Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 41.	Sobota 18. maja 1929.	Leto IV.
Mussolini zopet
govori.
V italijanski zbornici so razpravljali o 'dogovoru med Vatikanom in Kvirinalbm. Pogodbe je končno zbornica sprejela s 357 glasovi (2 glasova proti).
V razpravi, ki je bila le slavospev dogodku, se je oglasil tudi Mussolini in v Razjasnitev razmerja povedki, da je v Italiji suverena samio Italija, cerkev pa je suverena samo v okvirju dogovorov, to je cerkev v italijanski državi ni svobodna', ampak jie vezana po pogodbah.
Na te izjave Mussolinija je odgovorilo papeževo glasilo samio toliko, da se z nekaterimi točkami Mussolinijevega govora ne strinja, dalje ipa jemllje slavospev dogovorom z zadovoljstvom na znanje.
Pričakovalo se je, da papež, oziroma Vatikan pove svoje stališče k Mussolinijevi izjavi, kar se pa doslej ni zgodilo. Satao pri sprejemu beneških gojencev zavoda Kollegium Cavagni je papež Mussoliniju indirektno odgovoiril s tem, da je povda-ril svojo svetovno duhovno misijo in
! dodal, da je v tem vprašanju intran-sigenten, da je to njegova dolžnost I ter dki si ne da govoriti s seboj.
Slovensko klerikalno časopisje je i to zadevo omenilo, vendar pa sedaj) | v zadevi vztrajno molči, ker o zadevi molči tudi drugo časopisje.
Mussolinijeva izjava je v prvi vrsti politična gesta, v drugi vrsti pa značilna za razmerje, ki je nastalo is tako veliko reklamo in propagando med Vatikanom in Kvirinalom.
Po našem mnenju je in ostane ta pogodba — nekako jetništvo obeh partnerjev kljub vsem izjavam..
Papež je pri včerajšnjem spre-| jemu gojencev jezuitskega kolegija naknadno še izjavil, da pripada vzgoja otrok predvsem cerkvi, nato družini in sploh staršem'. Fašisti so : pa državni totalitaristi in pravijo, da ! pripada vzgoja; predvsem državi. Kako se bosta partnerja sedaj pogli-{ hala? Imeniten je ta sporazum med I fašizmom in Vatikanom!
Nova organizacija helsrajske vlade.
V	smislu uredbe organizacije , vlade z dne 29. marca 19.29 so dajatve in za uvajanje zakonov, od- ] delkih naslednje:
1. Predsedstvo ministrskega sveta j na tri oddelke: pisarna'predsedništva, centralni tiskovni urad in obča državna statistika.
2. Ministrstvo pravde na pet od- ; delkov: obči (sodnopravni) oddelek, i pravni oddelek, oddelek za zakono-dajstvo in za uvajanje zakonov, oddelek za kazenske in podobne zavode ter ek o no m sk o-r ačun sk i in na verski oddelek.
3. Ministrstvo za prosveto na tri oddelke: na obči oddelek, za srednji pouk in za osnovni pouk.
4. Ministrstvo za zunanje posle ima pet oddelkov: politični, upravni, gospodarski, pravni in glavni arhiv.
5. Ministrstvo za notranje posle ima štiri oddelke: za državno zaščito, za javno varnost, za upravo in za samoupravo.
6. Ministrstvo finiamc ima pet oddelkov: za državno računovodstvo, za davke, za carine, za katastre in posestva in za državne dolgove.
7. Ministrstvo za vojno in mornarico ima deset oddelkov:	general-štabni, adjutantski, ekonomski, arti-lerijsko-tebnični, inženjersko-tehnič-ni, sanitetni, sodbi, veterinarski,
kcntroino-proračunski in za mornarico.
8. Ministrstvo za gradbe ima osem oddelkov: obči, računsko-ekonomski, za ceste, za železnice, za hidroteh-nične zadeve, za> arhitektonske zadeve, za pošto ib telegraf ter kontrolni o ddelek.
9. Ministrstvo za promet ima devet oddelkov: obči, za vzdrževanje, strojni oddelek, prometni, finančni, komercijalni, ekonomski, za kontro-
lo	dohodkov in za brodar s tv o.
10. Ministrstvo za poljedelstvo ima pet oddelkov: obči, za rastlinsko proizvajanje, za živinorejo in veterinarstvo. agrarno politiko in agrarno reformo.
11. Ministrstvo za trgovino in industrijo ima tri oddelke: obči, trgovinski in industrijsko-obrtni.
12. Ministrstvo ,za šume in rude ima tri oddelke: za gozdarstvo, za rudarstvo in za računovodstvo in finance.
13. Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje ima tri oddelke: obči, za socijalno skrbstvo in sanitetni1.
Državna uprava bo potemtakem imela pri centralni vladi v vseh ministrstvih 66 oddelčnih šefov, v katerih roke se bodlo stekali posli državne uprave.
Franjo Aleš (Wien):
Avstrijski fašizem srroz*.
Delavstvo vznemirjajo vedno bolj novi glasovi o akcijah avstrijskih fašistov. Tudi mala avstrijska republika se ni mogla otresti nevarnosti fašizma in danes po dobrih desetih letih obstoja se more avstrijska bur-žualzija pohvaliti, d,a skrbno in zakulisno pripravlja zmagoslavno pot sicer doslej neznatnemu, vojaško organiziranemu avstrijskemu fašizmu.
Kritika avstrijskih socijalnih demokratov v parlamentu je vladajoči razred Avstrije popolnoma diskreditirala, posebno pa je razgalila krščanske soeijialce, ki so se postavili v vodstvo avstrijske republike s svojim kanclerjem prelatom dr. I. Seiplom. Vsa odkrita in prikrita stremljenja vladajočega meščanskega
se je fašizem blamiral; toda dejstvo je, da je v rdečem delavskem Dunaju nastopil in pokazal na svoje gospodarje na S chwa rzenbe r gplat zu in s tem očitno zabrusil vsej avstrijski javnosti, dal hoče uvesti — diktaturo fašistov v Avstriji.
Od tedaj ima avstrijska politična javnost priliko opazovati pohod fašizma od dveh strani. Pohod v delavske množice ter pritisk meščanskih politikov od zgoraj.
Poglejmo najprej sliko od spodaj: Kaka naj bo ta? Mar ne podobna oni iz — Trbovelj? Da, prav taka je ta slika: slika plačanega orožja proti delavskemu razredu. Pohodi in izzivanja fašizma delavskega razreda, organiziranega v socijalni demokraciji, grožnje z orožjem, krvavi spopadi, vse to 'kaže brutaliteto fašizma in njegovo vllogo v meščanskem kapitalističnem redu. Teror v političnem življenju, teror v gospodarskem-, teror v obratih, tvornicah in birojih, to je fašističen pohod meščanstva v dobi, ko so razredna nasprotja dosegla svoj višek, ko je gospodarska kriza vzela kapitalistom možnost velikega dobička, v času, ko organizirani delavski razred zahteva svoje
pravice
In slika od zgoraj? Ali naj bo tudi ta drugačna? Ne, bistveno enaka spodnji, le s to razliko, da je ta borba borba za kulisami, neodkrita borba, boj politikov z belimi glace-roka-vicami. V začetku aprila je dr, Seipel ipodal brez pravega parlamentar-
nega povodla demisijo celokupnega kabineta. Zakaij? Zato morda, 'da so toliko časa mogli iskati novega kanclerja? Zato morda, da so našli v njegovem nasledniku dr. Streru-witzu moža Avstrije? Ne. Dr. I3eipel je podal zato demisijo, ker je hotel zgostiti politično sfero Avstrije, ker je hotel dati fašizmu možnost lažjega prodiranja. Dr. Seipel je podal zato demisijo, d)a so meščanski ideollagi mogli razpravljati o krizi parlamentarizma, o krizi demokracije. Da, tako je vedno, kadar so v nevarnosti interesi meščanstva. Takrat nastane vedno kriza parlamentarizma in kriza demokracije. Zakaj? Zato, ker je potlačeni morda že premočen in prenevaren vladajočemu!
