PiMsM ari iUtrtfcnted nnder permit No. 208 aithorized by the Act of Oet. 6,1917, oo fllo it the Poet Office of Chicago, HI. By order of the president, A. S. Burleson, Postauster General.

Največji slovenski ted-nik v Združenih državah
Izhaja Tiako arodo.
Naročnina:
Za Uana, na lato.
Za m«1um......
Za
•to.se
I1.SO .$2.00
NASLOV uredniitva in uprav, ništva:
1951 W. 22nd PUca, Chicago, 111.
Talafon: Canal 2487
-:—_)
OFPICIAL ORGAN
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entond u Seeond-Clasm Matter January 18, 1916. at th« Po»t Offie. »t Chiwc°. IllinoU. ond.r th. Act of August 24. 1912.
r-*
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Issued every • Wednesday
Subscription price: For members, yearly. .$0.96
For nonmembers.....$1.50
Foreign Countries.... $2.00
OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Telephone: Canal 2487
V__>
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATEOF POSTAGE PROVIDEDFOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918.
No. 38.—Stev. 38.
Chicago, 111., 24. septembra (September) 1919.
Leto V. Volume V.
Razne
novice.
Velika stavka jeklarskih delavcev.
Minuli pondeljek dne 22. t. m. Je izbruhnila velika stavka skoro v vseh znanih jeklarskih industrijskih mestih žirom Združenih držav. Ker jeklarski trust noče pri-poznati unije delavcev te stroke, ker jim ne dovoli 8. urnega delavnika, ker jim niče povišati plače in ugoditi še drugim zahtevam, vsled tega počivajo skoro vse jeklarne in železarne; sodi se, da je nad pol milijona jeklarskih delavcev na stavki.
V velikih rudotopilnicah in je-klarnah v takozvanem Calumet o-krožju: So. Chicagu, East Chica-gu, Gary in Indiana Harbor je ua stavki okrog 80,000 delavcev. Samo pri eni družbi (Illinois Steel Co.) stavka 12 tisoč sulužbencev.
Med vsemi stavkarji vlada slož-nost; to jim daje zavest, da bodo zmagali. Unijski organizatorji imajo v glavnem stanu na 90. in Commercial Ave. dela čez glavo pri izdaji unijskih kart in pobiranju pristopnine, ki znaša $2.00.
Leo M. Rogan tajnik mednarodne unije kovinarskih delavcev se je glede stavke izrazil sledeče: "Organizirano se, da bi zmagali in zmagali bomo gotovo. Za sedaj bomo plačevali stavkarjem $2 dnevne podpore; naš stavkarski sklad ne bo tako kmalu izčrpan ker je vsa Ameriška delavska federacija za nami. Zdržali bomo lahko toliko časa, kakor velika jeklarska korporacija. — Trusti-jani nam pravijo, da smo boljše-viki ker stavkamo na podlagi r ših pravičnih zahtev. Jeklarski trust ima sleherno leto okrog $77,-000,000 čistega dobička, nas pa plačuje pri težkem delu po 42c na uro. — Jeklarski magnati so popolnoma tihi; za priznanje naše unije se niti ne zmenijo, mi bomo pa tudi molčali in počivali toliko
časa. dokler ne zmagamo."
V Chikaškem okrožju počiva 53 jeklarn in železolivaren, kjer je delalo v normanem wasu 91,403 mož in sicer:
Tovaren Delavcev South Chicago • • • Gary ..........
Lebanon, Wehrem, Ellsworth, Milton, Johnstown, Woodlawn, Bristol, Roanoke, Sharon, Reading.
V	Ohio: — Cleveland, Columbus, Zanesville, Niles Youngs-town, Mingo Junction, Bellaire, McDonald, Salem, Cambridge, New Philadelphia, Canal Dover, Canton, Wellsville, Martins Ferry, St. Charles, Steubenville.
V	drugih državah: — Baltimore, Md., Allston, Mass., Tecumeh, Mich., Worcester, Mass., New Haven, Conn., Trenton, N. J., Fairfield, Ala., San Francico, Cal. St. Louis, Mo. Louisville, Ky., Detroit, Mich., Syracuse, N Y., Cher-ryvalle, Kans., Carondelet, Mo., Duluth, Minn., Minneapolis Minn. Birmingham, Ala., Bessemer, Ala., Kearny, N. J., Welmington, Del., Elizabeth, N. J. Quiney, Mass., Bettendorf, la., Jefferson-ville, la., Mephis, Tenn., Harrison, N. Y., Jersey City, Mesaba Range, Pulaski, Graham, Ree Island, Ya.. Seattle, Wash., Portland, Ore-Pueblo, Colo., Wheeling, Chester in Morsrantown. W. Ya.
Win. G. Foster iz Pittsburgha, Pa., tajnik organizacije jeklarskih delavcev poroča, da se je v Pennsylvaniji odzvalo klicu k stavki okrog 90 odstotkov vseli delavcev.
New York, N. Y. 22. sept. — Sodnik Eldert Gary, predsednik ravnateljev jeklarske korporaeije ni hotel danes ničesar omeniti glede velike stavke, ko so ga obiskali razni časnikarski poročevalci. Kapitalistični listi zatrjuejo, da se jeklarski baroni ne bodo z lepa vdali ker imajo nad 500 milijonov dolarjev denarja v rezervnem skladu za plačevanje dividend svojim delničarjem; delavci so pa trdno prepričani zmage pri tej stavki, ker se hočejo solidarno držati.
zadevno sodbo vsakemu posameznemu članu U. M. W. of A.
Dalje je bila danes sprejeta predloga, da naj se ustanovi nova narodna delavska stranka, ki bi započela svojo agitacijo pri prihodnjih glavnih volitvah s sodelovanjem neodvisne in farmerske stranke.
Wilsonova izjava o Ligi narodov.
San Francisco, Cal. 19. septembra. — Ko se je mudil predsednik Wilson na svojem potovanju v tem mestu, mu je stavila neka organizacija več vprašanj v zadevi važnih točk nameravane Lige narodov.
Predsednik Wilson je dal na vsa vprašanja povoljna pojasnila in sicer:
a)	Točko glede zastopništva v vrhovnem svetu Lige narodov se bo v toliko izpremenilo, da bosta imeli Anglija in Amerika jednako število glasov.
b)	Na podlagi te lige, ne bodo zamogle tuje vlade zahtevati ameriških čet preko morja.
c)	Liga bo skušala rešit i Shantung zadevo s tem, da bo dobila to ozemlje zopet Kitajska.
d)	V smislu točke 10. ne bodo Združene države prisiljene pomagati Yeliki Angliji v morebitnem spopadu z Irsko.
e)	Y ustavo Lige narodov bp pridejan novi člen XI a ki po določal sestavo posebnega trilninala za reševanje spornih točk in samo-odločevanja med malimi narodi.
(Op. ured. Ta tnova točka bo posebno dobro služila našim Slovencem v od Lahov zasedenem ozemlju.)
riki $1,619,922,872 (nad poldrugi bilijon dol.), naše skupno vojno posojilo zaveznikom pa znaša $9,-646, 419.494 (nad devet in pol bilijonov.)
Socialistinja Ema Goldman bo deportirana.
St. Louis, Mo. — 19. sept. —
Znana in razupita voditeljica socialistov, Ema Goldman bo dne 27. t. m. izpuščena iz zapora v Jefferson City, kjer je morala presedeti 2 leti radi naborne ob-strukcije. Te dni je bilo izročeno "rdeči" Emi povelje od strani naselniškega urada, da bo takoj deportirana v Rusijo, kjer je bila rojena.
"Miss" Goldman je stara sedaj 50 let; v Združenih državah je živela zadnjih 31 let.
Zajedno z Emo Goldmanovo bo ta dan prestal svojo kazen tudi njen sodrug Aleksander Berk-man, katerega čaka jednaka usoda deportacije.
j prejel iz Belgrada kablogram o demisiji jugoslovanskega kabineta.
Se le nedavno imenovani ministrski predsednik Ljubomir Davi-dovič je izročil svojo ostavko princ-regentu Aleksandru vsled tega, ker mirovna konferenca v Parizu ni ugodilo vsem zahtevam Jugoslavije.
V svojem pismu na princ regenta navaja Davidovič dejstvo, da sedanja, ozir. njegova vlada na noben način r.oče in ne more prevzeti kake tozadevne odgovornosti.
Prine-regent Aleksander bo naročil sedaj kakemu drugemu političnemu voditelju da sestavi novi kabinet.
East Chicago liegewisch .. Hammond .. Milwaukee . Waukegan Evanston
Joliet.....
Rockdale . .
20	23,375
.6	19,900
8	14,000
3	2,550
2	2,500.
6	4,778
1	3,000
1	3,000
1	800
4	15,000
1	2,500
	91,403
SLOVENSKI STAVKARJI!,
Naš skromen nasvet je, da se držite vsi kot en mož v tej veliki borbi za dosego vaših pravic. Ne bodite omahljivi! Bodite v tem resnem^renotku mirni in trezni! — Prepričani smo, da ga ni rojaka med nami, ki bi šel opravljat skebska dela. V slogi in vztrajnosti boste zmagali!
t Jugoslovanski konzulat v Clevelandu.
"A. D." je prejela iz Washing-tona, D. C. poročilo^ da bo vlada S. H. S. v doglednem času ustanovila v Clevelandu jugoslovanski konzulat. Upamo, da bodo ti konzulati ustanovljeni kmalu tudi po ostalih večjih ameriških jugoslovanskih naselbinah.
Skupaj.......
Jeklarski trust in drugo kovinarske družbe sirom Združenih držav so imele koncem 1. 1918 zaposlenih nad pol milijona železarskih delavcev in sicer: V. S. Steel korporacija.. .268,710
Bthlemen Steel Co...... 933,000
Midvale Steel & Ordn. .. 40,000
Crucible Steel Co........ 35,000
Jones & Laughlin Co..... 20,000
Republic Iron & Steel Co. 14,668 Youngstown Sheet & Tube 13,500
Lackavanna Steel Co.....12,01»
Inland Steel Co.........I2'000
Končana stavka stavbinskih delavcev.
Minulo soboto jc bila v Chicagu končana nad 2 meseca trajajoča stavka tesarjev in ostalih organiz. stavbinskih delavcev. Družbe so se udale in dovolile zahtevano plačo $1 na uro. Dne 22. t. m. so se vrnili vsi delavci na svoja mesta, kajti razni pogodbeniki imajo za okrog $27,000,000^ vrednosti neiz-vršenega dela. Škoda, za razne kotraktorje, povzročena vsled te stavke znaša okrog sto milijonov dolarjev; delavci so pa izgubili vsled nezaslužka okrog $27,000.-000; stavkalo je namreč 82,000 organiziranih delavcev te stroke.
Kardinal Mercier, častni meščan New Yorka.
New York, N. Y. 17. septembra. — Znani belgijski kardinal Mercier, ki je dospel dne 5. t. ni. v Združene države na obisk, je postal danes častni meščan New Yorka. Visoki cerkveni prelat je gost tukajšnjega nadškofa llay-es-a. — i
Danes, ob obletnici pok. kardinala Farlcy-a je opravil kardinal Mercier v katedrali sv. Patrika slovesno zadušuico, koje se je udeležilo na stotine duhovnikov in vernikov vseh slojev. Tako redke in tako slovesne službe božje še ni bilo v tej katedrali, kakor danes.
Kardinal Mercier je. posetil danes tudi newyorškega župana Hy-lan-a (katoličana). Župan je odličnega gosta prisrčno sprejel in pozdravil ter mu izročil diplomo častnega meščana mest New York.
Naval v Evropo.
New York, N. Y. 20. sept. — Ncwyorski pristaniščni nadzornik zatrjuje, da se je odpeljalo danes od tukaj na 11 parnikih 4824 ino-zemcev v Evropo in Južne Ameriko. Tolikega navala se še ne pomni, odkar je vlada odstranila stroge določbe pri potovanju v inozemstvo.
Skupaj ............513>898
V Pennsylvaniji je stavka jeklarskih delavcev v sledečih mestih in krajih:
Pittsburgh, Bessemer, Cochran. Munhall, Rankin, Etna, Homestead, McKees Rocks, Greenvil e, Steehon, Moneseen, New Castle, Sharon, Neville, Braddock, Dono-ra, Allentown, Farrell, Clairton, New Kesington, Scottdale, \ an-dergrift, Hyde Park, Leechburgh, Cambridge, Pencoyd, Elmira Heights, El wood City, Versailles, So. Bethlehem, Lehigh, Titusville,
S konvencije premogarjev. Cleveland, Ohio. 22. sept. — Na tu se vršeči konvenciji zveze premogarjev (U. M. W. of A.) je posebni odsek danes sklenil, da naj premogarji ne započnejo stavke iz simpatije do jeklarskih delavcev, ki so danes širom držav osta-vili delo; pač jim bodo pa v skrajni sili pomagali na kak drugi način.
Dalje je bila soglasno sprejeta resolucija, da naj se takoj odpokliče ameriške čete iz Rusije, da naj Združene države podpirajo ir ske zahteve ter samoodločevanje vseh malih narodov.
Glede odobritve Lige narodov je ta konvencija sklenila, da se v celoti ne strinja s tem političnem vprašanjem, pač pa prepušča to-
Izdaja 2 centnih novcev.
New York, N. Y. — Neka ženska patrijotična zveza je započela kampanjo, da 'bi vlada izdala zopet novce po dva centa v čast in spomin pok. predsednika T. Roosevelta.
Ta denar, ki je bil še 1. 1874 spravljen iz prometa, bi bil oso-bito sedaj prikladen pri plačevanju vojnega davka, pri kupovanju časnikov in prevoznim na cestnih železnicah.
Kampanjski teden za "Salvation Army."
Od 22. do 27. t. m. se vrši širom držav kampanja za nabiranje doneskov za največjo in najbolj znano ameriško dobrodelno družbo Salvation'Army (Rešilna armada), ki je našim vojakom v minuli vojni največ pomagala. Te družbe ne more noben ameriški vojak zadostno prehvaliti.
Ker bo "Salvation" armada nadaljevala s svojim plemenitim delom zopet doma, oziroma v Združenih državah, zato namerava nabrati $4,000,000.
Rojaki in rojakinje! Prispevajte po svoji moči za to dobrodelno armado! V Chicagu je dosti dosluženih vojakov, pa tudi drugih določilo svoj enodnevni zaslužek v to svrho.
Naša armada v Evropi. New York, .N. Y 18. sept. — Včeraj je dospelo v transportnim parnikom "Mt. Vernon" 100 članov ameriške misije, mudeče se v Berlinu; poleg tega se je izkrcalo tudi več tisoč drugega vojaštva.
Število ameriških vojakov v
Evropi znaša sedaj še 82,000 __
Novo vojno posojilo Italiji.
Washington, D. C. 20. sept. — Vlada Združenih držav je na novo posodila Italiji $1,146,927; s tem znaša njen skupni dolg Ame-
Pozor pečlarji!
New York, N. Y. 20. septembra. — Včeraj je dospela iz Evrope Mrs C. C. Seymour, rodom iz Camden, N. Y. z zanimivo novico, da pride v kratkem v Združene države pettisoč (5000) angleških nevest, ki bi se rade tukaj omožile. Mrs Seymur je bila v vladni službi onstran morja, kjer je nadzorovala transportaci-jo nevest ameriških vojakov. Tekom 8 mesecev je navedenka pomagala pri potovanju 3500 vojnim nevestam in 257 otrokom zastopanih po 22 narodnostih. Izmed teh je bilo tudi 150 čehoslo-vaških uevest. (Slovenske neveste še čakajo. Op. stavca.) — S parnikom "President Grant" dospe dne 22. t.,m. v New York na-daljnih 490 vojnih nevest.
Demisija jugoslovanske vlade.
Washington, D. C., 16. sept. —
Zunanji informacijski urad kraljestva S. H. S. v Washingtonu je
Mirovna pogodba z Bolgarijo.
Washington, D. C. — Mirovna pogodba z Bolgarsko je bila te dni obijavljena po državnem depart-mentu. Pogodba je po večini enaka avstrijski mirovni pogodbi. Več točk v njej je popolnoma enakih, ter so nameščena le druga imena.
Bolgarska zapadna meja bo na štirih krajih dodeljena Srbiji in zapadno Tracijo bodo vzelo zavezniške sile brezpogojno. Romunska meja ostane neizpremenjena, vendar se razume, da pride vprašanje o Doforudži na površje pozneje. Poskrbelo se je zA manjšinske narodne skupine v onih krajih, da bi ne bili napadeni po večini drugih narodov ali ver.
Bolgarska armada se mora zmanjšati na 20,000 mož v treh mesecih. Vstop v vojaško službo mora biti prostovljen. Vse zračno in morsko brodovje se mora podati. Izdelovanje vojnih potrebščin se mora omejiti na eno samo tovarno: vse druge se mora opustiti.
Bolgarska mora plačati vojne odškodnine v znesku dveh in en četrt bilijona frankov v zlatu. To svoto mora plačati v teku 37 let.
Vse stvari, umetnine, historične znamenitosti, katere se je v teku vojne vzelo Romuniji, Grški in Jugoslaviji se moro povrniti. Zaplenjeno žSvjno se mora povrniti v teku šestih mesecev.
Skozi pet lot mora Bolgarija dati »Jugoslaviji letno 50,000 ton premoga kol v odškodnino za srbske premogove rudnike, katere so Bolgari uničili ali pokvarili, da bo vzelo najmanj pet let, da sijih zopet popravi.
Ostale, točke, zlasti one ki se tičejo finančnih zadev so zelo enake Avstrijskim.
Bolgarija ima 25 dni časa, da odobri to pogodbo, ali predloži kak protest.
Načelnik bolgarske mirovne komisije, general Teodorov se je prod mirovno konferenco opravičeval, da bolgarsko ljudstvo ne zadene krivda vsled vstopa v vojno, "pač pa bivše vlado. To priznava njegovo ljudstvo, ki bo moralo sedaj nositi posledice minule vojne. General Teodorov je prosil dalje zaveznike, da naj ne kaznujejo prehudo oBlgarije, ker je bila tako prevarana po svojem bivšem vladarju.
Mesto Reka naj bi ostalo nevtralno, vendar pod nadzorstvom Italijanov. Vsi pomoli reškega pristanišča tako tudi vse, v to mesto vodeče železnice bodo interna-cijonalizirane, da bodo imeli tudi Jugoslovani dostop do njih.
Ta načrt je bil poslan tudi predsedniku Wilsonu v odobritev še dne 17. t. m. Tudi Anglija in Francija se zavzemata za to rešitev reškega vprašanja. Govorica je, da so s tem baje? tudi Jugoslovani zado volni.
Rim, 22. septembra. — List "Messagero" poroča, da so se te dni izkrcali ameriški pomorščaki v Baku, malem obmorskem mestu, 10 milj južno od Reke. V Reškem pristanišču se pa nahaja neka a-meriška bojna ladja.
Italijanski vojni department je poslal po generalu Badoglio upornemu kapitanu Gab. D'Annun-zio ultimatum, da mora s svojimi četami do 22. septembra zapustiti Reko. ,
D'Annunzio se pa nikakor ne o-zira na ta- ultimatum, ter pravi, da rajše pogine v boju za osvoboditev Reke, kakor se pa uda.
Karol Habsburški ostane v Švici.
Ženeva, 20. sept. — Bivši avstrijski cesar Karol uradno zani-kuje vest ,da se misli s svojo družino preseliti na Špansko. Njegov privatni tajnik javlja dalje, da bo ostal g. Karol Habsburški še nadalje v Švici.
Kajzerjeva tožbenica je izdelana.
London. — Sir Arthur Hewart, generalni pravdnik Anglije je iz-* delal in dovršil vse tožbene spise, na podlagi katerih bo bivši nemški kajzer sojen pred svetovnim tribunalom. Zavezniki (izvzemši Italije) ga bodo poklicali na odgovor vsled kršenja mednarodnih postav v minuli svetovni vojni.
Čez nekaj dni že bo dobila llo-lanska uraden po/.iv ,da izroči bivšega kajzerja posebnim sodnikom v svrho obravnave in kaznovanja.
Francoski socialisti in mirovna pogodba.
Pariz, 18. sept. — Danes je imel Jean Longnet, vodja manjšinske social, stranke v pošlaneki zbornici daljši govor, v katerem je na-glašal, da njegovi tovariši ne bodo glasovali za odobritev mirovne pogodbe z Nemčijo. Pri tem je navajal vzrok, da je bil mir Nemčije usiljen in da Amerika ter Anglija nista prevzeli dovolj vojnih stroškov na svoje rame.
Nemiri v Reki. Pariz, 22. septembra. — Uporniške čete Gabrijela D'Annunzio so pričele zadnje dni razširjati svojo okupacijsko črto v jugoslovansko ozemlje .Dosedaj so zavzele že sedem milj v bližini Reke, kjer se prostira višina Pieniak?
Pri tem zasedanju niso Jugoslovani izvršili, ali pokazali še nobenega odpora, tako, da doslej še ni prišlo do kakega medsebojnega
spopada.	#
Poroča se ,da bo vrhovni mirovni svet reško in dalmatinsko vprašanje v par dneh rešil. Načrt za to je že izdelan.
Premestitev mirovne konference v London.
Pariz, 20. sept. — Današnji Usti prinašajo vest, da bo glavni stan mirovne konference kmalu premeščen v London vsled izrecne zahteve min. preds. Lloyd George. Anglija, ki se zelo zanima za turške interese bi rada, da bi se mirovna pogajanja s Turčijo vršila v Londonu. Nekateri listi pa poročajo, da bo mirovna konference v kratkem razpuščena, ker se bodo vsa zaostala mirovna pogajanja lahko izvršila potoni izvanjskih diplomatičnih uradov.
Nova prestolnica ogrske republike.
Basel, 19. sept. — Dunajski list "Neues Tagblatt" poroča, da namerava sedanja ogrska vlada premestiti glvno mesto, ali ogrsko prestolnico iz Budimpešte v Stolni Belgrad (Stuhlweissenburg). To meto šteje 35,000 prebivalcev in leži 35 milj južnoiztočno od Budimpešte nedaleč od jezera Balaton. V Stolnem Belgradu so bili od 11. do 16. stoletja vsi ogrski kralji kronani.
S. K.
8 Društvena naznanila in dopisi.
V POJASNILO VSEM KRAJEVNIM DRUŠTVOM!
28. .septembra, t. ob tretji uri popoldne. ^,	,
Zbirali se bomo ob 2. uri pop. v Te dni smo prejeli od nekoga iKnavsovi dvorani in so prošcni
krajevnega društva v Pittsburgh, i Pa., uradno naznanilo s prošnjo za objavo v 44Glasilu."
