cena 8 dinarjev številka 42 (656) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo veienje, 21. oktobra 1982 RADIO TITOVO VELENJE vabi na 7. SREČANJE MALIH VOKALNIH SKUPIN SLOVENIJE v petek, 22. oktobra 1982 ob 19. uri v domu kulture v Titovem Velenju Spored bo povezoval Marjan Kralj Pokrovitelj srečanja: Občinski svet ZSS Velenje So bile vrste potrebne? Od 22. do 30. oktobra Sejem sozda Gorenje V Rdeči dvorani v Titovem Velenju bo od 22. do 30. oktobra že tradicionalna oktobrska razstava izdelkov sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Na sejmu, ki bo potekal pod geslom ,,Združeni — močnejši na domačem in inozemskem tržišču", bodo, med drugim predstavili proizvodno prodajni program za leto 1983 in razvojne usmeritve sozda Gorenje. Sicer želijo z letošnjo oktobrsko razstavo sozda Gorenje utrditi medsebojno povezanost vseh dejavnikov v reprodukcijski celoti. Posebno pozornost bodo zato namenili sodelovanju z domačimi in tujimi dobavitelji, bankami in znanstveno raziskovalnimi institucijami. Gorenje Titovo Velenje Titovo Velenje 47. delilnih mest Močr pripravljenost, znanje Predsedstvo občinskega komiteja ZK Velenje je na ponedeljkovi seji obravnavalo poročilo o uresničevanju sklepov centralnih komitejev Zveze komunistov Slovenije in Zveze komunistov Jugoslavije v Šaleški dolini. Poročilo je v torek obravnaval občinski komite ZK Velenje in sprejel vrsto stališč in sklepov, ki naj zagotovijo v prihodnje še doslednejše in učinkovitejše uresničevanje sklepov CK ZKS in C K ZKJ v občini Velenje Predsedst vo velenjskega OK ZK je na zadnji seji poudarilo, da je osrednja sedanja naloga slehernega komunista. vseh okolij in vseh dejavnikov v Šaleški dolini uresničevanje ciljev dolgoročne stabilizacijske in kongresnih usmeritev. Da pa bi te naloge lahko kar najbolje uveljavljali, bo potrebno resnično veliko moči. pripravljenosti in znanja. Posebno pozornost v tej zvezi bo treba nameniti zlasti še dograjevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v slovenskem elektrogospodarstvu in uresničevanju nalog, ki jih je opredelila akcijska konferenca komunistov REK, prav tako pa tudi trajni sanaciji TGO Gorenje in uveljavljanju nalog nedavne akcijske konference komunistov sozda Gore- nje. Tako v Rudarsko elektroenergetskem' kombinatu Titovo Velenje kot v velenjskem delu Gorenja pa bo treba čimprej kar najbolj podrobno oceniti pripravljenost in sposobnost vodilnih ter vodstvenih delavcev za premagovanje težav oziroma uveljavljanje sprejetih usmeritev akcijskih konferenc ZK. A kcijske konference, zbori komunistov in razširjene seje predsedstva občinskega komiteja ZK Velenje v organizacijah združenega dela so omogočili. da je občinska organizacija ZK podrobno spoznala posamezna okolja, pogoje delovanja. težave in slabosti. Naloge. za katere so se skupno dogovorili, bo treba zdaj začeli tudi uresničevati. V predlogu stališč in sklepov. ki jih je predsedstvo predložilo občinskemu komiteju Z K Velenje na torkovi seji. je posebej poudarjena nujnost vnovičnega uveljavljanja osebnostnih lastnosti komunistov — odgovornosti, tovarištva, skromnosti in poštenosti. Sicer pričakuje predsedstvo O K Z K v prihodnje več samoiniciativnosti komunistov in njihovih OO Z K prt razreševanju posa-. meznih vprašanj oziroma odpravljanju slabosti, ki so prisotne r posameznih okoljih. Borba za večanje izvoza ostaja tudi za naprej ena od temeljnih nalog vseh. bo pa treba namenili v prihodnje še večjo pozornost interesnemu povezo- vanju združenega dela Šaleške doline za skupni nastop pri vključevanju v mednarodno blagovno menjavo. Varčevalne programe morajo izdelati prav vsa okolja, v aktivnosti za dolgoročno ustalitev in varčevanje pa je treba vključiti kar največ delovnih l/udi in občanov. Na dnevne rede sestankov osnovnih organizacij ZK mora čimprej priti obravnava politike delitve sredstev za osebne dohodke. Pospešili je treba priprave za spremembo srednjeročnih načrtov razvoja za obdobje 19X1—1985.. ki morajo postati r vsej svoji celovitosti stabilizacijsko naravnani. Z novim letom 1983 morajo začeti delovati skupne službe vseh samoupravnih interesnih skupnosti itd. Zaradi prepočasnega aH premalo odgovornega uresničevanja nekaterih tskupno dogovorjenih nalog pa je treba uveljavili idejno ločevanje. Po seji občinskega komiteja ZK Velenje, ki je' v torek pregledal uresničevanje skle>-pov zadnjih sej. bo pripravilo predsedstvo OK ZK seminar za vodstva osnovnih organizacij ZK iz Šaleške doline, na katerih jih bo seznanilo z gradivom, ki ga je 19. oktobra obravnaval občinski komite ZK ter s sprejetimi stališči in sklepi. O torkovi seji občinskega komiteja ZK Velenje bomo podrobneje poročali r prihodnji številki Našega časa. Skupna seja predsedstva OKZKS in OK ZSMS Velenje 0 položaju in nalogah mladinske organizacije Vrsta zahtevnih vprašanj, ki se postavljajo pred našo družbo, bližnji kongres ZSM Slovenije ter še vedno preveč ob rob dogajanj porinjena mladinska organizacija so bili eden od povodov za sklic skupne seje predsedstev občinskega komiteja ZKS in občinske konference ZSMS Velenje. Tema dnevnega reda je bila obravnava vloge in položaja mladih v družbenopolitični skupnosti in sprejem skupnih usmeritev in nalog za nadaljnje uveljavljanje družbenega položaja mladih in utrjevanje vloge ZSMS v političnem sistemu. Beseda je torej tekla o novih oblikah delovanja, ki naj bi obogatila delo mladinske organizacije ter o možnostih, da mladi postanejo pomembnejši subjekt odločanja. Razprava je pokazala na vrsto nerešenih vprašanj, ki težijo mlade v naši dolini, pokazala je, da bi se radi odločno, skladno s sposobnostmi in znanjem spoprijeli s težavami. ki bremenijo gospodarstvo in družbenopolitični sistem, pokazala pa je tudi, da jim je to pogosto onemogočeno, da nikakor niso enakopravni partner pri sprejemanju pomembnih odločitev, ampak so največkrat odrinjeni na stranski tir, se zaradi tega zavrtijo v klobčič lastnih težav, postajajo nezadovoljni in manj učinkoviti, kot bi prav gotovo lahko in morali biti. Razprava pa je tudi opozorila, da je v mladinski organizaciji še marsikje preveč forumskegadelain toslabega, zato je opaziti velike razlike pri uspešnosti posameznih osnovnih organizacij. Potrebno bo najti prave ljudi, ki bodo s svojo zagnanostjo in hotenji sposobni voditi in usmerjati svoje sovrstnike, ostale družbenopolitične organizacije pa se bodo morale potruditi, da bodo mladinsko organizacijo upoštevale kot enakovredno, saj bo breme sedanjih odločitev morala nositi mladina, kiji za zdaj najbrž še premalo zaupamo. B. Z. Sedaj samo za bone Na nedeljskem krosu v Lajšah je nastopilo približno 1200 tekmovalcev. 17. lovoriko ,JDela" so dobili Krajnčani, gostitelji pa so bili prav tako odlični - tretji. —m Srečanje štipendistov Da bi občani kar najhitreje prišli do bencinskih bonov, jih bodo v velenjski občini delili na 47. mestih. V večjih — mestnih krajevnih skupnostih bo odprtih več delilnih mest, v ostalih krajevnih skupnostih pa bodo cen-cinske bone delili na enem mestu, in to v prostorih krajevnih skupnostih, gasilskih domovih, osnovnih šolah ali v prostorih hišnih svetov. Na delilnih mestih v krajevnih skupnostih bodo bone delili za osebna vozila, tovorna vozila trstih občanov, ki nimajo statusa obrtnika, motorna kolesa in mopede, kolesa s pomožnim motorjem, registrirane traktorje ter neregistrirane traktorje.' Za te traktorje bo treba predložiti dokazilo o lastništvu ali potrdilo o statusu kmeta. V zgradbi občinske skupščine bosta kar dve delilni mesti. Tu bodo delili bone za lovora? vozila registrirana za osebno delo — avto-prevozniki, ostala tovorna vozila v zasebni lasti državljanov, ki imajo status obrtnika, lastnikom motornih vozil, ki so jih kupili po posebnih predpisih (invalidi) ter za taksi in motorna vozila. Bencinske bone bodo na delilnih mestih delili vsak dan od 7. do 18. ure. Tako bo sedaj vsak lastnik motornega vozila dobil bone za 100 litrov bencina (20 litrov za oktober in po 40 litrov za november in december). Na včerajšnji novinarski konferenci so poudarili, da je zagotovljena zadostna količina bencina za bone, zato ni razlogov za nestrpnost na bencinskih črpalkah. Za eNen- je, da bi vsakdo dvignil boirc v svoji krajevni skupnosti, da bi tako razdeljevanje potekajo kar najbolj nemoteno. Bencinske bone bodo občani dobili ob predložitvi prometnega dovoljenja. Bone lahko dvignejo tudi vozniki, ki nimajo celjske registracije v prostorih skupščine občine Velenje ob predložitvi pro- Gorenje zbor štipendistov Gorenja. Na zboru bodo govorili o dosedanjem delu kluba štipendistov, novostih v štipendijski politiki in o trenutnem položaju Gorenja ter njegovi srednjeročni usmeritvi. Na zboru štipendistov bodo. med drugim, podana poročila o stanju in perspektivah štipendiranja v Gorenju ter o sodelovanju kluba' štipendistov s koordinacijskim svetom ZSMS Gorenje. Po končanem zboru si bodo štipendisti ogledali sejem sozda Gorenje v Rdeči dvorani. ----- metnega dovoljenja in osebne izkaznice. Invalidi, ki so oproščeni plačevanja cestnine, bodo dobili na mesec sto litrov bencina, vsi ostali pa enako količino kot drugi občani. Bonov ne bodo delili samo danes, ampak toliko časa, da jih bodo vsi dobili, kasneje pa jih bodo lastniki motornih vozii (zamudniki) lahko dvignili na občinski upravi. Hkrati so opozorili, da moramo še zlasti v teh dneh vsi skrbeti za varnost v prometu ob morebitnih vrstah pred bencinskimi servisi. V soboto. 23. oktobra bo ob 11. uri v jedilnici A TGO Sozd kmetijstva, prehrambene industrije, trgovine, gostinstva in turizma Mozirje V mozirski občini so se na delitev dobro pripravili. Določili so deset delitvenih mest, v vsaki krajevni skupnosti po eno. Za delitev na krajevnih uradih ali na sedežih krajevnih skupnosti bodo poskrbele 4-članske komisije. Takoj, ko bodo bone prejeli, bodo s pomočjo osnovnih šol in na druge načine obvestili občane in bone pričeli takoj tudi deliti, v skladu z navodili, ki jih pričakujejo obenem z boni. Delili jih bodo od 6.. do 19. ure in računajo, da bodo delo opravili v dveh dneh. 2. stran ★ fiaS C8S OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje ★ 21. oktobra 1982 OK ZSMS Velenje Na kongres pet mladincev Jutri se bo v Novem mestu začel 11. kongres ZSM Slovenije. Na njem se bo zbralo 445 delegatov. Od tega jih bo 335 iz občinskih konferenc, 33 iz družbenih organizacij, 15 iz JLA ter 62 delegatov-mladincev, ki so bili zadolženi za pripravo kongresa. Iz velenjske občine bodo odšli na kongres štirje delegati in eden delegat, ki je sodeloval že v pripravah na kongres. Poteg tega, da bosta dve plenarni zasedanji, bo delo potekalo tudi v petih komisijah, in sicer v komisiji za družbenoekonomske odnose, komisiji za politični sistem socialističnega samoupravljanja, komisiji za množično in frontno organiziranost ZSM Slovenije, komisiji za preobrazbo vzgoje in izobraževanja ter komisiji za razvoj kulture, množične kulture, prostega časa in interesnih dejavnosti mladih ter mladinskega prostovoljnega dela. MILAN KRETIČ bo sodeloval v komisiji za družbenoekonomske odnose. Razpravljal bo o problematiki gospodarstva v občini Vele- nje, saj meni, da morajo tudi mladi spregovoriti o teh vprašanjih. Predvsem bo izpostavil težave Rudnika lignita Velenje in energetike nasploh ter Tovarne gospodinjske opreme Gorenje. Govoril pa bo tudi o delu mladih v teh dveh delovnih organizacijah. » V komisiji, ki bo razpravljala o političnem sistemu socialističnega samoupravljanja bo velenjske mladince zastopal MITAR POPOVIČ. Izpostaviti želi vprašanje obveščanja, delo OO v krajevni skupnosti ter" razvoj in po-družbljanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Govoril bo tudi o mednarodnih odnosih. »Na kongresu želim opozoriti na vlogo mladih v krajevnih skupnostih, saj menim, da so ti premalo prisotni pri uresničevanju pomembnih nalog. Mnogokrat je mladinska organizacija Te nek privesek in je zadolžena zgolj za kulturne in športne manifestacije v kraju. S tem pa se seveda ne moremo zadovoljiti. Prepričan sem, da bomo na kongresu dobili usmeritve tudi za uspešnejše delo na tem področju.