Vie spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska uL 6/1. Vse po-Mljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-iamo. Telefon uredn. 312. UČIM TOVARIŠ Stanovsko glasilo IIJU. - Poverieništvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1'50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Atentat na Čuden naslov — toda popolnoma opravičen. Iz Beograda prihajam glasovi, ki nam napovedujejo redukciio dohodkov. Pripravlja se nam nemilo presenečenje da nam naenkrat znižam dragini-ske doklade. Utemeljitev znižani ie »štedenje« v državni upravi. A pričelo se bo pravzaprav štedenie v naših ženih ki nimajo sreče, da bi bili vsai enkrat v živlieniu polni. Kai na mi? Apatično zremo proti Beogradu, v žepu stiskamo pesti in molčimo. Vlada Da sondira teren za nresene-čenia. ki nas čakajo Naiprei so nas mirili s poplavami zdai bodo kazali na zni-žanie cen. Za koliko in pri katerih predmetih so se cene znižale, tega ne ve nihče ki iemlie beračem da maši luknie v državnem proračunu, ki lih novzročaio glodalci vseh kategorij. Da oa ne bom tudi iaz samo pavšalno sumničil in besedičil, Vam cenjeni sotrpini in sotrpin ke razgrnem sliko svoiega finančnega položaja od prevrata sem. Dne 1. septembra t. 1. sem dovršil 23 službeno leto. Sem uradnik H. kategorije. 1 grupe 8. stopme Imam ženo-učiteliico. mater-vdovo in 3 otroke v starosti od 6—11 let. Od 1. januaria 1919 do konca septembra t. 1. mi kaže moi blagainiški dnevnik naslednjo isliko. Dohodkov sem .Smel 1919. 1. 9.190 K 1920. » 34.858 » 1921. » 58.170 » 1922. » 79.021 » V dinarjih 1923. » 21.591 Din 1924. » 32,811 » 1925. » 37.900 » V 9 mesecih 1926. » 28.161 » To ie moia plača z vsemi osebnimi in draginiskimi dokladami. Naislednia razpredelnica pa kaže stroške te dobe in sicer to samo najvažnejše. Izpustil sem vse kar ne spada v gosoodinistvo duševnega oroletarca v državni službi. Upoštevano ie samo telo, duše siromaku itak ni treba, ker nima čare za nieno razvedrilo- « PREDMET 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 K K K K Din Din Din Din Moja plača 12184 34858 58170 79021 21591 32811 37900 28161 Hrana 10966 27700 42930 60474 21801 26288 29430 18890 Obleka obuvalo 4077 835 8877 2273 17244 3745 19387 7053 7796 2327 3938 1565 6380 2875 5569 2170 Kurjava-razsvetljava 1111 2782 624 1945 6550 978 1085 2482 2415 1521 Pobišje (posodje) 460 331 13238 1185 853 1012 4170 446 Skupaj 17449 42587 79102 95627 33862 35285 45270 28596 Primanjkljaj 5265 ' 7729 i 20932 16606 12271 2474 7370 435 1 1 Razpredelnica dokazuje, da nisem oreiel doslei niti eno leto dovoli plače, da bi kril nainuineiše hišne potrebe. LISTEK. Albin Čebular: Šolske razstave. (Bela Krajina.) (Dalje.) Zakai ne bi pustili, da bi učenec živel ob imenovanju ter tako nosil snova-nia dalfe časa v sebi ter si na ta način boli prilastil zaznamovanja. Mera poglobitve ie pa sama ob sebi umevno odvisna od materiiala: računamo oač z učenci z višio in nižio stonn;o nadarjenosti. Ko zapusti učenec obrtno šolo, potem vemo, da zaplove. Njegova prva uporaba je priučenost. Čimbolj smo ga oživeli, tembolj bo živel v natančnosti, ki je naše žepe! Kie oa dobiti denar za ostale potrebščine: Stanarino, za literaturo, davek odtegliaie za oovodeni. poštnino-za šolo za otroke za zdravnika za članarino različnim društvom in oreanizaci-iam. vstopnine k prireditvam, za služkinjo itd Res ie deficit v letu 1926. v prvih 9 mesecih rr.aihen, toda kie ie denar za vse navedeno. Odgovorite gosnodie. ki odločate o naši usodi. Imamo morda čarobno palico, ali smo , akcionarii kakega državnega nodietia ki p^a izčrpuiemo s priznano strokovnostio neštetih anket in komisij. Kako sem kril svoie orimanikliaje? Tudi to Vam razodenem. V teh letih ie oreiemala plačo tudi moia žena in slika postane zdai taka-le: PREDMET 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 K K K K Din Din Din Din Primanjkljaj 5265 7729 20932 16606 12271 2474 7370 435 Plača moje žene 1776 19683 23866 28061 8564 13155 13566 10710 Še primanjkljaja 3489 - - - 3707 - - - Ostanka - 11954 2934 11455 - 10681 6196 10275 1 1 1 Tako dobim za nainuineiše potrebe v dveh letih oreceišen orimanikliai a v 6 letih prebitek. Od česa sem živel v letih primanikliaia. s čim cem kril še ostale potrebščine in tudi nastali primanjkljaj v ravnokar naštetih postavkah? To uganko prepuščam v rešitev krmilariem države ki hočeio Proračun zmanišati na naš rovaš. Gospodje nomnite. da leži v teh številkah nebroi tožba in očitkov da so te številke pisane v dneh nomamkania in bede memento ki Vam kliče: Do tu in ne več dalie! To .ie slika gospodinjstva državnega uradnika, v čigar družini služita mož in žena. Kakšna slika na se Vam pokaže ori listaniu no kniigi siromaka ki s samo borno svoio plačo živi sebe in družino in zastona državno avtoriteto v uradih bolan in obunan. Kai nai