Ono društvo naznanja vlečeno številko pri srečkanju, oziroma žrebanju cekina za $10. — in ime osebe, ki je cekin zadela. •
Večkrat se pripeti, da nam društva pošiljajo za objavo naznanila za srcčkauje kake zlate irrc, itd. v korist bolniške blagajne. Takega naznanila pa nismo priobčili, ker ga irt? smemo, ker to poštna postava prepoveduje na podlagi točke 265 oddelek 2/3.
Tako je tudi strogo prepovedano pošiljati po pošti srcčkalnc ti-kete (žrebe)i cirkularje, pisma in časopise z oglasi ali naznanili o srečkanju. Državna, oblast smatra vse te stvi»/i da so v zvezi z loterijo in loterija je pa v Združenih državah strogo prepovedana. Kdor prekrši to postavo, se ga kaznuje z visoko denarno globo, državnim zaporom, ali obojem, listu (časopisu) kijmspešujc loterijo se pa odvzame pravica pošiljanja po pošti.
Vsled tega opozarjamo vsa krajevna društva, da naj bodo pri tem zelo previdna. Dopisov in naznanil o srečkanju tudi v prihodnje ne bomo priobčevali, ker se uredništvo noče vsled te-podajati v nikako nevarnost..
Pisma iz stare domovine.
JEDNOTE.«. SEPTEMBRA 191*.
stanujoč Jolietu je
člani, da se polnoštevilno udeleže te slavnosti, kajti društvo sv. Vida št. 25 KSKJ in društio Marije Magdal. št. 162 sta h i prava sobrat in sosestra po j pravilih* KSKJ: radi tega je dolžnost vsakega člana našega društva, da se zagotovo udeleži slavnosti blago-slovljenja nove zastave kakor gori označeno. Pomnite, da je razvitje nove zastave za vsako društvo velikega pomena; zastava jc ponos in najdražja svetinja društva, pod katerg se zbira članstvo pri raznih prilikah. Kako bo pa še ponosno to vrlo žensko katoliško podporno društvo na svojo novo krasno zastavo, ki bo vedno vabila verne sestre in tudi druge verne Slovenke pod svoje okrilje.
Pri tej priliki izražam že danes omenjenemu društvu sv. Magdalene iskrene čestitke, da si je v tako kratkem času obstanka nabavilo dragoceno zastavo; želim mu pod isto mnogo napredka in blagoslova božjega!
S sobratskim pozdravom do vsega članstva KSKJ.	;
Josip Russ, tajnik dr. sv.
Vida št. 25. KSKJ.
ga
Uredništvo "Glasila K. S. K.
Jednc^e.'
Listnica npravništva.
II. IZKAZ DAROV.
za pogorelce, člane dr. št. 45 v East Helena, Mont.
Dr. sv. Petra in Pavla št.
62 Bradley, 111.......$10.00
Dr. Mar. Zdr. Bol. št. 94 Cumberland, Wyo. . . .
10.00
Dan za šla pisma ga kraja,
O pošiljajnu lista članom v staro domovino in zameni.
Zadnji čas je prejelo upravni-tšvo "Glasila" že več naročil, da bi pošiljali list v staro domovino onim članom, ki so vzeli potni list in odpotovali v Jugoslavijo.
Naravno jc, da jc vsak tak član opravičen do prejemanja "Glasila" ker ga jc z drugim asesmen-tom za toliko in toliko časa plačal. Ker pa v inozemstvo ne moremo pošiljati lista tako po eeiji kakor tukaj, radi tega nuj sobr. tajniki in sosestre tajnice krajevnih društev vpoštevajo v tem o-ziru tole.
Za vsako številko lista, ki gi;c v stari kraj moramo plačati en rent (le) poštnine; to znaša na leto 52 e; za pol leta 26 c. (Man, ki hoče dobivati list v staro domovino, naj to razliko posebej plača tajniku (ici) društva, in sicer tedaj ko vzame potni list. Tajniki lahko pošljejo to svo-to v poštnih znamkah naravnost na upravništvo "Glasila." Zaeno naj nam vsak tajnik piše. za koliko «asa je vzel član potni lisi za Evropo; kdor ni doplačal razlike pri poštnini . se mu bo primanjkljaj odračunalo od plačane redne naročnine z asevmcntoni vred. Blagovolite pa upravništvu tudi vedno naznaniti stari naslov takega člaira.
Še nekaj pojasnila Glasila. Ako dobiva kaka družina več številk našega lista in bi rad ta, ali drugi pošiljal svojo številko kakemu sorodniku, ali pri- j ničrila. jatclju tu v Združenih državah,! ali pa tudi v staro domovino, to, lahko stori proti doplačilu.
Kakor znano jc dandanes 'Glasilo K. S. K. Jednote" najcenejši in največji tednik.
Za nečlane velja za Ameriko samo $1.50 na leto; za Evropo pa $2.00. Kdor hoče torej list zamenjati, mora doplačati 54 c na leto za Ameriko in $1.04 za Evropo.
Zadnji čas penija na ta način že več kot 50 članov "Glasilo" svojcem v staro domovino. Dobili smo že pisma od teh naročnikov, da naš list z velikim zanimanjem in veseljem čitajo.
Končno prosimo- da naj se vsaka taka prememba izvrši uradnim potom, ali s posredovanjem društvenega tajnika ice) in ne naravnost.
Uprava "Glasila K. S. K.
Jednote."
Dr. sv. Jožefa
Barberton, Ohio Dr. sv. Jožefa Waukegan, III. .
št. 23
št. 53
5.00
5.00
Skupaj
I. izkaz
.$30.00 .$24.30
Skupaj...........$54.30
Iskrena hvala vsem darovalcem ! Denar odpošljemo na pristojni mesto, ko se nabere še malo večja svota skupaj.
ZAHVALA IN POTRDILO.
Za pogorclcc je darovalo društvo sv. Barbare št. 40 Hibbing-Minn., znesek $5. — Svoto hvaležno prejel naravnost od tega dru-Št va .
Za dr. sv. Cir. in Met. š:. 45 v Ivast Helena, Mont. x
John Kamby, tajnik.
Chicago, 111.
dnem čitaino razna do-naših rojakov iz stare-j iz katerih se vidi globok izraz hvaležnosti ko so prejeli poslane darove <vl1 svojcev živečih tu v Ameriki. Ginjeni veselja j blagrujejo dobrotnike, kateri so j se jih spomnili še ob času, ko je bila potreba največja. Vsaj /a enkrat so ti reveži .pozabili vso lakoto in pomanjkanje, ki jim je j povzročila nesrečna vojna. Kakor razvidno iz došlih poročil se jc zameni j glede živil v Sloveniji vsaj deloma na boljše obrnilo, a druga poročila pa govore o slabih poljskih pridelkih, ker jim je toča vse u-
Sobrat Frank Laurie, na 624 Summit St. v prejet te dni od svoje matere in sestre iz Srednjega Lipovca, fa-ra Ajdovec pri Žužtmiberku pismo sledeče vsebine
Dragi moj sin!
Najprvo lepo pozdravljam tebe, ženo in otroke. Naznanjam ti, da sem prejela blago (kišto) od tebe in se vam prav lepo zahvaljujem. Bog vaiu stoterno povrni to dobroto f jaz vaju ne boiu pozabila. Želela sem vedno dobiti kako pismo od vaju; no zdaj je pa prišlo pa še več , česar se nisem nadejala.
Vprašaš me, če jih je dosti tu-kaj-inc^ vojno pomrlo? Da, žali-bože veliko je bilo ubitih, čez trideset iz našega okraja, da ti vseh še našteli ne morem. Martinov stric so umrli pri vojakih; žena jc umrla za špansko boleznijo doma in ena deklica, pri tej družini so preostali sami otroci doma, sedem po številu; ali ni to žalostno! Pri Lazetovih v Velikem Lipovcu so ostali tudi sami otroci brez starišev, oče je pri vojakih umrl, mati pa doma. Mica Palko-va je bila pri Lozetovih omožena; Zefa Tkačeva se je omožila v Treči vasi; obe sta umrli; slednja je pustila 4 male otročice. Pri nas je dosti žensk pomrlo za špansko boleznijo, med tem ko so bili go spodarji ubiti v vojni. Tudi pri nas smo bili vsi hudo bolani.
Jože je prišel iz Rusije kjer jc bil 4 leta zdoma. Tedaj so bile težave za nas in zanj, osobito ko jb prišel domov, ker je tudi hudo zbolel in vsi otroci in me za njim. Pa smo hvala Bogu počasi zopet okrevali vsi. •
Pri nas v našem kraju letina slabo kaže; ne vem kako se bomo čez zimo preživeli; draginja je taka. da se ne iyore izhajati; pa se nam vse še iva hujše kaže. Posebno draga je obutev in živina; en par volov velja čez K8000 —, pa še niso taki. da bi orali. Lansko leto smo dali pri nas še čez K 1000 — samo za obutev. Prosim te torej, ako bi nam uiogcl poslati kaj čevljev, ako ni tam predrago; bomo že poravnali.
Prosim, ne zamerita mi, ker se vama res ne morem zadostno zahvaliti za vse. kar sta nam poslala; koliko bi nas vse to veljalo, če bi stvari tukaj kupili? Pa saj se jih še ne dobi. Bog Vama torej stokrat poplača!
Z iskrenim pozdravom do vas vseh, tvoja hvaležna
Mati.
«
ga svaka Mihael Grivec, naj nu ga naznani zaradi važnih stvari, za kar se že vnaprej lepo zahvaljujem. Dotičnik je živel pred 3 leti v Red Cliff, Colo.
Z rojaškim pozdravom
' Prank Lavrič, 624 Summit St. Joliet, 111.
Taktika velike čet-vorice v Parizu.
co in zasedenem okrajem na No- bran gre za direktno pomoč. Svo-tranjskem?	je uradne stroške pokriva Ameri-
Ali bodo vse te kraje res Itali- can Yugo-Slav Relief iz sredstev, jani s-silo obdržali? Ako se to iz- izvirajočih iz privatnega daru. vrSi, potem bodo naši nesrečni Ne plačuje nikake najemnine,
bral !
Zima se bliža, obleke in obuva-|la nimajo, ako se sploh kjer dobi, J so pa cene tako visoke, da posamezniki niti misliti ne morejo, da bi kaj kupili vsaj za silno potrebo. Da še vsaj ta beda.nekoliko o-lajša,, si je Z. J. Ž. in D. širom Amerike nadela nalogo, da vrši to človekoljubno delo. Za ves trud, žrtve in delo ne zahtevamo nikake koristi in hvale, pač pa žc-jlimo in prosimo od stranj rojakov ; splošne podpore.
Minuli tridnevni bazar v Pula-jski dvorani v Chicagu se je izvršil še precej povoljno z 410 dol. čistega preostanka. Razun tega je pa še preostalo toliko lepih in dragocenih dobitkov, da smo sklenile še dvakrat obdržavati enaki bazar.
Prvi bode dne 5, in drugi dne 12. oktobra, t. j. dve zaporedni nedelji, in sicer v Hoerberjevi
NAZNANILO.	dv/?rattl 2131 Blue Is,and Avc'
Chicago.
Iz urada društva sv. \ ida St. j 25. Cleveland. Ohio., se naznanja ZatoreJ Plovno prosimo ce-članstvu tega društva, da je hi\o u^no slovensko občinstvo iz China zadnji redni seji sklenjeno,, ea»e 111 okollce' da ^ PolnoStevil-da se naše društvo korporativno 110 ude,ezl te8a bazarja, in tako vdeleži slavnosti razvitja in bla-lpoka2c lubezei1 1,1 s<*ute do ubo-goslovljenja nove zastave društ- «e*» naroda v stan domovini, va Marije Magdalene št. 162; Odbor ._<	t 1
KSKJ, ki se vrši v nedeljo, ti ne I Zveze Jugosl. Žena in Deiklet.
Dragi ni i
lz srca vas pozdravljam jaz, moj mož in otročieka. Tudi nama sc je enako dobro storilo, ko sta nam poslala toliko blaga. Sama ne veva, kaj naj bi midva storila za vaju, ker sta tako dobrosrčna. Neizmerno smo bili veseli, ko smo dobili zaboj. Kako se veselita Anica in Jožck ameriških kapic, vedno jih nosita; rekla sem jima "To sta poslala striček in teta i/ Amerike." — Vsega smo tako veseli, da no morem s peresom opisati.
Dragi mi brat! lz hvaležnosti do tebe bom dala za sv. mašo v Ajdovcu in na Zaplazu za srečo, in vajno zdravje in zdravje vaju-ne cele družine. Šli bomo na božjo pot z otrokoma na Zaplaz, kjer bomo molili za naše dobrotnike. Drugega Vama jaz n emorem povrniti. Bog in sv. Marija naj Vama poplačata to dobro delo že na tem, osobito pa na onem svetu!
Naznanjam ti, da teta Hribska jc zelo bolana in da ne bo ostala več dolgo pri življenju. — Špano-vc jc zadela nesreča, ker je strela udarila v kozolec da jc zgorel; najbolj žalostno je pa, ker je Francinega moža ubilo ko je bil ravno pod kozolcem in Jožeta Štravsovega iz Tepče vasi ki je bil pri Španovih oženjen; tri male otroke je pustil.
Prosim vaju, če bi nam poslala kaj čevljev; pišita prej, kako.naj tja denar pošljemo v kako hranilnico ,iiaš denar ni sedaj dosti vreden. Jože se vama zahvali za vse; vsi se Vama zahvalimo še enkrat. Pišite še kaj kmalu. Micka pravi, da pride k tebi če bo zdrava, ker jo veseli Amerika.
Pozdravljeni! Z Bogom!
Tvoja sestra
Josipina Novinc.
Dostavek. Ako ve kedo izmed cenjenih rojakov za naslov moje-
Že več mesecev sedi nekaj diplomatov pri zeleni mizi v Pari-zfr, kjer odločujejo usodo in bodočnost skoro vseh svetovnih narodov. Najprvo so prišli na vrsto Ncmei; tem so dedili Avstrijci in Bolgari; torej vsi premaganci. Poklicani so Ipli tudi zastopniki drugih držav, oziroma narodov, da izrazijo svoje želje pred tribu-nalom "velike četvorice." Eni izmed teh so se vrnili zadovoljni domov, drugi pa užaljeni, razočarani in — prevarani. Čeknu pa tudi ne? Velika četvorica gleda pri barantanju z malimi narodi kaj rada ediuole na svojo lastno korist; predvsem pa Anglija in pohlepna Italija.
Kakor znano, zastopa interese. Slovencev posebna mirovna ko misija v Parizu, ki se je morala priklopiti Srbom. Kako požrtvovalno in naporno delujejo in se mučijo ti zastopniki slovenskega naroda, zbrani v Parizu,' čitamo lahko zopet v današnjem izbirnem poročilu "Nekaj iz Pariza", izpod peresa, ameriškim Slovencem dobro znanega župnika Rev. Jurij Trunk-a. To poročilo je pri-občeno na tretji.strani tega lista.
Naša slovenska mirovna komisija dela noč in dan, da bi rešila, kar je še za rešiti, lz posebne milosti pobere tu in tam kako drobtinico iz bogato obložene zelene mize velike četvorice. Žal, da nam "pravični" zavezniki niti drobtinic naravnost ne privoščijo! Ta ka je torej taktika velike četvorice v Parizu. Kolikokrat so že skušali slovenski mirovni delega-tje da bi bili uradno zaslišani. Pa vse zaman! Velika četvorica sc izgovarja: "Z Vami nočemo i-iricti nobenega posvetovanja, ker ste premaganci. — " Glavna pod-pihovalka jc pri tem požrešna I faiija. ker sc opira na svojo tajno pogodbo. Mi pa pravimo ,da bo zgodovina svetovne vojne dokazala resnico o premaganih in zmagovalcih. — Če 'bi se ne bili lansko jesen uprli jugoslovanski poi-lii in divizije povelju avstrijskih generalov — če bi se lic bili naši slovenski. fantje ob Soči in Piavc odločno uprli streljanju na sovražnika— če bi se mu ne bili celo pridružili — če bi sc ne bili naši jugoslovanski pomorščaki držali tako premišljeno pri predaji avstrijske mornarice, — bi morda trajala vojna z Italijo še danes? Jugoslovani bi bili lahko vse avstrijske bojne ladje potopili, ko jc bila zadnja ura Avstriji, pa so jih rajši izročili nepoško dovane zaveznikom. Zavezniki so torej s pomočjo Jugoslovanov u-ničili nemški in avstrijski milila-rizem. In kako zalivalo žanjejo Jugoslovani danes za to?--
V prihoofiiji številki bomo priobčili nad vse zanimivo-pismo nekega ameriškega kapilana, ki jc bil priča pri predaji avstrijske mornarice zaveznikom. Ta kapitan dokazuje, da gre Jugoslovanom toliko zasluge kakor ostalim zaveznikom pri pridobitvi zmage.
In na mirovni konferenci še danes ni do cela rešeno jadransko vprašanje. Govori in piše se pač veliko o Reki in Dalmaciji. Kaj je pa z našim Trstom, Istro, Gori-
Slovenci v resnici vsled minule vojne najbolj oškodovani in prizadeti. Italijan bo z dovljcnjem pravičnih? zaveznikov iztrgal pljuča iz našega narodnega telesa! ---- Vse to kriči po maščevanju. In isto bo enkrat zopet za Italijana usodno Ogenj v vasi se lahko pogasi; ne more pa nobena sila pogasiti srda in notranjega ognja med narodom.
Taktike velike četvorice res ne moremo nikakor umeti. Vedno sc govori in piše o osvobojenjn in zaščiti malih narodov, med tem ko ta četvorica naravnost peha Slovence v italijansko žrelo. In pri tem tudi ne razumemo našega predsednika Wilsona, kake pojuie ima o sanioodlocevanju premaganih narodov. V zadevi irskega vprašanja sc jc šele te dni Wilson izrazil, da mirovna konferenca ni zamogla, ali smela ničesar ukccniti v zadevi samooo-dločevana prebivalcev kakega drugega ozemlja; isto 'sc jc določilo samo za one pokrajine, ki so pripadale premaganim cesarstvom, torej centralnim zaveznikom.—Ali ni spadala Gorica, Trst. Istra in precejšen del Kranjske (Notranjske) premagani AVstri-ji ? Čemu se tudi za prebivalce teh krajev ni v Parizu določilo Mimoodoločevanje (plebiscit) ? Ali mislite na ta način pridobiti Slovence (Jugoslovane) za Lig.> narodov? Mcšetarji v Parizu hočejo postaviti iz dežja pod kap. Radovedni smo, koliko časa bo trajal mir ob našem slovanskem Jadranu na podlagi toč'; Lige narodov? — Razdrl se bo < orožjem še predno bo Liga narodov stopila v veljavo.
kajti Dr. Harris iz New Yorka jc blagodarno prepustil uradu brezplačno vporabo prostorov'na 15. iiastropju v 511 Fifth Avenue, New York City.
Odbor American -Jugoslav Re-lief-a je sestavljen od Amerika u-eev, ki delujejo nesebično v pomoč jugoslovanskim otrokom. Ker je najbolj nujna potreba danes v Jugoslaviji posebna hrana za nor malni razvoj otrok, katero hrano je mogoče^dobivati sedaj le s po* močjo posebne pomožne organiza* cije, in 2) ker je American Relief Administration European-Children's Relief, pod vodstvom Mr. Hooverja najbolj merodajna organizacija za prehrano Otrok, zato American Yugo-Slav Relief poživlja vse svoje prijatelje in vae druge organizacije interesirane v pomožni akciji za Jugoslavijo, naj ga podpirajo v tem njegovem blagodarncni delovanju. Njegov uspeh pomen ja rešitev naraščaja v Jugoslaviji. Njegov neuspeh 1/i pomen jal bolezni in trpljenje med tisočimi bednimi slovenskimi, hrvatskimi in srbskimi otroci, od katerih je odvisna bodoča sila in uspeh nove države, za ustanovitev katere so se borili Slovenci, Hrvati in Srbi .
Darovi za Children's Relief naj sc pošiljajo na American Relief Administration Eropeau Children's Reliefi 115 Broadway, jih i ali na American Yugo-Slav Relief, 511 Fifth Avenue, New York City.
PRIHOD IN ODHOD PRISELJENCEV.
FOREIGEN LANGUAGE GOVERNMENTAL INFORMATION SERVICE JUG03LAV BUREAU NEW YORK, N. Y.
M rs. E. II. Harriman, predsednica American Yugo-Slav ReliefLe se je zavezala, da bo prispevala vsak .mesec skozi tri mesece deset tisoč dolarjev za pomoč otrokom v Jugoslaviji kjer je 200.00 potreb |nib državah, ni h otrok, ki dobivajo po eno dodatno jelo na dan od American Relief Administracije ljubni dar blagorodne Amerikan ke. ki tako nesebično deluje v lajšanje trpljenja med našiuuna-! rodom v starem kraju, pomenja torej, da bodo vsi potrebni otroci v Jugoslaviji hranjeni radi njenega prispevka po en dan v vsakem mesecu.
American Yugo-Slav Relief se je takoj priglasil, ko je Mr. Hoover prikazal potrebo ameriškega komiteja, ki bi deloval v prid ju-goslovansken^u naraščaju. Pomoč American Yugo-Slav Reliefa je pniogočila. da se jc Major Gep-hart podal v »Jugoslavijo in tam
Glasom poročila priseljeniške oblasti (U. S. Immigration Service) se je v dobi od julija 1918 do (aprila 1919 dovolilo vstop v Združene države 108,052 tujcem-prise-1 jencem in 71.026 tujcem, ^ ki se smatrajo za priseljence, 6,761 tuj jeve je bilo izključenih.
V isti dobi je zapustilo Združe-države 80.347 tujcev priseljen in 73,482 tujcev, k niso priseljenci. Deportirali so pa 2,328 tujcev, ki so sc nahajali žc v Združe-
Meseca aprila 1919 so dovolili vstop 16,860 tu jcem-prisel jencem
v Jugoslavijo in organiziral pomožno akcijo, ker je dejanski rešila del prebivalstva v tej zemlji, toliko trpeči radi vojne.
American Yugo-Slav Relief obstaja od decembra 1918. Njegov namen- jc prejemati in deliti denarne prispevke za pomoč trpečemu človeštvu v novi jugoslovanski državi brez ozira na versko, politično ali strankarsko nazira-nje. Deloval je v popolnem skladu z Ameriškim Rdečim Križem in poslal je tja cele kupe oblačila potom t e organizacije. Nabral jc dosedaj $235.272.65 in izročil Mr. Hoover ju $230.000. Vsak cent na-
Clovcko- j jn 14 229 tujcem, ki jih ni smatrati za priseljence. 912 tujcev sc ni | smelo izkrcati.
Teko m iste ga meseca pa jc " pustilo Združene države 17,203 tujeev-priseljenccv in 8,388 tujcev, ki niso priseljenci. Deportirali so 421 tujcev.