In kdo je oče, idejni oče tega stanja in teh stremljenj? Nihče drugi ko fašizem.
Avstrija stopa v tako razdobje. Mi vemo, da se razredna nasprotja z vsako gospodarsko krizo vedno bolj ostre, mi vemo tudi, da moral v času, ko se je meščanska normalizacija ob prvem energičnejšem poskusu vladajočega razreda posrečila, nastati »kriza« parlamentarizma in demokracije.
V	Avstriji se razredna nasprot-stva ostre, Fašizem z vso resnostjo prodira. Delavski razred pa, združen v avstrijski socijalni demokraciji, odločno brani svoje stališče in avstrijski razredno zavedni delavec odgovarja nat udarec fašizma z — udarcem.
Kilijan Jankovič.
V Belgradu jc umrl predsednik Saveza kovinarskih delavcev, Kilijan Jankovič, ki je dobro znan vsemu delavstvu Slovenije, saj je bil1 Slovenec in je tu deloval' dolga leta koc vesten funkcijonar kovinarske organizacije, kateri je načeloval v najtežjih časih, V Belgrad se je preselil pred leti kot blagajnik Saveza, kateremu je postal pozneje predsednik. Kakor smo ga cenili in čislali Slo-
venci, tako so ga cenili in čislali tudi v Belgradu, kjer je njegova smrt izzvala veliko žalost. Slovensko delavstvo je njegova smrt težko- zadela in iznenadila, saj je bil Jankovič v najlepši moški dobi. Vzornemu tovarišu, vestnemu funkcijonar ju ohranimo vsi najlepši spomin.
Težko prizadeti družini naše najgloblje sožalje.
razreda v Avstriji po poslabšanju in celo likvidaciji nekaterih panog s'oca-jalne zakonodaje so se pod pritiskom socijalne demokracije izjalovila; a prišel ije čas, ko se 'je Seipel čutil tako sigurnega, da je javno poklical k sodelovanju avstrijski 'fašizem.
Fašizem je dvignil svojo glavo. Postopoma in s silno previdnostjo se je pojavil v — 'delavskih središčih'. S terorjem podjetnikov 'je ustvaril' v kratkem času tu pa tam močne edi-nice fašizma v — delavskih vrstah, v najboljše protifašistično organizirane centre pa ,je poslal is •svojim porn-pom oboroženo armado sovražnikov delavskega razreda.
Pohod v Dunajsko Novo mesto je bil skromen, tudi na Dunaju samem
Cerkvenikov „Greh“ na odru Narodne ga gledališča v Ljubljani.
Premij era tega dela, ki je ob svoj* krstni predstavi v mariborskem gledališču doseglo pomemben uspeh, se bo vršila v ljubljanski drami v soboto, dne 18. t. m., zvečer.
Režira in inscenira Valo Bratina, ki jel z režijami Cerkvenikovih dramskih del dosegel vselej velike uspehe. Sodelujejo še gospa Gabrijolčičeva in, gg, Jerman ter Kaukler.
Ta premijera bo interesantna zlasti zavoljo Bratinove režije, ki bo v ljubljanskem teatru njegova prva režija.
Priporočamo vsem sodrugom, da se v čim, večjem številu udeležijo premijere so-druga A. Cerkvenika.
Italijanski podtajnik Gandi
potuje po svetu in siklepa prijateljstvo v imenu Italije in Mussolinija. Grandi
je osebni prijatelj Mussolinija im se odločno zavzema za svojega mecena, ki želi postati 'dosmrtni državni kancler Italije. Grandi je obiskal v zadnjem času Albanijo, Turčijo in Grčijo, ter se je mudil minule dni na Madžarskem. Pravih uspehov ni dosegel v Grčiji, ker smatra Venizelos, d!a bi bila zahtevana pogodba z Italijo v nasprotju pogodbi, ki jo ima Grčija z Jugoslavijo. Od 2. do 5. maja pa se je mudil Grandi na Madžarskem, kjer so ga sijajno sprejemali in sam diktator Bethlen ga je 'pozdravi! in poveličal. Grandi je bil seveda ves navdušen in je konstatiral, da sta madžarska in italijanska fašistična duša eno, ter da nikjer ni našel tako hvaležnega naroda, 'kakor je madžarski. — Mi mislimo, da se Grandi jako vara. Madžarski porod je svobodoljuben in smo prepričani, da je velika večina njega demokratična. Potemkinove vasi madžarske 'aristokracije ne bodo rasle do nebes.
Deležni mesec.
' Kakor je .bilo v več dopisih že objavljeno, je sklenilo Konzumno društvo za Slovenijo uvesti 'početkom maja posebno akcijo za razširjenje zadružne ideje, za pridobivanje novega članstva in deležnega kapitala. — V našem časopisu smo že večkrat povedali, da vprašanje razširitve zadružnega' pokreta ni zadeva samega zadružništva, temveč zadeva vseh, ki delujejo za boljšo bodočnost delavskega razreda. V današnjih časih je tembolj važno, da se zavedamo, da
brez dobrih zadružnih organizacij tudi osta-
li	pokret ne bo napredoval. Stališče delavskega pokreta je v današnjih časih, radi izrednih razmer, toliko boli otežkočeno. Strokovne organizacije morajo vsledi neuravnovešenega kapitalističnega gospodarstva v marsikaterem kraju čakati na ugodnejši čas in na ugodnejše konjunkture, da bodo svojo akcijo pričele. Proletarska politična stranka, ki je nudila delavstvu marsikatero zaslombo, je vsled šarlatanskih razmer v
Od danes naprej vsa dni v kinu LJUBLJANSKI DVOR
„EROTIKON“
dratna nesrečne ljubezni mladega dekleta Ite, hčerke železničarja.
V glavni vlogi prva slovenska filmska igralka
IT A. MLINA - IDA KRAVANJA
D eurne predstave vsak dan ob 3., 5., 7. in 9. uri. Mladini neprimerno! Sodeluje pomnoženi orkester. Film izredne lepote, dogodek v filmski umetnosti!
bivši skupščini ukinjena, tako da so preostale intaktne le še zadružne organizacije, katerim delovanje ni onemogočeno.
Ljudje, ki razumejo klic vsakokratne 4obe, se zavedajo, da ne bo zmeraj tako. Gospodarstvo se bo toliko uravnotežilo, da bodo strokovne organizacije lahko uspešno porabile svoje sile, ki so jih v tej dobi stagnacije izvežbale in utrdile. Tudi politične stranke bodo prej ali slej delovale. Sedanjo dobo pa je treba izkoristiti predvsem za to, da se utrdi fundament delavskega gibanja, in to so gospodarske organizacije. Zato je akcija Konzumnega društva za Slovenijo kakor nalašč prišla v dobi, ko vsi naši najboljši ljudje lahko sodelujejo, ko so na drugih ipoljih razbremenjeni. Mi želimo in pozivamo vse, naj se temui klicu takoj odzovejo in po svojih najboljših močeh pomagajo, da bo omenjena akcija dobro uspela.
Konzumno društvo- za Slovenijo je povsem pravilno naslonilo agitacijo v deležnem mesecu na svoj sklep, glede vpeljave starostnega ir posmrtninskega sklada. Kakor je na eni strani resnica, da marsikateri dosedanji člani važnosti tega sklada še povsem ne razumejo, tako je pa na drugi strani tudi res, da je vpeljava tega sklada povzročila v vsej nevtralni javnosti veliko zanimanje za Konzumno društvo.
