Izhaja
vsak masac enkrat.
UradRlStvo In uprav-ništvo |e v Šelenbur* 0ovi ulici 5|l.
Oglasa sa raCuna po posebnem ceniku.
Tiska tiskalna Makso Hrovatin v Ljubljani.
Odgovorni urednik t Ivan Petkoviek.
Glasilo Pokrajinske zveze društev kišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani.
5t*V. ti.
■HMMwanaVMiMMB*■•■■■ ■ am . MiiiiiM ■UKnMnanaHMMHnoMiaaaiMai
Ljubljana, 26. novembra 1922.
Leto II.
Pravilnik
*** izvrševanje zakona o stanovanjih z dne .'Mi. decembra Ib21.*
Na podstavi členov 3., 5., 8.., 9., 10., 13., 1,1 14. zakona o stanovanjih z dne 30. deeem-f,ra 1921., ki je bil razglašen v št. 41 SIuž-benih Novin z dne 23. februarja 1922.** Predpisujem ta-le pravilnik:
A. Materialne odredbe.
I.
ObČe odredbe.
Člen 1. Za ureditev vseh najemninskih 1Jdnošajev zgradb in drugih prostorov, stopajo ' veljavo predpisi občih zakonov, ki so ve-‘jali v posameznih delih kraljevine pred le-lQnr* 1914., z nastopnimi omejitvami.
n.
Podaljšava najemor.
Člen 2. Najemnikom stanovanj in loka-.ov' poslovnih prostorov v starih zgradbah se ne sme odpovedati v času od dne 1. januarja 1923. do dne 1. januarja 1925., ra-zen \ Pmnerih, določenih z zakonom o sta-»«vanph m s tern pravilnikom, i . 11 afere zgradbe je smatrati za stare in riik-!6 Zil tlove’ odreia člen 24. tega pravil-
ni.
Odvzemanje poslovnih prostorov in stanovanj.
Člen 3. Denarnim zavodom in zavarovai-mcam, nadalje trgovskim, industrijskim in podobnim podjetjem, ki so v starih zgradbah ter imajo značaj veletrgovine, veleindustrije in veleobrta, odvzame stanovansko °blastvo II. stopnje (stanovansko sodišče) Poslovne prostore zaradi dodeljevanja v mejah člena 15 tega pravilnika, če v roku, ki Pa jim odredi stanovansko oblastvo in ki ne e biti daljši nego leto dni, ne zgrade sta-anskth hiš za svoje nameščence in za Pot azmestitev svojih poslovnih prostorov. • ^ga se izvzemajo zavodi, družbe in podjetja, ki «o za svoje poslovne namene in za nastanitev svojih nameščencev že sezidali svoje zgradbe, in oni, katerim bi bil z zidanjem novih zgradb ogrožen obstoj in pravilni razvoj.
Člen 4. Pri uporabljanju predpisov člena 3. pravilnika proti zgoraj omenjenim Podjetjem je treba zato, da ne bi ta podjetja zaradi zidanja svojih zgradb spravila v nemarnost obstoja in razvoja, v vsakem konkretnem primeru vpoštevati vse okolnosti. M so vazne za izdajo pravilnih odlokov.
lako je treba zlasti jemati v poštev finančno moč dotičnega zavoda, družbe ali pod-Pd.ia, dolgove v inozemstvu in v državi, ko-i™ je glavnica z rezervami, kolik ’letni fe	dohodek v PreiŠI1.iih letih, kolika
'metnm -a med sedanjim in predvojnim pro-■	'n, dohodkom, koliko blaga ima v
..v1, s ko|iko nameščenci posluje, ali ima o itno podjetje že lastne hiše za stanovanje svojih nameščencev, in podobno. Brez pomena je, ali imajo nameščenci v takih Primerih lastna stanovanja.
* Razglašen v Službenih Novinah kra-jevine Srba. Hrvata i Slovenaca št. 273, 1 zdanili dne 6. decembra 1922.
** Objavljen v Uradnem listu 129. dne zl. decembra 1922,, štev. 420.
Pri industrijskih podjetjih se morajo uvaževati tudi okolnosti, ki dajo tem podjetjem specialen značaj, kakor velike investicije, stroji, režijski stroški in podobno.
Podjetja, ki imajo podružnice, se morajo smatrati za celoto in oceniti je treba, v kakšnem razmerju je njih imovina proti stano-vanskim zgradbam, ki jih imajo kjerkoli v državi.
Zaradi ugotavljanja teh činjenic sme stanovanso sodišče uporabljati izpiske iz trgovskih knjig in bilance kakor tudi ostale zakonske dokaze, kolikor so ti dokazi javni ah jih predloži dotično podjetje samo.
če stanovanjsko sodišče spozna, da nekatera izmed omenjenih podjetij ne morejo zidati vseh potrebnih zgradb za stanovanje svojih nameščencev in za svoje poslovne prostore, ker bi jim bil z izpolnjevanjem podobnih obveznosti ogrožen obstoj in pravilni razvoj, se jim odredi, da jih grade toliko, kolikor jih morejo in urez nevarnosti, ali pa, če je primerneje, se jim dovoli, da store to najemništvo v družbi z enim ali vet: takimi podjetji.
Zlasti je jemati v poštev, če ustanove nameščenci dotičnega podjetja ali več skupaj zadruge za zidanje cenenih stanovanj s podporo delodajalcev bodisi v glavnici, bodisi v zemljišču in podobnem.
Člen. 5. Stanovansko oblastvo I. stopnje odvzame stanovanja onim, ki imajo več nego
1.500.000	dinarjev imovine ali 60.000 dinarjev rednih letnih dohodkov, a nimajo v drža',) svojih hiš, če v roku, ki ga jim odredi stanovansko oblastvo, ki pa ne sme biti daljši od dveh let, ne zgrade hiš za svoje stanovanje.
Glede teh najemnikov smejo služiti za dokaz o letnih dohodkih ali vrednosti imovine poročila pristojnih davčnih, odnosno finančnih oblastev kakor tudi javnih uradov (upravnih oblastev, mestnega poglavarstva itd.), če jih morejo dati.
