L I S T    S L O VENSKIH    ŠTUDENTOV
LETO XV.
LjubJjana, 14. 4. 1965
ŠTEVILKA 10
PRED VOLITVAMI
Osmi kongres Zveze komunistov Jugoslavije je sprejel načela zelo obsežnih sprememb ki novosti. S tem je naložil precejšnje naloge tudi voljenim predstavnikom delovnih in teritorialnih skupnosti. V krat-kem času, ki je minil od kongresa, seveda teh nalog ti predstavniki niso mogli izvršiti. Zato pa čaka prav te poslance, ki jih. bomo zdaj volili, naloga, da bistveno pripomorejo pri uresničevanju načel in smernic, ki jih je sprejel 8. kongres ZKJ. Prav zato je toliko važnejše, kdo bojo naši predstavniki v republiški in zvezni skupščini. Ker so se letos volitve same zelo približale tisti demokratičnosti, h kateri že dolgo stremimo, je to dobro poroštvo, da bojo poslanci, ki jih bomo izvolili, kos nalogam, tako zaradi svojih sposobnosti kot podpore občanov. Po drugi strani pa lahko pomenijo letošnje volitve nadaljnji korak prj izgrajevanju tiste resnične samoupravne denlokracije.
Ne sraemo namreč pozabiti, da volitve niso glavno dejanje naše demokracije; eno od temeljnih načsl naše demokracije je prav fco, naj bi se odločanje in sodelovanje občanov v družbenih zadevah ne omej.e-valo samo na volilno dejanje, ampak naj bi se uresničevalo na širši in bolj kontinuirani samoupravni način.
Vendar so volitve predpogoj demokratičnosti, zlasti v pogojih nerazvitega lakalnega samoupravljanja. V teritorialno-politiani skupnosti ostajajo volitve (tu seveda predvsem občinskih skupščin) bistveni akt sa-mouprave. V takem položaju je seveda nujna intenzifikacija predvolilne dejavnosti, ki v tem primeru ne pomeni pretiravanja pomena volitev, ampak je eden najprimernejših načinov za ustvarjanje samoupravnega vzdušja; v sedanjih pogojih lahko z intezivno predvolilno dejavnostjo verjetno najustrezneje vzbudimo v občanih zavest, da labko sodelujejo in soodločajo tudi na področjih, na katerih so doslej mogoče srečevali samo suhe oblastvene in upravne aikte.w                                                                                       R. Moenik
TEŽNJA PO URAVNILOVKI
Prav in koristno je, da v našem procesu samoupraT-IJanja vse bolj uveljavljamo sistem glasovanja o najraz-ličnejših zadevah in sistem popolne enakosti. Da pa navedeno le ne more biti recept, ki naj velja v vsakem primeru, nam kaže naslednji podatek: na osnovi najbolj demokratičnega sestavljanja tarifnega pravilnika znašajo trenutno skupni mesečni prejemki na eni izmed klinik ljubljanske medicinske fakultete za mladega zdravnika 60 tisoč dinarjev, za laboranta z osnovno šolo 66.000 dinarjev in za laboranta s popolno osemletko 68 tisoč dinarjev. Tako so si skorajda vsi euaki, toda, ali je kdo pomislil tudi na to, da je mlad zdravnik študiral vsaj enkrat več kot ostala dva in da verjetno zaradi tega nikoli ne bo uSakal svoje pokojnlne.
S. Rutar
V Arhitektovem biltenu (izdajata upravni odbor Dru-štva arhitektov Ljubljane) št. 1/65 beremo tole »Zveza arhitektov Slovenije je prevzela pobudo za zboljšanje Tzgroje mladih arhitektov na ljubljaiiski FAGG. V ta na-men je imenovala komisijo, ki sodeluje s predstavniki strokovnih organizacij.« — Vsekakor hvalevredna pobuda! Vendar pa nas v seznaniu Članor komisije preseneti to, da ni p<^e^ »predstavnikov strokovnih organizacij« n o • benega predstavnika FAGG. Če pa beremo spo-ročilo naprej, postajajo stvari še bolj čudne: »Komisija bo po končanem delu izročila gradivo plenumu ZAS, ta bo obdelano gradivo poslal v obravnavo ljudski skupščini SRS.« — Vsa stvar se torej dogaja in se bo dogajala po-polnoma mimo prizadete fakultete. Kaj ne pomeni to ne-zaupnico reformnim prizadevanjem na fakulteti? Poleg tega je to tudi nezaupanje do tistih fcovarišev, ki so uva* jali (aJi sl prizadevajo uvajati) nove, sodobnejše načine dela na fakulteti. In nazadnje, čeprav najbolj pomembno, je tak način popobia negacija samoupravnega principa, saj gre mirno mimo neposrednih ddovno samoupravnih etrganov na fakulieti.                                               r. m.
0 POLITIČNEM DELU KOMUNISTOV M UNIVERZI
Intenzivni družbeni razvoj je posebno v zadnjih letih odprl in izostril vrsto družbenih protislovij. Porajanje teh proti-slovij, ki je bilo večkrat celo konfliktnega videza, je bilo burno še posebno zato, ker je tudi Zveza komunistov z uveljavljanjem samoupravljanja (katerega eden visokih dosežkov je bila nova ustava) stimulirala tiste družbene energije, ki so v danih po-gojih lahko največ prispevale za sociali-stično demokratizacijo naše družbe.
Visokošolske ustanove zavzemajo v družbeni delitvi dela posebno mesto. Za-radi velike koncentracije znanstvenega in predavateljskega kadra, ki je nujno po-vezan z vsemi sodobnimi strujami v sve-tu po eni strani, po drugi strani pa kon-centracije velikega števila študentov, ki po tradiciji in po svojem posebnem polo žaju avantgardno reagirajo na vsako novi-teto s področja družbene misli, se nove misli in ideje po pravilu zelo hitro odra-zijo prav tam. Pa tudi" družbena proti-slovja in konflikti se zelo ostro odražajo prav v tej sredini, tu dobivajo specifič-ne oblike in se neredko tudi vsebinsko obogatijo. Vplivajo pa tudi nazaj na druž-bena dogajanja. Pestrost in tudi proti-slovnost idej je zato v tej sredini nujno zelo velika.
Premalo je časa, da bi analizirali vse idejne tokove, ki so se uveljavljali v zad-njem času v tej sredini. Zato se bom do-taknil samo nekaterih.
Na primer: Predstavniki tistega zelo majhnega dela naše inteligence, ki je ra-zočarana nad našo stvarnostjo, zaradi lastne brezizglednosti, idealističnega gle-danja na družbo, specifičnega socialnega porekla ali pa zaradi spoznavne nemoči spreminjati to družbo, so razvijali teori-jo o elitni vlogi inteligence v naši družbi. Po tej teoriji je iogično in naravno, da pripada inteligenci, posebno še enemu njenemu delu, to je tako imenovani hu-manistični inteligenci (izraz so si izmislili sami), to je tisti, ki se poklicno ukvarja z razmišljanjem o družbenih vprašanjih. V teh vrstah da je tudi največ posamez-nikov, ki jih država še ni uspela materi-alno korumpirati, da se še niso birokra-tizirali, oziroma svojega delovanja ne pod-redili kakršnim koli ideološkim izhodi-ščem.
Tako definirano elitno pozicijo so zo-perstavljali vodilni vlogi Zveze komuni-stov v naši družbi. Zato so vodilno vlogo ZK prikazovali kot birokratsko uzurpira-nje oblasti. čeprav se Zveza komunistov ne bori za svojo vodilno vlogo, ampak za uveljavljanje objektivno, zgodovinsko po-gojene vodilne vloge delavskega razreda v družbi
Na področju kulture so vse obstoječe kulturne institucije enostavno zavrgli kot birokratske, negirali pridobitve naše kul-turne preteklosti in kot altemativo temu stanju ponudili kot edino odrešilno mož-nost: same sebe Vseh teh tendenc, ki so se pojavljale tudi na drugih področjih intelektualnega udejstvovanja, v drugih oblikah kot npr.: s teorijo grup, s poskusi prevrednotenja definicije samoupravlja-nja, ki naj bi te grupe v praksi sankcio-nirala itd., ne moremo označiti drugače kot bolj ali manj prikrito borbo za oblast. To borbo za oblast je seveda vodila ozka grupa ljudi, ki pa je v tej borbi dobivala toliko večjo težo, ker se ji je često posre-či!o z demagoškimi prijemi pritegniti pre-cejšen del subjektivno sicer drugače mi-siečih intelektualcev, literatov itd., pred-vsem pa študentov
Druga najbolj znana teorija, ki so jo razvijali, je bila: nosilec birokratizma v naši družbi je Zveza komunistov, ki se že formira in pojavlja kot razred. Odveč bi bilo ražlagati, da je tako prikazovanje razredov absurdno in da ne vzdrži nobene znanstvene kritike Sicer pa za to niko-mur tudi ni šlo
Bistveno je bilo, prikazati škodljivost obstoja te organizacije sploh, prikazati jo kct krivca in nosilca vseh napak v naši družbi. Iz tega so izvirale tudi ideje, da je Zveza komunistov svojo vlogo že od-igrala predvsem s svojo udeležbo v NOB, da pa dosežkov te borbe ni bila več spo-sobna v povojni družbi realizirati, oziro-ma razvijati naprej. IVTislim, da je odveč •braniti vlogo in pomen ZK v naši pretek-losti — priznanje ji je dalo ne enkrat naše delovno ljudstvo
Prav pa je, da si osvežimo v spominu naslednia dejst.va pod vodstvom Komuni-stične partije organizirana osvobodilna borba slovenskega naroda ni bila posle-dica enkratne domislice, ampak osnovne-ga koncepta Partije Ustanovitev Osvobo-dilne fronte slovenskega naroda ni bila samo odraz nujnega odpora slovenskega naroda v težkih časih leta 1941, ampak v prvi vrsti tudi posledica že v letih pred vojno skovane borbene enotnosti napred-nih sil našega delovnega ljudstva. Nosilci in ustvarjalci te enotnosti pa so bili slej ko prej komunisti. Prelom s stalinizmom leta 1948 ni bil slučajen in ni bil samo posledica Stalinove samovolje, ampak je bil v bistvu konflikt dveh koncepcij, kon-servativne in okamenele stalinske in žive, kreativne, katere nosilci so biH juproslo-vanski komunisti. Nadalje, uvajanje samo-
upravljanja in intenzivna borba za demo-kratizacijo našega družbenega življenja nosi neizbrisen pečat naporov Zveze komu-nistov. In navsezadnje: ostra, neusmiljena kritika in analiza našega iastnega življe-nja in dela na 8. kongresu in spontano priznanje vsega našega ljudstva naporom komunistov za nadaljnjo graditev sociali-stičnih odnosov dokazujejo, da ZK še zda-leč ni sila, kateri bi se bilo potrebno sklicevati samo na njene zgodovinske za-sluge in na lovorikah le-teh iskati opravi-čila za sedanje delovanje. Njeno delo in napori so izraz tendenc delavskega razre-da in vsega našega delovnega ljudstva danes in tukaj. To pa bodo tudi v bodoče, dokler bomo komunisti (kot je bil to slu-čaj doslej) to z delom tudi opravičevali. Naslednja značilnost nosilcev teh izven-družbenih kritik, ki se ni zanimalo za no-bene realne družbene možnosti in pogoje, ampak samo za pravico do lastne kritike, je ta, da jih niti najmanj ni zanimalo, kakšne objektivne družbene posledice lah-ko povzroči njihovo delovanje. Verjetno se niso, ali pa niso hoteli zavedati, da s tako frontalno kritiko birokratizma ta isti birokratizem realno samo utrjujejo.
Te vrste kritiki seveda ne morejo ra-zumeti, da so vsi dosežki našega družbe-nega razvoja dosežki naše celotne družbe in njenih najnaprednejših subjektivnih sil in ne nazadnj0 tudi tistih filozofov, ki so se v teh okvirih borili ne za tako ali drugačno razlago sveta, ampak za njego-vo konkretno spreminjanje. To pa je mno-go težje in odgovornejše, kot je lahko sa-mo kritika vsega in vseh za všako ceno. Ugotoviti pa moramo, da je to ozko grupo Ijudi odlikoval precejšer posluh za politično montiranje lastnih nastopov in izkoriščanje uspehov in naporov celotne družbe v svoj prid. Znali so celo vrsto vprašanj, o katerih je družba že intenziv-no razpravljala, za katerih reševanje so se že intenzivno borili občani in komuni-sti v samoupravnih organih, izkoristiti v svoj prid._
Vse kaže, da našega dela in naporov ni-smo znali, ne bom rekel politično izkori-stiti, vendar pa vsaj prikazati, kdo je bil tisti, ki se je za reševanje vseh teh pro-blemov resnično trudil, iskal rešitve in prevzemal odgovornost.
Tako so se, pet minut pred dvanajsto, z demagoškim nastopom nekje pojavlli oni ter v obliki škandala lansirali katero koli vprašanje in na ta način v javnosti popolnoma lažno ustvarili vtis, kot da so oni tisti, ki to sploh postavljajo na dnevni red, zraven pa še pogumno ozmerjali bi-rokrate, ki teh vprašanj niti niso sposob-ni niti nočejo reševati. Tako se je zgodi-lo z vrsto vprašanj kot npr. socialni po-ložaj starajočih se kmetov in depopula-cija področij, ki so neprikladna za inten-zivno gospodarjenje (Ta nujni proces so prikazovali kot posledico napačnega in zgolj ideološkega izhodišča naše družbe do kmečkega vprašanja. Presenetljivo je, da ta strokovno popolnoma neutemeljeni in politično tendenciozni izpad ni bil deležen kritike s strani niti enega našega kmetij-skega strokovnjaka z agronomske fakul-tete, celo ne strokovnjaka komunista).
Taka demagogija, ki se sploh ni zani-mala za razreševanje protislovij in za de-lo, se je neovirano odvijala na univerzi in raznih študentskih tribunah. Vendar bi bili v oceni preenostranski in na krivi poti, če bi trdili, da je vsemu temu kriva študentska mladina sama (kljub slabemu socialnemu sestavu), kot bi mnogi radi poenostavtjeno prikazovali. Osnoven vzrok moramo iskati v preslabi povezanosti uni-verze z družbo in njenimi dogajanji, v re-lativno slabi materialni osnovi samouprav-ljanja na univerzi, težavah, ki so se nuj-no pojavljale v reformnih procesih, muč-nih konfliktih na relaciji univerza — vi-soke šole, dekretiranem prepovedovanju razprav o posameznih perečih vprašanjih na univerzi, s katerimi se je večkrat soli-darizirala celo Zveza komunistov na uni-verzi^ sama itd. ¦
V taki situaciji se je nahajala in delova-ia tudi ZK na univerzi. Prav v tem času, polnem konfliktnih situacij, ki so se ob razkrajanju starih hierarhičnih struktur, ki so se gradile v večih generacijah, nuj-no grmadile, se Zveza komunistov na uni-verzi ni najbolje znašla. Namesto politič-nega delovanja in idejnega boja se je razvijalo uradovanje namesto aktivnosti in- borbenosti, imobilnost in večno zaple-tanje v jalove analize o tem, ali so bili neki postopki teh ali onih ^birokratskih ali administrativnih organov na mestu ali niso bili, koliko škode so povzročili itd. Skratka, namesto lastne aktivnosti stalno ocenjevanje od tega ali onega povzročene škode.
Delo se je odvijalo predvsem v okviru drobnih organizacijskih in prakticističnih vprašanj. Ob tem je nujnr precej članov začelo izgubljati vero v smisel takega de-la, saj jih ni gradilo, osveščalo in druž-beno konstituiralo. Nujna posledica tega je bila demoralizacija ter idejna in poli-tifina negibnost in neborbenost.
Naj navedem samo najbolj drastičen primer: kljub temu da so se v študent-skem naselju -v zadnjih letih odvijale na tribunah silno burne razprave in da sta^
nuje v Naselju več sto komunistov, pa le-ti na teh organizirano politično skoraj niso delali. V tem času se praktično niso sestajali in pogovarjali o perečih idejnih in družbenih vprašanjih, ki so se na teh tribunah razčiščevala in neredko tudi do-bivala nazadnjaški in demagoški smisel in cilj. Razumljivo je, če vodstva niso ču-tila potrebe, da bi se s komunisti o teh problemih pogovorila in jih mobilizirala za idejni boj in jim pri tem tudi poma-gala, da so zato nujno zapadali v resigna-cijo in demoralizacijo. Vse kaže, da so nekabera vodstva Zveze komunistov sma-trala, da bi bil organiziran nastop proti organizirani demagogiji nedemokratičen.
Komunisti na univerzi bomo morali za-to analizirati stanje in ne bomo smeli za-padati v kakršne koli optimistične in vo-luntaristične plane, n< osnovi katerih bi lahko celotni položaj spreminjali samo z večjo politično aktivnostjo komunistov na univerzi. Naša prizadevanja bodo morala biti v prvi vrsti usmerjena v reševanje in razreševanje ključnega vprašanja, to je položaja naše univerze v družbi in njene integracije v družbo. Boriti se bomo mo-rali za uveljavljanje reforme kot trajnega procesa in trajnega prilagajanja univerze družbenim potrebam. Z izboljševanjem so-cialnega sestava in socialnega položaja štu-dentov bomo lahko ustvarjali vzdušje za intenziviranje teh procesov. Tako bo tudi vpliv univerze na družbo postal še napred-nejši in intenzivnejši
Boriti se bomo morali za moderniza-cijo študija na univerzi, posebej še na družbenih fakultetah, ki se bodo morale intenzivneje vključevati v reševanje druž-benih problemov. Nevzdržno je, da se družbeni vzgoji na naši univerzi in viso-kih šolah posveča minimalno ali celo nič učnega programa. Kako naj potem od di-plomantov pričakujemo, da se bodo kot celovito formirane osebnosti vključevali v samoupravljanje in družbeno dogajanje sploh. žalostno dejstvo je, da v zadnjih desetih oziroma petnajstih letih, kljub vsem naporom, nismo uspeli izoblikovati zadostnega števila uposobnih znanstveni-kov s področja družbenih ved, ki bi de-lovali v našem družbenem življenju in z analizami na primernem nivoju pomagali razčiščevati pereča družbena vprašanja. Tako pa smo večkrat prisotni pretirane-mu empirizmu in prakticizmu tudi tam, kjer bi bila na mestu samo znanstvena analiza
Res je tudi, da v idejnih in političnih konfliktih na naši univerzi ni v zadostni meri rasel sposoben političen kader, ki bi se v teh borbah utrjeval in razvijal Zato se bomo morali komunisti na uni-verzi odločno usmeriti prav v tako vzgojo članstva
In nazadnje: napačno bi bilo, če bi vse te dogodke, izjave,n nastope itd. ne-kritično metali v en koš Potrebno je strogo razlikovati med ozko grupo ljudi, ki ni bila sposobna vključevati se v stvar-na dogajanja v naši družbi, in med ve-liko množico študentov, publicistov, umet-nikov itd., ki so bili ob raznih dogodkih zrevoltirani zaradi nekaterih primitivnih nastopov, akcij in proceduralnih napak. Nekatere pa je tudi pritegnila argumen-tacija, ki večkrat ni bila brez osnove, posebno Še takrat, kadar so jo iznašali popolnoma dobronamerni ljudje, ki so na tribunah sodelovali. Zato je nujno, da vse napake, deviacije in zablode zelo pazljivo analiziramo, ne glede na to, kdo jib je navajal, in usmerimo vse sile za njihovo reševanje. Na univerzi moramo zato uve-ljaviti najnaprednejšo in istočasno najo-strejšo kritiko; ustvarjalno kritiko, ki bo sredi te stvarnosti, jo razkrivala in jo spreminjala
Na ta način lahko pričakujemo, da bo-do ob maksimalnem zanimanju vseh druž-benih sil univerza in visoke šole postale še bolj življenjska šola kadrov za našo samoupravno družbo.
Lojze Skok
V 9. številki je bil na zadnji strani objavljen članek: NUMERUS CLAUSUS TUDI NA MEDI-C1N1 UKINJEN Obveščamo bralce, da je pomo-toma ob naslovu izpadel vprašanj, kar je sicer razvidno  iz v$ebine članka.
Objava
Klub štipendistov sklada Borisa Kidriča je namesto venca na grob Borisa Kidriča daroval ob obletnici njegove smrti 20.000 dinarjev komisiji za pospeševanje znan-stvenoraziskovalnega dela študentov pri nniverzitetnem odboru Zveze študentov. Oilbor  klv.ha   štipendistov   SBK
VSO SREČO
TONE
Po več kot štirih letih se je od pred' sedstva UO poslovil Tone Zimšek.
Verjetno bi moralo teh neka) vrstic podajati oceno njegovega dela, toda tisti, ki so imell priliko biti Tonetovi sodelav-ci (in teh ni ravno malo) m\ bodo dali prav, če se mu na tem mestu le sahva-lim za njegovo požrtvovalno prizadevanje na področju materialne preskrbe študen-tov:
—   v  pogledu   dviga   in   pravičnejšega razdeljevanja individualnih subvenctj:
—  v pogledu pridobivanja večjih sred-stev za dotacije študentskim menzam.
—   v  pogledu   gradnje   novih    študent-skih domov;
—  v akciji za dvig štipendi] itd. . .. Nedvomno    so   Tonetove   zasluge   pri
tem za demokratizacijo oblik dela UO (skupščine, zbori, kandidiranje itd .) ali pa Tribune (zbor Tribune, statut Tribune itd. . .), posebe) pa še, kar se tiče afirmi-ranja samoupravnih organov
Tisti, ki lahko primerjajo delo UO iz-pred nekaj let in današnje delo. ne bodo mogli odreči Tonetu občutka vestnosti in odgovornosti pr~ opravljanju predsedni-ške funkcije
[n še nekaj je treba k temu pripisati, namreč   Zimškov  izredno  neposreden   na- , stop, ki ?e marsikoga oa nas — zvabil na pota  študentskega   aktivizma.   (So  seveda trenutki. ko bi mu človek to zameril! i
Na vse to se pogosto pozablja, še po-sebej, ker Tone Zimšek ne more veljati za posebno ambtcioznega lunkcionarja. in ker so ga ravno v tej ambtcioznosti in samohvali nekateri — po prepričanju — antifunkcionarji daleč presegali in skuša-li razvrednotiti njegov( delo Ravno to naravno. ne pa pozersko angažiranje. ie največ prispevalo k ugledu, ki ga med svojimi sodelavci Tone ima
Seveda bo držalo. da ie prizadevnosti botrovala včasih tudi pristranost, toda le kot rezultat nepoznavanja vseh plati pro-blema, nikoli pa ne kot rezultat linije manjšega odpora. Lahko, da je to imelo v situaciji. v kakršni se nahaja Ijubljan-ska Zš zadnje leto, najrazličnejše odme-ve, toda vsem študentom je bila v vsa-kem trenutku dana možnost kritike kate-regakoli ukrepa predsedstva UO. To va je tudi tista največja pridobttev v clelu ZŠ, za katero gre pač glavna zasluga rav-no Zimšku in v katen ga je rnoral vsakdo, če njegovemu nastopanju ni botrovala bol-na ambicija ali pa popolno nerazumeva-nje družbenega dogajanja. vsestransko podpreti
Držalo bo tudi, da so številne demo kratičnejše oblike šele zastavljene ne va tudi realizirane Toda principielna bitka o nfihovi pozitivnosti je izborjena in re-dlizacifa danes zavisi le še od organiza-cijskih prijemov
Tone Zimšek torej odhaja. toda dovolj njegovega je v predsedstvu UO ostalo, kar kaže na njegovo prizadevnost in sposob-nost. Vso srečo. Tone. pri opravljanju diplome in na novem delov^p-m m^tv.
