Stev. 30.
V Ljubljani, 29. julija 1910.
L. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5'— ,, četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Zaveza avstr. jugosl. učiteljskih društev.


Program
XXII. glavne skupščine
Zaveze avstr. jugosl. učiteljskih društev
dne 6. in 7. avgusta 1910 v Rudolfovem.
I. V soboto, dne 6. avgusta.
1.	Ob 1h2. uri popoldne seja upravnega odbora v Čitalnici.
Dnevni red:
a)	Poročilo o delovanju vodstva Zaveze;
b)	določitev poročil za delegacijo;
c)	predlogi in nasveti.
2.	Ob 3. uri popoldne zborovanje delegacije v Čitalniški dvorani.
Dnevni red:
a)	Predsednik otvori zborovanje;
b)	legitimiranje delegatov in delegatinj;
c)	tajnikovo poročilo o delovanju Zaveze in Zavezinih društev;
t) poročila o Zavezinih listih: 1. poročilo o .Učiteljskem Tovarišu", 2. o .Popotniku", 3. o .Zvončku";
d)	blagajnikovo poročilo;
e)	poročilo računskih pregledovalcev za 1. 1909. (§ 15. posl. reda);
f)	volitev treh pregledovalcev računov (§ 15. posl. reda);
g)	določitev letnih doneskov Zavezinih članov (§ 7. lit. a Zav. pravil);
h)	določitev vzporeda za glavno zborovanje (§ 24. Zav. pravil);
i) določitev časa prihodnji XXIII. glavni skupščini Zaveze (§ 22. Zav. pravil); j) volitev I. tajnika za dobo dveh let (§ 24. Zav. pravil); k) predlogi in nasveti.
3. Zvečer zabaven večer na Tučkovem vrtu.
II. V nedeljo, dne 7. avgusta.
1.	Ob 9. uri dopoldne občni zbor društva „Jubilejska samopomoč" v Čitalniški dvorani po običajnem dnevnem redu. Prosimo člane, da se udeleže občnega zbora v mnogobrojnem številu 1
2.	Ob 10. uri dopoldne:
Glavno zborovanje
v Čitalniški dvorani po dnevnem redu, ki ga določi Zavezina
delegacija.
3.	Ob 1. uri banket pri Tučku.
4.	Po banketu izlet na Grm, kjer si ogledajo udeleženci deželno kmetijsko šolo.
Za glavno zborovanje so zglašene sledeče teme:
1.	Masaryk-pedagog. Poročevalec iur. Radovan Krivic.
2.	Narodno-obrambno delo slovenskega učiteljstva. Poročevalec Anton Pesek.
3.	§ 1. državnega šolskega zakona. Poročevalec Eng. Gangl.
4.	Poročilo o „Učiteljski bolniški blagajni". Poročevalec Jakob Dimnik.
Vodstvo Zaveze:
II. tajnica:
Iva Sabadinova.
Predsednik:
L. Jelene.
LISTEK.
Maks Ivanetič.
Umrl je torej ta nemirni tovariš, umrl vkljub svoji močni nfcturi, vkljub svojemu koleričnemu temperamentu! Ali naj mar jaz opišem njegovo življenje, življenje nestalno, življenje burno, izpremenljivo, polno borb in tožb in varanja brez konca in kraja ? 1 Pa kaj bi opisoval to, kar je Ivanetič sam pripovedoval tolikim in tolikim tovarišem, poslancem, vladnim možem in časopisom?! — Odkril je bil zdravilni studenec („Šičara") v Bosni, kjer je služboval kot učitelj v dveh dobah, kupil dotično zemljo in živel v varljivi domišljiji in nadi, da bo posedel kdaj veliko zdravišče, velike kopeli, krasne toplice — a ni šlo. Služboval je v mnogih krajih tudi na Kranjskem kot začasen, kot stalen, kot upokojen učitelj, kot suplent itd. V teh lastnostih je hotel imeti večkrat večje dohodke, kakor so mogle to šolske gosposke, ki jim je dal mnogo posla, po zakonih izračuniti — a ni šlo. Iskal je rajnki v kočevskih gozdih ob hrvaški meji, kjer je naposled kot suplent služboval, premog in našel ga je; a na dan spraviti ga — t. j. otvoriti premogokop, to pa ni šlo.
Toda o rajnkih „nil nisi bene". —
Ivanetič je bil dovršil kot velik talent ljubljansko učiteljišče že pred kakimi 37 ali 36 leti. Najprvo je služil menda v Kranju. Njegov kolerični temperament je bil kriv, da je svojega nadučitelja in nadzornika Kustra, ki je menda bil kot vladni mož premalo naroden ali kaj, pred kakimi 34 leti „raztrgal"
v „Slov. Narodu". Ta je bil zaradi tega kon-fisciran. Ker je bil Ivanetič (a tudi jaz) kazenskih §§ nevešč, je poslal konfiscirani dopis še „Slov. učitelju", naprednemu listu, ki je izhajal (1873—1877) v Ljutomeru in se tiskal v Mariboru. Zaradi priobčenja tega dopisa je prišel odgovorni urednik (neki stavec v Mariboru) pred porotnike. To se je Ivanetiču povedalo. Srčen in pošten, kakor je bil, se je javil sam kot dopisnik. S tem je bil rešil založnika lista („Učiteljsko društvo za Slovenski Štajer", katerega predsednik sem bil jaz) in slamnatega ter pravega (mene) urednika iz velike zadrege. Pri porotni obravnavi v Celju (1. 1875. ali 1876.) se je Ivanetič hrabro zagovarjal. Čeravno je nemškutarski sodni predsednik Heinricher na porotnike neobjektivno vplival, češ: „Wir müssen ein Exempel schaffen", je bil vendar Ivanetič, ki je napravil s svojim nastopom dober vtisk, od porotnikov oproščen. To je bilo zanj dobro! Baš tako po volji je bilo slamnatemu uredniku, „Učit. društvu za slovenski Štajer", ki bi bilo moralo v slučaju obsodbe šteti veliko novcev — iz svoje prazne blagajnice, in po volji je bilo tudi podpisanemu, ki postavlja iz hvaležnosti pokojnemu Ivanetiču s tem ta skromni spomenik.
I. L a p a j n e.
Cenjena šolska vodstva in krajne šolske svete prosimo, naj začno takoj naročati šolske tiskovine, ker se pravočasna naročila lažje hitro in točno izvrše kakor pa naročila, ki se nakupičijo koncem počitnic.
mmmm
Poseben vlak v Rudolfovo!
Na letošnjo Zavezino skupščino, ki se vrši dne 6. in 7. avgusta v Rudolfovem, se odpelje dne 6. avgusta zjutraj ob 10. uri z južnega kolodvora v Ljubljani
poseben vlak.
Vlak se ustavi tja in nazaj na postajah: Ljubljana-dolenjski kolodvor, Grosuplje, Št. Vid in Trebnje. Iz Rudolfovega odhaja vlak v nedeljo, dne 7. avgusta, ob 9. uri zvečer. Vlak odhaja iz Ljubljane tak čas, da imajo zvezo z njim tovariši in to-varišice s Kranjskega, Štajerskega, Koroškega in Primorskega. Udeleženci naj se priglase po dopisnicah takoj na naslov: Zaveza avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev v Ljubljani. — Tovariši, tovarišice, poslužite se posebnega vlaka, ki ga sedaj prvič priredi Zaveza za svojo skupščino, v najmnogobroj-nejšem številu! Vzemite s seboj tudi prijatelje učiteljstva! Ceno vožnji zve vsak pred odhodom. Priglasite se takoj na navedeni naslov!

Slovenskim učiteljem in učiteljicam!
C. kr. dež. šol. svet štajerski je na tozadevno vlogo Zveze slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem vse okrajne šolske svete na Spodnjem Štajerskem pooblastil, da smejo vsem onim učiteljem in učiteljicam, ki se nameravajo udeležiti letošnje Zavezine skupščine v Novem mestu, dovoliti potrebni dopust.
Shod slovanskega učiteljstva v Krakovem.
Od komiteja „Zjazdu slowianskiego na-uczycielstwa Krakow — 1910" sem prejel to-le obvestilo:
Shod slovanskega učiteljstva, ki bi se moral vršiti v Krakovem od 10. do 14. avgusta t. 1., se odlaga iz raznih vzrokov, ki nanje komite nima vpliva.
Shod se torej n e vrši. — Denar, ki je bil s priglašenjem doposlan, se vsakemu vrne.
Kdaj in kje se vrši občni zbor Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji, javim čimprej učiteljskim organizacijam, ki so združene v zvezi, oziroma njih delegatom.
M. H a j n f , tajnik Z. S. U. v A.
Abiturienti iz I. 1885.!
Tovariši! Cetrtstoletja je dolga doba v kratkem in trudapolnem učiteljskem življenju. Mnogokaj se premeni v dolgih letih in marsikoga, ki je z nami pred 25 leti še vesel prepeval, krije hladna zemlja. Nam pa, kar nas je ostalo v neenakem boju za obstanek, je starost zarezala v lice svoj „memento mori". Marsikdo je klonil z duhom, ostavil vzvišene, svete vzore in se zapodil v vrtinec, kjer se vse bori, vse tekmuje v boju za — ljubi kruhek. In Vi tovariši, ki ste ostali zvesti nekdanjim vzorom, ki Vas ni uklonila sovražna sapa kle-rikalizma ali c. kr. mlačnosti, Vi se torej zberite po 25 letih, da zopet drug drugega zremo iz lica v lice, da si bratski stisnemo desnico. Vi tovariši torej pridite, da Vas vidimo in Vam čestitamo — junakom, ki jih ni upognila „ne pekla ne moč neba".