Za hišo v zmisiu prednje odredbe se smatra samo ona hiša, ki ustreza ekonomskemu položaju taikih najemnikov.
Člen 6. Omenjeni zavodi, družbe in ostala podjetja kakor tudi najemniki, ki imajo več nego 1,500.000 dinarjev imovine ali
60.000	dinarjev rednih letnih dohodkov, morajo na poziv pristojnega stanovanskega obla stv a v 15 dneh — v katere pa se ne všteva dan poziva — prijaviti svoje poslovne prostore, odnosno svoja stanovanja, nameščena v tujih zgradbah kakor tudi, če jih je kaj, bilance minulih let, izpiske iz svojih knjig in ostala dokazila. Če ne ugode temu pozivu, se kaznujejo, pri čemer se jim pusti prav tolik rok. Če tudi v tem roku ne ugode pozivu, odločijo stanovanska oblastva takoj po svojem prepričanju in na podstavi onih dokazov, ki si jih morejo zbrati sama.
Rok, ki ga jim postavi stanovansko oblastvo, da sezidajo hišo, ne sme biti daljši od enega leta (člen 3 pravilnika), odnosno od dveh let (člen 5 pravilnika). Stanovansko oblastvo jim istotako odredi rok, v katerem naj prično zidati. Praviloma znaša ta rok mesec dni od dne, ko je postala odločba sta-novanskega oblastva izvršna. Samo izjemoma če je za to kaj stvarnih neodložnih ah nujnih in nepričakovanih razlogov za odložitev, se smeta ta roka tudi podaljšati. Nadalje kontrolira stanovansko oblastvo, ali se je
o pravem času začelo zidanje in aii se nadaljuje. Če se ne, je takoj odvzeti poslovne prostore (člen 3 pravilnika), odnosno stano-vanju (člen 5. pravilnika), krivec pa se kaznuje.
Vsi posli o odrejanju rokov za gradnjo lastnih prostorov v zmsilu zakona o stanovanjih se morajo končati do dne 1. julija 1923.
('len 7. Stanovansko oblastvo odvzame stanovanja onim najemnikom, ki imajo v istem kraju novo zgradbo, oproščeno vseh omejitev v zmisiu uredb o stanovanjih in na-jernih zgradb vobče z dne 8. aprila 1921. in z dne 21. maja 1921.
V ta namen morajo take osebe v 15 dneh, ko stopi ta pravilnik v veljavo, odnosno v 15 dneh, ko dobe novo zgradbo, predložiti stanovanskemu oblastvu prijavo o svojem stanovanju, kjer stanujejo kot najemniki. Stanovansko oblastvo odredi rok za izselitev takih najemnikov, ki ne sme biti daljši od zakonitega,, odnosno udomačenega selitvenega roka. .
Oe najemnik ne predloži prijave v od-rejenem roku, se kaznuje, njegova izselitev pa se izvrši po preteku 15 dni, štetih od dne, ko je postala odločba izvršna.
Stanovanja in poslovni prostori se odvzemajo osebam, ki so se vselile brez dovolila, istotako onim, ki ne uporabljajo stanovanj in poslovnih prostorov, dobljenih na podstavi odpovedi, po členih 12. in 14. tega pravilnika.	jy
9 d po ved stanovanj in poslovnik prostorov.
Člen 8. Odpoved stanovanj in poslovnih prostorov po občih zakonskih predpisih.
Najemodajalec ima pravico odpovedi lako pri dodeljenem stanovanju kakor Uidi ob pogojenem najemu, če izgubi najemnik pravico, da stanuje, po občih zakonskih odredbah» in sicer samo, ee je najemnikovo ponašanje razlog za odpoved po občih zakonskih predpisih v posamezni pokrajinah. Za tako ponašanje se smatra vsako uporabljanje stanovanja na očito škodo lastnikovo, bodisi da se povzroča ta škoda spričo velike nemarnosti najemnikove, bodisi po njega krivdi, potem uporabljanje najemne imovine zoper nje namen kakor tudi ponovni težki prekrški predpisov hišnega reda, kolikor ti predpisi ne nasprotujejo odredbam zakona o stanovanjih in tega pravilnika.
Isto pravico odpovedi ima najemodajalec tudi, če zaostane najemnik v izpolnjevanju svojih obveznosti glede plačevanja najemnine zaporedoma dva meseca. Ta odredba nikakor ne izpreminja udomačenega načina, po katerem se plačujejo najemnine po občih zakonskih predpisih.
člen 9. Odpoved st a n o v a n j in poslovnih p r o s t o r o v zaradi zidanja novih zgradb n a m e s to starih.
Lastniki imajo pravico odpovedi tudi, če zidajo nove zgradbe namesto starih, ki jih je podreti.
Obenem s prošnjo za odpoved se mora lastnik pismeno zavezati, da začne takoj po izselitvi najemnikov podirati staro in zidati novo zgradbo. Istočasno mora predložiti lastnik v pogled tudi načrte in potrdilo pristoj-
nega oblastva, da je njegov načrt odobren, če, kolikor in kjer se to sicer postavlja kot pogoj za zidanje novih zgradb. Nato obvesti stanovansk« oblastvo v treh dneh vse stranke, ki smejo vročiti svoje pripombe v nadaljnjih treh dneh. Na podstavi tega izda oblastvo v treh dneh o najemnikovi izselitvi odločbo,, ki se takoj, najkesneje pa v prihodnjih treh dneh, priobči strankam. Najemnik se mora izseliti po preteku 15 dni, ko postane odločba o tem izvršna, toda ne pred pretekom zakonitega ali udomačenega selitvenega roka. Če pa nastopi selitveni rok kesneje nego cine 15. novembra, se odloži izselitev do dne 15. marca. Ta selitvena roka ne veljata, če omogoči stanovansko oblastvo ali lastnik najemniku, da se vseli v druge stanovanje.
