Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo •/ ____________ Štev. 10. V Ljubljani, v soboto 11. marcija 1899. ' Letnik IV. * „Slovenski List'* izhaja v sobotah dopoludne. - Naročnina je za v ne leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold- Vsaka Številka stane 7 novč. — Doplil pošiljajo se ured niStvu „Slov. Lista'1 — Nefr&nkovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaolje in osnanlla se pošiljajo apravniStvu „Slov Lista". Uredništvo in upravnistvo sta v Ljubljani, Oradliče itev. 16. Uradne are od 9—12 ure dop. in od 2—4 pop. — Oznanila se računajo po navadni ceni. Organizujmo in varujmo slovensko posest! Ako smo ostali Slovenci vkljub tisočletnemu germanizatorstvu vender še na svojem, tujemu navalu izpostavljenem ozemlju kot slo venska narodna individuvalnost, zahvalimo se temu, da je sedanja slovenska zemlja ostala v veliki večini v rokah slovenskega ljudstva. Izgubili smo res mnogo od samorasle individuval-nosti. Izgubili smo deloma narodne običaje, narodne noše, narodno kulturo. Veliko je prešlo v naše ljudstvo tujih, germanskih in romanskih običajev, navzeli smo se tuje noše in narodna umetnost, narodna kultura pristno slovanska se še nahaja v sledovih, katere more opažati le še etnografski raziskovalec. Ostal nam je v celoti od narodne individuvalnosti le jezik, drugi narodnost tvoreči znaki pa so se večinoma pogu bili. Pa kaj hočemo? Robovali smo tisočletje, veseli bodimo, da se je ohranil saj glavni ka rakteristikon naše narodnosti: jezik slovenski. In da smo v tisočletnih viharjih ohranili vsaj to, zahvaliti se moramo okolnosti, da nas na lastni zemlji niso razlastili germanizatorji. Poglejmo sedanjo Nemčijo od Labe pa tja do Visle. Vsa ta zemlja bila je slovanska. Da je postala nemška, ima svoj vzrok v kolonizaciji Nemštva. Ne nemški trgovec, niti nemška šola bi ne bila mogla ponemčiti tega kolosalnega kosa slovanske zemlje, da se niso tu vgnezdili nemški naselniki kmetje, ki so razjedli slovansko zemeljsko posest in tako v sto- in stoletjih asimi-lovali slovansko večino s pomočjo nemških trgovcev, nemških knezov in — protestantske vere. Da se je na drugi strani Slovan obdržal na Balkanu v svoji prvotni čistosti in prvotnem številu vkljub sto- in stoletni odvisnosti od mohamedanskih kalifov, je zopet vzrok to, da se turški narodni živelj ni odlikoval s kolonizatorsko silo. Naglašamo, ia to nam potrjuje zgo- „Slovensko umetniško društvo". Z veseljem- smo vsprejeli vest, da hočejo napraviti hrvatski umetniki razstavo svojih umetniških umotvorov v Ljubljani. Še večje veselje nas pa navdaja ob tasti, da se hočejo slovenski umetniki združiti v posebno društvo s sedežem v Ljubljani, najprej zato, da omogočijo razstavo hrvatskih del, potem pa, da priredijo, ako mogoče, permanentno razstavo svojih umotvorov. Kakor smo zvedeli iz zanesljivih virov, hoče se to društvo sestaviti popolnoma po vzgledu bratskega hrvatskega umetniškega društva in bode imelo namen, pokazati, da se zamore tudi naš narod, akoravno je majhen, ponašati z lepim številom slovenskih umetnikov in z umotvori, ki so popolnoma ekvivalentni z deli umetnikov drugih narodov. Društvo bode poskusilo si pridobiti prostor za permanentno rastavo, v katerem bode mogoče ugoditi vsem zahtevam, ki ga stavijo v prvi vrsti umetniški umotvori, to je glede pravilne razsvetljave in primernega velikega prostora. Umetnik potem ne bode prisiljen svojih del razbiti ali ja pa podariti muzeju, v katerem ni- dovina, da ni raznarodenje kar tako lahko in uspešno s pomočjo germanizatoričnih šol — z vsiljevanjem tuje kulture. Lažje in uspešneje je raznarodovanje s pomočjo kolonizacije. Zato pa so se germanizatorji sedanje dobe poprijeli z vso silo tega uspešnega sredstva, da raznarode Slovane, predno se še zavedo dobro svojega polo-ženja. V prejšnih stoletjih ni bila germanizacija namen sam na sebi. Koloni iskali so v slovanskih pokrajinah kruha, ker ga niso imeli doma. S pomočjo cerkvenih in posvetnih nemških gospodarjev so zemlje v teh slovanskih krajih tudi našli. Da bi šli kot pijonirji nemške kulture v slovanske kraje, to je le ošabna fraza naših narodnih nasprotnikov. Nič idejalnega ni gnalo nemških naseljencev v naše kraje, le s trebuhom za kruhom so šli, kakor gredo sedaj v Ameriko in drugam. Njihova kultura je Slovanom bore malo bila na korist. Ako so bili nemški koloni v kulturi bolj napredni in so imeli večjo obrt, vender ta njihova kultura ni imela nikakega vpliva na njih nove slovanske sosede dotlej, da se niso ž njimi asimilovali, ponemčili. In za to naj bomo nemški kulturi hvaležni, da je milijone Slovanstva pretvorila v Germanstvo?-Nemški šovinisti poznajo zgodovino germanizacije Slovanstva, zato so se poprijeli za nas jako nevarnega sredstva, pospeševati nemško kolonizacijo s pomočjo nemškega denarja na umeten način. Prvi se je zavzel za to idejo Bismark. Milijone mark državnih dohodkov je odmenil za germanizacijsko kolonizacijo Poznanj-skega. Bismarkovemu vzgledu sledili so avstrijski Nemci s svojimi različnimi „Bundi“. Jedna takih zvez je „Sudmarkau. „Sudmarka“ nas mora zanimati. Nevarna je naši narodni individuvalnosti. Na mejah, na Štajarskem in Koroškem, dela nasilno. Podpira nemško posestvo, odkupuje slovensko zemljo in demoralizuje narodno nezavedne slovenske kmete z različnimi podporami. V sredini, na Kranjskem, pa dela bolj na tihem, da niti ne opazimo. O razkrajajočem majo veliko prostora in tudi ne prave luči. Umotvore treba pravilno postaviti, sicer zgubijo vse, kar jih prav za prav dela umetne in originalne. Veliko pisateljev se je že bavilo z vprašanjem o bistvu umetnosti in mi se ne bodemo o tem predmetu spuščali v polemiko. Rečemo le, da zamore umetnost blažilno vplivati na ljudstvo. Umetnost oblažuje naravni ukus ljudstva. Da je v o res, opazujemo lahko sami Tako na pr. se Dunajčanu prisoja za Parižanom najfineji ukus, in kako bi ga ne imel, ko je vzrastel v mestu, v katerem skoraj na vsaki korak vidi kaj umetniško lepega, čut za lepo mu je tedaj takorekoč prirojen. Tudi naš narod je, kakor kažejo dejstva, za vsakovrstne umetnosti nadarjen. Akoravno se o kiparstvu in slikarstvu pri nas manj vč in sliši, vender naš narod lahko pokaže marsikaterega umetnika. Tedaj le škoda, da mu je večkrat manjkalo mož, kateri bi ga bili po tej poti naprej vodili. Odslej bode