Naša dična „Zaveza" zboruje letos 6. in 7. avgusta v Novem mestu. Kje naj iščemo lepše prilike za sestanek kakor tukaj v krogu starejših in mlajših prijateljev, v krogu naših tovarišic, svoji med svojimi!
Zato pa, tovariši s Kranjskega, Vi Primorci, ki ste svoje dni v maloslavnem [Kopru preživeli grenke dneve svojih študij, Vi prijatelji z zelene Štajerske, pridite, da se spoznamo in razodenemo bratski svojo radost in bolest izza 25 let napornega dela. In vi Hrvatje tam iz kršne Istre, pridite in pokažite, da je že davno kri in meso naše slovensko hrvaško zedinjenje. Kri ni voda. Slovenec in Hrvat sta rodna brata. — Vi, ki bijete neizprosen boj na dve fronti, tovariši in vrstniki, iz tožnega Koro-
tana, pridite na naša prsa! Tu se ogrejte, tu nasrkajte norih moči za novi boj do zmage za naroda svobodo! Pridite vsi, in iz lica v lice se bomo poznali in naša radost bo brezkončna. 25 let boja je častita doba, in kdor je vztrajal v tej neenaki borbi, je junak.
Praznujmo torej 25 letnico svojega uči-teljevanja letos v Novem mestu ob zborovanju našega skupnega parlamenta, naše „Zaveze". „Zaveza" reprezentuje zedinjeno Slovenijo v združenem učiteljstvu; mi pa dokažimo, da smo, najsi en sam letnik — združeni, edini in zanesljivi borilci za nekdanje vzore — naše dične „Zaveze" trden, nezrušen član.
Vse podrobnosti, ki bodo še potrebne, da nam ostane ta dan v prijetnem spominu, določimo pozneje, ko se snidemo in s prvimi pozdravi olajšamo dušo.
Tovariši abiturienti iz I. 1885.! V Novem mestu preštejemo svoje vrste 1 Na veselo snidenje 1
Več tovarišev.
Pisarna odseka za reformo ljudske šole.
Prosimo dotičnike, ki imajo vprašalne pole že izpolnjene, pa nam jih še niso do-poslali, da to store nemudoma. Jarše (Domžale), na željo smo poslali in upamo, da ste prejeli.
Iz devete dežele.
Te dni sem potoval po sorški dolini. Obiskal sem razne tovariše. Prilično sem vstopil v neki vasi v Čitalnico. Tam sem našel na mizi več listov. Med temi so bili: „Soča", „Slov. Narod", „Edinost", „Primorski list", „Učit. Tov." in drugi.
Badoveden, kaj piše „Primorski list", ga obračam na vse strani. Na prvi strani zagledam članek : „V. mednarodni Marijin kongres". Pod člankom je podpisan R. — Iz njega sem posnel, da se je vršil 18. t. m. v Solnogradu „V. mednarodni Marijin kongres". — Kongresa so se udeležili tudi Slovenci. Med temi škofi: dr. Sedej iz Gorice, Jeglič iz Ljubljane in dr. Napotnik iz Maribora.
Vršili so se različni govori. N. pr. škof dr. Napotnik je obravnaval tvarino: „Vera Marije — naš vzor"; škof Jeglič : „Čednosti Marijine — njih podlaga — vir in njih medsebojna zveza". Poleg tega se je oglasil goriški nadškof dr. Sedej in je govoril navzočim Slovencem, spominjajoč se razmer na Goriškem, rekši, da se spominja „iz s k r -bečega in potrtega srca neza-slišnih škandalov, kijih provzro-čuje liberalno učiteljstvo na
Goriškem nekaznovano.----*
(„Primorski list" od dne 21. julija 1.1., št. 59.) — Prejel sem se za glavo ter motril to izjavo. Mislil sem, kje so ti „škandali", ki jih pro-vzročuje liberalno učiteljstvo po Goriškem — nekaznovano? Morda je to fata mor-gana g. nadškofa dr. Sedeja. — Zato bi rad doznal o teh nekaznovanih škandalih liberalnih učiteljev na Goriškem, ki so ostali nekaznovani. Znam da se učiteljstvo na Goriškem zaveda svojih dolžnosti; zato ima ono glede tega sedaj besedo. Tedaj na dan z resnico !
Radovednež.
Madjarska propaganda na Hrvaškem.
V Osjeku izhajajoči madjarski list „Szla-voniar magyar ujsag" se bavi v nekem svojem članku z madjarskimi šolami, ki jih vzdržujejo državne železnice na Hrvaškem. Po oficialni statistiki je na teh šolah 3584 otrok, in sicer v Osjeku 559, Zagrebu 449, Vinkovcih 430, Brodu 413, Našicah 391,Mitrovici310, Dalju246, Dumi 238, Indiji 222, Zemunu 202, Komorski Moravici 83 in v Pletmici 31. Na teh 12 šolah poučuje skoro 100 učnih oseb. Ce upoštevamo še šole, ki jih vzdržuje madjarsko društvo „Julian", tedaj lahko spoznamo, kako se na Hrvaškem in v Slavoniji hrvaška deca raznaroduje.
* Za tem stavkom so v „Primorskem listu" itiri pomišljaji.	Pis.
Šolske potrebščine na _ Češkem za leto 1911.
češki deželni odbor je razpravljal v svoji seji dne 27. t. m. o proračunu za leto 1911. glede rednih šolskih potrebščin. — V proračunu je stavljenih 43,213.570 K, torej za 600 083 K več kakor leta 1910. — Za učiteljski penzijski fond je sprejeta v proračunu vsota 5,160.000 K, torej za 617.000 K več nego za leto 1910.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani,
registrovan» ladrug» i omejenim ¡»mstvom.
Promet do konca junija K 155.703*89.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od 7,2.—'/,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Istrsko učiteljstvo proti klerikalizmu.
V sredo, 20. tm. se je vršilo v Narodnem Domu v Trstu glavno letno zborovanje istrsko-hrvaške učiteljske „Narodne Prosvjete".
Tega zborovanja se je udeležilo okolo 100 učiteljev in učiteljic iz raznih krajev hrvaške Istre. Prihiteli so pa tudi nekateri slovenski učitelji, med njimi deželni poslanec tov. V a 1 e n t i č, ki je hrvaške kolege pozdravil v imenu slovenskega učiteljstva.
Zborovanje je otvoril in navzoče pozdravil predsednik učiteljskega društva tov. B a č i c, zahvaljujoč se na toliki udeležbi in vsestranskem zanimanju za to prevažno stanovsko društvo.
Po tem pozdravu je prišlo velezanimivo letno poročilo, med katerim so se vnele živahne razprave. Zaradi nekega dopisa v reškem „Novem Listu" in nekaterih drugih hrvaških novinah, v katerem se je napadlo istrske učitelje, češ, da so pristopili h katoliškemu društvu v Zagrebu, za kar da je baje delal odbor učiteljskega društva, se je vnela uprav burna debata.
K temu predmetu se je med drugimi prijavil k besedi tudi deželni poslanec istrski tov. B a j č i c, ki je zborovalce s častno besedo zagotovil, da odbor učiteljskega društva ni nikdar deloval za pristop h katoliškemu društvu v Zagrebu, zakaj on kot odbornik bi bil moral o tem kaj vedeti. Tako kakor on o vsej tej insinuaciji ne ve noben odbornik ničesar.
Zaradi te izjave tov. Bajčica so se duhovi deloma pomirili in se je le obsodilo član-karja, v kolikor je dotični napadal učiteljski stan kot tak.
Tov. Bajčic je med občnim pritrjevanjem nadalje izjavil, da ni res, kakor to namenoma trde (namreč klerikalni učitelji), da se hoče od strani učiteljstva ustanoviti v Istri novo poli-tiško strujo. Pač pa hočejo ravno oni — je nadaljeval govornik — ki to trde, uvesti v Istro klerikalizem, ki je od gotove strani naročen, edino z namenom, da bi napravili tam doli razdor med Slovani, a posebe še prepir in sovraštvo med učiteljstvom, kar bi bilo našim narodnim nasprotnikom dobrodošlo, da bi ribarili v motni vodi.
Ker se je od gotove strani predbacivalo, da delujejo nekateri učitelji proti veri, je govornik s sonornim glasom pozval navzoče, naj, kdor to ve, pokaže na onega učitelja ali učiteljico v Istri, ki deluje v smislu gornjega o b -dolženja, oziroma ki dela proti starim tradicijam.
Temu resnemu in moškemu pozivu se ni odzval nihče, pač pa so vsi navzoči ploskali in odobravali ta energičen Bajčidev nastop na račun gotovih zakotnih obrekovalcev.
Nato je bil enoglasno sprejet predlog istega govornika, da se učiteljstvo Istre ne veže ne na levo nena desno, pač pa da ostane zvesto svojemu dosedanjemu programu: delati na skupno korist zatiranega naroda in učiteljskega stanu.
K besedi se je priglasil učitelj tov. B e r-k i <5, ki je govoril v radikalno-svobodomiselno-
narodnem smislu, energično pobijajoč gotove elemente, ki bi hoteli pod krinko „božjega imena" zavesti med ljudstvo prepir in sovraštvo.
To zborovanje ni velezanimivo samo za učiteljski stan, temveč za vso slovensko-hrvaško javnost, ker je namreč prineslo na dan dokaze, da se brezdomovinski klerikalizem hoče poslužiti tudi istrskih učiteljev v dosego svojega nečednega namena, da bi zanesli prepir in sovraštvo med istrske Slovane, ki še danes ječe pod jarmom naših narodnih sovragov.