Dividendarska agitacija se je že precej obrabila. Kakor je imela ta agitacija prvotno veliko privlačno silo k zadrugam, tako je stvar takoj izplahnela, čim je pri-
čela privatna trgovina to sredstvo na de-magoški način izrabljati v svojo korist. Sicer so vsa povračila, ki jih daje privatna trgovina, po veliki večini samo pesek v oči, vendar se je pa sistem povračil v Slove/iiji že tako razširil tudi med privatno trgovino, da je izgubil vsako privlačnost. Parola pa, ki jo je izdalo Konzumno društvo za Slovenijo, ki obljublja prigospodarjeni kapital vračati svojemu članstvu v obliki starostnega in posmrtninskega sklada, ima svojo osnovo globoko v socijalno-političnih zahtevah delavskega razreda, ki gredo za tem, da se od vseh kompetentnih faktorjev zahteva vpeljavo starostnega zavarovanja. Ta parola odgovarja duhu časa in je tako globoka v svojem bistvu, da more pritegniti v svoj krog ne samo ljudi ozkih vidikov, temveč najboljše mislece in najVečje idealiste.
Tudi nam je na tem-, da se začno vprašanja starostne preskrbe ljudskih množic obravnavati na praktičen način. Želimo, da se naše javno življenje in vsa naša politika čimprej prekvasi z vprašanji, kako odpraviti sedanje nesrečno stanje, ko ogromne množice proletarijata ne vedo, kaj bo z njimi na starost, kaj bo z njihovim pomladkom in kje bodo dobile sredstva za slučaji brezposelnosti. To so vprašanja, ki zarezujejo globoko v življenje, zato želimo, da jih Konzumno društvo za Slovenijo tako hrabro, kakor jih je načelo, tudi z isto energijo izvaja do kraja. Naprej po tej poti!
Dnevne novice.
Aretacija delavskega zaupnika Čanžeka.
Včeraj je bil aretiran bivši oblastni poslanec in delavski zaupnik Can-žek, ki je zaposlen v mariborski železniški delavnici. Preveden je bil v tukajšnje zapore. Zakaj je bil" aretiran, ni še prav znano, menda pa je aretacija v zvezi s proslavo 1. maja. Canžek se je zadnja leta udejstvoval le kot oblastni poslanec, po razpustu oblastne skupščine se je pa umaknil iz političnega življenja. Zato je njegova aretacija vzbudila precejšnjo pozornost. Cimi bomo izvedeli kaj več o razlogih te aretacije, bomio še pisali.
*
Ob sklepu lista smo bili obveščeni, da je bil sodr. Čanžek danes dopoldne izpuščen iz zaporov-
Občni zbor ljubljanskih hišnih po- j sestnikov. Hišni posestniki so imeli v soboto občni zbor. Z novim stan'o- ! vamjskim zakonom so zadovoljni (zato pa najemniki niso), z 'ljubljanskim občinskim svetom ipa ne. Tudi hišni posestniki so proti kopališču na Savn. Grozovito jih muči avtobusni pro-
met. Zato bodo zahtevali, da naj avtobusi vozijo samo do periferije mesta, v mesto samo pa ne smejo. Peče ijih dalje, da namerava pravoslavna občina sezidati svojo cerkev v Trubarjevem parku. Že iz teh stvari je razvidno, da društvo ne ve, kaj bi pravzaprav delalo. Vtaplja se v pesku, misleč, da plava medi nebotičnimi gorami svojih nalog,
Trubarjev park in pravoslavna cerkev. V Ljubljani nameravajo zgraditi pravoslavno cerkev v Trubarjevem parku. Pravoslavni verniki imajo pravico, da zgrade cerkev, če čutijo to potrebo. Vsekakor pa Trubarjev park, ki tvori pričetek tivolskega parka, ni primeren prosto za cerkev, ker ije mnogo primernejših 'prostorov. Pred park nikakor ne spada tako zbirališče ljudi, zlasti, ker ta prostor leži itik ob glavnem potu v tivolskega sprehajališča.
Dobava premoga za državne železnice. Koncem minulega tedna je bila v Beogradu konferenca, na kateri se je razpravljalo o dobavljanju premoga. Konferenca je konstatirala, da se nakoplje v državi dovolj dobrega
in zadostnega' premoga zal vse državne železnice. Tudi cene so sorazmerne z inozemskimi premogom'. Podjetniki so izrekli željo, da se dobava premoga razdeli na vse, tudi na manjše premogovnike. AM so tam kaj govorili o rudarskih mezdah in so-ciljalnem položaju rudarjev sploh, tega poročilo ne pove. Na konferenci so bili navzoči tudi ministri dr. Korošec, dr. Mazuranič, dr. Švrljuga in inž. Radivojevič.
Donos državnih monopolov v letu 1927-28. Montopolške uprave tobaka, soli, petroleja, vžigalic, cigaretnega papirja in vrednostnih papirjev so dali 2963 milijonov dinarjev dohodkov, stroškov pa 536 milijonov. Monopoli se torej sijajno ren-tirajo.
Socialistična intemacijonala je
vložila v Ženevi pri Zvezi narodov doslej nad 11.000 peticij za razorožitev. To dokazuje, da (postaja zahteva po razorožitvi vedno bolj splošna. Peticije pa še niso bile vložene iz vseh dežel.
Za razorožitev? Predsednik Zedinjenih držav je predložil kongresu zakonski načrt, po katerem ima pravico za časa vojne uvesti splošno voj. dolžnost za vse moške, stare od 18 do 45 let. Zakon se utemeljluje s tem, da se vojna hitro konča, če je država pripravljena, če pa ni, .pa dolgo traja. — Splošna vojaška dolžnost je pa le takrat kaj vredna, če imaš kanone, puške, aeroplane, bojne ladje, strupene pline in denar. — Pa še sklicujejo mirovno konferenco in podpisujejo Keliogove mirovne pakte! Potrebno je v prvi vrsti novo svetovno niaziranje!
Tridesetletnica haaškega mirovnega sodišča. Dne 18. maja; 1899 je bila otvorjena prva haaška konferenca za miir. To je bila prva mednarodna ustanova, ki naj bi poravnavala meddržavne spore, a je imela le bolj moralne uspehe. Posledica mirovnega sodišča v Haagu je Zveza narodov v Ženevi, ki je pa tudi nadaljina etapa v razvoju mirovnega vprašanja, nikakor pa ne korporacija, ki ibi že danes lahko garantirala za svetovni mir. Mirovno sodišče v Haagu še vedno posluje in ima tam svoje prostore v velikanski modemi lastni' palači.
Mussolini je rekel v svojem govoru v parlamentu, 'da bi cerkev pro-oadfla, če bi bila ostala v Palestini. Do nje današnje veličine ji 'je pomagal Rim in rimski imperij.
Nova intriga v Italiji. V soglasju z Italijo in Vlcltikanom so pričeli na Bavarskem, v Avstriji in /na Madžarskem konservativni pristaša habsburške dinastije, da se navedene tri »katoliške« dežele zbližajo in delajo gospodarsko in politično skupaj ter nroti zedinjenju Avstrije z Nemčijo. To je vsekakor nova akcija, ki ima namen ustvariti v srednji Evropi močnejše ognjišče reakcije, enako pokojni avstro-ogrski monarhiji. Ne-
Vaša že
imeti čevlje, kateri se dobro priležejo, da so čevlji prvo-vrstne kvalitete ter po odgovarjajoči naj nižji dnevni ceni
Uresničite to željo
z nakupom
KARO
ČEVLJEV
Maribor, Koroška c. 19
dvomno ipa je že danes, 'da iz te moke ne bo kruha, ker reakcija kljub temu, da večkrat nastopi, vendar ne vrže ralzvoja več v nekdanjo temo. Konservativci in reakcjjonarci naj svoje relikvije spoštujejo, če jim to ugaja; evropski narodli pa ne pojdejo za njimi.
