PRIMORSKA DELAVSKA EHDTNDST GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSICb PRIMORJE IN TRST Čitajte v tej številki: 1. stran: Zborovanje delavstva v Trstu Povorka lačnih žena! Kdo brani fašiste? 2. stran: Skupščina v Gorici: napori in težave kmeškega delavstva Napad na naše kmete v Tržiču O vojni škodi O sindikalnih zaupnikih Kakšno je Društvo kmetovalcev? Leto 2., štev. 28 - Cena 4 lire TRST, četrtek 27. junij 1946. Uredništvo in uprava: via Imbriani št. 5 Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo Tržaško delavstvo obsoja sedanje stanje in kaže pot rešitve Zahteva po osnovnem problemu: priključitev k Jugoslaviji in preko nje v balkansko-podonavsko področje Kam nas vodijo in kam bomo prispe'!!, če bomo tako nadaljevali? Taka in slična vprašanja si zastavlja naše delavstvo. Odgovori delovnega ljudstva pa so v svojem bistvu vsi enaki. Vsem je jasno da nas mora tako upravljenje, k; ga izvaja začasna vojaška uprava in brezvestna, egoistično-špekulantska gospodarska politika kapitalistov, pripeljati do popolnega finančnega uničenja in poloma. Proti tej žalostni ugotovitvi, ki nima pravih, utemeljenih vzrokov, ker so ti vzroki unietno in vsaj s strani kapitala hote m s silo ustvarjajo, se naše delavno ljudstvo dosledno bori. 1 Ta za skupnost škodljiva gospodarska politika je dovedla naše delavstvo v tako obupen položaj, da je moralo ponovno in z vso odločnosjo povzdigniti svoj glas, opozoriti javnost in začasno upravo na vso resnost zlih posledic za splošno dobrobit. V ta namen je mestni odbor Enotnih sindiatov v Trstu, sklical za nedeljo 23 t. m. sindikalno zborovanje na katerem so govorniki v svojih izvajajnjih podali sliko o položaju.- Tržaško delavstvo je s svojim nastopom dokazalo vso resnost in polno zavest. Na transparentih si čital želje dobro mislečega prebivalstva, vseh iskrenih demokratov in ne samo neposredno prizadetega de’iavstva. Ti transparenti so jasno in zgovorno pričali o željah po obnovi delu, zaslužku, kruhu in normaliziranju prilik. De'iavci so se zbrali na trgu Garibaldi, da bi culi svoje voditelje. Občutil si, da je 'delavstvo s svojo dozorelostjo jn resnostjo , v našem mestu listi element, kj se v polni meri zaveda odgovornosti do interesov skupnosti. Takemu delavstvu se mora dopustiti možnost soodločevanja pri urejevanju in graditvi pogojev za splošno blagostanje. Zborovanje je otvoril tov. Semilli, ki je v nekaj besedah orisal namen zborovanja.ter podal besedo tov. Juragi čigar izvajanja so zajela vse probleme in ki ga v celoti priob-camo: Govor tov. Jurage MEŠČANI! DELAVCI! Obupne gospodarske prilike,, v katerih žive delavci in ki vplivajo na vse ljudstvo, nas silijo k temu, da zavzamemo svoje stališče in da postavimo ZVU, kot zaupno u-pravnico tega področja,' pred njeno odgovornost. Naša sindikalna organizacija se ne nahaja prvič pred potrebo rešiti vprašanja, ki s0..v interesu delavstva. In res, ona je ■ že rešila več sindikalnih vprašanj, kot so zapora nad odpusti z dela, ki je osta'ia V veljavi do prvih dni septembra 1945,, osvobodilna nagrada, mezdna prilagoditev z 2. februarja 1946. in začasna draginjska doklada. Poleg tega moramo omeniti borbo, ki so jo Enotni sindikati vodili skupno z 'drugimi protifašstičnimi organizacijami o obrambo demokratičnih . svoboščin, pred vsem pa dejansko uresničenje kmečkega in delavskega bloka. Po enem letu zaupne uprave se stavfja pred našo sindikalno organizacijo v zaščito delovnih množic vrsta vprašanj, ki so , tesno zvezana z gospodarskimi prilikami mesta in pokrajine. , Poglejmo, katera . so ta vprašanja, kakšni razlogi so jih povzročili, kakšno akcijo naj započne sindikalna organizacija, da se Jth lot; in jih reši , In nikogar,ni,, ki bi bil v skrbeh-za, njihovo usodo. Zaskrbljeni pa so., da najdejo stanovanje vsem fašističnim zločine,em„ ki so spričo naklonjenega zadržanja zavezniških oblasti, našle v našem mestu in v naši coni ugodno zavetišče. • r: ! Dali so na razpojago milijonske ' kredite za katraniziranje cest ’ in za druga javna dela, ki so sicer koristna,■ ki pa omejujejo njihovo korist na' trenutek/ ko jih'izvršujejo, Ne prinašajo nobene , splošne gospodarske koristi. Vprašamo se; ..zakaj, teh milijonov ne določijo'za obnovo naših ladjedelnice in naše. industrije? Na to vprašanje lahko odgovorimo le s tem, da zaupna u-prava, ki nas sedaj upravlja, hoče take obnove,- ker ta, uprava vel da 'bo- v 'bodbčno-sti ta industrija služila Jugoslaviji dn drugim državam v zaledju Zato noče porabiti niti stotinke, da bi jih stavila v obrat. Toda ravno-zato., ker si. je ZVU . prevzela odgovornost, zaupno upravljati našo deželo, je njena dolžnost, da stori vse, kar je v njeni moči, da pospeši vrnitev v normalne gospodarske prilike. Če premotrimo posledice tega pomanjkanja obnove, opažamo; da se gospodarske prilike z 'dneva v dan slabšajo. Delna mezdna prilagoditev, ki so jo po tolikem boju dosegli in ki znaša približno 14% meseca tanje naše industrije s strani te znane u-sfanove, k; so jo ustvarili za finansiranje fašistične vojne . Če se industrije; sklicujejo na podporo 1RI, pomeni, da hočejo prikazati, da more Trst živeti izključno s tem, da se pripravlja na vojno. Mi trdimo nasprotno: Trst niora i-meti industrijo, ki bo služila le miru. To pa bomo dosegli le s tem, če ga navežemo na njegovo naravno, podonavsko-balkan-sko zaledje. Obljubili so nam nekaj naročil ladij, -ki pa vise še visoko v zraku. Doslej niso v naših ladjedelnicah postavili niti ene plošče. Opažamo celo politično špekulacijo