Osnutek Na osnovi . . . člena zakona o urejanju naselij in drugih pose-gov v prostor (Uradni list SRS, št. . . .) ter 190. člena slatuta občine Ljubljana-Siška (Uradni list SRS, št.2/78, 31/81 in 8/82) je skupščina občine Ljubljana-Šiška na ... seji zbora združenega dela in ... seji zbora krajevnih skupnosti dne......sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov ŠS 12-2a (severni del) in ŠO 12 Podutik 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnih otokov ŠS12-2a (severni in zahodni del) in ŠO12 — Podutik, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut SRS pod številko projekta......1984. 2. člen Območje ŠS 12-2a Podutik (severni del) leži južno od Ceste Andreja Bitenca in zahodno od trase rekonstruirane ceste v Kamno gorico, na zahodu je omejeno z varovanimi kmetijskimi površina-mi ŠK ter površinami za šport in rekreacijo ŠR12/2, na jugu pa poteka po meji funkcionalnih zemljišč obstoječih ter načrtovanih objektov. 3. člen Območje ŠS 12-2a Podutik (sevemi del) je namenjeno organi-zirani stanovanjski gradnji, gradnji spremljajočih dejavnosti, WO ter ureditvi spremljajočih površin. 4. člen Območje Š012 — Podutik je na jugu omejeno z novo traso Podutiške ceste, na zahodu z obstoječo lokalno potjo, ki od Po-dutika vodi proti Dolnicam, na severu in vzhodu pa z rezervatom koridorja daljnovoda, ter površinami za rekreacijo ŠR12/4. 5. člen Območje ŠO 12 — Podutik je namenjeno izgradnji trgovskega objekta, objektov za servisne in storitvene dejavnosti, gostinske storitve, družbeni center in zdravstveno postajo. 6. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom, orga-nizacijam in skupnostim pri komiteju za urejanje prostora občine Ljubljana-Šiška, Zavodu za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem — LUZ in Geodetski upravi SML. 7. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb skupščine rriesta Ljub-Ijane. 8. člen Ta odiok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Št. Datum: Predsednica skupščine občine Ljubljana-Šiška Anka Tominšek Obrazložitev: Družbeni plan občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 je kot eno pomembnejših nalog na področju urejanja prostora ter stanovanjskega in komunalnega gospodarstva opredelil izde-lavo zazidalnega načrta za območje ŠS-12 Podulik. V letu 1975 je bila soseska opredeljena na ravni Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane, leta 1979 pa je bil izveden intemi natečaj za pridobitev zazidalne zasnove. Na osnovi rezultatov natečaja je bila izdelava zazidalnega načrta zaupana Urbanističnemu inštitutu SRS, ki je v kasnejšem obdobju izdelal nekaj zazidalnih načrtov za posamezna ožja območja individualne gradnje, predvsem južno od Podutiške ceste. Izgradnja tega dela, kjer se nahaja tudi naselje stanovanjske zadruge »Litostroj«, je bila prva faza celotne soseske, medtem ko je bila druga faza načrtovana na območju, ki leži severno od Podutiške ceste do pobočja iznad Ceste Andreja Bitenca. Tu je načrtovana glavnina usmerjene stanovanjske gradnje na območju naše občine za pri-hodnje srednjeročno obdobje. Po razgrnjenem osnutku načrta za l.fazo, ll.etapo zazidave Podutika naj bi bilo zgrajenih 669 stanovaj v blokih, 110 v atrij-ski zazidavi, 66 v terasasti ter 35 stanovanj v gručasti zazidavi (vendar je, kot bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve, predmet tega cxiloka samo območje načrtovane blokovne gradnje). Načrt je določal tudi površine za