« Mitar Popovič je zaposlen u Rudniku lignita Velenje kot rudarski nadzornik. V tej delovni organizaciji prizadevno dela tudi v mladinski organizaciji. GOSTO TRIVUNOVIČ seje vključil v delo mladinske organizacije še ko je bil učenec poklicne zidarske šole, delaven pa je na tem področju tako v delovni organizaciji Vegrad, kot v občinski konferenci ZSMS Velenje. Na kongresu bo sodeloval v komisiji za množično in frontno organiziranost mladine. Meni, da je potrebno poskrbeti, da bo aktivno delalo v mladinski organizaciji več mladih in to v delovnih organizacijah, šolah in krajevnih skupnostih. Spremeniti je potrebno sedanje metode dela in najti kakšne, da bodo mladi pripravljeni sodelovati v večjem številu. JELKA JEŠINSKY, učenka drugega letnika računalniške usmeritve Šolskega centra pa bo sodelovala v komisiji za preobrazbo vzgoje in izobraževanja. Pripravljeno ima tudi razpravo na to temo. Izpostaviti želi delovno prakso v okviru samoupravne prakse, ki je uvedena v usmerjenem izobraževanju. Nakazala bo nekaj problemov s tega področja. Tako na primer mladi pogrešajo seznanjanje s samoupravno organiziranostjo v delovnih organizacijah in s podobnimi vprašanji. Enotne tudi niso nagrade učencev, ki opravljajo delovno prakso. V preteklem šolskem letu so jih namreč v nekaterih delovnih organizacijah izplačali, v drugih pa sploh ne. Jelka Ješin-sky želi izpostaviti še nekatere druge težave s katerimi so se srečali kot prva generacija v usmerjenem izobraževanju. Prav tako pa meni, da bi morali spregovoriti o štipendiranju ter o zaposlovanju mladih. Kongresa se bo udeležila tudi MARIJA GODEC, ki bo sodelovala v komisiji za množično in frontno organiziranost ZSMS. Milan Kretič Mitar Popovič Gosto Trivunovič Jelka Jašinsky Požarna varnost Nevarno skladiščenje naftnih derivatov Kazenski zakon SRS. 240 člen. Kdor s požarom, povodnijo, eksplozijo, strupom ali strupenim plinom z ionizirajočim sevanjem, z motorno silo, električno ali kakšno drugo energijo, ali s kakšnim drugim splošno nevarnim dejanjem ali sredstvom povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje večje vrednosti se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. Zakaj smo pravzaprav zapisali ta zakonski člen? Mesec oktober je mesec požarne varnosti. Vendar pa je ravno v tem času zaradi pomanjkanja naftnih derivatov naša že tako preslaba požarnovarnostna osveščenost, še nekoliko bolj otopela. Nekateri občani so si nakopičili večje količine teh rahlo vnetljivih snovi ter jih kar grozljivo neustrezno uskladiščili. Največkrat so to sedaj zaloge bencina. Večina občanov ga je shranila v plastičnih posodah, kjer zlahka pride do samovžiga. Statična elektrika se pojavlja tudi pri pretakanju bencina in tudi tu potem nastane samovžig. V številnih kletnih prostorih so si posamezniki vzgradili neustrezno električno napeljavo ter električne priključke, ki so ob skladiščenju bencina še toliko bolj nevarni. Dogovorjeno je. da bo letošnjo akcijo NNNP 82 vodila gasilska zveza, člani gasilskih društev pa bodo pregledali več stanovanjskih in drugih 'objekt o v v druž9enem in zasebnem sektorju ter ugotavljali tudi takšne požarno varnostne pomanjkljivosti in kar najstrožje kaznovali. V primeru skladiščenja naftnih derivatov, bo požarno varnostni inšpektor ukrepa! po 202. in 214. členu ZUP ter po 240. členu Zakona SRS. ki smo ga objavili v u vodu tega članka. Šoštanj Na rob Planinski roži Zadnja leta ima kulturne prireditve v Šoštanju na skrbi Kulturni center Ivan Napotnik iz Titovega Velenja, ki nam je za lansko sezono namenil dve taki prireditvi. Letošnja gledališka sezona se je pričela z uprizoritvijo operete Ra-"1 dovana Gobca ,.Planinska roža" v izvedbi Kulturno unetniškega društva iz Žalca. Čeprav so tovrstne prireditve običajno zelo dobro obiskane, je bila dvorana v nedeljo, 17. oktobra popoldne, zasedena le dobro polovico. Vzrok za to je vsekakor pomanjkljiva propaganda in pa neprimeren čas, ob 16. uri, ko gredo ljudje v lepem vremenu zaradi ozimnice na-deželo. Običajno je za takšno množično kulturno prireditev bil izobešen tudi velik transparent pri Kajuhovem domu, ki ga pa za to gostovanje ni bilo. Izobešenih je bilo le nekaj plakatov, vsekakor prepozno. Tednik Naš čas je sicer objavil precej izčrpen prispevek o tej opereti, žal pa je bilo napisano, da bo gostovanje v soboto namesto v nedeljo in še brez navedbe ure. Vsekakor zelo pomanjkljivo in površno ter napačno informiranje je vzrok, da dvorana ni bila polna kot bi si izvajalci to zaslužili, še zlasti pa je zaskrbljujoče to, da se prireditve niso udeležili predstavniki domače Svobode in prosvetni delavci, ki so bili nekoč nosilci tovrstne dejavnosti, krajevnih organizacij ter končno glasbeniki in Pripis uredništva Prispevek o gostovanju KUD Žalca z naslovom ,,Opereta Planinska roža" smo dobili od Kulturnega centra Ivan Napotnik. V članku so resnično zamenjali nedeljo za soboto, (datum pa je bil pravilno naveden). Prireditev pa je bila točno napovedana na zadnji strani pod rubriko KAM? KDAJ?, pevci, ki bi jim to prfc njihovem udejstvovanju vsekakor koristilo — da o amaterski solidarnosti niti ne pišem. Do sedaj je ob takih gostovanjih predstavnik organizatorja ali krajevne skupnosti pozdravil nastopajoče in jim zaželel dobrodošlico, tokrat pa je to odpadlo, čeprav -menim, da bi si zbor nastopajočih amaterjev iz Žalca in drugih krajev to zaslužil. Prav tako je bilo zelo nerodno tudi to, da se na koncu izvajalcem nihče ni zahvalil za izreden kulturni užitek, ki so nam ga nudili, Seveda pa bi bilo prav in lepo, če bi jim po dolgem in večkratnem aplavzu nekdo od organizatorjev ali domačinov poklonil košarico cvetja v znak zahvale za njihov trud. Tako pa so vse te lepe geste odpadle, kar me je zelo zabolelo in še marsikoga drugega tudi, ker vsi skupaj tako malo cenimo domača kulturna prizadevanja. Saj gre končno za izredno lep primer požrtvovalnega kulturnega in množičnega ljubiteljskega delovanja iz sosednje občine. Zalčanom in hkrati vsem ostalim izvajalcem ter režiserju in dirigentu pa za njihov trud in velik uspeh, ki so ga pri občinstvu dosegli z opereto Planinska roža, iskrene čestitke in še mnogo uspeha pri nadaljnjih gostovanjih v drugih krajih. V. K. prav tako pa tudi nekajkrat med sporočili radia Titovo Velenje. V Kulturnem centru Ivan Napotnik so nam povedali, da so uro predlagali predstavniki šoštanjske Svobode in da so o prireditvi obveščali tudi preko ljubljanskega radia, poleg tega so izobesili 30 plakatov in še transparent. Turistično olepševalno društvo Zlati grb Šoštanja za 80-letnico Šoštanj je staro mesto, bogato z raznovrstno kulturno in društveno dejavnostjo. Med najstarejše društvene organizacije sodi vsekakor Turistično in olepševalno društvo, ki slavi letos 80-letnico obstoja in delovanja. V poletnih mesecih je društvo v počastitev visokega jubileja organiziralo več uspelih poučnih izletov, še zlasti pa več prireditev v turističnem tednu ob proslavljanju krajevnega praznika. Za zaključek pa so pred dnevi v domu kulture v Šoštanju pripravili osrednjo proslavo z bogatim kulturnim programom, na kateri so podelili tudi zlati grb mesta Šoštanja naslednjim družbeno-poli-tičnim organizacijam, ustanovam. delovnim kolektivom in posameznikom: krajevni sku- pnosti. Termoelektrarnam. Ka-juhovemu domu. Kajuhovi šoli. taborniškemu odredu Pustega gradu, delavski godbi Zarja in ribiški družini Paka. Med posamezniki pa so to visoko priznanje prejeli Zoran Vudler, podpredsednik Celjske turistične zveze in Janko Prislan, oba iz Celja, za njuno dolgoletno pomoč društvu. Iz Šoštanja pa Miloš Volk, Stane Dolar. Rado Kasesnik. Marija Uršnik. Milka Uršič. Milan Novak. Franjo Mašek. Štefan Szabo. Janez Erhart in Viktor Kojc. Š temi priznanji se je društvo oddolžilo _vsem, ki so dolga leta sodelovali in kakorkoli pomagali pri razvoju in napredku Šoštanja. V. K. „NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o., Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. ,,NAŠ CAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot Štirinajstdnevnik ,,Šaleški rudar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. marca 1973. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-316,850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 360 dinarjev (za inozemstvo 720 dinarjev). Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge organizacije združenega dela, de- lovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike pa znaša 600 din in je vplačljiva vnaprej. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za ,,Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacijo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 21. oktobra 1982- ★ Titovo Velenje_ |Z DELOVNIH ORGANIZACIJ __._fiaŠ Č8S ★ stran 3 Inventivna dejavnost vobčini Velenje DO EKO — tozd Serijska proizvodnja Storiti še več kot doslej V organizacijah združenega dela Šaleške doline se v zadnjih letih vse bolj zavedajo pomena množične inventivne dejavnosti. Odbora za inovacije pri občinski raziskovalni skupnosti in občinskem svetu zveze sindikatov sta letos že petič poslala organizacijam združenega dela v občini vprašalnik o inventivni dejavnosti. Za takšno ugotavljanje stanja na področju množične inventivne dejavnosti so se odločili, ker v preteklosti ni nihče redno zbiral teh podatkov. Prav tako je bilo tudi premalo materialnih kot moralnih spodbud inovatorjem za njihovo delo. Prvič so / občini ugotavljali stanje na tem področju pred šestimi leti in nato vsako leto doslej. Vsako leto za dan inovatorjev (12. oktober) pa podelijo tudi nagrade in priznanja inovatorjem, ki so s svojo dejavnostjo prispevali k povečanju delovne produktivnosti, porastu dohodka, boljši varnosti pri delu in organizaciji dela, ustvarjalnosti ter tudi k boljšemu varstvu okolja. Ob letošnji slovesni otvoritvi razstave o dosežkih na tem področju, v avli skupščine občine Velenje so med drugim poudarili, da je spodbijanje in nagrajevanje te dejavnosti še posebej umestno v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah in da je treba k prizadevnemu sodelovanju in razreševanju odprtih vprašanj na tem področju pritegniti čimveč delavcev. Še bolj je potrebno utrjevati prepričanje, da je tudi s pomočjo množične inventivne dejavnosti mogoče izboljšati delo in gospodarjenje v vsakem okolju. To mora postati usmerjena organizirana dejavnost, opredeljena tudi v srednjeročnih razvojnih načrtih. Obenem si morajo v vseh okoljih prizadevati, da bi na tem področju storili še veliko več kot doslej. V letu 1976, ko so prvič začeli ugotavljati stanje na tem področju, je bilo v občini 108 prijavljenih predlogov. Od tega je bilo 63 realiziranih (uporabljenih v proizvodnji), čista gospodarska korist je znašala 18,6 milijona dinarjev, 231 tisoč dinarjev pa so v letu 1976 izplačali v obliki posebnih nadomestil in enkratne nagrade. V letu 1981 je bik) že 282 prijavljenih predlogov, od tega 154 realiziranih. Njihova gospodarska korist je znašala nek^j več kot 85 milijonov dinarjev, izplačali pa so, v obliki posebnih nadomestil in enkratne nagrade 1,95 milijona dinarjev. Tako je imelo gospodarstvo v obdobju 1978-81 za približno 246 milijonov dinarjev čiste gospodarske koristi. To je vsekakor pomembno, vendar pa s tem še ne smemo biti zadovoljni. V prihodnje si bo treba v občini na vseh ravneh prizadevati, da bo ta dejavnost postala še bolj množična oziroma kot smo slišali ob otvoritvi 3. razstave inovacij v avli občinske skupščine za dan inovatorjev, da bi na sto zaposlenih dobili vsaj deset prijavljenih predlogov. Treba pa bo izboljšati tudi pravilnike o tej dejavnosti, pri tem zagotoviti boljše nagrajevanje dosežkov, skrajševanje časa reševanja predlogov, komisije je treba imenovati v vseh ozdih, po potrebi ustanoviti ali razširiti službe za reševanje inovacij, zagotoviti boljše kreditne in davčne pogoje, ustanoviti aktive inovatorjev itd. Pomembno je tudi moralno spodbijanje te dejavnosti. Tako so na ravni občine letos pripravili že tretjo razstavo inovacij, na kateri so prvič predstavili tudi razi-skovalno-razvojne dosežke iz posameznih organizacij združenega dela in hkrati tudi prvič v občini podelili priznanja za dosežke na področju razvojno raziskovalne dejavnosti in najuspešnejšim toz-dom na področju množične inventivne dejavnosti. Tej, razstavi na rob morda le še to: na njeni slovesni otvoritvi združeni s podelitvijo priznanj in nagrad inovatorjem skorajda ni bilo poslovodnih delavcev. Upamo, da z odsotnostjo niso želeli pokazati svojega mačehovskega odnosa do te dejavnosti. S. V TGO Gorenje — tozd Pralna tehnika Inventivna dejavnost še množičnejša V temeljni organizaciji združenega dela Pralna tehnika so se že dalj časa zavedali pomena inventivne dejavnosti, vendar pa želje-nih rezultatov na tem področju nikakor ni bilo. Da morajo vendarle nekaj doseči, jim je narekovala tudi zelo iztrošena oprema. Prav zato so izhod videli v večji vlogi inventivne dejavnosti. »Januarja letos je delavski svet tozda razpisal trimesečno akcijo z naslovom Predlagaj nekaj koristnega. Akcija je naletela med Franc Kos: „V inventivno dejavnost moramo pritegniti še več zaposlenih." delavci na izredno ugoden odziv in kar na 13 zaposlenih smo dobili predlog za izboljšavo določenega dela procesa proizvodnje. To je nadvse ugodno, če upoštevamo, da beležimo v celotni Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje le en predlog na 52 zaposlenih,« nam je povedal VODJA TOZDA FRANC KOS. Trimesečno akcijo, med katero so sprejeli kar 52 koristnih predlogov, so sicer v tozdu že zdavnaj končali, vendar pa s tem ni zamrla skrb in prizadevanje za nadaljnje pospeševanje inventivne dejavnosti. Z enako intenzivnostjo poteka še naorej. Dogovorili so se tudi,, da bodo sleherni predlog, nagradili do višine tisoč dinarjev. Vsak predlog, ki ga posebna strokovna komisija spozna za koristnega pa nagradijo po pravilniku o inventivni dejavnosti. Lani so v tem tozdu zabeležili 27 koristnih predlogov. Z njimi so prihranili 1.6 milijona dinarjev. Letošnji prihranki pa so dosegli že vrednost šest milijonov dinarjev. V primeijavi z lanskim letom je to vsekakor spodbudna številka. V množično inventivno dejavnost se vključujejo delavci različnih struktur. Tako so med ino-vatoiji tako nekvalificirani delavci kot delavci s strokovno izobrazbo. Marsikje je postopek od same zamisli izboljšave do njegove uresničitve v praksi precej zamotan, tako da si delavci že zaradi tega ne prizadevajo, da bi določeno zadevo izboljšali. Po besedah Franca Kosa so v Gorenju ta postopek zelo poenostavili. Predlani so sprejeli samoupravni sporazum o inventivni dejavnosti, ki točno določa, kako poteka postopek prijave. Zavedajo se, da je pomembna tudi materialna spodbuda. Kot smo že omenili nagradijo vsak predlog ne glede na to ali ga koristno uporabijo v delovnem procesu. Za izboljšavo pa prejme inovator tudi približno deset odstotkov gospodarskega prihranka. Tozd Pralna tehnikaje dobil olj •letošnjem dnevu inovatoijev skupaj s tozdom Serijska proizvodnja (RŠC) enakovredno nagrado kot najuspešnejši tozd na področju množične inventivne dejavnosti v preteklem letu v velenjski občini. »Ta nagrada nas bo spodbujala, da bomo temu področju tudi v prihodnje namenjali kar največjo pozornost. Vnašem srednjero-nem načrtu sicer načrtujemo, da bi zamenjali sedanjo iztrošeno opremo, verjetno pa te naloge ne bomo mogli uresničiti v pričakovanem obsegu. Prav zato bomo tudi v prihodnje pospeševali inovacijsko dejavnost, saj se zavedamo, da imajo delavci na posameznih delovnih mestih bogate izkušnje, na podlagi katerih se jim porodijo tudi zelo koristni predlogi za izboljšanje proizvodnega procesa. Zadovoljni smo, ker je inventivna dejavnost v našem tozdu v razmeroma kratkem času pritegnila toliko delavcev in prepričan sem, da bo postala še bolj množična.