Predsedstvo UO
AKTUALNA POLEMIKA  • AKTUALNA POLEMfKA • AKTUALNA POLEMIKA  • AKTUALNA POLEMIKA
AKTUALNA POLEMIKA
Nevzdržne apologije
Da se razumemo: predvsem gre za našo ekonomsko politiko, ki ni niti nova, po-staja pa vse konsekventnejša. Zato me je ... nepnjjetno zbodla ugotovitev o neki jugoslovanski novi ekonomski politiki (ofcrajšano: NEP)... Ne morem se znebita
občutka (!!), dases tako (kakšno? T. H.) dikcijo avtor (Tine Hribar) vsaj v niansi distancira (!) od našega gospodarskega in družbenega življenja. Ta neprizadetost (!!) pa izraža odtrganost (!!) človeka od kon-kretnega gibanja .. kaže na izkoreninje-nostd!) iz dogajanja danes in tukaj ...« (Ivo Krč, Nevzdržne analogije, Tribuna Stevilka 9).
Da se razumemo: čeprav mi je z mo-ralnega aspekta papolnoma razumljavo, mi je z logičnega aspekta prav tako popolno-ma nerazumljivo, zakaj je Ivo Krč izrabil mene kot študenta za posrednika, preko katerega je hote ali nehote napadel jugo-slovansko novo ekonomsko politiko in ti-ste, kl za njo stojijo, pri čemer je upo-rabil reci in pišd petnajst (15) psovk oziroma podtikanj: »neprizadetost«, »odtr-ganost«, »izkoreninjenost«, »vulgarizacija«, »zmotno izhodišče«, »izražanje le pol res-nice« itd.
Kaj se skniva za tem? Najprej: nev-edržna apologija v obliki zmerjanja.
Ivo Krč je pravilno ugotovil, da se vsaj v niansi distanciram od našega gospodar-skega ždvljenja. Naj navedem nekaj podat-kov, ki nujno zahtevajo distancirar\je: 1. »Med 85 trgovskimi organizacijami, ki se ukvarjajo s prometom z rezervnimi deli in reprodukcdjskim materialom, so ob zad-nji kontroli v 42 (50% organizacij) ugo-tovili prestapke .. .« (Delo, 29. december 1964). 2. Zvezni odbor za družbeno nad-zorstvo je »med 809 pregledanimi delov-nimi organizacijami pri več kot 130 ugo-tovil razsipništvo in druge nepravilnosti v trošenju sredstev za reprezentanoo in pri dajanju različnih daril.« (Delo, 10. ja-nuarja 1965). 3. V letu 1964 je 40% indu-strijskih in 57% kmetijskih organizacaj kršilo predpise o cenah (Delo, 1. april 1965)
Ivo Krč se od vsega tega očitno ne di-stancira. Vse anomalije bi verjetno pri-pisal subjektovni nepoštenosti, čeprav pro-centi očitno kažejo na to, da je bilo v sta-rem sistemu in stari ekanomski politiki objektivno nekaj napačneoa, kar je pri-vedlo tudi do odloka o zmrznjenih cenah. Kaj se skriva za tem Krčevim nedistanci-ranjem? Nevzdržna apologija starega sd-stema in stare ekonomske politike.
Kdo je zdaj neprizadet, odtrgan od kon-kretnega gibanja, izkoreninjen iz dogaja-nja danes in tukaj? Krč sklepa, da tasti, ki se distanoira. Toda kako se moreš di-stancirati, ne da bi bdl pri tem prizadet, brez prizadetasti. Obratno: če nisi priaa-det, se ne moreš distanoirati. Zato Krčev zaključek ni le vsebinsko napačen.ampak tudi logično, saj je Krč z njim žagrešii logično napako: contradictio in adjecto. Seveda je pri tem ostal neprizadet in se tudi distanciral ni.
Zato   pa   s   toJiko   večjo   prizadetosttjo
proglasil Marxa za vulgarizatorja: »Raz-stavljanje družbenih dogajanj nujno pelje k vulgarizaciji Zgodi se, da človek zaradi dreves ne vidi gozda.« Da, marsikaj se zgodi. Celo to, da ne vidiš niti dr^ves niti gozda oziroma niti gozda niti dreves. Pač zaradi zamegljenosti. Kdo ne ve, da je bila osnova Marxove dialektične metode analiza: razstavljanje družbemiih dogajanj? Najbrž tisti, ki sklepa, da ta metoda pelje v vulgarizacijo. In kdo je zdaj vulgari-zator?
In kaj se skriva za temi? Nevzdržna apologija nepoznavanja in nerazumevamja Manca.
Kakana metoda lahtoo sledi iz takšnega stanja pri nekom? Metoda pavšalnega kri-tizerstva, ki največkrat vodi v anarholibe-raliaem ali pa birokrajtizem. Na ta način mimogrede apraviš z vsemd našimi štu-denti: enostavno jih t>rez arguimeotav pro-glasiš za rušitelje iin nevkljusčence »v to-kove našega časa.«
Kaj se skriva za tem? Nevzdržna apolo-gija določnega odmosa do študentov.
Da bd izraziteje pocnazoril določen na-čiin polemiziranja, ki se pri nas v zadnjem času večkrat pojavlja, bi želel to Krčevo mtetodo pavšalinega kritizersfcva demonstri-raiti še na drugih primerih njegovega član-ka. Vendar bi moral tedaj citirati zarada razmetanosti in vnanje zlepljenosti njego-vih misli skoraj ves članek, kar pa mi za aktualno polemiko odmerjeni prostor ne dapušča. Zato naj obdelam le še eno nje-govo in to za njegov odinas do naše nave ekanomske politike odlodujočo oceno.
Povzemam njegovo oceno: Naša gospo-darska poiitika se kot nova formira že ad prelama prejšnjega desetletja z uveljavlja-njem1 samouipravljanja, ki postaja »osnovnl temelj (kakšen je neosnovani temel!]? T. H.) našega družbenega sistema.« Od-sleij sistem dograjujejo. »Res je, da smo (kdo? T. H.) pri tem večkrat preveč de-klarirali prelome.« Dograjujemo »sistem blagovnega gospodarstiva v pogojih socia-listične demokracije.« Temu sistemu bla-govnega gospodarstva skušamo dati »polno samaupravno vsebino«( saj je samouprav-ljanje »integralni del (!) naše nove soda-listične gospodarske (!) politike.« Obliko-vanje novih odnosov naj »najoptimalneje pripomore k nadaljnjemu razvijanju ma-terialne osnove (!) in s tem (sic!) k sta-rejšemu in bogatejšemu življenju človeka — samoupravljavca.« Kultura pri tem sploh »ni sama sebi namen«, fcer je njena nialoga, da pomaga »oblikovati in vzgajati proizvajalce, da bodo sposobni obvladatd sodobno ekonomiko in družbene procese.« Kultura je torej zgolj namen za nekaj drugega.
Kako je zdaj, ali je samoupravljanje integralni del, kakor trdi Krč, našega go-spodarstva, ali pa je naše    gospodarstvo
integralni del, kakor tudi trdi Krč, samo upravljanja, če naj bo samoupravljanje te-melj našega družbenega sistema? Možno je eno ali drugo, nikdar pa ne obstoja oboje hkrati. 3am pristajam na poslednje, da mo-ra namreč samoupravljanje res bdti temelj, ne pa zgolj lntegralni del.
Kako pa je s korakom nazaj in z dvema korakoma naprej? Sam te »nevzdržne ana-logije« nisem napravil, če me pa Krč že sili v to, naj bo. Res je, da dograjujemo si-stema tržno-blagovnih odnosov v pogojih »socialistične  demokracije.«
Toda s tem še nd vsega konec. (Socia-lizem ne teži za tem, da bi bil samostajma osmova, o čemer bi se Krč lahko poučil že pri Marxu). Cilj tega dograjevanja je, da se tržno-blagovni odnosi razvijajo do meje, ko bo možno vzpostaviti sile in od-nose, ob katenih bo mogooe preraščeno ukiniti prav te tržno-blagovne odnose. Za-to, če že iaražamo v prispodobi, delamo zares, čeprav v veojih dlrrtenzijah kot je bil zamišljen Leninov Nep, korak nazaj, da bi napravili končno dva naprej. Seveda se pa Krč moti, če mish, da je bil Leninov prispodobičnri »korak nazaj« ali da je naš »korak nazaj« tudi zgodovinsko korak na-zaj. Zgodovinsko sta oba ta dva »koraka nazaj« dejansko koraka naprej. Kaj se skriva za to Krčevo interpretacijo? Ne-vzdiržna apologlja revizionističnih tendenc v odnosu do Marxa.
In nazadnje: Krč trdi, da gre za »vse-binsko nov koncepit oblikovanja novih družbenih odnosov,« ne pa za to, »kako ekonomsko politiko vskladiti z razvijajo-čimi se samoupravniimi odnosi.« Sicer v teh dveh mislih ne vidim protislovja, ker pa ga Krč vidi, naj za podkrepitev druge misli navedem citat z 8. kongresa ZKJ: »mora biti naša poglavitna naloga, da ves gospodarski in politični sistem p o p o 1 -noma prilagodiino sistemu samouprav-Ijanja.« (Edvard Kardelj)
Kdo se torej ni »kaj prida potirudil«, da bi razumel 8. kangres ZKJ? Ali Krč ve ali ne ve, kaj se je govarilo na 8 kongresu ZKJ? Kakorkoli! Po vsem tem sem pri-siljan citirati Krčev staivek: »No, in če to ve, (moj dodatek: ali ne ve T. H.), potem za t»,  kar je napisal, ni opravičila.«
—  Pripomba 1: da ugotovi, kdo so ti in kdo  izmed njih je prvi  porabil za Kirča inkriminirani izraz »nova ekonomska poli-tika,« prepuščam njemu samemu.
—  Pripomba 2: da je takšen cdnos do kuliburne zgodovine  zgrešen, sem  dokazal že v olanku Mišljenje in umiverza, ki se je začel  v   istd  številki  Tribune   kot  članek Jugoslovanski NEP  in kultura in se v to dokazavanje zato tu ne bom pomavno spu-ščal. Rezultat je bil: Kultura sicer res ni namen  zgolj sami sebi, vendar je namen TUDI sama sebi
Tine Hribar
U nasi kritiki
Ko v zadnjem času prebiram polemi-ke, ki polnijo stolpce naših časopisov, opažam, da pogosto prihaja do osebnih obračunavanj, raznih podtikanj in suro-vih izpadov, s katerimi naj bi nadomesti-ti manjkajoče argumente  ali pa podkre-
pili lastna izvajanja. Ne mislim s tem svo-jim zapisotn napadati posameznih piscev (v mislih imam predvsem mlade Ijudi), ki so tu in tam zagrešili surovost in ne-taknost, želel bi samo opozoriti, da s tem kritika ne dosega svojega namena v tistem pozitivnem smislu, v katerem je bila miš-Ijena, pač pa doseže prav nasprotni nega-tivni učinek, ko daje piscu inkriminira-nega članka občutek nepravice in nerazu-mevanja.
Mislim, da imamo mladi vso pravico do razboritosti. če sem in tja podkrepi-mo svoja izvajanja s krepkim izrazom, je tudi lepo in prav. Toda, če na sačetku članka zapišemo, da pisca, ki ga kritizi-ramo, ne mislimo diskvalificirati, potem pa se na vse pretege trudimo, da bi to storili, se človek resno sprašuje: Kaj je namen krktike res diskvalifikacija določe-nega človeka, kompromitiranje pisca pred javnostjo in popolno uničenje vseh teh, ki bi bile podobne njegovim stališčem? Za-kaj je sploh treba začeti članek s stav-kom o diskvalifikaciji, ko smo se vendar že v prvern razredu gimnazije učili, da je kritika le nizanje argumentov, s katerimi želimo nek enostransko ali pa napačno osvetljen problem osvetliti s prave stra-ni? Ni važno torej, da prepričamo samo določeni del javnosti, ki je z vsebino kri-tiziranega članka seznanjena, pač pa je prav tako važno, da pisca samega prepri-čamo o nepravilnosti njegovih stališč, da mu jasno pokažemo, kje je zagrešil na-pake in mu pomagamo, da bo sam prišel do spoznanj, ki jih imamo za pravilna. Seveda pa take kritike ne moremo pisati z motom: »Dobrih Ijudi je na svetu toli-ko, kot je vrat v Tebah in kolikor ima Nil iztokov« (Juvenal) in biti pri tem pre-pričani v svojo neoporčenost in moralno kvalifikacijo, da smo edini pravi arbiter za ocenjevanje polemičnih člankov.
Popolnoma jasno je, da je pisati tako kritiko (ali polemični članek) nekoliko tež-je. Toda kaj je lažje, kot ozmerjati dolo-čen spis s huliganskim^ megalomanstvom in samopovzdigovanjem ter dodati še celo vrsto izrazov, ki bi bili v pravopisu ozna-čeni z zvezdico ali pa opombo vulg. To
znamo vsi: tisti, ki se izobražujemo in smo pismeni in tudi tisti, ki po džungli hodijo na pol goli in pobirajo razne go-zdne sadeže, bi nam verjetno znali odgo-voriti na isti način. če pa govorimo o kul-turnem narodu, kjer naj bi v ospredju stal človek, pisan z veliko začetnico, po-tem tudi ne moremo obračunavati na na-čin, ki ga lahko danes štejemo za osta-nek preteklosti.
Popolnoma nerazumljivo je tudi stali-šče, ki ga je prav lahko prebrati med vrsticami posameznih kritik, da je vsako misleče bitje, ki se ne strinja popolnoma z našimi dokazovanji in pojmi o življe-nju in svetu že naš sovražnik in ga mo-ramo kot takega tudi obravnavati. Poseb-no pri nas mladih ne razumem, zakaj včasih diskutiramo s tako odkritim so-vraštvom, ko smo vendar vsi na isti bar-ki, ko se vendar vsi še učimo in vsak dan spoznavamo nove, nam do tedaj ne-znane pojme. Ti pojmi nam odpirajo či-sto nove aspekte na določene probleme. Ker pa živimo v različnih pogojih in ima-mo za svoj duhovni razvoj zelo različne možnosti ne moremo vedno vsi doseči tiste zadostne mere objektivnosti, ki jo ocenjevanje posameznih pojavov od nas zahteva. Namesto, da bi si sedaj s kriti-kami pomagali, da pridemo do vse bolj čistih' in objektivnih spoznanj o družbi in o svetu, pa drug drugega zmerjamo in trgamo, nad vse skupaj pa razobesimo geslo: »Borimo se za resnico in pravi-co«. Pomenljivo kažemo na dvoumnosti posameznih misli in za edino veljavno razlago večinoma izberemo slabši pomen. Vsi poznamo stavek: Ibis redibis non rtio-rieris in bello. Vzemimo, da pisec, ki je stavek uporabil, ni vstavil vejice. Takoj se bo našel cel kup Ijudi, ki bo piscu očital pesimizem. Da ima stavek še dru-gačen  pomen,  se  bo  tezko kdo  spomnil.
Ne popolnoma tuj nam je tudi očitek političnega grupaštva. Pojem političnega grupaštva ima čisto svoj, specifičen po-men in ga res ne moremo uporabljati kar vse povprek. Jasno je, da se sem in tja kdo zaleti s posameznimi izjavami ali pa celo nekdo namerno izkrivlja pomen
raznih pojavov v družbi, toda ne moremo sedaj zbrati skupek takih avtorjev in jih javno imenovati za politično grupo, jim očitati antisocialističnost in jih proglasiti za sovražnike družbe številka ena. Biti si moramo na jasnem, da je danes politič-no grupaštvo zelo hud očitek, in da mo-ramo imeti v rokah za dokazovanje takega grupaštva že nekaj močnejših dokazov kot par dvoumnih stavkov, ki jih je ta ali oni napisal ob taki ali drugačni priliki. Kajti prav dobro bi bilo vedeti, kaj je pisca nagnilo k pisanju članka, saj je tudi čla-nek odraz razmer v katerih pisec živi, odraz situacije, v kateri se nahaja in so ga lahko do pavšalnih ocen pripeljala osebna razočaranja, ki se bodo v slučaju ostrega in surovega regiranja le še stop-njevala.
Opravičilo za surovost nam ne more biti niti destruktivnost in nerealnost kriti-ziranega članka niti naša pripadnost la-stni ideji. že Sokrat je v pogovoru s Kri-tonom dejal, da je najslabše, kar lahko človek stori, vračanje šila za ognjilo. če-prav sokratska morala in filozofija nista vedno življenjski, ne bi naredili slabo, če bi ju nekaj vendar vnesli v naše živ-Ijenje.
Ob koncu tega zapisa bi ponovno rad poudaril, da nisem imel namena napadati tistih, ki so podobne kritike pisali. Po-polnoma dobro se zavedam, da ponavljam stare, že znane in večkrat odkrite stvari. Zdi se mi samo, ko listam po naših časo-pisih, da so te stvari vseeno še premalo znane in vkoreninjene v naši družbi. Fča-sih ko berem odgovor na kako polemiko ali pa polemiko samo, si sposkušam pred-stavljati pisca, ki jo piše. Sključen nad listom papirja z inkriminiranim člankom v rokah (zato, da mu jeza le ne bi splah-nela) ustvarja. Vzemimo, da pristopi k nje-mu neznanec in se predstavi: »Oprostite, jaz sem človek.« Pisec se sunkovito obrne in začuden vpraša: »Kaj tudi Vi?«
Peter   Vodopivec
TRIBUNA STRAN   3
TRIBUNA 0 SAM OUPRAVLJAN JU
Torkova tribuna o samoupravljanju je bila verjetno doslej najbolje pripravljena tribuna v Naselju: teze za razpravo so bile objavljene v Tribuni; nadalje je bil pri izbiri povabljencev uveljavljen eno-ten princip, tako da je bil vsak od povab-ljenih strokovnjakov za enega od aspek-tov problematike (politični aspekt, etič-ni, ekonomski, sociološki in organizacij-sko-realizatorski aspekt); in končno je vsak od povabljenih v uvodu nn kratko opisal temeljna vozlišča problematike svo-jega aspekta. Uvodne besede so osvetlile skoraj vse bistvene točke problematike samoupravljanja in deloma tudi nakazale nekatere možne poti za razreševanje vpra-šanj, zato je bilo upravičeno pričakovati živahno in zanimivo razpravo. Tem bolj je zato presenetljivo, da moramo kljub uvodni trditvi o zelo dobri organizaciji ugotoviti, da je bila razprava na tribuni ena   doslej   najslabših.   Prišlo   je   namreč
do pojava, na katerega smo v zadnjem času skoraj pozabili: študentje so od po-vabljencev želeli samo nekaj pojasnil, od-govorov na nekatera zelo enostavna vpra-šanja — vse skupaj pa se je odvijalo s pomočjo sistema potujočih anonimnih list-kov.
Tako je tribuna minila v nekakšnem poučnem dolgočasju; celo standardnih provokativnih vprašanj ni bilo, razen mo-goče enega (o reprodukciji funkcionarsko-uradniškega sloja na univerzi). Ker za medel uspeh ne moremo kriviti organiza-cije, je torkova tribuna zelo dober primer za odgovor na vprašanje, ki se nam že nekaj časa zastavlja: zakaj nekdaj tako živahne in polne (vsebinsko in številčno) tribune pa zbori študentov danes zgublja-jo te svoje pozitivne lastnosti? Ali druga-6e; kdaj tribune itn zbori uspevajo in kdaj ne?
V prveni vprašanju sem omenil »pozi-
tivne lastnosti«; opazimo pa lahko, da so bile te pozitivne lastnosti tesno in neod-deljivo povezane s tistimi lastnostmi štu-dentskih tribun, ki so jih nekateri ostro kritizirali in ki so tudi precej škodile ugledu, vplrvu študentske organizacije in so jemale ugled študentskim in univerzi-tetnim partijskim vodstvom. Ta lastnost bi dala slutiti nizko sposobnost lastne kon-trole avditorijev in opravičuje misel o družbeno politični neoblikovanosti nekate-rih študentov. Vse te lastnosti izvirajo verjetno iz nekaterih temeljnih lastnosti študentske populacije, ki so tesno poveza-ne z našim vzgojnim sistemom, z meto-dami političnega dela na univerzi, odnosa oblastnih in političnih forumov do štu-dentov itd. itd.
Tu želim samo opozoriti na neko kom-pleksno problematiko, ki se je bomo mo-rali temeljito lotiti — in to bo postalo nujno  že pri   prizadevanjih   za   reformo
Studentske organizacije; zdi se namreč, da je ta reforma preveč enostavno pojmo-vala zbore študentov, ko jih je postavila za enega bistvenih elementov demokrati-zacije Zš.
Odgovor na drugo obliko vprašanja, na vprašanje o situaciji, v kateri tribune in zbori uspevajo, bi nam verjetno povedal, da so to bolj ali manj »spektakularni« po ložaji v študentski javnosti, položaji, ko »diši po krvi«. To, mogoče ne presenetlji-vo dejstvo, pa nas opozarja na iste kore-nine kot odgovor na prvo vprašanje.
Na kratko bi definiral položaj, ki sem ga skušal v tem sestavku skicirati, takole: neki koncept družbenega angažmaja je doživel zlom; izkazal se je za »zmoto« in ni več sposoben življenja. Pri tem pa osta-jajo temeljne determinante študentove si-tuacije še zmerom take in tiste, iz kate-rib/in zaradi katerih je ta zlomljena kon-cepcija angažmaja nastala. Ta svojevrstna zagata zdaj hromi študente in nastopa mrtvilo. — Iskanje novega angažmaja, ki je v takem položaju nujno, se mi zdi da-
nes najbolj pereča naloga.
R. Močnik
Ožina in širina univerzitetnega študija
Prav je, da tudi študentje, ki živo obču-timo sadove reforme univerzitetnega štu-dija, povemo svoje mnenje o njej. Ni moj namen razpravljati o postulatih re-forme iz leta 1960. Niti ne bom govoril o za-konskih osnutkih, ki so jih izdajali or-' gani izven univerze in ki so bili (to je ver-jetno najbolj napačno) navadno sprejeti kar takšni. Razpravljal bom o konkret-nih dosežkih takšnega delovanja, gleda-no iz študentovega zornega kota. K pisa-nju me je že pred sedanjo široko disku-sijo spodbujalo lastno razmišljanje; k te-mu so me gnale tudi razprave med študen-ti. Te pa so se mi zdele problematične, ker niso izhajale od načelnega odprav-Ijanja vrzeli v našem imiverzitetnem študi-ju, pač pa so bile samo kritika njegovih pojavnih oblik. Principialne odločitve so primarne in aktualne, saj je predvsem od njih odvisno konkretno urejanje in or-ganiziranje   učnega' procesa   na   univerzi.