Za nove zgradbe se smatrajo v takih primerih one, ki se sezidajo popolnoma nove in za katerih gradnjo je neizogibno treba podreti stajo zgradbo, pri čemer je postranskega pomena, ali obseza nova zgradba prostor podrte zgradbe ali pa drug prostor na istem prostoru.
Zidanje novih poslopij se v zmisiu tega člena vobče ne smatra za zidanje novih zgradb namesto starih. Dokler se grade nova nadstropja, mora lastnik tehnično popolnoma zavarovati prebivanje najemnikov v spodnjih nadstropjih, v tem primeru mora razsodišče (člen 18. pravilnika) pri odrejanju najemnin vpoštevati tudi stroške, povzročene lastniku na ta način, izjemoma pa se dovoljuje lastniku, da sme odvzeti najemniku samo one dele prostorov, ki so neizogibno potrebni za napravo stopnic, da se dobi zveza z novimi nadstropji in kletmi, če ni takih zvez. Istotako sme izjemoma in samo v skrajnih primerih stanovansko oblastvo dovoliti začasno — delno ali popolno — izselitev najemnikov v zgradbah, na katerih se pt>-stavljajo nova nadstropja, če se pokaže, da jih je popolnoma nemogoče izvesti, ako se izdatneje ne okrepe zidovi in izdatneje ne iz premen e konstrukcije v spodnjih nadstropjih. Vendar pa »e dovoljuje začasna izselitev najemnikova v takih primerih samo, če predstavlja zgradba z novo dozidavo očitno korist glede na pridobitev dosti večjega števila stanovanskih prostorov ali lokalov, če gre za zgradbe za opravljanje kakršnegakoli obrata. Stanovansko oblastvo odreja tudi rok, kdaj naj se najemniki vseli v prejšnje prostore, ki se ne smatrao za nove, na podstavi vsestranske preizkušnje stanja in tehničnih podatkov.
Stanovansko oblastvo mora kontrolirati, ali je pričel lastnik v odrejenem roku z gradnjo, za katero se je zavezal. Če lastovk ne izpolnjuje dane zaveze, pošlje stanovansko oblastvo po možnosti v najemno imovino drugega najemnika, če prejšnji nima potrebe; lastnik pia nima, dokler velja zakon o stanovanjih., več pravice, zahtevati izselitev najemnikovo na tej podstavi. Poleg tega se tak lastnik tudi kaznuje.
Člen 10. Odpoved stanovanja zaradi prebivanja njegovega lastnika.
Lastnik stanovanja sme odpovedati stanovanje najemniku, če mu je neizogibno potrebno za osebno prebivanje, a stanuje sedaj stalno v tujem stanovanju.
Če ima lastnik več stanovanj, oddanih v najem, označi stanovansko oblastvo predhodno na podstavi lastnikove prošnje stanova-sije, k iustreza njegovi dejanski potrebi, pri čemer mora vpoštevati tudi vse člane njegove bližje rodbine, ki stanujejo stalno z njim. Prvenstveno se označujejo stanovanja drugih oseb in šele če se to ne da izvesti z ozirom na lastnikove potrebe, označi stanovansko oblastvo stanovanja državnih ali samoupravnih uradnikov in uslužbencev.
Po pooblastilu člena 5., poslednjega odstavka, zakona o stanovanjih se odreja rok za izselitev najemnikov na Leto dni od dne odpovedi, toda samo v nastopnih primerih:
a)	če se je lastnik v dotični kraj doselil
kesneje nego dne 25. julija 1914.;
b)	če je kupil dotično hišo kesneje nego dne 1. novembra 1918.;
c)	če stanuje v istem kraju v novi zgradbi. Za vse ostale lastnike kakor tudi za lastnike — državne in samoupravne uradnike in uslužbence, potem za lastnike, ki se bavi jo v doti črnem kraju s posli širšega javnega interesa, se odreja kot rok za izselitev najemnikov zakoniti rok, odnosno krajevni udomačeni selitveni rok. Isti rok za sehtev najemnikov velja tudi, če gre za lastnike, ki so se doselili kesneje nego dne 25. julija 1914. pa so bili pred tem dnem člani (domovnici) dotičnih občin, lažen če spadajo taki lastniki v vrsto lastnikov pod b) tega člena.
Dokler velja zakon o stanovanjih, sme lastnik samo enkrat ukoristiti pravico odpovedi v zmisiu tega člena.
Člen 11. Odpoved lokalov zaradi opravljanja trgovine ali obrta.
Lastniki lokalov za opravljanje trgovine ali obrta, ki so oddali te lokale pred poslednjo vojno ali med vojno, imajo pravico, odpovedati najemniku, če je tak lokal lastniku ali njegovim, otrokom potreben za delo v njem. Čas trajanja poslednje vojne je računi ti do dne 24. marca 1920., t. j. do dne, ko se je izdal ukaz o obči demobilizaciji.
Če opravlja lastnik ali opravljajo njegovi otroci na svoje lastno ime izvesten obrat v tuji hiši, jim je istotako priznati pravico, da se vselijo v lastni lokal; toda v tem primeru morajo zapustiti lokal v tuji hiši najkesneje v 8 dneh, ko se vselijo v lastni lokal, drugače se kaznujejo.
Brez pomena je, kakšen obrat bo opravljal lastnik ali bodo opravljali njegovi otroci v zahtevanem lokalu; toda pri odpovedi morajo označiti, kakšen obrat hočejo opravljati, in predložiti morajo dokaze, da so upravičeni opravljati tak obrat, če in kolikor se zahtevajo ti dokazi po specialnih zakonih. Če in kolikor se zahteva P*> specialnih zakonih, da mora lokal ustrezali izvestnim pogojem za opravljanje dotičnega obrata, -e mora predložiti dokaz tudi o tem.
Po pooblastilu člena 5., poslednjega odstavka, zakona o stanovanjih se odreja rok za izselite-.; najemnikov na leto dni od dne odpovedi, če gre za državne, samoupravne, prosvetne,, humanitarne in zdravstvene naprave in zavode širšega javnega interesa, med katere se štejejo tudi lekarne.