si pri-trga od ust? Ako si pritrguie v hrani, peša. če se ne oblači stanu primerno ie grdo gledan od g. nadz. Birokraciia s prednisi. ki vse nkazuieio. a ničesar ne izpelieio. Ako oa pregledujem izkaz vseh stroškov za družino potem dobim sledečo sliko: PREDMET 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 K K K K Din Din Dn Din Vseh družinskih stroškov 22111 57734 102219 145656 60228 56612 62655 51198 Obe plači 13690 54541 82036 107082 30155 45966 51466 38871 Pokojnina matere vdove 1855 6840 10201 15000 4975 5170 4896 3672 Primanjkljaj 6566 6353 10082 23574 25198 5576 6393 8655 i mati vsakega obrta. Sposoben bo za nadaljnja izpopolnjevanja ker ima vsai na eni strani ostro razvit samosvoj čut ustvarjanja, drugi se bodo pa razvijali paralelno, saj mu je znana že v megli nekaka direktiva. Potrdimo, da se je prilil močen žarek v učenčevo dušo, kateri ga bo vodil v upanju — in sicer: sam bo že lahko sodnik, sam tehtnica. Tudi narod, kateri je vajen kristalizirati se, poglabljati, najti sebe in svet, bo stopil lahko vzporedno s sosednjimi! Res, zapeljala nas je tako na dolgo pot malenkost, ki ni malenkost, ampak globokorodeča se snovanja v učenčevi duši. katera bo v nadaljnjih letih res nekai zmožna ustvariti, kajti obzorje ji je že precej razmahnjeno. V teh letih je moč in volja trdnejša kot kedaj poprej, toraj smemo trditi, kar nam pričajo in potrjujejo tudi izdelki — kajti le gola teorija še ni življenje, da so že na visoki poti samo- To ie slika živlienia uradnika <; 3 dohodki. Kakšno sliko Vam nudi gosoodinistvo siromaka s kooo otrok in z. eno plačo? Se-li čudite izpitim obrazom-skrivhenim hrbtenicam!? Kakšna čuv-stva goiite gosnodie s svojim neusmiljenim birokratizmom in neusmilienostio o masi 200.000 stradačev ki se imenujeio uradniki in druci iavni nameščenci naše lene domovine?! Ne mislite, da so te številke izmišljotine. Pred seboi imam zapiske od 1. ia-nuana 1924 dale in rečem Vam: Bohe se mi ie podilo, ko sem imel leta 1904 plače 1000 K na leto kakor zdai- Kako sem kril deficite v «svoiem proračunu to nai bo prikrito ¡avnosti. Drugače najde sv Birokracij kako kljuko in mi razdrejdilo skoro 23-letne borbe z revščino Na uho bi mu le zaupal da se me ie usmilila enkrat državna loteriia, da sem nrecei dobil za nadure da sem vračunal v te stroške tudi par stotakov državnega nosoiila. Upal sem. da bom zdai. ko draginja tako naglo nada vendar-le prihranil kako paro. Toda ne. K 8 povojnim suhim letom se bodo pridružila še slabša leta. Padec cen ie na razviden iz naslednje razpredelnice: (Glej tabelo spodaj!) Pa to so le nekatere nostavke. Kie onazite v tei razpredelnici opravičilo za znižanie doklad? Kai pa drugo!? Prevarani in razočarani kličemo: Dovoli .ie iere! Naiprei izolačaite kar ste nam dolžni od I. oktobra 1923 do 1. maia 1924 na razlikah, potem šele bomo raznravliali dalie. Drugo — ne tiraite svoiih naibohših sinov in hčera v obun! Če ie možna poštena eksistenca državnemu 'nameščencu v Nemčiii ako more bankrotna Avstriia zadovoljevati svoie uslužbence — zakai bi tega ne zmoela lepa Jugoslaviia? Reducirajte nepotrebne nastavlience, OTVORITEV. Ko pozdravi poverjenik navzoče člane in ugotovi sklepčnost seie- iavi da ie opravičil svoio odsotnost tov. Hočevar dočim se tov. Ribičič udeleži seie dne 26. septembra. Posebna poročila nima. ker se bo itak razpravljalo o nekaterih važneiših zadevah nri posameznih točkah dnevnega reda. ODOBREN.IE ZAPISNIKA Tainik prečita zapisnik zadnje seie. ki ?a člani odobre. Vsi skleni so se izvršili. TAJNIŠKO POROČILO. Nato poroča tainik o došlih in odposlanih dopisih. Predvsem prečita spome- svojih ustvarjanj, natančni glede okusa izbora. 2. Dobliče. Šolska mladina iz Doblič ie priredila razstavo svoiih del v prostrani učilnici. Izdelki so zadobili svoie mesto na šolskih klopeh mizi omari ter na stenah tako. da so izdelki kar zaieli gledalce med katerimi smo zasledili deco in odrasle Pa tudi nčitelistvo se ie nrecei udeležilo te?a poseta. ki ie ugibalo, ocenjevalo in usmerjalo dela. Po končanem ogledu ie še deca katera ie bila ostala v šoli. memorirala nekai mičnih dvogovorov, potem smo pa odšli na vrt v hladno senco ter tam ostali skorai do solnčnega zatona. Če se v duhu potopimo v izdelke, povrnemo v ono leoo sobo kier ie raz-stavhen vseletni trud vsega razreda, kier so udeistvovale modre glavice svo- preuredite upravo, toda naiprei poženite sv. Birokraciia. dediča burbonske i? napoleonske preteklosti z bregov Sene in Tibere potem pojde državni voz vnovič na ravno cesto Štedite tam, kier se lahko štedi in ne nri državnih nameščencih. da se iih tira v oomanrkanie! PREDMET 1920 1921 1922 1923 1926 K K K Din Din Meso 40-52 - 64'— 24-30 16—24 j Moka za kruh in dr. 780-10 16-50 12 — 7 75 5-650 Koruzni zdrob 6-60 - - 525 425 4-5 Mleko 3 — 4-8 250 2-50 Fižol 6 — - - 4 50-5 4-50 