Kar ge tiče narodnosti priseljencev. katerim je bil dovoljen vstop v Združene države, priseljeniška oblast navaja Jugoslovane v sledečih grupah :
Bulgari, Srbi in Črnogorci: 3,-117 (od julija 1915 do konca junija 1916), 1134 (do konca junija
1917),	150 (do konca junija 1918) 152 (od julija 1918 do aprila 1919). 13 (aprila 1919).
Hrvati in Slovenci. 791 (od iu-lija 1915 do konca junija 1916), 305 (do konca'junija 1!,17), 3:; (do konca junija 1918). 10 (od julija 1918 do aprila 1919), 1 )apri-la 1919).
Dalmatinei. Bosanci in Herc-govei: 114 (od julija 1915 do konca junija 1916>. 94 do konca junija 1917). 15 (do konca junija
1918),	4 (od julija 1918 do april i
1919),	nobeden julija 1919.
Ali ste že pridobili kakega novega člana (ico) za prihodnjo sejo?
BODITE PAMETNI
i rinririririr
3n znznmm in m
Pošiljajte vaš denar preko naše banke dokler jc cena šo nizka.	:
Vi s tem lahko pomagate svojcem, starišem, bratom in sestram, da njim pošljete denar ker z denarjem se kupi vse. Pomagajte in to še predno pridcr huda zima, da hodo lahko pripravljeni z vsem.
Cena kronam je danes $2.65, pri tem jc že poštnina všteta.
:	" ' ." • : -1 ... ■ . ' '	VV i
VI DASTE DVAKRAT AKO- DASTE HITRO.
Ako želite preuieniti vaše dolarje v krone storite to sedaj, ker pozneje mogoče pride do tega, da beste morali plačati veliko več zanje.
Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na
JOHII HH1IH STATE B*NK
1597 Second Ave.,	. '
NEW YORK CITY.

J. M. Trunk.
'Oči celega sveta so obrnjene zadnje mesece na Pariz, kjer sedijo visoki gospodje okoli miz in odločujejo "za vedno" usodo sveta. Pri meni pa niso bile samo oči obrnjene v Pariz, temveč vse moja malenkost, ko sem dobil brzojav, da naj se "takoj" podam tja. Marsikdo bi se bil razveselil ko bi ga bila doletela taka "čast", jaz sem že davno izgubil vsak čut časti, pač pa me je kar sprelete-lo, ko sem mislil, kako bom potoval. Kdor je v zadnjih dneh hotel priti iz Celovca v Borovi je ali nasprotno, ve, koliko "štempelj nov" je za tako pot treba poskrbeti. Kaj še le v Pariz! Res, da kar zdaj povem, ko sem sc srečno po enem mesecu zopet vrnil, sc bile ravno štiri velike strani potnega lista prav polne, kakor se lahko vsakdo sam pri meni prepriča, če noče verovati.' Vendar naj pa pride raje pozneje gledat! In kako je na vlakih, tudi to vsakdo pozna. Pač, tu se lahko oddahne, če stoji pred potom v Pariz, zakaj zdaj vozi dnevno skozi Ljubljano poseben brzovlak, ki menda ni videl vojske, ker pride tja čez Trst, Benetke, Milan, Lausanne in Dijon v kakih 3H urah. Seve se za tako udobnost oddahne precej tudi potnikom mošnja, zakaj vožnja samo na eno stran stane sedaj kakih 1200 K! Pred 10 leti sem z 2000 K prišel v San Francisko v Kalifornii in nazaj! A denarja jc ko črepinj.
Ko so mi v Ljubljani srečno napolnili eno in pol strani potnega lista z raznimi atampiljami, sem se dne 18. maja odpeljal in točno dne 20. maja okoli enajstih dopoldne prispel v Pariz.
Kakor za pot, tudi za opisovanje Pariza ni prostora, dasi moram omeniti, da sem skoraj pozabil usta zapreti, ko sem na glavnih ulicah videl vse polno uplenjenih velikanskih topov. Da nosijo Parižanke skoraj pol metra visoke pete in do en meter prekratke kikle, kaj takega resnih "diplomatov" ne more zanimati. Bolj kakor visoke pete in prekratke kikle, bodo naši diplomati zanimali čitatelje. Kdo izmed našega ujedinjenega kraljestva je v Parizu je znano. Glava Slovencev je <tr. ŽoIgeT, ki ima kakor vsak general svoj "štab". Slovenskih "st abler jev" jc bilo prej okoli 30, zdaj je njih število padlo, ker Beograd zna tudi računati. OsTalc so le neobhodno potrebne moči, takoimenovani eksperti. To niso diplomati, temveč vešča k i ali dobri izvedenci in poznavalci dežel, krajev, zgodovine itd. Delo teh veščakov, kakor še bolj diplomatov, ,kakoršna sta v pravem pomenu za nas dr. Zolger in dr. Rvbar, ni morda sprehajt^-nje po širokih ulicah v senci nemških kanonov, temevč silno naporna borba z vsemi spletkami, ka-koršne poznajo pač le diplomat je in natančno preštudiranje in podrobno premotrivanje vseh vprašanj, ki jih obdelujejo razne komisije. Pripetilo se je večkrat, da je n. pr. kak Amerikanec natančneje poznal kraje, statistiko, go-spodaske mzmere itd. kakega kraja, kakor naš ekspert, dasi je zadnji v bližini rojen. Poleg tega so vprašanja pogostokrat tudi jako zamotana, mnenje stoji proti mnenju, drugokrat manjka zopet podatkov, ni dobiti dotičnih virov, pri nas tudi ne zadostnih sredstev. Mi smo sploh, odkar obstoji diplomacija, nastopili šele prvikrat, smo majčken narodič in pridemo v .nekak poštev sploh le, ker nam je bila usoda toliko mila, da so nas bratje Srbi sprejeli v svoje okrilje, dasi je cclo^ junaška Srbi ja v tropu pariških diplomatov le majhna kapljica. Poleg naše ne-znatnosti smo pri mnogih diplo matih, posebno pri laških sosedih "premaganci", ki morajo biti veseli, da jih ne denejo, kakor Nemce, za žično ograjo. Laška diplomacija je znana po svojem mefi-stovstvu (zvijači), a tudi spretnosti, v Parizu je igrala dostikrat ker se je opirala na ogromno število vojaštva, prvo vlogo; zdaj si umremo misliti, kako težavno je naše stališče. Kaj pa * Wilsono-vimi točkami, o zaščiti in svobodi malih narodov? Prijatelj, ako se tako naiven, da v mesecu julij« še poprašuješ po "načelih, princi pili, pravičnosti" itd., potem ti povem, da si jako trdne vere, za kaj ves svet se ti bo smejal, če se pri* diplomatih na kake "princi-Svet je tudi
le eno načelo — moč in meč!
Ko smo večkrat sedeli okoli dr. Zolgerja in videli, kako nam nasi "prijatelji" režejo kos za kosom iz našega narodnega telesa.
se je zdaj temu, zdaj onemu iz vil iz težkega srca bolesten vzdih; "Ko bi imeli mi pol milijona vojakov!" Odločuje se o usoai vsega sveta, a od ogromnega števila Slovanov je zastopana edinrfte mala Srbija, ker tudi Čehi in Poljaki so med "premaganci", o Rusih ni ne duha ne sluha, da ue govorim o Bolgarih, ki bodo smeli le poslušati, da so "zmago" an-tante, vsaj francosko "zmago", na Balkanu odločiti le Bolgari, ki so prostovoljno dne 15. kimovca 1918 prepustili strelske jarke Francozom, in na laški fronti z enakim postopanjem slovanski polki. O tem visoki gospodi v Parizu ničejo ničesar vedeti hi pijani cene. zmage gre jo nekateri tako daleč, da n. pr. Orlando z našim dr. Trumbičem ni hotel sedeti pri eni mizi, ko se jc šlo za neko obravnavo pri Amerikancn Housu, dasi mu je leta 1918 stiskal roko in ga peljal celo pred italijanskega kralja. Dobro, da naši srbski dipomatje niso novinci, temveč že izkušeni možje in se ne vsedejo starim lisjakom na li-manice, kakor so to storili Čehi, ki so morali svojo ljubezen do zvitih Lahov poplačati z izgubo Slovaške, kar so jim vsi pravi Slovani v Parizu skoraj — privoščili.
Za točno umevanje našega položaja in stališča v Parizu je treba pa še nekaj opomniti, o čemur je naša javnost čisto napačno poučena, oziroma ima isto napačno mnenje.
Pariška konferenca obstoji pra-vzprav le iz "big four", iz-"debelih štirih", kakor tudi angleški opozieijonalni listi imenujejo Cle-menceaua, Wilsona, Lloyd Geor-gea in prej Orlanda, to je "Con-seile de Quarter" — 'svet štirih', kakor se oficielno imenuje. Obstoja sicer še cela vrsta "eonseilov, odborov . . .", a dasi se osredoto-čuje v teh "pododborih" vse ogromno delo, odločitve so odvisne vendar le od "debelih štirih". Ti gospodje pa ostanejo lepo sami med seboj in povsem napačno je naziranje, da bi se moglo o kaki zadevi z njimi obravnavati! Ko sc je šlo dne 12. maja za silno važno zadevo glede naše Koroške, je dr. Pašič, ki ima med diplomati vendar ugled, zaprosil pri Wilsonu in jloyd Georgeu avdijenco, jo dne 14. maja urgiral, a dobil je ni! )ne 27. maja so dospeli v Pariz s škofom Jegličem zastopniki vseh 3 slovenskih strank. Mislim, da se ne motim, ako menim, da so odšli iz Ljubljane z mislijo, da bo treba v Parizu samo malo zaropotati in se sc bo obrnilo na v prid. Ni trajalo dolgo in iz ognjevitih Savlov so postali — Pavli, dasi so djub temu ropotali, sebe kakor se med diplomati ropoče, dobili po izrednem prizadevanju konzula Švegla dne 5. junija avdijenco ce-o pri Wilsonu. Ako se je med tem posebno glede Koroške obrni-o na boljše, se je to zgodilo večinoma le, ker se je izkazal — meč in so naši vojaki Koroško zasedli. S tem nikakor ne rečem, da bi naše zastopstvo pri tem ne imelo zaslug. Narobe. Delegacija je de-egaeija je delala s podvojeno silo in to tembolj, ker se je mogla opirali na naš zmagoviti meč.
Delati se mora in se dela skoraj izključno le za kulisami. Imamo med Francozi, Angleži in Ameri-kanei nekaj dobrih in nam res naklonjenih prijateljev. Ti obveščajo naše delegate o važni zadevi, ki se obravnava povsem brez nas, in zdaj se začne delo, včasih cele noči ! Kdor bi zdaj ali pozneje hotel naše zastopnike, eksperte itd. v Parizu in njih delo kritizirati, naj bi prej pogledal v to "peklensko kuhinjo", in ako je dobil pravi vpogled, bo, o tem sem prepri-•an, — umolknil.
Fletno bi bilo v Parizu in veselo bi se ozirali tja, ako bi tam res vladala pravica, o kateri so nam prej toliko pripovedovali, a tako pa lahko zapojemo po Sloni-šeku:
Kje so naše pravičiee,
Kam so odletele!
Prihodnjič nekaj o delu samem Korajže pa ni treba izgubiti, ker pravica se je še povsod izkazala, dasi ima zdaj tudi v Parizu zave zane oči in naš jugoslovanski meč se poostril je od dne do dne.
"Mir
Pod tem imenom izključno slovenskega trga v Gorenji soški dolini razume cela italijanska javnost usodepolno prebitje italijanske fronte jeseni leta 1317, ki je imela za posledico umik armade na Piavo in okupacijo Benečije po
nemSkih in bivših avstro-ofcrskih četah. Ob izbruhu italijansko-arstrijske vojne meseca maja 1915 zajedle so sc čile in sveže italijanske armade v soško fronto* od Bovca mimo Kobarida in Gorice vse do morja, tekom dveh let in pol so bile te armade enajst brezvspešnih "soških"*bitk z avstrijskimi črnovojniškimi bataljo-ui __ italijansko fronto jc smatrala Avstro-Ogrsko vedno le kot fronto podrejenega pomena — pa napoči neko jesensko deževno jutro leta 1917 in vse prvovrstne italijanske čete, vse ogromne for-tifikatorične naprave, vsa sijajna oskrba teh čet niso mogle zadržati usode. Italijanska armada je drvela takrat proti popolnemu razsulu s tako naglico in konse-kventnostjo, da bi se ne bila nikdar ne ustavila, da je imela takrat Avstrija armado, ki bi ji sledila čez Piavo. Avstrijske armade so sc morale vsled svoje lastne nesposobnosti do nadaljnega prodiranja ustaviti ob Piavi. V koliko so se pri tem uveljavljali destruktivni slovanski elementi, ki so poznejše še enkrat na Piavi rešili Italijo in ji koncem oktobra 1918 omogočili "zmago", to bo ugotovila zgodovina svetovne vojne. Ko je prišla po nekaterih tednih italijanska javnost do sape, pričela je iskali vzroke porazu. Vstanovila se je posebna komisija, ki ji je bila naloga dognati na podlagi vojaških dokumentov in zaslišanja raznih prič, v koliko leži krivila v armadnem vodstvu in drugih v poštev prihajajočih činjenicah. "Giornale del Mattino" poroča sedaj, kakor sam zatrjuje, na podlagi verodostojnih poročil o vspehu to pne-iskave. Zaslišani so bili predvsem generali Cadorna, Porro, Cappcllo in Cavaeciotti, potem pa še okoli 1500 oseb. Počim vali general Cadorna vso krivdo poraza na deželo in soeialistovsko propagando, ki jo Orlando ni znal zavirati, je preiskovalna komisija dognala, da so zakrivili poraz v glavnem vojaški vzroki; politični vzroki, for-, ce majeur kot n. pr. vsled neurja pokvarjene ceste, ki so onemogočale zveze, so bile le podrejenega pomena. Postranskega pomena jcji bila tudi morala čet, ki so bile vsled Cadornovega sistema, pošiljati jih v brezvspcšne frontal ne napade, desimirane; visoki častniki, malodušni in preplašeni, da so se kaznovali ne, če so pogrešili ampak če so se upali predočevati nemogočnost in absurdnost izved ve danih povelj. Poveljstva so vsled tega, čeprav gotova neuspeha, pošiljala čete v smrt, samo da ne pridejo v kolizijo z vrhovnim zapovedništvom; vedno manjanje častnikov je imelo za posledico nepoznanjc in pomanjkanje vsakega zaupanja moštva napram predpostavljenim. Tudi turinski dogodki in ruski vzgled so odmevali v duši vojaka. Vsi ti momenti, ki jih je sicer veliko in pre-eej težko padejo na tehtnico, pa ne značijp mnogo proti raznim neposredno vojaškim vzrokom: popolnoma pomanjkanje rezerv. Ka-tor hitro je prodrl sovražnik prve črte, ni naletel več na odpor; drng vzrok je bila neposredna bližina italijanskega glavnega stana in vojaških skladišč. Poveljstvo jc moralo bežati, izgubivši tako vsak spoj in vsako kontrolo nad četami, ki so se v neredu valile nazaj, zapuščena skladišča so obogatele sovražnika in čete so bile vsled tega oropane takojšnje oskrbe. Preiskovalna komisija je na podlagi gorenjega ugotovila, da pade odgovornost na generala Cadorno in Porro in nadalje na poveljnika 2. armade, gen. Cappelo in poveljnika 4. armadnega zbora, generala Cavacciotti. Da sta zadnje imenovana brez dvoma sokriva, izhaja iz dejstva, da sta bila vpok o jena takoj potem, ko sta bila v drugič zaslišana pred imenovano komisijo v Mantovi.
Dobro delo boš storil, če pridobiš kakega novega člana (ico) za
pe .	sklicuješ. ...........	Jednoto
pa tej vojski ostal še stari in po I K. S. K. Jednoto.
Poslužujte se lepih nagrad za pridobivanje novih članov.
Over the Top. — Do cilja bomo dospeli, če pridobi sleherni izmed nas enega novega člana (ico) za K. S. K. J.
NE P0ZA1UTE LEPIH NA-I GRAD K. S. K. JEDHOTE!
rr.
Kovačiea je sedela ob vstopu Florijanovem na nizkem stolcu ob peči. Na klopi ob nji je ležal časi! i k, star in umazan, in Iroje, četvero pisem, strganih že deloma.
Florijan je postal na pragu. Meta ga niti opazila ni. Glavo je naslanjala v roki, oprti ob kolena, in je strmela pred se.
"Si sama, Meta?"
Pogledala ga je, kakor bi bil tujec. Motrila ga je nekaj časa, preden je izgovorila."
"V takem vremenu* prihajaš Florijan?"
"&el sem mimo in sem se oglasil."	!
"Sedi."
"Beri, Florijan."
Vedel je, kaj naj bere. Bral je isto že neštetokrat od dnef kar je prinesel časnik v kovačnico. Izročil mu ga je v trgu trgovec, ki je poznal vaščane.
"Ali že ve kovačiea?" — ga je vprašal, ko je šel s pošto mimo.
"Kaj?' '
"Da ji je ponesrečil sin v rudo-kopih v-Nemčiji.'
Plašno so zastrmclc oči selove, stisnilo se mu je v prsih srce. V hipu je vstala pred njim podoba kovačice, polne skrbi za deeo, razkropljeno po svetu, bolne od te skrbi in od žalosti nad svojo zapuščenost jo. Videl se je že,-kako vstopi k nji v sobo in jo udari v lice in jo zadene v srce, prekipevajoče ljubezni materinske. Videl čutil je že njeno bol, in še njega je zabolelo srce.
"Tukaj, ponesi ji časnik."
Težka je bila tistega popolda-ne pot iz trga. Vedi Bog, kolikokrat je bral med potjo novico, kraiko in suhoparno, zato tem strašnejŠo. A še je prišel prezgodaj v vas. Dolgo se je mudil na pošti, da se je hudo val stari učitelj, ko je prinesel pisma v šolo. A ko je zvedel novico, je zadrlite-lo v očeh tudi starcu. Zabolelo ga je v srce; Ivan, ponesrečenec, jc zrastel pred njegovimi očmi; bil tic izmed najprrdnejših učencev. Pomislil je na že dovolj bridko liso d o kovačice — pekoče je zaske-lelo v srcu.
. Brala sta dva, trikrat, govorila sta pol tiho o nesreči in o kovači-ci. Zato sc je hudoval tudi župnik, stoječ ravno na hodniku pred sobo, kaj da prihaja s pošto ta-lco pozno .
"Teško vest nosim, gospod."
Pokazal je časnik. Župnik je bral, enkrat, dvakrat, tretjič. Vztrepetala mu \jc roka, drhtela mu je vidno, močneje in močneje, in se mu je povesila z listofh. O-gledal se je, kak<\r bi iskal stola. Ker ga ni bilo, se je naslonil z desnico ob zid.
Florijan je pričakoval odgovora. Gledal je župniku v oči, a te so bile solzne in polne bolesti. Ko je videl omagovati častitljivega starčka, mu je leglo na srce še težje. Sklonil je glavo in je čakal molče.
Župnik se je zravnal s silo. Počasi jc potegnil z roko črez čelo in črez oči, da bi izbrisal misel, kakor svinec težko, pekočo kakor slaba vest. "Glej, tako se godi tvojim, izročenim pastirski tvoji skrbi, očetovski tvoji ljubezni. Glej, gredo in umro v tujini, drugi umirajo doma od žalosti po njih. . . Pastir si: pomagaj! Oče si: reši!"
.,vaA ni mogel pomagati, ni poznal rešitve..
,"Umoriš jo, revo."
Strah je bilo oba, nista si upala pogledati v oči.
"A prej ali slej mora vendar
zvedeli."
"Povej ji z usmiljenjem, pnja-
tol-j-" i i
Kakor bi bila v nevarnosti lastna duša, je prosil starček.
"Z usmiljenjem, gotovo, gospod župnik."
Starec je stopal v sobo. Sel je počasi in je sklanjal glavo globoko na prsi. 3
'Z usmiljenjem, gotovo. .
Počasi je stopal sel doli od cerkve. Bilo mu je težko, da bi sedel ob pot in bi ne šel ne stopinje dalje.
'Z usmiljenjem, seveda! Saj I sem vendar kristjan.^ Bog bo-jd! milostljiv hi usmiljen tudi meni, grešniku."
Govoril je pred se poltiho, ka-
|kor otrok, ki ponavlja na po! i v j šolo nalogo, v skrbi, da jo pozabi ali da se zmoti v šoli.
Nikoli še ni stopal mož tako počasi, A glej, kakor bi se krčila pot pred njim, kakor bi izginjala pod nogami. Že je bil pri cilju. Neprijetno mu je bilo, da ni pisma za Trato. Pomudil bi se malo tam; odloženo bi bilo vsaj za nekaj hipov.
Prestopil je prag.
"Z usmiljenjem!" —^ je zamr-inral še, da ne pozabi, poročilo? A res, ti si brez krivde; v tvojem srcu je bilo, a ni ga bilo v besedah Časnikovih, ni ga bilo v resnici sami.
Resnično, v njegovem srcu je bilo, v njegovem glasu, tihem in drhtečem, v jijcgovih očeh, ki so se zalile nehote s solzami, ko je pogledal v lice Metino, bledo kakor novoopran prt, v njene oči, strmeče brez življenja vanj. Ne, usmiljen ost njegova je ni zadela, zadela jo je krutost usodina, da se je prijela hipoma za bolno glavo in je kriknila glasno: "O Jezus!" Zrušila se je in ni izprego-vwila besedice več.
Resnica je in se ne more tajiti: polno usmiljenja je bilo njegovo srce, polne mehkobe in obzirnega sočutja so bile besede, ki jo je tolažil z nji nji, ko jo je obudil spet k zavesti. Da jih ni posluša-la in se ni mogla potolažiti, ni bila njegova krivda, o tem ne bo dajal odgovora strogemu sodniku.
Tako je obupal ob brezvspeš-nem trudu, jo jc priporočil usmiljenju božjemu in je odšel. Dovršil je svojo nalogo, kolikor mogoče nežno, gotovo. A vedel je, da so dogodki v življenju, ki jih ne izpremeni, še manj izbriše tudi tako veliko usmiljenje. Morda 1o čas in življenje samo, rodeče dan na dan nove skrbi, sekajoče dan za dnevom nove rane.
Tako je stopila tisti dan z njim velika bol v že tako sreče in veselja prazni dom. Napolnila ga jc vsega in se ni izselila iz njega do
današnjef»i»T^ne?<r w" • r. .
'Beri!"