domačih delodajalcev in ZVU; njen namen je ta. da bi, nas prepričala, da moreta mesto in dežela živeti ločena .od svojega zaledja. Zato hodijo iskat naročil v Oslo, ki jih od nikoder ni, medtem ko odklanjajo naročila današnje Jugoslavije, ki bi jih lahko takoj izvedli V tem pogledu so omenjeni manevri zvezani z manevri domače in mednarodne reakcije, Ta skuša preprečit; svobodno izražanje ljudske volje, pospešuje obnovo fašizma in neofašizma, ki napadavSe-deže ljudskih organizacij, napada z noži v hrbet naše delavce. Šli so celo tak® daleč, da so nekateri fašistični elementi, kj so našli v civilni policiji ugodno zavetišče, streljali na ljudstvo. Skušajo razkropiti naše delavstvo, da bi zmanjšali njegovo strnjenost in ^možnost 'upiranja proti nasilstvu reakcije. Če imajo industrije! kaj dobre volje in bi res težili k obnovi, zakaj ne podpirajo naših delavcev v njih borbi za obnovo naše industrije? Na to vprašanje nam gotovo ne bodo odgovorili, 'Odgovor lahko damo sami: Cini nočejo obnove, ker hočejo rešiti svoje kapitale, nakopičene v‘ 25, letih fašističnega - zatiranja, dobičke, ki ■ so- jih - nakopičili v službi nemškega- okupatorja. . : - • Srednji sloji, obrtniki in trgovci,' naj si. ne delajo utvar, ,da jih gospodarski polom ■ne bo. prizadel. Saj-načrtno uničevanje na-,ših največjih industrij, ki.so.bile. vir cvetočega življenja'za vse ljudstvo, naše pokrajine,. prinaša . usodne posledice tudi zanje. Zmanjšanje storilnosti ali pomanjkanje velike industrije vodi naravno k' izločitvi naše trgovske mornarice, k mrtvilu prometa in - ohromitvi trgovine, -Logična posledica vsega. te.ga . je propast in zaprtje male in srednje industrije......... . Kot se pa zmanjšuje kupna moč delavcev, gopodarske fežkoče neizogibno vplivajo na vse .prebivalstvo. Je torej v interesu vsega prebivalstva, da se pridruži delavstvu v tej trdi borbi, ki ima namen rešiti gospodarstvo pokrajine in izboljšati življenske prilike vseh meščanov. Dclavcj so že 'jasno opozorili javnost na svoje nevzdržne prilike. Kmetje, ki so še podvrženi fašističnim kolonskim pogodbam, se sedaj bore, da rešijo vprašanje pravičneje razdelitve sadu njihovega zno- Julijsk; krajini, (od katerih 75.000 organizi-raanih samo v pasu A.) ki jih podpira celokupno slovensko prebivalstvo in ogromna večina italijanskega ves svet, posebno pa diplomate, ki v teh dneh’ razpravljajo v Parizu o našem življenskem vprašanju, da je Julijska krajina teritorialno nedeljiva ter mora zato pripasti svojemu prirodnemu zaledju, kar predstavlja edino rešitev za boljšo, mično in delovno bodočnost našega izmučenega prebivalstva edino možnost za obnovo naše pokrajine, edino možnost za mirno sožitje italijanskega in slovenskega prebivalstva. Končno je spregovori! še tov. Laurenti. ki je povdari! potrebo odločne ;n dosledne borbe za dosego življenskih pravic delovnega ljudstva. Vse govornike je zbrana množica često prekinjala s spontanim ploskanjem. Po končanih govorih je tov. Semillli preči-tal spomenico naslovljeno na ZVU ter nato zaključil zborovanje. Spomenica se gU-si' i smo ze ob prvi ukinitvi zapore nad oapusti z dela. lanskega septembra, opozo-ii javnost na prozorni manever deloda-j acev, da bi decentralizirali naše industri-itvo'1 I?zk.roPi,li naše specializirano delav-mio’ i ?• J.e’, kote|i so preprečiti, da ne bi liivrwfdje^e nice' ki 80 Sad tehnike in mar-ponoinnmeC rudov delavcev, mogle znova ladje ki ’a 0Kbr‘toVati' zopet gladiti lepe so našem m0 h' e P?nc’s naših očetov in ki bogatstva s nov ^ 'n deŽeli Prinašali toliko ‘Mi r ‘B.sr"' svet, zla'tiPpan0^ar0paVešeamo°noda-?e ri0™ gromnega rlzdejanTa 'ki ' Pf C' °d voj™ Zato aoT i?, 'v' EtT t b, predlagal, čudežne ali neizvedljive stvari Toda ravno zato, ker vemo da je treba oh noviti toliko razdejanih dobrin'e ne moremo razumeti zakaj zaznavamo trajno ovi-sanje brezposelnost, v namesto pomanjkanja delovne moči. In ce se tega zavedamo si moramo to razlagati le s tem da ie na^ se mesto in naše področje'odrezano od ti stega zaledja od katerega ga danes loči absurdna demarkacijska črta. Upamo, da bo ta črta čimprej odpravljena Obnove ne bomo dosegli s tem, da umetno navežemo naše ozemlje na ekonomijo dežel ki ni-majo^z njim nikake zveze, temveč s 'tem, vključimo, že sedaj naše gospodarstvo v go^ spodarstvo našega naravnega zaledja, to je v Jugos'avijo in po njej z vsemi podonavskimi državami. Ce premotrimo danes naše gospodarske pidike in jih primerjamo's' tistimi v zaled-ju, moramo ugotoviti da onstran demarkacijske črte obnavljajo, Tam delajo z vso vnemo, delavstva primanjkuje; vasi in the-st.a ?.e. P°,aS°ma vračajo v normalno s;a-njf dd- Vse ljudstvo se je mrzlično Jotilo obnove. Kakšne pa so prilike pri nas. kakšna izboljšanja smo opazil; pr; nas v tem no)0d ustanovitve Julijskih sindikatov pa niso utrpeli'Enotni sindikati nobenih pre- Enetnih sindikatov. Skupščino je otvoril ob 10. uti tov. Ba tresljajev, marveč je velika večina delav-tič, dosedanji predsednik. Pozdravil je V5ejs^.va razredno tn politično zavedna, ostala , . prisotne delegate, kakor tudi zastopnike t v sVojj de,avski organizaeiii brez ozira na zeli uradnega Stališča o teritorialni pripad- demokratičnih ustanov. Po končani format nar0c]nost in nosti izvolitve volilne in verifikacijske komisije, je tov. Batič podal polhično-sindi-kalno poročilo. Poimcno-sindikolno poročilo Predstavljamo letnemu kongresu Enotnih sindikatov goriškega okrožja obračun našega delovanja v presojo in kritiko. To delovanje sega od 1. junija 1945 do 