Socijalisti na Saksonskem .napredujejo.
Na Saksonskem so se v nedeljo 12. t. m. vršile volitve v deželni zbor, ker so> bile volitve iz 1. 1926. zaradi nekih nepravilnosti razveljavljene. Socijalisti so pridobili mnogo glasov in tudi dva mandata več in imajo sedaj 33 mandatov. Izgubili so nemški nacijonalci kot tudi komunisti, ki so pričakovali, da jim bodo prvomajniški nemiri prinesli uspeh. Tudi »hakenkreuzlerji« so zvišali svoje mandate od 2 na 5. Staro-socijalisti so tudi izgubili od 4 mandatov 2.
Novi graški občinski svet pred konstituiranjem. Laskavo priznanje za sodruga župana Muchitscha od strani meščana. List »Der Tag« piše med drugim o izjavi meščanskega pisatelja Rudolfa Hansa Bartscha iz Graza, ki je še pred občinskimi volitvami napisal v »Tagesposti« sledeče: »Šele socialdemokrat, bivši pekovski pomočnik in sedanji župan Vincenc Muchitsch, je moral priti, da je Grazu, enemu najstarejših mest v nemških deželah, dal zopet ugled, ki mu gre. Kar so meščanski zastopniki skozi desetletja zanemarjali v blagor mesta ter njegovih prebivalcev, to je ta socialnodemokratski župan zopet popravil.« To je pač spričevalo za našega rojaka, prijatelja ter sodruga Muchitscha, za katerega bi ga mogel marsikdo zavidati. Menda ni dosti meščanskih politikov, ki hi Upali pokazati toliko možatosti ter v široki javnosti priznati nasprotniku zasluge ter obenem izreči sodbo nad malomarnostjo meščanskih mandatarjev, ki pač radi paradirajo ter mnogo govore, zato pa tem manj delajo. Graški vo-lilci to v precejšnji meri razumejo in so-drug Muchitsch je lahko ponosen, kajti najlepše priznanje zanj in za celi soc. obč. klub je pač to, da dobiva od volitev do volitev vedno več glasov in mandatov. B.
Zopet »Heimvvehr«. V nedeljo 5. maja so imeli »heimwehrovci« zopet svoi zlet v St. Poltnu. Radi obsežnih varnostnih ukrepov in popolnega ignoriranja s struni delavstva, ni prišlo pri tej priliki do nobenega incidenta. Pač pa so »hcimvvehrovci« na povratku domov zopet uganjali svoje ekscese. Kapitalisti, ki jih podpirajo, so jim tudi ta dan napolnili želodce z alkoholom in jim dali na razpolago svoje tovorne automo-bile za povratek. Na povratku so prvič začeli razgrajati v VVotzersdorfu, kjer so se Da jadrno umaknili premoči delavstva; enako so skušali v Stockerauu, v Garsu, Pot-tendorfu ter v Berndorfu provocirati pre-
Bratko Kreft:
Človek mrtvaških lobanj.
Kronika raztrganih duš.
111
Dovolj moči je v mladem človeku. Pokažimo, da teče v nas živa, zdrav«, 'kri. Vse ostalo, 'kar ni naše, kar ni Človekovo, naj zgnije v lastna gnilobi. Mi pa gremo naprej in zato vas danes, ko smo prvič stopili pred svet, pozdravljam s klicem ruskih splavarjev, ko vlačijo težke barke pa matjuški Volgi: »Ej uknem! Pojdjom vpenjod!««
Leo (je odstopil. Dvorana je molčala. Za trenutek se ni ganil nihče. Kot da so vsi prisluhnili, čakali, da izzvene uporne 'besede mladega, odločnega človeka, ki jih je govoril z ostrostjo glasu in z nekim 'prezirom do vseh tistih, ki niso z njim. Mučno tišino je presekal plosk 'dijaštva. Tudi ostalo občinstvo je sledilo. Gospod' Popovič, odh 'lični vrtnar, se je nagnil iz svoje lože v ravnateljevo.
»Gospod ravnatelj, ali ni korajžen ta fant? Kaka samozavest . . .« Gospod ravnatelj ise je nasmehnil. Njemu očividno ni bilo po godi,
»Ni dobro, če govori prologe mladina sama. To bi moral opraviti kdo izmed profesorjev. Do sedaj je tudi 'bila taka navada'.«
»Ti ipa so pretrgali s tradicijo. Sin' mi ije dejal, d!a 'so nekateri dijaki 'hoteli profesorja za pro- 1 log, toda Vuk ni dopustil. Meni imiponlra njegov govor. Nekaj zdravega zveni iz njega;.« Ker pa gospod ravnatelj ni delil njegovega mnenja1, ga je . navdušeni Popovič pustil1. Neka/j je premišljal. i
»Kaj misliš, papa?« ga je vprašal sin.
»Fantu bo treba poskrbeti šopek.«
Stopil je v gledališko pisarno in telefoniral' domov, dia morajo takoj pripraviti velik šopek in ga prinesti v gledališče. Med tem je mladi violinist odigral in nastopil je Mirko. Tiho, kot senca je stopil na vzvišeno mesto ob oknu in začel brati svoje pesmi. Besede niso bile besede,. Kot 'da plavajo galebi nad spokojno morsko gladino, so se izlivale po odru, v dvorano in marsikatero dlekle je zadrhtelo ob tej nežni godb« mladega srca. 'Sredi nežnosti pa sie je skrivala trpkost, težka slutnja trpečega, bolnega človeka.
Vem, da bom umrl.
Kolt ugaisne zvezda na nebu, •>’ bo neopaženo ugasnilo moje življenje . . .
Žejen sem,
žejen lepote, pomladi, zdravja . . .
Tako je končal, se poklonil enkrat, dvakrat, ker je izzval plosk. Že je hotel z odra, ko mu je Leonov brat prinesel majhen šcipek belih nage,:ev, v zelenje povitih. Sprejel ga ije, presenečen je bil!
V	malli 'omotici je stopil za oder.
»Kdo je to prinesel, Leo?«
, »N* vem,« je zanikal ta in šel naprej. Mirko SM'f	k	Frančeku, In ta mu je izpovedal:
»Milena iga je prinesla in naju prosila, da ti ne poveva . . .« Mirkotu so se orosile oči. »Uboga Mi-•Icna.! Sebi je pritrgala, dia mi je kupila te bele na-geljčke. Ko bi vedel učitelj Kotnik, kdo ve, kako bi bilo. Zadhjič sta se Zaročila. Povedala mi je na
cesti. Toliko', da ni zjokala na glas. Zakaj mora iti njeno vižljenje na tako pot, zakaj nisem tako močan, dia bi ga usmeril v drugo stran? . . .«
»Tiho, poslušaj,, kako dfivje igra Lizstovo
rapsodijo.«
Mirko je izginil v garderobo, kjer se je zjokali ob belem šopku dekleta, ki ni bilo njemu namenjeno, Franček je bil nervozen pri nastopu. Sekal ie (besede svojih pesmi tako, da je 'bil dvom nad bogom in ljudmi še ostrejši in jasnejša. Kam? Kdo smo? Saj je vse zastonj. Tako je govorilo iz njega, le na koncu je zazvenelo kot tih (akord upanja. Kosci brez kos smo, trava zeleni, rodi . . . Samo kose, kose najdimo ... Za tem je igral kvartet in luč je spet zasvetila v dvorani. Vse je hitelo v veže na zrak. Dijaštvo je bilo veselo, navdušeno. Vse se je izteklo do sediaj še gladko, tako, dia razen majbirh pomislekov glede prologa ni vzbudilo nio-’ en:h tresljajev v možganskih celicah navzočih profesorjev in ravnateljev.
