SVOBODNA SLOVENIJA Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 37. “ESLOVENIA LIBRE” BUENOS AIRES, 11. SEPTEMBRA (Setiembre) 1958 Ob zgodovinski stoletnici Letnice 1957, 1958 in 1959 so stoletni¬ ce zgodovinskih datumov, ki so vezani na prenos sedeža lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor. Pomen in važ¬ nost tega Slomškega dejanja je tako velik za narodno ohranitev slovenskega rodu na Spodnje štajerskem, da je prav, da se ga svobodni Slovenci v izseljen¬ stvu prav ob Slomškovem dnevu in ob proslavah 40 letnice osvoboditve slo¬ venskega naroda izpod Avstro-Ogrske monarhije, še posebej spominjamo. Pok. prelat dr. Franc Kovačič, najbolj¬ ši poznavalec Slomškovega cerkvenega in narodnega delovanja, v svoji knjigi Anton Martin Slomšek, služabnik božji, pravi, da so od leta 1843 do 1846 v u- pravi lavantinske škofije nastopale važ¬ ne spremembe, ki so globoko posegale tudi v Slomškovo življenje. Dne 23.IV. 1843 je takratni kanonik v Št. Andra¬ žu Sigismund Juvančič postal nadžupnik v Laškem. Septembra istega leta je umrl lavantinski škof Ignac Franc Zimmer¬ mann. Za njegovega naslednika je bil že 23. nov. 1943 imenovan Dolenjec iz št. Vida pri Stični Franc Ksaver Kut¬ nar, dotedanji kanonik v solnograški nadškofiji. Slomška, nadžupnika in de¬ kana v Vuzenici, je imenoval najprej za šolskega nadzornika, avgusta meseca 1844 je pa bil imenovan za kanonika v Št. Andražu. Že tedaj je bil Slomšek pri ljudstvu zelo priljubljen ter so ljudje ra¬ di prebirali njegove šolske in poučne ter nabožne knjige. Že v tistih letih je pa imel tudi v načrtu ustanovitev družbe za izdajanje dobrih knjig. Vlada mu je pa prošnjo 15.IV.1845 zavrnila. Slomšek se je odločil, da bo kl‘ub temu vsako le¬ to izdal kako dobro knjigo. Napisal jo je sam ter so že ob novem letu 1846 izšle njegove Drobtinice. Škof Kutnar razmer v lavantinski ško¬ fiji ni poznal. Slomšek mu je bil zara¬ di tega desna roka. škof je pa bil tudi stalno bolan. V času njegove bolezni ga je obiskal solnograški nadškof kardinal Friderik Schwarzenberg. Slomška je sli¬ šal pridigati v stolnici ter je postal nanj zelo pozoren. V razgovoru mu je pa sol¬ nograški nadškof omenil, da mu vladni krogi zamerijo njegovo slovensko na¬ rodno zavednost. To je Slomšek sporo¬ čil svojemu prijatelju Poklukakrju v pi¬ smu z besedami: “Ravno te dni so mi vi¬ šji škof in kardinal Schwarzenberg po¬ menili, da se mi slovenstvo očita. Pa mene to očitanje kar ne moti; mislim, da vsak naj dela po svojih okoliščinah, ali že svetu ugaja ali ne. Tisti pa, ki me sodi, je Gospod. Slovenka me je rodila, Slovenka me je dojila; nai me slovenšči¬ na tudi hvaležnega sina 'ima. Zemljo ma¬ terno obdelovati želim, dokler nekdaj v materni zemlji počivam, ako bo volja božja tako”. Med tem je v Celju leta 1845 umrl o- pat Franc Ks. Schneider. škof Kutnar je za to mesto predložil cesarju kanonika Slomška, ker je hotel imeti tam zaneslji¬ vega moža. Tako je bil Slomšek dne 3. III. 1846 imenovan za ceUskega opata. Še predno je pa to službo nastopil je 8.III. istega leta umrl škcf Kutnar. Pri pogrebu mu je govoril v slovo Slomšek. Njegov govor je bil tako lep, da so vsi ljudje jokali. V Celje je prišel Slomšek 25.IV.1846. Že 4. maja istega leta je pa dobil pismo solnograškega nadškofa, v katerem ga prosi naj sprejme škofovsko mesto v št. Andražu. Po Slomškovem pristanku je bil imenovan za lavantinskega škofa 30. maja 1846. Sedež lavantinskih škofov je zasedel za Kutnarjem kot drugi Slo¬ venec. Lavantinsko škofijo je nato vodil polnih 16 let vse do svoje smrti 24. sep¬ tembra 1862. Pred Slomškom in v njegovem času so bili Slovenci razdeljeni na več škofij. Po razdelitvi pod cesarjem Jožefom II. iz leta 1786 je solnograški nadškof mo¬ ral na Koroškem in Štajerskem odstopiti svoje škofovske pravice krškemu, lavan¬ tinskemu, in sekovskemu škofu, pridržal si je samo nadškcfi;'sko oblast. Lavan¬ tinska škofija je na Koroškem tedaj do¬ bila že skoro popolnoma slovensko ve- likovsko krožje, na Štajerskem pa celj¬ sko okrožje. Goriško nadškofijo so leta 1788 ukinili, namesto nje pa ustanovili nadškofijo v Ljubljani. Sekovska škofi¬ ja s sedežem v Gradcu je dobila gra¬ ško in mariborsko okrožje. Kriza okoli Formoze pred razpletom Živčna vojna okoli Formoze, ki jo rdeči Kitajci s topovskim obstreljeva¬ njem otočja Quemoy in Matsu spremi¬ njajo v dejansko vojno, se vedno bolj za¬ pleta ter grozi spremeniti to področje v divjo vojno vihro, v katero se morejo spustiti ZSSR in rdeča Kitajska na eni ter USA in čangkajškova Formoza na drugi strani. Zaradi Formoze, ki si jo lasti rdeča Kitajska in ki je zaščitena z ameriškimi bojnimi silami s tozadevni¬ mi pogodbami, se je ves Daljni Vzhod spremenil v sod eksploziva, ki se more vsak trenutek razleteti. Zaradi oboje¬ stranskih grozilnih izjav je kazno, da se kriza, ki so jo sprožili rdeči Kitajci, ne bo mogla omejiti le na Formozo in isto¬ imensko ožino, pač pa se more razširi¬ ti po Pacifiku, ki ga USA smatra vse¬ ga za svojo neposredno obrambno linijo. V tem slučaju pa smo že v svetovnem vojnem konfliktu, ki se ga danes bojijo i v Washingtonu i v Moskvi. USA bo branila čangkajška Eisenhower je objavil, da bodo ame¬ riške vojne sile priskočile na pomoč Čangkajšku za obrambo otočja Quemoy in Matsu ter drugih otočkov v forme ški ožini, če bo ameriško vrhovno poveljstvo ugotovilo, da je obramba teh otokov po¬ trebna za varnost Formoze same. S to izjavo je USA prvič jasno povedala, da vključuje tudi omenjene otoke v svoje obrambno področje, ki je bilo določeno s pogodbo med Washingtonom in Tai- pehom o zaščiti nacionalistične Kitajske. Dulles je sicer omilil Eisenhowerjevo izjavo s predlogom rdeči Kitajski, naj se sporazumno z USA odpove uporabi sile v vprašanju Formoze, česar Peking doslej ni hotel storiti; poudaril pa je, da Eisenhowerjeva izjava ostaja nespre¬ menljiva za bodočnost.. Teritorialna meja na 12 milj Rdeča Kita ska je še- bolj zapletla kri¬ zo okoli Formoze, ko je Peking objavil, da odslej naprej smatra 12 milj morja vzdolž vse kitajske obale za kitajsko te¬ ritorialno področje. Istočasno je Peking opozoril tuje ladjevje, da brez posebne¬ ga dovoljenja rdečih kitajskih oblasti ne sme pluti po tem morju. S to novo “razmejitvijo” spada otočje Quemoy in Matsu v kitajske teritorialne vode.USA in Anglija sta takoj objavili, da ne prizna¬ ta razširitve teritorialnega vodovja na 12 milj in da bodo njune ladje še naprej plule po tem morju. Mednarodno prizna¬ no teritorialna morja se ob obalah kon¬ tinentov raztezajo do daljave 3 milj. An¬ glija je tudi protestirala proti novemu kitajskemu ukrepu zato, ker bi ji bil s tem otežkočen dohod do Hongkonga. Medtem je sovjetsko časopisje začelo divjo gonjo proti USA. Pravda, Izvest- ja, Rdeča zvezda, Sovjetska Rusija in drugi dnevniki ter tedniki so z velikimi naslovi objavili, da bo ZSSR branila rdečo Kitajsko pred “ameriškim impe¬ rializmom” in ožigosali Čangkajška za izdajalca, Amerikance pa za gangsterje, zločince itd. Skupna strategija na Formozi Ameriške in Čangkajškove bojne sile so pripravile skupno strategijo za o- brambo Formoze in pripadajočega otoč¬ ja. V Washingtonu in Taipehu so isto¬ časno objavili, da bodo z letali takoj bombardirali rdeča kitajska oporišča na celini, če bodo komunisti poskušali iz¬ vesti invazijo na Quemoy in Matsu. Ni¬ so pa objavili, katera letala bodo bom¬ bardirala kitajska oporišča, ali ameri¬ ška ali čangkajškova. Rdeči Kitajci so ob obali nasproti Formozi zgradili pet velikih pomorskih oporišč za napad čez formoško ožino. Ameriške bojne ladje sedme flote, ki kontrolirajo formoško ožino, so kljub kitajski razširitvi teritorialnega morja na 12 milj, spremile čangkajškov ladij¬ ski konvoj z vojnim materialom na otok Quemoy. Komunistične topovske bateri¬ je niso izstrelile nobene granate proti konvoju. Na jugu Formoze so ameriški in čangka škovi oddelki izvedli skupne izkrcevalne akcije, ki so jih označili z “Land Ho”. Vsa ameriška sedma flo¬ ta je opremljena z atomskim orožjem vseh vrst. Prav tako je ameriška SAC z vso naglico opremila svoja oporišča na Daljnem Vzhodu z atomskimi bomba¬ mi in proglasila pripravno stanje, kakor je svoječasno storila na Bližnjem Vzho¬ du ob libanonski krizi. Mobilizacija in varšavska konferenca Peking je nato objavil, da je oklical splošno mobilizacijo 600 milijonov Kitaj¬ cev, da “osvobodil',' Formozo izpod ame¬ riške kupacije”. Istočasno z mobiliza¬ cijskim ukrepom je Peking pozval USA, naj se odzove njegovemu predlogu za nadaljevanje veleposlaniške konference o vprašanju ameriških pripornikov na Kitajskem in problemu Formoze, ki so jo Kitajci prekinili lansko leto decembra. V Washingtonu so predlog sprejeli z odobravanjem, s pripombo, da je ameri¬ ški veleposlanik v Varšavi že pred enim mesecem predlagal Pekingu ponovno o- tvoritev te konference, pa je predlog o- stal v Pekingu brez odgovora. Zato se¬ danji pekinški poziv Washington smatra kot sprejem ameriškega predloga. Nova konferenca naj bi bila v Varšavi med veleposlaniki obeh držav. Prejšnja kon- Ta razmejitev je bila za Slovence kri¬ vična, pa tudi nenaravna, ker je bli¬ zu četrt milijona Slovencev prišlo pod čisto nemško škofijo. Že omenjeni prelat dr. Kovačič ugotavlja, “da pri tej ver¬ ski razdelitvi niso odločevali ne verski, ne narodni in ne prosvetni oziri; glavna stvar je bilo ponemčevanje Slovencev. V sekovski škofiji so bili Slovenci ved¬ no škofljani druge vrste. Pošiljali so jim duhovnike, ki niti očenaša niso zna¬ li slovensko moliti, škofje so bili zapo¬ redoma trdi