« V Tozdu Pralna tehnika so zaposleni 703 delavci. Po letošnjem proizvodnem načrtu naj bi naredili 335 tisoč pralnih strojev, od tega 190 tisoč za izvoz. Največjih prodajo v Avstrijo, Zvezno republiko Nemčijo, Francijo, Dansko, Norveško in Italijo. V zadnjem času izvažajo pralne stroje tudi v dežele v razvoju, svojo trgovino imajo tudi v Avstraliji. Dobro sodelujejo tudi z Alžirijo, kamor naj bi še v tem letu izvozili 20 tisoč pralnih strojev, enako količino pa tudi na Poljsko. Konkurenca na tržišču je seveda zelo velika, prav zato namenjajo vso pozornost kakovosti svojih izdelkov. V pralne stroje vgrajujejo elektronske dele. Takšen je pralni stroj z 800 obrati, ki iztisne iz 5 kg perila 2 1 vode več kot običajen stroj. Ti stroji porabijo tudi manj energije in. so manj hrupni, " Izdelujejo tudi stroje z varčevalnim programom. Pri pranju porabijo manj vode in s tem seveda tudi manj energije. V tozdu Pralna tehnika vidijo prihodnost v tekočih praških. Takšni stroji naj bi imeli posebno napravo, ki bo sama odmerjala količino potrebnega praška. Predvidevajo, da bodo že prihodnje leto začeli redno izdelovati stroje za sušenje perila. Na leto naj bi jih naredili približno 30 do 50 tisoč. Proizvodni načrt za letos je bil zelo optimističen. Pri njegovem uresničevanju pa so naleteli na nekatere težave, tako da menijo, da ga bodo lahko uresničili le 95 odstotno. V teh dneh se na ravni delovne organizacije dogovarjajo, da bi do konca leta delali še šest sobot, da bi v kar največji meri izpolnili načrtovano proizvodnjo. Nagrade in priznanja RA Z1SKO V A LNO-RA Z VOJNA DEJ A VNOST: I. nagrado za mehanizirano križišče so prejeli Vinko Gon-stenčnik. Jože Hribar, Franc Cevzar. Jože Čepin, SlaneCevzar, Zoran Pakaški (Rek-delovna organizacija RLV). Anton Draž.'Vinko Grm, Tomaž Štrancar (Rek-DO Eso) ter Peter Bezgovšek (Rek-DSSS). MNOŽIČNA INVENTIVNA DE-JA VNOST — /. nagrada — izdelava demontažne komore, avtorji tehnične izboljšave: Jože Cepin. Ivan Velunšek. Ivan Črep in Marjan Praznik (vsi RLV). Priznanja za inovacije s področja množične inventivne dejavnosti za leto 1982 so v občini prejeli Božo Podpečan (RŠC-tozd Serijska proizvodnja). Jože Lipnik in Jože Forštijer (RLV). Branko Uranjek (Gorenje TGO-lozd Orodjarna). Zoram Nilič (RŠC—tozd Tehniloška prema). Na področju USTVARJALNOSTI POSA MEZNIKO V izven ozd je prejela prvo nagrado samostojna ohrtnica Vladku Kaiser. TOZDA PRALNA TEHNIKA (GORENJE TGO) IN SERIJSKA PROIZVODNJA (RŠC) pa sta prejela enakovredni priznanji kol najuspešnejša na področju množične inventivne dejavnosti. Z inovacijami do boljših rezultatov Že leta v svetu dajejo razvoju inventivne dejavnosti poseben pomen. Zlasti v razvitih deželah so kaj kmalu spoznali velike prednosti, ki jih prinašajo prizadevanja na tem področju. Tudi pri nas je predvsem v zadnjih letih dozorelo spoznanje, da bomo le z izdelki, izdelanimi na osnovi lastnih raziskav in spoznanj, uspešni. Mačehovski odnos do množične inventivne dejavnosti se je v marsikateri delovni organizaciji naše doline povsem spremenil. Do spoznanja, kako pomembna je inventivna dejavnost, so prišli tudi zaposleni v defovni organizaciji EKO, tozdu Serijska proizvodnja. »Vsak prihranjen dinar nam v teh časih pride še kako prav.« so si dejali in bolj organizirano pristopili k množični inventivni dejavnosti. »Za našo proizvodnjo je značilna velika akumulacija, ki v našem kolektivu od lanskega januarja počasi upada. To pa je bil zagotovo tudi eden od glavnih razlogov, da smo do množične inventivne dejavnosti povsem spremenili odnos. Nekako pred petimi leti smo temu področju začeli namenjati več pozornosti. Najprej smo se lotili pravilnikov uredili nagrajevanje in vse kar sodi zraven. Za vse iz-menovodje, obratovodje in vodje služb smo pripravili seminar, na katerem smo se seznanili z možnostmi, ki jih daje inventivna dejavnost. Nad celotnim delom na tem ustvaijalnem področju bdi komisija za množično inventivno dejavnost. Pomemben deležk bolj organiziranemu pristopu in tako širokemu razmahu pa ima tudi sindikat,« je povedal direktor tozda Serijska proizvodnja EDVARD FENKO. Organizirana dejavnost prinaša nove težave. Ž njimi so se »spopadli« tudi zaposleni v tem tozdu.« Naj več težav smo imeli pri reševanju prijav inovatorjev. Vsaj v začetku smo bili premalo odločni. Pot od prijave inovacije do uresničitve zamisli, je bila precej dolga. Sedaj smo zaposlili na tem področju profesionalca in rešili že kopico težav. Tudi pravilnik je potrebno kar najhitreje dopolniti, saj so razmere povsem drugačne. K tako širokemu razmahu rao-žične' inventivne dejavnosti je v Prizadevajo si, da bi čim bolj izpolnili načrtovano proizvodnjo naši leiiicijui organizaciji pripomoglo nagrajevanje in pogovori na sestankih samoupravnih organov in drugih organizacij. Težav nam še vedno ne manjka, zato bomo morali inovatorstvu v prihodnje namenjati še vedno več skrbi,« je poudaril Predsednik komisije PETER KLEMENŠEK. Največ izboljšav v tem tozduje s tehnološkega področja. Avtoiji prijavljajo inovacije za orodja, stroje za serijsko proizvodnjo. Manj je organizacijskih. Zanimiva je izobrazbena struktura avtorjev. Med njimi je največ kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev. Petletne izkušnje in prizadevanja so jim prinesla že prve uspehe. V obdobju, odkar je pričela delati komisija za inventivno dejavnost, so evidentirali že čez 100 prijav. Od tega so 90 odstotkov koristnih predlogov na avtorjevo pobudo preizkusili že v praksi. »Lani so nam inovacije prinesle milijon 830 tisoč dinaijev ocenjene in izračunane gospodarske koristi. Od te vrednosti so inovatoiji prejeli le tri odstotke denarnega nadomestila, kar je zelo malo. Republiško povprečje je namreč mnogo višje,« je povedal Peter Klemenšek. V delovni organizaciji EKO, tozdu Serijska proizvodnja bodo s prizadevanji na področju množične inventivne dejavnosti nadaljevali tudi v prihodnje, saj jim krepko pripomorejo k dobrim delovnim rezultatom. Dela so se lotili že sedaj. Pripravili so širšo akcijo z naslovom Vsak delavec tozda eno inovacijo ali koristen predlog v letošnjem letu. Z njo želijo spodbuditi zdravega tekmovalnega duha med oddelki. Seveda pa se bo z njo inventivna dejavnost še razširila. Želimo si, da bi našim delavcem povedali o čem naj bi razmišljali. V tozdu Serijska proizvodnja naj bi bila množična inventivna dejavnost bolj programirana. Predpogoj pa so seveda izdelani pravilniki in sistem nagrajevanja. Da smo se dela lotili s prave strani in da smo na pravi poti, nam je potrdilo tudi priznanje za najuspešnejši tozd na področju množične inventivne dejavnosti ob letošnjem dnevu inovatorjev,« je dejal na koncu predsednik komisije za inventivno dejavnost Peter Klemenšek. Zavedajo se pomena inventivne dejavnosti Božo Podpečan Med nagrajenci naše občine s področja množične inventivne dejavnosti je bil tlidi Božo Podpečan iz delovne organizacije Rudarski šolski center — lozd Serijska proizvodnja. Naša novinarska radovednost in zvedavost seveda ne bi bila potešena. če ga ne bi ob tej priložnosti obiskali na delovnem mestu, ga povprašali o tem in onem. predvsem pa o inovatorstvu. Že prvi hip smo spoznali.-da imamo »opravka« z dobrim delavcem, ki ljubi svoj poklic in ga z zadovoljstvom opravlja. Našli smo ga sredi dela. »Moje delovno mesto je v laboratoriju, nekakšni natančni merilnici. kjer delamo preizkuse, testiramo izdelke, skratka izvajamo vse vrste mer i le v razen električnih. Sem vodja te majhne delavnice.« je začel pripovedovati. <>Na Rudarskem šolskem centru sem se zaposlil leta 1966. Po rodu sem Velenj-čan. Po končani osnovni šoli sem se šel učil za strojnega ključavničarja. V Vsaka izboljšava je dobrodošla delu. ki ga opravljam, sem našel svoje zadovoljstvo, zalo v njem še vedno vztrajam.* Kot pravi Božo Podpečan. namenjajo množični inventivni dejavnosti v njegovem delovnem kolektivu vedno več skrbi. Le kako ne. saj jim marsikatera izboljšava prinaša precejšnje gospodarske koristi. Raziskovanja, iskanju novih tiložnosti za skrajšanje delovnega postopka se lotevajo ludi nekvalificirani delavci. In prav je lak o. c Spoznanje, kako pomembna je inventivna dejavnost, je dozorela tudi v glavah mojih sodelavcev. Vsi smo člani lega kolektiva, vsi si prizadevamo doseči kur najboljše delovne rezultate, zato se moramo trudili kar se le da. "Več glav več m<. pravi star pregovor. Vsaka izboljšava. j>a naj bo še tako majhna, je dobrodošla.<• Prizadevanja sindikata in komisije v " temeljni organizaciji Serijska proizvodnja. so spodbudila in navdušila marsi- koga. da se te pričel ukvarjali s tem delom. Tudi Boža Podpečana. >>Ze prej sem se malo dbavil« z delom na tem ustvarjalnem področju. Nekoliko resneje sem se lotil dela prav v zadnjem letu. Morda pa bom le kaj pametnega ipogrunlal«, sem si dejal. Tudi delovne naloge same so me silile k iskanju novih možnosti. Potreba po napravi za merjenje vzemti se je v našem tozdu kazala že nekaj let. saj smo morali za določene meritve iskali usluge izven delovne organizacije. S tem pa smo porabili precej časa. Razmišljal sem o tem in začel z inovatorskim delom prav tu. Odpisani stroj, ki je služil za preizkus orodja, sem predelal v napravo za merjenje vzmeti. Poleg tega pa lahko z njo merimo še kaj drugega. Vse potrebno. od ideje do preizkusa v praksi, sem opravil sam. Za napravo pa sem potreboval le nekaj mesecev.« je povedal Gospodarska korist inovacije Boža Podpečana za temeljno organizacijo Serijska proizvodnja je precejšnja. Kar 40 tisoč deviznih dinarjev jim je ostalo v žepu. To pa v teh časih le ni kar tako. Napravo za merjenje vzmeti bi morali uvoziti. ■>Pa še čisto namenska je. saj bi iuliko z njo merili le vzmeti. Možnost uporabe na moji napravi pa je mnogo širša. Sedaj imamo lak stroj doma. Odpadla je vsaj ena precejšnja naložba.