Če se je doselil lastnik ali če so se doselili njegovi otroci v dotični kraj šele kesneje nego dne 25. julija 1914. ali če opravljajo obrat v najetem lokalu v novi tuji zgradbi, traja rok za izselitev najemnikovo 6 mesecev od dne odpovedi.
Za vse ostale lastnike kakor tudi za lastnike, ki so se doselili kesneje nego dne 25. julija 1914., pa so bili pned tem dnem v do-tičnem kraju člani (domovinci) te občine, se odreja kot rok za izselitev zakoniti rok, odnosno udomačeni krajevni selitveni rok.
Člen 12. če najemodajalec ali lastnik ali njegovi otroci v primerih členov 8., 9., 10. in 11. tega pravilnika ne uporabljajo tako dobljenega stanovanja ali lokala za opravljanje trgovine ali obrta v roku enega meseca, se kaznujejo, stanovanje, odnosno lokal, pa se odstopi prejšnjemu najemniku, če ga hoče zase.
Izselitev lastnikova se izvrši po preteku 15 dni, ko postane odločba o tem izvršna.
V.
Razpolaganje stanovanskih oblastev s stanovanji.
Člen 13. Dolžnost izjave praznih stanovanj.
Če se stanovanje izprazni, mora lastnik najkesneje v 15 dneh, odkar mu je znano, da se naemnik izseli, in v 24 urah, ko je najemnik izselil, o tem, pismeno obvestiti pristojno stanovanjsko oblastvo.
Člen 14. Dodeljevanje stanovanj.
Izpraznjena stanovanja dodeljuje stanovansko oblastvo v nakraj šem noku 8 dni po
prispeli prijavi (člen 13.), odnosno po izpraznitvi ali odvzemu stanovanja.
Če lastnik ne prijavi stanovanja v roku, odrejenem v členu 13 pravilnika, ga dodeli stanovansko oblastvo, čim zve zanje. Če ga pa ne prijavi in ga odda sam komu ali učini prijavo šele, ko ga je oddal, ali če se brez dovolila stanovanskega oblastva vseli vanje, dodeli stanovansko oblastvo to stanovanje komu drugemu, vseljena oseba ali lastnik pa se mora izseliti. Poleg tega se lastnik tudi kaznuje.
Oseba, ki se izseli po predpisih člena 10. tega pravilnika, uživa prvenstvo do stanovanja, v katerem je dosedaj stanoval lastnik.
Prvenstveno pravico do stanovanja vobče imajo aktivni državni in samoupravni uradniki in uslužbenci, ki so službeno vezani na dotčini kraj, in osebe, ki se morajo izseliti, ker njih stanovanje podirajo, če so bile take osebe člani (domovinci) dotičnega kraja pred dnem 25. julija 1914., potem osebe, ki se bavijo s posli širšega javnega interesa.
Osebe, ki se ne koristijo pravočasno z dodeljenim stanovanjem, in sicer brez utemeljenih razlogov, a z ozirom na postavljeni rok za vselitev stanovanskemu oblastvu ne prijavijo svojega opušta, se kaznujejo, razen tega pa se smatra, da so se odrekle dodeljenemu stanovanju.
Stanovanja se ne smejo dodeljevati najemnikom iz člena 8. tega pravilnika.
Člen 15. Dodeljevati se ne smejo:
a)	Stanovanja v državnih in samoupravnih zgradbah, namenjenih državnim ali samoupravnim uradnikom;
b)	zgradbe, ki služijo za potrebe vojske;
c)	zgradbe, ki po svojem prvotnem namenu ne spadajo v kategorijo stanovanj ali ki so bile v talce izpremenjene pred dnem 25. julija 1914.;
č) prazna stanovanja v muslimanskih hišah, ki nimajo posebnih vhodov ter se ne morejo ločiti od ostalega dela zgradbe Z opažem ali zidom;
d)	prostori verskih institucij, ki so potrebni za opravljanje verskega kulta priznanih ver in za prebivanje njih uslužbencev;
e)	zgradbe, ki se smatrajo za umetniško-zgodovinske spomenike ali ki imajo v sebi in hranijo take stvari;
D zgradbe namenjene izključno za nastanitev humanitarnih in kulturnih naprav, istotako zgradbe, v katerih so nastanjene take naprave;
g) stanovanja v kopališčih in zdraviliščih, namenjena za bolnike in posestnike vobče.
Stanovanja v zgradbah industrijskih, prometnih (železniških in plovitvenih) podjetij, namenjena izključno za prebivanje njih uslužbencev, se smejo dodeljevati samo, če dotično podjetje ne potrebuje teh stanovanj.
V.
Določanje najemnine.
Člen 18. Določanje najemnine pri stanovanjih in poslovnih prostorih.
Najemniki stanovanj in lokalov — poslovnih prostorov — pridrže ta stanovanja in te prostore od dne 1. januarja 1923. do dne 1. januarja 1925. za dotedanjo ali za sporazumno določeno najemnino ali pa za cene, ki jih odredi razsodišče, če se najemnik in najemodajalec ne moreta sporazumeti.
Razsodišče rešuje spore o višini najemnine, vpoštevaje krajevne razmere, stanje in vrednost zgradbe, pravično amortizacijo vložene glavnice, davke in ostale stvarne in osebne razloge lastnikove, najemnikove in oseb, ki stanujejo z njim v istem stanovanju, pa niso najemnikovi rodbinski člani.
Ko se ocenjajo krajevne razmere, je treba uvaževati stanovansko krizo in težave prebivalstva pri dobivanju stanovanj in lokalov vobče, istotako draginjo v dotičnem kraju.
Stanje in vrednost zgradbe ocenja razsodišče po materialu, iz katerega je zgrajenat
ter vpošteva, ali in v koliko je najemna imovina poškodovana in najemniku vzeta možnost, da bi jo užival v celoti. Razlikuje zgradbe iz slabega materiala,, na brane* in trdega materiala kakor tudi kraj, kjer stoji zgradba, ali v središču ali na periferiji.