Nemci in slovensko ljud¬ stvo ni nikdar shšalo božje besede iz ust svojega nadpastirja. Tudi so dobivali višje in boljše službe v škofiji le nem¬ ški duhovniki”. Zato so bili že pred Slomškom posku¬ si in razgovori za novo razmejitev med škofijami. Škof Slomšek je to vpraša¬ nje znova načel in ga ni izpustil več iz rok, dokler končno ni uspel, da je sedež lavantinske škefie premestil bolj v o- srčje slovenskega ozemlja. V poštev za novi sedež lavantinske škofije so pri¬ hajala mesta Celje, Slovenska Bistri¬ ca, Maribor in Ptuj. Končno je obve¬ ljal Maribor, in to potem, ko je bilo tre¬ ba premagati neverjetno veliko težav in ovir. Težko je bilo namreč dobiti sogla¬ sen pristanek za premestitev škofijske¬ ga sedeža od solnograškega nadškofa, cesarja in njegove vlade na Dunaju ter od Rima. Rim je potrdil premestitev ško¬ fijskega sedeža lavanske škofije iz Št. Andraža v Maribor dne 16. in 20 maja 1857, dne 22. oktobra 1858 so se pa sestali škofje krški, lavantinski in Sekovski pri nadškofu v Solnogradu ter so v posebnem “solnpgraškem dogovo¬ ru” določili čas in način izvršitve papeš¬ kih odlokov. Že istega meseca se je j škof Slomšek poslovil od koroške du¬ hovščine. Naprošal jb je naj bo novemu hadpastirju prav tako vdana kot je bi¬ la njemu. Svoj govor je zaključil z besedami: “Mene pozabite, mojih nau¬ kov pa ne pozabite”. Selitev škofije iz št. Andraža v Mari¬ bor se je začela spomladi 1859. Dne 15. avgusta 1859 je lavantinska škofija pre¬ nehala poslovati v št. Andražu, začela pa delovati v Mariboru. Temu zgodovinsko važnemu koraku škofa Antona Martina Slomška se mo¬ rajo Slovenci na Spodnjem štajerskem v pretežni meri zahvaliti, da so Sloven¬ ci sploh obstali in se za slovenstvo ohra¬ nili. Pri načrtnem ponemčevanju civilne in vojaške oblasti je slovensko ljudstvo imelo popolno zaščito v svo;'i škofiji ta¬ ko zlasti pod škofom Slomškom, kakor tudi pod njegovima naslednikoma dr. Ja¬ kobom Stepišnikom in dr. Mihaelom Na¬ potnikom. Slomškova zasluga je in nje¬ govega cerkvenega ter narodnega dela kakor ludi slovenske duhovščine in slo¬ venske laične rodoljubne inteligence, da je bilo slovensko ljudstvo v narodnem duhu tako dobro vzgojeno, da je lahko vzdržalo nadmočni nemški pritisk, vse njegove krivice in načrte za potujčeva¬ nje slovenskih otrok ter za načrtno gra- bitev slovenske zemlje. Če ne bi bil Slomšek lavantinske ško¬ fije prenesel v Maribor, general Maister ne bi imel leta 1918 dosti reševati na Spodnjem štajerskem in slovenska na¬ rodnostna meja proti Nemcem bi tekla mnogo globlje v osrčju slovenskega o- zemlja. Tega se zavedajmo, ko se pripravlja¬ mo na proslavo zgodovinskih osvobodil¬ nih dogodkov izpred 40 let. ferenca se je začela leta 1955 in se je vlekla do decembra leta 1957. Kakor prej tako sedaj v Washingtonu malo upajo, da bi prišli z rdečimi Kitajci do sporazu¬ ma, ker USA namerava ostati pri svo¬ jih zahtevah glede osvoboditve ameri¬ ških pripornikov in glede Formoze. Napad Hruščeva Uradno se je ZSSR prvič vmešala v formoško krizo v nedeljo, ko je Hru- ščev poslal osebno pismo Eisenhowerju, v katerem grozi, da bo ZSSR takoj sto¬ pila v vojno na strani rdeče Kitajske proti USA, če bodo ameriške vojne sile intervenirale v obrambi Formoze. V pi¬ smu tudi napada ameriške vojne premi¬ ke po svetu na področja kriz, ki jih u- stvarjajo komunisti. Washington je ne¬ uradno odgovoril Hruščevu, da krize o- koli Formoze nista povzročila ne čang- kajšek, ne USA, pač pa rdeča Kitajska, ki je brez povoda začela obstreljevati Quemoy in Matsu. Washington zato me¬ če vso krivdo za bodoči nevarni razvoj na Daljnem vzhodu na rdečo Kitajsko. Po dveh dnevih premirja so rdeči Kitajci znova začeli obstreljevati Que- moy. Na ta otok so izstrelili v nekah urah nad 53.000 granat. Istočasno so se komunistični lovci Mig spustili v bor¬ bo s čangkajškovimi lovci, ki so sprem¬ ljali ladijske konvoje na Quemoy. Po¬ ročajo, da so doslej čangkajškova letala utrpela manj izgub kakor komunistična. Odvisnost ZSSR in USA od Kitajske Kriza na Daljnem vzhodu je posledi¬ ca ene izmed tolikih napak Zapada, ki jih je storil med in po drugi svetovni vojni. Vzhodni in zahodni blok si danes stojita po vsem svetu nasproti v vojni pripravljenosti, nobeden od njiju pa voj¬ ne sprožiti noče. Tako je sedaj prišlo do čudnega položaja, ko ZSSR z grozilnimi izjavami hoče USA odvrniti od spopada, na drugi strani pa USA s podobnimi iz- 'avami hoče rdečo Kitajsko odvrniti od pustolovščine. USA je iz Washingtcna m ZSSR iz Moskve objavila, da se bosta borili za nekaj, kar zadeva njun prestiž, ne pa naravnost njuno varnost. Toda tako USA kakor ZSSR se bojita spopada. Že ob priliki libanonske krize je Hru- ščev izjavil Nasserju, da čuti, da se ZSSR nahaja pred dogodki, ki bodo re¬ sno vplivali na nadaljni razvoj države, zlasti zaradi izkrcanja ameriških oddel¬ kov v Libanonu. Z ozirom na razvoj na Daljnem vzhodu, v katerega so Ameri- kanci s prav tako odločnostjo posegli, kakor pred nedavnim v (Libanonu, se Hruščev ne more prav nič drugače po¬ čutiti, zlasti še, ker se vprašanje miru ali vojne prav za prav nahaja v rokah Maocetunga in ne Hruščeva. Ker pa je ZSSR danes prepričana, da se bo USA borila za Formozo — dokaz za ameri¬ ško borbenost je Kremelj dobil v Liba¬ nonu — bo verjetno Hruščev storil vse, ALESSANDRL PREDSEDNIK ČILA Na splošnih volitvah v Čilu je zmagal liberalni kandidat Dr. Jorge Alessandri, za katerega je glasovalo 386.192 volilcev. Drugo mesto je dobil Salvador AUende, predstavnik socialistov in komunistov, tretje mesto pa je zavzela krščansko de¬ mokratska stranka s svojim kandidatom Eduardom Freiem, ki je dobil 254.323 glasov. Sledijo radikali z Luisom Bos- sayem (189.182 glasov), neodvisni z An¬ toniom Zamoranom (41.224 glasov), medtem ko je bilo praznih glasovnic od¬ danih 4.556, 1510 pa je bilo razveljavlje¬ nih. Alessandri je predstavnik čilskih de¬ sničarskih elementov, ki so se tako po¬ vzpeli na predsedstvo zopet prvič po 20 letih. Značilno za volitve je, da je či¬ le kljub težkim gospodarskim razme¬ ram odklonil levičarske stranke, ki so dobile skupaj 354.300 glasov. Poraz ko¬ munistov je očividen, medtem ko se je dobro plasirala krščansko-demokratska stranka. Alessandri izhaja iz čilske družine, ki je že dala državi enega predsednika, in sicer očeta sedanjega predsednika, dr Arturja Alessandrija. Alessandri je pr¬ venstveno trgovec ter izgleda, da so Či¬ lenci glasovali zanj, da bi uredil slabe finančne razmere dežele, ki se nahaja v hudi inflaciji. Tuji politični in gospo¬ darski krogi so zadovoljni z izidom vo- ltev. Novega čilskega predsednika, čeprav je priznan gospodarski strokovnjak, ne čakajo rožnati dnevi. Gospodarski polo¬ žaj v Čilu je namreč zelo težak. Je prav¬ zaprav posledica preveč enostranske go¬ spodarske usmerjenosti. Pred prvo sve¬ tovno vojno se je čile kopal v blagosta¬ nju, ker je bil na svetu glavni proizva¬ jalec solitra, ko so ga pa začeli izdelo¬ vati Nemci na umeten način, je ta nem¬ ški izum pomenil smrtni udarec za čil¬ sko solitrsko industrijo. Čilenci so se nato vrgli na kopanje bakrene rude. To je bil glavni čilski izvozni produkt. Ko so cene bakru na svetovnem tegu padle, je čile znova zašel v težave. Pojavila se je inflacija, ki se najbolje odraža v raz¬ merju čilenskega pesosa do dolarja. Pred 6 leti je en dolar veljal 100 čilen- skih pesov, danes dobiš za en dolar 1200 čilenskih pesov. Zunanji dolg zna¬ ša 700 milijonov dolarjev, notranji pa več milijard pesov. Industrija dela samo s polovičnim obratom, brezposelno de¬ lavstvo odhaja na delo v druge države. Sodijo, da je samo v Argentini zaposle¬ nih 300.000 Čilencev. da rdeče Kitajce odvrne od pustolovšči¬ ne. Poziv na varšavsko konferenco je ver ! etno Peking storil pod pritiskom iz Moskve. IZ TEDNA V Angliji se je sprožil val preganja¬ nja črncev, podobno, kakor se dogaja v USA, zlasti v Llttle Rcck. Angleži so postali nezadovoljni s tolikim številom barvastih ras, ki so se po drugi svetov¬ ni vojni zaradi ugodnega inmigracij- skega zakona za prebivalstvo Common- wealtha, naselile v Angliji. Vlada name¬ rava zakon spremeniti. Italijanski predsednik Gronchi je o- biskal Brazil za deset dni. Kubitchek je obiskal Italijo leta 1956. Hammarskjoeld, glavni tajnik ZN, še vedno potuje po Bližnjem vzhodu in sku¬ ša urediti probleme tega področja z raz¬ govori s posameznimi vladami. Poleg drugih je obiskal tudi Nasserja, glavne¬ ga krivca za nedavne prekucije na Bliž¬ njem Vzhodu, čeprav tudi Izrael kot u- metno vrinjena država v arabski svet ne igra nič manjše vloge v tem delu sveta. Ameriško obrambno ministerstvo, je objavilo, da ni verjetno, da bi USA ta mesec, kakor je bilo prvotno napoveda¬ no, izvedla nov poskus izstrelitve rake¬ te na Luno. Moskovska radijska postaja je objavi¬ la, da je bil Bulganin odstavljen s polo- V TEDEN ža 'a, ki ga je zavzemal v prezidiju sov¬ jetske KP. Istočasno je bilo objavljeno, da se bo 21. partijski kongres začel že 27. januarja 1959. Do teh sklepov so prišli na zasedanju Centralnega odbora sovjetske KP pretekli petek. Bulganin je bil odstavljen kot predsednik v marcu letos. Star je 63 let. Imenovan je bil nato za predsednika Državne banke, nato odstavljen kot tak v avgustu in postavljen za vodjo krajevnega gospo¬ darskega sveta v Stavropolu, nekako 1000 km južno od Moskve. V USA so dokončno in uspešno pre- iskusili prvi letalski atomski motor. Iz¬ delala ga je General Electric Co. V Venezueli je skupina vojaških čast¬ nikov poskušala strmoglaviti sedanjo vlado Larrazabala, pa ji je poskus pro¬ padel. Civilno prebivalstvo je oklicalo pod vplivom raznih levičarskih in drugih organizacij splošno stavko v protest proti poskusu državnega udara. Zlasti levičarji zahtevajo kaznovanje ,krivcev ki so jih vse polovili. Zaradi stavke je ustavljen obrat tudi na petrolejskem področju. Proslava štiridesetletnice osvoboditve slovenskega naroda je naj večji slovenski narodni praznik. Proslavimo ga v edinosti in slo¬ gi na svečani akademiji, ki bo dne 19. oktobra 1958 v dvorani Co- legio Sagrado Corazon de Jesus, ulica Hipdlito Irigoyen 4350, Buenos Aires. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 11. IX. 1958 ŠKODLJIVCI SLOVENSKEGA NARODA V sedanji Jugoslaviji je odprava člo¬ veškega plodu iz “socialnih razlogov” zakonito dovoljena. Že dalj časa so pa bile na pobudo komunistov po vsej dr¬ žavi tudi konference ter razprave o po¬ trebi ustanavljanja posebnih zdravstvenih ustanov, v katerih bi dekleta in žene dobivale vsa potrebna navodila in tudi sredstva za preprečitev nosečnosti. O teh najnovejših komunističnih ukre¬ pih, ki bodo povzročili silno škodo slovenskemu narodu ter ga lahko začno resno ogrožati v njegovi bitnosti, je go- riški “Katoliški glas” nedavno prinesel naslednji uvodnik: predvsem iz praktičnih, čes da so spla¬ vi vedno nevarni za zdravje matere in pa da bi začele primanjkovati postelje v bolnicah in zdravniško osebje, če bi dovolili splav brez vsake omejitve. Taka je torej uradna morala ljudskih demokracij glede družinskega življenja. Hočejo biti nadvse moderni in pustiti najširšo svobodo zakoncema prav tam, kjer je Stvarnik ni dal. Saj vemo, kaj uči Cerkev. Po nauku Cerkve je vsak nameren in hoten umor tudi otroka, ki ni še rojen, greh zoper peto božjo zapo- BRALI SMO... ved, ki pravi: Ne ubijaj! Noben zdrav¬ niški nasvet ne more odvzeti greha! Gle¬ de raznih dejanj, ki jih tam uradno do¬ voljujejo in celo svetujejo, pa uči Cer¬ kev, da je vsaka zloraba zakonskih pra¬ vic huda kršitev božje in naravne po¬ stave. Tako ravnanje z družino in njenimi vrednotami, zlasti z življenjem neroje¬ nih otrok, je največja nesreča ne samo za krivce , nego tudi za narode, kjer se taki zločini delajo in celo dovoljujejo. To je narodom gotova pot v narodno smrt, posebno, če so to majhni narodi, kot je slovenski.” “Znano je, da Karl Marks ni prizna¬ val naravnega izvora družine in da zato tudi ni priznaval družini nobenih na¬ ravnih pravic, temveč da jih ima le toli¬ ko in le one, katere ji podeli država. To naziranje o družini je postalo podlaga vsemu državnemu pravu o družini in o družinskih razmerjih v vseh državah s komunističnim režimom. To velja tu¬ di za Jugoslavijo, kjer hočejo biti prav tako marksisti kot so v Mo¬ skvi. Zato je tudi jugoslovanska dru¬ žinska zakonodaja vsa naslonjena na Marksove zmotne nauke o izvoru dru¬ žine. Eno prvih posledic tega materia¬ lističnega naziranja o družini je načelo o umetnem omejevanju števila otrok. Ko¬ munisti, ki so vzeli ljudem toliko osnov¬ nih osebnih svoboščin, so hoteli ljudi po¬ tolažiti za njih izgubo s tem, da so zra¬ hljali številne vezi, ki jih je v družini postavila narava, to je Bog. Tako so zrahljali pokorščino otrok do staršev, ko so postavili državo in partijo nad dru¬ žino ter učijo otroke ovajati lastne star¬ še, če so protirevolucionarji. Zrahljali so tudi vezi staršev posebno pri vzgoji otrok. V ljudskih demokracijah starši praktično nič ne odločajo o vzgoji svojih otrok, temveč vso vzgojo določa le drža¬ va preko šol in vzgojnih zavodov. Toda še bolj so podminirali družino z uvedbo zakonske ločitve ali razporoke ter nove poroke. Pri mnogih narodih, n. pr. pri slovenskem in poljskem naro¬ du, ki so bili tradicionalno katoliški in ki razporoke sploh niso poznali, so kar čez noč vpeljali razporoko in ponovno poroko. V kakšno škodo družin in po¬ sebno otrok, smo v našem listu že opo¬ zarjali. Danes bi hoteli pokazati na no¬ vo še hujšo nevarnost, to je na umetno omejevanje števila otrok in s tem v zve¬ zi na umore še nerojenih otrok. Rekli smo, da so komunisti hoteli ne¬ kako odškodovati ljudi za ukradeno svo¬ bodo z zrahljanjem nekaterih vezi v dru¬ žini. Najhujša med temi je onanizem in umor še nerojenih otrok. Ta dva greha, ki ju Cerkev smatra po samem narav¬ nem zakonu za izredno huda, posebno umor otrok, so ljudske demokracije za¬ čele širiti na vso moč in ju z zakonom zaščitile. Zopet nam je najbližji zgled Jugoslavija. Agencija Italia je prinesla naslednjo vest: Po vsej Jugoslaviji, zlasti pa v Slo¬ veniji, so oblasti in razne organizacije začele z veliko propagando za omejeva¬ nje rojstev. Takoj po vojni so starše vzpodbujali, naj imajo dosti otrok, zdaj pa je spremembo stališča očitno nareko¬ val strah pred nezaposlenostjo. V zvezi s tem so začeli odpirati posebne ambu¬ lante za preprečevanje rojstev. Pred ne¬ kaj dnevi so tako ustanovo odprli tudi na otroški kliniki v Pulju. Ta dogodek prikazujejo kot veliko socialno in znan¬ stveno pridobitev, češ da je zdaj ome¬ jevanje rojstev dostopno vsem državlja¬ nom, v veliki meri tudi zaradi skromnih pristojbin, ki jih za te stvari zahtevajo zdravniki. Ambulanta v Pulju je name¬ njena vsej Istri in je za zdaj odprta en¬ krat na teden. Listi pravijo, da je vzbu¬ dila veliko zanimanje in da bo zaradi tega morala poslovati tudi druge dni. Podobna poročila prinašajo jugoslo¬ vanski listi tudi iz drugih krajev Slove¬ nije. Tako je pred nedavnim pisal Slov. poročevalec, da so tako ambulanto odprli v tekstilni tovarni v Kranju, kjer je na¬ meščenih posebno veliko žensk. Na ta način, pravi časopis, imajo ženske naj¬ lepšo priliko, da brez izgube časa lahko poskrbe za svoje zdravje in tudi za vse ostalo. V takih ambulantah namreč na¬ menoma uče žene in dekleta o raznih načinih kontracepcije, jim dajejo indika¬ cije za splav in podobno. Zato so z zako¬ nom zaščitili splav, kadar ga zdravnik svetuje. Kako se ravnajo zdravniki v takih primerih, je pa znano. Res je, da so se zdravniki v Sloveniji izrekli zoper splave brez zdravni¬ škega nasveta, kot so predlagali njih beograjski kolegi, vendar niso tega sto¬ rili iz kakih moralnih razlogov, temveč PREMISLEKA VREDNO Švicarski časopis “La Liberte” je ob¬ javil izjavo komunista, v kateri isti pri¬ merja fanatičnost komunistov z mlač¬ nostjo in nepripravljenostjo za žrtve pri katoličanih. V njej pravi naslednje: “Evangelij je za obnovo človeške druž¬ be neprimerno močnejše orožje kot naša marksistična načela. A vendar bomo končno zmagali mi komunisti. Res nas je le peščica, vas kristjanov je na mi¬ lijone. Če pomislite na zgodbo Gedeona in njegovih 300 privržencev, boste ra¬ zumeli, da imam prav. Mi komunisti ne ostanemo pri praznih besedah. Smo re¬ alisti. In če se trdno odločimo doseči cilj, znamo izbrati tudi primerna sredstva, ki k cilju vodijo. Kot plačilo za delo preje¬ mamo le toliko, kolikor je najnujneje potrebno za življenje. Vse žrtvujemo za širjenje svojih idej. Prav tako žrtvujemo tudi svoj prosti čas in celo del svojih počitnic. Vi kristjani pa za širjenje svo¬ jih idej nočete žrtvovati niti svojega ča¬ sa niti denarja. Kako pa naj kdo verja¬ me v vzvišenost evangelija, če ga pa vi ne živite, ga ne širite in niste priprav¬ ljeni za to žrtvovati čas in denar. Verje¬ mite mi, mi komunisti bomo zmagali, kajti mi smo prepričani o svojem komu¬ nističnem poslanstvu. In pripravljeni smo, žrtvovati vse, žrtvovati celo življe¬ nje, da slavi zmagoslavje socialna pra¬ vičnost. Vas kristjane pa je strah, da bi si umazali prste.” Goriška im Primorska Za četrto obletnico smrti Ivana Trin- ka ugotavljajo Slovenci pod Italijo, da ta največji sin Beneške Slovenije še se¬ daj nima dostojnega nagrobnega spo¬ menika. Na trčmunskem pokopališču na Trinkovem grobu ni ne kamna ne napi¬ sa, ampak le skromen lesen križec in grm zelenja. Kdor ni dobro poučen, sploh ne more najti groba. Pred časom je bilo slišati nekaj o nabiralni akciji za postavitev primernega nagrobnika po¬ kojnemu voditelju Beneških Slovencev. Vsaj za peto obletnico naj se rojaki zganejo in izkažejo pokojniku dolžno spoštovanje in zahvalo. Vsi slovenski listi, razen res titovske¬ ga, odločno ugotavljajo, da igra “Naši ljubi otroci”, ki jo Slov. Narodno Gle¬ dališče iz Trsta igra po vaseh na Trža¬ škem, ni primerna za mladino. Katoliški glas odločno odklanja, da bi SNG pod krinko umetnosti kvarilo in zavajalo mladino in odrasle. V Slovenski Benečiji so praznovali srebrnomašniški jubilej 4 duhovniki: Angel Kračina, župnik pri št. Lenartu, Valentin Birtič, župnik v Dreki, Paskval Gujon, župnik v Matajurju in N. Caha- rija, župnik v Ukvah. Praznovali pa so skupaj s še 18 furlanskimi jubilanti pri sošolcu A. Cicuttiniju, ki škofuje v Citta di Castello v Umbriji. V žtivanu so zgradili veliko tovarno papirja. Delavci iz okolice so si od te tovarne veliko obetali, ker je svoj čas FRANJA GOLOBOVA bo na koncertu 27. t. m., ki je namenjen predvsem Slovencem, izvajala zanimiv in pester spored. Zastopani bodo slovenski skladatelji, kakor tudi priznana imena drugih narodnosti. Od slovenskih skladateljev so na spo¬ redu sledeče izredno lepe skladbe. Pav¬ čič, Priplula je pomlad (Besedilo Simo¬ na Gregorčiča). Adamič, Kot iz tihe zabljene kapele (Murn - Aleksandrov). Osana, Ne najdem domov in Zasuta usta (Dve pesmi zgorelega pesnika Balanti¬ ča). Osterc, štiri Gradnikove pesmi, Pri¬ čakovanje, Noči, Pesem dekleta, Pesem vdove. Škerjanc, Večerna impresija (Igo Gruden) in Vizija (Pavel Karlin). Glede Gradnikovih štirih pesmi je pri¬ pomniti to, da jih je Osterc uglasbil prav za izredni glasovni