Leto VII. - 11 VOCERO DE LA CULTURA BSDOVENA 15. 6. 1960
O ABSTRAKTNEM SL1KABSTVIJ
Letos mineva petdeset let, odkar je Rus Vaslij Kandinskjr, najprej jurist, potem slikarski učenec Slovenca Antona Ažbeta in končne začetnik in voditelj abstraktnega slikarstva, naslikal svoj prvi nepredmetni akvarel, nakar so se, hitro vrstili razni podobni mojstri v različnih delih sveta. Zagovorniki i.n propagatorji abstraktne umetnosti bodo gotovo ta zlati jubilej uporabili, da bodo spet pisali o trdoživosti abstraktne umetnosti, is katero da se drugi moderni “izmi” niti primerjati ne morejo, ker so bili vsi kratkotrajnejšega življenja. To trditev je treba v toliko popraviti, da abstraktnost ni kakšen stil, kakšen “izem”, ampak nekaj širšega^, v čemer je našlo svoj okvir že precej struj. Gotovo bodo poiskali znova svoje predhodnike, vse tiste, ki so se v dolgih desetletjih razpisali o formi in snov; v likovni umetnosti, dajajoč prednost formi, in ponavljali svoj že dolgoletni nazor, da vkljub že sedanji mnogoterosti možnosti abstraktne umetnosti še dolgo niso izčrpane in je torej pričakovati še marsikateri jubilej.
Nasprotniki seveda bodo spet šteli svoje predmetne slikarje, ugotavljali njih nad,številnost in isia znova navduševali za stare klasične forme, pri čemer bo klasično tudi ono, kar1 velja na drugi strani abstraktnim za njihovo predhodništvo. Saj je marsikje postal izraz “realizem” že istoveten za predmetnost.
Pred nekaj tedni je bila v Frankfurtu velika umetnostna aukcija. Abstraktne, slike posebno zgodnejših slikarjev V. Kandinskega in Paula Kleeja so_ dosegle bajne cene in tudi že bile visoko cenjene. In to prav v Nemčiji, kjer je, bila še pred nekaj leti vsaka abstraktna umetnina “entartete Kunst”, njen avtor pa zaprt, če ni mogel pravočasno pobegniti čez mejo. Prav v Nemčiji, v deželi reda in smotemosti, se je po razsulu narodnega socializma abstraktno slikarstvo silno razmahnilo; pravijo, da je postalo to slikarstvo simbol svobode. A tud; v drugi deželi napredka, v ZDA, je ta umetnost močno razvita, ima že svoje muzeje, rezervirane samo zase. Pač tudi izraz svobode, ki tam že od nekdaj vlada.
Abstraktni umetnosti so zaprta pota samo še v komunističnih deželah. A tudi ne povsod popolnoma. Njen pojav je marsikje prvj žarek svobode. V Sloveniji smo sami pred drugo svetovno vojno prešli v realizem. V začetku komunističnega režima so potem, realizem celo uzakonili in ga snovno po svoje prebarvali. Ta barvnost je umetnike tlačila. Pb “osvoboditvi” od Moskve so se osvobodili tudi umetniki, likovni najprej. Poživljene zveze z inozemstvom so odprle umetnosti nova pota, med temi tudi pot v abstraktnost, še celo taki ,se ji predajajo, ki zanjo nimajo nobenih pogojev.
Naj živi tudi že petdeset let, bo sodba o njej zaživela še’e pozneje. Izidor Cankar se ob razstavi Paula Kleeja 1. 1922 v Miinchenu ni hotel izraziti in bi gotovo še danes svetoval k odlašanju. Znanstveni sodb: se ne mudi tudi v današnji dobi hitenja ne.
M. M.
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Umetnostni odsek
Četrti kulturni večer bo v soboto dne 18. junija v dvorani Slovenske hiše, ob 19. uri.
Spored :
O ABSTRAKTNI UMETNOSTI Predaval bo M. Marolt; snov bodo pojasnjevale reprodukcije slik.
Posebnih vabil ni.
