaj je zadruga?
Po novem zadružnem zakonu (iz leta 1937.) je gospodarska zadruga združba nedoločenega števila članov s spremenljivim številom poslovnih deležev. Vsak se udeležuje neposredno. Njen namen je pospeševati gospodarstvo članov s skupnim opravljanjem poslov po načelu vzajemne poftioči. Imeti mora naj-
manj deset zadružnikov, najmanj tri člane upravnega in tri člane nadzornega odbora. Pristopiti mora k revizijski zvezi in poslovati točno po predpisih pravil in zakona.
Koliko in kakšne zadruge imamo?
Slovenci smo na glasu kot dobri zadrugarji. S svojimi denarnimi zadrugami se res lahko ponašamo pred mnogimi narodi. Mreža naših hranilnic in posojilnic je največ po zaslugi dr. Janeza Evangelista Kreka razpredena do zadnje fare. Na področju današnje Slovenije štejemo okrog 550 kreditnih zadrug. Te so zbrale nad poldrugo milijardo prihrankov in nad eno milijardo od tega so zopet razdelile med ljudstvo kot cenena posojila po načelu: »Ljudski denar ljudstvu, kmečki denar kmetu!«
Pri Zadružni zvezi v Ljubljani je včlanjenih 322 posojilnic, in sicer iz okoliša bivše Kranjske 154, iz okoliša bivše Štajerske 168. Zanimivo je, da so se kranjske zadruge hitreje razvijale In dosegle svoj višek v zneskih naložb in hranilnih vlog. štajerske zadruge pa se Se sedaj razvijajo in njih promet je zadnja leta veliko živahnejši. Prekašajo prve zlasti v zneskih posojil in izposojil, zaostajajo pa z vlogami in naložbami. Zadružna zveza vrši med njimi denarno izravnavo.
V naslednjem navajamo nekaj statističnih podatkov iz leta 1938. (v milijonih): kranjske: promet 885, posojila 94, naložbe 145, hranilne vloge 426, izposojila 36; štajerske: promet 2000, posojila 103, naložbe 142, hranilne vloge 339, izposojila 57.
Zaradi vpliva gospodarske in denarne krize so naše posojilnice mnogo pretrpele. Mnoge so čisto zamrznile ali dobile naziv »posušilni-ce«. Vendar po sedmih suhih letih je v letu 1938. le zapihal južni veter. Mnoge so se oživele in dobra četrtina jih danes že skoraj
redno posluje in zopet napreduje. Druge počasi sledijo, nekatere pa tudi še spijo. Odvisno ni to le od različnih krajevnih gospodarskih razmer, ampak zelo mnogo od delavnosti in postopanja voditeljev zadrug. Marsikje so na čelu zadrug zaslužni stari možje, ki so sami zgubili vso voljo do dela, sposobnih naslednikov pa si niso vzgojili. Splošno opažamo, da današnja mladina nima pravega smisla za varčevanje in se požrtvovalnemu delu pri zadrugah izmika, le redke so izjeme. Stare korenine počasi popuščajo in marsikje nastajajo vrzeli. Dejstvo je tudi, da v gospodarsko revnih okoliših zaupanje do posojilnic in njih promet raste, dočim se v boljših še vedno čuje zabavljanje in tarnanje. Prav pravi re-čenica: »Kdor je zadovoljen, naj se mu še da, kdor moleduje, naj se mu odvzame.«
Poleg kreditnih, imamo v Sloveniji še okrog
tisoč blagovnih in raznih drugih zadrug
Zlasti važne, a premalo razširjene so kmetijske nabavne in prodajne ter proizvajalne zadruge. Te prednačijo po številnem obsegu poslovanja na bivšem Kranjskem. Pri Zadružni zvezi je bilo v letu 1938. včlanjenih iz Kranjske 49 nabavnih zadrug, ki so imele 337 milijonov dinarjev prometa in za 12 milijonov zaloge blaga, 33 mlekarskih zadrug je napravilo 35 milijonov prometa. Na Štajerskem je 38 nabavnih zadrug napravilo 53 milijonov prometa in imelo za 3 milijone zaloge, 5 mlekarskih zadrug je imelo 800.000 prometa. Vendar se opaža, da se zlasti zadnja leta tudi te vrste zadrug na Štajerskem množijo in krepijo. Veliko zanimanje zanje je zlasti v Prekmurju. Samo na Goričkem jih je 15, a ker še nimajo nobene zaslombe, so le male branjerije. Najmočnejše te vrste zadrug so v gornji Savinjski dolini, kjer jih sedem odločilno vpliva na blagovne cene vse
doline. Nobene blagovne zadruge še ni v šmar-skem in brežiškem okraju ter v Halozah, kjer bi človek sodil, da je potreba po njih največja.
Osrednja kmetijska zadruga v Mariboru
Vse te kmetijske blagovne zadruge so ustanovile svojo poslovno zvezo, to je Osrednjo kmetijsko zadrugo v Mariboru, ki ima že 22 članic, 11 jih bo verjetno v kratkem pristopilo. Vse krajevne prekmurske zadruge bodo povezane v okrajno zadrugo v Murski Soboti in potom te s centralo. Kakor posameznik išče zaslombe v zadrugi, tako se morajo posamezne krajevne zadruge nujno združiti v močno blagovno centralo, ki zanje posreduje, nabavlja potrebščine, vnovčuje pridelke na večjih tržiščih ter vrši medsebojno izmenjavo.
Ali so zadruge res naše?
Da, naše so in radi nas vseh so. Njihovo premoženje, njihove naprave in stavbe so naša skupna last. Niso last le tistih, ki jih slučajno vodijo, ne last odbornikov, ki jih upravljajo. Last vseh članov so, last vsega okoliša, vsega občestva.
Kakšne koristi imamo od njih?
Prav gotovo imamo od zadrug mnogo, četudi malih koristi. Vse skupaj pomenijo ogro-. men uspeh, katerega bi moral vsak videti in celo slepec otipati. Seveda najdemo za to pri ljudeh le redko priznanje. In ne le to, kar občutimo pri svojem žepu, tudi ono bi morali pr??nati zadrugam, kar so one preprečile in nas obvarovale škode samo s tem, da obstojajo. Saj so nas rešile denarnega in blagovnega oderuštva.
Kaj bi še radi?
Ako dopustimo to vprašanje, seveda mnogim ne bo nikdar dovolj. Če ponudimo prst, bodo zahtevali celo roko. Zavedajmo se, da zadruge čudežev ne delajo. Pomagale pa bodo vsem, ki se k njim zatečejo in so pomoči vredni. Mnogo gospodarskih vprašanj je še nerešenih, mnogo nalog si zadruge še lahko zadajo in jih bodo izvršile, pogoj je seveda naše sodelovanje in potrpežljivost.
Kakšne so naše dolžnosti?
Ker smo spoznali, da so nam zadruge koristne in potrebne, da so naše trdnjave, naše vodnice v boljšo bodočnost, se jih oklenimo z vso ljubeznijo in zaupanjem v dobrih in slabih časih. Bodimo vneti apostoli zadružne ideje, širimo jo med znanci, branimo jo pred sovražniki. Gradimo stavbo naprej po gotovem načrtu. Ne razdirajmo dobrih temeljev, ki so nam jih postavili predniki, in ne prepirajmo
sa med seboj. Bodimo kot ena družina. Na vodstva postavimo vedno može, ki so pošteni, sposobni in voljni požrtvovalno delati za skupno dobro. Ne iščimo osebnih koristi, bodimo vztrajni kot hrast, bodimo marljivi kot mravlja. Če bomo izpolnili te svoje dolžnosti napram zadružni skupnosti, bomo lahko zahtevali od nje svoje pravice In jih bomo dosegli.
Po Jugoslaviji
Volilni zakon je bil objavljen v »Službenih novinah« v Beogradu dne 15. marca. O bistvenih določilih tega zakona, po katerem se bodo vršile volitve v narodno skupščino, smo že poročali. Za volitve je država razdeljena na 55 volilnih okrožij. Slovenija je razdeljena na naslednja volilna okrožja: 1. s sedežem v Ljubljani (področje okrožnega sodišča Ljubljana, 5 poslancev); 2. s sedežem v Mariboru (okraji: Maribor desni breg, Dravograd, Slo-venjgradec, Gornjigrad, Slov. Konjice, 4 po slanci); 3. s sedežem v Murski Soboti (Mari-bor-mesto, okraji Maribor levi breg, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota, Lendava, 7 poslancev) ; 4. s sedežem v Celju (okraji Celje, Laško, Šmarje pri Jelšah, Brežice, Krško, 6 poslancev) ; 5. s sedežem v Novem mestu (področje okrožnega sodišča, 5 poslancev); 6. mesto Ljubljana (2 poslanca). V Sloveniji bo torej izvoljenih 29 poslancev. Kandidatne liste so državne in okrožne. Državno listo more vložiti stranka (ali zveza strank), ki je vložila okrožne kandidatne liste v najmanj 15 volilnih okrožjih. Samostojne okrožne liste so nemogoče, ker bodo samo tiste okrožne liste potrjene, ki so vezane na kakšno državno listo. Državna kandidatna lista se predloži v potrditev kasacijskemu sodišču v Beogradu, okrožna pa okrožnemu sodišču v tistem kraju, ki je označen za sedež dotičnega volilnega okrožja. Glasovanje je tajno ter se vrši s kroglicami. Razdelitev mandatov se izvrši po D'Hontovem proporčnem sistemu. — Razpisane bodo volitve, ko bo država v celoti urejena ter bodo to dopuščale sedaj še negotove mednarodne in meddržavne razmere.
Glavno vprašanje, ki je v njem sedaj osredotočena pozornost in briga pristojnih čini-teljev v Beogradu, je izdelava državnega pro-ročuna in proračuna banovine Hrvatske. Dokončnega proračuna ne bo še zdaj dobila ne država ne banovina, marveč bo vpeljan režim proračunskih dvanajstin. Za državo so proračunske dvanajstine že pripravljene. Kar se tiče banovine Hrvatske, še ni določeno, ali bo ostal dosedanji način financiranja potom odstopa gotovega odstotka državnih dohod-msams^Bssmmssp^mga
kov na banovino Hrvatsko (doslej 29%) ali pa bo država prepustila banovini gotove davščine v samostojno razpolaganje. Kakor poročajo hrvatski listi, znaša načrt proračuna banovine Hrvatske okoli 1500 milijonov dinarjev.
Zamenjajte kovance po 20 din! Finančni minister je izdal odlok, da se umaknejo iz prometa stari 20 dinarski kovanci najkasneje do 30. aprila tega leta.
Razširjevalci razburljivih novic najdejo v sedanjih napetih razmerah dovolj snovi za besedičenje in razširjanje neresničnih novic, ki razburjajo živce. Včasih je taka snov vzeta iz notranje-političnega življenja naše države, najraje pa iz zunanje politike in iz odnosa med obema vojujočima se taboroma in razmerja teh taborov do nevtralnih držav. Ko-varji takih novic se nahajajo povsod po državi, na njenih mejah prav tako, kakor v prestolnici naše države. Treba jim je z ostrimi kaznimi zamašiti preširoko se odpirajoča usta. To se je te dni zgodilo v Beogradu, ko je bilo več oseb radi razširjanja takšnih novic kaznovanih z zaporom 20 do 30 dni. Med temi osebami so bili zastopani razni poklici: advokat, upokojen svetnik zunanjega ministrstva, desinfektor, časnikar, dimnikar, hišna gospodinja itd. Razmere, ki se v njih nahaja naša severna državna meja, zahtevajo, da bi se proti takšnim elementom postopalo z večjo pažnjo „irogostjo.
Trčenje ekspresnega in tovornega vlaka. Dne 22. marca okrog petih zjutraj je eks-presni vlak iz Beograda zadel ob tovorni vlak iz Zagreba na železniški postaji Ivaničgrad na Hrvatskem. Ob času trčenja so potniki v eks-presu spali in k sreči ni bil nikdo poškodovan. Lažje poškodbe sta dobila samo strojevodji obeh vlakov in en kurjač. Materialna škoda je velika, ker sta lokomotivi vlakov razbiti in prav tako dva vagona tovornega vlaka. Proga je pokvarjena na nekaj sto metrov.
Žrtve slabih romanov in filmov. V Splitu (v Dalmaciji) je pretekli mesec policija ujela tri mladeniče, ki so se podali v svet z neznanim ciljem. Eden je bil iz Belovara, stanujoč v Beogradu, drugi iz Murske Sobote, tretji iz Dobrljina. Vsak izmed njih je nosil s seboj revolver. Ko jih je policija vprašala, kam gredo, so odgovorili: V svet. Nadaljnja spraševanja policije so dognala, da so te mladeniče pokvarili kriminalni romani, ki opisujejo zločine in zločince, in pa slabi filmi. Slabi prizori, ki so jih čitali ali gledali, so tako pokvarili njihovo fantazijo, da so popolnoma izgubili svoje duševno ravnotežje. Doma so ukradli denar, kolikor so ga mogli, potem pa so se napotili po svetu. Tak je vpliv slabih romanov in filmov. Slabe povesti vzgajajo muij^jjjHmMBNJA, liji.imiji"
Najsevernejša vojna. Sedanji boji na finski severni fronti so sploh najsevernejši boji sveta. Ce ne upoštevamo finskih osvobodilnih bojev, se vojna od časa švedskega kralja Karla nikoli ni pomaknila tako daleč na sever, onkraj polarnega kroga. Takrat je odšel finski kmet Nu-ho Vesainen na čelu majhne vojske proti severu in je razdejal ruski samostan v Pečen-gi. Ta samostan, ki so ga pozneje spet zgradili in ki še stoji, so Finci ob začetku sovražnosti izpraznili, ruske menihe pa spravili na varno. Poleg teh menihov so lz vzhodnega dela Lapon-ske z veliko težavo odpravili nič manj nego 15.000 ljudi.
Najtrša kovina na svetu. Zveza ameriških kemikov je javila v svojem
Avgust Senoa:
Berač lisico
Povest iz vaškega življenja
40
V tem žalostnem času je bil zakotni pisar Mikica bolj žalosten kakor kdaj koli poprej. Ljudje so ga vrgli iz siromašnega stanovanja, ker je bil že dosti na dolgu zanj; vrgli so ga na cesto, odpustili so mu dolg, huda zima pa mu nikjer ni dala zavetja. Ljudje so ga gonili izpod strehe, zima ga je gonila pod streho. Kam hočeš, ko nikamor ne moreš? Šklepetajoč se je prijel za srce, da bi ga stisnil od jeze, ker mu je šepetalo: »Mikica, Mikica, zdaj je menda vsemu konec! V pipi tvojega življenja je komaj še majhna iskrica, a mnogo, mnogo pepela!« Zdaj je bil približno tak, kakor ga je mati rodila: ki ne more hoditi, stati, ki nima kaj jesti, ležal je strt na dlani velikega sveta brez pomoči. Le nekaj je imel več kakor otrok — zavest, ono večno mučiteljico hudobnih duš, ki ne miruje niti podnevi niti ponoči, niti kadar spiš, niti kadar bdiš. Ta zavest je rekla pisarju: »Tako je, tako tudi mora biti, ker si ti takšen bil!«
»Ne!« je kriknil in zagrozil s pestjo rujnemu soncu, »naj se zaroti proti meni tudi ves svet, jaz se ne dam.«
Drhteč in šklepetajoč v svojem tenkem suknjiču je začel gaziti globoki sneg in se je sopihajoč vlekel proti Savi, kjer je bil ciganski tabor.
»Kaj!« si je govoril; »ljudje me nočejo vzeti pod streho? Vrgli so me na smetišče. Dobro. Ne grem več ljudem pod streho. Prekleta bodi vsaka hiša, ogenj naj jo požre! Tu se bom grel, tu bom jedel in dobil denarja. Ej, Ugarkovič! Molzel te bom do krvi! Ali misliš, črni potepuh, da se bom sam gnal, da se bo samo moje srce peklo na ražnju, ti pa da ne bi ničesar občutil?«
Ugrezajoč se nekoliko v sneg se je pisar privlekel do grmovja. Tu se je ustavil, vzdihnil, puhnil v rdeče, omrzl? roke in stopil v vrb je. Korakoma je napredoval, z glavo, z rokami in lakti je razgrinjal zmrzlo šibje, trdo ivje: prav potil se je. Zdaj je prispel na jaso pri reki. Sneg se je razprostiral naokrog, vodo je pokrival gost led. Žalosten je bil pogled na pusto pokrajino. Pisar je pogledal dalje. Kaj? Vse je prazno! Ciganov ni. Še se vidi sled, kjer jim je stal šator, še je mrtvo oglje njihovega ognjišča, njih pa ni in ni. »Oh!« se je zgrabil pisar za glavo. »Torej niti za cigana nisem, tudi ti potepuhi bežijo pred menoj.« Glava se mu je. zavrtela, sredi te hude zime mu je gorela kri kakor živ ogenj. Pusta širna krajina je zijala nanj kakor orjaška lačna zver, ki je pripravljena, da ga požre. Obup mu je stiskal dušo, stopil je, da bi se vrgel v vodo, da bi šel za Lukom, toda voda je bila zmrzla, niti ta ga ni hotela. Mraz rrn • stres-Pogledal je proti nebu, že je sonce zahajalo. Skoro bo prišel tudi že mrak, z njim one črne dolge sence, ki Sf
lahkomiselne, lahkožive in zločinske značaje ln onesrečujejo družine. Tudi v Sloveniji so listi, ki objavljajo kriminalne romane in povesti, s katerimi zastrupljajo srca mladine po mestih, trgih in vaseh. Za njimi stojijo zločinski špekulanti, ki izrabljajo slabe nagone v človeku, da ga navežejo na svoje ničvredne liste.
»Kmetski list«, ki je v tesni zvezi s »Kmetijsko družbo«, kakršna je zdaj, je ozlovoljen na tiste liste (med njimi tudi na naš list), ki »o poročali o tem, da je »Kmetijska družba«
odstopila od tožbe zoper g. J. Strelna. Očitki Štrcinovi, radi katerih je »Kmetijska družba« naperila zoper njega tožbo, osvetljujejo ravnanje in gospodarjenje te nekdaj tako važne družbe. »Kmetski list« si obrambo družbe zelo olajšuje. Namesto da bi poedine stvarne očitke tudi stvarno zavrnil, po ponatiskuje članek svojega močnejšega JNS kompanjona »Jutra« z napisom: »Ali znamo gospodarsko misliti?« Da, naše kmečko ljudstvo zna gospodarsko misliti in delati in zato obsoja in odklanja sedanjo »Kmetijsko družbo«.
Za finograJniš^vo važni prireditvi
Prireditvi v Ljutomeru
Tokrat je bilo v Ljutomeru razstavljenih 187 vzorcev vina, in sicer iz ljutomerskega okoliša 147, iz gornjeradgonskega 11 in iz žtrigovskega okoliša 27 vzorcev. Strokovna ocena razstavljenega vina je ugotovila, da je velika večina vzorcev vredna najboljše ocene. Med temi najboljšimi vzorci je komisija naknadno izbrala en vzorec, za katerega je bila določena lepa nagrada: 100 kg galice. Isti dan zvečer se je vršil sestanek vinogradnikov in navzočih strokovnjakov, ki ga je
vodil načelnik kmetijskega oddelka banske uprave g. inž. Podgornik. Na sestanku se je obdelalo vprašanje zaščite našega vina s posebnim ozirom na dejstvo, da je letos izdalo kmetijsko ministrstvo odločbo o zaščiti imena izvora vina, ki raste na dalmatinskem otoku Šolta. Ta odločba je bila rešena v nekaj dnevih, a prošnja za zaščito »ljutomerčana« se vleče že peto leto brez konca. Kje je le krivda?