Iz referata predsednika Zveze študen-tov ljubljanske univerze Toneta Zimška na univerzitetni skupščini preberemo med drugim tudi: »Kje ste študenti ekonomi-je — pa ne samo vi — pri vseh ogromnih spremembah v našem gospodarstvu, kje glas — vsaj vprašanja, vas, študentov grad-beništva, prava, filozofije, sociologije, arhi-tekture itd. Mar smo mladi res prekratko-vidni, da ne vidimo, kako potrebno je so-delovati pri gradnji jutrišnjega dne.«
Vsekakor umestno vprašanje. Osnovna naloga univerze je vzgoja samostojno mišlečih strokovnjakov, učnega in znanstve-nega osebja. To je tudi edini opravičljiv razlog za njen obstoj, ki velja menda tudi pri nas. Potem principu bi vzgajala uni-verza kadre, ki vidijo dalje od svojega ne-posrednega okolja — torej kadre s pri-merno teoretično podlago za samostojno delo, razmišljanje in razvoj. Naša študij-ska reforma iz leta 1960 pa je univerzitetn študij, gl^dano s tega vidika, »Degradi-rala«, saj se je njegova vsebina v marsi-čern in marsikje močno približala prakticiz-mu. Kajti študij je razpadel na stopnje, od-delke, pododdelke, skupine in ne vem kaj še vse. Tako smo študentje prikrajšani za osnovno in široko vsebinsko teoretično znanje, ki bi ga morali pridobiti na univer-zi. Ko se študent resnično želi posvetiti dogajanju okrog sebe, ali ga k temu pri-silijo razmere, kaj kmalu spozna, da je zelo enostransko, polovično vzgojen.. Zna-nje m način mišljenja, ki ju študent pri-dobi na univerzi, mu namreč ne omogo-oata samostojnosti v zavzemanju lastnih strokovnih in drugih stališč in torej tudi ne resničnega angažiranja v družbenem dogajanju. Vse pretekle razprave na uni-verzi to nedvomno potrjujejo. Kolikor je to škodljivo* in težavno s stališča posamez-nika, je toliko huje in bolj škodljivo za družbo, v kateri naj bi delali kot ustvar-jalni strokovnjaki.
Zaradi vpliva, ki ga lahko ima kvali-tetna univerza na družbeno dogajanje, se nam vsiljujejo najrazličnejša mnenja o politiki izobraževanja. Osebno se najbolj nagibljem k mnenju, da so neustrezni in nerealni principi univerzitetne reforme iz leta 1960 rezultat samovoljnega, preoz-kega delovanja nekaterih ljudi iz uradnih institucij, ki se ukvarjajo s šolstvom. Ko pa govorimo o študentskem gledanju na reformo, moramo pač navesti še neko mnenje. Da ne bi bilo kakšnega nespora-zuma, naj poudarim, da to mnenje le na-vajam, registriram. Ni namreč tako zelo redko mnenje med študenti, da je reforma
TRiBUNA STRAN 4
utesnila študenta in mu tako onemogočila aktivno in strokovno posegati v družbena dogajanja. Takšna mnenja so posledica uva-janja znanega principa, izobraževati ljudi za »konkretno delovno mesto«, pojavljajo ali krepijo pa se tudi kot posledica včasih prevelikega poudarjanja določenih poli-tičnih funkcionarjev, češ da ni potrebno kritizirati na splošno, ampak je treba od-pravljati napake tam, kjer se konkretno pojavljajo. Iz vsega tega mlad človek lah-ko sklepa, da je načelno že vse rešeno, da ni treba premišljevati, ali so morda nega-tivne pojavne oblike posledica določenega napačnega koncepta. Tako se mladega člo-veka, ko je še poln indealizma in ambicij, zapre v kletko, od koder se izkoplje le re-dek posameznik Videti je, da večini mla-dih ljudi tako onemogočimo samostojno razmišljanje in razvoj, jih vzgajamo eno-stransko, pomanjMjivo. V razpravi o viso-košolskem študiju je pač treba opomniti tudi na taka mnenja iz preprostega vzro-ka, da zadeve razjasnimo utemeljeno.
Naj bom konkreten. Kako more znanje diplomanta biti kvalitetno, če se ponekod zahteva celo 18 izpitov letno. Pa vzemimo, da jih je v povprečju 10 in upoštevajmo nekaj dejstev. Predavanja se pričnejo na-vadno v prvi polovici oktobra in trajajo običajno do junija, vmes pa so še seme-stralne poeitnice. Ob takih pogojih študent večino časa presedi na predavanjih, ki so poleg tega v dopoldanskem in popoldan-skem času, ponekod pa celo na dveh raz-ličnih krajih. Pri tem pa moramo še upo-števati lokacije fakultet, študentskih do-mov in menz pa čas, ki ga študent iz-gubi zaradi te raztresenosti. če upošteva-mo še, da se velik del študentov ukvarja s honorarnim delom, da je precej vozačev, da gre študent kdaj v kino, gledališče, na tekmo, ali se sam ukvarja s športom, mu med letom ostane dokaj malo časa za štu-dij in poglabljanje v snov. Izpitni roki pa so običajno junija, julija, avgusta in sep-tembra, to je 12tf dni. če delimo število dni s številom izpitov, pa pride na en iz-pit 12 dni, kar je očitno premalo. Tako se študij zreducira na dirko za izpiti in za last-ni obstoj.
Problem pa je še hujši, ker se po oddelkih tako specializiramo, da iz učne-ga programa izpadejo temeljni teoretični predmeti, oziroma se porazdelijo po od-delkih, kakor se pač sodi, da so potrebni. To pa neusmiljeno vodi v enostransko vzga-janje kadrov brez solidne vsebinske pod-lage. Tako pridemo do tega, da se spe-cializacija ne podredi osnovnemu študi-ju, zaradi katerega je bila fakulteta usta-novljena, ampak se obratno, vsebina štu-dija podredi specializaciji. Mar niso tudi organizatorji, zavarovalci, komercialisti in analitiki vsi ekonomisti. Vsi bi morali imeti enoten študij (temeljnih teoretičnih pojmov ekonomske znanosti) in poleg tega še vsak posebej po izbiri predmet ali dva iz organizacije, zavarovalstva itn. (če za primerjavo navajam študij eko-nomije, s tem ne izključujem ostalega štu-dija na univerzi.) Ekonomist (na katerem-koli oddelku) bi moral imeti razčiščene teoretične osnov^ svoje stroke. Moral bi vedeti na primer, kaj pomenita skopska ali zagrebška katastrofa za gospodarstvo in kako se bo kritje izgube odrazilo nanj. Ali kaj v svojem ekonomskem bistvu po-meni sprememba delitve narodnega do-hodka, povečanje potrošnje in zmanjša'-nje investicij, kakšen ekonomski vpliv ima uvedba novega ali odprava starega davka. Torej, kaj je davek po svojem eko-skem bistvu in ne naštevanje davčnih vrst. Ali, kakšno ekonomsko vsebino ima delitev (narodnega) dohodka, ne pa, da se aa pamet učimo sistem delitve po ustalje-
ni (ali še to ne) koncepciji itn. Student naj dobi osnovno teoretično podlago, ki ne bo le osnova za razvoj strokovnjaka-specialista, pač pa bo tudi dala mož-nost za razvoj polne človekove -osebnosti. To se mi zdi toliko bolj potrebno, ker se srečujemo s povsem novimi kategorijami pojmi (družbena lastnina, samoupravlja-nje itn.) Izkušenj torej nimamo od kod črpati, zato so nam potrebni, če mislimo na lastno usodo in razvoj, predvsem samo-stojno misleči in polno izobraženi ljudje.
Pojavlja pa se tudi mnenje med študen-ti, da je treba sedanji predmetnik skrčiti, da bi na ta način zmanjšali velik osip. Ta namreč znaša do diplome 70 odstotkov. Nedvomno je veliko število izpitov nesmi-selno in vodi v mehanično sprejemanje snovi, prav tako pa je neustrezna zahteva, da se število obstoječih predmetov skrči brez vsebinske preosnove predavane mate-rije. študij mora biti težji, kakor je, vendar po svoji vsebini in ne po kvantiteti. Vsaka zahteva za zmanjšanje števila izpitov v prid osipanim pa odvrača študenta od discipline, katere je že sedaj premalo. Treba se je vendar enkrat končno zavedati, da uni-verza ni šocialna ustanova in da ni nikjer zapisano, da jo mora tudi vsak končati. Potrebno je doseči, da se študij vsebinsko spremeni in poostri. Ob tem je seveda nujno spremeniti tudi obstoječi materialni način selekcije študija na univerzi, ki je takšen, da omogoča študij predvsem štu-dentom iz premožnejših slojev, ne pa tud sposobnim in talentiranim mladim ljudem iz kmečko delavskih družin.    .
Sedanje stanje, ko večina študentov izhaja iz premožnejših družin, namreč ni-kakor ne ustreza obstoječi strukturi pre-bivalstva. Mladina iz družin z nizkimi do-hodki (pretežno delavskih in kmečkih) je med študenti manj zastopana, saj ji je pot na univerzo otežkočena. To pa ne le da ni v skladu s postavljenimi cilji naše družbene ureditve, pač pa tudi ekonom-sko gledano nima prave osnove. Znano je namreč dejstvo, da redno študira na uni-verzi komaj 50 odstotkov vpisanih, ostali pa ne. Njihov materialni status pa jim omogoča bivanje na univerzi. Ta fiktivna masa bremeni družbo, bodisi da od druž-be prejema štipendije, otroške dodatke, kredite, subvencije in druge ugodnosti, po drugi strani pa je njihovo delo ne-produktivno. Zato bi bilo bolj upravičeno, razumljivo in človeško, če bi zahtevali, da očistimo univerzo parazitstva. Tako zahte-vo nedvomno še bolj utemeljuje analiza, ki so jo naredili študentje ekonomije. Po podatkih te analize je socialna struktura v prvem letniku dobesedno porazna, med-tem ko se proti koncu študija stalno izbolj-šuje, tako da so v četrtem letniku pretež-no študentje iz delavskih in kmečkih družin, kar je očiten znak prizadevnosti študentov prav iz teh slojev. Verjetno so še drugi vzroki, ki vplivajo na osip, ven-dar pa se mi ta zdi najtehtnejši in simp-tomatičen. To dejstvo nam potrjuje, da se revnejši študentje bolj trudijo in redno opravljajo svoje obveznosti kljub materi-alnim težavam Torej na eni strani omo-gočamo premožnejšim lenarjenje in zaje-danje družbe, na drugi strani pa je še mnogo takih, za katere je univerza le ne-dosegljiva dežela. čeprav njihovi starši prispevajo za študij, ko dajejo sredstva za vzdrževanje šolstva. Verjetno pa se ta divergenoa prične že po končani osnovni šoli. S spremembo vsebine študija in s primerno kontrolo, po kateri bi bilo biva-nje na univerzi omogočeno samo glede na delovni princip in ne glede na materialni položaj, bi izločili nedelavne, s tem pa bi se dohodki tistih, ki so sposobni študira-ti, povečali. Merild soosobnosti pa bi bil vsebinsko   težak   študij.   Zato  je  zahteva
upraVičena le  tedaj, ko  vemo,   zakaj  za-htevamo in za koga zahtevamo.
Kakor ima sedanja anarhija določene socialne, politične in ekonomske posledice, bi s sistemom kontrole in dvigom kvalitete študija prav tako storili sociaine, politič-ne in ekonomske premike v pozitivnem smislu. Zdi se mi pri tem najpomembnej-ši korak k izenačevanju delavca in štu-denta glede na delovni princip. Ce upošte-vamo dejstvo, da komaj 50 odstotkov štu-dentov študira, se ne smemo čuditi, da imajo naši delavci dokaj čudno mne-nje o študentih. Saj ugled kvarijo prav ti-sti, katerim je študij deveta skrb. Povsem razumljivo je, da študij, takšen kot je, ne more izoblikovati ne strokovnjaka ne di-plomanta s splošno kulturo, ki bi Iahko pozitivno vplival na okolje. Zato je zahte-va, naj bo študij edino merilo bivanja na univerzi in uvedba sistema natančne kon-trole ter onemogočanje prepisovanja in s tem izkoriščanja družbe, toliko bolj ute-meljena. če na primer delavec ne izpol-njuje norme, ne prihaja na delo, dela iz-meček, bo dobil nižji zaslužek ali bo od-stranjen iz delovne organizacije. Zato tu-di za študenta ne sme biti izjem, posebej še, ker nismo toliko bogati, da bi si kaj ta-kega privoščili, še manj pa nam to dopušča-jo naše družbene norme.
Ko razpravljamo o študiju, ne mo remo mimo odgovornosti. Naj se ob raz-pravi o univerzitetni reformi dotakriem tega načelnega problema. Zdi se mi. da bi se odgovornost v praksi izvajala, če izhajamo iz praktičnih izkušenj, bi iahko rekli, da odgovornosti skorajda ni. po sebej še, kadar gre za kakšno pomemb-nejše vprašanje, kakršno je tudi študijska reforma, ali natančneje, kadar gre za kak pomemben akt, ki ga forsira institu-cija izven delovne skupnosti. (V novejšem času se velikokrat sliši, da strukture izven delovnega procesa obstajajo zaradi proti-slovij, ko pa bodo protislovja odstranjena, se bodo le-te same ukinile.) Poseben del pri tem pa imajo naše komurilkacije, saj je večkrat težko objaviti nasprotno stališče. Konkretno, kdo je kriv za forsirani ekspe-riment na univerzi, če se je izkazaio. da je neustrezen. Marsikdo bi tudi dejal, da so krivi predavatelji, ki so sprejeli »napa-čen« koncept. Osebno se strinjam, da so krivi delno, vendar se mi zdi bolj pomemb-no ugotoviti, od kod tak pasivizem univer-zitetnih učiteljev Pasivizem je posledica odločanja izven delovnih skupnosti. To potrjujejo privatne izjave (sedaj že nekaj časa delno javne) profesorjev, da je bila reforma iz leta 1960 vsiljena, poleg tega, da si ni vredno prizadevati, saj bodo ta-ko in tako drugi sklenili in odločili-, da pa-metni odneha itn. Govori se*tudi. da je bila omenjena reforma sprejeta na dokaj čuden način. Namreč, da so bila pri sami odločitvi neenotna mnenja in dileme; ob vztrajanju zunanjih činiteljev so univer-zitetni delavci tudi proti prepričanju pri-stali na reformo. prešli smo v akcijo, naše komunikacije pa so oznanjale slovesnost Ko pa smo okusili kisle sadove reforme. si zahteve za ureditev študija le s težavo uti-rajo pot v javnost. Kriv pa ni nihče
Ce bomo hoteli urediti »odprte pro-bleme visokega šolstva«, se bo treba nuj-no odreči marsikateremu načelnemu iz-hodišču v politiki izobraževanja, o čemer smo že precej pisali Predvsem pa mi-slim, da ne smemo po vsej sili eksperi-mentirati in iskati samoniklosti zaradi samoniklosti. Poglejmo še k drugim na-rodom, a ne samo k enemu. JSfismo niti ne moremo biti izoliran otok. Iz^hodišče pa naj nam bo vprašanje. kai ip naloga posamezne izobraževalne us^0"'""
Milovan  Čikič
SREDNJEŠOLCI
Nerešeni problemi
Pomanjkanje prpstorov v domovih. sred-njih šol je iz leta v leto bolj zaskrbljujoče. To nam kažejo že bežne analize realnega stanja po posameznih domovih srednjih šol. Kljub -temu pa, da je domovom do-slej še nekako uspelo reševati te proble-me, se lahko upravičeno vprašamo, kako bo s tem v prihodnje, kajti nekateri do-movi so že zeio stari in ne ustrezajo več ,za kolikor toliko udobno domovanje mla-dim učečim ljudem. Adaptacija teh domov pa bi v mnogih primerih stala več kot pa same nove gradnje. Toda kot kaže se to stanje tudi v bližnji prihodnosti ne bo zboljšalo. To pa je potrdil tudi ragovor z upravnikom doma Ivana Cankarja tova-rišem Stanetom Rogličem.
vsi domovi v Ljubljani imajo za 700 di-jakov srednjib šol premajhne kapacitete. že samo dejstvo, da si je približno tristo srednješolcev poiskalo stanovanja v domo-vih izven Ljubljane (Domžalah, škofji loki in celo v Kranju), pa nam jasno pove, kako prepotrebna bi bila gradnja domov te vrste. Razen tega imajo srednjnešolci, ki stanujejo izven Ljubljane po domovih, otežkočene pogoje študiranija, ker se mo-rain voziti z vlakom.
Jom Ivana Cankarja ima npr. 320 raz-položljivih mest za normalno bivanje v domu, v letošnjem letu pa so sprejeli 390 gojencev. Ta problem so rešili tako, da so postavili omare, ki so bile prej v sobah, na hodnik. Tako so v take sobe lahko namestilj še dve postelji. Podoben problem je tudi v domu TSŠ, kjer so pre-segli normalne kapacitete za preko 200 go-jencev. Dom Anice černejeve pa je zaradi gradnje nove medicinske šole sprejel še preko 50 gojenk, vse to pa so rešili na na račun prostorov, ki so bili prej name-njeni za učilnice. Ne vemo, koliko je smo-trno učilnice spreminjati v sobe, toda ne da se pomagati drugače, tako namreč na-rekuje obstoječa situacija. V domu Ivana Cankarja imajo npr. tri učilnice s sedem-desetimi učilnimi mesti, razen tega pa imajo za učilnince še eno večjo sobo. V teh učilnicah je lahko največ 30 gojencev, ta kapaciteta bi v dopoldanskem času še nekako zadoščala, v popoldanskem času pa je to problematično, ker je večje števi-lo gojencev v domu. Tako pride na enega gojenca v sedanji zasedbi 0,58 m2 učnega prostora   kar pa  ,je vsekakor premalo za
normalno študiranje. še slabše pa je to stanje zvečer, ko se vrnenjo nekateri go-jenci s praks.
Tudi kapacitete sob v tem domu so preobremenjene, saj je največ takšnih, v katerih prebiva 9 do 10 srednješolcev. V manjših sobah pa so po trije gojenci, in to predvsem iz zaključnih letnikov. Slabi pa so zlasti prostori v domu Anice Čeme-jeve, kjer bi bilo potrebno polovico pro-storov adaptirati, to pa bi bilo znatno dra-žje, kot če bi gradili nove.
Po registraciji srednješolskih domov bi obstoječe stanje še nekako zadoščalo za srednješolsko mladino, ne more pa tega nuditi mladini, ki se šola v obrtninh šo-lah. Zato bi bilo prav in pravično, da bi posamezna podjetja kanalizirala del svojih sredstev v izgradnjno ali pa vsaj adaptaci-jo domov. Sredstva pa, ki so predvidena v podjetjih, ne zadostujejo niti za sedanje vdrževanje. Podjetja plačujejo za vdrževal-nino svojih gojencev redno oskrbovalnino, v katero pa ni vkalkulirane amortizacije nepremičnin. Vzdrževanje za popravila zne-se na posameznika 3200 din, oskrbnina pa je doslej enaka — 17 000 dinarjev me-sečno. V ta znesek je vračunana prehrana, kopanje, pranje perila, amortizacija drob-nega inventarja in osebni dohodek tehnič-nega osebja. Medobčinski sklad pa daje sredstva za osebni mesečni dohodek vzgo-jiteljev, kar znese neto 39 000 din na posa-meznika. Vendar se nam zdi potrebno, da bi moral tudi sklad prispevati določena sredstva za vzgojo gojencev domov. Tu so mišljenosti zlasti razni učni pripomočki.
Velika obremeiijenost se kaže v domu Ivana Cankarja tudi po številu gojencev na posameznega vzgojitelja. saj pride na vsakega približno 58 gojenncev, kar pa je vsekakor preveč. Normalno bi bilo, če bi vsak vzgojitelj imel približno štirideset srednješolcev, kajti le tako bi se lahko si-stematično posvetili njihovemu delu, se se posvetoval s starši ter se še bol.j zani-mai za njihovo delo v šoli. To delo pa je v tem domu še zahtevnejše, ker je v njem velika heterogenost. Tu so gojenci 17 raz-ličnih šol ter skupina gluhonemih, razen tega pa je tudi starostna razlika zelo ve-lika. Sklad je izhajal in sprejel stališča, da pride na enega vzgojitelja 50 učencev, sa-mi pa so dali predlog za štirideset učen-cev na  posameznika.  Na  osnovi tega  naj
bi bila potem dana tudi dotacija, kjer bi bil povprečni zaslužek vgojitelja na me-, sec 60 OOOdin, 5 % pa naj bi sklad plačeval za osnovne dejavnosti in delo za šolo (ki-noprojektor, različne plošče za učenje tu-jih jezikov, rekreacijo itd.).
V domu so vzgojitelji z VPS, učitelji-šča in filozofske fakultete. Ta kader je strokovno zelo dober, med njimi pa se pozna diferenciacija v pedagoškem smislu. Prav tako je tudi praksa pokazala, da je potrebna v takšnih domovih tudi širša in ne samo ozka strokovna izobrazba. Po-trebna bi bila zlasti poglobitev vzgojitelja na področju družbenih oblik samouprav-ljanja, ker bi lahko na tem področju mar-sikaj doprinesli k oblikovanju mladega človeka. Zato bi bilo dobro, če bi razmi-slili, da se npr. v okviru pedagoške akade-mije ali pa celo fakultete ustanovi odde-lek, ki bi imel prav poudarek na vzgaja. nju dobrega vzgojiteljskega kadra.
Pričakovali bi, da bo delo v domu, kjer primanjkuje prostorov slabše in precej otežkočeno. Vendar moramo priznati, da ni tako. Sami gojenci v DIC tesno sode-lujejo s svojimi vzgojitelji ter upravnikom in poskušajo najsmotrnejše reševati pro-bleme, ki se jovaljajo. Vse to pa rešujejo na enakopravni osnovi. Gojenci vsako le-to izvolijo v domski svet svoje predstav-nike, kjer imajo tudi pravico glasovanja. Razen tega pa dajejo lahko tudi svoje predloge  posameznim  komisijam.
Zelo razgibano je delo mladinske orga-nizacije, še prav posebno pa je pestro de-lo komisije za kulturno prosvetno delo. Njihovo MKUD Samorastniki združuje filmski klub, dramsko ter plesno sekcijo. Imajo pa tudi svoj foto klub, ki uspešno
deluje na različnih razstavah. Slabše pa je bilo z njihovo fizkulturno dejavnostjo v zimskih mesecih, saj so lahko v majhni dvoranici igrali le namizni tenis in stre-ljali s puško. Z obžalovanjem in s trp-kim občutkom moramo namreč ugotoviti, da novi šolski center, ki nastaja v tem delu mesta, ne premore niti ene telovadni-ce. Tako je tu center za gostinstvo in tr-govino, srednje medicinska, farmacevtska, zobotehniška, sanitarna, vzgojiteljska in administrativna šola, če k temu prišteje-mo še oba domova (DIC in DAC), se nam zdi pravi absurd, da ni nobenaga ugodnega prostora za fizkulturno vzgojo. Tu je približno 6000 mladih ljudi, ki ni imelo prostorov v zimskem času za to de-javnost. Kot kažejo obrisi novega igrišča, ki so ga začeli graditi, in bo verjetno kon-čano do 1. maja, pa se bo to stanje bi-stveno popravilo. Letos bo končano igri-šče za košarko in rokomet, v naslednjih dveh letih pa bodo zgradili še dve športni dvorani in klubski prostor. V gradnji pa je predviden tudi 25 meterski plavalni bazen. Ob koncu pa bi se ustavil tudi ob sla-bem materialnem stanju nekaterih gojen-cev doma. 70 odstotkov gojencev ima šti-pendijo, 30 odstotkov pa jih je brez njih. Devetnajst primerov je takšnih, kjer sta v domu pa dva ali celo trije gojenci iz iste družine. Za te je oskrbovalnina nekoliko nižja, saj bi starši za njih težko odšteli od svojih prejemkov približno 50 tisoča-kov. Ti plačajo po predlogu domske skup-nosti, njihov razpon pa se giblje od 4000 do 16.000 din. Prav tako pa se trudijo, da bi tem gojencem oskrbeli štipendije. Na tem področju zlasti tesno sodelujejo s socialnimi delavci po posameznih šolah.
