Oospodarske stvari. Koliko škode plevel dela. Na plevel mora kmet vedao prav pazljiv biti, kajti po BJem zemlja aeizrečeao hitro ob vao moč pride. Ni treba dokazov, koliko škode pleveli pridelovaaim rastlinam Barejajo, kakor sploh zemlji, celeuia kmetijatvu ia živiaoreji. Kakor tolpa podgaa v sviajskem koritu sviajam kr- mačam Bajboljšo krmo požeio in aviaje od ko- rita celo odgaajajo in kakor trop vrabljev na kokoajem dvoru domači perataiai najboljše zraje iz'-ivkajo, ravBO tako odvzamejo pleveli korist nim rastliflam najboljšo raatlinsko hrano cele ajive. prerastejo celo zemljiače in ma zrak, svit- lobo ia toploto jemljejo, zatirajo ia pregaajajo koriatne raatliae ia tako kvarijo ia maajšajo pridelek za petdeset ia še veČ odatotkov. Na- žeto žito je a plevelom pomešaao ia za prodajo aeepoaobao, med slamo se Bahaja maogo lese- aega plevelovega ateblovja. katerega živina aeče jesti zato posebao krave dolgo čaaa med siamo izbirajo in se ae Bajedo, kar čaa krm- ljeaja po aepotrebflem podaljša, čaa prebavljaaja pa prikrajša ia prospevaaje živiae zadržuje.  Pregaajaaje ia pokoačevaaje plevela na lastaem polja ia zemljišča je tedaj jedaa naj- imeaitaejših nalog vaakega kmetovalca. Po or- ganib, kateri plevelom v njihovo razširjanje slnžijo in po aredstvib, ki y njibovo pokončanje služijo, razločujemo koreninske in semenske plevele. Prvi se posebno najbolj po koreninab, drugi po aemenih razširjajo. Za pokončanje plevelov je na prvem mestu akrbno čistenje semenakih žit potrebno, da se k plevelom, ko so že itak na polju zaeejani, še no.ve z žitnim semenom ne zaaejajo. Kolikokrat se je že prej plevela čista njiva z žitnim semenom zaplevelila! Nič manj imenitno je zapleveljevo polje dobro in pridno obdelati, to pa o pravem času. Kdor o deževju plevel podarja, bode malo plačila imel za svoj trud in delo. Skušnje, ki so jih s pokladanjem snbe in namočene turšice naredili. Izbrali so 20 ovec, ki ao bile vse precej jednako atare. Bile so namreč v drugem letu starosti. Deseterim se je dalo na dan po 625 gramov na glavo sube turšice, drugim deseterim jednako atarim ovcam pa isto množino turšice, ki je bila namočena. Da bi se namočena turšiea ne izlužila t j. da bi se katere redivne 8novi, kakor beljakovina in aoline, iz nje ne izvlekle, se je vzelo le toliko vode, kolikor je bilo potrebno, da se je rečena množina ravno prav namočila. Oboji skupini živali, ki so bile na poskuanji, ste dobivali drugo postransko krmo v jednaki meri in v jednaki dobroti. Po štirih teduih takega krmljenja ste ae obe skupini zvagali in pri ti priliki se je pokazalo, da je tista skupina, ki se je s suho turšico krmila za tri kilograme na glavo veo pridobila. od one, ki je bila z namočeno turšico krmljena. Po drugih stirih tedaih je bila pa teža prve skupine za 5'/j kilogramov na glavo viša, od druge skupine. To nejednako pridobivanje na teži mislijo si strokovnjaki iz tega pojasniti, da 80 ovce s sulio turšico krmljene to bolj drobno in dobro prežvekale, kakor oni z namočeno mehko turšico krmljene in da so prve povžito krmo bolje prebavile in si okoriatile, kakor druge, ki so mehko namočeno turšico bolj blastno žrle pa tudi manj prebavile in ai v korist obrnile. — Sejmovi. Dne 21. junija pri sv. Trojici v slov. gor., v Rajhenburgu, v Vitanju, v Studencih pri Mariboru. Dne 22. junija pri sv. Juriju pri Celju, v Loki, v Sevnici in Šoštanju. Dne 23. junija na Zelenem travniku.