V torek, 12. marca, ob devetih je g. načelnik inž. Podgornik otvoril vinski sejm in raz-
stavo z lepimi, vzpodbudnimi besedami v imenu g. bana. Tudi okrajni načelnik g. Otmar Skale je pozdravil razstavljalce, častital prirediteljem in želel obilo uspeha razstavljalcem in kupcem. Predsednik Vinarske podružnice pa je pozdravil vse navzoče zastopnike oblasti in druge strokovnjake. Nato se je pričela poskušnja vina, ki je trajala ves dan v največji živalinosti tja do osmih zvečer. Prodanih je bilo okoli 400 hI vina po 5 do 8 din za liter.
Vinska razstava in sejem v Dramljah
Za okoliša Celje in Šmarje sta bila v nedeljo, 17. marca, v Dramljah pri Celju otvorje-na vinska razstava in vinski sejem. Že na predvečer so ocenili strokovnjaki številna razstavljena vina izbranih ter mešanih vrst, katerih je bilo vseh skupaj 70. Strokovnjaško mnenje glede razstave je zelo pohvalno, kar se tiče belih in rdečih vin. Vina iz zgoraj omenjenih okolišev so harmonična, prijetnega okusa in muškatna vina vsebujejo izrazit buket.
Razstavo je otvoril pokrovitelj g. senator Alojzij Mihelčič. Sledile so pozdravne besede na navzoče odlične osebnosti. Nato je pričela pokušnja dobrih vin, ki je zadovoljila vse obiskovalce okusno prirejene in dobro obiskane razstave in sejma.
Angleški kralj pozdravlja mornarje in častnike križark »Exeter« ln »Ajax«, kl so se udeležili pomorske bitke t »Grafom Spee«
Poveljnik nemške podmornice poroča po vrnitvi v pristanišče tovarišem o torpedlranju ln uspehih na morju
Frlc Thyssen, nemški veleindu-»trijec, ki je financiral svojčas Hitlerjevo stranko, je pobegnil a svojo ženo v Švico
Slika nam predstavlja najmodernejšo potapljaško opremo, s katero se spuščajo potapljači v silne vodne globine
plazijo po tleh kakor ogromne pošasti. Ali ne bo med njimi tudi Luka? Ali ga ne bo gledal z ledenimi očmi, grabil z ledenimi rokami, ali ga ne bo zadušil? Naglo se je obrnil pisar na peti in je pohitel proti vasi. Letel je kakor nor. Vsak štor, vsaka veja se mu je zdela živa. Lice mu je gorelo od mraza, mraz se mu je zabadal v prste kakor iglice, telo mu je postajalo trdo, toda hitel je, da bi vsaj živo srce prinesel v vas. Bil je lačen, bil je žejen. Od lakote mu je gorel drob, od žeje se mu je »tiskalo grlo. Ko bi bil koga srečal, bi ga bil zaradi skor-Jice kruha, zaradi dveh treh kapljic žganja zadušil. Prispel je v vas, a noge mu niso znale druge poti kakor do krčme. Saj tam imajo jesti in piti, morda bi se našel način, da človek kaj ulovi. Stopil je v hišo, sedel za mizo. Bilo je več kmetov tu, toda nobeden ga ni pogledal, niti krčmarica Jana ne. Sedel je tu, kakor da ga ni. Med kmeti je stal kramar iz mesta. Blizu je božič. Kramar prodaja vrvice, trepetljike, papirnate svetnike za božič, pa kupuje tudi stare reči, perje, kosti, zajčje in lisičje kože, ponošene škornje in staro obleko. Široko je razlagal svoje blago po mizi, hvalil se je in rotil, da nima niti pare dobička, ko je tako poceni. Kmetje so gledali, obračali to drobnarijo, kimali z glavo, grebli z rokami po žepih, da bi še našli kak krajcar. Mikica je vse to gledal od strani. Podivjal bi od žeje. Kar mu šine misel v glavo. Pogleda svoj suknjič. Res je bil zadnji, pa ni
bil slab. Odvetnik Andrič mu ga je bil podaril, pa mu je pri tem tudi rekel, naj mu ne pride več pred prag. Mikica je skočil, slekel suknjič, stopil h kramarju in se zadri:
»Kaj mi daš zanj?«
Vsi so se zavzeli, kramar je pretipal suknjič, pregledal šiv in podlago ter dejal mirno: »Goldinar.«
»Daj denar!« se je zadri pisar mrko, ko pa mu je kramar vrgel goldinar na mizo, je Mikica veselo zaklical: »Ej Jana! Žganja! Veliko steklenico žganja! Za goldinar žganja!«
Jana je prinesla steklenico, prej pa je vzela goldinar. Pisar je začel piti in piti, da mu je bilo grlo preozko. Kri se mu je vžgala, glava zavrtela. S pestjo je začel po mizi udarjati in se dreti:
»Ha, ha, ha! Piši me v uho ves svet! Vsi ste lopovi, vsi, ki vas je mati rodila, samo jaz, jaz sem pošten in pameten. Vsi ste lopovi!«
Kmetje so bili dolgo tiho, nazadnje so se lotili pijanca in zletel je pri priči pred vrata v sneg.
Drugi dan so našli pisarja sedečega pod križem. Bil je mrtev, zmrznil je bil.
»A jo j, jo j! Mikica, kje ti je bila pamet!« je ob tej novici zajecal pijani župan.
strokovnem glasilu, da se je nekemu njihovemu članu posrečilo iznajti nov način spajanja kovin, ki da najtrdnejšo kovino na svetu. Če ima v lestvici trdote diamant št. 10, se ta spojina označuje z 9,8. Ta umetno pridobljena spojina se po trdnosti torej najbolj približuje diamantu ln je z diamantom ni mogoče rezati ali deliti. O postopku, ki je že patentiran, povedo samo to, da sta glavna dela spojine premog in element titan. Strokovnjaki v Ameriki pravijo, da bo iznajdba postavila na glavo vse dosedanje pridobivanje jekla in vse industrije s tem v zvezi, zlasti izdelovanje modernega orožja.
Starost in zmogljivost. Mlad, še ne popolnoma razvit človek je za trajno telesno obremenitev
kiwice iz domačih krafev
70 letnica lavantinskega stolnega kanonika.
TO letnico je obhajal 20. marca g. Rudolf Ja-nežič, lavantinski stolni kanonik. Rodil se je leta 1870. pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. V Mariboru je končal gimnazijo ter bogoslovje in je bil posvečen v mašnika leta 1894. Kot kaplan in katehet je deloval v Št. Uju v Slov. goricah in v Celju, od koder je bil poklican na težavno mesto duhovnega voditelja ali spirituala na mariborsko bogoslovje. V tej odgovornosti polni službi je vztrajal od dne 19. maja 1901 do 1. decembra 1915, ko je bil imenovan za bogoslovnega ravnatelja. Leta 1926. se je po tolikoletnem bivanju v bogo-slovnici preselil za stalno v stolni kapitelj na Slomškovem trgu. Za vztrajno in od Boga blagoslovljeno delo vzgojitelja duhovniškega naraščaja ga je imenoval škof za duhovnega svetovalca leta 1905. in deset let pozneje za konzistorialnega svetnika ter stolnega kanonika. G. jubilant je zgled gorečega, skromnega ter ponižnega duhovnika, ki je zasledoval pri vsem svojem delovanju in nastopanju le božjo čast in duševno dobrobit bogoslovcev. G. kanonik je dočakal 70 letnico duševno in telesno povsem čil in ga naj Bog ohrani do nadaljnih jubilejev zdravega ter zadovoljnega!
Smrtna nesreča starega brezposelnega pomočnika. V Mariboru na Trgu kralja Petra je podrl težak tovorni avtomobil 70 letnega brezposelnega tapetniškega pomočnika Antona Laknerja, kateri se je preživljal z beračenjem. Stari revež je bil naglušen in ga je zadelo vozilo z odbijačem, na tleh ležečemu je še os prvega kolesa prizadejala smrtno poškodbo na glavi.
Povodenj Pesnice. Od Sv. Marjete niže Ptuja poročajo: Dolgo je ležal to zimo sneg, a je moral nenadno izginiti. Prejšnji torek in sredo, 12. in 13. marca, je pihal močan jug in sijalo je sonce, pa se je sneg popolnoma stopil. To je potem povzročilo veliko povodenj Pesnice, ki je naslednje dopoldne močno narasla in v naši župniji poplavila dele vasi Mezgovci, Moškanjci, Gorišnici in Formin. Voda je cela dva dni lila čez državno cesto med Gorišnici in Zamušani ter cesto močno razkopala. Skoraj dva dni je bila cesta zaprta in zastražena. En tovorni avto, ki je vozil moko iz Čakovca v Ptuj in je na lastno odgovornost hotel naprej, je obtičal v vodi na razdrapani cesti in v blatu. Tovor so morali v celoti preložiti na drug avto, ki je bil pozvan na pomoč, da je onega izvlekel iz blata in vode. Tudi lukarjl, ki so se čez Ormož po-
noči vračali domov z varaždinskega sejma, so malo štrbunkali po vodi čez Pesnico, ki jih je zatekla, da so se mogli vrniti domov.
Hude poškodbe radi razleta možnarja. 18 letnemu kolarskemu pomočniku Alojzu Ambrožu v Jarenini se je razletel možnar. Eksplozija mu je odtrgala dva prsta in ga še hudo ranila na glavi. Poškodovanega so oddali v mariborsko boliyšnico.
Snežena strela. Dne 14. marca okrog pol štirih zjutraj je v Halozah močno snežilo, vmes pa bliskalo in grmelo kakor za stavo. Celo treščilo je med sneženo vihro v lično kapelico v Skorošnjaku v župniji Sv. Andraž v Halozah ter jo močno poškodovalo. Vžgati je ni moglo, ker je vsa iz kamna, oziroma betona. Kapelico bodo obnovili, ker se kakor biser lesketa daleč naokrog vrh najlepših naših goric.
Poplave v Slov. krajini. Iz Renkovcev poročajo: Ko so nastopili toplejši dnevi, se je začel sneg naglo taliti in je z gornjega dela Prekmurja prihajajoči potok Lendava naglo narasel. Ker je še voda na večih krajih bila zamrznjena, struga ni mogla zmagovati vse vode, zato je ista prestopila bregove in tudi na večih krajih razdrla nasipe. Posledica je bila ta, da je del naše vasi, Turnišča in Nede-lice bil pod vodo, ki je napravila ogromno škodo. — Tudi iz Lendave prihajajoči ljudje so pripovedovali, da so se Ledava, Kobiljanski potok itd. v spodnjem toku razlili preko svojih strug in napravili mnogo škode zlasti v Lendavi, Treh mlinih in Benici.
Skoraj bi prišlo do ponovne velike železniške nesreče radi plaza. Med postajama Kam-nanje in Bubnjarci bi se bila 21. marca zjutraj zgodila skoraj slična železniška nesreča kakor ona med Ozljem ter Zaluko. Tik pred prihodom osebnega vlaka, ki je vozil proti Ljubljani, se je sprožil s strmega brega plaz in zasul progo na nevarnem ovinku. Lokomotiva se je bila že globoko zarila v plaz kljub zaviranju, a k sreči ni iztirila in se tudi nI prevrnila. Radi sunka med kamenje so se potrgali na stroju le nekateri zunanji deli. O nesreči so takoj obvestili postajo Črnomelj na Dolenjskem, od koder so poslali pomožni stroj ter delavce, ki so progo očistili, da je mogel vlak vožnjo nadaljevati. Nesreča je povzročila med potniki precej strahu, ker je popadala radi sunka prtljaga na tla in je popo kalo nekaj šip. Dasiravno so nekateri potniki poskakali iz vlaka, ni bil nihče poškodovan.
Strašna smrt v plamenih. V zidanici v goricah pri Krškem je prebivala 36 letna brez poselna šivilja Milka Perkovič. Zaradi nepre
ifi
vzemite 1 — 2
ASPIRIN
tablete
Vi / Ni drugega zdravila po imenuj „Aspirin", temveč edlno-le ,, Bayer "-jev Aspirin.!
Ogl. reg. pod S bi. 57491 od 22. M. 1939.
vidnosti je zanetila ogenj, v katerem je umrla strašne smrti.
Spored birmovanja v dekaniji Murska Sobota. V torek, 14. maja, pri sv. Mariji na Tišini; v sredo, 15. maja, pri sv. Nikolaju v Murski Soboti; v četrtek, 16. maja, pri sv. Martinu v Martjancih; v petek, 17. maja, pri sv. Sebastijanu v Pečarovcih; v soboto, dna 18. maja, pri sv. Trojici v Gornjih Petrovcihj v nedeljo, 19. maja, pri sv. Mariji v Markov-cih; v ponedeljek, 20. maja, pri sv. Nikolaju v Velikih Dolencih; v nedeljo, 26. maja, pri sv. Mariji v Gornji Lendavi; v ponedeljek, 27. maja, pri sv. Kozmi in Damijanu v Kuz-mi; v torek, 28. maja, pri sv. Juriju v Prek-murju; v sredo, 29. maja, pri sv. Heleni v Pertoči; v četrtek, 30. maja, pri sv. Jožefu na Cankovi.
Skupna starost mariborskih apostolov pri obredu umivanja nog na veliki četrtek v stolni cerkvi v Mariboru je znašala letos 904 leta.
Junakom slava! Odbor za postavitev spomenika padlim junakom v Gornji Radgoni se je že parkrat obrnil na javnost s prošnjo, da nas pri tem socialno-kulturnem delu podpre s prostovoljnimi prispevki. Stroški spomenika, ki je umetniško delo arhitekta g. Simona Kregarja iz Ljubljane, znašajo 150.000 din in
dosti manj odporen nego dozoreli mož. Bolezni so zavoljo tega najbolj pogoste pri delovnih ljudeh v dvajsetih letih. Seveda pa ni odločilno samo število obolelih, temveč tudi stopnja ln trajanje poedtnih bolezni. Statistike nam v tem oziru kažejo, da število dni, ko človek ni sposoben za delo, z rastočo starostjo počasi, toda stalno narašča. Mladina je torej pogosteje in krajši čas, starina pa dalj časa bolna.
Skoro dva tisoč let star potresomer. Poleg mnogih drugih iznajdb, ki so jih Kitajci že zdavnaj poznali, so poznali tudi zelo porabne potre-somere. Izumil jih je neki mehanik po imenu Cang Heng. Zaznamovali so vsako najmanjše gibanje zemlje na 300 kilometrov daleč. Stara
Tiho teče Sava ob vrbju, kjer so bili nekoč ciganski šatori, zamolklo in skrivnostno šumi, tiho teče Sava in šepeče še danes skoz noč pesem o beraču Luku, ki je hotel postati človek.	(Koneo)
V rdečem »raju« —
Roman Iz sovjetskega kmetskega življenja *
12
Deklica je tiho šla k vratom. Zdelo se ji je, da jo v sobi nekaj duši in si je zaželela svežega zraka.
Tudi zunaj je vladala tišina. Samo listje je skrivnostno šelestelo.
Nataša je za trenutek obstala pri vratih. Potem je zavila proti reki. Čutila je, da jo nekaj vleče tja. Ves žar njene ljubezni je bil priklenjen na kraj, katerega je gledal njen oče v zadnjih trenutkih življenja. Mislila je, da bo na obali Dnjestra čutila prisotnost nevidne smrti.
Kakor prikazen se je premikala v temni noči proti Dnjestru.
Pot jo je vodila mimo Olgoporovih. Skozi okna velike sobe je prihajala slabotna, rdečkasto-rumena svetloba, ki Jo je dajala dogorevajoča sveča.
Ko je šla mimo hiše, so se vrata odprla. Na pragu je stala najstarejša hčerka Nada.
»Nada, kam greš?« jo je nagovorila Nataša.
»K sosedovim vprašat, če imajo kako svečo, da bi nam jo dali. Naša bo vsak čas dogorela in mi drhtimo ob misli, da bomo morali biti brez luči v tej strašni noči.«
»Kako se počuti mati?«
»Malo se je pomirila. Samo otroci še vedno neutolažljivo jokajo in kličejo očeta.«
Nadin glas je zadrhtel in izdal, da se še tudi ona ni potolažila.
»Z Bogom, Nada!« se je poslovila Nataša in je šla dalje.
Kmalu je prispela do reke. Vode vsled teme ni mogla videti, a slišala je njeno šumenje. Ob bregu je voda udarjala ob vejevje. Pri tem je tvorila majhne vrtince in jezno sikala. V tem šumenju in sikanju vode je bilo nekaj tajinstvenega.
Nataša je stala na bregu in prisluškovala. Od časa do časa je vzdrhtela; zdelo se ji je namreč, da se je iz vode zaslišalo obupno ječanje.
Njene misli so bile pri očetu. Bog ve, kje je njegovo truplo? O, ko bi vedela zanj! Potegnila bi ga iz vode. Sklonila bi se nad očetov obraz in bi ga božala, poljubo-vala in močila s solzami... Klicala bi očeta, morda bi jo slišal in vsaj za trenutek odprl oči...
Nenadoma je začutila vlago na licih. Iz oči so jI privrele vroče solze. Obrisala lih je.
so v veliki meri še nepokriti. Res je, da so se nekateri že oddolžili spominu padlih junakov, a še več jih je, ki tega še niso storili in te, ki to morejo, tem potom ponovno prav lepo prosimo, da podprejo našo akcijo z darom, kakršnim pač morejo; naši padli junaki so se žrtvovali za nas vse in mi vsi se jim hočemo v tem spominu oddolžiti. Darove vedno hvaležno sprejema Odbor za postavitev spomenika padlim junakom v Gornji Radgoni potom Občinske hranilnice v Gornji Radgoni pod ček. štev. 14.142. — Slovesno odkritje spomenika bo združeno z veliko narodno ob-mejnp manifestacijo v nedeljo, 2. junija. Vsem darovalcem iskrena hvala! Postavitev tega spomenika ne bo v spomin samo padlim junakom, ampak tudi naši slovenski zavednosti, na kateri sloni moč in priznanje drugih narodov.
Zborovanje obmejnih čebelarjev. V Ptuju sq pred kratkim zborovali obmejni čebelarji, kateri so organizirani v Zvezi čebelarskih podružnic za bivšo mariborsko oblast. Predsednik zveze učitelj Ivan Džura iz Radvanja je poročal o delovanju zveze po prenosu sedeža vodstva organizacije iz Celja v Maribor. Pri volitvah je zmagala lista z dosedanjim predsednikom. Sledila so razna strokovna predavanja. Banski referent Okorn je predaval o izvozu medu, organizaciji prodaje in izgraditvi močne organizacije, ki bo vodila sama nakup ter prodajo. Okrajni šolski nadzornik Močnik je govoril o potrebi širjenja medo-nosnih rastlin, katere bodo gojili mariborski Sebelarji na zemljišču v Smetanovi ulici v Mariboru, katerega je dala zvezi v uporabo mestna občina. Zadnji predavatelj je bil g. Lenarčič iz Ptuja. Govoril je o potrebi popravka nedostatkov pri ajdovih pašiščih, kar je zlasti zanimalo domačine in prevaževalce. Po vsakem predavanju se je razvila živahna razprava.