GLAS prihaja našim naročnikom1 in članom in je zanje naročnina nanj vključena v ceno letnika knjižnih publikacij. Kdor ima priliko pogledati na knjižni trg, bo. mogel opaziti, kako vse velike založbe izdajajo svoje buletine v revijski ali časopisni obliki. Knjiga, revija, lepa beseda so postale za .sodobnega človeka isto, kar je vsakdanji kruh. Knjige, revije, listi drsijo iz najmodernejših rotacij in preplavljajo svet v milijonih izvodov. Zato je razumljiva reklama, ki jo morajo delati zadožbe za svoje publikacije, ker jih morajo spraviti na trg.
Če se pa malo ozrete okoli sebe, boste opaz li, Kako nekdo drugi nevarno izpodriva knjigo, tiskane spise. Za besedo ni več časa, s sliko _ s stripom hočejo nadomestiti tekste, ki so ohranjali duha v človeku, ga bogatili in usposabljali za pretrese in stiske življenja.
Kako ohraniti ljubezen do knjige, njene opreme in vsebine? Daši drvi življenje mimo nas z vso hitrostjo, moramo znati ohranjati naraven in miren korak s sodobnostjo tudi v svetu ulej, ki se nam najbolj posreduje ravno s knjigo. In to morejo opravljati samo listi in tiski, ki v obliki poročil vežejo bralce z dogodki v svetiti idej in na knjižnem trga.
Med nami skuša temu stožiti tudi GLAS. Mora ostati tak kot je: neodvisen, predan gamo svoji nalogi in stožiti samo enemu namenu: utirati pot knjigi, besedi in misli, ker s tem skuša sproti opozarjati na vse, kar nas mora zanimat; in reševati.
Predno pa ho mogel resnično opravljati to nalogo, izkažite se tud; Vi: z naročnino ali nakazilom za njegov sklad mu boste olajšali obstoj in dosedanjo smer.
Izšlo :
SLOVENSKA LIKOVNA UMETNOST V ZAMEJSTVU
Uredi1 in uvod napisal Marijan Marolt
Opremil I. Bukovec
TARIFA REDUCIDA ConcMion 6228
Registra Nacional de la Propiedad Intelectual N9 624.770
nssi ^eeert
ebs^si in Abserga
IVANU PREGLJU V SPOMIN
Tretji kulturni večer je dne 4. junija ve jal spominu pisatelja Ivana Preglja, ki je umrl 31. januarja 1960 v Ljubljani. Za prireditev 'je biila dvorana primemo okrašena s sliko pokojnega pisatelja v slovenskih in žalnih barvah. Pri izvajanju sporeda so sodelovali elani literarnega odseka pisatelji Tine Debeljak, Ruda Jurčec jn Zorko Simčič in recitatorja gg. Božo Fink in Tine Debeljak ml. Večer je imel dva dela, v odmoru pa je bila razstava pokojnikove ostaline, ki je v. lasti dr. Tineta Debeljaka; lepa zakladnica rokopisov in literarnih znamenitosti. V prvem delu je Ruda Jurčec podal zgoščeno karakteristiko pisateljskega dela Ivana Preglja, v drugem delu pa dr. Tine Debeljak pisatelj^ lik in spomine na svoja srečanja z njim. Prebrana so bila dela: Odlomek iz Tolmincev (Zorko Simčič) m Gospoda Matije zadnji gost (Božo Fink), Tine Debeljak ml. pa je bral aforizme in misli iz del Ivana Preglja. — Udeležba je bila kar lepa vkljub težavam z zvezam; na pošti in je prireditev lepo počastila spomin velikega pisatelja med nami.
odmevi
—	“VESTNIK” (XI. -štev. 6) objavlja v obliki eseja pisano kritično poroedo o knjigi Dnevi smrtnikov. Avtor je P. R. Spis, ki nosi naslov “Namesto kritike”, zaključuje z besedami :
“Ob petnajsti Veliki noči na tujem mi je bilo branje Dni Smrtnikov najlepše darilo — elegantna pisan;ca, taka, kakor jih danes vidimo samo še na fotografijah, potica, kakor jih je znala narediti naša mama, gnjat, ki je vso zimo visela v dirmrku. Bila je domovina, doslej raztresena po Koledarjih Svobodne Slovenije, Mieddobjih, M1adi setvi in Vrednotah. Iz razmetanih drobcev je Geržinič naredil sila lep mozaik.’