Gotove poikupljene korifeje so hotele tudi v to učiteljsko društvo zanesti razkol, a hvala treznosti in rodoljubju tega učiteljstva — ta brezsramna nakana se jim ni posrečila. Soglasen učiteljski sklep je jasno dokazal, da bo učiteljstvo z vsemi močmi odbijalo impor-tiranje klerikalizma in s tem razkola v Istro.
Klerikalne korifeje so že menile, da bodo zagospodarile nad prevažnim tem učiteljskim društvom, ali pogoreli so popolnoma. Klerikalna struja ni prišla niti v poštev in skrbelo se bo, da tudi nikdar na površje ne pride.
Istrsko učiteljstvo je poklicano, da dela v tem smislu.
Opomba uredništva: Prišlo je torej do tega, kar smo mi trdili že 1. 1905. ob Zavezini skupščini v Pulju. Veseli nas, da je tako I
K zadnjim srednješolskim imenovanjem.
Od septembra 1909. do zadnjih imenovanj z dne 3. julija je bilo razpisanih 181 mest na srednjih šolah, kamor so lahko opravičeno kompetirali slovenski prosilci, izprašani za nemški in slovenski učni jezik. Na posamezne stroke se razdeli omenjeno število sledeče: klasična filologija 42, moderna filologija 59, zgodovina in zemljepisje 19, matematika in fizika 29, prirodopis 18, telovadba 5, risanje 9. Od vseh razpisov odpade na kranjske srednje šole 14 mest, in sicer na slovenske 8, na nemške pa 6.
V	tem terminu je bilo jako mnogo slovenskih prosilcev in so nekateri med njimi prosili tudi za službe izven Kranjske. Posamezna imenovanja so prišla med časom (na Kranjskem 3 za nemško gimnazijo v Ljubljani); z imenovanjem od 3. julija pa se je zasedlo 99 med gori navedenimi mesti, in od teh pri nas na slovenskih zavodih 4, na nemških 4.
V	celem je bilo 238 imenovanj, ki se razdele tako-le: 81 profesorjev je bilo premeščenih na lastno prošnjo (Slovenci 4; na I. državno gimnazijo v Ljubljani dr. Jos. Debevec z gimnazije v Kranju, Jos. Beisner in Fr. Vadnjal z gimnazije v Novem mestu, na II. državno gimnazijo v Ljubljani: dr. Janko Lokar z gimnazije v Novem mestu), 16 pro-vizoričnih gimnazijskih učiteljev je dobilo definitivna mesta (Slovenec 0), 116 suplentov je dobilo definitivna mesta (Slovenci 3: Anton Detela na gimnaziji v Kranju za ravnotja, K. Kune na realki v Ljubljani za gimnazijo v Novem mestu, dr. Ad. Pečovnik na gimnaziji v Mariboru za ravnotja), 25 suplentov je dobilo provizorično mesto (Slovenec 1: dr. Fr. Kotnik na gimnaziji v Celovcu).
Značilno za Kranjsko deželo je pri teh imenovanjih, da je bilo razpisanih za slabo uspevajoči in umetno vzdržani nemški gimnaziji v Kočevju in v Ljubljani kar pet defini-tivnih mest, imenovanih je pa bilo v tem časa 9 tujih definitivnih oseb. Na nemški gimnaziji v Kočevju 2 klas. filologa, dr. J. Ettl, suplent iz Bielic, in Lud. Schmid, suplent iz Moravske Ostrave, obadva z izpitom iz leta 1909., in drugi zgodovinar dr. H. Grobi, suplent iz Weidenaua, z izpitom iz leta 1909. Na nemški gimnaziji v Ljubljani dva klas, filologa (H. Podrasek, prov. učitelj ravno tam z izpitom leta 1909, in J. Lob, suplent iz Solno-grada, z izpitom 1. 1908), drugi germanist (S. Schoppl, prov. učitelj ravnotam, z izpitom L 1909.), dva zgodovinarja (dr. O. Jaucker, profesor na II. drž. gimnaziji v Ljubljani, in dr. A. Fiegel, suplent z Dunaja z izpitom 1. 1907.) in prirodopisec (dr. J. Bischof, suplent ravnotam, z izpitom 1. 1907.).
Dobro označuje sedanje razmere v deželi tudi dejstvo, da imata navedeni dve slabo uspevajoči in še nepopolni nemški gimnaziji že po dva definitivna zgodovinarja, stara in dobro obiskana novomeška gimnazija pa le enega.
Ako uvažujemo navedena dejstva in pa veliko število domačih suplentov, ki so ravno-tako avstrijski državljani in imajo svoj izpit prav pred isto komisijo, uvidevamo, da se jih mora polastiti malodušnost, ko vidijo, kako se celo v najoži domovini, kjer jim je tekla zibel, protežira tuji živelj, ki ima pred njimi samo to prednost, da je prepojen z nemškim duhom.
Letna poročila.
Došla so nam naslednja letna poročila:
1.	Letno poročilo I. mestne petrazredne deške ljudske šole, strokovne nadaljevalne šole za m e h a n s k o-t e h n i š k e obrti in trgovske gremialne nadaljevalne šole v Ljubljani.
Iz tega letnega poročila posnemamo naslednje :
Šola je imela pet razredov s šestimi paralel-kami. Na njej je nastavljenih 10 definitivnih učiteljev, katehet in stalni suplent. Tov. Pavčiča, ki je bil imenovan nadomestnim učiteljem na c. kr. deški vadnici v Ljubljani, je nadomeščal tov. Stanko Oepuder. Šoli je bila prideljena tudi brezplačna pomožna učiteljica Angela Kokaljeva. Šolska knjižnica je štela koncem leta 1465 knjig, učiteljska ročna knjižnica pa 655 del in 832 zvezkov.
Učencev je bilo v enajstih razredih 664 ; povprečno pride na razred torej 60 učencev, kar je za „belo" Ljubljano — središče Slovenije — vsekako preveč. Zdravstveno stanje je bilo jako povoljno; umrl ni izmed učencev vse leto nobeden.
S to šolo je bila združena tudi strokovna nadaljevalna šola za mehansko-tehniške obrti. V tej šoli je poučevalo 11 učnih oseb in 2 kateheta. Vseh vpisanih učencev je bilo med letom 209, koncem leta jih je ostalo še 180. Šola ima tri tečaje in je imela 8 razredov: tri I., tri II. in dva III. Šolski obisk je bil prav povoljen; navzočih je bilo povprečno 91%, 93% pa je doseglo učni smoter. Pouk traja 7 mesecev, in sicer od 1. oktobra do 30. aprila.
Tudi t r g o v s k a gremialna nadaljevalna šola je bila na I. mestni petrazrednici. To šolo je pohajalo v šolskem letu 1909/10. 126 trgovskih vajencev; koncem leta jih je ostalo še 107. Razdeljeni so bili na tri letnike. Poučevalo se je od 1. oktobra do 30. junija, in sicer po osem ur na teden v naslednjih predmetih : 1. drugi deželni jezik, 2. računstvo, 3. trgovsko in menično znanstvo, 4. knjigovodstvo, 5. trgovska korespodenca in kontorska dela, 6. zemljepis, 7. lepopis, 8. prosti predmet: stenografija, strojepis, telovadba.
2.	Letno poročilo II. mestne osemrazredne deške ljudske šole in strokovne nadaljevalne šole za stavbne obrti v Ljubljani.
Ta osemrazrednica ima sedem paralelk; hodilo je vanjo koncem šolskega leta 750 učencev. Povprečno pride na razred po 50 učencev. Poučevalo je 13 stalnih učiteljev 1 katehet, 2 pomožna učitelja in radovoljka. Šolska knjižnica je štela 690 zvezkov v 1271 izvodih; učiteljska knjižnica pa je imela 574 del v 806 zvezkih in 1203 izvodih.
Na tem zavodu je bila tudi strokovna obitna nadaljevalna šola za stavbne obrti. Ob sklepu šol. leta je bilo na njej 180 učencev. Šola je obsegala pripravljajni tečaj in tri letnike.
Zdravstveno stanje in šolski posel sta bila tudi na tej šoli jako ugodna; tudi na tej šoli ni vse leto umrl nobeden učenec.
3.	Letno poročilo III. mestne deške ljudske šole naErjavčevi cesti.
Ta petra irednica je imela eno paralelko z 257 učenci; povprečno je prišlo na eno učno osebo 42 učencev. To pa zaradi tega, ker se nahaja šola v privatni hiši ter ima neprimerne majhne prostore, tako da ne more sprejeti več učencev v posamezne razrede.
Ob koncu leta so poučevali na tej šoli štirje definitivni učitelji, pomožni učitelj in pomožna učiteljica; poleg teh seveda tudi katehet.
Kronika prinaša kratek nekrolog o umrlem vrlem tovarišu Leopoldu Armiču. — Blag mu spomin 1
Šolarska knjižnica je imela 660, učiteljska pa 459 zvezkov.
4.	Letno poročilo mestne slovenske 8-razredne dekliške ljudske šole pri Sv. Jakobu v
Ljubljani. Ta kasarna nima nič manj kot 19 razredov z malo manj kakor 1000 učenkami (978). Mi smo in moramo biti iz vseh ozirov proti temu, da se natlači v eno poslopje toliko otrok. Iz vseh delov mesta posečajo deklice to šolo, pa bi tudi v slučaju kake epidemije raznesle bolezen na vse strani. Ce si pa predstavljamo kak potres ali kako drugo katastrofo med šolskim časom, potem pač ne vemo, kake bi bile posledice takega prenapolnjenja šolskega poslopja. Šola je sicer še nova in je bila prvotno moderno urejena, imela je telovadnico, sobo za žen. roč. dela, več kabinetov za učila, stanovanje za voditeljico i. t. d., a sedaj so morali škartirati vse te prostore in napravili so iz nje navadno kasarno. Mestna občina bo pač morala misliti na sezidanje še ene osemrazredne dekliške šole.