obseg Golobo¬ ve. Pela jih je na Mednarodnem festi¬ valu v Firenci leta 1934. Izvajala jih je tako, da je bil to njen prvi prodorni uspeh pred mednarodno publiko in kri¬ tiko ter je s tem nastopom dvignila tu¬ di mednarodni sloves skladatelja Oster¬ ca. Od svetovnih skladateljev raznih na¬ rodnosti pa so zastopani na sporedu: Rosa, F. Caccini, Bottegari, Beethoven, Schumann, Brahms, Schubert, Respighi, Lopez Buchardo in Borodin. Zaključila pa bo koncert s slovenski¬ mi narodnimi pesmimi v prireditvi Štrito¬ fa in Pavčiča. Slovenska kulturna akcija, ki prireja ta koncert, vabi vse Slovence, ki se na¬ meravajo koncerta udeležiti, da si naba¬ vijo vstopnice že v predprodaji. Koncert bo v koncertni dvorani v ulici Charcas 1155 ob 18. uri zvečer. predstavnik tovarne obljubil, da bodo zaposlili predvsem domačine. Vodstvo tovarne pa obljube ne drži in je za¬ poslilo delavce od vsepovsod, iz Trža¬ škega pa prav malo. V Padričah so sredi julija praznovali 60. letnico Prosvetnega društva Slovan. Ta jubilej je prosvetno društvo slovesno praznovalo, najprej slovesno z mašo v vaški cerkvici sv. Cirila in Metoda, ki je prav tako obhajala 60-letnico, potem pa še s pestrim koncertom, ki so ga pri¬ pravili poleg domačega pevskega zbo¬ ra, ki ima 43 pevcev še zbori Lonjer- Katinara,Slavec iz Ricmanj, Vodnik iz Doline in Slovenec iz Boršta. Društvo so ustanovili leta 1898 in je že v prvih letih doseglo velik razmah, saj so imeli Padričani pevski zbor, tam- buraško skupino in čitalnico. Leta 1927 so fašisti nasilno zadušili društvo, po drugi svetovni vojni pa so ga vaščani spet obnovili. V papirnici v štivanu se je smrtno po¬ nesrečil domačin Ivan Legiša in je dva dni nato umrl. V Gorici pa je umrla Pav¬ la Hein roj. Sirk, velika ljubiteljica umetnosti. Goriškega pianista-slepca Ga¬ brijela Devetaka je vedno spremljala na vseh poteh raznih turnej po Avstriji in Italiji, prav tako je pomagala pianistki Damjani Bratuževi pri pripravah za kon¬ certe v Italiji in inozemstvu. Pokopali so jo v Beljaku. V Pevmi so ustanovili Katoliško pro¬ svetno društvo Jože Abram. Ustanovne¬ ga občnega zbora se je udeležilo nad 30 domačinov, prisotni pa so bili predstavni¬ ki goriškega in števerjanskega SKPD. Za predsednika je bil izvoljen Andrej Kosič. Novo prosvetno društvo, katere¬ mu želimo tudi mi mnogo uspehov, je že priredilo 3. avgusta zabavno-kulturni po¬ poldan. DRUŽABNA PRAVDA je tudi letos priredila že tradicional¬ no vsakoletno romanje. Bilo je v nede¬ ljo dne 7. septembfa t. 1. v lepo meste¬ ce Pontevedra v provinci Buenos Aires, k'er župnikuje že več let naš rojak g. župnik Ivan Markič. Vabilu društvenega odbora se je od¬ zvalo kar lepo število rojakov, ki so se v jutranjih urah v prijetnem razpolože¬ nju vozili z vlakom do postaje Merlo na žel. Sarmiento, nato pa s kolekti¬ vom naravnost v mestece Pontevedra. Romarje je ob prihodu g. župnik Mar¬ kič prisrčno pozdravil. Zanje je nato imel tudi mašo v lični župni cerkvi Ma¬ rijinega vnebovzetja. Po evangeliju je imel tudi cerkveni nagovor. Svoja izva¬ janja je navezal na dan, ki je bil v ne¬ deljo posvečen Kat. akciji. Povedal je, da je Družabna pravda njena pomožna sila, ki si vsa leta prizadeva, da bi zma¬ gala socialna načela katoliške Cerkve tudi v vsem javnem in privatnem življe¬ nju. Ostali del svojega govora je pa po¬ svetil Mariji, sredrtici vseh milosti, ki s svojo ljubeznijo btidi nad trpečim člo¬ veštvom. Vse naproša naj se vedno ra¬ di zatekajo pod njeno varstvo in pripo¬ ročajo njeni priprošnji. Pri maši je le¬ po pel mešani Slovenski pevski zbor iz Lanusa pod vodstvom pevovodje g. Mir¬ ka Špacapana. ANTUN NIZETEO: BEZ POVRATKA Znani hrvatski pesnik Vinko Nikolič izdaja v Buenos Airesu že več let zelo dobro urejevano Hrvatsko revijo. V njej objavlja pesmi in prozo hrvatskih emi¬ grantskih pesnikov ter pisateljev, ka¬ kor tudi eseje o hrvatskih kulturnih in političnih osebnostih. Pod okriljem omenjene revije obstoja tudi Knjižnica Hrvatske revije. Dosedaj je izdala že dve knjigi. V prvi pod na¬ slovom “Pod tudjim nebom” je leta 1957 izdala izbor hrvatskega emigrant¬ skega pesništva v desetletju 1945-1955. Letos je izšla druga knjiga in sicer zbirka pripovedk dobrega hrvatskega pripovednika Antuna Nizetea “Bez po¬ vratka”. Naslovi devetih črtic so na¬ slednji: Pred smrt, Ptičar, Neprijatelji- ca, U brodogradilištu, Opraštaj, Na pro- lasku, Andrijana, U luči in Bez povrat¬ ka. Antun Nizeteo se je hrvatski javnosti predstavil s svojo prvo zbirko črtic in novel “Nevjesta na otoku” leta 1939, njegova druga knjiga “Vrijeme ljubavi” je bila uničena med vojno vihro, tretjo Bez povratka je pa sedaj izdala Knjiž¬ nica Hrvatske revije. V vseh črticah, objavljenih v knjigi Bez povratka, pisatelj Nizeteo obrav¬ nava življenje in probleme Dalmatincev doma in v emigraciji. Zlasti zagrabi človeka v razčlenjevanju vse emigrant¬ ske stvarnosti v črticah Andrijana, U luči in Bez povratka. Splošna sodba poznavalcev hrvatske literature je, da se je s to knjigo Ni¬ zeteo uvrstil med najboljše hrvatske pisce. Kdor hoče poznati hrvatsko lite¬ raturo, zlasti še emigrantsko, in se po¬ globiti v njo, ne more biti brez zadnje knjige Nizetea. Broširana stane $ 50.— v platno vezana pa $ 80.—. Naroča se pa naslovu: Vinko Nikolič, Casilla de Correo 4723, Buenos Aires, Argentina. DRUŠTVO SLOVENCEV V BUENOS AIRES-U razpisuje za leto 1959 v spomin padlih protikomunističnih žrtev leposlovne spominske nagrade v skupnem znesku 5.000.— argentinskih pesov , s za oderska dela (drama- spevoigra podobno), ki naj bo primerno za izva¬ janje na letni spominski proslavi. Iz¬ vedba dela mora trajati vsaj eno uro. Nagradi sta dve in sicer 3.000.— ■ in 2.000.— argentinskih pesov. Poslana dela morajo biti izvirna, ki še niso bila objavljena ali izvajana. Rokopisi v 2 izvodih, pisanih na stroj, morajo biti do 1. 4. 1959 poslani na na¬ slov: Društvo Slovencev, Ramon L. Fal- con 4158, Buenos Aires, Argentina. Rukopisi morajo biti opremljeni s ši¬ fro. Pravo ime je treba poslati v roko¬ pisu priloženi kuverti, ki nosi isto ozna¬ ko, kot rokopis. Kuverte bodo odprli na dan razglasitve nagrad, t.j. na dan spo¬ minske proslave. Objavljena bodo samo imena nagrajenih avtorjev. Ostali roko¬ pisi ostanejo na uporabo piscem. Upra¬ va Društva pa lahko v dogovoru z av¬ torjem uprizori tudi nenagrajeno delo. Razsodišče sestavljajo gg. Ruda Jur- čec, dr. Jože Krivec, dr. Branko Rozman, Marijan Willempart in kulturni referent društva. Glasovanje razsodišča je tajno. Nagrade so izplačljive v Buenos Ai- res-u. Uprava Društva Slovencev ima pravi¬ co proglasiti kakšno nagrado za nedose¬ ženo, če razsodišče smatra, da predlože¬ na dela ne ustrezajo potrebnemu merilu kakovosti. Prav tako si pridržuje pravi¬ co združiti obe nagradi in ju razdeliti. Društvo Slovencev Buenos Aires, 30. avgusta 1958. Po kosilu so domačini, strokovnjaki za pripravljanje asada, za vse romarje spekli tako okusno meso, da so bili de¬ ležni splošne pohvale. Rojaki so v pri¬ jetnem pogovoru in v veselem razpolo¬ ženju v družbi g. župnika g. Markiča, ki je storil vse, da bi se romarji poču¬ tili kar moč domače in prijetno, prebili ves čas do popoldanskega cerkvenega opravila, ki ga je v cerkvi opravil g. poddirektor g. Jože Jurak. Imel je pete litanije Matere božje z blagoslovom. Po večernicah so rojaki ostali še nekaj ur pri g. župniku Markiču, nakar so se od njega poslovili z zagotovilom, da bo¬ do k njemu še prišli na obisk. Če prej ne, pa prihodnje leto osorej. Splošna sod¬ ba vseh je namreč bila, naj bi Družabna pravda kar obdržala ta kraj za svoje vsakoletno romanje, ker tako lahko do¬ stopni kraj je težko najti in tudi tako primerne prostore, kot so za sestanek romarjev — gostov ma župnijskem dvo¬ rišču. ARGENTINA Buenos Aires je bil v zadnjih dneh zno¬ va prizorišče bučnih pouličnih demon- tracij, ki so jih uprizorili elementi, ki nasprotujejo uvedbi svobodnega pouka ter zahtevajo za mladino državni laični pouk. Organizatorji pouličnih demonstra¬ cij so levičarski elementi na buenos- aireški univerzi, takoj so se jim pa pri¬ družili tudi ostali levičarji, katerim je vsaka taka priložnost dobrodošla, da po¬ večajo nemir med ljudstvom. Vseučilišč- niki so na univerzi priredili tudi protest¬ no zborovanje proti privatnim srednjim in visokim šolam. Na tem zborovanju je govoril tudi rektor buenosaireške univer¬ ze dr. Risieri Frondiziji ter je odločno nastopil proti privatnim univerzam, vla¬ do svojega brata dr. Arturja Frondizija je pa silovito napadel. Po tem zborova¬ nju se demonstranti organizirali poulič¬ ni sprevod na Kongresni trg. Vodil ga je rektor dr. R. Frondizi. Poslanska zbor¬ nica je bila močno zastražena, vsa vra¬ ta pa zaprta. Rektor dr. Frondizi je raz¬ bijal po njih, nakar so mu jih odprli. V poslanski zbornici je skupini poslancev pojasnil zahtevo po razveljavitvi čl. 28. v sedaj veljavnem zakonu o univerzah in takojšnji uzakonitvi novega vseuč. zakona. Ko se je s poslanske zbornice vrnil k demonstrirajoči vseučiliški in srednješolski mladini, ji je povedal, da je v poslanski zbornici dobil zagotovilo, da bodo v parlamentu v kratkem razvelja¬ vili dotični člen. Ker se dijaštvo ni hotelo raziti ter je demonstriralo naprej, je policija nasto¬ pila s solzivimi bombami. Demonstranti so nato po drugih ulicah demonstrirali proti katoliškim vzgojnim zavodom ter zahtevali laično šolo. Znani zavod Cham- pagnat so obsuli s kamenjem ter so na oknih razbili skoro vse šipe. Vodstvo te¬ ga zavoda je poslalo brzojavki predsed¬ niku in notranjemu ministru, v