Krompir 4 — - 4 — 1-1-50 1-25 Riž - 26-28 42 — 12 — 8-12 Sladkor 52 — 5C—58 58-66 2250 14-16 Slanina Mast 45 — 64—72 72-76 30— (37-40) 25— Jajca komad 1-— - 3- - 1-1-50 Premog 100 kg 2120 - 100- - 25— Vino 16-20 24-32 36-40 IV— 13-16 Olje - 44-52 100 — 32— 20-24 1 1 1 1 To so misli, ki mi roje no glavi ob neprijetnih elasovih o znižanju naših doklad in zvišanin službene dobe. Sai vemo. da ie potrebno znižati proračun. Toda ne pričeniaite nri nas. Ozrite se malo okro? .nogleite nekoliko v inozemstvo razne komisiie itd. itd.. pa .nadete precei prilike za štedenje. Kar na nameravate ie atentat na naše žepe. ie vnebovniioči greh. Organizacije na noge! Tu ni na mestu nikak izgovor — vsi na fronto za naše družine, za blagor naš in celokuo-nost! Anton Mervič. nico ki io ie odposlal »akciiski odbor« Izvršnemu odboru v Beogradu in ustalim poverieništvom. Sklep: Ker vsebuie spomenica razne pavšalne obdolžitve in žalitve, za katere na poziv ooverieništva niso dali od-eovora: ie vložiti tožbo proti sedmerici članov, ki ie podpisala spomenico. Izvršnemu odboru in ostalim ooverjeni-štvom kakor tudi liublianskemu učiteljskemu društvi« in onemu za liubhantekp okolico ie zadevo noiasniti. Odobri se sklep eksekutive. ki je zavrnila oriobčitev ?>obiektivnega« poročila o ookraiinfeki in državni skupščini v »Učit. Tovarišu«. Ožii sosvet ie razpravlial nadalie o doooslanem oroiektu šolskega zakon?. ie načrte, katere so snovale v glavi po teden dni in še več moramo preštevati vsa dela z zadovolistvom. V izdelkih vidimo da leži trud. ustvariti nekai. kar bo res odgovarialo za^amenovaniu v vsei popolnosti snagi in ličnosti, da žari iz niih ogeni liubezni do dela. kateri ie orižean v mladih srčecih ter se vedno boli razžaria in oblagodaria učenca z vedno novim razvitkom tako d'a velikokrat. ko pregledalmio učenčeva dela ob .sklepu šolskega leta ter iih primerjamo z začetkom vidimo popolnoma drugega- prerojenega: senca se ie vte-lesila in v telesu se ie prižgalo življenje, da bo sposoben res nekai ustvariti kajti človek ima večie veselje s še tako drobno stvario če io izdela sam. kakor pa z drugo katero si ie pridobil na kak drug način. Delovanje ožjega sosveta Pov. UJU Ljubljana. (Iz seje «lne 25. in 26. septembra 1926.) Sklenil ie sledeče: O doooslanem oro-iektu šolskega zakona ie razpravljal ožii sosvet le Dod pritiskom mirnosti. Ne moremo se Da striniati 7 načinom, kakor se ori nas izdeluieio zakonski osnutki Najprimernejši bi bil za nais okvirni šolski zakon. Načelno stoiimo na stališču, da ie zakon o narodnih šolah kakor ga ie nredložila vlada v celoti odkloniti ker ie do 'svoii izvedbi tehnično pomanjkljiv. Zato ¡7 tehtnih načelnih razlogov odklanjamo zakonske Dredloge- kakršen ie zadnii vladni osnutek. Narodno - prosvetnemu odseku se sklene dati na megovo vlogo 300 Din nosoiila z a razmnožitev treh iger. Okrožnice ki jih oošlie ooverieni-štvo okrajnim učiteliskim društvom, nai se dostaviio vselei tudi vsem članom ožiega sosveta. Določila so ise okrožia za posamezne člane ožiega sosveta, ki nai se udeležu-ieio društvenih zborovani in ooročaio članstvu o noložain in 'stanovskih zadevah. Vsak član ožiega sosveta itna oo-verilo o čemer ie obvestiti vsa okraina učiteliska društva. RAZGOVOR Z ZASTOPNIKI SLOMŠKOVE ZVEZE. Na izraženo željo se ie vršil nato sestanek z zatstooriki Slomškove zveze ki ie dovedel do končnega rezultata da Slomškova ^veza likvidira in se učiteli-stvo uiedini v enotni organizaciji na strogo stanovski podlagi, za skupno delo v blagor učitelistva novzdigo šolstva in narodne prosvete. Nieni člani vstopiio v okraina društva UJU. BLAGAJNIŠKO POROČILO Glavni blagamik ie d osle i uredil denarno stanie »Učit. Tovariša« in »Popotnika«. Sedai ureiuie stair'e »Zvončka«. Delo napreduje le 'počasi, ker ni oproščen pouka. Vendar na določeni odsek lahko začne 7 reviziio. O adresnem stro-m nima še prospektov. Zato o naročbi ni mogoče sklepati. Drugega poročila nima. UREDNIKOVO POROČILO. Urednik prečita dopis prosvetnega insoektoria in drugp dopise proti katerim obstoiaio pomisleki za objavo. Uradni odlok preimeio vsa šolska uoravitelistva in ravnateljstva. Načelno se sklene da ne prinaša naše plašilo uradnih odlokov, ker ni nikak službeni list Lahko na re- Udruženie »ugoslovenskega učUelistvn Andrei Skuli poverjenik. gistrira razne važne uradne odloke in podpira nepristransko uradna stremlie-nia tudi s privatno iniciativo in registriranjem važneiših uradnih odlokov ki so važni za širšo iavnost Urednik ;e priporočil, nai oride ureievanie »Učit. Tov.