Številka 26
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, 28. junija 1972	Cena 6 dinarjev	Leto XXIX
236.
Ocenjujoč gospodarska gibanja v prvih mesecih letos republiški in gospodarski zbor skupščine SR Slovenije ugotavljata, da še nismo odpravili osnovnih vzrokov gospodarske nestabilnosti, ki izvirajo iz nepokrite porabe vseh vrst. Nestabilnost se zlasti izraža v neskladju med ponudbo in povpraševanjem, v inflacijskih tendencah in v še vedno kritičnem stanju likvidnosti gospodarstva. Ta neskladja in tendence utegnejo zavreti začeta pozitivna gibanja na področju zunanjetrgovinske menjave in proizvodnje, zato jih moramo energično odpraviti s tem, da uskladimo gibanje osebnih dohodkov in rast splošne ter kolektivne porabe s sprejeto ekonomsko politiko za leto 1972 ter s tem, da postopno in organizirano sproščamo cene ob večjem intervencijskem uvozu in učinkoviti zaščiti prebivalstva z najnižjimi dohodki.
Republiški in gospodarski zbor skupščine SR Slovenije vztrajata na tem, da je potrebno dosledno izvajati oktobra 1971 sprejeta stališča skupščine SR Slovenije na področju gospodarstva in negospodarstva za uresničitev ciljev stabilizacije.
Glede na sedanja gospodarska gibanja pa republiški in gospodarski zbor skupščine SR Slovenije sprejemata
SKLEPE IN STALISCA I
Če hočemo doseči večje uspehe v stabilizacijski politiki, se morajo vanjo vključiti vsi dejavniki v naši družbi, predvsem pa vse organizacije združenega dela v gospodarstvu.
Ugotavljamo, da so v Socialistični republiki Sloveniji delovne organizacije, ki so to spoznale in si vsakodnevno prizadevajo, da v okviru obstoječega sistema in obstoječih razmer rešujejo svoje tekoče probleme in svojo bodočnost. Takim delovnim organizacijam je treba izreči vse priznanje. So pa tudi delovne organizacije, ki niso pripravljene, ali se ne znajo spoprijeti z obstoječimi problemi. Ponovno ugotavljamo, da prav take organizacije preveč poudarjajo nekatere težave, in se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da realni kurz dinarja objektivno menja njihovo situacijo ter da ne morejo v novo nastalih razmerah ohraniti pozicij, ki so jih imele doslej, če same ne bodo storile ničesar. Prav take organizacije iščejo predvsem pomoč od zunaj, tako da zahtevajo državno regulativo. Brez dvoma je taka miselnost ponekod tudi objektivno pogojena z zamrznjenimi cenami, obstoječimi kompenzacijami in z drugimi pogoji gospodarjenja. '
Menimo, da bi bilo zelo nevarno za samo gospodarstvo, če bi taka miselnost prevladala, ker bi to gospodarstvo najprej demobiliziralo, potem pa tudi demoraliziralo.
Izhod iz sedanje situacije zavisi predvsem od:
— dnevnega, srednjeročnega in dolgoročnega smotrnega ukrepanja ter prizadevanja v delovnih organizacijah;
—	smotrnega investiranja;
—	smotrne delitve dohodka;
—	razvitih samoupravnih odnosov in mobilizacije vseh delovnih ljudi za dobro gospodarjenje;
—	dobre organizacije dela;
—	sposobnosti kadrov, ki imajo posluh za trg, tržno obnašanje ipd.
Skupščina SR Slovenije zato poziva vse delovne organizacije, naj se ravnajo po zgledu vseh tistih, ki to že uspešno opravljajo. Pri tem gre očitno tudi za to, da mora sleherna delovna organizacija na vseh področjih združenega dela tudi s svojim delom, s svojo prizadevnostjo in s svojimi žrtvami prispevati k izhodu iz obstoječega stanja.
Pri ustvarjanju in uresničevanju proizvodnih programov in vzpostavljanju učinkovite organizacije dela imajo temeljni pomen strokovni kadri in raziskovalno delo. Zato je treba:
—	pospešiti vlaganja v raziskovalno delo in pri tem zagotoviti učinkovito povezavo osnovnih raziskav z razvojem in proizvodnjo;
—	pospeševati izobraževanje kadrov ,v sistemu rednega šolanja in še posebej zagotoviti sistem stalnega izobraževanja ob delu;
—	zagotoviti tako zdravstveno varstvo, ki bo omogočalo porast produktivnosti in zmanjšalo izpad delovne sile zaradi obolelosti na najmanjšo možno mero.
II
Osebni dohodki iz delovnega razmerja so v SR Sloveniji v prvem četrtletju 1972 porasli za 26%>. Z druž-beno-ekonomskimi in bilančnimi izhodišči za leto 1972 je bilo predvideno povečanje sklada neto osebnih dohodkov v družbenem sektorju za 18 °/o. Povečanje mase osebnih dohodkov v prvem četrtletju pomeni odstopanje tako od republiških izhodišč ekonomske politike za leto 1972, kot tudi od okvirjev danih v zvezni resoluciji.
Zato skupščina SR Slovenije na področju usmerjanja delitve dohodka in osebnih dohodkov nalaga izvršnemu svetu, da z republiškim svetom Zveze sindikatov Slovenije in gospodarsko zbornico SR Slovenije, v skladu z določbami zakona o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov, sprejme spremembe in dopolnitve obeh splošnih družbenih dogovorov. Te dopolnitve naj- bi se opravile zlasti v naslednjem:
—	podpisniki morajo v samoupravnih sporazumih o delitvi dohodka in osebnih dohodkov vgraditi takšna dodatna merila, ki bodo zagotavljala realizacijo sprejetih ciljev in nalog ekonomske politike, to je, da bo gibanje nominalnih osebnih dohodkov izpod porasta družbenega proizvoda;
—	kjer se ugotovi, da merila v samoupravnem sporazumu ne zagotavljajo uresničevanje predvidene ekonomske politike, je verifikacijska komisija dolžna revidirati verifikacijo samoupravnega sporazuma;
—	delovne organizacije, podpisnice samoupravnih sporazumov, naj v letu 1972 povečujejo sredstva za osebne dohodke v skladu s povečanjem deleža stimula-
cije po merilih samoupravnih sporazumov, vendar le v odvisnosti od uspehov poslovanja delovnih organizacij in v skladu s sprejeto ekonomsko politiko za leto 1972;
—	podpisniki morajo merila delitve popraviti, če samoupravni sporazumi ne zagotavljajo hitrejšega porasta sredstev za materialno osnovo dela kot sredstev za osebno porabo delavcev, ko dosegajo delovne organizacije večji dohodek, kot je bil ustvarjen v letu 1971;
—	zneski kalkulativnih osebnih dohodkov, določeni v 2. oz. 6. členu splošnega družbenega dogovora, se za leto 1972 ne povečajo v skladu z ugotovljenim povečanjem življenjskih stroškov;
—	zneski, določeni kot najvišji za osebne prejemke iz materialnih stroškov in sklada skupne porabe (razen za regresiranje prehrane), se v letu 1972 ne spremenijo;
—	da se zagotovi večja usklajenost osebnih prejemkov iz sklada skupne porabe, se za leto 1972 določi najvišji možni znesek za delavca;
—	4. člen splošnega družbenega dogovora za gospodarstvo in 7. člen splošnega družbenega dogovora za družbene dejavnosti se spremenita v tem smislu, da je možno razvrščati delavce po stopnjah strokovne usposobljenosti, ki jih priznajo splošni akti podpisnic, toda le v primeru, če vsebujejo samoupravni sporazumi podrobno opredeljene osnove in merila za tako razvrščanje;
—	komisija za družbeno dogovarjanje naj določi raven, na kateri se omeji rast osebnih dohodkov na temelju faktorja stimulacije;
—	6. člen splošnega družbenega dogo voj ? za gospodarstvo in 5. člen splošnega družbenega dogovora za družbene službe se spremenita tako, da natančneje opredelita merila za določanje najvišjih dogovorjenih osebnih dohodkov za normalen delovni uspeh;
—	sklene naj se medrepubliški družbeni dogovor, ki bo uredil vprašanja s področja delitve dohodka in osebnih dohodkov, ki so skupnega interesa tako za republike kot za zvezo.
Vsi podpisniki samoupravnih sporazumov naj svoje samoupravne sporazume dopolnijo in Spremenijo v skladu s spremembami splošnega družbenega dogovora, zlasti pa naj:
—	odpravijo neusklajenosti med samoupravnimi sporazumi glede vrednotenja posebnih in težjih pogojev dela;
—	uskladijo in čimbolj poenotijo merila za oblikovanje sredstev za osebne dohodke v odvisnosti od uspešnosti poslovanja.
Na podlagi dosedanjih izkušenj v izvajanju zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov ter glede na sprejete ustavne dopolnitve bo izvršni svet skupščine SR Slovenije predložil novelo zakona. Za uresničitev navedenih stališč je treba do 20. 9. 1972 spremeniti in dopolniti splošne družbene dogovore in v najkrajšem možnem času uskladiti samoupravne sporazume z dopolnitvami družbenih dogovorfiv.
Če spremembe, tako v družbenih dogovorih kot samoupravnih sporazumih, ne bodo opravljene in če z družbenima dogovoroma in samoupravnimi sporazumi ne bodo doseženi pričakovani rezultati na področju gibanj osebnih dohodkov, naj izvršni svet v skladu s
7.	točko XXVII. in 5. točko XL. ustavnih amandmajev k ustavi SR Slovenije predloži druge ukrepe, ki bodo zagotovili takšno gibanje osebnih dohodkov, da bodo realizirani cilji in naloge razvojne politike in stabilizacije v letu 1972.
III
Na podlagi dosedanjih podatkov o splošni porabi, ugotavljata zbora, da je splošna poraba v SR Sloveniji v prvem četrtletju 1972 (brez invalidsko-pokoj-ninskega zavarovanja) porasla za okoli 27 °/o v primerjavi s prvim četrtletjem 1971, ne računajoč zdravstvenega zavarovanja. S tem v zvezi zbora ugotavljata, đa^ taka gibanja niso v skladu z izhodišči, ki sta jih začrtali zvezna in republiška skupščina z družbenoekonomskimi izhodišči razvoja za leto 1972.
Zbora tud4 ugotavljata, da na osnovi gibanj dohodkov v prvih štirih mesecih, še ni mogoče soditi o ravnanju temeljnih družbeno-političnih in samoupravnih skupnosti ter o učinkovanju za leto 1972 določenih stopenj davkov in prispevkov, ker so sprejemale nekatere temeljne družbeno-politične skupnosti svoje stopnje še v mesecu marcu. Zato sta mnenja, da bo mogoče realno oceniti gibanja na področju zbiranja dohodkov z vidika učinkovanja stopenj, določenih za leto 1972, tako pri družbeno-političnih skupnostih kot tudi pri samoupravnih interesnih skupnostih, šele na podlagi polletnih podatkov vseh nosilcev splošne in kolektivne porabe.
» Izvršni svet bo predložil skupščini SR Slovenije konkretne ukrepe na osnovi polletnih podatkov, pri čemer bo ravnal v skladu z naslednjimi stališči:
—	doseženi dohodki nad predvidenim obsegom porabe naj se imobilizirajo in vrnejo gospodarstvu, kot to določajo sprejeti republiški zakoni in odloki občinskih skupščin. V skladu s sklepom gospodarskega zbora bo izvršni svet po preteku prvega polletja predložil informacijo o višini sredstev, zbranih iz posameznih davkov oziroma prispevkov iz osebnih dohodkov, in v primeru preseženih zneskov predlagal ustrezno znižanje stopenj prispevkov in davkov že med letom;
—	pri obravnavi zmanjšanih obveznosti gospodarstva naj se preuči možnost diferenciranega zniževanja obveznosti posameznih gospodarskih dejavnosti, ki so v izrazito neugodnem položaju in se njihov položaj ne bi mogel popraviti samo s korekcijo cen, upoštevajoč pri tem prizadevanje posameznih gospodarskih dejavnosti. oziroma gospodarskih organizacij;
—	čimprej naj se sprejme zakon o evidenci gibanja sredstev na področju splošne kolektivne porabe, kar je predvideno z resolucijo o politiki družbenoekonomskega razvoja v letu 1972. Ta zakon bo omogočil kontrolo in usklajevanje dohodkov s potrošnjo družbeno-političnih in samoupravnih skupnosti;
—	zvezni proračun za leto 1972 naj ostane v okviru dogovorjene višine, kar vključuje tudi tiste spremembe, za katere so že dale soglasje republike in avtonomni pokrajini, ne da bi se bistveno povečala kotizacija;
—	izvršni svet naj pospeši delo na graditvi sodobnejšega in ekonomsko smotrnejšega davčnega sistema, v skladu z mnenji in stališči, ki so bila dana v razpravi ob sprejemu predloga za izdajo zakona o prispevkih, davkih in taksah občanov in organizacij združenega dela.
Dosledno se mora izvajati postopna likvidacija obveznosti iz neproračunske bilance federacije v vseh republikah. V SR Sloveniji bo ta naloga opravljena z zakonom o načinu prevzema sredstev, pravic in obveznosti federacije za gospodarske investicije.. Na podlagi že sprejetega sklepa bo do konca prvega polletja 1972 izvršni svet o tem poročal skupščini SR Slovenije.
Družbeno-politične skupnosti (federacija, republike in občine) in samoupravne interesne skupnosti morajo v celoti izvršiti svoje obveznosti do gospodarstva
v skladu s sprejetimi stališči. Pripraviti je trpba dogovor, po katerem nobena družbeno-politična skupnost, dokler ne poravna svojih dolgov do gospodarstva, ne more prevzeti nobenih novih obveznosti.
Na področju investicijske porabe naj bodo nosilci investicijskih odločitev predvsem organizacije združenega dela iz gospodarstva. Pri vseh novih investicijah pa je potrebno vztrajati, da so sredstva v celoti zagotovljena pred začetkom gradnje. Dosedanja struktura investicij naj se izboljša tako, da imajo prednost investicije za modernizacijo in rekonstrukcijo, s posebnim poudarkom na efekte v plačilni bilanci.
IV
Na področju kreditno-monetarne politike se zbora zavzemata za naslednje:
—	po analizi vzrokov in trendov, ki jih kaže devizna bilanca na' monetarnem področju, je potrebno ugotoviti realna možna gibanja v tej bilanci do konca leta. Prizadevati si je treba .da bi do konca leta dosegli izravnano devizno bilanco.
Pri tem bi morali izhajati s stališča nadaljnjega podpiranja izvoza, realne ocene neblagovnega priliva zlasti iz turizma in nakazil zdomcev, povečanja uvoza v odnosu do dosedanjega trenda, kar bi imelo za posledico zmanjševanje denarne mase, pomirjevalno bi vplivalo na notranji trg in cene ter omogočilo tudi v bodoče sorazmerno visoko stopnjo proizvodnje in izvoza ;
—	sprejeti ne bi smeli nobenih novih sklepov, ki bi nadalje povečali denarno maso, kot je na primer odlaganje zapadlih obveznosti poslovnih bank in druž-beno-političnih skupnosti do Narodne banke Jugoslavije iz domačih in tujih posojil s pomočjo konverzije ter morebitne nove zadolžitve federacije pri Narodni banki Jugoslavije;
—	dosledno je treba vztrajati, da se vse obveznosti Poslovnih bank in družbeno-političnih skupnosti do Narodne banke Jugoslavije, plačujejo ob dospetju;
—	vztrajati moramo na tem, da vrne federacija Narodni banki Jugoslavije kredite, ki niso v skladu s Predvideno emisijo oziroma da jih legalizira;
—	z dosledno izvedbo vseh navedenih ukrepov bi ustvarili pogoje za zmanjšanje posegov Narodne banko Jugoslavije z novo uvedenimi oblikami obvezne rezerve. Tako bi bilo Narodni banki Jugoslavije omogo-ćeno izvajanje kreditno-monetarne politike in zmanjšanje obsega količinskih selektivnih posegov;
—	sredstva primarne emisije in druga sredstva, s katerimi razpolaga ali bo razpolagala SR Slovenija do konca leta 1972, naj se preko Narodne banke Slovenije uporabijo za pospeševanje izvoza, za zagotovitev zalog in predelave osnovnih kmetijskih pridelkov in za opravljanje nalog, ki izhajajo iz usmeritve družbenoekonomskega razvoja Slovenije.
V
Na področju ekonomskih odnosov s tujino sta spremenjena pariteta dinarja in restriktivni režim uvoza, najpomembnejša instrumenta, ki letos delujeta na razmere v zunanje-trgovinski menjavi. V prvem četrtletju se je povečal izvoz blaga iz SR Slovenije za 36,4 °/o, medtem ko je uvoz manjši za 5,5 %. V izvozu Je mogoče pričakovati takšno usmeritev tudi v naslednjih nekaj mesecih. Lahko pričakujemo tudi, da bo Priliv od turizma nekoliko večji kot v lanskem letu in znatno večji priliv sredstev od nakazil zdomcev.
Doseženo stanje in tendence v izvozu in uvozu dajejo v plačilni bilanci ugodne rezultate. • Splošne re-
strikcije pri uvozu pa zaostrujejo probleme v proizvodnji in potrošnji. Obstoječo strukturo izvozne industrije, ki je vezana tudi na precejšen uvoz, ni mogoče naenkrat spremeniti, zato bi- sedanje uvozne restrikcije v naslednjem obdobju delovale na zmanjšanje proizvodnje in zmanjšanje izvoza. Pozitivne tendence v plačilni bilanci in porast deviznih rezerv ustvarjajo možnosti za postopno sproščanje uvoza, s tem pa tudi za odpravljanje tekočih problemov oskrbljenosti gospodarstva in trga, kar pa bi ugodno delovalo na večjo usklajenost v denarno-blagovnih odnosih. S tem bi se tudi ustvarili pogoji za postopno sproščanje cen in skladnejše delovanje trga v celoti. Zato skupščina SR Slovenije predlaga:
—	da se težišče zunanjetrgovinskih ukrepov trajno usmeri k stimulaciji izvoza, postopno pa naj se zmanjšujejo restrikcije. Z reeskontno politiko, politiko beneficiranih obresti ter z zniževanjem uvozne takse za opremo in nekatere vrste reprodukcijskega materiala, po potrebi pa tudi z zniževanjem davčnih bremen gospodarstva je potrebno nenehno podpirati izvozno usmeritev gospodarstva;
—	takoj bi bilo potrebno pristopiti k uveljavljanju sprememb v uvoznem blagovnem režimu, o čemer se je gospodarstvo v svojih asociacijah sporazumelo že pred letom dni. Prilagojevanje uvoznega režima bi bilo potrebno povezati z možnostmi, ki jih dajejo sedanje devizne rezerve.
VI
Uresničevanje politike cen mora temeljiti na odprtosti trga in vse večji uveljavitvi tržnih zakonitosti, kot je začrtano s srednjeročnim planom. Splošna zamrznitev cen, ki je bila sprejeta novembra 1971, bi morala kot začasni ukrep omogočiti, da se v tem času določi poleg drugih ukrepov tudi takšen sistem in politika cen, ki bi bila usmerjena v postopno liberalizacijo trga in odpravljanje nekaterih- najbolj očitnih disparitet. V nobenem primeru zamrznitev cen ne more ostati osnovni in glavni ukrep stabilizacije.
Zato se skupščina SR Slovenije zavzema:
—	da se ukrepe za stabilizacijo trga in cen usmeri k odpravljanju vzrokov inflacije, k razvijanju in pospeševanju tržnih odnosov in h krepitvi. tržnega obnašanja samoupravnih subjektov;
—	da se težišče vseh ukrepov usmeri k zmanjševanju neskladja med kupnimi in blagovnimi skladi, k umiritvi vseh oblik potrošnje, v povečanju akumulacije in k takim ukrepom, s katerimi bomo pospeševali, razvijali in obvladovali tržne odnose;
—	da se uveljavi družbena kontrola cen na osnovi novega zveznega in republiškega zakona, pri čemer je treba razveljaviti .odlok o maksimiranju cen vseh izdelkov in storitev;
—	da se del cen sprosti takoj, del cen pa zadrži pod neposredno družbeno kontrolo dotlej, dokler se ne ustvarijo pogoji za tržno oblikovanje cen, del cen pa v okviru dogovorjenega sistema in politike cen.
Takoj je treba sprostiti:
—	cene izdelkov, ki niso pomembne za stroške poslovanja in osnovni življenjski standard, kot so na primer:
galanterijski, pozamenterijski, kozmetični izdelki, izdelki grafične industrije, glasbeni instrumenti, alkoholne pijače ipd.;
—	cene izdelkov, ki se štejejo za izdelke višje življenjske ravni (avtomobili, izdelki iz plemenitih kovin, krznarski izdelki, izdelki iz kristalnega stekla, barvni televizorji ipd.);
—	cene izdelkov, ki so izdelani po individualnih naročilih in posebnih tehničnih pogojih ter so namenjeni reprodukciji in investicijski dejavnosti;
—	cene izdelkov, ki se prodajajo v smislu predpisov o investicijski izgradnji oziroma velikih naročil in se prodaja opravlja na temelju javne licitacije;
—	cene izdelkov, katerih uvoz je liberaliziran, notranje cene pa so na ravni ali pa nad ravnijo uvoznih cen;
—	v okviru družbenih dogovorov in pod določenimi pogoji bi lahko sprostili tudi cene tistih skupin izdelkov, pri katerih je zadostna ponudba in so izpostavljeni sezonskim in modnim vplivom;
—	pri izdelkih, ki ostanejo še naprej pod neposredno družbeno kontrolo federacije, je treba premike cen v letu 1972 opraviti po naprej časovno opredeljenem programu in v skladu z dogovorjenim sistemom in politiko cen. Zlasti bi bilo treba odpraviti anomalije in nelogičnosti, ki jih je povzročil odlok o maksimiranju cen;
—	na republike in občine je treba prenesti družbeno kontrolo cen tistih storitev in izdelkov, ki so po novem zakonu o družbeni kontroli cen v njihovi pristojnosti;
—	republike in občine naj s svojimi ukrepi odpravijo anomalije, ki jih je povzročil odlok o zamrznitvi cen pri izdelkih in storitvah iz njihove pristojnosti (kruh, sadje, zelenjava, gostinske in turistične storitve ipd.) in s tem zagotovijo normalno preskrbo prebivalstva;
—	v najkrajšem času se opravi tudi korekcija cen stanarin, s tem, da se v okviru poprečnega povečanja cen doseže večja diferenciacija.
Hkrati s povečanjem cen izdelkov in storitev, ki so najpomembnejši v strukturi življenjskih stroškov, je treba na podlagi socialnega programa uveljaviti tudi ukrepe, ki bodo ublažili negativne učinke povečanja cen pri prebivalstvu z najnižjimi dohodki oziroma prejemki.
St. 30-12/72
Ljubljana, dne 16. junija 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
237.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Soci-hlistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o pravosodnem izpitu
Razglaša se zakon o pravosodnem izpitu, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 21. junija 1972.
Št. 132-2/72
Ljubljana, dne 22. junija 1972.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o pravosodnem izpitu
1.	člen
Pravosodni izpit je strokovni izpit, ki ga opravljajo diplomirani pravniki, da si pridobijo z zakonom določene pogoje za opravljanje .posameznih dolžnosti , pri sodiščih, javnih tožilstvih, javnih pravobranilstvih, v odvetništvu in drugih službah pravne pomoči, v službah za kaznovanje prekrškov in drugih dolžnosti na področju pravosodja.
2.	člen
Pravosodni izpit smejo opravljati tisti, ki so kot diplomirani pravniki najmanj dve leti opravljali pravniško delo pri sodišču.
Pravosodni izpit lahko opravljajo tudi tisti, ki so kot diplomirani pravniki dve leti opravljali pravniško delo, od tega najmanj eno leto pri sodišču, preostalo dobo pa pri državnem organu ali pri delovni ali drugi organizaciji ali v odvetniški pisarni.
3.	člen
Sodišča sprejemajo na pravno prakso “tiste diplomirane pravnike, ki so v delovnem razmerju pri državnem organu ali pri delovni ali drugi organizaciji, pa jim je ta praksa potrebna, da bi lahko opravljali pravosodni izpit.
Sodišča sprejemajo na pravno prar.- tudi diplomirane pravnike, ki niso v delovnem razmerju pri državnem organu ali pri delovni ali drugi organizaciji, da si pridobe pravico do opravljanja pravosodnega izpita.
Nagrajevanje diplomiranih pravnikov iz prejšnjega odstavka se uredi s posebno pogodbo, ki jo sklene predsednik sodišča z diplomiranim pravnikom.
4.	člen
Diplomirane pravnike iz 3. člena tega zakona sprejema na pravno prakso k 'sodišču po določbah tega zakona in pravilnika sodišča- predsednik sodišča z odločbo, s katero določi tudi dobo trajanja prakse.
Praksa diplomiranih pravnikov iz prejšnjega člena tega zakona mora trajati najmanj toliko časa, da dobe pravico opravljati pravosodni izpit.
5.	člen
Glede delovnih dolžnosti diplomiranih pravnikov, ki so na pravni praksi pri sodišču, veljajo določbe splošnih aktov delovnih skupnosti sodišč in sodnega poslovnika.
6.	člen
Zaradi hujše kršitve delovnih dolžnosti lahko predsednik sodišča odredi z odločbo predčasno prenehanje pravne prakse diplomiranim pravnikom iz 3. člena tega zakona.
7.	člen
Zoper odločbo, s katero predsednik sodišča ne ugodi zahtevi diplomiranega pravnika za sprejem na pravno prakso, in zoper odločbo, s katero je odrejeno predčasno prenehanje te prakse, ima diplomirani pravnik pravico pritožbe na republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo (v nadaljnjem besedilu: republiški sekretariat).
8.	člen
Kandidat, ki želi opravljati pravosodni izpit, vloži prijavo pri republiškem sekretariatu prek sodišča ali drugega državnega organa, delovne ali druge organizacije, pri kateri je opravljal prakso, oziroma prek odvetniške zbornice.
Kandidat, ki ni na delu pri navedenih pravosodnih oziroma drugih državnih organih, v organizacijah ali v odvetništvu, vloži prijavo pri republiškem sekretariatu neposredno.
Vsi organi in organizacije ter odvetniška zbornica, prek katerih vloži kandidat prijavo, pošljejo s prijavo tudi poročilo o načinu, vrsti in trajanju kandidatove pravniške prakse.
Kandidat iz drugega odstavka tega člena navede v prijavi svoje pravniško delo in ga izkaže v skladu s pravilnikom.
9.	člen
Po prejemu prijave ugotovi republiški sekretariat, ali prijavljeni kandidat izpolnjuje splošne pogoje za opravljanje pravosodnega izpita, pri kandidatih iz drugega odstavka 2. člena tega zakona pa tudi njihovo pravniško delo in izda ustrezno odločbo.
Odločba o opravljanju pravosodnega izpita se vroči tudi predsedniku izpitne komisije.
10.	člen
Diplomirani pravniki, ki so napravili strokovni izpit v smislu uredbe o sprejemanju pripravnikov na delo, o pripravniški dobi, o strokovnih izpitih in drugih oblikah strokovnega izobraževanja delavcev v upravnih organih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 5/69) oziroma, ki so napravili upravni strokovni izpit po prejšnjih predpisih, lahko delajo pravosodni izpit po skrajšanem programu, če so najmanj eno leto opravljali pravniško delo pri sodišču.
Kandidati iz prejšnjega odstavka delajo pravosodni izpit le iz kazenskega (materialnega in procesnega), civilnega (materialnega in procesnega), rodbinskega in gospodarskega prava.
11.	člen
Pravosodni izpit se dela pred izpitno komisijo, ki jo imenuje republiški sekretar za pravosodje in občo upravo.
Pisarniško delo izpitne komisije opravlja republiški sekretariat.
12.	člen
Na pravosodnem izpitu se preizkuša sposobnost kandidata za samostojno opravljanje pravniškega dela iz 1. člena tega zakona.
Pravosodni izpit je pismen in usten.
Pismeni del pravosodnega izpita opravlja kandidat iz kazenskega in iz civilnega prava. Pismena naloga iz civilnega prava obsega lahko tudi gradivo s področja gospodarskega, delovnega in rodbinskega prava.
Ustni del pravosodnega izpita opravlja kandidat:
1.	iz kazenskega prava (materialnega in procesnega),
2.	iz civilnega prava (materialnega in procesnega) in tudi iz rodbinskega prava,
,3. iz gospodarskega prava,
4.	iz upravnega prava,
5.	iz delovnega prava,
6.	iz ustavnega sistema in organizacije pravosodja.
13.	člen
Ustni izpit je javen. Opravlja se pred izpitno komisijo najkasneje v osmih dneh po zadnjem pismenem izpitu.
14.	člen
Uspeh izpita ocenjuje izpitna komisija iz vsakega predmeta posebej in v celoti iz vseh izpitnih predmetov z oceno »izpit opravil-*- ali »izpita ni opravil«.
Uspeh izpita se sporoči kandidatu takoj po končanem izpitu.
Izpitna komisija izda kandidatu spričevalo o izpitu.
15.	člen
Kandidat, ki prvič ni opravil izpita, ga sme ponavljati po šestih mesecih.
Če kandidat niti drugič ne opravi izpita, ga sme ponavljati samo še enkrat po preteku najmanj enega leta, odkar je izpit drugič opravljal.
16.	člen
Če kandidat ne pride k pismenemu delu izpita ali izjavi, da odstopa od izpita, se šteje, da izpita ni začel opravljati.
Če kandidat odstopi, ko je že začel opravljati pismeni ali ustni izpit, ali te ne odda pismene naloge, se šteje, da izpita ni opravil, razen če za odstop navede opravičljive razloge.
O opravičenosti razlogov iz prejšnjega odstavka odloča predsednik izpitne komisije.
17.	člen
S pravosodnim izpitom po tem zakonu je izenačen tudi sodniški ali odvetniški izpit, izpit za nižjega pravnega referenta, opravljen do 29. decembra 1955 pred republiškim upravnim organom, pristojnim za pravosodje ali javnim tožilstvom LRS, kot tudi drugi izpiti, ki so bili po dosedanjih predpisih izenačeni s sodniškim, odvetniškim oziroma pravosodnim izpitom.
18.	člen
S pravosodnim izpitom je izenačen izpit, ki ga opravijo oficirji pravne službe in vojaški uslužbenci Jugoslovanske ljudske armade kot diplomirani pravniki za majorja oziroma za vojaškega uslužbenca pravne službe III. razreda po programu, ki obsega tudi predmete, naštete v 12. členu tega zakona.
19.	člen
S tistimi, ki so opravili pravosodni izpit, so v pravicah izenačeni:
1.	tisti, ki so bili kot diplomirani pravniki do 1. januarja 1959 izvoljeni oziroma imenovani za sodnika, arbitra državne arbitraže, javnega ali vojaškega tožilca, javnega pravobranilca ali njihovega namestnika ali pomočnika, za tajnika ali višjega referenta ali svetnika vrhovnega sodišča in so na teh mestih delali več kot pet let;
2.	tisti, ki so bili kot diplomirani pravniki do 1. januarja 1959 imenovani oziroma postavljeni za opravljanje preiskav in poizvedb v službi javne ali državne varnosti in so to delo opravljali več kot pet let;
3.	tisti, ki so do uveljavitve tega zakona kot diplomirani pravniki pet let opravljali pravniško delo v Jugoslovanski ljudski armadi ali pri drugih organih ali
organizacijah, in napravili izpit za kapetana ali za kakšen višji čin oficirja pravne službe.
20.	člen
Tisti, ki izpolnjujejo pogoje iz 17., 18. ali 19. člena tega zakona, lahko zahtevajo od republiškega sekretariata, da jim z odločbo ugotovi obstoj pravic, ki jim gredo po omenjenih določbah.
21.	člen
Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo predpiše s pravilnikom način sprejemanja diplomiranih pravnikov na pravno prakso pri sodišču, njihovo razporejanje na delo pri opravljanju te prakse, prijavljanje k pravosodnemu izpitu in poslovanje izpitne komisije.
22.	člen
Podrobnejše gradivo za izpitni program določi republiški sekretar za pravosodje in občo upravo v okviru programa iz 12. člena tega zakona.
23.	člen
Diplomirani pravniki, ki so v smislu določil 2. člena temeljnega zakona o pravosodnem izpitu (Urad-n. list SFRJ, št. 15/67) pred uveljavitvijo tega zakona izpolnili pogoje za opravljanje pravosodhega izpita, lahko opravljajo ta izpit, če vložijo prijavo v smislu
8.	člena tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
24.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, neha veljati zakon o pravosodnem izpitu (Uradni list SRS, št. 11/69).
25.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
238.
Na podlagi prvega odstavka 162. člena ustave SR Slovenije je skupščina SR Slovenije na sejah republiškega in gospodarskega zbora dne 8. junija 1972, pro-svetno-kulturnega zbora dne 14. junija 1972 in cialno-zdravstvenega zbora dne 15. junija 1972 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah poslovnika skupščine Socialistične republike Slovenije
I.	PREDSEDSTVO SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
a)	Sestava, pravice in dolžnosti
1.	člen
Predsedstvo skupščine SR Slovenije sestavljajo predsednik in podpredsedniki skupščine, predsedniki zborov in en član, ki ga izvoli zasedanje delegatov občin v skupščini SR Slovenije.
Tajnik skupščine SR Slovenije je tajnik predsedstva skupščine.
2.	člen
Za člana predsedstva skupščine, ki ga voli zasedanje delegatov občin, je lahko izvoljen vsak občan, ki ima volilno pravico.
3.	člen
Kandidate za člane predsedstva skupščine, ki ga voli zasedanje delegatov občin, predloži republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Predlog kandidature se pismeno sporoči predsedniku skupščine najmanj 3 dni pred začetkom zasedanja delegatov občin, na katerem naj bo član predsedstva izvoljen in se takoj pošlje delegatom občin.
4.	člen
Za postopek pri volitvah člana predsedstva na zasedanju delegatov občin se uporabljajo določbe 358. do 363. člena tega poslovnika.
5.	člen
Član predsedstva skupščine, izvoljen na zasedanj.u delegatov občin, se voli za dobo do izteka mandata vsakokratnega sklica skupščine SR Slovenije.
6.	člen
Predsednik skupščine SR Slovenije je predsednik predsedstva skupščine.
V imenu predsedstva skupščine predsednik predstavlja Socialistično republiko Slovenijo in opravlja druge naloge, ki so mu dane z ustavo in s tem poslovnikom.
7.	člen
Predsedstvo skupščine:
—	predstavlja Socialistično republiko Slovenijo;
—	obravnava vprašanja splošnega političnega pomena, zlasti temeljna vprašanja gospodarskega in družbenega razvoja, splošnega ljudskega odpora, mednarodnih odnosov, varstva z ustavo določenega reda, kadrovske politike in druga vprašanja, ki so splošnega pomena za republiko, koordinira razpravo o teh vprašanjih in daje pobudo za njihovo obravnavo v skupščini, v izvršnem svetu, samoupravnih skupnostih in organizacijah ter predlaga razpravo o teh vprašanjih v družbeno-političnih organizacijah;
—	skrbi za sodelovanje skupščine SR Slovenije z občinskimi skupščinami, družbcno-političnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami;
—	skrbi za sodelovanje skupščine SR Slovenije z organi federacije, drugih republik in avtonomnih pokrajin;
—	razglaša republiške zakone z ukazom;
—	daje pomilostitve v skladu z zakonom;
—	podeljuje odlikovanja Socialistične republike Slovenije;
—	razpisuje volitve poslancev skupščine SR Slovenije;
—	predlaga skupščini SR Slovenije mandatarja za sestavo izvršnega sveta in razglaša odlok o izvolitvi izvršnega sveta;
—	predlaga skupščini SR Slovenije izvolitev ali razrešitev predsednika in sodnikov ustavnega sodišča SR Slovenije;
—	daje, po poprejšnjih posvetih v organih Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, predloge za izvolitev članov zveznega izvršnega sveta, članov sveta federacije, sodnikov ustavnega sodišča Jugoslavije in za imenovanje šefov diplomatskih misij v tujini, ki jik na predlog SR Slovenije voli ali imenuje zvezna skupščina, predsedstvo SFRJ ali predsednik republike;
—	predlaga skupščini SR Slovenije programsko osnovo za njeno delo ter usklajuje izvajanje delovnih programov zborov skupščine SR Slovenije;
—	razlaga določbe tega poslovnika in poslovnikov zborov skupščine SR Slovenije glede pristojnosti zborov in drugih teles skupščine SR Slovenije in druge določbe tega poslovnika ter sprejema stališča o drugih vprašanjih skupnega pomena za delo zborov, ki so določena v tem poslovniku;
—	usklajuje delo zborov skupščine in predlaga re$itve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo vprašanj, o katerih odločajo enakopravno, ali glede opravljanja drugih zadev, ki imajo skupen pomen za dva ali več zborov;
—	predlaga zborom prednost za predloge in vprašanja, ki jih je treba hitro rešiti;
—	spremlja delo teles skupščine in obravnava s predsedniki komisij in odborov skupščine in njenih zborov vprašanja, ki so v zvezi z delom teh'teles;
—	skrbi, da so poslancem zagotovljeni pogoji za delo;
—	določa načela o notranjem redu v skupščini SR Slovenije in o organizaciji služb skupščine;
—	določa sredstva, ki naj bodo v predlogu republiškega proračuna zagotovljena za delo skupščine SR Slovenije in njenih služb;
—	opravlja druge zadeve, določene v tem poslovniku.
8.	člen
Predsedstvo skupščine ima pravico predlagati telesom skupščine, da obravnavajo posamezna vprašanja z njihovega področja; člani predsedstva pa lahko sodelujejo pri razpravljanju o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje teh teles.
Ce posamezen predlog akta, poročilo, dokumentacija ali drugo gradivo, predloženo skupščini SR Slovenije, ni pripravljeno v skladu z določbami tega poslovnika, lahko predsedstvo skupščine tako gradivo zadrži in vrne predlagatelju v dopolnitev.
9.	člen
Predsedstvo skupščine lahko zahteva od izvršnega sveta, da obravnava in zavzame svoje stališče glede posameznih vprašanj splošnega političnega pomena za republiko ter zahteva, da mu poroča o vprašanjih iz svoje pristojnosti.
Izvršni svet lahko daje predsedstvu skupščine pobude za obravnavo posameznih vprašanj oziroma, da obrazloži svoja stališča na seji predsedstva skupščine.
Predsedstvo skupščine sporoča izvršnemu svetu svoja mnenja in stališča o izvajanju politike, zakonov in drugih splošnih aktov skupščine SR Slovenije ter skrbi za usklajeno izvajanje delovnih programov zborov skupščine SR Slovenije in izvršnega sveta.
Ce predsedstvo skupščine meni, da izvršni svet ne izvaja ali ne zagotavlja izvajanja politike in zakonov ter drugih splošnih aktov skupščine SR Slovenije, lahko postavi v pristojnih zborih skupščine SR Slovenije vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Vprašanje zaupnice mora predsedstvo skupščine obrazložiti.
10.	člen
Predsedstvo skupščine lahko zahteva od članov delegacije SR Slovenije v zboru narodov zvezne skupščine, da poročajo skupščini o vprašanjih v zvezi s svojim delom v zvezni'skupščini.
Člani delegacije lahko dajejo pobude predsedstvu skupščine, da obravnava za zvezo in republiko pomembna vprašanja oziroma da predsedstvo skupščine koordinira razpravo o takih vprašanjih ali da pobudo za njihovo obravnavo v skupščini in v izvršnem svetu.
Predsedstvo skupščine lahko da pobudo, da zaradi izmenjave mnenj ali zavzemanja stališč člani delegacije SR Slovenije v zboru narodov zvezne skupščine sami ali pa s člani predsedstva skupščine obravnavajo posamezna vprašanja.
11.	člen
Predsedstvo skupščine lahko zahteva od članov predsedstva SFRJ in SR Slovenije, da poročajo skupščini o svojem delu.in o svojih stališčih v zvezi z vprašanji, ki se obravnavajo v predsedstvu SFRJ.
Člani predsedstva SFRJ iz SR Slovenije lahko predlagajo predsedstvu skupščine, da obravnava taka vprašanja oziroma da predsedstvo skupščine koordinira razpravo o takih vprašanjih ali da pobudo za njihovo obravnavo v skupščini in v izvršnem svetu.
Predsedstvo skupščine lahko da pobudo, da zaradi izmenjave mnenj ali zavzemanja stališč člani predsedstva SFRJ iz SR Slovenije sami ali pa s člani predsedstva skupščine obravnavajo posamezna vprašanja.
12.	člen
Pri izvrševanju svojih nalog sodeluje predsedstvo skupščine tudi s predsedstvom zvezne skupščine in predsedstvi republiških ter pokrajinskih skupščin, zlasti, če gre za uskladitev delovnih programov skupščin, za vprašanja koordinacije dela kot tudi za posamezna druga vprašanja skupnega pomena. .
13.	člen
Z občinskimi skupščinami, družbeno-političnimi organizacijami ter s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi sodeluje predsedstvo skupščine na način, ki je določen v 197. členu ter 200. do 203. členu tega poslovnika.
b)	Odgovornost predsedstva skupščine
14.	člen
Predsedstvo skupščine odgovarja za svoje delo skupščini SR Slovenije.
15.	člen
Predsedstvo skupščine po svojem predstavniku ali pismeno poroča skupščini SR Slovenije o svojem delu, stališčih, ki jih je sprejelo v zvezi z vprašanji, ki se obravnavajo v predsedstvu SFRJ in drugih organih federacije in o vprašanjih v zvezi s sodelovanjem z drugimi socialističnimi republikami in avtonomnima pokrajinama ter o drugih vprašanjih, ki jih je obravnavalo.
Predsedstvo skupščine je dolžno poročati o svojem delu in stališčih tudi na zahtevo enega ali več zborov skupščine glede zadev z njihovega področja.
16.	člen
Poročilo predsedstva skupščine lahko po lastni odločitvi obravnava na seji zbor, v čigar področje spadajo vprašanja, na katera se poročilo nanaša.
Po končani obravnavi poročila predsedstva skupščine lahko zavzamejo pristojni zbori stališča o delu predsedstva skupščine v zvezi z vprašanji, obravnavanimi v poročilu.
17.	člen
Najmanj deset poslancev lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom predsedstva skupščine.
18.	člen
Interpelacija se vloži pismeno. V njej mora biti jasno formulirano in obrazloženo vprašanje, ki naj se obravnava na seji zbora.
Poslanci pošljejo interpelacijo predsedniku zbora. Interpelacijo hkrati pošljejo predsedstvu skupščine.
Predsednik zbora interpelacijo takoj dostavi vsem poslancem zbora.
19.	člen
Na prvi prihodnji seji, vendar ne prej kot v 8 dneh, zbor sklepa o tem, ali sprejme interpelacijo v obravnavo.
O sprejetem sklepu predsednik zbora takoj obvesti predsednika skupščine.
20.	člen
Predsedstvo skupščine razpravlja o vprašanju, postavljenem v interpelaciji in pošlje predsedniku pristojnega zbora pismeno poročilo s svojimi mnenji in stališči najkasneje v roku enega meseca odkar je prejelo sporočilo, da bo zbor obravnaval interpelacijo.
21.	člen
Interpelacija in poročilo predsedstva skupščine se da na dnevni red seje zbora kot posebna točka. Predstavnik poslancev, ki so vložili interpelacijo, ima pravico na seji zbora obrazložiti interpelacijo; prav tako ima predstavnik predsedstva skupščine pravico še ustno obrazložiti poročilo predsedstva skupščine.
22.	člen
Razpravo o interpelaciji lahko zbor konča s sklepom o stališčih glede obravnavanega vprašanja ali s sprejemom ustrezne resolucije, lahko pa konča razpravo tudi brez sklepanja. Predlog sklepa o stališčih ali predlog resolucije lahko dajo predlagatelji interpelacije ali skupina poslancev, ki jih za pripravo takega akta imenuje zbor. Zbor lahko sklene, da bo o predlogu akta sklepal na naslednji seji zbora.
23.	člen
Poslanci, ki so vložili interpelacijo, jo lahko umaknejo, vendar najpozneje pred sklepanjem oziroma pred zaključkom obravnave.
24.	člen
V zvezi z razpravo o interpelaciji lahko zbori sklenejo, da začnejo postopek za odpoklic predsedstva skupščine ali posameznega njegovega člana.
25.	člen
Predsednika in podpredsednike skupščine ter predsednike zborov, ki so člani predsedstva skupščine po svoji funkciji, odpokličejo pristojni zbori skupščine tako, da jih razrešijo njihove funkcije v skupščini oziroma njenih zborih.
Člana predsedstva skupščine, izvoljenega na zasedanju delegatov občin v skupščini SR Slovenije, odpokliče zasedanje delegatov občin.
26.	člen
Predsedstvo skupščine ostane po prenehanju mandata v svoji funkciji do izvolitve novega predsedstva.
c)	Seje predsedstva skupščine
27.	člen
Predsedstvo skupščine dela na sejah.
Za organiziranje in pripravljanje sej predsedstva skrbi predsednik skupščine. Pri tem mu pomaga tajnik skupščine.
28.	člen
Predsednik predsedstva sklicuje in predlaga dnevni red seje predsedstva skupščine. Sejo skliče po lastni pobudi ali na zahtevo člana predsedstva, ki navede tudi vprašanje, o katerem naj se razpravlja na seji.
29.	člen
Na sejah predsedstva skupščine praviloma sodeluje predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije oziroma član, ki ga on določi.
Na sejo predsedstva skupščine so lahko povabljeni predstavniki družbeno-političnih organizacij, člani predsedstva SFRJ iz SR Slovenije, predstavniki delegacije SR Slovenije v zboru narodov zvezne skupščine, člani izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, predsedniki teles skupščine, poslanci in drugi funkcionarji v skupščini in republiških upravnih organih ter predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti, društev ter drugih družbeno-političnih skupnosti; poleg teh pa tudi znanstveni, strokovni in javni delavci ter drugi občani, ki lahko s svojim sodelovanjem prispevajo k temeljitejši proučitvi posameznih vprašanj.
30.	člen
Predsedstvo skupščine dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na podlagi usklajevanja stališč svojih članov.
Za sklepanje na sejah predsedstva je potrebna navzočnost večine članov predsedstva.
Predsedstvo sprejema odločitve soglasno, razen v zadevah procesualnega, tehnično-organizacijskega ali izvršilnega značaja, o katerih sklepa z večino glasov članov predsedstva.
Če ne pride do soglasne odločitve v primeru, ko je za sprejem sklepa potrebna soglasnost, sestavi predsedstvo skupščine komisijo, ki pripravi in predloži dodatno gradivo za zavzemanje skupnih stališč o obravnavanem vprašanju.
Če posebna komisija zaradi različnih stališč njenih članov ni predložila skupnih stališč oziroma če predsedstvo skupščine po ponovni obravnavi ni doseglo soglasja, se odločitev sprejme z večino glasov članov predsedstva.
Glasovanje je javno.
Izid glasovanja ugotovi predsednik.
31.	člen
Akte in predloge, ki izhajajo iz stališč in sklepov predsedstva skupščine ter ukaze o razglasitvi zakonov predpisuje predsednik predsedstva skupščine.
32.	člen
Za izvrševanje sklepov sej predsedstva skupščine skrbi tajnik skupščine.
33.	člen
Predsedstvo skupščine obvešča javnost o svojem delu, svojih sklepih in stališčih glede vprašanj, ki jih je obravnavalo.
Obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki tiska in drugih oblik informacij v zvezi z delom predsedstva skupščine organizira in opravlja služba skupščine SR Slovenije za informacije.
34.	člen
Za svoje poslovanje in notranjo organizacijo dela si predsedstvo skupščine lahko v skladu s tem poslovnikom predpiše lasten poslovnik.
č) Delovna telesa predsedstva in opravljanje opravil za potrebe predsedstva skupščine
35.	člen
Predsedstvo skupščine ima komisijo za pomilostitve in komisijo za odlikovanja.
Komisiji sta sestavljeni iz članov predsedstva skupščine SR Slovenije, poslancev skupščine SR Slovenije in občanov.
Predsednika komisij se imenujeta izmed članov predsedstva.
Komisiji delujeta po poslovniku, ki ga potrdi predsedstvo skupščine.
Komisija za odlikovanja obravnava poleg predlogov za podelitev odlikovanj SR Slovenije tudi predloge za odlikovanja SFR Jugoslavije in jih predlaga pristojnemu organu.
36.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj z delovnega področja predsedstva skupščine in pripravo predlogov stališč ali sklepov lahko predsedstvo ustanovi začasna delovna telesa, v katera imenuje poleg članov predsedstva skupščine tudi poslance ter javne in strokovne delavce.
Predsedstvo skupščine lahko zahteva od komisij in drugih teles skupščine SR Slovenije, da pripravijo potrebno gradivo oziroma predložijo predsedstvu skupščine stališča in predloge v zvezi s posameznimi vprašanji, ki jih obravnava predsedstvo skupščine.
37.	člen
Strokovna in administrativna opravila v zvezi z delom predsedstva skupščine opravlja sekretariat skupščine SR Slovenije.
Predsednik skupščine lahko po potrebi imenuje svetovalce predsedstva skupščine.
S temi določbami se nadomestijo določbe 107. do
111.	člena poslovnika skupščine SR Slovenije.
II. PREDSEDNIK SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
38.	člen
Skupščina SR Slovenije ima predsednika^ izvoli ga na skupni seji vseh zborov.
Kandidata za predsednika skupščine predloži komisija za volitve in imenovanja na predlog republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
Predsednik, ki mu je potekel mandat, opravlja funkcijo do izvolitve novega predsednika.
39.	člen
Predsednik skupščine organizira in sklicuje skup-ne-seje vseh zborov in jih vodi; daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj s področja skupščine in njenih teles ter skrbi za usklajevanje njihovega dela;
spodbuja sodelovanje zborov in drugih teles skupščine ter skrbi za njihovo sodelovanje z drugimi organi in družbeno-političnimi organizacijami.
Predsednik skrbi za izvajanje poslovnika skupščine SR Slovenije, za uveljavljanje načela javnosti pri delu skupščine in za uveljavljanje pravic poslancev v zvezi z opravljanjem njihove poslanske funkcije ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki jih ima po ustavi, posebnih predpisih in po tem poslovniku.
Predsednik podpisuje akte, sprejete na skupni seji vseh zborov, in akte, ki jih sprejmejo zbori, razen priporočil in sklepov, ki jih sprejme posamezni zbor.
Predsednik izdaja predpise o notranjem redu v skupščini SR Slovenije.
40.	člen
Skupščina SR Slovenije ima podpredsednike, ki jih voli na skupni seji vseh zborov.
Kandidate za podpredsednika skupščine predloži komisija za volitve in imenovanja po enakem postopku kot kandidata za predsednika skupščine.
Podpredsedniki se volijo za štiri leta, če jim pred tem ne preneha mandat.
Podpredsednik, ki mu je potekel mandat, opravlja funkcijo do izvolitve novega podpredsednika.
41.	člen
Podpredsedniki skupščine pomagajo predsedniku pri delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega področja.
Če je predsednik skupščine zadržan, določi podpredsednika, ki ga nadomešča; ob daljši odsotnosti predsednika določi njegovega namestnika predsedstvo skupščine.
S temi določbami se nadomestijo določbe 102. do 106. člena ter prvega in zadnjega odstavka 356. člena poslovnika skupščine SR Slovenije.
III.	SODELOVANJE SKUPŠČINE SR SLOVENIJE S ČLANI PREDSEDSTVA SFRJ IZ SR SLOVENIJE
42.	člen
Skupščina SR Slovenije izvoli po postopku, določenim z zakonom, na skupni seji vseh zborov dva člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije.
43.	člen
Predlog kandidatov za člana predsedstva SFRJ pripravi in predloži skupščini SR Slovenije republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Predlog mora biti pismen in obrazložen; iz obrazložitve mora biti razviden potek opravljenega kandidacijskega postopka.
44.	člen
1 Volitve vodi predsednik skupščine SR Slovenije ob sodelovanju tajnika skupščine in dveh poslancev, ki ju določi skupna seja.
45.	člen
Predsednik skupščine SR Slovenije je po svojem položaju član predsedstva SFRJ.
46.	člen
Člani predsedstva SFRJ iz SR Slovenije so za svoje delo odgovorni skupščini SR Slovenije.
47.	člen
Člani predsedstva SFRJ iz SR Slovenije na lastno pobudo ali na zahtevo predsedstva skupščine SR Slovenije ali zborov skupščine poročajo zborom skupščine o svojem delu v predsedstvu SFRJ ter o stališčih v zvezi z vprašanji, ki se obravnavajo v predsedstvu SFRJ. Predsedstvu skupščine lahko predlagajo, da obravnava taka vprašanja in izoblikuje o njih svoja stališča oziroma, da predsedstvo skupščine koordinira razpravo o takih vprašanjih, ali da pobudo za njihovo obravnavo v skupščini ali izvršnemu svetu.
48.	člen
Skupščina SR Slovenije odpokliče posameznega člana predsedstva, če ugotovi, da je pri izvrševanju svoje funkcije deloval v nasprotju z ustavo ali v nasprotju s temelji politike skupščine SR Slovenije.
Predlog za odpoklic lahko da vsak zbor skupščine SR Slovenije, o odpoklicu pa odloči skupščina na skupni seji vseh zborov z večino glasov vseh poslancev.
49.	člen	/
Člani predsedstva SFRJ iz SR Slovenije imajo pravico udeleževati se sej zborov in drugih teles skupščine SR Slovenije, nimajo pa pravice glasovati.
Predsednik skupščine SR Slovenije, ki je član predsedstva SFRJ po položaju, ima poleg pravice udeleževati se sej zborov in drugih teles skupščine tudi pravico glasovati v zboru, katerega član je.
50.	člen
Skupščina SR Slovenije seznanja člane predsedstva SFRJ viz SR Slovenije z vsem gradivom, ki ga prejemajo poslanci skupščine SR Slovenije za seje zborov, z gradivom za seje predsedstva skupščine in z vsemi predlogi, stališči in mnenji, ki jih skupščina ali njena telesa pošiljajo zvezni skupščini ali njenim telesom, pošilja jim uradne publikacije, ki jih izdaja skupščina ter omogoča uporabo vsega informativnega in dokumentacijskega gradiva, ki ga obravnavajo skupščina SR Slovenije in njena telesa.
IV.	SODELOVANJE SKUPŠČINE SR SLOVENIJE S SKUPŠČINAMI DRUGIH REPUBLIK IN AVTONOMNIH POKRAJIN
51.	člen
Zaradi obravnave in usklajenega urejanja vprašanj skupnega pomena ter izmenjave izkušenj skupščina SR Slovenije sodeluje s skupščinami drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin.
52.	člen
Sodelovanje skupščine SR Slovenije s skupščinami dfrugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin se uresničuje v delovnih stikih teles skupščine SR Slovenije s posameznimi telesi teh skupščin in s predstavniki teh teles, z izmenjavo mnenj in izkušenj rned predstavniki skupščin in njihovih teles, z organiziranjem skupnih sestankov in posvetovanj, z delom občasnih delovnih skupin 'poslancev skupščin republik in avtonomnih pokrajin za proučitev posameznih vprašanj in z drugimi oblikami sodelovanja.
53.	člen
Za zagotovitev trajnejšega sodelovanja na posameznih področjih lahko skupščina SR Slovenije s skup-
ščinami drugih republik in avtonomnih pokrajin sporazumno ustanovi skupne komisije, odbore in druga delovna telesa.
Predstavniki skupščine SR Slovenije in njenih teles v omenjenih skupnih organih so dolžni poročati o svojem delu, skupnih dogovorih, zavzetih stališčih in sprejetih sklepih skupščini SR Slovenije oziroma njenim telesom, ki so jih delegirala v skupne organe za medsebojno sodelovanje.
54.	člen
Sklepi medrepubliških teles in drugi dogovori, sprejeti v medrepubliškem sodelovanju, se posredujejo ustreznim telesom skupščine SR Slovenije, da o njih odločijo v svoji pristojnosti.
55.	člen
Skupščina SR Slovenije spodbuja in pospešuje tudi sodelovanje skupščin občin ter republiških in občinskih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, družbeno-političnih organizacij ter strokovnih in drugih združenj z ustreznimi organi in organizacijami drugih republik in avtonomnih pokrajin.
56.	člen
Za programiranje in koordiniranje sodelovanja skupščine SR Slovenije in njenih teles s skupščinami drugih republik in avtonomnih pokrajin ter njihovih teles skrbi predsedstvo skupščine SR Slovenije.
Izvajanje nalog iz prvega odstavka lahko predsedstvo skupščine poveri posameznim svojim članom.
57.	člen
Strokovne in administrativne zadeve v zvezi s sodelovanjem skupščine SR Slovenije in njenih teles s skupščinami drugih republik in avtonomnih pokrajin opravlja sekretariat skupščine SR Slovenije; v njem se tudi zbira in hrani evidenca in skupna dokumentacija o tem sodelovanju.
V.	POSTOPEK V ZVEZI Z DAJANJEM SOGLASJA V ZADEVAH, O KATERIH ODLOČAJO ZVEZNI ORGANI NA PODLAGI SOGLASJA REPUBLIŠKIH SKUPŠČIN IN SKUPŠČIN AVTONOMNIH POKRAJIN
58.	člen
Akti skupščine SR Slovenije, s katerimi se daje soglasje k aktom organov federacije za spremembo ustave SFRJ, za ustanovitev sklada ali prevzem obveznosti po federaciji, za sklepanje mednarodnih pogodb SFRJ, ki terjajo izdajo novih ali spremembo veljavnih republiških zakonov ali iz njih izvirajo posebne obveznosti za SR Slovenijo ter k zveznemu zakonu, ki ureja postopek za sklepanje takšnih pogodb, se obravnavajo in sprejemajo po določbah tega poslovnika o obravnavanju in sprejemanju zakonskih predlogov.
59.	člen
Pristojni zbori skupščine SR Slovenije najprej obravnavajo predlog akta zvezne skupščine in nato sklepajo o soglasju k temu aktu. Pristojni zbori povabijo na sejo tudi člane predsedstva SFRJ iz SR Slovenije in člane delegacije SR Slovenije v zboru narodov zvezne skupščine.
Skladno določbam tega poslovnika o razmerjih med zbori skupščine pri njihovem delu in odločanju lahko obravnava predlog takega akta tudi zainteresirani zbor in da o njem svoje mnenje pristojnim zborom.
60.	člen
Za sprejem akta o soglasju je potrebna večina glasov vseh poslancev v pristojnih zborih skupščine SR Slovenije.
61.	člen
Akt o soglasju se pošlje zveznemu organu, ki je zahteval soglasje; prav tako se mu pošlje sporočilo, če soglasje ni bilo dano.
62.	člen
Kadar glede vprašanj, o katerih odločajo zvezni organi na podlagi usklajenih stališč z republiškimi organi, daje na podlagi 2. točke amandmaja XLV k ustavi SR Slovenije soglasje izvršni svet skupščine SR Slovenije neposredno ali po svojih predstavnikih v medrepubliških komitejih, je izvršni svet dolžan predsedstvu skupščine SR Slovenije dostavljati vsa obvestila o sklicevanju in delu zveznih in medrepubliških organov ter ga obveščati o svojih stališčih in o sprejetih sklepih.
O svojih stališčih in sprejetih sklepih glede teh vprašanj obvešča izvršni svet tudi člane delegacije SR Slovenije v zboru narodov zvezne skupščine.
Predsedstvo skupščine SR Slovenije obravnava samo ali pa predlaga pristojnim telesom skupščine SR Slovenije, da obravnavajo temelje družbenega plana Jugoslavije. Po lastni pobudi, na zahtevo članov predsedstva SFRJ iz SR Slovenije, na predlog izvršnega sveta skupščine SR Slovenije ali na predlog članov delegacije SR Slovenije v zboru narodov zvezne skupščine pa lahko obravnava samo ali predlaga pristojnim zborom skupščine SR Slovenije, da obravnavajo tudi druga posamezna vprašanja iz 1. točke amandmaja XLV k ustavi SR Slovenije.
Na sejo predsedstva skupščine oziroma sejo skupščinskega telesa, ko obravnava tako vprašanje, se povabita člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije; poleg teh pa tudi izvršni svet skupščine SR Slovenije in delegacija SR Slovenije v zboru narodov zvezne skupščine, ki lahko pošljeta na sejo po enega ali več svojih predstavnikov.
63.	člen
Predsedstvo skupščJhe SR Slovenije lahko določi svojega člana, ki skrbi za opravljanje nalog skupščine SR Slovenije v zadevah, o katerih odločajo zvezni organi na podlagi soglasja republiških organov in za sodelovanje z drugimi republiškimi organi, ki v svoji pristojnosti opravljajo naloge na tem področju.
VI.	IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
64.	člen
Določba 182. člena poslovnika se dopolni tako, da se glasi:
»Ce izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja zakona ali drugega splošnega akta skupščine SR Slovenije, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani zakon ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
O tem izvršni svet obvesti .tudi predsedstvo skupščine SR Slovenije.«
65.	člen
V prvem odstavku 184. člena poslovnika se črta besedilo: »ali posameznemu njegovemu članu«.
66.	člen
Določba 185. člena se nadomesti z novim besedilom:
»Ce republiški in pristojni zbor delovnih skupnosti izglasujeta nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti; republiški zbor pa razreši predsednika in vse člane izvršnega sveta.«
67.	člen
Določba 186. člena poslovnika se in nadomesti z novim besedilom členov 186, 186 a, 186 b, 186 c, 186 č, 186 d, 186 e in 186 f.
»186. člen
Najmanj deset poslancev kateregakoli zbora skupščine SR Slovenije lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
.	186. a člen
Interpelacija se vloži pismeno. V njej mora biti jasno formulirano in obrazloženo vprašanje, ki naj se obravnava na seji zbora.
Poslanci pošljejo iriterpelacijo predsedniku zbora.
Predsednik zbora interpelacijo takoj pošlje predsedstvu skupščine, predsedniku izvršnega sveta in poslancem zbora.
186. b člen
Na prvi prihodnji seji, vendar ne prej kot v 8 dneh, zbor sklepa o tem, ali sprejme interpelacijo v obravnavo.
O sprejetem sklepu predsednik zbora takoj obvesti izvršni svet.
186. c člen
Izvršni svet mora poslati predsedniku pristojnega zbora pismeno poročilo s svojimi mnenji in stališči najkasneje v roku enega meseca po prejemu sporočila, da bo zbor obravnaval interpelacijo.
186. č»člen
Interpelacija in poročilo izvršnega sveta se da na dnevni red seje zbora kot posebna točka. Predstavnik poslancev, ki so vložili interpelacijo, ima pravico na seji zbora obrazložiti interpelacijo; prav tako ima predstavnik izvršnega sveta pravico na seji še ustno obrazložiti poročilo izvršnega sveta.
186. d člen
Razpravo o interpelaciji lahko zbor konča s sklepom o stališčih glede obravnavanega vprašanja, s katerim lahko tudi naloži izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih aktov ter naloge in smernice za nadaljnje delo; lahko pa konča razpravo tudi brez sklepanja.
Predlog sklepa iz prejšnjega odstavka lahko dajo predlagatelji interpelacije ali skupina poslancev, ki jih za pripravo sklepa imenuje zbor. Zbor lahko sklene, da bo o predlogu tega akta sklepal na naslednji seji.
186. e člen
Poslanci, ki so vložili interpelacijo, jo lahko umaknejo, vendar najpozneje pred sklepanjem oziroma pred prehodom na naslednjo točko dnevnega reda.
186. f člen
V zvezi z razpravo o interpelaciji lahko zbor postavi tudi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.«
VII.	VOLITVE ČLANOV DELEGACIJE
SR SLOVENIJE V ZBOR NARODOV ZVEZNE SKUPŠČINE
68.	člen
Besedilo 364. člena poslovnika se spremeni tako, da se glasi:
»Člane delegacije SR Slovenije v zboru narodov' zvezne skupščine voli skupščina SR Slovenije na skupni seji vseh zborov po predlogu republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Za člana delegacije je lahko izvoljen vsak občan, ki ima splošno volilno pravico.«
69.	člen
Besedilo 366. člena poslovnika se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Poslanec glasuje tako, da obkroži zaporedno številko pred imeni kandidatov. Obkroži lahko največ toliko zaporednih številk, kot se voli kandidatov, sicer je glasovnica neveljavna.
Ce je predlaganih toliko kandidatov, kolikor se voli članov delegacije, so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili večino glasov vseh poslancev. Ce kateri od predlaganih kandidatov ni dobil potrebne večine, se ponovi ves volilni postopek za nezasedena mesta članov delegacije.
Kadar je predloženih več kandidatov, kot se voli članov delegacije, so izvoljeni tisti kandidati, ki dobijo največ glasov. Ce je dvoje ali več kandidatov dobilo enako število glasov za neoddano mesto člana delegacije, se glasovanje med njimi ponovi.«
VIII.	KOMISIJA ZA VPRAŠANJA MEDNARODNIH ODNOSOV
70.	člen
Komisija za vprašanja mednarodnih odnosov je komisija skupščine SR Slovenije z nalogo, da:
—	spremlja, proučuje in obravnava vprašanja s področja političnih, gospodarskih, kulturnih, znanstvenih in drugih odnosov Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije s tujino, vprašanja, ki zadevajo položaj in razvoj slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini ter vprašanja, ki se nanašajo na položaj italijanska in madžarske narodnosti v SR Sloveniji, zlasti tista, ki zadevajo odnose s tujino;
—	daje predsedstvu skupščine SR Slovenije in pristojnim zborom skupščine SR Slovenije predloge za urejanje vprašanj s področja mednarodnih odnosov, poročila in mnenja v zvezi z akti in drugimi vprašanji s tega področja;
—	sodeluje z ustreznimi telesi zvezne skupščine in njenih zborov pri pripravljanju predlogov, gradiv in stališč s področja mednarodnih odnosov;
v	,
—	skrbi za informiranje poslancev skupščine SR Slovenije o vprašanjih s področja mednarodnih odnosov;
—	spremlja delo republiških upravnih organov, zlasti izvrševanje v republiški skupščini sprejete politike, predpisov in drugih aktov s področja mednarodnih odnosov;
—	sodeluje z občinskimi skupščinami v skladu z določbami tega poslovnika pri reševanju vprašanj, ki zadevajo mednarodne odnose ter obravnava vprašanja v zvezi s sodelovanjem občin, organizacij združenega dela in drugih organizacij v SR Sloveniji z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter teritorialnimi enotami tujih držav.
Pri izvrševanju teh nalog se komisija povezuje z organi in organizacijami, ki delujejo na področju zunanje politike in meddržavnih odnosov.
71.	člen
Komisija za vprašanja mednarodnih odnosov ima 13 članov, ki so izvoljeni izmed poslancev vseh zborov skupščine SR Slovenije in občanov.
S temi določbami se nadomeščajo določbe 151. do 153. člena poslovnika skupščine SR Slovenije.
IX.	KOMISIJA ZA VLOGE IN PRITOŽBE
72.	člen
Komisija za vloge in pritožbe:
—	obravnava vloge in predloge, v katerih občani in organizacije predlagajo izdajo ali spremembo zakona ali drugega splošnega akta za ureditev vprašanj splošnega pomena, kolikor ni drugače določeno glede predlogov, ki jih dajo nekateri organi in organizacije; po svoji ocenitvi pošilja upravičene in umestne predloge pristojnim telesom skupščine;
—	obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamične zadeve, jih po potrebi preizkuša po ustreznih organih, ukrepa pri pristojnih organih, da rešijo take zadeve po veljavnih predpisih in obvešča o tem vlagatelje oziroma pritožnike;
—	proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih pošiljajo občani in organizacije skupščini SR Slovenije ali njenim telesom in ugotavlja vzroke zanje;
—	obvešča ustrezna telesa skupščine SR Slovenije o pojavih, ki nastajajo pri uporabi zakonov in(jim predlaga ustrezne ukrepe.
Pri obravnavanju vprašanj s svojega delovnega področja lahko komisija opravlja poizvedbe in zahteva od državnih in samoupravnih organov in organizacij potrebne podatke, spise in druge listine.
73.	člen
Komisija za vloge in pritožbe daje ustreznemu zboru poročilo o svojih ugotovitvah s predlogi, kaj bi bilo treba ukreniti.
Ce ugotovi komisija pri obravnavanju vloge, da je bilo delo državnega organa ali delo organizacije nezakonito ali očitno nepravilno, o ugotovitvah obvesti pristojni zbor in odbor republiškega zbora ter izvršni svet.
74.	člen
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja posebna strokovna služba za vloge in pritožbe, ki je v sestavi sekretariata skupščine SR Slovenije; vodja službe je sekretar komisije.
75.	člen
Služba za vloge in pritožbe opravlja tudi strokovne zadeve v zvezi s preizkušanjem vlog, prošenj in pritožb, ki jih skupščini SR Slovenije pošiljajo ali odstopajo predsednik republike, predsedstvo SFRJ, zvezna skupščina, predsedstvo skupščine SR Slovenije, izvršni svet skupščine SR Slovenije in družbeno-poli-tične organizacije ter druga telesa pristojna za reševanje vlog, prošenj in pritožb.
76.	člen
Komisija za vloge in pritožbe ima devet članov.
Trije člani so izvoljeni izmed poslancev republiškega zbora, po dva člana pa izmed poslancev gospodarskega, prosvetno-kulturnega in socialno-zdravstve-nega zbora.
S temi določbami se nadomeščajo določbe 142. do 144. člena poslovnika skupščine SR Slovenije.
X.	ODBORI IN DRUGA TELESA ZBOROV
77.	člen
Zbori skupščine SR Slovenije lahko ustanovijo odbore in druga stalna in občasna delovna telesa, da proučujejo splošna politična vprašanja ter pojave in gibanja na svojem področju dela, dajejo zboru predloge za reševanje vprašanj in odpravljanje pomanjkljivosti, ki so jih pri svojem delu ugotovili, pripravljajo in proučujejo predloge za izdajo zakonov, osnutke in predloge zakonov ter drugih splošnih aktov skupščine SR Slovenije in da obravnavajo druga vprašanja s svojega področja kot tudi da pripravljajo delo zbora.
Odbori v svojem delovnem področju:
—	proučujejo predloge za izdajo zakona, osnutke in predloge zakonov in drugih aktov iz pristojnosti zbora in dajejo zboru poročila z mnenji in predlogi;
—	proučujejo in obravnavajo druga vprašanja z delovnega področja zbora in mu dajejo mnenja in predloge o teh vprašanjih;
—	spremljajo gibanja in pojave na posameznem področju družbenega življenja iz svojega delovnega področja, proučujejo stanje na tem področju in predlagajo zboru, da določi politiko oziroma sprejme določene ukrepe, da reši posamezna vprašanja s tega področja;
—	spremljajo izvajanje politike, ki jo je določila skupščina ter izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov skupščine;
—	obravnavajo stanje kadrov in potrebe po kadrih na svojem delovnem področju.
78.	člen
Odbori in druga telesa zbora lahko, če jih zbor pooblasti, opravljajo ankete in poizvedbe in v ta namen zahtevajo od državnih organov in organizacij potrebne podatke, spise in druge lištine; zbor jim lahko da tudi druga pooblastila za izpolnitev njihovih nalog, ne morejo pa opravljati preiskovalnih in drugih sodnih funkcij.
79.	člen
Odbori razpravljajo samostojno o zadevah s svojega področja.
V poročilu, ki ga odbor pošlje zboru, morajo biti navedena poleg stališč, predlogov in mnenj, ki jih je odbor sprejel, tudi stališča, mnenja in predlogi, ki jih ni sprejel, in razlogi, zakaj jih je zavrnil.
Odbori lahko sprejemajo sklepe o svojem delu.
80.	člen
Odbori zborov lahko zahtevajo, od izvršnega sveta in republiškega organa uprave, da po svojih predstavnikih obrazložita stališča, kadar je na dnevnem redu seje odbora predlog izvršnega sveta oziroma kadar razpravljajo o vprašanjih, ki se nanašajo na delovno področje organa uprave.
Odbori imajo pravico zahtevati od funkcionarja republiškega upravnega organa obvestila in pojasnila v zvezi z vprašanji, ki so na dnevnem redu seje odbora.
81.	člen
Odbori zborov skupščine SR Slovenije sodelujejo med seboj in lahko sklenejo, da bodo vprašanja skupnega pomena za dva ali več zborov obravnavali na skupni seji; način in roke sporazumno določijo predsedniki odborov.
Odbori dveh ali več zborov lahko ustanovijo med-odborske komisije, anketne ali podobne, komisi j e, študijske in delovne skupine ali druga telesa, da proučijo posamezna vprašanja in pripravijo elaborate o njih. Člani teh komisij oziroma drugih teles so poleg članov odborov lahko tudi funkcionarji republiške uprave ter znanstveni, strokovni in javni delavci.
S temi določbami se nadomestijo določbe 154. do 159. člena poslovnika skupščine SR Slovenije.
XI.	POSTOPEK ZA IZDAJO ZAKONA
82.	člen
Določba 248. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Predlog za izdajo zakona lahko da vsak poslanec oziroma skupina poslancev ali odbor zbora v svojem zboru, če je ta zbor pristojen za sprejem zakona, izvršni svet, komisija skupščine, skupna komisija dveh ali več zborov, občinska skupščina in delegati občin, zbrani na zasedanju v skupščini SR Slovenije.
Vsak poslanec, član zbora skupščine SR Slovenije, ki ni pristojen za sprejem zakona, in odbor tega zbora, lahko v zboru predlagata, da se izda zakon iz delovnega področja drugega zbora.
Ce zbor sprejme tak predlog, obenem določi, na kakšen način naj se izdela in vloži predlog za izdajo zakona.
Republiški sekretarji in drugi funkcionarji na čelu samostojnih republiških upravnih organov ter skupščine republiških samoupravnih skupnosti lahko dajo skupščini SR Slovenije predlog za izdajo zakona z njihovega delovnega področja.«
83.	člen
Določba 249. člena se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Družbeno-politične organizacije, organizacije združenega dela in druge organizacije, krajevne in druge samoupravne skupnosti, državni organi in občani lahko v skupščini SR Slovenije sprožijo pobudo za izdajo zakona ali drugega splošnega akta (zahteva za izdajo zakona ali drugega splošnega akta).«
84.	člen
Za 249. členom se dodasta nova člena 249 a in 249 b z besedilom:
»249. a člen
'
Pobude za izdajo zakona ali drugega akta, ki jih skupščini SR Slovenije predložijo Socialistična zveza
delovnega ljudstva Slovenije, sindikati Slovenije, Zveza združenj borcev NOV Slovenije, Zveza mladine Slovenije, ustavno sodišče SR Slovenije, vrhovno sodišče SR. Slovenije, višje gospodarsko sodišče v Ljubljani ali gospodarska zbornica SR Slovenije, se pošljejo neposredno pristojnim zborom.
Pristojnim zborom se pošljejo tudi predlogi, mnenja in pripombe teh organizacij in organov k predlogom za izdajo zakonov ali drugih aktov ter osnutkom in predlogom zakonov ali drugih aktov, ki so predloženi skupščini. Svoje predloge, mnenja in pripombe k omenjenim aktom lahko te organizacije in organi dajo tudi na sejah zborov, odborov, komisij in drugih teles skupščine SR Slovenije.
Ce pristojni zbor ugotovi, da je pobuda za izdajo zakona ali drugega akta oziroma predlagana sprememba ali dopolnitev predloga zakona ali drugega akta utemeljena, lahko s sklepom določi, na kakšen način naj se v smislu pobude oziroma predloga izdela in vloži predlog za izdajo zakona ali drugega akta ali za spremembo oziroma dopolnitev predloga zakona ali drugega akta, predloženega skupščini.
Pristojni zbor mora obvestiti predlagatelja pobude oziroma predloga o stališču, ki ga je v zvezi s pobudo oziroma predlogom zavzel.
249. b člen
Pobude za izdajo zakona ali drugega akta, ki jih ne vložijo organi in organizacije iz prejšnjega člena, se pošljejo komisiji skupščine SR Slovenije za vloge in pritožbe.
Preden obravnava tako pobudo, lahko komisija zahteva mnenja ustreznih teles skupščine SR Slovenije in njenih zborov ali drugih organov o tej pobudi.
Če komisija sodi, da bi bilo treba v skladu z vloženo pobude sprejeti zakon ali drug akt, lahko da predlog sama ali pa predlaga pristojnemu zboru, da pobudo prouči in določi način, kako naj se izdela in vloži predlog za izdajo zakona ali drugega akta.
Komisija mora vlagatelja pobude obvestiti o stališču, ki ga je zavzela glede njegove pobude.«
85.	člen
Določba 304. člena se dopolni z novim drugim odstavkom v besedilu:
»V posebnih primerih, določenih z ustavo, je za sprejem zakona potrebna večina glasov vseh poslancev pristojnih zborov skupščine SR Slovenije.«
XII.	ODLOČANJE O UGOVORU
86.	člen
V določbi 333. člena poslovnika se doda nov četrti odstavek z besedilom:
»Zoper odvzem besede poslanec lahko ugovarja. O ugovoru odloči seja brez obravnave.«
XIII.	SEKRETARIAT SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
87.	člen
Določba drugega odstavka 381. člena se črta.
88.	člen
Določba drugega odstavka 384. člena se dopolni tako, da se glasi:
»Tajnik skupščine ima namestnika, ki ga imenuje republiški zbor skupščine SR Slovenije in enega ali več pomočnikov, ki jih na predlog tajnika imenuje predsednik skupščine.«
XIV.	KONČNA DOLOČBA
89.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 0201-3/72
Ljubljana, dneT6. junija 1972 Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik .
Sergej Kraigher 1. r.
'6S3
Na podlagi prvega odstavka 162, člena ustave SR Slovenije je skupščina SR Slovenije na sejah republiškega in gospodarskega zbora dne 8. junija 1972. pro-svetno-kulturnega zbora dne 14. junija 1972 in social-no-zdravstvenega zbora dne 15. junija 1972 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o delovnem področju zborov skupščine Socialistične republike Slovenije, o vprašanjih, giede katerih morajo dati mnenje delegati občin na zasedanju v skupščini Socialistične republike Slovenije in o razmerjih med zbori skupščine Socialistične republike Slovenije pri njihovem delu
1.	člen
V odloku o delovnem področju zborov skupščine Socialistične republike Slovenije, o vprašanjih, glede katerih morajo dati mnenje delegati občin na zasedanju v skupščini Socialistične republike Slovenije in o razmerjih med zbori skupščine Socialistične republike Slovenije pri njihovem delu (Uradni list SRS, št. 1/70) se v prvem odstavku 9. člena doda nova 9. alinea z besedilom:
s.— o zakonih, ki jih pristojni zbori skupščine SR Slovenije sprejemajo po drugem odstavku 1. točke in po prvem odstavku 4. točke amandmaja XLIII k ustavi SR Slovenije.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 0209-1/72, 0210-1/72
Ljubljana, dne 16. junija 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
240.	je bilo sprejeto v pristojnih zborih, se opravi usklaje-
Na podlagi prvega odstavka 162. člena ustave SR	y?lni Postopek s smiselno uporabo določb 313. in- 314.
Slovenije je skupščina SR Slovenije na sejah republi-	člena poslovnika skupščine SR Slovenije.«
škega in gospodarskega zbora dne 8. junija 1972, pro-
svetno-kulturnega zbora dne 14. junija 1972 in socialno-	2' c en
zdravstvenega zbora dne 15. junija 1972 sprejela	Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu SRS. r
ODLOK
o dopolnitvi odloka o začasni ureditvi sklica in dela enotnega zbora delovnih skupnosti in zasedanja delegatov občin v skupščini Socialistične republike .	Slovenije
1. člen
V odloku o začasni ureditvi sklica in dela enotnega zbora delovnih skupnosti in zasedanja delegatov občin v skupščini Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 24/69) se za 15. členom dodajo novi členi 15 a, 15 b, 15 c in 15 č:.
»15. a člen
Kadar zasedanje delegatov občin odloča o soglasju k zakonskemu predlogu (drugi odstavek 4. točke amandmaja XLIII k ustavi SR Slovenije), je za sklepanje potrebna navzočnost štirih petih delegatov občin v SR Sloveniji.
Zasedanje delegatov občin odloča o soglasju iz prvega odstavka tega člena na podlagi usklajevanja stališč delegatov občin.
Ce pride do različnih stališč o vprašanju soglasja, se na predlog predsedujočega ali na predlog najmanj šestih delegatov občin imenuje posebna komisija, sestavljena iz delegatov občin, ki v sodelovanju s predlagateljem zakona pripravi in predloži dodatno gradivo za zavzemanje stališč ter obrazložen predlog sklepa o soglasju.
če posebna komisija zaradi različnih stališč njenih članov ni predložila sklepa o soglasju Oziroma če zasedanje delegatov občin po ponovni obravnavi ni doseglo soglasja, je sklep o soglasju sprejet, če je zanj, glasovala večina delegatov občin.
Za glasovanje in ugotavljanje izida glasovanja se uporabljajo določbe 306. in 309. člena poslovnika skupščine SR Slovenije.
Sklep o soglasju pošlje predsedujoči pristojnemu zboru; temu prav tako pošlje sporočilo, če soglasje ni bilo dano.
15. b člen
Če je skupščini SR Slovenije pred predlogom zakona, ki Se sprejema s soglasjem delegatov občin, predložen predlog za izdajo zakona oziroma zakonski osnutek ju poleg pristojnih zborov obravnava tudi zasedanje delegatov občin.
Predlog za izdajo zakona je sprejet, če z njim soglaša zasedanje delegatov občin.
15. c člen
Predsedniki pristojnih zborov so predsednika skupščine SR Slovenije dolžni obveščati o sprejetih sklepih k predlogu za izdajo zakona oziroma k zakonskem osnutku, o sprejemu zakonskega predloga in o sprejetih amandmajih v zvezi z zakoni iz prejšnjega člena.
15. č člen
Če zasedanje delegatov občin ni dalo svojega soglasja k zakonskemu predlogu v besedilu, kakršno
Št. 0209-1/72, 0210-1/72 Ljubljana, dne 16. junija 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
241.
Na podlagi 149. člena ustave SR Slovenije je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 16. maja 1972 in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 14. junija 1972 sprejela
ODLOK
o financiranju izgradnje objekta B visoke eko-nomsko-komercialne šole v Mariboru iz republiških sredstev
I
S tem odlokom zagotavlia Sociabstvčrc republika
Slovenija visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru za izgradnjo objekta B na lokaciji Razlagova— Cankarjeva ulica v Marib' i sredstva iz republiškega proračuna v višini 30,773,617 dinarjev in 10 0/o garancijski polog v višini 2,232.583 dinarjev, to je skupaj 33,006.200 dinarjev; od tega:
—	15,906.200 dinarjev (13.673.617 -(- garancijski polog 2.232,583 dinarjev) za kritje investicijskih stroškov v času izgradnje;
—	17,100.000 dinarjev za vračilo kreditov s pripadajočimi obrestmi, ki bodo uporabljeni za izgradnjo objekta B.
Neizkoriščeni garancijski polog se vrne v republiški proračun.
II
■ Socialistična republika Slovenija zagotovi visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru v točki I tega odloka navedeni znesek 15,906.200 dinarjev takole: v letu 1972 (1,767.417 in garancijski polog 2,232.583) — 4,000.000
v letu 1973 — 6,521.000 v letu 1974 — 5,385.200
Znesek 17,100.000 dinarjev pa ob zapadlosti posameznih anuitet, ih sicer:
v letu 1974 do 3,420.000 dinarjev v letu 1975 do 3,420.000 dinarjev v letu 1976 do 3,420.000 dinarjev v letu 1977 do 3,420.000 dinarjev v letu 1978 do 3,420.000 dinatjev '
III
Sredstva za vse morebitne prekoračitve ali podražitve zagotovi investitor iz lastnih virov.
\
IV
Za izvajanje tega odloka neposredno skrbita republiški sekretariat za finance in republiški sekretariat za prosveto in kulturo. Izvršni svet skupščine SR Slovenije predloži skupščini SR Slovenije poročilo o izvršitvi tega odloka.
V
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-75/72
Ljubljana, dne 16. junija 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
242.
1 Na podlagi 149. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 58. člena zakona o raziskovalni dejavnosti tUradni list' SRS, št. 26-148/70) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora 21. junija 1972 in na seji prosvetno-kulturnega zbora 14. junija 1972 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa sklada Borisa Kidriča za leto 1971
Potrdi se zaključni račun sklada Borisa Kidriča za leto 1971, ki ga je sprejel upravni odbor sklada Borisa Kidriča na seji 14. marca 1972 in ki izkazuje dohodke v znesku 116,272.786,06 dinarja, izdatke v znesku 96,317.709,15 dinarja in preostanek sredstev v znesku 19,955.076,91 dinarja.
St. 400-21/72
Ljubljana, dne 22. junija 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
243.
Na podlagi 149. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 58. člena zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 26-148/70) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora 21. junija 1972 in na seji prosvetno-kulturnega zbora 14. junija 1972 sprejela
ODLOK
o potrditvi finančnega načrta sklada Borisa Kidriča za leto 1972
Potrdi se finančni načrt sklada Borisa Kidriča za leto 1972, ki ga je sprejel upravni odbor sklada Borisa Kidriča na seji 14. marca 1972 in ki izkazuje dohodke v znesku 147,900.276,61 dinarja ter izdatke v enaki višini.
St. 400-21/72
Ljubljana, dne 22. junija 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
244.
Na podlagi 16. alinee 135. člena, 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije, ter prvega odstavka II. in 2. točke XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi s 6. in 8. členom zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 21. junija 1972 sprejela
ODLOK
o izvolitvi sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru
Za sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru se izvoli:
Janez Brank, sodnik občinskega sodišča v Kopru.
St. 111-39/72
Ljubljana, dne 22. junija 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
245.
Na podlagi 16. alinee 135. člena, 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter prvega odstavka II. in 2. točke XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi z 12. elb-nom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 21. junija 1972 sprejela
ODLOK
o izvolitvi sodnika okrožnega sodišča v Mariboru
Za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru se izvoli:
Ivan J u s t i n , predsednik občinskega sodišča v Mariboru.
St. 111-16/72
Ljubljana, dne 22. junija 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
246.
Na podlagi 16. alinee 135. člen^ in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter prvega odstavka II. amandmaja in tretjega odstavka 1. točke XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in 17. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 21. junija 1972 sprejela
ODLOK
o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega sodišča v Kopru
I
Okrožno sodišče v Kopru ima 160 sodnikov porotnikov.
II
Za sodnike porotnike se izvolijo:
Apollinio Abram, pomočnik direktorja, »Soča«, trgovsko podjetje na drobno in na debelo, Koper;
Zorko Antonič, ladijski monter, »2. oktober«, podjetje za popravilo in rekonstrukcijo plovnih objektov, Koper;
Miro Babič, referent za premoženjsko pravna razmerja, »Rižanski vodovod«, Koper;
Santo Babič, šef proizvodnje, »Stil«, tovarna pohištva, Koper;
Rudolf Bajec, poslovodja obrata »Frizerstvo Sežana«, obrat Postojna;
Viktor Bajec, obratovodja delavnic in pomožnih obratov, »Krog«, industrijsko in trgovsko podjetje, Sečovlje, p. Portorož;
Santo Barut, referent nabave, »Stil«, tovarna pohištva, Koper;
Franc B a š i n , upravnik enote, združeno PTT podjetje Ljubljana, podjetje za PTT promet Koper, enota Sežana;
Franc Benčič, upokojenec, Koper, ulica Agrarne reforme 8;
Boris B.ef ne tič, učitelj, osnovna šola »Dragomirja Benčiča-Brkina«, Hrpelje, p. Kozina;
Milan Besednjak, vodja tehnične komerciale, splošno gradbeno podjetje »Stavbenik«, Koper;
Milan B o g a t i č , avtomehanik, »Slavnik«, prometno, turistično in hotelsko podjetje, Koper;
Silva Bokavšek, personalni referent, kmetijska zadruga »Lucija — Portorož«, Lucija, p. Portorož;
Karlo B o 11 a r , referent za narodno obrambo in civilno zaščito, »Tomos«, tovarna motornih vozil, Koper;
Marjan Boštjančič, delovodja pleskarske skupine, komunalno stanovanjsko podjetje Ilirska Bistrica;	'
Marino Bratkovič, prometnik-šef avtoparka, splošno gradbeno podjetje »Stavbenik«, Koper;
Franc Brezovec, tehnični vodja, »Krasoprema«, podjetje za izdelavo vseh vrst pohištva, Dutovlje;
Ado Butala, kmetijski inšpektor, obalni svet Koper;
Ivan Cunja, sprevodnik, »Slavnik«, prometno, turistično in hotelsko podjetje, Koper;
Jože Černe, interni kontrolor, »Droga«, prehrambena industrija, Portorož;
Stanislav Černe, enolog, »Agraria«, kmetijsko predelovalni zadružni kombinat, Koper, obrat »Vina«, Koper;
Franc Cuk, delovodja sadjarstva, kmetijska zadruga Izola;
Giuseppe Debernardi, pedagoški svetovalec, zavod za šolstvo SRS, Ljubljana, organizacijska enota Koper;
Ivan Debernardi, šef izvršne PTT enote, združeno PTT podjetje Ljubljana, podjetje za PTT promet Koper, enota Koper;
Italo Dellore, upokojenec, Izola, Smrekarjeva
2;
Mara Dolenc, gospodinja, Dutovlje št. 60/a;
Marija Dolenc, upokojenka, Senožeče 120;
Jožica Dragan, šivilja, obrtno podjetje »Konfekcija«, Komen;
Jože B r z e t i č , poslovodja črpalke, »Istrabenz«, trgovsko podjetje, Koper;
Bernard Gašperšič, graver, »Mehanotehnika«, tovarna igrač, kovinskih in plastičnih izdelkov, Izola;
Marija G e r m e k , vodja splošne službe, hotel »Piran«, Piran, organizacija združenega podjetja »Trans-turist«, Škofja Loka;
Breda Gorjanc, obračunski referent, »Adria-commerce«, izvoz-uvoz, Koper;
Lucijan Gregorič, glavni kletar žganih pijač, »Agraria«, kmetijsko predelovalni zadružni kombinat, Koper, obrat »Vina«, Koper;
Edvard Grmek, nadzornik »Droga«, prehrambena industrija, Portorož;
Srečko Grmek, vodja tehničnega sektorja, »Iskra«, tovarna radijskih sprejemnikov, Sežana, v združenem podjetju »Iskra«, Kranj;
Jožef G r z i n a , vodja odpremno transportne službe »Tomos«, tovarna motornih vozil, Koper;
Lojze Hočevar, vodja varstva pri delu in vzdrževanja, »Stil«, tovarna pohištva, Koper;
Ivan Horjak, strugar v orodjarni, »Iplas«, kemična industrija, Koper;
Roman Hren, pravni referent, »Slavnik«, prometno, turistično in hotelsko podjetje, Koper;
Anton Irt, vodja ostale mehanske obdelave, »Tomos«, tovarna motornih vozil, Koper;
Martin Jelačin, vodja kadrovske službe, »Intereuropa«, mednarodna špedicija in transport, Koper;
Jaroslav Jenko, tajnik, občinski odbor zveze združenj borcev NOV Ilirska Bistrica;
Stojan Jenko, delavec v mehanični delavnici, avtoprevozniško podjetje »Transport«, Ilirska Bistrica;
Gvido Jerman, delovodja, industrija gradbenega materiala »Ruda«, Izola;
Lucijan Jerman, kadrovik, »Splošna plovba Piran« ;
Franc Jež, vodja izmene, »Javor«, lesna industrija, Pivka, obrat Prestranek;
Vittorio Juri, upokojenec, Koper, Pahorjeva 10;
Marjan K a 1 i s t e r , preddelavec v mehanični delavnici, avtoprevozniško podjetje »Transport«, Ilirska Bistrica;
*
Savo K a p e.l j , komercialist, »Delamaris«, kombinat konzervne industrije, Izola;
Tone Keš, voznik avtobusa, »Slavnik«, prometno, turistično in hotelsko podjetje, Koper;
Janez Kleibencettl, ravnatelj, osnovna šola Dekani;
Dora Kobal, referent, skupščina občine Piran;
Franc Ko'c jan, šef transportnih komercialnih poslov, združeno železniško transportno podjetje Ljubljana, transportno podjetje Postojna, železniška postaja Sežana;
Marija Ko c j a n č i č , sekretarka, »Liv«, kovinsko podjetje, Postojna;
Avgust Kodrič, upokojenec, Sežana, Partizanska 65;
Jože Kodrič, pravni referent, komunalni zavod za socialno zavarovanje Koper;
Mira Korelič, strokovni sodelavec v razvojno študijski grupi, luško podjetje »Luka Koper«, Koper;
Anton Koritnik, zidar, splošno gradbeno podjetje »Gradnje«, Postojna;
Danilo Ko srnin a, delovodja v strojnem parku, splošno gradbeno podjetje »Stavbenik«, Koper;
Vojislav Kovačevič, delovodja mizarske delavnice, »Tomos«, tovarna motornih vozil, Koper;
Kornelija Kralj, tajnica, splošna plovba Piran;
Marjan Krapež, tehnik, združeno železniško transportno podjetje Ljubljana, transportno podjetje Postojna, sekcija za vzdrževanje prog Postojna;
Lovro Kveder, pomočnik vodje pretvorne dejavnosti, luško podjetje »Luka Koper«, Koper;
Rudi Lapornik, poslovodja, obrtno podjetje »Modno krojaštvo", Piran;
Franc Lazar, polir kovinskega orodja za pohištvo, »Javor«, lesna industrija, Pivka, obrat Bač;
Jože Lekšan, vodja oddelka za investicije, »Istra-benz«, trgovsko podjetje, Koper;
Edvard Lenarčič, obratovodja obrata vodovod, komunalno stanovanjsko podjetje Ilirska Bistrica;
Marjana L e n a s s i, predmetna učiteljica, osnovna šola »Antona Šibelje-Stjenke«, Komen;
Mira Lulik, dipl. inž., kadrovik, »Droga«, prehrambena industrija, Portorož;
Albin Macarol, avtomehanik — šel delavnice, »Kras Sežana«, proizvodnja, trgovina, gostinstvo, turizem, Sežana;
Radislava Malneršič, ■ vodja obrata, tovarna organskih kislin, Ilirska Bistrica;
Višnja Marc vodja oddelka, »Delamaris«, kombinat konzervne industrije, Izola;
Vera Marenčič, sestavljalka igrač, »Mehano-tehnika«, tovarna igrač, kovinskih in plastičnih izdelkov, Izola;
Vlado Marič, ekonomski tehnik, splošno gradbeno podjetje »Stavbenik«, Koper;
Anton Mavrič, vodja proizvodne enote, »Agra-ria«, kmetijsko predelovalni zadružni kombinat Koper;
Marjan Mavrič, vodja službe in referent za HTV, »Radio televizija Ljubljana«, relejna radijska oddajna postaja Koper;
Franc M e 11 j a k , elektromehanik, združeno podjetje za distribucijo električne energije Slovenije, Elektro Gorica, Nova Gorica, enota Sežana;
Milan Mihelič, obratni električar, »Hotel Piran«, Piran, organizacija združenega podjetja Trans-turist, Škofja Loka;
Just Miklavčič., orodjar, obrtno podjetje »El-met«, Koper;
Lavra Mikuž, blagajničarka, »Nanos«, veletrgov-sko podjetje import-export, Postojna, obrat »Market«, Postojna;
Stevo Milinkovič, železokrivec, splošno gradbeno podjetje »Stavbenik«, Koper;
Marjan Mlekuž, vodja kadrovske službe, »Delamaris«, kombinat konzervne industrije, Izola;
Marjan Mohorčič, natakar, »Hoter Riviera«, Portorož, samostojna organizacija v sestavu podjetja Emona, Ljubljana;
Anka Mrmolja, vodja vložišča, splošno gradbeno podjetje »Stavbenik«, Koper;
Ivan Mršnik, vodja ekspoziture, služba družbenega knjigovodstva, centrala za SR Slovenijo, podružnica Ilirska Bistrica;
Zora Mršnik, upokojenka, Izola, Bazoviška 11;
Elio Mu s izza, direktor, italijanska osnovna šola Piran;
Tatjana M u ž e v i č , socialna delavka, skupščina občine Izola;
Jože Palčič, poslovodja, »Delamaris«, kombinat konzervne industrije, Izola;
Erminio Pavletič, vodja obrata, splošno gradbeno podjetje »Stavbenik«, Koper;
Julijana Pavletič,-tajnik, obrtno podjetje El-met, Koper; .
Ljudmila Pelko, šef kadrovske službe, »hoteli Palače«, Portorož;
Marjan Perc, samostojni obrtnik, Koper, Gradnikova 4/j;
Ivan Peternel, elektromonter, združeno podjetje za distribucijo električne energije Slovenije, Elektro Gorica, Nova Gorica, enota Sežana, nadzomi-štvo Postojna;
Tomaž Peternel, referent maloprodaje, »Nanos«, veletrgovsko podjetje import-export, Postojna, obrat Portorož;
Marjan P i š k o , vodja oddelka, »Delamaris«, kombinat konzervne industrije, Izola;
Darinka Podgornik, upokojenka, Piran, Vodnikov trg 12;
Igor P o g a č a r , šef komercialnega sektorja, »In-teragent«, mednarodna pomorska agencija, Koper;
Jože Polh, vodja skupine, »Javor«, lesna industrija, Pivka;
Marija Poljšak, kontrolor in likvidator dinarske dokumentacije, »splošna plovba Piran«;
Alojz Požar, šef računsko finančnega sektorja, »hoteli Palače«, Portorož;
Jože Požar, samostojni obrtnik, Planina pri Rakeku št. 89;
Miroslav Požar, šef splošnega sektorja, »Kras Sežana«, proizvodnja, trgovina, gostinstvo, turizem, Sežana;
Marija Prah-Jenko, socialna delavka, skupščina občine Koper;
Aleksander Prelaz, komercialist, splošno gradbeno podjetje »Stavbenik«, Koper;
Dušan Primožič, računovodja, splošna vodna skupnost Primorske, Koper;
Vladimir Radojevič, upokojenec, Izola, Oktobrske revolucije 18;
Milivoj Ravbar, analitik, »Jadran export-im-port«, Sežana;
Zdenko Rebernik, dipl. inž., vodja sadjarsko vinogradniške proizvodnje, kmetijska zadruga Lucija — Portorož, Lucija, p. Portorož;
Stane R e n e r, vodja kalkulantskega oddelka »Mehanotehnika«, tovarna igrač, kovinskih in plastičnih izdelkov, Izola;
Alenka Rode, analitik, služba družbenega knjigovodstva, centrala za SR Slovenijo, podružnica Koper;
Jože Rojc, tehnolog, »Delamaris«, kombinat konzervne industrije, Izola;
Neda Rože, analitik, kmetijska zadruga »4. junij«, Ilirska Bistrica;
Vladimir Sabadin, referent, stanovanjsko, podjetje Koper;
Karel Sakelšek, dentist, kraški zdravstveni dom, Postojna, zobna ambulanta Ilirska Bistrica;
Ema Samsa, evidentičar, »Pivka«, perutninarski kombinat, Neverke, p. Pivka;
Jože Sernec, komercialist, »Adriacommerce«, izvoz-uvoz, Koper;
Ivo Simšič, strugar, »Liv«, kovinsko podjetje, Postojna;
Anton Slavec, zasebni kmetovalec, Koče št. 14, p. Prestranek;
Viktor Slavec, delavec, »Topol«, lesna industrija, Ilirska Bistrica;
Stana Slejko, tehnični administrator, gozdno gospodarstvo Postojna;
Rado Stegu, referent za nadzor, splošno gradbeno podjetje »Stavbenik«, Koper;
Nadja Stepanovič, referent za personalne zadeve, skupščina občine Sežana;
Milan Šemrl, referent v komerciali, »splošna -plovba Piran«;
Anamarija 3 i r c e j 1 > kontrolorka gotovih proizvodov, »Mehanotehnika«, tovarna igrač, kovinskih in plastičnih izdelkov, Izola;
Miroslav Škapin, upokojenec, Kozina št. 13;
Anica S k r 1 e p , medicinska sestra, obalni zdravstveni dom, Koper;
, Janez Skrij, obratovodja, »Topol«, lesna industrija, Ilirska Bistrica;
Vid Stemberger, vodja razvoja, »Oprema«, lesno podjetje, Izola;
Franc S t r a d j o t, avtomehanik, gozdno gospodarstvo Postojna;
Ladica Štritof, upokojenka, Koper, Rožna pot 7;
Rudolf Šuštar, poslovodja »Petrol«, trgovsko podjetje Ljubljana, servis Ilirska Bistrica;
Milka S v a g e 1 j , sestavljalka igrač, »Mehanoteh-nika«, tovarna igrač, kovinskih in plastičnih izdelkov, Izola;
Olga Sva g el j, knjigovodja, združeno podjetje za distribucijo električne energije Slovenije, Elektro Gorica, Nova Gorica, enota Sežana;
Ivo Švajger, knjigovodja, »Tomos«, tovarna motornih vozil, Koper;
Ludvik Tašner, računovodja, Splošna bolnica Koper;
Helena Tivadar, administratorka, splošno gradbeno podjetje »Stavbenik«, Koper;
Danica T o m a d u c , računovodja, »hoteli Palače«, Portorož;
Antdn Tomšič, izmenovodja vzdrževanja, »Javor«, lesna industrija Pivka, obrat Bač;
Alojz Trobec, vodja izmene, »Mehanotehnika«, tovarna igrač, kovinskih in plastičnih izdelkov, Izola;
Marija Trobec, refrent za kadrovsko slujbo, združeno PTT podjetje Ljubljana, podjetje za PTT promet Koper;
Stojan Troha, upokojenec. Portorož, Kampolin 88/a;
Marjan Tul, upokojenec, Izola, Bazoviška 12;
Angel Turk, računovodja, stanovanjsko podjetje Izola;
Ivan Turk, vodja skladiščne službe, »Pivka«, perutninarski kombinat, Neverke, p. Pivka;
Lado Urbančič, varilec, tovarna organskih kislin Ilirska Bistrica;
Anton Uršič, direktor obrata »Jadran«, export-import, Sežana, obrat Marmor, Sežana;
Mija Valenčič, kadrovik, »Lesonit«, lesno kemična industrija, Ilirska Bistrica;
Lucijan Vatovec, vodja oddelka prodaje, »Istra-benz«, trgovsko podjetje, Koper;
Filip Vičič, šef oddelka za nabavo in prodajo, splošno gradbeno podjetje »Stavbenik«, Koper;
Franc Vidrih, skladiščnik, »Kras«, hotelsko gostinsko podjetje, Postojna, obrat Jadran, Postojna;
Marija Vilhar, socialna delavka, center za socialno delo, Postojna;
Alojz Volk, vodja mizarske skupine, splošno gradbeno podjetje »Kraški zidar«, Sežana;
Izidor Volk, elektromehanik, »Lesonit«, lesno kemična industrija, Ilirska Bistrica;
Mojca Volk, referent za izobraževanje, luško Podjetje »Luka Koper«, Koper;
Bogomir Vrečko, samostojni obrtnik, Štorje št. 2, p. Sežana;
Stanislava Zorman, poslovodja, »Krim«, modna konfekcija, Ljubljana, poslovalnica Postojna;
Martin Zver, poslovodja, »Agraria«, kmetijsko predelovalni zadružni kombinat, Koper;
Darinka Žbogar, direktor, matična knjižnica Ilirska Bistrica;
Jadran Žiberna, kovinostrugar, avtoprevozni-ško podjetje »Transport«, Ilirska Bistrica.
St. 111-12/72
Ljubljana, dne 22. junija 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
247.
Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter pr. vega odstavka 1. točke XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in 17. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 21. junija 1972 sprejela
ODLOK
o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega sodišča v Nbvi Gorici
I
Okrožno sodišče v Novi Gorici ima 80 sodnikov porotnikov.
II
Za sodnike porotnike se izvolijo:
Ivan A r m a n , šofer avtobusa, »Avtopromet Gorica«, Nova Gorica;
Mirko Barbič, komercialist, trgovsko podjetje »Alpkomerc«, Tolmin;
Marino Bastjančič, šef odseka za statistiko, skupščina občine Nova Gorica;
Ladislav Batagelj, pravni referent, »Fructal. Alko«, sadnolikerski kombinat, Ajdovščina;
Marjan Beričič, inženir za organizacijo dela,’ referent za organizacijo, rudnik živega srebra, Idrija;'
Darko Bizjak, referent za nagrajevanje, »Go-stol«, goriške strojne tovarne in livarne Nova Gorica;
Valerij Bizjak, socialni delavec, skupščina občine Tolmin;
Stojan B 1 a j, gradbeni tehnik-referent za tekoče vzdrževanje, stanovanjsko podjetje Idrija;
Nada Brajnik-Sartori, upokojenka, Nova Gorica, Ulica 15. septembra 1;
Ana Bratina, analitik, »Mlinotest«, kombinat za predelavo in promet žitaric, Ajdovščina;
Ivan Brišar, samostojni obrtnik, Grahovo ob Bači 23;
Slavko Brun, komandir oddelka Milice Dornberk;
Jožef Gej, upokojenec, Nova Gorica, Vrtna 2;
Franjo Cesar, upokojenec, Godovič 3, p. Idrija;
Štefan Ciman, sekretar, stanovanjsko podjetje Nova Gorica;
Štefanija Car, upokojenka, Idrija, Vojskarska 8;
Lavra C e r n u š , vodja administracije, Meblo, tovarna pohištva, Nova Gorica;
Andrej Čopi, glavni kontrolor, kovinsko obrtno podjetje »Trenta«, Bovec;
• Janez Dolenc, profesor slovenščine, gimnazija Tolmin;
Slavko Drnovšček, vodja oddelka za obračunavanje osebnih dohodkov, »Salonit«, industrija cementa in azbestcementa. Anhovo;
Jože E1 e r s i č , strojni tehnik-referent vzdrževanja, »Meblo«, tovarna pohištva, Nova Gorica;
Mirko Gabrijelčič, referent v oddelkd kratkoročnih kreditov, Ljubljanska banka, podružnica Nova Gorica;
Franc Gnezda, zasebni kmetovalec, Gornja Kanomlja št. 20, p. Spodnja Idrija;
Radivoj G u 1 i n, visokokvalificirani delavec-ter-minar, »Iskra«, tovarna avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica v ZP Iskra, Kranj;
Anica Hvalič, pravni referent, »Avtopromet« Gorica Nova Gorica;
i	s*
Jože Ivanc, dipl. inž. strojništva, vodja investicijske službe, »Salonit«, industrija cementa in azbestcementa, Anhovo;
Jože Ivančič, gradbeni tehnik-referent za obrtniška dela, splošno gradbeno podjetje »Gorica«, Nova Gorica;
Vasilij Jurca, vodja splošnega sektorja, »Goriške opekarne«, Volčja draga;
Andrej Kavs, skladiščnik, industrijsko podjetje čipk in posteljne konfekcije »ClB«, Bovec;
Jože Kenda, elektromehanik — obratovodja, industrijsko podjetje elektrotermičnih aparatov »ETA«, Cerkno;
Olga Knežević, socialna delavka, temeljna izobraževalna skupnost Tolmin;
Jože Kobolt, tehnični vodja, tovarna poljedelskega orodja »Batuje«, p. Črniče;
Jurij K o v š c a , sekretar, »Primorje export«, podjetje za'promet blaga in storitev s tujino, Nova Gorica;
Ivan Kragelj, sekretar, kmetijska zadruga Tolmin;
Jože Krapež, skladiščnik surovin in preje, »Tek-stina«, tekstilna industrija, Ajdovščina;
Jožef Krpan, obratovodja mehaničnih delavnic, splošno gradbeno podjetje »Gorica«, Nova Gorica;
Avgust Kuščar, šef nabavnega oddelka, Soško gozdno gospodarstvo, Tolmin;
Dušan Kutin, socialni delavec, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Nova Gorica;
France Lampič, profesor sociologije in filozofije, gimnazija Nova Gorica;
Franc Magajne, vodja kooperacijske službe, kmetijski kombinat Vipava;
Stojan Makovec, zasebni kmetovalec, Brje št. 79, p. Branik;
Dušan Marc, zasebni kmetovalec, Dolenje št. 1, p. Ajdovščina;
Stanko Markočič, vodja računovodskega sektorja, kmetijska zadruga »Brda«, vinska klet Dobrovo;
Ivan Markovčič, direktor, cestno podjetje Nova Gorica;
Sonja Marušič, pravni referent, »Vozila Gorica«, Nova Gorica;
Ana Modrijan, učiteljica, dom šolskih centrov Nova Gorica;
Alojz Mokrih, vzgojitelj, dom šolskih centrov Nova Gorica;
Vera Nardin, socialna delavka, vzgojni zavod »Janka Premrla-Vojka«, Vipava:
Jožica.Nuk, socialna delavka, skupščina občine Tolmin;
Maks Pagon, predmetpi učitelj, osnovna šola dr. Franceta Močnika, Cerkno;
Ivo Pahor, elektrotehnik-projektant, »Iskra«, tovarna avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica v ZP Iskra, Kranj;
Stojan Pahor, veterinarski tehnik, kmetijski zavod Gorica, Nova Gorica;
Vili Pavšič, vodja obrtniških del, gradbeno podjetje »Zidgrad«, Idrija;
Maks Podgornik, računovodja, »Grosist Gorica«, trgovsko podjetje, Nova Gorica;
Milka P o d g o r n i k , računovodja, vzgojni zavod »Janka Premrla-Vojka«, Vipava;
Adolf Podobnik, tajnik občinskega sveta Idrija;
Radovan Požar, pomočnik direktorja tehničnega sektorja »Salonit«, industrija cementa in azbestcementa, Anhovo;
Iva Prijatelj, profesor, gamnazija Nova Gorica;
Cveto Rosič, višji sanitarni tehnik-vodja sanitarne inšpekcije, skupščina občine Nova Gorica;
Andrej Rot, vodja splošnega sektorja, trgovsko podjetje »Alpkomerc«, Tolmin;
Mirko Rovšček, vodja splošne delavnice »Meblo«, tovarna pohištva, Nova Gorica;
Vanda S t i b i 1 j, knjigovodja obratovnega knjigovodstva, »Šampionka«, podjetje za proizvodnjo in predelavo prehrambenih in kemičnih proizvodov, Renče, p. Volčja draga;
Anton Šajna, dipl. gradbeni inženir, šef gradbišča, splošno gradbeno podjetje »Primorje«, Ajdovščina, gradbišče Anhovo;
Stanko Štrukelj, upokojenec, Idrija, Staneta Rozmana 11;
Marjan Šturm, socialni delavec, tovarna igel in kovinskih izdelkov Kobarid;
Lovro Š u 1 e r , dipl. pravnik, vodja splošne službe, »Elektro Gorica«, Nova Gorica;
Danilo Šulin, krojač, industrijsko podjetje čipk in posteljne konfekcije »ČIB«, Bovec;
Alojz Švab, strojni tehnik, »Avtoprevoz«, Tolmin;
Albin Taljat, sekretar, »Elektro Gorica«, Tolmin;
Ivo Uršič, vodja finančne službe za investicije, »Soške elektrarne«, Nova Gorica;
Vladimir Uršič, upokojenec, Kobarid, Mučeni-ška ul.;
Anton Velušček, skladiščnik, »Salonit«, industrija cementa in azbestcementa, Anhovo;
Viktor Vetrih, direktor splošnega sektorja, »Grosist Gorica«, trgovsko podjetje, Nova Gorica;
Franc Vidic, sekretar, »Final Gorica«, Nova Gorica;
Milenko Vodopivec, ravnatelj, osnovna šola Borisa Kidriča, Ajdovščina;
Narciza Vogrič, kontrolor, služba družbenega knjigovodstva, podružnica Tolmin;
Mara Volarič, natakarica-poslovodja, hotel »Krn«, Tolmin;
Iztok Vuk, čevljar — končni kontrolor na montaži, »Jadran-Ciciban«, tovarna čevljev, Miren;
Stojan Žigon, sekretar, kmetijski kombinat Vipava;	'
Jože Živec, lesni tehnik, »Meblo«, tovarna pohištva, Nova Gorica.
St. 111-12/72
Ljubljana, dne 22. junija 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
248.
ODLOK
o razdelitvi namenskih dopolnilnih sredstev občinam za priznavalnine kmetov borcev NOV za leto 1972
I
S postavke »Namenska dopolnilna sredstva občinam« v republiškem proračunu za leto 1972, se dodeli občinam 5,500.000 dinarjev za priznavalnine kmetov borcev NOV pred 9. septembrom 1943 oziroma 13. oktobrom 1943, ki so stari več kot 60 let in živijo v težkih socialnih razmerah.
II
Namenska dopolnilna sredstva se razdelijo občinam, upoštevajoč:
—	narodni dohodek na prebivalca,
—	proračunski dohodek na prebivalca in
—	število kmetov borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943, starih nad 60 let (ugotovljeno s popisom).
Sredstva se dodelijo občinam glede na razvrstitev po teh merilih, in sicer v višini od 81 do 25 odstotkov potrebnih sredstev za priznavalnine kmetov borcev NOV v posamezni občini.
1 III
Na podlagi meril iz prejšnje točke pripadajo posa-
meznim občinam naslednji zneski:
din
1.	Lenart.....................* *	46.700
2.	Murska Sobota.................19.200
3.	Ormož.................... * • • •	49.300
4.	Šmarje pri Jelšah . . . ... . • • •	71.200
5.	Grosuplje .....»•••••••	70.300
6.	Slovenska Bistrica................... 25.600
7.	Ptuj................................. 28-800
8.	Ljutomer............................. 28.500
9.	Sevnica.......... ....... .	63.100
10.	Mozirje  .............* • • • 38.100
11.	Laško ........................ •	44-400
12.	Dravograd ....*•**•»*#•	20.200
13.	Žalec ............................... 106.000
14.	Gornja Radgona ....*••*••	49.000
15.	Slovenske Konjice	22.600
16.	Brežice . .....s •••»•» • 138.300
17.	Trebnje ...........................  71.800
18.	Radlje ob Dravi...........*	.	.	.	83.000
19.	Krško............ «	. 102.900
20.	Črnomelj............................  569.500
21.	Slovenj Gradec ....**»•••• 176.000
22.	Ribnica........* .............. 98.000
23.	Litija.........* *............. •	93-500
24.	Logatec . . . »	. * * • *	•	.	»	»	•	27.900
25.	Cerknica	224.800
26.	Ravne na Koroškem.........*	*	.	.	88.800
27.	Ajdovščina........... ,	.	*	.	.	.	251.400
28.	Tolmin	< «. *
29.	Zagorje ob Savi
30.	Kočevje .......................
31.	Škofja Loka
32.	Ilirska Bistrica	•
33.	Kamnik.........................
34.	Metlika . . . ..............  .
35.	Hrastnik.............
36.	Idrija....................... . .
31. Sežana
38.	Vrhnika ....k....«**..
39.	Novo mesto...........
40.	Domžale .......... k . .
41.	Ljubljana Vič-Rudnik........  .
42.	Velenje........................
43.	Postojna . . .._............  .
44.	Tržič..........
45.	Nova Gorica ............
46.	Maribor.................... . . .
47.	Izola.......................  .
48.	Ljubljana Moste-Polje.......  .
49.	Jesenice ... ..........
50.	Kranj ...............
51.	Trbovlje...........
52.	Radovljica ................... .
53.	Celje ..........................
54.	Ljubljana Šiška.......... . . . .
55.	Koper..........................
56.	Piran..........................
57.	Ljubljana Bežigrad . ..........
IV
din
158.200
84.000
119.900
102.900 132.000
105.900
360.300 2.300
168.100
272.900
29.600
167.300
102.900
63.000 26.900
249.500
20.100
393.400
7.000 1.700
36.000 1.600
67.600
6.000 79.200
4.200
72.600
50.600 3.800 3.600
Namenska sredstva za priznavalnine kmetov borcev NOV, razdeljena občinam po tem odloku, pripadajo posamezni občini le v primeru, če izpolnjuje naslednja pogoja:
—	da v svojem proračunu zagotovi za priznavalnine kmetov borcev NOV toliko sredstev, da bo povprečna priznavalnina za kmete borce NOV 400 dinarjev mesečno;
—	'da izplačuje te priznavalnine od 1. januarja
1972 dalje.	v
Republiški sekretariat za finance dodeljuje sredstva občinam v mesečnih obrokih v mejah navedenih sredstev.	^
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 400-43/68
Ljubljana, dne 22. maja 1972. m	Izvršni svet skupščine
Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1. r.
V
*
249.
Na podlagi četrtega odstavka 20. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72) izdaja republiški sekretar za finance v soglasju z republiškim sekretarjem za gospodarstvo
ODREDBO
o dejavnostih, za katere odmerja in pobira davek davčni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče
1.	člen
Dejavnosti, za katere odmerja in pobira davek davčni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno
prebivališče, oziroma če zavezanec za davek nima stalnega prebivališča v občini, v kateri stalno živi njegova ožja družina, pa davčni organ občine, v kateri živi njegova družina so:
1.	prevozništvo;
2.	zidarstvo in fasadarstvo;
3.	sobno slikarstvo in pleskarstvo;
4.	instalaterstvo za vodovod, plinske napeljave in kanalizacijo;
5.	instalaterstvo za centralno kurjavo in klima-tizacijske napraVe;
6.	sadrarstvo in marmorna štukatura;
7.	tesarstvo;
8.	krovstvo;
9.	parketarstvo;
10.	pečarstvo (keramičarstvo za postavljanje peči in oblaganje s ploščicami);
11.	izoliranje;
12.	asfaltiranje;
13.	dimnikarstvo;
14.	struženje in čiščenje parketa;
15.	tlakovanje s kamni in kockami;
16.	kleparstvo;
17.	elektroinstalaterstvo;
18.	teracerstvo;
19.	kamnoseštvo;
20.	izdelovanje in polaganje podov iz umetnih zmesi;
21.	vodnjakarstvo;
22.	aranžiran je;
23.	instaliranje strelovodov;
24.	opravljanje storitev z gradbenimi stroji (bagri, buldožerji, nakladalci);
25.	vzdolžno žaganje lesnih sortimentov na premičnih cirkularkah.
S prevozništvom iz prve točke prejšnjega odstavka je glede obdavčenja mišljeno prevažanje z motornimi vozili, motornimi plovili, vprežnimi vozovi ter prenašanje tovora s tovornimi konji.
2.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-11/70
Ljubljana, dne 26. maja 1972.
Soglašam!
Član izvršnega sveta in republiški sekretar za gospodarstvo Marjan Dolenc 1. r.
250.
Član izvršnega sveta in republiški sekretar za finance Jože Florjančič 1. r.
Na podlagi četrtega odstavka 6. člena zakona o združevanju sredstev proizvodnih in proizvodno prenosnih elektrogospodarskih podjetij za financiranje elektroenergetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28-187/71), četrtega odstavka 7. člena zakona o združevanju sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28-188/71) in 9. člena zakona o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje elektroenergetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28-189/71) izdaja republiški sekretar za finance
NAVODILO
o načinu vplačevanja sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov za leto 1972
I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen
S tem navodilom se določa:
1.	Način vplačila sredstev, ki jih podjetja za proizvodnjo ter podjetja za proizvodnjo in prenos električne energije vplačajo kot posojilo po določbah 1. in 5. člena zakona o združevanju sredstev proizvodnih in proizvodno-prenosnih elektrogospodarskih podjetij za financiranje elektroenergetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28-187/71);
2.	način vplačila sredstev, ki jih uporabniki družbenih sredstev vplačajo kot posojilo po določbah 1. in 5. člena zakona o združevanju sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28-188/71);
3.	način vplačila sredstev, ki jih odjemalci električne energije na visoki napetosti vplačajo kot posojilo po določbah 1. in 4. člena zakona o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje elektroenergetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28-189/71);
II. NAČIN VPLAČILA SREDSTEV PODJETIJ ZA PROIZVODNJO TER PODJETIJ ZA PROIZVODNJO IN PRENOS ELEKTRIČNE ENERGIJE
2.	člen
Podjetja za proizvodnjo ter podjetja za proizvodnjo in prenos električne energije predložijo službi družbenega knjigovodstva obračun obveznosti, ki jih morajo vplačati kot posojilo po določbah drugega odstavka 1. člena in 5. člena zakona o združevanju sredstev proizvodnih in proizvodno prenosnih elektrogospodarskih podjetij za financiranje elektroenergetskih objektov, in sicer za čas od 1. januarja 1972 do 31. 12. 1972.
Obračun iz prejšnjega odstavka mora imeti obliko, kot je določeno v prilogi, ki je- sestavni del tega navodila (v nadaljnjem besedilu: »Obračun 1«).
3.	člen
Hkrati z »Obračun 1« predložijo podjetja za proizvodnjo ter podjetja za proizvodnjo in prenos električne energije službi družbenega knjigovodstva tudi naloge za vplačilo posojila.
»Obračun l* se predloži službi družbenega knjigovodstva v dvojniku, in sicer najpozneje do 28. 2. 1973.
4.	člen
V »Obračun 1« se vpisujejo zneski iz bilance uspeha podjetja, ki je sestavni del zaključnega računa za leto 1972.
5.	člen
Podjetja za proizvodnjo ter podjetja za proizvodnjo in prenos električne energije vplačajo posojilo v smislu 2. člena zakona o združevanju sredstev proizvodnih in proizvodnoprenosnih elektrogospodarskih podjetij za financiranje elektroenergetskih objektov pri Ljubljanski banki, in sicer na račun št. 501-620-1-766042/72.
6.	člen
Služba družbenega knjigovodstva kontrolira prevzete obračune s podatki iz bilance uspeha podjetja na dan 31. 12. 1972 in z obveznostmi, ki so določene
po 43. členu družbenega dogovora o ureditvi vprašanj posebnega družbenega pomena na področju elektrogospodarstva (Uradni list SRS, št. 21-138/71).
En izvod »Obračun'a 1« pošlje služba družbenega knjigovodstva Ljubljanski banki, drugi izvod pa obdrži.
7.	člen
Če podjetja za proizvodnjo ter podjetja za proizvodnjo in prenos električne energije ne predložijo službi družbenega knjigovodstva »Obračuna l« do predpisanega roka, ugotovi služba družbenega knjigovodstva njihove obveznosti sama in izda odločbo o vplačilu ugotovljenih obveznosti.
8.	člen
Podjetja za proizvodnjo in podjetja za proizvodnjo in prenos električne energije predložijo službi družbenega knjigovodstva tudi obračun obveznosti, ki jih morajo vplačati kot posojilo po določbah tretjega odstavka 1. člena in 5. člena zakona o združevanju sredstev proizvodnih in proizvodno prenosnih elektrogospodarskih podjetij za financiranje elektrogospodarskih objektov (sredstva, ki izvirajo iz anuitet od depozitov, ki so jih podjetja vplačala iz amortizacije in skladov do 31. 12. 1970), in sicer za čas od 1. januarja do 31. decembra 1972.
Obračun iz prejšnjega odstavka mora imeti obliko kot je določeno v prilogi, ki je sestavni del tega navodila (v nadaljnjem besedilu: »Obračun 2«).
9.	člen
Hkrati z »Obračunom 2<- predložijo podjetja za proizvodnjo ter podjetja za proizvodnjo in prenos električne energije službi družbenega knjigovodstva tudi naloge za vplačilo posojila.
»Obračun 2« se predloži službi družbenega knjigovodstva v dvojniku, in sicer najpozneje do 28. 2. 1973.
10.	člen
Podjetja za proizvodnjo ter podjetja za proizvodnjo in prenos električne energije vplačajo posojilo iz 8. člena tega navodila v smislu 2. člena zakona o združevanju sredstev proizvodnih in proizvodno prenosnih elektrogospodarskih podjetij za financiranje elektroenergetskih objektov pri Ljubljanski banki, in sicer na račun št. 501-620-1-766043/72.
11.	člen
Služba družbenega knjigovodstva kontrolira podatke iz »Obračuna 2« s podatki iz zaključnega računa za 1972. leto (zaključni list).
En izvod »Obračuna 2« pošlje služba družbenega knjigovodstva Ljubljanski banki, drugi izvod pa obdrži.
12.	člen
Ce podjetja za proizvodnjo ter podjetja za proizvodnjo in prenos električne energije ne predložijo službi družbenega knjigovodstva »Obračun 2« do predpisanega roka, ugotovi služba družbenega knjigovodstva njihove obveznosti sama in izda odločbo o vplačilu ugotovljenih obveznosti.
III.	NAČIN VPLAČILA SREDSTEV UPORABNIKOV DRUŽBENIH SREDSTEV
13.	člen
Uporabniki družbenih sredstev predložijo službi družbenega knjigovodstva obračun obveznosti, ki jih
morajo vplačati kot posojilo po 1. in 5. členu zakona o združevanju sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov, in sicer skupno za I. polletje 1972, za III. trimesečje in za IV. trimesečje 1972.
Obračuni iz prejšnjega odstavka morajo imeti obliko, kot je določeno v prilogi, ki je sestavni del tega navodila (v nadaljnjem besedilu: »Obračun 3«).
14.	člen	>
Hkrati z »Obračunom 3« predložijo uporabniki
družbenih sredstev službi družbenega knjigovodstva tudi naloge za vplačilo 2-pdstotnega posojila.
»Obračun 3-« se predloži službi družbenega knjigovodstva v dvojniku, in sicer najpozneje do 20. 7. 1972 za I. polletje 1972; do 20. 10. 1972 za III. trimesečje 1972 in do 20. 2. 1973 za IV. trimesečje 1972.
15.	člen
V	»Obračunu 3« se pod »A) PLAČILA V INVESTICIJSKE NALOŽBE« vpisujejo vsa vplačila za investicijske naložbe, plačane iz lastnih sredstev (stolpec 3) in iz investicijskih kreditov (stolpec 4).
V	stolpec 5 se vpisujeta številka in naziv računa prejemnika teh sredstev (iz nalogov, ki so zajeti v stolpcu 3 in 4).
Stolpec 6 se izpolnjuje le pri plačilih iz investicijskih kreditov, in sicer tako, da se navede poslovna banka, ki je dala kredit.
Vsa plačila za investicijske naložbe se vpisuje v stolpec 1, 3 in 4 po časovnem zaporedju.
Vpisane zneske v stolpcih 3 in 4 se sešteje.
16.	člen
V	»Obračun 3« pod »B) OBRAČUN OBVEZNOSTI« se vpisuje v stolpec 2 vsota vseh vplačil v investicijske naložbe iz lastnih sredstev in investicijskih kreditov (vsota seštevka iz stolpca 3 in 4 pod A).
V	stolpcu 3 se obračuna 2-odstotno posojilo (od osnove, ki je navedena v stolpcu 2).
17.	člen
V	»Obračun 3« pod »C PLAČILA OBVEZNOSTI« se vpiše zneske iz priloženih prenosnih nalogov, s katerimi se vplačuje 2-odstotno posojilo iz sredstev žiro računa in iz investicijskih kreditov. Ce se 2-odstotno posojilo vplačuje z več kot dvema prenosnima nalogoma, je treba skupni znesek specificirati na hrbtni strani obračuna ali pa priložiti ustrezno specifikacijo v dvojniku.
Ce je bila obveznost vplačana hkrati s plačilom investicijske naložbe, je treba to prikazati na hrbtni strani obračuna, tako da se navede datum, znesek in številka računa, v korist katerega je bila obveznost plačana.
18.	člen
Uporabniki družbenih sredstev, ki v I. polletju 1972, v III. trimesečju 1972, ali v IV. trimesečju 1972 ne vplačujejo investicijskih naložb, pošljejo službi družbenega knjigovodstva o tem poročilo v roku iz 14. člena tega navodila.
19.	člen
Uporabniki družbenih sredstev vplačujejo 2-odstotno posojilo v smislu 3. člena zakona o združevanju sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov pri Ljubljanski banki, in sicer pa račune:
501-620-1-76607/72 — gospodarske organizacije
76617/72 — družbenopolitične skupnosti 76627/72 — družbeni skladi 76637/72 — skupnosti socialnega zavarovanja 76647/72 — druge organizacije
20.	člen
Služba družbenega knjigovodstva kontrolira prevzete obračune; plačila v investicijske naložbe iz lastnih sredstev, primerja s podatki iz svojih evidenc, plačila iz investicijskih kreditov pa po potrebi kontrolira pri banki.
21.	člen
Če uporabnik družbenih sredstev do predpisanega roka službi družbenega knjigovodstva ne predloži obračuna ali poročila iz 18. člena tega navodila, pregleda služba družbenega knjigovodstva pri njem investicijske naložbe, ugotovi višino obveznosti in izda odločbo o plačilu ugotovljenih obveznosti.
22.	člen
Od prevzetih in kontroliranih obračunov pošlje služba družbenega knjigovodstva en izvod Ljubljanski banki, drugi izvod pa obdrži.
«
IV.	NAČIN VPLAČILA SREDSTEV ODJEMALCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE NA VISOKI NAPETOSTI
23.	člen
Odjemalci električne energije na visoki napetosti predložijo službi družbenega knjigovodstva obračun obveznosti, ki jih morajo vplačati kot posojilo po 1. in 4. členu zakona o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje elektroenergetskih objektov, in sicer za čas od 1. januarja do 30. junija 1972.
Obračun iz prejšnjega odstavka mora imeti obliko, kot je določeno v prilogi, ki je sestavni del tega navodila (v nadaljnjem besedilu: »Obračun 4«).
24.	člen
Hkrati z »Obračunom 4«- predložijo odjemalci električne energije na visoki napetosti službi družbenega knjigovodstva tudi naloge za vplačilo posojila in račune distribucijskega podjetja. Računi distribucijskega podjetja se predložijo službi družbenega knjigovodstva le na vpogled.
»Obračun 4« se predloži službi družbenega knjigovodstva v dvojniku, in sicer najpozneje do 20. 7. 1972.
25.	člen
V »Obračun 4« se pod »I. Obračun obveznosti« vpisujejo računi za porabljeno električno energijo na visoki napetosti po časovnem zaporedju, in sicer v stolpcih 2, 3 in 5.
Vpisani zneski v stolpcu 5 se seštejejo. .
26.	člen
Podjetja iz 10. člena zakona o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje elektroenergetskih objektov odštejejo vrednost porabljene električne energije (znesek pod »B« v »Obračunu 4«), v svojih elektrometalurških in elektrokemičnih obratih od skupnega seštevka v stolpcu 5.
Višina vrednosti porabljene električne energije, ki se v smislu prejšnjega odstavka odšteva od skupnega seštevka v stolpcu 5, se določi sporazumno med prizadetim podjetjem, republiškim sekretariatom za gospodarstvo in republiškim sekretariatom za finance.
27.	člen
V	»Obračunu 4« se pod »II. Vplačila obveznosti« vpišejo nalogi, s katerimi se vplačuje posojilo, ugotovljeno v »Obračunu 4« pod »D«.
28.	člen
Odjemalci električne energije na visoki napetosti vplačajo posojilo v smislu 2. člena zakona o združevanju sredstev odjemalcev električne energije na visoki napetosti za financiranje elektroenergetskih objektov pri Ljubljanski banki, in sicer na račun številka 501-620-1-76609/72.
29.	člen
Služba družbenega knjigovodstva kontrolira prevzete obračune. Podatke iz »Obračuna 4« primerja služba družbenega knjigovodstva s podatki, ki so navedeni v računih za porabljeno električno energijo in z zneskom porabljene električne energije, ki je naveden za posamezne odjemalce v seznamu odjemalcev električne energije na visoki napetosti.
Po izvršeni kontroli služba družbenega knjigovodstva vrne odjemalcem električne energije visoke napetosti njihove račune za porabljeno električno energijo.
30.	člen
Združeno podjetje za distribucijo električne energije Slovenije, skupne službe v Ljubljani, sestavi na osnovi zbranih podatkov od svojih enot, mesečne sezname o porabljeni električni energiji na visoki napetosti in jih do 20. v mesčcu za pretekli mesec pošlje republiškemu sekretariatu za finance, ki jih takoj odstopi službi družbenega knjigovodstva centrali za SR Slovenijo v Ljubljani.
31.	člen
En izvod »Obračuna 4« pošlje služba .družbenega knjigovodstva Ljubljanski banki, drugi izvod pa obdrži.
Določbe 23. do 30. člena veljajo za plačevanje obveznosti odjemalcev električne energije na visoki napetosti za čas od 1, 1. 1972 do 30. 6. 1972.
V	času od 1. 7. 1972 do 31. 12. 1972 plačujejo odjemalci električne energije na visoki napetosti svoje' obveznosti za vsak mesec posebej, in sicer v 25 dneh po preteku meseca na račun: 501-620-1-76609/72.
V.	KONČNA DOLOČBA
32.	člen
To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-70/68
Ljubljana, dne 15. junija 1972.
Republiški sekretar za finance
Jože Florjančič 1. r.
£
3
CtJ
Q
!! 3^
•O “ I o
I i
£ c S -a
a O ^
o iS c ^	^ .
««fs *
S- o	►—i h-1
* >Iif. ^
^ a I S” o a S N _ 'a o -c
o a'° ^ < .^2-S| S
^ g = M T! ™ 1-J cq > O-IM o 2
? im: i
la=-l
sjll
a?li
l'lll
sg-gi
o a o m
1-
*0
Is
i:-
f!1!
s
•o
O
05
w
>
t
OJ
T5
C5
+
£
03
CO
+
H
c/5
S
a.
2
CO N	O G '	-1	72		<5	ra	N
P	>		-G	<	M HH	N	44
		<	’'ojb	a	O	H	
£ G	S a	a ra	g "3	ra m	< ra	> ra	t/i g O
		M		M	a	0	£ a
tN	N	M		ra	ra		
P__	ca		CO		t—t		
i ^
2.S S
gi'l
;s S c
£ g £ ■+-4 1_| •'-' U2 o C
G/ c/) Pj
5h <D t/2 o
•S c n
£
£g
CtC O
2	g
'O 5-1
P< to .
■ 'G > ^
s-g-a
03	03 O
.alg
+
<
Oh
M
O
P
Tj
O
P
2
'o
-g
o
G
O
P
N
5;
£
£
3
«
Q
5
6 O < K
m
o
*
ArSI?
c fl
»O 03 O
o I ^ a ^
>
•"44 5
fT O W
'G n C ^ O 'O d)
>	ca '■s 2 2 £•3'°
a G I
. 03
Sc? T3 «3 eo O N S
w :^co
•r-5	.
§!-
>	a . o - m ■a^K
!-w N S-S
2 ffc g g,73
P
2
CO
o
T3
2
T5
O
03
§.•2 >
|fl §1^ £ £ o a
M O OJ «■■«
la
05
>o-
03
■s
D<
O
fc-	o
(N	CO
-/->	-+J
>C/2	>72
a
m
M
£
CQ
a
CO
N
£>
cq
a
os
N
'P
CO *-l Tf L£0
-M -*4 >72 >73
a a a 01
N N
raca
CO
š
a
t3
ra
‘S §^ 2 g 4? 1" §
Il:=f|2«iž
§i!d|!f!
s'#SŠ
«2ŠŽSa“t; 9-IoSeS0
?:hi!
^ G G ^ 03 CO P> >72
w.S O
G ^
OJ > 0;
Ž2S
lil
a^ b _ or
S.Sii
G
TD
O
G
2
*g
"g
o
44
G
O
O
N
O
a
in podpis SD:
..
S
3
03
P
4.
£
P
o
<
DJ
n
o
*
OJ
a
t!
i-3
W Ui
j, o
C a)
n «
OJ
"S
8 . M
I
O
gl
st
»O
*C O S J3
^ i2 > ^
g 2f
F« (U
2	c ^
tl s
S -S-
^ g’1"
M .tl M
3	ti K
•r-j C C/5
C ro
Qj —*
gS-H
73 -r-l "O
^12 o 3 D
g S."'
g g
C0 -rH N ^
o °
(/) 3 o n
S 3 s; :a
ja
o
t-i
w
o
2
N
H
>
ffl
O
'Z,
D
O
<
PJ
IB
O
M
Znesek fakture	irt
i h §1	
t_* J£ Ž > 11 S	
sz	
Is	■SC
S2	
H 2	
Zap. j St.	-
•n
(B
d
C/3
g'
44
O
a
-+--
o
a
o
§
T3
O
a
8 a vo
tA3
N' fO
^ 'O •M o
g a
c -5 g •• o. 3 o '51 ^
2 N O •'H
> 2
e a
M O
O „
•T—i C
cC 03
a g
3 c
w <3
3
O
3
w
>
03
■3
a o
o
H C/3
O 2 N H > m o
z
L) O O
3 2
K o.
N
>—< lO
■d ra d
M
0
03
C
1
H g
c/3 o
O -S * “ M P3 H «
^ G
§1
< | id 5 G g.
3 ;
c, I a
o
C
'C
o
c
2
o
"c
o
44
C
O
<I)
N
>
2
p
c
s .
Is
P
1|
?!
r
H
5i
i
5
Q
w
CA
a
?
a
.5?
s
s
3
m
Q
3 m"
JS5
3t?
0	TJ
3 2
55
2 >
53
3 JjC 0)
> 'S
1	O
g |lp 5
^	73 W C^-
3 S)S
•/-1 jT »H
c 3 '
13 «Ž d j<!
d
o
<
K
IB
O
t
"S-
N id
O a)
3 C*’
h
3
S ns C o id
o.
<4 S N
o >
g-s
"C
o
M
«
>o
W
CQ
N
O
d
<
H
m
^3
d
t—»
H
C/3
H
>
£
<
d
I—(
O
<
d
d
a
Q
Ilc'Slg
« > 2^^ 2
Šil
■Sii2
«.s
iS’O
g>
£P
e-2
1-s
41 «5 «3 44
ng
hj
«d
d
d
03
Eh
03
O
S
N
H
>
m
o
z
d
o
<
IB
IB
O
ra
^ o p*
S 3 B +
«Ip"<
ŠSaSg'g
c -0	-5 a ^
0°^loa
13
a
O
d
N
0)
>
rO
O
d
d
>o
03
a
42
O
H
C/5
O
£
N
H
>
P
O
<
P
hH
O
<
p
p
o
;s
>
73
TJ
S
t2)
O
d
|
t
8
44
03
• pH
13
d oj
2 §
a ,o
03
73 Sh
>
0
§
8 44
4d
1
•r-s
*u
i
o > d
N
’5b 13
d
!
0 d
0)
a P
73 P
1	W
I w
C
o
d
TJ
O
d
2
o
-g
o
44
O
15
N
O
P
251.
Na podlagi 15. in 17. člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4-15/67) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo
ODREDBO
o območju, ki je ogroženo s steklino in o ukrepih za preprečevanje in zatiranje te kužne bolezni
1
S steklino (Rabies) je ogroženo območje občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
2
Kot veterinarsko-sanitarni ukrep za preprečevanje in zatiranje stekline se na ogroženem območju odredi ubijanje lisic.
3
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322/A-032/72
Ljubljana, dne 14. junija 1972.
Republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
AKTI REPUBLIŠKE VOLILNE KOMISIJE
252.
POROČILO
o izidu nadomestnih volitev poslanca v prosvetno-kui-turni zbor skupščine SR Slovenije
Republiška volilna komisija za volitve poslancev skupščine SR Slovenije daje po četrtem in petem odstavku 146. člena v .zveži s 156. členom zakona o volitvah poslancev skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 5-22/69) prosvetno-kulturnemu zboru skupščine SR Slovenije tole
poročilo :
Za nadomestne volitve poslanca prosvetno-kultur-hega zbora skupščine SR Slovenije v 3. volilni enoti Gornja Radgona, ki jih je razpisal predsednik skupščine SR Slovenije z odlokom dne 27. marca 1972 (Uradni list SRS, št. 14-150/72), je bila potrjena kandidatura kandidacijske konference za kandidata Manka Golarja iz Gornje Radgone, Grajska cesta 21.
O predlaganem kandidatu sta glasovali volilni telesi dne 1. in 13. junija 1972.
Republiška volilna komisija je na podlagi volilnih spisov, ki jih je po opravljenih volitvah prevzela od občinske volilne komisije Gornja Radgona, preizkusila zakonitost volitev in ugotovila, da sta bila postopek za določitev kandidatov in volitve izvedene v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko Vplivale na kandidaturo ali izid volitev.
Po ugotovitvi izida volitev pristojne občinske volilne komisije je v 3. volilni enoti Gornja Radgona
147 članov volilnih teles in sicer 50 odbornikov občinske skupščine Gornja Radgona in 24 delegatov delovnih skupnosti iz območja občine Gornja Radgona ter 50 odbornikov občinske skupščine Ljutomer in 23 delegatov delovnih skupnosti iz območja občine Ljutome«. Skupaj je glasovalo 65 odbornikov od tega 38 odbornikov občinske skupščine Gornja Radgona in 27 odbornikov občinske skupščine Ljutomer ter 32 delegatov delovnih skupnosti in sicer 14 delegatov iz območja občine Gornja Radgona in 18 delegatov iz območja občine Ljutomer; glasovalo je skupaj 97 članov volilnih teles.	'
Pri glasovanju je prejel kandidat
Manko Golar..........................97 glasov
Neveljavnih glasovnic ni bilo.
Na podlagi tega je občinska volilna komisija ugotovila, da je bil na podlagi prvega odstavka 143. člena zakona o volitvah poslancev skupščine SR Slovenije izvoljen za poslanca prosvetno-kulturnega zbora skupščine SR Slovenije Manko Golar, ki je dobil večino glasov vseh članov volilnih teles v obeh občinah iz območja volilne enote.
St. 12-1/72
Ljubljana, dne 19. junija 1972.
Republiška volilna komisija za volitve poslancev skupščine SR Slovenije
Tajnik	Predsednik
dr. Kostja Konvalinka 1. r. Matej Dolničar 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA OBČINE CELJE 600.
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine Cslje je po 2. členu odloka o spremembah odloka o Pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Celje (Uradni list SRS, št. 25/72) na seji dne 19. Junija 1972 določil prečiščeno besedilo odloka o pri-®i°jbinah za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Celje.
Prečiščeno besedilo odloka o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede v občini Celje obsega od-ok o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede
v občini Celje (Uradni vestnik Celje, št. 12-148/67) ter njegove spremembe, dopolnitve in popravke, objavljene v Uradnem vestniku Celje, št. 7-94/68 in 11/68 in v Uradnem listu SRS, št. 25-639/71, 27/71 in 25/72, v katerih je navedeno, kdaj je začel veljati omenjeni odlok in kdaj njegove spremembe in dopolnitve.
St. 322-14/72-3
Celje, dne 19. junija 1972.
Predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine Celje Julko Kožuh, 1. r.
ODLOK
o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Celje (prečiščeno besedilo)
1.	člen
Pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede se določijo v tej višini:
1.	Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede klavne živine in mesa se določajo pristojbine za pregled živali pri razkladanju v klavnici za pregled živali pred zakolom in za pregled mesa (vključno s skladiščenjem) in sicer skupna pristojbina v znesku:
din
—	za	govedo po..........................5,00
—	za	konje po...........................5,00
—	za prašiče s trihinoskopskim pregledom po....................................4,00
—	za	teleta po..........................3,00
—	za	drobnice	(ovce, koze) po ... . 0,50
2.	Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled svežega mleka v mlekarnah (odvzem in laboratorijski pregled vzorcev glede higienske kakovosti, mastitisa in antibiotikov) se določi pristojbina:
din
— od zbranega mleka po litru , . . 0,0085
3.	Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled na tržnici in v skladiščih ob dostavi se določi skupna pri-
stojbina:	>
din
—	za pregled zaklanih odojkov, zaklane
drobnice in zaklane ali žive perutnine od 1 kg do 800 kg..........0,05
—	za pregled jelenov in košut od kosa . 10,00
—	za pregled divjih prašičev s trihinoskopskim pregledom od kosa . . . 20,00
—	za pregled srne od kosa . . . . .	3,00
—	za pregled zajcev od kosa...........0,50
—	za pregled divje perutnine od kosa .	0,10
—	za pregled rib, rakov, žab in školjk
od kg............................... .	0,005
—	za pregled jajc od pregledanega kosa 0,001
—	za pregled mlečnih in mesnih izdelkov od Ikg do 800 kg...............0,05
4.	Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju in pri gonjenju živine, ki se na prevoznih sredstvih odpravlja izven občine oziroma mesta ali goni več kot 20 km, se določijo tele pristojbine:
din
— za vagonske, kamionske pošiljke do
10 ton....................... 40,00
—	za vsako nadaljnjo tono po ... .	2,00
—	za kosovne pošiljke:
—	za vsako veliko žival, oziroma za
vsakih začetih 10 kosov telet oziroma drobnice.........................4,00
—	za vsakih začetih 10 kosov perutnine
po...................................0,30
5.	Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk pri nakladanju, razkladanju in prekladanju mesa
in mesnih izdelkov, ki se odpravljajo s prevozninu sredstvi izven občine, se določijo tele pristojbine:
din
—	za vagonske, kamionske pošiljke do
10 ton......................... 40,00
—	za vsako nadaljnjo tono po ... .	2,00
—	za kosovne pošiljke:
—	za pregled vsakega tovorka ....	1,00
6.	Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk živine, mesa, mesnih izdelkov, živinorejskih proizvodov, surovin in odpadkov, ki so namenjene za izvoz ali ki se uvozijo, se za pregled pri nakladanju, prekladanju in razkladanju zaračunajo tele pristoj-
bine:
din
—	za vagonske, kamionske pošiljke do
10 ton...............................40,00
—	za vsako nadaljnjo tono . . . . .	2,00
—	za kosovne pošiljke: za vsako veliko
žival oziroma vsakih začetih 10 kosov telet, oziroma drobnice, oziroma začetih 50 kosov perutnine.............10,00
—	za živinorejske proizvode, surovine in
odpadke za vsak tovorek po . . .	2,00
2.	člen
Skupna pristojbina za posamezne kosovne pošiljke živine, mesa ali mesnih izdelkov ne sme znašati več kot pristojbina, ki je predpisana za tako pošiljko, če bi bila poslana kot vagonska ali kamionska pošiljka.
3.	člen
Obvezne veterinarsko-sanitarne preglede iz 1„ 2., 3., 4. in 5. točke 1. člena tega odloka opravlja veterinarska postaja Celje, preglede iz 6. točke pa občinski veterinarski inšpektor.
4.	člen
Pristojbina se plačuje v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa.
5.	člen
Občinska skupščina lahko v sporazumu z delovno organizacijo določi, da se plačujejo posamezne pristojbine v letnem pavšalu.
6.	člen
Če pošiljatelj ne pripravi pripravljenega blaga pravočasno za pregled, delavec veterinarsko-sanitarne kontrole pa pride ob določeni uri na nakladališče, raz-kladališče ali prekladališče, mora pošiljatelj plačati od vsake začetne ure 40,00 din zamudnine.
7.	člen
Če se pregled opravlja zunaj rednega delovnega časa, se pristojbina iz 3., 4., 5. in 6. točke 1. člena oziroma zamudnina iz 6. člena tega odloka povečajo 50°/o, če se pregled opravlja v nočnem času od 20-
6.	ure, pa za 100 °/o.
8.	člen
Za inšpekcijske službe pristojni občinski upravni organ skrbi za izvajanje odloka.
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 601.
Na podlagi 63. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, 4/70, 2/71 in Uradni list SRS, št. 10/72) in 137. člena statuta občine Litija, je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 13. junija 1972 sprejela
Zaključni račun proračuna občine Litija za leto 1971
1.	člen
Zaključni račun proračuna občine Litija za leto 1971 vsebuje:
1.	Skupni dohodki po bilanci .... 8,122.051,27
2.	Skupna razporeditev dohodkov po
bilanci proračuna . ...... 7,957.982,90
3.	Skupni presežek dohodkov oziroma skupni primanjkljaj po zaključnem računu . ............................... 164.068,37
2.	člen ,
Presežek po zaključnem računu . . .	164.068,37
se razporedi za prenos v proračun za leto 1972 . , J................................ 164.068,37
3.	člen
Ta zaključni račun velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-16/63
Litija, dne 13. junija 1972.
Predsednik skupščine občine Litija
Stane Volk 1. r.
PREGLED
dohodkov in razporeda dohodkov po zaključnem računu proračuna družbenopolitične skupnosti Litija za
leto 1971
Izvršeno
3,953.352,65
2,376.042,05
706.099,—
613.755,05
113.878,30
335.800,—
23.124,22
	SKUPAJ:. a « š « * « » « * •	1	• •	7,953.000.—	8,122.051,27
St. glavnega	Razporeditev dohodkov namena				Plan po rebalanci in poznejših spremebah	Izvršeno
03	Kulturno prosvetna dejavnost . . . .	*	ft	•	263.000,—	270.755,65
04	Socialno skrbstvo	*	• •	1,044.800,—	1,043.696,—
05	Zdravstveno varstvo			335.000.—	243.626,50
06	Komunalna dejavnost	•	• .	1,347.000,—	1,377,157,90
07	Delo državnih organov				2,964.450.—	2,954.102,80
08	Narodna obramba 					200.000.—	200.000,—
12	Dejavnost krajevnih skupnosti ....			240.000,—	240.000,—
13	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij društev					in	439.700.—	448.637,25
14	Negospodarske investicije . . , , .			363.500,—	361.965,40
15	Gospodarske investicije		•	ft •	28.000,—	27.597,95
16	Gospodarski posegi				103.000,—	101.027,60
17	Proračunske obveznosti iz prejšnjih let	. •	• •	4.300 —	4.278,70
18	Rezervni sklad				75.900,—	77.719,55
19	Nerazporejeni dohodki				544.350,—	517.417,60
	Izločeno na poseben račun za obveznosti		• •	—	90.000,—
	SKUPAJ:						7,953.000,—	7,957.982,90
Vrsta
doh.
Dohodki
1.	Prispevki
2.	Davki ..................................
3.	Takse...................................
5.	Dohodki po posebnih zveznih predpisih .
6.	Dohodki organov in razni drugi dohodki
7.	Dopolnilna sredstva
9. Prenesena sredstva . .
Plan po po rebalanci in po poznejših spremembah
3.844.100,	—
2.403.100,	—
665.000,	—
580.000,	—
100.000,	— 335.800.—
25.000,—
602.
Na podlagi 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 13. junija sprejela
ODLOK
o merilih in načinu financiranja nalog krajevnih skupnosti
1.	člen
S tem odlokom se urejajo merila in način financiranja nalog krajevnih skupnosti na območju občine Litija.
2.	člen
Za opravljanje svojih nalog imajo krajevne skupnosti naslednje vire dohodkov:
—	sredstva, ki jih zagotavlja občina iz proračuna
—	dohodke, ki jih krajevne skupnosti dosežejo s svojimi dejavnostmi
—	sredstva, ki jih kot samoprispevek zberejo občani
—	drugi prispevki občanov, delovnih in drugih organizacij
—	posojila
—	drugi dohodki.
3.	člen
Sredstva krajevnim skupnostim, ki jih zagotavlja občina iz proračuna, se delijo:
—	60 °/o za redno dejavnost
—	40 °/o za novogradnje, večja popravila ali rekonstrukcije objektov namenjenih za zadovoljevanje potreb občanov in pri katerih sodelujejo občani z lastno udeležbo (v nadaljnjem besedilu: sredstva za posebne namenp).
4.	člen
Sredstva za redno dejavnost iz 3. člena tega odloka se delijo krajevnim skupnostim:
—	po številu prebivalcev v krajevni skupnosti
—	po dolžini cest, ki jih vzdržuje krajevna skupnost.
Za kritje administrativnih stroškov se dodeli vsaki krajevni skupnosti enak znesek. Za leto 1972 znaša ta znesek 3000 din. Ta znesek se vsako leto poveča za odstotek povečanja sredstev, ki se v proračunu namenijo za dejavnost krajevnih skupnosti.
5.	člen
Sredstva za posebne namene se razdelijo med krajevne skupnosti sorazmerno s sredstvi, ki jih zbere krajevna skupnost od občanov v denarju, delu ali v materialu.
6.	člen
Krajevne skupnosti, ki želijo dobiti sredstva za posebne namene, morajo do konca februarja tekočega leta predložiti svetu za družbeni plan in finance vlogo za dodelitev sredstev, kateri naj bo priložen' predračun predvidenih del ter dokazila o zbranih sredstvih, oziroma delovnih obvezah občanov.
7.	člen
Odstotek udeležbe občine k zbranim sredstvom krajevnih skupnosti bo na podlagi predložene dokumentacije iz 6. člena tega odloka v okviru razpoložljivih sredstev določil svet za družbeni plan in finance.
8.	člen
Neporabljena sredstva za posebne namene se ob koncu leta razdelijo krajevnim skupnostim po prvi in drugi alinei 4. člena tega odloka.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-3/72
Litija, dne 13. junija 1972.
Predsednik skupščine občine Litija
Stane Volk 1. r.
603.
Na podlagi'39., 44., 45., 50., 51., 53., 54. in 71. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13-133/72) in 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 13. junija 1972 sprejela
ODLOK
o urejanju določenih zadev s področja starostnega zavarovanja kmetov
1.	člen
S tem odlokom se določajo merila za zmanjšanje plačilne obveznosti, postopek in merila za odpis dolga> roki zapadlosti prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1972 in druge zadeve, ki jih zakon o starostnem zavarovanju kmetov nalaga občinski skup* ščini.
2.	člen
Objava višine odmerjenih prispevkov za starostno zavarovanje kmetov (v nadaljnjem besedilu prispevki) se opravi s prečitanjem odmernega seznama n3 zborih krajevnih skupnosti. Ti seznami so tudi razgrnjeni 15 dni v prostorih, kjer je bil zbor krajevne skupnosti oziroma v krajih, kjer je sedež krajevnega urada, na krajevnem uradu.
3.	člen
Za ugotavljanje tistih zavezancev, ki niso zmožni v celoti plačati prispevka, se za območje občine Litija imenuje 5-članska komisija, ki ima 3 stalne člane, & jih imenuje občinska skupščina in 2 nestalna člana, k jih imenuje svet krajevne skupnosti iz katere je zave* zanec.
Mandat članov komisije traja 4 leta.
Razlogi, na podlagi katerih komisija zmanjša odmerjeni znesek, so naslednji:	1
1.	zmanjšanje proizvodne zmogljivosti in zmanjšan dohodek kmetije zaradi:
a)	bolezni pri živini in
h) elementarnih nezgod, če je celotni katastrski dohodek od negozdnih površin zmanjšan za več kot 20 %
2.	v posebno neugodnem gospodarskem položaju so kraji, našteti v 13. členu odloka o davkih občanov občine Litija in kraji v IV. skupini katastrskih občin
3.	šteje se, da je delovna sposobnost zavarovanca zmanjšana v naslednjih primerih:
a)	če je moški star več kot 65 in ženska več kot 60 let
b)	če je invalid in nezmožen za delo
c)	če je v enem letu bolan več kot 3 mesece
4.	za večje število otrok in otrok na šolanju se štejejo trije otroci in več, ostareli družinski člani pa so osebe, stare nad 65 let moški in 60 let ženske
5.	nevarnost, da bi plačilo prispevka ogrozilo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov, ugotavlja komisija v vsakem primeru posebej
6.	občasna zmanjšana delovna sposobnost za delo sposobnih družinskih članov zaradi bolezni, orožnih vaj, odhoda na odsluženje v JLA itd.
7.	katastrski dohodek, ki z ozirom na številčnost družine objektivno ne zagotavlja večjih tržnih viškov (800 do 1000 din na člana letno).
Zahtevek za zmanjšanje odmerjenega zneska mora vsebovati znesek, ki bi ga zavezanec po lastni presoji lahko plačal.
4; člen
7.	člen
V letu 1972 se plačuje prispevek v dveh enakih zneskih, ki zapadejo: prvi 1. 8. 1972 in drugi 1. 10. 1972.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972 dalje.
St. 010-2/72
Litija, dne 13. junija 1972.
Predsednik skupščine občine Litija
Stane Volk 1. r.
604.
Na podlagi 135. in 173. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) in 68. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 17/71) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 13. junija 1972 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Litija
Posebna komisija, ki odloča o pritožbi zoper odločbo davčnega organa o odmerjenem prispevku šteje 3 člane. Predsednik komisije mora imeti pravno izobrazbo.
Mandat članov komisije traja 4 leta.
5. člen
Za neplačane prispevke; razlika med odmerjenim in dolžnim ter neplačanim dolžnim prispevkom, občina predlaga vknjižbo zastavne pravice na zavezančevih nepremičninah. Upravni organ, pristojen za premoženjsko pravne zadeve, bo pozval osebe, ki so po Predpisih dolžne preživljati zavezanca, da poravnajo dospele neporavnane obveznosti.
V kolikor ne bo dosežen sporazum o poravnavi obveznosti iz prvega odstavka tega člena, se vknjiži zastavna pravica na nepremičnini zavezanca.
Svet za družbeni plan in finance lahko odstopi od terjatev in dolg odpiše v celoti ali delno, na posebno vlogo, v naslednjih primerih:
1.	kadar posestvo dobi naslednika, ki se bo trajno ukvarjal izključno s kmetijstvom
2.	kadar so na posestvu mladoletni otroci.
6. člen
, Kriterij za presojo socialne ogroženosti kmeta-orca je isti kot velja za dodeljevanje priznavalnin metom-borcem. O tem, ali kmet-borec izpolnjuje pogoje za pridobitev varstvenega dodatka, odloča konusi] a za zadeve borcev NOV.
1.	člen
Predsednika, tajnika in člane sveta imenuje skupščina občine Litija.
Za člane sveta se imenujejo predstavniki zainteresiranih organov in organizacij ter strokovnjaki s področja cestnega prometa.
Svet šteje največ 11 članov.
2.	člen
Svet opravlja tele naloge: obravnava in proučuje cestno prometno problematiko, pospešuje prometno vzgojo in izobrazbo udeležencev v cestnem prometu, usmerja vzgojo in preventivno dejavnost organov in organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji varnosti cestnega prometa ter usklajuje njihovo delo, nudi pomoč pri prometni vzgoji šolske mladine in predlaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vprašanji cestnega prometa ukrepe za izboljšanje njegove varnosti.
3.	člen
Skupščina občine Litija določi v vsakoletnem proračunu sredstva za zagotovitev izvrševanja nalog sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Svet uporablja določena sredstva na podlagi finančnega načrta.
4.	člen
Finančno poslovanje se izvršuje preko proračuna skupščine občine Litija.
5.	člen
Tajniške posle, kakor tudi upravno tehnično delo za ta svet opravlja oddelek za notranje zadeve skupščine občine Litija.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-4/72
Litija, dne 13. junija 1972.
Predsednik skupščine občine Litija
Stane Volk L r.
605.
Na podlagi 7. člena zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10/48), 6. člena pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označenju hiš (Uradni list. LRS, št. 35/59) in 135. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 13. junija 1972 sprejela
ODLOK
o določitvi imen novozgrajenih ulic in cest v mestu Litija
1.	člen
Na novo se imenujejo:
1.	cesta, ki se odcepi od Ceste Zasavskega bataljona pri hišni št. 30 in vodi k novo zgrajenim stolpičem
»Prvomajska ulica«
2.	cesta, ki se odcepi od Ceste Zasavskega bataljona pri hišni št. 30 in vodi po robu Graške Dobrave pare. št. 1339/44, del 1339/36 in 1339/10 k. o. Hotič
»Prisojna cesta«
3.	cesta, ki se odcepi od novo imenovane Prisojne ceste in se priključi na Cesto Zasavskega bataljona pare. št. 1339/25 k. o. Hotič
»Vegova ulica«
4.	cesta, ki se odcepi od -Prisojne ceste in teče po novo zgrajenem naselju in se ponovno priključi na Prisojno cesto pare. št. del 1339/34 k. o. Hotič
»Badjurova ulica«
5.	cesta, ki se odcepi od Prisojne ceste in teče po novozgrajenem naselju in se ponovno priključi na Prisojno cesto pare. št. del 1339/34 k. o. Hotič
»Gubčeva ulica«
2.	člen
Ko stopi v veljavo ta odlok se mora urediti označba hiš po obstoječih predpisih.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-2/66
Litija, dne 13. j finija 1972.
Predsednik skupščine občine Litija
Stane Volk 1. r.
606.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 135. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti 13. junija 1972 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o potrditvi dopolnitve zazidalnega načrta za območje Kresnic
1.	člen
Dopolni se odlok o potrditvi zazidalnih načrtov (Uradni list SRS, št. 211-32/68) za območje Kresnice.
2.	člen
Dopolnitev zazidalnega načrta za območje Kresnic, ki je potrjena s tem odlokom, odobrava občinska skupščina po postopku, ki je predpisan s cit. zakonom.
3.	člen
Dopolnitev zazidalnega načrta za Kresnice je pri upravnem organu, pristojnem za urbanizem stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam
4.	člen
Stroške izgradnje poslovnih, stanovanjskih, komunalnih in drugih objektov, ki jih obsega zazidalni načrt, nosi investitor posameznega objekta v celoti, ne glede na sektor lastništva.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem teh zazidalnih načrtov izvaja občinska urbanistična inšpekcija pri skupščini občine Litija.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-13/67
Litija, dne 13. junija 1972.
Predsednik skupščine občine Litija
Stane Volk 1. r.
607.
Na podlagi 6.. in 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) in 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 13. junija 1972 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o davkih občanov občine Litija
1.	člen
V	prvem odstavku 7. člena odloka o davkih občanov občine Litija (Uradni list SRS, št. 11-220/72) se stopnja 4,50 “/o nadomesti s stopnjo 4,80 °/o.
V	prvi alinei drugega odstavka se spremeni stopnja 2,25 % na 2,55 %>.
2.	člen
Ta odlok velja osem dni po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1972 dalje.
St. 010-3/65
Litija, dne 13. junija 1972.
Predsednik skupščine občine Litija
Stane Volk 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 608.
Na podlagi 14. in 17. člena zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, št. 8/69), 52. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28/71) in 57. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/71) je skupščina občine Vrhnika na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. junija 1972 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi in organizaciji partizanskih enot na območju občine Vrhnika
1.	člen
S tem odlokom se ustanovi in določa organizacija Partizanskih enot na območju občine Vrhnika.
2.	člen
Partizanske enote sestavljajo enote, ki jih usta-av ja skupščina občine za potrebe občine in partizanske enote delovnih organizacij.
4.	člen
Partizanske enote izvršujejo naloge določene z zakonom in drugimi predpisi, predvidene z obrambnim načrtom občine in občin iz 3. člena tega odloka ter obrambnimi načrti širših družbenopolitičnih skupnosti.
5.	člen
Partizanske enote občine se ustanovijo in organizirajo po obrambnem načrtu občine ter po obrambnih načrtih občin iz 3. člena tega odloka in širših družbenopolitičnih skupnosti.
Delovne organizacije ustanovijo partizanske enote po obrambnem načrtu občine ali širših družbenopolitičnih skupnosti.
6.	člen
Svet za narodno obrambo skupščine občine Vrhnika določa sestavo, organizacijo, oborožitev, opremo in pouk partizanskih enot občine, imenuje in razrešuje poveljnike teh enot v soglasju z glavnim štabom za splošni ljudski odpor SR Slovenije ter določa glavne smernice za organizacijo partizanskih enot delovnih organizacij.
Partizanske enote delovne organizacije ustanavljajo ter imenujejo in razrešujejo njihove poveljnike delavski svet ali drug pooblaščen organ delovne organizacije v soglasju s svfetom za narodno obrambo skupščine občine Vrhnika.
7.	člen
Finančna sredstva za organizacijo, oborožitev, opremo, pouk in delovanje partizanskih enot, ki jih ustanavlja skupščina občine in delovne organizacije, se zagotavljajo iz sklada za financiranje obrambnih potreb občine Vrhnika.
8.	člen
Ce se ustanovijo partizanske enote iz 3. člena tega odloka, se medsebojne dolžnosti in pravice ter financiranje ustanoviteljev urejajo s pogodbo.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010/2-72
Vrhnika, dne 22. junija 1972.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r.
3.	člen
nov.y sPorazumu z drugimi občinami se lahko usta-ijo tudi skupne partizanske enote.
POPRAVEK
V pregledu doseženih dohodkov in razporedu dohodkov občine Ljubljana Center za leto 1971, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 23/72 kot priloga odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Center za leto 1971 se vrsta dohodkov 9 namesto »prezenčna sredstva« pravilno glasi: »prenesena sredstva«.
Tajništvo skupščine "občine Ljubljana Center
VSEB INA :
Stran
236. Sklepi in stališča republiškega in gopodarskega zbora
skupščine SR Slovenije...........................779
237. Zakon o pravosodnem izpitu.....................782
238.	Odlok o spremembah in dopolnitvah poslovnika skupščine Socialistične republike Slovenije .... 784
239.	Odlok o dopolnitvi odloka o delovnem področju zborov skupščine Socialistične republike Slovenije, o vprašanjih, glede katerih morajo dati mnenje delegati občin na zasedanju v skupščini Socialistične republike Slovenije in o razmerjih med zbori skupščine Socialistične republike Slovenije pri njihovem delu . . 792
240.	Odlok o dopolnitvi odloka o začasni ureditvi sklica
in dela enotnega zbora delovnih skupnosti in zasedanja delegatov občin v skupščini Socialistične republike Slovenije ...................... . ..............793
241.	Odlok o financiranju zgradnje objekta B visoke eko-nomsko-komercialne šole v Mariboru iz republiških
sredstev.............................................793
242.	Odlok o potrditvi zaključnega računa sklada Borisa
Kidriča za leto 1971 .............................. . 794
243.	Odlok o potrditvi finančnega načrta sklada Borisa
Kidriča za leto 1972 .............................. . 794
244.	Odlok o izvolitvi sodnika okrožnega gospodarskega
sodišča v Kopru......................................794
Stran
245.	Odlok o izvolitvi sodnika okrožnega sodišča v Mariboru 794
246.	Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotni-
kov okrožnega sodišča v Kopru..........................794
247. Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega sodišča v Novi Gorici......................797
248.	Odlok o razdelitvi namenskih dopolnilnih sredstev občinam za priznavalnine kmetov borcev NOV za leto 1972 799
249.	Odredba o dejavnostih, za katere odmerja in pobira
davek davčni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče...................................799
250.	Navodilo o načinu vplačevanja sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov za leto 1972 .... 800
251.	Odredba o območju, ki je ogroženo s steklino in o ukrepih za preprečevanje in zatiranje te kužne bolezni 805
AKTI REPUBLIŠKE VOLILNE KOMISIJE:
252.	Poročilo o izidu nadomestnih volitev poslanca v pro-
svetno-kulturni zbor skupščine SR Slovenije .... 805
PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN:
600.	Odlok o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Celje (prečiščeno besedilo).............805
601.	Zaključni račun proračuna občine Litija za leto 1971 . 807
602.	Odlok o merilih in načinu financiranja nalog krajevnih skupnosti (Litija).................................808
603.	Odlok o urejanju določenih zadev s področja starostnega zavarovanja kmetov (Litija) ......................808
604.	Odlok o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Litija .... 809
605.	Odlok o določitvi imen novozgrajenih ulic in cest v
mestu Litija . ........................................810
606.	Odlok o dopolnitvi odloka o potrditvi dopolnitve zazidalnega načrta za območje Kresnic (Litija) .... 810
607.	Odlok o spremembi odloka o davkih občanov občine
Litija................................................ 811
608.	Odlok o ustanovitvi in organizaciji partizanskih enot
na območju občine Vrhnika..............................811
— Popravek odloka o potrditvi zaključnega proračuna občine Ljubljana Center za leto 1971.................812
I
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1972 64 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379/VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60