—	“AMERIŠKA DOMOVINA” (5. maja 1960) je objavila kritično poročilo o Božanski komediji (Pekel), ki ga je napisal Karel Mau-ser. Med drugim pravi:
“Kaj naj rečem o novem prevodu? Veliko laže bi bilo soditi, ko bi imel pred seboj tudi Pekel, ki ga je v domovini prepesnil pesnik Alojzij Gradnik. Pismo, ki sem ga pred kratkim dobil, mi spričuje, da sta se dva pesnika lotila dela, ne da bi vedela drug za drugega un da eden in drug čaka, da bi dobil v roke delo svojega literarnega druga... Prevajalec je bil prisiljen marsikdaj iskati besede in jih je moral zavoljo rim ustvariti. Tineta Debeljaka prevod se lepo bere, vendar se mi zdi, da bi nekatera mesta le potrebovala popravka. . . tu in tam bi še motral vzeti pilo in nekatere besede oglad:ti in verze ujeti v lepše sozvočje. Osebno mislim, da bi se na vsak način moral ogniti besedam kakor na pr. izvrg neba. Vsak bo vedel, da to pomeni izvržek, toda zdi se mi, da je beseda le preveč kosesk;zem. Reči je treba, da je prevod na splošno lep, čeprav se zavedam, da ima T. D. čisto svoj način pesniškega občutja... Morda bo Gradnikov prevod gladkejši —lirik je skoraj—, pa sem prepričan, da je Debelinkov prevod izrazitejši in originalu bliže. Kulturna akcija, ki je izdala Pekel, je na nek simbolični način pokazala vrednost emigracijske književnosti...”
“ŽIVLJENJE JEZUSOVO” V SLOVENSKEM SLOVSTVU
Evangeliji nudijo in hočejo nuditi zgodovino. Lukov uvod (1, 1-4) celo izrecno izpričuje moža z zgodovinskim namenom, čutom m sodih ( urediti poročilo o dogodkih, kakor so nam spo-rocpi ocmdci , “natanko poizvedel”, “po vrsti popisati”) Toda njihovo poznanje zgodovine je drugačno kot naše v času histo-nzma. V dokončno knjižno obliko napisano veljavno oznanilo o Jezusu Kristusu ima predvsem religiozen, kerigmatičen, misijonski, poučen namen. Tako je naravno,, da je njih zgodovinsko m biografsko zanimanje umaknjeno v ozadje.
Želja, iz štirih evangelijev sestaviti in porazvrstiti enoten prikaz Jezusovega življenja in dela je že v krščanski antiki privedla do evangeljske harmonije. Sirec Tatian je konec drugega stoletja priredil svoj Diatessaron. V spisih Očetov, ki pomenijo pravzaprav tolmačenje evangelijev, je le pri Hiercnimu in Avguštinu izjemoma zaslediti historične probleme in naloge.
Srednjeveška vernost je ustvarila bogato teologijoV Jezusu Da a. je pa tud: prva “Življenja Jezusova”. V skladu z njeno specifično religiozno usmerjenostjo to niso zgodovinsko-kritična dela, temveč pomagala za duhovno življenje. Izšla so iz meditacije (Med.tationes vitae Cihrisb, ki jih je spisal Johannes de Cauhbus okr. 1. 1300). Prva “vita”, ki se po današnjem pojmu približuje vsaj e tem, da se prizadeva za zgodovinski okvir ie “Vi,ta Jesu Christi” kartuzijanca Indoifa Saksonca iz 1. r474. Sele 1. 1484 je izšlo v tisku podobno delo “De gestis Domini Salvatons”, ki ga j,e pa že dosti preje napisal avguštinec Simon Fidati iz Cascije (f 1448). Ta zvrst pcbožne Jezusove biografije doseže svoj višek in dobi svoj zaključek v delu “Histoire de la Notre-Seigneur Jesus-Christ” jezuita Frangois de Ligny U774) Iz tega cikla j,e v srednji Evropi dolgo slovelo delo kapucina Martina iz Coeihena “Dais Leben Jesu” (1677) ki ea ie bral ša naš Drobosnjak.	6 J
Izven krščanske ekumene je v srečanju z nekrščansko kul-turo rz potreb evangelizacije napisal Kristusovo življenje Jerome .vavier S.J. Ta življenjepis, napisan za velikega mogula Moha-meda Akbarja v Indiji 1. 1602, je v starejši literaturi najbolj blizu današnjemu pojmovanju.