« kot posebna točka na dnevni red ene prihodnjih sei. (Spreieto). Za sotrudnika in prevajalca člankov za »Narodno Prosveto« naprosi ožii s* -svet tov. Šestana, ki nai stopi v tei zadevi v stik s poverieništvom. - Da ne pustimo članstva v neiasno.st: glede očitka, ki so nam ga vrgli. se naprošajo ' tovariši cla sni še 10 Primerne članke o narodnem edinstviu. ker -smo zi\ vsako akciio. ki nas zbližuje. DELOVNI PROGRAM POVERJENI. ŠTVA. Ta program začrtavaio predvsem predlogi in nasveti, ki iso iih predložila posamezna okraina učiteliska društva in so o niih razDravliali odseki na Pokrajinski skupščini v Celju. Prečitai o in odobre se oredloei gospodarskega tiskovnega ter pravno-obrambnega odseka in onega 7a obrnemo šolstvo ter uči-teliski naraščai Predlogi stanovsko- in šolsko-političnega ter narodno-prpsvet-nega odseka se še natančneie redigiraio. NAŠA UČITELJIŠČA. Programno stališče, ki ga ie zavzel o tem vprašan in ožii sosvet ie priobčil »Učit. Tovariš« v 9. številki z dne 7. oktobra t. 1. Poleg tega obiasnimo naše stališče obema prosvetnima oddelkoma! Izvršnemu odboru UJU in Narodni Pro-sveti. SAMOSTOJNI PREDLOGI IN NASVETI. Pri tei točki so iznesli člani ožiega sosveta razne osebne ;n častne zadeve članstva od katerih so nekatere načelne važnosti. Sklene se razoravliati na ori-hodnii rseii o sindikalni organizaciji o kateri eovori Vitorovičeva brošura- o dolžni razliki in delovnem programu. Poročevalci izdelaio svoie referate iih Poš-lieio Doverieništvu. ki iih razmnoži in oošlie v pretres vsem članom ožiega sosveta. 'Razpravljali 'smo tudi o novih učnih načrtih izdela se o tem kritičen referat do prihodnje seie. S tem ie bila dovršena seia ožieea sosveta. poverjeništvo Liubliana. dne 11. okt 1926. JosiD Kobal. tainik. Nova pridobitev za učiteljstvo. Učiteljevo dobi 100% položajne plače takoj |>o usposobljenoslnem izpitu. — Tudi stalno postane po nsposobljenostneni izpitu. — Važna razsodita Državnega Sveta. Državni Savet Kraljevine S. H. S. Br. 26.855, 25. augusta 1926. g. Beo» grad. U svom II. Odeljenju sastav» ljenom od podpredsednika Državnog Saveta Dr. Tugomira Alaupoviča, kao predsednika, i državnih savet» nika: Ilije Djukanoviča, Dr. Nikole Djurdjeviča, Dr. Stevana Sagadina i Mihajla Radivojeviča i II. sekretara Ljubomira Glišica, uzeo je u rasma» tranje tužbu Glavne Kontrole od .. . Br. ... protivu odluke Min. Prosve» te '...., kojim se postavlja .... uči» teljica u .... u 5. grupu sa 100% pol. plate II. kateg. i 1. stepen osn. plate s tim da joj se povišica računa od .... pa je proučivši kako tužbu, rešenje i ostala akta, tako i odgovor Ministrov na tužbu, poslat pismom od ..... našao, da se tužba odbaci, a s razloga: Rešenjem Min. Prosvete od .... postavljena je .... u privremenom svojstvu u 5. grupu II. kateg., sa punom 100% pol. platom i 1. stepe» nem osnovne plate i to počenši od ..... dok je do toga rešenja uži» vala samo 6C% pol. plate. Tužba Glavne Kontrole napada ovo rešenje kao nezakonito, jer se njime .... niti utvrdjuje za stalnu, niti unapredjuje, pa prema tome kao privrenjfna učiteljica ima pravo sa» mo na 60% pol. plate. Ona ne bi mogla dobiti stalnost, jer još nema navršene tri godine službe. Konačno ne bi ni u kom slučaju mogla dobiti povišenje plate u natrag, jer je to protivno čl. 1C6. zakona o činovni» cima. Tužba je neosnovana. Napadnuto rešenje ne donosi za .... nikakvo unapredjenje, jer se Delovanje Podmladka Rdečega Križa v naši državi. (Konec.) Beogradska 17 61 260 8.000 Bitoljska 88 96 226 7.698 Valjevska 6 9 64 1.633 Dubrovačka 110 120 321 5.720 Zagrebačka 124 133 590 12.592 Kragujevačka 29 42 206 4.648 Ljubljanska 34 103 604 15.368 Mostarska 54 72 270 5.251 Niška 33 45 214 3.924 Novosadska 138 257 1577 39.229 Sarajevska 91 121 391 12.000 Skopska 69 — 249 7.756 Splitska 90 93 203 6.419 Užička 1 3 25 907 Cetinjska 168 180 330 11.854 Svega 1072 1335 5530 142.999 Osječka Oblast nije bila još odeljena od zagrebačke. Radi propagiranja ideja i jaoe organizacije i aktivnosti u pojedinim oblastima i mestima postavljen je putujuči činovnik u početku šk. godine za Podmladak, koji je vršio dužnost do stupanja na snagu no- vega budžeta. Po novom budžetu ovaj činovnik je zamenjen jednim činovnikom za kancelariju, jer se posao kancelarije sve više razvija. U kancelariji Gl. Odbora Podmlatka pored Gl. Sekretara ima još četiri činovnika i služitelj. Gl. Odbor je preporučivao svojim od-borima i svojim članovima i saradnicima da pomažu rad Društva Crvenoga Krsta. Naši su se članovi istakli prikupljanjem priloga na Dan Crvenoga Krsta. Školske vlasti poslale su u godini 1925 do oktobra blagajni Crv. Krsta 28.568 Din. Podmladak C. K. razvijao je veliku delatnost u celoj Kraljevini u šk. godini 1924—25. Osobita se je pažnja posveči-vala čistoči dece i čistoči školskih zgrada. Od humanog rada naročito se je mnogo pomagalo dacima koji 11 nečem oskude-vaju. Pored članarine što su je daci doprinosih kasi društva, deca su prirediva-njem zabava zaradivala srestva i tim vršila program Podmlatka. Ova šk. godlna završila se sa prirastom od preko 50.000 članova sa uvečanim blagajnama i sa velikim