31. maja 1946. V teku 12 mesecev smo dvakrat'sklicali plenum okrajnih in krajevnih odborov, da bi z njimi preučili splošno stanje našega 'delavstva. Ker nismo imeli primernih prostorov, nismo mogli nadaljevati s temi posvetovalnimi zborovanji Nato je tov. Batič govoril o oogojih, ki so povzročili ustvarjanje razbi,jaških Julijskih sindikatov, kj so nastali po Zaključeni prav zaradi doslednih napo rov za učvrstitev bratstva in jačenja razredne borbe. Značilno jc, da je prav od 1. januarja do 31. maja 1946. število članov Enotnih sindikatov v našem okrožju na raslo za 47%. Omeniti moramo, da se Enotni sindikati niso omejili le na gmotne in mezdne zahteve, marveč so bili vedno pripravljeni braniti socialne in politične pridobitve, dosežene v osvobodilni borbi in sedaj ogrožene Stavka v Tržiču Solidarnost med delavci ladjedelnic in kmčekimi delavci Delavci tržiške ladjedelnice so 21. t. m. ob 15. uri prekinili delo za pol ure v znak solidarnosti s kmeti-polovičarji v našem lavci so izrazili to voljo tudi brez obzira,: Pasii. H se namreč nahajajo v težki borbi da Enotni sindikati do danes še niso zav- A zemljiškimi lastniki na zemljiščih, ki jih sami obdelujejo. Delo na poljih je v polnem razmahu. Iz- Jugoslaviji in to iz gospodarskih, socialnih in drugih razlogov, posebno pa zaradi pravilne rešive narodnostnega vprašanja. De- Eno vprašanje ZVU O VOJNI ŠKODI nosti Julijske krajine.« Referat tov, Sviligoja jc bil pozdravljen j rahljajoč ta trenutek se poslužujejo nominalni lastniki vseh sredstev, ne izvzemši policije, da bi zastrašili kmetovalce, ki so z burnim odobravanjem. Nato sta sledila finančno poročilo ter diskusija. Zaključiti lov. Narina Zavezniška vojaška uprava je takoj ob prevzemu oblasti in uprave Julijske krajine izrecno razglasila, da veljajo za vse ozemlje te pokrajine, ki se nahaja pod j njeno upravo, zakoni iialijanske države, ki so bili v veljavi pred 8. septembrom 1943. Tega načela se Zavezniška vojaška uprava tudi drži. V smislu tega načela velja za to pokra* toliko let živeli v zelo slabih delovnih po-,jino v zadevah vojne škode italijanski za gojih in brez pravične razdelitve pridelkov, plodov njihovega znoja in truda. pregled dosedanjega delovanja in povdaril potrebo tudi za zanimanje za prosvetne, fiz-kulturne, ženske in mladinske probleme, od delodajalcev in" reakcije sploh.’ Naše de- jkar sPloh ni bilo razvidno iz nobenega po-lavstvo organizirano v Enotnih sindikatih' danega poročila. Za tem je govoril o sploš-se je vedno strnjeno odzvalo pozivu vseh nem gospodarskem in sindikalnem položaju ljudskih ustanov, kadarkoli je reakcija'7 naši pokrajini.posebno pa v Trsm, kjer ... . . ... i Stavkali so tudi uradniki, člani Enotnih Po diskusiji je tov. Marino podal kritičen sjnciikatov. Pripadniki Julijskih sindikatov ogrožala ali napadala naše demokratično ljudstvo. Število članov, ki znaša 12.551, stalno narašča. Velike ovire pa. predstavljajo naraščajoča brezposelnost in neredne prilike v naši pokrajini. » ttelovanfu Kmethega sindikata Nato je tov. Sviligoj prečital zanimivo in obširno poročilo o delovanju kmetijskega sindikata, ki se glasi: Po osvoboditvi Julijske krajine od strani Jugoslovanske armade, se je razvilo sindikalno gibanje tudi na kmetih. Ustanovili so se sindikati kmetov, ki so začeli postavljati socialne zahteve ter se pripravljati za pogajanja o splošnem sporazumu. Z razdelitvijo Julijske krajine v dve okupacijski coni se je sindikalno gibanje med kmeti ustavilo, v kolikor je prišla reakcija, to je veleposestniki s špekulanti, spet k sebi in se pričela zoperstavljati zahtevam kmečkih delavcev in kolonov Kot industrijski delavci se je moralo tudi kmečko delovno ljudstvo strniti in pričeti borbo v obrambo lastnih, že pridobljenih pravici in za izboljšanje življenjskih pogojev, ker so cene bliskovito naraščale. Kmečkim dninarjem je bila v decembru dodana še druga draginjska doklada. Spomladi se je izkazala nujnost, da se uredijo plače kmečkim dninarjem Mestni odbor E. S. je poskušal skleniti novo mezdno pogodbo. toda lastniki-veleposestniki niso tev pridelka v razmerju 75% — 25% v prid kolonom. V bistvu je vprašanje kolonov nerešeno v pričakovanju sklenitve nove kolonske po že ni več samo pomanjkanje, marveč la kota. Zato danes delavci Trsta protestna jo na javnem zboru proti politiki ZVU in vse reakcije, ki se je znesla nad- naše delovno ljudstvo. Govoril je tudi o nujni povezavi sindikalnega in političnega gibanja, ki izključuje vsako možnost ločenja teh dveh oblik javnega življenja. Edino delodajalci in razbijaški sindikati želijo zavleči sindikalno gibanje na čisto gospodarsko polje in s tem odstraniti pozornost našega delavstva od osnovnih problemov vsega javnega življenja. Razen tega je tov. Marino govoril o potrebi obnove in o vseh merah, ki godbe, ki naj uzakoni pridobitve narodno j!ih morala podvzeti ZVU, da bi končno osvobodilne vojne. Ker se veleposestniki sklicujejo na pravno postopanje, na bivšo fašistično zakonodajo in slično, so briški koloni sklenili, da bodo dali gospodarjem samo 25% pridelka ali vrednost istega. Podprti so v tem od furlanskih kolonov. Ostalih 25% pa bo ostalo v skladišču na razpolago do ureditve spora. Malo je napravljenega za male posestnike. Tudi ti so bili deležni naše zaščite in nasvetov. Zaradi politi čno-gospodarskega stanja cone A in obstoječega trgovskega ogrodja, spričo obstoječega zadružništva, naše nabavno prodajne zadruge na deželi, tudi zaradi finančnih težkoč povzročenih od nezaupanja širokih množic, niso