,	7 racionalističnim napadom na evangelije, ki ga je za široko
javnost začel Lessing z objavo “Fragmentov ivolfenbulskega neznanca”, se je začelo izpreminjati zadržanje kulturnega osredja ih postavila nova problematika. Vero srednjeevropske inteligenc0 je omajal D. F. Strauss z “Das Leben Jesu” (1835-36), ki ga je bral tudi Prešeren. Svetoven literarni uispeh in vpliv pa je do- * živel Ernesit Renan, ko je 1. 1853 izdal “Vie de Jesus” V tem romanu je Jezus psihologiziran v eUčnega in religioznega geniia. Najbolj radikalno pot je šel Bruno Bauer, ki je Jezusa oklical za mitično osebnost (dela 1840-52). Po sto lehh je mogoče mirno .soditi, da je bila biblična kritika racionalizma predvsem ne°a-t’’vno zadržanje do religiozne vsebine biblije, kaj malo na na-obračba zgodovinsko-kritične metode.	P
. Vodilno mesto v boju zoper racionalizem za Kristusovo bit in božanstvo je ves čas pripadalo francoski znanosti Od starejših so zlasti slove’i in vplivali H. D don OP (Vie de Jesuis-Cbriist, 1890) C. Fouard (1880), J. Lesetre (1892), ki je povzel dotedanje študije o zgodovini Jezusovi. Novejši pisatelji I C Fillion (Vie de Jesus Christ, 1922), L. de Grandmaison S..L (Jesus Christ, 1928) M. Lagrange OP (UEvangile de Jesus-Christ, 1930), J. lebreton (La vie et Penseiimement de Jesus 'Christ, 1931), F. Prat S.J. (Jesus-Christ, 1933) so s stvarno kritiko virov jn neoporečno^ aplikacijo verstv p.no-p r i m e rjaln; h in literarno kritičnih metod izkazali nevzdržnost racionalisUčnih predsodkov. Obnovitelj katoliške biblične vede dominikanec M Lagrange in liberalni protestant, Loisyjev naslednik na Sorboni, Maunce Goguel sta enako onemogočila zanikanje Jezusove biti kot znanstveno stališče. “Moderno” je le še v učbenikih dežel pod kulturno diktaturo komunizma.
Veličastno spremembo v evropskem kulturnem ozračju v primeri s_ časom Renanovih triumfov najbolj kaže svetovni uspeh, ki ga je doživel po vojni H. Daniel-Rops s svojim delom “Jesus dan® son temfps” (prvič 1944). Odlični pisatelj, po poklicu profesor zgodovine, je originalno povzel rezultate modernega raziskovanja tako, da so postali last sodobno izobraženega človeka.
V sedanji znanstveni terminologiji pomeni “Jezusovo živ-Ijenje ;praj3rmatičen prikaz Jezusove zgodovine, raziskovane na osnovi Kritike virov. V tej obliki .prinaša sodobna veda z novo pridobljenimi pričevanji virov in z novo razvitimi metodami svoj
hreniNa
Gospodu^ k evangel->skemu Pričevanju o Jezusu Kristusu, našem
, jPrvo slovensko delo pod naslovom Kristusovo življenje je al gonški profesor stare zaveze Štefan Kociančič (menda edini siovenec, ki je pesnil v hebrejščini). Njegovo “Kristusovo živ-Jenje m smrt v premišljevanjih in molitvah” je izšlo v dveh 'J, h pn Mohorjevi družbi v Celovcu 1868 in 1873. Doživelo je felo novo izdajo v letih 1905 in 1906 pri isti založbi. Kociančič p. Prosto prevel “Ghristliches Handbuch oder das grosse Leben L"1.1?1? bavarskega župnika dr. Gašperja E.rharda. Knjiga, ki je Mvic izšla v Augsburgu 1. 1845, je zaradi svoje preprostosti Ijud-^vu zelo ugajala in bila večkrat ponatisnjena.