ka¬ terih se pritožuje, da policija ni na¬ stopila tako kot bi morala. Demonstran- tje so razbili šipe tudi na enem od strankih lokalov krščanske demokrat¬ ske stranke v Buenos Airesu. V zvezi s tem napadom in pouličnimi demonstracijami proti svobodi pouka je dal izjavo prvak krščansko demokratske stranke dr. Luka Ayarragaray. V njej je odločno .obsodil zadržanje rektorja buenosaireške univerze dr. Risierija Frondizija. Zanj pravi, “da z začudenjem vidimo kako rektor avtonovne univerze vodi divjaške dijaške manifestacije in hujska na javne škandale, ki potem da¬ jejo take posledice”. Za napad na stran¬ kine lokale pravi, da je to “politično barbarstvo”. Za te dogodke dela odgo¬ vorno tudi vlado. Predsednik te stranke dr. Allende je pa iz Cordobe poslal pred¬ sedniku dr. Arturju Frondiziju brzojav¬ ko, v kateri protestira proti nečuvenemu nastopu rektorja dr. R. Frondizija. Od vlade zahteva, da proti njemu nastopi. Drugi strankin prvak dr. H. Sueldo pa od predsednika dr. Frondizija zahteva, da se točno izjavi kaj si on predstavlja pod svobodo pouka. Z ozirom na poulično gonjo proti svo¬ bodi pouka, je spregovoril tudi minister za vzgojo in pravosodje dr. Luis Mac Kay. V radijskem govoru je poudaril sta¬ lišče vlade v tem vprašanju. Dejal je, da je vlada v svoji zadnji izjavi povedala svoje mnenje, da namerava v vsej celo¬ ti izvesti ustavno določilo, ki govori o svobodi pouka in da v ta namen proučuje pravno stran tega vprašanja. Glede zakon¬ skega določila v sedaj veljavnem vseuč. zakonu, ki govori o privatnih univerzah, je naglasil, da je bilo to določilo spreje¬ to pod vlado osvobodilne revolucije, da nosi podpis njenega predsednika, pod¬ predsednika in vseh vojaških ter ostalih ministrov te vlade. To določilo je nedav¬ no potrdil sedanji narodni kongres in je sedaj v veljavi. Poudarja, da bo vlada ostala še naprej na braniku vseh svo¬ boščin, ki jih je priborila osvobodilna revolucija ter se ne bo strašila nobenih pozivov in groženj. Zadržanje buenos¬ aireške univerze napram vladi pa ostro obsoja. Policija s svoje strani naproša starše šolske mladine naj vplivajo nanjo, da ne bo več zahajala na ulice demon¬ strirat. Proti demonstrantom je pa tudi začela nastopati z vso odločnostjo. Za nedeljo dne 15. t. m. sklicujejo ar¬ gentinski katoličani in vsi zagovorniki svobodnega pouka veliko javno zborova¬ nje na Kongresnem trgu, na katerem bo govoril tudi biv. prosvetni in pravosodni minister v vladi osvobodilne revolucije, dr. DelFOro Maini, ki je avtor zakonske¬ ga določila o možnosti ustanavljanja privatnih univerz v Argentini. V Buenos Airesu bo dne 16. septembra t. 1. ob 18.30 na Trgu San Martin veliko zborovanje v spomin 3. obletnice osvobo¬ dilne revolucije. Buenos Aires, 11. IX. 1958 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. ilovice it Vpis novih slušateljev na medicinsko fakulteto je ostal tudi še za letoš¬ nje leto omejen. Letos so omejitev vpisa na to fakulteto izvajali tako, da so spre¬ jeli samo tiste novince, ki so napravili maturo z odličnim uspehom. Na seji univerzitetnega sveta v Lju¬ bljani so ustanovili Institut za sociolo¬ gijo. Ta zavod se bo sistematično ukvar¬ jal s teoretičnimi in metodološkimi osno¬ vami družbenih ved. Proučeval bo po¬ jave in procese, ki so značilni za sodob¬ no družbo. Imel bo pa tudi pedagoške naloge, ker bo vzpodbujal slušatelje fi¬ lozofske, pravne in ekonomske fakultete k študiju sociologije in drugih sorodnih ved skrbel pa tudi za kvalificirane pre¬ davatelje “Uvoda v družbene vede” kot družboslovnega predmeta na vseh fakul¬ tetah. Na Institutu za sociologijo bodo predavali Boris Ziherl, dr. Jože Goričar, dr. Dolfe Vogelnik, dr. Helij Modic. Sami marksisti, ki bodo poskrbeli, da se bo v zavodu sociologija poučevala samo z vidika komunistične ideologije. Grad Štatenberg pri Poljčanah ki spada med najbolj ohranjene baročne gradove v Sloveniji, ter slovi predvsem zaradi izrednega slikarskega in štuka- turnega okrasa, so preuredili za spre¬ jem domačih, zlasti pa inozemskih, le toviščarjev. Pred gradom so uredili park s cvetličnimi nasadi. Privlač- Pet let je sicer kratka doba, prinese pa včasih prav občutne spremembe. Ko sta brata Krištof pred petimi leti zače¬ la opozarjati rojake na važnost nalož¬ be prihrankov, je mnogo nejevernih To¬ mažev zmajevalo z glavo, kot da Sloven¬ ci v novi domovini ne bi bili zmožni u- pravljati svojega lastnega premoženja. Dandanes pa že skoro vsak rojak dobro ve, da je bolj pametno, da svoje prihran¬ ke primerno naloži, kot pa da jih brez¬ plodno hrani doma, in nihče, ki je upo¬ števal nasvete o varnosti in solidnosti naložb, se ni kesal. Na drugi strani pa so po danem zgledu tudi druge osebe, družbe in ustanove začele sprejemati naložbe od rojakov, tako da se danes lahko vsak v svojem materinem jezi-, ku posvetuje o pogojih in po lastnem preudarku in izkušnjah drugih izbere -tisto naložbo, ki je za njegove zahteve najbolj primerna. Zato čutita brata Krištof, edina dru¬ žabnika tvrdke PROMEST SRL, ob tej obletnici obilno zadoščenje, da so njuna opozorila padla na plodna tla in da slo¬ venske gospodarstvo v Argentini v po¬ gledu naložb postaja vedno bolj sodobno. Saj samo na takšen način razvito gos¬ podarstvo lahko postane močna opora za prospeh cele skupnosti. PROMET SRL, cap. 100.000.—, 25 de Mayo 533-3?. Buenos Aires, T. E. 31- 6435. nost za goste je tudi jezero s čol¬ ni, gostom so pa na razpolago tudi konji za jahanje. S Štatenberga je po¬ skrbljeno za izlete gostov v Ptuj, v zdra¬ vilišče Rogaška Slatina, na Ptujsko go¬ ro, Boč in še v druge izletniške točke. Vsak soboto in v nedeljo popoldne igra gostom godba plesno glasbo. Ta grad je letos obiskalo več gostov iz Vel. Bri¬ tanije, Severne Amerike, Poljske, Romu¬ nije in drugih držav. V Sloveniji je okoli 8.000 navduše¬ nih filatelistov. To so ugotovili na zad- jem občnem zboru Filatelistične zveze Slovenije, ki ima v Sloveniji 45 podruž¬ nic. Ljubljanska filharmonija ,'e na zad¬ njem gostovanju v Celovcu izvajala ba¬ letno suito Stravinskega Ognjeni ptič, Škerjančev klavirski koncert s solistko Hildo Horak-časovo in Peto simfonijo Čajkovskega. Dirigiral je Samo Hubad. “Dr. Josip Ciril Oblak, planinski in krajinski leposlovec” je naslov knjigi, ki je izšla v založbi ljubljanske Planin¬ ske zveze Slovenije v spomin znanemu ljubljanskemu odvetniku in velikemu planincu ter za umetnost vnetemu mo¬ žu dr. J. C. Oblaku. Knjigo je pripravil nestor slov. potopiscev prof. Josip Wester, Kot znano se je dr. Oblak leta 1951 smrtno ponesrečil na Kredarici. Njegovo truplo so našli šele 22 mesecev pozneje in ga pokopali v Ljubljani. Tito si je naročil nov dvorski vlak. sestavljen iz sedmih vagonov. Vlak bo najrazkošneje opremljen. Tako bo imel vsak vagon svojo kopalnico, televizijski aparat, telefon in majhno radijsko po¬ stajo. Vlak bo stal samo 850 milijonov dinarjev. Ali bodo tudi ti izdatki šli na račun ameriške pmoči? Za peto obletnico smrti enega največ¬ jih komunističnih krvnikov v Sloveniji Borisa Kidriča so dali po njem ime vo¬ jašnici v Št. Vidu. Na grobnico “narod¬ nih herojev 1 ” v Ljubljani so polagali vence najvišje komunistične veličine od Tita navzdol. Na hiši v Zrinjskega ulici, kjer je Kidrič živel v dijaških letih pri svojih starših, sc odkrili spominsko plo¬ ščo. V Ljubljani je bila tudi spominska proslava, prav tako pa tudi po ostalih republikah. Umrli so. V Ljubljani: Franci Ber¬ čič, krojaški mojster, Mirko Sušmelj, Herma Perne, roj. Sirnik, Franc Vokač, Štefka Zdravič. roj. Novak, Neža Petrač, roj. Draksler, Peter Prebil, čevjarski mojster, ing. Janko Kolar, biv. pom. za strojegradnje LRS, Alojzij Hrova¬ tič, Franja Vodopivec, roj. Ličen, Ma¬ rija Puh, roj. Hrom in Ivana Mahnič, roj. Franetič v Povirju pri Sežani, Ja¬ kob Piskernik, davčni uslužbenec v p. v Novem mestu, Jakob Slapar, šolski upravitelj v p. v Kranju, Fanči Simon¬ čič, roj. Damjan v Litiji, Franc Rupar, sodnik v p. v Prevaljah, ing. Maks Van¬ da, šef razvojnega odseka v podjetju Elektro-Kovine v Mariboru, Helena Dovč, roj. Avšič v Sp.Zadobrovi, Pavla Gande, roj. Trefalt, učit. v p. v Celju, s. Pela- gija Marjeta Žankar, usmiljenka na Ra¬ ki, Kristina Puh v Mariboru, Avgusta Fajgelj, roj. Podgornik, učit v p. v Sara¬ jevu, Ignac Jan, urar v Mariboru, Kri¬ stina Peršolja v Postojni, Marija Kav¬ čič v Stražišču pri Kranju, Marija Lebar, roj. Mele v Brežicah, Jože štefelin, go¬ stilničar v Planini pod Golico, Jože Tan- cik, pos. v Vrbljenju, Janez Mrak, dijak ljavi. v Koroški Beli in Alojzij Jaklič na Mu- SLOVENCI BUENOS AIRES Na desetem kulturnem večeru ki jih prireja Slovenska kulturna akcija je v soboto, 6. t. m. predaval dr. Pavel Krajnik o temi “Svoboda v komuniz¬ mu”. Ta problem je obdelal s filozofske¬ ga vidika in je pojem svobode osvetlje¬ val zlasti iz pojmovanja Hegelove filo¬ zofije. Predavatelj je v več kot poldru- gournem predavanju pokazal kako te¬ meljito obvlada snov, in kar ni nič manj yažno, da zna še tako težka filozofska razmišljanja podati v vsem dostopni in umljivi obliki. Predavanju je sledila ži¬ vahna debata, v kateri je dr. Krajnik dal zanimive informacije o verskem živ¬ ljenju v boljševiški Rusiji, o življenju univerzitetnih študentov itd. Večer je vodil Ruda Jurčec, ki se je ob zaključku predavatelju dr. Krajniku prisrčno zahvalil. Hvale vredno je, da se kulturnih ve¬ čerov udeležuje tudi mladina. Želeti bi bilo, da bi je bilo še več. V zvezi s člankom, ki smo ga objavili v štev. 34. Svobodne Slovenije pod na- V ARGENTINI slovom “Zaveden Slovenec”, in s podpi¬ som pisca g. Rudolfa Smersuja, smo prejeli od predsednika Društva Dom v Buenos Airesu pismo, v katerem sporo¬ ča, da Društvo Dom izjavlja, da nima nobene zveze z nepodpisanim pismom, ki je bilo poslano pok. g. župniku Karlu Škulju in objavljeno v štev. 34. Svobod¬ ne Slovenije. OSEBNE NOVICE G. Ing. Albin Mozetič je 30. avgusta t. 1. odletel z letalom iz Pariza v Indo¬ nezijo na novo službeno mesto v Plagju na Sumatri. Pred dnevi je za njim odpo¬ tovala iz Buenos Airesa preko Evrope njegova žena ga ing. Vida Mozetič z dvema sinovoma, dva sinova sta pa o- stala v Buenos Airesu, kjer bosta v ir¬ skem kolegiju nadaljevala študije. Na novem mestu obema želimo veliko sreče in osebnega zadovoljstva. Družinska sreča. V Lanusu se je 19. avgusta t. 1. rodil v družini g. Zdenka Rota in njegove žene, ge Jožice, roj. Štancer, sinček. Luč sveta je zagledal istega dne, ko je njegova stara mati praznovala svoj rojstni dan, njegov sta¬ ri oče pa god. Pri krstu je novorojenček dobil ime Pavle, čestitamo! RAMOS MEJIA .. V nedeljo 7. septembra t. 1. smo imeli v gosteh Lanuške pevčke. Pod vodstvom svoje pevcvodkinje gdč. Zdenke Viran¬ tove so priredili v cerkveni dvorani kon¬ cert slovenskih nabožnih in narodnih pesmi. V prvem delu koncerta so lanuški pevčki z vsem občutjem nedolžnih src zapeli naslednje nabožne pesmi: Komaj so grlice zapele, V ranem jutru, Prele¬ pe cvetke trgamo, Marija, rad Te imam, Hitimo k božji materi, Po raju Jezus ho¬ di, Marija, glej nevere, Srce sem našel eno. V naslednjem delu koncertnega na¬ stopa so bile na sporedu narodne pes¬ mi: Dvospev Ko zlato sonce, Gor čez izaro, Kje so tiste stezice, Doli v kraju, Sonce čez hribček gre, Pojte, pojte, drobne ptice in Venček narodnih. Lepi sta bili točki čevljarčka in Mizarček. Iz¬ vajalci so želi navdušeno odobravanje vseh. Za zaključek koncerta so marljivi la¬ nuški pevčki zapeli še naslednje pesmi Ena ptička mi poje, Kako cigani delajo, Slišala sem ptičko pet, Barčica, Svetlo sonce, Lahko noč, Dan že zapira oči in Ko bi jaz zvonček bil. Za lep užitek, ki so ga nudili rojakom lanuški slovenski pevčki s svojimi než¬ nimi grli, so jih vsi navzoči nagradili z dolgotrajnim odobravanjem, zlasti so Dalje odbor Društva Dom obsoja vse tiste, ki nepodpisano pismo, ki ga je pred smrtjo prejel g. svetnik Škulj se¬ daj razširjajo. Ne izjavi pa se odbor “Doma” glede vsebine tega pisma, t. j ali jo tudi obsoja ali pa se morda stri¬ nja z njo. Odgovor .0 . Na vprašanje zakaj Svobodna Slove¬ nija ni nič pisala obnosno zakaj nič ne piše o Slovenskem visokošolskem zborni¬ ku, izjavljamo, da ga Svobodna Sloveni¬ ja doslej sploh še hi dobila. Prav tako ga ni prejel noben elan uredništva Svo¬ bodne Slovenije in ga doslej tudi še vi¬ del ni. VSAK TEDEN ENA PTIČKA ZAPEVALA ... Ptička zapevalcc v zelenem boru, slušala deva jo na belem dvoru. Kaj je povedala, kaj je zapela? Da je tri ptičke že ljubčke imela. "Ej, ej, ti ptičica, ptičica zala, jeli četrtega zdaj boš iskala?" “Bodem iskala ga, bom ga dobila, z njim kakor z onimi bodem storila." Slušala deva jo in zarudela, pesmico tako je tudi zapela. pa hili hvaležni gdč. Zdenki Virantovi, ki se toliko žrtvuje za slovensko mladi¬ no ter z njo goji lepo slovensko umet¬ no, narodno in nabožno pesem. Čisti dobiček koncentnega nastopa la- nuških pevčkov je bil namenjen za Ba¬ ragovo misijonišče v Lanusu. Krojaški salon Novak, Cerrito 2245, Lomas del Mirador, sporoča slovenski javnosti, da je prevzel direktno zastop¬ stvo tovarne šivalnih strojev EIBAR, ki jih posreduje na dolgoročna odplači¬ la in po zelo znižanih cenah. V zalogi ima več različnih modelov EIBAR (vključno model zig-zag semiautomatico, primeren za šivilje), ki bodo v okras in korist vsakemu domu in sicer po čisti tovarniški ceni. vsa popravila in nado¬ mestne dele poskrbi tovarniški tehnik. Tovarniška garancija za dobo deset let. Priporočam ogled, preizkušnjo in na¬ bavo šivalnih strojev EIBAR direktno v krojaškem salonu Novak Prav tako posredujem tudi hladilnike, ventilatorje in utekočilnike iste znam¬ ke po enako ugodnih cenah. SLOVENSKI POČITNIŠKI DOM V KOEDOBSKIH GORAH Zanimanje zanj raste. Da ne bo za¬ mudnega povpraševanja in odgovarja¬ nja, se mi zdi primemo zopet dati nekaj pojasnil. Zaradi miru, zdravega podnebja in naravnih lepot prihaja sem vedno več Slovencev; vsi se vračajo z željo priti zopet. Zlasti so zadovoljni bolniki. Nisem pričakoval, da bodo že kratke počitnice tu zdravstveno vplivale tako blagodejno. Naj navedem samo nekaj dejstev in stavkov iz številnih pisem, ki jih prejemam. Starejša gospa je brezu¬ spešno iskala zdravje pri mnogih zdrav¬ nikih; po njih nasvetu so jo končno pri¬ peljali sem, ko že ni mogla več spati, ni¬ ti jesti niti hoditi. Tudi tu se ni počuti¬ la dobro, razen spati je začela in nekaj jesti. Po vrnitvi dobimo od njene družine pismo s stavkom: “Sedaj je naša mama kar pri dobrem zdravju in je zelo zadovoljna, da je bila v Doloresu”. Dve gospe, ki sta v Buenos Airesu zaradi na¬ duhe zelo trpeli, sta tu z lahkoto hodili cele dneve in to celo po planinah. Dru¬ gi dve, ki zaradi splošne utrujenosti skoro nista mogli več na cesto, sta tu z lahkoto premagali vse gorske vrhove in se zdaj bolje počutita tudi v Capitalu. Ena družina se je preselila kar sem in si tu kupila svojo hišo. Otroci mnogih družin, ki so nenehno bolehali, imeli slab apetit in spanec, se prehladili za vsako malenkost, so se vračali prenovljeni in so bolj odporni tudi v Buenos Airesu. Neki gospod, ki je imel ženo večkrat na smrt bolno, kratko sporoča: “Moja že¬ na se počuti zdaj povsem drugače kot druga leta; vaš dom je naš blagoslov”. Pred nekaj mesci smo dokupili Cam- posovo hišo, v kateri so doslej Sloven ci dobivali hrano. Kupiti jo je bilo treba iz več razlogov: da si zagotovimo mir, ta hiša je za počitnice kot nalašč, ker imajo vse sobe izhod na obsežno galerijo in ker nam hiša “Flor de durazno” ne bo več na razpolago. Glavni razlog je pa finančni: urediti bo namreč treba hišo ob glavnem poslopju, nakupiti pohištvo in vse potrebno za kuhinjo in hrano; stroškov bo ogromno, dolgov je pa že itak preveč. Z nakupom Camposove hi¬ še lahko prodamo veliko glavno poslopje, ter si tako z izkupičkom lepo uredimo enajst sob in še kuhinjo ter poravnamo vsaj najnevarnejše dolgove. A glavno poslopje se bo skušalo prodati le kaki redovni hiši; s tem si ohranimo mir in dobre sosede, Doloresu zagotovimo še več lepote in napredka, pa tudi zasluž¬ ka tukajšnjim dobrim, a revnim ljudem. Da bo zrak še bolj zdravilen, smo nasadili še novih 140 gozdnih dreves, skoro samih borovcev, ter vinograd s sto trtami. Po izrecni želji vseh lanskih go¬ stov se bo uredila tudi slovenska kuhi¬ nja. Kuharico še iščemo. Imela bi vso oskrbo in še lepo plačo vsaj skozi tri mesce, to je od 1. decembra do 15. mar¬ ca. Če bi ne mogli dobiti iste osebe za ves čas, bo pač treba iskati kuharice za krajša razdobja. Napeljan imamo nov strelovod, darovan, in pod strokovnim vodstvom g. R. Žitnika urejen brezplačno po našem znanem podjetju “DAYDAM”, kateremu se za to iskreno zahvaljujem. Mnogi vprašujejo, kdaj je tu za počit¬ nice vreme najbolj ugodno. Težko je od¬ govoriti, ker ni vedno enako. Na sploš¬ no ugodni so december, januar in fe¬ bruar, marec je včasih že hladen, dru¬ gič zopet izredno lep, sončen in topel; a I tudi v januarju so možni precej mrzli j dnevi, ki zahtevajo zimsko perilo, pulo¬ ver in tople nogavice. Nekateri bi radi vedeli, če je tu res tako lepo. Je, po sodbi vseh. Nekateri, ki dobro poznajo n.' pr. Bariloške gore, zatrjujejo, da so planine tu vsaj tako le¬ pe. A je prav da naši ljudje radi obišče¬ jo tudi Bariloče, ki imajo gotovo svoje posebne privlačnosti'. Naš dom tu je namenjen predvsem od¬ dihu in okrepitvi zdravja. Zato že zdaj vse tiste, ki žele priti sem na oddih, pro¬ sim naslednje: pravočasno sporoči (ved¬ no priporočeno —-,certificado) na na¬ slov: Hanželič, San Esteban, Sierras de Cordoba, ter počakaj na priporočen od- vor; naj nihče ne jemlje s seboj nobene živali niti radioaparatov; bolni otroci in starejši bolniki naj pridejo le v družbi najbližjih sorodnikov in po nasvetu zdravnika; to velja zlasti za bolne na srcu in tiste, ki imajo visok krvni pri¬ tisk. Naša hiša je namenjena le Slo¬ vencem: Prihod sem je zelo enostaven zlasti z omnibusi. Vozni listek si mesec dni prej kupiš na: Leandro Alem 68 (Empresa “Sierras de Cordoba); ali: Caseros 1068 (ABLO —- Urquisa). Izstopiš tu na “Re- fugio Dolores”, ki je dva klm po San Estebanu in šest klm pred Capilla del Monte. Od postajališča do naše hiše vo¬ di široka ravna cesta, dolga 3 kvadre. Vozni listki za vlak so zdaj menda ce¬ nejši, a so težave s prestopanjem in vlak pripelje sem sredi noči, ker navadno de¬ la hude zamude. Bog daj, da bi naš dom Slovencem vedno omogočal čim prijetnejši oddih, in da bi se vračali na svoje domove in na težko svoje delo vedno zadovoljni in z utrjenim zdravjem. Dr. R. H. SLOVENCI KANADA O tridesetletnem mašniškem jubileju župnika dr. Jakoba Kolariča v slovenski župniji Marije Pomagaj v Torontu, smo kratko poročali. Danes bomo omenili še vse ostale slavnosti, ki so bile združene s tem jubilejem. Za mašniški jubilej so slovenske farne organizacije podarile svojemu župniku nov mašni plašč, ki so ga napravile redovnice v Avstriji. Slavnostni govornik je bil p. Fortunat Zorman OFN iz Lemonta. Po slovesni maši je bilo v dvorani slavnostno kosilo, na katerega so bili po¬ vabljeni župnikovi osebni prijatelji, za¬ stopniki farnih organizacij. Udeležil se ga je tudi minister brez listnice v