Novice. Izhajajo 1. íd 15. vsacega meseca. Cena jiin je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjake Notice" načelo I gid., za pol leta 50 kr. — Naročnino in rtoiiise tisniti dati, plača za dvoatopno petit-vrsto 8 kr. z« sprejema J. Krajec v Novem Mestu. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Prvi slovenski katoliški shod in pa slovenski delavci. Zadnjiè smo izrekli nado, da bodemo §e nekoliko spreg-oTorili o prelepem katoliškem eliodu T Ljubljani. Vže ko smo pisali za zadnji list, so se čuli po liberalnih slovenskih časnikih budi glasovi zoper ta važiti shod — ali sedaj ti gospoda kar besni. Kar je bilo lamo sklenjenega očitno dobrega, o katerim nihte med Slovenci ne dvomi, o tem se kar molči, kar pa je bilo tacega, da nekaterim ni po volji, to se pre-^^ekava, zavija, o tem se kar laže, da je groza. Kadi tega hočemo tu ponatisniti zlasti, kar se je obravnavalo v Ljubljani o onih stanovih, katerim je nas list najbolj namenjen : vprašanje kmetsko, rokodelsko-obrtno, delavsko ter o posvečevanjn nedelj iji praznikov. Sprevideli bodo iz tega bralci, da je bil gospodom, pri onem shodu zbranim, res mar pravi blagor našega naroda, seveda na pravej katoUSkej podlagi. O druzih rečeh, kakor o šoli, krščanskemu živ-Deryu, tisku itd. tu sedaj ne bodemo govorili. Crtica iz Amerike. u Salte Ills, 21. avgusta 1892. Vaak, ki na tujem živi rad sporoča svojcem V milo mu domovino, med kakoánim ljudstvom da biva; opiSe deželo, sege in običaje, svojih novih sosedov. Tudi ne pozabi omeniti službe in dohodkov, katere imajo navadni delalci. Torej, drage mi „Dol. Novice", nesite tudi vé mojim rojakom v ljubi rojstni kraj par vrstic o deželi preko èiro-cega morja. Dežela, v kateri bivamo, je deloma ravna in ima zdravo podnebje. Lepa rodovitna zemlja je tukaj, obraščena z zelenimi gojzdi. Rekel bi, dobro nam je tukaj biti, ko se ne bi spomnil na ljubo domovino, in ko ne bi imel srca in blagega sočutja do nje. Pa večina naših src bge le za deželo tisto, v kateri smo zagledali beli dan, kakor pesnik poje: Kdor ima srcp. im.i za dom poIzp Delalci so pa tukaj, Jtakor sploh po Ameriki A. Kmetsko vprašanje. Prvi slovenski katoliški shod smatra kot najnujnejšo nalogo našega postavodajalca, da se sklenejo take postave, po katerih bo mogoče zabraniti vedno hujŠe s« razširjajoči propad kmetskega stanu in to že iz vzroka, ker je upiav ta stan najzanesljivejša za-slomba toliko našega državnega, kolikor osobito našega narodnega obstanka. V ta namen priporoča prvi slovenski katoliški shod : 1. a) Kmetovalci naj se postavnim potom organizujejo v kmetske zadruge; b) postavnim )otom naj se zagotovijo kmetski domovi, ki naj )odo nerazdelni; c) tudi naj se postavno uredi dědinsko pravo. 2. Razbremeniti treba sedaj silno zadolžena kmetska posestva po načelih, kakerěna je kmetijski minister v državnem zboru že naznanil; uvedejo naj se namreč okrajne kmetske zadruge, katere imajo pravno moč sodelovati pri razbreme-njavanju kmetskih posestev. V to svrho izdajejo naj se zadolžnice, za katere prevzame vrhovno ' ' - . ■ ... . -..!'. ----IJ.— LV ic raznih narodov, ver in šeg. Tudi nas Kranjcev je precej lepo Število. Največ pa je tukaj naših sobratov Čehov, o katerih bomo pa pozneje tudi kaj spregovorili, — V tukajšnjem mestu je ve6 preinogokopov, v katerih si ubogi Adamov trpin kot podzemeljski črvič iŠiSe vsakdanje hrane. Tukaj je tudi več továren za razna dela, izmed katerih ste dve prav velike, namreč za izdelovanja cinka. V teh tovarnah si mnogo ljudi služi v potnem obrazu svoj vsakdanji kruh. Zaslužek je le majhen 1 dol. in 25 cent. do 1 dol. 50 cent.. If malokje se zasluži 1 dol. 75 cent., dva dolarja pa prav redka prikazen za navadnega delalca. Le v sili za nekaj dni se primeri kje, pa v tem slučajju so le Angleži, Nemci ali Jrci v prvi vrsti, ker «o tukaj bolj domačini, mi Kranjci se pa le po tovarnah in premogokopih pehamo za bolj majhne, pa stanovitne plače. Dragi rojaki, menim da ne bodete hudi, ako vam spregovorim še besedico o naših sobratih, tuk.ij bivaiočih Slovanih. Dovolite da vam tudi ni!^"-« veseije, katero so občutili pred krauem; vtíiy uiAio pDToilTo đr}.avft, 1er nij se ^ Mđ^j ž« osobito pa, d» ííe zem^iSki h hiSni razredni tai dogotovljene seinljišlce odveze raskremeujujejo neja obrtni ďarek zdatno uaiîa. koieteka pospatva prehudih dolgoT. B. Rokod«Iako-bbitno TpraĚanje. Ob enem pa se mora postavnim potom skrbeti 1. Prvi slovenski katoliški shod obsoja pogubni i'A to, da se ae bodo mogla kmetska posestva liberalizem, ker je ravno ta s Bvojo sebi^^noBtjo čez g'otovo mero cenilne vrednosti na novo zadolžiti, na obrtno-rokodelskem polju razruSil veljavo krsŽan- Ij. Preriarediti se mora domorinska postava skih načel in krščanske solidarnosti ter s tem ođ> tako, da bodo kmc-teke občine oproščene sedanjega stranil najtrdnejšo podlag'o za obČno blaj|;osta[ue velikeg"a bremena, kakoráno morajo nositi za oskrbo- obrtno-rokodelskih stanov, vanje v tujini živečih svojih bolnikov in onemoglih 2. Prvi slovenski katoližki shod je mnenja, rojakov. da ima državna oblast važno nalogo pri reâevanjo 4. Deluje naj ee na to, da dežele same prev- obrtno-rokodelskega vprašanja; zato z veseljem po-zamejo v lastno upravo zavarovanje proti požaru, zdravlja postavodajalne poskuse v avstrijski državi proti živinskim boleinim in vreaienskim ujmam, katerim je namen, odstranjevati Žalostne nasledke 5. LSkrheti je za to, da te vsa javna uprava razjedajočepa gospodarskega liberalizma ; zlasti sodnijska iii politiĚka, tako uredi, da ne bo predraga radostno pozdravlja osnovanje zadrug, v katerih je in da se je bode ljudstvo laliko posluževalo ; osobito v krščanskem srednjem veku cvetel rokodelski obi^ je žťlťti, da se uvedejo občinska mirovna sodisča katerim naj se zagotovi potrebna samostalnost, ter da se odpravi prisilno legalizovanje vsaj za 3. Posebej pa prvi slovenski katoliški shod manjže zneske. povdarja : a) Postavnim potom podeli naj se T (>. Delovati je na to, da se uvede po želftz- zadrugah obrtnikom oni vpliv, kateri omogoči za- nicah pravična vožnja cena, da se odpravijo krivične drugam vspe-^no delovanje; b) ustanove naj se reťakeije ter sploh pospešuje izvoz naših pridelkov »aniofitalne obrtne zbornice, kamor naj pošiljajo v daljni trgovinski svet. zadruge svoje odposlance s pravico, javno zastopati Posebno naj naŠi zastopniki delujejo na to, koristi obrtnikov; c) omeji naj se obrtno delo po da se južna železnica, ki vozi skozi celo dolgo ka/.nilnicali, s katerim obrtniki-davkoplačevalei ne ozemlje slovenskih dežel, podržavi, ker le tako je morejo tekmovati; d) pridobitni in dohodninski davek npati, da se uvedejo enako, kakor na državnih naj se za obrtnike tako določuje, da bode zabranjeno železnicah, pravični vožnji tarifi. vsako neosnovano ovaduštvo ter da se bode oziralo 7, Shod priznava nujno potrebo, da se davki na opravičene želje obrtnikov ; e) v pospeševanje preuravnavajo, ter izreka nado, da se bo nova krščanskega življenja in gmotnega stanja rokodelcev davčna reforma izvráila tako, da bo potem «lajiano snujejo naj se po potrebi rokodelska drubtva moj- davČno breme posebno nižjim delujočim stanovom, strov, pomočnikov in učencev. površno, Marsikomu je znano, Če drugače ne, saj pa ni počivala. Leta 1891. na sv. treh kraljev dan po časnikih, kateri donasajo vedno kake novosti ko je prva sv. maša minula (naj pa omenim, po iz áirnega sveta. Kako je trpelo krSanstvo v kul- tukajSnji Šegi so peči v cerkvi, ali pa parne cevi, turnem boju ali zatiranju katoliške vere v Nemčiji da grejejo cerkev, da ne zmrzujejo ljudje po zimi) ob času železnega ministra Bismarka. Kako bilo je zakurjeno, ila bo gorko za deseto slnžbo bridko je bilo to za verna srca: preganjanje du- božjo. Pa res prav gorko je postalo ob deseti uri: hovnov, zapiranje cerkvA in zatiranje kršaitskib užgala se je cerk-v iii v kratksm času vpepelil obredov. Ob tem času so največ trpeli ubogi ta- je požrešni ogenj tempelj bužji do tal, Mnogo- mošnji Poljaki. Zalira]ii so mnogi zapu.stili roistno brojno ljudstvo je bilo brez hiše božje, toda spre- zemljo in začeli se izseljevati čez.burne morske menili so Šolsko poslopje v cerkev, postavili altar valove v novi svet — v daljno Ameriko in si in se zbirali k službi " božji. A niso pa pustili tam iskati novo domovino sebi in svojim potomcem. opustoŠeiiega pogorišča praznega, ampak prijeli Naselili so se v združenih državah severne Amerike so pridno za delo in jeli staviti novo velikansko skoraj po vseh krajih in mestih tako, da ni laiiko cerkev. Ćudno kako hitro ho rastli zidovi velikega mesta, kjer ne bi bilo Poljakov obilo Število. So poslopja. ïn po nevtrudnem delu prišli so z zidom pa tudi pobožni in pošteni ljudje, kakor se sploh pod streho do zime. Ko se je pa ljuba pomlad vidi. Kjer se jih je le količi^ naselilo, postavijo letošnjega leta zopet oglasila, začeli so nadaljevati si cerkev, šolo in osnnjejo tudi razna društva svoje delo ter jo tudi srečno dokončali do avgusta, v podporo v bolezni in tudi v starosti. Tudi Lepo in velikansko cerkev z dvema visokima zvo- tukaj s« je naselil oddelek tega vrlega národa, nikonia in veličastno fasado, so blagoslovili 14. avg. Po8ta\-iH 80 si cerkev m jo posvetili sv. Jakobu, í^utraj že ee je začelo veselo in živahno gibanje Ker 80 bili pa Se vbogi, so napravili le leseno po mestu in okolici. Ob deveti uri začela so se tiSobožjo^kakorjezačfttkomRflAvada tukaj. Nesreča zbirati razca društva z godbami na čelu; bila so O. DeUviko vpraâanje. 1. Ker konkt»-renoa, glavno naSelo sedanje produkcije, ovira Dgodno reèitev delavskega vprašanja, smatra prvi slovenski katoliški sliod za. potrebno, da se te konkureHca od zvunaj omeji z mednarodnimi pogodbami in primernimi zaščitnimi carinami, doma pa z uredbo domaie produkcije ; v ta namen níy Be a) napravi prava razmera med produkcijo in potrebo; b) zabrani posameznikom monopol produkcije; c) prepreči nepravično izkoràièevanje delavskih raočij ; d) zagotovi delavcem stalno delo in upanje do boljèe plače; e) kolikor mogoie odstranijo ženske iz tovarn; f) delavci, lyihove vdoire in sirote primerno skrbe za starost in slučaj bolezni. 2. Nova industrijska podjetja naj bi se postavno dovoljevala pod naslednjimi pogoji: a) Da sta podjetnik in poslovodja poštena in izvedena; b) da je obstanek podjetja zagotovljen in delavci torej niso v nevarnosti, prej ali slej zgubiti dťlo in plačilo. 3. Maksimalna delavna doba naj ee pri posameznih industrijskili podjetjih skrči. 4. Delavcem naj se zagotovi pravica, da iz svoje srede volijo zastopnike v sonadzorstvo pri izvŠevanji zakonov v varstvo delavcev, 5. Pri vseh večjih podjetiih naj se «stanove razsodišča iz veščakov. C. Ponožno delo v tovarnah naj ae za ženske popolnem prepove, za možke pa kolikor mogoče omeji. 7. V varstvo nravnosti naj ee delavci v tovarnah kolikor mogoče ločijo po epolo. B. Z ozirom na to, da se med delavei vedno bolj áiri cerkvenemu in državnemu redu nevarna agitacija, izrek« prvi slovenski katotilki iliod »voje prepričai\}e, da se mora delavski stan s primer-Dimi sredstvi zopet pridobiti sa krSaneb red. V ta namen naj bi m snovala katoliška delavska društva ter med delavci raziirjali ëobri io poudw spisi o Bocijalnem gibanji. 9. Slednjič je ârbeti za to, da bod« obrtnijiki nadzornik, kadar pride nadzorovat tovarne, z do-tižnimi delavci govoril sam, a ne vpričo kakega druzega uradnika, ker le tako, ako delavci z nadzorniki govore prosto in brez strahu, pride se na sled marsičemu, kar ireba predrugaáiti ali odpraviti. D. Nedeljski poéitek in posve Sevanje nedelj in praznikov. Prvi slovenski katoliški shod i^avlja, da treba spopolniti sedaj veljavne odredbe gledć na nedeljski počitek, oii-roma prenarediti, ker take, kakor so zdaj, nikakor ne zadostujejo v verskem, tiravnem, gmotnem in zdravstvenem oziru. Le Če se postavno uvede nedeljski počitek in vćstno izpolnuje povsod, Irjer áft ne obstoji, ali je le na papiiju, nadejati se je tudi, da se bodo jele posvečevati nedelje in prazniki. — V to svrho naj se : 1. Kar najpreje omeji ob nedeljah in praznikih trgovina, kakor tudi vsako obrtovanje, katero ni neogibno potrebno. 2. Preiskujejo in pretresajo naj se velikim obrtnikom toli radodarno podeljene iyeme od zakona (J nedeljskem počitku. Zagotovi naj se nedeljski počitek uradnikom in službujočim pri ^lezuicah in dnigih prometnih zavodih. 4. Prepove naj se brezpogojno prodfya žgaifla yd sabotnih popoldanskih ur, do ponedeljka zjutraj. društva nemSko-katoliška in irsko-katoliška iz sosednjih mest. Velikanski sprevod z mnogimi godbami se je pomikal z zberalisčnega kraja v.oerkev. Tamkííj biio je pa častito duhovstvo že pripravljeno g škofom v njih sredi. Ob deseti uri začela se je slovesnost blagoslovljeiija. Ko je bilo to končano, potem so bili blagoslovljeni tudi trije veliki in lepo ubrani zvonovi in nazadi\je bila je ge le maša. Veliko je bilo veselje v cerkvi, veliko pri skupnem obedu katerega so se udeležila vsa druŽtva. Po obedu, se je podalo vse na kolodvor, ob dveh popoludné jih je odpeljal posebni vlak v eno uro oddaljeno mesto Špringva e, kjer je bik tudi šc tisto popoludne nova cerkev tamošnjih Poljakov blagoslovljena. Ne smem pa pozabiti, kako blago hrepeneige se mi je vnelo v srcu po miti domovini slovenski, ko je neka Polska godba svirala nekaj slovenskih pesni; ko bi bilo mogoče, kar zletel bi kakor ptič v ýubo domovino svinjo R.ojaki moji ! vedite, da Amerika oi divjo iu neizobražena in pusta, ne, Aui^rika jtó iwBi-atíiaa v vseli zadevah. Smelo bi se re&i, db js Atowîka najsrečnejša dežela, kar jih je pod aolncem, kakor se iz dopisov iz raznih delov sveta prav dobro razvidi in spozna. Res je, da so tukaj vere ix celega sveta Sosedje skupaj živeči in stanujoči 80 različnih ver in narodov; deïalci v tovarnah in pri raznih delih, so ravno tako od vseh štirih vetrov — ali delajo, kakor udje enega telesa v največji složnosti in ljubezni. Cerkve stoje biizo skupaj : ta je iiaioliška, sosedna protestantovska, trei;ja kalvinaka iu še razne druge. Ko pa pride gospodov dan, ae zaČno zvonovi oglašati ob raznih urah po vseh cerkvah ; ljudje pa hite vanje vsak v svojo po svoji veri. Pa rojaki moji, mar menite, da je v t^ zadevi kakoŠno zaničevanje ali zasramovai^eNe, tega ni pri nas nikdar. Zunaj cerkve ne ostane nobeden, da bi voglaril, kar se pa Žali Bog pri nas v naSi mili domovini po letu premnogokrat agodi. Torej 4ragi moji Doleiýci, posnemajmo v podpori, Iju->e»ni in složnosti razne národe, zlasti pa naàe Kga&e Poljake I Njy nam bode nepowibljivo gesto ^ idniienimi moimi" ^n^ÙQÎ bfHuo vse premogli. 5. Dríavm in drugi uradniki naj se oproste ob nedeljah vsakterejfii posla, ki ni neogibno potreben. 6. V kolikor je ob nedeljah dovoljeno, skrbe naj obrtniki, kar najbolje morejo, da se delavci primerno vrste, da bode v^akten delal le slednjo drugo ali tretjo nedeljo, ali pa ie pol dné. Kaj je novega po aTstrlJskom cesarstvu ? Najvazniža domača novica je neizmenio žalostna — Slovenci smo si med seboj v laseh, kakor doslej že nikdar ne. Pa zakaj ? Liberalni listi očitajo, da je katoliííki shod napadal družbo sv. Cirila in Metoda, napadajo naSega prevzvise-nega ëkola, čel, da je duhovnom ukazal v dveh listih, da morajo hvaliti njegovo ravnanje, delati zoper liberalce itd. lîili smo priče na katoliškem shodil, zato smemo trditi vpričo lioga, da zoper društvo av. Cirila in Metoda ni bito besedice, marveč se je jako toplo priporočalo ; beseda zoper tega ali onega gospoda se ni beseda zoper reč samo. Ravno tako je naravnost izmišljeno, da bi bili takovi ukazi kedaj prižli od našega škofa; noben duhoven na Kranjskem jih ni videl — in vendar, pravi „Slov. Narod", so bili duhovnom poslani i Na3e prepričanje je, da je greli zoper narod slovenski, ako se z la/jo begajo ljudje — da bode v straSno škodo našemu malemu narodu; da bode v pogubo prepotrebnej in koristnej družbi 8V. Cirila in Metoda, katero .smo vže tolikokrat priporočali v našem listu, za katero hočemo še delati po slabih svojih močeh — ako se ne krene kmalo na drugo stran. Vsi banketi ne bodo niČ pomagali, ampak razdor le večali. Naš deželni zbor se je pečal večinoma z gospodarskimi rečmi, Nemčurski poslanec g. dr. Sclia/Ier je hvalil prejšnjo nemško šolo ter napadal sranaotilno sedanjo — a slovenski poslanci so ga pošteno zavrnili. 27. septembra je imel zadnjo Bejo, kajti po ministerském ukazu je bil preložen na nedoločen Hs. Žal, da so naSi liberalni poslanci ravno tu Se pokazali svoj srd nad naěim prevzvišenim škofom in katoliško mislečimi možmi, ki se nočejo slepo vdati vsemu, kar oni zahtevajo! V koroškem, štajarskem in istrskem deželnem zboru so se Slovenci, kakor po navadi prezirali. Na Tirolskem so imeli za juiSni laški del nove volitve v deželni zbor, ker prejšnji poslanci niso hoteli priti v deželni zbor radi tega, ker zahtevajo, naj se južni del dežele loči od severnega nemškega ter dá Lahom lastni deželni zbor, Ua-Ijani so izvolili prejšnje poslance, ki zopet ne pojdejo v deželni zbor. Na Českem je najhujši boj 5e vedno, Nemci vlečejo na svojo stran; Mladočebi zahtevajo reči. katéríh Staročehi ne marajo privoliti. Slovani se morajo povsod prepirati med seboj v zaameh svojim sovražnikom. Kedaj bomo prišli do pravega spoznanja? V deželnem zboru nížeavstrijskem pa se hijejo posebno prijatelji Židov in njih nasprotniki. Za kristijane je pač potrebno, da se bolj in bolj spoznajo, da so kristijani ! Na GaliŠkem se doslej niČ kaj niso brigali za versko šolo ; ali sedaj so se jeli zanjo oglašati, Ako to mišljenje preáine poljske poslance, potem je upati, da dobimo šolo, kakoráno želi verno naše ljudstvo. Vitez Waser, predsednik nadsodiSČa v Gradcu gre v pokoj. J^ož je bil vedno odločen nasprotnik Slovencem — delal je za NemŠtvo pri nas kolikoi je bilo mogoče. Radi tega liberalni Nemci točijo solzé, a mi imamo vzrok le veseliti se. Kaj je novega po širokem svetu? Nova vlada v Srbiji ima velike težave; radi-kalci, ki so prej imeli viado v rokah, se jej moČno ustavljajo. Po nekaterih krajih je prišlo kar dc krvavih bojev. Razmere med Francijo in Rusijo se bolj ir bolj ohlajajo. Nekateri ruski listi piSejo, da bi bila neumnost, zvezati se s Francijo. Pa res ni lahko niifiliti, kako bi skupaj korakale ljudovladna Francija in koščeno samodržiia Rusija. Na Nemškem so se zjedinili katoliki in verni protestantje v državnem zboru. Za katoliško reč l)ode to gotovo koristno. Zadnji č^s se je tu oglasil učen protestant, ki zagovarja jezuite. Tudi so obsodili na Pruskem dva časnikarja, ki sta .sramotila katoliško cerkev — enega na Sest, dru-zega na tri tedne v jeČo. Kako se časi premi-njajo. Pred 15 leti bi bilo to na NemSkem nemogoče. Na Angležkem so se v neeera mestu vojaki spuntali, čeS, da pretrdo z njimi ravnajo. Angleži imajo malo vojakov, a še ti so večinoma najeti. V Egiptu vže mnogo let gospodarijo Angleži. Hvalijo se, da so jako mnogo koristnega storili za deželo. Trdijo, da bi bila grozna nesreča za deželo, ako bi jo oni zapustili. Će bi pa morda ne bila nesreča večja za kramarske Angleže? V