Na tej šoli je delovalo 24 učiteljic in 2 kateheta. Izmed učiteljic je bilo 12 definitivnih, 9 pomožnih učiteljic in tri radovoljke. To je velik aparat, ki ga pa spretno vodi ravnateljica Maroutova. — Na en razred pride 51 učenk.
Šolarska knjižnica šteje 1126 vezanih knjig, učiteljska pa 470 del v 549 zvezkih.
5.	J a hresbericht der ftinfklas-sigen städtischen deutschen K n a b e n- V o 1 ksich ul e in Laibach.
Ta šola obstoja že 25 let. V uvodu ima članek „Zum 25jährigen Bestände unserer Anstalt". V njem opisuje vodstvo zgodovino tega zavoda. Prvi učitelj in vodja na njem je bil sedanji ravnatelj Božidar Valenta. Dne 16. septembra 1885. se je otvoril prvi razred v Mahrovi hiši. L. 1888/9 je postala šola dvo-razredna — 1890/1 trirazredna, 1891/2 štiri-razredna — 1895/6 petrazredna.
V	letnem poročilu se vodstvo prav toplo spominja umrlega učitelja Avgusta Kleča.
Na tej šoli so delovali 4 def. učitelji, suplentinja in katehet.
Šolarska knjižnica šteje 427 knjig, učiteljska pa 228 zvezkov in 63 snopičev.
Vseh učencev na šoli je bilo 142 učencev; med temi samo 84 Nemcev 43 Slovencev in 15 drugih. Povprečno pride na eno učno osebo 18 učencev (na slov. I. mestni pa 60.) Avstrijska enakopravnost!
Pod 1, 2, 3, 4 in 5 navedena letna poročila je tiskala Učiteljska tiskarna.
6.	Achtklassige städtische deutsche Mädchenvolks-schule in Laibach — Jahresbericht 1909—10.
Tudi ta šola obstoja že 25 let. Ustanovila se je 1. 1885. s prvim razredom, potem se je sukcesivno razširjala in je postala 1900 že osemrazrednica. Sedaj ima 8 razredov in 2 paralelki. Na njej deluje 8 definitivnih učiteljic, 2 pomožni učiteljici in 2 volonterki.
Koncem leta je bilo na zavodu 312 — na en razred pride 31 i^enk. (Pri sv. Jakobu 51.) Avstrijska enakopravnosti Šolarska knjižnica šteje 546 knjig, učiteljska pa 117 del v 127 knjigah in 203 zvezkih. — Letno poročilo je tiskano pri Bambergu.
7.	L e t n o p o r o či 1 o u r š u 1 i n sk i h dekliških šol v Ljubljani — Jahresbericht der Ursulinen-Mädchenschulen in Laibach.
V	uršulinskem samostanu v Ljubljani je bilo minulo šolsko leto 1909/10 šest učilnih zavodov s pravico javnosti, namreč: otroški vrtec, vnanja petrazredna ljudska šola in trirazredna meščanska šola, notranja petrazredna ljudska šola (obenem vadnica), notranja trirazredna meščanska šola in učiteljišče.
Učiteljice so vse nune — le nekaj pomožnih učiteljic je posvetnih. Zunanja ljudska in meščanska šola sta slovenski. Prva ima 5 razredov s petimi paralelkami. Vseh učenk je bilo 423 ; na en razred pride 32 učenk. Meščanska ima tri razrede s 150 učenkami.
V	notranji šoli se nahaja žensko učiteljišče ; to je imelo letos samo I. in III. letnik. Prvi letnik je imel 41 gojenk, tretji pa 34. Tudi tu vidimo, kako velik je naval žensk v učne zavode.
Notranja petrazredna vadnica je nemška, prav tako tudi notranja meščanska šola. Pohaja pa vadnico 40 Nemk, 180 Slovenk, 13 drugih. — Meščansko šolo pa 82 Nemk, 277 Slovenk in 20 drugih. Številke govore in dajo misliti! To poročilo je tiskala „Zadružna tiskarna."
Zahajajte samo v lokale, kjer imajo na razpolago naš list!
Tovariši visokošolci, abiturienti in srednješolci!
Dne 6. in 7. t. m. zboruje vse napredno jugoslovansko učiteljstvo v Novem mestu. Sedaj je čas, da tudi mi skupno z učiteljstvom manifestiramoproti vnebovpijočim krivicam, ki se gode pri nas na šolskem polju. Stvar je gotovo jako važna tudi za nas, zato pa se udeležimo zborovanja karv največjem številu! Manjkal ne bo nihče, vsaj od tovarišev z Dolenjske! — Kdor se misli udeležiti zborovanja, naj se priglasi vsaj do 5. avgusta odboru Dolenjske podružnice „Prosvete".
Odbor Dolenjske podružnice „Prosvete".
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Iz Zaveze avstrijskih Jugoslovanskih učiteljskih društev. Delegate sta slednjič prijavili sledeči društvi:
XXXIV.	Badovljiško učiteljsko društvo:
112.	Ana Božič, učiteljica v Kamni gorici;
113.	Ivan Erbežnik, učitelj na Bledu;
114.	Gustav Jensko, učitelj na Bledu;
115.	Franc Jaklič, učitelj v Radovljici;
116 a. Egidij Schiffrer, učitelj na Jesenicah ;
116 b. Josip Pleničar, nadučitelj v Kropi.
XXXV.	Ptujsko učiteljsko društvo:
117.	Josip Gorup, učitelj v Polenšaku;
118.	Marija Duller, učiteljica v Št. Vidu pri Ptuju;
Namestnik: r
21. Franc Žiher, učitelj pri Sv. Lovrencu na Drav. polju.
V zadnjem izkazu je izostalo ime delegata Učiteljskega društva za konjiški okraj Matko Žgajner, nadučitelj pri Sv. Kunigundi in imena vseh treh namestnikov tega društva; Janko časi, nadučitelj v Špitaliču, Mirko Kožuh, šol. voditelj v Tepanjah in Marica Pavlič, učiteljica v Tepanjah.
Vseh delegatov je prijavljenih 120 in 24 namestnikov.
Na veselo in polnoštevilno snidanje v Novem mestu.
Vodstvo Zaveze
L. Jelene
predsednik.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za Svetolenartski okraj zboruje dne 4. avgusta 1910 ob 11. uri dopoldne v šoli pri Sv. Rupertu v SI. g. s sledečim vzporedom:
1.	Zapisnik.
2.	Dopisi.
3.	„Šola bodi otrokom svetišče"; predava gdč. Šeligo.
4.	„O važnosti življenskega zavarovanja v učit. soc. oziru"; predava g. Ivan Gorup, generalni zastopnik „Prve češke" za življenje.
5.	Poročilo zastopnika učiteljstva o njegovem delovanju v okr. šol. svetu.
6.	Slučajnosti.
Nadeja se polnoštevilne udeležbe.
Zborovanje se vrši le pri lepem vremenu.
I. E. M a v r i č.
Učiteljsko društvo za ormoški okraj je zborovalo dne 7. julija 1.1. ob mnogobrojni udeležbi pri Sv. Miklavžu. Vkljub že predpoldne dvomljivemu in popoldne jako slabemu vremenu je prišlo 23 udov ter nadučiteljeva soproga gospa Kosijeva iz Središča z dvema hčerkama in to-varišica Marija Lebarjeva iz Vel. Nedelje, ki je pristopila k društvu.
Zborovanje se je vršilo v šolskem poslopju, s katerega je v pozdrav vihrala slovenska zastava; v slovesno okrašeni zborovalni sobi pa je domači nadučitelj tovariš Šalamun še posebe vsem zborovalcem zaklical „Dobro došli!" nnglašajoč, da se pač malokdaj nameri Miklavževčanom — ki so še vedno v III. krajevnem razredu — prilika, pozdraviti toliko tovarišev, tovarišic in cenjenih gostov.
O konferenčnem vprašanju: „Kako se naj šolska mladina vzgaja k točnemu izpolnjevanju dolžnosti" sta referirala tovariša Karbaš in Kosi; o referatu: „Kako je navajati otroke k samodelavnosti in samostojnosti v računanju" je poročal tov. Kosi. Obema referentoma se je predsednik za njihov trud zahvalil. — Delegatom za letošnjo glavno skupščino „Zaveze" v Rudolfovem sta izvoljena tovariša Rob. Košar in Martin Šalamun, namestnikom pa tovariš Milko Jerše.
Po zborovanju je bil skupni obed, kjer se je predsednik tov. Rajšp še enkrat zahvalil domačemu učiteljstvu za slovesni sprejem in za trud, ki ga je imelo s pripravami. Napi-valo se je gostom, predsedniku, godovnjakom. Krčmarju g. Simoniču pa bodi izrečena še posebe zahvala za vsestransko zadovoljivo postrežbo, zadevajočo kakovost kakor tudi cene.
Goriško.
Tolminsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 29. junija v Cerknem. Ker je Cerkno
ob periferiji okraja, se je udeležilo zborovanja izvečine le učiteljstvo iz cerkljanskega sodnega okraja, iz sosednega tolminskega pa razen dveh odbornic in enega odbornika le še ena koleginja.
Društveni predsednik otvori zborovanje, pozdravi navzoče, posebno novopristopivše člane, ki jih vzpodbuja k vzajemnemu in kolegial-nemu delovanju v prospeh učiteljstva in šole. Graja nadalje odsotnost nekojih kolegov iz Tolminskega, ki jim je bila pot v Cerkno predolga, ko pa je Cerkljanom morala biti ves čas društvenega obstoja pot v Tolmin, da, celo v Kobarid kratka. Spominja se tudi s sočutnimi besedami nedavno umrlega tovariša Kavsa.
