Cvetko Sla vin: Ko pride skozi log... — Leo Levic: Za ciljem. 663 „Jaz pojdem, nihče mi ne ubrani!" je ponovil Anton materi. „Ako se bo pa dekle branilo, hehehe?" ... Anton je osupnil; a kmalu je bil zopet pogumnejsi, saj mu je nekaj dejalo, da je Ančkina ljubezen močnejša kakor strah pred očetom in široko morje ... Naposled se je vdala tudi mati Gornica, zlasti ko ji je sin obljubil, da se vrne kmalu domov... Vse to je ostalo tiho, in Gornikov Anton se je skrbno pripravljal na pot v Ameriko. Izprva je bil res nekaj v dvomih, ker ni vedel, kaj bo rekla Ančka; ko mu je pa obljubila, da gre ž njim, kamor hoče, je bil vesel. Ker ni mogel dobiti dovolj denarja, da bi izginila oba kmalu, sta sklenila, da pojde najprvo on, in ko bo zaslužil prvi denar, ji pošlje karto, da pojde za njim. Podgorski Škodek mu je posodil denar za pot, in Gornikov Anton se je poslovil od matere, Barbiča in drugih znancev in je odpotoval z lahkim srcem, saj mu je Ančka dejala ob slovesu: „Anton, samo tvoja sem in s teboj grem, kamor hočeš" . .. Lazar je pa dejal: „Ali ste ga videli?... V Ameriko mora, ker nima doma dovolj kruha! Pa je hotel mojo hčer? ... Kaj si vse ne spomnijo dandanašnji, ti potepuhi!... Moj denar mu je dišal, pa ne moje dekle... Jaz poznam Kozjerepce!... Punca, Boga zahvali, da se nisi ujela." Ančka je molčala, v nedeljo potem je pa šla k sv. Antonu in mu zaupala svoje težave. (Konec.) Ko pride skozi log Ko pride skozi log večerna urica, zapoj mi, ah, zapoj, tamburica! Zabrenkaj pesemco otožno, tiho mi, kako na svetu se težko živi. Kako trpi srce fantiča mladega, ko mrzlo zapuste" vse nade ga . . Kako sprehaja se po gozdu beli dan in vodi svetlo luč črez širno plan s fantičem pa je mrak in grenka urica — - — ah, poj, otožno poj tamburica! Cvetko Slav in. Plava, plava čolnic onkraj daljnih milj, vabi ga v objetje zaželjeni cilj. Za ciljem. Sveti luna jasna, spremlja mirno ga, da ji ne pogoltne morje širno ga. Jadram jaz po svetu, polnem izkušnjav: Varuje in spremlja zvesta me ljubav. Leo Levic. 43*