Živ pokopao* Po MigleSkein izvirniku A. Bennetta napisal Paulus. 9. nadaljevanje. Tak jc bil. Dsodni korak se ni dal več popraviti in domovina, ue človeštvo bo ostalo v svoji odurni zmoti do sodnjega dneva —. Cemu bi m prerekal saru s seboj? Bolje je, da se pobota s svojo bodočnostjo m v bodoče nc hodi k ljuijem, pred katere se itak ne upa stapiti! Boječ je, pa jc konec besedi. aAlislil sens, da je.tukaj gospod Smrekar doma —.« Dobri Bog! Kam pripravi boječnost človeka, pa če je tudi tako slaven pisatelj, kot je Aleš Blaž —. V hotelu ga je čakalo pisino. Širuc ^iaž mu ga je poslai. Ne verjaine, tako mu je pisai, da bi gospod Brgiez smatral za svojo dolžnost- udeležiti se pogreba svojega gospoda. Pa kljub temu mu pošilja vstopnico k pogrebnira slavnostim v mcstni cerkvi. Naj naredi z njo, kar hoče. Več časnikarjcv, je pisal, da se je včeraj in flanes ogla&ilo pri njem in vprašalo za naslov Ale^evega sluge. Pa ni se mu zdelo priroemo, da bi bil u^odil njihovi radovednosti. — Tako je pisal Šime Blaž. Za ujegavo nevljudnostjo do časnikarjev mu je bil Aleš hvalcžen, za druge njegove odurnosti pa se ni dosti emenil. Saj še čudno, da mu je vobče pisal in vstopnico poslal —1 Vzel jo je v rokc. -!« «Ce to ni največja —1& Stavek je ostal napol dovoršen Nihčc se ni zmenil za Aleša, ko je slopil v rtrkev. In vendar sc uiu jt zdelo, da ga vse gitcki in opaznje. Plaho so je stiskal po jnračnih kotih, kakor tat je hodil okoli in v stralai se jt' brž obrni! l:e ]•• l.do prišel biizu. Po lazsežiiih ladjah se je gnetio števiino, pa izbi-aao ul)činstvo. Seveda! Saj je bil vstop dovoljen lc z vstopnicami, ki so sc glasile na ime povablj<'nca. In slavna imena, visoke glave je opažal Alcš m«l njimi. prvake v državi in politiki, V kulturi in t umetnosti —. In uc samo iz domovine, celo iz tujih, dajjnih dežel so prihitcli, da počaste spomin moža. ki jc bil slavcn in znan do zadnjih mej Evrope. Aleš jih je poznal, lcga in onega vsuj. Nekatere po imenu, druge pa tudi po videnju. Vkljub svoji plahosti je bil nainreč Akš Blaž zelo izobražen, da učen člo\-ek. V tem ozixu se nikakor ni zanemarjal. Javno ni nastopal. Zato je bil prcboječ in sram ga je bilo. Morebiti jc bil tudi preskromen. Tcxia po knjižnicah, pri znanstvenih predavanjih, pri umctniških prireditvah si vedno srečaval tihega, pa tembolj zvestega in vestnega poslušalca in opazovalca — Aleša Blaža. In lam se je s^znanil z duševnLmi veličinami svojc dobe in če ni mogel drugače, je moral na dan tudi s svojim imenom. Zato se ga je loteval strah. Kaj če bi ga kateri spoznal? Prav nič ni bilo nemogoče —. Ali ga niso hodili gledai—? Zdaj tu zdaj tam sc je kateri odločil od gruče, ki je slrnjena čakala v glavni ladji na pogrebn« slavnosti, stopj.. po stranskih ladjali, si ogledoval slike in kipe, postajal in se oziral za njini. ki jc plaho sameval kje. v kakem kotu. če bi ga spoznali, kaj bo potem — ?  Alešu se je zdek), da niu je z ognjenimi črkami na tielu zapisano: «Goljuf, ki si varal domovino, varal poAtene ljudi ~!« — Orgle so zapele, v tužuih, srce iii nuizeg prctresujočih akordib so žalovale, vsa cerkev se je zdeia da se je zagniila v tugo in ihtenje. ln nato je zapel pevski zbor žalostinko. Alešu jc šinila pametna misel v glavo. ' Na kor bo šel, tam gotovo ni nikogar, ki !)i ga poznal. \n povrh bo Lmel lep razgled po cerkvi. Poiskal je stopnicc. Vrala so bila polodprla. nibče  ga ni zadrževal. — Organist, pevci, pevov-»oja, vsi so bili tako vneto zagljobljeni v svojo žalostinko, da se niso zmenili jta plahega neznanca, ki sc pojavil izza orgel, po prstih ler.e\ k ograji, se stisnil k steni in nepremič^no gledal doli v cerkev. Žalostinka je izzvenela \ rahle, nežiie, komaj slišiifi akorde. Zdclo se je, da plava duša ranjkega proti sinjim nebeškim viJavain —. Orgle so povzele zadnje glasove pevcev, glasovi so naraščali, mo^neje in silnejc je donela pescm žalosti in tuge in končno je izbruhnila na dan vsa bol in vsa brezupnost nad bridko izgubo, orgJe so gnnele m bučalc in kakor viharno morje butale ria ušesa. AleSa je pretrcslo do dna duie. Zelo dovzeteu je bii za glasbo, vps zamaknjen je poslušal in prestrašen se je zgenil, ko so silni glasovi utihnili kakor bi jib bilo po- goltnilo gluho brezdno. \ In šele tedaj ,je opazil, kaj se je godilo v cerkri. * OMinstvo v srednji ladji se je razmaknilo. Sredi valovečib glav, sredi črnih, žalnih oblek je nastal otok. Aleš se je stresel. Tamk spodaj je ležala —krsta. Z dragoceno preprogo iz rdečega žamela je bila odeta, križ se je belil na njej, neštevilni venci so jo obdajali, goreče sveče —. In krog krste so stali najodličnejši aastopniki države in družbe, cerkveni dostojanstveniki v bogatib ornatih in ob vznožju krste edini sorodnik — Šhne Blaž. Pokopavali so njega — Aleša Blaža. Ali je bila tista krsta kriva, ali cvetlice in sreče, ali veiiec visokih dostojanstvenikov, ki je obdajal krsto, kdo ve —. Pa dejstvo je bilo da je prizor udaril na Aleševo dušo kakor težko, silno kladivo in zrušil v njej zadnje ostanke samopremagoTanja. Že ves čas sem ga je dušilo in tiščalo v grlo. Mogočno grmpnje orgel, veličastno petje, polna cerkev, — vse to je delovalo in vplivalo na njegovo mebko, občutljiTo dfišo, silno, pretresljivo. In nazadnje krsta z venci in cerkrenimi dostojanstveniki —. To je bilo prevcč —. Ni mislil na nesrečni, nepremišljeni korak, ki je poTzročil vso to strašno zmoto, ni misli na to, da leži tam spodaj truplo navadnega, rsakdanjega sluge in povrh 56 malopridneža —. Pred njegovo dušo je stalo le eno, reliko, ts« obviaihijoče dejstTo —. Vse to je bilo zanj, ea pisalelja Aleša Blaža, Pisal je, kar mu je srce narekovalo, hotel je poredaO, tofti drugim, kar je mislil in izkusil, on plahi, bojeii, imui čloTek. Pole in polc belega papixja jc poinil s iroiIml laj j« bilo potidbneg* na tearf Ia narod, tisti narod, ki ga je doscdaj dolžil sebičnosti ia nezavednosti, ki ga je dolžil lezkib krivic, zagrešenih na njem in na njegovih idealih, — ta narod mu je tole dajal, je tako slovesno slavil spomin njcgovega imena —! Ni se mpgel več držati —. Njegove oči so begale po cerkvi, kakor bi iskale opore, Skozi rdeča in modra stekla visokega okna je zasijalo večerno solnce in posijalo na krsto. Aleševe oči so šle za žarki, pogledal je na krsto in —. Jok je pretrgal grobno tišino cerkve, glasen, nevzdržen nepritajen jok -+-. " Aleš Blaž je jokal, da mu je stresalo telo. Pevovodja je planil raz svojega visokega stojala. »Molčite! — Ali ne bodete molčali!« mu je šepetal in ga grabil za ramena. Aleš Blaž se ga ; otresel. Organist je prihitel, pevci so se zbirali naokoli. «Kdo je pa ta človek? Kako je prišel sem gori?« «Bog vedi —! «Kdo ste?« je spet tresel pevovodja Aleša za ramena. »Niste pevec! Kdo vam je dovolil priti na kor?« Aleš mi je odgovoril. Pretresujoč jok, glasen, brezabziren — to je bilo vse, kar so zvedeli od rplešastega, debelušastega, postaranega čloTeka. «Smešno!« «Kaj naj počnemo • njim?« <Vse bo skazilt« <Iq obredi se zaŁ—.< cPsssst, pssst —! Gospod ocganistt Spadkj iakaj» «i Tas!« je prihitel n«kd«. «Pri tsdh —!« Organist je planil k svojemu sedežu in zagrabil za glasove. Roke in noge, oboje je bilo hkrati na delu. In vmes je nagnil glavo k enemu izmed pevcev: »Pokličite koga, naj ga spravi s kora!« Med pevci je zavalovelo. Nekdo je hitel po siopnicab. Orgle in pevci so se z združenimi močmi lotill, da preglase nesrečni jok, kar se jim je končno res tudi posrečilo. Pa tudi krepke roke so pograbile jokajočega Aleša za ramena in roke. Olresal se jib. je, pa ni šlo. Dya moška sla ga držala in ga tiščala k stopnicam in po njih navzdol. Pol stopajoč pol padajoč so prispeli v cerkev, vnata so se odprla in Aleš Blaž se je znašel s svojima spremljevalcema na svežem zraku, brez klobuka je bil — nekje ga je izgubil potoma med ruvanjem in suvanjem — in težko je sopel. Tudi spremljeralca sta težko sopela. ; Globoko sla si oddalmila ta z zmagoslavno se bfeščečimi očmi sla ga gledala, kot bi bila kdove kako naporno delo izvršila, kar sta tudi res, in kot bi hotela storiti še več, pa se ne moreta prav odločiti. «Kako ste prišli v cerkev? Kje imate vstopnico«? Zmedeno je stikal Aleš po žepih. »Menda sem jo izgubil«, je dejal slabotno. «Kako se pišete? Kdo pa ste?« »'i ^ «Aleš Blaž.t «SeTeda —! Aleš Blaž, kajpakl — Zmešalo wmn je\ Ali pa je pijan!« «Pijan je! — Poberite se in glejte da ne pridete Ted blizu!« Ljudje, ki so prišli gledat pogreb, so se radoredno •fcimli, policaj j« priiel o4 nekod.