«je ponosm dejal. Kaj lahko ub koncu še zapišemo? Da se bo Božai,še naprej ukvarjal z množično invihtivno dejavnostjo, pomagal pri iskanju novih možnosti sodelavcem in prepričani smo. da se bo morda čez leto ali dve znova »znašel« med nagrajenci. Priznanje, ki ga je prejel ob letošnjem dnevu inovatorjev, ga je spodbudilo, znova navdušilo za lako pomembno dejavnost kot je inova-lorslvo ter mu vlilo novih moči za ustvarjalno delo na tem področju. T. P 4. stran ★ HSS CS5 OD TU IN TAM Titovo Velenje * 21. oktobra 1982 Prireditve Koncert komornega orkestra Boljšoj teatra V razvitejših deželah sveta, kjer je elektronika prodrla že na mnoga področja življenja in dela, je teleteks že star znanec televizijskih zaslonov. Kaj kmalu pa se bo tem državam pridružila tudi Jugoslavija. KAJ JE TELETEKST? To je novi informacijski sistem, ki se uporablja za širjenje že obstoječega televizijskega omrežja. Velika Britanija in Francija, kjer je pravzaprav začetek tega, imata že dodobra razvito to tehniko. Teletekst, imenovali bi ga lahko tudi elektronski časopis, prihaja do gledalcev v obliki strani izpisanih na zaslonu televizisjkga sprejemnika. Strani pa izberemo s pomočjo daljinskega upravljalnima. IN KAKO DELUJE NOVI INFORMACIJSKI SISTEM? Signale teleteksta prenaša oddajnik v času, ko se žarek, ki izpisuje televizijsko sliko, vrača v začetni položaj po izpisanih vseh vrsticah. Tak preskok žarka se ponavlja petdesetkrat v sekundi. V tem času televizijski signal ne vsebuje nobenih informacij o sliki. Zato je mogoče ta čas uporabiti za prenos različnih drugih signalov, kot so preizkusni signali za merjenje televizijskega omrežja med oddajami, signali, ki prinašajo novice o točnem času ter signale teleteksta. Oddaje novega, ponekod že uveljavljenega novega informacijskega sistema, tečejo vzpore-. dno z normalnim televizijskim sporedom. Stran teleteksta je sestavljena iz 24 ali 25 vrstic, ki lahko vsebujejo vsaka po 40 znakov (črke. številke ali grafični znaki). Lahko so v' barvah, prav tako pa je mogoče spreminjati barvo, ozadja. Za sprejem teleteksta mora biti televizijski sprejemnik opremljen s posebnimi vezji, tako imenovanim deko-derjem za teletekst. V svetu trenutno obstajajo štirje sistemi teleteksta. Tudi v Jugoslaviji že tečejo prve poskusne oddaje. Novi medij pri nas razvijata radio televiziji Zagreb in Sarajevo, in sicer sistema, ki so ju razvili strokovnjaki v Veliki Britaniji in Franciji. V prizadevanju za kar najhitrejši sprejem novega informacijskega sistema pri nas so se pridružili tudi delovne organizacije sozda Gorenje. Zaposleni v velenjski delovni organizaciji Raziskave in razvoj, se »ubadajo« z napravami za oddajanje teleteksta od januarja preteklega leta. Gorenje je za poskusno sprejemanje tega elektronskega časopisa po sistemu tako imenovanega fiksnega formata, razvitega v Veliki Britaniji, dalo na voljo 50 svojih sprejemnikov. Razveseljivo je to, da je za sprejem teleteksta mogoče prirediti večino novejših sprejemnikov Gorenja. Med že izdelanimi televizorji pa so nekateri že opremljeni z dekoder-jem za teletekst. Kot pravijo strokovnjaki velenjske delovne organizacije Raziskave in razvoj, se bodo pri nas takšni sprejemniki pojavili na prodajnih policah že leta 1985. Zanje pa bo treba odšteti le nekaj več dertarcev kot za barvne televizijske sprejemnike. T. P. Komorni orkester Boljšoj teater sestavljajo koncertni mojstri znanega velikega orkestra Boljšoj teatra iz ZSSR in deluje kot samostojni umetniški kolektiv. Njegova posebna vrednost je na visoki profesionalni višini tako celotnega ansambla kot vsakega posameznega glasbenika. Med temi solisti so tudi dobitniki najvišjih diplom in prvih mest; Sergej Grišenko. je dobitnik diplome na tekmovanju v Helsinkih, Dmitrij Miler pa je dobitnik diplome na Vsesovjetskem tekmovanju. Komorni orkester Boljšoj teater stalno nastopa na odru Boljšoj teatra v SSSR, v moskovskih koncertnih dvoranah, dobro pa je poznan tudi v Pribaltiških državah. Romuniji in Bolgariji. Njegovi koncerti so redno razprodani. Celotna svetovna glasbena kritika ga je doslej že večkrat ocenila najvišje. V Jugoslaviji so že nekaj tednov na daljši turneji s celotnim velikim orkestrom Boljšoj Tovarna usnja Šoštanj že mnogo let nazaj pripravlja vsakoletna srečanja za svoje upokojenke in upokojence. Letošnjega so pripravili v petek, 15. oktobra. Deležni shio bili prisrčnega sprejema, tudi rdečih nageljnov ni manjkalo. Veseli smo bili tolikšne pozornosti, kasneje pa smo si ogledali še delovne prostore. Kaj naj zapišem? Povsod teče delo nemoteno, marljivi delavci in delavke opravljajo ' svoje delo veselih obrazov in prizadevno, s pridom uporabljajo pridobljeno znanje, delovna disciplina in čistoča sta na visoki ravni. S stiskom rok in obljubo, da se prihodnje leto spet vidimo, smo se poslovili od njih. Preselili smo se v prostore družbene prehrane. Pozdravne be- teatra. ki je pred nedavnim navdušil tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer je požel največja priznanja. Na koncertu v Titovem Velenju bo Komorni orkester izvajal naslednja dela: A. Corelli: Concerto grosso, op. 6. št. 3. v c molu, A. Corelli: Concerto grosso, op. 6. št. 8, v g molu. solisti: Sergej Grišenko, violina, Georgij Panjuškin, violina, Dimitrij Miler, violončelo, J. N Hummel: Koncert za trubo in komorni orkester v Es duru solist: Timofej Dokšicer, A. Borodin: Nokturno, P. I. Čajkovski: Sere-nada za godalni orkester, op. 48 v C duru. Namesto napovedanega dirigenta Jurija Simonova bo na koncertu v Titovem Velenju dirigiral Mihail Libster, ki je prav tako veliko in znano ime1 v sovjetski glasbeni umetnosti. Vstopnice po 80— din prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju ter eno uro pred koncertom. Za šolsko mladino je 50 % popust pri nakupu vstopnic. sede nam je povedal Herman Lešnik, ki je hkrati orisal tudi uspehe in probleme, s katerimi se srečujemo v tovarni. Med drugim je dejal: ,,Smelo gledamo v prihodnost. Težave bomo premagali." Tudi mi jim to iskreno želimo. V imenu upokojencev se je za srečanje zahvalil Franc Slapar. Pripravili so nam zakusko, ob koncu srečanja pa je zadoneia tudi harmonika. Zaplesali smo vsi, stari in mladi, ne giede na težave s hrbtenico ali revmo. V imenu vseh upokojencev se zahvaljujem kolektivu za pozornost, prav tako pa si v imenu vseh želim, da se prihodnje leto spet srečamo. Rudi Klanfer GorenieTGO — sektor medicinske opreme V začetku prihodnjega leta kar trije novi izdelki Na letošnjem sejmu elektronike je poleg nekaterih aelovnih organizacij tovarne sozda Gorenje sodeloval tudi sektor medicinske opreme iz Titovega Velenja. Proizvodnja medicinskih pripomočkov je v tej delovni organizaciji stekla pred dobrimi štirimi leti. »Vključitev v znanstveno raziskovalno delo inštituta Jožef Štefan, kliničnega centra, fakultete za elektroniko nam je prinesla- željene uspehe. Delo teh strokovnjakov sedaj v praksi uspešno dokončuje Gorenje, ki te zdravstvene pripomočke spravi na tržišče. Izkušnje štirih let so nam potrdile pravilnost naše odločitve. Do danes smo »osvojili« 12 izdelkov, ki so nam pokazali pot, po kateri moramo stopati v prihodnje. Potrebe na tržišču so velike, zato se nam vsem težavam navkljub obetajo boljši časi,« je pričel pogovor vodja razvoja sektorja medicinske opreme Dane Knez in nadaljeval: »Naše izdelke delimo v tri skupine. V prvo sodijo funkcionalni in terapevtski stimulatorji živčno mišičnih struktur. Drugo skupino predstavljajo stimulatoiji za preprečevanje urinske inkontinence, v tretji pa so diagnostični sistemi na mikroračunalniški osnovi. Na vseh teh pripomočkih smo že prestali vse otroške bolezni, hkrati pa se na njih še vedno učimo in izpopolnjujemo.« Razvojni program sektorja medicinske opreme je jasno začrtan in do podrobnosti proučen. Gorenjski strokovnjaki predvidevajo, da bodo v prihodnje izdelali zdravstvene pripomočke že prej naštetih skupin celoviteje, ali z drugimi besedami z novimi proizvodi z medicinskega področja zaokrožili ponudbo.« Pri funkcionalnih in terapevtskih stumulatorjih smo naredili celo korak dalje. Izdelali smo implati-bilne sisteme, ki zahtevajo drugačne delovne postopke pri proizvodnji samega pripomočka in njegovi sestavi,« je poudaril Dane Knez. 2e konec tega leta ali v začetku prihodnjega se bodo na domačem in tujem tržišču pojavili kar trije novi medicinski izdelki Gorenja. Nevrobol je že eden od novitet, ki bo s preizkušenimi parametri električnih impulzov zmanjšal ali povsem odpravil občutek bolečine. Skolifer, predstavnik te skupine, s pomočjo električnih držaljajev ojača mišice okoli hrbtenice. Tako bo mogoče odpraviti ukrivljenost hrbtenice, ki jo največkrat povzroča slaba drža, zlasti pri otrocih. Tudi za bolnike z večjimi težavami urina se obetajo boljši časi. "Na tržišču bodo lahko kaj kmalu kupili nov pripomoček za zdravjenje zahtevnejših oblik urinske inkontinence, kot je diagnostično testiranje električne stimulacije urinskega trakta. Za marsikaterega bolnika bo nepogrešljiv nov terapevtski in diagnostični aparat z zelo širokim spektrom površinske električne stimulacije. Razveseljivo pa je predvsem to, da bodo lahko vsi ti pripomočki s svojo zahtevnostjo uspešno zamenjali marsikateri uvozen izdelek. Zanimiv je način delovanja obeh platibilnih sistemov; prvega bodo lahko uporabljali vsi tisti bolniki, ki imajo prizadete noge (pripomoček jim bo pomagal pri dviganju stopal), drugi pa bo služil za odpravljanje epileptič-nih napadov. Oba medicinska aparata se lahko kirugško »vsadi-ta« na željeno mesto. Njuna življenjska doba je neomejena, saj zamenjava njunih baterij čez nekaj let ni potrebna. Polnita se namreč z radijskimi valovi, kijih predvaja neka zunanja energija. Z naštetimi novostmi se zaposle- ni v sektorju medicinske opreme še zdaleč niso zadovoljili. Kot pravijo, so še posebej ponosni na mikroračunalnik za avtomatično analiziranje elektrokardiogra-mov pri obremenitvenem testu z možnostjo priklopa na katerikoli elektrokardiograf k temu analizatorju. Najnovejši izdelek, imenuje se MAE 101, že proizvajajo. K temu pa bodo kmalu dodali še osemkanalni opazovalnik, na katerem bo mogoče opazovati časovne poteke različnih bioelek-tričnih signalov. V prizadevanja, zmanjšati uvoz in povečati izvoz, se po svojih močeh vključujejo tudi zaposleni v sektorju medicinske opreme. Uvoz so zmanjšali kar za tretjino. Uvažajo le še 30 do 40 odstotkov potrebnega materiala. Vendar bo tudi tega kaj kmalu zamanjal domač. Razvojni načrt do leta 1985 je precej obsežen, predvsem pa zahteven. S tako hitrimi moraki bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Vse svoje delo bodo namenili izdelovanju dvokrialnega pro-tibolečinskega stimulatorja, ki bo novo »orožje« za preprečavanje občutka bolečine. Z večkanalnim stimulatorjem za izboljšanje hoje bi radi odpravili togost enokanal-nega pripomočka. Vrhunskim športnikom bo prišel prav zdravstveni pripomoček, s katerim si bodo lahko ojačali mišice, ki jih na treningu težko aktivirajo. Svoje sposobnosti naj bi v prihodnje povečal tudi MAE 101. Se bolj izpopolnjen bo analiziral več parametrov, ki soremliaio aktivnosti srca. »To so le glavne usmeritve. Poleg tega načrtujemo še proizvodnjo urinskega mikroračunalniškega sistema za vrednotenje parametrov urodinamskih preizkusov, ki so potrebni za odkrivanje in spremljanje urinske inkontinence. Sem sodi tudi vsa periferna oprema, ki spremlja tak mikroračunalnik,« je o nadaljnih prizadevanjih zaposlenih v sektorju medicinska oprema povedal Dane Knez. Dosedanji izvozni dosežki so že sedaj nadvse spodbudni in obetajoči, saj povpraševanje za tovrstnimi izdelki na domačem in tujem tržišču veliko. Mreža prodaje se iz leta v leto širi. V Združene države Amerike so izvozili 60 aparatov, novo pot si utirajo gorenjski medicinski pripomočki v Avstriji, komplet stimulatorjev je na testiranju v Zvezni republiki Nemčiji, Italija pa se uvršča že med redne njihove kupce. Vsi do sedaj izdelani pripomočki so uspešno prestali testiranje v Sovjetski zvezi. »Naši bolniki lahko dobijo te zdravstvene pripomočke na zdravniški recept. Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje si prizadeva, da bi po vzorcu skupnosti za zdravstveno zavarovanje Slovenije tudi v drugih republikah in avtonomnih pokrajinah naše domovine te aparate prodajali kot vsa druga zdravniška pomagala. Torej, tudi za domači trg so izdelki s&torja medicinske opreme nadvse zanimivi in njihova prodaja je že kar dobro utečena. T. P. * S '■■<:■■ nnn S*£ ** H * .» •»K«**: •: EKG analizator in še nekaj drugih gorenjskih zdravstvenih pripomočkov so za marsikaterega bolnika nepogrešljivi Teletekst Elektronski časopis kmalu tudi pri nas Predstave Hamleta v Spodnjem Grabonošu V petek, 29. oktobra, ob 19.30 bo v okviru Borštnikovega srečanja gostovalo v Titovem Velenju SNG Maribor s komedijo Ivana Brešana: PREDSTAVA HAMLETA V SPODNJEM GRABONOŠU, ki jo je v prlekščino prevedel in priredil Tone Partljič. Režija: Želimir Mesaric. Igrajo: Volodja Peer, Milena Muhič, Ivo Leskovec, Minu Kjucher, Peter Trnovšek, Rado Pavalec, Marjan Bačko, Janez Klastnc in drugi. Vstopnice po 100,- din bodo na prodaj od petka, 22. okt. dalje. Koncert Marjana Smodeta V soboto, 30. oktobra ob 19. uri bo v domu kulture v Titovem Velenju koncert kantavtorja Marjana Smodeta. Vstopnice po 100 din bodo prodajali v knjižnici od 25. okt. dalje. Razstava V razstavnem prostoru Kulturnega centra »Ivan Napotnik« v Titovem Velenju je odprta pregledna razstava slik Josipa Ipavca. na temo »bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj«. Tovarna usnja Šoštanj % Srečanje upokojencev 21. oktobra 1982 * Titovo Velenje NAŠI KRAJI IN LJUDJE __naš čas ★ stran 5 FOTOKRONIKA • FOTOKROMA Vekos —Vrtnarstvo Gasilsko društvo Gorica ob Dreti Izjemni tekmovalni dosežki Člani gasilskega društva Gorica ob Dreti so nedvomno med najmarljivejšimi v mozirski občini. S sodobnim domom, -iobro opremljenostjo, razvejano društveno dejavnostjo, s svojim nesebičnim delom in z razumevanjem prebivalcev Lačje vasi, Kokarij. Pustega polja in Črete se v svoji skromnosti ne hvalijo na vsa usta. zato ljudje o njihovi uspešnosti bolj malo, zvedo. Zato pa iih na širšem področiu in 'skoraj po vsej republiki poznajo zaradi izjemnih tekmovalnih dosežkov njihovih številnih in izredno usposobljenih desetin. Društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1924. šteje danes 75 aktivnih članov, od katerih je 35 operativnih. Med nje sodi tudi ženska desetina, ob tem pa velja povedati, da so si gasilke prav letos uspele nabaviti lepe uniforme. Pozabiti seveda ne smemo na številne pionirje in pionirke ter mladinke in mladince. Danes imajo v društvu gasilski avtomobil. terensko vozilo in dve motorni brizgalni. pa tudi sicer so dokaj dobro opremljeni. Dejstvo je. da so vsi ti uspehi posledica izjemne prizadevnosti članov ter velikega razumevanja prebivalcev okoliških vasi. V začetku petdesetih let so največ pozornosti namenjali krepitvi množičnosti svojih vrst, novi člani pa so narekovali potrebo po načrtni vzgoji in usposabljanju. S tem so se pričeli resneje ukvarjati po letu 1954. rezultati njihovega dela pa so bili vidni kaj kmalu. Merilo kakovosti in usposobljenosti so tudi tekmovanja in prve dosežke na tem področju so zabeležili okrog leta 1960. Delo je bilo vse dotlej omejeno zgolj na člane, zato so se v šestdesetih letih usmerili tudi na delo z mladimi. V svoje vrste so pridobili pionirje,' kasneje mladince, leta 1978 pa z mladinkami ustanovili prvo žensko desetino v mozirski občini sploh. 