mogle nuditi kmetom potrebnih narodnosti. Naša naloga, le deloma že izvršena, obstoja v povezavi sindikalnega gibanja z zadružnim, s prepričevanjem širokih množic, naj podprejo in razvijejo zadružništvo z olajšala bedno stanje našega delavstva. Če ni bila sposobna urediti tega v enem letu njenega delovanja pri nas, naj prizna svojo nesposobnost, toda naj nas ne prisili umreti od lakote, naj gre proč, a mi si bomo uredili naše življenje sami. Burno odobravanje vseh prisotnih je pozdravilo in potrdilo ta izvajanja tov. Marina. Nato je bila dana razrešnica staremu odbora, pristopilo se je k volitvi novega. Potrjen je bil stari obor na čelu s tov. Batičem. Na predlog enega delegata je bila poslana tudi sledeča resolucija Svetu zunanjih ministrov v Pariz: pa so brezbrižno nadaljevali z- delom in s to svojo brezbrižnostjo do interesov delovnega ljudstva izpričali mlačnost do življenjsko nujne enotnosti med poljskimi in tovarniškimi delavci. Ni težko razlikovati med mlačnostjo in zavednostjo. Mi smo to že zdavnaj ugoio vili. politično sredstvo države. Zato je tudi škoda, ki so jo povzročili vojni dogodki, nastala v interesu države in zaradi njene obrambe. Država je za to škodo odgovorna ter je njena dolžnost, nuditi svojim državljanom. ki so jo pretrpeli n$ svoji imoviui, polno odškodnino iz državnih sredstev. Italijanski zakon o povračilu vojne škodo od 20. X. 1940. priznava italijanskim državljanom pravico do povračila vse škode, nastale tekom vojne zaradi vojnih do- kon o povračilu vojne škode z cine 20. X. 1940 ter z njim načela, ki tvorijo podlago ,t , . ,, ,. . . , ■ . . , • ■ godkov. Kot vojne dogodke smatra prava tega zakona. Veljajo tudi njegovi predpisi, I v„;na (lr>,J™.-,. postopek, uradi in ustanove, ki se jih ita- lijanska država poslužuje pri izvajanju tega zakona. Italijanski zakon o vojni škodi temelji na pravnem načelu, ki je bilo žc po prvi sve tovni vojni splošno priznano, da je povračilo vojne škode, nastale fizičnim ali juri-dični osebam, javnega značaja. Po tem pravnem načelu je namreč vojna Koga zastopa društvo malih gospodarjev Enotni sindikat kmetijske stroke pridno! nih sladkornih pošiljk. Ta sladkor bi bil za skrbi za koristi svojega članstva in za ko-1 naše čebelarje uporabljiv in bi njihovemu risti našega podeželja sploh. Pri tem svo- gospodarstvu nudil olajšanje. Toda Enotni jem delu pa ne naleti s strani tukajšnje sindikat kmetijske stroke ni bil vreden, da uprave na pravilno razumevanje svojih te- bi se mu dodelil ta sladkor. Moral je priti ?odkov in ki^ so italijanski državl jani, po vojna dejanja, izvršena od lastnih, sovražnih ali zavezniških sil, pa tudi dejstva, ki niso služila direktni pripravi vojnih operacij ali tem operacijam samim, pač pa so bila od teh povzročena. Nedvomno je tedaj, da je bilo bombardiranje naših mest, železnic in mostov po zavezniških zračnih silah pravi vojni dogodek v smislu tega zakona. Vojni dogodki so seveda tudi hoji, nastali po vsej Julijski krajini zaradi odpora prebivalstva proti nemškim okupatorjem in fašistom ternjim podrejenim enotam, ki so spremenili vso pokrajino v vojno področje. Pa tudi čistke, represalije in najraznovrstnejša nasilja na-cifašistov in njihovih hlapcev, policijskili. orožniških in drugih militariziranih oddelkov vseh vrst, so vojni dogodki v’smislu vojnoodškpdninskega zakona. Zato imajo tudi vsi prebivalci Julijske krajine, ki So utrpeli tokom vojne škodo na svoji imovirii zaradi takih vojnih do- imeli še svojega združenja ter ni bilo mo-1 novimi vpisi članov, s povišanjem zadruž-goče pričeti s pogajanji Okrožni Urad za : nih deležev, ter dajo tako možnost našim deln ie povabil sindikalne organizacije, naj zadrugam, da. bi razpolagale z zadostnimi začasno opustijo misel na pogajanja, v ko- finančnimi sredstvi. likor ZVU proučuje vsa sporna vprašanja Nadalje so naše sindikalne organizacije kmetov z namenom, da bi jih pravilno s zahtevale in dosegle 'popravila cest in mo-U1.ec]j|a jstov v raznih krajih, posebno na kmetih. \a naših okrajnih in krajevnih sestankih' Neprestano so zahtevali obnovo naših po-ter konferencah'so bile izglasovane števil- “»h in požganih vasi, ki so jih opu ne resolucije, ki so zahtevale preklic odpo- fosili naci-fasisti. Obnova je šele v pocet-vedi' s katerimi so veleposestniki mislili ku ter je potrebno vedno znova ih znova vsiliti svojo voljo kolonom in najemnikom, | ter le potrebno vedno z nova in z nova ki so se in se še vedno držijo določil izda-j ^tevah njeno ozivetje. Koristno za male nih 1944 leta od organov OF v pogledu de- i Posestnike je tudi udarniško delo: proučuj-litre pridelkov. V teku leta so morali ko-jmo udarniško delo za obnovo, obdelovanje Ioni posamezno in skupno kljubovati nasto-1 zemlje, popravilo cest itd. pom lastnikov, podprtih od civilne policije. | Številne naloge stojijo pred nami: ekle-V pričakovanju odloka ZVU so ostala vsa ; panje kolonskega sporazuma, nov mezdni vprašanja nerešena. sporazum za kmečke dninarje, jačanje za- Zaradi velike aktivnosti v prid kmečkega družništva, zboljšanje udarniškega dela na življa je bilo potrebno ustanoviti Okrožni obnovi, tesnejša povezanost z industrijskimi odbor kmečkega sindikata, ki naj bi pove- delavci v borbi za pravice delovnega Ijud- zal in proučil sindikalno delovanje krneč-,stva, za osnovne demokratične pravice, za kih delavcev, kar je bilo storjeno 30. maja!ljudsko oblast, za pravico samoodločbe. O-1946 Orl takrat ta odbor deluje. gromna večina delavcev in kmetov, bodisi Po dolgem