Druga točka dnevnega leda je odpadla, ker se poročevalec ni udeležil zborovanja.
Ravno tako je odpadlo poročilo učiteljskih zastopnikov, ker ni bilo nikogar, ki bi poročal — samo Cerkljanom. Res da nas ni bilo „kajt", a spadamo vendar tudi pod zvon teh zastopnikov, ki nas menda ne smatrata manj vrednimi, kakor so hoteli trditi nekoji zborovalci.
Tajniško poročilo se je vzelo na znanje. Ker je blagajnik v risarskem kurzu v Ljubljani, sklene zbor, da se njegovo poročilo prenese do prvega prihodnjega občnega zbora.
Delegati k zborovanju Zaveze so bili izvoljeni: Mozetič Ivanka, Ločniškar Fran, Mikuž Matko; namestnika: Perin Marica, Hmelak Pavla.
V novi odbor so bili izvoljeni: Kenda, Mikuš, Satler, Perin, M. Jelinčič; namestnika Hmelak in Ivančič Albert.
Ko je bilo sprejeto še nekaj važnejših predlogov, zaključi predsednik zborovanje.
Srednješolski vestnik.
** Na avstrijskih srednjih šolah uvedejo strelne vaje ! Pričenši z jesenskim šolskim letom, uvedejo po vseh avstrijskih srednjih šolah, in sicer za dijake zadnjih dveh razredov, torej na gimnazijah za sedmo in osmošolce, na realkah pa za šesto in sedmo šolce strelne vaje pod nadzorstvom vojaških oblasti. Komo poveljstvo v Pragi se je že obrnilo na češki deželni šolski svet z vprašanjem, koliko dijakov bi prišlo v poštev, ker namerava že z jesenskim šolskim letom pričeti s poslovanjem tega pedagoškega unika. Vendar strelne vaje k sreči ne bodo obligatorne in k sreči za enkrat klafikacija odpade. Srečna, blažena Avstrija!
** Iz srednješolske službe. Profesorji: dr. Alfonz Levičnik in dr. Jauker v Ljubljani, dr. Josip Debevec v Kranju in Ivan Maselj v Novem mestu so pomaknjeni s 1. oktobrom 1910 v osmi činovni razred. Profesor na mornariški akademiji v Reki postane dne 1. septembra profesor ljubljanske realke Friderik Juvančič z dohodki osmega činovnega razreda.
** Opozarjamo matematike na izpraznjeno mesto za matematiko in fiziko na goriški državni gimnaziji. Določilo se je izredno kratek rok za oddajo prošenj! Dolžnost dež. šol. sveta goriškega je, da poskrbi, da se v predstoječem slučaju ne zgodi domačim že dolgo izprašanim prosilcem, ki jih imamo v izobilju, vedno in vedno se ponavljajoča krivica zapostavljanja napram tujerodnim prosilcem, ki deželnih jezikov sploh ne poznajo. Ako ne dobe domačini na svojih tleh kruha, kam pa naj ga gredo iskat!
** Beaktiviran hrvatski profesor. Profesor realne gimnazije v Osieku, J. K. Švrljuga, je bil pred dvema letoma pod Rauchom umirovljen, ker se ni bal odkrito kazati svojega opozicionalnega mišljenja, in je na to prevzel uredništvo „Narodne Obrane". Kakor sedaj hrvaški listi javljajo bo profesor Švrljuga re-aktiviran in bo zaraditega odstopil od uredništva „Narodne Obrane". Profesor Švrljuga se je udeležil vseslovanskega časnikarskega kongresa v Sofiji.
*	* V pokoj Je stopil šolski svetnik Gustav Novak v Gorici.
** Zasebno laško gimnazijo v Gorici otvorijo prihodnje šolsko leto. Vlada je storila že vse v to potrebne korake. — čujemo, da utegne biti tudi slovenska otvorjena ob tem času.
*	* Umrl je v Ljubljani gimnazijski profesor g. Ivan Ozmec.
Književnost in umetnost.
Popotnik objavlja v 7. štev. to-le vsebino: 1. Dr. Fran Ilešič: Šestdesetletnica predsednika „Slovenske Šolske Matice", g. Henrika Schreinerja. — 2. Pavel F 1 e r e : M. Lichtenwallner in mi. — 3. Pavel F 1 e r e : Nekaj o šolski higijeni. — 4. Dr. Iv. Lah: Šolstvo za časa reformacije na Slovenskem. — 5. Iv. Fr a n k e : O varstvu umetniških, historičnih in prirodnih spomenikov. — 6. Književna poročila. — 7. Razgled : Časopisni vpogled. — Letošnja šolska poročila. — Šolske in učiteljske vesti. — Višešolski vestnik. — Razne vesti. — Mala poročila. — Toplo priporočamo!
Zgodovinske učne slike za višjo stopnjo ljudskih šol. Priredil Fran M a r o 11 , učitelj na III. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. — Cena 2 K, po pošti 2 K 20 h. — V Ljubljani, 1910. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. — To je naslov lepi
knjigi, ki je ravnokar izšla. Knjigo lahko rabijo tovariši in tovarišice po vseh slovenskih pokrajinah. Njena vsebina in zunanjost jo naj-topleje priporočata. Tako tudi mi, pridržujoč si oceno za pozneje.
Politiški pregled.
*	Cesar noče slavnosti. Cesarjev telesni adjutant je dejal, da je cesar odločno izjavil, da ob priliki osemdesetletnice pod nobenim pogojem ne trpi nobenih slavnosti. Vse naj se porabi v dobrodelne namene.
*	Jesensko zasedanje avstrijskega parlamenta. „Poljska koresp." je priobčila izjavo nekega odličnega politika: Od odgodenja našega parlamenta je preteklo šele malo časa in vendar se da že iz pogovorov z vodji različnih strank konstatirati, da presojajo položaj v veliko milejših barvah ko začetkom tega meseca. To ne velja samo glede Poljakov, ki bodo šele koncem avgusta ali septembra po dogovoru z Bienerthom glede prekopov določili svojo taktiko, to velja tudi glede krščanskih socialcev in nemških nacionalcev; upati je, da se bo s pomočjo te ali one manjše skupine dalo dobiti jeseni zopet večino za najpotrebnejša dela. Jasno je, da bi nič ne koristile nove volitve brez reforme poslovnika, zato ne misli niti Bienerth niti kdo drugi na razpust parlamenta.
*	Soelalno-demokraški strankarski shod na Nemškem. Letošnji strankarski shod socialne demokracije na Nemškem zboruje v Magdeburgu. Shod se otvori 18. avgusta.
*	Svetovni mirovni kongres zboruje letos v Stockholmu od 1. do 5. avgusta. Med predavanji je oglašenih več takih, ki zbujajo vseobče zanimanje. Govorila bosta med drugim švicarski minister Gobat in profesor Oswalt-Leipzig, ki sta bila že odlikovana z Nobelovo nagrado; predavanji sta priglasila tudi Lev Tolstoj, ki pride, če le mogoče osebno, in pa Ellen Keyeva.
Kranjske vesti.
—r— Zahvala. Podpisani se v imenu ubožcev šolarčkov najiskreneje zahvaljuje za velikodušni dar 14 K, katerega so v spomin blagopokojnega ljubitelja in dobrotnika šolske mladine predsednika kr. šol. sveta, gospoda Jakoba Kordiša, njegovi prijatelji iz Sodražice po pogrebu v gostilni g. Franca Rusa zbrali in podpisanemu izročili. — Ubožna šolska mladina je izgubila z njim svojega največjega dobrotnika, učiteljstvo pa svojega najboljšega prijatelja in vnetega zaščitnika. — Slava njegovemu spominu, pokoj njegovi plemeniti duši!
Vodstvo petrazredne ljudske šole v Loškem potoku, dne 21. julija 1910.
Ferdo Wigele, nadučitelj.
—r— Obrtno-nadaljevalna šola. Deželni odbor je sklenil, da skliče te počitnice posvet, kako urediti gospodarstvo obrtno-nada-ljevalnih šol. Določiti treba potrebščine in poskrbeti za pokritje stroškov.
—r— Priznanje. Nadučitelj Ivan P o k o r n v Horjulu je dobil za zvesto 40-letno službovanje častno svetinjo.
—r— Gospodinjski tečaj v Šmiheln pri Novem mestu otvori kranjski deželni odbor s 1. oktobrom 1910 v samostanu šolskih sester.
—r— „Naše ljudstvo zna ceniti
tiste učitelje, ki se oklepajo S. L. S. in jim je hvaležn o". Tako se je reklo pri ustanovitvi 7. podružnice Slomškove Zveze na Vrhniki. Torej tedaj ste le prišli na dan, zakaj pravzaprav tako čislajo in cenijo naše Slomškarje. Zato torej, ker se oklepajo S. L. S.! In ljudstvo jim ni hvaležno za njih delo v šoli kot učiteljem, temveč zato, ker se oklepajo S. L. S. — Dobro ste govorili!
—r— „Kotiček za pridne učence",
ki je o njem K. Simon govoril na zborovanju SI. Zv. na Vrhniki, je plagiat zopet iz drugega kotička. Mi se le čudimo doslednosti v kopiranju pri „SI. Zvezi". — Da so ti ljudje vedno tako „izvirni" ! Pač zaradi velikih zmožnosti! če Simon hoče, mu povemo, odkod je njegova kopija.