iskustvom škola koje če za razvoj Podmlatka u našoj državi biti od velikog značaja. ona postavlja u istij grupi i katego» nji i sa istim stepenom osnovne pla» te,^ kao što je ranije bila, več se tim rešenjem, po njegovo j sauržini za pravo samo utvrdjuje stalnost nje» zina u smislu čl. 26. Zakona o činov» nicima to bi rešenje i ptavilno imalo 1 glasiti tako. To rešenje nije nezakonito, jer" je aktima utvuljeno, da je ____ d službi bez prekida od .... i da Je praktični ispit položila ____ Premi čl. 14. Zakona o činovnicima traje privremenest tri godine, ako nije specijalnim Zakonom drugčije od» redjeno. Pošto po Zakonu o organi» zaeiji učiteljske službe traje privre» menost do položenog praktičnog is» Pita, t. j.....ispunivši ovaj uslov stekla pravo na stalnost i time na punu peložajnu platu od dana polo» ženog praktičnog ispita, koji se ima istovetiti sa ocenom čl. 18. Zakona 0 činovnicima. Iz propisa čl. 26. Zakona o čin., da u rešenju, kojim se činovnik utvrdjuje na stalnost, ima nazaačiti dan, od koga je zadobivena stalnost, sieduje, da dobijanje stalnosti uvek predhodi utvrdjivanju iste; a pošto ima svaki činovnik prava na pune prinadležnosti od dana, kada je pre» stao biti privremen, odnosno kada je dobio stalnost, a ne tek od dana, kada se je ta okolnost rešenjem ' utvrdila, to ne znači nikakvu po» vredu Zakona, ako se je rešenjem, kojim se utvrdjuje .... za stalnu, dade priznanje prava na potpunu po» ložajnu platu od dana, ,kada. je tu stalnost zadobila. Za primeru čl. 106. Zakona o činovnicima ovde nema mesta, jer nije u pitanju unapredje» nje, niti "postavljcnje, več utvrdjiva» nje na stalnost, i ako bi mogla forma toga rešenja bez ispitivanja stvarne sadržine, zavesti na mišljenje, koje 1 tužba zastupa, da je u pitanju novo postavljenje, odnosno unapredjenje. Sa izloženoga i čl. 18. i 34. Za» kona o Drž. Savetu i pravnim sudo» vima i čl. 228. Zakona o čin. II. Ode» Ijenje Drž. Saveta presudjuje da se tužba Gl. Kontrole, kao ne» umesna odbaci i odluka Min. Prosv. osnazi, o čemu presudom izvestiti obe parnične strane. Podpisi. Zgorai minašamo zelo važno razsodbo Državnega Sveta, ki odloča da pripada učitelistvu 100% " Doložaina plača 5. grupe takoi do usposobljenostnein izpitu in ne šele Po treh letih. Razsodba ie zelo važna tudi zategadelj, ker daie s tem učitelistvu pravico do stalnosti no dveh letih če položi do takrat usoosob-lienostni izpit in ne šele no treh letih. Državni svet ie izdal sedai že dV-enaki odločbi. Dolgo časa se ie vršil boi med stališčem Glavne kontrole ki ¡e razlagala čl. 14 činovniškega zakona tako c'a pripada stalnost šele nri 3 . letih in med ministrstvom prosvete ki ie stalo na stališču dosedanie prakse in še veljavnih zakonov (kakor ie bilo to označeno v prvih Ročnih katalogih) ^ da nripada stalnost in 100% takoi do usposoblje-nestnem iznitu. Ministrstvo ie rekuriralo proti Glavni kontroli na Državni svet Posebna zasluga v tem inogledu gre našemu referentu v ministrstvu prosvete. ki se ie osebno zavzel za pravilno tolmačenje čl. 14. čin. zak in se ie skliceval na veliavnost dosedanjih odredb in zakonov. Dasi ie bil v naziratiiu osam-lien. ;e niegovo nazirame in naše nazi-ran'e prodrlo v Državnem svetu. S tem ie odpadla dosedania nralksa. ki se ie že uvedla 7 ozirom na ugovor Glavne kontrole in tudi poprava Rešenj glede stalnosti do 1 i so os obl i en os t n e m izpitu nostane nenotrebna. Posebne važnosti V to za mlaiše učitehstvo ki mu ne bo treba čakati 3 leta na stalnost Važna oa ie ta odločba tudi zategadelj ker so s tem priznane določbe specialnih zakonov za učitelistvo ki so iih začeli v zadmem času zelo osporavati. Nova napredovanja, imenovanja, stalnost itd. i Imenovanja po lastni prošnji po čl. 52. in 71. čin. zak. Pri Sv. Antonu nad Rajhenburgom Ivan Petfco; v Brežicah Karel Štrbenk; v Štrek» ljevcu Marica Sevnik; v Starem Trgu Leopold tionče; v Črešnjevcu Stana Višner; v Metliki Maks Vilfan; v Kočevju Alojzij Willitzer; v Ba» njaloki Peter Golobic; v Dvorski vasi Nataša Suhadolc-Sartori; v Verdrengu Josip Tavielj; pri Sv. Jerneju Štefanija Drofenik; pri Sv. Rupertu Slava Lunaček-Benedičič; v Velikem Trnu Franja Kuželj; v Tržišču Elza Podboj; pri Sv. Lenartu Zlata Albert; v Dolah Janko Baje, Iva Bajec-Lenče; v Zagorju Rudolf Vrabič; v Tomišlju Fran Belin, Bogdana Dokler; v Logu Marija Šif> rer-Kosmzč; v Ljubljani (Liehtenturrri) Ivana Potokar; v Zibršah Ana Gradišar; pri Sv. Vidu pri Cerknici Amalija Labič; v Hinjah Stanko lavželj; v Birčni Vasi Ema Kastelic; v Selih pri Šumberku Avgust Clemente; v Zagradcu Olga Koželj; na Bledu Fran Rus; v Lešah Ivan Zupan; v Lescah Franja Hlebec. —i Kontraktualni učitelji: Rupnik Josip v Sv. Emo, RupniktTerpin Antonija v Sv. Emo, Čok Klara v Zagorju pri Kozjem Bratuž Marij v Jurkloštru, Urbančič Zofija v Planini pri Rakeku, Urbančič Alojz v