pričakovanju se je končno, Slovencev, Hrvatov ali Italijanov v naši ZVU odločila in javila, da je nekaj rešila v { pokrajini, je že neštetokrat" izrazilo svojo vprašanju kolonskega in najemniškega spo-Aoljo, tako za časa borbe kot tudi sedaj. razuma Preklicane so vse Zemljiške odpovedi do 6 mesecev po zaključeni mirovni pogodbi. Odpovedi, zaradi katerih i e bilo v skrbeh na stotine naših kmetov v Brdih in Furlaniji, so bile torei končno preklicane. Naš; kmetje, vsaj za letos, lahko delajo v miru Ta preklir predstavlja zmago delovnih sp in gre vsa zasluga kmetom, ki so jo dosegli z'agitacijami na sto in sto zborovanjih, z resolucijami, članki v naših časopisih »Lavoratore«. »Primorska delavska enotnost« in ostalih Odprto je še nadalje vprašanje kolonov, ki se niso držali določb starega (fašističnega) kolonskega pakta, na katerega se sklicujejo ZVT* in veleposestniki, kj ne priznavajo določbe paritetne komisije OF, ki je določi'rj 1944 leta za Brda in okolico deli- naj se Slovensko primorje s Trstom vred | SVETU ZUNANJIH MINISTROV PARIZ Ob priliki I. sindikalnega kongresa za Goriško okrožje, ki se vrši danes 23 junija 1946. v Ljudskem domu v Gorici, v prisotnosti zastopnikov vse-ga goriškega^ področja, ki zastopajo ogromno ^večino delovnega ljudstva sploh, pošiljamo to spomenico Svetu štirih zunanjih ministrov, ki obravnavajo vprašanje pripadnosti naše pokrajine ter potrjujemo, da zastopajoč veliko večino ljudstva in delavstva našega področja, i;ima-čimo njihovo odločno voljo za’nedeljivost naše pokrajine v interesu gospodarskega in socialnega blagostanja in napredka paših članov ter prebivalstva sploh, bratsko združenih Italijanov in 'Slovencev, izražamo zaupanje, da bo zadovoljeno osnovnim interesom našega prebivalstva ter zahtevamo da se Julijska krajina priključi k svo-, jemu prirodnemu zaledju, izvoru vseh* njenih gospodarskih možnosti razvoja, da se prikluči torej k Jugoslaviji in preko nje k vsemu balkansko-podo-navskemu^ gospodarskemu sistemu. Smrt fašizmu — Svobodo narodu! Nasilje civilne policije proti našim kolonom Med železničarji Tako nam tovariš železničar opisuje življenje v njegovem krogu: Malomeščanski mentalitet se posebno močno občuti v našem delovnem ambijentu. Medtem ko besni čisto blizu nas', zunaj v tovarnah in ladjedelnicah neizprosna borba izkoriščanih roti izkoriščevalcem, živimo mi med ostanki razmer, k; so tako strašno pritiskale naše delavstvo v polpretekli dobi, ki se ne bo vrnila nikoli več. Mi še danes ^ivimo med oklopj birokratsko-konzer-va livnega sveta. Nezaupanje, zavist in sebičnost so splošna pojava. Vse je prepojeno z- brezbriž-nostjo. Med nami je pustil fašizem mnogo globje sledi kot drugod Mi živimo danes življenje, ki ne odgovarja stvarnosti zuhanjih razmer. Uradnik ‘še nadalje gleda na delavca s prezirom in na razdaljo kot je bilo v času fašizma. Strojnik si hoče zaslužiti drugo plačo, tudi če preti pri tem nevarnost, da uniči svoj stroj. Na naše pripombe o socialni pravičnosti se le nasmehne, kajti razredna zavest je zanj tuja. Zaradi svojega trenutnega dobrega gmotnega položaja je izven naše razredne borbe. Skromni delavec, politično nezrel in o-maljen od demagoških fraz razbijaških sindikatov in njihovih pridigarjev, se bori za cilje, ki so mu v škodo, skupaj s fašisti, ki llat,uu,a plulI ,,, še sedaj zastrupljajo ozračje v naših delav- ! bra|a Zastopnike, ki s0 odšli k Guvernerju nicah in uradih. Med prezirom predpostav-1 in zahtevali, naj se takoj izpustita oba tova-Ijenih in nesnago svojega dela, izdeluje j riša ter so obenem izročili spomenico, na razne predmete, ki jih prodaja na črni bor-1 katero guverner ni vedel odgovoriti zi, da bi dopolnil to, kar mu železniška i v tem času so se kmetom pridružili tudi uprava daje premalo na plači. _ ! ladjedelniški delavci in se skupaj z njimi Imamo nato naše predpostavljene in vod- napotili prot; zaporom, da bi tudi tam pro-je obratov ter delavnic. Postavljeni za ča- i testirali proti okrajno krivičnemu postopku. V ponedeljek se je zgodil nazaslišan dogodek nasilja civilne policije na posestvu Fonda pri Turjaku. Ta policija, ki se je vedno izkazala dosledna' v borbi proti vsemu de-kratičnemu ljudstvu, bodisi da ono zahteva demokratične svoboščine pa tudi kadar se bori za svoje gmotne in delovne pravice. Rekel bi človek živimo spet najtežje dni fašističnega zatiranja in pregpnjanja. Metode so iste. Zgodilo Se je tako-le: I Okoli 11. ure je kakih dvanajst agentov ’ obkolilo stanovanje kolona Zaniello' ter vdrio v hišo. Ostro so mu ukazali, naj prične mlatiti požeto žito. Zaniello je odgovoril da je pripravljen mlatiti, ali ker je žito vlažno zaradi zadnjega deževja ni priporočljivo obaviti to delo, dokler se ne posuši. Policaji so ga nato vprašali kakšne namene ima glede delitve pridelka. Odgovoril jim je. da bo postopal tako kot je bik> določeno na skupščini, t. j., da bo pridržani del oddal na vskladiščenje. Policaji so ga zato odpeljali s seboj. Njegova žena in neka soseda po i-menu Narducci, sta skušali prepričati policaje, naj Zanielia ne aretirajo saj se ne spodobi. da-ga odpeljejo celo bosega! Kot odgovor na te besede sosede Narducci je sledil močen udarec anglo-ameriškega oficirja ki je zrušil ženo z otrokom v naročju. Njen mož. kj se je tedaj vračal domov in videl, kaj se dogaja je priskočil v obrambo žene, ah so se na njega takoj vrgli agenti, tako da je skušal zbežati. Ulovili so ga. S puško so ga udarili po glavi da je padel v nezavest V takem stanju so ga nalož';i na mali tovorni avtomobil in ga odpeljali skupaj z Zaniellom. Vaščani, kj so zvedeli za ta dogodek, šo se talcoj zbrali, a nekateri so prčeli zvoniti na domačem zvoniku. Možje žene. otroci, kmetje in delavci, vsi so se setali na trgu pravi da so demonstranti hoteli osvoboditi 31 zaporniov. med katerimi se nahaja tudi nekaj takih, ki so obtoženi za navadne krivične postopke.