Na odru pa je vladala nervoznost. Leo se j,e hitro maskiral v bledega, mladega študenta in pregledoval, če je vse na mestu. »Hitro! Hitro! Da ne bo odmor predolg,« je tiral delavce In inspiciijenta. Njegciva sireča je bila, da se je spomnil še kovčka, v katerem je bil samokres. Kovček pa je bil zn-kenjen. Leo je nahrulil brata: »Kje ije ključ!« ©nat se ga je ustrašil, iskal po vseh žepih, a ključa rai mogel najti. To je spravilo Leona povsem iz ravnotežja.
»Zastor bi se že moral odgrniti, sedaj pa raj ključa.« Tako je begal po odru sem in tje in iskal ključ povsod, kjer glai ni 'bilo moči najti.
y
&
„Nas zakon pravi mlada gospa je srečen\" Mica. „Zmeraj imam
časa za svojega moža, tudi ko se pere perilo. Jed je vedno ob času gotova, ker RADION pere perilo sam."
Varuje perilo!
t
.tepe. V Garsu so ranili pet delavcev. Najhujše je bilo v Leobersdtorfu: tam se je ravno vršila neka delavska veselica. Ko so se »heimwehrovci« pripeljali v tovornem avtu pred delavski dom, kjer se je ravno plesalo, so poskakali iz avtomobila, vdrli v lokale in začeli slepo mahati z ročnimi vojaškimi lopatami 5» navzočih, vsevprek, po ženskah in moških. Šele po daljšem boju se jih je posrečilo izgnati; poskakali sa zopet v svoj avtomobil in jot odkurili. Na, bojišču je ostalo več težko ranjenih, med njimi obratni zaupnik in občinski svetnik s. Ko-delka. Delavstvo v bližnjih tovarnah je drugi dan vstopilo v protestni štrajk. Taki so torej branilci javnega reda in ljubljenci prelata Seipla, za katere se tudi naš »Slovenec« toplo zavzema.
Nemški komunisti so po prvomajskih dogodkih v berlinskem državnem zboru zelo razburjeni. Več njihovih protestnih resolucij je bilo odklonjenih od večine Zato so začeli z ropotom. Več članov njihovega kluba je bilo od sej izključenih. Komunist Kastner je zaklical proti večini: »Ne brigamo se za vaše prepovedi in) vaša nasilja, ki nas ne bodo ovirala, da nadaljujemo svoj revolucionarni boj. V tem; trenutku, ko boste! vi napovedali vojno Rusiji, bomo mi razvili meščansko voj*no, da preprečimo vaša oboroževanja.«
Na Dunaju je bil po večdnevni razpravi obsojen 17 letni dijak Artmann, ki je bil obdolžen, da je umoril očeta in mater, in sicer pred sodiščem za mladoletne na 7, oz. na 10 let ječe. Fant je bil edini sin dob/o situiranih! staršev, ki so ga zelo slabo od-gojili, pa jim je končno zrastel čez glavo. Dejanje je sicer po dolgem1 zaslišavanjiu deiloma priznal, vendar pa je mišljenje javnosti deljeno, da li je res on morilec ali pa sta se oče in mati medsebojno umorila kakor on trdi.
Novi avstrijski kancler je hotel že odstopiti. Dunajski župan s. Seitz kot deželni glavar je izdal naredbo, s katero prepoveduje vse nadaljne nastope takozvanih samoobrambnih formacij, med temi je pred vsem zloglasni »Heirmvehr« in še nekoliko meščanskih bojnih društev in seveda tudi socijalistični »Schutzbund«, ki je bil ustanovljen šele tedaj, ko so začeli terorizirati delavstvo razni »frontkampferji«. Ta prepoved pa> je povzročila silno zmedo med krščanskimi socij[alci, ki so razbiti v dva dela in ne drže več discipline, odkar je prelat Seipel izmaknil pete. En del istih stoji pod vplivom znanega dr. Mataje, drugi del pa pod Kunschakovim vodstvom Ma-taja je odločno za »heimwehrovce«, med tem pa je Kunschak proti njim. In to je novega kanclerja spravilo v mučen položaj, kajti »Heirmvehr« je napovedal nastop za nedeljto na Dunaju in so tedaj eni zahtevali, da naj Streermvitz zabrani ta nastop, drugi so pa, nasprotno, zahtevali, da nalj fašisti nastopijo ter najt se naredba župana Seitza prezre. Streeruvvitz ni vedel, komu nai bi ustregel in je hotel demisi-jonirati, kar pa je končno Kunschak s svojo močno avtoriteto preprečil.
Glasila avstrijskih socijalistov, zlasti »Der Abend«, ostro obsojajo prepovedi in nastop vlade v Berlinu 1. maja. Pravi, da se minister-socijalist ne sme nikdar tako daleč spozabiti, da bi prepovedal javno praznovanje 1. maja, za katero se je delavstvo s toliko žrtvami že 40 let borilo. Evenr tuelni izgredi bi se dali tudi na drug način preprečiti.
Za nov krematorij v Prag! so razpisana dela. Za njegovo gradbo je predvidenih 10 milijonov Kč. Drugod se drug za drugim gradijo krematoriji, kedaj1 li bomo tudi v Jugoslaviji dobili prvega?
Nedeljske parade na Dunaju so potekle povsem mirno. Heirmvehrovcev je marši-ralo iz cerkve, kjer so blagoslavljali neko svojo zastavo in kjer jim je neki fajmošter držal navdušen krvav govor proti rdečkar-jetn, komaj 1800. Članov socijalističnega »Schutzbunda« je bilo nar cesti 30.000, in delavskih telovadcev, ki so prihiteli na te-lesnovzgojni dan, tudi 20.000. Nižjeavstrij-ska deželna vlada je po vzgledu dunajskega deželnega glavarja s. Seitza prepovedala v bodoče vse pohodei civilnih bojevnih čet.
Pri občinskih volitvah na Francoskem so skoraj vse stranke ohranile isti položaj kakor so ga imele pred volitvami. V večjih mestih so zmagali socijalisti.
Organizator avstrijskih »Heimwehrov«, nemški stotnik Pabst, je prejemal velike vsote iz Nemčije v svrho organiziranja avstrijskih fašistov; tako jel iz samega fonda za podpiranje inozemskega nemštva prejel nad 60.000 zlatih mark, velike vsote je prejel tudi iz proračuna, notranjega in zunanjega nemškega ministrstva, vendar pod raznimi skrivnimi naslovi, tako da minister sam o tem ni vedel. Šele v zadnjem procesu proti Jorusu je vse to prišlo na dan.
Kunšak, avstrijski krščansko-socijalni poslanec, je> odložil vse svoje funkcije v stranki. Na javnem shodu je izjavil, da nikakor ne more soglašati s tistimi krščanskosocialnimi krogi, ki se identificirajo s »heimvvehrovci« in jih podpirajo (Seipel, Mataja, Jerrabek), ker to neizbežno vodi v meščansko vojno. Dejal je, da si je nemogoče predstavljati, dai bi se dunajski so-cijalni demokrati, ki razpolagajo z 250.000 možmi dobro organiziranega »Schutzbunda«, brez boja udali heimwehrovskemu fašizmu. V trenutku, ko bi skušali napasti Dunaj, bi se vnela meščanska vojna tudi Po vseh drugih avstrijskih mestih, izid bi Pa bil zelo negotov, pač pa bi sosedne države to priliko vporabile, da Avstrijo zasedejo. Zato Kunšak im z njim večina .kr-ščansko-socijalne stranke odklanja odgovornost za tako politiko. Naš »Slovenec«, Prijatelj avstrijskih fašistov, naj sil to dobro zapomni.