—r— Dasi smo prejeli še dokaj in-teresantnosi iz ustanovitve 7. podružnice SI. Zveze, vendar se nam zdi škoda prostora in nočemo greniti sladkih uric našim Slomškar-jem. Naj žive v blaženi domišliji!
—r— Ravnikar r škripcih. Ravnikarju, bogatemu hlapcu Jerneju, ki je glasoval proti regulaciji učiteljskih plač, je sedaj na razpolago Šiška in Krško, če pa gre iz Trnovega v Šiško ali Krško, mora odložiti mandat. — Ni nam znano, kako se odloči. Pravijo, da pride v Šiško Lavtižar izpod Šmarne gore, v Krško po Stiasny, torej ostane Ravnikar s svojim mandatom vred v Trnovem. Preveč je že kljunov in premalo žlic. Kaj šele bo ?! Še stepli se bodo med seboj I
—r— P. t. članom „Slov. Šol. Matice" v Ljubljanski okolici naznanjam, da sem po svoji premestitvi na periferijo okraja odložil poverjeništvo „Slov. Šol. Matice". Zato nisem sprejemal čla-
narine za leto 1910. in prosim, da jo pošljete naravnost tov. blagajniku. Dovoljujem se priporočiti, da se vpišejo vse šole, da naši začasni kolege dobe knjige vsaj iz lokalne učiteljske knjižnice, ko si jih ob svoji skromni plači tako težko nabavijo samiv
Janko Žirovnik. —r— Zrelostne učne preizkušnje na ljubljanskih učiteljiščih so se vršile od 20. junija do 12. julija. Preizkušnje se je udeležilo na moškem učiteljišču 28 javnih gojencev in 4 privatisti, na ženskem učiteljišču 40 javnih gojenk in 21 privatistinj. Izpitom je predsedoval deželni šolski nadzornik Fr. Leveč. Na moškem učiteljišču so naredili zrelostni izpit za šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom : Avgust Ferjan iz Ljubljane, Leopold Hiadnik iz Idrije, Egon Jezeršek iz Kranja, Peter Jocif iz Kranja, Fran Kavčič iz Kranja, Ivan Klopčič iz Ljubljane, Fran Kmetič iz Loga pri Sevnici, Ivan Kovač iz Ljubljane (za šole s slov. učnim jezikom z odliko), Maks Kovačič iz Št. Euperta, Peter Krisch iz Ljubljane, Anton Krištof iz Eazdrtega pri Šmarju, Pavel Kunaver iz Ljubljane, Anton Lovše iz Dobrunj, Ivan Michler iz Ljubljane, Eudolf Obrekar iz Ljubljane, Ivan Primožič iz Trsta (za šole s slov. učnim jezikom z odliko), Martin Sterk iz Oevic pri Logatcu, Andrej Suhadolnik z Jezera pri Pre-serju, Andrej Vilfan iz Žabnice pri Škofji Loki, Vincencij Vošnjak iz Št. Pavla pri Preboldu (z odliko), Ivan Zagažen iz Zadobrove. Zrelostno izpričevalo za šole s slovenskim učnim jezikom so prejeli: Karel Ornjač iz Pužav pri Voloski, Josip Zakrajšek (privatist) iz Zakraja, Alfonz Završnik iz Olševka. Ponavljalni izpit v začetku prihodnjega šolskega leta ima 5 javnih gojencev in 3 privatisti. — Na ženskem učiteljišču so prejele zrelostno izpričevalo za šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom : Marija Baran iz Sobeslava na češkem, Kristina Burger iz Postojne (z odliko), Klotilda Burger iz Novega mesta (z odliko), Sofija Debelak iz Šmarja pri Jelšah (z odliko), Milena Debevc (priv.) iz Borovnice, Martina Dežala (privat.) iz Idrije, Marica Flander iz Žužemberka, Fran-čišča Gabrošek iz Idrije (z odliko), Amalija Hartmann (priv.) iz Vel. Lašč, Marija Heren (priv.) iz Ljubljane, Eoza Jeraj iz Ljubljane (za šole s slov. učnim jezikom z odliko), Barbara Kaučič (priv.) iz Ljubljane, Ana Kessler iz Novega mesta (z odliko), Marija Kessler (priv.) iz Novega mesta, Karolina Kleč iz Ljubljane, Ana Kleinstein (priv.) iz Kranja, Marija Kmet iz Št. Lovrenca, Danica Kobler iz Ljubljane, Marija Komar iz Ljubljane, Ivana Korban (priv.) iz Št. Vida pri Zatični, Mar, Kranner iz Waasna pri Ljubljani (z odliko), Ana Kren iz Ljubljane (z odliko), Stana Kump iz Ljubljane (z odliko), Berta Lapajne (priv.) iz Ljubljane, Julijana Luschiitzky iz Vrema, Ana Matko iz Reichenburga (z odliko), Marija Medic iz Ljubljane (z odliko), Marija Novak iz Ljubljane, Ida Papula iz Gradca, Mar. Per-hautz iz Ljubljane (za šole z nemškim učnim jezikom z odliko), Mar. Pfeifer (priv.) iz, Kočevja, Mar. Eant s Trate pri Gor. Vasi, Friderika Eeisner iz Ljubljane, Frančiška Bihter-šič iz Srednje Vasi, Marija Rus (priv.) iz Brež, Ana Schiffrer iz Rudnika, Štefanija Schubert z Dunaja (z odliko), Hedvika Smolnikar iz Zavodnja na Štajerskem (z odliko), Amalija Stare iz Postojne (z odliko), Josipina Švigelj iz Gradca pri Brestu, Marija Trošt z Iga, Ana Vadnal iz Ljubljane, Frančiška Ver-hunc z Bleda, Marija Vidic (priv.) iz Ljubljane, Terezija Vranič iz Ljubljane, Olga Vrbič iz Sodražice, Apolonija Zupane z Lancovega, Frančiška Zupančič iz Idrije, Stanislava Zupa-nec z Vel. Poljan pri Ribnici. Zrelostni izpit za šole s slov. učnim jezikom so napravile: Ivana Dolinšek iz Cerkljan, Angela Gradišar iz Želimelj, Adela Železnik iz Vipave. Ponavljalni izpit iz enega predmeta v začetku prihodnjega šolskega leta je dovoljen 3 javnim gojenkam in 2 privatistinjama. Reprobirane za celo leto so bile 4 privatistinje.
—r— Odvetniški izpit. Dr. Janko Žirovnik, odv. koncipijent pri dr. Trillerju, sin tov. Janka Žirovnika, je napravil odvetniški izpit pri graškem nadsodišču s prav dobrim uspehom in je bil vpisan v listo kazenskih zagovornikov. Čestitamo očetu in sinu!
—r— Ljudsko šolstvo. Imenovani so: Za nadučitelja v Št. Jurju pod Kumom J. Pe-čnik, na Raki Janez Golob; za učitelje so stalno nameščeni: Tit Grčar v Št. Rupertu, Anton Lomšek v Cerkljah, Ana Goli v Šma-rjeti, Alojzija Mavrin v Cekljah, Ivana Logar v Selu pri Šumberku, Karol Blažič v Erzelju, Fr. Kalan v Gribljah, Ivana Jamšek na Stu-dencu-Igu, Kornelija Koncilija v Tunjicah. — Vpokojeni so: Franc Zore vŠmartnem, Anton Žibert na Jezici, Eranc Kavčič pri D. M. v Polju, Andrej Kmet v Cerkljah, Jernej Čenčič v Kamniku, Matilda Ahatz-Gorjančeva. — Na šulvereinski šoli v Brežicah se sme sprejeti k večjemu 44 otrok. — Dalje so vpokojeni: A. Adlešič v Krškem, J. Grčar v Radovljici, A. Javoršek v Spodnji Šiški, Helena Repovž pri Sv. Križu (začasno). J. Stanovnik v Selcih, Evgenija Lapajne v Senožečah (začasno). — Razširi se šola na Krki v trirazrednico.
—r— Okrajna učiteljska konferenca za kranjski šolski okraj se je vršila dne 9. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne v ljudsko-šolskem poslopju v Tržiču. Predsedoval ji je c. kr. okr. šolski nadzornik gospod J. Janežič, ki pozdravlja vse zbrano učiteljstvo z nado, da naj se že vendar pravočasno urede plače
kranjskemu učiteljstvu, da bo moglo brez ovir posvečati tudi prosti čas izročeni mu mladini. Svojim namestnikom imenuje tovariša A. Kmeta, nadučitelja iz Oerkelj. Zborovalci pa volijo zapisnikarjem tov. Fr. Keržiča iz Žabnice in tov. M. pl. Kleinmayrjevo iz Šmartna. Gospod nadzornik je letos natančneje poročal o ponav-ljalnih šolah, prejšnji dve leti pa se je naslanjalo enako njegovo poročilo na ljudsko šolo. — Referat „Vzorni urniki za posamezne šolske kategorije v okraju" je odpadel, pride pa na vrsto drugo leto, ko se vse še enkrat natančno predela. — „O risarskem pouku v ljudskih šolah" je poročal tovariš Alojzij Novak iz Kranja. Njegovo obsežno in izborno sestavljeno poročilo se je opiralo na teoretično in praktično stran risanja. Risarske izdelke kranjskih učencev II. III. in IV. razreda je nazorno razstavil ob zidu konferenčne sobe, svojemu referatu primerno pa je napravil tudi risbe, katere je dobilo vsako šolsko vodstvo kot navodilo, kako naj se poučuje ta predmet. — Tov. Fr. Luznar is Primskovega je poročal „O vzornem šolskem redu". Mnogoštevilni formulirani stavki so izpričevali, da je imel s skrbno sestavo referata dovolj opravila. — Poročilo knjižničnega odbora o stanju in računu okrajue učiteljske knjižnice je prav podrobno podal ravnatelj Iv. Pezdič iz Kranja; V stalni odbor je prišel po izvolitvi na novo tov. L. Perko iz Poljan, v knjižnični odbor pa istotako tovariša R. Zore iz Predoselj in J. Križnar iz Šenčurja; drugi člani teh dveh odborov so ostali isti kot v preteklem letu. — V krasnem govoru se je spominjal gospod nadzornik cesarjevega osemdesetega rojstnega dne, slavil je njegove zasluge posebno one na šolskem polju in pozval zborovalce naj jubilarju na čast zakličejo trikratni „Slava". Učiteljice in učitelji se zapeli na to unisono cesarsko himno. Nadzornikov namestnik se je zahvalil gospodu nadzorniku za vzorno vodstvo konference. Ko je bila konferenca zaključena je volil učiteljski zbor za dopolnilno dobo vsled odpovedi tovariša nadučitelja A. Kmeta, dosedanjega zastopnika uči-teljstva v c. kr. okrajnem šolskem svetu nanovo tovariša V. Rusa iz Kranja. — Odbila je že zdavno 1 ura, ko smo se sešli k skupnemu kosilu, ki je bilo sila poceni in kaj okusno prirejeno v dvorani tržiškega bralnega društva. Tovariš J. Križnar je napil ljubljenemu gospodu nadzorniku, gospod nadzornik pa veteranoma Stanovniku in Kmetu, ki zapuščata učiteljske vrste kot službujoča, a kot tovariša naj nam pa ostaneta zvesta še nešteto let. Med petjem umetnih in narodnih pesmi se je nabralo nekaj kronic za „Učiteljski konvikt", a pozabili nismo tudi na dragega. nam pokojnega tovariša Rudolfa Završnika. Za njegov nagrobni spomenik je darovalo navzoče učiteljstvo 100 K.