pa to nalogo prevzelo umetniško društvo. Še nekaj moramo omeniti, namreč stvar, na kateri se ravno pri nas največ greši, to je — kritika. Vsak lajik lahko kritikuje umetniški umotvor, a on zamore kriti kovati le v obče, nikakor in nikdar pa ne stvarno. In ravno pri delovanju „Sudmarke" na Kranjskem bodemo pri priložnosti še govorili. Za sedaj pa naglašamo, da nam je jako nevarna, nevarnejša kakor nemški obitni kapital in germanizatorični zistem. Nemški vladni zistem in nemški kapital nas tlačita, a ta dva nas bi ne mogla v kratkem času sama streti Na pomoč jima je prišla sedaj organizacija nemške narodne ekspanzivnosti, ki se osredotočuje v kolonizatoriških društvih & la BSudmark“. Šovinisti so, a so za svoje smotre tudi delavni, vstrajno delavni. Kar hočejo, povedo naravnost. Čehe in Slovence hočejo z vso silo ponemčiti in hitro ponemčiti. Iz neštevilnih njihovih izjav ponatisnemo par odstavkov iz članka monakovskih „Neueste Nachrichten", katerega je prinesel tudi „Grazer Tagblatt" v štev. 345 lanskega leta. Piše pa list med drugim to-le: »Nemški narod ne more trpeti, da se ta kol v njegovem mesu (dieser Pfahl in seinem Fleische) razvije v samostojno kraljestvo (namreč Češke) ... ravno tako si nemški narod ne pusti zapreti jedine njemu dostopne poti k sredozemskemu morju od jednega milijona Slovencev, kajti tu se gre za življenjski pogoj njegove svetovne politike. In iz tega sledi potreba, da se ta dva naroda p r i s i 1 i t a do pripoznanja nemške nadvlade (Vorherrschaft)....“ To nemško nadvlado že okušamo po Koroškem in Štajarskem, a ona nadvlada, katero si mislijo ti nemški ošabneži, to bi bil naš narodni grob. Iz te izjave, ki ni osamela, saj beremo in slišimo kaj takega vsaki dan, nam je jasno, kaj nas čaka, če nismo delavni v narodni osamosvoji. Zato pa ne moremo dovolj priporočati, da se oklenemo „Naše straže", ki paralizuje nemško rovanje. A to je samo jedno prohibitivno sredstvo. Drugo sredstvo je, da organizujmo slovensko zemljiško posest, da se okrepi in v zadružni organizaciji dobi materijalne in moralne podpore v trdem boju za obstanek. V Avstriji je 64, v Ogerski celo 61 odstotkov prebivalstva, ki se peča s poljedeljstvom. Ogromni del te nas misli vsak lajik, da zamore in sme kriti-kovati vsak umetniški umotvor, seveda po svojih mislih stvarno, ker je že videl toliko in toliko drugih umotvorov. Nikakor ne, tako stvarno zamore kritikovati le tisti, kateri je že sam slikal ali pa vpodobil kako stvar. On ve, koliko truda, ovir, študij potrebuje vsak umetniški umotvor, predno je tako daleč dozorel, da se zamore obelodaniti. Tedaj sme in zamore lajik kritikovati le v obče in če je tudi videl razstave vsega sveta, nikakor pa ne stvarno. Stvarno kritiko pa bode zamoglo in jo bode tudi proizvajalo sedaj umetniško društvo. Oni pa, ki so si morda domišljevali, da vse znajo, pa nimajo navedenih sposobnostij, naj si zapišejo staroznani izrek ApSlov za ušesa: „Le čevlje sodi naj kopitar!” Mnogo podrobnostij bi se dalo še lahko pisati o plodonosnem delovanju umetniškega društva, a za danes bodi dosti. Mi je pozdravljamo z veseljem ter upamo, da je bode z istim veseljem vsprejel naš narod, je podpiral, ščitil in negoval. „Umetniško društvo“ pa v zahvalo proslavljaj, uči in vodi do umetniških umotvorov naš mili narod! —c— zemljiške posesti je v rokah avstrijskega Slovanstva. Mesta v slovanskem ozemlju so nam večinoma, vsaj navidezno, odtujili in le zemljiška posest je ostala nedotaknjena. Varujmo to posest svojemu Slovanstvu in bodočnost je naša. Najbolje sredstvo za obvarovanje te posesti pa je, utrditi gmotno položenje zemljiškega posestva. Zadružna organizacija slovenskega zemljiškega posestnika je življensko vprašanje za naš narodni obstoj. To se je — hvala Bogu — v obče pri nas spoznalo in to nam daje pogum in nado, da v tem velikem boju, ki ga bijemo za svoj narodni obstoj, ostanemo nepremagani. Sicer se je zadnji čas dvignil srdit b6j zoper to zadružno organizacijo od strani izvestnih ljudij. Kakor blazni zaletavajo se v komaj pričeto organizacijo in skušajo podreti trdnjave naše narodne bodočnosti. Vender je to blazno časnikarsko počenjanje klavernih politiških ju nakov brezuspešno in to nas navdaja s patri-jotično uteho. Zadružna organizacija bode šla svojo pot. Ker dotični žurnalisti ne puste veljati nikomur nič, kakor samo liberalcem, navajamo tu glede zadružne organizacije kmetijstva mnenje liberalnega socijalpolitika dr. E. pl. Philippovich-a v ne manj liberalni in menšesterski „N. Fr. Presse". Govoreč namreč o ravnokar izšli knjigi „Das Landwirthschaftliche Genossenscbaftswesen in Deutschland“*) piše dr. Philippovich med drugim: „Auch liefert die Dorfgemeinschaft noch mancherlei verbindende Krafte. .. und man miisste sich wundern, dass die Genossenschafts-bevvegung nicht rascher auf das Land iiber-grilfen hat, wenn man sich nicht erinnerte, dass der Widerstand gegen Neuerungen hier beson-ders gross ist, und dass die Noth, diese štete Lehrmeisterin der Menschen, spater auf den Bauernstand als auf den Gewerbestand gedriickt hat. kNun aber ist eine sehr bemerkens\verthe Bewegung im Gange und in kurzer Zeit haben die Genossenschaften der Landwirthe ganz ausserordentliche Erfolge erreicht." In, čujte, koliko zadrug šteje nemška država med kmeti. Nič manj ko 12.180. Od teh je dve tretjini denarnih zadrug (8655), jddna tretjina so produktivne in konsumne zadruge. Tu so štete jedino le zadruge na kmetih. Koliko zadrug pa štejejo še-le mesta! In vkljub vsem zadrugam cvete nemška trgovina in industrija, morebiti ravno vsled zadružne organizacije. Čujmo, kaj piše ta dr. Philippovich na koncu svojega sestavka: „Dass die landwirth-echaftlichen Bezugs-, Verkaufs- und Productiv-Genossenschaften sich auch bei uns in ahnlich giinstiger Weise entwickeln, wie im Auslande, miissen wir alle \viinschen. Es wird dadurch auch das stadtische Genossenschaftswesen einen neuen Impuls erfahren und manche Gegner-schaft gegen dieses abgeschvviicht werden, denn zu den kostlichen Widerspruchen, die das po-litische Getriebe immer wieder erzeugt, gehort es auch, dass die eifrigen Verfechter des Ge dankens der Bezugs- also Consumgenossen-schaften und der moglichst directen Verbin-dung von landwirthschaftlichen Producenten und stadtischen Consumenten zu den heftigsten Gegnern stadtischer Consum-Genossenscbaften, der Arbeiter - Productiv - Genossenschaften ge horen.“ Navedli bi mnenje še marsikatere druge kapacitete, pa kaj hočemo, za enkrat je „Narod" mnenja, da se zadruge snovati ne smejo in ne smejo. Mi pa s slovenskega stališča toplo priporočamo snovanje denarnih in drugih zadrug na kmetih. Sev6da se mora ravnati previdno in solidno, da ne gre kakšna zadruga po nepotrebi po zlu. Ne vemo boljšega sredstva za ohranjenje slovenske zemlje v slovenski posesti, kakor je gospodarska organizacija. Sklepamo članek z besedami znamenitega ruskega publicista Engel- *) To obširno knjigo zelo priporočamo slovenskim denarnim in drugim zadrugam; izšla je na Dunaju v Manz-ovi zalogi. Sestavila sta jo dr. St. Licht in dr. M. Ertl po naročilu kmetijskega ministeratva. Naroča se lahko v vsaki knjigarni. harta: „Zemlja je osnova narodni svobodi, ona je istinita „Magna charta libertatum." Izvirni dopisi Iz Zagorja, 8. marca. V nedeljo dne 5. t. m. imeli smo pri nas v gostilni gospe Medved-ove ljudski shod, katerega je sklical g. kaplan Škrjanc. Jako prostorni prostori gostilne bili so do zadnjega kotička natlačeni. Prišlo je tudi veliko socijalnih demokratov s svojim vodjem Čobalom. Škrjanec poudarjal je slogo in skupno delovanje vsaj na gospodarskem polju. Kdor nasprotuje slogi, je Vaš sovražnik! Delavcem se gre za obstanek in življenje. Kdor trdi, da je nemogoče skupno delovanje, trdi da ima „sodrug“ drugačen želodec, kakor krščanski socijalist. Pustite, kar loči in povdar-jajte, kar druži. K prvi točki: Volilna pravica v deželni zbor in občinske zastope je povdarjal, da se moramo odločno protiviti, da bi volili grajščaki 10, vsi kmetje in delavci pa samo 16 poslancev. Saj vender vsi plačujemo najimenitnejši krvni davek (kmetje in delavci največ). Nato se je enoglasno sprejela resolucija za „ splošno, direktno in tajno volilno pravico O 2. točki: Topliška šola in delavci je govoril Češnovar. Shod je protestiral enoglasno proti občinskemu odboru, ker je zavrgel resolucijo za univerzo in nadsodišče v Ljubljani. Sprejela se je soglasno resolucija, da se mora kakor hitro mogoče zgraditi šolsko poslopje v Toplici; dalje za strokovno šolo ter univerzo in nadsodišče v Ljubljani, in zoper podučevanje nemškega jezika že v I. razredu. Toraj za kar so že internacijonalni soci-jalni demokratje, zavrgel je zagorski občinski odbor !! K tretji točki: o bratovski skladnici in konsumnem društvu, govoril je g. Jerin ter razložil začetek bratovske skladnice ter naslikal, da ima še sedaj gosp. rudniški vodja in njegovih 5 odbornikov vso komando v rokah. K četrti točki: cesta za Savo in most čez njo, povdarja Koder da bi bila koristna za delavce, ker jih je mnogo onstran Save, kateri delajo pri rudniku, posebno ker je brod čez Savo grozno zanemarjen. Čobal je temu ugovarjal, več ko pride iz one stani na zagorski trg, tem dražje bode; resnica je pa ravno nasprotno, čim več pride pridelkov na trg, tem cenejši so. Glavni vzrok je najbrže, ker ondotni kmetje nočejo trobiti v njegov rog. K točki peti: razni predlogi in nasveti, se je na predlog Škrjančev sprejela soglasno resolucija za lOurno delo za steklarje in delavce v kamnolomih in na prostem, ter da naj se služba zagorskega zdravnika razpiše, ne pa odda pod roko. Pozivlje se tudi deželni odbor, naj na to obrača pozornost, ker je zagorski zdiavnik tudi okrožni zdravuik. Za konec je hotel čobal staviti sodrugom predlog, da se ne smejo shajati ter pomenkovati s Škrjancem. S tem je prav lepo naslikal svobodo, katero vedno pridiguje. On hoče le žvižgati, sodrugi pa naj plešejo. Se pač že boji zd, svoj stolček. A za njegov predlog ni niti do glasovanja prišlo, ampak je predsednik shod po 5urnem zborovanju zaključil. Sbod gotovo ne bode brez koristi za združene delavce. Bog živi delo združenih delavcev na gospodarskem polju! Zagorski občinski odbor imel je dne 7. t. m. sejo, v kateri je izrekel zahtevo, proti javnemu mnenju, da se mora že v I. razredu učiti tudi nemščina. Najbolj je zagovarjal to zahtevo gosp. Michelčič. Le gosp. Mauer in gosp. župnik Gross bila sta zoper to. Pač žalostno za Zagorje! Iz Celja, 8. marca. — Svoj čas, ko si slavni poštni erar ni upal dati na zunanji strani poštnega poalopja — tukaj v tem zasvedranem Celju — napraviti ne nemškega in ne dvojezičnega napisa, jo je neka prebrisana glavica tako pogruntala, da se je napravil nad glavnim vhodom cesarski orel s poštnim rogom. Sedaj čaka tega moža, ki bi gotovo smodnik iznašel, če bi ne bil že iznajden, težka naloga, da iznajde pravo znamenje za tukajšno mestno klavnico. Neki časopis je nasvetoval, naj se na klavnici napravita dve križajoči se sekiri z bikovo glavo v sredi, vse to pa naj obkrožajo glave slavnih mestnih očetov. Ta predlog najbrže na bo držal, zakaj — to si lahko mislite Sicer pa ima gori imenovani mož s težko zadačo še dovolj časa, iskati pripraven emblem za klavnico, ker je že bila dodelana, pa še ni dodelana, pa tudi ne bo tako kmalu dodelana. Stvar je ta: najprej so jo sezidali — a vanjo niso hoteli ne biki, ne mesarji, tako je bila kujnštno narejena. Potem so poslali nekaj zvedencev po svetu, naj študirajo, po kakšnih klavnicah se drugod kolje. Našli so ti možje, da je drugod vse drugače — in facit tega je, da sedaj klavnico od vseh strani podirajo in popravljajo. — Srečni davkoplačevalci! No, pa če naša klavnica ni dovolj uzorna, je pa naša policija zato boljša. V noči od 1. na 2 suSca so izginili z vseh voglov veliki lepaki, ki so v slovenskem jeziku naznanjali, da bo 5. t. m. v „Narodnem domu“ komorni večer. Pri vsakem plakatu je imel dotični Vandal najmanj pol ure dela, ker raztrgani in odtrgani so prav korenito. In slavna policija ni ničesar videla. No, no! Imenovane slovenske lepake nadomeščajo sedaj veliki reklamni listi celjske Vabtarce, katera obeta, da se bo „mit Ehrlichkeit" (!) bojevala r gegen das Wendenthum“ in proti nakanam panslavizma. Oh, to jim mora že hudo biti, da hočejo s tako reklamo ljudi slepiti. Sicer pa želimo vsem, ki imajo tako dobre želodce, da prenašajo pisarenje te zakotne nesnage, prav dober tek. Ravno imenovana Vahtarca si je stekla tudi nevenljivih zaslug za parolo BLos von Rom!“ in za protestantizem. V predzadnji številki piše, da prestop v protestante nič ne stane, nadalje razlaga, kakšne verske dobrote (!) vživajo protestantje, in se konečno zaleta v one in jih psuje, kateri delajo proti njih propagandi. Da grbasti Ambrožič kaj tacega zmesi, ni čudno — čudno je le, da državno pravdništvo k temu ničesar ne reče. Ulom! Sploh vživajo gospodje okoli imenovanega lističa največje prijateljstvo z vsemi javnimi oblastmi — zato smejo pisariti, kar se jim zdi. Tako se jim je zadnjič zdelo potrebno, da grdijo vč. g. vik. Rančigaja, ker je pri pogrebu necega Slovenca molitve slovenski opravil, česar baj6 ne bi smel, ker se je pogreba udeležil na čelu slovenskih veteranov mestni ekonom — Hrvat Peter Drganc. Vahtarca imenuje to izzivanje in demonstracijo. Gospod Minister des Aeusseren Drganc naj pa drugič raje doma ostane! Politiški pregled. Politične sanje. V nemških listih krožijo vesti, da Thunovo ministerstvo ne bode več dolgo vladalo. Thun bode še izvršil volitve v delegacijo in potem ga bode nadomestilo Auerspergovo ministerstvo, ki bodo nekako prehodno ministerstvo. Morda se Nemcem v višjih krogih res kaj takega obeta, ker trditve so precej samozavestne. Mogoče je, da se tudi sedaj, kakor že večkrat, pripravlja kaj za hrbtom Slovanov. Bodi kakor koli, slovanska večina v Avstriji udarcev v obraz sedaj ne bode več mirno vsprejela. Organizujmo svoje vrste! Deželni zbori bodo pričeli svoje delovanje sredi tega meseca, samo tirolski dež. zbor bode sklican pozneje, ker vlada misli, da bode ondi spravila Italijane z Nemci, V kranjskem dež. zboru bode nekaj zanimivih debat. Naskočiti se mora podpora nemškemu gledališču Tudi baronu Heinu se utegne komentirati nekaj njegovih del. Štajarskim slov. deželnim poslancem pravi „Slov. Gospodar: „Ne samo na nedostatke predlogov v narodnostnem oziru se je treba ozirati, ampak tudi drugi stvarni nedostatki se morajo šibati. Istotako pričakujejo volilci, da ne ostanemo samo pri platonični želji „Proč od Gradca", ampak da stopijo poslanci v tem cziru z dovršenimi predlogi pred nemške tovariše. Veseli nas, ker slišimo, da nekateri slovenski poslanci že resno proučujejo, kako uresničiti zahtevo »Proč od Gradca!" Mestni svet dunajski deluje na spremembi volilnega reda, ki bode omejil židovski vpliv pri volitvah. Shod nižjeavstrijskih kmetov se je vršil preteklo nedeljo na Dunaju. Udeležilo se ga je 11.000 oseb. Shod so sklicali krščanski socijalci na Dunaju. Shod se je pečal s kmetskimi zahtevami ter je v tem smislu sklenil več resolucij. Na Ogerskem se je narodna stranka spojila z liberalno. Liberalna stranka šteje sedaj 370 poslancev. Stranki ste uvideli, da madjarsko nasilstvo skoro razpade, že med bratci ni sloge. Mirovna konferenca se bode vršila v Haagu 18. maja. Med Rusijo in Srbijo je razkralj Milan zopet vzrok prepira. Ruski zastopnik Zadovski je zapustil Beligrad na dan obletnice, ko je bila Srbija proglašena kraljestvom, ker ni bil po vabljen na dvorni obed. Milan bi še vedno rad imel naslov ..Veličanstvo1*, katerega mu je pa Zadovski vedno zanikal. Račun tega spora poplača za Milana — srbski narod. V državnem zboru na Nemškem so bile pretekle dni na vrsti potrebščine, ki jih ima minister za zunanje stvari. Doslej se je uporab ljalo za nemške šole v tujih državah 90.000 gld. na leto; za prihodnje leto je pa postavljenih v proračun 180.000 gld. in sicer na izrecno prošnjo Nemcev izven Nemškega, kakor je rekel državni tajnik sam. Kje so tiste nemške šole, za katere se toliko potrebuje? Kje so tisti Nemci, ki so toliko svoto zahtevali? Mi že vemo; zato pa naj vsak družbo sv. Cirila in Metoda podpira, kolikor le more. Na Španjskem so dobili novo ministerstvo. Načelnik ministerstva je mož katoliškega mišljenja Sil ve la. Prvo delo novega kabineta je bilo, da je ustavilo pokojnine vsem bivšim ministrom, katerih ni ravno majhno število. Domače novice. Pomladanske porotne obravnave so bile v Ljubljani v torek končane. Trajale so samo tri dni in niso bile nikakor zanimive. Zadnji dan je sicer obetal zabave poslušalcem, ker je bila na dnevnem redu obravnava proti odgovor nemu uredniku „Slovenca", katerega je tožil vipavski župan zaradi razžaljenja časti, ker je v nekem dopisu se grajalo gospodarstvo županstva — a zatoženčev zagovornik je nastopil dokaz resnice, navedel mnogo slučajev, ki bodo „Slpvenčevo“ poročilo opravičili, in zaradi tega se je morala obravnava prestaviti. — Skupni Utis porotnih obravnav je pa zapustil žalostno prepričanje, da se našemu maternemu jeziku izkazuje jako slaba čast. Slovenci smejo vender zahtevati, da se v njihovem središču v Ljubljani pri obravnavah čista pravilna sloven ščina govori, a kar se pri tukajšnjih obrav navah sliši, je vse kaj diuzega, kakor čista slovenščina, to je neka zmes, ki spominja na čase ljubljanskemu občinstvu še dobro v spominu ostalega svetnika pl. Okroga. V Gorici se obravnava, kakor nam zatrjuje zanesljiva priča, v lepi, gladki slovenščini, v središču Slovenije se mora pa poslušati govorica, ki žali slovensko uho. Stranke govore čisto, zagovorniki se odlikujejo po čistem, zbranem govoru, za govor poklicano uradno osobje pa kaže, kakor da bi bilo premišljeno v to izbrano, da kaže kako malo se briga za naš jezik. — Osobito žali pa zavednega Slovenca, da uradna zdravnika ne znata v slovenščini razložiti obtožencu položaja v njegovem jeziku — in da se berejo nemški zapisniki zdravnikov, katere zopet nikdo ne zna prestaviti na pravilno slovenščino. Je li tako postopanje po zakonu opravičeno; je li to ravno-pravnost? Knezoškofa dr. Jegliča je radi ..Narodovih napadov izvolil častnim občanom občinski odbor v Šmartnem pri Litiji. V občinskem svetu ljubljanskem so v seji 7. t. m. zopet malo žvenketali z denarjem. Stopnice pri tivolskem gradu Bstavbenemu svetniku" Duffeju več ne ugajajo, zato bodo od stranili stopnice in jih nadomestili z rampo, ki bode veljala 1600 gld. Zakaj pa ne — zato pa imamo na magistratu sedaj toliko ..svetnikov", da si kaj novega izmislijo, kar njih nič ne stane, pač pa davkoplačevalce. Ker se je pri zgradbi Mestnega Doma" delovalo z vso previdnostjo inžinirjev, ki ne morejo več delati v državni službi, so usedanje zemlje omejili s podpornim zidom in inženir Žužek je z veseljem predlagal, naj se zato dovoli naknadno 1500 gld., obč. svet mu je pa z veseljem pritrditi moral. A to še ni bilo dovolj! Da se za stavbo „Me-stnega Doma" odkupi potrebni prostor od go-spice Schreyeve, dovoljenih je bilo 500 gld. Dr. Stare je s edaj .poročal, da se je moralo za svet izplačati — 1200 gld., Bker bi sicer ne bilo mogoče graditi „Mestnega Doma". In občinski svetniki so morali naknadno zopet dovoliti povišanje kupnine na 1200 gld. čast takemu naknadnemu gospodarstvu! — Elektrika ima po proračunu za 1. 1899 nedostatka 2216 gld. 31 kr. „Naknadno" ga bode morda imela več! iz obč. sveta izstopijo letos: iz III. razreda gg : Dimnik, Dolenc,Mally,Turk, Zabukovec; iz II. razreda Ivan Hribar, dr. Požar, Šubic, dr. Tavčar; iz I. razreda dr. vitez Bleivveis in Grošelj. Poročevalec je predlagal: volitve naj se vrše za 111. razred 24. aprila, za II. razred 26. m za I. razred 2«. aprila. Ker je v 111. razredu nad 2000 volilcev, naj se v tem razredu voli v dveh sekcijah; za načelnike volilnim komisijam naj se imenujejo obč. svetniki za III. razred Plantan in dr. Hudnik, za 11. razred Žužek in za I. razred dr. Stare. To bode življenje! 8Vse kaže", — piše Narod" — „da se bližajo časi, ko bode trgovina in obrtnost popolnoma v cerkvenih rokah. Duhovniki bodo prodajali milo in rute, redovniki in redovnice bodo klali, pekli in šivali — šta* cunarji (tako „Narod" zmerja trgovce! — Stavec.) peki, mesarji itd. pa bodo maševali in spovedovali. To bode življenje!" — Nismo doslej mogli priti na sled, zakaj ..Narodovi" liberalci že toliko let odlašajo velikonočno spoved. Sedaj smo pa izvedeli iz prvega vira, da se „šparajo“ na to, da bodo šli k spovedi pred najnovejšega mesarja Elijo Predoviča, ki je nedavno dobil koncesijo za svoj obrt od ljubljanskega magistrata. Pred njim bode opravil veliko spoved tudi ponižni sluga liberalne misli. Elija je potrebno ukrenil, da mu nihče ne ubezlja čez Grubarjev kanal. Veroizpoved „Narodovcev“. ,Narod" pravi, da bi njegovi pristaši gibanje, ki je nastalo, da bi se Nemci odtrgali od Rima in prestopili v luteranstvo, sodili s tisto objektivnostjo, katero so dolžni spominu velikih slovenskih (luteranskih) mož, spominu Trubarja, Dalmatina in Bohoriča, ako bi to gibanje izviralo iz verskih momentov — to se pravi: časuli bi „Narodovcr vse Nemce, prestopajoč« v protestantizem, kakor časte zgoraj omenjene tu može. — Ali ni to nekako vabilo, da naj ljubljanski katoličani pri prihodnjih občinskih volitvah gredo v ogenj za „Narodove“ kandidate? Ako na pr. ljubljanski kanoniki napravijo ob volitvi gibanje na magistrat za pri jatelje luteranskih verskih momentov, lahko postanejo „ veliki možje"! Ultramontance večkrat „Narod" imenuje vse, ki niso liberalci. Zadnjo saboto je „Narod o ultramontancih prinesel poseben članek in, navdahnjen z modrostjo nemškega (ne rimskega!) katolika Rajnholda Baumstarka, nagromadil je na te „nekrščanske hinavce" celo skladovnico psovk, izmed katerih se lesketa ta le originalna budalost: „Ultramontanizem se rad zaljubi deška semenišča in konvikte, ne ljubi pa proste vede, ne proste srednje šole in proste višje šole Proste vede sploh ne pripozna in radi tega je zagazil že tako daleč, da je pričel svet že obilokrat dvomiti nad notranjo cerkvijo katoli škega duha". — Ob tej cvetki liberalne modrosti bi si bil „Narod“ prav lahko prihrani dokaz, da ultramontanizem ni historičen, ker nihče prav nič ne dvomi, da „Narodov“ pisec mora biti — histeričen. Baron Hein nadaljuje svoje delo. Tukajšnja zadruga krojačev ima vrlo narodnega predsednika, Zadruga je premenila pravila in vladin odlok je zopet — samonemški. O tem postopanju barona Heina mora biti govor v deželnem ‘zboru! Gosp. Ig. Borštnik, nekdanji režiser slov. odra, katerega žalibog slovensko gledališče pogreša že dolgo vrsto let, bode nastopil na slovenskem odru v torek 14. t. m. kot gost v Fužinarju". Prepričani smo, da si vse slovensko gledališko občinstvo želi nazaj dneve umetniškega delovanja g. Ig. Borštnika na našem odru in to naj se pokaže na obisku gledališča v torek. Komur so mar domače drame in domači umetniki, v torek v gledališče! Morda se potem intendanci vender odpro oči. V vodo so padli nNarodovci“ pri občinskih volitvah v Starem Trgu. Take vspehe ima za narodno stranko ..Narodovo" hujskanje. V občinskem svetu celovškem je bil te dni na dnevnem redu predlog, naj se vloži prošnja za.uvrstitev Celovca med ona mesta, katerim se odpiše za popravljanje in vzdrževanje hiše mesto 15 °/0, 30 °/0 —. Tej prošnji se ni ugodilo. Saj pa z Ljubljano? Znano, je da ima za vse stroke izjemno dragino, in gospodar mora obrtnike in delavce drago plačevati, tako da na kako amortizacijo še misliti ni, vsaj pri ogromni večini hiš. Ali bi ne bilo mogoče, da bi se jed-naki predlog, kakor v Celovcu stavil tudi v ijubljani? Potrebni bi bili hišni posestniki gotovo take olajšave, saj nosijo že skoraj ne-znozna bremena. Deželnozborska volitev v Istri. Dne 15. t. m se bode vršila volitev dež. poslanca za mestno skupino Pazin, Labinj in Plomin. Politično društvo „Edinost" kandiduje na to mesto dr. S.mona Kureliča, župana mesta pazinskega Italijani priporočajo sina prejšnjega poslanca, dr. Constantinija. Iz Marenberga se nam poroča: V nedeljo dne 12. marca, bomo odprli v našem trgu kon-sumno ali zavžitno društvo. Imelo bode društvo jako lepo prodajalnico v hiši posojilnice. Društvo ima že nad 100 članov. Pri nas je bilo konsumno društvo silno potrebno. Trgovec Schober, ki je vsled svoje nacijonalne strasti postal luteran, je s svojimi podobnimi tovariši veliko predolgo časa imel priliko, da si je kupičil bogastvo iz žepov slovenskih okoličanov, pri tem pa zaničeval Slovence. V Marenberg naj pridejo „S1. Naroda" pristaši, ki so zoper konsumna društva sploh, in videli bodo, da so na krivi poti. Naše konsumno društvo bode rešilo slovenske kmete iz nemčurskih krempljev. Železniške postaje na Koroškem dobe dvojezične napise ondi, kjer prebivajo Slovenci. Ta vspeh so menda dosegli slovenski poslanci. In kaj je res? V Trbižu ni nobenega slovenskega napisa, tudi na Vratih ga ni. Ravno tako m videti slovenskega napisa v Podkloštru. Le postaje BPudatrujo na Zili', BPeč«“, BBcnce" in „Mlinare~ imajo slovenske napise od Trbiža do Beljaka. Postaj je vseh skupaj deset in le štiri slovenski napisi! Kondukterji pa niti teh štirih postaj ne izklicujejo slovenski. Res lepa pridobitev ! Drobne novice. V Črnomlju se je 2. t. m. zastrupil zdravstveni koncipist dr. Nikola Mitrovič. — »Pikelhaubo" hočejo dati mestni straži v Celovcu. Klobuki so jim premalo pruski. — Za novo namestniško palačo v Trstu je proračunjenih 100.000 gld. — Železniško ministerstvo je Za nameravano lokalno železnico do Tržiča določilo komisijo, ki se snide dne 12 t. m. — Stiški dvorec v Ljubljani bodo popravili in priredili za stanovanje. »Narodni Dom" v Pulju. Narodna društva v Pulju so vzela v zakup za dobo 6 let naj-lepšo palačo v Pulju »Hotel Stadt Pola". Hotel ima ogromno dvorano in velikanski vrt. Oddaja bikov. Deželni odbor kranjski oddajal bo meseca aprila t. 1. bike plemenjake pincgavske pasme, proti povračilu polovice nakupnih stroškov, in sicer v prvi vrsti občinam, v drugi vrsti pa tudi zasebnim živinorejcem. Prošnje za bike poslati so do 28. marca t. 1. deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani; vsaki prošnji pa se mora priložiti znesek 10 gld. kateri zapade, če prosilec noče prevzeti odkaza-nega mu bika. Iz Selo: Dne 1. sušca bile so pri nas končane občinske volitve. Županom izvoljen je g. Šliber Franc; svetovalci pa so: Šmid Matija, Dolenec Gregor, Potočnik Jožef in Demšar Franc Poziv slovenskim krščanskim delavcem v Trstu prinaša včerajšnja „Edinost“. V oklicu čitamo: Rojaki! V skrbi za vašo časno in večno blaginjo so se razni rodoljubje dogovorili, da skličejo javen shod v Trstu dne 12. t. m. (v nedeljo) ob 4. uri popoludne v dvorani Mally, Via Torrente št. 16. Na shodu bodo govorili dr. Ivan Krek iz Ljubljane, dr. Josip Pavlica iz Gorice in drugi gospodje. Rojaki! Krščansko-socijalna ideja zmaguje na Slovenskem, zato pa mora ta ideja prešiniti tudi slovensko delavstvo v Trstu. Odlagali smo ta shod dolgo, oziraje se na napete narodne prepire v Trstu. Ker pa ža-libog ni upanja, da bi se ti nesrečni prepiri tako naglo ublažili, ne moremo dalje mirno gledati, kako naše delavstvo v Trstu gmotno in moralno propada. Krščanski delavci! Sami si mo rate pomagati, in Bog vam pomore! Pridite torej v nedeljo dne 12. t. m. ob 4. uri pop. v dvorano Mally, Via Torrente. Pripravljalni odbor, Nova ljudska šola. Deželni šolski svet je sklenil ustanoviti v Bukovju novo ljudsko šolo. Na shod spodnještajerskih učiteljev, ki se je vršil pretekli četrtek je prišlo nad 500 udeležencev in več poslancev. Vse resolucije, obsegajoče učiteljske težnje, so bile sprejete. Na shodu sta govorila tudi poslanca dr. Sernec in dr. Gregorec. Pismenim potom je pozdravil shod tudi »Slovenski List". Ze prihajajo zopet! Spomlad je blizu! Na to kažejo nezmotljiva znamenja. Saj se je že začelo tisto veliko vsakoletno izseljevanje — iz Italije v Avstrijo. Kar celi vlaki jih dovažajo preko Pontebe na avstrijska tla. Gorenjeitalijanska že-ležnica je zasnovala za dobo od 27. febr. do 10. aprila celo posebne vlake. In tako jih bomo imeli zopet v naših krajih na tisoče teh — italijanskih delavcev. V minolem letu nam jih je samo rečena železnica privela kakih 30.000; a ker se nam zdi, da mizerija v Italiji ne pada, ampak rase, jih utegnemo letos dobiti — še več. Zanimivo bi bilo vedeti, kolikim tisočem avstrijskih ust jemljejo kruh ti dragi gostje iz dežele lakote. Društva. Javen društveni shod priredi »slov. kat. delavsko društvo1* v nedeljo dne 12. t. m. popo ludne ob polu 5. uri v gostilniških prostorih »pri Ferlincu" z nastopnim dnevnim redom: a) Volilna preosnova za mestni zbor. b) Raznoterosti. — K obilni udeležbi vabi odbor. ..Kristusovo življenje in smrt“ bode predstavljala »Slovenska kršč; soc. zveza11 v Ljubljani v 14. podobah v nedeljo dne 19. marca t. 1. ob 7. uri zvečer v veliki dvorani »Katoliškega Doma". Vstopnina sedeži I. vrste 50 kr , II. vrste 40 kr., III. vrste 30 kr., IV. vrste 20 kr. Stojišča 10 kr. Sedeži in stojišča se prodajajo od torka 14. t. m. naprej v Štefetovi prodajalnici pred škofijo. Dramatične predstave, katere je pričela prirejati v tukajšnjem „Katol. Domu“ »Slov. kršč. soc. zveza“ — prav lepo vspevajo. Že prvi predstavi Ogrinčeva »Kje je meja?“ in Vilharjev »Župan" prinesli ste »Zvezi“ vsestranskega priznanja. Sosebno z zadoščenjem pa je pozdravilo občinstvo predstavo v nedeljo 5. t. m. Naša stroga cenzura, ki je lani prepovedala Alešev-čevo »Nemški ne znajo!1*, našla je letos, da to delo starega »Brencelja1* ni državi nevarno. Vsled tega je v nedeljo prihitelo v »Katoliški Dom" toliko občinstva, da so bili prostori znatno premajhni. V izvirni Stritarjevi igri »Nedolžen!“ odlikoval se je v prvi vrsti gosp. Šušteršič (Sršen) znani slovenski igralec, ki je po dolgem času zopet stopil na oder. Predstavljavec Lipeta je pokazal, da ni zaman sin svojega očeta. Veliko pozornosti je vzbudil tudi gosp. Orehek, Član slovenskega gledališča, ki je predstavljal Marka. Igra je prebila led. Dramatizovana anekdota »Zdaj gre sem, zdaj gre tje“ bi se lahko še bolje igrala, zato so se pa v drugi igrici »Ob materinem godu** tembolj odlikovali ljubki mladoletni igralci in igralke. Z »Nemški ne znajo1* je v prvi vrsti vladal gosp. A. Ver o vš ek, pri- znano najboljši predstavljatelj slovenskih kmetov. Županova hčerka je bila v spretnih rokah gdč Cilke Krekove, — heroine »Zvezinega** odra; nepopisna komika g. Šušteršiča in g. Pirnata spopolnjevala je gladko igranje ostalih sodelujočih. Občinstvo je takoj, ko se je zastor dvignil, burno zaploskalo in čuli so se klici: Živijo »Nemški ne znajo !** — V soboto 26. t. m. priredi »Zveza** ljudsko predstavo pri znižanih cenah. Igrali bodo: »Kje je meja**, »Ob materinem godu“, »Nemški ne znajo** in še dva druga lepa prizora. Novo slov. pevsko društvo Planina bode imelo svoj prvi občni zbor v nedeljo 19. t. m. ob 5. uri popoludne v prostorih gosp. Štefana Čenčurja. Naj petje novih slovenskih slavcev probuja Planino in nje okolico! Vabilo k občnemu zboru delniškega društva I. »Narodni Dom“ v Rudolfovem 28. marca 1899. ob 8. uri zvečer v čitalnični dvorani s sledečim vsporedom: 1.) Sporočilo o računu za leto 1898, bilance in dividende. 2.) Sprememba §. 3, 4, 12, 14, 24, 25, 26 pravil. 3.) Volitev treh udov v pregledovalni odsek. 4.) Naložba glavnic in gospodarske zadeve. Načelništvo. Za „Šolski Dom“ v Gorici je rodoljubna gospa Terezija dr. Jenkova nabrala v Ljubljani 253 gld. Slovensko planinsko društvo ima danes svoj družbinski večer v gostilniških prostorih »Narodnega Doma**. Začetek ob 8. uri. Predaval bode društveni načelnik gospod prof. Orožen o izletu na Krn, katerega je napravil v lanskih šolskih počitnicah. Pevski vspored večera preskrbi iz prijaznosti oktet slov. pevskega društva »Slavec**. Priljubljenost družbinskih večerov planinskega društva pribavi naj tudi to pot mnogobrojno število društvenikov in društvenic. Gostje dobro došli. Ciril-Metodovo platno. Vrla narodna firma A. & E, Skaberne v Ljubljani je dala napraviti Ciril Metodovo platno ter je bode prodajala na korist naši velevažni družbi sv. Cirila in Metoda. Misel je izborna in utegne dobivati družba sv. Cirila in Metoda iz te kupčije jako lepih dohodkov. Platno je jako lepo, in blago izvrstno tako, da bode občinstvo ž njim gotovo zadovoljno, za kar v ostalem že jamči občeznana solidnost in reelnost te firme. Zlasti opozarjamo na to platno tudi narodne trgovce na deželi. Kranjski veteranski kor je dobil na svojem letošnjem občnem zboru ta-le odbor: poveljnikovim namestnikom Fr. Škof, odbornikom I. Pliberšek, revizorji L. Blaznik, V. Fretze in Jos. Plankar, zastavnim častnikom A. Jagonak, namestnikom I. Wimer, poročniki I. Kordeš, M. Horvat in Al. Zorman, nadlovcema Fr. Vrhovec in M. Mihelič. Poveljnik društva je g J. Mihalič. Ker so člani v ogromni večini Slovenci, naj bi posnemali brate Čehe in upeljali pri svojem društvu slovensko poveljevanje. Tak sklep bi bil na čast članom in na čast vsemu slovenskemu narodu. Možje, ganite se za pra vice svojega materinega jezika! Najnovejše vesti. Kranjska stavbinska družba. Od raznih stranij dohajajo nam vprašanja o tej družbi, posebno pa o akcijah tega podjetja, in sicer od takih, da si ne bi mogli misliti. Gre se pa zato, da bi čim preje in čim boljše svoje akcije prodali. Na vprašanja ne moremo točno odgovarjati, ker v trenotku še nismo popolno informirani, torej za danes le toliko, da nam ni znano niti imetje te družbe, niti ne njena podjetja, pač pa nam je znano, da so v njenem upravnem svetu edino le pristni Nemci, da je vse ravnateljstvo in vse osobje le nemško, in da se ta dražba in njeno vodstvo nikoli ni potezovalo za naše težnje, ampak bilo le tujec v deželi. Za slovensko umetniško razstavo, o ka teri govorimo v podlistku, oglašenih je že 42 udeležencev. To število je za skromne slovenske razmere nepričakovano veliko. Podržavljenje pošte v Kranju. Iz Kranja se nam piše: Več let se je že govorilo, da se podržavi naša pošta, toda ostalo je do danes vse pri starem. Zadnje dni pa smo dobili z Du- naja od verodostojne osebe poročilo, da se kranjska pošta še tekom tega leta podržavi. Iz Št. Petra na Krasu, smo dobili, za tudi Št. Peterskim Slovencem prepotrebni škofov gimnazij in konvikt 10 gld, kot darilo zavednih Št. Petercev na prvo kvaterno nedeljo. — Živili darovalci! Iz Ormoža smo prejeli radostno vest, da so pri volitvah za okrajni zastop zmagali Slovenci. Slava! Društvo „Lega dei giovani" je tržaško namestništvo razpustilo, ker je društvo kršilo pravila To mladeniško društvo je bilo vzgajališče irredente. Nesreča. Iz Blagovice se nam poroča, da se je nevarno opekla spoštovana in pridna trgovka gdč. Elizabeta Vidali. Ko je v kleti pretakala špirit, je brizgnil špirit po njeni obleki in ugasnil luč Nato je zraven nje stoječi gospodar prižgal žvepljenko, katere glavica je odskočila na njeno obleko, in bila je naenkrat vsa v plamenu. Grof Thun se mudi v Pragi. Obiskal je razne politične osebe. Schonerer je priobčil poziv, naj se pri njem do konca meseca marca zglase tisti, ki hočejo prestopiti k protestantizmu, da se bode mogel na rojstni dan Bismarckov izvršiti prestop prvih 10.000. Nam se naravnost neumevno zdi, da sme Schonerer rogoviliti na tak način. Ali je Češka že v Nemčiji? Ali naj katoličanstvo nekaznovan še dalje psuje vsak zagrizeni »heilovec**. Vlada naj naredi konec hujskarijam in naj Schonererju na tleh katoliške Avstrije odločno prepove vse velenemške oklice in protestantsko agitacijo! — Nemškonacijonalni listi so poročali, da se bodo javno razglasili tisti, ki prestopijo k protestantizmu. Danes v »Grazer Tagblattu** nekdo že prosi, naj se tega ne stori. To so res lepi možje ti novi protestantje, ki se boje javnosti. V Linču so imeli včeraj pogovor nižje-avstrijski in gorenjeavatrijski drž. poslanci nemške katoliške ljudske stranke. Navzočih je bilo 50 oseb. Sklenili so složno nadaljevati dosedanjo politiko, ker tudi njihovi volilci ž njo soglašajo. Budimpešta. 10. marca. Poslanska zbornica je z veliko večino odobrila nagodbeni pro-vizorij z Avstrijo. Karoline hoče odkupiti Španiji Nemčija. V četrtek je bil o tem pogovor med španjsko vlado in nemškim poslanikom. Razne stvari. Sv. očetu se zdravje vrača. Za nekoliko časa visoki bolnik že lahko zapusti posteljo. Nevarnosti so odstranjene. Duh sv. očeta je čudovito Čil, ter bode še dolgo časa ohranjen katoliškemu svetu. Vesti, da ima sv. oče raka, so neresnične. V kratkem bode sv. oče zopet sprejemal. — Deželni zbor gališki je na predlog Dunajevskega prijavil sv. očetu svoje veselje na ozdravljenju in neomajano udanost. Kaj, ko bi se tudi v kranjskem deželnem zboru stavil tak predlog? Tudi moravski dež. zbor je včeraj sklenil poslati čestitko in izraz udanosti sv. očetu. Cesar je vsprejel v avdijenci duhovnika Blancharda, ki je imel nalogo vzbuditi v morilcu cesarice Elizabete kesanje. Potrobnosti te avdi-jence ne ve nihče. Dunajski antisimitje bodo junija, julija, avgusta in septembra meseca t. 1. priredili potovanje v Pariz. Udeležnikov se je že toliko oglasilo, da sta dva vlaka osigurjena. Slavni zgodovinar, vseučiliščni profesor dr. Ivan Krst. pl. Weiss je dne 8. marca za oslabelostjo umrl. Njegova »Svetovna zgodovina" je storila njegovo ime neumrljivo. Termo električni oglasitelj vročine se zove jako praktičen stroj, ki ga je izumil l8trijan-IIrvat Josip Varljen Ivanov, maši-nist iz Kastava. Njegov namen je, ',da oglasi vročino z zvoncem na poljubno daljino. S to napravo bodo parni kotli in stroji zavarovani proti eksploziji, kar je bilo doslej pri vsej opreznosti včasih nemogoče vsled pomanjkljivih priprav. Letnik IV. Sl, O V E N S K F L18 T Stran 65 Čehi na Dunaju bodo zidali „Narodna Doma" v Leopoldovem in v Hernalsu. Nemci delajo kisle obraze. »Vseslovanska Matica*'. Ruski general Bogoljubov je stavil v Petrogradskem slovanskem dobrodelnem društvu predlog, da se osnuje vseslovanska Matica. L. 1870. je uže slavist, prof v Odesi, dr. Bogišid, predlagal pri tamoSnjem oddelku dobrotvornega društva osnovo slovanske knjižnice za medsebojno spoznavanje Slovanov, 1. 