Zrakoplov »Zeppelin«, ki se je v četrtek zjutraj podal drugič v Ameriko, kamor le bil baje prodan, se je moral, ko je že
preletel Francijo, vrniti, ker so se mu nekateri stroji pokvarili.
V Moskvi in Leningradu se vrše demonstracij© proti nemški vladi radi dogodkov 1. maja v Berlinu. Izraža se simpatije nemškim komunistom in obsoja zlasti nemško socijalno demokracijo, ki ima večino v vladi, češ, da je odgovorna za te dogodke. Nemški poslanik v Moskvi je vložil pri sovjetski vladi protest proti govoru vojnega komisarja Vorošilova prilikom [praznovanja 1. maja v Moskvi (v. katerem se je ostro izrazil proti nemški vladi radi prepovedi prvomajskih demonstracij v Berlinu) in pa proti temu, da so se v Moskvi v obhodih nosile) žaljive karikature nemških državnikov. Sovjetska vlada je to obžalovala in obljubila uvesti preiskavo'. Proti zadnjim demonstracijam v Leningradu je nemški poslanik zopet protestiral. Sovjetska vlada je na to odgovorila, da v sovjetski Rusiji obstoji svoboda zborovanja in izražanjia in da zato ne more prepovedati svojim državljanom, da ne smejo dati duška svojim občutkom. Kakor vse kaže, postaja dosedanje prijateljstvo med Nemčijo in Rusijo vedno bolj rahlo. Mi, pri nas na jugu, ne moremo ugotavljati, v koliko jei mogoče temui kriva nemška socijalna demokracija; mogoče bi se dalo te stvari, ki nas spominjajo na krize v letih 1914. in 1919., na kak drug način rešiti. Vsekakor imajo komunisti zopet novih snovi za svoje agitacije. Vzor ostane slej ko prej velika ideja, ki jie vstvarila današnji Dunaj.
V Perziji in v Turkestanu je divjal prošli teden silovit potres, ki je razdejal 50 vasi in mest. 3000 ljudi je mrtvih, mnogo tisoč ranjenih. Beda in lakota je nepopisna. Ruski rdeči križ je poslal v Perzijo z letali zdravnike, bolniške strežnice in zdravila, vendar še premalo za tolikšno bedo. Tudi mesto Ashabad ob perzijski meji, ki sie ga še marsikak naš vojni vjetnik spominja, ja hudo trpelo.
Huda dinamitna eksplozija je na najprometnejši ulici Turina v Italiji razrušila hišo, in je bilo pri tem 10 mrtvih in 10 težko ranjenih.
Živ pokopan. V neki nemški vasi so prošli teden pokopali 78 letnega kmetal Krausa. Ko so že pogrebci odšli s pokopališča, je slišal grobar iz napol zasutega groba trkanje in stokanje. Ves preplašen je zbežal v občinski urad im župan je odrediti Iflom-tsijottelno preiskavo. Komisija se ije pa sestala šele čez šest ur in ko so grob odprli, so našli Krausa v resnici že nnlrtve-ga. Iz njegovega položaja se je .dalo sklepati, da je bil živ pokopan, kajti ležal je na strani, Toke je imel vse razpraskane in obraz ves posivel1, ker se je zadušil.
Človeško življenje obstoji iz samih malih priložnosti, ki nai bodo kar najbolj ugodne. — Vsaka poedina bo za Vas lepša, če se ne mučite. — Za pranje vzemite torej SCHICHT-ov »RADION«.
Kulturo.
Bagard Veiler, Proces Mary Dugan.
(Repriza na mariborskem odru 14. maja.)
»Tako bi skoro lahko rekli, da tudi nedolžno obtoženi vrši državi svojo dolžnost.« (Resno mišljene besediei drž. pravdnika, ki morajo vzbuditi pri publiki nasmešek.)
Komad, vzrasel iz povojnega življenja, iz dobe, ki se odlikuje po mnogoštevilnih justičnih umorih. Protest proti okostenelosti sodobnega postopka pred sodišči, kjer ubogega dekleta, ki je povrh še »metresa« (?), ne smatrajo za verodostojno pričo, do-čim je gospa iz boljših krogov vzvišena nad vsak sum. Po ideji nam, je komad simpatičen, dasi bi se dala ta ideja bolje obdelati v eseju ali noveli. Pa je vkljub temu prav, da z igro ponazoruje Amerikancem, ki imajo ta komad na vseh odrih na stalnem repertoarju, bedastočo v sč zaljubljenega, zveriženega paragrafarstva — kajti komad ob dobri režiji in igri odpira oči.
Tri napeta dejanja. Igra sama nas je povsem zadovoljila in predaleč bi zašli, če bi hoteli pohvaliti vsakega posameznika, kajti spretna režija je znala pritegniti tudi statiste k pravemu sodelovanju. Podčrtamo pa nai posebej izborno kreacijo Skrbinška (Galvay), temperamentno igro Rakuševo (Jimmy Dugan), ki j® dokazal, da ne zna biti samo dober ljubimec, mirno in premišljeno, do podrobnosti izdelano igro Bukše-kove (gospa Rice), pred vsem pa igro Kraljeve (Mary Dugan), ki je znova dokazala, da je umetnica širokih kvalitet; dober je bil tudi Rožanski (sodnik), dočim nas; je Pavle Kovič (sodni sluga) zadovoljil bolj z masko kot pa a igro.
Režiser Joško Kovič je znal s scenerijo ustvariti vtis prave porotne obravnave, podčrtati bi pa moral v ceiloti še bolj njeno okostenelost.	Talpa.
Detoljub.
Dragi starši!
Prosimo Vas, da si pridržite nedeljsko Popoldne, dne 26. majnika 1929, kot prost dan, ker Vas mi vabimo, da obiščete ob 15. uri naš skromni dom »Detoljubov« na vrtu »Ljudskega doma« na Ruški cesti 7.
Ob tej priliki se vrši letošnji občni zbor, na katerem boste natančneje izvedeli
o	življenju in delovanju otrok■ preteklega leta.
Sporočiti Vam hočemo tudi, kako si predstavlja društvo zaščito in skrbstvo otrok, da lahko pomaga staršem v njihovih težkih skrbeli in dolžnostih pri vzgoji njih ljubljencev.
Prosimo Vas za točnost ter Vas pozdravljamo s prisrčnim »Družnost«.
Maribor, 17. 5. 1929.
Odbor.
Huiibor.
JUBILEJ DELA.