Štajerske vesti.
—š— Podružnica nemškega šulfe-rajna za Hrastnik in Trbovlje je dosegla minulo leto skoro 200 članov. To število naj bo Slovencem v vzpodbudo za vztrajno narodno delo !
—š— Iz lirastniške šulferajnske šole so poslali letos prvega učenca k izpitu za srednje šole, in sicer na ljubljansko učiteljišče. Pri izkušnji je pa ta kandidat — propadel.
— š— Štrukijevi noži se že bliskajo! — V Vrbju pri Žalcu so nahujskani klerikalni fantje dne 17. tm. črevljarja Cokana napadli z noži in smrtno ranili, čokan je umrl. — Za uveljavljenje Kristove vere Jjubezni brusi Štrukelj nože v Dobrepoljah, na Štajerskem pa koljejo ljudi kot stekle pse. Lepi časi so se začeli! Slava takim učenikom in učencem, ki z noži utrjajo Petrovo skalo!
Goriške vesti.
—g— Šolski zavodi društva „Šolski dom". Iz tozadevnega poročila posnemljemo, da je v šolskem letu 1909—1910 skupno 1538 učencev in učenk obiskovalo te zavode. Ljadsko šolo v „Šolskem domu" je obiskovalo 280 dečkov in 340 deklic. V pripravljalnici za srednje šole je bilo 43 učencev. V pripravljal-nico za žensko izobraževališče je hodilo 112 gojenk. — Moška obrtno-nadaljevalna šola je imela 155 obiskovalcev, v žensko obrtno šolo je zahajalo 108 gojenk. V „Malem domu" je bilo v ijudski šoli 100 učencev in 177 učenk. V otroška zabavišča je hodilo 110 dečkov in 113 deklic. — Skupnega prirastka proti prejšnjemu šolskemu letu je bilo 79 otrok. Učiteljskega osobja je bilo: 3 učitelj i-voditelj i, 1 učiteljica-voditeljica, 1 učitelj, 17 učiteljic, 3 veroučitelji, 3 učitelji drugih šol.
—g— Deželni šolski svet goriški je imel sejo, v kateri je soglasno ugodil prošnjam za ustanovitev zasebne slovenske in laške gimnazije v Gorici. Sprejeta je bila tudi soglasno resolucija, s katero se poživlja vlada, naj prejkoprej, če mogoče že s prihodnjim šolskim letom, ustanovi v Gorici državne slovenske in italijanske srednje šole. Ta predlog je podpiral tudi vladni poročevalec.
—g— Razpis natečaja. V šolskem letu 1910—1911 se podelita dva državna štipendija, vsak v znesku letnih K 500, in sicer za dobo redno izvršenih študij dvema mladeničema, ki sta rojena in pristojna na Primorsko, ki se obvežeta, da se po dokončani
višji šoli za sadje in vinorejo v Klosterneuburgu ali poljedelske šole „Francisco Josephinum" v Modlingu ter temu sledečem praktičnem službovanju pri kmetijstvu, posvetita najmanj za pet let službi potovalnega učitelja za kmetijstvo na Primorskem. — Prosilci za enega teh štipendij naj vložijo svoje prošnje, naslovljene na c. kr. ministrstvo za poljedeljstvo, najkasneje do 15. avgusta 1.1. na c. kr. namestništvo v Trstu ter jih opremijo s sledečimi prilogami: 1. krstni list; 2. dokaz pristojnosti k eni primorskih občin (domovinski list); 3. izpričevalo z dobrim uspehom dovršenega 4. razreda gimnazije ali realke; 4. izpričevalo, izdano od uradnega zdravnika o telesnem zdravstvenem stanju; 5. izjavo, katerega gori navedenih učnih zavodov želijo obiskovati; 6. obvezno izjavo prosilcev, oziroma njih staršev ali postavnih varuhov, da se po redno dovršenih študijah ter po teh sledeči kmetijski praksi posveti najmanj za dobo 5 let službi potovalnega učitelja za kmetijstvo na Primorskem, ne da bi pa s tem dobil kako pravico do državne službe.
Istrske vesti.
—i— Šola v Kopru. Ganljivo je, kako uporabljajo narodne duše vsako priliko, da prispevajo, oziroma rabirajo za Sinčičev sklad. Istotako ganljivo je, da so nekateri gospodje bili pripravljeni jako utesniti svoja stanovanja, samo da se dobi prostor za šolo in da moremo na podlagi teh žrtev že javiti v svet: šola se prične 15. kimavca tega leta. Pile in stružci že pojo in pripravljajo potrebno pohištvo. Razuraništvo in delavstvo brez razlike mišljenja in prepričanja je složno v tem: Šola mora biti! Eden pač ugleden stan sicer še nekako vleče v stran, pa upamo, da bo tudi dotična posebna kastna svoj vpliv in svojo gmotno moč postavila v službo te naše svete stvari, ker sicer bi vedeli, kako si tolmačijo delo za obmejne Slovence, ako nočejo sodelovati na takem rodoljubnem delu!
—i— Za Sinčičev sklad je nabral nadzornik Drad. Pribil zopet 80 K.
—t— Mestni svet. V zadnji seji so bili sprejeti razni naknadni krediti. Dovolilo se je 13.000 K za novo fizikalno dvorano mestnega dekliškega liceja, 53.000 K iz proračuna iz leta 1909. za nove prostore mestne realke. Pri naknadnem kreditu za novo šolo na Belvederju, za katero se zahteva novih 20.000 K, je vprašal svet. dr. W i 1 f a n za neka pojasnila in je predlagal, naj se ta točka odloži, ker ni stvar popolnoma jasna. Po pojasnilu svet. A r c h a je svet. W i 1 f a n umaknil svoj predlog. Nadalje se je dovolilo 44.000 K za preureditev vile Basevi, ki se po želji darovalca uporabi za muzej.
Št. 2076.
1-1
Splošni vestnik.
Zavezina skupščina v Rudolfovem.
Vse cenjene tovariše in tovarišice, ki se udeleže Zavezine skupščine dne 6. in 7. avgusta v Rudolfovem in žele prenočišča in se udeleže banketa, prosimo, naj to Javijo tov. Viljem Gebauer, nadučitelj v Šmihelu pri Rudolfovem do 15. julija t. 1. Kdor se ne oglasi, se mu bo ustreglo le po možnosti.
Pripravljalni odbor.
Zopet prestop modernista. Kakor poroča „Berliner Tagblatt" iz Rima, prestopi v najkrajšem času don Ricci, podžupnik rimske cerkve San Vincencia in Anastasia, ki je izvrševal duhovno jurisprudenco v Kvirinalu, v evangeljsko cerkev, ker so ga zaradi modernističnih idej prestavili v provinco.
Število vseh Slovanov je zaradi hitre množitve naraslo na 160 milijonov. Ako bo slovansko prebivalstvo tako naraščalo vbodoče, bi utegnilo v dveh desetletjih doseči 200 milijonov.
Učitelji slepcev imajo na Dunaju svoj 13. mednarodni kongres. Iz Avstrije, Nemčije, Rusije in Grške je velika udeležba.
Vsa cenjena šolska vodstva, oziroma krajne šolske svete, ki naročajo šolske tiskovine, prosimo, da nam natanko napišejo v naročilni list koliko razredna je šola, da vemo napraviti pravilen napis na šolska naznanila.	Učiteljska tiskarna.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 1547.	Kranjsko.	1—1
Na enorazrednih ljudskih šolah v St. Lambertu, Kolovratu, Polju in na Primsbovem se razpisuje s tem voditeljsko mesto za moške prosilce v stalno oziroma začasno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 16. avgusta 1910.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Litiji, dne 18. julija 1910.
Št. 1558.
1-1
Na dvorazredni ljudski šoli v Doleh se razpisuje s tem nadučiteljska in učiteljska služba v stalno na-meščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 22. avgusta 1910.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C kr. okrajni šolski svet v Litiji, dne 24. julija 1910.