Bolj znanstveno, pa še vedno v krogu ljudsko ascetičnega anja, je “zmjenje našega Gospoda Jezusa Kristusa”, ki ga tli* s^lsa^ Ivan Skuhala, bogos-ovni profesor 'in prvi ravnatelj dijaškega semenišča v Mariboru, po letu 1886 župnik in dekan v ^0 utoni eru.
v r. I?obri duh slovenske inteligence Frančišek Lampe je pri nas Duhovnem pastirju, prvi opozoril na Didonovega Kristusa. Pi-ai je o tem delu, ki j,e veljalo za najboljši katoliški odgovor Re-anu tudi v Linzer Theologische-praktische Quartalschrift 1899. ^malu. potem je 1901 izšel slovenski prevod, ki ga je oskrbel -satdj peter Bohinec. Dominikanca Henri Dildona “Vie de Je-us-Chnst je pi-vič izšlo 18,90, potem pa še v nad 45 izdanjih trm?15™1 20 Prevodih. Didonov Kristus je znanstveno delo z ozi-PrBrina av^rJeve pripravi j aJne študije, ne pa glede na podajanje zro nje‘'a- Govorniški stil, v svojem času zgleden, naravnost duši n st ver o problematiko. Tudi eksegetično ni zmiromi zanesljiv , Vendar prevod tudi najboljšega tujega dela v duhovnem živ-J«Pju naroda ne more imeti tistega opravila in pomena kot domače izvirno delo. To sta čutila dva velika Slovenca, ki sta ho-strf 12 sIt>.venske"a naroda vzgojiti Kristusov narod. Že ob na-j. svoj® škofovske službe je Anton Bonaventura Jeglič iz-nTm ze J:° po Ježkovem življenju na Didonov, Keschlerjev, Grim-“T i. nacln. Jezuit Moritz Mesehler je pisec zelo cenjene knjige J?s“ Betrachtungen”, ,1890. Grimmov “Das Leben JaB-/lu^bn-sbl”i (1876-87) so šteli za najboljše nemško delo. Po Je škofa nagovarjal Janez .Ev. Krek, pisec monumen-Zj,o v . Zgodb nove zaveze, pridigar o Jezusu idealu osebnosti in D^most! (1906, objavljeno v DP). Po ponovnem obisku Svete “A/U-- le Jegliž sPisal sv°je “najlepše delo” (Jože Debevec) -resija in ga izdal pri Mohorjevi družbi L 1914-15.
Prnf.cSkor(\?b-i?tem. gasu ie pripravljal knjigo o Jezusu celovški laiaf^T.A1°JZD C]g°jT OSB, doma iz Gojač na Goriškem (f ^Jv Das Leben Jesu” je izdala celovška Jožefova Škim-i posnetek naše Mohorjeve, 1. 1903. Med številnimi nem-tnH; d6h .i® danes čisto pozabljen, če bi izšlo v slovenščini, bi ^ avtor,evemu spominu bolj koristilo.
Pemvr tr'd€setib letih je bilo tudi .pri nas zelo prebirano poljudno Unrl G0,, L° dr- Franca Willama “Das Leben Jesu im Lande je Zav fke Israel”, (1933). V času svoje konfinacije v Bilečah ga
v	&VAJ It; ivUlliLiI.
dcel prevajati minister dr. Franc Kulovec.
'harnf"0*^ .l0sn0V0 za Jezusovo življenje moremo čislati evangeljsko Maku ‘l0.’ ki i0 ie P01! naslovom- “Jezus Kristus’ 1. 1943 izdal Pijanski profesor Andrej Snoj.
in op eto? Je P” Mohorjevi družbi v Celovcu po raznih težavah tiskaT?0d^h’ kl 80 znažiln® za zamejSko katoliško založniško in d; r. sko delavnort, izšel prvi zvezek Ricciottijevega dela “Vita Raft^1?0”- Avt°rizirani ipnevod je delo književnika duhovnika slei « .V0, ba' Giuseppe Ricciotti je 1. 1941 izdal v Milanu do-skorr, ajb°y8e italijansko delo o Jezusu. Danes je prevedeno v 0 vse kulturne jezike.