2e leta 1980 so imeli dve zelo dobro usposobljeni ženski desetini. Načrtno in strokovno delo ie seveda obrodi; lo sadove, kar seje pokazalo zlasti na tekmovalnem področju. Zvrstila se je kopica nastopov v občini in izven njenih meja. V občinskem merilu so razen redkih presledkov že vrsto let najboljši. ponašajo pa se z lepimi uvrstitvami tudi na področju regije in republike. Leta 1978 so se izkazali mladinci in mladinke. Na Ravnah na Koroškem so bile mladinke re-. publiške prvakinje v vaji s hi-drantom, na republiškem prvenstvu v Brežicah pa so mladinci slavili v trodelnem napadu s štafeto. Uspešnih nastopov tudi letos ne manjka. Tekmovali so z osmimi desetinami in z enoto civilne zaščite. V občini so bili seveda spet najboljši, na regijskem tekmovanju v Žalcu so mladinke zmagale v vaji s hi-drantom. na podobnem tekmovanju v Titovem Velenju so člani zmagali v taktični vaji s štafeto. članice pa so bile druge v razno-ternosti in vaji s hidrantom. Vzrok in posledica tako zavzetega strokovnega dela je visoka kadrovska usposobljenost članstva. Trenutno v društvu delujejo 3 gasilski častniki 1. stopnje. 14 nižjih častnikov in dve častnici. Zavedati se seveda moramo, da zaradi tekmovanj niso zanemarili redne dejavnosti društva. V vaje in tekmovanja so se usmerili predvsem zato. ker želijo na področju vzgoje, izobraževanja in usposobljenosti še bolj napredovati. Tudi zaradi tekmovanj in uspehov raste zanimanje za gasilsko dejavnost, posledica tega je množičnost, iz nje pa nujno raste kakovost. Brez izjemno marljivih posameznikov, ki so z zavzetim delom za sabo potegnili še druge, vseh leh uspehov seveda ne bi bilo. J. P. Dom je prostoren, za pokale in ostala priznanja pa ie zmanjkuje prostora. Center za socialno delo Triletne izkušnje Po sprejetju zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, kije pričel v SR Sloveniji veljati leta 1977, so morale skupnosti socialnega skrbstva organizirati predzakonsko in zakonsko svetovanje. V velenjski občini so ta določila zakona, ki obvezujejo mladoporočence, da pred sklenitvijo zakonske zveze obiščejo predzakonsko svetovalnico in si pridobijo ustrezno potrdilo za matični urad pričeli izvajati 1. januarja leta 1980. Hkrati s tem pa je skupnost socialnega skrbstva prevzela v upravljanje tudi spravne poskuse, ki so v tem letu prešla iz pristojnosti sodišč na skupnosti. S povečanjem nalog so se tudi kadrovsko okrepili. Predzakonsko posvetovanje j poteka v dveh oblikah. Vsako I Marjana Celofiga sredo v tednu prihajajo v svetovalnico bodoči zakonski pari, s katerimi opravi prvi »stik« socialni delavec, ali psiholog. Pogovor je strnjen in zajema vse vidike predzakonskega svetovanja, in sicer s psihološkega, sociološkega, pravnega ter medicinskega področja. Vsako drugo sredo v mesecu popoldan pa je organizirano tudi skupinsko svetovanje, kjer se z bodočimi zakonci pogovarjajo socialni delavec, psiholog in zdravnik. Svetovanje je širše, bolj sproščeno, pa tudi bodoči zakonci se ustvarjalneje vključujejo v pogovor. Žato socialni delavci bolj priporočajo prav to obliko svetovanja. »Triletno delo svetovalnice je za nami. zato lahko govorimo že o določenih izkušnjah. Ugotavljamo namreč, daje ta oblika svetovanja bolj »gašenje požara«. Zato bi moralo podobno izobraževanje potekati že v osnovnih šolah, zlasti pa v srednjih, ko se mladostniki že ozirajo za svojimi bodočimi partnerji in gradijo medsebojne od- Zaradi vse dražje energije z nekaterimi pridelki ne morejo več konkurirati na tržišču Kot je povedal vodja proizvodnje Nande Satler pridelujejo v velenjski vrtnariji precej lončnic. Spomladi zalagajo velenjski trg s sadikami zelenjave in rož enoletnic, prizadevajo pa si tudi, da bi pridelali dovolj rezanega cvetja. Vso pozornost namenjajo v tej vrtnariji pridelavi krizamtem. Ob letošnjem dnevu mrtvih jih bodo dali na tržišče kar okoli 13 tisoč. Med številnimi vrstami krizantem je še posebej znamenita krizante-ma turner, ki jo pridelujejo samo v tej vrtnariji. Težave imajo tudi z nabavo semen zahtevnejših lončnic. Prizadevajo si sicer, da bi jih kar največ pridelali sami, vendar je potrebno semena po določenem času menjati. Takšna semena pa je potrebno največkrat uvažati. Vrtnarija pa seveda deviznih sredstev nima. Podobno je tudi z zaščitnimi sredstvi in sredstvi za razkuževanje zemlje. Le malo mladih se odloča za ta poklic. Pa še to so pretežno dekleta, ki pa se po končani vrtnarski šoli raje zaposlijo v cvetličarnah kot pa v vrtnariji. ,,Pa vendar,", je poudaril Nande Satler, ,,je poklic vrtnarja lep, če ima človek takšno delo rad. Res pa je tudi, da je bilo to delo v zadnjem času premalo cenjeno." M. Zakošek Športne igre V senci vrhunske prireditve vseh jesenskih krosov v Lajšah. je Iv nedeljo minilo tudi športno tekmovanje v krajevni skupnosti Skale Hrastovec. ki ga je organi-organizirala tamkajšnja komisija za šport in rekreacijo. Teki v krosu, tekmovanje v skoku v daljino z mesta in v metanju kamna ter pikada za krajane niso bili nič manj zanimivi kol tek v naravi za nekaj več kot tisoč I tekmovalcev za pokale Dela v Lajšak. Ta krajevna skupnost je opravičeno dobila priznanje kot najboljša primestna krajevna skupnost na področju rekreacije. Resnično jim je uspelo k tej obliki dejavnosti pritegniti vse krajane od najmlajših do najstarejših, saj se njihovih prireditev skozi leto udeleži najmanj en predstavnik vsake družine. Tudi v nedeljo se je kar precejšnje število krajanov zbralo na športno rekreativnem popoldnevu. Poleg najboljših posameznikov so nagradili tudi najstarejšega in najmlajšega udeleženca. Poleg tega pa so podelili tudi prehodni pokal soseski za največjo udeležbo. nose. Mnogokrat to opažamo tudi pri bodočih mladih parih, saj kažejo. da jim je tako govorjenje pet minut pred dvanajsto, odveč. Seveda pa vedno le ni tako, saj mnogokrat pogovor postane nadvse prijeten. Nismo le svetovalci. ampak enakopravni partnerji v pogovoru. Prav te izkušnje nam narekujejo, da spodbudimo vso družbeno javnost, zlasti pa odgovorne za vzgojo, da bi se prizadevneje vključevali in povezovali ter se skupaj lotili te odgovorne naloge. Vsi delavci Centra za socialno delo, ki delamo na tem področju, smo pripravljeni sodelovati z vsemi vzgojno-izobraže-valnimi organizacijami in nenazadnje tudi z mladinsko. Skupaj bi morali pripraviti program. Tako ne bi bilo razlik v sveto vanju med enimi in drugimi. Bodoči zakonci pa bi prihajali na naša svetovanja že osveščeni z določenim znanjem,« je povedala socialna delavka Marjana Čelofiga. B. Mugerle Pridelali 13.000 krizantem Kolo zomenjolo avtomobil?! V> sedanji težki energetski krizi, zlasti ob zmanjšanju motornega bencina bodo podobni prizori, kot jih kaže posnetek, vse češči. Po vsej verjetnosti je lastnik kolesa obupal ob čakanju na bencin, zato si je ozimnico naložil kar na kolo, z mislijo, da se tudi počasi daleč pride. B. M. Morda bo dovolj. ..'! Pikado je priljubljen tudi med Škalčani Energetska kriza je hudo prizadela tudi zaposlene v velenjski vrtnariji, saj ta v veliki meri vpliva na ceno njihovih pridelkov. Nekatere kulture so morali tako povsem opustiti, saj š ceno niso bili več konkurenčni na trgu. Skupno obdelujejo v velenjski vrtnariji okoli 5.000 kvadratnih metrov površin, od tega jih je 3.700 v rastlinjakih. Doslej so Ogrevali 22 lamel rastlinjaka, v času energetske krize (pa so v sedmih) ogrevanje izključili. V njih bodo gojili takšne kulture, za katere ogrevanje ni nujno potrebno. Precej pa so zmanjšali tudi trg, ki ga zalagajo s svojimi izdelki, saj sedaj pokrivajo le še potrebe občine Velenje. Morali pa so tudi prenehati pridelavo nekaterih vrst cvetja in okrasnega grmičevja. Toplotna energija predstavlja v njihovih pridelkih precejšen delež, saj na leto odštejejo v ta namen več kot 1,2 milijona dinarjev. Pred nedavnim so obnovili celoten sistem ogrevanja v rastlinjakih in ga tudi posodobili. Tako imajo sedaj tri ogrevalna področja in na ta način prihranijo precej energije. Še pred zimo pa bi radi obnovili tudi strešno konstrukcijo, ki je prav tako že v slabem stanju. Pre- Vodja proizvodnje v velenjski vrtnariji Nande Satler cej škode je povzročilo neurje in toča v zadnjem času, tako da imajo tudi mnogo razbitega stekla. Vrtnarstvo sestavljajo tri delovne enote, in sicer cvetličarne, dve imajo v Titovem Velenju, eno pa v Šoštanju, enota za zunanje ureditve, ki je zadolžena za urejanje mesta ter proizvodna enota. V proizvodnji so zaposleni štirje delavci^ v času sezone pa zaposlijo tudi kakšnega sezonskega delavca. Letošnja prodaja manjša Že več let, ob tem času, je na velenjski železniški postaji moč kupiti grozdje različnih vrst za stiskanje. Prodajalci, večina jih je iz Srbije, iz okolice Kruševca, pripeljejo grozdje s tovornjaki. Tudi prodaja je bila vsako leto uspešna, predvsem zaradi nizke cene in kvalitete grozdja. Letos pa, kot so nam •povedali prodajalci, je bila prodaja mnogo manjša, saj so tudi pri nas vinske trte obilno obrodile. g y 6. stran ★ nas cas ZANIMIVOSTI, FELJTON Titovo Velenje ★ 21. oktobra 1982 Nemci niso vedeli, da so se brigade 6. liške proletarske divizije na ukaz Vrhovnega štaba umaknile in zasedle nove položaje. Naši obveščevalci so pravočasno odkrili, da se Drvatju približujejo s treh strani nemške kolone s tanki in motorizacijo. Podoficir Orthner se je previdno spuščal s Kamenice in se bližal pokopališču, kjer je bila v rajonu kote 520 organizirana obramba »Citadele«. Padalci so se prikrili, ker so sprva mislili, da gre za kako ukano proletarcev. Ko pa se jim je Orthner približal na kakih sto metrov, so se od sreče začeli na ves glas dreti. Skočili so iz strelskih jarkov in pohiteli proti Orthnerju. Podoficir se je zdrznil, misleč, da so padalci ponoreli. Nato se je ozrl in po telefonu obvestil komandirje eskadrone. »Gospod poročnik, moj vod je prvi prispel do padalcev. Sedaj sem skupaj z njimi na pokopališču,« je dejal Orthner. »Kaj ste tam opazili?« ga je vprašal poročnik Hausmann. Orthner je umolknil, se ozrl po položaju padalcev na pokopališču, nato pa je presunjeno začel pripovedovati: »Tragično in strašno. Po vsej dolini ležijo razbita jadralna letala. Drvar še vedno gori, tu in tam pa je slišati streljanje. Ljudi ni videti in mesto je mrtvo. Nekaj strahotnega je,« je končal podoficir. »To me ne zanima. Povejte mi, kaj je s padalci?« ga je prekinil poročnik Hausmann. »Tu vidim le kupe trupel naših dragih tovarišev s hrastovim listom. Kaže, da so bili ubiti ponoči, ker jih doslej ni nihče pokopal. Povsod naokrog je polno ranjencev, ki ječijo in kličejo na pomoč,« je odgovoril Orthner. Nemške enote SS so na ovratnikih imele znak hrastovega lista kot simbol čvrstine in moči. Zato jih je Orthner imenoval »tovariše s hrastovim listom.« »Koliko pa jih je? Upam, da vsaj to vidite,« ga je vprašal Hausmann. »Tu jih je le malo, morda kakih sto ali pa celo manj. Toda, gospod poročnik, naj povem, da je tu vsaj toliko pobitih in razmrcvajjenih civilnih bandi-tov, največ žensk in otrok. Tovariši s hrastovim listom so mi povedali, da je to maščevanje za včerajšnji dan,« je dejal podoficir Orthner. »Vprašajte jih, če so koga uielL« »Nikogar ne vidim, ki bi bil ujet. Komandant je ves v obvezah in ne more govoriti. Kar je živih, govorijo, da bi tu končali, če ne bi mi prispeli. Sicer pa se z njimi ni moč pogovarjati. Imajo izbuljene oči in so vsak trenutek pripravljeni streljati. Vsi prežeti s strahom pred banditi,« je odgovoril Orthner. Orthner je povedal vse, kar je videl. Prodor do obkoljenih padalcev je zakasnil za dvanajst ur. Če Vrhovni štab ne bi 26. maja ob pol štirih zjutraj ukazal Liča-nom, naj se umaknejo s položajev, Himmlerjevi padalci ne bi ostali živi. NEMCI REZERVIRAJO LETALO ZA TITA Ker je bila uničena prva radijska postaja, je kapetan SS Ober-mayer, ki je peljal Tz Banjaluice drugi val padalcev, vzel s seboj še eno radijsko postajo. Toda tudi on ni uspel, kajti proletarci so ga sestrelili in tako je skupaj s svojo radijsko postajo treščil na tla. kovinskih drobcev pa mu je prebilo tudi pluča. Ko se je kapetan SS Rybka nezavesten zgrudil na tla, je bila ura natančno šest. Bataljonska zdravnika SS-poročnik dr. Hel-merssen in SS-podporočnik dr. Herman sta storila vse, kar je bilo v njuni moči, da ga ohranita pri življenju. Poveljstvo nad bataljonom pa je prevzel njegov adju-tant SS-poročnik Martelli. Naslednjega dne, 26. maja, je ob 14.45 v Drvar prispela tudi 3. četa 2. bataljona 92. motoriziranega polka, ki je krenil v napad na Drvar iz Bihača že prejšnje jutro. Ko je poročnik Martelli zvedel, da ima ta bataljon zvezo s komandantom svojega polka, je pohitel k telefonu. »Tukaj obersturmfuhrer Martelli iz 500. padalskega...