sredi Afrike ob reki Kongo je zadnja leta nastala velika država, v katerej je vže naseljenih dokaj Evropejcev. Ti so se napravljali na velike love na slone — Arabci pa so se zbali, da bi zmanjkalo slonove kosti — in prišlo je med njimi in Evropejci do kriiitga boja. PiSe se nam: Iz Novega Mesta, dné 29, septembra. — Dolgo smo čakali, dolgo upali in se bali — slednjič se nam vendar le izpolni želja. Da res, tako so nas storile prejšnje neiKjiolnjene obljube malověrně, da prav do J H HTf v. noLENJSKE NOVtCE. stran !;):> zadiijei;a časa nismo verovali v dolenjsko železnico, priproîfti iljudje še celo potlej niso hoteli verjeti, d» pi'ižvižga lilapon tudi do Novegu Mestaj ko se je )ela proffa proti Kočevju vže graditi. — A sedaj j« istina lukaj. Ntikaj dni se vže vozi k uam orođ}e gospoiiA podvifttnika Ceconia, G&jseka in drugrih, ki so z mnogimi inženirji dospeli v nsše mesto. Nasa iimetijska podružnica napravi ob priliki premovfinj» goveje živine, ki Ijode tukaj dné 25. okt., veliko srečkanje. Dobitki so raznovrstno kmetijsko orodje in stroji. Glavni dobitek je stroj za íišĚenje žita — vreden goîd. Srečka velja 10 kr. Čtijemo, da se jih je tže precej prodsloi žfileU je, da bi 86 )ddale vsp, ker ima srečkauje blag namen. Lelina bo delutna srednja, deloma celo slaba. Črv >i storil grozno škodo — kromjiiija, fižtřla itd, bode kaj pjalo.' Dolenjci, kolikokrat so vani „Novice" pri-ligovale; otresajte, koiiiujie lirošče ali kebre. da vam iie bode delal škode požrešni črv — pa koliku jih ie ubogalo? Sedaj imate pa pokoro — škodo ! Spame-ujte se vendar, ko zopet pride liniàè It po njem, kakor ddeu mož. iu potem se ne bo treba Črva bntiï V goricah imajo iepo grozdje in pr(;cej ga je in l)ode dal« izvrstno kapljico in etcer tistim, ki so škro-,iili z galico o pravem času, kakor smo nasvetovali v .„Novicah". Kateri tega niso storili, kaj- jih je žaíi Bog grozno veliko, gledajo namesto dubrefra grozdja i/ečiiioma rjavo listje ali gole tr>ie. V latinsko šolo se je vpisalo letos 2ia utencev — štirje manj, kakor vtaiii. Vzrok je, ker jih ima prva tola mnogo manj, kakor v preteklem letu. Sit*fir -jaško oskrhovatnico, sedaj mestnim poslopjem. Nadrobno razglasili bodemo dobitke pa de te v prDiodnjera ]i.Uu „Dol. Novic", ker pričakujemo od nekaterih strani še nekoliko podpore. (Nakupovanje konj za c. in kr. vojno!) Vsled prizadevanja samostainega konjarskega odseka c. kr, kmetijske družbe kraiijskt; odi-edilo Je vis. c. in kr. vojno ministerstvo, da bode uradovala dné 3. okt. t, j. v pondeljek po sv, Mihaelu (semenski dan) do-poUidné ob 10. uri v Kostanjevici asentna komisija z» remonte, ki bode kiijiovala konje za c. in kr. vojno. Podpisani odsek tedaj pozivlje vse kranjske, zlasti pa. Dolenjske konjereje«, da pripeljejo pred imenovanit komisijo tiste svoje koiye, ki so na prodaj in ki sa spodobni za vojno. Konjerejci! Podpisani odsek seje dolgo trudil, predno je dosegel ta velevažni ííd viai' a. in kr, vojnega ministerstva, ki naj naredi našfl konjerejo dobičkoiiosnejso, a sedaj je pa na vas ležeče, d» pripeljete pred asentno komisijo obilo sposobnili konj icsar Be bođ« potem nšilo to naknpovanie rMno la laaki) leto in ysUA česar bo(le prnem mogoi« konje-■(jggn k(m>e boljàe in kže prodajati. Pripeljite gM mm^ ko^ akrbno oanaime, pravilno podkovane, V 'istráratimi bk«^ x lepo aravnauo griTO ia ravno t« im F^ioc). Vadite zadnje đoi svoje konje tiidi t Hr^jrfjwai^, da « lepi in gosposki pokažejo pred ~ Posnetek k đoloćil konjarstva e. kr. vojne; Aaitttm koini4^ aim kupiti le tiate kcmje, od katerili ^ wiěatoovati, da bodo dosegli vso sposobnost za 4hinto v v(Q9ki, zato se je oiirati le na ti»te konje, fti io prave rasti, v kuterih teče „prava kri" m ki 10 prw wiejeni; to velja posebno za konje za jeěo. Kvjlími konj mora biti brezdvomno vže štiri leta «Ur, a De stai'ejâi, nego aedem let. Za t^oisobnega Iboc^ kavalmjo in za konja za ježo pri artikri^ *B ptoča aeo gold., 2& Tožiyo pri artileriji sposobnega pa 350 gold. (Program delitve premij za govejo ži-■H«o,) ki bode v torek 25. oktobra (na dan Lake-ieve^ semnja) t. 1. v Novem Mestu. Visoko c. kr. fcnetijsko ministerstvo in slavni deželni odbor kranjski na predlog c. kr. kmetijske družbe kranjske blago-'»odla dovoliti, da se napravi delitev premij za govejo fivino T Novíím Mestu 25. oktobra za okrajno glavar-•tro Novomeško tw sta v ta namen dovolila potrebni iei^. — Namen razstavi in delitvi premij je: a) Da m iiviiiorejci tega okraja s primerjanifm goved izpod-ted^o za napredek živinoreje in o njej pouče, b) Da s« nwívidi uspeti, ki se je zlasti z dežeino in državno .podporo dosilidob dosegel pri reji nnše drjinaře goveje «vine. 1. Pravice do premij v Novem Meatu imajo *si živinorejci okrajnega glavarstva Novomeškega, a. Do devete ure dopoludne mora vsa živin a na mestu razstave, in sicer posebni jund, pOBfibe telíce in posebe krave za ograjo privezane. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da jma njegova živina ilapca ali deklo, ki streže živini. 3, Živina, katera hoče jmatati iteležaa premije, mora najmanj uže pol leta biti lastnina tistega gospodarja, ki jo razsta^ii. To mora razsiavnik dokazati s spričevalom svojega Supanatva. 4. Možje, kateri bodo f?odili o preinovanji živine, izbero se po dotičuem prydpisuiku kr. ministerstva za kmetijstvo in se morajo ravnati po predpisili, zato doloieuili. 6. Kdor je premijo dobi), mora se s posebnim pismom zavezati, da bode iKjKiJnil vse, kar veleva imenovani iiiiDisterski pi'ed-Viaiiik, ter da bode obdarovano govedo najmanj euo 3et(i wbdržal za pleme. 6. V razstavo se pripuščajo; junci (biki), ki so pol do 3 Jeta stari, breje teli ce, ki so najmaiij 2 leti stare, molzne krave, ki so imele eno, dve, tii, štii-i ali k veiemn pet telet, odjí tavljeua teleta do všteteg» četrtega meseca. — (ÏDVi'do sme biti izvirnega Marijedvorskega, iliwi-šlcega, Beljaiisko-Pincgavskega plemena in pa domača iivina, mešutiR z zgoraj imenovanimi tremi rodovi ali ]>!! tuili z (iiiigiiiii žlahtnimi rodovi, ali pa tudi čisto doniuča ž^v^n;l. 7. Za lepo živino so določene n;isleduje premije: I, za bike 5 premij m řioe-r ena pu 25 in ena po 15 ter tri po >0 goM. 11. za krave 4 premijo in sicer ena po SUi ib tei 10 pold. in. za breje tel i ce 5 premij in si^w •«■ir. po 20 in štiri po 10 gold. IV. za lepa odstav-Hiena teleta (do 4 meneče .stara) druge premije 11 fíiíifcr ena po 10, drug^ po 5 gold. — PoseHt,nikom, f;i îwdo pripeljali k premovanji v vseb odd^kih naj-Jcjiwi .skupino govedi, sme presojoviilni odbyr prisoditi ■ÏÏÎ1 gíjrwijib piemij tudi priznansko diplomo za umno živinorejo in v p^ebnem slnííyi w izvanredno posebno premijo. Slavnost začetka građenja doleiriske žslazmce • v Novem Mestu. Ker smo Dolenjci že éetrt stoletja brezvspeáno pričakovali građenja dolenjske železnice, 8o mnogi med nami âe celo zadnje čase, ko se ja jela graditi proga proti Kočevju, z glavo zmajevali; a včeraj dné 29. septembra, uresničilo se je kar smo dolgo pričakovali, ter se je pričela tudi ta proga delati najato Blovesen način. Na predvečer naznanjal je obhod naše mestne godbe, da ima biti kaj izvanredtiega ; svirala j« podoknice preblagorodnemu gospodu okrajnemu glavarju, mestnem« županu in nalemu velezasluženemu državnemu poslancu, prof. Šukleju. Na kapiteljskem ma-rofu pa se je prižigal umetalni ogenj in odmeval bU'êI. Plié 29, septembra popoludne uri_ pa se je pnnnHTfr>ftsntm~rrïïïs^^ na, MiiTn »knifv vse^pre^arsTvorš^tsTin m na kraj, kjer se ima s"tavitT koToïïvor^ob novej cesti na Jelenčevej njivi). ^ Velëblftpfoilni go"áp.~c"Tíř:"óki'ajui glavar sè gos^ 'soprogo, niilosUjivi gosp. prošt Urb v spremstvu štirili duliovnih gosi>odov, mestni zastop. višji ui-adniki, gg. inženirji in podjetniki in zastopniki društev pripeljiUi ao se na imenovani kraj. Na lici ine.'ita, katero je bilo s zastavami okrašeno, bila je vrsta čedno opravljenih delavcev sè svojim orodjem; na nekoliko vzvišenem prostoru pa ie bila lepo vredjena skupina ia-ženirskih instrumentov. Ob vsakej strani pa jedeo šotor xa sveto opravilo blagoslovljenja in drugi šotor za odlično gospođo. Ko gospod župan vse navzoče pozdravi, izrazi svoje veselje, da se začne dolgo za-željeno građenje ter dá na to g. èastnema meščana in poslancu Š u klej u besedo, kateri je govoril tako-le: Slavna gospoda, čestiti rojaki! Napočil je toraj oni dan, po katerem je tako živo hrepenela naša Dolenjska. Svečanost, katera je Vas danes zbrala v tolikem številu na tem prostora, vidni dokaz je, da se je tmli v naših pokrajinah de-janjski pričela zgradba toliko zaželjene železnice. Jedno dobro leto se, in po niii-ni dolini aeiene Krke odmeval bùde ropot železničnega stroja, ter železnic» tir nas spravi v zvezo z velikim svetovnim prometom. G-ospodrt moja, koga izmed vas ne prešinja misel, da je trenotek, ko se prva lopata zasadi za našo žeí«-nico, prav zgodovinske važnosti za naše Mesto in aa to ozemlje! Kajti, gospođa se vift i-ttïig-wtttjiiftï v tem, aH niso naši predniki v onili davmnninoiili časHi, ko železnic še poznali niso, morda ugodnejše in erečii^se živeli, nego njih potomci v današnji nervoam, razburjeni dobi. Toda o tem pa !h mogoča nobeoa kotrtvo-veiisa, da sedaj, ko je ves svet fcađ- pt^režen z žeb«-ni«ami, ko lokomotiva vže drvi po neiamerni rawiini azijait^ ter se poapenja gori v sinje višave pkuan-skih orjaàov. da je sedaj pokrajina bi-ez t&ke smob nmavnost zgubljena, uničena. Brez železnice ae konkurenca niti migliti ne dá več. Mi Dolenjci aoMo» to iz lastne žalostna skušnje. Kax