čela ®'0Veaska biblična znanost doslej še ni ustvarila izvirnega 0 Jezn na's,fMT1 Gospodu. Obstoja sicer apologetično zasnovan spis Parodr’ kl Pa V današnjih razmerah žal ni mogel iziti. Med-“živli"0-™*” bibli<;ist Slovenec ima v načrtu slovensko pisano Vršen r'1!6 Jcz,us°vo”. Seveda potečejo leta, preden more biti iz-Ricciof+ak ?ačrt. Celo, ko bo izvirno delo izšlo, bo imel prevod teč tat • I? . no svoj pomen in ,ceno. Kvalitetna dela so nam-ko individualna, da, nezamenljiva in nenadomestljiva, bje aijCaSu’ . krščanstvo našega naroda v nevarnosti, pisa-Rrist,, prevajai1i® znanstvenega .dela o našem Gospodu Jezusu Času m-; ni samo bogatenje naše bogoslužne književnosti, ampak narodov meni0 oznanJevanje edinega Odrešenika vseh časov in
— JUBILEJNO NAROČNINO so plačali: g. ravn. Marko Bajuk, Mendoza, 800 pesov; g. Eiletz Fedor, Buenos Aires, 800 pesov; g. Vester Franc, Lomas del Mirador, 800 pesov; g. Albin Magister, Ramos Mejia, 800 pesov.
Za tiskovni sMad Glasa so prispevali: g. Božidar Bajuk, Mendoza, 30 pesov; Slovenski oder, Cleveland, dar 10 dolarjev.
Vsem iskrena hvala!
— “Ameriška domovina” (11. marca 1960) je objavila dolgo poročilo o bivanju olimpijskega tekmovalca Franca Jermana v Clevelandu med tamošnjimi Slovenci. Poročilo najprej pravi, da Jugoslavija na olimpijadi v Squaw Valley n; bila zastopana. Poslati bi namreč morali moštvo, ki bi bilo sestavljeno samo iz Slovencev — tega pa v Beogradu niso dopustili. Kulturno društvo Lilija v Clevelandu je povabilo g. Jermana, našega člana iz Bariloč, da je prišel predavat med njene člane in prijatelje in se je razvil obširen razgovor. Dotaknili so se tud; Slovenske kulturne akcije in njenega dela v Argentini in po svetu. Poročevalec Vili piše o tem:
“France Jerman je povedal veliko lepega o Slovenski kulturni akciji, ki skuša nadaljevati kulturno delo, ki ga je v domovini komunistična revolucija prekinila. Priznati je treba, da je Kulturna akcija dosegla že lepe uspehe in tudi priznanje, pa je redno v finančnih težavah, ker dobivajo njeni napori premalo opore med rojaki v Združenih državah in Kanadi. Nam se gmotno tudi najboljše godi in smo zato dolžni storiti za ohranitev slovenskega kulturnega dela več kot rojaki v drugih deželah. Naj bi se tega vsi zavedali in izdaje Kulturne akcije naročili. Naročnino sprejema trgovina Familia, Glass Ave v Clevelandu, v Torontu pa Slovenska pisarna na Manning Ave.”
— Slovenski književniki so v dneh od 19. do 24. marca obiskali slovenski del Koroške. V skupini so bili med drugimi Miško Kranjec, Mitja Mejak, Ivo Minatti, Kajetan Kovič, Tone Pavček, Rok Arih. Svoja dela so brali v Kot-mari vesi, Bilčovsu, Holbičah, Šmihelu nad Pliberkom, št. Primožu v Podjuni, Železni Kapli, Obirskem, št. Jakobu v Rožu in Šelah. Poseben literarni večer so priredili v Koncertni dvorani v Celovcu, na katerem je kritik Mitja Mejak podal zaokroženo sliko o razvoju slovenske književnosti. Zlasti podrobno je govoril o Mohorjevi družbi in poudaril, da so knjižne naklade Mohorjeve družbe v letu 1918 dosegle 100.000 izvodov, število, ki ga dosedaj še nobena založba n; prekosila. Celjska Mohorjeva izdaja svoje knjige v nakladi 80.000, sledi ji Prešernova družba v Ljubljani. Toda nikdo Mohorjeve ni mogel preseči. Povedal je tudi, da se danes slovenska dela prevajajo tudi v tuje jezike in sicer v angleščino, francoščino, nemščino, italijanščino, španščino, pa tud; v skandinavske jezike ter jezike Bližnjega in Daljnega vzhoda.