Ustanovitev nabavljalne zadruge pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Zadružništvo pri nas vkljub razmeram današnjih časov ne bo zamrlo. To se je pokazalo 12. marca, ko nam je g. revizor Anton Urbanija, odposlanec Zadružne zveze v Ljubljani, ustanovil ob obilni udeležbi agilnlh mladih in starejših fantov ter mož nabavljalno zadrugo, ki bo donašala korist vsem občanom, ki bo kmeta čuvala pred raznimi prekupčevalci ln mešetarji, da ne bo nasedal cenam, ki jih bodo narekovali oni. Že davno je bilo to potrebno pri nas; da je bila potreba, so pokazali ravno taki, ki so proti ustanovitvi nove nabavljalne zadruge, Sim so za ustanovitev izvedeli, izrekli svoje neupravičene in pikre besede. Toda neustrašno in odločno izjavljamo, da se hočemo vsi nove zadruge okleniti, saj nam bo prav v današnjih časih, ko draginja ne popušča, ona
edino odkrita svetovalka in oznanjevalka cen, da ne bo kmet svojih pridelkov vnovčeval po sramotni ceni. Zahvaljujemo se tem potom g. revizorju Antonu Urbaniji, ki je pri ustanovitvi zadruge naglašal, da ni potreba mu pridigovati in navduševati za zamišljeno stvar, saj je udeležba sama pokazala, da hrepeni naše ljudstvo po taki ustanovi. Zahvaljujemo se vsem, ki so vso stvar izpeljali in se za to novo ustanovo odločili. Kmetje, vi pa držite skupaj, oklenimo se nove zadruge z vso vnemo, da bomo imeli od nje tudi koristi, ki jo pričakujemo in si vsi želimo.
Nova cesta proti Podlehniku. Novo cesto proti Podlehniku bodo letos gradili s številnejšimi delavci in smemo upati, da bodo do jeseni vsaj zemeljska dela na zadnjih dveh kilometrih ceste končana. Izrednega kredita za to cesto je letos odobrenega pri banovini 150.000 din, pri gradbenem ministrstvu pa 50.000 din, in to največ po posredovanju krajevne in okrajne JRZ.
Požari
Hiša je pogorela v Velikih Ravnah v župniji Nova cerkev pri Celju posestniku Štefanu Šipu. Ogenj je uničil s poslopjem vred vso hišno opremo, obleko, živila, gospodarsko orodje in krmo. Zgoreli sta tudi dve kozi v hlevu pod hišo. Ob izbruhu ognja Šipovih ni bilo doma. Nesreča je zelo občutna, ker znaša zavarovalnina komaj 2000 din. Ogenj je podtaknil po priznanju orožnikom komaj 15 letni sosedov sin, ki je zelo pokvarjen in je kuhal jezo na šipove.
Velik nožar je hudo zadel okrog polnoči
Tepanjski vrh pri Slov. Konjicah. Ogenj se je pojavil v gospodarskem poslopju posestnika Franca Faktorja, kateri je oškodovan za 10 tisoč din. Radi vetra se je nesreča hitro razmahnila na sosednja poslopja Alojza Videčnika in Antona Sirca. Ob izbruhu požara so prizadeti vsi spali ln so se prebudili šele, ko so bila vsa poslopja v ognju. Zgorele so svinje, kokoši, poljsko orodje, žito, krma in obleka. Posestnik Faktor trpi 30.000 din škode, Sire Anton 50.000 din,
Videčnik pa 10.000 din. Zavarovalnina ni niti polovična. Gre sigurno za požig.
Obračun med sosedoma. V Novi Krčevini pri Vurbergu se je zgodil krvav zločin, katerega obsoja celotno tamošnje prebivalstvo. Posesmika Jožefa Gomilšeka je prišel tirjat radi nekih ne-vmjenih lat cestar Jakob Rojko. Ob tej priliki sta se soseda skregala ter spoprijela. Rojko je zagrabil sekiro in pozneje še motiko ter je Go-milšeka tako obdelal, da je kmalu podlegel poškodbam.
Tele ukradeno v klavnici. V mariborski mestni klavnici je nekdo sunil mesarju Fidlerju 60 kg težko in 600 din vredno tele.
Surov napad pri belem duevu. Trije moški so s koli napadli stanovanjsko hišo posestnika Lu-dovika Debeljaka na Mejah pri Sv. Barbari v Halozah. Razbili so zunanja vrata in vsa okna, do katerih so segli. Njegova žena je znotraj z močnim drogom podprla vrata, da niso mogli v hišo. Vzrok napada je politično maščevanje zaradi volitev.
Truplo neznanega umorjencu najdeno. Za gozdičkom v Klečah pri Ljubljani so odkrili na njivi ob jamnici za repo in krompir truplo neznanca, ki je bil umorjen v zimskem času. Truplo je bilo položeno na zemljo ob jamnico in ga je pokril zločinec s plastjo hlevskega gnoja Ljubljanska policija je v skrivnostnem umorjencu kmaiu dognala 25 letnega invalida Antona Hribemika, kateremu je manjkala leva roka Hribernik je bil ključavničar in se je izučil pri ključavničarskem mojstru na Horjulu. Ker se je ranil na roki, je nastopilo zastrupljanje ln so mu morali v ljubljanski bolnišnici roko odrezati nad zapestjem. Hribernik je prejel Invalidsko odškodnino v znesku 19.000 din. Komisija je tudi ugotovila, da je Hribernik umrl radi dveh hudih udarcev na zatilnik.
Mati ln hči obsojeni radi detomora. Petčlanski senat celjskega okrožnega sodišča je obsodil dne 20. marca mater in hčer radi detomora. 22 letna dninarica Ana Korenova lz Trebč pri Sv. Petru pod Sv. gorami je bila obsojena na sedem let in en mesec težke ječe, njena 50 letna mati pa na sedem let in tri mesece ječe. Obsojeni sta kazen sprejeli.
Poleg človeških žriev dvamilijonslca škoda
Prva slika nesreče
Naš list je zadnjič poročal v glavnih obrisih o strašni železniški nesreči na progi Kar-lovec—Novo mesto med postajama Zaluka in Ozlj, ki se je zgodila ob petih zjutraj. Jutranji osebni vlak s 13 vagoni je zapeljal na ovinku v plaz skalovja, ki se je sprožil na tir in ga podsul 15 m na dolgo in 2 m visoko. Stroj se je vzpel na gomilo kamenja in zdrknil pozneje po strmini proti narasli Kolpi in se razbil. Prtljažni voz je bil takoj na pol zdrob-
ljen, le prvi del, na katerem sta bila vlako-vodja Čadež ln prtljažnik Žnidarič, je ostal cel. Z medsebojno pomočjo sta drug drugega izvlekla izpod ruševin. Prvi osebni voz III. razreda je bil popolnoma zdrobljen. Na progi je ostalo samo še spodnje železno ogrodje. Drugi voz se je zrušil po strmini v Kolpo, tako da se je videla samo še njegova streha iz vode. Tretji voz je prav tako zgrmel po strmini v Kolpo in je bil do polovice v vodi. Voz II. razreda, ki je bil za njim, je tudi zdrk-
Oči so se polagoma privadile temi. Nataša je začela ločiti posamezne predmete. Pred njo so se vrstili čolni, Id jih je voda pozibavala. Njen pogled se je ustavil na DČetovem čolnu. Sedaj je brez gospodarja, jutri pa bo ie dobil drugega.
Sedla je, na prsih prekrižala roke in strmela v reko. Pozabila je na to, da je strogo prepovedano, ponoči sedeti ali hoditi ob reki in da ji bo trda predla, če jo zasači obmejna konjeniška četa. Njena duša je bila odsotna. V7 duhu je gledala drago, bledo lice, ki ga nosijo valovi. Kako daleč ga bodo odnesli? Ona niti te utehe ne bo Imela, da bi vedela, kje počiva očetovo truplo ...
Na romunski strani se je prikazal mesec. Počasi se je dvigal in preganjal temo. Čez nekaj časa je bleda mesečina objela vso pokrajino. Voda se je skrivnostno svetlikala. Tu in tam so se nad njo pojavile svetle meglice, ti so se hitro razpršile.
Nataša se je stresla. Svetla in hladna tišina jo je bolj prevzela ko temna. Vstala je in se obrnila. Njena senca se ji je zdela ogromna, ker je mesec bil še nizko. P časi je stopala z nasipa. Pri prvi vrbi se je ustavila. \rekaj jo je zadrževalo in se ni mogla ločiti od reke.
Dolgo je stala pod vrbo, nepremična, zamišljena in žalostna.
se
je ona začudila, sem šel k vam, kakor sem
Mesec se je polagoma dvigal. Bil je že precej visoko nad romunsko obalo.
Nataša je še vedno stala naslonjena na vrbo. OČI je imela zaprte in ni videla postave, ki se je tiho bližala.
»O, Nataša! Naposled sem te našel!«
Naglo se je okrenila. Spoznala je Fedorjev glas.
Mladenič je skočil k njej in jo prijel za roke.
»Nataša, kako si me prestrašila!« je zašepetal.
»Jaz tebe prestrašila?«
»Da! Ob nastopu teme obljubil. V hiši sem našel samo mater in Petra. Oba sta spala. Tebe sem iskal po vrtu in polju. Ko te nisem našel, sem hitel k Olgoporovim. Upal sem, da te bom tam našel. Nada mi je povedala, da si šla proti reki. Hitel sem za teboj. V temi sem te iskal, klicati si nisem upal. Končno sem te našel. Sedaj si pri meni!«
Stisnil jo je k sebi, kakor da bi se bal, da jo bo spet izgubil.
Nekaj časa sta oba molčala, potem pa je Fedor
tiho d6jal:
»Nataša, pojdiva domov!«
»Prav imaš,« je prikimala deklica. »Ne smemo misliti samo na mrtve, temveč tudi nase. Prenevarno je, da sva ponoči tu. Pojdiva!«
Nato se je še enkrat obrnila k reki in je zašepetala:
»Z Bogom, oče! Lahko noč!«
poročila o teh napravah so bila že dolgo znana, vendar pa nI nihče vedel, kako so bili aparati zgrajeni. Strokovnjaki so vedeli samo to, da je bil to nekak bronast valj v premeru 60 cm. Neki japonski učenjak po Imenu dr. Akitsune Ima-mura, ki je bil nekdaj profesor na cesarski univerzi v Tokiu,, je sedaj na podlagi nepopolnih poročil raznih kronik sestavil ta aparat v prvotni obliki. Tako je stari kitajski potreso-mer prišel znova na dan. Je to votel cilinder, v katerem visi nihalo. Ob potresu nihalo udari na obod na tisto stran, kjer je potres.
Ženska z rogom na glavi. V prilepsko bolnišnico v Srbiji je prišla neka kmetica, ki je po dolgem cincanju slednjič izustila, kaj jI leži f»
nil po strmini, pa je obstal tik nad vodo. Zadnji osebni voz se je zaradi pritiska povzpel na spodnje ogrodje prednjega voza, tako da je bila vsa redna garnitura potniškega vlaka popolnoma uničena. Priključenih sedem voz vojaškega transporta pa je ostaio nepoškodovanih na tiru.
Vse to se je odigralo s tako brzino, da je bilo šele pozneje mogoče ugotoviti posamezne podrobnosti.
Reševalna dela
Nesreča je bila tem strašnejša, ker se je zgodila v jutranji temi; ugasnile so luči, telefonske zveze so bile pretrgane in so bili ponesrečeni za dalje časa navezani na pomoč, katero so jim nudili nepoškodovani železničarji in sopotniki. Neki železniški uslužbenec je pohitel peš v Ozlj, kjer je obvestil tamoš-njo postajo o nesreči in poklical izdatnejšo pomoč. Medtem je bila obveščena tudi postaja v Karlovcu, ki je poslala prvi pomožni vlak z zdravniki, kateri so nudili ranjencem pomoč in oskrbeli prepeljavo desetih hudo poškodovanih v Karlovec. Pozneje je prispel še pomožni vlak z zdravniki iz Novega mesta, nato pa še vlak iz Ljubljane. Po prihodu pomožnih vlakov so pričeli s čiščenjem proge.
Iz Maribora so spravili na kraj nesreče 30 tonski žerjav, ki je največji v naši državi in služi s 30 posebno izvežbanimi delavci dviganju prevrnjenih lokomotiv in vagonov. Zadnjič so se poslužili tega žerjava pri postaji Kresnice na Kranjskem pred 15 leti, ko je iztirila lokomotiva dunajskega brzovlaka ter se prevrnila po nasipu. Za dvig stroja so takrat potrebovali dva dni.
S Sušaka sta se pripeljala dva potapljača, da preiščeta v Kolpo strmoglavljeni vagon in ugotovita število mrtvih.
Trupla štirih potnikov, katera so našli do 20. marca in jih pokopali v Karlovcu, niso bila v razbitih vagonih, ampak zunaj med kamenjem.
Dne 20. marca pred poldnevom bi bilo prišlo skoraj do nove nesreče. S pečine se je utrgal nov plaz ter zgrmel proti Kolpi. K sreči so odskočili ljudje pravočasno, nakar je bil prepovedan vsak dostop radovednežem.
Ob času opisovanja nesreče je bilo gotovo, da bodo očiščevalna dela trajala preko velikonočnih praznikov. Sele 22. marca zjutraj se je posrečilo prevrniti lokomotivo in se je pokazala med njo ln prvim vagonom praznina. Opazili so dve trupli, ki sta bili pod kolesi vagona.
Do 23. marca je reševalcem uspelo, da so potegnili in odkopali trupel.
Materialna škoda
Poleg človeških žrtev pa je povzročila nesreča veliko materialno škodo, katero cenijo
»Kratke tedenske
novice
na dva milijona dinarjev, pri čemer je ocenjena škoda na vagonih in lokomotivi na en i
milijon dinarjev, škoda na progi, stroški za t Najobsežnejši letalski napad v sedanji vojni
čiščenje stene, na odkopa vanju in reševanju? je izvedlo v noči na 20. marec 50 angleških boiub-pa bodo gotovo zahtevali prav toliko, poseb- i nikov proti nemškim letalskim oporiščem na no zaradi tega, ker bo treba strmo steno, kiJotoku Syltu, od koder organizirajo Nemoi zračne sedaj stoji še nad progo, v precejšnji dolžini) «apade na Anglijo. Bombardiranje je trajalo v polagoma posneti, tako da bo preprečena vsa-}	ur. Poročila pilotov angleških le-
, tal pričajo, kako obsežna je škoda, ki je bila povzročena, ker je bilo zažganih več letalskih, bencinskih in municijskih skladišč. Pri tem napadu I so izgubili Angleži eno letalo. Napad je bil od-) govor na nemško bombardiranje pristanišča Scarpa Flow, o katerem srno zadnjič poročali.
Nemška letala so napadla 20. marca kot od-
ka možnost, da bi se kamenje ponovno trgalo.
Primerjava s podobno nesrečo v svetovni vojni
Opisana železniška nesreča je največja in
najhujša za ono, katera se je zgodila med f goV^S^T^eško1^^«"^^ E
svetovno vojno pri Trbovljah. Dolg vlak z ra-'dij. Sestreljeno je bilo eno letalo, sedem pa po-
njenci je spomladi leta 1916. vozil pri Trbov- i škodovanih v bojih z angleškimi. Nobena ladja
ljah vojake proti severu s soškega bojišča. £ ni bila potopljena. Angleško letalsko ministrstvo
Tam v bližini Trbovelj je zdrvel na vlak ve-J panika nemške vesti, da so potopili nemški le-
likanski plaz zemlje, ki je do deset vagonov z t fe,ci devet ladU v skupni tonaii 42.000 ton ter
ranjenci vred vrgel čez škarpo v Savo. Ta-^J*0 zbju eno angleško letalo.
krat je utonilo do sto vojakov, ki so mislili, t J^	Pod Predsedstvom Pau,a
,	.... ,,	i ii „ „i. .'¿Kejmauda je 107. vlada tretje francoske repub-
da so se rešili soskega pekla, ko so se peljali J llka steje 22 mtaistrov ln ^ državnlh podtajni-
v zaledje.
kov. V njej je 24 poslancev, 9 senatorjev, clva f člana sta strokovnjaka.
Angleški parlament Je bil odgodem preko velikonočnih praznikov do 2. aprila.
Rooseveltov odposlanec Sumner Welles je končal svoje potovanje po Evropi ln se je odpeljal na italijanskem parniku iz Genove 20. marca na-¿zaj v Ameriko v prepričanju, da bi vsako posre-narodnef dovanje za mir v sedanjem položaju moralo kon-
Pa sveln
Na Francoskem so dobili vlado
sloge. Po tajni seji vlade, ki je trajala dne^ti z neuspehom
20. marca do treh zjutraj in razpravljala o*™?"*»	z 20' I?arc6"1 VSV°T
v. tttj i i ■	• „ w . -'i > slamštva v Varšavi, tudi ameriško. Američani
pomoči Finski ter o vojnem vodstvu je izgla-S Varšavl ^ 8e morall im v Berlin
sovala poslanska zbornica z 239 proti enemu i i^eluje se načrt za novo Evropo pod pokro-
glasu sicer zaupnico Daladierovi vladi, a se i vlteljstvom Nemčije, Sovjetske zveze in Italije.
je vzdržalo glasovanja okrog 300 poslancev.^ Belgijska katoliška dijaška zveza je izročila
Radi tega glasovanja je drugi dan Daladiero- f za Finsko 70.000 belgijskih frankov. Denarno po-
va vlada po kratki seji sklenila odstop, kate-Jnioč je sprejela baronica Mannerheim, hčerka
rega je predsednik republike Lebrun sprejel ? znanega /kakega maršala
. . , ,,__„„..,„„,,■,, „	f Po vesteh iz Nemčije namerava uporabiti nem-
m je po kratkem posvetovanju s predsediu- ^ a	dJu na Maginotovo črto neko
koma poslanske zbornice m senata poveril se-1 VQ vrato ogTomnih tankov, s katerimi bi bilo
stavo nove vlade dosedanjemu finančnemu f „^g.^ drobiti utrdbe. Z napadom na kopnem bi
ministru Paulu Reynaudu. Reynaud se je po-inaj pričel napad na zaveznike tudi v zraku in
dal koj na delo, da sestavi vlado narodne slo- i na morju.
ge, ki bo na zahtevo javnosti zasledovala bolj' Na nemškem pristojnem mestu zatrjujejo, da
odločno vojno politiko. Reynaudu je uspela {so v teku priprave za sklenitev zveze med Neni-
sestava nove vlade že 21. marca, kakor hitro W ^»jo ta Rusijo. Potovanje sovjetskega ve-. .J vi	j, • „•„,,•„,.:*„„ „,„, f leposlanika Škvarčeva iz Berlina v Moskvo nna
je pridobil za sodelovanje socialistično sku-ij^ i vlti sestanek zunanjih mklistrov
pino. V novi vladi je Reynaud ministrski pred-^oraj 0^e^jellih treh velesil. sednik in zunanji minister, prejšnji šef vlade i MadSarski ministrski predsednik grof Teleky Daladier pa je obdržal narodnoobrambno terf je obiskal proti koncu velikega tedna v Rimu vojno ministrstvo. Vlada narodne sloge imaPMussolinija in je bil sp-rejet pri papežu, posebne ministrske -dbore, med katerimi staj Sovjetska letala so izvršila v teku vojne na najvažnejša vojni ter gospodarski. Vojni od-? Finskem 1823 napadov na finska mesta, pro-bor bo zasedal trikrat tedensko, gospodarski J metae naprave in obrambne položaje ter odvrgla
,	, ,	.	____ f vsega skupaj približno 64.000 bomb. Bombardi-
pa enkrat. Nova vlada ne pomeni nlkake spre- i J* ^ S70 mest, trgov in vasi. Najbolj je membe dosedanje francoske politike. Novo t bjla opustošena Karelska ožina, katero je od-vlado so krstili koj po sestavi za vlado Cle-f stopila Finska Rusiji. Na tem ozemlju ni nobene menceauovo, ki je vodila vladne posle rned*ceie hiše in so nekateri kraji popolnoma zrav-svetovno vojno do zmagovitega zaključka. nam z zemljo ter opustoSenl.
na
srcu: na temenu glave jI je zrasel rog, ki silno kazi njeno lepoto. Ko je ženska odložila naglavno ruto, so zdravniki na veliko presenečenje opazili kakih 6 cm dolg rožen izrastek na temenu. Ženska je pripovedovala da ji je rog začel rasti pred tremi leti Zdravniki so kmetico a preprosto operacijo rešili tega nenavadnega okrasa, zaradi katerega je bila v domači vasi tarča zasmehovanja. Nekaj ur pozneje je ženska že odšla proti domu vsa srečna, vendar pravijo, da ee je venomer tipala po glavi, da bd se znova ta znova prepričala, ali roga res ni več ...