tiia» issvtižaJi b^ag» izvun Dolenjske, ceneje smo úioi-aii í-fodaja-ti, bar tmo kupovah, dra»ie «no moi»li idacati. d (Wi^eátíMini pridelki niimio mo^ vun na, vet^ tržišča, ra(îi t^ je aaostajalo naàe po^elsíivo, obrvtíi> \b iio^wlnem prenehala, kar ýt se bilo toíara lyíaiyaií&, so jedn* 4-1 drugo uehile, naša kupčija je onem&gala in hirâl» — je ie nekoliko let in neizogibna 'jsuďa, itateiii bi zadela prijazne nase pokrajine in i)re\)ivalstvt> Dolenjsko, bila bi tako žalostna, da si že vai' predstavljali ne moremo, S tem, da dobim» si uii svojo železnicLi, da se mi uBtopamo v krogotok svetovnega življenja — edpira 86 nam Dolenjcem pogled iz tužne sedanjosti v boljšo, milejšo bodočnost. In kako smo pa vendar le dospeli do žtleznice dolenjske? Gospoda moja! dolga je bila pot m težavna, popisati je ne maram na tem mestu, linogo je bilo zaprek, premagali smo jih arećno s pumočjo raznih faktorjev, katerih se bode vedno iivaležno «pu-min «1 dolenjski rod, Alizaatonj bibiiivsi naši napori, ako bi naš glas ne bit prodrl do Najvišjega prestola, da se je- uslišal na onemu vzváenemu mestu, kamor vsak veinj Avstritaiiec za-Qpno obraća svoje poglede. V iistayni diŽAvi živimo, a vendar rečem naravnost: Spominjaj si dolenjska Btran, da se ti gradi železnica, ker je avaževajoč lyeno absolutno potrebo, sam naff pres vitli cesar jo je želel. Cesar sam se je živo zanimal za to zgradbo. Prilika, spoznavati to zanimanje, bila je dana tudi meni, zastopniku vasem«, povodom zadnjega sprejema avstrijske delegacije. Tedaj je tudi mojo malenkost naš presviUi cesar nagovoril in takoj, po nekaterih besedah, namenjenih specijalno moji osebi, zasukalo je Nj. Veličanstvo govor na dolenjsko železnico, izražajoč svojo srčno zadovoljstvo, da je .sedaj rj^igu-rana prevažna ta stavba ter nado svojo, da bode objJuo iadù rodila naáemu prebivalstvu. GoapiSda moja, podpora, kojo smo prejeli v to vitalno vprašanje na najvišjem mestu, ojačiti nas mora in ojačila nas bode v oni neomaliljivi udiinosti do vla-daija in vladarski liiši, katero so podedovali od svojih pradadov. Saj Je mesto Kudolfovo uprav habsburška naselbina, ustanovljeno je po přeslavném čienu iiabs-burške dinastije, njegovo ime ga diči, podoba njegova blesti v mestnom grbu. Odkar obstoji ta mestns ob-iina T osredji dolenjske, vedno so njeni niešianje de-janjski dokazali razvnetoat svojo za avstrijske, vla-'' in avstrijsko državo. In danes, ko se nam je la arčna želja, ko vprvič zasi-.dirao lopato za že-1 iio postajo našo, dvigiiimo torej glas ter izrazna svojo hvaležnost, zaorinio: Bog živi našega cesarja, Franc Josipa I. trikrat Slava! Ko BO burni slava-klici potihnili, začelo se je duhovno opravilom, g. prosta PeterUrha z asistenco átirih gospodov. Obred blagoslova je Jako lep : psalm, ki so ga peli gospodje P. Otokar in P. G-othard frančiškana, g. mestni vikarij, g. kaplan iz Prečne in kapiteljski organist je vse ganljivo poslušalo. Blagoslov sklenil se je z zahvalno pesnijo, med katero je svirala mestna godba, Po končanem blagoslovu zapojo pevci „Dol. pevskega društva" Jenkovo „Molitev", — krasen zbor, ki se je kty lepo pel, pa žal, da ni bilo polno število pevcev, kakor bi jih oa prostem bilo treba. Za tem priteio 8B je običajno zasajanje lopate. Prvi je zasadil lopato veleblagorodni gospod c. kr. okr. glavar, ter z lepimi slovenskimi besedami izrazil veselje nad začetkom građenja preuûtrebne proge za njemu tobkanj priljubljeno Dolenjsko; končavši svoj govor v nemškem jeziku je zasadil lopato z rekom: „Vse za Avstrijo!'^ Vse občinstvo pa je odzvalo z Živio- in Slava-klici. Di-ugi je zaaadiJ lopato gospod mestni župan v imenn mesta in tako dalje cela vrsta gospodov, vsak sè rivojim jiuiaauJijtvim lekuu, ututui IttuUi ii«j omti- . aiaio OTj-j? ttO. r. prosta, Vi je zasadil lopato v imwB« Boea 'n «i » d Lb Trojice od katere izhaja vei bl^oslav-Ko 'P- gadba odsvirala in so še pevci zapeli pesem: „L-^pa naša domovina!" s tem se je slavnaat končala. Delavci, ki so ves čas slavnosti imeli vs^ svoje orodje v roki, začeli so pridno kopati; zadovoljno občinstvo pa se je vračalo zopet v meeto, t spremstvu godbe, ki je potoma marljivo svirala. Delo se je torej pričelo; Bog daj svoj blag®-slov, da bomo tudi odprtje železnice pozdravili s taku» veieljem. kakor smo njen začetek! Loterijske srečke. Trst 17. septembra 34 11 I 17 40 Gradec 24. „_60 77 26 7Ù 73 Zahvala^ Podpisano županstvo izreka svojo najiskreo^ls zahvalo; velerodnemu gospodu c. kr. okr. glavarju vitezu Otonu Vestenccku, prečast. gospodu proltp P«tra U r h u, vsem častitim gospodom uradnikom in dnliov-ščini, p, n. gospodom inženirjem in podjetnikom, v««m društvom, v obče vsem, ki so sè svojo navzočnostjo blagovolili se udeležiti in ao pripomogli k lepem vs )ehu slavnosti