« Nemci prodirajo proti Pečini General Rendulic spet ni mogel vzpostaviti zveze s padalci. Komandant padalskega bataljona SS — kapetan Kurt Rybka je komaj še dajal znake življenja. Ranjen je bil med napadom 3. bataljona 3. liške proletarske brigade na pokopališču 25. maja zvečer. To je bil že naš tretji juriš in padalci so se ogorčeno borili za svoja življenja. Ko se je že kazalo, da bo nemška obramba popustila, je tja prihitel SS-kapetan Rybka. Komaj je začel streljati s svojo brzostrelko, je eden naših borcev vrgel svojo ročno bombo naravnost vanj. Bomba ga sicer ni povsem raznesla, toda njena eksplozija mu je prizadejala po vsem telesu hude rane, nekaj »Tukaj pa polkovnik Hilde-brandt. Za kaj gre?« ga je vprašal. »Gospod polkovnik! Če imate zvezo s korpusom ali armado, vas prosim, če kar najhitreje posredujete za pripravo znakov za pristanek,« je dejal Martelli. »Takoj bom posredoval vašo zahtevo,« je odgovoril polkovnik. Čez nekaj minut je, polkovnik poklical generala von "Leyserja, ta pa štab 2. oklepne armade. »Gospod general,« je začel govoriti Leyser. »Jaz sem. Grolmann.« se je oglasil Rendulicov načelnik štaba. »Sicer pa že prihaja tudi gospod general,« je dejal in izročil slušalko generalu Rendu-licu. »Padalci zahtevajo letalo, toda čim hitreje. To mi je sporočil polkovnik Hildebrandt,« je dejal von Leyser. »Letalo? Zakaj pa ga potrebujejo? Ali so padalci rekli še kaj drugega?« je spraševal presenečeni Rendulic. »Prav nič drugega ne vem gospod general,« je govoril Ley-ser: Rendulic je umolknil. Za to letalo sta vedela le on in polkovnik Hagen. Leyser ni imel pojma o tej skrivnosti. Rendulic je namreč še pred začetkom »konje-vega skoka« ukazal, naj bo na letališču v Bihaču nenehno pripravljeno letalo z oznako Rdečega križa. Bil je prepričan, da bo Tito v Drvarju ujet, in s tem letalom naj bi ga skrivoma prepeljali v Hitlerjevo vrhovno poveljstvo. Pilot ni vedel, kakšna naloga mu je namenjena, in je sedel poleg letala. Polkovnik Hagen mu je dejal, da je dodeljen samo generalu Rendulicu za »uradni polet« in da ga ne sme nihče, ne glede na to, kdo bi to'bil, nikamor poslati. »Pošljite to letalo.« je radostno vzkliknil general. »Povejte komandantu letališča, da je to moj ukaz, on pa že ve, za katero letalo gre. Poleti pa naj nemudoma,« je ukazal Rendulic. Vsa zadeva v zvezi z letalom ni bila povsem jasna,' kajti nihče ni preverjal, v kakšne namene potrebujejo letalo. Rendulic je bil v dvomih. Ni se povsem zanesel, da so Tita ujeli, čeprav je bila njegova prva misel, da je SS-kapetan Rybka uspel s svojo nalogo. Motilo ga je tudi Kirch-nerjevo obvestilo, da so Tita videli v Potokih. Kljub temu je le upal, da bo letalo' uporabljeno za, človeka, ki mu je bilo namenjeno. Letalo je takoj vzletelo in je pristalo v Brežinah v Drvarju. Tam so esesovci vkrcali vanj hudo ranjenega komandanta padalskega bataljona SS-kapetana Rybko. Rendulic je šele kasneje zvedel, zakaj so padalci tako nujno zahtevali letalo. KEITEL SI NB. UPA PRED HITLERJA Polkovnik Villam je na čelu svojega polka prispel v Drvar 26. maja ob petih popoldne. Ob pol sedmih pa je Rendulic prejel prvo radijsko brzojavko o usodi padalskega bataljona. Čeprav je bila kratka in jedrnata, je iz nje marsikaj razbral. Sedaj mu je bilo že laže izdelati obračun »konjevega skoka«. V poznih večernih urah je general Rendulic prek posebne telefonske zveze poklical nemško Vrhovno poveljstvo v Berghofu. (Dalje prihodnjič) Fotografirajmo (16) Razvijanje filmov Zadnjič smo spregovorili o opremi temnice, nekaj naslednjih nadaljevanj pa bomo namenili delu v njej. Najprej se bomo ustavili pri razvijanju črno belih fotografskih negativov. To je preprost postopek, ki zahteva nekaj vaje ter pravilno merjenje temperature in časa razvijanja. Razvijanje negativov najlaže opravimo v razvijalni dozi, ki ima razvijalno spiralo. Vanjo moramo v popolni temi vložiti film, ki smo mu na začetku odrezali vogale, saj bo tako laže drsel |*o spirali. Filma ne vlagajte v mokro ali vlažno spiralo? Težave bodo prevelike. Spiralo najhitreje osušite s krpo in sušilcem za lase. Ker je za začetnike največkrat to najtežji del razvijanja vam svetujemo, da z nekim zavrženim filmom potek vlaganja izpilite pri svetlobi. Film potiskate naprej tako, da izmenično zavrtite naprej spodnjo nato zgornjo polovico spirale. Med vlaganjem se dotikate le robov filma. Film pa vložite v spiralo tako, da je obrnjen z emulzijo navznoter. Spiralo nato vložite v dozo in dozo zaprete. Ta postopek ste v celoti opravili v temi, sedaj pa lahko prižgete luč. V razvgalno dozo boste najprej vlili razvijalec. Na tržišču je več vrst razvijalcev, mi pa vam za začetek priporočamo razvijalca Orwo R 09 ali Fotokemika FR 5. Zadovoljive rezultate boste dobili tudi z univerzalnim razvijalcem Efke FR 435, ki ga različno mešanega z vodo lahko uporabite za razvijanje filmov in papirjev. Več o nekaterih razvijalcih, ki so trenutno na domačem tržišču bomo spregovorili v prihodnji številki. Ko smo vlili razvijalec, moramo nričeti meriti tudi čas. Čas razvijanja najdete v navodilu, ki je priloženo k razvijalcu ali filmu. Vreteno na katerem je razvijalna spirala morate nekajkrat zavrteti ali celotno dozo pretresti tako, da bodo že ob začetku razvijanja na površje splavali vsi zračni mehurčki. Takšno gibanje morate ponoviti najkasneje vsako minuto. Ta- Radioklub Mozirje Vse več mladih članov Pred nedavnim so svoje delo v preteklem obdobju ocenili tudi' člani radiokluba iz Mozirja. Na občnem zboru so poleg tega sprejeli delovne smernice in izvolili novo vodstvo kluba. Mo-zirski radioklub danes šteje 62 pionirjev, mladincev in članov, združuje pa radioamaterje iz skoraj vseh krajevnih skupnosti Gornje Savinjske doline. Tudi sicer se v klubu nenehno trudijo, da bi v svoje vrste pritegnili čimveč ljubiteljev te zanimive in pomembne dejavnosti iz vse doline. Zlasti veliko pozornosti namenjajo delu s šolsko mladino in so zato v preteklem letu ustanovili sekcije še na osnovnih šolah v Mozirju in Gornjem gradu. Dejstvo seveda je. da bodo sekcije na osnovnih šolah lahko uspešno delovale samo ob pomoči starejših radioamaterjev v teh krajih. Klubskih operaterjev imajo danes 32; 16 članov kluba pa ima radijske postaje tudi doma. V preteklih letih so veliko dela opravili na področju usposabljanja in izobraževanja šolske mladine. Večino teh zahtevnih nalog je vsekakor opravil Ludvik Es in prav njegova zasluga so mnogi novi operaterji. V preteklem letu so uvedli izobraževanje in izpopolnjevanje tudi za mladince in starejše člane. Tehnično je klub razmeroma dobro opremljen, žal pa je oprema vse premalo izkoriščena. Članom sta na voljo dve KV postaji, tri UKV in UHFt>o-staja za delo na višjih frekvencah preko amaterskih satelitov. Težave v zvezi s pridobivanjem za delovanje potrebnih sredstev niso obšle tudi mozirskih radioamaterjev. Financiranje te pomembne dejavnosti v mozirski , občini še sedaj ni urejeno, saj vse doslej niso uspeli ustanoviti zveze za tehnično kulturo. Največ jim pomaga občinski svet za ljudsko obrambo, varnost in samozaščito, na pomoč pa so jim priskočile tudi samoupravne interesne skupnosti, zlasti telesnokulturna in izobraževalna. Precej sredstev so si zagotovili tudi z lastnim delom. V vseh krajevnih skupnostih občin Moziije in Žalec so namreč postavili antenske naprave in radijske postaje za potrebe ljudske obrambe in s tem zaslužili 80.000 dinarjev. Posebno področje delovanja radioklubov je konstruktorstvo, vendar v mozirskem klubu doslej še ni zaživelo v pravi meri. S to dejavnostjo se ukvarja le nekaj starejših članov, le dva med njimi pa dosegata večje uspehe. Vzrok za takšen zastoj leži tudi v dejstvu, da klub nima opremljene delavnice. ki bi delo na tem področju nedvomno pospešila. Na občnem zboru so sklenili, da morajo to dejavnost nujno oživiti, saj konstruktorstvo veliko prispeva k tehničnemu izobraževanju, obenem pa krepi inventivno dejavnost. ki jo združeno delo še kako potrebuje. Bolj bodo morali uveljaviti tudi tekmovalno dejavnost, ki je v zadnjem času v klubu močno zamrla. Možnosti za tekmovanjaje v svetu in doma dovolj, njihov pomen pa je prav tako nesporen. Sicer pa pridno sodelujejo na številnih drugih akcijah. Vsako leto na osnovnih šolah pripravljajo oddajo »Pomlad na radijskih valovih«, sodelujejo v akciji NNNP, tesne stike so navezali s koroškimi vrstniki, s taborniki in drugimi sorodnimi dejavniki, radi pa priskočijo na pomoč tudi ob ostalih najrazličnejših priložnostih. Nekoliko je opešalo tudi delo sprejemno-oddajnih sekcij, ki so v preteklosti ob znatno šibkejši opremi dosegale izredne uspehe. Skoraj zamrloje delo v KV sekciji, na UKV področju so operaterji preveč omejeni na zveze znotraj republike in države, najbolj pa pogrešajo zveze v radiotelegrafiji. S sklepi in smernicami, ki so jih sprejeli na zadnjem občnem zboru bodo skušali večino teh slabosti odpraviti in svojo dejavnost še bolj uveljaviti. J. P. Planinsko društvo Mozirje Odslej tudi alpinizem Pripomočki, ki jih potrebujete za razvijanje čmo belih filmov Planinstvo je v Gornji Savinjski dolini vsekakor močno razširjeno, odraz množičnosti p a je tudi vse večje zanimanje za alpinizem. Ta dejavnost doslej ni bila organizirana in ljubitelji plezanja so se vključevali v sosednja društva, ali bili prepuščeni samim sebi. ■Prav zato so se pri mozirskem planinskem društvu odločili, da postavijo stvari na pravo mesto. Zbrali so ljubitelje alpinizma, zlasti mlajše, in ustanovili sekcijo. V načrtno vzgojo in usposabljanje, kar je seveda predpogoj za varno obvladovanje sten, želijo vključiti mlade iz vse Gornje Savinjske ko se bo razvijalec enakomerno porazdelil. Prepogosto gibanje pa bo dalo preveč kontrasten negativ. Ko mine razvijalni čas, razvijalec odlijete proč ali nazaj v steklenico (odvisno od navodila), v dozo pa vlijete vodo, še bolje pa prekinjevalec, ki bo takoj ustavil razvijalni čas. Dozo nato pretrese-te in prekinjevalec izljjete, v dozo pa vlijete ustafjevalec (fiksir). Po približno desetih minutah dozo lahko odprete in pogledate film. Bolje pa je, če ga pustite na spirali in ga z vodo temeljito izperete. Izpiranje traja približno 30 minut, vodni tok pa po lijaku usmerite skozi vreteno. Vse kopeli morajo imeti približno enako temperaturo, najjio-gosteje pa je to 20 stopinj Celzija. Ko ste film oprali ga potopite še v vodo v kateri je pomešanih nekaj kapljic Četa ali posebej pripravljenega fotografskega mehčalca vode (foto pon) ter ga obesite. Največja dovoljena temperatura za sušenje filma je 40 stopinj Celzija, predolgo sušenje v vlažnem in hladnem prostoru pa poveči^e zr-natost. Film lahko obrišete z gumijastimi ščipalkami, vendar vam to ne priporočamo preveč, saj so v vodi pogosto trdi delci, ki so se morda oprijeli tudi filma in s takšnim brisanjem lahko naredite nepopravljivo škodo. Ko se je film posušil ga razrežite in vložite v posebej pripravljene zvitke. . B. Zakošek doline, precej zanimanja za delovanje sekcije paje tudi v sosednjih krajih niže Mozirja. Kadrovsko so seveda šibki. Alpinist je le načelnik sekcije Martin Berzelak. strokovno pomoč pa sojim obljubili, in obljube tudi že pričeli uresničevati člani šaleškega alpinističnega odseka. V začetku lega meseca so že pričeli z alpinistično šolo v katero se je doslej vključilo deset udeležencev. Sola bo trajala do pomladi. S pomočjo Šaleških alpinistov bodo ob novembrskih praznikih na Okrešlju pripravili zimski tečaj, med prvomajskimi prazniki pa bodo v Paklenici opravili še letni tečaj, ki ga bodo zaključili z izpiti za pripravnike. Za zimsko sezono načrtujejo tudi več pristopov in vznonov y Savinjskih alpah. poskušali pa se bodo tudi z lažjimf smermi. Seveda to ne bodo edine oblike vzgoje in izpopolnjevanja. Nekaj članov sekcije bodo poslali na republiški tečaj na Vršiču, nekateri se bodo udeležili zimskega tečaja na Komni. štirje pa bodo obiskovali tudi ledeniški tečaj. S takšnim načinom bodo vsekakor pridobili mnogo nujno potrebnih izkušeni, svoie vrste.jja bo sekcija tudi kadrovsko okrepila, kar ie pogoi za uspešno delo in- razvoj alpinizma v bodoče. Do leta 1984 bi namreč radi ustanovili alpinistični odsek. Sicer pa sekcije niso ustanovili brez kakršnihkoli priprav. Tisti, ki jih alpinizem zanima so opravili številne ture po domačih planinah, povzpeli pa so se tudi na Grossglockner in Mont Blanc. Štiije kandidati so obiskovali začetni-ški alpinistični tečaj na Vršiču. Usodno naključje je že kar na začetku iztrgalo iz njihovih vrst dobrega tovariša, volje in poguma pa niso zgubili. S pomočjo šaleških alpinistov in z vso podporo društva vneto nadaljujejo začeto delo. Načrtov jim seveda ne manjka. Kose bodo dovolj usposobili, bodo prihodnje leto odšli svoje znanje in sposobnosti preveriti v Dolomite, če bo mogoče pa se bodo v Franciji spoprijeli tudi s smermi v ledu. Tudi za opremo so poskrbeli in je danes že na dokaj visoki ravni. Pretežni del sredstev, ki so jih ob vzponu na Mont Blanc prispevale delovne organizacije, so namreč namenili nakupu opreme. Precej denarja so zbrali tudi sami s priložnostnimi delovnimi akcijami. Poskrbeli so za značke, okrasili Mozirje in se lotili tudi čiščenja gozdov. Podobnih akcij se bodo lotevali tudi v prihodnje, saj bodo le tako uspeli uresničiti dokaj obetavne načrte. J P 21. oktobra 1982 * Titovo Velenje VAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas * stran 7 KOLEDAR Četrtek, 21. oktobra — Urška Petek, 22. oktobra — Zorka Sobota, 23. oktobra —- Anamari- ja Nedelja, 24. oktobra — Rafko Ponedeljek, 25. oktobra — Darinka Torek, 26. oktobra — Luce Sreda, 27. oktobra — Sabina M AL! OGLAS! VZAMEM V VARSTVO več otrok. MujačevičSalakid. Foitova 2, Titovo Velenje. PRODAM globok otroški voziček po ugodni ceni. Telefon 852-975. PRODAM zastavo 101. letnik 1978. prevoženih 49.000 km. zaradi odhoda v JLA. Milan Na-veršnik. Gaberke 63 a, Šoštanj. INŠTRUIRAM klavir in glasbe no teorijo. Naslov v uredništvu. POŠTENO ŽENSKO, brez otrok, zaposleno, nekadilko, smučarko (NI POGOJ)"staro do 35 let vzamem v stanovanje v centru Titovega Velenja. Možna poroka. Šifra »Oktober 1982«. PRODAM Diano-6. letnik 1978,- Vojko Lončarič, Foitova 6/5. Titovo Velenje. PRODAM R-4 in kupim prikolico za osebni avtomobil. Informacije od 20. ure dalje po telefonu 888 — 122 PRODAM lado 1300, 1977. Milan Petrovič, Nazarje 89. PRODAM citroen GS 1,3, registriran decembra 1979, 34.000 kilometrov, 831-097, popoldne. PRODAM renault 12. letnik 1974. dobro ohranjen. 