S pol t ili i m glasom je bral poročilo o nesreči v rudnikih. Bilo ,je kratko, suhoparno dovolj. Ker kaka je cena petero, šestero človeških življenj med velikansko množico! Podsuje jih prst, izkopljejo jih, da jih zagrebejo spet in jih pozabijo za vedno. Na njih mesto stopijo takoj drugi, peteri, deseteri, stoteri, če treba. Ne pogreša jih nihče. A če plaka v daljnem kraju mati, zapuščena, mrjo-ča v hrepenenju po svoji deci, in naj si izplaka oči in življenje — kaj mar to svetu! Svet gre svojo pol, po široki, beli cesti. Ne ljubi žalosti, ne vidi rad solz, ne o-zira se mnogo ob cesto, kjer stoje revni, kjer kleče ponižani, kjer sc v solzah in v obupu grudi jo v prah trpeči.
Te poti je zrl pred seboj Florijan, ko je bral kratko poročilo z imeni ponesrečencev ob koncu, 1 iskanimi razprto. Med njimi je bil Ivan Smolnikar.
Tako je bilo tiskano njegovo ime v časniku vsaj po smrti. List jc ležal na polici ob post elji kovačice. Zbudila se je ponoči, povzdignila je pogled in ga jc videla v mesečini moleti z robom črez polico. V hipu je legla teža na srce; zakrila si je oči z rokami, z odejo, ali pa se je obrnila k steni in je zajecala v srčni bridkosti.
"Kam ste ga djali, ljudje božji? Da bi umrl vsaj doma, na postelji in bi ga pokopali pred mojimi očmi! Vedela bi za njegov grob, molit bi hodila nanj, in bilo bi mi lažje. . . Kaj ste mi ga vzeli, kam ste mi ga djali, o tujci brez srca!" —
Prebral je Florijan in je umolknil. Molčala je tudi kovačiea; govorila je le z mislimi, s srcem, pomenkovala se je z njim, ki počiva daleč, v neznanem grobu, brez cvetja in brez križa, upanja, vstajenja znamenja. . .
4 :Beri še to!"
Vzela mu je časnik in mu je dala pismo. Prsti so se poznali na njem ob robeh, na sredi je bilo pretrgano skoro žedocela. Sel ga je položil na klop pred se in je čila!.
(Nadaljevanje sledi.
Za v stari kraj. „
_
Parniki. — V stari kraj se more
potovati. Potni listi še zopet lahko dobe. Vsak teden'odpluje po eden
ali več parnikov Francoske družbe s starokrajskimi potniki. Tako n. pr. odplujejo parniki: 4. oktobra parnik Niagara. 8. oktobra paraik France. 14. oktobra parnik Rochambcau. 10. oktobra parnik LaSavoie. 25. oktobra parnik La-Touraine. 25. oktobra parnik La-Loraine. 4. novembra parnik France. Za vsak parnik imam še nekaj kart na prodaj. Kdor želi potovati, naj mi piše, ker utegnejo priti kake spremembe.
POŠILJANJE DENARJA. Kot z bondom zajamčen zastopnik 18 miljondolarske družbe American Express Co. za pošiljanje denarja v inozemstvo, Vam morem poslati denar v vse slovenske kraje zanesljivo, hitro in po nizki ceni in sicer:
100 Kron za $ 2.65 200 Kron za 5.25 500 Kron za 12.20 1,000 Kron za 23.70 10,000 Kron za 237.00
50 Lir za $ 5.90 " 100 Lir za 11.40 500 Lir za" 55.00 1,000 Lir za 110.00
Denar pošljite po Money Order, ali American Express Money Order, ali pa po Bank Draftu.
POTNI LISTI.—Onim, ki nočejo sami imeti te sitnosti, preskrbim tudi potni list.
LEO ZAKRAJŠEK,
70—9th Ave., New York, N. Y.
V STARI KRAJ SE 3DAJ LAHKO POTUJE.	'
Jaz imam zdaj prostora za 100 potnikov na spodaj omenjenih parnikih ki odpljujejo iz New Yorka na sledeči datum: "MAU-RETANIA" dne 2. oktobra, "ROYAL GEORGE", "CARMANIA" in "SAXONIA" pa 4. oktobra.
Zatorej, rojaki, če hočete dobiti prostor na omenjenih parnikih javite mi takoj, drugače prostora ne boste zamogli dobiti.
Preskrbini tudi potne liste vsim onim, ki jih še nimajo.
Pošiljam denar v staro domovino v vse kraje v Jugoslaviji in sicer sedaj po sledečih cenah:
• 100 kron za...... 3.25
500 ....... . . . . 15.10
1000 „ ........29.75
10.000 „ „......294.00
Joseph Schabaron & Co., 314 Manhattan Bldg., • Duluth, Minn.
IZURJENE ŠIVALKE SLAMNIKOV.
Potrebujemo še 25 (petindvajset) izvežbanih šivalk (operatoric) za šivanje ženskih slamnikov, NE pa za otroške slamnike. Mi dajemo najboljšo plačo v celem mestu. Zglasite se kar pripravljeni za delo.
MIDLAND HAT CO., 844 W. Adams St., Chicago, 111.
First National Bank
chisholm, minn.
Zadnji čas je bilo šest oseb oropanih in tri umorjene v Chisholmu in okolici in to vsi radi tega, ker so imeli doma shranjen denar. Vsled tega ne držite doma svojega, težko prisluženega denarja; naložite ga v to veliko in varno banko. V tej banki bo denar popolnoma na varnem in Vam bo poleg tega dona-sal tudi tri procentne obresti.
Mi dajemo posebno pozornost našim jugoslovanskim prijateljem, ali strankam. Vaš domačin in rojak Jakob Osbolt je pri nas nameščen da Vam postreže.
Banka je odprta vsak dan od 9. do 3. ure, ob sobotah pa tudi zvečer od 7. do 8. • MI POŠILJAMO DENAR NA VSE KRAJE JUGOSLAVIJE.
-- -tr sr

"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
Izhaja vsako sredo.	
Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v ameriških.	Združenih driavan
Uredništvo in upravništvo: 1951 West 22nd Place, Telefon: Canal 2487.	CHICAGO, ILL.
Naročnina: Za člane, na leto................................ Za nečlana .•....••.•«•••••••••.•••.«•••••••••• Za inozemstvo .................................	..............*?.96 .............. 1.60 ....... 2.00
OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA	
Issued every Wednesday.	
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.	
OFFICE: 1951 West 22nd Place, Phone: Canal 2487.	CHICAGO, ILL.
Subscription price: For Members, per year.......................... For Nonmembers ^............................	..............10.96 .............. l.JO ....... 2.00
	*
Barbarsko početje Italijanov.
i
Iz uradnega informacijskega "biroja"' jugoslovanske legacije v Washingtonu, smo prejeli pred nekaj dnevi doli označeno tiskano poročilo, kako pojenjajo Italijani z onimi nesrečnimi Slovenci, ki živijo v okupiranih krajih na Primorskem.	-
To poročilo je dal v javnost Jugoslovanski odbor v Parizu, It
Kne Cadet.	. .
Da bo ameriška javnost vedela in znala soditi, kako počenjajo pohlepni in imperialistični Italijani z nesrečnimi stanovniki "rešenega ozemlja" (terre redente), prinašamo to okrožnico najprvo v izvirniku »oziroma v angleščini.
Kdorkoli izmed cenjenih čitateljev je poznan s kakim angleškim listom v svoji naselbini, naj ta članek izreže ter ga izroči angleškemu listu za objavo. Umestno bi bilo tudi poslati to poročilo o barbarstvu Italijanov raznim senatorjem v Washington. Naj zve ameriška vlada, da počenjajo fanatični italijanski šovinisti sedaj — v čiisu premirja oziroma za časa miru — z našimi Slovenci hujše kot barbari in Turki.
Označeno poročilo se glasi v angleščini sledeče:
Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes Official Information Bureau — Dr. Voyslav M. Yovanovitch, Director
514 Southern Building, Washington, D. C. The Jugoslav Committee, 17 Rue Cadet, Paris. BARBAROUS PROCEDURE.
In all the Allied countries the expression "terre redente" (redeemed lands) has become almost general in its application to the regions which Italy has occupied on the eastern shore of the Adriatic since the armistice. The irony of it! If an Interallied Commission were to proceed to those parts and hear the complaints of the population it would have plenty od occasion to note that the occupants are rendering themselves guilty of acts of violence and cruelty hich, thus perpetrated in the heart of civilized Europe, constitue a veritable disgrace to all humanity. Superior considerations did not permit that the population of the eastern Adriatic shore should be consulted as to thether it wished to be annexed to Italy. The representatives of the latter gave the world most clearly to understand that they would not permit any such referendum. Their reason for this attitude was that they knew that in this case even Trieste would be lost to Italy.
The population of the eastern Adriatic shore, the overwhelming majority of which sees its salvation solely in union with Jugoslavia, endures the Italian yoke only with the greatest reluctance. But above all it desires to preserve its language and its mother tonge of which no foreign master has been able to deprive it throughout the thirteen eentuires during which it has inhabited these regions. This was not at all what the oceupants desired. Hence their fury against the unhappy population which they "redeemed", after it had already on October 29, 1918, proclaimed its independence and union with the Jugoslav State.
We append a deposition made on July 1 at the "Ljubljana Office for the'occupied territory" by Peter Stanfelj, of the village of Saint Florjan near Goritz. He relates a shocking case which occured at the said village. This place is situated on the right bank of the Isonzo and acording to the census of 1910, it has 1345 inhabitants, 1341 of whom are Slovenes, one Italian and three members of other nationalities Six young Slovenes were singing Slovene songs in a restaurant. A woman from Goritz denounced them for it, and they were taken in chains to Cormons ancl a few days later to Udine. There they were sentenced to death by a court-martial. The sentence was not carried out, but half-a-litre of blood was drawn from each of them, and then they were beaten and compelled to cry "Evviva Italia!"
The text of the deposition, the report of which we reprint here, runs as follows:
OFFICE OF THE OCCUPIED COUNTRIES AT LJUBLJANA REPORT OF STATEMENT made by Peter Stanfelj, domiciled at Saint-Florian near Goritz, at present in Ljubljana, Ilradeckega vas No. 46.
About 5 months ago there were at Likar's inn at Saint-Florian v Brdih near Goritz the boys Joseph Klanjscek, Joseph Bajt, Francis erčič, Francis Bajt, Francis Jakin and one more/ whom I do not know. At the next table in the same room sat 3 persons from Goijitz ,onc woman and two men. The above-named boys were singing Slovene songs, which seemed to displease the other party, one of whom — the women — cried at last: "Why do you sing Slovene songs here now? We are nov in Italy here and Slovene is out of place!" There arose a dispute, which was continued outside. The woman ran off to the Italian Commander of the garrison and denounced the whole business to him. He at once sent a patrol of carabinieri to the port. After a preliminary investigation one of the carabinieri pointed his revolver at the aforesaid Tercic in order to shoot him, but was prevented from doing so by the Tercic's sister who happened to be present.
On the following day the boys were called to the Police-Station (station of carabinieri) and ordered to report themselves as former Austrian soldiers, whereupon they were immediately arrested. Them they were put in irons and taken to the town of Cormons and a few days later to Udine. There they were for some time under guard in the open air, surrounded by machine guns. They were brought up before an Italian court martial, which condemned them to death. The sentence of death was not executed, but one day the Italians bled, extracting about half of a litre of blood from the arms of each of them. The weakened boys almost fainted away, whereupon their Italian torturers cudgelled them so brutally, that they lay writhing on the ground with suffering and weakness. They were afterward taken to the hospital.
The parents were in a great state of anxiety about the fate of their boys. They made constant enquiries aibout their fate, but in vain. Only in May this year they learned that their boys were lying in the hospital at Udine. Then the mother and sister of Joseph Klan-
seek and the sister of Prank Tereic wont to the hospital, they found all the six boys in a very bad state. Frank Tercic, who was to have been killed before, was in a specially weak condition. The boys told the three women about their illtreatment, and their account entirely corroborated the particulars given here. They begged with tears to be released. At the petition of the three women the military authorities promised to transfer the boys toTrieste, but instead of that they soon afterward took he boys o Padua, where they are still detained.
Regarding their food we beg to state, that the four of hem together received one tin of canned meat and one loaf of bread a day, nothing else. The three women brought them some provision ahen they visited them in the hospital a^ Udine, and after that they sent them some food from time to time from home. We beg to point out that without this help the boys would have died of exhaustion.
'As was said before, blood has been taken from the boys, and the soldiers, by order of military authorities, beat them crucily.- Under the blows the boys fell to the ground while the Italians forced them to cry "Evviva Italia!" and treatened that they would not stop the beating until their victims repeated those words. •
The a'bove facts arc known to the undersigned from authentic sourecs.
Read and signed at Ljubljana on the 1st of July 1919. Chief of the Office: Dr. Vodopivee.	(signed) Peter Stanfelj.
V slovenskem prevodu: Jugoslovanski odbor, 17, Rue Cadet, Pariz. '	BARBARSKO POČETJE.
V vseh zavezniških državah Je postal izraz "terre redente" (rešena zemlja) že skoro v abče raben za one kraje, katere je Italija okupirala na iztočnem obrežju Jadranskega morja odkar je bilo premirje sklenjeno. O, kolika ironija v tem oziru! Ce bi se medzavezniška komisija podala v te kraje, in bi slišala pritožbe ljudstva, bi imela dovolj priložnosti spoznavati, da postavljajo okupantje (Italijani) sami sebe krive prestopkov nasilja in grozovitosti, ki se dandanes izvršujejo v osrčju civilizirane Evrope; ta početja sp prava sramota za vse človeštvo. Višja razsojevanja (Mirovna kotiferenea v Parizu. Op. stavca) niso dovolila, da bi bilo ljudstvo, živeče na iztočni jadranski obali zaslišano, je-li želi priklopitev k Italiji? Zastopniki slednjih (Italijani) so svetu jasno povedali, da nikakor ne dovolijo takega splošnega glasovanja (plebiscita). Vzrok temu je bil ta, ker so (Italijani) dobro vedeli, da bi bil v slučaju splošnega glasovanja celo Trst izgubljen za Italijane.	^
Prebivalstvo na iztočni strani Jadranskega morja — kojega pretežna večina uvideva svojo rešitev samo v zvezi z Jugoslavijo — prenaša italijanski jarem le s skrajnim odporom. Poleg vsega tega pa želi to ljudstvo ohraniti svoj občevalni, oziroma svoj materin jezik, česar mu ni zamogel odvzeti noben tuj; gospodar tekom minulih trinajstih stoletij, odkar živi to ljudstvo v onih krajih. To pa še ni vse, kar so okupantje (Italijani) želeli. Iz tega izvira njih "furija" napram nesrečnemu (slovenskemu) ljudstvu, koje so "rešili" že potem, ko je to ljudstvo dne 29. oktobra 1918 proglasilo svojo neodvisnost in zvezo z Jugoslovansko državo.
Tukaj prilagam izjavo, narejeno dne 1. julija v "Ljubljanskem urada za okupirani teritorij" po Petru Stanfelj iz vasi Sent Florijan blizu Gorice. Ta navaja pretresljiv slučaj, ki se je pripetil v tej vasi. Ta kraj leži na desnem bregu Soče in je štel na podlagi uradnega ljudskega štetja 1910. trinajststo pet in štirideset (1345) prebivalcev; od teh je bilo 1341 Slovencev, en Italijan in trije stanovniki drugih narodnosti. Šest mladih Slovencev je pelo v neki gostilni slovenske narodne pesnji. Neka ženska iz Gorice jih je vsled tega denuneirala, liakar so bili uklenjeni v verige in tirani v Kormin; čez par dni zatem pa v Videm (Udinc). Tam jih je vojaško sodišče obsodilo na smrt. Smrtna obsodila se pa vendarle ni izvršila, ampak vsakemu izmed are-tirancev so izpustili po pol litra krvi; nato so jih še pretepali in prisilili, da so zaklicali: "Evviva Italia!"
Besedilo te izjave, katero prinašamo tukaj se glasi sledeče:
MOJA IZJAVA.
Piše Frank Štanfelj, doma iz Sv. Florjana pri Gorici, sedaj v Ljubljani, Hradeekega vas štev. 46.
Pred petimi mfeseci so bili v Likarjevi gostilni v Sv. Florjanu v Brdih pri Gorici fantje Jožef Klanjšek, Jožef Bajt, Frank Terčič, Fr. Bajt, Fr. Jakin, in eden, kojega imena ne poznam. Pri sosedni mizi v isti sobi so sedele tri osebe iz Gorice, dva moška in ena ženska. Zgoraj imenovani so prepevali slovenske pesmi, kar se je zdelo neudobno družbi pri drugi mizi. Ženska je končno zakričala: Zakaj pojete tukaj slovenske pesmi? In zatem je pristavila: Sedaj smo v Italiji in Slovenci se izgubite iz tega prostora!
Nastal je prepir, ki se je nadaljeval pred gostilno. Ženska je pohitela k laškemu poveljniku ter mu povedala celo zadevo. Italijanski poveljnik je takoj poslal patruljo karabinjerjev. Po kratkem povpraševanju je eden izmed vojakov nastavil svoj revolver na prsi prej omenjenega Terčiča ter ga hotel ustreliti. Nesrečo je preprečila le Terčičeva sestra, ki je slučajno prišla na lice mesta. Naslednjega dne so bili pozvani fantje na policijsko postajo ter dobili povelje, da se priglasijo kot prejšnji avstrijski vojaki. Takoj zatem so bili aretirani.
Vklenili so jih v verige ter odvedli v Kormin in par dni pozneje v Videm. Tam so preživeli več dni na odprtem prostoru, obdani od strojnih pušk.
Nato so jih spravili pred preki sod, ki jih je obsodil na smrt. Smrtne obsodbe pa niso izvršili, temveč puščali vsakemu pol litra krvi. To je fante tako oslabelo, da so obležali na tleh, nakar so jih prevedli v bolnico. Stariši fantov so bili v velikih skrbeh zanje. Neprestano so izpraševali za njih usodo, a zaman. &ele koncem maja letošnjega leta so izvedeli, da so vsi ti fant je v bolnici v Vidmu.
Nato sta odšli mati in sestra Jožefa Klanjšeka ter sestrA Frank Terčica v bolnico, kjer so našle vse fante v zelo slabem stanju. Povedali so tem trem ženskam, kako so Italijani postopali ž njimi ter navedli vse okoliščine krutega postopanja. Franc. Terčič, ki je bil obsojen na smrt, je bil prav posebno v slabem telesnem stanju. S solzami v očeh šo prosili fantje, naj jih spuste domov. Na prošnjo teh žensk so vojaške oblasti obljubile, da bodo fante prevedle v Padovo, kjer se nahajajo še sedaj.
Povedal bom, da so dobili štirje izmed jetnikov vsak dan samo eno kano mesa ter kos kruha in ničesar druzega. Tri ženske, ki so jih prišle obiskat so prinesle nekaj živeža seboj v Videm ter jim tudi pozneje poslale nekaj živil od časa do časa. Povem nadalje, da bi fantje lakote pomrli, če ne bi bilo te pomoči.
Kot sem že prej rekel, to puščali Italijani fantom kri in italijanski vojaki so jih na povelje vojaških oblasti okrutno pretepali. Fantje so popadali na tla in italijanski vojaki so jih prisilili, da so kričali "Evviva Italia!" Rekli so, da ne bodo prej odnehali, dokler ne po-novfc njih žrtve teh besed.
Navedena dejstva so znana podpisanemu iz verodostojnih virov. Prečitano in podpisano v Ljubljani 1. julija 1919. Dr. Vodopivec, načelnik urada.	Podpis: Peter Štanfelj.
IMENIK KRAJEVNIH DRUŠTEV K. S. K. J.
AGITIRAJTE ZA K. S. K. JE. DNOTO!
Cenjeni sobrat! Cenjena sose-stra! Stopi v vrsto agitatorjev za našo Jednoto!
Poslužujte se lepih nagrad za pridobivanje novih članov.
Vsi na krov in na delo za 1000 novih Članov!
Geslo K. S. K. J. je: Vse za vero, dom in narod! Sloga. — Bratstvo. — Pomoč. —
NE POZABITE LEPIH NAGRAD K. S. K. JEDNOTE!
L Društvo sv. Žtefaaa, Chicago, HL
—	Predsednik John Terselich, 2300 So. Hovne Ave. Tajnik Math. Grill, 2317 So. Kroll St. Zastopnik Anton Gregorich,
2112 W. 23. St. Redna aeja se vrši vsako prvo soboto v mesecu v Slovenski
cerkveni dvorani.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, HL — Predsednik John Filak/1203 Elizabeth St. Tajnik John Vidmar, 611 N. Broadway St. Zastopnik John A. Težak, 1012 N. ChuAffo St. Bedna seja se vrii vsfe ko prvo nedeljo v mesecu v stari ioli.
3.	Drnitro Vit. sv. Jurja, Joliet, DL -
Predsednik John Kren et. 605 N. Chicago St. Tajnik Joseph Panian, 1001 N. Chicago St. Zastopnik Mart. Konda st 206 Jackson St. — Bedna seja se vrii vsako drugo nedeljo v mesecu v šolski dvorani.
4.	Društvo sv. Cirila ln Metoda, To-vsr, Minn. — Predsednik John Tekavc, bx 770, Soudan, Minn. Taj. Jos. Oblak, box 1162, Soudan, Minn. Zastopnik Štefan Ahčin, box 734, Soudan. Minn. Bedna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Tower, Minn, v cerkveni kapeli.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle, 111.
—	Predsednik John Tomše, 118—4th St.
Tajnik John Pražen, 1121 — 3rd St. Zastopnik Joseph Gende, 70-^2nd St. — Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v slovenski cerkveni dvorani.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. —Predsednik M*att. Jerman, 322 Mich. St. Tajnik Peter Culig, 1245 So. Santa Fe Ave. Zastopnik Joseph Bum, 1101 East 10th St. Bedna seja se vrši vsako prvo in vsako tretjo nedeljo v mesecu dopoldne v lastni društveni dvorani.
8.	Društvo sv. Cirila ln Metoda, Joliet, IU. — Predsednik Frank Trlep, 1407 N. Hickory St. Tajnik Mat. Bučar, 706 N. Broadway St. Zastopnik Martin Kambič, 1204 Cora 8t. Bedna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v stari šoli.
10.	Društvo sv. Boka, Clinton, Iowa.
—	Predsednik John Stefanič, 608 Pearl St., Lyons' Iowa. Tajnik in zastopnik John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, la. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
11.	Društvo sv. Janet* Krstnlka, Au rora, HL — Predsednik Josip Pregelj, 640 Jackson Street. Tajnik Joseph Faj far, 586 North Broadway St. Zastopnik Jernej .Verbich, 635 Aurora Ave. Bedna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani dr. sv. Jerneja.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. — Predsednik Joseph Kamin, box 504 Forest City, Pa. Tajnik Frank Tei-ban, box 300. Zastopnik "John Telban, box 707 Forest City, Pa. Bedna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v mestni dvorani popoldne ob 2. uri.