1871. se je ta ideja uresničila, Za osnovo je bilo skupljeno nad 1000 rubljev in 300 knjig. — Uže 1872jje štela nad 3000 knjig in 340 slik slovanskih dejateljev. Tudi se je osnoval oddelek za slovansko glasbo. Koncem 70. leta je po nemarnosti upraviteljev razpadla ta ustanova, sredi 80. leta so jo skušali zopet oživiti. — V tem času so slovanski rodovi zelo napredovali, a pomnožile se tudi nevarnosti proti njih jedinstvu. — Angleži delujejo na škodo balkanskim Slovanom, kjer le morejo; v Avstro-Ogerski se stavijo pred dilema, ali se naj ponemčijo ali pomadjarijo. — Razun pri Romanih naj dob6 Slovani zaščite pri Slovanih, Rusih. — Vsak slovanski rod ima sicer svojo matico, a vsaka živi zase in je šibka; potrebna je obče slovanska matica, ki v obliki knjižnice in mu žeja vseh slovanskih narodov deluje za zbližanje in medsebojno spoznanje slovanskih rodov. — Dasi bi bila početkoma skromna, vender je pomembna. Slovansko dobrotvorno društvo steče si veliko zaslugo z njeno ustanovo. Poleg nje naj se osnuje slovanska gimnazija in prebivališče za Slovane, ki pridejo v Petrograd. Umori v Toulonu. Dne 5. t. m. je prebivalce Toulona vzbudila grozna detonacija. Skoro se je začulo: „Tri kilometre od mesta oddaljeno skladišče smodnika je zletelo v zrak.“ Meščani so leteli na mesto nesreče. Skladišče je zginilo, istotako vojaška posadka 7 mož in v bližini stanujoči uradniki in delavci. Razvaline in trupla ponesrečenih so ležala dva kilometra na okolu. V istem obsegu so zginile s površja vsa poslopja. Določilo se je, da je okolu bO mrtvih in 119 ranjenih. Trupla so grozno razmesarjena. V skladišču je bilo 500.000 kg različnega razstreljiva. Govori se, da je to delo zlobne roke. Za arzenalom so dobili 12 dina-mitnih patron, ki so tujega izvira. Darila. Za „Našo stražo'1 Valentin Jereb, eks^ozit na Gornjani 60 kr. Za zastavo „Slov. kršč. soc. zveze1': Vesela družba »pri lipi« 1 gld. 50 kr Za „Slov. krač. zvezo“: č. g. J. Birk, kapelan, Ljubljana 6 gld. Za »Prešernov spomenik'1: Posojilnica in hranilnica v Metliki i gld. Ker je ob sredah in sobotah pritisk občinstva z dežele tako velik, da ne moreva napram vsemu slavnemu občinstvu delovati s polno pozornostjo in po-strežbo, zato uljudno prosiva p. n. slavno mestno občinstvo, naj blagovoli priti druge dni kupovati._ 39 (i-i) Z velespoštovanjem Konrad Schumi & Co, „Pri novi tovarni" v Ljubljani, v Špitalskih ulicah. Obrtno naznanilo. Njega svetost Papež Leon XIII. Usojam si uljudno naznaniti, da se od danes | naprej nahaja moje |p' P| sobno, cerkveno in dekoracijsko m obrtovanje if v Vegovih ulicah št. 8 S pritlično. p, ■“4 (Poleg realke v Seemanovi hiši.) Uljudno priporočuje se naklonjenim naročilom bilježim 37 (10—1) z velespoštovanjem J. Terdan sobni, napisni in dekoracijski slikar. mmmmm •OOOOOOOOOv»OOOOOOOt 0 ™ /1 o sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. 9 Lapponi-ju g. lekarnarju G Piccoli-ju v 0 Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim Q stekleničice q tinkture za želodec a 0 in so njemu z diplomo dne 27. novembra 1897 pode- 1 lili naslov „dvornl založnik (Njihove svetosti*1 * s pravico V svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb V Njihove svetosti. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi »loviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim Ploooll-Jevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljanje in te-j f,A lesno odprtje. jffl Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Piceoli, lekarnar pri ,Angelu* v Ljubljani ua Dunajski cesti. Q Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škat- Cljah po 12 stekleničic za gld. 126 a. vr., po 24 ste- . kleničic za gld. 2‘40, po .% steki, za gld. 3‘60, po \ rt 70 steki, za gld 6*50 (poštni paket ne črez 6 kil ( . težak), po 110 za gld. 10‘30. 25 g Poštnino mora plačati p n. naročnik. »OOOOOOOOOOOOOOOOOI s o o o 0 o o Slovenci, segajte po domačem blagu! Kmetijsko društvo v Dobrepoljah izvaža poleg pridelkov kmetijstva tudi lepo prekajene kranjske gnjati in plečeta ter popolnoma masten in dobio obležan SI r, -m (8-3) delan po ementhalskem načinu. — Vsa naročila se izvršujejo točno po pošti ali železnici. — Sir se oddaja tudi v manjših kosili. Ignacij O «5 Cg 'hib > o Jz; cC P« P CD > O P- >o a CD O 'm 03 1 to c 3 o . • ce 55 T3 S 2 o cu > w a Mestna hranilnica v Novem Mestu. Aktiva. I. Bilanca upravnega imetja za 31. decembra 1898 Pasiva. Kron h. Kron h. Račun hipotečnih posojil 796817 61 Račun vlog 1186593 95 » » obresti 4512 09 | » hipotečnih obresti 5530 94 » menjic ..... 87478 72 i » menjičnih » 1208 — » tekoči 195254 35 » založnih > 1 04 » zalog 1610 — > davkov in pristojbie . , . . 171 60 Zaostale obresti 8 42 > zgube In dobička: » efektov 80476 50 čisti dobiček 6164 26 » efektnih obresti 1093 80 v » zamudnih obresti 245 68 > inventarja 460 57 > uradnih troškov 7 ___ Tiskovine 880 » pro diversi 105 88 » zavarovalnin 7 32 blagajne 30711 95 1199669 79 1199669 79 Aktiva. II. Bilanca rezervne zaklade za 31. decembra 1898. Pasiva. Račun efektov.................. Viseče obreste . . Poslovni dobiček 1. 1898. Kron 13257 141 6164 h. 22 60 26 Račun glavnice Kron 19568 h. 08 19563 08 19563 08 11 (4-1) | V Novem Mestu, dne 31. decembra 1898. Ravnateljstvo. m Gričar & Mejač v Ljubljani, Prešernove ulice številka 9. izpopolnila sta svojo zalogo z najmičnejšimi prekrasnimi Pr* novostmi namenjenimi 3, (4_2) za pomladno in poletno dobo. Zaloga pravih pariških in berolinskih modelov. x n n m n n n * K * n n k * m K 9 n s s 30 (3-2) Dne I. marca se je odprla nova trgovina za modno in manufakturno blago in za krojaške potrebščine „pri novi tovarni“ ^ pod firmo Konrad Schumi c£ Go. v Ljubljani, Špitalske ulice št. 9, v Filipovem dvorcu. Imenovana firma ima geslo, da bode imela vedno največjo zalogo tudi inozemskega damskega blaga in oddajala vse predmete po čudovito nizkih tovarniških cenah. Oprta na svoj sklep, prodajati dobro blago po ceni, se usojata podpisanca nadejati se prav obilega obiska in beležita z veleštovanjem Pr Pr Konrad Schumi & Co. pr Pr Pr Pr Pr P-Pr Pr Pr Pr fgr Pr Pr Pr Pr Odgovorni urednik: Svitoslav Breskvar. Izdajatelj: Konzorcij .Slovenskega Lista". Tisek J. Blasnikovih naslednikov v Ljnhijani