Kdor ne uboga, ga tepe nadloga.
•^tjjačkova in Okroglova hiša stojita vštric na sa-v.jjs meni — in sicer ob poti, ki pelje v hribc. Pred Okroglovo hišo se dolži vrt, kjer se igrajo in kralko-.{asijo Okroglova Anica, Jožek in Mačkov Janez.
Pri Okroglovih imajo v hlevu kobilo. No, in to kobilo napaja navadno desellemi Jožek, pomaga mu pa Mačkov Janez. Čisto v navado je že prišlo, da prileti Jancz vsak dan po kosilu k Okroglovim. — ,Ali si žc napoji kobilo, Jožek?" — je njegovo prvo vpraSanje, ko stopi v sobo. In kako je vesel, če mu Jožek odkima, da kobila Se ni napojena. — ,Pa jo grcm jaz napojit," di5 ledaj Janez, in še preden iz-pregovori, je že v hlevu in odvezuje krotko Seko. Ko jo odveže, slopi v žkb, udari po kobili, da nagne glavo. Tedaj pa Janez skoči nanjo in se je trdno prime za grivo.
BHi — hi, trap — trap," kriči Janez nad Seko, ponosno jahajoC proti napajališču. Do Ija je namreč par strcljajev. Ko se Seka napi|e sveže. čiste vode, pa hajdi hitro domov. Parkral jo udari Janez z roko po vratu  in   sune  z   nogo  po  plečili.   Seka pa  leti
¦ea 22  ss
dokaj hitro. V hlevu jo spet priveže in stopi nazsj lc Okroglovim v hišo.
Jožek, ali si videl, kako znam jezditi?" se po-hvali Janez pred vsemi.
,Fant, H jo bošizkupil! Ne poznaš konja. Nsša Seka je krotka žival, a vendar se ti zna kaj pripetili, Ce bo5 tako drzen z njo. Pazi, li rečem, in nikar je ne drvi, če ni potreba," posvare Okroglov oče Mačko-vega fantka. Janez sicer malo zardj; ne odgovori ni-česar — a drugi dan je že zopet stari drznež.
*         *
Nič več ne hodi popraševal Maikov Janez k Okroglovim, če je kobila že napojena. Zastonj se ozira Jožck in drugi Okroglovi proti vralom, kdaj bo vslopil. Janeza ni več k njm. Polrpite, da vam povem, kaj ga je odvrnilo.
Ni dolgo tega, ko je Janez spet podil Okroglovo Seko z napajaiišča. Tedaj pa pridirja v divjem diru iz vasi Slempiharjev konj, ki se je splašil hlapcu, ko ga je izptegal. Okroglova Seka se ga ustraši in od-skoči v siran, ker je lako nenadno prihitel mimo nje, da ga skoro ni čutila. Ta Sekin skok pa je vrgel Ja-neza na tla. Padel je na kamenito cesto in se pobil po glavi. Sreča je še bila, da ga ni pohodil Štempi-harjev konj. Seka jo je udrla za konjem, a se \e pred domačo hišo ustavila in stopila v hlev. Okroglovim se je čudno zdelo, da ni bilo z njo janeza. Šele drugt dan so izvedeh, ko je hodil Janez z obvezano glavo in ložil Okroglovcmu Jožku, kako močno se je udanl. Tistcga mu Jožek ni rekel, da je to prav; pač pa ga je spomnil na svarilo očetovo ler mu h koncu pri-stavil: .Vidiš, Janez, jaz pa ne padem, ker ne pre-ganjam kobile kot li. To li rečem, Janez, kdor ne uboga, ga tepe nadloga "                           Vukovoj.