13.	Društvo sv. Janesa Krstnlka, Bl-wabik, Minn. — Predsednik Joseph Ta-hija, box 292. Tajnik Math. B. Tometz, box 81. Zastopnik Math. B. Tometz, Box 81. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu pri Math Tometz-u ob dveh popoldne.
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butts,
Mont. — Predsednik John Meglen,
2202 Hickory St. East. Tajnik John Dolenc, 2128 So. Mont. St. Butte. Zastopnik Frank Balkovec, 94 Pine St. Redna seja se vrši vsako 2. in 4. sredo v dvorani cerkve "Holy Savior". Zvečer ob 8 .uri.
15.	Društvo sv. Boka, Allegheny, Pa.
—	Predsednik Georgt Flajnik, 4413 Butler St. Taj. John Thomas, 38 - 48. St. Zastopnik Math. Klarič, 932 E. Ohio St. N. S. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu.
16. Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. — Predsednik Math Kostainšek 302 N. 3rd ave. W. — Tajnik John Sumrada, box 349; zastopnik Matt Pri-janovich, 115 Chestnut St. Redna seja se vrši vsako nedeljo v Duluth Brew dvorani.
17. Društvo Marije Pomočnice, Huntington, Ark. — Predsednik Matija O-gradi, box 89. Tajnik Alojz Krhlikar, box 1. Zastopnik John Valentin, box 178. Vsi v Huntington, Ark. Bedna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. — Predsednik Math Bit-manich P. O. box 242. Tajnik in zastopnik Martin Bukovetz, 301 E. Bondy Street. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani.
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa.
—	Predsednik Martin Tavčar, P. O. box 42, Presto, Pa. — Tajnik Frank Primožič, box 18, Presto, Pa. — Zastopnik Ignac Krek, box 67, P. O. Presto, Pa. — Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v slovenski dvorani.
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. — Predsednik Andrej Hočevar, RFD. 2, box 78%. — Tajnik Mihael Hočevar, RFD. 2, box 29. — Zastopnik Anton Hočevar, RFD. 2, box 29. — Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski dvorani v Boydsville, Ohio. Pričetek ob 2. uri popoldne.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. — Predsednik Gregor Kokol, box 187, Marvel, Ala. — Tajnik in zastopnik Frank Kerzic, bx 16, W. Blocton, Ala. — Bedna seja se vrši vsako četrto nedeljo v prostorih sobr. Fr. Kerzic.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O.
—	Predsednik Anton Grdina, 6127 St. Clair, Ave., N. E. — Tajnik Joseph Buss, 6517 Bonna Ave., N. E. — Zastopnik Jernej Knaus, 1052 E. 62nd St. N. E. — Bedna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Knausovi dvorani.
29.	Društvo sv. Frančiška Sal., Joliet, HI. — Predsednik Martin Težak, 1201 Hickory St. Tajnik Frank Musich, 1111% N. Chicago St. — Zastopnik Joseph Bozich, 1314 N. Center St. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v etari šolski dvorani
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich.
—	Predsednik Mihael Majerle, 7. Chestnut St. Tam. loc. — Tajnik in zastop. Frank Vesel, 2311 County Rd. — Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani po prvi sv. maši.
32.	Društvo "Jesus Dobri Pastir", Enumclaw, Wash. — Predsednik Joseph Richtar, RFD. 1, Enumclaw, Wash. — Tajnik Joseph Malneritch, RFD. No. 1, box 70. — Zastopnik Joseph Malaeritch, RFD. No. 1, box 70.
—	Redna seja se vrši vsako četrto nedeljo v društveni dvorani.
33.	Društvo "Marije Device", Pittsburgh, Pa. — Predsednik Peter Balkovec, 5216 Dresden Alley. — Tajnik John Filipčič, 5145 Carnegie Ave. — Zastopnik Josip. Pavlakovič, 54 Low Boad, Shanpsburg, Pa. — Bedna seja se vrši vsako prvo nedeljo v K. S. Domu, 57. St.
38. Društvo sv. Petra ln Pavla,, Kansas City, Kans. — Predsednik Peter Majerle, 428 North 5th St. — Taj-nik Peter Majerle ml., 415 N. 5th St.
—	Zastopnik J. Bižal, 416 N. 5th St.
—	Bedna mesečna aeja se vrši vsako
Srvo nedeljo v Slovenski dvorani, 515 hio Ave.
38. Društvo sv. Jožefa, Biggs, Iowa.
—	Predsednik Anton Fir, BD. No. 2, Charlotte, Iowa. — Tajnik Joeeph Lu-
kežič, BD. No. 2, Charlotte, Iowa. — • Zastopnik John Skalla, BD. No. 2. — Delmar, Iowa. — Bedna mesečna seja* •e vrši vsako prvo nedeljo v Biggs, Iowa.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing,
Minn. — Predsednik Peter Sterk, 404% B. B. Street. — Tajnik John Po-vsha, 614 — 3rd Ave. — Zastopnik Anton Kramar, 202 Seller 8t. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Espermer dvorani ob 10. uri dopoldne.
41.	Društvo sv. Jožefa, Pittsburgh,
Pa. — Predsednik John Jevnikar, 5411 Camelia 8t. — Tajnik John Bojane, 207
—	57th 8t. — Zastopnik Josef Lokar, 4840 Hatfield St. — Bedna mesečna •eja se vrši vsako drugo nedeljo v K. 8. Domu.
42.	Društvo «v. Alojzija, Steelton,
Pa. — Predsednik Anton Matjasich,
157 Main St. — Tajnik Anth Mulesi«-, 806 So. Second St. — Zastopnik Anton Hren, 252 Main St. — Bedna mesečna seja se vrši vsaki tretji četrtek v društveni dvorani
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. — Predsednik Frank Petelin, 622 E. — 3rd St. — Tajnik Michael J. Kraker, 719 E. 3rd St. — Zastopnik Michael J. Kraker, 719 E. 3rd St.
—	Bedna mesečna seja se vrši vsaki 1. in 3. torek v S. S. Petra in Pavla dvorani.
44.	Društvo sv. Florjana, 8. Chicago, m. — Predsednik Mart. Golobič, 9631 Ave. L. — Tajnik John Likovič, 9605 Ave "L". — Zastopnik John To mecal, 10812 Torrence Ave. -— Bedna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Medoshevi dvorani na 9485 Ew-ing Ave.
45.	Društvo sv. Cirila ln Metoda, E. Helena, Mont. — Predsednik John Skrenar, box 6. — Tajnik John Kam-by, P. O. box 70. — Zastopnik Ant. Su-starsich, l>ox 187. — Redna meserna seja se vrši vsako drugo nedeljo v T. O. O. F. dvorani (nad pošto).
46.	Društvo sv. Frančiška Serafln., New York, N. Y. — Predsednik Luka Pauli, 325 E. 24th St., New York Citv.
—	Tajnik Joe Merčun, 323 E. 24th St., New York City. — Zastopnik Jernej Habjan, 1873 Putman Ave., Brooklyn, N. Y. — Bedna mesečna seja se vrši vsako drugo soboto v Cerkveni dvorani 62 8t. Marks Place, New York Citv.
47.	Društvo sr. Alojzija, Chicago, HL
—	Predsednik Frank Kozjek, 2021 W. 22nd Place. — Tajnik Johu^Wukshi-nich, 3010 So. Avers Avf. — Zastopnik Martin Nemanich, 1900 W. 22nd St. — Bedna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani.
49.	Društvo Jezus Dobri Pastir, Pittsburgh, Pa. — Predsednik Stephen Ro-gina, 5134 Dresden Way. — Tajnik Joseph L. Bahorich, 5138 Dresden Way.
—	Zastopnik Geo Weselich. 5222 Keystone St. — Bedna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu.
50.	Društvo Marije Sedem žalosti, Allegheny, Pa. — Predsednik John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. — Tajnik Fr. Trempush, 5146 Carnegio Ave., Pittsburgh, Pa, — Zastopnik Jurij Greguraš, 4517 Butler St., Pittsburgh, Pa. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo.
£1. Društvo sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. — Predsednik Frank Staniša, 500 W. Hughit St. — Tajnik Anton Podgornik, 1004 W. Ludingt St.
—	Zastopnik Alois Berce, 508 E. Smith St. — Bedna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. — Predsednik Anton Sekula, 772 N. Warman Ave. — Tajnik Frank Sa-botin, 721 N. Ketcham St. — Zastopnik Jakob Strgar, 768 N. Warman St.
—	Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Gačnikovi dvorani.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. — Predsednik Frank Jcrina, 1411 So. Sheridan Road., Waukegan, ni. — Tajnik Math. Ivanetich, 1018 Sheridan R^?.N. Cheago, 111. — Zastopnik Frank Opeka, 26 Lenox Ave., N. Chicago, 111.
—	Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slanovi dvorani.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. — Predsednik Gregor Rose, 401 West Poplar St. — Tajnik Anton Repež, P. O. Box 402. — zastopnik Frank Mihelič, P. O. box 635. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo točno ob 10. uri dopoldne v John Grahekovi dvorani.
55.	Društvo sv. Jožefa, Creeted Butte, Colo. — Predsednik Anton Golobič box 727. — Tajnik in zastopnik Math Zakrajšek, trox 727. — Rodna mesečna seja se vrši vsako Četrto soboto v M. Perko dvorani.
56.	Društvo sv. Jožefa, Lead vili e, Colo. — Predsednik Frank Mohar, 326 W. Second St. — Tajnik Josip Po-nikvar, 610 W. 2 St.— Zastopnik Anton Novak, 630 W. 2nd St. — Redna mesečna seja »e vrši vsakega 14. v mesecu na 527 Elm St.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. — Predsednik Anton Burgar, 44 Halleck Ave. — Tajnik G. Tassoti, 423 Throop Ave. — Zastopnik F. G. Tassotti 130 Scholes St. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu na 92 Morgan Ave.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa.
—	Predsednik John Tusar, RFD. 2. box 135, Irwin, Pa. — Tajnik Thomas Oblak, Post Office box 223, Manor, Pa. — Zastopnik John Bohinc, RFD. 2, box 133, Irwin, Pa, — Bedna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v društveni dvorani.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda, E-veleth, Minn. — Predsednik Anton Fritz, 112 Grant Avenue. — Tajnik Frank Peterlin, P. O. box 802. — Zastopnik Martin Shuklc, 811 Ave "A".
—	Bedna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v M. Stipetičevi dvorani.
60.	Društvo sv. Janez Krst., Weno-
na, HL — Predsednik Joseph Brence, box 343, Wenona, 111. — Tajnik Frank Bezoušek, box 196. — Zastopnik Ka-rol Brunski, box 198. — Bedna mesečna seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu v dvorani društva sv. Petra H. Z.
61.	Društvo vit. sv. Mihaela, Young-stown, Ohio. — Predsednik Nikola Gra« ša, 712 Steel Street. — Tajnik Mile Mraovič, Carnegie Hotel, No. 2 Eagle St. — Zastopnik Peter Volk, 523 Crescent. St. — Bedna mesečna seja s« vrši vsako tretjo nedeljo na 1267 W. . Federal St. v Timlins dvorani.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, IIL — Predsednik Mihael Smole, P. O. box 314. Tajnik Frank Grdesich, box 317. — Zastopnik Math Stefa-nich, box 340. — Bedna mesečna seja
— Zastopnik Frank
11 K# S. K*
Ustanovljena t Joliet«, ITL, dne 2. aprila 1894. Inkorporirana V Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAV2VX UBAD: JOUET, tt.t. 1	Telefon 1048.
od ustanovitve do 1. septembra 1919 skupna izplačana podpora $1,691,394.37.
GLAVNI TJBADNIKI: . Začasni gl. predsednik: Math. Jerman, 332 Michigan St., Pueblo, Colo. I. podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St., Joliet, 111. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, ill. Glkvni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, I1L Duhovni vodja: Bev. Francis J. Aibe, 620-10 St.," Waukegan, 111. Pooblaščenec: Balph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZOBNI ODBOB: Jesip Dunda, 704 North Baynor Av<l, Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., ^Chicago, 111. Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John M ravin tz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis.
POBOTNIODBOB:
Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Grego rich, 2112 W. 23rd St., Chicago, HI.
PBAVNIODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Buss, 6517 Bonna Ave., N. K, Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Bock Springs, Wyo.
UBEDNTK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE":
Iran Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chieago, 111. Telefon Canad 2487. Vsa
pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošil jajo na glav-sega tajnika JOSIP ZALAB, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: 4 * GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1915 W. 22nd Place, Chicago, I1L
____,;134. Društvo sr. Ane, Indianapolis,
ETTm National Ave., West Allia tod. — Predsednica Lina Stanič, 765 N. Wis — Bedna mesečna seja se vr* Holmes Ave. Tajnica Mary Dugar, 765
vsako prvo soboto zvečer ob doI ari v cerkv. dvorani v West Allis.
104.	Društvo Mar. «sfc. Spod., Pueblo, Colo. — Predsednica Marg. Luk-setič, 1220 Eiler 6t. — Tajnica Julija Krašovec, 303 E. Northern Ave. — Zastopnica Paula Pršo, 1222 Berwind A v — Bedna meseč. seja so vrši vsakega 15* dne v mesccu v M. LuksctLč dvo-rani. _ .
105.	Društvo sv. Ane, New York,
Y. — Predsednice Mafija Kompare. 1277 Putnam Av«., Brooklyn, N. Y. —* Tajnica Ivana Ovca, 402 E. 83. St., New York. — Zastopnica Neža Cesark. 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. — Bedna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v slovenski cerkveni dvo-rani.	_
108.	Društvo st. Genovefe, Joliet, Hi. —Predsednica Antonija Struna, 203Vi Bridge St. — Tajnica Marija Lavrich, 106 Liberty Street. — Zastopnica Mary Zalar, 1131 N. Hickory ^t. — Bedna mesečna soja se vrši vsako prvo nedeljo v etari šoli.
109.	Društvo sv. Draiine Alliquipp*» Pa. — Predsednik John JageT, boz 137. — Tajnik Vencel Habich, L. box 115. — Zastopnik Johan Jere, L. Box 111. — Bedna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo pri blagajniku.
110.	Društvo sv. Jožefa, Barterton, Ohio. — Predsednik Alois Arko, 2:56 Melven Street. — Tajnik Joseph I>'*-šan, 149 Center Street. — Zastopnik Jernej Gerbec, 174 Chisnell Street. Redna meseč. seja se vrši vsako 3. ne-
novi slovenski dvorani na Mul-
se vrši vsako prvo nedeljo v Wod-manski dvorani.
63.	Društvo sr. Lovrenca, Cleveland, Ohio. — Predsednik Anton Globokar, 3612 E. »2nd St. — Tajnik Anton Kordan, 3727 E. 77th St. S.E.—Zastop nik Jakob Jajičar, 3600 E. 81st St. S. E. — Bedna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v M. Pluth dvorani, 3611 E. 81 st St.
64.	Društvo sv. Jurja, Etna, Pa. — Predsednik Josip Jagušič, 10 Craft Ave. — Tajnik John Skoff, 13 Gan-ster St. — Zastopnik Frank Skrlin, 28 Bridge St. — Bedna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo na št. 28 Bridge St.
65.	Društvo sv. Janeza Ev.. Milwaukee, Wis. — Predsednik John Kotiš, 538—2nd Ave. — Tajnik John Močnik, 538 2nd Ave. — Zastopnik Joo Winddshman, 483 Virginia St. Bedna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v dvorani g. M. Rop, 479 National Ave.
67. Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. — Predsednik John Kraševee, 211 Main St. — Tajnik M. Matjasich, 556 So. 3rd St. astZ. M. Matjasich, 556 — 3rd St. — ZSeja se vrši vsako tretjo nedeljo v društvenej dvorani sv. Alojzija.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. — Predsednik Geo Starich. 2209 X. 6th Ave. — Tajnik Frank Ursieh, 3711 N. 4th Ave. — Zastopnik Jako!) Stariha, 1711 No. 6 Ave. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo soboto v Steel Bik. Bldg.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, MO. — Predsednik Josip SimO-nieh, 2855 Lvon St. — Tajnik J. Mi-helčič, 2842 So. 7th St. — Zastopnik Anton Bukovitz, 3400 Kosciusko St.
—	Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 1041 Chauteau Ave.
71 Društvo sv. Anton Pad., Crab-tree ,Pa. — Predsednik Andy Lovrenc, Gen. Delivery. — Tajnik in zastopnik Andrej Jereh box 92. — Bedna mesečna seja »e vrši vsako prvo nedeljo v A. Jereb prostorih.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. — Predsednik Frank Veranth, box 154. — Tajnik John Otrin, box 322
—	Zastopnik John Skulj, box 529. — Bedna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Fr. Virantovi dvorani.
73.	Društvo sv. Jurja, Toluca, HI. — Predsednik Ivan *Baeki, box 241. — Tajnik Vincent Bački, box 133. — Zastopnik John Parlich, box 314. — Bedna seja: vsako drugo nedeljo v mesecu v prostorih Mike Johanes.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, Illinois. — Predsednik Anton Knžnik, 1201 So. 19th St., Springfield, 111. — Tajnik Martin Banich, 1816 N. 9th Rt. — Zastopnik Jernej Mlakar* 1848 S. Renfro St. — Bedna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski šoli.
75.	Društvo Vit. sv. Martina, La Salle, IU. — Predsednik Ignac Jordan, R. F. D. No. 24. — Tajnik Jak. Stnrkei, 1240 Third Street. — Zastopnik Fr. Gergovich, 829 Crossat St. — Bedna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slovenski Cerkveni dvorani.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. — Predsednik John Pun-gerchar, B. D. 2. box 36. — Tajnik John OsoTin, box 492. — Zastopnik Anton Bokal, box 552. — Bedna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Mestni dvorani.
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chieago, HL — Predsednica Matilda Du-ler, 1856 W. 23 St. — Tajnica Mary Blaj, 1854 W. 21st Pl. — Zastopnica Margareta Petrovčič, 1920 W. 22 St.
—	Bedna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, HL — Predsednik Frank Groan, 1402 Jackson St., Waukegan — Tajnik John Zalar, 1021 8hendan Bd., N. Chicago, 111. — Zastopnik Anton Marinčič 1005 8heridan Bd., N. Chicago, 111. — Bedna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v M. Stanovi
dvorani.	„ _ _
80.	Društvo Marije čist. Spoč., So.
Chicago, HL — Predsednica Ursula wu-čič, 9441 Ewing Ave. Tajnica Marija Jarvszak, 7600 Creiger Ave Zastopnica Katarina Jakovčič, 9621 Ave. M. — Bedna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Medoševi dvorani. .
81.	Društvo Marije Sedem žriosti, Pittsburgh, Pa. — Predsednica Mana Lokar, 4840 Hatfield St. Tajnica Jo-sephina Fortun, 4822 Plum All*y. stopnica Ana Golobič, 5621 Carnegie St. Pittsburgh, Pa.—Bedna meseč. seja se vrši vsako četrto nedeljo v K. S. lJomu.
83. Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. — Predsednik Joseph Gerftnt, B. 2, Pittsburg, Kans. Tajnik Anton Skubitz, B. B 2, box 64, Fittsburg, Kanu. Zastopnik Frank Linz, B. K-Cherokee, Kans. — Bedna mesec, seja se vrši vsako drugo nedeljo v Joe »na-hart dvorani.
84.	Društvo Marije Sedem žalosti,
Painesdale, Mich. — Predsednik J ura j Pintar, box 458, Painesdale, Mich. Taj. Juraj Pintar, box 458, Painesdale, Mich Zastopnik Anton Kružič, box 77, Painesdale, Micli. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v I. O. O. F. dvorani ob 2 uri popoldne.
85.	Društvo M. Cist. Spoč., Lorain, O, — Predsednica A^nUB Klompana, še, 173." E. 33. St. — Zastopnica Ivanka Sveto, 1782 E. 28th St. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v A. Virantovi dvorani.
86.	Društvo sv. Srca Marije, Bock Springs, Wyo. — Predsednica Mary Karshishnik, 627 N. Front St. — Tajnica Apol. Mrak, c. o. "Rock Springs Minor."—Zastopnica Frančiška Mrak, b. 2iV».—Redna mesečna seja so vrši vsako druj;'0 nedeljo v Slovenskem- Domu.
87.	Društvo sv. Antona Padov, Joliet. 111. — Predsednik Math* .Tudnich, 1125. Hickory St. — Tajnik Fr. Bani-bich, 914 N. Broadway. — Zastopnik Math Vidmar, 205 Moran St. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v stari šolski dvorani.
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. — Predsednik George Hribljan, bofx 104, A h meek, Mich. — Tajnik John Miketieh, box 114, Mohawk, Michigan. — ZnatofOiikt Steve Panian, box 77, Cooper City, Mich. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo na Ahroe<*k, Mich.
89. Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. — Predsednik Mato Belavič, 10 Kittaning St. — Tajnik Nick Belavič, 10 Kittaning St. — Zastopnik j Peter Ladešič, 17 Frceport fit. — Re-' dna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Benett, Pa. v cerkveni dvorani.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebraska. — Predsednik Josip Križmanič, 56C3 — 33rd Ave. — Tajnik Anton Kraševec, 1520 Jeffers. St. — Zastopnik Nick Ovetaš, 1030 Dominion Street. — Redna mesečna seja so vrši vsako prvo soboto v mesecu zvečer v Hrvatsko-Slovenski ccr-kveni dvorani.
91.	Društvo sv. Petra in Pavla, Ban-kin. Pa. — Predsednik Josip Rudman, box 320 RFD. 5, Wilkinsburg, Pa. — Tajnik George Kroteč, 130—4th St. Rankin, Pa. — Zastopnik Math Ko-zan, 332—3rd St. Rankon, P. O. Brad doek, Pa. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Hrvatski Cerkveni dvorani.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburgh, Pa. — Predsednica Ljuba železnjak, 2505 Butler St. - Tajnica Marija Man-ce, 86 — 45tl» St. — Zastopnica Maria Kostelac, star., 4937 Hatfield St. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Millv3le, Pa.
93.	Društvo Friderik Baraga, Chis-holm, Minn. — Predsednik Math KnaUs 216 W. Oak St. — Tajnik John Kochevar ,131 W. Poplar St. — Zastopnik Louis Baraga, 326 W. Poplar St. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v L. Kovačevi dvorani.
94.	Društyo Marije Zdravje Bolnikov, Sublet, Wyo. — Predsednik John Krumpačnik, box 122. — Tajnik Frank Kramer, box 61. — Zastopnik Konst. Podlesnik, box 79. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v F. Cirej dvorani dopoldne ob 10. uri.
95.	Društvo sv. Alojzija, Broughton,
Pa. — Predsednik Frank Morauc, box 237. — Tajnik Anton Ipavec, box 123.
—	Zastopnik Jacob Brule, box 197. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v slovenski dvorani.