Miha Mate
VAZNA NALOGA PREDSTAVNIŠKIH ORGANOV
Vmesna postaja, foto: Oskar Dolenc
Zadnji čas beremo in slišimo vse več besed o nujnosti večje skrbi in zavzetosti za reševanje problemov šolstva pri nas. V zveznem merilu je tu na prvem mestu prav gotovo prizadevanje za odpravo ne-pismenosbi, saj je vsako leto približno 80 000 analfabetov več. V Sloveniji pa se to vprašanje ponavlja v malo sprevienjeni obliki in vsebini, zato ker je naša republi. ka po pismenosti prebivalcev med prvimi deželami na svetu. Po popisu prebivalstva leta 1961 je bilo pri nas samo 1,8 % Ijudi, v starosti 10 let in več, ki niso znali brati in pisati. Ta razveseljivo nizka šte-vilka pa ne pove vsega. če pogledamo v izobrazbeno strukturo odraslega prebival-stva Slovenije, vidimo, da je precej Ijudi z minimalno šolsko izobrazbo. Precej Slo. vencev bi torej mogli po kriterijih funkci-onalne pismenosti uvrstiti "ned analfabete, saj imajo manj kakor 4 razrede osnovne šole.
V  konkretnih pogojih naše republike je potrebno ne toliko boriti se prott nepis-menosti. ampak omogočiti vsaj osemletno šolanje vsakomur, dalje povečati skrb za srednje  in  visoke  šole.   Planiranje,   ki  je do  predkratkim  bilo  predvsem   iz objek-tivnih   razlogov  v prvi   vrsti   ekonomske narave, je tudi pustilo določene posledice na našem šolstvu; drugi pomemben vidik položaja v  prosveti  se je zato  pokazal  v pomanjkanju učilnic ne samo v osnovnih, ampak tudi v srednjih in delno v visokih šolah. Na določenih osnovnih šolah so na-stale   tendence,   ki   so   v   praksi   negirale prindp  pedagogike o enotni osnovni  šoli in o enotnih šolskih razredih
V  vseh vprašanjih te vrste bodo morali naši predstavniki v skupščinah kvalificira-no in jasno spregovoriti. Pa ne ^amo ras-
pravljati, ampak predvsem sprejemati odločitve, ki bodo spreminjale stanje. Vprašanje šolstva je tako kompleksno, da bo posredno ali neposredno zadevalo vse odbornike in poslance, ne samo one, ki so člani prosvetno-kulturnega zbora. N zka izobrazbena raven namreč ne zavira samo hitrejšega ekonomskega napredka, ampak ovira tudi kulturni napredek in razvoj samoupravljanja. Izobrazba je tako po-memben faktor celotnega družbenega do-gajanja tako v ekonomski bazi kakor tudi v nadstavbi.
Iz te ugotovitve pa se nakazujejo tudi poti za njeno dviganje. če smo rekli, da izobrazba vpliva na vse sfere človekovega delovanja, potem je tudi jasno, da mora prizadevanje za dvig izobrazbe potekati iz vseh teh sfer. Osnovna pot za reševanje stanja v našem šolstvu je verjetno prav spoznanje subjektivnih sil, da je danes bolj potrebno investirati v človeka kot pa v izgradnjo tovarn itd. Tu gre torej za spremembo v delitvi presežne vrednosti v korist prosvete. Prav v tem pa smo lahko optimisti. čeprav se še tako resno zaveda-mo težav. Ob nedavnih volitvah v občinske skupščine so odborniki jasno izpričali, sodeč po izjavah za tisk in radio, da se zavedajo nalog, ki jih čakajo. Skoraj vsi od prvega do zadnjega so največji pouda-rek dajali prav šolstvu. To pa tudi kaže, da se zavedajo, da je danes možno več sredstev odtegniti za tako imenovane druS-bene službe.
Pavle Celik
TRIBUNA STRAN 5
Naš razgovor
Odgovarja: Vladimir Kavčič
1. Kot urednik kulturne revije Problemi imate gotovo svoj pogled na situacijo v revialnem živ Ijenju naše ožje domovine. Po premikih v nedav-ni preteklosti je v tem življenju nastalo zatišje. Ali mislite, da se bo položaj slovenskih revij še preoblikoval, ali se obeta neproblematično in ne-vznemirljivo obdobje v slovenski revialni javnosti?
ODGOVOR: Ker ne sodim med činitelje, ki lahko vplivajo na položaj slovenskih revij, lahko samo ugibam, kaj se bo na tem pod-ročju še zgodilo. V bližnji preteklosti smo se poučili, da lahko na revijo bolj vplivajo tisti, ki vanjo ne pišejo, kot pa tisti, ki v njej sodelujejo. Ob takšni logiki je seveda možno marsikaj, kar presega naše izkušnje, je pa zame popolnoma nevznemirljivo. Prepričan sem namreč, da s premiki v nedavni pretek-losti ni bilo rešeno nobeno od tistih vprašanj, zaradi katerih so premiki nastali. Vitalni interesi slovenske kulture niso z njimi in zaradi njih nič bolj zadovoljeni, kot so bili prej. Zame so pomembnejše in bolj vznemir-ljive razlike, ki postajajo vse bolj vidne v mentalni sferi slovenske inteligence. Razli-ke v pojmovanjih in vrednotenju. Razlike med tistimi, ki svojo dejavnost povezujejo s starimi, nerevolucionarnimi shemami in ide-ali, ter med tistimi, ki stare vrednosti vedno znova preverjajo v novih pogojih in z novim znanjem. Izpovedne meditacije (če izvzamem poezijo) postajajo vse bolj in bolj stvar kul-turnih veteranov, ki ne vidijo prihodnosti, novo vsebino in nove poglede pa vnaša v re-vije sodobnejša, znanstvena publicistika. Ta ima sicer manj bralcev, po vsebini pa je tehtnejša in bolj učinkovita. Razlike med »starimi« in »novimii« pogledi se pojavljajo na vseh. področjih, seveda tudi v znanosti in umetnosti, v teoriji in praksi. V tem smislu zatišja ni mogoče pričakovati.
2. Literarni zgodovinarji navadno vsaki dobi najdejo skupni imenovalec — poimenu-jejo ga kot posebno dobo s posebnim stilom in posebno tematiko. Ali vidite v današnjem literarnem snovanju posebnost, ki bi se dvi-govala nad konvencionalne prijeme in kon-vencionalno temo in tako zaslužila svoje ime v litcrarni zgodovini? Kakšno bi bilo to ime?
ODGOVOR: Nisem literarni zgodovinar, zato ne iščem skupnega imena za literarne pojave našega časa. Če izločimo tisto, kar po obliki in vsebini pripada preteklosti, ima-mo opravka s številnimi, vsaj za nas novimi poizkusi, ki jih pogosto utemeljujemo s teori-jami evropske provenience. Tisto, kar je spe-cifično našega, še čaka teoretske utemeljitve. Posebnost literarnega snovanja, ki se je od-reklo konvencionalnim shemam, vidim v pri-bliževanju bistvenim problemom sodobnega človeka, v odrekanju lažnemu humanizmu in optimizmu. S tem ne trdim, da književnost preteklih časov ni obravnavala bistvenih pro-blemov svoje dobe. Toda njene izrečene ali samo implicite vsebovane vizije šveta in člo-veka so se razblinile, večinoma kot iluzije. Meje doživljenega in znanega so se razširile. Sodobna književnost si prizadeva, da nas ne bi znova varala z velikimi besedami. člove-ka upodablja tam, kjer je. Presega vse ideo-logije in skuša razumeti vse znanosti. Prav v tem vidim njen obet.
3.  Morda je ravno naš čas tisti, v katerem se  bo prelomila  tradicija,  čas,   ko   se   bo med nami  pojavil  neki   »novum«.   Večkrat (vedno pogosteje) se sprašujemo, ali je sploh mogoče zajeti današnjega človeka in danas-nje svetovno občutje v tradicionalne forme, kot so roman, pesem, esej, »olje«, simfonija itd. Če se bliža neki »novum«, kaksen bodi po Vašem mnenju, da bo izražal človekovo totalnost izven tradicionalnih shem?
ODGOVOR. Tradicija se lomi v vseh ča-sih, novo se pojavlja kar naprej, brez pre-stanka. Nobena umetniška oblika iz prete-klosti ali sedanjosti ni mogla, ne more in upam, da tudi nikoli ne bo mogla izraziti to-talnega človeka. Vedno bo na sledi živemu človeku, posamezniku. Ne znam si predstav-ljati družbe, v kateri bi vsak njen člen bil podoba totalnega človeka. Ker oblike ni mo-goče ločiti od vsebine, menim, da na zastav-Ijeno vprašanje lahko odgovori le vsak ustvarjalec sam, pravzaprav on že odgovarja s svojimi deli. Prepričan sem, da se vsak zaveda tudi meja svojega dela.
4.  Ni dolgo tega, kar je izšla Vaša knjiga »Od tu dalje«. V njej so uveljavljeni nekate-ri novi principi, ki jih je   literar-ffa   kritika proglasila za eksistencialistične. Ali te prin-cipe lahko razlošite eksplicite, z drugimi be-sedami  —  kako   pojmujete   svoj   literarni nazor?
ODGOVOR: Literarna kritika mojega de-la »Od tu dalje« bi bila uspešna in ustvar-jalna, če bi izdelala takšno pomensko she-rao, iz katere ne bi izpadla nobena sestavina omenjenega dela. V skladu z uveljavljeno in smotrno delitvijo dela bi jaz še rjaprej pisal prozo, kritiki pa, če se jim to zdi vredno in potrebno, naj opredelijo literarni nazor, ki ga vsebujejo objavljena dela. Kritik in pisa-telj večinoma le vztrajno recitirata vsak svoj monolog, s hrbtom obrnjena drug k druge-mu, s pogledom in mislijo pa vsak v svojem svetu. Dialog med njima je — izjema.
5.  že dalj časa se ukvarjate z založniško problernatiko  —  kot   urednik   pri   zavodu Borec je predvsem založnik t. im. »vojne li-terature«,  romanov in zgodb  iz časa NOB. Zanima   nas,   kakšna   perspektiva   se   obeta takšnemu založništvu, z drugo besedo — ali še nastajajo umetnine s to tematiko, ki bi bile vredne večje pozornosti, ali bo   treba prekiniti z »memoarsko« tradicijo in posku-šati  najti   ustrezno,   literarnejšo  obravnavo naše nedavno pretekle zgodovine?
DOGOVOR :Vojna literatura ne more iz-gubiti svojega pomena niti tedaj, ko bi voj-na kot realno doživetje naših dni ali celo samo kot grožnja že zbledela v naši zavesti, ko bi že pozabili na pretekle strahote in se ne bi več bali novih. Žal še ne moremo upati, da bi se to kmelu zgodilo. Vojna je človekova velika preizkušnja in izkušnja. Večje zgodovina ne pozna. Narodnoosvobo-dilna borba je elementaren del naše stvar-nosti, naše osebne in naše skupne zavesti. Književnost je samo eno od področij, kinam posredujejo in ohralnjajo njeno podobo. Ta podoba še ni vsestranska, ni popolna. Dopol-njujemo jo po svojih močeh in prepričan sem, da se bomo vedno znova vračali k njej. V njej bomo odkrivali vire novih spoznanj in navdihe za nova dejanja. Osebno menim, da so za obravnavanje NOB primerne vse li-terarne oblike. Pa ne samo literarne. Tudi zgodovinar, kronist in zapisovalec spominov, vsak na svoj način zadovoljujejo specifične kulturne potrebe.
Zapisal Dimitrij Rupel
GOSTOVANJE CELOVSKE OPERE
V petek in soboto, 2. in 3. aprila je v Ljub-ljani gostovala opera celovškega Mestnega gledališča. Gostovanje je bilo združeno z obiskom delegacije koroške deželne vlade in takšno bolj političnega in manifestativnega pomena kot samo glasbeno kulturno doži-vetje. Kljub temu je o gostovanju vredno zapisati nekaj besed.
Celovška opera deluje v mnogo slabših razmerah kot ljubljanska. To se najbolj po-zna orkestru in zboru, ki kljub nedvomne-mu znanju in prizadevnosti" dirigenta Giin-therja Lehmana v obeh večerih nista mogla doseči potrebnega povprečja za tekočo in ži-vahno predstavo — tako glede tehničnosti kot sloga glasbe. Celovčanom sta bila raven in značaj ljubljanske opere znana in so si zato za program izbrali dve deli, ki sta bili izvajalcem znani in blizu, ki pa sta pome-nili ljubljanskemu občinstvu prijetno spre-membo, Mozartovo čarobno piščal in We-brovega čarostrelca. To se jim je tudi po-srečilo, saj je bila dvorana oba večera sko-raj polna, poslušalstvo pa je z zanimanjem spremljalo njihovo izvedbo. Izbira del je v dobrem smislu vplivala tudi na soliste, ki so v primeri z zborom in orkestrom pomenili boljši del obeh predstav. V čarostrelcu je iz-stopila Agatha —Edith Kermer, ki je prese-netila s tehnično lepo izdelanim in polno iz-oblikovanim glasom — vloga ji je pristajala in jo je tudi odigrala sicer ne zvezdniško, vendar pa toplo in prijetno. Od partnerjev jo je dosegal Franz Josef Nagl kot Kaspar in deloma Wolfgang Stoll kot Maks in Ro-traut Volkel kot Anchen. Drugim so se po-znale razne običajne napake, ki izvirajo iz manjšega poznavanja pevske tehnike.
Pevski ansambel v prvem večeru, Čarobni piščali, je bil bolj homogen, ta predstava je tudi zaradi boljšega orkestrskega in zbor-skega deleža čisteje in prijetneje izzvenela. Tudi to pot je izstopala ena glavnih ženskih vlog, Pamina Margarite Kuriaki s tehnično dovršenim in interpretacijsko zelo ustrez-nim petjem, ki sta se mu dokaj približala Papageno (Gottfried Hornik) in Tamino (Wi-lliam Blankenship). Pevsko težko vlogo kra-ljice noči je podala Elizabeth Erfurt sicer manj prepričljivp, vendar pa vseskozi korek-tno. Monostatos (Karl Sekera) je značaju vloge ustrezal, pevsko manj uspešen pa je bil Sarastro (Helmuth Conrad), prav tako manj posrečena sta bila ansambla treh dam, in treh dečkov, sicer pa je Čarobna piščal znana po tem, da je zanjo zelo težko najti celotno garnituro dobrih pevcev.
Režiserja (Franz God v čarobni piščali in Helmuth Conrad v Carostrelcu) nista vedno našla najboljših rešitev, to posebno velja za govorne dialoge. Scena (Giinther Kilgus) bi za Mozarta bila lahko bolj stilizirana in funk-cionalna. Tako naturalistične scenografije, kot je bila pri Webru, pa ljubljansko gle-dališče že zdavnaj ni več vajeno, vendar je značaju tega vrhunca nemške romantične opeire popolnoma ustrezala — kljub morebit-nim pomislekom glede na pri nas že udoma-čeno stalno stilizacijo scenografije.
Gostovanja tujih opernih odrov pri nas so vedno privlačna in potrebna, kakor so ko-ristna na drugi strani potovanja naše opere na tuje odre — želeli pa bi, da bi bilo ljub-ljansko operno občinstvo bolj pogosto nriča prve omenjene strani, tujih gostovn^'
Janez  Hoflev
ˇ Jfetrtek, dne 15. IV. ob ll.uri bo v avli Stare Skupščine na Trgu revo-lucije, otvoritev VII med-narodne razstave študent-ske fotagrafije. Razstava bo odprta dnevno od 8. — 19 ure do 22. IV. t. 1.
Žirija je, izmed prispe. lih preko 400 črnobelih fotografij in 90 barviiih diapozitivov iz 8 držav, z.a razstavo izbrala 140 fo-tografi.j in 30 diapozitivov.
člani Fotogrupe pri Zve-za ŠOLT so bil zelo uspeš-ni, saj so prejeli diplomo-in plaketo za najboljšo študentsko fotoorganizaci-jo v državi. Posamezni člani Fotogrupe pa so za svoja dela prejeli sledeče plakete: Kerbler Stojan, bronasto za fotografijo »Ples na drsališču«, Po. korn Peter, zlato za dia-pozitiv »Brez razlik«, Do-lenc Oskar. srebrno za di-apozitiv »Kompozicija« in Kreft Ivan, bronasto za diapozitiv »Rdeče inčrno«.
Pleskarji, foto: Oskar Dolenc
DRAMATIZIRANI FRANZ KAFKA
Kljub temu, da vzbujata avtorja pričujoče dramatizacije, Andre Gide in Jean-Louis Bar-rault, tako s slovstvene kot z gledališke strani nedvomno spoštovanje, mislim, da sta v prime-ru Franza Kafke in njegovega Procesa v gleda-liški varianti mahnila mimo. Albert Camus je v Sizifovem mitu dovolj neizpodbitno zarisal nekatere Kafkove literarne posebnosti. Mislim, da je v njegovem odstavku — kljub temu, da ga citiram iz gledališkega lista — prisoten tudi dokai za Kafkovo nemogočnost.na odru:
»Včasih se znajdemo pred možnostjo dvoj-ne interpretacije, iz katere se rodi potreba po dvakratnem branju. To je bil tudi avtorjev namen. Toda bilo bi napak, če bi si pri Kafki hoteli razložiti vse v podrobnostih. Simbol je vedno v tem, kar je splošnega, in naj bo nje-gov izraz še tako natančen, ponazarja umet-nik z njim lahko samo gibanje: dobesednosti ni. Sicer pa ni nič težje razumljivega kot sim-bolično literarno delo. Simbol gre vedno dlje kot tisti, ki ga uporablja, in avtorja v resnici pripravi do tega, da izrazi več, kot je v nje-govi zavesti. če hočemo prodreti vanj, je torej najbolje, da ga ne izzovemo, da se lotevamo literarnega dela z nepripravljenim duhom in da ne iščemo njegovih skrivnih tokov. Posebno pri Kafki je pošteno, da privolimo v njegovo igro, da se približamo drami po poti dozdevnosti in romanu po poti oblike.«
. Iz tega sledi tudi vse ostalo: da gledališče mora — že po svoji osnovni fakturi — razložiti vse v podrobnostih, sicer je to slabo gledali-šče; da je nujno naravnano v razčlenjevanje in realno inkarniranje simbolov, prisotnih v li-terarnem delu, da se torej mora odločiti za eno samo interpretacijo (če jih že literarna predloga ponuja ali v Kafkovem primeru kar predpisuje več) in ta se skriva v režijski in igravski zasnovi ter izpeljavi, ki je vedno sa-mo ena; da se torej res ne more lotiti literar-nega dela z nepripravljenim duhom in ne mo-re privoliti v njegovo igro, ampak je prisiljeno ves čas trdo postavljati stvari na svoje mesto. Ker gledališče že delj časa — odkar se je spet vrnilo k tekstu kot interpretacijski osnovi — ni več coraedia dell arte, torej neposredna svo boda asociacij in improvizacij brez odreje-nega literarnega diktata, je nujno, da svojo vi-zijo zasnuje v mejah mogočega. V mejah tek-sta. Uresničiti pa more le eno njegovih možno-sti. Najaktualnejšo, najbolj živo in najbolj prisotno v času in prostoru, kjer se dvigne za-vesa. Dramatika sicer že po svojem izvoru pri-staja na več svojih možnosti, na potrebo enega samega gledališkega akcenta in enega leit-motiva. Če pa gre za dramatizacijo romana in še posebej Kalkovega romana, ki ima več-smernost pomenov in simbolov v svojem bi-stvu in za pogoj, je jasno, da je mimo nasilja nad njim nemogoče. To seveda ni nasilje nad abstraktnimi avtorjevimi nameni, ampak nad njegovo stvarno materijo, ki se ji pravi ro-man in ne gledališče. Gledališče je lahko nekaj drugega. V vsakem primeru pa je ob Kafki manj od Kafke
če dopuščamo v isti dramatiki različne in-terpretacije in če poskusimo zanemariti zgor-nje — nikakor ne nebistveno — nasilje spre-membe in redukcije, se moramo ozreti po preostalem rezultatu. Ta nas lahko tudi deman-tira. Na to je treba računati. Namreč: če je tisti ostanek, ki je v dramatizaciji in pred-stavi ostal od Kafke, le toliko vznemirjajoč in resničen, da bi amputacijo mogel pretehtati. To pa je zadnja karta, ne glede na to, da jo držita v rokah tako cenjeni imeni kot sta Gide in Barrault.
Hkrati pa je to že področje predstave, ki jo je v ljubljanski Drami zrežirala Balbina Ba-ranovičeva, opremila s sceno in kostumi Ma-lija Vogelnikova, z glasbo pa Igor štuhec.
tisten sumljivo
je kazala
nisla
po ez
g nis razčlen) prostor
n iela
vsa ibina
Di
dramatizacffrocesa
neprekomlirani
brez iežne
ven le id n
Predstava je bila melodrami   in mu tipu  »realističn^ letos videli v vsej ij jenega sceničnega vr bina Baranovičeva ske sposobnosti — množične scene do gov, od  naturalističn nistične zvočne  opre pane v dve uri in za ekonomiko, pravši razmerje  dolgočasno redne   tehnične   zaph osi trebnega  in   duhamo (a ščanja naivno živopii sicer tako potrebne ekonomično ena sama  samozado#ia že, naša  režiserka Ostalo — in to je za povrh.
Nemogoče je narn gej  biti   Josef K. resnična vloga v tek posluha za logiko in nosti   o   svoji figuri. raultovi verziji venda Tu pa  smo  bili stvu, da ni šlo za ampak za govorjenje goče tudi samo prebn
Tudi v dali, v tej
sojene človeške usod :i iz nje izvirajoče nima   pomembnejših oblastni  sili   pa,   ki tako ne, saj ostaja v«as ljiva, tudi tu gre sno izpovedno priza nistični  totalitarizmi! vsebinsko nedoločljiv v na.ši predstavi. Vse surda naivno. Ce zds pomeni  enostavni  kl ljev do brezmočne   z dramatizacija, hudo šajev v Procesu, saj mnogo  več,  je  jasno stava še za ped glob ne atmosfere  groze 2 katero njenih posebn
Resnica  Franza njegovo bistvo nepo bi tu podajali katen cesa.  Treba je le spoznati, da ne gre n Obe strani odnošaja sta   absurdni.   Prva surdni zakonitosti nja in groze, ki obup in odsotnosti resničru kone že sama zatekla dna alieniran, nedoui iv silju. Milosti ni, Tudi zbežati se ne < možnosti, da bi se sp diagnozo   groze,   ki smrtjo. Groza je izra znanje  nesposobnost eno  samo
tev. Ni treba pokazafiot dovolj, saj  prežema ljenje brezimnega J( ga absurdno
če pa diagnoza do groze in tragičnos postavi pred zid, ker zidu prebiti ne da, mi — potem tudi da sta jo držali v rofc sta Gide in režiserka pa je nared Več res ni mogla.
razumeti, kako je mo-Benedičiča  —   edina — tako brez vsakega z vsake opaznejše ved-;ef K. v  Gide  &  Bar-i tako zapletena vloga. priifiisto preprostemu  dej-vloge in za igro, ista. Tekst pa si je mo-učinek bi bil isti.