Te dni praznuje učiteljstvo mariborskih osnovnih in meščanskih šol desetletnico, odkar je prevzelo posle od osobja predpre-vratnegai režima. Gre torej za desetletnico sedanje šole. Res je, da se v bistvu ta zelo razlikuje od poprejšnje in da pomeni ta razlika velik napredek. Glavna naloga poprejšnje šole je bila, da ustvarja in ohranja v slovenskem morju ležečemu mestu nemški značaj. Zato jie' bilo nujno, da se ves dotok prebivalstva, ki bi sicer prirodno ogrožal nacijonalni karakter mesta, hitro ponemči. In ponemčevalnice so v bistvu bile te šole pred prevratom. Temu edinemu namenu se je moralo vse drugo podrediti, četudi na račun pouka samega. Dogodki pred desetimi leti so napravili temi razmeram koniec. Mariborske šole so v aprilu 1919 prevzeli slovenski učitelji, ki so morali novo šolo šele postaviti. In letos praznujejo desetletnico' svojega dela in v soboto se sestanejo k zborovanju* da pogledajo, je-li to delo rodilo tudi kaj uspehov. Ako to delo pogledamo mi, moramo priznati, da je razlika med staro in današnjo šolo znatna in da preteklo desetletje vsaj na šolskem polju ne pomeni pasivnega zaključka. Sicer gre del tega napredka na rovaš časovnega ra-zorjfci, ki tudi v preteklem desetletju ni stal, en del pa na račun lokalnih upravnih či-niteljev, predvsem mestne občine. V mestnem občinskem svetu se je porodila: mar-sikaka inicijativa šoli in mladini v korist. Vsei to pa bi ne nosilo dosti prida, da ni učiteljstvo teh inicijativ poprijelo* in dobrih želja mestnih in drugih očetov izvedlo. Da ni s svojo lastno inicijativo hitelo bogateti svojo novo šolo. V tem obstoja vsekakor velika zasluga učiteljstva. — Ako si sedaj to šolo nekoliko pogledamo, vidimo napredek v glavnem v dveh smereh. Prvo, šola se je približala ljudstvu. Kaj takega kakor »socijalne šolske ustanove« pred vojno v Mariboru niso poznali. Edino, kar so imeli, je bil taKozvani »Knabenhort«, deško dnevno zavetišče, ki pa je bilo ustanova privatnega društva in ni toliko sledilo socijalnim namenom, kakor onemu edinemu cilju tedanjih dni, ponemčevanju. Tudi ta zavod se je ob prevratu prevzel. Iz njega pa se je razvilo močno dečje dnevno zavetišče za dečke in deklice, ki sprejme danes preko 100 otrok, ki bi sicer bili prepuščeni cesti, a samostojni dečji dom, ki je danes v oskt-bi oblastne samouprave, prevzema in oskrbuje otroke, ki so izgubili starše ali ka-terih’ iz socijalnih razlogov pri starših ni
mogoče pustiti. V zvezi s temi zavodi deluje mladinski svet mestne občine, ki vzdržuje tudi generalnega varuha, ki ima nalogo paziti na one mestne otroke, ki so postali sirote. Mestna občina je menda prva v državi nastavila posebnega šolskega zdravnika, ki v zdravstvenem pogledu čuva šolsko mladež. V zvezi s tem se letno s pomočjo mestne občine in raznih mladinskih organizacij pošiljajo slabi otroci na okrepitev v počitnicah na morje in v zadnjem času tudi na Pohorje. Iz vrst učiteljstva samega je nastala organizacija: »Društvo za podpiranje revnih učencev«, ki s pomočjo mestne občine vsako zimo dobesedno obleče več stotin otrok. Dotacije mestne občine omogočajo, da so na mariborskih šolah vsi učenci oskrbljeni s potrebnimi učnimi pripomočki. V časih najhujše krize pa je vzdrževala mestna občina šolsko ubožno kuhinjo, ki je nad sto otrokom nudila v zjim skih, mesecih toplo kosilo. Tega vsega nekoč ni bilo. Torej vsekakor lep napredek.
V	drugi smeri pa vidimo napredek tudi v šoli sami. Šolska reforma je sicer tudi pri nas še stvar bodočnosti. Eno pa postojl. Stremljenje učiteljstva, da se ž njo spozna in da ustvari za njo pogoje. To je popolna zasluga njihova Menda prvi v državi, so se oni lotili tega dela, ki je osredotočeno v njihovi posebni organizaciji »Pedagoški centrali«. Šolske delavne zajednice niso v Mariboru več tuja stvar in polagoma, a konstantno moremo v tem pogledu beležiti napredek. Posebno podčrtan je princip dviga ročnega deila k duševnemu, ki je ustvaril na mariborskih šolah številne delavnice, katerih matico, delavnico na deški meščanski šoli, bi vsekakor^ kapdo vsakemu, da si jo ogleda. — Mi čestitamo' učiteljem njihov jubilej in se radujemo ž njimi v trdni veri, da nas bosta nadaljni razvoj in njihovo bodoče delo vedla vsak dan bližje.
Mariborski občinski svet je imel svojo
III.	redno sejo, ki se je vršila) v torek, 14., in v sredo, 15. maja, od 6. do 9. ure zvečer. Seja pa še ni končana, ker so ostale nerešene razne personalne zadeve. Zato se bo po izjavi g. župana vršila prihodnji teden sej|a, ki se bo bavila z afero v pogrebnem zavodu. Seja je imela precej obsežen dnevni red in je kljub temu še mnogo važnih vprašanj, ki niso bila niti na dnevni red postavljena. Danes se mislimo baviti samo splošno s potekom te seje in se bomo na detajle vrnili v prihodnji številki. Seja je bila sprva tajna, ker je župan poročal o ugotovljenih neirednostih pri mestnem pogrebnem zavodu. Osebe, ki so nerednosti zakrivile, bodo izročene, ali bolje rečeno, so že izročene, sodišču, poleg tega se bo
seveda še proti njim disciplinarno postopalo. Župan je poročal, da je mestni proračun za tekoče leto za en milijon) dinarjev pasiven in bo tedaj potrebno, čimprej poiskati novega kritja. Občine bodo baje v kratkem dobile nove predpise o budgeti-raniu. V tej seji se je razpravljalo vprašanje gradbe stanovanj, ker je občinski svet v principu sklenil povodom) razprave o proračunu, da se dovoli dva in pol milijona dinarjev za gradbo stanovanji Toda sedaj po dveh mesecih se je meščanska večina naenkrat premislila in pravi, da ni v interesu mestne občine, graditi stanovanja, pač pa bi se naj raje za omenjeno, vsoto gradilo že stokrat obljubljeno, pa nikoli izvršeno, sicer zelo potrebno sirotišnico. To je taka kalkulacija, ki je precej prozorna. Dr. Lipold Je rekel sicer v odseku, ko je to spremembo predlagal, da je to sicer njegovo osebno mnenje, toda temu mnenju se niso samo pridružili njegovi ožji tovariši a la Kejžar in Tumpej, ampak z vso ognjevitostjo se je oprijel tega mnenjla tudi duhovnik g. Hrastelj, ki se je energično postavil na stran g. podžupana. Da so se temu stališču pridružili tudi gg. od nemškega kluba, ki so vsi brez izjeme hišni posestniki, ni treba posebej povdarjati. Delavski zastopniki so se kajpak postavili proti taki politiki po robu ter povedali, da to ni poštena politika in tudi ne dosledna, ako se ob proračunu delavskemu razredu nekaj dovoli, da se lažje proračun dobi, potem pa soglasne sklepe briskira; to je mahinacijd in nič drugega. Seveda so gotovi gospodje pri živcih silno občutljivi, pa kaj radi svoja šila in kopita poberejo, kakor tista ženska, ki sicer resno ne misli na beg, vendar pa upa, da bo s tem. moža omehčala, da ji bo vstregel na celi črti. Da, tam. v odseku, tam včasih odkrijejo »demokratični« ljudje — svojo naturo. Malo boli se ženirajo v plenarnih sejah. In tako je bilo glede tega sipora, ali je bolj nujna sirotišnica ali pa stanovanja. Sodrug Bahun je predlagal zgraditev 100 zasilnih stanovanj, toliko set jih po izjavi stavbenega urada lahko napravi iz vsote dveh in pol milijona dinarjev. To bi zelo mnogo zaleglo. Taka stanovanja se sama amortizirajo in občina pravzaprav ničesar ne žrtvuje. Sodrugi Bahun, Grčar in Jelen so ponovno utemeljevali stališče, ki ga zastopa v tem vprašanju klub delavcev v občinskem svetu. Toda gospoda se ne vda in ji vsi zdravi argumenti nič ne zaležejo. Hišni posestniki seveda delajo svojo politiko, toda trabanti, ki nimajo hiš, capljajo iz nerazumljivih razlogov za njiimi. Sodr. Bahun je predlagal poimensko glasovanje, da se ne pozabi za bodoče ter svaril gospodo, naj dobro premisli, kaj dela. Nato se je takoj pojavilo vprašanje, da li ne bi kazalo zadevo odložiti ter vprašati strokovnjake, koliko bi se v resnici dalo zgraditi zasilnih stanovanji in kolika bi naj bila najemnina, s katero bi se amortizirala glavnica, kot da tega ne bi že vedeli. Ta sklep je bil potem storjen. Več o tem prihodnjič.