Za pravično amortizacijo vložene glavnice se smatra primerna amortizacija glavnice za gradnjo.
Pri oceni stvarnih in osebnih razlogov lastnikovih in najemnikovih se vpošteva tuđi njiju ekonomski položaj.
Za najemnikove rodbinske člane se smatrajo njega žena in otroci ali one osebe, h h najemnik resnično vzdržuje po zakonu ' i po pogodbi. Osebe, ki stanujejo z najemnikom skupno v stanovanju, se vpoštevajo odločanju samo, če ne plačujejo najem-inkii ničesar za stanovanje; če pa kaj plaču-h;|o, se razpravlja po členu 20. tega pravil-
Najemnina, ki jo odredi razsodišče, ve-ja od prvega dne prihodnjega meseca, ko Jo vložila prošnja za njeno določitev. Odrejena najemnina velja za ves čas, dokler vela zakon o stanovanjih, razen če se točneje izpremene stvarne in osebne raz-niere.
Člen 17. Določanje najemnin pri dodeljenih stanovanjih.
Pri dodeljevanju stanovanj ne določa najemnine stanovansko oblastvo, ampak prvenstveno jo določajo stranke sporazumno; če pa «astane spor, jo odredi razsodišče po predpisih predhodnega člena z izpremembo, da vetja odrejena najemnina od dne vselitve.
člen 18. Tabela za preračunavanje najemnin.
Da se razsodiščem olajšajo posli in da oK'm fnotne odločbe, sme stanovansko dol u; J? (s!an°vansko sodišče) po potrebi iz-ni iin-.^OSe^ne taijele (preglednice) povpreč-nnÄ"111111 v zmisIa odredb člena 16 tega in *,U ,.v°b obveznem sodelovanju občin ' J°,Zasllsaniu obstoječih društev hišnih posestnikov m najemnikov. Tako odrejene najemnine za pnstojpa oblastva niso obvezne, nego Jim služijo samo za osnovo pri hitrem in Pravilnem odrejanju najemnin. Te tabele obsezajo samo stvarne, ne pa tudi osebne razloge lastnikove, najemnikove in oseb, ki stanujejo z njim v istem stanovanju, a niso najemnikovi rodbinski člani .
VII.
Podnajem.
C ;PU 19. Razen odredb prihodnjega člena krvni aj° za Podnajemnike omejitve po za-u o stanovanjih in po tem pravilniku. n„._	.s. tev najemnikova na kakršnikoli
jemni i- Za P°s^edico tudi izselitev podna-
Člen 20. Od dne 1. januarja 1923. in za ves cas, dokler velja zakon o stanovanjih, ima lastnik pravico, da je deležen podnajem-nme, ki jo dobiva najemnik z oddajanjem posameznih stanovanskih delov in sicer:
a)	za prostore z opremo 15%;
b)	za prazne prostore 30%.
Ta odredba se nanaša samo na one sta-^evanske dele in na one vrste podnajemni-°v, katerih vselitev je omogočil najemnik -am, ki se mu tudi plačuje najemnina proti vestnim osebnim storitvam (pohištvo, skupki postranski prostori, postrežba in podobno), ne glede tna to, kdaj se je izvršila vselitev Najemnik mora v takih primerih takoj toorf6 P°dnajemnik vseli, obvestiti lastnika s
morL0rčbo na.iemnine> ki j° Prejema; isto i st°riti tudi vsi najemniki, ki prej od-posameane stanovanske dele.
. .	, P°dnajeme, sklenjene z rekvizicijo,
jstotako za podnajeme, sklenjene na kakršen-Koti način, ki tvorijo glede uporabljanja celoto in pri katerih nimajo taki podnajemi nikakršnih obveznosti glede storitev, načina stanovanja ali opravljanja obrata, se plačuje celokupna podnajemniina neposredno last-
* V izvirniku: bondruk = Fachwerk.
Vlil.
Kazni.
Člen 21. V denarju od 10.000 do 15.000 dinarjev se kaznuje, kdor prekrši odredbe člena 6., drugega odstavka, tega pravilnika.
V	denarju od 5000 do 12.000 dinarjev se kaznuje lastnik, ki zasluži kazen po členu 12. tega pravilnika.
V	denarju do 6000 dinarjev se kaznuje, kdor zasluži kazen po členu 7., drugem <xl-stavku, členu 11., drugem odstavku, in členu
14.,	drugem in petem odstavku, tega pravilnika.
Ostali prestopki odredb zakona o stanovanjih in tega pravilnika se kaznujejo v denarju do 3000 dinarjev.
Člen 22. Dejanja, kazniva po zakonu o stanovanjih, odnosno po tem pravilniku, se ne preiskujejo in tudi se krivec ne kaznuje, če taka dejanja zastarajo. Dejanja kazniva po členu 21., prvem, drugem in tretjem odstavku zastarevajo v enem letu, po členu 21., četrtem odstavku, tega pravilnika pa v 6 mesecih od dne, ko so bila učinjena. 0 prekinitvi zastaranju veljajo obče odredbe.
IX.
Takse.
Členi’ 23. Pristojna stanovanska oblastva pobirajo poleg rednih državnih taks za svoje delo kakor tudi za delo razsodišč v naprej takso v gotovini 20% enomesečne dosedanje najemnine od oseb, ki se obračajo nanje za intervencijo. Najemniki, ki imajo potrdila pristojnih oblastev o siromašnem stanju, so teh taks oproščeni.
Če je kdo sam našel ter v svoji prošnji označil stanovanje, katerega dodelitev želi, pobere stanovansko oblastvo za svoje delo takso na podstavi najemnine, ki jo je za to stanovanje plačeval prejšnji najemnik, če se pa ta najemnina ne da ugotoviti, po povprečni ocenitvi najemnine, ki se plačuje takrat za podobna stanovanja v podobnem položaju. Če se stanovanje ne označi, pobere sanovan-sko oblastvo takso po povprečni ocenitvi najemnine, ki se plačuje takrat za stanovanje te velikosti, katera se zahteva v prošnji. Toda nezavisno od tega, koliko najemnino bi v kokretnem primeru pozneje odredilo razsodišče, ne sme ta taksa presezati 40 dinarjev, če se zahteva za stanovanje z eno sobo; 80 dinarjev za dve sobi; 100 dinarjev za tri sobe; 120 dinarjev za štiri sobe in 150 dinarjev za več nego štiri sobe, h katerim se štejejo povsod tudi pritikline.