« Po tem tolmače-ju bi torej življensko ogroženi kmetje, ki se borijo za dosego svojih delovnih pravic želeli ščititi navadne kriminalce. Zanimivo bi bilo izvedeti, od kod izhaja ta »objektivnost« ženj. »vrednejši« pribomik za koristi Svoje stališče do' vseh starih fašističnih ustanov je Enotni sindikat dovolj jasno ob- razložil. To ni njegova lastna samovolja, ’ stičnega sindikata,, in dobil je sladkor in temveč je odraz želje demokratičnega ljud- ■ pgtrolej od anglo-ameriške vojaške uprave, stva, ki je imelo z vsemi fašističnimi usta-; Osvežiti si moramo tudi nekoliko spomin, novami težke izkušnje in doživelo od njih j Omenjeni »mož zaupanja« je imel tudi v velika razočaranja. Ne smemo pri tem de-j sociainem oziru čudne hibe. Za časa nje-lati nobenih razlik, vse ustanove so istega. g0vega 20.-letnega gospodovanja so se mo-porekla in vse uradništvo enakega, to je | rali nagj kmetje izkazati vredne, če so ho-fašističnega mišljenja. Naše ljudstvo pa se 1 tel} už;ti kako ugodnost s strani sindikata, je zaobljubilo, da bo svojo borbo toliko Vredne pa so se izkazali, če so »blagorod časa nadaljevalo, da bodo odstranjeni vsi ostanki fašizma, vse nevarnosti za demo’ krtičnj razvoj. Mnogo bo treba še urediti, predno bomo lahko v tem pogledu mirni in brezskrbni. O tem nam priča tudi Društvo malih go- j ovirati Enotni sindikat kmetijske stroke spodarjev, ki ga je ustanovil neki Santa-:pri pogajanjih za delovne pogoje. Njegovo niello, ki je bil 20 let tajnik fašističnega | nasprotovanje je razumljivo, če vpošteva-sindikata malih posestnikov. j mo, da je stara fašistična duša, ki Iti želel, Omenjeni fašist uživa polno zaupanje piri | da bi še vedno veljale stare fašistične po-anglo-ameriški vojaški upravi, ki ga je pri- godbe in uredbe. Vsekakor se ne more ločiti od fašistične dedščine in verovanja. Sprašujemo se, kako je mogoče, da Uživa nemu gospodu« in to za vsako najmanjšo uslugo, prinesi! razne dobrote — maslo, klobase, jajca in drugo. To pa še ni dovolj. Omenjeni.Santaniello na vse mogoče in nemogoče načine poskuša znala. Pri njej uživa vso podporo in razumevanje. Tako je n. pr. dobil od vojaške uprave sladkor in petrolej, kar naj bi mu pomagalo do uspeha in razbitja enotnosti j kmete predstavlja s svojo organizacijo? delavskega razreda.' | Naši kmetovalci ne morejo dopuščati takim Svoječasno je Enotni sindikat kmetijske j ljudem, da bi se vmešavali v njihova vpra-stroke zaprosil anglo-ameriško vojaško u-1 sanja in soodločali o bodočem razvoju nji-pravo, da bi mu dodelila odpadke UNRRA-1 hovega življenja. Konzumna zadruga tržiških delavcev Od ustanovitve Konzumne zadruge metalurških delavcev v Tržiču, je minulo komaj šest mesecev. V tem razdobju je bilo izvršeno toliko dela, da so tržiški 7elavci lahko ponosni na ves svoj trud. S tem svojim praktičnim delom so afirmirali moč množične volje. Uspeh, ki je bil dosežen, pomeni veliko oporo in olajšavo za življenje delavcev in njihovih družin. Zadruge so v polnem razvoju in v ilustracijo tega razvoja bomo v kratkih besedah prikazali razvoj dosedanjega dela. Od ustanovitve razprodajalnice v ulici IX. junija, so bile postopoma odprte: podružnica v Kolodvorski ulici, razprodajal-nica Staranzano. skladišče drv in premoga v ulici R. Sanzio ter postavljena peč za kruh. Da se ugodi potrebam tistih, ki prebivajo izven Tržiča, se bodo odprle proda-jalnice v Ponzanu, Foglianu in Ronkab. V programu je tudi otvoritev sadnega skladišča in prodajalnice v Tržiču. Upravni odbor namerava razviti in razširiti poslovanje zdruge izključno s finančnimi sredstvi svojega članstva. Le na ta način se bo pri delu dosegel tisti učinek, kakršnega narekujejo koristi članstva zadruge. Zato poziva odbor vse delavce, da tesno sodelujejo pri razvoju Zadruge, da se bo z njihovo pomočjo čimprej izvedel o- »vrednejši« pribornik za koristi našega vojnoodškodninskem zakonu odskr.dniu-kmeta isko pravico od italijanske države, so tedaj Prišel je Santanielle, bivši tajnik faši-^'italijanska država dolžina povrniti jim nastalo vojno škodo po določbah tega zakona. Zavezniška vojaška uprava je izdala v zadevi vojne škode razne uredbe, tako ukaz št. 14 od 11. IX. 1945. in ukaz št. 27 od' 28. XI 1945. Ta dva ukaza se tičeta, kot dokazuje njuno praktično izvajanje, obnove zasebnih stanovanjskih zgradb,’ ki so bile poškodovane zaradi bombardiranja potom zavezniških zračnih sil in sicer v prid prebivalstvu, ki je ostalo brez strehe. Ukaza pa ne priznavata pravnega načela vojnoodškodninskega zakona, da je oškodovanec upnik države, ki mu je dolžna povrniti nastalo škodo. Po teh ukazih je oškodovanec le zasebnik, kateremu pomaga zavezniška upravna oblast na ta način, da prispeva k obnovi njegove hiše polovico stroškov,medtem ko mu ostalo polovico posodi proti jamstvu vse njegove imovine in to pod razmeroma težkimi pogoji. Vojni oškodovanec je na ta način dvojno prizadet. Vojna mu je dom uničila. Da ga popravi, mora zadolžiti imovino. ki mu je še ostala in tvegati, da jo izgubi na ta način popolnoma. Pravično b; bilo in v skladu z zakonom o vojni škodi, da oblast založi stroške na breme države iz javnih sredstev in da na ta način prispeva