Trojčloe na dan srebrne poroke. Nenavadno stvar je doživela neka delavska zakonska dvojica v Budimpešti baš na dan'svoje srebrn« po-
šla sta ob nasipu proti stezi, ki je vodila v vas. Molčala sta. Držala sta se za roke, kakor da bi si hotela priklicati v spomin otroška leta, ko sta se brezskrbno igrala.
Nenadoma se je zaslišalo bobnenje. Ustavila sta se in prisluhnila. Iz daljave je prihajal topot konjskih kopit.
»Skrijva se!« je zašepetal Fedor.
Skočil je proti najbližji vrbi, ki je spuščala veje skoraj do tal, in potegnil Natašo za seboj. Oba sta se stisnila k deblu in trepetaje čakala, kaj bo. Vedela sta, da bo po njima, če ju bodo konjeniki zasačili. Fedor se je spomnil na dogodek, ki se je bil odigral v njihovi hiši, in je bil prepričan, da ne bo ušel smrti, če ga bodo konjeniki izročili Šubinu.
Topot je medtem postajal vse glasnejši. Nataša in Fedor sta skozi listje strmela na nasip. Kmalu sta zagledala konjenike.
Bilo jih je deset. Jezdili so drug za drugim, in sicer na indijski način: ročaj kopja naslonjen na stremen, svetlo konico obrnjeno proti nebu. Odjezdili so mimo vrbe, nfe da bi opazili Natašo in Fedorja.
Taki konjeniki so pred petnajstimi leti vdrli v Ukrajino, ki je bila mirna in srečna. Razpršili so se po njenih ravninah, plenili so mesta, trge in vasi, pobijali prebivalstvo, zažigali cerkve, rušili križe in zapuščali za seboj prokleti znak srpa in kladiva ...
Od tedaj naprej Ukrajina joka in ječi, ker jo ne-nehoma teptajo kopita konj teh antikristovih konjenikov.
8.
Konj je divje poskočil. Na dvorišču pristave je zagledal ogromno, krvavordeče pobarvano mlatilnico in se je splašil. Častnik je bil k sreči dober jezdec in se je obdržal v sedlu. Napel je uzde in vzpodbodel konja.
Preplašena žival je znova poskočila in v galopu zdir-jala mimo mlatilnice.
»Aleksej Andrejev!« je zavpil častnik.
Aleksej se je prikazal na pragu hleva, v katerem je sedaj stalo kakih deset glav živine, medtem ko je prej bilo v njem štiridest krav in deset konj.
Častnikov konj je frkal, dvigal in sklanjal glavo, kakor da bi se hotel oprostiti uzd.
Starec je zagledal častnika in zaklical:
»Jaz sem Aleksej Andrejev! Kaj hočeš?«
Fedor je slišal glasove in je prišel iz hiše. Kmalu je prišla za njim tudi mati. Oba sta zaskrbljeno opazovala rdečega častnika v sivi obleki, na glavi s kučmo, ki jo je krasila rdeča zvezda.
Častnik je jezdil proti hlevu. Pred vrati se je ustavil in ne da bi pozdravil, je rezko rekel:
Osebni podatki o predsedniku nove francoske vlade. Predsednik francoske vlade narodne sloge Paul Reynaud se je rodil leta 1878. in je po poklicu advokat v Parizu. Bil je že večkrat minister in se je posebno izkazal kot izboren finančnik. Reynaud je goreč zagovornik čim tesnejšega sodelovanja med Francijo ter Anglijo.
Daladier zaupa v Boga. Bivši francoski mi-ministrski predsednik, sedanji vojni minister in član ožje vojne vlade Daladier je imel nedavno na tajni seji francoskega parlamenta govor, v katerem je razpravljal o velikih nalogah, ki jih ima v sedanjih težkih časih rešiti francoski narod. Razložil je tudi svoj program, v čigar okviru naj bi se te naloge izvršile. Svoj važen in zanimiv govor je končal s temi besedami: »Moje dolžnosti so večje, kakor moje sile. Upam pa, da mi bo dal Bog dovolj moči, da jih bom mogel izpolniti.« Belgijski list »La libre Belgique«, ki o tem poroča, dostavlja to pripombo: »Od Mac-Maho-na (maršala in predsednika francoske republike, od leta 1873. do 1879.) se je zdaj zgodilo prvikrat, da je kaka visoka službena oseba 3. republike javno izgovorila ime božje.«
Nemčija je dobila ministra za oboroževanje. Kancler Hitler je ustvaril novo ministrstvo za oboroževanje in strelivo. Dolžnosti in pristojnosti novega ministra so določene s
posebno uredbo. Novo važno ministrstvo je poverjeno dr. Tothu, vrhovnemu nadzorniku nemških cest. Dr. Toth je zgradil pretežno večino nemških avtomobilskih cest in dovršil znano Siegfriedovo obrambno črto.
Zvonove bodo rekvirirali. Službeni list vlade v Nemčiji je objavil naredbo maršala Goe-ringa o ustvarjenju potrebnih rezerv (zalog) kovin, ki služijo v vojaške svrhe. V tej uredbi se tudi predpisuje, da se morajo prijaviti in oddati vsi zvonovi iz brona. Ponavlja se to, kar se je zgodilo v nekdanji Avstriji v svetovni vojni pred 25 leti — vendar ne tako hitro, takoj v prvem letu vojne.
Prostozidarji in komunisti prepovedani. To ne velja za vse države, ki še žal niso uvidele, da prostozidarji niso nič manj nevarni za obstoj in red v državi, kakor komunisti. Španija pa je to uvidela ter izdala zakon, s katerim se poleg komunistov prepovedujejo vse tajne družbe, zlasti prostozidarji. Vsaka agitacija, naperjena zoper religijo, domovino in njene ustanove, kakor tudi zoper družabni red, se ostro kaznuje.
Nove svetnice. V četrtek, 7. marca, je bil v Vatikanu tajni papeški konzistorij (zborovanje kardinalov pod predsedstvom papeža). Na tem zboru, ki se ga je udeležil tudi poljski kardinal Hlond, se je razpravljalo o važnih cerkvenih zadevah. Nato je bil javni kon-
zistorij, ki se vrši s predpisanimi slovesnostmi in ki so se ga poleg kardinalov udeležili tudi v Rimu bivajoči škofje in prelati ter di-plomatični zastopniki. Na tem konzistoriju sta konzistorialna advokata poročala o dveh blaženih, ki bosta na letošnji praznik Kristusovega vnebohoda prišteti med svetnike. To sta Francozinja Marija Pelletier, ustanoviteljica kongregacije (verskega reda) Dobrega Pastirja za padla dekleta (f 1868 v starosti 72 let), in Italijanka Gema Galgani, ki je umrla leta 1903. v starosti 25 let po zelo dolgi in hudi bolezni. V teku letošnjega leta pa bodo proglašene za blažene: na binkoštni praznik, 12. maja, Francozinja Filipina Duhesne (umrla kot misijonarka leta 1852.), dne 19. maja Španka Joahima Vedruna de Mas, ki je po zakonu, v katerem je rodila devet otrok, kot vdova stopila v samostan karmeličank ter je v strežbi bolnikom umrla za kolero leta 1854., dne 26. maja Italijanka Marija Roza, ustanoviteljica reda za strežbo bolnikom (umrla leta 1855.), dne 2. junija pa Francozinja Emilija Rodat, ki je bila rojena leta 1787., ustanoviteljica reda Sv. Družine, ki se je izključno posvetila pomoči ubogih in bolnikov.
Ali si že obnovil naročnino I
General Oort, vrhovni poveljnik angleških Cet na Francoskem, odlikuje narednika za junaški čin
Nemški maršal GBrtng proučuje na letališču z generalom Loerzer-jem zemljevid položaja
Nemška patrulja se plazi na za- Nemški vojaki pripravljajo streli-padnem bojišču skozi obok mosta. vo za letalske strojnice: dolga Voda je nič ne ovira	vrsta patron na enem traku
»V svoj hlev boš sprejel petdeset vojaških konj. To
Si ukaz predsednika vaškega sovjeta v Balti! Kar pa če moje ljudi...«
»Tvoje ljudi?« mu je segel v besedo Aleksej in je pri tem nagubal čelo.
»Ti ne bo treba zanje skrbeti. Nasprotno! Niti go-roriti ne boš smel z njimi.«
»Nimam nikakih želj za razgovor z njimi!« je samo-«avestno odvrnil Aleksej.
Častnik je osupnil. Take drznosti ni bil vajen. Jezno Je rekel:
»Ti si v resnici nesramen protirevolucionaren pes. Toda pazi!«
»Nisem niti pes, niti protirevolucionar, ampak kmet, ki seje in žanje žito, katerega vi jeste!« je neustrašeno odvrnil starec.
»Bodi srečen, da ga smeš sejati In žeti!«
»V resnici?«
»Da! Ne pozabi na to, da je vse last velike sovjetske republike in ona ima pravico pregnati tebe in tvoje!«
»In kaj bi jedli jaz in moji?«
»Ne bi potrebovali hrane! Pač pa bi bili vi v hrano krokarjem in drugim živalim, ki z užitkom požro trupla naših sovražnikov ... Aleksej Andrejev, zapomni si to in drži jezik za zobmi, če ti je življenje drago.«
Zadnje besede je izgovoril tako pikro, da je starec stisnil pesti. Surovo je hotel odgovoriti, a v tem trenutku je opazil ženo in Fedorja. Premagal se je in molčal.
Častnik je medtem skočil s konja in stopil k vratom.
»Pokaži mi hlev!« je zapovedal osorno.
Aleksej se je umaknil.
»Tu je, poglej si ga!«
Rdečkar je prestopil prag in pogledal po hlevu na desno in levo.
»Dobro je! Svojo živino spravi v kot in pripravi prostor za vojaške konje!«
Medtem je Fedor prišel k hlevu. Stopil je k očetu in opazoval častnika.
Častnik se je obrnil in ga zagledal.
»Ta mladenič je tvoj sin?« je vprašal Alekseja.
»Da.«
»Krepak fant.«
Nekaj časa je ogledoval mladeniča, potem pa mu je rekel:
»Dobrega vojaka bi naredili iz tebe. Bi hotel iti z nami?«
»Ne! Jaz maham s srpom na polju, s kladivom pa v kovačnici.«
Častnik se je spet obrnil k očetu.
»Tvoj sin ni neumen. Čeprav je kmet, vendar izgleda pameten ko kak delavec.«
roke. Povabljeni gostje so že prispeli v hišo, toda mož jih je moral poslati proč, kajti njegova žena je bila pravkar povila trojčke. Poročil se je z njo, ko ji je bilo 17 let. V 25 letih zakona mu je dala samo enega potomca. Trojčki — tri deklice — se počutijo kakor mati dobro.
švedski kralj je nedavno zapazil na straži pred svojim gradom novega moža, katerega je hotel o priliki pozdraviti, kakor je to njegova navada. Prilika se je kmalu nudila. »No, kako se pišete?« vpraša kralj. — »Svenson. veličanstvo.« — »In krstno ime?« — »Andree.« — »To je zelo slaviio ime v zgodovini naše države. Ali kaj veste o tem velikem vašem soimenjaku?« Vojak je znal. »Da, veličanstvo! Gospod poroč-
Uporabnost oglednega letala
V	sedanji vojni so igrala in še bodo veliko in zelo važno vlogo različna letala. Kdor ima več in boljših letal, tisti je gospodar v zraku. Nemci so se precej dobro založili z letali, Anglija in Francija pa jih sedaj v veliki meri nabavljata v Ameriki, da popravita, kar sta prej zamudili.
V	naslednjem si hočemo malo ogledati uporabnost dveh znamk letal, in sicer po enega francoskega in enega nemškega, ki igrata v sedanjih zračnih borbah veliko vlogo.
Francoska vojska razpolaga — poleg drugih — tudi z oglednim letalom, nazvanim »Martin št. 167«. To letalo se uporablja poleg oglednih poletov nad sovražnikovim ozemljem še za borbo v zraku, za napad na sovražnikove čete s strojnimi puškami ter tudi za bombardiranje. V to svrho ima poleg dveh stalnih strojnih pušk še štiri pomožne strojne puške, v celem torej šest strojnic. Dalje ima letalo nameščeno brezžično sprejemno in oddajno radijsko postajo in priprave za fotografiranje. Poleg vsega ostalega more vzeti b seboj na polet še bomb za 750 kg. Letalo ima tri motorje, ki razvijejo moči za 1050 konjskih sil. Brez prestanka preleti z vsem tovorom 572 km dolgo pot v eni uri, dvigne Be pa lahko 8845 m visoko.
Nemško letalo znamke »Meserschmidt 6t. 110« (glej sliko) ima nalogo, da napada in
preganja sovražnikove bombnike, torej je tako zvani »lovec«. Ima dva motorja, od katerih razvije eden za 640 konjskih sil moči, skupno torej 1280 konjskih sil. Bomb ne nosi s seboj, pač pa je oborožen z dvema topoma po 20 milimetrov premera. Pod motorjem pa lahko pritrdijo tudi strojne puške.
Spomin jajmo se v molitvah rajnih 1
Smrt v visoki starosti. V Vinlčkl vasi, iupnija Sv. Peter pri Mariboru, je umrla C v 1 k 1 Marija, roj. Kokol, posestnica-vdova. Rajna Marija je bila ena najstarejših šempetrčank, umrla je v starosti 88 let. Bila Je verna, rada Je hodila v cerkev, dokler je ni bolezen položila na posteljo. Pa tudi v bolezni si Je večkrat zaželela Jezusa. Kako radi smo jo Imeli, Je pričal njen pogreb. Kljub hudemu mrazu jo Je spremila na zadnji poti množica ljudi. Bog ji daj večni pokoj! •— Na sedmini pokojne se je nabralo 111.50 din sa novo lavantinsko bogoslovje. Iskren: Bog plačaj darovalcem!
Občinski odbornik umrl pri Sv. Ani v Slov. goricah. Dne 10. marca Je umrl kmet S 1 a č e k Matija iz ščavnice. Bil je večletni občinski odbornik, zelo varčen in skrben gospodar in ves vnet za dobrobit domačega kraja. Svojim otrokom je bil skrben oče in dober vzgojitelj, vsem Je pripravil lep dom. Pogreba se je udeležilo veliko rajnlkovlh prijateljev. G. župnik Je pri odprtem grobu omenil, da njegovo življenje ni bilo prazno, ampak kakor nepretrgan delaven dan. Naj v miru počiva!
Heričev oče umrl v Vogričevcih pri Ljutomeru. Dne 14. marca smo položili k večnemu počitku Heričevega očeta, H e r i e Franca. 73 let star je podlegel srčni kapi. Vest o njegovi smrti
Je pretresla vso okolico, saj ga Je vsakdo vzljubil, kdor je le enkrat prišel z nJim v stik. Bil je neizčrpen humorist, odličen mojster v sodar-skl stroki, neutrudljiv delavec še v sivi starosti in preudaren gospodar. Bil je pravi oče vsem, ki so kdaj bivali v njegovi hiši, poslom in delavcem. Pomagal je marsikateremu gospodarju v stiski. Zato ni čudno, če so se od jutra v noč zbirale ob njegovem mrtvaškem odru množice in se poslavljale od ljubljenega pokojnika. Zadnjo uslugo mu je skazala tudi lani ustanovljena gasilska četa, ki Je z nJim izgubila prvega člana.
Oče vinskih goric umrl pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Zatisnil Je po dolgi in mučni bolezni svoje oči blagi Štefan Jurkovič, bivši posestnik v Vinskem vrhu. Rajni Štefan je bil nad 35 let zvest naročnik »Slov. gospodarja«. Ce je bilo treba javno nastopiti radi svojega narod nega ali verskega prepričanja, ni nikoli podlegel in ga tudi nikomur ni zatajil. Njegovo življenje ni bilo z rožicami posuto. Imel Je dosti zaprek in ovir v življenju, a je vse premagal. Bil je oče desetim otrokom, ki so že vsi preskrbljeni. Rajni Štefan je bil tudi oče viničarjev. Kot bivšega svojega oskrbnika so ga tudi v velikem številu spremili na zadnji poti. Ob navzočnosti domačih gg. duhovnikov Je pevski zbor zapel pri hiši žalosti in na pokopališču ganljive žalostlnke, g. Ivan
Trstenjak iz Salovec pa se je v imenu vseh poslovil od rajnega Štefana z v srce segajočim! besedami. Počivaj v miru, Ti, oče vinskih gorici — žalujočim naše sožalje!
Štirje mrliči v enem tednu pri Sv. Barbari i Halozah. Prvi Je umrl vdovec Žumbar Vid lz Gradišč, drugi Majcenovič Ivan, kmet iz Paradiža in bivši župan občine Sv. Elizabeta Tretja žrtev smrti Je bila bivša gostilničarka Korenjakova, Terezija Kokol, ki je umrla v Medribnlkih pri svoji hčerki Tereziji, ki je učiteljica na domači šoli. Pogrebni sprevod je bil ogromen. Četrti je umrl posestnik v Cirkulja-nah nad pokopališčem, ugledni krščanski mož Brodnjak Jožef. Domači g. župnik je vsakemu govoril poslovilne besede. Vsem žalujočim naše sožalje — rajnim pa večni mir in pokoj!
Smrtna kosa Je 13. marca pokosila v M a J -š p e r g u posestnika in lončarja Peršuh Jakoba. Okrepčan s tolažili sv. vere je v 80. letu starosti odšel po večno plačilo. Za njim žaluj« pet sinov in tri hčerke, katere je vzgojil v pravem krščanskem in narodnem duhu. Pokojnika smo ob prvem pomladnem cvetju spremili ob veliki udeležbi pogrebcev k večnemu počitku dne 15. marca. Naj mu sveti večna luč — preostalim pa naše sožalje!
Umrla je mati ubogih. Dne 16. niarca smo pokopali Vabner Ano, posestnico iz Poč, vas Penoje, p. d. Anzekovo mamo, kakor smo jo vsi Imenovali. Dopolnila Je 72 let ter je bila 49 let zvesta žena ter gospodinja svojemu možu. Bog ji ni dal zadostnega števila svojih otrok, zato je skrbela za druge. Vzela je več rejencev ter jih vzgojila po krščanskih načelih. Bila je tudi zvesta članica Marijine družbe žen. Pogreb je vodil domači g. župnik ter je na pokopališču veliki množici ljudi orisal rajničino življenje. Naj Ji sveti večna luč — vsem pa, ki Jo pogrešajo, pa iskreno sožalje!