Enkrat plačana taksa se ne pobere drugič, dokler se prosilcu ne najde stanovanje. To ne velja za osebe, ki odklonijo uporabo najdenega stanovanja ali vobče odstopijo od prošnje. Vsekakor pa se plača taksa tudi drugič za delo stanovanskega oblastva, če se zahteva sestava razsodišča.
X.
Ugodnosti novih zgradb.
Člen 24. Nove zgradbe so oproščene vseh omejitev, ki jih določata zakon o stanovanjih in ta praviMk.
Za nove zgradbe se smatrajo na ozemlju prejšnje kraljevine Srbije in Črne gore zgradbe,
1.	katerih gradnja se je pričela., ko je stopil v veljavo zakon z dne 17. aprila 1919., in nadalje,
2.	katerih gradnja se je pričela, preden je stopil v veljavo zakon z dne 17. aprila
1919.,	ki pa so kot nedovršene ostale neuko-riščane tudi po razglasitvi tega zakona;
3.	ki so bili spričo vojne močneje poškodovane, pa so bile popravljene, ko je stopil v veljavo zakon z dne 17. aprila 1919., in se zaradi tel poškodb niso mogle ukoriščati za stanovanja ali za opravljanje prejšnjega obrata. V Beogradu velja ta odredba za one zgradbe, ki ustrezajo predpisom gradbenega zakona. Rabatne zgradbe ne morejo nikoli in nikakor uživati koristi, določenih z uredbo z dne 8. aprila 1921.
Ta ugodnost se nanaša tudi na nova nadstropja obstoječih zgradb.
V ostalih delih kraljevine se smatrajo zo nove zgradbe:
1.	vse nove zgradbe, ki se sezidajo, in one, katerih gradnja se je pričela kesueje nego dne 1. novembra 1918., istotako vsa na novo postavljena nadstropja in novo dozidani deli k obstoječim zgradbam;
2.	vse zgradbe in njih deli, kar jih je bilo doslej oproščenih podobnih omejitev;
3.	stanovanski in poslovni prostori v starih zgradbah, ki so temeljito popravljeni, a se prej niso mogli ukoriščati za stanovanje, iako da so s tem dobljeni novi prostori za stanovanja.
B. Formalne odredbe.
I.
Stanovanska oblastva
(oblastva za stanovanja I. stopnje).
1.	Ustroj stanovanskih oblate v.
Člen 25. Upravna oblastva I. stopnje naj ustanove pri sebi oblastva za stanovanja (odbore za stanove, stanovanske urede, stano-vanska oblastva), da se opravljajo posli, ki jih jim nalagata zakon o stanovanjih in ta pravilnik. Stanovansko oblastvo pri upravnih oblastvih tvorijo trije člani: njega starejšina ali njegov namestnik kot predsednik in dva člana (prisednika), eden izmed hišnih posestnikov in eden izmed najemnikov.
Potrebno število članov imenuje upi-avno oblastvo I. stopnje izmed hišnih posestnikov in izmed najemnikov, ko je prej zaslišalo krajevni organizaciji hišnih posestnikov in najemnikov, in sicer polovico izmed hišnih posestnikov, polovico pa izmed najemnikov, če sta te organizaciji ustanovljeni v dotičnem kraju.
Če opravlja občina posle upravnega oblastva I. stopnje, je glede postavitve predsednika in članov kakor tudi glede imenovanja posebnih vladnih poverjenikov uporabiti predpise prihodnjega člena.
Člen 26. V večjih občinah mestnega značaja kakor tudi v industrijskih krajih sme stanovansko sodišče poveriti posel stanovanskega oblastva posebnim krajevnim oblastvena pri občinskih oblastvih pod predsedstvom osebe, imenovane po občinskem odboru in s sodelovan jem po enega člana izmed hišnih posestnikov in po enega izmed najemnikov. Predsednik in njegov namestnik naj bosta po možnosti pravnika. Potrebno število izmed hišnih posestnikov in najemnikov izvoli občinski odbor, in sicer izmed dvojnega števila kandidatov, ki jih predlagata krajevni organizaciji hišnih posestnikov in najemnikov; če pa takih organizacij ni ali če ne predlagata kandidatov, izvrši občinski odbor omenjeno volitev iz označenih kategorij.
Stanovansko oblastvo II. stopnje sme, če se pokažejo v poslovanju občinskih stanovanskih oblastev večji nedostatki ali pristranosti, ob stroških dotične občine imenovati svoje posebne vladne poverjenike za predsednike teh stanovanskih oblastev in potrebno število članov tako, kakor je to odrejeno v prejšnjem odstavku.
Člen 27. Člani stanovanskega oblastva morajo biti pismeni ter morajo imeti volilno pravico za narodno skupščino.
Služba članov je častna in traja eno koledarsko leto. Član je zavezan, sprejeti imenovanje, odnosno izvolitev, toda iz važnih razlogov (starost, bolezen, preselitev itd.), sme zahtevati, naj ga upravno oblastvo I. stopnje, odnosno v primeru člena 26., prvega odstavka, tega pravilnika, občinski odbor, razreši dolžnosti.
Člani oddado, preden prično svoje delovanje, pred predsednikom stanovanskega oblastva, pismeno zaobljubo, da bodo opravljali svoje dolžnosti zvesto, točno in nepristransko ter čuvali uradno tajnost. Zaobljube niso obvezne za one člane, ki so že uradno prisegli kot javni uradniki.
Člane, ki naj se udeležujejo dela, pozivlje predsednik stanovanskega oblastva v abecednem (azbučnem) redu, in sicer enega izmed najemodajalcev, drugega pa izmed najemnikov.