K
za iti
di
mei rnega
neprenehn lpiranje
r»( e
a ak za<
Barrault ičesar
rati
blizu   abstraktni negledališke-gledališča, ki smo ga vi bombastiki ponare-pri Pomladi 71. Bal-vse svoje režij-za špektakularne i racionalnih monolo-miljeja do ekspresio-— in vse so bile str-slehernega občutka potenco, in učinkovito diletantsko.  Razen iz-vsega   tega   nepo-dvigovanja  in  spu-scene, ki je bila brez isla za dinamično in in  v  glavnem dekoracija, vse ka-kaj  več  povedati. ! — je bilo očitno
, ki smo jo gle-i sliki na smrt ob-i razen nedolžnosti in žrtve v Josefu K. Imenzij,    v    iraeionalni a njegovo   smrt,   prav mitična in nedoum-za prečiščeino in ja-ije (fašistični in stali-le pa za mrakotno in pereto, kakršna je bila upaj je postalo do ab-omislimo še na to, da [i odnos mitičnih rab-e, kakor   ga   razodeva ukcijo Kafkovih  odno-esnici  ne   gre   za   kaj a je ljubljanska  pred-saj ni ujela niti sploš-e pred rablji, kaj šele h nians.
e ostane nerazumljiva, tjeno. ISJe gre nam, da ovo interpretacijo Pro-
i vrednost redukcije, za žrtev, niti za rablje. posameznik in svet — i, ker   se   podreja   ab-
in ker razen začude-i bi se zadelj tujinstva človeškega odnosa brž-iamomor, svet pa je do
in se potrjuje v na-sodnika tudi ne. Samo spoznavati, brez anje realiziralo. Gre za
več od strahu pred raznine, lebdenja, spo-
bivanje, ki je, če je, Smrt je  reši-
;i. Diagnoza sama je to ubogo človeško živ-a v polni celoti — in v zgodovino.
tragične prestavlja
do dna in do krivde, n če Josefa K. sama ne ko mora biti in ker se ostane pri melodra-. karta ne glede na to, tako cenjeni imeni kot
____  ne opravi. Naša
toliko, kolikor je znala. Andrej Inkret
XII. festival
jugoslovanskega
dokumentarnega in
kratkometražnega
filma
Pregledujem svoje zapiske s festivala, da bi si rta ?iovo predočil misli, občutja in vtise, kot so se mi porajali sproti v času njegovega trajanja, zlasti, da bi jih razčlenil v njihovi kar najbolj konkretni otipljivosti, jih zaradi ažurnosti njihovega nastajanja še enkrat v sebi prejasnil iz dimenzije določene ča-sovne odmaknjenosti in jih slednjič tako opredeljene in med seboj zdiferencirane sintetiziral v njihovo dovolj zaključeno, a obenem celovito spoznanje. Pri tem se mi zdi potrebno spregovoriti uvodoma o nekaterih okoliščinah, ki so v neposredni zvezi s samim smotrom in značajem pričujočega spisa: men-da ni treba posebej opozarjati, da predstavlja naš dokumentarni in kratkometražni film praktično edi-no področje našega filmskega snovanja kjer se — seveda poleg ostalih — tudi že v vidni meri uveljav-
Ijajo poskusi  in Jiotenja  ustvarljalcev po  lastnem
izpovedovanju. Zdi se celo, da združujeta dokumen-
tarec in kratki film v sebi vse (ali skoraj vse), kar
je sredi naše duhovno starikave in še vedno pred-
vsem v mejah politične in komercialne pragmatike
ostajajoče filmske stvarnosti vitalnega in kreativne-
ga.  To seveda pomeni,  da sta resnična podoba in
razvoj  našega  filmskega   ustvarjanja več ali   manj
zajeta v našem dokumentamem in kratkometražnem
filmu,   da  moremo  zmogljivost   in   dosezke  našega
filmskega  ustvarjanja presojati  več ali manj zgolj
v  njunem  okviru.   Iz tega razumljivo  ne sledi no-
bena sodba v umetniški ceni našega dokumentarnega
in kratkometražnega filma,  najmanj  pa seveda   to,
da bi bili z njim lahko že zadovoljni.  Pctč pa sledi
iz tega nekaj drugega: to dejstvo nam namreč šele
omogoča,   da  uzremo resnično problematiko  in  di-
leme, ki mučijo našega današnjega filmskega ustvar-
jalca, da se srečamo tedaj s tistimi vsebinskimi vpra-
šanji,  ki so odraz duha naše dobe  in  ustvarjalče-
vega ustroja, njegovega pogleda na svet in reagiranja
nanj; ta vprašanja si seveda v okviru našega celo-
večernega filma komajda moremo zastaviti, saj so
tam danes v prvi vrsti še vedno aktualni problemi,
kt se gibljejo na ravni  birokratskega utesnjevanja
filmskega ustvarjanja in obrtniško cehovske pozicije
filmskih delavcev, tedaj problemi,  ki so v izrazito
negativni zvezi s  kakršno   koli ustvarjalnostjo.   Ne
trdim seveda, da so ti problemi na področju doku-
mentarnega  in  kratkometražnega  filma že  povsem
odpravljeni — podoba letošnjega  slovenskega  krat-
kega jilma dovolj razločno kaže na njihov obstoj! —
kakor seveda ne trdim, da v našem celovečernem
filmu ni mogoče zaslediti nobenih izpovednih umet-
niško oblikovanih stremljenj, trdim le to, da je ele-
ment ustvarjanja na tem področju — za razliko od
celovečernega filma — dobil tiste razsežnosti in do-
segel tisto stopnjo svoje razvidnosti, kot sta možna
njegova analitična obdelava in kritični pretres. Takš-
na obdelava in pretres pa postajata obenem s svojo
mogočnostjo tudi nujna zahteva, saj je očitno,  da
more le tako zasnovano razmišljanje globlje poseči
v bistvo naše filmske ustvarjalnosti, razkriti njegove
šibkosti in vzroke zanje in tako tudi v resnici biti
tvoren. Poleg tega pa more s smotrno  organizacijo
materije in njeno sistematičeo  obdelavo dati  kom-
pleksen pregled nad ustvarjenim, med seboj razme-
jiti različna območja prizadevanj, zlasti pa vse. kar
je mogoče označiti kot umetniško od neumetniškega
in tako tudi uveljaviti trdne, kritične kriterije.  Vse
to je treba posebej poudarjati zategadelj, ker vlada
vsa ta leta v našem filmsko kritičnem pisanju —
zlasti dnevniško recenzorskem —  kot tudi v odlo-
čitvah  festivalskih   žirij,  polno  samozadovoljne po-
vršnosti   in  enodnevnega   impresionizma,   ki pušča
vso problematiko filmskega ustvarjanja več ali manj
ob  strani in  vnaša v njegovo  presojanje popolno
zmedo. To nezadovoljivo stanje se je z vsemi svo-
jimi značilnimi potezami pojavilo tudi letos.
Vnesti v to zmedo nekaj stvarnega, kritičnega in analitičnega duha, zlasti pa načeti opisana vsebinska vprašanja našega filmskega ustvarjanja mora biti tedaj prva naloga kritike. To spoznanje oblikuje smoter in značaj pričujočega spisa.
Najznačilnejša poteza filmov z letošnjega beograj-skega festivala se kaže v njihovi izraziti usmerje-nosti k sodobni časovnosti in s tem v enako izra-zitem odmiku od oblikovanja vseh tistih vsebin, ki napolnjujejo čas naše bližnje ali daljne preteklosti; ta odmik od preteklosti se je zgodil v posebno moč-nem obsegu pri filmih, katerih snovna motivika je obdobje NOB, saj je bilo mogoče videti s to moti-viko komaj tri filme od skupno 93 predvajanih. Ta prvi najbolj splošni in konkretni vtis utegne marsi-koga, ki se spominja množice umetniško slabokrvnih
in neizrazitih filmov s tematskim okvirom naše poi-pretekle in pretekle zgodovine, premočno navdušiti in celo zavesti v zmotno prepričanje, da je s tako velikim porastom zanimanje filmskih ustvarjalcev za pričujočo sodobnost in njeno dogajanje končno izvršen. bistveni preobrat k posodobljenju našega filma in s tem tudi dvigu njegove umetniške ravni. Očitno je namreč, da za to posodobljanje in ta dvig nikakor ni odločiien čisto formalni kriterij iz-bire te ali one časovnosti in njej lastnih temaiskih specifičnosti, temveč narobe, njena umetniška dode-lanost tedaj ravno tisto, kar tvori, ne oziraje se na ta ali oni vnanji okvir Wma, šele njegovo resnično vsebino, izpoved. Vendar pa ni mogoče zanikati, da mora biti opisani premV: v nekem relativnem smislu zgodovinsko utemefjsn i« po svoje tudi spodbuden. Tu je treba predvsem cpozoriti na dejstvo, da ta premik, ki je letos viden v tako ostri luči, nikakor ni nastopil kar tako izn:-nada brez vsake priprave, temveč da je bil t1 svoji osnovi začrtan že lansko leto in je mogel bVi potemtakem pričakovan. Zaradi tega bo naforž utimeljena misel, da gre predvsem za nadaljrvanje nei-°gci zakonit?ga razvoja, pri čemer mora očitno biti tendenca filmskih ustvarjalcev k vnanjim okvirom sodobnosti izraz neke njihove ob-stoječe nezmožnosti ali nzmoči izpovedovati se v resnici polnokrvno slcozi okvire preteklosti. Upravi-čenost te misli potrjujejo tudi tisti maloštevilni fil-mi z letošnjega festivala. ki se kakor koli na-i^ajo na naSo kulturno ah politično zgodovino. Skv.pna oznak.a za njih bi bila, da niso presegli svoje temelj-ne zaklenjenosti na tisto prikazovanje pretellega, ki se izraža na način veljavnih moralnih vrednotenj ali vsaj prazne narativnosti in didaktike, tedai. da njihov pogled nazaj in bogatenje preteklega kot spodbujanje k razkritju še zakritih bivanjskih di-menzij današnjega človeka in družbe, da ni izvirno oblikovanje današnjosti s preteklostjo, vključevanje druge v prvo in njuno skupno preseganje v nasto-pajoči prihodnosti. Zveza med preteklostjo, seda-njostjo in prihodnostjo ostaja še vedno pretrgana, preteklost ni vir sedanjosti in prihodnosti. zato tudi pogled nanjo ne more biti stvariteljski, temveč ne-ogibno pristaja v šabloni. Nagrajena filma Cerska bitka in Apel, ki ju moremo po njunih vsebinskih razsežnostih šteti v opisano vrsto filmov, sodi'a v resnici po svojih vsebinskih pretenzijah v np-iovo šibkejšo polovico in tako še zlasti nazorno dokvinen-tirata gornje besede. Apcl predstavlja v ilustraciji ki-parskega opusa Vide Jocič nekakšen manifestafiven protest zoper nečloveškost nacističnih taborišč, tet se po neogibni logiki tega duhovno siromašnega nri-stopa sprevrača v listo formalnost, prazno patet>ko, brez vsake zveze z nami, našim prostorom in č.o-.im. Bisteno iste vrednosti je tudi film Cerska bit' a: je čustveno zaneseno oživljanje te srbske zm ¦ /e v I. svetovni vojni, tedaj zgolj vnanji prikaz tak itnih dogodkov in Ijudi, pri cemer zbuja njegovo povezo-vanje z znano koračnico še posebno mučen vtis tiste površnosti, ki ji botruje preračunanost na učinek. Film Beograd—Zagreb, za katerega je prejelo nagra-do podeljuje Zastava film, ne predstavlja kljub svo-jemu dokumentarnemu prijemu in avtentiki priče^ vanja, kakega novega vsebinsko pristnejšega, zlasti pa v umetniškem smislu pomembnega aspekta na čas in dogodke NOB: njegovo pričevanje je ostalo vse preveč na stopnji kronike dogodkov, tedaj čisto vnanje pripovedi, ki ji tudi nekoliko čustveno oseb-nejša poteza ne more bistveno spremeniti tega po-manjkljivega značaja. Resnična človeška vsebina NOB, njena človeško preoblikovalna moč, zlasti pa individualna usoda človeka sredi krutih in neizbež-nih determinant zgodovine so ostali tudi tokrat neiz-povedani.                           (Nadaljevanje prihodnjič.)
Ingo Paš.
MIMOGREDEN ZAPIS
Pesem ali poezija vobče je tako malo na-vezana na zunanje okoliščine, tako sama v sebi živa, da je tudi priložnost, ki je ob njej nastal pričujoči zapis, sicer resda nekoliko posebnega značaja, a za pesniško bistvo popolnoma dru-gotnega pomena. S tem mislim na drugo tra-dicionalno srečanje poezije, ki ga prireja od lanskega leta naprej odbor Združenja študen-tov beograjske univerze v počastitev dneva študentov beograjskega vseučilišča — 4. aprila.
Ne glede na to, da poezija, če ni vsaj do ne-ke mere epska ali »množična« — taka pa danes skoraj sploh ni več — ne prenese nobenega kričečega obeležja, ne prenese teatraličnosti v tistem smislu, kakor so na primer naše po-vojne »graditeljske« ali »kramparske« pesmi, spremljane s pihalno godbo in vzklikanjem in pompom, navduševale množice, navduševale na prvi pogled in jih budile, mimo tega pa jim najpogosteje niso dajale ničesar več, neglede na vse to moramo idejo samo pohvaliti: nje-na prvotna težnja je nedvomno pomagati poe-ziji med ljudi, pomagati ji potemtakem k živ-ljenju. Kako se ta zamisel uresničuje in ali dosega svoj namen — to je drugo vprašanje, in v tem beograjskem primeru manj pohvalno.
ce ne drugega, se je pripravljavcem posre-čilo vsaj eno: srečanja se je udeležilo petnajst pesnikov iz vseh jugoslovanskih univerzitetnih središč (Ljubljana, Zagreb, Novi Sad, Beograd, Sarajevo, Titograd, Priština in" Skopje). Vse ostalo smo si razlagali vsak po svoje, skromno-sti, ki dosega baje v Beogradu(l), vsaj kar za-deva poezijo, svojo mejo, smo bili, vsaj neka-teri, vajeni in nismo pričakovali niti lepšega sprejema niti boljše pozornosti. Hoteli smo svojo pesniško besedo povedati drug drugemu, pa smo večinoma govorili drug mimo drugega ali vsak zase, in po končanem srečanju smo se , na skromnem sprejemu celo tako ne razumeli, da sta zavoljo beograjskih pesnikov Sarajevča-na malodane demonstrativno odšla. Pa vendar smo se v nenavadno neprijazni dvorani (prvot-no naj bi bilo srečanje na prostem, a so vreme-noslovci napovedali   drugačno   vreme,   kot   je
potem bilo) in pred okoli tisoč poslušalci (pri-pravljavci zaradi premajhne dvorane načrtno niso delali velike reklame, da se ne bi nabra-lo preveč ljudi) naposled zvrstili vsi. Vsak v svojem jeziku, kajti pripravljavci niso hoteli, kot so nenehno razglašali, delati nobene diskri-minacije, pa so to besedo imeli vseeno nenehno na ustih.
Hote sem šel mimo vseh teh obstranskih majhnosti. Vseskozi me je mikala poezija sa-ma, od nje sem pričakoval, da bo edina pre-glasila neubranost. Porodilo se mi je dvoje osrednjih spoznanj:
Prvo. Glavnina pesmi, ki smo jih slišali, ra-zodeva kljub lepemu številu svojih ustvarjal-cev nenavadno monotonost, posebej še pri pe-snikih s srbskega področja, pa najsi bo ta mo-notonost v vsebinskem ali pa v oblikovnem pogledu. Teme, ki se v njih ponavljajo ali ob-navljajo, so dokaj maloštevilne, v glavnem ubrane na izpovedovanje razmerja jaz-ti; to razmerje je postavljeno v čisto vsakdanji, sko-rajda že banalno navadni svet, ki ga zaznamu-jejo majhne mimogredne drobnosti; takšen svet pa skušajo dojemati nekoliko ironično, humoristično, in ga s tem nehote privzdigujejo nad svojo prozaičnost (v tem je mogoče edina njihova pesniška posrečenost), ne zmorejo mu pa dati drugih globin, ki v svetu poleg omenje-nega razmerja še obstajajo. Ne glede na re-snico, da je prvi namen umetnika, da sam sebe izrazi, moram zapisati, da se tak namen lahko sprevrže,*če je pretiran, v samohvalno narcisoidnost, in nekaj takega sem opazil pri večini pesnikov, v njihovi zavesti, v njihovih pesmih, ki govore, kako močno se zavedajo svojega poslanstva, ^avedajo pa pogosteje bolj na zunaj kot na znotraj.
Enako nepisana se mi je zdela oblikovna ali jezikovno izrazna podoba pesmi: beseda jim resda teče kakor potok, nenehno se preliva iz ene v drugo nianso, prav to pa jih zavaja v neko čudno oboževanje besede same na sebi; to oboževanje se sprevrača v igranje, ki je si-cei" duhovito, tudi prijetno za uho, a pogosto
prazno, ker je bolj zvočno kot vsebinsko. Zato tudi ni nič presenetljivega, da v sintak-tičnem pogledu tako prevladuje brezvezniško ali vezniško naštevanje verzov, stavkov, brez močnejših časovnih presledkov. Pesniška moč teh pesnikov se vse prepogosto izčrpava že v samem iskanju nabrekle metaforike in jim je ne ostaja za vsebinsko ter oblikovno nova spo-znanja. Tako se ta mlada generacija spoprije-ma s pesniškimi vprašanji, ki jih je pri nas rešila že generacija pred nami. In malo sem slišal poezije, ki bi bila tako individualna (indi-vidualistična je skoraj vsa!), da bi razodevala samo svojega avtorja, samo njegov poseben svet in njegovo življenjsko zdajšnjost.
Drugo spoznanje. Občinstvo me je presene-tilo še v znatno večji meri. Kot sem se čudil da pride toliko ljudi poslušat nekaj posamez-nikov, da prisluhne vsakemu posebej in v njem iščejo vsak sebe, sem se čudil še bolj njihove-mu odzivu. že pred večerom so nas opozorili, naj ne bomo presenečeni, če bi se kaj zgodilo, pa vendar me je banalno neposredna reakcija na branje prvih pesnikov presenetila slabo, me navdala kdaj pa kdaj z občutkom, da sem na nogometni tekmi. Res je, njihovo odzivanje je mogoče neposrednejše in elementarnejše od našega, ali pa bi tako vsaj bilo, ko ne bi razddevalo revne površnosti: spoznal sem na-mreč, da večina sploh ne more razumeti poe-zije, da jo razume samo do stopnje gole bese-de, naprej pa ne, da ji je tako bistvo poezije sploh nedostopno. Reakcija je zunanja, brez uglajene notranje poglobitve in notranjega do-življanja pesmi, torej izrazito nekulturna.
Slovenska predstavnika sva poleg tega na-stopila še z občutkom vnaprejšnje onemogoče-ne komunikacije, ker so redki, ki razumejo naš jezik. (Zavoljo tega sva vsak po eno pesem na hitro prestavila v srbohrvaščino.) Težko se je namreč sprijazniti z resnico, da se pod ime-nom prave enakovrednosti razumemo samo na eno stran; to ni niti prav niti pošteno.
A prireditelji so se zadovoljili s številom obiskovalcev: samo tako so lahko sklenili, da se je drugo srečanje poezije odlično obneslo. Jaz sem odhajal drugačnih misli — nezadovo-ljen nasploh, zadovoljen, da sem srečal vsaj nekaj pesništvu zares predanih mladih ljudi, in z glavnim spoznanjem: za poezijo se je najprej treba razurneti.                        Herman Vogel
pesmi
evald llisar
okamtfiiel
v samega sebe
y prezeblo noč ki se klati pod zvonikom
in udarja na trhle stene zvona
bim bam bom
se vrnejo ptiči zakričijo v uho do onemoglosti da v nemi pokorščini poklekneš pred lastno tišino v sekiro nasloniš obraz da se jeklo skrči od mraza
in ptiči poletavajo okoli negibnosti tvojih udov včasih se kateri dotakne tvoje gladke kože da zazveni
bim bam bom
kričijo do votlosti krvi
in plavajo dalje
ne da bi ver?el zato ne da bi slišal svoj glas
otrptel v zvcn na katerega
drugi zvonijo k prihodu
nikogar
predaleč
je rimska cesta po kateri se vendarle nekam pride predaleč molk ki ne more postati beseda ker se privid ne utrne dvakrat
zvezdne gazele beže s pogorišča pešajo padajo za njimi se vali dim sesutih zidov puščave kamele beži.io v mili.iardno praznost peska
da bi nekoč klecnile in padle podolgem
y pesek mahajo z dolgimi sencami po gladini
in končno tam daleč — fatatnorgana
snežni studenci in palme in mračni hlad
vstanejo čisto blizu kot beseda ki več ne more biti
molk — je le prihndnost ki še ni
'^govor.jena
to je odsev danega zrcala ki te kaže
brezmejno lepega to so tvoji miselni transparenti
ki jih n.v^^vo uresničevanje sproti zanika
nisi preien da bi komu povedal kaj lepega
odkri) si 1e koliko poineni beseda zato več ne bi rad
nobe«""         "3al v prazno
obsojen t>,
na večni molk strmel boš v zrcalo
ki ti ne bo dalo tvojega odseva
le odsev
mehke poti dp starega mlina
(ki zdaj melje čas prej pa je bil čisto navaden mlin)
in tiste rože z belorumenim strupom
kako so dišale kako si odnesel njihov mamljivi
vonj...
vinjeta: danči prosenc
Začutiti, da prevzamejo leposlovne stvaritve mimo čisto umetniškega sporočila še kako drugo poslanstvo, začutiti, da se te ^tvaritve naenkrat sprevržejo v pravo hu:!!ar.i/aeijsko ali življenjsko, narodnostno obnovitveno dejanje — to je za ustvarjalca v njegpvcm vsesko/i boleoem ui ¦¦.'sruju in izpovedovanju mogoče edino blagodejno spoznanje. Edino, zato pa toliko bolj opojno, neizživeto. In toliko dražje, če se zvišeni namen izpolni neposredno: iz mojega v tvoje sfce.
¦'ako se je zgodilo na zadnjtm literarnera večeru ljubljanskih slavistov v Trstu, med zamejskimi Slovenci (9. apri-la). ^uisk je omogočil UO kot nekako priznanje za nekajletno nastopanje s podobnimi večeri po slovenskih (večinoma po-dežel&kih) krajih, organiziral pa-ga je slovenski študentovski klub JADRAN v Trstu. Nastopili so pesniki Marko Dvofak, Vera Zorko, Herman Vogel, Evald Flisar, Ludvik Kaluža, IVIarko Kravos, Ivana Hergold in Alenka Logar ter prozaista Miha Mate in Matjaž Brojan. Prvi večer (8. aprila) je slovenskemu občinstvu predaval o povojni slovenski poeziji dr. Boris Paternu.
\ič nenavadnega ni, da smo želeli vzpostaviti most med slovensko matično deželo in zemeljskim ostankom prav s poczijo, nič čudnega zategadelj, ker je ravno poeaija v našetn zgodovinskem in sedanjem kulturnem življenju ena poglavit-nih moči in obeležij slovenstva. Z njo smo poskusili spodbuditi in osrčiti mlade slovenske zamejce-akademike, ki se z občudovanja vrednim pogumom spoprijemajo s tamkajšnjimi družbenimi, socialnimi in narodnostnimi nasprotji, ki se zavzemajo za čim daljšo eksistenco slovenstva, za čim daljšo pripadnost slovenstvu tiste mladine, ki s prestopom na viso-ke šole zgubi še zadnji pripadnostni opornik — občutek kulturne povezanosti z nami.
Za nekaj trenutkov smo vnesli v njihovo bitnost prgišče pomirjenosti: v njihovo nekoliko konservativno razume-vanjc sodobne poezije nekolikanj svežine; v bolečo razcepljenost te peščice Slovencev, ki se opredeljujejo za celo vrsto frakcij in strank, pa malo slogaške volje. Združili smo jih vsaj za čas v grobno skupno naprezanje dojeti pesmi do dna. In spoznali smo, da so v tem naporu iskreni.
Iz teh pesmi objavljamo skromen izbor.
vera zorko
V  praprot bi legla, še toplo o.d sonca
in  pijano   zelenega  vonja.