vsa državna skupnost v korist vojnih žrtev. Zato je nujno potrebno, da se omili, in j prekliče določba ukaza št. 14 0 prisilni ob- deležev se bo omogočil bitrej^i in plorionoe- • ,,°'i '''' pa ° obremenitvi in in,n- nejši razvoj Zadruge. stvu oskodo'anca za polovico stroškov ob- Delavci, zavedati se morate, da z vaši-!no'tf>l nato odredi izbris ž? izvršenih mi zadrugami znižujete cene na trgu, bi- v vrM,z 1 stroškov na breme oškodovan- tolikšno zaupanje in podporo ter katere jete in izločate številne posrednike, katerih edini namen je čim več zaslužiti in čim-prej obogateti. GlaMna naloga zadrug je čeve nepremičnine, Z ozirom na- to, da zalaga po teh ukazih sredstva za kritje stroškov Zavezniška težnja k nižjim cenam, kar zavisi predvsem iaska uprava, ki nastopa tudi kot upnik, od volje in razumevanja vsakega poedin- j Je upravičeno upanje, da je vknjižba le ca. : Tola formalnost in le začasna ter da bo ta Po raznih poročilih je razvidno, da se j Piaran iz državne blaga jne. Ne mo- delavci zelo zanimajo za svoje konzumne 11 etno 'ei.ieti. da bi imela ZVU resen na-zadruge. Dobro in umestno je, da se opo- men r';lPrayi1i vojnega oškodovanca za svo- zarja ob vsaki priliki na za to pristojnih ! f f1 dolžnika, ker ona ne vrši te funkcije mestih o vseh nedostatkih. nepravilnostih in možnostih izboljšanja poslovanja zadrug, kajti z najširšim sodelovanjem se bodo lahko odpravile vse nepravilnosti in nedostat-ki ter na ta način izboljšalo upravljanje in gospodarjenje. obnove kot podjetnik, temveč le kot začasna upraviteljica pokrajine in p0 zakonih. ki so za to pokrajino veljavni. če smatra ZVU za potrebno, zavarovati to svojo dajatev, jo more kvečjemu pri italijanski državi, kj je pravno in po za- Skrivnost naše moči. in blagostanja je v . u nosit' stroške obnove: morda medsebojnem razumevanju in pomaganju! Delavska solidarnost Ta teden so postojnski delavci poslali Trst za brezposelne delavce mevanj^z^probleniejiožeruhov^saj^^isti j g'^eaf 23.000 kg krompirja. je odprl Vkid Evropa« ^jer^bodcf tržaški i ko,i 4-500- Vs‘l se pozivajo, da po svojih naj- Nameščenci PNOO-.ja v Trstu so do danes gospodje lahko dobili najpikantnejše jedi, a i boljših močeh prispevajo piri vpisovanju j zorali v isti namen se istočasno tako izraža proti tistim, ki lač- I novih deležev od 500.-— lir. Vpis se lahko ni in bedni zahtevajo skromni košček kruha I jzvrši s tedenskimi, štirinajstdnevnimi, ozi-., zase in svoje otroke! I zirorna mesečnimi kvotami. Z novimi vpisi i Povsod se vršijo nabiralne akcije za po-j 36.000.— lir. Naloge sindikalnih zaupnikov bi to storila na ta način, da si zagotovi plačilo svojega izdatka potoip zastavne pravice na odškodninsko terjatev, ki pripada vojnemu oškodovancu od države za škodo, nastalo mu na predmetni stavbi zaradi vojnih dogodkov. Danes ti oškodovanci še vedno čakajo, ne vedoč, če velja zanje italijanski vojnood-škodninski zakon, ki jim daje pravice do povračila nastale jim škode, ali ne. Vojni oškodovanci so itak dovolj prizadet; z določbo tega ukaza, da se vrši obnova tudi proti njihovi volji in prisilno Ur samo zasilno, brez vsakega izboljšavanja ali spremembe, ki jo smatra oškodovanec za potrebno. Draga bolna točka obnove je povračilo • moč našim brezposelnim delavcem Ni lepšega dokaza od tega, da je Trst , , neločljivo, povezan s svojim neposrednim jIZl a 'f ' ..j1 *° 111 mnogi vojni oškodovan-zaledjem. ter da je naša pokrajina ne samo ‘.'..f1 z.obnovo svojih poškodovanih po prirodnih zakonih, marveč tudi po Ijud- Sindikalna organizacija razprostira svoje delovanje na vse tovarne, gradbišča, urade in polja potom tovarniških odborov, pododborov- in zaupnikov. S pomočjo te organizacijske razdelitve razvija v.-aka posamezna stroka svojo delavnost na vsakem mestu dela. Zato je potrebno. da vsi člani te organizacije razvijajo v polni meri svoje delovanje, tako da občuti korisi ud' tega dcia vsa stroka, oziroma vse delavstvo te stroke. Nujno je zato, da vsak sindikalni aktivist dobro pozna svoje naloge. Aktivist, ki je v najtesneBem stiku z delavci. je ravno zaupnik, ki ^ bil izvoljen na •mestu dela, v katerega imajo županje vsi njegovi tovariši in ki zna vedno tolmačiti delavske težnje in presojati razmere v katerih razvijajo Svoje delovanje nje' ski volji, nerazdvojna enota. Pad riče da bi preprečili polifciji odpeljati krivično jsns.iaste % rw*v,js "i Take enolnosli m.d kmeti in delavci še ni 'l»Wlo 'V eeleitie sindikalne orsiiMaciie bilo videti. Stvorila se je povorka, ki se je napotila proti Tržiču ter iz svoje sredine iž- sa fašizma, pa še danes nadaljujejo s sta rimi fašističnimi metodami zatiranja delavcev. To stanje se ne more in ne sme nadaljevati. Proč z brezbrižnostjo! Mi moramo čutiti ponos, da smo del proletarske vojske, da si hočemo služiti vsakdanji ruh na pošten način ter zahtevamo, da se spoštuje naš delavski sloj. Zahtevamo, da se vzpostavijo take raz- Zahtevali so od uprave, naj sprejme delegacijo kmetov, ta pa se je uprla pozivu. Množica ki je bila pod utiskom dogodkov, je nato zrušila vrata in vdrla v dvorišče zapora. Nastala je mala bitka^ med demostranti in policijo, ki se je posluževala tudi orožja, ki Pa n; povzročilo poškodb sebam. Nasprotno Pa je bilo v bitki ranjenih 8 agentov in še nedoločeno število civilov mož in žena Vse do 10. ure zvečer so demonstrirale mere, da ne bomo več prisiljeni krasti, da okoli zaporov gruče delavcev, ki jih je za bi se mogli enkrat na dan nasititi, a naši drževala policija. predpostavljeni naj nam bodo učitelji in Zanimivo je kako »nepristranski »Giornale ne tirani, Aileato poroča o tej zadevi. Med drugim biti mora v zvezi z delodajalcem, če se zo to pojavi potreba, reševati mora tudi vse spore, kj bi nastali irned delavci in delodajalcem (seveda če ne presegajo njegove kompetence), ' Jasno je torej, da predstavlja zaupnik sindikalno vodstvo ined delavskimi mno žicam.. ali to samo inuncMi. da je zares! Jx padl,if. jn iz Gropade vodita 'Ive cesti delaven m resnično'zastopa delavske int.e-lv megfo Nj družine, katere eden,ali dragi rese. lak naj bo naš delavski zaupnik. ' £.