Planini pri Rakeku, Martelanc Just v Božakovem, Mozetič Jožica v Valti vasi, Dolgan:Carli Marija v Blokah, sr. Logatec, Do/» gen Josip v Blokah, sr. Logatec, Sket Ivanka na Sladki gori. i— Stalnost je priznana sledečim učiteljem ljubljanske in mariborske oblasti: Stopar Ivan, Schwickert Jelica, Vreš Ljudmila, Pirnat Terei zija, Vobornik Elizabeta, Šuligoj Elizabeta, Ka> slelic Marija, Farazin Lovro, Živko Alojzij, F Id gar Anton, Tavželj Saša, šeško Anton, Ferenčak Edvard, Majcen Gabrijela, Šetina-Kandus Ma-. rica, Selak Kristina, Jan Marija, Kemperle Ljudi mila, Laznik Celestina, Štukelj Vida, Novak Ce» cilija, Pire Marija, čer in Bogumita, Miklavčič Ema, Janežič Doroteja, Butara Schiller Melita, Potrato Katarina, Scheithauer Ema, Trdina Frančiška, Čepe Otilija, Jurančič Bogdan, Drofenik Štefanija, Aleksič Terezija, Trtnjek Martin, Boškar Bogomila, Fajdiga Vida, Lenče Iva, Pla» ninc Gizela, Peterlin Marija, M rovi je Slavko, Štubelj Miroslav> Hartman Janez. i Sprejem v drž. službo: Vodenik Martina, dekl. osn. š. Celje, Grafenauer Ludovik, Sv. Da» nijel pri Dravogr., Stergar Eleonora, Sv. Križ pri Rog. Slatini, Mohorko Albina, Stoprce. Trstenjak Jasna, Šmarje pri Jelšah, Svetel Elizabeta, Muta, Čeh Ivo, Sv. Ana v Slov. Goricah, Cilenšek Ab bin, Dobje, Šinko Justina, Prevorje, Valjevec Ana, Laporje, Bečela Vera, Marija Snežna, ČrnU goj Vera, Slovenjgradec. —i Premestitve: Bajde Oton v Studence, Grubelnik Marija v Crenšovce, Lorger Olga v Šmartno pri Slovenjgradcu, Roškar Bogomila v Črno. Medica Vanda v Gotovlje, Aleksič 7'e-e» zija v Sv. Lenard na mešč. š., Hergouth Josip v Mežico, dodeljen za začasnega uprav., Vauhnik Helena v Slov. Bistrico na mešč. š., Jan Marjeta v Nedelico. srez Dolnja Lendava, Kocuvan MU lan v Maribor na deško mešč., Kodrič Stanko v Šoštanj na mešč., Trebše Rafaela v Sebeborce. —i Napredovanja. V 3. grupo II. kate» g o r i j c : Jenko Vanič, Nežica Nadler, Lavrem cija Kokalj-Perko, Marija Dular, Ana Ljubič-Piškur, Ivanka Ambrožič-Oražem, Ada Rupnik-Fink, Terezija Turk, Justina Hofbauer, Pavla Pe* telin, Helena Wrischer, Danica Habjan, Mara Petrovčič, Josipina Komar, Maksa Einspieler-Gregorič, Marija Merkizeti, Amalija Malenšek, Ivana Fakin-Bizjak, Viktorija Rebolj-Jerman. Marija Vardjan, Franja Jgodič, Marija Bras, Ma; rija Pavlin-Kovčič, Pavla Šonc; v 4. g r u p o II. kategorije: Ladislav Čuk, Ana Kren Leopoldina Zupančič, Gabrijela Strah-Vardjan. Bogomila Korvič. —i Napredovanja po čl. 33., 52. in 57. čin. zak. V 1. grupo II. kategorije: Ivan Čeh, Karel Mravljak, Gvidon Srabotnik, Ivan Sel, Adolf Friedel, Ferdinand Kokota, Ciril Vrtovec, Ljudevit Ivanjšič, Anton Faganeli, Albert Jerin. Milka Bračič, Štefka Fink-Einspieler, Ana Suhač, Dora Mervič, Marija Furst, Ana Bezjak, Marija Sket, Slava Pernat; v 2 .grupo II. k aji e g o » rije: Oton Kovačič, Josip Birsa, Stanko Lavrič. Ivan Slavec, Marija Lorber, Emilija Rudolf-Čer-nigoj. Viktorija Kraševec, Mihaela Kosmač, Jeru ca Vidmar-Božič; v 1. grupo: Rozina Vidali; v 1. grupo III. kategorije: Minka Kostanj evec. —i Napredovanja po čl. 33., 52. in 57. čin. zak.: v 1. grupo II. kategorije: Mirko Dermelj, Josip Lampe, Jurij Kislinger, Drago Drofenik, Anton Sepacher, Fran Ločniškar, Josip Siegmund, Adela Pogorele, Marija Gomilšek, Marija Kalin, Marija Pehani-Jugovič, Dragica Grilc-Dostal, Marija Marinko, Angela Bučar-Sitter, Ana Sedej, Milena Vencajz, Marija Koza» mernik; v 2. grupo II. k a te g o r i j e : Anton Dragan, Leon Fink, Martin Čander, Ciril Dequal, Edvard Prinčič, Nikola Fabijančič, Ladislav l'o--žar Palmira Fajdiga, Antica škarpa, Amalija Marinko, Angela Peterlin, Alfonza Babnik, Olga Kramar. Iva Krapš, Marija Malenšek, Gabrijela Pipan, Helena Čeme, Marija Namorš-Pirc. — Za telovadnega učitelja na moškem učiteliišču v Mariboru ie imenovan dosedanii telovadni učiteli na gimnaziii istotam Mirko Govekar. — Umirovljen ie profesor na realki v Lmbliani dr. Anton Papež. Učiteljski pravnik. —§ Brezplačno zdravTenie v bolnicah. Državni uradniki in uslužbenci ima-10 pravico do brezplačnega zdravljenja v bolnicah v III razredu. Večinoma Da še ne vedo. da mora vsak imeti pri sprejemu uradno potrdilo, da ie res državni nameščenec kako 'e preveden po kategoriji, in skupini in pa opazko da razen plače nima privatnega nremoženia Samo železniška legitimaciia ne zadostuie! Enako velia to tudi za rodbinske člane. Uradniki ima'o tudi pravico do II. razreda proti plačilu dnevno 10 Din. Znesek 100 Din za 10 dni se mora založiti ori sprejemu v bolnico. Brez denaria in brez uradnega potrdila se ne dobi II. razred, na kar opozarjamo vse državne uradnike posebno oa uradne predstojnike da izgotove uradna potrdila prosilcem. Izgovori, posebno družinskih članov- da o tem niso poučeni in slično. ne pridejo v ooštev. —§ Bodočim oenzionistom na znanje. Generalna direkcija državnega računovodstva razglaša pod D. R. br. 102.000 od 29. iuliia 1926 nastopno za vse državne nameščence važno odredbo: 1. Razveljavljata se nieni odredbi D. R. br. 30.700 od 18.'marca 1925 in 85.048 od 12-avgusta 1925. 