97.	Društvo sv. Barbare, Mt. Olive. 111. — Predsednik Paul Krivačič, P. O.
—	Tajnik Anton Goršič, Box 781. — Zastopnik Mate Goršič, Box 774, Mt. Olive, 111. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v K. P. Hali.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Bock-dale, 111. — Predsednik Anton Ober-star, 126 Central Ave. — Tajnik Frank Gutnik box 1124 Moen Ave. Zastopnik Alojz Mlakar, 203 Stillwell Ave.
—	Bedna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Mavričevi dvorani.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunny Side, Utah. — Predsednik in tajnik Anton Težak, P. O. Standardville — Latuda, Utah. — Zastopnik Anton Nemanich, box 148. — Redna mesečna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo v predsednikovem stanovanju.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Lorain, Ohio. — Predsednik Josip Si-monič, 906 E. 34th St. — Tajnik Henrik Kompare, 1719 E. 29th St. Zastopnik Alois Ralant. in« p**rl A v«. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Virantovi dvorani.
103. Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, — Predsednik Anton Kozlevčar, 438 — 52 Ave. W. Allis, Wis. — Tajnik Louis Sekula, 465 — 52 Ave., W.
N. Holmes Ave. Zastopnica Frančiška Stergar, 768 N. Warman St. — Bedna meseč. seja se vrši vaako drugo nedeljo u Gačnikovi dvorani.
135.	Društvo sv. Olr. In Met^ Gilbert, Minn. — Predsednik Leo Kukar, box 246. Tajnik Frank Koahar, box 553. Zastopnik Antor Erehul, box 214. — Bedna meseč. seja m vrši vsak« četrto nedeljo v A. L»dihar dvorani.
136.	Društvo sv. Družine Willard, Wis. — Predsednik John Bovtar, box 117. Tajnik Josip Ule, box 55. Za stopnik Joseph Pekolj, box 12. —- Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v prostorih John Bovtarja.
139.	Društvo sv. Ane, LaSalle, 111.— Predsednica Johana B ruder, 154—3rd St. Tajnica Maria Stušek, 1043—2nd 9» Zastopniea Maria Pražen, 1121—3rd St. Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Šolski dvorani.
140.	Društvo sr. Bozallje, Spring-field, HI. — Preds. Štefanija Zaubi, 1123 So .12 St. Tajnica Mary Barbarich, 1504 So. 15. St. Zastopnica Katy Ger movšek, 1212 E. Stuart St. — Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slov. Soli.
143.	Društvo sv. Janeza Krst., Joliet, 111.—Predsednik Joseph M. Grill, 1208 North Broadway. Tajnik Matthew H. Vertin, 111 Indiana St. Zastopnik Josip Avsic, J, 205 Stone St. Bedna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slov. stari šoli.
144.	Društvo sv. Clr. In Met., Sheboygan, Wis. — Predsednik Peter Npvšek, 928 Clara Avenue. — Tajnik
deljo v
berry St. "	Frank Mikolič, B. B. No. 1. Zastopnik
111. Društvo sv. Srca Marije, Bar-	pr0gnr, 1621 North 9th Street.
vsafeo tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
165.	Društvo "Marija Pomoč Kristjanov", West Allis, Wis. — Predsednica Terezija Jamnik, B. F. D. 59, Wauwa-toosa, Wis. Tajnica Ana Miller, 5212 Sherman St., West Allis, Wis. Zastopniea Elizabeta Banko, 5202 National Ave., West Allis, Wis. Bedna mesečna seja se vrši vsako drugo sredo v cerkveni dvorani.
166.	Hrv. Slov. društvo "Presv. Src« Jezusovo", South Chicago, HL — Predsednik Luka Grahovac, 8957 Burley Av. Tajnik Mile Pleša, 8909 dreenbay Ave. Zastopnik Mile Butorae, 8909 Greenbay Ave.; vsi v South Chicago, IU. — Bedna mesečna seja se vrši vsako četrto nedeljo v cerkveni dvorani, 2926 E. 96 St.
167.	Društvo 'Kraljica Miru", Tho-
mas, W. Va. — Predsednica Viktorija-*.
Jelene, bx 157, Thomas, W.Va. — Taja. Frances Baraga, box 277,Thomas, W. Va. Zastopnica Mary Bnlič, box 866, Thomas, W. Va. Bedna mesečna seja., se vrši vsako četrto nedeljo v M. Bu-ličevi dvorani na 2. ulici.
168.. .Društvo sv. Jožefa, South Beth- ~ lehem, Pa. Predsednik Jožef Bkraban,, 616 Linden St. — Tajnik Martin Mnrn, 328 — 5th St. — Zastop. Matjaš Boganp 427 Linden St. — Seja se vrši vsako . prvo nedeljo v Cerkveni dvorani. /
OPOMBA:	"
Gg. društveni tajniki m naproše-
ni, da poročajo takoj vsako premem b« naslova in sicer glavnemu tajnika Jednote, ter npravništvu "Glasila K. S. K. Jednote".
berton, Ohio. — Predsednica France* Bartoncel, 149 Center St. — Tajtff« Ivana Okoliš, 223 Moore St. — Zastopnica Ivana Kaserinan, t(ih Bet z S* — Redna mesečna soja so vrši vsako drugo nedeljo pri sestri Jeri Lekšnn
iiedna nitdeč. seja se vrti vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani 145. Društvo sv. Valentina, Beaver
Falls, Pa. — Predsednik Franjo Brozič 1527 — 2nd Ave. Tajnik Josip Kemfel-ja, 1527 — 2nd Avenue. — Zasfopnik
v Hrv. Slov. oerkveni
«1 I'-- ......... "	«»1	» »	- -U« avenue. - /jusrujiuiR
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Alois Cvetnič, box 388, New Brighton,
—	Predsednik Frank Jerich, box 884. j»a R0fjna mesečna seja se vrši vsako Tajnik John Kovach, box 365. Za- •	- --	— stopnik Joseph Agnich, box 266. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo deljo v stari cerkvi jk> prvi sv. maši..
113.	Društvo sv. Boka, Denver, Colo.
—	Predsednik John Arko, 4725 O ran d
St. — Tajnik Joseph Erjavec, 631 E. 49 Ave. — Zastopnik John Ba^dek, 601 f]. 49th Ave. — Redna me*, seja «e vrši vsak drugi četrtek zvečer v Domu slovensk. društev.
drugo nedeljo dvorani.
146.	Društvo sv. Jožefa, Cleveland, O.
—	Predsednik John Lekan. 3514 E. 80 St. Tajnik John Petnč, 3550 E. 81 St. Zastopnik Joe Lekan, 3568 E. 80 St.
—	Redna mesečna seja so vrši vsako tretjo nedeljo v Plutovi dvorani.
147.	Društvo Marije Pom., Bankln, Pa. — Predsednica Frances Jurinak, 282 Fleet St. Tajnica Katy Blazina,
114. Društvo Marijo Milost. Polne, 303 _ 4th St. Zastopnica Mrs. Anna Steelton, Pa. — Predsednica Marija Kroteč, 130—4th St. — Rodna meseč-Starasihich, 764 So. 2 St., Steelton, Pa. seja 9e vrti v^o tretjo nedeljo v — Tajnica Mary Butala, 768 So. 2nd 1 cerkv. dvorani.
St., Steelton, Pa. — Zastopnica Marv Lončarich, 622 South 3rd St., Steelton, Pa. Redna meseč. soja so vrši vsako tretjo nedeljo v dr. Sv. Alojzija dvorani.
115. Društvo sv. Veronike, Kansas
i City, Ks.—Predsed. Katy Majerle, 415 N. 5. St. Tajnica Marg. Bižal, 416 N
148. Društvo sv. Jožefa, Bridgeport,
Conn. — Predsednik Frank Bohnec, 249 Pino St. Tajnik Rev. M. J. Golob, 450 Pine Street. Zastopnik Bev. M. J. Golob, 450 Pine Street.—Bedna nccsč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkv. dvorani.
. 150. Društvo sv. Ane, Cleveland, O.
5. St. Zastopnica Terezija Novak, 431 _ i»r0(isednica Mary Sadar, 3529 E. Ferry St. — Redna mesečna seja s« j 81 St., N. E. Tajnica Marv Grden, 3619 vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski! g	g jr Zastopnica France« Mer-
cerkveni dvorani.	j Var, 3563 S. 82 St. S.'E. — Redna
118. Društvo sv. Pavla, Little Falls.	seja se vr*i vsako tretjo nedeljo
N. Y.—Predsednik John Susman, 4. So. vf mesecu v šolski dvorani.
William St. Tajnik Jacob Turshick, 9| 151 Društvo sv. Družine, Xndianapo-1 ni in snremliiln S Hnbnvniknv Danube St. Zastopnik Frank Gjegorka, lis> Ind. _ Prodsednik Martin Cesnik,'	sPremlJal° » ctuliOMilko\-
38 Douglas St. — Redna mesečna soja se vrši vsako tretjo nedeljo ua 18 Seelcy Street.
119. Društvo Marije Pom., Bock-dale, (Joliet) 111. — Predsednica Ana
757 Haiigh St. Tajnik Anton Budman,'[tovarišev na zadnji poti. Xaj v 741 Holm os ave. Zastopnik Frank IT raj-, mil* ill pokoj! nar 744 Warman Ave. Redna meseč. seja j
se vrši vsako prvo nedeljo v Gačnikovi; V deželni bolnišnici v Ljubljani
je 20 avgusta umrl 42 letni Anton
dvorani.
ingr 11/_ Predsednik Thoma« Popovič' Miklavfir, begunec iz Kožbane pri InSOn Tor renče Ave. Tajnik Anton Pc Uloriei.
Umrl je v Ljubljani v Leoninu-
Maretnich 703 Stillvel Ave, Tajnica h j62i p^vo Mihaela. 80. Iker-Agnes Piškur, 111 Central ave. "Zastopnica Mary Erjavec, 704 Bellview ^fflttlO "Torfence Ave. Tajri Ave. — Redna mesečna soja se vrši jnt< i0*00 Torrenco Ave. Zastopnik
vsako drugo nedeljo v šolski dvorani, j Jvon Kralj, 10800 Torrenco Avenue. — ____.	................
120. Društvo sv. Ane, Forest City, Redna	^ vrsi v-»ko dru»o m„	niisiionar v/ l)rn/!»o Te-
Pa- — Predsednica Fanny Susman, box nedeljo v dvorani Will. Doff 106 St.	nilSlJOUH. ; f ' "
558. — Tajnica Paulina Osolin, box 492 ,v 153 Društvo sv. Jeronlma, p-.-r-«. | /usovc o. Ivan huiistclj, ki je nil Zastopnica Angela Orazcrn, box 01. — burg, Pa. — Predsednik Mihael TomSie. i Slovencem dobro znan po svojih Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo 0 Houston, Pa. Tajnik in zastop. 1 • j- nll ilh • •	«a-„;n
- ~	-------:	• John Pelhsn, box 174 Houston, Pa.	ki Jih JO imel po raznih
Bedna meseč. seja se vrši vsako prvo misijonih. Pokojni je bil rojen v nedeljo v prostorih rojaka A. Bevca. Gorjah 1. 18(i7, in je umrl vsled
1M. Društvo Marije Majnlka, Peorla, - ; , , • v • Wl. - Predsednik Jns. Kocjan, 4^9 i ^0trne bolezni. Naj počiva V miru
So. Park Ave. Tajnik Math. Papich, 314 | blagi pokojnik. Kaston Ave. Zastopnik Josef Kuhel, i __ . . 511 Western Ave. Redna mesečna seja Umri je v
nedeljo v Mostni dvorani.
121.	Društvo Marije Pom., Little, Falls, N. Y.—Predsednica Jera Susman, 541 Jefferson St. Tajnica Jennie 6kof, 541 Jefferson St. Zastopnica Jennie Istcnič, 904 So. Ann St. — Redna mesečna soja se vrši vsako drugo nedeljo na 18 Seeloy St.
122.	Društvo sv. Jožefa, Bock Springs, Wyo. — Predsednik Matevž Fcrlič, 211 Sherman St. Tajnik Matevž Leskovec, box 547. Zastopnik Frank Plemel, P. O. Rock Springs, Wyo — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slovenskem Domu.
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. — Predsednica Marija Hoge, R. F. D. No. 2, Box 29. — Tajnica Posop-hine Hočevar, R. F. D. 2, box 20, Bridgeport, O. Zastopnica Ivana Hočevar, R. F. 2, bok 29, Bridgeport, O. — * Bedna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Boydsville, Ohio.
126. Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. — Predsednik Martin Oberžan, box 72. Tajnik Victor Hace, box 136 Mineral Kansas. — Zastopnik Victor Hace, box 136, Mineral, Kans. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Fr. Speiserjevi dvorani.
KRANJSKO.	domovini, naj ji bo v tujini že-
mljica lahka!
Zlata maša. V nedeljo, dne 17. avgusta je obhajal vpokojeni žup-nikAnton Lovšin v Radomljah svojo zlato mašo v društvu svojih sošolcev, nekdanjih kaplanov in sorodnikov. Cerkev je bila za to slovesnost prelepo okrašena. Jubilantu iskreno čestitamo.
Ameriška zastava, ki so jo naši v Ameriki živeči rojaki poklonili kot, časten dar mestni občini ljubljanski, je že nekaj dni razstavljena v izložbi Gričar in Mejača v Prešernovi ulici. Zastava je krasno delo in izplača se, da si vsakdo ogleda ta znak ljubezni naših rojakov, ki v daljni Ameriki niso pozabili 11a svojo osvobojeno domovino. __
Iz Amerike so se naši rojaki žc začeli vračati in se jih vidi semter-tja hoditi po mestu cele gruče. Tudi pred italijansko komisijo pri Virantovi hiši jih čaka večkrat veliko število. To so rojaki iz zasedenega ozemlja, Istre in Primorske. Ti bodo pač čudno gledali, ko so se povrnili iz svobodne Amerike, pa pridejo na svoje domove — pod laško tiranstvo. Bog zna, je-li bodo hoteli ostati doma in prenašati tujčevo nasilje, ali se bodo vrnili nazaj odnosno se skušali kot poljedelci naseliti v Jugoslavijo? Kdor ima v Ameriki kakega svojca, ki se namerava povrniti domov, naj ga obvesti, da svojih dolarjev ne menjnje pri tamošnjih bankah, marveč naj jih prinese s seboj domov, kjer jih bode mnogo boljše zamenjal. Ameriške banke menda plačujejo dolarje sedaj po 24. v tem ko so pri nas že čez 38 kron!
Ameriška tvrdka za trgovske
informacije (Foreign Trade Ser vice Department, International Trade Developer, Inc., 168 X. Michigan Ave., Chicago, 111., U.S. A., P. O. box 457) želi stopiti v zvezo z našimi trgovskimi krogi. Tvrdka se peča z navezovanjem stikov med trgovskimi hišami v vseh de-Mariboru nadučitcij;,ih sveta, ima filijalke in dopisni-
Umrli so v Ljubljani: Marija Kimovee, kuharica, 38 let.—Frančiška Irkič, hči posestnika. — Ivana >lirt, žena kovača, 35 let. — Vekoslav Klein, fotograf, 44 let.
—	Anton Justin, poljski dninar, 24 let. —Franc Judnič, bivši delavec, 90 let. — Avgust Mate, čevljarski mojster, (»0 let. — Ivan Za-laznik, sin posestnika, 10 mesecev.
—	Daroslav Klein, sin brivskega pomočnika, 14 let. — Ivana Rebolj, žena železniškega delavca, 23 let. .Trsu I a Sou van, posest niča, 83 let. — Milan Skrjanc, sin posestnika, 7 let. — Blaž Seljak, gost a č, 70 let. — Anton Kosshiiupl,sin računskega podčastnika, 7 let. — Darinka H upnik, hči kljnčarnicar-ja, 8 let. -7- Andrej Frandolič, posestnik in mesar, 37 let. — Anton Škufca, rudar, 17 let. — Ana Prijatelj, žena prožnega paznika, 45 lej. —- Anton Miklavčič, slikar razglednic, 42 let. — Marija Le-ben, žena posestnika, 62 let.
Umrl je 18. avgusta zjutraj ob-čespoštovani g. Štefan Klun, hišni posestnik v Hrenovi ulici št. 5 in cerkveni ključar mestne župne cerkve sv. Jakoba. Vrlemu možu in pokoj!
Umrl je 23. avgusta v Vojniški hiralnici vpokojeni župnik špitali-ški Ivan Čagran. Španska ga je rešila dolgoletnega hiranja. 25. t.
se vrši vsako drugo nedeljo pop. ob 1 uri-v Mawnevs Hali, 2206 — 8 S. Adams St. (II. nadst. Imperial Show.) Bolniški nadzornik Ignac Terlep, 225 Eastern Av.
156.	Društvo sv. Ane, CMsholm Minn. — Predsednica Mary Pucelj, 223 W. Poplar St. Tajnica Frances Petrieft P. O. Box 646. Zastop. Marija Knaua, 216 W. Oak St. — Rodna meseč. seja se vrši vsako prvo nedeljo v Mestni čitalnici.
157.	Društvo Kraljice Majnlka, Sheboygan, Wis. — Predsed. Alojzija Bov-han, 1501 So. 8 St. — Tajnica Mary Prisland, 723 Georgia Ave. Zastopnica Matilda Frančič, 1717 N. 13. St. — Bedna meseč. seja se vrii vsako drupe ■redo v mesecu v eerkv. dvorani.
158.	Društvo sv. Antona Padov. Kostetter, Pa. — Predsednik Alojz Ur« bančič, box 141 Hostotter, Pa. Tajnik
iS,	iserjevi dvorani.	I Martin Gorenc, box 103, Hostetter, Pa
127. Društvo sv. Ane Waukegan, 111. Zast0 ik Jak;,b Pov5o'box 141. Ho-—Predsednica Neza Setnikar, 140rNtPttrr Pa _ Re(]na mesečna seja s«
A / orno v f WT«-»«1 \r /\/«n m Tli T* „ •_•__1/	»	. .	_____ _
Adami*. St., Waukegan, 111. Tajnica K Mausar, 1013 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111. Zastopnica Jera Opeka, 26 Lenox Ave., N .Chicago, 111. — Rodna mesečna seja se vrši vsako četrto nedeljo v šolski dvorani .
128.	Društvo sv. Barbare ,Etna, Pa.
—	Predsednica Ana Novak, 15 Union Street. Tajnica Johana Skoff, 13 Gan-ster St. Zastopnica Johana ftkoff, 13 Ganster St. — Redna mesečna seja se vrši vsako četrto nedeljo na 15 Union St., Etna, Pa.
129.	Društvo Marije Pom., South Omaha, Neb. — Predsednica Marija Ostir, 2521 So. 7th St. Tajnica Katarina Petrasich, 2405 "U" St. — Zastopnica Anna Cvetaš, 3603 West St. — Redna mesečna seja se vTŠi vsako drugo nedeljo na 5441 So. 24. St. v South Omaha.
130.	Društvo sv. Pavla, DeKalb, 111.
—	Predsednik Paul Koshir, 1403 State St. Taj. Math Kaisher, 820 E. Garden St. Zastopnik Math Kaisher, 820 E. Garden St. — Bedna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo na 1403 State St. ob 9teh dopold.
131.	Društvo Marije Bož. Venca, Aurora, Minn. — Pred. Math Koste-lich, box 155. Tajnik John Roblek, L. box 14 .Zastopnik Frank Miklič, box 27R. — Redna meseč. seja se vrši vsako četrto nedeljo v Slov. dr. dvorani.
132.	Društvo sv. Boka, Frontenac, Kans. — Predsednik Anton Oražem, box 143, Frontenac, Kans. Tajnik Frank ErznoŽnik b. 410. Zastopnik Frank Erznoznik, box 410. — Bedna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v Avstrijski dvorani.
133.	Društvo Ima Marija, Iron-wood, Mich. — Predsednica Anna Krč-marček, 399 Brundy St. Tajnica Katv Buppe, B.F.D. 1, bx 219. Žast. Maria Mukavec, 207 Bundy St. — Bedna meseč. seja' se vrši vsako drugo nedeljo v Paula Mukavetz dvorani.
vrSi vsako četrto nedeljo v Slov. Na rodnem Domu.
' 159. Društvo sr. Štefana, Delagua,
Colo. — Predseduik John Fatur, box 13, Gulnaro, Colo. Tajnik John Russ, P. O. box 13, Gulnare, Colo. Zastopnik John Russ, box 13, Gulnare, Colo. Bedna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v kompani.jski dvorani. "160. Društvo Marije čistega Spočetja, Kansas City, Kans. — Predsednies Terezija Cvitkovič, 518 Dugarro St. — Tajn. Paula Derganz, 506 Ohio Ave. Zastopnica Milka Turk, 426 N. 5th St. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v slovenski cerkveni dvorani,
161.	Društvo sv. Alojzija, Gilbert, Minn. — Predsednik Alojz Verbič, box 622. Tajnik Mike Semeja, box 353, Gilbert, Minn. — Zastopnik Josip Korošec, box 584. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v prostorih Isobr. Mike Semeja.
162.	Društvo sv. Marije Magdalene, Cleveland, Ohio. — Predsednica Frances Debevec, 6022 Glass Ave. — Tajnica Julia Mallv, 1105 E. 63rd St. — Zastopnica Katarina Pcrme, 1133 Norwood Rd. Redna meseč. seja se vrši vsak prvi pondeljek v stari dvorani šole
Vida.
163.	Društvo sv. Mihaela, Pittsburgh,
Pa. _ Predsednik Tomo Belanič, 129 Home Street. — Tajnik Mate Brozeme, 93—44tli Street. — Zastopnik Ignac Rudar, 129 Home St. — Bedna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v hrvaški cerkveni dvorani v Benett, Pa.	_ ...
164.	Društvo "Marijo Pomagaj;', Eveleth, Minn. — Predsednica Lucija Kapsh, 806 Adams Ave. — Tajnica Marija Anzelc, 808 Adams Ave — Zastopnica Marija Shukle, 811 A AVenue. — Bedna mesečna seja se vrli
v pokoju g. Ivan Kocuvan. — Na Primskovem pri Kranju je umrl g. Ivan Košnik, sedmošolec SMS. gimnazije v Kranju. X. v m. p.!
Umrl je v Mariboru orožniški poročnik g. Anton Vatovec, v Sve-tju pri Medvodah g. Dragotin Su-šteršič, v Kranju ga. Amalia Ke-bol rojena Mihelič.
V Savi je utonil 19-letni Gvidon Schmalz. Truplo se dosedaj še ni našlo. Občinstvo in javni organi sc prosijo, da naznanijo v slučaju, da se najde truplo, to očetu ponesrečenca, g. (i vid on 11 Sschmalz na Resljcvi cesti št. 25.