Smrt je kosila na Planini pri Sevnici. V tem letu je začela smrt po naši fari kositi, kakor ljudje že več let ne pomnijo. Lani smo imeli deset mrličev, letos pa že doslej šest. Najprej se Je oglasila v Visočah ln vzela 85 letnega preužit-karja Mihaela Pajk. Rešila ga je večletnega trpljenja. — Od tod se Je podala v Vejce ln končala življenje 74 letnemu mlinarju in najstarejšemu planinskemu fantu Matiji Centri-h u. — Iz Veje je švignila v Meniško Podpečje in ustavila življenjsko pot 67 letnemu Mihaelu Gračnerju. — Iz Podpečja pa jo je mahnila v bližnje Brdo ln zatisnila oči preužitkarici Heleni Gračnar, materi banovinskega svetnika in ravnatelja zdravilišča v Rogaški Slatini. Bila je teta konjiškega arhldijakona g. Tovornika, ki Je vodil tudi pogreb ob asistenci gg. domačega ln šentvidskega župnika. — Kmalu nato se pojavi v trgu ln v cerkveni hiši pretrga nit
Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo ln prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Ojl. reg. S. br. 30.474(35.
liik mi je pripovedoval, da je neki švedski An-dree hotel v balonu odpotovati na severni tečaj, pa se nI vrnil.« — »Dobro,« pravi kralj ln poda vojaku roko. »Ali je poročnik še kaj povedal?« — »Da, veličanstvo. On je še rekel, da Je velika škoda, ker me tisti Andree takrat nI vzel s seboj!«
Nemški tanki. Vojaški strokovnjak »Press As-so"iation«, ameriške poročevalske agencije, poroča, da so angleške vojaške oblasti ugotovile, da so bili nemški tanki na vzhodni fronti določeni za boje na tej fronti ln za »bliskovito vojno« sploh, nikakor pa ne za napad na Maginotovo črto. čedalje bolj se kaže, da na nemški strani niso računali z vojno z Anglijo in Francijo. — Oklopi nemških bojnih
Vtem je zemlja zabobnela pod konjskimi kopiti. Aleksejevi hiši se je v diru bližala petdesetorica vojakov.
V naslednjem trenutku so se jezdeci že pojavili med dvoriščnimi vrati. Oblečeni so bili v sive plašče. Na glavah so imeli visoke kučme, čez ramo so imeli vržene puške, ob sedlu pa so visele dolge sablje.
Na dvorišču so se konjeniki ustavili. Čakali so na častnikovo povelje.
»Prva četa sem!« je zaklical častnik ln pokazal proti hlevu.
»A druga četa?« je vprašal četovodja.
»V cerkev!« je odgovoril častnik.
»V cerkev?« se je začudil Fedor. »V cerkvi boste imeli konje?«
»Zakaj pa ne?« se je zasmejal rdečkar. »Boljšemu namenu cerkev še ni služila! Sicer pa se mi zdi, da ste tu zelo nazadnjaški. Ali nimate sovjetske šole?«
»Ne!« je odvrnila Karina, ki je medtem prišla k hlevu.
»Škoda! ... No, pa ne boste dolgo brez nje. V svojem poročilu bom stavil predlog, naj vam takoj pošljejo potujočo boljševiško šolo, v kateri se boste vsi — stari in mladi — naučili, da je naš bog: človek.«
»Oprosti!« je pripomnil Fedor. »Jaz pa sem mislil, da je stroj vaš bog.«
Pripomba je rdečkarja spravila v zadrego. Zakaš-ljal je, nato pa rekel:
»V nekem oziru imaš prav. Stroj je naš bog, ker je na vrhu naše petletke.«
Nato se je spet obrnil k Alekseju.
»Aleksej, daj nam svojega sina! Zagotavljam te, da bomo iz njega ustvarili nekaj velikega. Škoda je takega bistrega mladeniča, da bi ostal navaden kmet.«
»Moj starejši sin se je vam zaupal,« je temno odvrnil oče, »in v resnici ste ustvarili iz njega nekaj velikega, da je postal ljudski komisar v Odesi.«
Častnik je ostrmel. Začudeno je pogledal sedaj Ale-kseja, sedaj Karino in Fedorja. Nazadnje se je ustavil s pogledom na Alekseju in je vprašal:
»Klavs Rišin je tvoj sin?«
»Da.«
Častnik se je nato obrnil k vojakom.
»Prva četa sem!« je zaklical.
Konjeniki, ki so medtem razjahali, so vlekli konje za uzde za seboj. Ko so bili vsi v hlevu, je častnik zavpil z močnim glasom:
»Prvega, ki bo kaj ukradel ali pokvaril na tej pristavi, bom dal obesiti! Ste razumeli?«
Vojaki so prikimali.
Častnik je dal še nekaj navodil, potem so šli on in Aleksejevi v hišo. Ko so prišli v veliko sobo, je vprašal:
življenja 45letni samski zasebnicl Ani Za-k o v š e k. — Najbolj kruto pa je nastopila v Dolu, kjer je ugrabila življenje 50 letne žene, gospodinje in matere Amalije Zapušek. Za njo žalujejo 83 letna mati, šest bratov, dve sestri, mož, sin in hčerka, štirje otroci so ji pa že majhni umrli. — Smrt izgubi vso ostrino, če svoje žrtve pripelje v boljšo domovino, kar vsem umrlim iz srca želimo! — žalujoče naj tolaži Bog!
Umrl je oče petih nepreskrbljenih otrok. V
Senovem pri Rajhenburgu smo spremili k večnemu počitku vernega moža, posestnika J a z -binšek Franca. Rajni je zapustil ženo in pet nepreskrbljenih otrok, katere naj ljubi Bog potolaži!
Kurnikova mama umrla pri Sv. Jederti nad Laškim. Na dan Marije sedem žalosti so izročili materi zemlji Kurnikovo mamo. 23 letna je prišla iz šentrupertske župnije v Golce, gospodinjila tam 28 let, vzgojila v krščanskem duhu osem otrok, od katerih je najstarejši cerkveni ključar golške podružnice in občinski odbor-
nik, ena hči je zdaj s. Lucija, usmiljenka v Ljub ljani, a enega sina je vzela vojska. 28 let je potem rajna živela kot vdova ter šla v večnost v lepi starosti 80 let. Odlikovala jo je iskrena po-božnost. Dne 3. oktobra je bila zadnjič v cerkvi in potem v bolezni večkrat potožila, kako hudo ji je, da ne more več k sv. maši in obhajilu. Bila pa je večkrat previdena doma. še nekaj ur pred smrtjo. Nenavadno je bilo njeno gostoljubje. Vsem m vsakomur je bila njena hiša odprta, vsakemu je rada postregla in če komu ni mogla izpolniti prošnje, jo je bolj bolelo kakor prosilca samega. Zato ji je množica od blizu in daleč iz kazala hvaležnost ob pogrebu. Pet duhovnikov Jo je spremilo na zadnji poti. Ob slovesu iz hiše je govoril bogoslovec Mihael Grešak, v domači po družnici, kjer je bila zanjo prva sv. maša, domači g. župnik Lončarič, sprevod je vodil njen sorodnik g. Fajdiga, ki je opravil zanjo tudi slovesno daritev v župnijski cerkvi, ob grobu pa se je poslovil od nje krlštofski g. župan Lešnik z željo: Bog nam daj veliko takih mater, ki jih je sama dobrota in Kristusova ljubezen!
11
OPISI
Mežiška dolina
Sv. Danijel pri Prevaljah. V nedeljo, 25. februarja, je priredilo naše Prosvetno društvo na cesti Strojna—Sv. Danijel sankaško tekmo. Zanimanje je bilo veliko. Sankači so prišli tudi iz sosednjih župnij. Pa saj so bili tudi dobitki prav leg)i. Prvi dobitek je dobil organist Juri Marin. — Dne 5. marca smo zaključili trimesečni ba-novinski kmetijsko-gospodinjski tečaj. Tečaj je obiskovalo do konca 20 deklet. Učila so se kuhati, šivati, likati, prati, vzgajati otroke in vse, kar potrebuje dobra gospodinja. Dne 28. februarja so dekleta priredila materinski dan. Povabile so vse matere in jih pogostile. S tem so pokazale, kaj so se v tečaju naučile. Marsikateri očka ali mamica se je že zelo pohvalno izrazila, ko jima je hčerka pripravila preprosto, a jako okusno jed. Zdaj vemo, da se more iz čisto preprostih reči napraviti jako okusna jed. Ob koncu tečaja so se dekleta fotografirala v lep spomin na mladost.
Slovenske gorice
Sv. Ana v Slov. goricah. Gospodarsko zadružni tečaj je bil dobro obiskan, zlasti nas je zanimalo predavanje g. prof. Šiftarja o zadružništvu, v katerem smo slišali, da se moramo vsi oprijeti zadružne organizacije, da bomo tako laže vnov-čevali svoje pridelke. Povedal nam je lepe zglede iz zadružništva v Belgiji in o zadružni disciplini njenih prebivalcev. Zlasti bo treba zadrug za vnovčenje sadja in živine, obenem pa skrbeti, da bo živina in sadje res prvovrstno.
Sv. Jakob v Slov. goricah. Prosvetno društvo priredi na belo nedeljo, 31. marca, po večernicah krasno zgodovinsko igro »Kruci«. Domačini in okoličani prijazno vabljeni!
Sv. Jakob v Slov. goricah. V začetku marca je imelo naše društvo Rdečega križa občni zbor.
Ob tej priliki je društvo pokazalo, koliko dobrega je storilo našim revnim otrokom in občanom v teku leta. Kajti naš Rdeči križ ni obdaroval samo otrok, temveč je prevzel deloma tudi skrb za občinske siromake. Izvoljen je bil v celoti prejšnji odbor z g. upraviteljem Cajnikom na čelu, blagajnik Je g. Franc Ornlk, tajnica pa gdčna Nešl. Ustanovil se je tudi ženski odsek Rdečega križa, čigar predsednica je gospa Marija Knezar, odbor pa sestavljajo same ugledne gospe, ki so se v lepem številu prijavile za sodelovanje. Odsek si je stavil za nalogo podpirati matere, otroke in žensko mladino. Skratka kolikor mogoče omiliti bedo najpotrebnejšim.
Sv. Jurij v Slov. goricah. Ustanovni občni zbor podružnice SVD v nedeljo, 10. marca, je posetilo nad 60 sadjarjev, član pripravljalnega odbora g. župan Roškar je otvoril zborovanje.. Priglasilo in plačalo članarino je takoj 46 članov. Nato se je po kratki debati izvolil sledeči odbor: predsednik Knuplež Ivan, podpredsednik Reisman Alojz, tajnik Drašak Ivan, blagajnik Jager Blaž; odborniki: Režonja Jožef, Breznar Franc, Toplak Rudolf, Zoreč Ivan, Roškar Roman in Mulec Gustav.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Na belo nedeljo ponovi cerkveni pevski zbor v Društvenem domu prekrasno igro »Adelajda, koroška roža ali traber-ški menih«, ter opereto »ženili se bomo«.
Slovenska Kraišna
Murska Sobota. Ravnatelj naše gimnazije g. inž. Ivo Zobec in g. prof. Jože Potokar sta bila odlikovana z redom sv. Save IV. stopnje. Casti-tamo! — G. Štefan Rous, dosedanji uradnik na tukajšnji borzi dela, je postavljen za uradniškega pripravnika 9. pol. skupine na pošti Maribor n. — Dne 8. aprila bo posebna komisija iz Maribora pregledala vsa motorna vozila našega
okraja, a isti dan popoldne pa v Dolnji Lendavi vozila istega okraja. Ker po končanem pregledu nepregledana vozila ne bodo smeia več voziti — brez naknadnega pregleda v Mariboru — zato vsi pripeljite ista na pristojno mesto.
Turnišče. Pred kratkim je bil pri nas običajni živinski in kramarski sejem, ki je bil dobro obiskan, zato tudi kupčija ni bila slaba. Značilno za letošnji cvetni sejem je to, da smo še imeli velik sneg, česar niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Cene živini so se nekoliko dvignile in so bike kupovali od 4—6.25 din, telice 4—6.25 din, a stare krave 2—3.50 din kg žive teže. Po sejmu se je zbrala skupina fantov, v osrednji gostilni in so pošteno popivali. Ko jim je alkohol zmešal glave, so se sprli in se začeli pretepati. Ker jim gostilniški prostori niso zadostovali za bojno polje, kjer bi razkazovali svoje podivjano divjaštvo, so se zrinili na cesto ter se obdelovali z vsem, kar jim je prišlo pod ,roke. Obžalovanja vredno je, da so se med znane vročekrvneže pomešali tudi nekateri odrasli in poročeni možje, katerim to dejanje niti malo ne pristoja. Pri tepežu Jih je bilo več huje in manj poškodovanih.. Ali res ni mogoče take surovosti enkrat za vselej preprečiti in take stalne kalilce ljubega miru spraviti na pravo pot?
Sv. Sebeščan. Prelepi dnevi sv. misijona so za nami. Res nam bodo vsem ostali nepozabni. Vršil se je od 3. do 10. marca. Lahko trdimo, da so se ga udeležili vsi farani. Cerkev je bila vsak dan nabito polna. Vodila sta sveti misijon gg. sale-zijanca Nemec iz Radne in Torner iz Veržeja. Tudi sveto spoved so opravili vsi, izjeme bi lahko prešteli na prste na rokah in še to niso naši stalni farniki.-Zdel se nam je ta misijon kot nekak predokus večnosti, ko smo le molili in Boga častili in svetili vse te dni. Ljudje so se vzorno obnašali. Zaključno slovesnost smo imeli v nedeljo zvečer s procesijo z baklami. Le škoda, da nismo mogli dobiti več ko tri sto bakel. Zaključno pridigo je imel g. Nemec, v kateri se je fa-ranom zahvalil za tako krasno udeležbo in se od njih poslovil. Vsem nam je bilo težko in se nismo sramovali solz. V procesiji je bilo okrog 800 ljudi, kar je na vsak način veliko v fari s tisoč prebivalci. Prepevali smo, da je bilo veselje. Ljudje so pokazali hvaležnost tudi materialno, saj so v teh dneh darovali v cerkvi nad dva tisoč dinarjev. — Dobro nam je te dni služil tudi naš Farni dom. Vsi prostori v pritličju so bili polni ljudi, kjer so se greli tn obedovali ter čitali razne katoliške liste. Sv. misijona se Je udeleževalo tudi nekaj luteranov, precej pa jih je bilo tudi v procesiji Priznati moramo, da so se tudi ti dru-goverci v splošnem lepo izražali o misijonu. Nekatere Je pa le bodlo v oči in so se kar grdo obnašali in kleli vse mogoče in nemogoče stvari, pa niso bili iz naše vasi. še dolgo nas bodo spominjale na ta sveti misijon tudi tiskane podobice, ki smo jih dobili ob koncu.
Nedelica. Na praznik sv. Jožefa smo imeli v Turnišču ustanovni občni zbor Krajevne kmečk« zveze za našo župnijo. Udeležilo se ga je 97 posestnikov in njihovih sinov. V zvezi z občnim zborom Je imel kmetijski referent g. inž. Peter-nel iz Lendave predavanje, v katerem je natančno obrazložil namen in pomen organizacije kme-
»Kje je moja postelja?«
»Nimam postelje zate!« je mirno odgovoril gospodar.
»Kako da ne? Tam vidim eno posteljo. Vi gotovo spite v drugi sobi.«
»Ta in vse ostale postelje so za delavce, ki jih moram po nalogu Šubina, predsednika vaškega sovjeta v I?alti, sprejeti v popolno oskrbo. Moja žena, moj sin in jaz bomo morali spati na slami, če hočeš imeti posteljo, naženi katerega delavca!«
Častnik je nekaj časa molčal, kakor da bi premišljal. Uvidel je, da ni priporočljivo, da bi se zapletel v prepir s kakim »sodrugom«, članom stranke.
»Dobro,« je čez čas dejal. »Postelje naj bodo za tovariše delavce. Jaz pa bom spal v cerkvi pri drugi četi. Na oltar mi bodo dali snop slame in jaz bom pravi bog!«
Ponosen na svojo bogokletno pripombo je odvihral iz sobe ko veter.
*
Kmalu za vojaki je prispela tudi šestorica rdečih delavcev. Pripeljali so se v velikem, popolnoma novem avtomobilu, ki je eden izmed onih stotisočev, katere napoveduje petletni načrt in katerim je določena naloga, da izmenijo promet v sovjetski Rusiji. Toda ti stbtisoči ob-Btojajo samo na papirju. Kajti med proizvodnjo, katero so napovedali teoretičarji v sobah, ln med resnično pro-
izvodnjo tovaren je zabeležena velika razlika, katere ni mogel zmanjšati noben plamteč govor ali poziv na revolucionarno navdušenje.
Delavci, vsi neprijaznih obrazov, nezaupnega pogleda, toda polni sigurnosti v vseh svojih kretnjah, so se samozavestno skobacali iz avtomobila. Vsi so imeli visoke, elegantne škornje, nove sive obleke in čepioe. Od avtomobila so šli naravnost k mlatilnici.
Nekaj časa so molče ogledovali orjaško mlatilnico. Zdelo se je, da imajo pred seboj neko božanstvo, kateremu se polni občudovanja klanjajo.
Po ogledu mlatilnice se Je eden izmed njih, ki je bil najbrž vodja, podal v hišo.
Aleksej in Fedor sta skozi okno opazovala obnašanje rdečih delavcev. Do teh ljudi, ki so prihajali k njim kot tlačitelji, sta čutila isti prezir, kakor so ga v svetovni vojni čutili francoski kmetje do Nemcev, ko so ti vdrli v njihove domove in jih oplenili.
Fedor je v srcu še bolj trpel ko oče, ker je v njem žarel plamen mladeniške navdušenosti za pravičnost, lepoto in svobodo.
»Mlačva se lahko začne,« je rekel sam pri sebi, »toda preden bo končana, bo upor razgibal vso ukrajinsko ravnino.«
(Dalje sledi)
vozov so večinoma slabši nego pri angleških in francoskih tankih. Očitno je, da so se hoteli nemški državni člniteljl po likvidaciji sovražnosti na vzhodni fronti izogniti spopadom z Angleži in Francozi. Nemčija ima seveda tudi močne bojne vozove, dvomljivo pa je, da bi jih imela zaenkrat že v zadostnem številu.
Človeška koža za boben. žižka lz Trocnova, slepi husitskl vojskovodja, je dejal, preden je 11. okt. 1424 umrl za kugo: »Napnita mojo kožo čez boben. Vodila vas bo do zmage.« Povelje so točno izpolnili ln tudi prerokba umirajočega junaka sa j« izpolnila.
Iz želv jih Jajc pridobivajo olje, in sicer Je treba za steklenico olja kakšnih 5000 jajeo.
ta v Kmečki zvezi. Pri volitvah je bil za predsednika soglasno izvoljen naš vzorni posestnik Štefan Bakan. V odboru pa so zastopane vse občine naše župnije. Ker nam je organizacija v KZ neobhodno potrebna, pričakujemo od te organizacije širšo zadružno organizacijo prodaje naše živine in kmetijskih pridelkov na eni strani, a na drugi strani skupno nabavo kmetijskih potrebščin. — Isti dan se je vršil tudi občni zbor selekcijskega društva, na katerem je bil v glavnem izvoljen stari odbor. Na tej skupščini sta govorila g. kmetijski referent iz Lendave ter v imenu selekcijske zveze tajnik g. inž. Padar iz Rakičana.
Dravsko polje
Radvanje. Tukajšnja Hranilnica in posojilnica, zadruga z neomejenim jamstvom, ie imela v soboto, 9. marca, svojo 44. letno skupščino. Hranilnica je bila namreč ustanovljena leta 1896., tedaj kot »Raiffeisenkasse«. Ustanovili so jo tedanji ugledni radvanjski možje, sedaj že pokojni posestnik Pšunder Alojz, Holntaner Jožef, tedanji župan in posestnik ter graščak vitez Rozma-nit. Po prevratu se je preimenovala v sedanjo Hranilnico in posojilnico. Korist od posojilnice imajo prav za prav vsi, predvsem pa oni, ki dobijo posojilo. Posojilo dobijo pod znosnimi pogoji, zlasti po nizki obrestni meri.
Ptujsko polje
Sv. ¡Marjeta niže Ptuja* Dne 16. marca je pri
nas končal gospodinjski tečaj, ki so ga naša dekleta vso zimo z navdušenjem obiskovala. Sedaj bo baje enak tečaj v sosednji župniji na Za-vrču v Halozah. Tudi naša kmetsko nadaljevalna šola bo sedaj končala s poukom. Ker je zime konec, bodo naši tečajniki in tečajnice skušali dobljeno znanje uveljavljati v praksi.
ISaloze
Sv, Barbara v Halozah. Sadjarski tečaj, ki se je tukaj vriil Šest dni, je obiskovalo nad 30 fantov in mož ter je dobro uspel. Tečajniki so bili tudi iz sosednih župnij. Tečaj je vodil delegat Prizada g. Zobec Ivan, kateremu se zahvaljujemo za koristne nauke, ki naj obrodijo obilo uspehov in tekmovanja! — Banska uprava Je priredila zadnjič predavanje o plinskih napadih, o obrambi pred plini in njihovem značaju ter škodljivosti na zdravju. Predaval je banovinski zdravnik dr. Martinec od Sv. Marjete'" Predavanje je bilo sijajno obiskano, obljubljeno nam je pa tudi predavanje o nujni pomoči v sili. želeti je, da bi bilo vsako predavanje tako dobro obiskano.
Sv. Andraž v Halozah. Gorice so dobro prezi-mile in zopet pojejo škarje ter motike po sončnih bregovih. Vina je veliko prodanega, vendar se za primerno ceno dobi še dobro blago v obilju. Petroleja pri domačih trgovcih po cele mesece ne dobimo. Ljudje so prisiljeni hoditi v Ptuj ponj, oškodovani so pa najbolj domači trgovci, ker radi petroleja tudi drugih reči veliko manj prodajo. V redu to ni.
Smarski kraji
Smarje-Ponikva ob juž. žel. šmarsko-rogaško okrožje Dekliških krožkov je sklenilo pripraviti skupno prosvetno prireditev v Ponikvi — v rojstnem kraju božjega služabnika Antona Martina Slomšeka — z željo, da se poživi delo v vseh krožkih okrožja. Prireditev bo na belo nedeljo, 31. marca, v dvorani Slomšekovega doma na Ponikvi. Na sporedu bodo simbolični prizori, oziroma simbolična rajanja, ki Jih pripravljajo pon-kovska in šentvidska dekleta, ter igra »žena s srcem«, ki jo bodo igrale šmarčanke. Vse naše prijatelje od blizu in daleč vabimo, da počastijo našo žensko mladino s svojim obiskom na prireditvi!
SaSeška dolina
Šmartno pri Slovenjgradcu. Tudi v našem okraju se je cena kmetijskih proizvodov in lesa nekoliko dvignila, zlasti se občuti ta porast cen pri živini. S tem je pa seveda zopet pomagano le tistim, ki imajo les in živino za prodajo, to je večjim kmetom. Malim posestnikom, katerih je tudi v naši fari več ko polovica (to Je takih, ki nimajo svojega gozda in imajo manj ko 10 ha zemlje), pa s tem zopet ni dosti pomagano In rinejo v teh razmerah iz blata v lužo. Res pa je, da se je v zvezi z gradnjo nekaterih večjih stavb v bližini možnost zaslužka znatno povečala. Vsi si pa želimo ljubega miru, božjega blagoslova in v teh dneh zanj tudi mnogo molimo.
Savinjska «Solina
Plašče najnovejše fazone, ima na zalogi tvrd-ka Gustl Vračko, Celje, Kralja Petra cesta. Ne pozabite!	327
Griže. Od tihe do cvetne nedelje smo imeli v Grižah sveti misijon. Vodili so ga gg. misijonarji od sv. Jožefa nad Celjem. Udeležba je bila jako dobra, posebno pri stanovskih naukih. Tudi rudarji z nameščenci državnega rudnika vred so se v obilnem številu udeležili govora, ki je bil njim namenjen. Bog poplačaj gg. misijonarjem trud, ki so ga imeli z nami! Naj bi obrodili njihovi nauki zaželjen sad!
Laški okraj
Sv. Jedert nad Laškim. Zopet ima župnija kaplana, g. Martina Uranjeka. 59 let je bila ka-planija nezasedena. Zadnji duhovni pomočnik je bil Janez Cvetko, ki je umrl kot kaplan v žeta-lah. — Za učiteljico na tukajšnjo petrazrednico je prišla Ana Sotlar od Sv. Benedikta v Slov. goricah. — Na predvečer sv. Jožefa je zasvetila elektrika v župnijski cerkvi iz transformatorja na Loki. Za veliko noč so jo imeli vsi odjemalci. — Iz tukajšnjega premogovnika pošilja TFD radi konjunkture rudarje-kopače v druge revirje, največ v Kočevje. Za oženjemmi gredo tudi njihove družine. — Nočni vlom sta izvršila zlikovca v hišo Franje Sopar, p. d. Petkove, in odnesla nad 1000 din gotovine. Nedavno je bilo zopet vlomljeno v Stokavnikovo gostilno in je izginilo tobaka za okroglo 500 din.
K isi e c
Zagreb kot sadno tržišče
Zagreb je mesto, kjer se sadje na trgu zalo dobro proda. Potrošnja sadja je zelo velika. Sadje ločijo v ta namen v troje kakovosti, ki jih označujejo kot najboljše z znakom »extra«, zelo dobra a »prima« in manjvredna s »secunda«. Sedanja cena kanadke na zagrebškem trgu je za kakovost »extra« s premerom nad 8 cm 10 din kg, »prima« 8 din in »secunda« 6 din kg. Bellefleur extra 10 din kg, prima 8 din kg; šampanjska reneta extra 12 din, prima 8—10 din kg; mo-šanckar prima 6—8 din kg; bobovec prima 5—7 din kg; sederice prima 4—5 din kg. Zelo je iskan na zagrebškem trgu boskopski kosmač, ki ga že ni več dobiti. Imel je ceno 8—10 din kg. Tudi mošanckarja je že zelo malo in to radi tega", ker se ga je lani v Slovenskih goricah malo pridelalo, pridelek mošanckarja iz drugih krajev je pa slabe kakovosti, ker ljudje ne škropijo. — V skladiščih se zelo dobro drži bellefleur, šampanjska reneta in sederice. V zadnjem času so zagrebški veletrgovci s sadjem dobili zelo veliko sadja s Tirolskega. Tirolska jabolka se prodajajo pakovana v ameriških zabojih brutto za netto po 18—20 din kg. Tirolci so poslali največ šampanjske renete, kalvila in londonskega pepinga. V kratkem pa bodo zagrebški veletrgovci s sadjem naročili jabolka tudi iz Kalifornije (Amerika) in to rdečo veninzep in belo ortlei. Tako vidimo, da se na našem bližnjem zagrebškem trgu prodajajo jabolka iz tujine, dočim mi dostikrat ne vemo kam s sadjem. Krivda za to leži v tem, ker nimamo primernih skladišč, kjer bi sadje počakalo do spomladi, da bi ga sedaj prodajali. Veliko se je že pisalo o potrebi sadnih skladišč v Sloveniji, predvsem v Mariboru, pa brez uspeha.
Cena galici bo določena
Odbor za kontrolo cen pridno deluje Na zadnjem zasedanju odbora je bila glavna pažnja posvečena vprašanju cen modre galice. Odločeno je, da se v nadrejenih ministrstvih, potom katerih se modra galica uvršča v listo kontroliranih predmetov, v posebnih pododborih dožene, kakšni so proizvajalni stroški in prodajna cena modre galice. Poročila teh pododborov se bodo pretresala na prihodnji seji odbora o kontroli cen, nakar se bo takoj odredila najvišja cena modri galici, to Je, da modre galice ne bo smel nihče dražje prodajati kot bo določeno. Cene bodo enake za vso državo. Dobro bi bilo, da bi oblast preskrbela poleg enotnih cen modre galice tudi do-voljne količine modre galice, da bi se nam morda ob času, ko bo treba škropiti, ne zgodilo tako kot se je s petrolejem. Tovarnarji modre galice namreč lahko na ta način malo ponagajajo.
Državne oblasti so mnenja, da ne sme veljati modra galica več kot 7 din kg, franko železniška postaja, nasprotno pa Industrija zahteva, da
Spodnji kraji
Planina pri Sevnici. Zadnje dni dobivamo vtis, da bo dolgotrajne in hude zime vendar enkrat konec. Vsi se veselimo toplejših dni, posebno pa podjetni Planinci, ki so pozidali lansko leto nova poslopja in bi že radi z deli nadaljevali. Mesar Žve<lič je postavil novo hišo, šofer Jazbec novo gaiažo in stanovanjske sobe, banovinski zdravnik dr. Repič svojo krasno vilo, semiški Mirko pii novo lepo gostilno v planinskem slogu. — Od 2. do 4. marca se je vršil v šoli tečaj za naše živinorejce. Ljudstvo je pokazalo čudovito zanimanje za to prireditev. Primeroma velik šolski razred je bil nabito poln in so udeleženci vztrajali pri predavanjih štiri do pet ur. Poudariti pa je treba, da so bila predavanja res praktična in zanimiva. Kot predavatelji so nastopili: domači g. šolski upravitelj, ki je govoril o zemljiški knjigi in podal nekaj nasvetov za dom; prof. g. Koprivšek od Sv. Jurija ob juž. žel. je govoril o svinjereji in kokošjereji; živinozdravnik g. dr. Moser je poučil poslušalce, kako naj nudijo prvo pomoč v raznih živinskih boleznih; odvetnik g. Jelene pa je poučeval o pogodbah in dednem pravu. Zadnji dan sta predavala okrajni kmetijski referent g. Pregelj in odvetnik g. dr. Ogrizek. Sprožila sta tudi misel o ustanovitvi gospodarske zadruge, ki bi pripomogla kmetu do višjih cen pri živini. Ljudstvo in predavatelji so bili s tečajem v resnici zelo zadovoljni. Takih splošno koristnih tečajev želimo še več!
naj bo cena 7.80 din kg, franko železniška postaja. To ceno zahteva industrija, ker se je baker podražil za 80%, vreče za 150%, tehnična olja za 100%, premog za 25%, delovna sila pa za 30%. Država hoče doseči nižjo ceno radi vinogradnikov, da bodo mogli v večji meri škropiti. Upajmo, da bo oblast v tej svoji težnji uspela.
Brezov les,
okrogel, v svežem stanju, ako kvalitativno odgovarja, kupi vsako količino po najvišji ceni tovarna Attemsove lesne industrije, Slovenska Bistrica.	484
Drobne gospodarske vesti
Govorice o aferi. Na Hrvatskem se vrši nakup in prodaja mnogih kmetijskih pridelkov edino potom »Gospodarske sloge«, ki je nekak gospodarski organ dr. Mačkove Seljačke stranke. »Gospodarska sloga« kupuje in prodaja živino, zadnji čas pa vino itd. Začela je tudi s prodajo in nakupom mleka. Toda v zvezi s nakupom mleka po »Gospodarski slogi« se sliši o neki veliki aferi pri prodaji mleka. Kmetje mleka baje v bodoče sploh ne bodo več prodajali »Gospodarski slogi«, in sicer zato, ker se cena mleku pri kmetih nič ni dvignila, dasiravno se je mleko v mlekarnah precej podražilo. Nekateri so mnenja, da je razlika v političnem žepu.
42 hladilnih vagonov bo nabavilo trgovsko ministrstvo za izvoz svežega mesa. Doslej je bil izvoz svežega mesa otežkočen radi pomanjkanja hladilnih vagonov. Sedaj si posebno Francozi pr, . tdevHjo, da bi od nas prejeli čim več svežega i 'sa.
,,„v>y kubičnih metrov drv je v Šibeniku naložila trgovska ladja »Marija Petrinovič«. Drva so prodana v Južno Ameriko.
En milijon dinarjev za nakup plemenske živine je dal na razpolago trgovinski minister dr. An-dres. Plemenska živina se bo kupila na živinski razstavi v Budimpešti.
5000 svinj hoče izpitatl glavna živinorejska zadruga v Beogradu. Svinje se bodo izpitale po načrtu s pomočjo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine.
Cene špecerijskega blaga
Cenik Nabavljalne zadruge v Mariboru navaja sledeče cene za špecerijsko blago:
Moka in testenine. Pšenična Ogg 3.60 din, pše-nična št. 2 3.40 din, krušna št. 5 3.20 din, krušna št. 6 3 din, ajdova 4.50 din, ržena 3 din, koruzna 2.50 din; Franzovi makaroni 7.50 din, »Ce-tina« makaroni 10 din, Franzovi špageti 7.50 din, »Cetina« špageti 10 din, polžki 7.50 din, rezanci 8 din kg.
Zdrob, riž in kaša. Pšenični zdrob 4.50 din, koruzni 3 din, zdrob za otroke 5.25 din, riž 10 do 14 din, ječmenova kaša št. 10 4.50 din, št. 7 6 din,
št. 4 7.50 din, št. 000 10 din, prosena kaša 4.50, fižol cipro 7 din, drobni beli 6 din kg.
Kava in kavlne primesi. Surova kava »Porto-rico« 100 din, pražena II a 86 din, Franck 21 din, Kneip 15 din, sladna kava Jarc 12 din, ržena kava žika 13 din, praženi ječmen Jarc 5.50 din kilogram.
Slanina in mesni izdelki. Domača svinjska mast 20 din, bela slanina 19 din, prekajena 22 din, gnjat 1Q—20 din, šunka v narezku 40 din, pre-kajeno meso 17.50 din, reberca 17 din, ogrska salama 55 din, salama šunkarica 25 din kg.
Ostalo blago. Bučno olje 18 din, namizno olje 16 din, vinski kis II a 3.50 din, I a 7.50 din, 80% kisova kislina 52 din, rum 38 din, stara sli-vovka 20 dtn, tropinovec 26 din, brinjevec 42 din, liker Vanili 78 din, malinovec 30 din, kurilni špirit 12 din liter. — Sir emendolec 35 din, trapist blok 30 din, čajno maslo 36 din, med 22 din, mešana marmelada 18 din, pekmez 10 din, mešan kompot 24 din, paradižniki 20 din, milo 14 do 15 din, narezani podplati 70 din kg.
Cene goveje živine na sejmih
Voli. Zagorje ob Savi 5.50—8 din, Videm 6.50 do 7.50 din kg žive teže. Junci za vožnjo 6 do 6.50 din Jcg žive teže.
Biki. Lendava 5—6.25 din kg žive teže.
Krave. Ljutomer 3—4.50 din, Lendava 3—3.50, Zagorje ob Savi 3.50—4.50 din kg žive teže.
Telice. Ljutomer 4 din, Lendava 4.50—5 din, Zagorje ob Savi 4—5.50 din, Videm-Dobrepolje 5.50—6 din kg žive teže.
Teleta. Ljutomer 5—6 din, Lendava 5—6 din, Videm 6—6.50 din kg žive teže.
Svinje
Plemenske. Zagorje ob Savi mladi prašički 300 din par, Videm-Dobrepolje 140—180 din za glavo.
Pršutarji (proleki). Ljutomer 8 din, Lendava 6—7.50 din kg žive teže.
Debele svinje (špeharjl). Ljutomer 10 din, Lendava 9—11 din kg žive teže.
Mariborski trg
Meso. Teietina 12 din, svinjsko meso 13—15, riba 16—17 din, zajec 15—16 din, salo 16—17 din, slanina 15—16 din, pljuča s srcem 7—8 din, reberca 12—13 din kg.
žito. Pšenica 2 din, rž 1.75 din, ječmen 1.75, koruza 1.50—2 din, oves 1—1.25 din, proso 2 din, ajda 1.25 din, proseno in ajdovo pšeno 4—5 din, fižol 4—6 din liter.
Mlečni izdelki. Mleko 2.50—3 din (prazniki!), smetana 10—12 din liter, surovo maslo 32—36 din, čajno 36—40 din, domači sir 10 din kg. Jajce 0.70—1 din komad.
Krma. Sladko seno 130—145 din, kislo seno 90 do 110 din, pšenična slama 60—65 din stot.
Perutnina. Kokoš 23—35 din, piščanec 16—37 din, gos 50—55 din, puran 50—90 din, raca 20 do 25 din, domači zajec 10—50 din, kozlič 50 din.
Zelenjava. Krompir 2—2.50 din, čebula 3—4, česen 8—10 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 2, karfijola 10—12 din, hren 7—9 din, endivija 16 do 18 din, radič 18—20 din, italijanski grah v stročju 20 din kg. Zelje do 6 din, ohrovt 5 din, zčlena 3 din, por 1 din komad. Zelenjava v kupčkih in šopkih 1 din.
Sadje. Jabolka 4—8 din, hruške 6—8 din, suhe slive 10 din, celi orehi 9 din, luščeni E8 din kg.
Sejmi
Sejmi v Mariboru spet dovoljeni. Z razpisoir. Danske uprave so spet dovoljeni sejmi v Mariboru. Prvi živinski sejem bo v torek, 26. marca, prvi svinjski sejem pa 29. marca.
1. aprila živinski in kramarski: Turnišče, Sv. Lenart v Slov. goricah, Vojnik; goveji in konjski: Murska Sobota; goveji in svinjski: Videm ob Savi; tržni dan za živila in prašiče: Trbovlje — 2. aprila tržni dan: Dolnja Lendava; svinjski: Ormož; goveji ln konjski: Ptuj; živinski tn kramarski: Dramlje — 3. aprila živinski ta kramarski: Vransko, Zabukovje nad Sevnico; svinjski: Ptuj, Celje, Trbovlje — 4. aprila tržni dan: Turnišče — 5. aprila svinjski: Maribor — 6. aprila svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje, Križevci, okraj Murska Sobota.
Gospodarska posvetovalnica
G. J., Sv. L. Na prvo Vaše vprašanje nam Je težko odgovoriti, ker niste povedali, kateri kulturi boste gnojili. Vedite, da je z apnenim duil-kom, kateri se najpogosteje uporablja, sedaj že pozno gnojiti, ker ne bo prišel prav do učinka, posebno če imate bolj težko zemljo. Koruza bo predvsem potrebovala dosti dušika, zato ji po-
gnojite z apnenim dušikom (bolj pozno s čilskim solitrom) in pa fosforjem v obliki kostne moke, še najbolje pa v obliki superfosfata. Na oral boste vzeli (odvisno od množine hlevskega gnoja) okrog 50—70 kg superfosfata (kostne moke pa malo manj) ta pa okrog 100 kg apnenega dušika. Če pa boste imeli na njivi krompir ali peso, pa dajte prednost kalijevi soli, kajti krompir in pesa sta za gnojenje s kalijem izredno hvaležna, posebno če je zemlja bolj peščena. Če ne gnojite s hlevskim gnojem, dajte na oral 100—150 kg 40% kalijeve soli, ako pa gnojite s hlevskim gnojem, pa na lahki zemlji okrog 50 kg na oral. Umetna gnojila boste dobili (ker se Vam iz tovarne ne splača naročiti) pri Kmetijski družbi v Mariboru ali pa morda pri Vaši krajevni blagovni zadrugi.	I T. B. S. »Koruza« je rastlina, ki za rast po-
itazgo^ori z
18 letna hči odšla proti volji staršev služit. J.
P. Vprašate, na kak način bi prisilili svojo hčerko, ki je zapustila brez Vašega dovoljenja dom ter šla služit, da bi se vrnila. — Pojasnilo, katero ste navodno dobili od strani sodišča, ni povsem pravilno. Dokler hči ni polnoletna, imate Vi pravico odločati, ali in kje naj služi. Na Vašo prošnjo bi moralo sodišče kot nadskrbstvena oblast zadevo prerešetati, ali ne bi bilo primerneje, da hči ostane do polnoletnosti na domačem domu. Ako se hči ne bi hotela zlepega vrniti vzlic odredbi sodišča, bi moralo sodišče zaprositi občinsko ali varstveno oblast, da spravi hčerko nazaj domov.
Drevesa ob meji delajo škodo. M. L. Pritožu-jete se, da rastejo na meji Vašega travnika na sosedovem svetu razna mlada in stara drsvesa, katera povzročajo Vašemu travniku ta sadonos-nlku zelo občutno škodo. Vprašate, ali imate pravico ukazati sosedu,, naj na meji stoječa drevesa odstrani. — Omenjene pravice nimate, ker ne obstoji prepoved, da ne bi posestnik smel na svojem svetu imeti dreves, pa čeprav pada senca na sosedovo zemljišče. Imate pravico le odstraniti veje, v kolikor segajo v Vaš zračni prostor, in tudi izruvati korenine, ki se nahajajo v Vaši zemlji.
Izročitev zadolženega posestva otrokom. P. A. m. 7. Pred leti ste prevzeli od svojih staršev zadolženo posestvo. Ste se sicer mnogo trudili ta marsikaj zboljšali na posestvu, vendar pa vseh dolgov niste mogli poravnati. Nestrpni ta brezsrčni upniki Vam grozijo s prisilno dražbo posestva. Vprašate, ali bi se dalo dražbo preprečiti na ta način, da bi Vi svoje posestvo izročili svojim mladoletnim otrokom. — Na omenjeni način si ne boste žal mogli prav nič pomagati, ker bi morali otroci s posestvom vred prevzeti tudi dolgove in jih plačati pod istimi pogoji kakor Vi. V ostalem za sestavo pogodbe ne bi bilo potrebno sodelovanje odvetnika, moralo pa bi pogodbo odobriti sodišče kot skrbstvena oblast. — Skušajte dobiti pri denarnem zavodu, ki Vam je že nekaj posodil, da bi prevzel, odnosno poplačal Vaše upnike, vsaj najbolj nestrpne, Vam pa dovolil dolgoročno posojilo v potrebni višini.
Nenujno nedeljsko delo. A. A. Vašega vprašanja, aH sme delodajalec zahtevati od najemnika, da opravlja nenujno nedeljsko delo ta ali ima najemnik za to plačo ta hrano, ne razumemo dobro, ker se mešata pojma delodajalca ta najemnika Na kratko Vam odgovarjamo, da je po zakonu o zaščiti delavcev nedeljsko delo v splošnem prepovedano, ako. pa delavec ob nedeljah dela, ima pravico zahtevati 50% višjo mezdo. Ako ob sklepu službene pogodbe ni bilo posebej dogovorjeno, da bo moral delojemalec delati tudi ob nedeljah, ima pravico zahtevati za nedeljsko delo primerno, odnosno za druge dneve dogovorjeno mezdo ter 50% po višek.
Plačilo bolniško-oskrbnih stroškov za polnoletnega sina. J. K. Vaš polnoletni sta se Je zdravil v banovinskl bolnišnici ta vprašate, ali ta koliko ste dolžni plačati na oskrbnih stroških, ko ne plačate preko 100 din neposrednega davka. — Polnoletni sta bi si moral oskrbne stroške bolnišnice sam plačati in le v primeru, ako jih bolnišnica od njega ni mogla iztirjati, bi jih morali plačati VI. Kaka posebna tarifa za manj ali bolj premožne ne obstoji. Lahko Vas pa banska uprava oprosti plačila, ako predložite potrdilo občine, da plačila ne zmorete, ter potrdilo davčne uprave o davčnem predpisu.
Sestra toži sestro na doplačilo dedščlne. K. N. v P. Vaš tast Je izročil svoj« posestvo Vaši ženi, ostalim otrokom pa je določil vsakemu po 100
trebuje veliko dušika ta fosforja. Zato Ji pogno-jite s hlevskim gnojem. Ko ste hlevski gnoj pod-orali ta brazdo za silo povlekli, potrosite še na površino, ki ste jo navedli, okrog 20—25 kg apnenega dušika, nato pa isto količino kostne moke. To je potrebno, ker pravite, da je zemlja bolj revna. Ker ji manjka gotovo tudi humusa, zato je potrebno, da ji pognojite tudi s hlevskim gnojem. Če bi pa tega ne storili, boste pač morali vzeti umetnega gnoja sorazmerno več.
J. M. BI. Vino lahko imate v kadi, dokler sod umivate, pazite samo, da bo kad čista ta da ga boste čimprej spet spravili v sod. Le če imate staro vino, bi to bilo slabo, pri novem vinu pa lahko napravite tako, kot ste si zamislili, brez strahu. Preden boste vino spet vlili v sod, morate sod zmerno zažveplati, to je "na en polov-njak zažgati eno azbestno žvepleno trščico.
naročniki
din. Vaša žena jfe posestvo prodala za 48.000 din. Leta 1936. je oče umrl ta sedaj toži ena izmed hčera svojo sestro — Vašo ženo — na plačilo zneska 6000 din, češ da je dobila premalo dedščlne. — Predvsem Vas opozarjamo, da zastara pravica, zahtevati nujni delež, odnoeno dopolnitev nujnega deleža v treh letih. Po zakonu bi morali dedovati vsi otroci enak delež, nujni delež pa znaša polovico tega, kar bi dobili otroci po zakonu. Z ozirorn na vrednost posestva izgleda, da so bile sestre Vaše žene prikrajšane, vendar je upoštevati, ali si je oče pri izročitvi posestva izgovoril kak preužitek. Ako si je namreč izgovoril preužitek, tedaj je treba vrednost pre-užitka odšteti od vrednosti posestva ta se šele potem vidi, aH in v koliko so bile sestre prikrajšane. Vrednost preužitka se določi na sledeči način: najprej se preračuna vrednost vseh preužitkarskih pravic za dobo enega leta. Ako Je bil oče pri izročitvi star nad 36 do 45 let, je pomnožiti vrednost preužitkarskih prayic s številko 14; ako je bil oče star nad 46 do 55 let, je vzeti kot vrednost preužitkarskih pravic 12 letni znesek; ako je bil star nad 56 do 65 let, osemtapolkratni znesek, ako je bil star nad 66 do 75 let, petkratni znesek, ako je bil star nad 76 let, pa dveletni znesek.
Popravilo opuščenega občinskega kolovoza, F. P. Pred 45 leti je bil nek občinski kolovoz vsled nemarnosti občinskih organov opuščen ter preložen na svet Poseda. Po bivšem občinskem kolovozu so nato zrasla drevesa. Sčasom je pa tudi tisti kolovoz, ki je bil speljan po sosedovem svetu, postal skoro neuporaben. Vi bi sedaj radi kolovoz popravili, in sicer celo na lastne stroške, ne veste pa, ali smete posekati drevesa, ki so zrasla na starem občinskem kolovozu, in komu ta drevesa pripadajo. — Ako gre za občinski kolovoz, ki je bil v lasti občrine, ni mogel nihče priposestvovati zadevnega zemljišča. Radi tega bi imela pravico do dreves, ki so zrasli na starem kolovozu, le občina. Ako pa nameravate Vi na lastne stroške popraviti stari obfeinski kolovoz, smatramo, da Vam občina v odmeno lahko prepusti dotična drevesa. Pravilno je Vaše mnenje, da Vam ne kaže popravljati kolovoza, v kolikor je bil preložen na sosedov svet, ker bi s« sosed temu smel upirati.
Pogoji za službo občinskega tajnika. F. Z. TI pogoja so precej strogi, zahteva se namreč vsaj 4 razrede srednje ali njej enake strokovne šole, tri leta pripravljalne službe ter tečaj, ki ga omenja § 95. zakona o občinah in se vrši pri banskl upravi v Ljubljani. S to kvalifikacijo zamoret« dobiti službo tajnika le v kaki podeželski občini, če davčna osnova ne presega 150.000 din letno ta občina razen tega ne sme biti zdraviliška ta ne imeti preko 5000 prebivalcev. Zahtevano kvalifikacijo lahko spregleda ban s svojo odločbo, katero pa izda samo onim občinskim uslužbencem, ki so že vsaj pet let odlično vršili službo občinskega tajnika.
Tretji sin in Dolni kadrovski rok. J. B. Imate tri sinove, od katerih sta prva dva že odslužila vsak polni kadrovski rok, tretjemu sinu pa j« tudi predpisand polni rok in služi pri graničar-jih. — Ako sta dva sinova zaporedno služila polni kadrovski rok, pritiče tretjemu sinu pravica do skrajšanega roka. Ako napravite prošnjo na poveljstvo pristojnega vojaškega okrožja, bo t« pravica tretjemu sinu gotovo priznana. Priložiti bi bilo družinsko pojasnilo, ki ga dobite pri žup-nem uradu (kolekovati ga nI treba), ter vojaški Izkaznici prvih dveh sinov. Kolikor nam je znano, služijo pri graničarjih le taki, ki so že odslužili svoj kadrovski rok v redni vojski.
našimi
Sezonski delavec ln uvoz kolesa brez carine. P. P. Kot sezonski delavec bi bili lahko pripeljali ■ seboj dvokolo brez plačila carine, sedaj pa, ko ste se že vrnili, boste morali carino plačati, ako boete hoteli uvoziti dvokolo. Carina zna-fla 80% vrednosti kolesa ter je treba razen tega plačati 8,7% vrednosti iz naslova davka. Višina carine nI odvisna od teže kolesa. V primeru, ako bd morda sami prepeljali kolo iz nemške Radgone preko meje, poskusite prositi carinskega uradnika, naj Vas oprosti plačila carine kot bivšega sezonskega delavca.
Naznanila
POZIV PRIČAM! Vse, ki so videle usodnega dne 18. marca g. župnika Zupanlča v družbi enega mladih Hutterjev iz Ptuja, vabim, da pošljejo svoj naslov na upravo pod značko »Zaupno 505«!
Notar Gajšek Karel je otvoril notarsko pisarno v Mariboru na Aleksandrovi cesti 14 (prej dr. fiorli).	466
Družba za Izvoz sadja »Kanada« se preosnovi ▼ firmo »Kanada — M. Palouc« brez vsake iz-premembe v lastništvu aH vodstvu.	432
Vinska razstava ln vinski sejm v Šmarju pri Jelšah. V nedeljo, 7. aprila, ter v ponedeljek, 8. aprila, priredijo vinarske podružnice šmarske-ga okraja vinsko razstavo s sejmom v dvorani Katoliškega doma. Otvoritev razstave bo ob devetih. Razstavljene bodo vse vrste lahkih namiznih in sortiranih vin iz okrajev Šmarje pri Jelšah, Kozje ln Rogatec. Predvsem pa bodo za stopana vina iz Virštanja, Tinskega, Roginske eorce in Kostrivnice, ki so že znana po svoji dobri kakovosti. Vabljeni so vsi zanimanci ter sploh vel prijatelji dobre kapljice, da posetijo to razstavo, kjer bodo spoznali kakovost vin iz posa jneznih okolišev. Posebno iskreno vabljeni in dobrodošli so še gostilničarji, katerim se bo nudila najugodnejša prilika za nakup res po zmerni ceni dobrih vin vseh vrst od lahkih namiznih do naj finejših sortiranih. Na razstavi bo namreč veliko število vzorcev vin, od katerih imajo tukajšnji vinogradniki še precej na zalogi, tako da bo kupčija povsem mogoča. Prijatelji vinogradništva, pridite 7. in 8. aprila v Šmarje, da spoznate naše lepe kraje, ljudi in dobrote iz naših vinskih goric!
Še dva tečaja za sadjarstvo prireja delegat Prizada za pospeševanje sadjarstva v Mariboru. Od ponedeljka, 1. aprila, zjutraj do srede, dne 8. aprila, popoldne se bo vršil tečaj za sadjarje spodnjega dela okraja Maribor desni breg, in sicer v Slovenski Bistrici v prostorih Slomšekove-ga doma. Drugi tridnevni tečaj se bo vršil od 4. aprila zjutraj do 6. aprila popoldne za sadjarje okraja Maribor levi breg pri Zg. Sv. Kungoti v prostorih stranske sobe gostilne Lavrenčič. Na tečajih bosta predavala oba kmetijska referenta sa sadjarstvo obeh okrajev. Obravnavala se bodo vsa tozadevna dela v sadjarstvu teoretično ln praktično. Ker je pristop na oba tečaja prost vsakemu in tudi ni združen z nobenimi stroški, se ga naj sadjarji udeleže v čim večjem številu.
Sv. Jožef, Studenci pri Mariboru. V nedeljo, 81. marca, bo slovesna otvoritev nove župnije z naslovom »Sv. Jožef, Studenci pri Mariboru« in umeščenja prvega župnega upravitelja. V soboto, ob 18, sv. rožni venec z blagoslovom; priložnost za sv. spoved. Vernim Studenčanom se zelo pri-
rroča, da v nedeljo pristopijo v obilnem številu sv. zakramentom. Ob 9.15 zbiranje pred cer-kvijo: občinski zastop, društva, šolska mladina, verniki. Ob 9.30 sprevod v cerkev, obred otvoritve nove župnije, umestitev prvega župnega upravitelja, prva sv. maša za župljane, zahvalna pesem in darovanje za cerkvene potrebe. — Ob 15 slovesne litanije presv. Srca Jezusovega.
Sv. Trojica v Slov. goricah. Fantovski odsek ponovi 31. marca po večernicah v Domu žolaigro »Za hrepenenjem po materi«.
Vurberg. Na belo nedeljo po večernicah bodo domači igralci priredili igro »Sodba božja«, ki bo gotovo vsakega navdušial, ki jo bo prišel pogledat. V igri se bije napet boj med 20 let po ne dolžnem obsojenim in resničnim morilcem, ki svoje zlobno dejanje zakriva s farizejsko dobrodelnostjo. Za smeh bodo pa še dekleta eno dala Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Prosvetno društvo ponovi na belo nedeljo igro »Sestra Anuncljata«. Začetek ob 15. Vabljeni tudi iz sosednih župnij!
Bele vode-Sv. Križ. Misijon bomo imeli drugi teden po veliki noči. Vodil ga bo p. Gabrijel Pla-ninšek. Pri Sv. Križu bo sveto opravilo na belo nedeljo ob 9.30. Romarji, pridite!
Zavodnje. Od 31. marca do 7. aprila se bo obhajal tukaj misijon. Vodili ga bodo gg. misijonarji od sv. Jožefa pri Celju.
Sv. Miklavž na Dravskem polju. Prosvetno društvo vprizori v nedeljo, 31. marca, ob treh in ob pol osmih v šoli krasno dramo v treh dejanjih: »Podrti križ.«
MALA OZNANILA
C«nlk malim oglasom.
Vsaka beseda t malem oglasu stana 1 din. (Preklici, Poslano, Izjave pa 2 din za besado.) Davek se zaračunava posebej: do velikosti M cm' 1 din, do velikosti 50 cm' din 2"50. — Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplaia ie S din. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavilo. Kdor hoče odgovor ali naslov Iz malih Inseratov, mora priložiti znamko za 2 din, sicer se ne odgovarja.
Dofrice in botri!
Vabimo vas, da za svoje birmance že sedaj kupite primerne spominke. Najbolj nerodno je na dan birme se prerivati in na hitro kupovati. Oglejte si našo bogato izbiro molit-venikov, rožnih vencev, venčkov in drugih spominskih predmetov! Najugodneje boste kupili te predmete v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila: Maribor: Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6 in Trg kralja Petra 6 ter v Ptuju: Slovenski trg 7.
SLUŽBE:
Ofer se sprejme takoj na vinogradniško posestvo, kateri se razume tudi na gospodarstvo. Domadenik, žaga, Hoče. _469
Pošten kmetski hlapec se takoj sprejme. Naslov v upravi._468
Vinlčarja ln ofra sprejmem z dobrimi deputati. Naslov v upravi.	_467
Pozor! Vzamem v učenje vajenca iz dobre hiše; imeti mora dve meščanski šoli. Prav tako tudi pomočnika z dobrimi spričevali. Umetni mlin A. Lah, Zg. Polskava. _474
Graščina Zalog, Petrovče, išče pridnega hlapca za h konjem in pridno dekle za svinjerejo. 476
Starejša kuharica z letnimi spričevali išče primerno službo, pod značko »Varčna« Cirilova prodajalna Ptuj, Slovenski trg._473
Mlajše dekle, katero zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, dobi službo v solidni gostilni blizu Maribora. Prednost imajo take, ki znajo nekaj nemščine. Ponudbe na upravo tega lista pod »Trajna služba 481«.__
Vlnlčarje, pridne, zanesljive, 3—4 delovne moči, išče Branko Mejovšek, Maribor, Kneza Koclja 13.__483
Sprejmem sedlarskega pomočnika, ki razume delo za težko vožnjo. Bezjak Ivan, sedlar, Maribor, Cvetlična ulica 33._485
Oferje, družine s tremi ali več delovnimi močmi, se sprejme pod ugodnimi pogoji v stalno zaposlitev. Sprejmeta se nadalje dva volarja in en molzač. Ponudbe na upravo veleposestva Ro-goškl dvor pri Hočah._486
Kmetski mlin se da v najem. Graščina Zalog, Petrovče, Savinjska dolina.	477
Hiša z dvema sobama, vrtom ln parcelo se proda. Sp. Dobrova 121 pri Mariboru.	465
RAZNO:
Kupimo čebelni vosek. Kemindustrija, dr. z o. z., Maribor, Aleksandrova 64.	479
Prvovrstno cepljeno trsje trsnega izbora na vseh ameriških podlagah nudi po nizki ceni trsnica Ceh Jožef, Selce, p. Sv. Barbara v Slovenskih goricah.	480
Nogavice (lastni izdelki, znižane cene, pletenine, perilo, kombineže, volna, rute, odeje, koče, platno, obleke itd. Trgovina »Mara«, Oset, Koroška cesta 26 (poleg tržnice).	442
Cepljeno trsje in korenjake prodaja Turin, Mo-draže, p. Studenice pri Poljčanah.	362
Kmetovalci! Kateri imate konoplo, lan — izdelujem najceneje vrvarske potrebščine. Klemen-čič Ivan, vrvama, Sv. Jurij ob Ščavnici. 482
Priporoča se Kupčič-eva drevesnica in trsnica na Ptujski gori!	1600
Cepljene trte, obvarovane od črvov (ogreov), lepo razvite in dobro ukoreninjene nudi, dokler traja zaloga, I. trsničarska zadruga v Sloveniji, p. Juršinci pri Ptuju. Cenik zastonj!	114
Črno jelšje, sadike do 1 m, po » nad, nad 1 m dolge 80 par komad prodaja Sadjarska podružnica na Cvenu, p. Ljutomer.	487
Prodam kalano borovo kolje, večjo množino. Vo-grinec, Gočova, Sv. Lenart v Slov. gor. 489
Vlnlčar ali ofer z 2—3 delovnimi močmi se sprejme takoj. Naslov v upravi._ 491
Kmečko deklo sprejmemo. Nastopi lahko takoj. Plača 170 din. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju.	_ 500
Pomožnega hlapca, ki zna poleg poljskega dela tudi nekoliko tesarskega, sprejme Nada Cven-kel, Sv. Pavel pri Preboldu.__499
Ofra »prejme Adolf Pavalec, Dragučova. 495
Zanesljivega hlapca h konjem sprejme Lojze Lorber, Sv. Peter pri Mariboru.__494
Vlnlčar š štirimi in majer z dvema ali tremi delavci se takoj sprejmeta. Košaki 39._493
Pridnega hlapca sprejmem v stalno službo z dobro plačo. Pridite osebno! Stemberger, Beze-na, Ruše.	_492
Čedno kmečko dekle, staro 19—22 let, ki zna prati, molsti in kolesariti, sprejme takoj Adalbert Gusel, Maribor, Kalvarska c. 4._498
Iščem nakupovalce lesa. Novak Franjo, Maribor, Jurčičeva 6._ 418
Sodarske pomočnike sprejme takoj pri prosti hrani, stanovanju in dobri plači Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo.	457
POSESTVA:
Brezplačno se da v najem posestvo pridni slovenski družini. Pogoj: neznanje nemščine. Ponudil s priporočilom župnega urada na upravo lista pod številko 470.__
Prodam majhno posestvo. Cartl Franc, Zg. Haj-dina pri Ptuju._ 472
Kupim posestvo, srednje veliko, s sadonosnlkom ali z gozdom za sečnjo. Matilda Slatinšek, Paka št. 33, pošta Vitanje.	501
MoStna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanje jako dobre ln zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11.	490
Veverice, kune, lisice, dihurje, divje zajce in ostale kože divjačine kupujem po najvišjih dnevnih cenah. Sprejmem v strojenje in barvanje. Semko, Maribor, Aleksandrova 13.	488
Proda se radi selitve moško kolo, velika omara, rjuhe, vzglavniki, dve odeji, perilo, zastorji, moške obleke, čevlji, slike itd. Samo v nedeljo, 31. marca, dopoldne v Slovenski ulici 22, prvo nadstropje, prva vrata._ 502
Kostanjevo kolje proda Obran, Maribor, Loška ulica 13.	497
Cešpljeva drevesca, domače in bosanske češplje. Breskve. Vinsko trsje. Korenjaki Gothe 9. Sadjarstvo bratov Dolinšek, Kamnica pri Mariboru.	496
Spuščalni licencovan žrebee pri: Krajnc Francu, Partinje, Sv. Jurij, Slov. gorice._416
Prodam stroj, s katerim se lahko žaga, vrta tn struži, na ročni pogon, primeren za kolarja ali mizarja. Hamer Jožef, kolar, Sv. Ilj v Slovenskih goricah.	504
Najcenejše in najboljše usnje in čevljarske potrebščine ter jermenje vseh vrst dobiš v usnjarni	478
KOSI VIKTOR
MARIBOR — KRALJA PETRA TRG 9.