dné 39. septembra povodom pričetká de a za Dolenjsko železnico, v meatai občini Novo Mestfi, dné 29. septembra I89Ž. Županstva. aisko oskrbništvo Ruperc Vrh prrjfiaja lepa bukova drva meter po 2 gld. 60 ter. na dom postavljena. Zalogo ima v Novem Mest« gosp. Friderik Schwarz in v Kandiji gosp. Josip Windischer. Tudi se sprejem'àjo večje posiljatve urade in zasebnike, naročila za te sprejema Friderik Scbwan ali pa grajsko oskrbništvo. (soa-i) Za mnogobrojne sprejate Častike od č. gg. tovariše» in tovaršic, pa tudi druzih prijateljev k imenovsnji nadnčiteijem za Radovljico, izrekam tem potom najtoplejšo zahvalo. — Odhajajoč iz prijazne Dolenjske, kličem vsem č, gg. tovarišem, tovaršicam in pryateljem prearčni „Na zdar!" V Mokronogn, dné 30. septembra 1892. AndraJ Griar, nadučitelj. Naproda e lep, čvrst kon r d J r' L. v petem letu, okoli štirnajst pesti visok in je jako poLdeven. Več pove vrednistvo „Dol. Novic". i08 St^ř^ Na prodaj je takoj iz proste roke hiša st. 20 v Kandiji pri Noven Mestu, Ista je na jako pripravnem kraji, za vsaka kupčijo ali gostilno in še v prav dobrem stanu. Poleg hiše sta, dva lopa vrta. — Več se izvé ravno Um. Vsim svojim častitim prijateljem in znancem ^ izrekam p" svojem odhodu v Črnomelj srčni jjpzdrav. Novo Mesto, dnè 28. septembra 1892. (209) Ferdinand Haika, '.pUariiBT Naznanilo zaradi prodajanja strojev. Izvedela sem, da razširjajo agentje, khltri potnjé nabirajo naročila na stroje, vest, da ne Todim veû mojega pokojiu^ga soprni^a g. Frana Oatter-ia trgovine s stroji. To je povse neresnična vest in 7fttffi,=idelj naznanjam, da bodem tudi se nadalje vodila trgovino s stroji in se trudila postreči p. u. kupo-válcem z iz bornimi stroji vsahe vrsto. V Ljubljnfli, dné 12. junija 1832, Ana Better udova. <157-5> OakrbništTO grašiine Gradac pri Metliki prodaja ogl|0 mm iu tudi drva T metrih zložene na Padežu in Pežceniku. g^i-a) Službo organista išče. liarjen organist, kateri je ožei^ien, dober pevec, ï.ua popravljati orgije in je tudi slikar, želi službe. SlTižíw apr«jme z zmernimi Kaiitevami. Fraiie Koritnik^ organist. !>, .leseniňe ob Sftvi na Doleiijskem. Mlin se daje v najem z novo opravo na reki Kul])!, s petimi tečaji, stopami in prevozom na glavni cesti Čeniomelj-Karlovec. Pri mlinu BO vsa potrebna gospodarska poslopja novo zi-d&ua in do 16 oralov poija prvega razreda. PoiJulbe flprejema di> 12. oktobra t. I. uijravnistvo grajsčine stari Ribnik, pošta Metlika. (iw-a^ % štirimi tečaji, stopami, z hišo za stanovanje in već drugim poslopjem, vrtom in njivo, se daje v najem ali proda. Vež se izvé pri Janezu Plazer-ju v Radečah l-ri Zidanem Mostu. (aoo-a) <20s-1) J, Hodè-Dogan-a v Ljubljanu SESSas Zobozdravnik A. Paicliel ustavlja (Î96-2) umetne zobe in zobovja brez bolečin, plombira ter vse zobne operacije iKťiAitiť. PivhivHl bod« v Novem Mestu od 3. oktobra nekaj dni, in ordiniral vsak dan iid 9. do 4. ure v gostilni „pri Soincu". Lepo posestvo fiaproda r r r * Crczovici i>n sv. Ani t Treheljskl fari je naprodaj okojo 40 oralov obširno posestvo z dvema iiisama in pod njima pa tri obokane kieti, svinjak » tremi hlevi in obokana kasča, zidana senica, poldrugi pod ir, kozolec. Vgozdii je bukovo, hrastovo, kostanjevo in orehovo, na vitu jia mnogo sadnjega drevja. Dalje sta šil dva vinograda in zidanica, veliko kmetijskega orodja in živine, katero laiiko ktipec dobi s posestvom vred. — Prodam tudi ročni mlin, ki brez vode izvrstna melje. Ceno vsake od imenovanih stvari pove t CHi-l) MřiTtin Metelko, tmsustnik im Brezovici, pořta Mokroiio|'t V Bajnofu pri Rudolfovem 80 na prodaj iiiiio^^ovrstiiii lina vina po nizki ceni. (is^-s) V hiši štev, 175 v Novem Městy je takoj oddati poienài I. ohtobra stanovanje, obstojaée iz treh sob. kuhinje, drvarnice in kleti in nekaj vrta. Več se izvé ra\no tam. (ijíít-^) iïSJ" "Učence, kateri je z dobrim vspeliom dovršil ljudsko ali tudi kak razred srednje šole ter je marljiv tn lepega vedenja, aprejme se takoj v prodajalnico z manufakturnim blagom. Kje pové upravništvo „iJol. Novic". Več tisoč dobro žgane opeke imam na prodaj na Dol, Straži na južni strani poleg druzih opekarn, kjer .sem napravil svojo lastno opekarno. Priporoiam se alav. občinstu ter sprejemam tudi pismena naročil» in na ista odgovarjam. pol ure od Ljubljane ležeče, obseza 43 oralov njiv, pašnikov, vrtov itd., a prostornim gospodarskim poslopjem 2a vsako obrt, posebno za mlekarstvo jako «godno, Prodft se pod prav ugodnimi pogoji. Obrniti M je na (174-8) Jnrij Springer, DjiBkir, Dolenja Straža pri Noveui Menta Krojaški poslovodja z dobrimi spričevali sprejme se takoj za voditelja krojaške,obrti v Ďrnomlji. — Obrniti se jf na' iidnvff Ano Švajger v Črnomlji h. š»""' n ijdKeTonú «»diiik. iidtjauiii ia iMtuuuk t. Krijuu.