centralne, daižbene in ostale sprem-Ijajoče dejavnosti ter rekreacijske površine. Sočasno z izdelavo zazidalnega načrta so tekle tudi priprave za izgradnjo potrebnih komunanih objektov in naprav, ki bodo bistveno izboljšale sedanje neurejene ramere, ki so v veliki meri posledica nenačrtne, med drugim tudi nedovoljene gradnje v preteklosti. Ob izdelavi zazidalnega načrta so bile dosledno upoštevane zahteve po varovanju kvalitetnih kmetijskih zemljišč. Zato načrt ohranja obsežne površine za nadaljnjo kmetijsko rabo, stanovanj-ska gradnja pa je bila načrtovana predvsem na slabših zemljiščih ter na pobočjih. Zazidalni načrt prav tako izrablja ambientalne in krajinske kvalitete celotnega območja Podutika ter lokacijske prednosti, kl izvirajo iz sorazmerne bližine mestnega središča in prometne lege ob razcepu avtoceste in obvoznice. Navedene značilnosti obetajo zelo dobre bivalne pogoje bodočih stanovalcev v novi soseski, prav tako pa utemeljuje njeno primernost tudi z vidika racionalnega prostorskega razvoja mesta Ljubljane kot celote. Iz spodnje tabele je razviden obseg posameznih otokov v ob-močju zazidalnega načrta, kot je bil izdelan v osnovnem gra-divu, ki je bilo prikazano v javni razgrnitvi. Zazidalni otok ha Stanovanja Prebivalci stanovanjske ŠS-12/2a 15.862 733 2.282 površine ŠS-12/1b 6.319 81 430 _______________ŠS-12/2b 5.941__________6(3________306 centri ŠO-12 2.663 inštituti ŠI-12 3.484 zelene ŠR-12/2 površine ŠR-12/3 14.671 _________________ŠR-12/4___________________________________ ŠS-12 ll.faza Podutik l.etapa 48.944 890 3.018 (Kol rečeno, je predmet tega odloka le sevemi in zahodni del otoka ŠS-12/2a (669 blokovnih stanovanj, šola in WO) ter otok ŠO-12 —center.). Osnutek tehničnega dela zazidalnega načrta je bil v celoti do-končan v lanskem letu ter predložen občinskemu komiteju za urejanje prostora. Načrt je temeljil na izhodiščih, kot so bila opre-deljena v Generalnem planu urbanističnega razvoja mesta Ljub-Ijane ter programskem delu zazidalnega načrta (ta je bil potrjen na 255.seji IS dne 8.2.1982). Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška je na svoji 88. seji dne 21.11.1983 sprejel sklep o javni razgrnitvi zazidalnega na-črta. Razgrnitev je bila organizirana v prostorih KS Podutik in v občinski stavbi v dneh od 4.januarja do 4.februarja 1984. So-časno je bila podrobnejša predstavitev zazidalnega načrta nove soseske objavljena v občinskem glasilu Javna Tribuna. V času javne razgrnitve je bilo v knjigi pripomb napisanih precej predlogov za spremembe in dopolnitve. Večina pripomb, ki so bile v skladu s samimi izhodišči za izdelavo zazidalnega načrta, je bilo upoštevanih, večino tistih pripomb pa, ki so v osnovi naspro-tovale izhodiščni zamisli glede izgradnje stanovanjske soseske na območju Podutika, pa brez posledic za kontinuiteto stanovanj-ske gradnje ni bilo moč prisluhniti. V nadaljevanju je povzeta vse-bina posameznih pripomb ter pojasnjeno stališče v zvezi z njimi. 1. Skubic Marija se sicer pohvalno izraža o osnutku zazidal-nega načrta, vendar predlaga naj bi v območju ohranili obstoječi dve stanovanjski hiši ter dovolili zazidavo vrzeli med njima z dve-ma novima: ZN predvideva rušenje dveh stanovanjskih hiš, saj je na nje-nem mestu načrtovana izgradnja bloka s skoraj sto stanovanji ter nujno potrebnih funkcionalnih površin. Postopek za določitev nadomestne lokacije je že pričet. Sočasno se skupaj z interesen-toma skuša poiskati tudi nadomestno zemljišče za gradnjo dveh stanovanjskih hiš, katerih investitorja sta prvotno nameravala gra-diti v vrzeli med obema zgoraj omenjenima hišama, predvide-nima za rušenje. 2. Dolinar Hieronim in Tilka opozarjata na to, da je bilo pred dvema letoma obljubljeno, da bodo vse obstoječe zgradbe ostale, ter se ne strinjata z načrtovanim rušenjem stanovanjskih hiš. Kot je razvidno iz prejšnjega odgovora, predvideva načrt rušenje samo dveh hiš, od katerih leži ena na prostoru načrtovanih prometnih površin, druga pa na lokaciji načrtovanega bloka, v katerem bo 94 stanovanj. 3. Kogovšek Elizabeta predlaga naj se parcela 387/4 k. o. Gli-nice priključi zazidalnim površinam: Navedena parcela se sicer nahaja izven območja, ki ga obde-luje ta zazidalni načrt, vendar je izvršni svet v zvezi s spremem-bami GUP in UP letos spomladi že predlagal, da se površina za-zidalnega otoka ŠS-12/6b smiselno zaokroži tako, da bo vanj vključena tudi navedena parcela. 4. Tanko Marija in Marinšek Francka ugotavljata, da na maketi model njune hiše v sosednjem otoku šS-12/6c ne odraža dejan-skega stanja: Zazidalni otok ŠS-12/6 c ni predmet obdelave tega zazidalnega načrta. Zanj je bil sprejet poseben načrt v letu 1982, zato maketa samo shematsko prikazuje objekte v okolici. 5. Mrzelj Anton kot lastnik parcele 640/6 in 640/7 k. o. Glince predlaga naj se v vrsti štirih objektov predvidi možnost izgradnje še enega: Pripomba je upoštevana. 6. Steh Rudi opozarja, da je bila za parceli 636 in 637 k. o. Glince izdelana lokacijska dokumentacija za izgradnjo štirih hiš pri čemer pa objekt št. 2 ni vrisan v načrtu: Pripomba je upoštevana, objekt je vrisan v načrtu. Kot je že omenjeno, pa je bilo tudi precej takih pripomb, ki nasprotujejo sami zamisli o stanovanjski gradnji na tem območju. Pri tem poudarjajo zlastr. — pomen varovanja kmetijske zemlje, — neprimeren odnos do kmeta, — izražajo mnenje, da je še precej nezasedenih stanovanj, medtem ko želimo graditi nova, — predlagajo naj bi intenzivneje prenavljali starejše predele, — opozarjajo na obstoječe komunalne probleme na območju Podutika. Te pripombe, ki se med seboj vsebinsko dopolnjujejo, so posre-dovali Zavašnik Janez, Tome Drago, Bitenc Tone, Jersin Ana, Režek Janez, Jerman Janko in Dobnikar Tone. Tematika, na ka-tero opozarjajo ta vprašanja, še zlasti tista v zvezi z zagotovitvijo obstoja kmetov na območju Podutika, je bila v ležišču kasnejših skupnih dogovarjanj predstavnikov komiteja za urejanje prostora, komunalne skupnosti, kmetijske zemljiške skupnosti in projek-tanta s predstavniki organov KS Podutik. V KS Podutik je bila namreč vrsta razgovorov, ki so se osredo-točali prvenstveno na pogoje, katerih izpolnitev je potrebno za-gotoviti pred dokončnim sprejetjem zazidalnega načrta. Ti pogoji so se nanašali na zadovoljitev nekaterih potreb obstoječih kraja-nov Podutika in zagotovitev obstoja kmetov. Upoštevaje dejstvo, da so nekateri ključni problemi (vodovod, protiprašna ureditev lokalnih cest ipd.) že v postopku razreševanja (za kar znaša vred-nost del okoli 50 milijonov din), so bila glavna področja, ki jim je bila posvečena pozomost v zvezi s pripravami na gradnjo so-seske, naslednja: — izvedba priprav za gradnjo trgovine, — izvedba priprav za gradnjo šole in WO, — zagotovitev nadomestnih lokacij za dve stanovanjski hiši (Režek). Naštela tri vprašanja so sorazmerno lahko rešljiva (medtem so o potrebah Podutika že obveščene trgovske organizacije z območja Ljubljane, za zadovoljitev potreb po šoli in WO vodi potrebne aktivnosti občinski komite za družbene dejavnosti, prav tako pa so bili že opravljeni razgovori za zagotovitev dveh nado-mestnih lokacij za stanovanjsko gradnjo). Precej več časa in na-pora pa je terjala nujnost po zagotovitvi nadomestnih obdeloval-nih zemljišč kmetom. Gre za zemljišča kot nadomestilo za tista, ki se nahajajo v območjih bodoče gradnje, vendar so v lasti kme-tov ter kooperantov zadruge. Ta zemljišča z interventnim zako-nom iz decembra 1982 niso zavarovana za trajno kmetijsko rabo, vendar so v posesti občanov, ki so eksistenčno navezani na kme-tijsko dejavnost. Občinski odlok o določitvi kmetij našteva trenutno na območju Podutika skupno 20 kmelij, za katere velja posebna ureditev de-dovanja. Izmed teh dvajsetih ima na širšem območju ŠS-12 (II. etapa, I. faza), ki ga obdeluje osnutek zazidalnega načrta, zemljo 13 kmetij, od tega ima 9 kmetij del svojih zemljišč ludi na ob-močjih, kjer je bila v skladu z GUP Ljubljane in ob upoštevanju zakona o varovanju kmetijskih zemljišč načrtovana bodoča stano-vanjska gradnja, ter gradnja objektov za spremljajoče dejavnosti. Po podatkih Kmetijske zadruge Medvode, za katero je Kmetij-ski inštitut Slovenije izdelal študijo proizvodnih potencialov kme-tijstva na tem območju, ima vseh 9 kmetij vzpostavljeno sode-lovanje s Kmetijsko zadrugo Medvode, poleg teh tako imenova-nih zaščitenih kmetij pa imata z zadrugo poslovne odnose še druga dva posestnika. V tabeli so podani konkretni podatki o posesti prvih in drugih v širšem območju ŠS-12 Podutik (ll.faza, l.etapa), in sicer glede tistih zemljišč, ki se nahajajo v zazidljivih površinah (ŠS, Sl in ŠO) in kjer je načrt predvidel gradnjo. Ostala zemljišča, ki se nahajajo v nezazidljivih območjih bi bila lahko še nadalje namenjena potrebam kmetijstva. Ime in priimek Naslov Zazidalni otoki ŠS-12/1 b ŠS-12/2a ŠI-12 ŠO-12 ŠS-12/2b a) Zaščitene kmetije 1. GABRIJEL Mirko 2. JUROVIČ Matija, Ivana 3. BABNIK Miroslav 4. ZAVAŠNIK Janez 5. TOME Alojz 6. ŠUŠTERŠIČ Franc 7. DOLNIČAR Jože Podutiška 153 Kozakova 11 Galičeva 22 C.A.Bitenca 152 C.A.Bitenca 144 C.A.Bitenca 142 C.A.Bitenca 130 2.196 5.229 3.850 8.693 19.385 6.172 4.731 14.653 3.466 3.230 7.349 8. TOME Valentin Pilonova 29 5.800 5.211 6.895 9. BITENC Anton C. A.Bitenca134 14.543 940 9.722 b) Ostale tržno usmerjene kmetije LBAŠMarjeta C.A.Bitenca 138 4.700 2. GALIČ Franc Zakrajškova 2 1.109 SKUPAJ 57.374 25.153 14.685 3.466 27.196 127.874 Tabela prikazuje, da bi bilo z načrtovano gradnjo po prvotnem predlogu pozidanih tudi dobrih 12ha zemljišč, ki so v lasti zašči-tenih kmetov oz. kooperantov. Pri tem pa velja posebej omeniti, da se načrtovana blokovna gradnja nahaja samo v območju ŠS-12/2a, na osnovi dodatnih preverjanj pa naj bi bila načrto-vana tudi na območju ŠI-12, s čimer bi se od dosedaj načrtova-nih 669 blokovnih stanovanj njihovo število povečalo na okoli 1000. Na tem območju, ki je tudi najbolj pomembno za uresniče-vanje stanovanjske gradnje v prihodnjem srednjeročnem obdobju, se nahaja okoli 4,0 ha zemlje v lasti 6 zaščitenih kmetov ter enega tržno usmerjenega posestnika. Podatki o posestni struktun temelje na izpiskih iz zemljiške knjige. Na istem viru temelje tudi podatki o posestni strukturi ti-stih površin na širšem območju Podutika, ki naj bi bila še naprej namenjena kmetijski obdelavi: — ŠR-12/4 zemljišča so v posesti 10 lastnikov, od tega 5 za-ščitenih kmetov, — ŠR-12/6 zemljišča so v posesti 17 lastnikov, od tega 6 za-ščitenih kmelov, — ŠR-12/7 zemljišča so v posesti 6 lastnikov, od tega 2 zašči-tenih kmetov, — ŠK zemljišča so v posesti 26 lastnikov, od tega 9 zaščitenih kmetov. Na teh površinah imajo parcele tudi posestniki, ki ne stanujejo na tem območju, in sicer: a) občani, ki stanujejo izven območja Podutika: 4 lastniki imajo skupaj 11.909 m2 zemlje, b) občani, ki stanujejo izven Ljubljane: 3 lastniki imajo skupaj 69.965 m2 zemlje, c) lastniki-pravne osebe: imajo skupaj 112.031 m2 zemlje. Komite za urejanje prostora je predlagal uskladitev dolgoročnih interesov kmetijstva (na dobri zemlji) in stanovanjske gradnje (na slabši zemlji) s prostovoljno odprodajo oz.zamenjavo zemljišč. Skupno s komitejem za družbeno planiranje in gospodarstvo ter krajevno skupnostjo Podutik je bila v času do 20. aprila pre-verjena zainteresiranost nekmetov-posestnikov kmetijskih zem-Ijišč po prostovoljni prodaji zemljišč oz. celo zamenjavi za stavbna (v primeru ekvivalentne vrednosti). Vendar anketa ni pokazala nobenega tovrstnega interesa med lastniki. Seveda je bilo tak re-zultat tudi pričakovati. Zemljiška posest namreč mnogim pomeni sorazmerno trdno materialno premoženje, čigar potencialna vred-nost ne upada, ampak spričo njenega omejenega obsega in če-dalje večjih potreb celo stalno narašča. To dejstvo se je pokazalo v številnih dosedanjih razpravah o namenski rabi površin. V taki situaciji se je sklicevanje na deklarirano načelo o varstvu kmetij-skih površin pogosto izrabljalo kot pretveza bodisi za varovanje tega premoženja, mnokokrat pa tudi za nasprotovanje obstoječih krajanov širitvi naselij z organizirano gradnjo. Iz navedena je razvidno, da kljub vsem naporom komiteja za urejanje prostora ni uspela sporazumna razrešitev problema, kl na območju Podutika nikakor ni edini, vendar je od njegove razrešitve odvisno tako izvajanje nadaljnje gradnje na območju občine, kot tudi intenzivna izraba najboljših kmetijskih površin. Problem je namreč v dejstvu, da aktivni kmetje nimajo vselej v obdelavi tudi najboljše kmetijske zemlje, ter da je ta še vedno v posesti velikega števila nekmetov. Navzlic nedvomnim učin-kom, ki jih je za dolgoročno varovanje najboljše kmetijske zemlje prinesel zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, pa njegovi nameni ne bodo v celoti uresničeni brez sočasne optimalizacije posestne staikture na zavarovanih po-vršinah. Še vedno je velik del najboljših kmetijskih zemljišč v po-sesti nekmetov, istočasno pa so mnogi pravi kmetje eksistenčno navezani na slabše in za kmetijstvo manj primeme površine. Zaradi tega neskladja je med drugim ogroženo tudi nemoteno izvajanje priprav za stanovanjsko gradnjo v Podutiku, kjer naj bi bilo v prihodnjem srednjeročnem obdobju težišče stanovanjske gradnje na območju naše občine. Stanje je toliko bolj kritično, ker trenutno ne razpolagamo z dokumentacijo za nobeno drugo ob-močje usmerjene stanovanjske gradnje v občini, spričo trajanja njene izdelave pa je tudi prepozno, da bi lahko šele sedaj pričeli z iskanjem alternativnih možnosti za gradnjo, ki naj bi bila pričeta že čez dve leti. Pa tudi, če bi to možnost imeli, bi se v vsakem pri-meru srečali s problematično posestno strukturo tamkajšnjih zemljišč. Zato je v interesu dolgoročnega skladnega razvoja vseh dejavnosti v prostoru, ob upoštevanju optimalne izrabe vseh ustvarjenih in naravnih prednosti (še zlasti z varovanjem najbolj plodne zemlje) potrebno pričeti vzpostavljati tako posestno struk-turo, ki bo tistim, ki so nosilci kmetijske proizvodnje, omogočala intenzivno obdelavo najboljših kmetijskih zemljišč. Zato je Komile za urejanje prostora občine Ljubljana-šiška po posvetu z Republiškim komitejem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uvidel, da se edina možnost za uskladitev dolgo-ročnih interesov kmetijstva s potrebami po stanovanjski gradnji na območju Podutika kaže v doslednem izvajanju zakona o kme-tijskih zemljiščih, ki podrobneje določa način uresničevanja 97. čle-na ustave SRS glede razpolaganja s kmetijskim zemljiščem. So-časno s pripravami na stanovanjsko gradnjo na območju Podutika bi morali zagotoviti nemoten nadaljnji obstoj tamkajšnjih kmetov skladno z določilom 58.člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1-5/79), ki določa, da — občan, ki se ne šteje za kmeta, sme imeti v lasti v ravninskih predelih največ 1 ha kmetijskih zemljišč in gozda skupaj, od tega največ 0,5 ha gozda, — občani, ki se ne štejejo za kmeta, ne morejo imeti kmetijskih zemljišč na območjih, ki so dolgoročno zavarovana za kmetijsko rabo. Ta zakon v 143. členu tudi določa, da morajo občani, ki se ne štejejo za kmete, v dveh oziroma petih letih po uveljavitvi za-kona (rok je pretekel v začetku letošnjega leta) prilagoditi zgoraj navedenima maksimumoma. Po preteku teh rokov odloči občin-ski upravni organ, pristojen za premoženjsko pravne zadeve, katero zemljišče je postalo družbena lastnina in katera kmetijska organizacija oziroma kmetijsko zemljiška skupnost z njimi upravlja in razpolaga. Na prejšnjem mestu je že bilo poudarjeno, da je koncept urejanja širšega območja Podutika v celoti usklajen z omejitvami glede namenske rabe, ki jih je pred letom in pol prinesel interventni kmetijski zakon, ter z dokumentacijo, na osnovi katere je bil sprejet lanskoletni sklep skupščine občine Ljubljana-Šiška o uskladitvi njenega družbenega plana. V skladu s temi opredelitvami je ce-lotno območje ŠK spričo tamkajšnjih geoloških in pedoloških zna-čilnosti opredeljeno za dolgoročno kmetijsko rabo. Ta pa je — kot rečeno — območje, na katerem je zemlja trenutno v posesti kar 26 občanov, od tega 14 posestnikov nekmetov, štirje med njimi stanujejo izven tega območja, eden celo izven Ljubljane. Z izvedbo tistega določila 58. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, ki prepo-veduje nekmetom posedovati najboljšo kmetijsko zemljo, bi od nekmetov pridobili skupno 80.292 m2. Z izvedbo določila, ki ome-juje posest nekmetom le na 1 ha zemljišča, pa bi pridobili samo v območju ŠR-12/6 še dodatnih 57.192 m2 obdelovalne zemlje od tistih lastnikov, ki niso niti kmetje, niti niso tržno usmerjeni proizvajalci (dva izmed njih sploh živita izven Ljubljane). Skratka, z uresničitvijo določil 58. člena zakona o kmetijskih zemljiščih bi pridobili skupno dobrih 13 ha kvalitetne obdelovalne zemlje. Ta površina je po velikosti približno enaka površini zemljišč primer-jalno slabše kakovosti v območjih, na katerih je načrtovana bo-doča stanovanjska gradnja, daleč pa presega 4 ha zemljišč na območjih, na katerih je načrtovana blokovna gradnja. S tako pri-dobljeno kvalitetno kmetijsko zemljo bi bilo zlahka možno zago-toviti zadostno nadomestilo tistim posestnikom, ki imajo trenutno svoja zemljišča v območju načrtovane stanovanjske gradnje. Izvršni svet skupščine občine je o tej problematiki razpravijal v začetku maja, ter sprejel sklep, da se sočasno z nadaljevanjem postopka za sprejem zazidalnega načrta prične tudi postopek izvajanja 58. člena zakona o kmetijskih zemljiščih. Obveznost izvajanja določil 58. člena zakona o kmetijskih zem-Ijiščih seveda ni neposredno vsebinsko povezana s pripravami na načrtovano gradnjo na območju Podulika, čeprav časovno sovpadanje obeh postopkov precej olajša način zagotovitve za-doslnih obdelovalnih površin aktivnim kmetom. Prav tako ta ob-veznost ni omejena le na območje Podutika, ampak na vse ob-delovalne površine v republiki. Da pa opisane možnosti zame-njave niso zgolj teoretične, priča tudi primerjava iz grafičnega prikaza površin. Z vodoravnimi črtami so prekrita zemljišča kmetov v območjih, ki jih osnutek odloka predlaga za zazidavo, z navpič-nimi črtami pa zemljišča nekmetov v trajno zavarovanem kme-tijskem območju. Konec maja je bil v KS Podutik razgovor s kmeti-lastniki tistih zemljišč, na katerih je po osnutku zazidalnega načrta pred-videna stanovanjska gradnja. Na razgovoru z njihove strani ni bila izražena naklonjenost k predlagani rešitvi v obliki zamenjave zemljišč. Zato se je komite za urejanje prostora odločil, da o problematiki temeljito seznani skupščino občine, ter predloži v obravnavo osnutek odloka o sprejetju zazidalnega načrta za tisto območje, kjer je načrtovana blokovna gradnja, gradnja VVO in objektov osnovne oskrbe ter bodočega centra. Gre za severni del otoka ŠS-12/2a, terotok ŠO-12. Komite obenem predlaga naj ne bi šli v sprejem zazidalnega načrta za zazidalne otoke ŠS-12/1 b in ŠS-12/2b, kjer je večina zemljišča še vedno v posesti aktivnih kmetov. V obeh navedenih otokih je predvidena organizirana terasasta in enodružinska gradnja, ki je z vidika interesa občanov sicer še vedno močno deficitama, vendar pa z vidika kvantitete stanovanjske gradnje njena pomembnost ni prlmerljiva z blokovno gradnjo. Na prejšnjem mestu je že bilo omenjeno, da se obenem pre-verja tudi možnost gostejše zazidave na južnem delu otoka ŠS-12/2a v povezavi s pridruženim otokom ŠI-12. Za to ob-močje naj bi izdelali dodatni zazidalni načrt, ki bi bil naknadno sprejet po predpisanem postopku in predhodni javni razpravi. Načrtovanje gostejše zazidave na tem območju je utemeljeno spričo močnejših potreb po racionalni rabi razpoložljivih zazid-Ijivih površin za stanovanjsko gradnjo. Organi KS Podutik zaradi nesoglasja lastnikov zemljišč še niso zaključili javne razprave in zavzeli dokončnega stališča. Pri tem pa je potrebno poudariti, da je dosedanja razprava v organih KS Podutik potekala tvorno, v njej je vila vseskozi prisolna zavest da je območje Podutika integralni del širše urbane aglomeracije. Ob tem, ko slednja sodeluje pri reševanju lokalnih problemov na območju Podutika, pričakuje tudi možnost zadovoljevanja potreb svojega prostorskega razvoja v tem območju. Vseskozi je bilo prisotno razumevanje do potrebe po razreševanju stano-vanjskih problemov občanov Ljubljane, katerih precejšnje število si bo v prihodnjih letih moralo ustvariti svoj dom, vendar pa obe-nem ne razpolagajo z lastnim zazidljivim zemljiščem za gradnjo stanovanjske hiše. Komite za urejanje prostora predlaga naj bi se o zadevi načelno izrekli delegati skupščine občine ob obravnavi osnutka odloka. Njihova usmeritev bo nedvomno v krepko pomoč organom KS pri uveljavljanju širšega družbenega interesa in opre-delitvi svojega končnega stališča pred obravnavo predloga odloka. Izvršni svet