Če je kdo izmed članov zadržan, odredi predsednik drugega.
Člani so dolžni, na predsednikov poziv prihajati k sejam. Član, ki iz važnih razlogov ne more v posameznih primerih priti k seji, mora to predsednik« takoj naznaniti in ta ga razreši te dolžnosti.
Kaznovati je osebo, ki brez važnih razlogov ne sprejme predsedniškega mesta, isto-iako člana, ki ne pride ob določenem času k seji brez pravočasne prijave, da je zadržan, ali brez važnih razlogov.
Člen 28. Predsednik in člani stanovan-skega oblastva ne smejo biti v sorodstvu po krvi ali svaštvu v premi vrsti kateregakoli kolena, v postranski pa ne po krvi do 4. in v svaštvu do 2. kolena.
V	konkretnih primerih se ne smejo udeleževati razpravljanja posamezni člani stano-vanskega oblastva takrat, kadar se rešuje ali njih stvar ali stvar njih sorodnikov po krvi do 4. kolena in po svaštvu do 2. kolena.
Člen 29. Pomožno osebje, kolikor ga je dejansko treba, pisarniški materijal, potrebne lokale za delo in druge potrebščine mora dajati upravno oblastvo I. stopnje, odnosno v primeru člena 26. tega pravilnika, občina, v kateri je sedež dotičnega stanovanskega ob-laslva.
2.	Pristojnost stanovanskih
o b 1 a s t e v.
člen 80. Stanovanska oblastva so pristojna za reševanje vseh poslov po zakonu o stanovanjih in po tem pravilniku razen onih poslov, ki so izrečno dodeljeni drugim oblastvom.
Zlasti spada v področje stanov, oblastev:
1.	odvzemanje stanovanj po predpisih členov 5., 7., 9., 12. in 14. tega pravilnika;
2.	odrekanje rokov iz členov 5., 7. in 9. pravilnika;
3.	odpoved stanovanj zaradi zidanja novih zgradb namesto starih po predpisih člena 10. tega pravilnika;
5.	sprejemanje prijav po predpisu člena 13. pravilnika;
6.	dodeljevanje stanovanj po predpisih člena 14. pravilnika;
7.	pobiranje taks in opraščanje od taks po členu 23. pravilnika;
8.	odrejanje zgradb, ki se smatrajo za nove po členu 24. pravilnika, In sicer samo v spornih primerih;
9.	sestavljanje list po členu 40. tega pravilnika.
Pristojnost stanovanskih oblastev glede kazni se ureja s členom 53. lega pravilnika.
3.	Postopek stanovanskega.
oblastva.
Člen 31. Stanovansko oblastvo postopa uradoma in na prošnjo strank.
V	postopku je uporabljati načela upravnega postopka v posameznih pokrajinah, če pa takih ni, subsidiarno predpise civilnega sodnega postopka.
Stranka sme imeti pri stanovanskem ob-lastvu zastopnika, toda vsaka stranka trpi stroške za svoje zastopnike.
Stanovansko oblastvo mora stremeti za tem, da se rešujejo spori sporazumno in da se v postopku praviloma ne krši načelo zasliševanja strank.
Seje stanovanskega oblastva odreja predsednik, ki skrbi za pravilno delo in hitro opravljanje poslov stanovanskega oblastva.
Člen 32. Ustna razprava.
Da se pospeši postopek ali pa če to zahtevata obe sporni stranki, odredi predsednik stanovanskega oblastva ustno razpravo s kratkim rokom ter pozove manjo stranki, po potrebi pa tudi priče in veščake.
Podatke, potrebne za pravilno oceno stanja stvari, kakor tudi stanovanske načrte in podobno sme stanovansko oblastvo nabaviti uradoma tudi pred razpravo, odrediti sme tudi ogled na licu mesta, zahtevati mnenje ve-ščakov ter odrediti vse, česar je treba.
Vsa oblastva so mu dolžna dajati potrebno pomoč.
Člen 33. Pregled stanovanj in poslovnih prostorov.
Stanovanska oblastva, odnosno odrejeni člani ali drugi njih organi, imajo pravico,
pregledati stanovanja, kadarkoli se jim zdi to potrebno, da prouče primer in da odločijo pravilneje kakor tudi za to, da zbero potrebne podatke vobče.
Pregled se vrši samo podnevi, in sicer meti 9. m 18. uro. Člani morajo na zahtevo lastnika, odnosno najemnika stanovanja, po-pazati pismeni odlok za pregled, ki ga jim je izdal predsednik.
Člen 34. Odločba.
Stanovanska oblastva odločajo po prostem prepričanju in na posdstavi predloženih dokazil ali dokazil, ki jih zbero sama, in osebnega poznavanja stvari.
Kazen javnih listin cenijo dokazilno moč pri vseh ostalih dokazilih po prostem prepričanju, priče pa zaslišujejo po svoji izprevid-nosti.
Stanovanska oblastva rešujejo sporne predmete z odločbo. Odločajo pa za navadno večino. Najprej glasuje član-najemnik, potem član-hišni posestnik in naposled predsednik.
V	odločbah mora stanovansko oblastvo na kratko navesti vse razloge kakor tudi se sklicevati na predpise, po katerih se je odločba izvršila. Odločba se da takoj v podpis vsem prizadetim strankam ali pa (kjer to ni bilo mogoče ali če zahteva stranka pismen odlok) se pni vroči pismen odlok.
Člen. 35. Zapisniki.
O ustni razpravi je voditi zapisnik, ki mora na kratko navajati vse bistvene okolnosti razprave, zlasti bistvene izjave vseh pozvanih strank, prič in veiščakov kakor tudi odločbo in razloge zanjo.
V	obče je o posvetovanju in glasovanju sestavljati tabelaren zapisnik. V tem zapisniku je treba sosebno navesti ime predsednikovo in obeh članov,, čas in kraj seje, odločbe in razloge, po katerih se je izrekel sklep, kakor tudi razloge za glasovanje onega člana, ki je ostal pri glasovanju v manjšini.