840-143. zvečer. PRODAM agregat HP-5. 1500 W. dobro ohranjen, skoraj nov. 831-441. popoldne. DEŽURSTVA ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE Četrtek. 21. oktobra — dr. Kunej (dnevni), dr. Natkova (nočna) Petek. 22. oktobra — dr. Zupančič (dnevni), dr. Glušič nočni) Sobota. 23. oktobra — dr. Žičkar (glavni), dr. Hrastnikova (nora-nja) Nedelja. 24. oktobra — dr. Žičkar (glavni), dr. Hrastnikova (notranja) Ponedeljek. 25. oktobra — dr. Lešnikova (dnevna), dr. Pu-stovrh (nočni) ZDRA VNIKI V ZDRA VST-1 'ENI POSTAJI ŠOŠTANJ Četrtek. 21. oktobra — dr. Menih Petek, 22. oktobra — dr. Pirtovšek Sobota. 23. oktobra. — dr. Pirtovšek Nedelja. 24. oktobra — dr. Pirtovšek ZOBOZDRA VNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravst venega doma Titovo Velenje, sicer t' pripravljenosti na domu: Sobota. 23. oktobra — dr. Danica Bakutič. Šercerjcva 13. Titovo I Wcnjc Nedelja. 24. oktobra — dr. Danica Bakitliči. Šercerjcva 13.. Titovo Velenje VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI ŠO-ŠTA NJ Od petka 22. oktobra do četrtka 28. oktobra — Ivo Zagožen, dipl. vet.. Vrnjačke Banje 7. Titovo Velenje, telefon 852-381. STEBLOVNIK. upokojenka. Družmirje 93; Viljem SIJARTO. prodajalec, Topolšica 89 in Tatjana VIDEMŠEK. gostinski tehnik. Topolšica 89. Rokomet je danes v Šaleški dolini zelo razvit, saj imamo v li-gaškem tekmovanju kar dva kluba. Članska vrsta ŽRK Velenje uspešno igra v prvi B ligi. moška članska vrsta Šoštanja pa v drugi zvezni ligi. Oba kluba imata tudi zelo številen podmladek, tako da jima za nadaljnji razvoj gotovo ni treba bati. Rokomet ima v Šaleški dolini bogato tradicijo, saj so ga začeli Šahovska olimpiada v Pulju Nastopili tudi velenjski šahisti Od 25. do 29. septembra je bila v Pulju 10. šahovska olimpiada. Sodelovalo je 168 ekip iz vseh republik in pokrajin, med njimi tudi ekipi Vegra-da in Rudarskega šolskega centra. Slednjo so predstavljali učenci Nikelj. Novak in Marinšek ter vodja Ferdo Gorjanc. Na sobotnem žrebanju je naš kapelan izvlekel eno najmočnejših ekip. ki seje kasneje potegovala celo za prvo mesto. Prvi dvoboj smo tako izgubili s 4:0. kasneje pa smo zaigrali bolje in smo se po devetih kolih tekmovanja po švicarskem sistemu uvrstili v sredino druge polovice lestvice. Z doseženo uvrstitvijo smo povsem zadovoljni. saj smo bili daleč najmlajša ekipa. Kot na vsakem šahovskem tekmovanju je tudi v Pulju cvetela menjava značk, v spomin na srečanje pa smo tudi mi vsakemu nasprotniku podarili značko RŠC. Ni treba posebej poudarjati. da smo si krepko izpopolnili šahovsko znanje, predvsem pa je pomembno. da smo na olimpiadi sklenili prenekatiro trajno prijateljsko vez., Peter Marinšek Zmagala ekipa REK Tudi šahisti TGO Gorenje in REK Titovo Velenje so se vključili v praznovanje občinskega praz-itika. Organizirali so že 11. tradicionalno šahovsko srečanje med sindikalnimi ekipami, ki je bilo v prostorih družbene prehrane REK prejšnji petek. Zmagala je ekipa REK Titovo Velenje z rezultatom 93,5:68,5. Za ekipo TGO so igrali: Goršek 14, Godec 10, Tomič 8, Džordže-vič 8, Zaje 7,5, Kovač 7,5, špeh 5,5, Poljak 5,5, in Repnik 2,5. Za ekipo REK Titovo Velenje pa so igrali: Brešar 15, Cvar, 14, Rajkovič 13, Matko 12, Vedenik 9,5, Alič 8,5, Pevnik I. 8, Dimič 7,5, in M. Pevnik 6. š. C. igrati že pred tridesetimi leti. Takrat je bil priljubljen veliki rokomet. Pionirji rokometa in ljubitelji te igre so se prejšnji petek znova srečali v Titovem Velenju. Na priložnostni slovesnosti jih je pozdravil predsednik skupščine občinske telesno kulturne skupnosti Slavko Hudarin in jim izročil priznanja skupnosti za pionirsko delo v rokometu. Predsednik RK Šoštanj Franc Plaskan pa je po- vedal. da njihov klub uspešno nadaljuje bogato tradicijo rokometa. pozdrave besede pa je nekdanjim rokometašem izrekel v imenu soorganizatorja srečanja. Našega časa glavni urednik Marijan Lipovšek. Srečanja se je udeležilo 11 veteranov. ki so nato položili tudi cvetje na grob Tvrdka Kolška, prav tako pionirja rokometa. Podjetje za ptt promet Celje n.sol.o. TOZD ZA PTT PROMET TITOVO VELENJE n.sub.o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. ZAHTEVNO VZDRŽEVANJE STROJNIH NAPRAV (hišnik na PTT centru Titovo Velenje) Pogoji: — strojni delovodja ali orodjar — 6 mesecev delovnih izkušenj — vozniški izpit B kategorije — odslužen vojaški rok Stanovanja ni. 2. ČIŠČENJE Pogoji: — dokončana ali nedokončana osnovna šola — poiskusna doba 1 mesec Stanovanja ni. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na naslov: TOZD za ptt promet Titovo Velenje Veljka Vlahoviča 40 63320 TITOVO VELENJE Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 15 dneh po poteku objave. Kulturni center „lvan Napotnik" Velenje Komisija za medsebojna razmerja razpisuje prosta dela in naloge VODENJE RAČUNOVODSTVA Za opravljanje teh del in nalog se zahteva srednja ekonomska izobrazba in 5 let ustreznih izkušenj ali višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Sprejet bo kandidat, ki je z dosedanjim delom pokazal dovolj iniciativnosti in prizadevnosti pri delu ter sposobnosti za vodenje podobnih del in nalog. Kandidati naj pismene prošnje pošljejo v 15 dneh po objavi tega razpisa. K/NO REDNI KINO VELENJE Četrtek. 21. 10. ob 18. in 20 uri KRALJ ZVODNIKOV - francoski, komedija. V gl. vlogi: Francis Perrin Petek. 22. 10. ob 10. uri LJUBKE SORODNICE — francoski, erotični. V gl. vlogi: Jean Rougere Petek. 22. 10. ob 18. in 20 uri ŽAMETNI PRSTI — italijanski. avanturistična komedija. V. gl. vi.: Adriano Celentano Sobota in nedelja. 23.. 24. 10. ob 18. in 20 uri LJUBKE SORODNICE — francoski, erotični. V gl. vlogi: Jean Rougere Ponedeljek. 25.10. ob 18. in 20 uri ODPADNIK JOSEY WALES — ameriški. western. V gl. vlogi: Clint Estwood Torek. 26.10. ob 18. in 20 uri TA AMERIKA - 1. DEL -ameriški, dokumentarni Sreda in četrtek. 27.. 28.. 10. ob 18. in 20. uri POŠTAR VEDNO ZVONI DVAKRAT - ameriški, ljubezenska komedija. V gl. vi.: Jack Nicholson. DOM KULTURE VELENJE Četrtek. 21. 10. ob 20 uri ŽAMETNI PRSTI - italijanski. avanturistična komedija. V gl. vi.: Adriano Celentano Ponedeljek. 25. 10. ob 20 uri TA AMERIKA — 1. DEL -ameriški, dokumentarni. KINO ŠOŠTANJ' Sobota. 23. 10. ob 19.30 ZADAH VOJN F. — ameriški, vojni. V gl. vlogi: Ročk Hudson Nedelja. 23. 10. ob 17.30 in 19.30 ŽAMETNI PRSTI — italijanski. avantur, komedija. V gl. v.: Andriano Celentano Ponedeljek. 24. 10. ob 19.30 LJUBKE SORODNICE — francoski, erotični. V gl. vlogi: Jean Rougere Sreda, 27. -10. ob 19.30 TA AMERIKA - L DEL — ameriški.-dokumentami. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek. 22. 10. ob 20 uri LJUBKE SORODNICE -francoski, erotični. V gl. vlogi: Jean Rougere Torek. 26. 10. ob 20 uri ZADAH VOJNE — ameriški, vojni. V gl. vlogi: Ročk Hudson GIBANJE P MATIČNI URAD TITOVO VELENJE Poroku: Drago- BOROVNIK . roj. 1961. slikopleskar iz Titovega Velenja in Smilja DUMANČ1C. roj. 1961. delavka iz Titovega Vlenja SMRTI: Alojz Zupane, upokojenec iz litovega Velenja. Šercerjeva 3. roj. I9l4; Agata PESJAK, otrok i/ Titovega Velenja. Jenkova 19. stara 7 mesecev: Vinko BURKI 1 C. dijak iz Šoštanja. Koroška 14. star 21 let: Antonija l'l VMK. gospodinja iz Titovega Velenja. Šlandrova 14. stara 73 let: Jožefa ŠVARC. upokojenka i/ l itovega Velenja. Cesta IX št. 10. stara 83 let. \l I LIČNI URAD ŠOŠTANJ /'moki: Martin KONOVŠF.K. upokojenec. Družmerje 93 in Hedviga SMRTI: Martin PODKR1ŽN1K. upokojenec. Log 47. star 67 let: Mirko JURAK. inv. upokojenec. Prihova 23. star 66 let; Mihael POLAJŽER. prevžitkar. Podturn 11. star 44 let; Jožefa NAPOTNIK. kmetica Radegunda 6. stara 69 let: Franc REDNAK. delavec. Ravne 46/a. star 52. let; Mihael PŠENIČNIK. invalidski upokojenec. Ostrožno pri Ponikvi 27. star 54 let: Frančišek SOVIČ, kmetovalec. Ravne 52. star 73 let: Slavko KOLARIČ. soboslikar. Modenec 38. star 32 let: Angela ČREP. prevžitkarica. Brezen 15. stara 72 let Miličniki so zapisali NI UPOŠTEVAL NAVODIL Preteklo sredo popoldne se je na gradbišču GIP Vegrada na stolpiču B 12 pripetila delovna nezgoda zaradi neupoštevanja navodil varstva pri delu. Delavec Rasim Muhičje padel z lestve nekaj metrov globoko in se pri padcu huje telesno poškodoval. UKRADEL PET ZMRZO-VALNIH SKRINJ Istega dne, nekaj po 13. uri je voznik tovornega avtomobila Fehim Muha-renovič med nakladanjem materiala v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje izkoristil nepazljivost odgovornih delavcev in med ta material naložil tudi pet zmrzovalnih skrinj. Iz tovarne jih je odpeljal brez plačila. Voznika so delavci milice izsledili v Krškem in ukradeno blago vrnili. HUJE RANJEN PEŠEC V sredo. 13. okrobra zvečer se je zgodila prometna nesreča na Celjski cesti nasproti bencinske črpalke. " kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila CE 168-791 Vinko Aplinc in pešec Bruno Gorogranc. Pešec se ie huie poškodoval po glavi. Nesreči je botrovala vinjenost in neprimerna hitrost voznika Aplinca. VLOMIL V BIFE Prejšnji petek, nekaj po 22. uri zvečer. je A. P. vlomil v bife Sumija na Tomšičevi cesti. Pri »vstopu« v lokal so ga opazili občani in ga pridržali do prihoda miličnikov. Nepovabljen gost je poskušal vzeti 200 kom cigaret, povzročil pa je tudi materialno škodo. VLAML.IALI V MOTORNA VOZILA Miličniki so v začetku meseca septembra na delu prijeli skupino vlomilcev, ki so na območju mesta Titovega Velenja od meseca novembra 1981 do letošnjega julija vlamljali v motorna vozila. Največkrat so si »sposodili« radio. Večino odvzetih predmetov so miličniki oškodovancem že vrnili, nekaj pa jih imajo še na postaji milice. Precej ukradenih predmetov je omenjena skupina prodajala po samskih domovih v Celju, Šoštanju in Titovem Velenjuu. Za pokal Titovega Velenja V soboto. 16. oktobra je bilo v počastitev občinskega praznika tradicionalno meddružinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško za pokal Titovega Velenja. Srečanja seje udeležilo 8 ekip. crvo mesto in pokal Titovega Velenja pa sije ponovno prislužila strelska družina Kranj s kar 1.445 krogi. Drugi so bili strelci i/. Hrastnika, ki so imeli iri kroge manj. tretja pa je bila ekipa strelske družine Mrož iz Titovega Velenja, kije dosegla 1.421 krogov. Med Velenjčani je bil najboljši Fran jo Žučko. kije med posamezniki s 366 krogi dosegel četrto mesto. Srečanje Bili so začetniki rokometa ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame in sestre Jožefe Svarc rojene Plaskan se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem' in znancem za pomoč v težkih trenutkih ter za darovane vence in cvetje. Hvala tudi našim sodelavcem kolektiva 1UV — tozd Tovarna usnja Šoštanj in Rudarskega šolskega centra — DSSS ter pevskemu zboru Gorenje. Zahvaljujemo se govorniku, pevcem ter duhovniku za opravljen obred. Hvala tudi zdravnikom in strežnemu osebju bolnišnice Slovenj Gradec. Še enkrat iskrena hyala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerki Anica in Fanika z družinama, sestra Francka, brat Franc in Janez ter ostalo sorodstvo. \ S ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata V T tM Alojza Zupanca J Jr rudarja v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom za nesebično pomoč, ki so jo nudili v težkih trenutkih in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo vsem zdravnikom, ki so se borili za njegovo življenje, prav posebno dr. Zičkarju, društvu upokojencev, godbi RLV, duhovniku za poslovilne besede in opravljen obred ter govornikoma. Žalujoči: žena, hčerki in sin z družinami ter ostalo sorodstvo. Izvrstna organizacija 17. krosa občinskih reprezentanc za lovorike ,,Dela". Tudi gostitelji na zmagovalnem odru skupinah. Skupaj z vojaki je bilo 18 tekmovalnih skupin. Na mizi so ostali le še trije pokali, za prve tri v vseekipni razvrstitvi. Kdo ga bo dobil. Bodo uspeh ponovili lanski zmagovalci Tržičani, ali lani drugi Ptujčani. Na katerem mestu bodo domači tekmovalci? 