V  praprot bi legla in bi ne hotela več misliti na polpretekli včeraj in ne na jutri,
ki je tako blizu m ki je tako daleč, na jutri, ki ga tako težko čakamo in ki se ga bojimo, ker mu ne vemo imena in ker ni za njim nič več drugega kot nov, neznan iutri,
V  praprot bi legla
in bi verjela samo še toplemu vonju sonca, in bi verjela, da je sonce naš Danes in da je do jutri še daleč.
V  praprot bi legla in bi
škoda, že ves dan sneži.
junij
(impresija)
Dan je sklonil
glavo v naročje večera
in prve zvezde
so mu razkuštrale lase.
Ljudje so zdaj malo bolj tihi in malo bolj dobri.
ivana hergold
sttira pesem
Ničesar
si nisva želela
z odžejanimi srci
sredi včerajšnjih cest
z razbitim slovesom
najinega
predzadnjega
pričakovanja.
Sedaj hodim
po listju pod
drevesi od včera.1
od nekdaj.
In pljuvam svoje
pričakovanje
po lastnih stopinjah
ki so tam zarisane
zapisane
v pesek ljubezni.
marko kravos
jutro
Zjutraj. ko je sonce dahnilo hlad
in sem se prebudil.
mi je pogled segel do modrine neba.
Kakor sanjave misli so v njej lešali oblaki.
Vsi in vsak posamezni pa so bili uglašeni
na en napev: snežnobel spomin.
Ko si hodila sinoči na moji desni, je bilo v mojih prsih morje z vali in s težko mokroto. Slutnja neskončnosti je zagorela v meni. Zato sem vzel tvojo dlan med svoje in jo poljubi, kot bi poljubil kruh.
jesen
V Levici svila, v Uesnici noš. Nobena roža čez zimo ne cveti. Kot svila je sonce. Kot nož je viraz.
To je moj čas.
alenka logar
raipeti v času
med resničnostjo m iluzijo,
med srečo m obup,
med vero vase in brezupnost položaja;
razpeti  v   dobi,
ki ji nismo še dorasli,
— v življenju,
ki nikoli nismo sami ga krojili,
ker negotov je naš korak,
ko da nikoli ne bi se hoditi naučili,
razpeti v dobi,
ki smo v dediščino jo dobili...
herman vogel
poinočoa oda sebi
Samo zdaj si veiik.
Mesečev srp se dotakne oblaka,
in ti ga posnameš.
Strahovito je oster glas tvoje mračne trobente poslušajo ga, slišijo ga, razumejo tonov atome, in že se dotekajo v vrstah z vseh strani, povezani z vrvjo navekomajske pokorščine. Grobarji v sodniških talarjih.
Razdenejo tisti trenutek,
ko ti je zemlja vonj podaril sladkosti,
sežejo y žrelo janie,
poberejo vse koristi,
in te na rosi sestavijo.
Nočcš se ne dati
Ncge in roke so ti vzidali
v tTilečno sipo iz bisernih. školjk.
Obrneš se vase
piješ barvo usrnil.jenih glasov
in se postaviš pokonci.
Nemo obstanejo
Razpostaviš obrise svoje sence,
med njimi spletejo misli nevidne vrvi,
snel si jih z dotika gore in neba,
in hodiš po njih do petelinjega krika.
Kakor v parku počez
in iz kota v kot.
Stoje okrog tebe v sodniških talarjih. Nag-neš jim glave  da so vratovi napeti kot lok. Veš: dan se kmalu pripelje na sončni britvi in se ?;aleti vanje.
Ti pa strahotno zazveniš odo samemu sebi.
ludvik kaluža
ka], da si polno san o*e
Kaj, da si polno samote,
drevo,
odkar si vrnilo svoj sok
koreninam?
Tvoj molk je teman, kakor zemlja težak, odkar si pospremilo šalostne jate na jug — in siva je noč ob tvojih nogah, odkar so pregnale megle z zapuščenih klopi poslednji zaljubljen pogled.
Ali prezebaš morda kakor jaz
pred odprtimi vrati neba in iščeš za njimi svoj dom, ker nihče pokramljati ne mara s teboj?
Glej, veter ne sprejme najinih misli v svoj intermenzo.
Pridi, jaz ti s šepetom ogrejem
premrle roke —
potem bova ptice sprejela,
pot jim pokdzala v svisli
do starih domov —
zemlji iztrgava sok,
ko se drhteča iz sna prebudi,
Trave ob tebi so že nestrpne, ker se jim hoče objemati in Ijubkovati kamenje vlažno ob belih stezah.
ROMUIMIJA
Pred dobrim letom dni je Romunija, sosednja prijateljska dežela, praznovala 20-obletnico, odfcar so delavski bataljoni iz Rdeče Grivice obračunali z ostanki An-tonescujevega fašističnega režima.
Clovek, ki je dal velik prispevek k na-prednim stremljenjem romunskega ljudstva, se je takrat z upravičenim zanosom ozrl na uspehe nove Romunije. To je bil pred-sednik državnega sveta in prvi ^sekretar Romunske delavske partije Gheorghe Ghe-orghiu Dej, -ki je pred kratkim preminil. Jugoslovani ga ne bodo pozabili zaradi nje-govih prizadevanj v mednarodnem delav-skem gibanju in osebnih zaslug pri raz-voju dobrih sosedskih odnosov med naši-ma socialističnima državama. Prvi »špo-menik« Gheorge Gheorgiu Deju so začeli postavljati že pred njegovo smrtjo — hi-droenergetski sistem na Djerdapu!
Nekoliko čudno se sliši, vendar je res, da zavzema Romunija centralno mesto na starem kontinentu; medtem ko je od vzhodnih, zahodnih in severnih meja kon-tinenta oddaljena po 2500 kilometrov je razdalja proti jugu dolga 1000 kilometrov. Za lažjo predstavo še to, da leži Romunija nekje na pol poti med Severnim polom tn ekvatorjem.
?o površini in prebivalstvu - se ne raz-likuje mnogo od naše dežele (237.500 krn^ in 18,813.000 prebivalci). Večja razlika je le v strukturi prebivalstva: od 18.000.00 prebivalcev   jih   12.000.000   prebiva   v   4290
vaseh in 6.000.000 v 181 mestih. Nacionalni sestav je precej pester. Ogromno večino seveda predstavljajo Romuni; madžarska narodnost šteje 1.588.000, nemška 390.000 prebivalcev. Pester nacionalni sestav še dopolnjujejo: Ukrajinci, Židje, Rusi, Srbi, Hrvati, Tatari, Turki, Bolgari.
Nafta — to je tista čarobna palica, ki razrešuje mnoga gospodarska protislovja današnje Romnnije. čeprav so zalogam nafte že pred leti napovedali konec, jo vsako leto še vedno načrpajo po 12.000.000 ton. Ostala prirodna bogastva precej za-ostajajo za nafto (železna ruda, premog, sol). Brez dvoma obstoji perspektiva da-našnje Romunije tudi v 9.865.000 ha plodne zemlje, ki pa do danes še ni popolnoma izkoriščena vsled ekstenzivnega gosp*pdar-jenja v kmetijstvu.
Romunija kot dežela ljudske demokra-cije ima te osnovne značilnosti: centrali-zirano gospodarstvo z strogo centralizira-nim planskim sistemom. Najvišji državni politično-zakonodajni organ je Velika na-rodna skupščina, ki se voli vsaka 4 leta in ima 465 .poslancev. Sestaja se dvakrat let-no. Tekoče zadeve opravlja Državni svet, ostale administrativne posle pa Ministrski svet. V rajonih, mestih in vaseh obstajajo Ljudski sveti, ki kot organi državne oblasti opravljajo svojo vlogo.
Vlogo romunske neodvisne zunanje po-litike na političnem in ekonomskem pod-ročju   najpreprosteje   razložimo   z   dvema
odlomkoma iz »Deklaracije romunske de-lavske partije« osvojene na razš.rjenem partijskem plenumu od 15.—22. aprila 1964. leta. Povod za izdajo te deklaracije je iskati v naporih romunskega vodstva, da umiri atmosfero v mednarodnem komuni-stičnem gibanju.
»Strogo spoštovanje osnovnih principov novih odnosov med socialističnimi dežela-mi predstavlja prvi pogoj za enotnost teh dežel in za ustvarjanje vodilne vloge sve-tovnega socialističnega sistema v razvoju človeštva.«
»Socialistična mednarodna delitev dela ne pomeni izolacije socialističnih dežel .od celote svetovnih ekonomskim odno-sov. Prizadevajoč se za normalne eko-nomske odnose, ki so medsebojno koristni in brez političnih pogojev. Ljudska repub-lika Romunija in druge socialistične dežele razvijajo ekonomske odnose z vsemi drža-vami ne glede na njihovo družbeno ure-ditev.«
Oslanjajoč se na takšne zakonitosti po-litičnega in ekonomskega razvoja, je Ro-munija igrala porhembno vlogo v medna-rodnem delavskem gibanju in v Svetu za vzajemno ekonomsko pomoč (SEV). V SEV je zavrnila tiste težnje, ki so imenu nekifi' »nacionalnih« in»skupnih interesov« zanemarjale specifične politične in eko-nomske potrebe določene socialistične de-žele. Primer Romunije je izkušnja več, ki daje mednarodnemu delavskemu gibanju nove dimenzije in vitalnost.
Omeniti je treba, da leta 1950 Romunija še ni dosegla predvojnega nivoja nacional-nega dohodka (1938 — 100, 1950 — 99,5). Za obdobje 1951—1962 je značilen preokret: povprečna letna stopnja rastj romunskega
gospodarstva je znašala 13,3 odstotkov! Stopnja gospoaarske rasti se po letu 1962 ni ustavila, v odnosu na leto 1959 se je in-deks v letu 1963 povzpel na 137.
Glede na zgodovinsko dediščino spada Romunija med najmanj razvite socialistič-ne dežele. Za primerjavo te številke: Nem-ška demokratična republika 100, Ceškoslo-vaška socialistična repulika 110, Poljska 60, Madžarska 55,  Romunija 36!
Seveda se položaj izredno hitro spre-minja, čeprav so elementi samoodpovedo-vanja, ki so rezultat jasno začrtane orien-tacije, še vedno močno prisotni. V letu 1964 je bilo zapaziti viden napredek v po-večanju osebnega standarda povprečnega Romuna: kvalitetnejša oblačila. aparati za gospodinjstvo, razvoj konzervne idnustrije, pijače, steklo in boljši asortnnent tka-nin itd. Trenutno je najbolj popularen predmet osebne potrošnje — televizor, ki stane okrog 3.200 lejev (povprečna plača je 800 lejev!)
Med zelo obetajoče panoge sodi tudi turizem. Mnoge investicije so z prizvokom »turizem« dobile nov pomen in preokret, mnogi kraji pa nov izgled. Leta 1856 je Romunijo ob skalo samo 5.000 tujcev, 1958. je ta številka znašala 30.0000, 1963. pa že preko 160.000 tujih turistov. Pravzaprav je pojem za turizem v Romunijo super mo-derno letovišče na črnomorski obali Mamaja, ki sprejme 80.000 gostov. Mamaja je z 29 hoteli, k; so komfortno urejeni in ne poznajo ©konomske računice. vizija ro-munske prihodnosti.
Vsega ni mogoče doseči takoj. Ljudje čutijo spremembe in vedo, da gre razvoj s silno naglico v bogatejšo in boljšo pri-hodnost.
Rudi Rizman
»Nosač«, foto: Joco Žnidaršič
RASNA OISKRIMINACIJA V
JIŽNOAFRIŠKI REPUBLIKI
Svetovni impenalizem se oprijema od-kritih najreakcionarnejših oblik boja proti nacionalnbm gibanjem narodov Azije, Afri-ke in Latinske Amerike za svobodo in ne-odvisnost, za popolno prenehanje koloni-alnega zatiranja in za nove družbeno-eko-nomske ter politične odnose.
Glavna teroristična oblika borbe pred-tavlja rasizepn — posebna oblika kolonia-lizma in neokolonializma, kot nova meto-da in sredstvo eksploatacije nastajajočih deiel in teorija delitve sveta na rase, na-silne izdvojenosti in brezpravnosti določe-ne rase; kršenje osnovnih človekovih in državljanskih pravic kot pravic fizičnega uničevanja.
Skoraj vsak dan nas tisk, radio in tele-vizija obveščajo o novih zverinstvih rasi-stov v južnih državah ZDA, rasistične vla-de Južnoafriške republike ter vlade Južne Rodezije.
Politika rasne segregacije je posebno prisotna v Južnoafriški republiki, saj po-meni osnovni notranjepolitični koncept, fa-šistično diktaturo, današnji nacizem.
Da danes obstajajo najpristnejši kon-takti vodilnih imperialističnih dežel z JAR, ni nakljnčje, pa čeprav je rasizem svojst-ven ideologijam vseh fašističnih gibanj, oblikam agresivne politike, razrednega ter nacionalnega zatiranja.   Zaradi  socialnega
pomena rasizma, zaradi svoje politike, predstavlja JAR na afriškem kontinentu giavno oporo isvajanja neokolonialistične politike imperializma, trdnjavo kolonia-lizma pod plaščem suverene dežele in naj-močnjše oporišče sodobnih segregaciona-listov — nosilcev politike rasne diskrimi-nacije in kolonialnega nasilja. »Republika apartheida«, »držam koncentracijskih ta-borišč« — to je samo nekaj nazivov. ki karakterizirajo to današnjo anahronistično družbeno tvorbof
JAR se razprostira na skrajnem jugu Afrike, meri 1,223.618 tcm1 ter šteje 16 mi. lijonov prebivalcev (11 milj. črncev. 3 mi-lijone belcev ter dva milijona Indijcev, Malajcev ter Malezijcev). V odnosu do ostalih afriških držav predstavlja JAR raz-vito industrijsko deželo; proizvaja preko 50 najrazličnejših mineralov, od katerih dotijo zlato in diamante v vrednosti 450 milijonov funtov, kar pomeni 34 % ce. lokupne proizvodnje afriškega kontinenta. S sistemom apartheida, s surovo eksplo-atacijo cenene delovne sile, je vladajoči režim zagotovil hiter razvoj posameznih proizvodnih panog. Delitev dohodka. po uradnih južnoafriških virih. nedvomno ka-še na veliko razliko v položaju belcev in črncev; dohodek belca je desetkrat večji, odnosno 20,9 % belcev si prisvaja 71,3 % nacionalnenga dohodka, a 66,6 % črncev le 23 % (ostanek odpade na ostale jasne grupe). Mezde so najnižje na svetu (od pričetka eksploatacije rudnikov, t. 1. od 1864. leta — so se mezde črnskega prebi-valstva povečale samo za 3 pense, a mezde belcev, ki so v začetku znašale 1 funt, so se povečale za 300 %). Tako je po razpo-lozljipih podatkih letna vrednost zaslužka 61418 belcev zaposlenih v rudnikih 50,629.810 fpovprečno 824 na proizvaialca), a zaslužek 464.462 črncev znaša le 25,895.655 funtov (55,5 funtov povprečno). Ko je bila JAR leta 1961 prisiliena iz-stopiti iz Commonvoealtha, se je proglasila za republiko ter izdala nov program se-gregacionistične politike. ki presega vse dosedanje. Kot posledica vse večjega od-pora črnskega prebivalstva, predvideva program Veriooerdove vlade ustanovitev okrog 260 »bantustanov« — izolirane teri-torije črnskega prebivalstva. »Bantustani« bi zajeli polovico črnskega prehmalstva na šestini ozemlja. a ostala polovica v »evrop-skih« predelih, b% služila zadovoljevanju najrazličnejših potreb belcev. Ustanavlja-nje »bantustanov« služi kot orodje kolonia-listične in neokolonialistične polHike. da bi se pokazala ¦»realnost programa segre-gacionistične politike«, z ustanavljanjem etničnih skupin, kot sistematizacije ple-menskih razdorov. razbijanje nacionalno-osvobodilnega gibanja in podobno.
V OZN je rasna diskriminacija v JAR stalno na dnevnem redu. Septembra 1962. leta je specmlm politični komite generalne skupščine na predlog azijsko-afriških de-žel sprejel resolucijo s sledečimi zahteva-mi: prekinitev diplomatskih odnosov čla-nic OZN z JAR: bojkot vseh proizvodov JAR itd. Rasistični režim JAR krši osvov-ne principe mednarodnega prava, Usta. novne listine OZN Deklaracije o človeko-vih pravicah, Ustanovne listine mednnrod-nenga vojaškega tribunala itd. Jnžnoafriški režim predstavlia danes fazo likvidacrie kolonudizma, stalno izzivanje ter provoka-dje ne samo za narode Afrike, ampak tudi za vse svetovne miroljubne sile. »Povsod, kjer obstaja možnost nasprotja na osnovi rasne diskriminacije, kršenje človekovih pravic. je svetoni mir vedno v nevarnosti,« je pred kratkivi izjavil ganski predsednik dr. K. Nkrumah.                    Peter Potočnik
OB KNJIGAH
ZBORNIK
MEDNARODNIH
ZAPLETOV
Zagrebška založba Stvarnost je v raz-dobju dobrega leta izdala dve knjižni no-viteti na našem kulturnem področju. To sta Svjetski almanah 63 in Svjetski alma-nah 64. Pomenila prvi tak poskus v po-vojni jugoslovanski knjižni dejavnosti. že bežna primerjava obeh knjig pokaže, da je druga precej boljša od prve. No, to je po. polnoma razumljivo. Ni mi pa povsem jasno nekaj drugega in to menim, da je pomanjkljivost   zadnje   izdaje   almanaha.
Svjetski almanah 64 obsega dogodke dama in v svetu in sicer v času od okto-bra 1962 do oktobra 1963. To razdobje pa je isto, kakor je veljalo za Svjetski alma-nah 63. Res je, da so ti dogodki malo širše prikazani, toda ravno v tej datumski omejitvi vidim precejšnjo pomanjkljivost. Prepričan sem bil, da bo uredništvo spreje-lo tak koncept, ki bo ustrezal naslovu. Ku-pec te publikacije je trdno prepričan, da bo dobil v roke pregled dogodkov za pre-teklo leto, se pravi za leto 1964. Toda v tem je ostai razočaran, kljub temu da je dobil sliko sveta in domovine v predpre-teklem letu Sprašujem se, zakaj je poten na ovitku knjige zapisano, da Svetovni al-manah prinaša »dogodke, dejstva in števil. ke iz preteklega enoletnega razdobja«.
Vsekakor se mi zdi premalo dodelan tisti del zbornika, ki obravnava svetovno problematiko. Jugoslaviji je posvečeno preko petsto strani. ostalemu svetu pa samo dobrih sto. Potrebno bi bilo pove-čati obseg prostora za mednarodno doga-janje. Niti v prvem niti v drugem zborni-ku pa nisem našel podatkov o <mednarod-nih organizacijah kot na primer o obeh glavnih sindikalnih centralah, se pravi: svetovni sindikalni federaciji in mednarod-ni konfederaciji svobodnih sindikatov, dalje o poglavitnih študentskih in mladin-skih mednarodnih organizacijah. To je verjetno bol] pomembno in zanimivo ka-kor pa razni podatki o vojaških zvezah, na primer ANZUS pakt itd.
Take in podobne — lahko skoraj rečem napake v konceptu urejanja neizdelanosti svetovnega zbornika bi se dale vse odpra-viti, kar bi samo povečalo vrednost in ak-tualnost te knjige. Ze sama zamisel o iz-hajanju almnnaha pa je vredna pozornosti in pohvale Dogodki pri nas in v tujini gredo tako hitro mimo nas, da jih komaj zasledujemo in sproti beležimo v naši za-vesti. Prav zato je knjiga, ki nam v k~ratki in zgoščeni obliki posreduje bližnjo pre. teklost, zelo dobrodošla. Lahko b\ celo za-pisali, da bo to vse bolj postajal nekakšen priročnik za vsakogar, ki se zanima za politiko. gospodarstvo, kulturo in ostale dogcdke doma in v zamejstvu. To pa sma verjetno kar vsi.
Pavle čelik
ALPINISTIČNA ŠOLA
Alpinistični odsek pri APD že vrsto let vzgaja odlične alpiniste. Samo v lanskem letu se je udeležilo odprav v tuja gorstva pet članov odseka (Andi, Kavkaz in Spit-zbergi). Tudi za letošnjo himalajsko od-pravo imamo 2 kandidata: O kvaliteti al-pinistov APD pa priča tudi veliko kvalitet-nih plezalnih vzponov v zimskih in letnih razmerah. Ker bi radi sprejeli v svoje vrste čimveč mladih ljudi, je alpinistični odsek (AO) pričel z alpinistično šolo.
Ta traja eno leto in smo jo razdelili v spomladanski in jesenski del. Program šo-le je popoln, tako da se tečajniki seznani-jo z vsemi oblikami gorniške dejavnosti. S smučarsko planinskimi izleti, kt so se pokazali za čedalje bolj uspešne (na pro-gramu so vsako nedeljo že od začetka 1965), smo želeli mlade Ijudi seznaniti z gorami. V aprilu pa smo pričeli s preda-vanji in posebnimi izleti za tečajnike, nismo pa pozabili tudi visokogorskih smu-čarskih pohodov.
Na predavanjih, ki so vsak četrtek v dvorani ŠKUD Akademik na Poljanski 6, bodo tečajniki dobili vpogled v planinstvo in alpinizem. Cisto alpinistično tematiko dopolnjujejo predavanja o važnih zgodo-vinsko-planinskih dogodkih, o odpravah v tuja gorstva in o gorstvih doma in v sve-tu. Na ta način so postala predavanja zanimiva tudi za one študente-planince, kl jim ni toliko do dela v alpinističnem odseku. Posebno zanimivi bodo razgovori,
na katere bomo povabili naše priznane alpiniste in poznavalce alpinizma doma in v tujini.
Na izletih bodo inštruktorji AO APD seznanili tečajnike z osnovami hoje v go-rah pozim.i zraven pa bo tudi dovolj smučanja.                         ,<
V   maju   in  juniju  pa  bodo  tečajniki pridobili še  izkušnje v plezanju  v kopni skali.
Pričeli smo tudi z vajami plezanja v kopni skali na Turncu pod Grmado. Vaje so enkrat tedensko, v torek ali četrtek ob 15 uri.
Junija bo zaključek spomladanskega dela alpinistične šole. Izkušnje, ki so jih nabrali tečajniki v spomladanskem delu, bodo s pridom izkoristili ria dvodnevnem taboru v gorah, ki bo združen z otvorit-vijo letne plezalne sezone. V poletnih po čitnicah bo AO pripravil še poseben tečaj in tabor, ki se ga bodo lahko udeležili tudi oni, ki se med letom ne bodo mogli udeleževati vaj na Turncu.
V  jeseni bomo pričeli z drugim delom šole.  Tečajniki bodo  plezali v gorah, na Turncu, istočasno pa bodo  tudi predava-nja. Zimski del alpinistične šole bo v zim-skem času. Ker mora vsak alpinist obvla-dati vsaj osnove smučanja, bo pozimi še smučarski tečaj.
Spomladi pa bodo lahko tečajniki po-stali že alpinisti — pripravniki AAO.
Prijave za alpinistično šolo so možne vse leto.                    Vlado šlambergar
V previsu, foto: Joco Žnidaršič
ZANIMANJE NA PSU
Medfakultetno prvenstvo v košarki gre proti koncu. Tu je že lestvica, vsak teden novi rezultati, vse se zdi v najlepšem re-du. Toda poskusimo se ustaviti pri rezul-tatih 5. kola, ki je sicer že nekoliko daleč, a je vendar tako značilno. V tem kolu so se namreč od petih tekem kar tri konča-le brez boja, pri čemer je FAGG zmagala nad Biotehniško fakulteto le zaradi gole-ga slučaja: zapisnikar je bil študent FAGG, sicer tudi arhitekti ne bi mogli na igrišče postaviti petih mož, da bi rezultat lahko registrirali z 20:0. Ob vsem tem in še ob vseh drugih podobnih primerih. ki se pojavljajo v drugih tekmovanjih, se samo od sebe postavlja vprašanje, če ima-jo taka tekmovanja sploh smisel, če med študenti ni pravega zanimanja.