HALO!	HALO!
Preden si kupiš novo kolo, si oglej mojo zalogo! Ce si hočeš kupiti še po stari ceni, pojdi k trgovcu	503
Edvard Polanec, ivnitfcl
podružnica Očeslavci pri Gornji Radgon'
neusmiljeno pobijali ali pa ga divje gnali v beg. Zgodovina vseh starejših narodov nam mnogo pripoveduje o orožjih groze, ki so nekaki predhodniki današnjih tankov.
Začetni bojni vozovi starega veka so imeli povsem navadno obliko. Take vozove, nato-vorjene s skalami, so že Iliri pognali po klancu na naskakujoče vojščake Aleksandra Velikega. Vendar v dolino drveči vozovi niso pokazali pričakovanega uspeha, ker je Aleksander Veliki spoznal pravočasno nakano svojih nasprotnikov in ukazal vojščakom, naj stopijo s ceste, tako da je nevarni voz za-grmel v dolino. Ker niso Iliri nehali z odpravo sličnih voz z vrha na Grke, je Aleksander Veliki zapovedal svojim vojščakom poleči tesno drug k drugemu na tla in se pokriti s svojimi velikimi ščiti. Tako so vsi vozovi Ilirov izginili po železni živi cesti, preko ščitov, brez haska v dolino. Ko ni bilo več nevarnosti div-jajočih voz, so Grki naskočili Ilire in jih pognali v beg. Tako je prvi napad vojnih voz v zgodovini žalostno končal.
Za naskakovanje utrjenih mest so uporabljali narodi stroj«, čigar naloga je bila izdolb-sti v zidovju odprtino, da bi se utrjeni zid
v obliki kroga. Žene, otroke in vse svoje imetje so spravljali v sredino yozovne utrdbe, vojščaki so se pa poskrili med kolesjem ali pa na vozovih taborišča ter pričakovali tu skriti na napadalce. Ta način borbe so uporabljali tudi ameriški naseljenci v borbi z Indijanci.
Neumorno je človeški duh ruval dalje in deloval na to, da bi pretvoril voz v napadalno in razruševalno sredstvo. Z iznajdbo parnega stroja se je prikazal tudi prvi parni oklopni voz, ki se je za tedanje čase dokaj hitro premikal. Zaradi prevelike uporabe goriva, ki ga je moral tak voz voziti s seboj, se je izkazal oklopnjak pri preizkusih kot neroden. Končno
Toda kmalu so spoznali, kje in kako je tank ranljiv. Danes ne gledamo več na tank s takim strahom. Tank ima težek, še dokaj neokreten trup, ki je dober cilj topništva. Marsikateri tank je v svetovni vojni zašel v past. Padel je kar zlepa v globoko izkopano jamo, iz katere si ni mogel pomagati. Drugi način borbe zoper tanke je bil ta, da se je tanku podstavljal cel sveženj ročnih granat, ki so tank vrgle v zrak. Ako so tanki nevzdržno prodirali naprej, jim vojaki, ki so se skrivali za njimi, niso mogli slediti. V takem primeru je bil tank izgubljen, ker je porabil ves bencin, ki bi bil potreben za vrnitev, in ker mu je bila pot vrnitve presekana.
Kakšno vlogo igra moderen tank v sedanji vojni, vemo iz dognanj na Finskem, kjer so junaški Finci uničili na stotine ruskih tankov s tem, da so jih zvabili na podminirana polja, kjer so železje in napadalci kar frčali v zrak — vsi raztrgani. Pa tudi protitankovsko topništvo je tako izpopolnjeno, da tank pride nasprotniku komaj do živega. V splošnem lahko rečemo, da tank danes ni tisto orožje, ki bi odločalo izid vojne, pač pa samo pomožno sredstvo, da se napravi čimvečja škoda. *
SMEJTE SE!
Ko je človek iznašel smodnik, so se prikazali na bojnih poljih posebni naskakovalni
UGANITE!
Ne iz kamna in ne v lok — most se spenja čez potok.	('pa*!)
Ce vzameš v ednini, naostri koeo; če pa v dvojini, prenaša blago.	("«iso)
Štiri noge pa žimo ln perje ima. To krotko
»živalco« vsak menda pozna?
Od bojnega voza do ianka
strojnicami in topovi. V svetovni vojni so se oklopni avtomobili rabili samo na trdih, dobro grajenih in kamenitih, gladkih poljih. In baš radi tega so se ti avtomobili izkazali kot sila nerodni, saj niso mogli z njimi skozi gozdove, po njivah, po strminah, čez jarke in jame. Zato so skušali tem vozovom odstraniti nerodna kolesa in jih nadomestiti s plazečo, vlačilno verigo. Edino tako je mogel oklopnjak preko jam, jarkov in žičnih ovir. Plazil se je po strminah, podiral drevesa in zidovje. Ni bilo preprek, ki bi ga mogle zadržati na pohodu. Tako smo dobili prve tanke.
Ko so v svetovni vojni vrgli tanke na bojno polje, so vlili sovražniku silen strah in grozo. Skozi meglo so izgledali kot strašna plazeča golazen, ki je rušila pred seboj vse prepreke.
zaradi tega porušil. Delo so seveda opravljali vojščaki, ki so gnali vozilo, a prav tako tudi izproževali z železom okovanega ovna, ki' je iz-podkopaval zidovje. Obenem so navadno uporabljali tudi napadalne stolpe, da so z njih polagali čez jarek na mestni zid pridvižni mostiček, po katerem so se splazili vojščaki v utrjeno mesto. Te naskakovalne stolpe so premikali ljudje ali pa konji, ki so se skrivali v zaščiteni notranjosti.
se je parni oklopnjak pri vojaških vajah tako zaletel v zid, da se je polomil in pokvaril tako svoje topove, da niso bili več za rabo. Vrgli so ga med staro železje, kamor je že spadal od vsega svojega početka.
Kar ni mogel dati parni stroj, je dal bencinski motor. Tako vidimo že leta 1904. prvi oklopni avto, oborožen z brzostrelnim topom. Danes so oklopni avtomobili oboroženi z več
Nezadovojjen Gasilski poveljnik: »Mikllč, kako to, da hočete izstopiti iz gasilskega društva, pri katerem ste že deset let?«
Miklič: »Kaj pa hočem? Odkar sem pri društvu, ni bilo niti enega požara.«
Sodba
Neka žena je prišla h knezu in Je tožila svojega moža, da jo tepe.
Knez: »To mene nič ne briga.«
žena: »Toda moj mož vedno govori zoper tebe!«
Knez: »To pa tebe nič ne briga...«
Razgovor o vojaštvu Učitelj: »Kako rečemo vojaku, ki ni v prvih vrstah in gre brez puške v boj. Kdo ve?«
Nekaj časa je v razredu vse tiho, nato se oglasi nekdo: »Strahopetec« — toda vtem že zavpije Peterček:
»Gospod učitelj, to je častnik!«
Kar pomni zgodovina, so narodi reševali medsebojne spore večinoma z mečem. V mo-rilnih bojih so si izmišljevali orožja, ki so odločala izid vojne. Ali z izkustvi v teku stoletij je dokazano, da vsaka iznajdba vojne tehnike ima le kratkotrajne, hipne uspehe, in to le do tedaj, dokler nasprotnik ne iznajde protisredstev.
Ze pred tisočletji so pešci naleteli v bojih na bojne vozove sovražnikov, ki so divjaje z razpenjenimi konji prileteli med vojščake. Na teh vozovih so se vozili poleg voznika še su-iičarji ali pa lokostrelci, ki so sovražnika
vozovi. Voz je bil popolnoma zaprt. V notranjosti so konji vlekli voz, dočim so vojaki skozi line streljali na sovražnika. Neroden je bil ta voz, ker se ni dal dobro obračati, zaradi česar ni bilo mogoče vedno streljati na sovražnika.
Medtem ko je bila vojna vrednost teh na-skakovalnih voz dvomljiva, so se ponovno pokazali v borbah vozovi kakor v starih grških časih. Razlika je obstojala le v tem, da je voz bil večji ter povrh opremljen še z ostrimi noži. Baš ti noži so največ ogrožali sovražnika, kajti v diru so noži kar sekali ude nasprotnikov. Na vpreženem konju je sedel vozač, ki je neusmiljeno pretepal razdivjane konje, dočim so se na vozu vozili puškarji in suličarji. Ti vozovi so bili strah in trepet sovražnika.
V času, ko so vojščaki vozili v boj s seboj na vozovih svoje rodbine in tudi vse svoje imetje, se je izkazal za dobrega oni obrambni način, ki je znan pod imenom vozovnega taborišča. Vozove so postavljali v strnjeno vrsto
Nov redilni prašek za prašiče. Za 1 prašiča zadostuje samo 1 zaviteK za 6 din. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zavitke 6 din, od 5 za vitkov naprej 12 din.
Prašek za pitanje goveje Sivine. Pospešuje močno rast in hitro zdebeljenje govedi in telet. Veliki zavitek 10 dm. Poštnina povzetje za 1 zavitek 8 din, za več zavitkov 12 din.
Prašek za pomnožite,? ;n Izboljšanje mleka pri kravah ter izvrstno hranilno In redilno sredstvo. 1 zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din.
Konjln povečava pri konjih apetit, jih vzdrži sveže in bistre ter preprečuje najpogostejše konjske bolezni, posebno katar l zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din.
M OSTI ti
fS
Mostna esenca M ost in zj. izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 150 litrov 20 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 steklenici 15 din.
J ABLIN
za izdelovanje domače pijače brez dodatka pravega sadjevca. Zavitek za 50 litrov 20 din, s poštnino 26 din.
R U M O L
esenca za Izdelovanje ruma z domačo slivovko. Steklenica za 2 1 ruma 8 din. Poštnina 6 din.
Drogerija KANC,
Maribor, Slovenska ulica
Zaloga v Celju:
Trg. Lolbner, Kralja Petra cesta 17
Zaloga v Ptuju s
Drog. Skočir, Slovenski trg 11
V	NAJNOVEJŠIH VZORCIH
V	NAJVEČJI IZBIRI
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH
CENIK Z ASTON )!
NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI
KLOBUKI, ČEVLJI, NOGAVICE,
CRLJ5 24
ROKAVICE, KRAVATE, ROBCI, DEŽNIKI
MALA OZNANILA
RAZNO:
žične vložke, železno pohištvo in otroške vozičke dobavlja poceni »Obnova« F. Novak, Jurčičeva ulica 6.	382
Kupujem vsakovrsten rezan les ali v hlodih. Plačam takoj. Novak Franjo, Maribor, Jurčičeva ulica 6.	417
Vinsko trs je, korenjaki, 100% zajamčeno, dobite pri Dolinšek, Crešnjevec, p. Selnica ob Dravi. Osebno naročite in prevzamete tudi pri Dolinšek, Kamnica pri Mariboru.	322
Cepljene trte, korenjake, amerikanske ključe in sadno drevje razpošilja v prvovrstni kvaliteti drevesnica Gradišnik, Šmarjeta pri Celju. 218
Prvovrstno trsje raznih sort nudi trsnica Hrastnik, Št. llj pri Velenju. Za razne sadike in pristnost sort se garantira!	366
■JABLUS — JABOLCNIK! Ako boste imeli pijače za domačo porabo premalo ali če je Vaša pijača kisla, si pomagate, ako naročite Jablus, iz katere napravite izvrsten jabolčnik ali hru-škovec tudi brez naravnega sadjevca. S poštnino stane 50 litrov 39.50, 100 litrov 69.—, 150 litrov 98.— din. že nad tisoč pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo Renier, Podčetrtek.
471
Cunje, krojaške odpadke, star papu. ovčjo voi-no. dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	11
Halo! Pomlad! Leto! OSTANKI mariborskih tekstilnih tovaren, dobro uporabni, pristno-
barvni, brez napak! »Paket serija H« 15—18 m prima oxfordov, turing in frenšev za posebno močne moške srajce v izbrano lepih vzorcih. »Paket serija M« 15—18 m za ženske obleke, dečve in predpasnike, deleni, kreton, druk, crepi itd. v najlepši sestavi. Vsak paket poštnine prosto 150 din. Za enako ceno dobavimo • gornja paketa tudi mešano, vsakega polovico. »Paket serija Z« 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum, damski ali moški plašč, in sicer: Z-l 130.—, Z-2 160.—, Z-3 200.—, Z-4 250,— in Z-5 300,— din. Vsak paket poStnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neodgovarjajoče zamenjam! Navedene cene veljajo samo tako dolgo, dokler traja zaloga. Pričakujem cenjena naročila ln beležim s spoštovanjem RAZPOŠIL.IALNICA KOSAiOS, Maribor, Razlagova ulica 34 H.
HRANILNE KNJIŽICE, 8% OBVEZNICE
hi druge vrednostne papirje kupuje in plača najbolje	351
BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR, Aleksandrova cesta 40.

IJUDSKA SAMOPOMOČ
zavarovalna zadruga z omejenim jamstvom v Mariboru, Aleksandrova cesta 47 (v lastni palači)
naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu
FEBRUARJU 1940:
Krajnc Marko, delavec, Maribor
Ferk Ivana, užitkarica, Nova vas pri Ptuju
Glogovšek Marija, užitkarica, Trebež, p. Artiče
Zupanič Ivan, posestnik, Leskovec, p. Pragersko
Koprivnjak Bolto, poljedelec, M. Gerpenja, Krapinske Toplice
Šerbl Egidij, kurjač drž. žel. v pokoju, Studenci
Kenda Frančiška, posestnica, Kamnik.
Boje Marija, užitkarica, Prigorica
Bratina Marija, preužitkarica, Križovci pri Ljutomeru Podlesek Uršula, vdova po delavcu, Ruše Valentan Julijana, poštna služiteljica, Maribor Starij Fani, zasebnica, Krško
Čebin Julijana, užitkarica, Sv. Urh, pošta Zagorje ob Savi
Vuk Ivan, posestniški sin, Brezula, p. Slivnica
Lederer Ana, zasebnica, Maribor
Detiček Ivana, preužitkarica, Maribor-Pobrežje
Vorbič Terezija, preužitkarica, Maribor-Košaki
Amon Marija, preužitkarica, Maribor-Pobrežje
Lovec Ivan, posestnik, Studenci
Čanžek Martin, preužitkar, Sv. Miklavž, p. Šmarje pri Jelšah Dogša Jakob, preužitkar, Središče
Šoln Frančiška, preužitkarica, Senovo, pošta Rajhenburg
Šumak Martin, posestnik, Ljutomer
Bošnak Ivan, preužitkar, Parižlje, pošta Braslovče
Weissbacher Alojz, posestnik, Budina, pošta Ptuj
Oblak Ivan, posestnik, Zabukovec, pošta Grize
Spindler Marija, užitkarica, Moravci, pošta Mala Nedelja
Terglavčnik Matija, preužitkar, Bresternica, pošta Maribor
šošter Elizabeta, zasebnica, Jelovec, pošta Makole
Potušek Jakob, preužitkar, Sv. Štefan, p. Dol pri Hrastniku
Mrak Štefan, rudniški upokojenec, Retje, pošta Trbovlje
Večaj Julijana, šivilja, Pekel, pošta Poljčane
Zupan Ivan, usnjar, Maribor-Pobrežje
Cvikl Marija, posestnica, Vinička vas, p. Sv. Peter pri Mariboru Lesjak Ivan, poštni pouradnik v pokoju, Ljubljana Butia Mate, zasebni uradnik v pokoju, Slance, pošta Teharje Kozel Marija, preužitkarica, Gradišča, p. Sv. Barbara v Hal. Pinterič Marija, užitkarica, Sela, pošta Brežice
Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča podpora v skupnem znesku
din 301.160.—.
Članom, ki bo pristopili po 1. novembru 1933, se izplača polna podpora — brez odbitka!
Kdor še ni član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brezobvezno ln brezplačno pristopno izjavo!
475	ZADRUŽNO NAČELSTVO.
VI potrebujete preden pa kupite, si oglejte veliko izbiro OBLEK, KLOBUKOV, PERILA, NOGAVIC, PLAŠČEV itd. v novi modni trgovini „LAMA" Maribor, Jurčičeva 4 Prost ogled! 423	Prvo jugoslov. mllnostavno podjetje S. JForsinerič, Haribor-Melje	KLOBUKE
		moške po din 42.—, 52.—, 72.— otroške po din 30.—, 34.—, 42.— OBLEKE
		PERILO, ČEVLJE, NOGAVICE itd. kupite najugodneje pri 422 JAKOB LAH MARIBOR — GLAVNI TRG 2
		Kmetovalci, pozor 1 Staro železo, kovine, rabljen« stroje, cunje, papir kupuje po zelo visokih cenah, kar se blagovolite prepričati, tvrdka Justin tiu-stinčič, Maribor, Ulica kneza Koclja in podružnica Tezno, vogal Ptujske in TržaSke ceste. 880
Kupujte pri naših oglaševalcih!		
POSO)!
zadruga z neomejenim Jamstvom
obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%, na trimesečno odpoved pa po 5%.
Vse vloge izplačuje točno po dogovoru t™wiia8isi
V S	K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAH
ZAVARUJE
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE Ii E P K I
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI
PODRgjZNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
najbolje In najvarneje pri
SpoflnfcSIalcrsM ljudski posojilnici
Oosposha ulita 23 f PlOribOFll
Ulica 10. ohiohra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
jKŠf* Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri.
Stanje hranilnih vlog din 53,000.000'—.
Tiskar: TIskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru
1111051067050710050801020101000510090201010201100102010110000201010210030001020201000201000001020102020002010202020001010200010000010303050201000202010200010001235323484853232300015348230101010200010202010001020200010201010223235348534800010000