2 da se novoregulisanim nenziiama upučaiu zahtevi za isplatu tek-onda. kad rešenie o oenziii odlukom Glavne, kontrole bude postalo za državo izvršno. 3. Da se 00 dobivenim zahtevi-ma za isolatu novoregulisanih oenziia izvrši proračun i uputi nalog za isolatu bla- uainici naidal'e za 10 dana od dana nri-jema zahteva. 4. Da državne blagajne no tim nalozima odmah Dostuoaiu 5. Da ovo važi samo za lične oenziie a da se u pogledu norodičnih Denziia ima i dalie postupati do staVu II. i III. čl 152. zak. o čin. 6. Da se u opravdanim slučaievima. gde se penziie ne mogu regulisati shodno propisu st. I. čl. 152. zak o čin. mogu upučivati zahtevi za isplatn akontacije u smislu čl. 131. zak. o drž. računovodstvu. Splošne vesti. t ČLANOM »RADOVLJIŠKEGA UCL TELJSKEGA DRUŠTVA«! Radovljiško učiteljsko društvo je prijavilo poverjeništvu svoj izstop. V koliko se niso na zborovanju, ko se je o tem sklepalo, kršila pravila, bo pover-jeništvo ugotovilo posebe. Poverjeništvo poziva člane radovs Ijiškega učiteljskega društva, ki niso bili na zborovanju navzoči in ki se ne strinjajo s postopanjem in z izstopom društva iz UJU, da se z dopisnico prh javijo poverjeništvu. Enako naj se prijavijo oni, ki žele še nadalje prejemati stanovske liste, ker jih vsem drugim s prihodnjo številko ustavimo. Članom sporočamo, da bo poverjen ništvo osnovalo v okraju svoje društvo, če bo odbor vztrajal na svojem stališču. POVERJENIŠTVO UJU LJUBLJANA, 9. oktobra 1926. Andrej Skulj, poverjenik. Josip Kobal, strok, tajnik. UČITELJSTVU KRANJSKEGA . SREZA! Po kranjskem okrožju širi neki »pripravljalni odbor« pozive k izstopti iz našega društva, opirajoč svoje trditve na opetovano premleta in ne povsem resnična dejstva, zato sem primoran podati sledeča stvarna pojasnila. Svojih nazorov o potrebi strogo stanovske organizacije sem si navzel iz poteka mnogih razprav ožjega in širjega sosveta, glav. odbora in raznih zborovanj in kongresov UJU, o katerih sem podajal točna ustna in pismena poročila, zagovarjajoč ono stremljenje, ki je bilo šele za tem unešeno v deklaracijo. Da dolžnosti naših stanovskih preds stavnikov niso bile pravilno pojmovane, je priznala tudi odstopivša trojica (Rant, Sepacher, Završnik), ki je pred letom z menoj vred soglašala z demisijo društvenega odbora v znak protesta nas pram kršitvam sklepov širjega sosveta. Glede nalog UJU smo si domalega vsi, ki smo kedaj prisostvovali rabukam na kongresih (radikali so grozili SDS pristašem, nasprotniki DS so naperjali celo stol napram njenim predstavnis kom, drugi so pretili z Radičem, in tretji so povzročali svoje namerne nemire) — na jasnem, da bi bilo iz oglušujočega hrupa zaželeli prihoda »feniksa«, ki naj bi prerodil UJU v to, kar ima biti, v za--stopnico izključno stanovskih interesov. Ujedinjenje naroda je opravičen zagovarjati le oni, ki stremi po ujedinjes nju učiteljskega stanu, kar edino vodi narod k bratoljubnemu in vseobčemu sporazumu. Vesel dokaz, da smo na pravi poti, je sklep sremskega učiteljstva, ki si je nadelo nalogo, da se v UJU započne zbližanje z učiteljstvom Hrvatskega Saveza. Naše stremljenje je, da posamezne frakcije družimo in zato bi tudi mi opras vičeno lahko izrekali prokletstvo nad njimi, ki razkosane stanovske vrste še bolj razkosavajo. — Le bijte se, da vas, pobijejo! Na zborovanju 4. oktobra sem na predlog delegatinje tov. Malenškove dal na glasovanje jasno izjavo o z as upnici oz. event. nezaupnici des legatom na pokr. skupščini, čemur se je g. Završnik trdovratno upiral, ker je upal, da s svojim predlogom, združenim z načelom narodnega edinstva, omaje čustva nacionalnega članstva. Parlamentarno sem omogočil, da se članstvo jasno izjavi o svojih nazorih. Če bi ods šla iz dvorane večina, bi se ji mi legalno pokoravali, ker pa so se naše vrste o jas čile že nad 60 članov, se smatramo za opravičene voditi strogo stanovsko pos litiko. Glede volitve delegatov pripomis njam, da nisem še nikdar opazil, da bi vlada poslala opozicijo v boj za svoje predloge, i smešni bi bili mi, če bi izbos jevana načela sami strmoglavljali. Tudi mi smo storili vse, prav vse, da bi ostalo naše društvo enotno. V odboru smo opoziciji pripoznali 3 mesta [proti 4), ustregli smo njeni zahtevi po "rednem občnem zboru, da bi uvel jas T,nr°io ?remoč> nism° ugovarjali ^Kupnemu zborovanju z uradno konfes renco, ne pismenim pozivom k »važs nim« v°'itvam, prigovarjali smo, naj preklicejo demisijo, na zborovanju nis smo izpadali, dokler nismo bdi z »nes resnicami« izzvani. In z napovedano des misijo se liki noju skrivajo za moj hrbet. Pač junaško! Tovariši! Tovarišice! Zadnja burna zborovanja