36-članska Vsi, ki že nekaj let spremljamo' republiška tekmovanja v krosih, smo se lahko prepričali, da ne tekmujejo le tekači in tekačice, ampak tudi prireditelji. Organizacija te najbolj množične atletske prireditve je v naši republiki vsako leto boljša in Velenjčani so se tokrat resnično izkazali. Težko je še bolje izvesti takšno prireditev." ,,Prizadevni atletski delavci in Zveza telesno kulturnih organizacij občine Velenje so se skupaj z vsemi drugimi resnično nadvse potrudili in vzorno organizirali to zelo priljubljeno' vsakoletno tekmovanje." Tako sta izjavila v nedeljo v Lajšah predsednik republiškega štaba za organizacijo krosov Dušan Povh in predsednik atletske zveze Slovenije Janez Ponebšek. Resnično, organizatorji tradicionalnega — tokrat že 17. krosa občinskih reprezentanc so se nadvse izkazali. Prireditev so v zadovoljstvo vseh nastopajočih in gledalcev pripravili nadvse vzorno. Vse je teklo — ne le tekmovalci — brez spodrsljajev zato tudi zaslužne pohvale omenjenih predsednikov. Zadovoljen je bil tudi Teodor Jelen, predsednik organizacijskega odbora pri Atletskem klubu in Zvezi telesnokulturnih organizacij občine Velenje, ki sta skupaj s taborniki, gasilci, miličniki in vojaki iz Celja ter sodniškima zboroma Velenje in Celje poskrbela za to, da so bile o organizaciji izrečene pohvalne besede. Teodor Jelen je ob koncu dejal: ,,Vesel sem, da smo uspešno izvedli to množično atletsko prireditev. Res je, da je bilo potrebno veliko truda ne le atletskih delavcev in delavcev ZTKO, ampak tudi drugih entuziastov. Vendar nam sedaj seveda ni žal, saj mislimo, da vsi zadovoljni odhajajo domov, tekmovalci in gledalci. Skoda je le, da ni prišlo na kros še več tekmovalcev. Pričakovali smo, da se bo teka udeležilo blizu dva tisoč tekačev in tekačic, vendar so nekateri udeležbo odnovedali, ker zaradi slabih vremenskih razmer niso mogli izvesti občinskih krosov. Zelo vesel sem, velikega uspeha naših tekmovalcev. Tretje mesto je najlepši odraz dobrega dela tako na šolah kot v našem atletskem klubu. Delegacije vseh ekip je zjutraj najprej sprejel predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Božo Led ni k. Po slovesnem mimohodu vseh sodelujočih pa je pozdravil nastopajoče in jim zaželel veliko uspeha tudi predsednik skupčine občine Velenje Janez Basle, Predsednik organizacijskega odbora Teodor Jelen je nato odprl 17. tradicionalni kros in začeli so se zagrizeni boji za najlepši pokal ,,Dela". Prvi so stekli po travnati progi najmlajši — pionirji. Bili so naj-množičnejši, saj jih je bilo več kot 100. Preteči so morali tisoč metrov. Velenjski pionirji Salamon, Tamše in Srot so pritekli na cilj kot 17., 18. in 90. Velenjske mlajše pionirke (letnik 1970) so bile nekoliko boljše: Šlutejeva je bila 13,, Kramarjeva 28., Bregerjeva pa 85. Kmalu je bila na progi že tretja skupina, pionirji letnik 1969. Tudi zanje je bila proga dolga 1000 metrov. Predstavniki velenjske občinske reprezentance so na tiho upali in si želeli dober tek Grega Suhodolnika. Toplo so ga pozdravili, ko je prvi pritekel v ciljni lijak. Z njegovim prvim mestom in 25. mestom Silovška ter 31 mestom Šketa tudi prva misel, upanje rganizatorja na dober končni uspeh domačih tekačic in tekačev. Med mlajšimi pionirkami je bila Karmen Silovšek osma, Vtičeva30," in Višnerjeva 47. Starejši pionirji Drev, Matjaš in Lesjak so osvojili 20., 43. in 60. mesto Nato je sledilo kar dvojno zmagoslavje domačih atletov in spet pomaknitev na končni lestvici še više. Nadarjena velenjska mlada atletinja Nataša Krenkerjeva je pritekla starejšimi pionirkami (letnik 1968) drugo Zlato odličje svoji reprezentanci. Ob podelitvi medalj je na drugo stopnico stopila Andreja Jošt, Saša Silovšek pa je bila peta. Se več upanja organizatorjev, atletskih delavcev, mentorjev na dobro uvrstitev tekmovalcev Šaleške doline. Zanje je bil gotovo najbolj zanimiv, najlepši in tudi nauspešnejši tek starejših pionirjev, letnik 1967. Trojka Tine Štaj-ner, Iztok Stropnik in Aleš Zaubi je bila, lahko bi rekli, kar razred zase, saj so si po istem vrstnem redu, kot smo jih zapisali prepričljivo razdelili prva tri mesta. Pionirke so bile v primerjavi z njimi precej slabše: Jakopec 39., Pusti-nek 44. in Višnerjeva 48. Za mlajše mladince (1965, 66), je bila proga dolga 2.000 metrov. Domači tekmovalci so pritekli na cilj po naslednjem vrstnem redu: Toro-manovič 58., Kaligaro 62. in Mol-nar 63. Za tem smo videli spet dober tek mlajših mladink, (letnik 1966), Majhnova je pretekla 1500 metrov Naši najboljši NATAŠA KRENKER: »Vesela sem zmage. To je bil moj drugi nastop na tej množični prireditvi. Lani sem bila druga, pred tremi leti pa sem zbolela, zato nisem tekla. Proga je bila razmočena, ponekod celo blatna, vendar je to bil pa£ tek v naravi. Ni bilo lahko, vendar sva se z Andrejo (Jošto-vO) in Karmen (Silovškova) potrudile in ni bilo zaman.« Naj še dodamo, da se Nataša ukvarja z atletiko dobri dve leti, da je najbolj nadatjena tekmovalka velenjskega atletskega kluba. V letošnjem letu je osvojila kar pet republiških naslovov in postavila slovenska rekorda za pionirke v teku na 300 in 600 metrov. Obiskuje zadnji letnik osnovne šole. »V jeseni prihodnje leto se bom vpisala v eno izmed velenjskih šol, da bom lahko še naprej trenirala,« je še dejala in nekaj trenutkov za tem stopila na zmagovalni oder. TINE ŠTAJNER: »Z današnjo zmago sem sklenil letošnjo zame nadvse uspešno sezono. (Tine je bil med kot osma, Cesarjeva je bila mesto za njo, Rednakova pa je pritekla v cilj kot 46. Med starejšimi mladinci (letnik 1963 , 64) tekli so 3.000 metrov, je bil Hudournik 18., Jelen 42., in Učakar 45. Nadvse zanimiv in tudi razburljiv je bil tek članov na 5000 metrov. Za favorite so veljali lani najboljši Celjan Rozman in Lisec in znani maratonec Mariborčan Krempel. Na koncu je imel največ moči Rozman, Krempl je bil drugi in tudi nekoliko razočaran (po prihodu na cilj je dejal, da je taktično slabo tekel), tretji je bil Lisec, pomembne točke pa so pritekli občinski reprezentanci Anič (4. mesto), Krajnc (8) in Paunkovič (35). Tudi članice so prinesle pomembne točke. Pečov-nikova je bila 15., Jugova 20. in Mehova 38. Do konca krosa so preostale le še tri tekmovalne skupine veteranov oziroma veterank. Med veterani A, letnik 1942 do 1947 je bil Koselj 4., C,rudnik drugim letos prvi na republiškem krosu meseca februarja. Zmagal je rta taborniškem krosu na Muti, skupaj s sovrstnikoma na nedeljskem krosu so bili kot ekipa prvi tudi na tradicionalnem teku ob žici okupirane Ljubljane; letos je postavil državni rekord na 800 m za pionirje in slovenski rekord na 600 metrov.) Vesel sem. da smo z Iztokom in Alešem dobro tekli, zasedli prva tri mesta in s tem osvojili v tej kategoriji najvišje število možnih točk.« Tudi Tine, ki se z atletiko resno ukvaija šele eno leto, prej ga je bolj veselil rokomet, bo še naprej zvest temu športu. Prihodnje leto pričakuje boljše rezultate, je dejal. GREGA SUHODILNIK je bil prvi. ki je med velenjskimi tekači in tekačicami stopil na zmagovalni oder. Tudi Grega je nadarjen atlet, saj trenira šele slabo leto. »Tek ni bil preveč težak, če odmislim finiš. Zadnjih nekaj deset metrov sem moral zelo »stisniti« in splačalo seje.« Čestitka Gregi Suhodolniku od Teodorja Jelena 13. in Grošelj 19. Pri veteranih B pa je bil Lekše 23., Pingolič 24., in Zorko 41. Med veterankami, letnik 1952 in starejše, pa so točke velenjski ekipi pritekle Mandičeva (17. mesto), Lesjakova (33.) in Mijočeva (34. mesto.) Med vojaki se je izkazala najbolj ekipa V. p. 1098/30 Skofja Loka, druga je bila ekipa V. P 2420 Celje. Med posamezniki pa je zmagal Skorjanc v. p. 1098/30 Skofja Loka. Preteklo je slabih pet ur, prireditev je bila končana. Podeljeni vsi pokali za posamezne uvrstitve in ekipne uvrstitve po tekmovalnih Predstavnik dela podeljuje priznanje Vaherju Stajnerju za tretje mesto Velenjčanov Nataša Krenker (169). A ndreja Jošt (170) in Saša Silovšek (171) Iztok Stropnik (170). Tine Štajner (169). A leš Žaubi (171) — po prohodu na cilj osvojili so prva tri mesta računska komisija je v dobre pol ure opravila še zadnje delo. 17. vsee";ipni pokal časopisa ,,Delo" je dobila občinska reprezentanca Kranja, Tržičani so bili drugi, veliko veselje pa je zavladalo med gostitelji letošnje sklepne prireditve, ko je predstavnik ,,Dela" izročil pokal za tretje mesto predstavnikom reprezentance občine Velenje, znanemu našemu atletskemu delavcu Valterju Stajnerju. Ves trud organizatorjev krosa, tekačev in tekačic, njihovih 'mentorjev, trenerjev je bil s tem lepo nagrajen. In že so misli in pogledi vseh usmerjeni v naslednjo sezono. S. Vovk Šmartno: Rudar (Trb.) 3:1 Dobro šele v nadaljevanju Na nogometnem igrišču pri osnovni šoli v Šmartnetn ob Paki je domača enajsterica v nedeljskem srečanju iztržila obe točki. Premagala je ekipo trboveljskega Rudarja z rezultatom 3:1, polčas 0:1. Šmarčani so v prvem polčasu prikazali bledo igro. Gostje so v enem protinapadu izkoristili na- Velenje: Zamet 29:24 Druga zmaga Igralke Velenja so osvojile drugi par točk v letošnjem prvenstvu. V petem kolu tekmovanja v J. B ZRL so premagale ekipo Zameta s petimi zadetki razlike. Začetek srečanja ni napovedoval dobrega konca, saj so gostje z Reke zaigrale nepričakovano dobro in bile prvih dvajset minut v vodstvu. V naslednjih desetih minutah so domaČ£ .igralke le zaigrale bolje in ob polčasu že vodile z rezultatom 14:12. V nadaljevanju so to vodstvo še povišale. Strelke za Velenje so bile: Bovhova 8, Omerčičeva 7, Djor-djevičeva 6, Kotnikova 4, Podr-zavnikova 2, S Bašič in Goličeva po enega. — V prihodnjem kolu bodo Ve-lenjčanke gostovale v Splitu. Šoštanj: Lipa 28:25 Slabša igra Rokometaši Šoštanja so še naprej uspešni v II ZRI.. V Šestem kolu so v Rdečidvorani premagali ekipo Lipe iz Ajdovščine z rezultatom 28:25, polčas 14:12. V tem srečaju domači igralci z igro niso navdušili, saj so precej grešili, zlšsti prvih petnajst minut, ko so Mi gostje bolj i in zasluženo vodili. Potem seje igralcem Šoštanja le »odprlo« in njihova zmaga, čeprav bolj skromna,v nadaljevanju ni bila več vprašljiva. Podobno kot igralke Velenja bodo tudi rokometaši Šoštanja imeli v naslednjih dneh težave s treningi, ker bo v Rdeči dvorani sejem Gorenja. Sreča, da jim je bil žreb naklonjen (?), saj v naslednjih dveh kolih gostujejo. V Rdeči dvorani pa jih Domo znova videli 6.novembra. Proti gostom iz Ajdovščine so zadetke za Šoštanj dosegli: Potu-šek 11, Potočnik 6, Požun in Toplak po 3. Lesjak in Vrečar po 2 in Jambrovič enega. Pplana : Šmartno 17:14 Že četrtič izgubile V sedmem kolu v slovenski rokometni ligi za ženske so bile ro- kometašicc Šmartnega ob Paki že četrtič poražene. Premagala jih je ekipa Polane z rezultatom 17:14, polčas 8:8. Prvi del srečanja je bil dokaj izenačen, igralke obeh ekip pa so zapravile tudi vrsto priložnosti. V drugem polčasu so se gostiteljice razigrale in zasluženo zmagale. Za rokometašice Šmartnega so bile uspešne Šmerc 4. Tajnik 6, Trobina 2, Jud in Bole I. V prihodnjem kolu pa se bodo igralke Šmartnega pomerile z vodečo ekipo Itas Kočevje. Triglav: Rudar 0:1 Še neporaženi Nogometaši Rudarja so skupaj z ljubljanskim Slovanom še vedno nepremagana ekipa v slovenski ligi. V 9. kolu so gostovali v Kranju, kjer so v nezanimivi igri premagali zadnjega na lestvici. Zadetek je dosegel na začetku drugega polčasa Koleno. V prihodnjem kolu bodo Velenjčani znova gostovali. V Ljubljani se bodo sestali s Slovanom, ki s 16. točkami vodi na prvenstveni lestvici, Velenjčani .pa sp tretji s 13. točkami. Ponovili lanski uspeh Na nedavnem prvenstvu SR Slovenije v karateju za mladince v športnih borbah po težnostnih kategorijah, organiziral ga je karate klub Partizan iz Mislinje, je nastopilo 12 klubov iz sedmih regij. Znova $o se izkazali velenjski karatejisti. saj so ponovili lanskoletni uspeh in osvojili štiri medalje. Rizvanovič (Velenje) in Panič(RSC Velenje) sla v srednji kategoriji osvojila tretje mesto, Omeraševič (RŠC Velenje) je bil najboljši v polsrednji kategoriji. Korošec (Velenje) pa je v pol težki zasedel tretje mesto. Prva dva iz vsake kategorije sta se uvrstila na državno prvenstvo. pakodomače obrambe in povedli. V drugem polčasu so se Šmarčani nekoliko bolj zbrali, zaigrali bolje in s hitrimi protinapadi kar trikrat zatresli mrežo gostujočega vratarja. Prvi gol za domačine je dal Prašnikar, drugič je bil uspešen Hren, tretjič pa je z glavo poslal žogo v mrežo Omladič. Šmarški nogometaši so z 10 točkami na sedmem mestu prvenstvene lestvice. V nedeljo pa se bodo na domačem igrišču sestali z ekipo Primorja. Izredna seja 10 Velenjski nogometni klub Rudar, ki letos tekmuje v slovenski nogometni ligi. je še naprej v velikih finančnih zagatah. Oh koncu devetih mesecev letošnjega leta je bilo v klubski blagajni še vedno nekaj več kot za tri milijone dinarjev primanjkljaja. Žiro račun imajo že dalj časa blokiran. Kot so nam sporočili iz uprave NK Rudar, so na ponedeljkovi seji sklenili, da bo v petek izredna seja izvršnega odbora, na kateri bodo razpravljali in sklepali o odstopu izvršnega odbora. Čudimo se. zakaj o tem niso sklepali ' že v ponedeljek in zakaj niso realneje ocenjevali razmer v Rudarju pred začetkom tekmovanja v slovenski nogometni ligi. 7. dobro igro v drugem polčasu so igralke Velenja osvojile dve točki