Umrl je 21. avgusta ob 2. uri popoldne vsled posledic španske bolezni g. Andrej Frandolič, posestnik v Ljubljani, preje posestnik in mesar v Gorici, v 37 letu starosti. Pokopali so ga na pokopališču pri Sv. Križu. N. v 111. p.!
kc v večjih trgovskih mestih in izdaja posebno mesečno publikacijo 'International Trade Developer,' ki vsebuje naslove tvrdk, ki želijo trgovskih zvez. Publikacija in natančnejši podatki so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani 11a razpolago.
Rojakom v Ameriki! Kdo kaj ve o Francu Miklavčiču. ki sc je nahajal v Ameriki pri g. Lovrencu Šetina, Pittsburg, Kansas. R. R. S. Tozadevna poročila naj se d o pošljejo na Antonijo Miklavčič v Kranju.
Smrt v tujini. Dne 31. julija jc čitai sv. mašo g. dr. L. Erlich za pokojnim prostovoljcem .Srbske armade, Matijom Zupaničem v cerkvi "Corpus Cristi" (Avenue de Friedland) v Parizu. Pokojni Zupanič je bil rodom iz Gribelj v Beli Krajini in se je bil že v rani mladosti 1. 1904. podal v Srbijo.
Nesreča. Dne 16. avgusta zvečer k jor jc bil zaposlen v administrate na kamniški železnici malo preclj^jj lista «L> information". Po-postajo Trzin padel z vlaka mla- zneje se je vrni| domov na zahte-
denič 1. Kopitar iz Zej pri Komendi.Poškodovan je na glavi, desno roko pod komolcem mu je kolo prerezalo,da se je držala le za ko-žo.in tudi in tudi roka nad komolce jc zdrobljena. Ponesrečenca so spravili v vlak in ga peljali do
vo staršev in jc dovršil v Pragi trgovsko akademijo. Leta 1913. jc prišel nanovo po dokončani 'balkanski vojni v Belgrad in je bil nameščen kot uradnik železniške direkcije. Križi in težave pri odstopanju srbske vojske skozi loč-
Donižal, kjer sta 11111 dva zdravni-1 no in zasneženo Albanijo po zimi
ka odrezalo roko pod komolcem in
leta 1915. so uničili popolnoma
ga obvezala. Nato so ga prepeljali zdravje mladega vojaka in legel z rešilnim vozom v Ljubljano. " jc v preralli grob dne 26. marca
Umrla je 14. avgusta po kratki bolezni gdč. Avgusta Feigel, doma iz Ajdovščine 11a Primorskem, stara 24 let, gojenka gospodinjske šole pri Uršulinkah v Ljubljani. Pogreb se je vršil dne 17. avgusta ob 2. popoldne. Žalujoči rodbini v zasedenem ozemlju, katera svoje toliko ljubljene hčerke, oziroma sestre niti k njenemu zadnjemu počitku ne more spremljati, naše
iskrenosožalje! Blagi pokojnici trajen spomin. Hrepenela je po
1917 v Nimu na južnem Francoskem. V Nimu, kjer je hiral v Hospital Complementaire si je pridobil mnogo prijateljev, ki so žalili njegovo smrt z največ žalostno u-sodo, da ni doživel dneva osvobo-jenja in zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov. Njegov grob so meščani v Nimu lepo ogradili in s cvetjem zasadili negujoči ga kot zalog prijatelstva in simpatij izmed Slovencev in Francozov. P»o-di mu lahka francoska remija!
14.avgrmta zvečer pred Velikim Smarrtom. se je zbralo sedem mladenič ©v sredi vasi v Sovodniu v občini Osliea ter začeli mirno prepevati slovenske narodne pesmi. Niso Se končali prve pesmi, ko pri-drvi nad nje orožniški sira/moj-stez z enim orožnikom in jim surov« zakliče, na se takoj spravijo spat, češ. da njegova gospa ne more spati. Fantje izjavijo, da je že od nekdaj navada, da tu pojejo in Alojzij Ambrožič odločno reče, da ne gredo stran. Na te besede ga zahode eden orožnikov v stegno; ko še enkrat zatrdi, da ne gre proč, stražmojster sam ustreli poleg njega, na njegov ukaz strelja tudi drugi orožnik in prestreli mladeniča skozi prsi. Smrtno ranjen se zgrndi. Orožnika gresta
lie v Sarajevu kot I. karakterni igralee in redatelj.
Za umetnike' slikarje prinaša Uradni list natečaj z nagradami 5000 K 3000 K in 2000 K *a sliko.
Moinje. Toča je v petek zvečer 22. avg. tudi v Mošnjah in okoli*
II AUUtCIVHll, UB jTUU^'1
prodajne kroge o naših mejnih j
ei zelo gosta padala med dežjem^|W^h^^apram^Nenrfki Avstri-Pod kapom bi se bila lahko z lo' *' "	^	'
pa to nakidavala. Še nasleduje ju
Ji in Madžarski. Dr. Slavič in dr. Kovačič iMista -.ostala med Prek. mnrci v trajnem spominu, ker sta
ki je nnmenjena poverjeniku /a i™ so je bili eeli kupi ob cerkvah prosveto v Zagrebu in ki M naj večjih poslopjih. I mčila je tf ra^o onadva najvee pnzndja-
predatavljala osvoboditev Hrvat- ajdo in v,čino prosa; rc,>, rolm ; « k«	poznnvflea teh
^MaMlHiii^^^HUili^i^^U *- r,n 0 hogato m narodno
ske od vezi z Avstrijo in Ogrsko	Pogled na vsako njivo je
in ujedinjenje SHS.	žalosten. Samo krompirju, vsaj
Prememba imena. Deželna via
da za Slovenijo je dovolila mestnemu učitelju in lastniku trgovskega tečaja Pr. Oaertnerju pre-membo imena zanj in za njegovo rodbino v priimek Oorazd. Imenovani je že pred 30 leti prosi! za tako dovoljenje prejšnjo avstrijsko vlado, ki pa ni hotela u-goditi prošnji.
Verižen je s tobakom. V Novem
krompirju, vsaj | zavedno Prekmurje pripoznalo t«r zgodnjemu, že ni v večji meri sko. 'priklopilo Jugoslaviji, dovala. Sadja, listja- mladik je več I Jc dala zasesti- — Maribor. — pod drevjem ko na njem. Koliko Belgrade-eta prispela v Mari-napornega kmetovega dela je 11-'**"* dra "radnika finančnega mi-ničenega v nekaj minplaW.	nistrstva, ki sta naložila ondotne-
mu finančnemu ravnateljstvu, naj prevzame v Prekmurju V svoj delokrog župnijo Soboto. Ozemlje
Begunje pri Lescah. Dne 22.
avgusta zvečer oh 6. uri se je pri-podila od Jesenic sem silna nevihta. Komaj so padte prve kap- Doline Lendave jo — po njuni iz-Ije dežja, že se je vsula debela to-i 3»vi ~ hrvatska vlada že dala za-ča v taki obiliei, da je je bilo še >osti W iirv.itski finančni .s raži.
nej notici, katere resničnost se
mestu so prišli baje na sled ve- drugi dan dovolj. Škoda na ]v>|ju iK . .	. ■	.
riženju s tobakom na debelo. To- je velikanska. Hitra pomoč je i Pljuje, nam je pripomnili ne. stran, ne da bi ga obvezala. Fanta bak so vozili na vozovih preko nujna.	!'»« K vojaška uprava spodila slo-
so prebijali v deželno bolnico, j Kostanjevice, nosili ga osebno na i	---venske poveljnike orozniških po-
Tako se je vršil dogodek po izja- Hrvatsko in poSiljali ga tja s po-j	ŠTAJERSKO.	staj. ki so vršili svojo dolžnost v
x't prič in fantov. Sedaj pa ovož- što. Zaplenili so ga enkrat baje |	—-a—	lendavskem okraju in jih nado-
niki stvar lepo obrnejo in trdijo, i na pošti okoli 20 kg. Verižniki soj Umrl je v mariborski bolnici! mest il« z hrvaškim orožništvom
il<; so jih fantje izzivali, da so bili iiašunfani. da so jih mislili napasti, ker je imel Ambrožič nart>ret slučajno pri sebi sekiro, ker mo jo vračal z dela. Opozarjamo mero« dajne oblasti, da poskrbe zu nopri stransko obravnavo, da se zasliši in verjame ne samo orožnikom, ampak tudi drugim pričam. Pri poročamo to za'devo tudi našim poslancem, da nastopijo odločno zoper to, da/bi orožniki brez resnega povoda takoj rabili orožje. Po tem načinu bi morali vse one kalilee nočnega miru, ki ob pozni uri popevajo po ljubljanskih ulicah — enostavno postreliti.
Povratek generala Smiljanoviča v Ljubljano. Dne 18. avgusta ob pol 20. uri vrnil se je general Smi-lj« nič po skoraj trimesečni odsotnosti zopet v Ljubljano. Kot poveljnik Dravske divizije vodil je operacije za osvoboditev Korota-na in si s tem zagotovil neminljivo slavo osobito pri slovenskemu plemenu našega troimenega naroda. Na glavnem kolodvoruje price kala precejšnja množica prihod \ laka. Na peronu je bil zbran častniški zbor tukajamV p; rnizijo z g. polkovnikom Vukasovičem na čelu. V imenu deželne vlado sta sprejela generala podpredsednik deželne vlade g. dr. (Jrcgor Žerjav in g. dr. Vladimir Ravnihar. v imenu mesta Ljubljane pa magistralni svetnik g. dr. Zarnik. Ob dohodu vlaka je svirala vojaška godba naše himne. G. general je bil prisrčno pozdravljen z živio klici. Obšel je častniški zbor in kemu posameznemu častniku sti-vsakemu posameznemu častniku stisnil roko. Ob odhodu s perona se je obrnil do množice v besedami : "Prinašam pozdrave fantov z naše severne meje. Bodite brez skrbi! Pripravite jim časten sprejem. ko se vrnejo in lovorje, ker
unci. Mislimo 110. avgusta, č. -g. Franc Kom pol-j Po vsem tem ne moremo več dvo-take množine |Sek, bivši vojni kurat* zadnji čit*; miti, da nnmerjajo prideliti ta o-
kraj Prekmurja tudi hrvatski po-
večinoina sami begnm pa. da bi oblastva žo lahko pogrešala, oziroma prišla j kaplan na Muli na sled.
Kočevska nemška nižja državna gimnazija se preosnuje v slovensko nižjo realno gimnazijo. V začetku šolskega leta 1019-20 se otvori 1. razred s slovenskim učnim jezikom, 2., 3. in 4. razred še ostanejo z nemškim učnim jezi-1 kom, pa se leto za letom optfste.
Papirnati drobiž mesta Zagreba je prišel v promet IS, t. m. — Ljudje se kar trgajo zanj kot za spomina vredno redkost ter plačujejo za 20vinarsko novčanico 10—20 kron. Že danes je gotovo, da bo koncem leta komaj kdo hotel zamenjati ta drobiž za krone, tako da bo imela mestna občina
Umrla je v Mariboru g. Marija Skvarča, roj. Bežek iz znane narodne rodbine. Naše sožaljo.
Umrla je na Cvcnu pri Ljutomeru gospa Marija Ptt&enjnk, mati g. nadrevizorja \ njaka.
Prijet morilec. Kot smo svo-ječasno, poročali, je Perklič Miha, rodom i/. Oplotnice, zabodel najbrže i/, maščevanja orožnika Tomaža Koluti a in polom, zginil. Sedaj so ga prijeli v Konjicah in ga izročili »od ni ji v nadaljno postopanje.
Roparja ujel. Dne 8. avgusta je Dragotin Novak .načelnik ljutomerskega Orla ujel nevarnega ro-
litični upravi. Sprejem jugoslovanskih čet v
lep dobiček. Zaenkrat so izdali za fparja 200,000 K papirnatega drobiža, kar ho v kratkem razdano; mero-dajni krogi že razmišljajo o izdaji nove serije.
Številke govore! Na Kranjskem se je že pred vojno izpilo za 40 milijonov opojnih pijač na leto. medtem ko je ves zemljiški davek znašal 3 milijone kron. Vsi Slovenci skupaj smo izdali za alkohol (to je 5 milijonov litrov žganja, 13 milijonov litrov piva
Lešnika, katerega
jo oroz-
ništvo zasledovali že več let. Ropar, ki se je skrival v Medjiniur-
Beltincih. "Murska straža"*piše: U Beltince nam poročajo, da je tamošnjc vrlo narodnozavedno ado Pušo- j prebivalstvo s posebnim navdušenjem pozdravilo svoje osvoboditelje. Dne 12. avg. zjutraj se je zbralo na trgu pred cerkvijo o-krog 000—1000 ljudi. Ženske so bile praznično oblečene in so trosile cvetlice na pot. Domača bel-tinska godba je zaigrala jugoslovansko pesmi. Med navdušenimi živijoklici Jugoslaviji, kralju in regentu sta govorila gg. podporočnik Svetac in abiturijont J. God i na. Ta sprejem ostane vsakemu v najlepšem spominu.
Železniška zveza Radgona-Mur-ska Sobota. Poroča se« da so vo-
ju in družil z drugimi tatovi, je jaške oblasti pripravljene izpelja-vzbujal tamo'njemu prebivalstvu j ti takoj železniško zvezo med mnogo strahu.	Mursko Soboto m Kadgono in si-
Orož iki ustrelili tihotapca. — !cer začasno v obliki poljske žolez-I)no 13. avgusta so pri Moriji :n»ea (Feldbahn). Ljudstvo to na-Snežni blizu Cmnroka orožniki u- mero navdušeno pozdravlja, ker slrelili tihotapca Jakoba Kram- j0 sedaj Prekmnrje v prometnem bergei*, ki jo spravljal živino čez
Cenjenemu občinstvu se s tem naznanja, da bo
izdalo STAVBINSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO	I
"SLOVENSKI DOM" v Chicagrf	i
NOVO, 45. SERIJO V TOREK, DNE 7. OKTO-	|
BRA T. L. v Cerkveni dvorani na W. 22. PI. in So.	|
Lincoln St. Lahko pa vzamete delnice tudi med te-	= dnom pri tajniku na 1824 W. 22. Place.
• Rojaki Slovenci! Rojakinje Slovenke in bratje = Hrvati! Ne pozabite torej dneva 7. oktobra! Pri- | javite se za nove delnice, kar bo edinole v Vašo last- = no korist, štedite in hranite denar pri našem društvu. = Držite se gesla: Iz malega raste veliko!
Naše društveno premoženje je bilo 30. avgusta t. = | 1. $114.865.00.
1	URADNIKI:
I	JOHN ZEFRAN, predsednik,
i	ANTON GREGORICH, podpredsednik,
i	JOSEPH ZUPANCICH, tajnik.
1	JOHN TERSELICH, blagajnik.
|	NADZORNIKI:	|
1	ANTON KREMESEC, MARTIN SENICA,
|	FRANK GRILL,	MAKS OMERZEL
I	ANDREJ BATISTIK, ANTON BANICH.
»1111 ti 11111111111 a 11111111111111111111111 r 111 m ! 1111111111111111111111111111111111 m m 1111111111111111 ^
K lOO samo $2.70 i
POMAGAJTE SVOJCEM V STARI DOMOVINI! ž
Nikdar preje niso bile cene kroncam tako nizke, kakor ravno sedaj. Pomagajte svojim dragim v stari domovini.
Pošiljam denar po najnižjem dnevnem kurzu. K. 1000 — VELJA SEDAJ SAMO $23.50.
Imam oblastveno dovoljenje za pošiljanje denarja od "Vlade in Federal Reserve Boarda". Vse pošiljatve so garantirane. Moje geslo je: "Točna in poštena postrežba".
JOSIP ZALAR, Joliet, 111.
<
mejo v Nemško Avstrijo.
Samomor. Bivši poveljnik av-
in 15 milijonov litrov vina) v e- j strijskega tretjega kora v Gradcu
nem letu 100 milijonov kron. Pri sedanjih cenah znašajo izdatki za alkoholne pijače, lrtijjuaju.
krat toliko letno, tore jnlijmanj l milijardo. — Koliko kmečkih, posestev bi se moderno uredilo, koliko šol in udobnih delavskih stanovanj bi se sezidalo z eno desetino te vsote! Za vsoto, katero je izdalo delavstvo v 25. letih samo za žgane pijače v naši ^domovini, bi 11. pr. lahko kupili vsa tovarniška podjetja na Kranjskem.
Zakaj je meso tako drago? Tako se morajo vprašati vsi, ki Vidi-
no junaki. lstotako pnsreno je,.	. . .. .
j	... !' , ,, i jo kako mesarji kupujejo ozivino.
pozdravilo gen. občinstvo, zbrano -J	v J . ,
i i i a	r< ____.jPribili smo ze enkrat, da so cene
pred kolodvorom. G. general je;
nato sedel v svoj avtomobil in se mesa
odpeljal v spremstvu g. ]<odpred-sednika dež. vlade dr. Žerjava. Veseli nas, da imamo g. generala v svoji sredi. Njegove besede niso le našim fantom, ampak tudi nam v zadoščenje in upamo, da bodo naši fantje skrbeli, da bo i v bodočnosti z njimi g. general in vsa naša domovina zadovoljna.
Dr. P. Stele, ki je bil ujet 1914. leta na ruski fronti in se je pozneje nahajal v ruskem ujetništvu v Sibiriji, je dospel s češkim transportom iz Jekaterinburga preko Sibirije, Mongolije, Mandžurije m Vladivostoka iz Japonske ter juž-neAmerike v Brest na Francoskem .odkoder se vrne preko Švice in Prage v najkrajši dobi v domovino.	s
Imenik'vojnih ujetnikov na Laškem, Večinoma fantje bivšega 17. pešpolka ter nekaj mož drugih Od del kov je izdal gospod vojni župnik A. Škerjancc. Knjižica obsega nad 2000 imen. Razpošilja jo u-prava.""Slovenca", dobiva s'e pa tudi v prodajalni Katoliškega tiskovnega društva in pa v knjigarni Schwentner. Cena K 4, po pošti K 4.20. Čisti ostanek dobe vojni ujetniki. - •
Ekspresne pošiljatve so zopet vpeljane v celi državi in sicer turn v prometu z inozemstvom.
V Adlešičih ob Kolpi so se pojavili nemiri, povzročeni po nekem hujskaču. Energičnemu nastopu sedanjega glavarja se Imamo zahvaliti, (hi je vse u dušen o v kali in da so hujskači pod ključem. Sodna preiskava je v teku.
Milan Skrbinšek, bivši ravnatelj tržaškega slovenskega gledališča, je angažiran na Hrvatsko kazali
naravnost neverjetno visoke v primeri s cenami, kakor mesarji plačujejo živino. Zopet se nam poroča slučaj, da sta dva mesarja ponujala v Mostah po 4 K kilogram za lepo rejeno kravo, ki ni bila več za pleme, in da se kupčija ni sklenila, ker je kmet i zahteval 5 K za kg. Na ljubljanskem trgu pa se prodaja meso še vedno kilogram po 16 do 18 K.
Žrtve italijanske nasilnosti. Te dni sta pripeljala v Ljubljano dva vlaka rodbine slovenskih železničarjev, ki so jih Italijani izgnali iz zasedenega ozemlja. Izgnancev je bilo okrog 500. Ker v Ljubljani ni nobenega poslopja, kjer bi se moglo nastaniti, so jih dirigirali v Slov. Bistrico, kjer so jim odkazala stanovanja v tamkajšnji konjeniški vojašnici.
oziru popolnoma odrezano od sveta. Dokler se pa ta zveza ne izvrši, naj bi se uvedla med Radgono in Mursko Soboto redna aviomo-
Edv. baron Succovati se je 10. t.Miilska zveza za oseben, blagovni m. zjutraj ustrelil. Bil jo star 80 JcU
Svojega moža in očeta obesile.
Dne 28. decembra p. 1. so v (»ode-nicah pri Središču našli na skednju obešenega posestnika Ivana Lucija. Zasledovanje krivcev te-
lit poštni promet.
Tkalcc ujet. f kalec^ zagoneten način
ki je pobegnil iz
na I li-
ga umora je ostalo brez uspeha.
Sedaj seje tukajšnjemu preisko-1kih 15 km jllžnoVzbhdno valnemu sodniku Kramarju po-' srečilo. izslediti krivce tega za- (\.inskem vratnega umora. Posestnika Luci- vn](.om
goSlavijc nazaj na Madžarsko, se jo skušal s svojimi četami, katere so štele približno 300 mož, upreti našemu prodiranju. Unikajoči j*c Tkalčovi oddelki sO požgali ka-
od Šl
Gotharda. na takozvanem Gori-0 hiš in odgnali kmeto-vso živino. Tkalec pa se
Pozor Slovenci!
Slovencem v Chieagi in okolici naznanjamo, da pošiljamo denar v stari kraj po najnižjih dnevnih cenah. Preskrbimo potne \n parobrodne listke (šif-karte) in opravljamo vsa notarska dela.
Kdor želi poslati zaboj svojcem v staro domovino, naj se obrne na nas za pojasnila.
I
!
v
I
ja so umorile njegova zona m nje-|jc skrival v prokmurju, dokler g; govi hčeri. Starejša hči Jožefa jejnis0 naSe r.clc ujdc in ^ dne 14 vrgla okoli vratu vrv in jo zadrg- ( m izr0^ii0 višji komandi jugo-nila. Potem sta ji prišli pomagat js)ov (Vt v prpkmurju. mati in druga 13-letna hčerka. Žo'
mrtev se je Luci zgrudil na tla iti pripadcu zadobil udarec na soncu, ki je pred vsem dal povod z sum umora. Ženske so nato umorjenega odnesle v skedenj ter ga obesile tako, da bi bil dan sum samomora. Vse tri so zločin priznale in izjavile, da so ga izvršile,
Otroški vrtec v Slov. Bistrici.
Pred leii je kupila Ciril in Metodova družba v Slov. Bistrici maj-J jhno hišico, da bi tamkaj otvorila (.troški vrtec. Lnpa misel pa se ni mogla izvršiti, er je bilo deloma premalo denarj i za to, pa tudi o-trok skoro ni bilo zbdastno število. Izvrstno pa je uspeval do zad-
ker jih je umorjeni pretepa val.	t	4 , .
O migov sin pred sodiščem. Dne [?J,!\1dLn	°tra* 25. avgusta se je pred mariborskim okrožnim sodiščem vršila
Toča na Gorenjskem.
Koroška Bela. Strašna nesreča je zopet 22. avgusta zadela nesrečno vas. Kakor oreh debela toča se je vsula in je razbila vse polje. Vsi jesenski pridelki ;:o u-ničeni. Škoda je zopet ogromna. Kaj bo počelo nesrečno ljudstvo, ako ne pride hitra pomoč, ko st še od prve nesreče ni opomoglo. Ljudstvo je vse obupano."