|{U1 ne šc, ve{.krat p0 teh poteh v me-Da bi koristno obavljali vse svoje delo. sto, bodi to delavec, mlekarica, trgovec ali je potrebno, da si zaupniki izberejo lep pa' tudi kmetovalec. Vsi imajo svoje po-krog aktivisiov-sotrudnikov, ki sicer nima- trebe in posl el Prva cesta gre čez Ključ, jo uradnih funkcij, ali so vendar koristni (draga pa čez Razklani hrib. Vprašanje cest in ceio neoblodni elementi za živahno de- | Za časa fašizma sta te dve poti bili ved- mcil delavstvom in jn nato prena-a na višje organe. Sindikalni župnik mora biti zato v tes-1 nem stiku s tovarniškimi pododbori ali odbori iče obstojajo, kot n. pr. v večjih tovarnah), ali s strokovnim svetom v manjših podjetjih, kjer ni odborov alj pododborov kot je slučaj v manjših industrijskih in gradbenih podjetjih. Osnovna naloga sindikalnega ali delavskega zaupnika je poznavanje stanja de lavnic, urada, na polju itd., vedeti (mora za zahteve, želje in težnje. Zaupnik mora vedetf vse, kar se dnevno dogaja na mestu dela. O tem mora obveščati strokovno organizacijo po redni poti in točno Z d m ep strani pn mora poznati vsi navodila sindikalne organizacije, mora jih uvajati v prakso in razširiti med delavstvom. Poznati mora delovne pogoje (mezdne sporazume)', notranji ustroj v podjetjih itd. tako da lahko daja vsa pojasnila delavcem, bodo pomagali na določenem področju de- žaška nalaJla visoke davke, ki so la Po svoj,h sposobnost,h Zato Je potreb-1 jih ^ vegtno in točno plačevali. no. da pozna zaupnik dobro psiholog,.,., | panes fašistične Italije ni več. Poda dav- srmr * k« *•«'»»**«.«.»"•* T sto so v obupnem stanju. Kmali ne bodo več niti za pešačenje, kamoli za vozila. V Trstu se ceste pridno tlakujejo. Za to se potrosijo lepe vsote, neožiraje se na to. hove sposobnosti. Na la način bodo posialj aktivni vsi člani organizacije, pa tudi tisti, ki še sindikalne niso člani. Današnja konkretna naloga zaupnika jena primer borba, odprta in odločna proti vsaki pojavi izkoriščanja od strani delodajalca. kakor tudi odločen nastop proti razbijanju delavske enotnosti in njegove organizacije. Da bi dobro poznal vse probleme. ali se po njih vrš; promet, ali so sploh v takem stanju, da so res potrebne popravil Sprašujemo se. zakaj se ne bi tudi naše podeželske cesie popravljale. Njih pomen in namen za gospodarstvo našega kmeta I je izredne važnosti. Tudi stroški ne bi bili 1101 se poslužuje domačega, tiska in navodil tako veliki da bi se jili ne zmoglo, a na-smdikainc organizacije, kar danes ni težko. |§emu prebivalstvu bi se nudila možnost, da ker kažejo tudi same delodajalske organi-] zaslužj prj teh delih z dovažanjem nVate- zaci.je s svojimi ukrepi protidelavske namene ter razbijanje delavskih organizacij s pomočjo pri tira zredi, o usmerjenih sindikalnih ali drugih organizacij. Važno je pri. vsem tem tudi osebno obnašanje delavskega zaupnika.; biti mora v vsakem oziru pošten, delaven, odločen in prepričan borec za delavske pravice, vzgled vsem ostalim tovarišem. riala in drugim delom. Domačim' so brez vsakega zaslužka, mnogo jih je brezposelnih in v denarnih stiskah, tako, da nimajo niti za vsakdanje potrebe. Vaščani pričakujejo, da se začasna uprava potom svojih organov vsaj malo pobriga za’ te prilike in ukrene najnujnejše ukrepe. da se stanje nekoliko popravi. ,domov na lastne stroške. Za to pogumno nejanje bi zaslužili pohvalo in nagrado, zlasti tisti, ki so vložili zadnje prihranke ' to delo in se celo zadolžili z edino željo, da spravijo svojo družino čimprej pod streho. Na. podlagi določb zakona o vojni škodi in zlastj tudi zaradi mnogih zagotovil, da bodo vsi ti izdatki popolnoma poravnani, če so bila obnovitvena dela izvršena v času od 12. junija do 14. septembra 1943, je preko sto takih oškodovancev iz Gorice in Tr-?ta vl°ži]o predpisane prošnje z obračuni m drUgimi dokazi, ne da bi prejeli do danes kako rešitev alj pa plačilo. K0 so pn 'e(- mesecih vprašali pri tehničnem zavoju, kaj je z njihovo zadevo, so prejeli odgovor. da njihove vloge še niso bile obrav-tiavane zaradf pomanjkanja navodil giede rešitve in plačila. -----.» --- Invalidi in obnova vDasiravno že 61 let star; in povrhu še vojn, invalid,, je tov, Albreht Valentin doma iz Idnje. razumel navodila, ki nam jih je vsem izročil tov Tito v svoji poslanic, na novega leta dan, v kateri povdarja T°I?m0 P0sYetiti letošnji načrtni obnori. Judi nas Tine se, dasiravno ima pokvarjeno roko. sta’ino udeležuje kot sindi-kahst in kot član OF prostovoljnega dela. I ako se je v začetku tega meseca v enem samem tednu kar štiri popoldneve udeležb prostovoljnega dela pri čiščenju opeke, ‘Pri pripravljanju gramoza za cesto in obnovo ter pri delu na testi. Z vso upravičenostjo smemo našega 50% invalida tov. Tineta Albrehta imenovati kot vzornega prostovoljnega delavca, ki zna s svojim humorjem tudi vedno razvedriti vso družbo pri prostovoljnem delu, ki se nahaja v njegovi bližini Odgovorni urednik: Albin ZABR1C