DARUJTE
France Dolinar (Rim).
ZA SKLAD GLASA!
dema in
Na poljskih srednjih šolah so izvedli med dijaki glasovanje o najbolj tpriljulbljenih pisateljih. Pisatelj Sienkiewiez je bil na prvem mestu, sledili -so Hemingway, Camus, Remarque. Glasilo mladih Sztander Mlodych je dec. 1959 izvedlo enako glasovanje med svor jimi bralci in je bil na prvem mestu Hemingway, Camujs na drugem, sovjetski pisatej Šolohov pa na tretjem mestu. V Budimpešti je glavni dnevnik zbral glasove med bralci o najbolj branih pisateljih in je bil izid naslednji: He-mingway, Graham Greene, Aldous Huxley, Thomas Mann, Camus. Časopis je nato strupeno- komentiral, da bralci niso omenili niti enega sovjetskega pisatelja, pa tudi nobenega iz držav “ljudskih republik”.
Najbolj priljubljen inozemski pisatelj v Češkoslovaški je Erich Maria Remarque (znan po svojem delu Na zapadu nič novega). Češki kritiki so dolgo ugotavljali, da preveva sodobno češko književnost duh “remarkizma”. Ko je v Pragi izšel prevod Remarquovega dela Slavolok zmage, je prišlo do- neredov pri tržnicah, ker niso imeli dovolj izvodov v prodaji. Vodilno glasilo partije je hudo napadlo založbo, ki je izdala deli Hem-ing-waya: Starec -in morje v 40.000 izvodih in Sloivo orožju v 95.-000 izvodih, dočim je najvišja naklada za domače Tterarno delo 10.000 izvodov.
— Igor Šentjurc, nemški pisatelj, po rodu iz Slovenj Gradca, j-e po romanu Molitev za morilca izdal roman “Bumerang”. Dolo ima kriminalno vsebino. Po njem so v Nemčiji napravili film, ki ga že vrtijo tamkaj in v Avstriji.
— Slovenski slikar Lojze Špacapan je v Turinu umrl pred dvema letoma. V letih pred smrtjo je dosegel velik sloves med umetniki v Italiji in je o njem izšlo več monografij. Sedaj bodo najprej v Turinu in potem drugod priredili razstavo (posmrtno) del, ki še niso prišla na razstave. Centro Culturale Olivetti je dal pobudo za razstavo, ki bo potovala po vseh večjih mestih Italije in v Trstu ter Gorici upajo, -da bo prišla tudi
pe svel-if
tja. Razstavo je priredil kritik in umetnostni zgodovinar Luigi Car-luccio.
— Državna založba v Ljubljani je ustanovila novo knjižno zbirko Kiosk. Zbirka bo skušala pritegniti zlasti tiste, ki se za knjigo toliko ne zanimajo. Izdaje bodo v žepu; -obliki in cenene. Kot prva je že izšla knjiga sovjetskega pisatelja Šolohova “Človekova usoda”, napovedujejo pa prevode Greva, Duerrenmatta, Kaestnerja, Caldwella in Čosica.
—	iPtesniku Edvardu Kocbeku’ je odmerjeno delo v prevajanju, kajti kar v enem letu, je izdal tri prevode: Maupasant. Novele; An-toine de Saint-Exupery, Bojni pilot; Astrid Lingen (švedska mladinska pisateljica), Erazem in potepuh.
—V letu 1965 bo ves svet slavil 7001etnieo Dantejeve smrti. V Florenci -se že pripravljajo na jubilej in bodo predvsem spremenili Dantejevo rojstno hišo v poseben muzej, ki bo nosil ime Časa di Dante. Poseben odbor je že začel deliti vsako leto posebno zlato svetinjo najboljšem-u idantoslcvcu. Lani je prejel nagrado angleški pesnik Eliot, letos je kandidat francoski p-e-snik in kritik Andre Peizard. V latu 1965 bo poseben svetovni kongres dantoslovcev in v Ljubljani že pripravljajo slovensko udeležbo, ki naj -bi pokazala, da ima tudi slovenski narod ?e dokaj prav dovršenih izdaj Dantejeve p-esnitve.