Člen 36. Vročanje pismenih o d 1 o k o v.
Pozivi in vsi odloki se morajo vročati praviloma v svoje roke; samo, kjer to ni mogoče, se smejo vročiti rodbinskemu članu, domačinom ali upravitelju in, če tudi teh ni, jih je prilepiti na vratih njih stanovanja. Ustna razprava se ne sme izvesti, če vročitev ni dokazana.
('len. 37. Specialne odredbe.
Prošnje za stanovanja se vlagajo pismeno ali pa se jemljejo na zapisnik po ustno izraženi želji. V prošnji mora stranka navesti svoje ime, zvanje in svoj poklic,, število, starost in zvanje članov svoje rodbine, stanovanje, v katerem sedaj stanuje, iz koliko in kakšnih prostorov sestoji stanovanje in zakaj ga opušča in iz koliko prostorov želi drugo stanovanje.
Za aktivne državne in samoupravne uradnike in uslužbence srne prijavo za stanovanje vložiti tudi starejšimi oblastva pri katerem poslujejo.
Stanovansko oblastvo mora predhodno zaslišati lastnika, zlasti če uveljavlja ta utemeljene razloge zoper osebe, ki se jim dodeljujejo stanovanja.
Takoj nato odloči o dodelitvi. Če pa lastnik ne pride na pni poziv stanovanjskega oblastva. odloči to oblastvo, ne da hi ga bilo zaslišalo.
Odločbo o dodelitvi je vročiti tudi ostalim osebam ki so se obrnile na stanovansko oblastvo zaradi istega stanovanja.
Če se oni, ki mu je stanovanje dodeljeno, odreče temu stanovanju iz kakršnihkoli razlogov, ko postane odločba o dodelitvi izvršna, ima stanovansko oblastvo pravico, ne da bi vnovič zaslišalo lastnika, to stanovanje dodeliti komu drugemu.
Stanovanska oblastva po mestih morajo voditi točen seznamek vseh oseb, ki se obračajo nanje zaradi stanovanj, s podatki, ki se zahtevajo v prvem odstavku tega člena.
Specialne odredbe, kako je postopati, če se odpovedo stanovanja zaradi zidanja
novih zgradb namesto starih, so obsežene ^ predpisih člena 9. tega pravilnika.
Člen 38. Izvrševanje odločb.
Stanovansko oblastvo odreja po potrebi na zahtevo prizadete stranke prisilno izvršitev svojih izvršnih odločb kakor tudi izvršnih odločb stanovanskih sodišč. Odločbe so izvršne, ko ni več pravice pritožbe.
Zaradi izvršitve sme stanovansko oblastvo zahtevati pomoč pristojnega izvrševat nega oblastva, ki mora neutegoma dati to pomoč.
Člen 39. Takse.
Taksa omenjena v členu 23. pravilnika, se polaga stanovanjskemu ohUotvu proti priznanici.
Taksa mora služiti za izplačilo: nagrade za delo priserfnikom in ustalim članom sta': novanskih oblastev in razsodišč.
Pravično nagrado posameznim članom po njih dejanskem delu in velikosti posla, čas izplačila in način ( v mejah teh dohodkov) odreja stanovansko sodišče.
Predsednik stanovanskega oblastva ali njegov namerim k vodi knjige o denarnih dohodkih in izdatkih.
n.
Razsodišča.
i.	Ustroj razsodišč.
člen 40. Razsodišče setavljajo:
en razsodnik, ki ga izbere najemodajalec, en razsodnik, ki ga izbere najemnik, in predsednik, ki ga izvolita ta dva člana. Oto istem času in na isti način se odrejajo tudi njih namestniki. Člani in namestniki se izbirajo iz liste, ki se določa v tretjem in četrtem odstavku tega člena.
Za sestavo razsodišča se oseba, ki ni zadovoljna z višino dotedanje najemnine, obme s prošnjo na stanovansko oblastvo, pri čemer označi svojega razsodnika in njegovega namestnika. .Stanovansko oblastvo pozove v 3 dneh nasprotno stranko, naj v uadaljnttv 3 dneh označi svojega razsodnika in njegovega namestnika, če nasprotna stranka ne bi hotela označiti razsodnika, ga postavi stanovansko oblastvo isdmo iz iste liste. To velja tudi, če se izbrana razsodnika ne zedinita za volitev predsednikovo.
Zaradi sestave razsodišč izdela stano-v ans ko oblastvo posebno liste razsodnikov., iz. katere se volijo tudi namestniki razsodi nisov. Število oseb v teh listah -znaša po lokalnih potrebah od 6 do 40; pri tem je treba vpoštevati vrste hišnih posestnikov in najemnikov ter postopati na način, ki je določen v členih 25. in 26.
Listo predsednikov odreja stanovansko oblastvo v številu od 3 do 6 oseb izmed aktivnih ali upokojenih državnih ali samoupravnih uradnikov, po možnosti absolvira-j nih pravnikov.
Liste veljajo za eno koledarsko loto.
Člani stanovanskega oblastva smejo biti tudi v listali za sestavo razsodišča.
Aktivne sodnike je dopustno vpisati v omenjene liste samo po njih osebnem pristanku in z odobritvijo njih starejšin.
Člen 41. Predpise členov 27. in 28. tega pravilnika je zmiselno uporabljati tudi glede članov razsodišč.
Razsodišča poslujejo pri stanovanjskih oblasfvih ter uporabljajo pomožno osebje, pisarniški material in prostore stanovanskih oblastev.
2.	Pristojnost razsodišč.
Člen 42. Razsodišče rešuje spore o višini najemnine po členih 16. in 17. tega pravilnika.
3.	Postopek razsodišč.
Člen 43. Predsednik razsodišča odrej# dan za zasliševanje ter pozivlje po stanova«-skem oblastim razsodnike kakor tudi najemodajalca in najemnika. Če najemodajalec ali najemnik izostane, to ne ovira razsodišč* pri delu. Če je treba razsodišču ogleda «* licu mesta, ga tudi izvrši. (Konec prih.)