PRVA  POVEST.
PREOBRAZBA PUSTINJE
O  GOZDOVIH  BREZ  SENCE   IN O JEZERIH BREZ VODE
Ui so kje reke brez nstii,  gozdovi  brez  senc,  ribe   s pljuči?
Mi so kje  snbe megJe in suii] valovi?
Katero drevo mnre, če ga zaiivaš z vodo?
Katera  žival  plava  v pesku  kakor  riba  v  vod«?
V  kateri  državi  lahfco   poieti  hodiš  po   jezeru?
Kdo je B9tvar51 puš5avo  in fedo  jo bo preotorazaJ?
Navajeni smo govoriti o pustinji z be-sedami, ki zanikujejo: neplodna, brez-vodna,  neoibljudeaia,  neve&ela  brezuipna.
Te beeede ne govorijo o tem, kar v pn«1±nji je, marveč o tistem, česar v njej nd. Da, celo beseda »pustinja« sama po-nserri pust, prazen kraj, kjer ni nič.
To pa ne držL Pnstuija ni prazna. Vze-mimo na primer pustinjo Kara-Ktiin, naj-večjo   pustinjo pri nas.
V pusttaji KaTa-Kum živijo Ijudje, se pasejo črede, raste trava in gnničevje. V njej je življenje, a kjer je živli&nje, tam je tndd voda, kajti brez vod© n<e more biti življenja.
Popotniki pravijo, da v pustinjl Kara-
Kum že v globini tsnega metra pesek ni več suh,  teanveč moker.
Spomladi pronicata deževnica in snež-nica hitro v globmo. Pesek varuje vodo pred 6ončnimi žarkj in ji ne da, da bi ee posušila, da  bi izhlapela.
Pustinja torej ni niti neplodna ndti brezvodna.
A vode je malo. Vode manjka.
Kajti v pustinjl je vroče in euho. Vča-siih vse poletje niti enkTat ne deiuje. Zrak je tako suh, da se svež kruih v enem dnevu spremeni v prepečenec. Časniik, kl so ga pripeljali zjutraj, ee do večera tako posaiši, da razpade »a koščke.
Z vodo je trefoa varčevati, računati z vsako  kapljo.
Z vodo ne varčujejo 68mo ljudje, am-pak tudi živali m rastldne. Pomanjkanje vade opazimo vsepovsod. Ker je v pu-stinji malo vode, je tam vse dnigače ka-kor drugje. Drugačne so reke, drugačna jezara, drugačno 1e drevje In drugačne so živali.
V  pustinji «o oblaikj brez  dežja. Vča-salh   pride   črn   oblak.   Zdaj   zdaj.   mieliš, se bo ulila ploha iti se razlila po razbe-ljeaem   pe&ku.  Toda   zrak   je v   pustinji tako suh iij vroč, da izhlapi dež v višini, ne da bi dosegel tla.
V   pustinji  so   reke   brez  ustij.   Reke, ki se izgT-ibljajo v pesku? ne izlivajo se v   vodno,   marveč   v  peščeno   morje.   Te reke  tečejo   le  spomladi.   Poleti   usahne-jo.
V  pustinji so jezera brerz vode. Je^zero je kakor vroča ponev. Poleti izhlapi vsa voda v zrak, preostane samo sol, bleščeče bela, okrotjla plaskev soli. Sol se leske-če   in   od   d-aleč   je   videti,  kakot   da   ni sol,  ampak voda.  A po  tej vodi   jezdijo na velblodih in hodijo kakor po suhem.
V  pustinji so gozdovi brez sence. Vsa-ko  drevo  mora   itneti   senco,  pustinisko drevo   —   saksaul   —  pa   je  nima.   Pod takiniin  drevesom   se  skriješ  pred  son-cera.   Zakaj   pa  v  tem   gozdu  ni sence? Ker  na   drevju  ni   listja?  Saksaul  nima zeleniih listov? ima samo vejice, in s*cer zeleme,  gole zeleae v«jice.
A zakaj nima listja? Ker bi bilo listje v pu&tinji preveliko razkošje. Naši llst-
njaki — na primer breza — ne bi mogli živeti v pustmji. Koliko ima breza listov ie vsaik izhlapeva vod-o! Br&za potrebuje na dan trideeet veder vode — toliko, kolikar pet krav. Prav žato ima breza rada vlažne, hladne kraje. V pustinji pa je vroče in suho. V pustinjl ]e treba z vado varčevati. In zato mora tu živeti drevje  brez  listja.
V mnogih tisočletjfh »o se drevesa prilagodila pustJTiji. Ohranila so se eamo tista, ki so porabljala malo vode, ki so z vodo varčevala. In to je šlo tako da-leč, da se pii6t.iniska drevesa vode bo-jijo:  saksaul   pogine,  če  ga  zalivaš.
Nekje je reka za kratek čas poplavila sasksaulov gozd. Voda je odtekla, a gozd je poginil. Ostalo je le velikansko po.kopalilče dreves. Drevesa so popadala in pokrila tla 6 sto in sto mrtvimi srebli. Poginila so kakor človek, ki je dolgo gladoval in 6o mu naenkrat dali preveč ;edi.
Pustinja je preobrazila rastline, spre-menila pa   je  tudi  živali.
Na svetu eo pustinjska jezeTa, v ka-terih živijo ribe s pljuči. Ko je V jezeru dosK vode, dihajo ribe 6 škrgami. Ko jezero usahnc in je v gostem, 6olnatetn blatu težko dihati, se spravijo. ribe na površje iu   dihajo s pljuči.
In kače, ki plavajo v pesfcn k^kor rtbe v vodi? Takšne ka&e živijo eamo ˇ pustinji. In velblod? Na prvi pogled vidiš, da je pustinjska žival. Pustinia ga je pobarvala s svojo barvo. Rumena dlaka   dela   velibloda   ttevidaega,   a   ga
varuje pred sovražnikd. V pustinji je malo vode in zato ostanejo tu pri živ-Ijenju le take živali kakor velblod, ki laihko  dolgo11 prebijejo  brez  vode.
V   prirodi   je  vse  med  6eboi   odvisno kakor   v   matemarični   nalogi.   Poskusite spvettieinlti en pogoj in dobili boste dru-gačno   rešitev    Nikjer   ne   vidimo   tega tako iasno kakor v pustinii.
V   pustinii   je   malo   vode   in   zato   je V6a priroda pustinie drugačna. Drugačne so rastline jn živali, pa tudi Ijudje živi-jo drugače.
Poleti. ko v pustlnji reke usalmejo, ko postane voda slana, ko ee posuši trava, beži človek v gore, k vodi, beži z vseffl, kar  ima:  z  družino,  s  čredo, z  dcrnicrai.
Ali   niso   nomadi   podobni   beguncesa?
Zibaje se korakajo velblodi. Otrocd jokajo v naročju mater. Po obeh straneh poti tečejo ovce. Moški ne konjih pri-ganjajo zaostajaioče. Podoba je, kakor da   ves   narod   beži   pred   6ovražnikom.
In ta beg, ki se veako leto ponavlja, frnenujejo v zemljepienih učbeTiikih »no-madski način življenja«!
Težavn je tak način življenja! Tako živetn ni lahko
Ce hočemo izpremeniti to življenje, moramo dognati, od česa zavi6i. Pustinj-ska priroda ni taka kakor ostala, zato ker je v njej malo vode. To je tisti po-goj, zaradi katerega »rešitev« naloge nl takšna, kakršno  bi  radi imeli.
Če epremenimo ta pogoj in damo pu-stinji vode, postane vse drugačno: go-zdavi, trave podnebje in življenje ljudi.