Kolikor si morem predstavljati, so bi-la medfakultetna prvenstva organizirana z namenom, da se aktivizira čim večje šte-vilo študentov, za katere naj bi bila ta tek~ movanja ena oblika njihove rekreacije, ne pa z namenom, da se v vrhunskih šport-nih borbah pomerijo tned seboj res najbolj-ši, a že aktivni športniki. če je le bil na-men množičnost, tekmovanje v tej sme-ri gotovo ni uspelo, saj se redno dogaja, da košarkarske ekipe fakultet igrajo redno
le s petimi igralci, toliko pač, da tekme ne izgube brez boja. često pa nastopi za neko fakulteto kar na licu mesta kombi-nirana petorka, ki jo sestavljajo študent-je, ki se slučajno nahajajo v dvorani. To-rej fakultete, kjer je na stotine vpisanih študentov, ne morejo postaviti na igrišče niti svoje petorke, kaj šele kolikor toliko popolno ekipo z menjavami.
če pa množičnost ni namen teh tekmo-vanj, le-ta ne dosegajo tudi svojega druge-ga cilja — enakovredno športne borbe, saj je redek primer, da bi kakšna ekipa kdaj nastopila v svoji najmočnejši postavi. Morda bom stvari le malce preveč po-splošil, toda menim, da položaj tudi v drugih panogah ni bistveno različen.
Zaključek vsega tega bi bil, da je na-ravnost smešno in nespamerno še nada-Ije razpravljati o potrebnosti in upraviče-nosti telesne vzgoje za študente, dokler med študenti samimi ni pravega zanima-nja. Dokler se bo dogajalo, da morajo športni referenti na fakultetah skoraj na kolenih prositi igralce, da bi prišli na to ali ono tekmo, je kaj malo verjetno, da bi administrativna uvedba obvezne telesne vzgoje na fakultetah vzbudila med študen-U kaj drugega kot odpor.    Smolej Milaa
1)11) VADIS -/LNSM ŠPORT
Če se slučajno kdaj razgovarjamo o ženskem športu na naši univerzi, se obi-čajno tisti, ki bi želel o tem kaj povedati, znajde v neugodni situaciji, saj enostavno nima kaj povedati.
Resnica je, da se na splošno naše štu-dentke nerade ukvarjajo s športom in rekreacijo. Razen nekoliko študentk, ki tako ali tako trenirajo v kvalitetnih šport-nih društvih, je njihovo število v naših študentskih športnih društvih zelo majh-no, ponekod pa jih je tako malo, da sploh ni vredno o njih govoriti. športna društva so kot eno izmed sredstev za vključeva-nje vseh študentov ravno v pogledu vklju-čevanja študentk odpovedala. Tezko bi bilo reči, da so krivi samo aktivisti šport-nega društva, čeprav je res, da v večini primerov res ne poskušajo karkoli ukre-niti, da bi se to stanje izboljšalo. Moramo pa reči, da nosijo glavni del krivde študent-ke same, čeprav bi lahko kdo rekel, ali je to sploh krivda, če same ne čutijo potrebe in zanimanja. Res je, da ni niti osnovnega zanimanja naših študentk za šport. Spra-šujemo pa se, kako je to sploh mogoče. Ali je mogoče, da živi mlada intelektualka v taki zablodi in ne ve, da je njeno mlado telo mnogo bolj potrebno športa in rekre-acije kakor pa kozmetike? Ali nas ne opo-minjajo zaskrbljujoče statistike psihoso-matskih sposobnosti intelektualcev in inte-lektualk? Vemo, da želi biti vsako mlado dekle lepo, vendar pa žal vsako mlado dekle ne ve, ali pa noče vedeti, da ji bo-sta prav lepoto dala le šport in rekreacija, saj ji bosta zagotovila pravilno in funkci-onalno rast, mladost in svežino, Pri tem seveda ne mislimo na kvalitetni šport, marveč občasno manifestno ukvarjanje s športom in rekreacijo.
Zveza študentskih športnih organizacij za telesno kulturo je že večkrat poskušala organizirati tudi kakšno tekmovanje za študentke, posebno v odbojki in košarki, vendar so bili'že sami takšni poskusi ob-sojeni na neuspeh. Izgovori, češ da štu-dentke nimajo časa, vsekakor niso na mestu, saj je znano, da študentje bolje študirajo kakor študentke, poleg tega pa vemo, da je 85 odstotkov vseh aktivistov ZŠJ moških, tako je torej jasno dokazano, da imajo študentke mnogo več prostega časa, ki ga pač izkoriščajo v popolnoma napačne namene. Tudi statistike tistih fakultet, ki imajo v I. letnikih obvezno vadbo, kažejo, da se ravno dekleta zelo rade izogibajo vadbi, obenem pa komaj čakajo, da je zanje ta obveznost končana.
ženski šport je tako še vedno v slepi ulici; ugotavljamo, da smo nekaj krivi sa-mi, več mnogo več pa naše študentke. Za-to pa bo treba v bodoče malo več dobre volje in angažiranosti tako pri nas samih, še bolj pa pri dekletih in prepričani smo, da bomo želi tudi na tem polju v bodoče večje uspehe, ki pa so nujni, saj bomo le na ta način preprečili prezgodnje staranje ženskega spola.
Srečko Rutar
RAZPIS
Akademski atletski klub in ZŠOTK organizira-ta SPOMLADANSKI KROS za prvenstvo fakultet, akademij,   visokih   in   višjih   šol.
PROPOZICIJE:
Tekmovanje bo v soboto, 17. aprila 1965 v športnem parku Tivoli s pričetkom ob 10.30 na progi na Rožniku. Zbor tekinovalcev bo na ko-talkarski plošči (spodnji, ob železniški progi) ob sprehajališču v športnem parku Tivoli. Gardero-be bodo preskrbljene v prostorih Narodnega do-ma na Prešernovi cesti
Program:   moški  2.000  metrov
ženske   800   metrov
Tekmujejo   posamezniki   in   ekipe.
Ekipo sestavljajo moški najmanj 10 tekmo-valcev
ženske  najmanj  5  tekmovalk
POSAMEZNIKI SE LAHKO PRIJAVIJO NE GLEDE NA TO DA NE NASTOPI NJIHOVA EKIPA.
N A G R A D E
Prvoplasirana ekipa fakultete prejme prehod-ni   pokal   (ločeno   moški,   ženske).
Zmagovalna ekipa v SKTJPIVI konkurenci prej-me prehodni   pokal.
Prvih šest tekmovalceo prejme diplome, prvl z naslovom zmagovalca(ke) SPOMLADANSKKGA KROSA   1965.
Pravico   nastopa   imajo   vsi   študentje   ljubljan-ske   univerze. P R IJ A V E
Do vključno četrtka, 15. aprila 1965 vsak dan, razen sobote od 13. do 14. ure v prostorih ZŠOTK, Poljanska 6-11. Dokončne prijave spreje-ma vodstvo tekmovanja pol ure pred pričetkom, torej še ob 10. uri. Prijava naj vsebuje: ime in priimek,   fakulteta,   letnik   rojstva.
Tekmovanje v takem obsegu prirejamo prvi* z željo, da ob množični udeležbi postane tra-dicionaliio.
AAK Olimpija, ZšOTK
NASTOP JUDOISTOV IN SABLJAČEV
V sredo, dne 14. IV. 1965 ob 21. uri bo t prostorih restavracije Študentskega naselja na-stop judo kluba Olimpije. Prikazali bodo nekaj osnovnih elementov tega športa. Nastop bo isto-časno agitacija za pristop novih članov h klubu. Po judo nastopu pa prikaz modernega sabljanja » kvedbi sabljškega kluba Olimpije. Vstop prost.
ZSOTnk
Obvezna telesna vzgoja
Pred dnevi je bila seja Vmverzitet-nega sveta novosadske univerze, na ka-teri so na predlog Zveze organizacij za telesno kulturo Vojvodine sklenili, da bo v novem šolskem letu telesna vzgoja kot obvezen predmet za vse študente in štu-dentke prvih in drugih letnikov vseh fa-kultet, višjih in visokih šol. Kljub temu, da so že samo s tem sklepom precej pre-hiteli našo univerzo, saj imamo obvezno telesno vzgojo le na treh fakultetah, in to samo v prvem letniku, so sklenili, da je in mora biti to le začasna rešitev, kajti končni cilj je obvezna telesna vzgoja v vseh letnikih, vendar pa bo treba najprej zagotoviti vse potrebne pogoje za realiza-cijo tega sicer malo revolucionarnega, to-da prepotrebnega sklepa.
Poleg tega so na univerzi namestili več honorarnih predavateljev za telesno vzgo-jo, zagotovili so telovadnice in igrišča vsem fakultetam in višjim šolam. Popol-na novost je ustanovitev centra za tele-sno kulturo na univerzi, katerega naloga je tudi to, da strokovno pomaga študent-skim športnim organizacijam, spremlja njihovo delo in jih pri delu usmerja. Pri-čeli so z urejanjem velikega študentskega športnega igrišča, ki jim ga je podarila novosadska občina, republiški sklad za šolstvo pa je že odobril prvih 22 milijo-nov za začetne dodatne gradnje. Telesne vzgoje so prav gotovo potrebni Ijubljan-ski in novosadski študentje, in to popol-noma enako potrebni; sklepi zvezne in republiške skupščine so sprejeti in so enaki, realizacije teh sklepov pa sta žal skoraj dva ekstrema. Ali res Slovenija kot republika z največjim narodnim dohod-kom nima sredstev za telesno vzgojo štu-dentov, ali so sredstva, ki so edini zavira-telj, res samo v socialistični republiki Sr-biji ali točneje, v avtonomni pokrajini Vojvodini?                          Srečko Rutar
PRVENSTVO UNIVERZE V ROKOMETl
V petek, dne 2. aprila se je na roko metnem igrišču v študentskem naselju pričelo medfakultetno prvenstvo v roko-metu. Prijavljenih je deset ekip, kar e precej močna udeležba, vprašanje pa je, če bodo vse najavljene dvoboje izpeljali do konca, kajti že danes se je v prvi tek-mi med FNT in pravno prijavila zapisni-karju le prva ekipa. Igrišče v Študentskem naselju je zelo primerno za odigravanje tekem, ker privabi na ogled tudi dosti bližnjih stanovalcev, le škoda, da ni na razpolago garderobe, kar pa v krasnem sončnem vremenu ni delalo težav. Večkrat bučno občinstvo je dajalo ton študent-skemu tekmovanju.
Ker je prva borba izostala, sta se v naslednji pomerili ekipi VŠTK in filozof-ske. Favorit VŠTK ni imel tako lahkega dela, kot je bilo pričakovati, toda kondi-cija in vigranost sta le odločili v njihovo korist.
Dvoboj med ekonomsko in FAGG je bil izenačen, in je že v prvem kolu pokazal, da obe ekipi kotirata na višja mesta. Končno se je ekipa FAGG le konsolidirala in poslala na tekmovanje najmočnejšo ekipo, kar je pokazal tudi rezultat sicer zelo hitrih in poimensko znanih igralcev iz rokometnih klubov. Ostala je tako še zadnja tekma prvega kola med medicin-sko in biotehnično, ki se je presenetljivo končala zopet s tesno zmago prve. Nasprot-nika sta se stalno menjavala v vodstvu in le homogenost ekipe medicincev je vzrok tesne zmage med biotehnično, kjer so se izkazali le posamezniki.
Karakteristika 1. kola je požrtvoval-nost vseh nastopajočih in fair borba ter dobro sojenje, kar je vsekakor hvale-vredno.
In še rezultati 1. kola:
FNT : pravna 5:0 (w.o.), filozofska : VŠTK 15:20 (6:9), ekonomska : FAGG 12:13 (4:6), medicina : biotehnična 16:15 (88).                                          Ferry S.
Kdo je pametnetši?
Pri nas na ljubljanski unlverzi nekateri fakultetni učitelji, člani fakultetnih uprav, še vedno vztrajno trde, da telesna vzgoja študentorn ni potrebna, sploh pa ne obvezna. Na eni izmed sošednih univerz pa so prišli do zaključka, da je teles-na vzgoja nujno potrebna celo pro-fesorjem in asistentom. Rezultat: na tej univerzi imajo že organizira-no dvakrat tedensko po dve uri red-ne telesne vzgoje za vse fakultetne profesorje, docente in asistente, obisk pa je proti pričakovanju iz-redno velik.                     S. Rutar
PROTESTNA PISMA • PROTESTNA PISMA • PROTESTNA PISMA ¦ PROTESTNA PISMA • PROTESTNA
Odprto pismo
odbora kluba
kranjskih študentov
Tribuni
Ob ponovnih pojavih Joltikaintskega ob-ravnavanja družbenih problemov v Tri-buni, smatra odbor kluba kranjskih štu-dentov za potrebno, da da o tein svoje mnenje
Odbor kluba kranjskih študentov ugo-tavlja, da se uredniški odbor Tribune vse bolj pogosto postavlja na enake pozicije kot njegov predhodnik, pod katerim je bila Tribuna zvočnik Perspektiv. S tem, ko dovoljuje nekaterim svojim sodelavcem frontalnl napad na vse, kar se ne sklada z njihovo trenutno emocijo, nedvomno iz-rablja zaupanje, ki so mu ga izkazali slo-venski študentje ob izvolitvi.
Odbor kluba kranjskih študentov meni,
da gire pn razniib basnih m humorističnih zgodbah za politično manifestacijo idej, ki v bistvu izhajajo iz sovražnega odnosa do naše stvarnosti. To jasno dokazujejo že samo prispevki iz zadnje številke: Prepo-vedana pisma, O psu, ki sem mu stopil na rep, Poučne zgodbe iz živalskega in rast-linskega sveta, Volilne parole, ter kari-katurer Pred m pokcmgresna aktivnost, Predvolilna aktivnost in Prvič na volitvah. Menimo, da omenjene stvaritve niso sa-mo kritikanteke, so tudi globoko žaljive, arogantne in nepoštene, saj posplošujejo posamične negativne pojave na vso družbo in pomenijo napad na ves naš socialistični ustavni red. Danes, Ko je socializem izbo-jevan, ne moremo dopuščati dis&usije za sociahzem ali proti njemu. Puščati posa meznim »kritičnim« skupinicam, da se iz-življajo, da skušajo, če ne odvreči, pa vsaj otežkočati ali prikrojiti naš razvoj, ne-dvomno pomeni odreči se resnični druž-beni afirmaciji študentov in njihove or-ganizacje
PravUno je, da tudi študentje kritizi-rajo negativne pojave v družbi, toda v tej družbi še obstajajo objektivno pogojena protislovja. Naša družba mora reševati ne-katere probleme, ki jih je drugje po svetu
rešiil že kapitaiizem. Zakrivati oči pred tem, pomeni ukvarjati se z jalovimi posli, pomeni zaostrov&ti ta protislovja in zavi-rati nadaljnji razvoj uveljavljanja1 človeka kat osrednjega subekta v našem diružbe-nem dogajanju
Vse to pa ne more in ne sme biti vo-dilo listu slovenskih šfcudentov »Tribuna«. Odbor kluba kranjskih študentov
ii na družbeni sistem
Prosvetru delavci iz Kočevja beremo tu-di vaš list- Z vsebino zadnjih številk pa nismo biii zadovoljni, posebno ne z zadnjo številko (št. 7 z dne 24. 3. 1965). Vsebina člankov na predzadnji strani te številke je bila vzrok našega globokega ogorčenja. V članku »Prepovedana pisma« je grobo iz-nakažen lik našega današnjega prosvetnega delavca, iz katerega se avtor članka ne-sramno norčuje.
Še hujša pa je vsebina ostalih člankov,
ZA ALI PROTI SOCIALIZMU
Priznam, da bo naslednji sestavek oseb no obarvan, da si niti ne želim pisati v okviru tako imenovane objektivnosti, do-kler ne skušam rešiti vsaj osnovnih pro-blemov svojega jaza — vendar skušam analizirati svoje doživljanje objektivnih konfliktov oziroma trenj med lastnim sub-jektom in skupino subjektivnih raneni ne-kih posameznikov Torej s ku š am ana-lizirati svoj odnos do svojih svetovnona-zorskh in političnih pozicij z ozirom na nasproten odnos do mojih pozicij, ki jih zagovarjam
Ve zagovarjam posameznih »g r ob ih nap adov na naš družbeni si-s t e m« , ki so bili objavljeni na satirični strani Tribune, kot urednik zagovarjam koncept satirične strani Tribune n a • sploh. Mislim, da vsebuje osnovno ne-razumevanje, zaradi katerega so nastali nedavni neljubi dogodki, predvsem tako imenovana pripadnost nečemu, kar člove-ku daje take ali drugačne vrste zagotovilo varnosti. Predvsem je treba rešiti vpraša-nje, kdaj je satira nevarna, kdaj posplo-šuje in kdaj j e nekdo pr oti s o • cializmu.
Satira ni registracija določenih dogod-kov, kjer bi moral avtor s časopisno na-tančnostjo odgovoriti na šest novinarskih vprašanj, satira ni ločeno obravnavanje drušbenih problemov, hočem reči, ločeno od družbe same, kafti dr užb eni pr o • b lem eksistira samo v najtesnejši zvezi z družbo. Družba pa ni ab-strakcija — kadar pa jo kot abstrakcijo vzamemo, se nam v rokah pretvarja v mit. To mitologiziranje družbe ustvarja situa-cijo, ki ima za eno izmed posledic lahko tudi regjccijo v obliki  satire.
Nekateri vse preveč mislijo, da so nena-vadno napredni in konstruktivni, če pred nekim umišljenim sovražnikom zagovar-jajo socializem, da branijo sistem, pri tem pa pozabljajo, da sistem sploh ni bil napaden, da proti socializmu nihče ni napisal nobene besede
Moramo razumeti, kaj ;e sistem, kaj je s o cializem , kaj so načela in kaj je kritika druzbenih napak. Predvsem mo-ramo vedeti nekaj: če nekdo kritizira druz-bene napake, torej napake, ki družbi ško-dijo, ki so v nasprotju z osnovno družbe-
no formulacijo, kako je potem mogoče tr-diti, da je ta nekdo proti družbi, proti so-cializmu? Socializem je pojem, ki ga defi-nirajo odnosi med Ijudmi, med posamez-niki in skupinami, odnosi med Ijudmi naj bt torej uresničevali socialistična nač ela. Družbene napake se pojavijo tedaj, kadar se socialistična načela ne pre-tvarjajo v socialistične odnose. kadar se v odnosih med Ijudmi p r em al o ur e s ¦ niču j e j o , kadar so prisotna še neka druga, nasprotna načela, ki poženejo svoje korenine v družbenih odnosih. Satira je torej in naj bi bila naperjena proti takim odtenkom uresničevanja načel, ki so zdrs-nila s svoje smeri in defansko ško di j o sociatizmu
Torej )e povsem jasno, da tu ne gre za vprašanje ZA ALl PROTI socializmu, ker je to vprašanje v celoti rešeno, rešeno ta-ko, da brez dvoma ZA SOCIALIZEM. Gre za to, da javnost satiro največkrat razume kot posplosenost, kot »pljuvanje na druž-bo«, ne da bi se zavedala, da satira samo opozarja na neko napako, ki ško di drušbi. Satira ne posploši napake na družbo, ampak posploši napako sa-m o ,   napako kot danost.
Zelim in upam,  da sem dovolj jasno razlozil svoja načela, znova pa poudarjam, da niso objehtivna, ker ne morejo biti-Evald Flisar
Majnovejša kmetijska reforma
Bil je neikoč nekje Agrokombiriat s tre-inii zelo sposo>bniimi Ijudirui na vitou — to pomeni — ne čisto pri vrhu, kajti bdi je ta Agroikombinat brez direktorja.
Direktor pa ni bdj odsta-vljen zaradi ne. iepolnjenega plana aM zarada nepojasnije-nega primanjkljaja v blagajni. Ne! Bil je rotiran za direktorja železame, di-rektor žedeziarne pa je biil rotiran na nije-govo mesfco.
Lepo poštemo, legalno in brez zaple-tov
3-edijo torej Pepe, Miha in Lojze lepo za mezo in čakajo diraktorja. »Kaj praviš, Pepe, bo ta dobro vozil?«, vpraša Miha.
>Ne bodi smešen — saj vendar veš, da je partiaan od petinštiridesetega in zelo dobsr govornik     .«
Oglasi se Lojze:                                 *
>To si pa prav neurmno vprašal. Mar ne veš aa njegove uspehe _v žeilezarni? Pred tem, ko je bil postavljen za direktor. ja, so tam izdetovali le valjano železo m tafce reči, pol leta kasneje pa že bicikle, igraoe in kaj vem kaj vse . . . Res, temelji-to reform© je nap-ravdl in Poljane je rešil tistega smrdljivega dima. kiar je bil že skrajnd čas!«
Nenadioma ostro potrka na vrata. ?epe je ljubezinivo  začivkal:   »NajJrej,« Lo;zev in   Miha  pa  sta  hitela  po>ravljati kravate ...
»Dober dan, poadiravljenii, zdr&vo!« Hoteli so odz&raviti, pa jim nl dal ča. sa   VrgeJ se je za mizo, kot bd že najnianj pon. stoiletja uradoval za njo in nadaljeval fcot strojmica:
«v smi&lu najruovejše XIV. predelane issdaje kmetijsfce reforme, zarada katere sem tuikaj, bom izdal svoje direktive Da-nes delaT/ci, ko me na bilo, verjetno nič ne delajo? Zdaj jiin bom delo nemucloma priskrrbel!«
»Seveda delajo tovariš direiktor!« so vsi v en glas zagotovili, Pepe pa je nada-Ijieval:
»Seno spravljajo -iz Lopičeivega laza. Vas nd bEo, pa sem mislil... Veste jaz sem narnjreč ...«
»A talkooo? Kje ya je ta laz?« Direfctor je to vpra§al z velikim zanimanjem.
»Tam zgaraj,« je pokazal Pepe z roko neikam pnoti nebesora.
»Tako, tako .., tam bamo nasejaia nove
snireke. Da, mlade smrelke!« Še bi ponav.
ljaQ ta stavak, če ga ne bi Pepe prekinil:
»Toda, tovariš diirektor — laz je tako
adl taiko na robu gozda...«
Malo nejevoljetn ga je dir©kto.r prefei-nffl.
»Saj prarv zato — da poveoamo gozd! Les je naše najivečje bogasfcvo, zavedajte se tega!«
»Ampak,   če   posadiano   tam   smreke, zemilja nd več naša, ker pripada Gozdneaniu gospodarstvu,« je trmoglavil Pepe. Tedaj je direfetor vzrojiJ: »Kaj se to ptavii »naša«? Mar nisrno ena sikupnost? Lepžrje fca!
»Kjfe je še kaj, prosim?« *Koruza je nad reko!« To je bil Miha. »Tja   bomo  nasadili  deteljo  in  to  ne-miudoma, raz-uimete? Imamo kaj živine?« Živinorejec Loj;ze je ponosno izjavil: »Da, tovariš direiktor, tristo glav gove. da je v naših hlevih.«
Sedaj se je direktior odlkrito začudiil. »čemu pa nam bodo tenave? Prodajte jih! Mar ne veste, da primanjkuje mesa? Kafeo pa bi bilo, ko bi vsi gojili krave in nobene dali v zakol? Potem bi sploh ne bdlo mesa!«
Kar je logično, je jasno vsakemu beda-ku m tudi Pepetu, Mihi in Lojzetu je bilo jasno
»No, kje je Še kaj?«
Direktor je že postajal nervozen, ker so se oni trije samo spogledovaild in ni nih-6e zindJ oiti besedice.