— Leopold Suhadolčan je po rodu iz Poljanške doline, vendar je mlaJdost preživ-el na Štajerskem. Napisal je že več del, Državna založba pa je izdala zbirko njegovih novel Človek na zidu. -Snov je zajeta iz Raven in Prevalj na Koroškem. Napoveduje tudi mladinsko knjigo.
—	-Skopljanska založba Kultura j-e izdala, v -svoji šolski biblioteki 72 stran; obsegajočo knjižico Fr. Prešeren. Izbor je prepesnil pesnik Gane Todorovski. Uvod je napisal -dr. A-nton Slodnjak.
-— GLAS je že pisal, da je naš rojak p-rof. Karlo Mizerit dirigent znane “Renske, filharmonije” v Koblenzu. V juniju 1958 je bil izbran za to mesto in sicer izmed
70 prosilcev vseh narodnosti. Har-riet Johnson, kritik New York Timesa, ga proglaša za prvovrstnega glasbenika. Kritik “Rheinzei-tung” piše -o njem, da je zmožen občutljivo, okusno, polno zagona, brez nervoze z neprem-ično asketskim izrazom, brez geste prisiliti močan “Unisono” v mnogoglasje.
V	istem smislu se izražajo kritiki “Rhein Post”, “Abendpost”, in v Frankfurtu, -ugledni “Frankfurter Allgemeine”, največji list v zahodni Nemčiji, ki pravi, da je Mižerit polnokrvni glasbenik. Čajkovskega IV. simfonijo je dirigiral na pamet s polno močjo in neprejcoslji-vo: rojen dirigent. “Neue iPresse” v Frankfurtu je zapisal, da si Mizerit osvaja mednarodni glasbeni svet in Renska filharmonija je pod njegovim vodstvom postala orkester velikega kova.
— Dne 18. febr. je poteklo deset let od smrti Prežihovega Voranca.
V	Ljubljani tega datuma niso posebej beležili, pač pa so zabeležili, da je v Moskvi izšla v prevodu -knjiga Prežihovih tekstov. Držav-n-a založba umetniške literature je z letnico 1959 izdala izbor, ki obsega Samorastnike, Solzice in še dvanajst novel iz -raznih zbirk. Knjiga je izšla v nakladi 30.000 izvodov.
— V založbi Ode v Parizu (lastnik založbe je Slovenec g. Dore Ogrizek, ki je -bil med prvimi meceni SKA) je v zbirki Le Monde en couleurs izšla knjiga L’Au-tri-che, le Coeur frais de 1’Europe. Knjiga obsega več ko 400 strani. iKoroško je popisal Eduard Pcm-mier, ki podaja razvoj dežele in govor; tudi o Slovencih, ki “so dali deželi neizbrisne etnične poteze” in so v 19. stoletju predstavljali še en,o tretjino prebivalstva, danes pa samo še eno šestino. Na žalost avtor ne navaja, zakaj je prišlo do tega padca v številu Slovencev. Pač pa omenja -obred ustoličenja na Gosposvetskem polju in podčrtava njegovo dem-o-kraitsko vsebino.
— Umetnostni zgodovinar dr. France Stele je napisal knjigo: Uvod v študij zgodovine umetnosti. Delo je založila Filozofska fakulteta v Ljubljani. V Zagrebu -je izšel prvi zvezek Enciklopedije likovnih -uimjetnosti in obsega prvi zvezek g-esla od A - Cus. Glavni urednik je inž. Andrije Mohoro-vičič. M-ed uredniki je tudi dr. Fr. Stele.
“GLAS” je štirinajstdnevnik. Izdaja ga Slovensika kulturna akcija, Alvar-ado 350, Ramos Mejia, FCNDFS, Bs. Aires, Argentina. Ureja Ruda Jurčec. Tiska tiskarna “Federico Grote”, Montes de Oca 320, Buenos Aires.