Na trirazredni ljudski šoli v Šmarju se razpisuje izpraznjena nadučiteljska služba z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati do 28. avgusta 1910.
V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državnozdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 23. julija 1910.
Št. 1406.
1—1
Na trirazredni ljudski šoli v Komendi se iznova razpisuje nadučiteljska služba z zakonitimi prejemki in z naturalnim stanovanjem v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati do 20. avgusta 1910.
V kranjski javni ljudskošolski službi še ne skalno nameščeni prosilci morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku, dne 15. julija 1910.
1-1
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani razpisuje s pričetkom prihodnjega šolskega leta na družbenih šolah v Trstu dve provizorični učiteljski mesti in sicer eno mesto učitelja in eno mesto učiteljice z letnimi prejemki 1400 K.
Tozadevne s potrebnimi dokazili opremljene prošnje naj se pošljejo v družbeno pisarno najkasneje do 10. avgusta t. 1.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 22. julija 1910.
Če od jedi Želod'e tišči
52—27
Krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost	liter K 2-40
Kabinetna kakovost , . 4*80 Naslov za naročila: „FL0R1AN", Ljubljana.
Svarilo pred ponaredbami.
so zopet odprte.
Slav. občinstvu se vljudno priporoča
Kavarna „Prešeren".
Umetna liiijig-oveznica
Fr. Breskvar
v Ljubljani i2_7
Filipov dvorec, poleg Frančiškanskega mostu za vodo se priporoča slavnim šolskim vodstvom in gg. učiteljem v izdelovanje vsakovrstnih
knjigovešklh del.
Na večja dela popust!
Svarilo!
Kdor hoče kupiti šivalni stroj, naj se ne da vplivati po oznanilih, ki imajo namen, pod izrabo imena	24—9
Singer
prodajati rabljene stroje, ali pa take, zastarelega sistema. Opozarjamo na to, da se naši šivalni stroji ne oddajejo prekupovalcem, temveč se v lastnih prodajalnah prodajajo direktno občinstvu.
Le v prodajalnah, ki imajo takele izobeske, se dobe originalni Sin-gerjevi šivalni stroji.
Singer Co.
delniška družba šivalnih strojev.
Kočevje, Glavni trg.
MWÄW

Pomlad-poletje 1910! Pišite po vzorce!
V. J. Havliček a bratr
v Podebradech na Češkem
izvozna hiša ustan. 1887. priporoča v izvrstni in priznani kakovosti	26—18
modno blago, sukno, cefir.
Spomladne in letne novosti 1910.
Opreme za neveste
Havličkove tkanine, damaste, žepne robce, brlsalke, namizne in kavne garniture.
' Vzorci franko. — Tu dobite najboljše, kos Havličkove tkanine „Kre-tuše" 23 m za 16 kron.
1 kos Havlickove tkanine 15 m 10 kron 50 vin.
1 zavoj 40 m ostankov letnih in zimskih okusno
združenih od 2-8 m za 18 K. Od teh ne pošiljam vzorcev. Le pri nas vse dobro.
Jakob Šuligoj
urar c. kr. drž. železnice
Gorica, Gosposka ul. 25
'priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih in stenskih ur, budilk i. t. d. :: Zaloga zlatnine in srebrnine.
Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za krojače, čevljarje, in vse druge obrti.
Pri meni je vsak stroj za 10 do 20 K ceneji in jamčim za prodani stroj od 5 do
10 let. Prodajani tudi na obroke.
52—9
tlo.
Human.
Zagreb.
Kralj, hrv.-8lav.-dal. dežel.-vlad. ukaz 31. Jul. 1900; it. 3767.
Cenjenim gospodinjam
priporočamo naj topleje
pravi : Francko v: pridatek k kavi
kot najboljši kavni surogat, izdelovan iz tozemskih surovin v domači tovarni
Henr. Francka sinov
v Zagrebu.
Varstvena znamka.
X7871 Oil.
W.
A. Drelse
Ljubljana
Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu učiteljstvu v naročilo na
štedilna ognjišča in peči
preprosto in najfineje Izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih kar najbolj strokovnjaški, zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem, samostanom in šolam znaten popust. — Mnogokrat odlikovan. — Ilustrovani ceniki so na razpolago.	46—24
Elektroradiograf „IDEAL"
~ Hotel pri Maliču. Frane Jožefa cesta Št. 1. Zraven glavne pošte. IZ
Vsak četrtek in vsako soboto od 3. do 6. ure popoldne predstave za dijake s poučnim in zabavnim vzporedom, odobrenem po slanem mestnem magistratu in slani deželni — vladi. (Po sklepu slavnega deželnega šolskega sveta.)	—
Ob sobotah od 3. do 4. ure imajo vstop samo dijakinje s spremljajočimi starši.
Vljudno se priporoča	ZE5arS7-n.a,tel0StTTO-
62—19
V Učiteljski tiskarni je izšla in se dobiva priročna
knjiga za učitelje
Zgodovinske učne slike za višjo stopnjo ljudskih šol.
Priredil Fran Marolt, učitelj na III. m. d. ljudski šoli v Ljubljani.
Cena 2 K, s poštnino 20 vin. več. - Lepo in pregledno knjigo priporočamo vsemu učiteljstvu. -
Prva av8tro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in
orgelj-harmonijev. 52—14 Najboljše orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
Učenca
poštenih staršev sprejme takoj
2-2
Josip Errath
- trgovec v Mokronogu. -
Josipina Herrisch
Ljubljana, Židovska ulica 7
priporoča svojo bogato zalogo čevljev, gamaš in galoš po najnižji ceni. 26—8 —— Zunanja naročila se točno izvršujejo. —


Učiteljska tiskarna
v Ljubljani ■ ■ b-
i r. z. z o. z.
Šolske tiskovine
za šolsko leto 1910/11 so vse pripravljene.
Jele so se že razpošiljati onim šolam, ki so jih dosedaj naročile.
Vsako naročilo se izvrši naj-vestnejše in kolikor mogoče hitro.
Slavna šolska vodstva, ozir. slavne krajne šolske svete prosimo, da blagovolijo poslati svoja naročila čim prej, da jih moremo izvršiti pravočasno.
Ob začetku šolskega leta je težko ustreči vsem naenkrat!
Svoji k svojim!
10-3
0

[OIK
m
: Olje proti prahu :
priznano najboljše prodaja
v Ljubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, Urnežev, lakov in steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike! 52—22
Popolna razprodaja!
Ker je nastal v moji trgovini požar ter je zaraditega blago nekoliko pokvarjeno, prodajam vse v moji trgovini se nahajajoče blago, kakor: klobuke, slamnike, trakove, otroške čepice, damske športne kape, svilo, rokavice, pasove iz elastike, igle in drugo za vsako cen«, «lokler je kaj zaloge.
Obilnega obiska prosi	44—21
Minka Horvat
Sv. Jakoba trg.
Baliovdeva hiša.
mmmmšmmmmšmmmm
Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52-28 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
Nizke cene elegantiiii oblika velika trpežnost
so lastnosti, ki jih ima
! obuvalo !
češke tvrdke
V. Havel v Blatni
(jnžno Češko). 52—13
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo za jemanje mere, pošljem takoj franko.
Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . •.
liepriležno blago rad zam enim!
Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-
iiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiii cVrhnniD ■ ••((((««■•■••(•■••••■■(••i oM (JlloJC.
Odlikovana
40-16
Prva kraryska tvernica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeva ulica št, 5 blizu Gradišča
Rudolf A. Warbinek
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianiue, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in najeeneje. Največja tvoruiea na jugu Avstrije. Jamstvo 6 let, Eksport v vse dežele.
J. Jax
Ljubljana
Dunajska cesta
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
:•: 46-24
II II
Fr. Burger
Spodnja Šiška pri Ljubljani parotovarna lesnih izdelkov in vseh v mizarsko stroko spadajoeih del.
Specialnost:	26-s
Šolske klopi
najnovejših modelov in vse druge šolske oprave.
Izvršitev solidna, vestna in natančna. Cene nizke.
52-17
== -¿^.zxgrlesls:© slrlsučLišč© oTolefe
O. Bernatovic,
• ^ v Lji^blja-ni, na Mestnem trg-u. št. 5 prodaja zaradi ogromne izbere konfekcije za dame,
gospode, deklice, dečke in otroke pod vsako ceno brez konkurence.
35-22
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
alojziju VODNIKU
== kamenarskem mojstru =
= Ljubljana = Kolodvorska = ulica =
c3
C
*>
O
biO u
d C
u O
cu
>(/5
cs C
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—27
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
Perilne, volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitlličarija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Nasproti glavne pošte.
Oddelek za gospodo: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
Z p
<z> "O -t o
sr <
3
<T>
o
C/i< ft
Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige:
Učne načrte za Kranjsko za eno- in	K
dvorazrednice po........—"50
od tri- do osemrazrednice po . . .	— 60
Načela za obči načrt ponavljalne šole	—'25
Cesarska pesem, čveteroglasna . . .	—-14
Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja	4-—
Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I.	4-—
Besedilo k Adamičevi spevoigri . . .	—'10
Štupar, O prvinah in spojinah . . .	1'50 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave
in trdne zobe.........—"20
Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu	120
Učit. pokojninski zakon za Kranjsko	—-20
Mladinski spisi:
A. Bape: Mladini 1..................1"—
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka I.	T—
E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I. .	1"—
A. Bape: Dane....................1'—
Telefon št. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče št. 4 Ljubljana Gradišče št. 4
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporaoo. Vse uradne in vse knjigo vodstvene tiskovine za obrtno-nadatfevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Eazne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.