Naposied se je Pepe odločtil, da'prekl-ne tišino:
»Loto in desno od ceste, ki pelje prati mesitu, je nasajen krompir.«
»Hvala bo^gu,« je dej'al direiktor in siklentil roSfe kot oobožna terciaillka, nato se je hipoma zresnil.
»Oprostite, zelo sem vesed, da je zrel. Izkopljifce ga, zemljo za preorjite, da po-sadimo angleišlco travo. Prosim vas Ijud-je, kje je vaša estetlka? Krompir desnio m levo od ceste ... Nezaslišano!!! Kaj vam je res vseeno, kaj bo z našim tAJrizmom? In to vidiijo turji gost.fe? Le kaj si bodo masilili o Jiiigoslaviji? In zato smo pe bo-rili, tovariši? Včasih mi ie kar nerodno —• vsaik se pri nas briga s^amo zase...
No ja, pustimo to ...« Gdobotoo pretresen je  direkitar umollk-nU.
»In kaj na naredimo s hlevi, tovariš ... diirektor, ko nimamo več krav?« Tudi Lojze je terjad pojasiruiLo. »Porusite  jih.  Nekaj  hlevov  pa  bomo preiuredili v skladišče za les, ki ga bomo dobili iz tistega g^ozda nad lazom. Moral bo  nekaj  časa  pooakati,  saj  ne mofretmo zgraditi žage čez noč. Da, da, tovartiši — lažje nam je porušiti hleve kot pitati živi-no v škodo našega naroda!« Pepetu nekaj ni šlo v račun. »Rekld ste, da je les naše bogastvo...« »Saj tudii je,« ga je direktor ljubezndvo prekinil, »zato pa bomo laz pogozdili! Mar ne vidite nič naprej? Kje je še kaj?« »No, da ..    tn kaj naj storimo z deteljo po bregavih, ko ndmamo več krav? Liman menda  tja  ne  bomo  sacDiii,   bile  bi ?re-več od rok, za lubenice bo pa prostor po vtnogradih, ko bosno popuilili trse     . Edi-note. če k-apimo avco. ald pa zajce za to-variša       direktorja,« je zaključil Pepe. Tofcrat je bii diirektor v zagati. »Deteljo. deteljo . . ., kaj neki bi storili z detefljo?«
Pa šepne Lojze Pepetu: »Poskarbi, da bo vsaj detelja ostala, ker dirugače nam  bo. oseJ,  ka  stno ga dobili, crkniil.«
Menda je le rekel pregiasno, saj je da-rektor živo reagiiral na to repliko in čisto pozabi] na herešen problem.
»Kaaaj, celo osla imate? Kje ste ga pa dobili. zsa boga?«
Bo, kar bo. Miha je zatisnil oči in st<x pil naprej:
»Občina nam ga je poslala, tovaraš di-rekto-r, in, če sedaj dovolite   . .«
»Nič ne dovolim,« je zatultl direktor, »v našem Agrakombinatu ne potrebtijemo oslov, raziumete?! Sploh jah v modernem kmetijstvu ne potrebujemo!«
•>Prav imate, tovariš dlireiktor, NE PO-TREBUJEMO JIH!!!
In to so mu zalo i&kreno potrdili, tfako da ^e ie n;rektor zadovoljno Tiasmehnii --oni pa todi.
Mirko Vešnar
ki naraviiost napadajo našo celotno druž-bo in naš družbeni sistem. Zaskrbljeiu smo, ko vemo, da je vaš list zelo razširjen tudi med kočevsko srednješolsko mladino, ki jo mi vzagajo v drugačnem -duhu, kot so napisani člariki v vašem listu.
čudi nas, da ste dovoli-li objavo član-kov, ki po svoji vsebini nimajo nobene zveze z našimi skupnimi vzgojnimi priza-devanji in z našimi napori pri izpopolnje-vanju  našega družbenega sistema
Kočevje, dne 26   marca  1965
Sindikalna podružnica prosvetnih detavcev: Predsednik:  Jože Rovšek
IVIac 1958
Kratko in malo odšei je, nas sta-ri prijatelj in pustil za seboj kopi-co naših neporavnanih računov (na koncu je bil tudi naš blagajnik in Tribuna že dalj časa ne plačuje svo-jih dolgovj in, — oh, da, za seboj je pustu tudi neko smešno, jezno, veselo, mučno in razborito obdobje. Bil je urednik pri Tribuni (bajej ce-lih sedem let. naš dobrodušni stari Maa
Bil ]e deklica za vse — vsako delo na Tribuni je poznal, vse ;e delal, če že ne popolno, pa vsaj do večje polovice — bil je urednik humorja nekje v zgodnjem pore-volucijskem obdobju, je urejeval šport, dežurni urednik in tehnični urednik je Oil vedno, ko so drugi odpovedali, kot blagajnik se ie bo-ril z revizijskimi komisijami, v ka-terih je vedno imel osebne sovraž-nike, sicer pa je bil pesnik. blaga duša, ki se je bila pripravliena raz-kriti le ob posebnih priložnostih, ob kapljici rdečega. zelenega. bele-ga ... mnogoterega skratka.
Tri vogale labilne hiše na Poljan,' ski 6 je podpiral V tenčico skrivno* sti je zavito njegovo delovanje v Zš, le včasih, ko je bil ves senti-mentalen in težkoglav, ie potegnil iz žepa orumenelo fotografijo, po-sneto v letih uvajanja samoupravlja-nja, na kateri si ga lahko razločil, kako stoji kot član predsedstva UO ZŠJ z ramo ob ratni s tovariši, ki jih srečujemo ddnes le še na zboro-vanjih in ob velikih praznikih Mac pa ni bil človek za kariero, v civil-nem življenju ni dočakal svojih 5 minut
Na mestu voljno, vojnik Marjan Kopecky>
NOVE OBLIKE DELA
Res vzorno Je bila pii^iitvijena 4. rettna letna skupščina ZŠJ mariborskih višjih šol. Vsekakor je vredno omen-iti, da ,je bi!a skupščina, posebno še, če se spomnimo na zadnji dve skupščini v Ljubljani.
Po zelo vsestranski in široki diskusiji se je izkristaliziralo nekaj problemov, s katerinn se bodo v bodoče morali mariborski študentje spopri^*ti. S tem v zvezi bo potrebno delno ali ponekod popolnoma spremeniti metode dela, ker je delovanje Zš v Mariboru pogojeno s spečifičnostjo višjih šol, ter s tem v zvezi s kadrovskimi težavami, ki nastopajo zaradi kratke dobe studija.
Socialnoekonomska problematika je bila eesto pi-edmet diskusij. Ugotovili so relativno ugodno socialno strukturo (54% vpisanih študentov je iz kmečko delavskih družin). Po drugi strani pa imajo marihorski študentje tf-žave s prehrano, saj nimajo svoje menze in zato upravičeno postavljajo zahtevo po študentski menzi, saj v Manboru študira skoraj 2.000 študentov. Na področju ideološkopolitičnega dela so si zastavili pomembne naloge. Z javnimi tribunami in podobnim bodo poskušali pritegn-iti čim večji krog študentov. Aktivno se bo treba vključiti tudi v sistem samoupravljanja, saj jim zato dajejo vse možnosti staluti šol.
Pri ohravnavanju študijske problematike so se s posebno pozornostjo lotili pro-blema osipa, ki znaša na vseh šolah 52,9°o, na VSŠ pa kar 64°o. Za reševanje teg.i problema pripravljajo konkretne predloge, v katerih dajejo prednost poklicnemu usmer-janju v srednjih šolah.
Posebne teiave imajo s študentsko kulUiro, saj bodo zaradi kadrovskih težav komaj organizirali Akademijo v počastitev 20. obletnice osvoboditve. Kljub temu pa bodo že v niaju ustanovili SKUD »študent«. Poskušalj bodo navezati tesnejše stike z »Akademikom« iz Ljubljane.
Športna dejavnost ,je ena najuspešnejših, kar dokazuje vrsta medšolskih tekmovanj v raznih športnih disolplinah. Poleg tega pa so imeli več športnih srešanj z drugimi univerzitetnimi centri, pa tudi o masovnosti športa Iahko s ponosom govorijo (doslej le VEKŠ) Ostale specializirane organizacije pa niso zaživele ali pa jih sploh še nimajo (taborniki, planinci, počitniška zveza).
Na skupščini so govorili tudi o znanstveno-ramskovalnem delu, za katerega so v Mari-boru podani vsi pogoji, dalje o mednarodm problematiki, o sodelovanju z nekaterimi študentskimi centri v Jugoslavijj' (posebno z Ljubljano in Postojno) in o povezavi z družbenopolitičnimi organizacijami.
Na knncu so izvolili nov odbor Zš na iVIVZ in s tem zaključili dokaj uspešno skupščino.
NOVE KOIMFERENCt -
ISTI SKLEPI
Sreui iuait:a je bua v Zagrebu v orga-nizaciji predsedništva zveze študentov go-zdarstva in lesarstva 8. interfakultetna konferenca, Katere se je udeležila tudi 4-članska delegacija Ijubljanske gozdarske fakultete Delo predsedništva, ki je v glav-nem v ta;n, da vsklajuje delo posameznih fakultetnih odborov in razpravlja o pro-blemih, ki tarejo študente gozdarstva in lesarstva na posameznih jugoslovanskih fakultetah. je letos nekoliko zaspalo. $icer navajaju ^»grebški študentje kot giavni vzrok p-.i ¦'¦¦ • ki pa vendarle ne bi mo-gle do take mere onemogočiti rednega dela. Stvar je v tem, da so si zaključki vseh dos^ianjib letnih konferenc precej podobm. Problem se ponavljajo, vsako leto se znova covori o njih, malo pa je bilo res storieneija. Če gledamo torej le-tošnjo konferenco le s stališča sklepov in zaključkov dvodnevnih razprav, moramo priznati, da je bila plodna. Razpravljali so o množici na.irazličnejših problemov, ki bi jih bilo treba rešiti, toda če bomo spet ostajali le pri besadah, bomo tudi drugo leto znova ra?,s.r1ai)i.iali o istih stvareh -
Težišče razpravljanju na letošnji kon-ferenci je bilo na študiju. še vedno so si programi . jugoslovanskih fakultet preveč različni Ne samo potrebna, ampak tudi nujna j«i izmenjava učnih načrtov raznih fakultet, kajti le tako bo mogoče ustvariti enoten program, ki bo dal v Jugoslaviji vsaj približno enak profil gozdarskega in lesnega inženirja. V glavnem se je v zad-njih letih na vseh fakultetah stremelo za tem, da skrajšamo čas študija, kar je nuj-no imelo za posledico prenatrpanost uc-nih programov, ki so štud;j spremenili le v dirjanje za dosego pogojev, ne pa v res-nično poglobljen in strokoven študij. Sto-penjski študij je še vedno nezorana ledi na, saj obstaja le v Ljubljani 1. in 2. stop-nja. Tretjo stopnjo pa bi kazalo uvesti le tam, kjer so za to najboljši pogoji, pred-vsem kar se tiče strokovno pedagoškega kadra. Nevarno pa je, da bi se uvajanje 3. stopnje spremenilo v golo prestižno bor-bo med posameznimi jugoslovanskimi fa-kultetami
Med delegati je prevladalo mnenje, da je nujno, da se na vseh naših gozdar-skih fakultetah uvedejo sprejemni izpiti Teh letos ni bilo edino v Ljubljani. Spre-jemni izpiti naj ne bi bili v sedanji obliki, ko je na primer na zagrebški fakulteti kar 70 procentov kandidatov padlo na spre-jemnem izpitu iz matematike. Ti sprejem-ni izpiti na.i bi bili bolj v obliki testa, ki bi podal, kandidatovo splošno izobraxbo v predmetih, ki bi pozneje pri nadaljnjem študiju prišli v poštev
Mnogo so govorili tudi o učbenikih. Glavni moto vse razprave je bil, da mo-rajo fakultete z ozirom na izdajanje učbe-nikov stopiti v tesnejši stik. Profesorji pa bl morali priznavati tudi učenike, izdane na drugih fakultetah. Vsekakor bi bilo nujno poiskati pot, da se bedno stanje na tem področju vsaj deloma zadovoljivo reši. Zanimiv bi bil morda tudi podatek, da je na l.iubljanski fakulteti najvišji od-stotek štipendistov. Potrebno bi bilo, da se doseže, da se ta odstotek dvigne tudi v drugih republikah.              Milan Smolej
Velik odstotek pozitivnega odnosa do tehniškega dogajanjja doma in v svetu pri-ča, da je med študenii prav gotovo tudi veliko zanimanje za samostojno tvorno so-delovanje v tehniški dejavnosti. Treba jih je le pritegnUi in vklmciti v tako dejav-nost
Vprašanje tehnične vzgoje nasplo/i. kot tudi tehnične vzgoje mladine. je zelo kom-pleksno, hkrati pa tvori pri Zvezi študent-skih organizacij Ijudske tehnike hrbteni-co razvoja (o čemer zgovorno priča refor-mirano šolstvoj, tako da je njegova obča pomembnost nesporna. Ker pa Zveza ŠOLT po drugi strani predstavlja repub-liško študentfiko organizacijo, odgovorno za celotno izvenšolsko tehnično vzgojo med študenti, so prej omenjena vpraša-nja zanjo življenskega pomena. Pri izde-lavi perspektivnega tehniško-vzgojnega programa je Zveza ŠOLT začutila potre-bo po dokumentni osnovi. iz katere bi se lahko tak program kar najbolj naravno raz-rastel. Le na osnovi dovolj objektivnega stanja stvari je bilo mogoče studiozno pri-četi s tehniško vzgojnim delom med štu-denti. Kot rezultat teh teženj je bila izve-dena anketa Zveze ŠOLT »Tvoje mnenie odloča«, ki je pokazala dve stvari. Prvič: študentje so bili v veliki meri zainteresi-rani za tehniko in za sodel&vanje z Zvezo ŠOLT in drugič: okoli 50 odstotkov štu-dentov ni vedelo, kaj je to Zveza ŠOLT. Kljub temu pa so bili celotni rezultati an-kete Zvese ŠOLT pozitivni in Zvezi je bila s tem izglasovana zaupnica za njev per-spektivni program, saj so rezultati kazali na splošno zakonitost: izražali so namreč željo študentov po sodobnern tehničnem udejstvovanju, kakršnega je obljubljal in ga še obljublja program Zveze ŠOLT.
V zadnjih letih je Zveza ŠOLT nespor-no zelo napredovala. Danes razpolaga z dokaj velikim tehničnim potencialom, ki daje možnosti za nadaljnji razvoj. Tako je bilo ustanovljeno Avto-moto društvo ŠOLT, izdelana finomehanična delavnica in centralni foto-laboratorij. Največji na-predek je bil vsekakor storjen pri AMD, ki razpolaga s tremi avtomobili in je v lanskem letu izšolalo 560 voznikov ama-terjev A in B kategorije. Letošnji načrt predvideva izučitev 700 študentov, kolikčr pa bi društvo dobilo še en avto in motor-no kolo, bi se to število še znatno poveča-lo. Ob maksimalni obrevienitvi vozil in inštruktorjev pa drušivo še vedno ne mo-re zadostiti vsem potrebam študentov, s se prijavlja za tečaj, v katerem je pro-stora za 72 študentov. tudi po 300 in več kandidntov.
Izgradn-ja in oprema finomehanične de-lavnice je prav tako eden izmed najpo-membnejših dosežkov Zveze ŠOLT. De-lavnica je moderno opremljena in fc bilo vanjo za enkrat vloženih 2,600.000 din.. Največja pridobitev finomehanične delav-nice pa je bil vsekakor nakup univerzal-ne struznice »Maximat«, ki omogoča 28 strugarskih operacij. Dokončno bo delav-nica opremljena letos z nakupom vseh dodatnih delov za Maximat in elektrovaril-nega agregata. Kljub ogromnim vloženim sredstvom pa je delavnica za enkrat zelo slabo izkoriščena, saj jo pretežno uporab-Ijajo samo člani Raketnega kluba in je tako ena izmed osnovnih nalog Zveze ŠOLT, da čimprej aktivizira večje število študentov za delo v delavnici, tako da bodo ta tehnična sredstva v celoti izko-riščena.
Sll !>l MJI IN II HMkA
Najbolj vmužična dejavnost, takoj za AMD, je pri Zvezi ŠOLT fotodeiavnost. Obstaja šest fotoklubov in fotogrupa pri Zvezi ŠOLT. Vsi fotoklubi so opremljeni temnicami, medtem ko razpolaga fotogru-pa s centralnim foto-laboratorijem. član fotogrupe lahko postane vsakdo, ki je do-segel stopnjo amaterja III. razreda, in ima s tem pravico vstopa v centralni fo-to-laboratorij. Iz tega je razvidnCr, da se foto-gncpa ukvarja z umetniško fotogra-fijo, kjer je dosegla že velika mednarod-na priznanja, medtem ko služijo fotoklubi za popolno amatersko udejstvovanje štu-dentov-fotografov in pa kot priprava za njihov nadaljnji razvoj v smeri umetni-ške fotografije. V zadnjem času se kaže vse večja neaktivnost v posameznih foto-klubih in pa skrajna neodgovornost neka-terih posameznikov in to funkčionarjev teh klubov, ki se jim ne zdi niti vredno priti na sestanke upravnega odbora Zvpza ŠOLT, in ki se, kot je videti, ne zaveda-jo tega. da so soodgovorni pri razvoiu tehnične vzgbje med študenti in da nepo-sredno upravljajo s tehničnimi sredsivi. ki se jim jih daje na razpolago, kakor tudi s finančnimi sredstvi, ki se vlaaaio za razvoj teh klubov.
Razen teh klubov delajo pri Zvszi ŠOLT še Radioklub. Raketni klub. v sklo-pu Zveze ŠOLT pa še Tehniški klub stroj-nikov. Tehniški klub na FNT in Traktor-ski klub na Biotehniški fakulteti. Radio-klub je po številu članov in po svojem delu eden najaktivnejših klubov pri Zvezi ŠOLT. Razpolaga s solidnimi klubskimi prostori in delavnico ter s primopre-dajnikom in je kot tak eden izmed naj-boljših klubov v Sloveniji. Raketni klub je še nekje v povojih in se bori z začet-nimi težavami.   Zlasti   pereče   pa   je   pri
»raketarjih« finančno vprašanje, saj z denarjem. ki ga jim lahko da Zveza ŠOLT na razpolago, resda ne more dosegati kva-litete ostalih raketnih klubov v Jugoslavi-ji. Tudi Tehniški klub strojnikov je na začetku svoje poti, medtem ko sta kluba na FNT in Biotehniški fakulteti popol-noma zamrla.
Zveza SOLT ima v svojem programu izgradnjo garaž in servisne delavnice za potrebe AMD in vseh študentov-avtomobi-listov po sistemu »napravi si sam« pod strokovnim vodstvom redno nastavljenega mehanika, ki bo skrbel tudi-za finomeha-hično delavnico
Letošnja aktivnost Zveze šOLT bo usmerjena predvsem v propagando in pa v nadaljnji razvoj tehniške vzgoje med študenti. Ustanovljena je bila propagandna kornisija, katere dolžnost je po vseh mož-nostih prikazati delo v Zvezi ŠOLT in možnosti udejstvovanja študentov, ter s tem vzbuditi intercs med njimi za delo v tehniški organizaciji, kt jim lahko nudi z vsemi raspoložljivtmi sredstvi bogato, pe-stro in koristno izvenštudijsko udejstvo-vanje. Jasno pa je, da Zveza ŠOLT ne stre-mi samo za množičnostjo, v kateri obsta-ja nevarnost tehniškega larpurlartizma, temveč tudi za samostojnim znanstveno-raziskovalnim delom. Programska shema Zveze ŠOLT predvideva nenehno rast študentske tehniške vzgoje — študentske Ijudske tehnike, saj je predvidela bazo — dovolj trdno in -zanesljivo, na kateri naj zraste »drevo kvalitete« z neštetimi »vejami specialnosti«, drevo, sposobno. da zadovolii* vsako potrebo po tehničnem udejstvovanju mladih Ijudi in da pri tem hkrati rodi za našo družbo koristne sa-dove                                   Werner Ussar
W
Studentski servis za hon. zaposlitve
pri  univerzitetnem  odboru  ZŠJ   v Ljublja-ni obvešča:
S 1.  nia.J!?m 1965 bomo odprli nov odde-lek   setvisa   z;i    distribuci.io    mleka v Ljubljani. V ta riamen nasledn.ia stalna honorarna drlovna me.sta:
1.  vodjo oddelka
2.  obračunskega  referenta '.i. vodjo di.stribucije
4. dve mesti blagajnikov
Pogoji prijave: pod 1. študent z absol-ventskim stažem, določenimi organizacij-skimi sposobnostmi in znanjeni ekono-mije.
potl t. študenl ekonomi.je s prakso v knjigovodstvu,
pod .'.. študent z dolorenimi organizacij-skimi sposobnostmi. ki jv redno vpisan na univerzi,
pod 4. študent ekonomi.i? ali z dokonča-no srednjo ekonomsko šolo.
Prednost za delovna mes'a pod 1., 2. in 4. imajo absolventi, pod 1. in 2. p_a članl ZŠJ, ki so v organizaciji opravljali ali opravljajo določene funkcije. Mesečni ho-aorar po pravilniku.
Pismene prošije s frekventacijskim po-trdilom vlož:*e na unravo servisa rto 25. t. m. v delovnem času vsak dan od 12.—14. ure razen sobote. kjer lahko dobi te tudi ostale informacije. Za ostale In-formacije sc poslužite telefonske številke 317-581.                             Upravni odbor
Vse študente. ki se honorarno zaposlu-jejo preko servisa, da:
1.  ne  bo   nudil   uslug  študentom,   ki  ne bodo imeli izkaznice servisa (registra-cija   računov,   inštrukcije,   kratkoroč-na  posojila);
2.  ne   bo   dajal   faktur   študentom   brei napotnice,   na   kateri   je   delodajalec potrdil obračun.
Prosimo vse študente, da si do 20. t. m. oskrbijo izkaznice servisa, ki se izdajajo na osnovi:
1. indeksa ozir. frekventaeijskega potr-dila
Z. osebne izkaznic«
3.  slike  (1 kom.)
Po 20. aprilu 1965 borao za izdajo ia-kaznic za poslovno leto 1965 zahtevali $e potrdilo o premoženjskem  stanjn.
Upravni odbor
razpisuje
honoramu mesto propagandnega refereata. Honorar po pravllniku o nagrajevanju uslužbencev sei"visa. Prednost tma.jo štu-dentje Akademijc za liknvno umetnost.
Pismene prošnje s priporočilom ZSJ in frekventacijskim potrdilom vložite na upravo servisa vsak dan od 12.—14. ur* razen sobote. Ostale informacije po tele-foruu 311-581.
Rok prijave je 20. april 1965.
Upravni odbor
tfribuna
Tribuna — list slovenskih študentov — Izdaja univerzitetni odbor ZŠJ — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Ivo Vajgl — Odgovorni urednik Milan Pintar — Uredništvo in uprava Tribune: Poljanska 6 II — Telefon št. 310123 — Tekoči račun 600-14-608-72 — Letna naročnina 500 dinarjev — posamezen izvod 20 dinaarjev — Rokopisav in fotografij ne vračamo  —  Tiska Casapisno podjetje »Delo«  Ljubljana, Tomšičeva 1, telefon 23-522 — Poštnina plačana v gotovini.