Onta¬ rijski vladi John Yaremko. Vrsto govor¬ nikov je začel slovenski bogoslovec Franc Skumavc, ki je jubilantu izrekel čestitke tudi v imenu še ostalih dveh slov. bogoslovcev, Rudija Cukjatija in Hermana Šuligoja; v imenu Slov. kat. akad. starešinstva je govoril dr. Srečko Pregelj, v imenu farnih organizacij Ivan Marn. Govoril je tudi minister Ya- remko in naglasil važnost narodnih žup¬ nij v torontski nadškofiji, v imenu francoskih lazaristov in usmiljenih se¬ ster iz province Quebec pa Rev. Rade- nac, superior v Montrealu. Popoldne so bile v cerkvi najprej slo¬ vesne pete litanije, nato pa proslava v dvorani, ki so je svojemu župniku pripra¬ vile farne organizacije. Na proslavi je prvi govoril g. Otmar Mauser, za njim sta mu pa Franci Ferkulj in Marija Mu¬ hič v narodnih nošah izročila duhovni šopek ter šopek nageljnov, slavnostni govornik je bil kaplan Rev. Kopač. V imenu župljanov je župniku Kopaču če¬ stital k mašniškemu jubileju Ivan Peter¬ lin ter mu izročil televizijski aparat. AVSTRALIJA O tragični smrti Jožefa Jelena iz Zavrha v Savinjski dolini smo kratko poročali. Sedaj o njej piše p. Bazilij v Vestniku Slovenskega kluba v Melbour- neuše tole: “Pretresla me je smrt naše¬ ga rojaka Jožefa Jelena, o katerem sem čital poročilo v časopisu ter se pre¬ ko policije tudi podrobneje informiral. Jožeta sem srečal v Bonegilli; prišel je v Avstralijo v lanskem novembru in kmalu po prihodu izginil iz Bcnegille ne- znanokam. Po časopisnem poročilu je bil v okolici Benambre okrog 3 mesece. Dne 3. junija so ga našli mrtvega v samot¬ nem kraju. Zdravniki je ugotovil, da je umrl že pred osmimi tedni. Tamkajšnji župnik je opravil pogrebne obrede. Za- P O SVETU radi okoliščin so ga pokopali takoj po opravljeni komisiji in ni bilo časa, da bi se mogel vsaj z nekaj rojaki udeleži¬ ti pogreba. Naj mu bo ohranjen naš spo¬ min. R.I.P.” Slovenci v Geelongu imajo tudi svoj klub, ki skrbi za družabne prireditve. Zadnji dve družabni prireditvi sta bili v maju in juliji. Obe sta lepo uspeli. Slovenski klub v Melbourne nadaljuje z akcijo za postavitev lastnega doma. V zadnjem času so napravili korak dalje: Zaupniki Dom-a so namreč podpisali memorandum, t. j. pred avstralskim za¬ konom sprejeta določila, po čigar načelih bodo nadaljevali akcijo Dom. Vsa za¬ deva je sedaj s pravnega stališča ure¬ jena ter je v rokah odvetnika. Vsi se se¬ daj trudijo, da bi zbrali čim hitreje kaj več denarja, da bi se lepa zamisel ure¬ sničila. P. Bazilij na rojake naslavlja po¬ ziv: “Nihče ne more reči, da ne ve, kam bo šel njegov denar. Bo že šel na pravo sto, bodi brez skrbi, samo, če ga bo kaj prišlo iz tvojega žepa. Danes velja za vsakega izmed nas samo to: ali se zave¬ damo, kaj nam bo dom pomenil, ali ne. Bodimo darežljivi, saj boš s svojim da¬ rom pokazal, koliko je v tebi še narod¬ ne zavesti. Družina smo-potrebujemo skupno streho.” Tudi Slovenski klub Melbourne je imel v zadnjem času več družabnih prireditev. “Jesenski večer” je bil 17. maja, pla¬ ninska veselica pa 7. junija. Obe prire¬ ditvi sta bili dobro obiskani in sta uspe¬ li v splošno zadovoljstvo. Na planinski veselici je skupina avstralskih rojakov nastopila tudi v lepih planinskih nošah. 13. julija je pa Slov. klub Melbourne imel zimski' izlet v Plenty, združen z veselico, srečolovom, igrami na prostem in keglanjem. Načelnik športnega odseka Slov. klu¬ ba Melbourne je zbral že več slovenskih strelcev ter odšel z njimi na lov na div¬ je svinje. Avstralska vlada je predložila parla¬ mentu osnutek novega zakona za nase¬ ljevanje v Avstraliji. Osnutek predvide¬ va ukinitev zloglasnega določila “Dicta- tion Test” — diktata, s katerim so se oblasti lahko rešile nezaželjenega gosta. V začetku so ta določila uporabljali v glavnem proti Azijcem, v zadnjih letih pa tudi proti evropskim naseljencem, Po novem zakonu bo dovoljen tudi vpo¬ klic staršev, čeprav imajo na vesti kak prestopek v matični državi. Končno novi zakon predvideva imenovanje neodvisne¬ ga komisarja, ki bo edini lahko odločal,, če lahko priseljenca, ki ni še pet let v Avstraliji, deportirajo iz dežele ali ne. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires. 11. DC. 1958 - No. 37 NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA Argentinska trgovinska delegacija je odpotovala v Sovjetsko zvezo, da za kre¬ dit, ki ga ZSSR nudi Argentini v višini 100 milijonov dolarjev, nabavi raznih industrijskih naprav za povečanje petro¬ lejske proizvodnje v Argentini. Delega¬ cijo vodi intransigentni radikalni posla¬ nec dr. Jose Liceaga. Z žitom zasejana površina v Argenti¬ ni dosega v letu 1958-59 5.530.000 hek¬ tarjev ter je za 4.1% večja kot je bila v letu 1957-58. Na provinco Buenos Aires odpade 2.826.000 hektarjev, z njej sle¬ di provinca Cordoba s 1.059.100 hektar¬ jev, za to pa pridejo prov. Santa Fe, La Pampa, Entre Rios itd. Argentinska vlada bo poslanski zbor¬ nici znova predložila v odobritev zakon¬ ski osnutek o brezimnosti delnic. Prvi osnutek so z večino glasov zavrgli že sa¬ mi vladni poslanci na sestanku svojega poslanskega kluba. Argentinska državna loterija je imela leta 1957 čistega dobička $ 1.127.985.747. Ta znesek je vlada razdelila med “si- romašnejše” province, razne občine in dobrodelne ustanove. Na province je od¬ padlo $ 123.195.022. Nizozemska banka Nederlandske Han- del Maatschappij je ponudila argen¬ tinski železniški upravi 70 do 80 milijo¬ nov dolarjev posojila za nabavo razne¬ ga železniškega materiala. Brazilija bo letos kupila v Argentini 750.000 ton žita. Vrednost med obema državama izmenjanega blaga bo obse¬ gala letno vrednost 200 milijonov dolar¬ jev. PO ŠPORTNEM SVETU Po 20. kolu šahovskega turnirja v Por¬ torožu, vodi Talj s 13 točkami; slede GligoriČ z 12%; Petrosian 12 in (1 pre¬ kinjena); Benko 11% (1); Bronstein (1) in Auerbach 11, Olafsson (2), Fischer (1), Szabo (1), Hatanovič in Panno 10%; Pachman 10 (1); Rosetto 6; Car- doso 5 (1); De Greiff 4%; Fuster 2 (2). Prvi trije so dejansko že skoro goto¬ vo klasificiram v petorico, ki se bo pri¬ hodnje leto potegovala na posebnem tur¬ nirju kandidatov za čast meriti se z Botvinikom za naslov svetovnega šahov¬ skega prvaka. V Parizu so zaključili kolesarske pro¬ fesionalne dirke za svetovno prvenstvo. Francoz Rousseau je postal prvak v hi¬ trosti, Švicar Bucher na 100 km za mo¬ torjem, Francoz Riviere v zasledovanju, Italijan Baldini v cestni dirki. ZSSR je dosegla dve prvi mesti v dirkah za da¬ me, Luksemburg pa eno. DRUŠTVENI OGLASNIK Društvo Slovencev sporoča svojemu članstvu, da bo redni občni zbor letos 30. novembra v Slovenski hiši na Ramon Flaconu 4158. Društvu Slovencev je bila sporočena želja, naj bi organiziralo tečaj kaste- ljanščine za naše ljudi, ki bi svoje zna¬ nje v kasteljanščini radi izpopolnili, prav tako pa tečaj slovenščine za starejšo mladino, ki počasi izgublja živ stik s pravilno slovenščino. Odbor Društva Slo¬ vencev je pripravljen oba tečaja organi¬ zirati, če bi bilo dovolj zanimanja. Zato prosimo vse, ki bi se radi katerega od obeh tečajev udeleževali, naj se prijavi- NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO jo do konca tega meseca ustno ali pi¬ smeno v društveni pisarni. Nujna prošnja. Naklada učne knjige za našo šolsko mladino. “Naša beseda” je popolnoma pošla. Ker je povpraševa¬ nje po knjigi še vedno veliko, ponovna izdaja pa zahteva precej časa, se obra¬ čamo na vse tiste, ki knjigo imajo, pa je ne potrebujejo, da jo odstopijo Dru¬ štvu Slovencev, ki je za knjigo priprav¬ ljeno plačati primerno odkupnino. Izku¬ piček za knjige, ki bi bile Društvu Slo¬ vencev darovane, bo namenjen društve¬ nemu šolskemu skladu. Stvar je nujna, zato lepo prosimo za čimprejšnjo pomoč. Društvo Slovencev OBVESTILA šesti slovenski socialni dan bo v ne¬ deljo dne 2, novembra 1958 dopoldne v prostorih na Ramon Falconu 4158, Bs. Aires. Posvečen bo pregledu gospodar¬ skih in socialnih razmer v domovini. Akademiki! Svoj peti redni letošnji sestanek bomo imeli v soboto 13. sep¬ tembra ob 18,30. Na sporedu je disku¬ sijski večer s sledečo temo: DUHOVNA RAZDVOJENOST EVROPE IN RE¬ FORMA. Debato vodi Božo žužek. Pri¬ dite vsi! Mladinski dom ima v “Don Boscu” v nedeljo 14. septembra svoj mesečni se- Gostilna "Ilirija” vabi na pomladansko vrtno veselico DNE 5. OKTOBRA 1958 na svojem lepem vrtnem prostoru s plesom in veselo zabavo. Vsi vljudno vabljeni ALVARADO 350 — Ramos Mejia j Pozor! j Vsi, ki to berete ste vljudno | vabljeni na: ŽENITEV i ki bo v nedeljo, 28. septembra, ! v ciudadelski dvorani v razi- f grani družbi Vaših rojakov r ‘ŽENITOVANJSKA DARILA ! se dobe po maksimalnih cenah na Alvarado 350, Ramos Mejia. Pakete za Evropo vsakovrstne, kako; tudi zdravila, ši¬ valne stroje, radijske aparate, dvoko¬ lesa itd. najbolje in najceneje pošilja Jadran - Pak Charcas 767 in 769 — TE 31-8788 HOTEL PACIFICO Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah od 11-13 ure. Pismena naročila, kakor tudi denar, pošiljajte po giro postal ali z bančnim čekom na ZDENKA KALEČAK j Casilla de Correo 340 - Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani in prispejo v 21 dneh. Znatno znižane cene! Vincencijeva konferenca bo priredila v nedeljo 5. oktobra svoj DRUGI DOBRODELNI DAN v prostorih Slovenske hiše na Ramon Falconu 4158, Buenos Aires, z namenom, da se zbere nekaj več materialnih sredstev za revne rojake in vzbudi v naši skupnosti smisel za krščansko dobrodelnost. SE NECESITA URGENTE SIR VIENT A SIN RETIRO. Quehaceres generales en familia Holandesa. SUELDO $ 1.200. — con časa y comida. Presentarse en: CATAMARCA 3275, OLIVOS T. E. 791 -0814 RADIJSKA , PROPAGANDA OGLASI • TABOR VIAMONTE 448 - T. E. 31 -4462 PROSPEKTI KATA LOGI • LEPAKI stanek. Po sv. maši ob 10. uri predava¬ nje: Ob Črni reki in po Kordiljeri s po¬ kojnim g. Perniškom in druge zanimi¬ vosti. Pozdravlja in vabi na točno ude¬ ležbo odbor. Bojevnik — društvo slovenskih proti¬ komunističnih borcev v Argentini bo pri¬ redilo v nedeljo 28. septembra t. 1. na Pristavi v Moronu spominsko proslavo padlim žrtvam Turjaka, Jelendola in Grčaric. Začetek točno ob 9,30 s. sveto mašo, potem spominski govor, recitacije in pe¬ tje. Vljudno vabljeni vsi rojaki, posebno še člani. članski sestanek Slov. kat. akad. sta¬ rešinstva bo v soboto dne 13. septembra ob 19. uri na Ramon Falconu 4158. Na sporedu je predavanje o mednarodnem položaju. Lepo vabi — odbor. Duhovne vaje za slovenske izobra¬ žence bodo 4. in 5. oktobra in sicer ka¬ kor vsako leto v domu duhovnih vaj San Ignacio v San Miguelu. Začetek v sobo¬ to dne 4. oktobra ob 9. uri s sv. maše. Slov. kat. akad. starešinstvo vabi vse ESLOVENIA LIBRE Edifor responsable: Miloš Stare Redacton Josč Kroselj Redaccion y Administracion: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina člane in sploh vse slovenske izobražen¬ ce, da se čimprej prijavijo ali v Dušno- pastirski pisarni ali pa na tel. štev. 76-9160. JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires LOJZE NOVAK izključno zastopstvo BIJ M AR, S. R. I.. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Ramos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najbolje električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. najfinejši, najmodernejši in najce¬ nejši šivalni stroj za Vaš dom. Mesečna odplačila. * Posvetujte se pri direktnem zastopniku tovarne E I B A R KROJAŠKI SALON NOVAK Cerrito 2245 (višina San Martin 2200, kol. št. 2 in 223) LOMAS DEL MIRADOR SLOVENSKA BESEDA IMA SVOJO DRUŽABNO PRIREDITEV v soboto 13. SEPTEMBRA v običajnih prostorih v Santos Lugares ((Jalte Patrieios 457) Igra znani orkester ?? IIAPPY BRAS” FRANC WERFEL — Prevedel; KAREL MAUSER (102) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main Že dolgo je bilo tega, kar je slišal, da je bolna. Natančnih poročil pa ni bilo niti v Neversu ne. šele čudovite besede “Cher Monseur le Cure, mislim na vas. Vaša Bernardka,” so župnika tako pretresle, da se je takoj odločil za dolgo pot. Že je kupil vozni listek, ko so prišli nerod¬ ni dogodki in ga prisilili, da je potovan¬ je za nekaj časa odložil. Med tem, ko so se moteči opravki razvijali, je čutil pod¬ nevi in ponoči globoko nerazpoloženje, notranji nemir, ki se je stopnjeval do temnega občutka krivde. Ni se mogel znebiti zavesti, da ga Bernadka kliče kot svojega starega varuha. Ko je opravil svoje dolžnosti, je prišel veliki teden. Več kot nenavadno je, da je župnik ob največjih praznikih leta zapustil svojo čredo. Peyramale je to storil. “In kaj bi bilo, če bi me ne bilo več tu?” je rekel svojemu namestniku, ki je prevzel posle. “Star, bolan človek sem, ki živi samo še zavoljo tega, ker uvidevni Gospod zapira eno oko.” Mati Jožefina Imbret je sprejela lur- škega župnika s prijaznostjo in s častjo. Violetni kolar kanonika dokazuje, da s prestola pahnjeni vendar uživa še vse časti in da ima pravico do naslova Mon- seigneur. Prednica mu je takoj postregla z gostoljubnostjo hiše. Kar se tiče sestre Marije Bernarde, je nerazumljivo, da še živi, zakaj po sodbi zdravnikov je bole¬ zen že davno do kraja izčrpala revno te¬ lo. Samo izredno močna in trdoživa duša ubogega otroka še zadržuje zemeljsko življenje. Mogoče pa je nebeška odloči¬ tev, da odlikovanka Božje Matere veliki teden tega leta še preživi na zemlji. Vendar je doktor Saint Cyr že pred tre¬ mi dnevi izjavil, da je smrt lurške čudo¬ delke samo še vprašanje nekaj ur. Bo¬ lečin pa Marija Bernarda od včeraj ne trpi več. Monseigneur Lelonge, škof, je odredil, da ne smemo brez njegovega po¬ sebnega dovoljenja dovoliti nobenega obiska k umirajoči. Mati Imberta se boji, da tudi pri prečastitem lurškem župniku ne bo mogla napraviti izjeme. Takoj pa bo vprašala v škofijski pisar¬ ni. Potlej pa naj se gospod kanonik na¬ pravi domačega in naj se po dolgi poti posluži prigrizka. Peyramale se je hotel razjeziti že za¬ voljo vpraševanja pri škofu, vendar se je obvladal in rekel s svojim starim, za¬ strtim glasom: “Bernardka Soubirous je otrok moje¬ ga farnega občestva. Previdnost jo je že pred davnimi leti postavila pod moje sla¬ bo varstvo...” “Kdo bi tega ne vedel, Monseigneur,” se smehlja prednica in prikima. “Čeprav se v naši hiši po višji naredbi ne smemo pečati z onimi velikimi dogodki, vendar nam je vse do potankosti dobro zna¬ no...” Zgodaj popoldne sta prišli Mati Vau- zous in sestra Natalija po lurškega žup¬ nika, da ga odpeljata v bolnico. Srce starca je pričelo močno utripati. “Ali me bo spoznala?” je vprašal. “Oh, tako jasna je in tako nuj.ua ka¬ kor še nikoli,” odvrne Natalija, ki ne more skriti solza. široka bolniška soba z dvema visoki¬ ma oknoma in tremi posteljami, vse ob¬ dane z zavesami in z nebesom. Dve po¬ stelji sta prazni. Bernadka leži na tretji, ki stoji v desnem kotu sobe. Ob nasprot¬ ni steni je ozka komoda z Marijinim kipom, ki pa ni Fabichov. Nad njim je križ. To je vse. Samo nekaj naslanjačev je še in nekaj majhnih lesenih stolov. Marija Dominik Peyramale gre s težkimi koraki, ki njemu samemu neprijetno bi¬ jejo na ušesa, proti postelji v desnem ko¬ tu. Pred seboj ne vidi nune pri petintri¬ desetih letih, temveč mlado dekle z oz¬ kim, alabasternim obrazom. Nosnice ne- izrečno lepo oblikovanega nosu utripljejo. Otroška usta so rahlo obarvana. Precej visoko čelo je napol pokrito z obkladkom. Velike temne oči so pazljive in apatične hkrati. To so oči Bernardke Soubirous. Dekan, skoraj že sedemdesetletnik, zar¬ di od zmede. Odkašlja se in reče čez čas: “Zdaj sem prišel...” Porinili so mu enega izmed stolčkov. Z veliko previdnostjo se je velikan vse- del. Opravičeno se je bal, da se bo stol pod njegovo težo zrušil. Na odeji sta ležali slonokoščeni roki, ki sta se skušali dvig¬ niti in seči proti gostu. Poskus se ni po¬ srečil. Z veliko previdnostjo je lurški žu¬ pnik s svojo mogočno roko segel po brez¬ močni ročici in jo spoštljivo poljubil. Dve celi minuti sta prešli, preden je Ber¬ nardka docela tiho spregovorila. Kljub vsemu razločen in jasen glas je zazvenel po sobi: “Monseur le Cure, nisem vas nalaga¬ la...” Peyramale je zatrl jok. “Bog ve, ma soeur, da me niste nala¬ gali” je zašepetal. Toda jaz, samo jaz vas nisem bil vreden...” Plašna senca je preletela dekličin obraz. “Vedno znova me vprašujejo, vedno znova...” In potlej, po težkem premolku, prizna Bernardka s tresočim se glasom: “Videla sem jo. Da, videla sem jo...” Dekan ni vedel, kdaj in kako mu je nenadoma prišel na ustnice stari ti. Ka¬ kor, da še ni preteklo dvoje desetletij, kakor da pred njim ne leži nuna Marija Bernarda, s pečatom popolnosti na ob¬ ličju, temveč mala Bernardka Soubirous, stvarca, jasna kot izvir, ki pa je vendar ni moč spoznati. Peyramale s težko, tru¬ dno roko seže bliže k umirajoči. “Da, videla si jo, otrok,” prikima. In znova jo boš videla...” V velikih očeh je plašno premišljeva¬ nje. V premišljevanju vstajajo spomini. Župnik sedi v študijski sobi ob kaminu. In jaz sem tudi tu, oblečena v kapulet, ker je res mraz. Rada bi bila služkinja pri gospej Milletovi. In vprašal me je, če Gospa nima boljše službe zame... Z vzdihom je prišlo preko Bernardki- nih ustnic: “Oh ne, monseur le Cure, ni gotovo, če me bo Gospa vzela za svojo služki¬ njo ...” Končno je dekanu le uspelo, da je pri¬ čel govoriti v lažjem, svobodnem tonu, za katerega se je od začetka boril. “Če je kaj gotovega, otroček,” je de¬ jal, “potem je to. To je najmanj, kar bo Gospa naredila za te.. V dekličine oči je planil žarek pored¬ nosti, poroga. Vsi ljudje so zdaj tako prijazni in dobri. Ali govore odkrito, ali govoričijo samo iz sočutja. "Ne, prav nič nisem gotova, prav nič, oh ne,“ reče z jasnim glasom in neupo¬ gljivo kot prej. “Nič drugega nisem mo¬ gla narediti, kakor da sem bila bolna. In mogoče nisem imela dovolj bolečin..." Tokrat Peyramale ni mogel zmagati joka. “Za vsa nebesa si imela dovolj bo¬ lečin, otroček. Verjemi mi... ” Zdaj je rahel nasmešek preletel nepre¬ mični dekličin obraz. In nenadoma jasni glas ne govori več francoščine, kakor doslej, temveč patoiško narečje svojega doma kakor v otroških letih. “Ah, kako, gospod dekan,” je rekla mala Soubirous, iz Rue des Petintes Fosses. “Zelo dobro poznam bolnike. Vsi malo pretiravamo. Naše bolečine niso tako hude...” In zasopljena po boju s sapo je rekla: “Mislim, da sem imela mnogo manj bolečin, kakor sreče... takrat... tak¬ rat...” Preveč je. Alabasterni obraz je spačen. Oči izstopajo. Doktor Saint Cyr v oza¬ dju sobe zamahne v znamenje. S težavo se Peyramale dvigne s stolčka. Njegovi podeželski čevlji zaropotajo. 4» Šestnajsti april je. Sreda je. Jasna, pri¬ jazna sreda. Jutri bo veliki četrtek s svo¬ jo mogočno liturgijo. V tem času so se¬ stre od Svete Gildarde izredno zaposlene. Okrog poldne se asistentinja Natalija vrne s službene poti. Med samostanski¬ mi vrati jo nekaj zadrži, čudna sila je, ki jo ovira, da bi šla naprej. Marija Ber¬ narda, pomisli Natalija. Ne da bi kaj premišljevala, hiti v bolnico, ki je spa¬ dala v kompleks samostanskih stavb. Sestre strežnice so dvignile Bernardko v naslonjač. V postelji ni mogla več dihati. Sedaj leži na pošev v naslonjaču s širo¬ ko razprtimi očmi in kriči proti Nata¬ liji: