št. 12. Mambor, dne 25. marca 1909. Teenj SULIII, Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. •— Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška testa štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren, popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Nej zaprte reklamacije so poštnine proste. Vojska blizu. Mednarodni položaj se je tako poostril, da že ne more nihče več dvomiti, da bo v kratkem izbruhnila vojska, Ruska vlada je na avstro-ogrsko spomenico glede sporazuma s Turčijo zaradi Bosne odgovorila jako osorno. Rusija se je v tem ocfgovoru postavila popolnoma na stališče Srbije, ki zahteva za Bosno in Hercegovino samoupravo. Tudi v Berolinu je napravil rnski odgovor jako neugoden vtis. V zadnji štev. smo poročali, da bo Kvstro-0grška odgovorila na zadnjo srbsko spomenico v petek, v soboto pa bo poslanik grof Forgach oddal odgovor v BelgracTu, Na željo velevlasti se je odgovor odložil za nekaj dni. V tem času naj dobe velevlasti čas za posvetovanje o skupnem koraku. Ce nameravani korak j velevlasti v Beigradu ne bo imel uspeha, tedaj bo I avstro-c(grski poslanik v Beigradu grof Forgach takoj izročil Srbiji ultimatum, ki bo izključil vsako na-dalnje zavlačevanje. Vsled vznemirljivih vesti iz Bel-graaa pa sploh ni upanja, da bi trud, velevlasti, vzdržati mir, imel kaj uspeha. Poročali bi lahko še o mnogih zanimivih stvareh, iz katerih se da sklepati, da stojimo že na pra- . gu vojske, a tega ne smemo storiti, ker bi bili takoj ' zaplenjeni. V sledečem podamo najvažnejša poročila: i Odgovor Rusije. Petrograd,;. 17. marca. Ruski zunanji minister je odgovoril avstro-ogrskemu poslaniku na njegovo poročilo, da se je, v Carigradu podpisal avstro-ogr-sko-turški zapisniki glede bosansko-fcercegovskega vprašanja. V odgovoru se ruska vlada sklicuje na rusko okrožnico z dne 12. septembra 1. 1., kjer se je določilo, da neposredni sporazum mecl Avstro-Ogrsko in Turčijo ne izključuje potrebe, da je bosansko-her-cegovsko vprašanje predložiti konferenci velesil, ki so podpisale berolinsko pogodbo. Ruska vlada je torej pripravljena, da se zdaj sporazumel z Avstro-Ogrsko in ostalimi velesilami glede sklicanja konference, ki se bq imela posvetovati o bosansko-herce-govskem vprašanju in o drugih točkah vsporeda, ki ga bodo velesile odobrile. Stališče Avstrije. „Frankfurter Zeitung" poroča iz Pariza: A v- i strijska vlada je izjavila, da je pripravljena udeležiti ; se konference pod sledečimi pogoji: Vprašanje o pri- j znanju samostalnosti Bolgarije in vprašanje o anek-siji nima na konferenci mesta. Nadalje odklanja Avstrija na konferenci vsak razgovor o gospodarskih vprašanjih in o donavsko-adrijski železnici. — Nemčija in Turčija sta že izjavili, da se v tem oziru z Avstro-Ogrsko strinjata. Konferenca je torej možna, pa ne taka, kakoršno hoče imeti Izvolskij. Pred par dnevi je naš veleposlanik v Carigradu, mejni grof Pallavicini, izjavil dopisniku rimskega „Corriere d' Italija", da za Avstrijo dveh vprašanj sploh ni, namreč bosensko-liercegovskega in srbskega vprašanja. Srbija nima pri vsej stvari ničesar iskati, glede Bosne je beseda že izgovorjena in pogodba sklenjena. Kakor se vidi, je govoril docela v smislu naše vlade. Vtis ruskega odgovora v Berolinu. Berolin, 18. marca. Ruski odgovor Avstriji na naznanilo o podpisu zapisnika s Turčijo, je tu napravil jako neugoden vtis. Na merodajnem mestu se zatrjuje, da, je konferenca, na kateri bi se razpravljalo o bosansko-hercegovskem vprašanju — kakor pravi ruska nota >— izključena. Edino, kar morejoi Avstro-Ogrska, Nemčija in Turčija v tem oziru Rusiji priznati, je konferenca, ki bi avstro-turškemu sporazumu pritrdila. Razgovor o tem pa bi moral biti brezpogojno izključen. ( Kaj storijo velesile? Na Dunaju so mnenja* da je neverjetno, da bi velesile Še hotele v Beigradu posredovati. Francija tega brez zaveznice Rusije itak nei more. Drugi zopet pravijo, da bi za posredovanje bila priložnost, ko izroči grof Forgach srbski vladi spomenico, ki bo sicer, ne pO obliki, pač pa po vsebini ultimatum. Ako bi Srbija tudi na ta zadnji opomin nepo-voljno odgovorila, ji avstro-ogrska monarhija napove vojno. Napetost med Srbijo in Bolgarijo. Belgrad, 17. marca. Ker se dr. Milojeviču ni posrečilo izposlovati v Sofiji točnega odgovora na srbsko prošnjo, da bi smeli ruski prostovoljci preko Bolgarije v Srbijo in da bi Bolgarija zagotovila varnost za, slučaj, da bi Srbija vse svoje posadke z bolgarske meje potegnila v notranjost dežele, je zunanji minister dr. Milovanovič brzojavno poklical dolgoletnega sofijskega poslanika! Simiča, ki se iz zdravstvenih ozirov mudi v Švici. (Upajo, da Simič s srb- j sko prošnjo uspe, pri bolgarski vladi, ker je znan s kot zvest zagovornik bolgarsko-srbskegai prijateljstva, Bolgarska vlada bo v tem slučaju zahtevala, da Srbija spremeni svojo macedonsko politiko, ki se je doslej v prvi vrsti obračala proti Bolgariji. Cesar o položaju. Dunaj, 18. marca. Cesar se je baje izjavil proti angleškemu poslaniku: Smatram položaj za zelo resen in sem silno vznemirjen. Srbija n« odneha! Belgra,d, 10. marca. Danes so poslali strelivo in vojni materijal s posebnimi vlaki na bosansko mejo. V mestu vlada splošen strah. Razne banke so ustavile poslovanje. Vojne priprave so v polnem tiru. Tekom 48 ur se je odredilo vse potrebno, da se prestolnica premesti iz Belgrada v Niš. Vtisk je nespremenjen ta, da je vojna na pragu. Vse časopisje piše v tem smislu. V vojaških krogih, kakor tudi v krogih narodnih poslancev izjavljajo, da vlada v bosanskem vprašanju ne more in ne sme odnehati. Stališče Srbije. Belgrad, 19. marca. „Trgovinski Glasnik" piše, da bo srbska vlada glede bosan. vprašanja tudi po ponovnem koraku Avstro-Ogrske vstrajala na svojem dosedanjem stališču, ker sploh ne zamore zavzeti drugega stališča. Potem ko je Srbija svojo stvar zaupno izročila velesilam, je v interesu evropskega miru, da iste svarijo Avstro-Ogrsko pred postopanjem, ki bi žalilo čast Srbije m bi srbski narod spravilo v stisko, da se najsilstvu Avstro-Ogrske upre z orožjem. Srbski narod se no boji vojne, hoče se je pa izogniti prav tako kakor evropske velesile. Ako pa hoče Av-stro-Ogrska izzvati vojno na visak način in ako jo velesile na tem ne ovirajo, potem naj pride do krvo-prolitja, gorje pa potem onim, ki se bodo imeli bojevati z obupanimi. Carigrad, 19. marca. List „Sabah", ki je v zadnjih dneh nekolikokrat prijazno pisal o Srbiji, kaže na težavni položaj Srbije in pravi, da so se cilji Srbije obrnili proti Bosni; toda Srbi se motijo, ¡Če mislijo, da bodo kaj s kričanjem dosegli od velesil oziroma, da store Avstro-Ogrski krivico. „Sabah" izraža konečno svojo zadovoljnost radi zadnjih srbskih in črnogorskih zagotovil gleide novopazarskega sandža-ka. — List ,„Ukuk Umumje" piše, (da ni Srbija razburjena samo radi aneksije, ampak tudi radi bolgar- PODLISTEK. Sedma zapoved. Poslov. J. z. (Konec.) „Ne zgledate", je rekel sočutno, „kot bi ne po-trejbov/ali majhnega planila. Vizamite to kot plaSilo za vašo poštenost." [Pri teh besedah je stisnil Luke-cu svoti primerno plačilo v roko. Lukec ni vedel od same razburjenosti, kako se je vse pripetilo in roka se mu je tako ¡tresla, da skoraj denarja ni mogel držati. „Gospod", je jecljal, „to je preveč; saj je bila moja dolžnost, izgubljeno vam vrniti." „Za vas gotovo ni preveliko", ga prekine tujec prijazno in pogleda bledega, bolnega moža natančneje. »Vi morate gotovo 'še nekaj zdravniku in lekarni plačati, lz obraza se vam bere, da ste komaj od težke bolezni ozdravili. Ste li delavec?" jb hitro pristavil. „Delavec brez dela in brez moči za delo", je trpko odgovoril Lukec. Nastal je molk. „Vi ste gotovo delo zaradi bolezni zgubili?" vpraša tujec. Lukec je v zadregi gledal na tla; ni mogel najti pravega odgovora. „Kje ste delali dozdaj?" „V Drvarjevi tovarni za železo", je odgovoril Lukec z negotovim glasom. „Drvarja", je ¡vprašal tujec z vidnim zanimanjem. Strnad je molče prikimal. „Ah — delovodjo te tovarne ja poznam", je re-I kel nepoznani napol zase, „tamkaj je bil pred krat-I kim štrajk; ste vi bili mogoče tudi zraven ?" je pri-[ stavil z naježenimi obrvi. Lukec je molče odkimal. „Že več tednov nisem tam v delu." Nek Skuliač je štrajk povzročil in je Judi že odpuščen iz službe," je nadaljeval tujec. „Skuliač?!" Lukec je jezno stisnil pesti. ¡To se lahko od njega pričakuje; on je kriv tudi moje ne-; sreče," In kakor bi sam s seboj govoril, je nadaljeval : »,'Vem, on je bil, ki je vkradel gospodu Drvarju mošnjo in jo k meni vtaknil, ko me je z žganjem napojil. Bog mi je priča, da jaz nisem mošnje vzel. Vedno sem se spominjal dobrih naukov, katere so mi dali moji stariši, ki tukaj pod črno zemljo počivajo." Prestrašen je nehal v svojem govoru, izdal je v svoji razburjenosti več, kakor je hotel povedati Prijazen poslušalec, ki se je imenoval Viktor Razberg in ki je bil obenem prejšnji posestnik velike tovarne za tkanje ter osebno bil znan z Drvarjem, je položil roko na ramo hudo preganjanega delavca. „Vi ste morali", je rekel prijazno, .„kakor vidim, prestati težke skušnje. A povedati mi morate vse odkritosrčno, kar vas je zadelo. Prijatelj sem delavcev in prišel sem danes semkaj, da obiščem grob nekega pridnega delavca, ki mi je dolga leta zvesto služil, ko je flbila tovarna še moja. Odprite mi svoje srce, mogoče vam morem pomagati, da dobite zopet delo, posebno, da dosežete pravico." To je retkel tako prijazno in prepričevalno, da mu je Lukec takoj zaupal ite vsega srca in mu vse povedal, kar mu je srce težilo. Dalje, ko je Razberg poslušal, bolj je bil raz-| burjen. Bil je mož pravice in pravi prijatelj delavcev ter bil je vajen hitro in odločno izvršiti, ako se je za kaj odločil. „Pojdite zdaj brez skrbi domov, ljubi Strnad", reče, „in potolažite predvsem ubogo ženo in si pre-. skrbite potrebno hrano. Jutri že, ali še danes, bom govoril s svojim prijateljem Drvarjem o tej svari in | vam takoj naznanil, kaj vam je pričakovati. Upajte | najbolje. Kolikor jaz iz cele stvari spoznam, se bo vse dobro končalo." Razberg se ni motil. Posestnik tovarne in njegova desna roka Dr-! var, posebno zadnji, se je dal lahko prepričati o ne-i dolžnosti Strniadovi, akoravno ni zlahka komu za-| upal, ako ga je enkrat imel zaradi česa na sumu., j Razberg je povdarjal popolnoma prav. >,,Mož, ki v trenutku največje bede in revščine dobro napolnjeno mošnjo najde in ima priložnost ž njo neopažen izginiti, a jo vendar vrne posestniku, ta ni nikdar tat"» Temu je moral vsak pritrditi. Seveda je moral biti za Strnadovo nedolžnost še eden dokaz. Pa tudi ta se je kmalu našel. Nek delavec, ki je bil prej pajdaš Skuhačev, ki se je pa zdaj ž njim skregal, je pripovedoval, da je videl, kako je sledil Skuhač Strnadu v delavno sobo Drvar-: jevo in kako je bil med poldanskim ndmorom skoraj i čudno v vedni bližini Strnadovi; izjavil je tudi, da i je videl, kako je SkuhaČ Lukecu nekaj v žep poii-i snil. Pri teh dokazih je moral Skuhač pred sodr.ijo krivice priznati in dobil je tudi zasluženo kazen. Strnad je dobil kmalu popolno zadoščenje s tem, da je nastopil mesto delovodje v isti tovarni, kjer je pretrpel toliko krivico. JDoiiiiftnjii številka ima „G^oapodarske IVovioe« kot pril« ske neodvisnosti. Ker ne more zadovoljiti svojih stremljenj na Bosno, je prisiljena poskusiti, da dobi kaj od novipazarskega sandžaka. Vojni načrt Srbije. Belgrajski dopisnik „Standarda" je poslal svojemu listu vojni načrt Srbije, ki ga je sestavil po informacijah najuglednejših srbskih vojaških oseb. Na-grt temelji na popolni nepristranosti Romunske, Bolgarske in Turške. Od svojih pet divizij uporabi Srbija tri clivizje nasproti sovražniku, prodirajočemu s severa, dočim preide z dvema divizijama in ustaši proti Bosni in Hercegovini. Načrt severne vojske je, da opusti trdnjave Belgrad, Smederevo in Kladovo, ter da zbere vso silo na višinah okolu Niša. Srbska nacla. Belgrajski „Mali Žurnal" izvaja v nekem na Rusijo, Francijo in Anglijo naslovljenem članku', da sta Srbija in Crnogora prisiljeni pograbiti za orožje, ker je Avstro-iOglrska skozi desetletja tlačila srbski narod ter mu končno ugrabila dve deželi. Kakor hitro je Nemčija zarožljala s sablljo, pripogiba vsa Evropa glavo ter prosi Biilovva, naj bo bolj ljubeznjiv. -Srbi se med tem ne boje tega rožljanja s sabljo; ča- . kali bodo še nekaj časa na konec komedije, ki jo igra Evropa, a potem bo sledila žaloigra, v kateri pogineta Crnogora in Srbija, ali pa Avstro-Ogrska. Jasno je, da Evropa — tako nadaljuje belgrajski list — ne pozna Avstrije, ki se ne more zanašati na svojo armado. Kakor hitro izbruhne vojna, nastanejo avstro-ogr. j ski notranji nemiri, na kar bo treba večjih čet. Od- ! bor za narodno obrambo ima v rokah mnogo niti in go- ] tovih obljub iz Avstro-Ogrske. Ako Rusija, Francija in Anglija nimajo pogiur|a, da bi pomagale Srbiji, naj že vsaj ne ovirajo. Svet bo iznenaden radi uso-de Avstrije. i Vojne priprave v Srbiji. Iz Belgrada poročajo: Vse vojaške komisije iz dajajo navodila za slučaj vojske. Vojni minister general Živkovič prejema vsak dan točne raporte. Na- , sproti miroljubnim izjavam v inozemstvu stoji v Bel- \ gradu vse na vojni nogi in vse je pripravljeno, da se \ Belgrad izprazni. Listi ne priobčujejo, več nikakih ■ vojaških vesti. V krogih skupštinovskih poslancev iz- I javljajo, da za Srbijo ni več nikakega izhoda nazaj, 1 ker vsaka vlada, ki bi popustila, bi takoj padla in I Bi nastala revolucija v 'deželi.- Za Srbijo ni drugega izhoda nogo vojna. Kralj Peter poveljnik vojne. Belgrad, 20. marca. Vrhovno poveljstvo vojske, ki jo Srbija v slučaju vojne proti Avjstro-Ogrski postavi na bojno polje, prevzame baje sam kralj Peter. Načelnik generalnega 'štaba bo general Putnik. Vagon dinamita za Srbijo zaplenjen. Na železniški postaji v Barcu (južna Ogrska) je opazil neki železniški uradnik, da se v vagonu, ki je dospel iz Lilile, a je ,bil naslovljen na nekega trgovca v Belgradu z oznako: cement, nahaja dina-mit. Takoj je obvestil o tem načelnika postaje, ki je dal vagon postaviti na mrtvo progo in je takoj obvestil oblastnijo. Prišla je na lice mesta komisija, pregledala vagon s cementom. Vagon je bil poln sodče-kov, dinamita in pušk. Vagon so odvedli v Osjek, di-namit so zaplenili in do daljne odredbe skupno s puškami spravili v smodnišnico osješke posadke preko Drave. Vojna je tn! Srbski odbor za narodno obrambo je razposlal na svoje podružnice v -notranjosti to-le spomenico: „Vojna je tu! Kralj in prestolonaslednik} sta prepričana, da se spor z Avstro-Ogrsko da rešiti edino z orožjem* Crnajgora je pripravljena, da se dvigne proti Avstro-0grški. Samo narod ima odločevati o svoji usodi, ne pa posamni politiki. 44.000 prostovoljcev je nam na razpolago, od teh jih je že 6000 odkorakalo na bosansko mejo. — Za poveljnika prostovoljcev je bil izvoljen polkovnik Miškovič, ki ga je v tem| dostojanstvu potrdil tudi vojni minister. Druga bitka pri Novem sadu. Belgrad, 20. marca. Vojni minister general Živkovič se je baje izrazil, da se bo prva bitka med Av-stroiOgrsko in Srbijo bila pred Belgradom, druga pa pri Novem sadu. politični ogled. — Državni zbor je v petek, dne 19. t. m. sprejel v drugem in tretjem branjir z 289 proti 103 glasom postavo o voijaškili novincih. Isti dan zvečer se je začel posvetovati o postavi glede podržavljenja zasebnih železnic. V pondeljek 22. t. m. se je sprejela tudi ta postava in sicer soglasno. Dr. Korošec, Pogačnik in tovariši so vložili predlog za dveletno vojaško službo, dr. "Susteršič in tovariši pa za ustanovitev jugoslovanskega vseučilišča v Ljubljani. V sredo so šli državni poslanci na velikonočne počitnice. Kal» fMUm MgMsife. Dne 18. marca: Predsednik državnega zbora dr. Pattai je bil danes v daljši avdijenci pri cesarju, ki je izrekel zadovoljstvo nad zborničnim delom. — Bolgarska vlada je prosila rusko vlado, naj bi ista predlagala, da bi ostale, velevlasti priznale Bolgarijo za kraljevino. — Štrajk francoskih poštnih in brzojavnih uradnikov postaja vedno večji. Listi poročajo, da je 4000 brzojavnih žic prerezanih. Dne 1 9. marca: "V Mechelnu se bo vršil od 23. do 26. sept. t. 1. prvi shod belgijskih katoličanov^ bavil se bo z napredkom in bodočnostjo katoliških društev in ustanov. -- Romanska zveza. Danes dopoldne so imeli italijanski in romunski poslanci skupno sejo, v kateri so sklenili, da se združijo v skupen klub pod imenom Romanske zveze. — V Plz-nu na Češkem so se minole dni pričele obširne preiskave proti vsem onim osebam, ki so se leta 1907 udeležile protivojaškega shoda v Pragi, kakor tudi proti onim, ki so se udeležili enakega zaupnega shoda na Dunaju. Dne 2 0. marca: Ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle se je peljal danes na Dunaj, kjer ga bo jutri cesar vsprejel ,v posebni avdijenci., Ruski ministrski svet se je včeraj posvetoval, ali se naj za časa avstro-srbske vojske duma razpusti. — V Petrogradu je umrl danes zjutraj grški poslanik v Petrogradu grof Argyropulos. — Češki narodni so-cialci in socialdemokrati so sklicali za jutri v Prago več shodov, na katerih so nameravali zavzeti stališče proti vojski. Policija je vse shode prepovedala. Dne 21. marca: (Železniški minister se je razgovarjal z dalmatinskimi poslanci o nameravanih dalmatinskih' železniških progah. Izjavil je, da dobi Dalmacija izpopolnjeno železniško omrežje, i— Iz Teheran n -očajo, da sta morala perzijski šah in vojni žati v notranjost šlahove palače. Uprla se lesna straža, ker ni dobila plače. — Patu. ; popolnoma odrezan od sveta.. Skoro vsi 'ojaivni uradniki štrajkajo, Preti tudi . .. irjev. Razne novice. Podpora po suši. Poslanci S. K. Z. so pač ob letošnji suši storili vse, da so dobili kolikor mogoče veliko podporo za svoje volilce. Za Štajersko je dalo ministrstvo podpor vsega skupaj 840.000 K, koji denar je vsled prizadevanja Robiča, dr, Korošca in Pujšenjaka v osrednjem odboru v Gradcu prišel večinoma na Spodnje-Stajersko. Dežela je dala podpore samo 50.000 kron; seveda, ker za Slovenca nikdar nima veliko denarja. Posamezna okrajna glavarstva so 'dobila podpore in sicer vagonov: Celje ,59 sena, 95 slame; Konjice 21 sena, 32 sl.ame; Ljutomer 43 sena, 74 slame; Maribor |48 sena, 96 slame; 'Mozirje 17 sena, 30 slame; Slovenjgradec 28 sena, 57 slame; Ptuj 70 sena, 172 slame; Brežice 29 sena, 19 slame. V teh številkah je vračunjena tudi najnovejša podpora, katero so. poslanci naše kmečke stranke pridobili za Sp. Stajer. In sicer dobi vagonov: Celje 4 sena, 5 slame; Konjice 1 sena, £> slame; Ljutomer 2 sena, S slame; Maribor 2 seha, 8 slame; Mozirje 2 sena, 8 slame; Radgona 5 sena, 8 slame; Slovenjgradec 6 sena, 13 slame. Ponekod se je izražala želja, da bi se dajala kmetom tudi podpora v semenih. Poizvedbe pa, kate-!re so vodila okrajna glavarstva, so pokazale, da ljudje želijo bolj podpore v krmi, kakor v semenih, nadalje so bile prijave za semena tako maloštevilna, da je država opustila podpore v semenih! Z ozirom na resolucijo, ki sta jo stavila dr. ¡Benkovič in dr. Korošec ter na nujni predlog Roš-karja in Pišeka, pričelo je tudi notranje ministrstvo poizvedbe zaradi bede, koji bi se naj odpomoglo z lodpisom davka, razdeljevanjem živil, oziroma denarja itd. Poizvedbe vodijo okrajna glavarstva jako počasi. Posebno se nam Čudno zdi, da se okrajno glavarstvo Brežice ne gane, Čeravno se je v hribovitih krajih kozjanskega in sevniškega okraja najprej pojavila taka beda. Dosedaj so javila v tej zadevi v svojih okrajih podporo celjsko, ljutomersko in slovenjgraško glavarstvo. Javljamo to našim Čitateljem, ¡da ne bodo niti najmanjše krivde zvračali na naše poslance, ki so v tem oziru pač popolnoma storili ^vojo 'dolžnost. * * * Notarski izpit je napravil notarski kandidat g. Luka Požun v Celju. Imenovanje. Vinarski pristav Jos. Zabavnik v Gradca je imenovan za vinarskega nadzornika na Primorskem. * Pozor! Glede varnosti hranilnih vlog opozarjamo vlagatelje slovenskih hranilnic, da so hranilne vloge popolnoma varne, če tudi pride do vojske. Nekateri ljudje namreč strašijo vlagatelje, da v slučaju vojske zgubijo svoj denar, ki ga imajo naloženega v hranilnicah. Po pravilih nima do liranilničnega, denarja nihče drugi pravico, kakor samo vlagatelji, torej le tisti,, ki se s hranilno knjižico izkažejo. * Kdo še ne ve ? da so vžigalice „V korist obmejnim ivencem najboljše? V kra'vem času so se udomačile in vsak seže le po teh. Zahtevaj jih v vsaki trgovini. * Splošno se opaža, da je zelo malo pisem, ki bi ne bile kolekovane s kolkom „V korist obmejnim bratom", i Tako je prav. Vsako pismo, ki roma iz naših rok, kole-knjmo z obmejnim kolkom in tako pokažimo, da imamo v resnici smisel z narodno obrambno delo. * GO letnico bitke pri Novari je praznoval v torek, dne 23. t, m. 47. pešpolk. Ob tej priliki se je služila v cerkvi sv, Alojzija v Mariboru sv. maša, pred katero je g, vojaški kurat Rant primerna nagovoril vojake.. Po maši so vojaki defilirali pred navzočim generalom. * Slovenska kmeSka zveza. Odbor S K. Z. je v svoji zadnji seji sklenil, da se odbornik Jakob Zemljič zaradi njegove politične nezanesljivosti in nezvestobe, izključi. Ker je bilo tudi mesto odbornika po vrlem in poštenem rajnem g Karolu Robarju izpraznjeno, vzela sta se izmed namestnikov v odbor gg. Fran Rudolf v Konjicah in Martin Cerjak v Rajhenburgu. * Deželnozborske volitve. Danes dne 24. t. m. se vrši v Mariboru zaupni shod „Slov. kmečke zveze", na katerem bodo zaupniki zavzeli v imenu stranke svoje stališče nasproti kompromisu. V četrtek se vrši zborovanje mladeničev. „Straža" ki izida v petek, bo naznanila, kaj se je sklenilo glede kompromisa. * Vplačevanje neposrednih davkov. Tekom II. četrtletja 1909 postanejo neposredni davki na Štajerskem potekli oziroma plačni v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski davek ter 5-odstotni davek od najemnice onih poslopij, ki so prosta hišno-najemniaskega davka in sicer: 4. mesečni obrok dne 30. aprila 1909, 5. mesečni obrok dne 31. naja 1909, 6. mesečni obrok dne 30. junija 1909. II. Občna pridobnina in pridobnina podjetb, podvrženih javnamu dajanju računov: II. četrtletni obrok dae 1. aprila 1909. III. Rentnina in osebna dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitka po osebah oziroma blagajnicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke in sicer I. poluletni obrok dne 1. junija 1909. Odlikovanje po Kmetijski družbi. Med mnogimi Nemci je odlikovala Kmetijska družba tudi nekaj Slovencev. Srebrno kolajno je priznala g. dr. Ivan Geršaku, notarju v Ormožu in g. Clariciju, oskrbniku v Konjicah. Bronasto kolajno je dobil g. Franc Praprotnik, nadučitelj v Mozirju in g. Debelak, posestnik in župan v Smohoru pri Slatini, Družba sv. Mohorja v Celovcu bo prihodnje leto 1910. zopet izdala eden ali celo idva snopiča Zgodb sv. pisma, Prvi snopič je prišel ž,e precl 15 leti na svetlo; od tačas se je zgodilo precej sprememb med udi naše družbe. Mnogo jih je pomrlo ali izstopilo. Vsako leto pa se vpiše po več tisoč novih udov. Koliko Mohorjanoiv je še, ki imfojo vse doslej tiskane snopiče Zgodb sv, pisma? In vendar naj bi se nahajala ta knjiga vseh knjig v vsaki slovenski hiši; in družba hoče pomagati svojim udom, da si nabavijo tiste snopiče, ki jih nimajo; zato ponuja iz svoje zaloge snopiče Zgodb sv. pisma za- polovi/co cene, namreč za 50 vinarjev (in 40 vinarjev za odpravnino) za vsak snopič r— dokler jih je še kaj. Kdor jih naroči, mu jih pošljemo lahko zdaj ali pa jih prejme v jeseni z letošnjimi knjigami vred. Zopetna izdaja dvekro,tiskih ¡srebrnih novc^y. Radi opustitve izdaje dvekronskih novcev (goldinarjev) je v prometu primanjkalo kron in novcev po pet kron, vsled česar je avstro-ogrsika banka izdala ukaz, da se zopet izdajajo in sprejemajo „goldinarji". Tudi je obvestilo finančno ministrstvo vse podrejene trrade, da se sprejmejo goldinarji zopet v javen promet. Železnica Polzela—Kamnik, Dr. Korošec in dr. Krek sta v zvezi z ostalimi poslanci „Slov. kluba" dznova vložila predlog v državnem zboru, naj vlada predloži zakonski načrt za podaljšanje kamniške železnice do Polzele. Obrambni odseki. Na letošnjih socialnih kurzih, katere je priredila naša delavna S. K. S, Z., se je priporočalo nepolitičnim organizacijam, naj ustanavljajo pod svojim okriljem tudi obrambne odseke, ki imajo nalogo, poučevati jdruštvenike o velikem pomenu narodno- obrambnega dela in zbirati doneske. Uverjeni smo, da bo ta misel našla med našo idealno mladino mnogo odmera, n^arodno-ob r a mb n o delo pa se za dober korak pomaknilo naprej. * Zgoden tresli. „Gorica" poroča: Na VojšČici na Primorskem je v nedeljo zjutraj (14. t. m.) treščilo. Bil je strašanski p(ok. Stpr možak je rekel, da se kaj takega ne spominja. Poslojpja so se gibala. Treščilo je v zvonik. Odneslo je strelovod in razbilo strelovodna železa. Nato se je strela razbila na vse strani te(r švigala okoli cerkve in okoli zraven stoječega farovža,- Udrla je v cerkev z veliko odprtijo, razsula več Šip; ter poškjodovala žlebe. Od tam Šla je v farovž, odbila kos strehe, presekala žlebe ter po žlebih vdarila je k vodnjaku. Tu je na kosce raznesla vreteno ter razbila in odvrgla stopnjice, močne kajune. Zrjaven tega( rušila je tu in tam stene in razsula šipe. V notranjost poslopja — hvala Bogu1! — ni vdrla. !To je ¡biilo strašno jutroj, grozen strah. In to prve dni marca! Cerkev in farovž sta zavarovana. * Ceškoslovenska vzajemnost. „Češko dež. pomožno društvo za jetične bolnike" namerava zgraditi iT. Češki sanatorij za pomilovanja vredne jetične bolnike in ,v imenu češkoslovenske vzajemnosti društvo apelira na vse zavedne Slovence, da s tem izkažejo svojo slovansko ljubezen do bratskega Češkega naroda, Tako bodo naročali in kupovali srečke po 1 K. — Glavni dobitek je 40.000 K, ostali dobitki so v vred, nosti 60.000 K. — Jzid srečkanja, ki se bo vršilo dno 2. grudna 1909., se v Časnikih pravočasno naznani. Narodne trafikante, trgovce in gostilničarje, ki bi prt dobrem zaslužku hoteli prevzeti razpečevanje naših srečk, uljudno prosimo, naj nam naznanijo svoj naslov. — Jubilejna loterija, Praga I., Ferdinandova nI. št. 339. Mariborski okrtj. m Sv. Ilj v Slov. goricah. Na Jožefovo se je pri nas ustanovila mladeniška zve?a. Upamo, da bo postala tedna verska in narodna straža šentiljska in je ne bo omamil noben nasprotni piš. Živela! m Sv. Ilj v Slov. goricah. Nedeljo 21. marca je imela naša kmetijska podružnica občni zbor. O starostnem zavarovanju je vrlo dobro in stvarno govoril glavni tajnik g. Ju v an iz Gradca. Izvolil se je stari odbor. Obžalovanja vredno je, da se naši slovenski kmetje tako malo brigajo za tako važno zadevo. m Sv. Ilj V Slov, goricah. Pri občinskih volitvah v občini Dobrenje, ki se razteza v našo in kungoško župnijo, so Slovenci zmagali dne 18. marca v vseh treh razredih. Živeli Lranitelji meje! m Sv. Ilj. Hčerkica „Dekliške Zveze" pri nas v narodnem delovanju marljivo napreduje. Edini namen naš je da se zavzemamo za najdražje svetinje: sveto vero očetov in mili jezik naših mater. Nikakega počitka, nikakega oddiha si ne smemo privoščiti ; zakaj ljuti sovražnik vedno preži, kako bi nam zadal udarec. A ne bo nas poteptal, sovrag neizprosen. — Me bodemo stale hrabro in napredovanje naše bo nasilno! — In kar nas je še bolj navdušilo, so duhovite besede in opomini nekdanjenega ustanovitelja „Zveze" preč. g. Rauterja, ki so še obenem tudi poslali 5 K, za kar jim vse hranimo hvaležna srca in kličemo prisrčni : Bog plati ! Boj je na meji res nevaren, a zmagali bomo. Saj z nami je Bog, z nami je Marija! Slavka. m Sv. Marjeta ob Pesnici. jV. spomin blagi ženi. Po dolgi in ostri zimi zavele so slednjič; milejše sapice; solnčni žarki dan za dnevom ¡močneje prodirajo skozi sneženo in ledeno odejo, pod katero je .vsa narava počivala v dolgem zimskem spanju, ho-teč jo prebuditi k novemu življenju. Drobne ptičke se vračajo iz svojih pozimskih bivališč ter z ljubkim žvrgolenjem pozdravljajo zlato jutranje solnce, po katerega! žarkih j,e z lahnimi krili priplula ziaželjena iVesna! Toda v to ubrano harmonijo spomlad pozdravljajoče narave vmešavajo se pretresljivi glasovi zvonov, ki otožno pevajo smrtne žalostinke.. Solnčni žarki prodirajo skozi akno t'en obsev|aijo posled-njič mrzlo in bledo obličje žene na mrtvaškem odru, »b katerem žaluje bridko skušani mož ter joka troje nedolžnih otročičev, ki z milimi glaski kličejo ljubo mamico ; toda jona jih več ne sliši, ugasnil je žar nje milih oči, ona spi — nevzdramno spanje, i— Ta žena bila, je Jožefa Pavalec, posestnica v Močni, ki je po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti, na dan svojega godu zatisnila svoje oči k večnemu počitku. !Ne bom na dolgo opisoval njenega Življenja; zada-Stuje popolnoma, ako rečem, daj je bila res dobra Sena. To je pričal tudi njen pogreb v nedeljo, dne 21. sušca. Le malokateri priprosti kmečki ženi je še bilo dano, da bi ji ljudje ob smrti v tako ogromnem številu skazali zadnjo čast, kakor rajni naši sosedi. Na domu in ob grobu zapeli so ji pevci nekaj ganljivih pesmic y slovo. C,, g,, župnik počastili so rajno s 1 Son, ključavničarski moistPr in hiSni posestnik v Slov. Bi^rici. m Cigonca pri Slov. Bistrici. Umrl je 20. t. m. fVfan Flis. Bil ie krščanski in naroden mož. Naj v miru počiva. m ."iJ-uu m Slov. Bistrica. V nedeljo dne 28. marca ob 3. uri popoldne se »rii v nobi bralnega dmStva. pri Petru VovaVu občni «bor mladeniSke ¡rreze in ob enem tudi 'zobraževglDp^a društva. Mladeniči, mržje. dekleta in žene. pridite v obilnem število. m Laporje. K. «1. iznhrsževslno drušfvo~priredi v nedeljo dne i 28. sušca po »ečerniMih poučno 7.borov»nje. Predaval bo f?nnp Vinko j Ste'ner. posestojk v G«r>i pri Petrovi» b o živinnreii, z'»sti n ravD»njn i z mlado živino. Sprejemal bo tudi naročila na brezplačna nmetn» ?no-! jila za poskus. Gospodarji in gospodinje, mladeniči in dekleta, udele-i žite se v velikem Številu tega gospodarskega zborovanja. ptujski okraj. p Pluj. Našim cenj. prijateljem in znancem naznanjamo, da je „Slov. Gosp." pri trgovcu g. J. N. Peteršič na razpolago, kjer sa tedenske številke dobivajo vsak petek zjutraj. j p Ivanjkovci pri Svetinjah. G. Leopold Pettovar, poisestnik v Ivanjkovcih, je povodom 60 letnega vladanja Njih Veličanstva cesarja Franca Jožefa I., podaril občini Mihalovci, za nabavo orodja proti jKiža-ru, hranilno knjižico v vrednosti po 130 kron, za kateri blagodušni dar izreka ojbčinsko predstojništvo darilcu s tem najsrčnejo zahvalo, Bog nam ga ohrani Še mnogo let! — Ivan Pučko, župan. p Občina Majšperg se je izrekla dne 14. t. m. v svoji seji za stare šolske počitnice ter isti dan tudi odposlala \ prošnjo na vis. dež. šolski svet v Gradcu. Gg. deželne po-| slance pa prosimo tem potom, da nas podpirajo. Druge ob-! čine storite enako! p Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Naša mladeniška zveza je priredila zadnjo nedeljo zopet po daljšem pre-stavku podučen shod. Zastopnik Z. S. M. je govoril o zgodovini Slovencev. Za njim sa je k besedi oglasilo tudi več domačih Članov. Shod je zopet pokazal, da „Zveza" svojo nalogo dobro umeva in ji želimo mnogo delavcev. p Št. Janž na Dr. p. Sneg se nam je po večini stalil na naših poljih in travnikih. S strahom smo pričakovali, kaj bo z ozimino. Pa, hvala Bogu, dozdaj še ni nevarnosti. Delo se je naenkrat odprlo, da ne vemo skoraj, česa bi se poprej lotili. Stelje ni, drv ni, pa tudi krme že primanjkuje mnogim. Da bi pač ostalo toplo vreme, bi vsaj kmalu lahko pasli, če pa pogledamo po sadnem drevju, zapazimo vse polno goseničnih zaleg, ki jih bo treba brž ko brž odstraniti in sežgati, predno se škodljiva golazen razleze. To bo pač hvaležno delo za šolarje pa tudi šoli odrasle fante; to lahko obirajo ob vsakem prostem času. — Do tretjega gre rado. V jeseni smo pokopali, kakor ste poročali, Kac-ovo hčerko Bertico iz Loke. Kmalu potem ste sporočili nesrečno smrt očetovo. Dne 20. t. m. je pa bil pogreb komaj devet mesecev stare Zofke iz ravno iste hiše. — Na Jožefovo pa smo izročili materi zemlji telesne ostanke blagega moža, Matija Greif iz Trnič, ki je dolgo časa, pa z vso vdanostjo v božjo sv. voljo in tako mirno tudi v Gospodu zaspal. Bog mu daj večni mir! p Otrpnenje tilnika. Bop nas varuj nalezljivih boleznij ! Dne 19. t. m., torej na Jožefovo je bil previden s sv. zakramenti za umirajoče 17 letni mladenič Miha Radolič iz Prepolj (Št. Janž na Dr. p.), ki je zbolel na otrpnenju tilnika. Vsi želimo, da ohrani dobrim krušnim starišem, obitelji Zunkovič, ljubi Bog dragoceno življenje rejenčevo! p Dravsko polje. Te dni je c. ki. davkarija v Ptuju poslala pota z opominskimi listi. Ta je imel tudi na razpolago poštne položnice, toda, čujte — samonemške! Okoliš, za kateri je davkarija, je po 95% slovenski, in mi naj sprejemamo samonemške tiskovine. Ah je denar od Slovencev manj vreden, kot od Nemcev?! Saj je cesarski! Pričakujemo, da bo g. davkar odpravil ta nedostatek, ki kaže zaničevanje slovenskega življa! p Št. Janž na Dr. p. Regulacija Drave tukaj pod Staršami dobro napreduje. — Bil je lansko leto pri nas shod in prišli so — kaj mislite, kdo ? — sam gosp. dvomi svetnik in poslanec Ploj! Kmetje smo mu pokazali, kakšna krivica se nam godi, ker se dela proti našim koristim. G. dvomi svetnik je zagotovil svojo pomoč. In kaj se je zgodilo? Dela se po načrtu, kakor poprej, brez ozira na kmeta in brez ozira na — Pioja. — p Sv. TomaŽ pri Ormoža. Že dolgo zaželjena slovenska mladeniška zveza se je vendar ustanovila dne 7. svečana. Za tekoče leto 1909 so bili v odbor enoglasno izvoljeni sledeči mladeniči: Munda Tomaž, predsednik, Meško Filip, podpredsednik, Pučko Martin, tajnik, Majcen Ivan, namestnik, Škrlec Tomaž, blagajnik, Rajh Franc, namestnik, č. g. kaplan Močnik Franc, knjižničar, Majcen Feliks, namestnik. Zveza je v tem kratkem času že lepo napredovala, prireja poučna predavanja in tudi v knjižnici ima že precqj dobrih in poučnih knjig ter časnikov. To, da zveza tako lepo napreduje, pa nekaterim nikakor ni po godu. Že predno se je ustanovila, so ji prerokovali smrt, sedaj pa, ko vidijo kako dobro napreduje, se kar penijo od jeze. Toda naši vrh mladeniči se za to ne brigajo; čim večje bo nasprotstvo, tem boy se hočemo bojevati zoper naše narodne in gospodarske sovražnike. LJufomtrsU okraj. 1 Ljutomer. Vsakdo se še spominja ljntih napadov na našega poslanca Raškarja, katere smo od časa do časa čitali v novoliberalnem „Nar. Listu" in staro liberalnem „Slov. Štajercu". Splošno znano je bilo v našem okraju, da izvirajo ti napadi od tam, kjer izvira radinska slatina in kjer ima uskok Zemljič svoj šotor. Podporna akcija zaradi suše je sedaj dovršena in ako pogledamo številke, v katerih se izraža podpora za različne kraje, potem se moramo čuditi drznosti teh napadov. Naš okraj je razmeroma dobil največjo podporo in sicer vsega skupaj 43 vagonov sena in 74 vagonov slame. Pisava proti Roškarju je bila torej le celo neutemeljena hujskarija. 1 Rinčetovsi graba pri, Ljutomeru. Srali smo poročilo iz Mekatnjaka. Smejali smo se lz vsega srca. Ste res pametni, Viktor, da Čuvlate svojo kožo!, — Lep evangelij je učil vaš oproda! ? Kam pride posestnik, ako več plača, kakor sam ima? .— Znabiti bodete to v kratkem sami izkusili?! — No, pa gosp. j Viktor so včasah muhasti! Se pač vtidi, da se niso 1 zastonj na visokih šolah mlinarije učili! Ce bodo de-lavici imeli več plačila, vjsaj ne bodo vreče z moko pri miru stalle! Bo vsaj malo več „kšefta"! Gospod Viktor, ako res vidite siromaštvo med nami, poskusite deliti moko, pa ne samo tistim, ki za vas agi-tirajo, ampak .vsem, ki so res potrebni! Presneto smo se vam smejali, ko je leta 1908. koncem maja ta in oni prejel precejšen nadavek k svojemu kupilu. Volili smo pa vendarle po svojem, po klerikalnem! — Ali nas imate res za tako bedaste, da ne vemo, kaj bo klerikalci, kaj liberalci, kaj rdečkarji?! Škoda, da svojega evangelija ne trosite kje po Višnje-gori, kjer so kozla po njegovi senci nabili, ker jim je ušel v zelnik! — Med nami se pač dosti dobre in slabe inteligence obrne, in ti nas učijo! ? — Da vi ne marate klerikalcev, nam je lahko umljivo; da so vam zlasti naši gospodje trn v peti, pač vemo vsi zakaj! — Pa delate jim krivico! Ko bi bili mj&lo bolj bojeviti, bi vas in vaše brate razkrinkali svetu, kako vzorno lepo ste se poženili! ? — Ali ste še Slovenci!? Pa vse bi še prenesli, ne bi se zmenili za vaše osebne zadeve, toda da se pohujšuje naša mladina, tega ne moremo več mirno prenašati! Mladini se zavijajo zemlje v tisti umaizani list „Najprej". In da naša mladež bere tiste umazane članke» ki žalijo čut in nravnost, to nam je pa preveč! Rdečica me je polila, ko mi neka deklica ponudi to berilo! Kam pridemo?! — Ptujski oče Ornik so prepovedali zavijati jestvine v tiskan papir, ker se lahko zastrupijo ljudje! Pri nas pa se jestvine zavijajo v dvojni striip! — Gospod Viktor, zdaj pa le začnite deliti melo, in verjeli vam bomo: vse naj je vseh! Ha-ha-ha! Narobesvet! 1 Terbegovci. Bližajo se občinske volitve. Občina Terbegovska je ena onih redkih občin, v kateri so tri stranke. Stranka gotovih ljudi, ki jim je samo osebnost, nikakor ne narodnost mar, bo najbrže kriva, da pridejo na krmilo oni ljudje, ki so zakrivili slovenskemu kraju mnogo gorja. Znani Vučina, ki mu je najljubše vse drugo, samo narodnost in cerkev ne, agitira že z vsemi mogočimi sredstvi. Kot „umirovljen predstojnik", kakor se je nekoč sam podpisal, ne more preboleti, da je bil vržen raz županskega stolca. On sicer prav dobro ve, da mu občina ničesar več ne zaupa, ker je kot župan gospodaril zelo slabo. Ampak on in njegovi ljudje žele, da bi postil župan Muhič, ki je znan po volitvah v gornjeradgonski okraj 1903, ko je. ravno njegov glas bil odločilen in ga je da! za Bračka. Če pridejo ti ljudje v odbor, bo krivda one stranke, ki se kaže med poštenimi možmi narodne, med štajereijsnci štajercijance itd., kakor nož, brušeu na obeh krajih. In tedaj je naznanimo s polnimi imeni slovenski javnosti. Narodnim možem pa kličemo, naj ne drže križem rok, naj delajo, delajo, delajo . . . MiUa zamuda, mala malomarnost in kako velika škoda bi lahko nastala iz tega. Na dan volitve vsi na volišče, složno in združno! 1 Slaptinci pri Sv. Jurju ob Sčavnici. Tukajšnje občinske volitve, ki so se vršile 27. septembra m. 1., so bile sedaj, ker se je taklrat vlpži'1 priziv, potrjene. Zato se je dne 7. t. m. sešel skupaj novoizvoljeni odbor, ki se je sestavil tako-le: Za župana je izvoljen Jože! Kupljen, ppsestnik v Žihlavi. Za svetovalce pa Jožel Gomzi, Jožef Paldauf in Anton Križan. Dja so tukajšnje volitve za našo stranko v 3. razredu tako neugodno izpadle, si je najbolj prizadeval trgovec Lasbacher iz Selišč. SfovftuttralU okrni» s Slovenjgradec. Na prizadevanje dr. Koroica in Pišeka dobi še naš okraj 6 vagonov cena in 13 vagonov slame. Sporočamo to ljudem, ker še poslanec Jtžovnik ne ve za to podporo, sicer bi že davno razglasil, da jo je cn pridobil. Št. Janž pri Sp. Dravogradu. Na tukajšnjem shodu Narodne stranke je Iv. Verdnik p. d. Poder-žan baje navduševal za narodno delo. Prav je! Pa pokažite najprej sami narodnost: Uradujte izključno slovenski, pošiljajte otroke v slovensko šolo, skrbite za slovenski napis pri c. kr. poštnem poslopju itd. Bahati pa se znate! Št. Janž pri Sp. Dravogradu. Urednik Veko-slav Špindler je tukaj na shodu Narodne stranKe govoril o nekih zaslugah g. posl. Ježovnika. Prav je imel Jug, ko je rekel, da tukaj ne poznamo nobenih Ježovnikovih dobrot. To je bil menda edini kmet na shodu, ki si je upal Vam povedati resnico. Gotovo bene Jug Časnik, ki je boljše podučen o delovanju državnih poslancev, kakor to stori Narodni List. Edina zasluga Ježovnikova je, da mirno sedi v državnem zboru in kima ter za to pobira vsaki dan 20 kron. Saj vemo, da imamo nezmožnega poslanca, in tega nam je vsilila Narodna stranka. Konjiški okraj. k Prihova. Blizu 200 moških je dne 19. t. m. pop. poslušalo g. pot. uč telja Goričana. Predaval je o kmetijstvo. o sadjarstvu in o novih nasadih Nato so šli udeleženci v župnijski vinograd, kjer je g. Goričan s škarjami v rokah učil, kako se mora rezati in zakaj se mora tako rezati in ne drugače Tudi rigolanje si je ogledal in je naročil. da mora priti živa zemlja vsaj 30 cm globoko, ne pa na dno. Nazadnje so se dogovorili, da napravijo dne 19. aprila poučni izlet v Novo cerkev na njegovo posestvo. Povabljeni so vsi ukaželjni, tudi Vi g. urednik. k Prihova. Radi bi ustanovili mladeniiko zvezo, a žal ni prostora, da bi se moffli gibati Upanje pa je, da v kratkem pozidamo društveni dom! Cdjstd okrail. c Slivnica pri Celju. Ne vem, kako more biti človek tako smešen, kakor je naš dopisnik „Narod-| nega Lista". V začetku dopisa dolži gospoda Dvor-I šaka samohv,ale v „SI. Gospodarju", v sredi se pa \ sam pohvali: „Mi napredni fantje .... iščemo iz-| obrazbo tam, kjer vemo, da jo najdemo." No, nas ne I mika poizvedovati, kako se izobražujete, kajti hdobro \ delo se samo hvalikakor nam pravite v „Narodnem I Listu". (Cemu pa ga hvalite po časnikih?) O vaši iz-| obra.zbi in omiki jc itak cela fara polna hvale; to i spričuje ta-le pogovor, ki sem ga slučajno slišal: „Pa bi ga vendar enkrat prijeli in vrgli iz cerkve. Rog-ljev mu še manjka!" Za sedaj ime zamolcim, povem samo toliko, da tisti nemirneži in rogovileži pod ko-rom in na koru niso naši fantje, kakor trdi ^Narodni List", ampak tisti, ki so prinesli svojo omiko sem iz Ptuja. Le tako naprej, pa bo kmalu v,sa Slivnica za vami! Se vemo več slučajev, kjer ste pokazali svojo omifko in govorniški talent. — Se še vidimo!! c Sav. dolina. Zelo hudo zimo smo imeli letos. Sedaj pa je vendar prišel čas spomladi, katera je vz-| budila nekoliko upanja našemu ubogemu kmetu, kateri se je nahajal že skoro v obupnem položaju. — Lansko jesen je sneg zapadel zelo zgodaj, tako, da marsikateri ni mogel dobiti dovolj drv in stelje. Vr-hutega pa je lansko poletje vlaidala huda suša, katera je skoraj uničila polovico pridelkov. Hmelj pa je -imel zelo nizko ceno. Sedaj je — Čujte in strmite — po 20 vin. do 30 vinarjev. To je velikanski razloček med 30 v in S kronami. Kaj ne? Sedaj bi naj prišel kak liberalen agitator zopet agitirat, kakor pred 2 leti, ko so obetali 5 K za 1 kg hmelja. Gotovo bi imel slabe Čase! Kelo zanimivo je opazovati nasledke te sramotne hmeljeve cene. Zdaj pa zdaj se zamaja kakšna liberalna trdnjava ter se z velikanskim truščem zruši na tla. Hmeljevi baroni, kateri so se poprej vozarili okrog v kočiji za kratek čas, se sedaj vozijo samo Še s „štifletncugom", kateri jim baje bolj ugaja, kakor kočija.. So pač naprednja-ki, ki so prej visoko letali, a sedaj zelo nizko sedli. Žalostne nasledke pa občuti najbolj naš ubogi kmet. Denarja ni, živeža pa že nekaterim primanjkuje, hmelj pa se ne da uživati, čeravno ga še imajo mnogi kmetje. Zganite se vendar, g. Roblek, pomagajte ubogemu kmetu, kakor ste obljubovali. Ako bddete sedaj kmete pustili na cedilu, vam ne bodo pomagali drugokrat priti na Dunaj. c Mozirje. Vslei korakov ol sirani poslancev S. K. Z. dobi naš okraj še dva vagona sena in pet vagonov slame, kot podporo za sušo. Hvala vrlemu poslancu Pišeku in dr. Korošcu za njih trad. c Galicija. Ker vem, gospod urednik, da Vas radovednost vedno sili izvedeti, kako ljudstvo kje napreduje, sem poiskal svoje zarjavelo pero, da Vam pišem, kako se kaj mi tukaj v naši Galiciji gibljemo. Zimo smo imeli res hudo. Pa to nas ni motilo, da bi ne bili zahajali v sobo izobraževalnega društva, katero letos jako vrlo napreduje. Ima lepo knjižnico, za katero so tudi vlč. g. župnik darovali več knjig. Društvo ima naročenih več samo krščanskih listov, po več iztisov „Slovenca", 2 izt. „Straže' in „SI. Gospodarja" pa velč. g. kaplan dajejo v društvo. Večkrat pa tudi kaki kronci odpovedo stanovanje v svojem žepu in ji mora društveni blagajnik preskrbeti v blagajni društva stanovanje. Bog povrni! Tako smo z berilom precej preskrbljeni. Ce pa Še vsi | tisti, ki pravijo, da duhovnik ne stori nič za ljudsko izobrazbo, dajo vsak po eno krono za društvo, bode j pa naše društvo eno najbogatejših. Pa ne samo bere-I jo naši fantje, tudi predavanje imamo skoraj vsako nedeljo. Imamo fante, ki znajo povedati. Le tako naprej! Vojska je zmiraj na svetu in kdor ne zna sukati uma svitli meč, je pa „preČ". Le izobražujmo se, da ne bo mogel nikdo reči, da smo Galičani „turna-sti", kakor je rekla neka ženska, katero bi bil zaradi njene neznatnosti popolnoma prezrl, da se nisem ob to debelo psovko spodtaknil. Pa pustimo to, kar kdo zna, pa zna; mi pa gremo naprej in se izobražujemo. Tako, gospod urednik, sem povedal že marsikaj, ne smem pa še pozabiti, da nas je tožila rajna „Domovina" za naročnino. Prvotne pobotnice so se založile. Zato je plačal prejšnji načelnik društva naročnino na pozivno pismo dne 14* dec. p. 1. iz svojega žepa. Kar naenkrat pa nas dajo odvetniku v skrb. Pa še obresti so nam pripisali. No, hvala Bogu, pobotnice imamo, pa smo ,<|kvit". Drugih nesreč se pa našemu kraju ni zgodilo. Ce se bo pa še kaj zanimivega zgodilo, se pa že smete zanesti, da Vam ne bo zamolčal Podgorski. c Mestinje. Na Jožefovo 19. t. m. smo bih ■lestinčani tako srečni, da so nas obiskali novi kmečki pi telji, socialdemokrati, ki so priredili v gostilni g. Smeha shod. V6eh udeležencev je bilo kakih 30. Govorila sta neki V;dgaj iz Slatine in železniški poduradnik Kitek iz Pragerskega. Zadnji je razlagal socialdemokratski program in udriha! po duhovnikih. Privoščil pa si je tudi Narodno stranko. Ko je bil shod končan, so rekli udeleženci, da tako pustega s hoda še ne pomnijo in da ne vedo nič več nego prej. Značilno je, da je za ta shod tudi agitiral učitelj Zidar. c Braslovfte. Podpisani odgovarjamo „Narodnemu Dnevniku14 št. 56. in „Narodnemu Listu" št. 10., katera nas parižeijske mladeniče uesrameo napadata jš da smo na kvaterno nedeljo med porao in popoldan to službo božjo v krčmi g. B. v Braslovčab popivali in razsajali ter zvečer domov grede z nožem napadli nekega mirno mimo- gredočega fanta. Resnici na ljubo izjavljamo, da izmed nas: še nihče ni med službo božjo popival in da nihče izmed nas ni koga z nožem napadel. Nakani, katero napoveduje nam dobro znani liberalni dopisnik, da se bo zgodilo z državnim poslancem g. dr. Korošcem, če še pride kdaj v Braslovče, tako, kakor z g. dr. Povalejem, katerega še tukaj ni bilo, se pa g. dr. Korošcu ni treba preveč bati, ker braslovški liberalci si b*ez žalske bande nič ne upajo, ta pa je baje razpuščena. Tem naprednjakom le tedaj kri zavre, kadar so v družbi kakih muzikantov. Toliko v pojasnilo. Udeleženci,socialnega tečaja v BrasiovČah iz okolice Pariželj. Mladeniči Franc Prislan, Anion Prislan, Blaž Prislan, Ivan Bošnak, Pavi Baš, Franc Šporn, Ignacij Završnik. c siadkagora. Umrl je pri Sv. Mihaelu mi.ž Gajšek Valentin v 80 letu starosti. Rajnki je bil navdušen Slovan. Bil je občinski sveiovalec ter cerkveni kiuear pri Sv-Mihaelu. Zapustil je dva sinova ki se z žalostnim srcem spominjata svojega očeta ter se obtnem zahvaljujeta pred vsem č. g. župniku iu g. kaplanu za slovesni pogreb. Zahvaljujeta se tem potom vsem sorodnikom in dragim, ki so ranjkemu skazali zadnjo čast. c liramlje. Po Roblekovem shodu. Zakaj zopet napadate dopisniki celjskih Časnikov našo katoliško stranko? Na Roblekovem shodu sem jaz gotovo desetkrat ljudi opomnil, naj poslušajo poslanca mirno. Za plačilo me vi očitno pred svetom črnite, da so se klerikalci pod mojim vodstvom obnašali tako nedostojno-in surovo, kakor kaki pijanci v krčmi. — Veste kaj,? Nemira sta kriva Roblek in drugi govornik. Oba sta. govorila pretiho. Razun tega je Roblek govoril o re-krutnem kontingentu in enakih za navadne ljudi čisto nerazumljivih rečeh. Slabotni Trstenjak je pa postavo o starostnem zavarovanju tako brez uvoda razlagal, kakor bi ta postava bila že potrjena. Vse to troje od vaše strani je ljiidi razdražilo. Robleka sem. jaz prosil več reči: 1. pomoči zoper protiverski „Narodni List", 2. naj država sama pomaga vinogradnikom, ako bi jim dežela nič ne dala, in 3. Roblek naj ljudi pomiri, ker se za postavo ' za starostno zavarovanje Še le posvetujemo. Pri prošnji za obrambo vere sem pričakoval podpore vse h zborovalcev, posebno od vas pri Narodni stranki, ki radi vsak čas poveste, da ste dobri katoličani. Žalibfog ste se na laž postavili. Sproti ste mi divje nasprotovali in v celjskih časnikih mi pravi vaš gotovo ne inteligentni dopisnik, da so vse moje besede bile „mešanica prazne slame in neumnosti". Možje, možje, kam jadrate? Bodete zadovoljni, če bodo vaši podložni o vas tako zaničljivo sodili? — Eno vprašatnje še. Vi potrjujete, da je nas bilo 50—60. Ako mi nismo Roble-ku dali zaupnice, kako je bila zaupnica soglasna ?, -Bo težko Odgovoriti, ne? — Franc, Ogrizek, župnik,- o Na šmarslreni shodu je bilo več zabavnih prizorov, ki so jih uprizorili nekateri štajercijanci. Predsednik društva je bil izredno postrežljiv in tako so prišli do besede, da pokažejo svojo modrost. VreŠak je hotel vedeti, odkod to pride, da so danes tako veliki davki.. Res abecedar v politiki! grami pa je izjavil, da je proti zavarovanju. Ko ga poslanec Pišek: vpraša, naj pove, >akaj, je molčal kot grob. Prišel, mu je na pomoč hrup. Razburjeno je klical: Zakaj se dosedaj ni nič storilo za kmeta? Druzega ni vedel povedati. Romih pa je rekel: Ekseksutorje proč! Pišek mu pove, da jih tirjajo neredni plačevalci davka. Kdor pa o pravem času ne more plačati davka, naj prosi, da se ga počaka, pa ne bo eksekntorja. Bilo je veliko praznega govorjenja, ki pa je pričalo, kako nujno potrebna je še za mnq /o izobrazba in kako obžalovanja vredni so naši ljudje, ki jih ptujska gnjusoba zapeljuje. Res, S. K. Z. še čaka ogromno dela. c Gornjigrad. Odlomki, ,78. glavne skupščine okrajnega zastopa gornjegrajskega, ki se je vršila dne 30. jan. pod vodstvom načelnika Franc Šarba, . v nadaljevanje dopisa št. 9. dne 5. marca „Slov. Gospodar" m pomanjkljivega oficijelnega poročila v „Narodnem Dnevniku" št. 39, dne 18. febr. 1909. - Vsled vedno večjega upliva ogrevajoČega spomladnega soln-ca raztenčilo se je že zopet nekaj popkov cvetlic, katere so bile vsajene v varijantno gospodarstvo vodstva, okr. zastopa. To se godi po vsi pravici in zakonih narave, ker tudi tukaj ima noč svojo moč', tudi tukaj v ta tajni, aosedaj skrivni, tiiii brlog', kovač-nice okrajnih dolgov, posvetili so uastopivši mladi. Menda, gospoda, so razumemo, ali ni to migljaj v zasluženi pokoj. Ali se ni bilo dovolj, ko ste nezaupnice črez letne račune 1906 in 1907 dobivali? V prihodnje bomo jasno govorili in vsak pokret zasledovali. Zadnje poročilo v Slov. Gospodarju pa se nadaljuje sledeče: Bilanca izkazuje kron 279.793 in 63 dolga, ako je sploh pravilno sestavljena. Od te svo-te se dolguje Južnoštajerski hranilnici v Celju kron KiO.OOO pq i4%% obvesti, Posojilnici v Mozirju kron 10.000 po 5% in Posojilnici v Gornjemgradu kron 109.793 po 6% obresti. Kaj ne, to so številke, najbolj pa sega v srce način nabave dolga v posojilnici v Gornjemgradu kron 109.793 — po 6%. Ker pa takrat, pred več leti, posojilnica v Gornjemsradu ni imela denarja, preskrbela si ga je iz posojilnice na Rečici po 5% in ga potem z dobičkom naprej oddala okraju Gorrjigraid po 6%. Zdaj naj hitri rafcunar pove, da je mod 4«% do 6% obres" razlike Pi0/«, kar znaša z ozlrom na dolgu' /nt k loron 109.793 — naenkrat kron 1372 41 vin gube Vsako leto, na Škodo vseh davkoplačevalcev. Izračuni se tudi lahko kak* Šna izguba zadene okraj v več letih. Duša gornjo-grajske posojilnice je stari Krajnc, ki je posojilnici pripomogel do tega ,sakoletnega stalnega dohodka £Ta Krajnc pa je obenem blagajničar okrajnega zastopa. V ta nered se mora poseči in v imenu vseh davkoplačevalcev «o zahteva, da se pri prihodnji 79. glavni skupščini, ki se pa mora vršiti meseca aprila, novi blagajničar izvoli, kateremu bo mogoče izdatke zasledovati in pri vsaki zastopovi seji poroče-vati, Ako se pa temu ne ugodi, pretresti se mora okrajnega zastopa vodstvo v vseh njegovih tečajih. Zakaj bi načelnik Šarb ne zastopal okrajne koristi, da bi denar naravnost uradno po 5% iz Mozirja ali iz Celja nabavil.. — Vsled sklepa zadnje seje se mora posojilnica v Gornjemgradu takoj izplačati in denar; drugod vzeti na posojilo; videlo se bo, kaj vse bo odbor do prihodnje skupščine storil. — Sklenilo in nasvetovalo se je kolavuacijo nove ceste Ljubno— Solčava takoj uprizoriti, ker imata dežela in država Se precejšnjo svoto okraju kot podporo za cesto nazaj doplačati. Sklenilo se je od države izposlovati za ostali dolg brezobrestno posojilo, kar so drugi okraji že večkrat dobili, ker le na ta način otme se naš dkraj. Na povišanje okrajnih doklad še misliti ni, ker so že tako narastle na 70%._ Okrajni zastop pač ne sme več zastopati koristi trga Gornjigrad samega, ampak služiti edinole skupnosti celega okraja. ,To se je nameravalo ravno zdaj zopet zgoditi pri zasnovani cesti pri šoli v Gornjemgradu. Tam se hoče cesta razširiti na G metrov, potem 1 meter jarek za notrpljenja. Pojasnila o inseratib. daje npravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko zi 10 vinarjev. Loterijske številke. Dne 20. marca 1909. Gradec 66 65 78 83 90 Dnnaj 8 16 62 86 45 Fant, ki bi imel veselje do pekov-Bke obrti, se takoj sprejme pri g. J. Pirtošek, pekovski mojster, Št. Peter v Sav. dolini. 254 Preda se lepo posestvo, obstoječe iz travnikov, za 20 govedi krme, sadonosnikov, njiv, dveh gozdov, nekaj vinograda, skupaj 46 oralov, prostorna hiša in hlevi, velika preša in več kleti, 1 četrt ure od kolodvora Pesnice. Več se izve pri Marije Weingerl naslednikih v Gač-niku 67, p. Pesnica. 253 Nadstropna hiša št. 56 blizu trga pri Bv. Trojici se proda radi družinskih razmer. Perko Leopold, Sv Trojica v Slov. gor. 252 Fino milo (odpadek), v 14 vojih, kakor vijolice, rože, Beno, špajka itd. kg (12-14 kom.) K 1"80. Poštni stroški 90 v. 5 kg bruto K 9'— po povzetju. Maatz, Dunaj IX./2 Alserstr. 6 Gos. 246 Hiša z obokom, dvorno poslopje in vrt, blizu kolodvora, se proda za 26.000 K. Se lahko tudi deli. Natančneje pri hišnem posestniku, Mlinska ulica št. 30, Maribor. 219 Lepa, sladka otava, ovs. slama, krma, stara okoa in lipove deske ao na prodaj na posestvu Livada tik Celja. V najem se da, ali tudi proda ena vel. lepa njiva. 248 EMC Obveščam Vas, da je „Palma", prav rabljen, zares sredstvo neprecenljive vrednosti pri izreji kuretnine in sploh perutnine. Zato se Vam tudi zahvaljujem. Spoštovanjem Al. Pavlin, kurat v Mav-hinju, Devin Primorsko. — Opozarjamo na inserat „Mnogo, mnogo 1,000.000 kron! 245 Lepo posestvo blizu Maribora z lepo nadstropno vilo, s stanovanjem za majarja, hlevi i. t. d. se lahko stanuje po letu in po zimi, ▼elik sadonosnik. zelenjak, nekaj vinograda, travniki, njive, velik gozd (vse arondirano), zdrav zrak, dobra pitna voda, krasen razgled, se radi smrti po ceni proda. Vprašanja pod A. R. 6 poštnoležeče Maribor. 240 Proda se v Celju, Kirchenplatz št. 6, enonadstropna skončna hiša, ▼ neposredni bližini cerkve, mestnega parka in kopeli. Natančneje v upravništvu tega lista. 24B Trgovski učenec, dobro izšolan, priden in pošten dečko, se takoj sprejme v trgovini G. Kaiserja v Majšpergu pri Ptuju. 244 81ovenci, kupci posestev, pozor! Kdor hoče v prijazni mariborski okolici vsake velikosti dobičkanosno posestvo kupiti, se naj zaupno obrne pismeno ali ustmeno na Josipa Sernec, kmečki sin v Gradiški pošta Pesnica, kateri iz rodoljubja pri nakupa brezplačno posreduje ter tudi vsakega kupca na Pesniški postaji pričaka, če se mu prihod in znak pravočasno naznani. 242 Trgovci, pozor! Odda se radi družinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji v najem dobro idoča trgovina io gostilna v Koprivnici pri Rajhenburgu na Spodnjem Štajerskem; hiša stoji v lepem kraju tik farne cerkve, pri kateri je tudi gospodarsko poslopje, lep vrt, dve njivi in travnik. Več se izve pri lastniku Janez Saiko v Koprivnici. 255 Simon Leskova r, mizar v Poli-čanah pri kolodvoru, imam zalogo lesenih rakev, ali troge, vsake velikosti, priproste do najfinejše prav po nizki ceni. 241 Sprejme se takoj učenec z dobrim šolskim spričevalom v trgovino mešanega blaga pri M. Sbil „škofu", Mokronog. 250 Traverze, cement, sploh vse stav-binske potrebščine, poljedeljske stroje po najnižjih cenah prodaja trgovina z železnino „Merkur" P. Majdič.__261 Spreten orodni kovač (pomočnik) ki zna dobro delati desetinske in stotinBke tehtnice in tehtnice mo-■tcvnice, se takoj sprejme. Tudi »e sprejme slovenščine in nemščine zmožen učenec. Naslov : Franc Žnider, orodni kovač, Maribor, Poberscherstrasse 3. 267 Makole. V tukajšnjem trga je na prodaj lfpa prostorna hiša z gospodarskim poslopjem, vrt, ograda, njive, \inograd itd. Pojasnila daje: Pusojilnica v Makolah, pošta Makole. 2«0 Oženjen kravji majar (Schweizer) iščem službe. Nastopim tudi slnžbo šafarja. Sem vešč obeh deželnih jezikov, pa tudi znam vračiti vsako bolezen goveje živine. Spričevala so na razpolago. Vpraša se pri Mihael Dobič, Meierhof Kranichs-feld. 263 Priden in pošten deček se takoj sprejme kot učenec pri sedlarskem mojstru g. Janezu Krivec v Ribnici i a Pohorju. 251 Pobožna, spretna kuharica išče službe v malo župnišče na deželi. Naslov pove uprav. Slov. Gosp, 218 Razpis službe organista in mežnarja pri Sv. Antonu v Slov. gor. do 3. marca. Prednost ima tisti, ki poje prvi tenor. Cerkv. predstojništvo. 215 Vinogradniki, pozor I Več tisoč lepih divjakov velikolistnate riparie portalis in nekaj tisoč ključic še ima oddati Franjo Gnilšak, Sv. Barbara v Halozah. 221 Na prodaj je mala zidana hiša s 3 sobami, kuhinjo, 3 kleti in dile, vse še v dobrem stanju, zemlje */4 orala z raznim sadnim drevjem in brajdo, čisto pri trgu, za rokodelce male obrti primerno. Prev-žitek za eno osebo je 1 soba, klet in del vrta z nekaj drevesi. Cena 1000 K; 300 K se lahko brezobrestno po 100 K na leto plačuje. Resni kupci naj priložijo znamko za odgovor! Naslov: Lan Vrečko, posestnik, Podčetrtek, (Štajersko). 230 Kupiti želi proti pogledu čistokrvno, veliko kitajsko pleme Bvinj in sicer enega, '/s 'eta starega zdravega mrjasca, kakor tudi nekaj mal'h praset od 8 — 10 tednov starih Antonija Osirnik, poBestnica v Arlici, pošta Vuhred, Štajersko. U 1213 Cevi za studence, okoli 20 metrov dolge, se po ceni prodajo. Peter Zupančič, posestnik v Bistrici pri Mariboru. 285 Lepo posestvo se proda. 7 oralov zemlje, sadonosnik, vinograd, sečen gozd, polja, novo zidana hiša, obstoječa iz 2 sob, kuhinje, 2 kleti in stiskalnice. Proda se po ceni. Leži blizu Maribora. Vpraša se v gostilni „Znr Taferne" v Krčevini. 205 Krojaški pomočnik se takoj sprejme pri Alojzu Hoffmann, krojaški mojster, Deutsch-Feistritz 145. 288 Lepa, solnčnata, enonadstropna, najemna hiša, z drugimi poslopji, večjimi hlevi, pokritim kegljiščem, tri vrtovi, veliko dvorišče, za vsako obrt primerno, z dobro idočo pe-karijo, se radi bolezni zelo po ceni proda. Natančnejša pojasnila daje lastnica gospa Nowakowsky, Rei-tergasse 5, Maribor. Fijakarija se tudi lahko poBebej proda. 239 Lepa kupna prilika. Proda se lepo posestvo z gospodarskim poslop*-jem vred, katero meri okoli 1 hektar 69 arov in na lepem prometnem in vinorodnem kraju pri glavni cesti, pri vodi, poleg farne cerkve, materijal za stavbo, (dober kamen) je na posestvu, primerno za vsako obrt. Cena po dogovoru. Vprašanja se naj pošljejo na gosp. Antona Urek, posestnika v Brezjem, pošta Pišece pri Brežicah, in se naj znamka za odgovor priloži. 210 Seme Kašeljskega zelja prodaje 20 gr. (navadno žlico) za 1 K poštnine prosto, Ig. Mercina, posestnik v Zg. Eašlju p. D. M. v Polju, Kranjsko. Denar je poslati naprej, sprejemajo se tudi poštne znamke. Na naročila brez denarja ozira se le pri znanih naročnikih. _ ® n uo 135.000 cepljenih trt različnih sort sortiranjih kakor: Sjlv&nec, Laški rizling in še 11 drugih vrst črnih in belih 10.000. Okoreničenih bilk, trte bo cepljene večine na Riparijo portalis, cena 100 komadov 12 kron, bilke S krone 100 komadov. Ceniki na zahtevo. Imam tudi 430 hI vina belega, črnega in rudečega, pošiljam od 56 litrov dalje po 30 v liter. Za poboje Be priporoča Josip Cotič, trtničar in posestnik vinograda v Verhpoli p. Vipava (Kranjsko). 38 Trgovino z mešanim blagom, tobakom in žganjem, s shrambami in stanovanjem, blizu farne cerkve v Slivnici pri Mariboru, ob državni : ceBti, 8 minut od železniške po-. staje „Orehova ves-Slivnica" (Nuse-dorf-Schleinitz), da takoj v najem ! pod ugodnimi pogoji. Ana Wreg. : 182 Proda se hiša, visokopritlična, novozidana, s 5 sobami, kuhinjo, 3 kleti, lepo dvorišče, ki se zapre, konjski hlev za 2 konja, kravji hlev za 2 kravi in svinjaki za 4 svinje. Zraven hiše se proda lep sadonosnik, vrt za spiže, nekaj travnikov in njiv. Hiša leži v trgu Št. Jarju tik cerkve, ima dvojno pročelje in je najbolj primerna za kakega trgovca ali upokojenega župnika. Cena primerna, odplačilo lahko. Natančnejše se zve pri g. F. Praun-seis v Št. Jurju ob juž, žel. 98 Orgljarska in mežnarska služba Be odda v Majšbergu s prvim maj-nikom. 190 Malo posestvo eno uro od Maribora, obstoji iz treh lepih hiš,¡ena kuhinja, 2 kleti, stiskalnice, 6 svinjskih hlevov, in hlev za govejo živino, tudi lep sadonosnik. Pozve se pri goBpodu Jožef Novak v Po-beržu štev. 269. 201 V večjem trgu se proda posestvo z enonadstropno hišo, 3 gospodarskimi poslopji, poljem in gozdnimi parcel., v hiši je stara gostilna in je za vsako obrt pripravna. Plačilni poboji skrajno ugodni. Natančna pojasnila daje Josip Póka Zužen-berg Dol. Kranjsko. 198 Dobro vpeljana kovačnica s stanovanjem, čelo pri cerkvi, se da v najem, ker ima mnogo opravka in potrebuje pomagača. Natančneja pojasnila da lastnik Franc Fišer, posest., trg. lesa in živine, Sv. Benedikt v Slov. gor. 191 V prometnem kraju Savinjske doline pri trgu, kolodvora in blizu tovarne, se da v uajem, ali pa se tudi pod jako ugodnimi pogoji proda, in to radi oslabelosti. Novo zgrajena hiš« z gospodarskim poslopjem, vrtom itd. ali pa tudi brez tega — na željo. Hiša je pripravna za različne obrtnike, poleg hiše je tudi delavnica, kakor tudi gostilna, prodaja tobaka in trgovina s špecerijo in usnjem itd. Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom F. N. S. št. 24-16, poštni zapor, Polzela. Vprašanjem naj se priloži znamka. 226 Razpisuje se služba organista, cerkovnika in očinskega tajnika v šestih malih občinah tuk. župnije. Dohodki: prosto stanovanje z 2 sobama in kuhinjo, kletjo in svinjskim hlevom, stalna plača od občin na letu 600 K. Dohodke ima tudi od pogrebov, orglanih sv. maš in prostovoljne vinske beruje. Prošniki morajo biti izšolani cecilijanoi in zmožni, da prevzamejo obč. tajništvo. Razun tega se zahtevata brezpogojno dve lastnosti: vestnost in natančnost v cerkveni službi in pa treznost. Prošnje s spričevalom naj Be vložijo vsaj do 15. aprila pri cerkv. predstojništvu Sv. Martin na Pohorju, pošta: Slov. Bistrica. Službo je nastopiti b 1. majem. Cerkv. predstojništvo Sv. Martin na Poh. 194 Slikarski in pleskarski učenec s« Bprejme v župnijski ulici št. 3. v Mariboru.___204 Vsak vinogradnik dobi zastonj 11 eno stotino cepljenih trsov, kdor jih naroči 100G kcm. I. vrste. W. Riessling, cep. na pod. R. Portalis, kateri je sposoben za vBako lego in vsako zemljo, močno raste, obilo rodi in grozdje pa izvrstno kapljico deli. Cena I. vrsti je za vsako stotino 11 K in II. vrsti 5 K. Pošilja se vsakemu naročniku na zahte-vanje varno na zadnjo pošto. Naročiti je pri Francu Selinšek, trt-narju, pošta Naraplje pri črni gori.____187 Kot šaiar želi na kakšnem posestvu nastopiti takoj mladenič z dobrim spričevalom, pošten, zanesljiv in trezen ; razume dobro vsa dela z amerikanskimi nasadi ter b sadje-rejo, pa tudi poljsko. Ponudbe pod šifro: I. W. št. 101., na uprav-ništvo tega lista. 176 Po2or, in V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se ml je posrečilo 8 časoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanja las in za odstranitev prhi ji (luskin) na glavi, to je Kapilor št. I. Cena je (franko na vsako pošto); 1 lončič 3 K 60 vin., 2 lončki 5 K. Prosim, da se naroči same od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem._ Pristne 143 pisemske znamke Cenik zastonj. Rndolf Keil, Gablonz a. N. (Avstrija). Štefan Kaufmann trgovec z železom v Radgoni, priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajarsko železo se dobi po najnižji ceni :: in solidni postrežbi. 938 VABILO na redni občni zbor „Posojilnice na Frankolovem" registrovane zadrnge z neomejeno zavezo, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 4. aprila 1.1. popoldne po večernicah v občinski pisarni s sledečim vsporedom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru; — 2. poročilo načelstva in nadzorstva; — 3. predložitev in odobrenje računskega zaključka za leto 1908; — 4. volitev članov načelstva in nadzorstva; — 5. prosti predlogi. Ako bi ob določeni uri ne došlo zadostno število članov, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor na istem mestu in po istem redu, kateri pa bo sklepal brez ozira na število navzočih. 268_NAČELSTVO. Vabilo redni občni zbor „Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Lovrencn nad Mariborom", registrovane zadrnge z neomejeno zavezo, « mmmau.. ki se bo vršil dne 4. aprila 1909, t. j. na cvetno nedeljo ob 1. popoldne v lastni pisarni pri Pernatu. H Dnevni red: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Odobrenje računskega zaključka. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Zapisovanje novih udov-zadružnikov. Ako bi ob 1. popoldne občni zbor ne bil sklepčen, se istivrši ob 2. popoldne pri vsakem številu udeležencev. a K popolni udeležbi vabi 265 NAČELSTVO. VABILO na občni zbor Hranilnice In posojilnice v Šmarje reglitr. zadruge z neomejeno znirezo« v četrtek dne 1. aprila 1909 ob pol 2. uri popoldne v lastni hiši (Kartinov dom). DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 3. Čitanje revizijskega poročila Zadružne Zveze ter ukrepi vsled istega. 5. Nasveti načelstva in slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob pol 2. uri., vrši se isti ob 2. uri popoldne v smislu § 40 alin. b zadružnih pravil. 266 __Mačelstvo. Štev. n 2243 ~ 414 Naznanilo. ■ < . .v ■ Za zatiranije. modrasov in gadov (strupenih kič) str bodo tudi v letu 1909 iz deželnega sklada plačevale premije in sicer do petdeset vinarjev za kačo. Tisti, ki zahtevajo tako premijo, morajo usmrčene kače ali vsaj njihove glave v svrho agnoseiranja poslati varuhu zoologične zbirke na deželnem muzeju „Joannenm" v Gradcu. Da se pošiljateljem prihranijo izdatki poštnine, se priporoča, da se glave usmrčenih kač v dobro zaprti z dena-turiranim špiritom napolnjeni steklenici shranijo, dokler se lahko večje število glav naenkrat pošlje, za kar se morajo pred odpošiljatvijo vzeti iz špirita, posuši,i in p d tem v le-penkinih škatljah, na katerih se mora označiti natančen naslov pošiljatelja, odposlati. . - Nagrade se izplačujejo navadno tekom enega meseca, po dospetju in agnosciranju kač. Na kake reklamacije se ne bo oziralo. V času od 1. julija do 15. septembra se nagrade ne bodo izplačevale in se tudi ne bodo sprejemale kače, ker: jih med tem časom c. kr. pošta vsled smradu, ki ga povzroči vročina, ne sprejme. Strupene kače, ki se med tem časom vlovijo, oz. njihove glave se lahko na zgoraj popisani način shranijo v špiritu in pošljejo po 15. septembru v svrho agnosciranja^ Gradec, 13. marca 1909. Od štajerskega deželnega odbora. 264 Edmund grof Atiems. Pozor I Ciiajl Pozor I ^iDP-VlJL.SUao^ Slavonska Mjevina, Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti Mssa-relemu kašlju — bolih v pimh, — prehlajenju v grlu. hri- Gvosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kataro, suhemc-Siju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d. Delovanje isborno, vipeh siguren. Cenr, je-' franko na vsako pot o sa 2 steklenici 3 K 4® Tin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povaetju ai£ 6e se po IJe denar naprej. — Manj kot 2 stek)e5M&, je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. iupišida, 656 lekarnarja v Pakracu št 201. (Slavonija.) Slovenec Konrad Skaza, delavnica sa vsa cerkvena dela ▼ St Ulrich, Grftden, ======== Tirol ========= bo najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra. 681 Ceno posteljno perje. 1 kg sivega, puljenega K r—, pol belega K »-80, belega K 4—, p rim» r je mehkega kakor puh K «•—, veleprima oglajenega najboljie vrste 8-—. mehkega perja (poha) sivega K 6-—, belega K 10-—, prsnega puh» K iS*—, od 6 kg naprej poštnine prosto. Narejene postelje U gostonitega, rdeSega, modrega, rumenega ali belega inleta (nanklnga), pernica, velikost 179X116 cm t dvema zglavnieama, te dve 80 X 58 am. radosti napolnjeno, z novim, sivim oJiSöenim, košatim is stanovitnim perjem K 16 —, napol maha K «0 —, maha K 24'—, pernica sama K 1»-—, 14 —, 16-—, zglavnfca K 3-—, 3'&0, 4—•• razpošilja po povzetja, zavojnlna 247 zastonj, od K 10.— naprej pofitnine nrosto Maks Berger V Dešenicn štev. 1015, SuBiava. Rarnp 'iirain.sc inmeni all poiliedenarnaraj Cenikioblazirah,odejah,prevlekah in drugem posteljnem blagu zastonj in pottnine pruaio. Slovensko trgovsko društvo v Mariboru priporoča te-le tvrdke: Neveste in ženini najdejo velikansko izbiro za obleke in perila v trgovini z manufakturnim in konfekcijskim blagom M. E. SEPEC MARIBOR C^rajski trg št. S« Premog ii dna prodaja, ter stavi tudi na dom A. VERTNiK trgovina z mešanim blagom, :: premogom in drvami :: Maribor, Koroška cesta. avojlmi Hov« trgovina Fr. Bureš, orar, očal ar in zlatar v Mariboru TiBBtthsffovfl Gesta 33, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-braine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se točno in hitro Izvršijo. :: «si zavedni Slovenci in Slovenke naj bi nosili po letu :: :: :: Slamnike (kioske) le iz domače slov. tovarne, ki se tudi dobe v najlepši izbiri ter najnovejšem sloju, razven tega pa najmsnj za tretjino cenejše kakor v vsaki drugi trgovini. Vzorci (za goepode, dame in otroke) so na razpolago v trgovini VILKO WEIXL Maribor Gosposka ulica 13. Prevzamejo se tudi slamniki v osnsženje. Glavna zaloga Barthelnovega apna za poklajo! Razne vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena priporoča M. Berdajs EHARIBOR Sofijin trg Zakaj t I £ "»c knpajesac pri JOŽEFU DLAKA T MABI1 TsieiMcfo?* eesta itev. 21. »*■ Zato! ker se tam dobi najbolj!« blago bo najniijg essl is sicer za jesen velika izbir za mo&e in ženska eblefes, najlepše svilnato robce, predpasnik?, žensko ia aaofcka perilo, vsskovrstne preproge, vsa najboljše vrii?. :: :: Obleke in perila kupujete po najnižji ceni v trgovini z manufakturnim blagom FELIKS ROP m ARI BOR, Poštna ulica št. 8. Pohištvo I v veliki zalogi, kakor tudi matrice, ilvani, otročje postelje ter ogledala po najnižji ceni. 1 Koroška cesta *t. 10. Narodna gostilna == Pri pošti == n\arlbor, TegBtbefevs aaiti 48 priporoča vetao zveie pivo, Izvrstna doauča vina ter airile in tople |eil. ■ar. Hoden. Tovarna m oiinske izdi v Raij» zdeluje s parnimi stroji ia najboljše, večkrat pTsalsi» gline priznane najboljša izdelke, kakor: patentovaso zarezno in vsakovrstno drago strešno opeko, opska sa zid za oboke, dimnike, rekontr« - opeke, plofiia sa tlak, lončene cevi Itd. po najnižji osni. Zaloga tudi v ■artkora, Cesarska sesta, pri kaasna^a &. HasMH*« Slavnemu slovenskemu p. n. občin-Btvn uljudno naznanjam, da sem otvoril v Mariboru, Šolska ulica štev. 2 nasproti kavarne ,Central' moderno urejeno briraico. Isto priporočam vsem zavednim Slovencem ob čisti in točni postrežbi v blagohotni obisk. Odličnim spoštovanjem IVAN BERGLES, brivec. Grozovite novosti za moške in za ženske pri Druškovič-u v Slovenjgradcu. Umetnost ni slabo blago po nizki ali fino po visoki ceni kupiti, ampak umetnost je fino in dobro blago po nizki ceni kupiti in to je samo mogoče ako se osebno ali pismeno obrnete na slovensko trgovsko hišo :: :: na debelo in na drobno :: :: R. Stermecki Celje, katera razpošilja cenike, vzorce in blago po vseh slovanskih deželah in je danes najcenejša in najboljša trgovina na Sp. btajerskem. Spomladanski čas! Priporoča vsakovrstna semena, deteljno staj., lucerno, rudečo, (in-karnat) travno seme, oves za seme, repno, svinsko salatno, koreujevo, zeljno seme itd. Nadalje: galico, brizgalniee, motike, gumi, trake, preja, ličje ter vse potrebščine za vinograde; Tomaževa žlindra, kose, vile, grablje ter razno orodje. Barthelnovo klajno apno, vsake v rste ::: železa, šine, cement itd. — Kupuje vse kmetijske pridelke. ::: IFinter v Slov. Bistrici. Edina narodna steklarska trgovina FRAli STRUPI, Celje, priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. Najnižje cene — Najsolidnejša postrežba. Na debelo — Na drobno! Podružnice Spljet, Celovec :: in Trst :: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 sprejema vloge na knjižice in na te- M ||Q Oln koči račnn ter je obrestne po čistih * Delniška glavnloa Kupuje In prodaja srečke In vse Trste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. g 3,OOO.OOQ. — Rezervni fond K 300.000. Podružnice Spljet, Celovec :: in Trst :: Južno štajerska hranilnica v Celju v Narodnem domu sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po Itlrl odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentnl davek plačnje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se ili^nnofaiorclfo hranilniro P" nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali ]UZi;GSia]erSK6 nrdillllHLG varovance In zahtevajte pri ¡n^nnčtii ŽPr el/n hranilnim sodiščih, da ae naloži denar za mladoletne in varovance Izključno le v JUAHUaittJCI OI\U III ailUlIlbU. _Za brezplačno dopošiljatev denarja bo položnice c. kr. poštnobranilničnega računa št. 18.818 vsakemu na razpolago.__ SLAVIJA je največja slovanska zavarovalnica, proti požaru in življenju. hlače iz nsnja, naramnice, razne bandaže, kakor na pr. DaI#»inaa kilne pase, trebušne obveze, suspenzorije itd. umetne aaiJIC^iVinR nde ter različno v to stroko spadajoče delo lastnega ■ iviiu nvu izdelovanja, priporoča po nizki ceni vse vrste Franc Podgoršek, bandažist in rekavičar Maribor, Grajska ulica 7. Štampilje iz kavčuka se dobijo v tiskarni bv. Cirila v Mariboru. Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom priporoča Prva borovska tovarna orožja peter Wernij družba t omejeno zavezo v Borovi „ a vKoro-t c. Kemična pralnica cblek H. Volk, Šoštanj se priporoča za pranje in barvanje reznih oblek, kožn-hovin, rokavic i. t. d. Lišpa od oblek ni treba odstraniti. Edini slovenski zavod te vfste. Ivan Ravnikar Celje priporoča Bvojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodaja deželne pridelke. Gostilničarjem priporočam vseh vrst mineralne vode, nadalje domače in ogrske salame. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljivost se jamči. :: :: Na debelo in drobno. — Nizke cene : točna postrežba. :::: S spoštovanjem: IVAN RAVNIKAR „CROATIA" edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega in kr. glav, mesta Zagreba ,CB0ATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema r zavarovanje proti požaiu in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hišo, ospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor: išno opravo, gospodarsko orodje, opremo, Btroje, blago, žito, blago v trgovinah ita. po |ako ugodnih pogojih in nizkih cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica ,CB0ATIA' v Trstu, Gorno it. 1. Prvi zavod za graviranje in lzde-:: lovanje kavčuk štambilij. Anton Černe, Sv. Petra cesta 6. Zunanja naročila izvršujejo se točno. Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Konkurira z vsakim sličnim podjetjem. Ptuj! Domača «vrdka Ptuj! Anton Juroa naslednik Al OJZIJ SENČAR V Ptuju priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega, vedno svežega, najboljšega špecerijskega blaga, katero prodaja na debelo ia na drobno pri točni postrežb^ po najnižjih : cenah. Kupuje tudi vse deželne pridelke, jajce maslo itd. po najvišjih cenah. :: Pridi, poskus! In priti*!»! vedno!! Velikonočne razglednice pi iporo^i trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Jln«|to, mnogo l,OC».WOO kron bi ie samo t našem cesarstvu letno rei pri gospodarili, ko bi se p. n. posestnik) posluževali „Palma", ki pospešuje opitanji vsakovrstnih p rutnih in dojivnih živali, jih obvaruje boleini in ozdravi sigurno, če bo belane za difterijo ali pa prebavilih. 1 E pošt. snamk (nakazano 6 v. več) prinese Palma z navodilom poštnine prosto; Bpod 4 K ni povzetja I Priporočam se L E. W e 111, sto priznanj. Prospekt prosto. 1001 Spodnještajerska. registrska žaririiga i »msjsrss zaveza Grajski trg šf. 3 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzea-Adle Denarni promet je tekom osemmesečnega poslovanja ee-z en milijon kron — . -- Hranilnt vioge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/a. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. jsncarjs in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. posojilu m d«Jejo le članom iu sicer: es vknjižbo proti pupjiarni varnosti po 43/4%i Ea vknjižbo sploh po 5%, n» vknjižbo in poroštvo po ¡V/,% in na osebni kredit po 6%. Nadalje isposojaje na sastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka pJaž& le koleke. Uradu® »re so vsako sredo in četrtek od Ö. do 12. ¿cpoldns in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, praznike. — V uradnih arah se aprejersa i?i is plačajo denar. m pojasnila m dajejo prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8 dopoldne in od si.—5. popoldas, -18. ftntoillaicii Ime» na rnspeisge ismsi« «tttStfysvtelk». VABILO VABILO na redni občni zbor Posojilniee v Makolah, ki se bo vršil v nedeljo dne 28. marca t. 1. ob V»4 uri popoldne v posojilničnih prostorih. D nevni red: 1. Poročilo načelstva. — 2. Poročilo o izvršeni reviziji. — 3. Poročilo računskih pregledovalcev. — 4. Potrjenje rac. zaključka za leto 1908. — 5. Volitev načelstva in nadzorstva. — 6. Slučajnosti. 259 _ __Načelstro. Posojil ii i o a Slatini, registrovana zadruga z neomej. zavezo vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor na cvetno nedeljo, dne 4. aprila 1909 popoldne ob 3. uri v farovž pri Sv. Križu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. — 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1908. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Poročilo o zadnji reviziji. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. BffUr Ker obhaja „Posojilnica" letos petindvajset-letnico svojega obstanka, zato bode po občnem zboru srečkanje krasnih 60 dobitkov, vrednih okoli 250 K. Tega srečkanja se udeležijo brezplačno samo oni člani, ki bodo imeli „Zadružno knjižico" pri sebi. 257 NAČELSTVO. VABILO na občni zbor „Posojilnice v Vitanju" rsg. zadruga z neemajeno zavezo v sredo dne 31. snšca 1909. ob 1. nri popoldne v lastni hiši. Dnevni red: 1. Volitev nadzorstva in potrjenje računa za 1. 1908. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev računskega pregledovalca in njega namest- na Učenci in pomočnik Sg__■ | __ga ■ ; vseh obrtnih strok poizvejo za najboljše mojstre, ako se obrnejo j| iT»} ¡tU IT5 ItH i i do skupne obrtne zadruge v Šoštanji. To poslovanje je čisto H ItfUiDH VMH^iii brezplačno. Oglašajte se obilne. i Skupna obrtna zadruga Šoštanj pol. okraj Slov. gradeč Načelnik: Iv. Šoln. v 181 Kmetijskega društva pri Sv. Emi registrovane zadruge z omejeno zavezo ki se bo vršil v nedeljo dne 3. aprila 1909 popoldne ob 3. uri v društvenem prostoru pri Sv. Emi. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. II. Odobrenje računskega zaključka za leto 1908. III. Volitev načelstva, nadzorstva in razsodišča. IV. Slučajnosti Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen na zgoraj določeni uri, vrši se pol ure pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redom občnega zbora brez ozira na število udov. 256 NAČELSTVO. Cepljene trte I. kakovosti vseh najboljših vrst na običajnih podlagah imajo za oddati: I. štajerska, trsničarska zadrug», pošta Jnršinci pri Ptuju; trsničarska zadrnga pri Sv. Bolfanka pri Središča; trsničarska zadruga v Ljutomera; trsničarska zadrnga v Žetalah pri Rogatca; 865 Ceniki so na zahtevanje brezplačno na razpolago. Pozor! Slovensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dne 11. febr. 1909 na novo otvorjena manufakturna trgovina 116 | Franc Nouvan, Nin i v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu 22 v LJUBLJANI. ! anBBBBBHBHBBBnB —— Slan Hočevar-Celit Glavni trg štev. 10, Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi za vse vrst žganja in likera. Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg ed 2 K naprej, rogatsko in radajnsko kislo ■ff»■«♦■■«»■ vodo, gaiico, žveplo in rafije. 180 čiBi za dobro in solidno postrežbo. nika. 6. Slučajnosti. Opomba: V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob 1. nri vrši se isti ob 2. uri popoldne v smislu § 35. alinea a zadružnih pravil. 258 NAČELSTVO. Steckenpferd-milo z lilijinim mlekom Najmehkejše milo za kožo kakor proti pegam! Dobiva se povsodi. 128 Ali ste že kedaj dobili fonograf zastonj? Vsled moje najnovejše izvršitve valjarjev z zlatim trdim livom močnega glasu, vsestransko dobro izpeljanih, mi je mogoče 2500 fonografov oddati zastonj. Na zahtevanje, kateremu priložite znamko 10 v za poštnino, se Vam dopošlje načrt, kako si lahko oskrbite velezanimiv koncert-fonojraf zastonj ln brezplačno. 155 I. zaloga fonografov in govorilnih strojev „Löwin", DUNAJ VI. Mollardgasse 26. Naznanilo. Vinogradnikom naznanjam, da imam 50.000 cepljenih trt na prodaj in sicer vrste Molser na portalis 20.000, Burgunder beli 20.000, Silvanec na Portalis 10.000. Trte bo dobro zaraščene in vkoreninjene. Cena 100 komadov 15 K i in korenjaki so tudi Rip. Portalis 10.000 stanejo 100 komadov 3 K. Kupci se naj blagovolijo oglasiti dokler je kaj zaloge. — """" - - - 17 Ivan Verbjak, posestnik in trtnar, Spodnji breg, Ptuj. Pozor Podpisani dam si. občinstvu na znanje, da kupujtm in plačujem vsake vrste kože po najvišjih cenah, jemljem v delo in izdelujem po najnižjih cenah kože, imam več vrst izvrstnega usnja na razpolago, kakor telečje, teličje in kravje kože vdelane in vstrojene na črno, gladko in biks, tudi blank za konjsko remenje in podplate več vrst: se Vam uljudno priporoča že od leta 1837 obstoječe in ustanovljena usnja-rija pri okr. cesti Sv. Lovrenc v SI. g. Nadalje točim v svoji gostilni najboljša pristna domača vina iz prejmiranega amerikanskega domačega vinograda, domačo slivovko, tropinko in droženko, dobro kuhinjo, ki potniku ali vozniku vsak čas vstreže s toplimi ali z mrzlimi jedili, se v obeh obrtih priporočata S spoštovanjem Jurij 2n Ana Rebernak 199 na okr. cesti Sv. Lovrenc v SI. g. Naznanilo in priporočilo. Usojam si vljudno naznaniti, da sem se kot domačin naselil v Celju kot stavbeni m galanterij ski klepar. Svojo delavnico imam v hiši št. I. Dolgopolje (Langenfeld). Vsa v mojo stroko spadajoča dela bodem izvrševal točno in solidno ter za najugodnejše cene. Sprejmem tndi vsa popravila. Priporočam se za naklonjenost in prav obila naročila ter obljubljam, da se bodem vestno trudil zadostiti vsem na me stavljenim zahtevam. Z odličnim spoštovanjem vdani Anton Jošt, 185 kleparski mojster. Posojilnica v Slov. Bistrici uraduje vsako sredo od 9.—12. ure dopoldne v svoji! lastni hiši „Hotel AVSTRIJA« in obrestuje hranilne vloge 4!|2°|O Iadajatelj b. uloinlk : Katoliško tiakorno diultro. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih denarnih zavodov proti takojšnemu izplačilu ali pa kot hranilne vloge z neprestanim obrestovanjem. Posojila se dajajo na zemljišča brez poroštva po 5V»7or proti poroštvu na osebni kredit pa po 6%. Prošnje za posojila se brezplačno sprejemajo vsaki dan od 9.—12. ure dopoldne v posojilnični uradnici, kjer se dajejo tudi druga 74__potrebna pojasnila._ V povzdigo novih živinskih sejmov v Št. Pavlu p. P. (Sav. dol.) se naznanja, da se ne bode letošnje leto nikakoršne sej-movine pobiralo. — Opozarja se tudi na tiskovno pomoto v „Velikej pratiki za leto 1909", kjer sta zadnja dva sejmska dneva t. j. 6. sept. in 4. november premalo razločno označena. Prididite torej le dne 3. aprila, 6. septembra in 4. novembra mnogoštevilno! Županstvo Št. Pavel p. P. 227 Odgovorni w«dnik: Fraa Rak