Radovljica. Toča je 22. avg. v petek proti večeru obiskala radovljiško okolico. Iz Brezniške in Begunjske občine je nadaljevala svoje neusmiljeno delo po Mošenj-ski srenji, kjer je nepopisno škodovala vrtovom in polju. Ob steni Otoške podružnice je je bilo še v soboto zjutraj ob H. uri za en gnojni koš. Kmet je zelo poparjen. Ajda je zelo lepo kazala. Čebelica in poljedele sta zastonj upala vanjo.
e bil nastanjen v novem šolskem poslopju nemškoga Sehulvcreina. In tako v mestu skoraj nismo več slišali slovenske otroške govorice. Z nemško Milo je končilo izginil tudi nemški otroški vrtec, to preroditi nežnih o-troških src, ki jih je globoko za-
razprava proti Pavlu Ornigil, posestniku v Ptuju, sinu bivšega ptujskega župana radi pregreška zoper javni mir in red po par.
,305 kaz. zak. Pavel Ornig je nain-|I)a s0 nc more' reč 19. januarja t. 1. na vlaku I med Špiljem in Mariborom v na-1 ... , vzočnosti več ljudi in častnikov	svet dne 29 aprila na pre-
dlog predsednika dr. Iccismana otvoriti že dne 15. maja slovenski otroški vrtec in sicer v j prostorih poprejšnjega vrtca. Vsled zani ker nega gospodarstva prejšnjih odbornikov pa mestna občina za to nima potrebnih sred-
strupila tuga vzgoja. Zato je ob-
■ *	* ud-
več ljudi in hujskal z besedami: Es is einc Schweinerei, dass die Doutsehefl**klc111 nichts -anfangen, sie sind fuer niehts, warum geht's den in Kaernten, das ganze Volk ist wie ein Mann! Was kocnnton die Ju-
goslaven allein machcn, nur ge-	. ,
harnischte Protests urn welche stc,v' radl tega ie .sklenila prosili sich amor niemandi kuemmert itd | l>odi>ore pri vladi obrača se pa
Takrat so Nemci na Koroškem tudl (1° J^iostoi dt ji^s hit
i- i« denarnimi prispevki priskoči
se hitrimi
predirali in greben je rastel tudi .denarnimi prispevki priskoči na {mariborskim in ptujskim Nem>omoe ,n tako ponittRa Izvrsltl to com, v Mariboru je prišlo kmalu
na to do krvavih demonstracij. Pavel Ornig je bil obsojen na 10-000 K denarne kazni v slučaju ueiztirljivosti na tri tedne zapora.
Slovenji Gradec. Tukajšnjo go-
važno kulturno delo. Dr. Reis-man je že takoj drugi dan izpo-sloval pri okrajni sodniji od sod-r.ih poravnav 150 K za ta otroški vrtec.
V oči nas bodejo naslednji nem-
stilno Schuller. i»roj gnezdo nem.jvki pe<,ati Frc^n Schilterji. Grif-
ških in nemškutarskih zagrizen- i. r, , « .	at-
fen. Bad Vellaeh. Pavalj» Mjcs
an der Drait, Robitseh, Kadkcrs-
burg. Ts\Vanzen, T^ittenberg, P.lei-
burg, Mahrenberg, Bad Radein,
Zel nit z, St. Leonard Sim., Krn-
liichsfeld, Gallizjen.
cev, je vzel v najem gosp. Andrej Oset. Svoje posestvo na Tolstem vrhu, no dom. Kumcr, je prodal g. JUorrvatu iz Maribora.
Iz Pariza se je vrnil v Maribor dr. M. Slavič, ki jc bil najdaljo
i
EDINOST PUBLISHING S COMPANY
!	JOHN PETROVČIČ, Mgr.	'
j 1847 W. 22nd St. Chicago, III. j
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila iu vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnit« «e na največje slovansko uuijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-51 Blot Island Ave., Chicago. Dl.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine ▼ popolno aadovoljuoct glede eene, točnosti in okusnega dela. Osobito vara priporočamo zelo pripravna VfJačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formata in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniike liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo člapov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled Števila člkuov po skladih, ali razredih.
ty Na zahtevo polijemo vsakemu drnfitvu vzorec gori na ved enih tiskovin na ogled brezplačne!
OPOMBA: V aafti tiskarni se tiska "Glasilo K. & K. Jednote".

MOHORJEVE KNJIGE
za leto 1917 vseh skupaj pet knjig, Koledar, Zgodovina slov. naroda €. zv. Slov. Večernice, Podobe iz narave in molitvenik "Resnice za večnost", $1.50 s poštnino vred se dobi pri:
ALOIS SKULJ,
- 323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
cena
TELEFON CANAL €027
Frank Grill's Dairy
Prva slovensko-tirvaftWa
MLEKARNA
1818 W. 22nd Strehi
Chicago, Illinois.
Se prijioroča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko rarvažam strankam po hiiah točno vBak dan.
Z velespoft tov a j em f Frank Grill, slovensko-hrvaSki mlekar
t
;
primorsko
Denarne pošilja tve
—: za :—
KRANJSKO, ŠTAJERSKO, HRVATSKO
pošilja po pošti in kablju pod našo garancijo.
DANAŠNJE CENE:
Kron 100............$ 2.75
1,000............ 26.00 f
10,000............ 250.00 f
STATE fSSSI BANK
1935-37 Milwaukee Ave., blizu Western Ave. CHICAGO, ILLINOIS.
* Odprto dnevno od 9—6. Ob pondeljkih in sobotah od 8:80 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 10—12.
PRODAJAMO NA MALO IN DEBELO PURITAN MALT EXTRACT IN HMELJ
iz katerega si lahko vsak naredi doma najboljše pivo. Kdor narodi	«,
več blaga ob enem, damo popust. Za 6 galonov stane brez poštnine	,«
$1.60. NaroČila z a manj kot $1.50 se ne pošilja. Z vsakim naroči-	•[
lom pošljemo potrebna navodila. Z naroČilom vred pošljite money	Ji order, bančni Ček ali draft. Vse pošiljatve se naj naslovijo na:
M. MLADIC, J. VERDERBAR COMPANY, 2603 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. (uninc.)
Iščemo zastopnike.	«J
POZOR ROJAKI!
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajo špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice.
Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi.
Mi plačujemo na hranilne
ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete.
Naše banke je pod nadzorstvom vlade Združenih drža t in članica federalnega reeerrnega sistema.
Pri nošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mcšetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti * nevednostjo ljudstva.
Povprašajte nas sa -nasvet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino!
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno.
t
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od 9. dop. do 3. pop.
JOLIET, ILLINOIS
Emil Bachman ijne
2107 So. HamUn Ave.
CHICAGO, ILLINOIS.
Nnjvceja slovanska tvornim aru-štvenili zastav, znakov, regalij, kap, uniform in drugih društv. po-treblčia. Se toplo priporoča cenj, društvom K. 8. K. J.
Poskusite enkrat s kakim naroČilom pri nas in dobro boste postrežem. "7
MINERS STATE BANK
CHISHOLM, MINN.
S tem se vam naznanja, da nam je zopet mogoče pošiljati DENAR V VSE KRAJE JUGOSLOVANSKIH DRŽAV. Denar poiiljamo po dnevnem kurzu, ter jamčimo za vsako posiljatev.
Dalje se vam priporočamo za hranilne uloge in vse druge bančne posle. Banka posluje pod strogim drr?avnim nadzorstvom, in vase uloge so pri nas absolutno varne.
Za pojasnila nam pišite v slovenščini.
ZNAMENJE ŠTIRIH :
Londonska povest. Angleški spisal A. Conan Doyle. Poslovenil D. B-t-n.
(Dalje.)
Zdelo se mi je, da govori resnico, da bi bil takoj mrtev, ee le količkaj zavpijem, -to sem lahko bral v očeh mojih napadale Zato sem torej molčal in pričakoval, kaj pravzaprav hočeta od mene.
"Poslušaj me, sabih," pravi Abdulah Khan, ki je bil večji in močnejši, "ali nama pomagaj, ali pa bos za vselej umolknil. Stvar je prevaina, ni časa premišljevati. Z dušo in s telesom se nama vdaj in prisezi zvestobo pri svojem krščanskem Bogu, ali pa vr zeva še to noč tvoje truplo v jarek pred trdnjavo ter zbeživa rajši k svojim bratom v vstaško armado. Srednje poti tukaj ni. Kaj si boš torej izvolil? — smrt ali življenje? Samo tri minute imaš časa za prevdarek; kajti vse se mora izvršiti, predno se vrne patrulja."
"Kako naj se odločim," sem odgovoril, "predno vem, kaj oc! mene zahtevata? — To vama pa povem: če, gre za varnost trdnjave, se ne menim z vama: če je to, me lahko kar zabodeta — pri tej priči." "
"Trdnjave se ta stvar ne tiče nič," pravi Khan, 'midva zahtevava od tebe samo to, da moraš zabogateti. Saj zaradi tega prihajajo tvoji rojaki k nam. Če hočeš z nama sodelovati, ti prisegava pri tem svetlem nožu in s trikratno prisego, ki jo še noten človek našega rodu ni prelomil, da doboš tudi ti od plena, kar ti gre. Četrtina zaklada bodi tvoja. S tem boš gotovo zadovoljen."
"Kakšen zaklad pa je to?" sem vprašal, "jaz nimam čisto nič proti temu, da bi obogatel, samo povejte mi, kako se more to zgoditi?"
"Ali torej prisezeš pri kosteh svojega očeta, pri časti svoje matere in pri križu tvoje vere, da se ne bjoš nikdar, niti sedaj, niti pozneje, vzdignil zoper naju ter naju izdal?"
"Da ,prisežem," sem odgovoril nato, "če le ne nameravate kaj proti trdnjavi."
"Tedaj pa tudi midva prisegava. jaz in moj tovariš, da dobiš četrti del zaklada, ki ga bomo razdelili pošteno med nas štiri."
"Saj smo vendar samo trije," sem rekel.
"Dost Akbar mora tudi dobiti svoj delež. Lahko ti povem vso zgodbo, medtem ko 'tukaj čakamo. — Stopi tja k vratom. Mohamed Singh in naznani nama, kadar pridejo!— Vera, da prise ga veže tudi tujce, in da se torej smeva zanesti na te, sabih. Poslušaj torej, kaj ti imam povedati: v severni pokrajini živi knez, ki je silno bogat, četudi je njegova dežela majhna. Mnogo je podedoval po svojem očetu, še več pa si je sam nagradil. Ima namreč to lepo lastnost, da denar spravlja na kupe, ne da bi ga vžival. Ko je nastal upor, je hotel biti prijatelj volkovom, pa tudi jagnjetom — prijatelj domačim in Angležem. Kmalu pa se mu je zazdelo, da domačini zmagujejo ,kajti po celi deželi se je slišalo o porazih in nesrečah Evropejcev. Knez pa je bil priden, svoje načrte je uredil tako ,da mu mora ostati vsaj polovica bogastva, naj se potem pripeti, kar hoče. Vse zlato in srebro je hranil v oboku svoje palače; najdragocenejše kamene in najredkejše bisere, ki jih je imel, pa je hranil v železnem zaboju, katerega je izročil svojemu naj-zvestejšemu služabniku. Ta naj bi torej, preoblečen v kupca, zaklad prinesel v trdnjavo Agro, ter ga ondi shranil toliko časa, dokler ne nastane zopet mir v deželi, Če zmagajo vstaši, bo sicer ob bisere, pa obdrži vsaj svoje zlato, če pa premagajo Angleži, tedaj so rešene vse dragocenosti.
' Tako je računil, — Ko pa je svoje bogastvo tako lepo uredil, se je pridružil domačinom, ker so bili ob njegovi meji močni. Potemtakem, kakor sam vidiš, sabih, je postalo njegovo imetje po pravici last onih, ki so ostali zvesti svoji zastavi.
Ta navidezni kupec, ki potuje pod imenom Ahmet, je sedaj ravno v mestu Agri in želi priti v trdnjavo. Za svojega popotnega tovariša si je izbral mojega polbrata Dost Akbarja, ki ve za vse njegove skrivnosti. Dost Akbar
nama je obljubil pripeljati ga nocojšnjo noč pred ena izmed stranskih vrat in v ta namen si je izbral naša. Tukaj ga torej pričakujeva, jaz in Mohamed Singh. Kraj je samoten in nihče ne ve nič o njegovem prihodu. Nihče ne bo popraševal po kupcu Ahmetu, rai pa si bomo zaklad bogatega kneza med seboj razdelili. Kaj praviš k temu, sabih?"
Jaz sem odgovoril t" V moji domovini velja človeško življenje sploh kot sveto in nedotakljivo. Toda stvar postane drugačna, če kroginkrog besne poboji in vidiš umor in uboj takorekoč za vsakim oglom; v takem slučaju se pa razmere spremene." Tako nekako sem govoril, kakor ser s seboj. Nič rai ni bilo na tem, ali kupec Abraet živi ali umrje; zato sem začel med Abdullahovim pripovedovanjem misliti na zaklad in zdelo se mi je, kako lahko zopet pridem do sreče, kako bodo strmeli sorodniki, če se njih"malopridnež" s polnimi žepi zlata povrne domov.
In že sem bil zadovoljen s item predlogom; toda črnec, ki je menda mislil, da se ne morem odločiti, je silil vedno bolj v me.
"Pomisli, sabih," mi je rekel, "če pride ta mož poglavarju trdnjave v roke, ga bodo gotovo obe^ sili ali ustrelili, njegove dragocenosti pa bo spravila vlada, tako, da od tega ne bo nihče nič dobil. No, če pa pride v naše roke, zakaj bi potem tudi mi ne poskrbeli nadalje? Dragocenosti se dajo ravno tako lepo spraviti pri nas, kakor v državnih blagajni-eah, Zaklad je že tako velik, da po njem lahko postanemo vsi bogati in imenitni možje. Nihče pa ne more izvedeti kaj o tej stvari, kajti tukaj smo ločeni od celega sveta; vse je ugodno za nas. — Torej na dan z besedo, sabih. ho-! češ pomagati ali pa te morava i-j meti za svojega sovražnika?"
"V vajinih rokah sera. z duštt in s telesom," sem odgovoril. • "No to je lepo," je zaklieal Khan ter mi vrnil orožje. "Kakor vidiš, ti midva zaupava; ti boš o-stal mož-beseda in tudi midva ne bova prelomila svoje prisege. Sedaj pričakujemo 'samo še mojega polbrata in kupca. "
"Ali ve polbrat, kaj nameravata storiti?" sem vprašal.
"Ves načrt si je izmislil on sam. Sedaj pa pojdiva zopet k vratom, da bomo z Mohamedom Singhora stražili."
Dež je curkoma lil, kajti bili smo ravno v začetku deževne dobe. Črni težki oblaki .so pokrivali nebo in niti za lučaj daleč se ni videlo. Tik pred našimi vrati jc bil globok jarek, v katerem se je pa bila voda že tupatani posušila, tako, da se je lahko prišlo na drugo stran. Čudno rai je bilo pri srcu, ko sera stal s tema divjima Indijancema 1er čakal moža ki se je bližal svoji smrti.
Naenkrat zapazim onstran jarka brlečo svetilko. Zdaj pa zdaj se je skrila za kak griček ter se kmalu zopet pokazala, vedno bližje in bližje.
"Tukaj sta',, sem zaklieal.
"Pokliči ga sabih, kakor po navadi," mi je pošepetal Abdullah: "ne napravljaj mu nikakega strahu. Pošli ga samo z nama noter: ostalo izvršimo mi, medtem ko boš ti stal na straži. Imej torej svetilko pripravljeno, da bd-nio za gotovo videli, da je pravi."
Medtem se jc luč približavala vedno bolj in bolj ter je zdaj in zdaj nekoliko obstala in se je zopet pomikala dalje, dokler nisem onstran brega zapazil dveh temnih postav. Pustil sem jih da sta zlezla v jarek, pregazila gosto blato ter priplezala že skoro do vrat.
"Kdo je" sem zaklieal z nizkim glasom.
"Dober prijatelj,' je bil odgovor. Odkril sem svojo svetilko in svetel žarek se je razlil čez oba. Prvi je bil velikanski črnec s čr 110 brado, ki mu je segala skoro do pasu, drugi pa je bil majhen, debel in okrogel možiček, ki je i-mel rumen turban in kovček v roki ovit z nekim pregrinjalom. Videti je bilo, kakor da se od strahu trese po vsem životu; roke so se mu tresle, kakor da ima mrzlico, in svojo glavo z majhnimi blišče-činii očmi je obračal zdaj na levo,
zdaj ne desno, kakor mi&ka, ki pokuka iz svojega skrivališča. Mraz me je spreleteval ob misli, da ima biti tale človek umorjen, toda spomnil sem se zaklada in srce mi je postalo trdo kakor skala. Ko je zagledal moje belo obličje, je veselja vzkliknil in skočil k meni.
"Varuj me, sabih," je rekel, "pomagaj nesrečnemu kupcu Ahmetu. Veliko dežel sem prehodil, da bi našel v mestu Agri varno zavetišče. Oropali so me, pretepali in zmerjali, ker sem prijatelj Angležem. Blagoslavljena bodi noč ki mi prinaša varstvo in rešitev — meni in bornemu mojemu imetju."
(Dalje prihodnjič.)
Scverova zdravila vzdr/ujejo zdravje v družinah.
Dobro zdravilo za žene.
To je kar se lahko reče eno od naj-boljih znanih priprav, ki se jih morejo posluiiti trpeče že na in dekleta kot sredstvo za hitro in trajno od-pomoč v svojih izkuinjah nerodnosti, ki se tičejo svojega spola. Imo tega zdravila je
Severa's
Regulator
(Severov Regulator) in prostor kjer ga dobite jt v vseh lekarnah. Seveda morate zahtevati pravega in odkloniti vse ponaredbe, kajti le na ta način ste lahko sigurni, da dosežeta najboljši in najhitrejši vspeh. Cena $1.26 in 5c davka.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
PROŠNJA.
Rojake v Kansas City, Kans. in okolici uljudiH) prosimo, da izvolijo uredništvu "Glasila" naznaniti podrobnosti o pokojnem rojaku Ivan Tomec (Thomas).
Navedenec je delfel v Kansas City, Kans. Umrl jc meseca marca, ali aprila 1. 1918; doma je bil iz Osilnice, okraj Kočevje na Kranjskem.
Njegova žena bi rada zvedela. Če je njen pokojni mož spadal h kaki Jednoti in če je zapustil kaj denar jo?
Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote, 1951 W. 22nd PI. Chicago, ni.
POTREBUJEMO PRODAJALKO
v pekariji, ki ume slovensko in anjileško. Dobra, lahka in stalna služba. — Vprašajte pri: Majcen in Gyura, 3604 Ogden av. Chicago.
ROJAKOM NA ZNANJE!
Prihajajo zopet dolgi jesenski in zimski večeri. Da se Vam pa ne bo treba dolgočasiti, ko bo pričela burja briti, si naročite že sedaj krasen roman "Milijonska nevesta", ki izide ta teden že v 20. zvezku in stane zvezek samo 12 centov.
Rojaki! Sezite torej po tem zabavnem čtivu, ki se dobi pri:
JOSEPH TOMIC, 2424 So. Harding; Ave., Chicago, 111.
RAZVESELITE SVOJCE V STARI DOMOVINI!
Kdor hoče poslati zaboj (kišto) blaga sorodnikom v stari domovini, da jo bodo dobili še pred Božičem, naj to stori najkasneje do 15. oktobra. Zaboj mora biti do tega dne v moji pisarni, ker tedaj bo šla vsa pošiljatev naprej. Prazne zaboje prodajam po lastni ceni. Vsa pojasnila o tej pošiljatvi dajem rade volje na osebna, ali pismena vprašanja.
DENAR POŠILJAM V STARI KRAJ.
Danes velja K 1000 — samo $27.50.
Izdajam čeke na Ljubljansko kreditno banko, katerega lahko pošljete s pismom vred svojcem v staro domovino.	. t L	Al
JOHN ZVETINA
1726 SO. RACINE AVE. —
Telefon: CANAL 4503.
CHICAGO, ILL.
*
Vogal 18. ceste,
IŠČETA SE
brata Josip in Franc Marinčič,
doma iz Št. Vida.
Za natančneje obvestilo naj se obrneta na
Rev. Vincent Božja. Shakopee, Minn.
MATIJA, SKENDER
JAVNI NOTAR
Za Ameriko in Stari Kraj
5227 Butler St Pittsburgh, Pa.
Sprejema Tožbe, dela Pooblastila, Kupne pogodbe, Potne ** Liste (PAŠOŠE) ; Iztivja dolgove tukaj in ▼ starem kraju. Izvriuje VSA v Notarsko stroko spadajoča dela že polnih 10 let na istem mestu.
rnmtffam	m^ft— ■ > it I	.^Oo^ftttM^ »I I m I I^KW
Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo s največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani Številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, de se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh Številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da ▼ sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okora priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
»
Grenko Vino —
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilne Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lek: so prosti vsakorine nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasu« žareče rudeče vino. V zadevi zabauauosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervornosti, navada« slabeče, kakor tudi v želodčnih neprilikah. ki rade nadlegujejo ženake ob premembi žitja ali rudarje in orega delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli ▼ njem neprecenljivo vrednost. Dobite v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah zanje po kopanju nog. Dobite je ▼ vseh lekarnah.
prodere vselej v koren bolečine, aato pa je zlasti ▼ slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živeev in za ma-
?
Trinerjev Antiputrin
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. iJosebno za izpiranje grla in ost; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—san FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists
1333-1343 So. Ashland Ave.
CHICAGO, ILLINOIS
itsti^e
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV.
KIŠTE V STARO DOMOVINO.
Ako hočete, da dospe pošiljatev nepoškodovana do kraja, je glavno, da je dobro* zapakovano. Jaz znam kako more biti to delo izvršeno. Obrnite se do mene. Jaz Vam bodem to brezplačno naredil, ako hočete tudi blago za obleke, čevlje in drugo poslati, jaz vam to preskrbira po najnižji ceni. Natančne informacije dobite v moji trgovini. Rojaki izven Chi-caga pišite za^pojasnila.
Ivan Gottlieb, 1821 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Canal 3073
Ustanovljena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864
MjUuOfriiK^!

Marija Sloga
1810 W 22nd St. CUetf«, IU.
Telephone Can«! 473»
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena — babica
se ulju dno priporoča slovenskim in hrvaikim ie-iuun in ofrrakina Slo-
ŽE 6 O LEX	j
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Nj eno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu.	^
Naložite torej Vase prihranke t	•
~r : \<zt NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO LIET0.
Narasti« obresti sa pallatne pripisujejo k glavnici, Oq/l ali pa izplačujejo aa hranilne uloge od $1.00 naprej. O vO €
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
«Jollet, ,	Illinois.
LJUDSKA BANKA".
396