Občni zbor podružnice »Svoboda«. Za
dne 5. t. m. sklicani občni zbor se radi pre-pičle udeležbe ni dovršil. Zaradi tega se občni zbor nadaljuje v soboto, dne 25. maja 1929, ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Na dnevnem redu bo poleg volitve odbora tudi poročilo o kongresu centrale. Prav z ozirom na sklepe kongresa bo imel ta občni zbor rešiti važna načelna in organizatorična vprašanja. Zato je dolžnost slehernega »Svobodaša«, ki mu je delavska kultura kaj mar, da se zborovanja zanesljivo udeleži.
Odbor.
+ Nekaj posebnega Vam nudi pri nakupu birmanskih daril tvrdka M. Ilgerjev sin, Maribor, Gosposka ulica 15, trgovina z urami in zlatnino. Samo prvovrstna kvaliteta, neverjetno nizke cene, poznano velika izbira, tudi na obroke.
Tržič.
Del programa, ki ga je zastopal bivši socijalistični klub v mestni občini, se bliža svojemu zaključku. V nedeljo, 19. maja 1929, otvorimo tržiški zdravstveni dom:, ki je po številu domov tretji v Sloveniji. Zgradita ga je mestna občina s pomočjo higijenskega zavoda v Ljubljani, katerega načelnik g. dr. Ivo Pirc je pokazal polno razumevanje in priskočil z vsemi svojimi izkušenostmi ip močmi na pomoč, ko je postala postavitev problem. Izposloval je na račun reparacij udobno leseno zgradbo, ki je postavljena na prvo nadstropje zidanega podstavka. Dalje gre pohvala uvidevnosti tržiške predilnice in tkalnice, ki je votirala znaten prispevek za kritje potrebnih stroškov; prav tako tudi ostala industrijska podjetja. V Zdravstvenem domu bodo nastanjeni prav vsi oddelki kakor po vseh drugih sličnih domovih. Tržič bo imel le šei ta plus, da sta dve sobi namenjeni za porodnice, ki imajo svoj dom pretesen za take prilike. Tako je začetek zdravega razvoja naše de-ce storjen in v nedeljo otvorimo združeni svoj dom. Na predvečer se vrši v veliki dvorani Našega doma slavnostna akademija, pri kateri nastopijo vse šole tržiškega sodnega okraja in vsa kulturna društva z deklamacijami, petjem in godbo. V nedeljo nato je slovesna otvoritev doma s sledečim sporedom: Ob 9. uri je sprejem gostov na kolodvoru in sprevod v mesto, ob pol 10. je otvoritev higijenske razstave, ki bo nastanjena v telovadnici meščanske šole in ki bo odprta ves teden in sicer brez vsake vstopnine, na kar že danes opozarjamo, potem slavnostni sprevod k domu in slovesna otvoritev. Po otvoritvi bo ogled doma. Mestna občina priredi skupni banket in sicer v hotelu Lončar.
LalterSperk.
Stavka opekarskih delavcev v Lajterš-perku zmagovito končana. V Derwuschkovi
Kouinnrii mTeznu in Mariboru
Tajništvo posluje na Ruški cesti štev. 5 vsako nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne in vsako sredo od 18. do 20. ure zvečer. Člani dobe istotam vse informacije.
za perilo samo
Persil!
To je prava pomoč!
Enoglasno
doni hvala vseh, ki ga poznajo. S Persilom — polovico manj dela, poceni pranje in neoporečno perilo! — tako pravi vsaka gospodinja, katera ga je enkrat poskusila.
//
pet#
'ersii
-omaga slediti!/
7r
\
opekarni v Lajteršperku se je hoteld z začetkom letošnje siezije delavstvu njihove že itak nizke mezde še znižati. Podjetnik je lanski dogovor glede mezd! kratkomalo razveljavil ter vsiljeval znižanje. Delavstvo si je potom svoje strokovne organizacije sestavilo svoj predlog ter ga potom iste predložilo podjetju. Ker pa je podjetnik njihove zahteve odklanjal in zahteval za zmanjšane mezde celo več dela, je delavstva seglo po zadnjem sredstvu in dne 8. t. m. stopilo kompaktno solidarno v stavko. Prva pogajanja, ki so se vršila v Mariboru dne 10. t. m. pri Inšpekciji dela, so bila brezuspešna.
Dne 14. t. m. pa se je solidarnosti organiziranega delavstva moral podjetnik udati ter se je sklenila kolektivna pogodba, s katero se zvišajo mezde od 10 do 18 odstotkov. V pogodbi so dalje zapopadena mnoga važna socijalna vprašanja in naturalne dajatve, kakor: stanovanja, kurivo, razsvetljava itd. Stavko je vodila Splošna delavska zveza in so na pogajanjih sodelovali poleg zaupnikov še Jakomin, Haramina, Čeh,
I	inž. Šorli in srezki poglavar g. dr. Ipavic. Delavstvu k njihovemu uspehu čestitamo, delavci iz drugih podjetij pa naj vidijo, kaj zmorei organizacija, solidarnost in zavednost.
se vrši na binkoštno nedeljo in pondeljek, 19. in 20. maja naTeznu ob vsakem vremenu
Začetek ob Val5. uri.	Začetek	ob	Val5. uri.
Ali ste že krili f
svoje potrebe v tiskovinah m
o
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj niz j ih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica št. 20
Eksportna hiša
„LUNA
ii
naprej
Maribor, Aleksandrova cesta
Najcenejši nakup galanterije, vezenine, otroških igrač ter pletenine domačega izdelka:
otroške nogavice od Din 5’-damske	„	„	„	7-
moške nog. (sokni)	„	„ 6- —
vezenine	„	„1-—	„
čipke	„	„	1'—	„
Pleteni telovniki	z	rokavi,	puloverji,	cele
obieke, perilo za dame in gospode, opreme za novorojenčke lastnega izdelka. Nadalje nudim: kravate, samoveznice, svilene trake, gumbe, sploh vse potrebščine za šivilje in krojače po brezkonku renčnih cenah
Valjini mlin
NASTRAN, RADOMLJE
dobavlja svoje priznano najboljše pšenične mlevske izdelke po najnižjih dnevnih cenah. Zahtevajte ponudbe! Edino zastopstvo in komisija
MlSKO BELEC, LJUBLJANA
dunajska CESTA ŠTEV. 7.
TuornlSfia zaloga parila
zato izredno nizke cene pri največji izbiri. Samoveznice, nogavice, konfekcija, ievlji pri
JOS. K 4RNIČNIK, Maribor
Glavni trg štev. 11
RAZPIS.
Županstvo trga Trbovlje razpisuje mesto
STROJNIKA
pri hladilnici. - Plača po dogovoru. - Pravilno kolekovane prošnje s spričevali o usposobljenosti je predložiti najkasneje do 22. t. m. ob 12. uri opoldne v občinski pisarni. TRBOVLJE, dne 15. maja 1929.
Župan: I. Sitar
Pridobivajte naročnike za »Delavsko Politiko 1"
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.