vam dovolj jasno svedočijo, kakšnega orožja se človek ne sme pos služevati, da ni sam z njim prizadet in osramočen. Zavrnite, kar vam vsiljus jejo, ne plašite se, ker nas ne oplaše, ohranite neomajno vero v samega sebe in organizacijo kot celoto! Predaii Učit. Tovariša so vsakteri resnici vsikdar na razpolago, ne tako neresnicam, ki so jim morali izbrati drugo torišče, v koliko primerno, pres pustimo razvoju. Zora puca, bit če dana! Josip L a p a j n e. — Ali morejo okrajna društva prestopiti iz enega OGverieništva v drugo. Izvršni odbor UJU v Beogradu ie o tem izdal sledeči sklep sej z dne 9. t. m.: »Tak postopek Se ne more. odobriti dokler se ne izpremene pravila UJU v tem smislu in r,iso soglasna vsa ooverieni-štva v tem pogledu. Sedai ie to povsem v nasprotju s čl. 9. toč b pravil UJU.« Ta načelen sklep ie izdal Izvršni ob-bor UJU pod štev. 1236 od 11. oktobra t. 1. na vsa povereništva. S tem je rešeno vprašanje da ie. prestrm iz enega nodrcčia poverieništva v drugo nemogoč. Vstop društev v UJU se sme izvršiti le potom tristcinega oover eništva. — Odoor proti izstop» iz UJU postala-pri učitel:stvu radovliSkega društva vedno večii Sedai se šele zavedajo posamezniki dalekosežnosti prenagljenega koraka Na poverjeništvo prihajajo člani radovhiškega društva ki odločno obsoiaio ta korak. Posebno oovdarjaio, da ni bilo navzočih na zborovanju pri glasovanji niti polovica članov. Kakor zatriuieio ip v resnici večina članov za nove smernice in mirno nepolitično upravo. Povdariaio. da izredni občni zbor ni bil niti opravičen izglasovati takega sklepa- — Okrožnica ki so io preiemali v teh dneh člani kočevskega društva: Dobesedno se glasi tako: »Tovariši! Kot bivši predsednik učit. društva za kočevski okrai Vas pozivam da se zborovanj dne 9 t m. v Kočevin np udeležite. ' Razlogi- ki nas silim do tega koraka so gotovo še vsem znani iz zadnjega občnega zbora in oa iz dnevnih vesti seda-nie strtjie. Udeležimo s,e na vsi pri h o d-niega občnega zbora našega društva, ko bo pcdaial sedanii odbor obračun o praktični izvedbi »deklaracije«. V slučaui da se 'p že 'kdo prijavil še vedno lahko ostane doma in ima nouk ter ga nihnp tip more siliti češ. mora5 ker si se že p-iglasil. Tovariški pozdrav! — V Ribnici, dne 4. okt. 1926. — Završnik Alfonz, učiteli v Ribnici.« — Tako se ie aeitiralo proti udeležbi za zborovanje, na katerem se ie razpravljalo o aktualnih vnrašaniih ki so razvidna iz noteka zbor o vama med društvenimi noročili. na kar oosebe opozarjamo čitatelie. — Imenitna okrožnica kroži v kranjskem okraiu m^d učiteljstvom. Okrožnica ie anonimna in ie podpisan ie »Pripravljalni odbor«, ker se ie naibrže nihče ni upal podpisati zaradi neresničnih trditev ki iih vsebuje. Natisnjen pa tudi ni tiskar, oziroma tiskarna." ki ip letak tiskala kar ie še neioravilneie. Opozarjamo. da ie po tiskovnem zakonu kaizniivo razširienie takih tiskovin in ie v tem slu-čaiu kaznovan razširievalec. Toliko, da nedolžni ne bodo imeli sitnosti! — Ali res ne smejo sedeti vsi stanovski tovariši za eno mize /a razgovor o stanovskih vprašanjih? To vnrašctnie nekaterim ne gre v glavo in vendar ie to le vorašanie naše zrelosti. Malo več strpnosti, malo vpč lojalnosti na tudi sdede vprašani, v katerih smo si načelno nasprotnih nazirani ne ho treba priti do osebnih in ne stanovskih sporov. Kako hočemo širiti versko in narodno strpnost. ce nismo dostopni za stanovsko strpnost kako hočemo delovati v pozitivnem pravcu za narodno edinstvo če nismo dostopni stanovskemu edinstvu. Ce lahko debatiramo skuoai na uradnih konferencah ali ne bi lahko debatirali tudi na zborovaniih? Ali res ne bo prišel nikdar čas ko sp ho dvignilo učitelistvo na tako višino inteligenčnega nivoa, da bo lahko skupno akademično razpravljalo o zadevah v katerih sicer načelno ne soglaša? Dvignimo sp v višino! — Novi učni načrti. Dobili smo nove učne načrte ki so v marsičem pomanjkljivi. Posebno so prizadete z novo razdelitvijo šolskih (reci učnih) let eno- in dvorazrednice. Po novi razdelitvi ie v nižii skupini ali prvem razredu 1. in 2. šolsko leto. v višM skupini oa 3.-8. Pro-porcionelno ie po tei razdelitvi v prvem razredu Vi učencev, v drugem pa Ze oooreišnia. razdelitev 3 leta v orvem razredu in 5 let v dru?em. ip bila občutna za razrednika družeča razreda. Navadno ie imel vedno po 20—30 učencev več kakor v prvem razredu. Drugi razred ie dalip zakliučni razred zato ip potrebno, da nrideio v ta razred že nekoliko starejši učenci- ker z 8—9 letom učenec gotovo ni zadosti razvit da bi zamogel slediti nouku pri predmetih ki se obravna-vaio skupno z drugim oddelkom. Mero-dainp oblasti sp prosi, da razdelitev šolskih let oreuredp vsai za šole z osemletno šolsko obveznostio C. H. Ker Da irnaio učni načrti mnogo tudi dobrih strani bi bilo primerno, .da se oo-vdariio tudi dobre strani, ker ni umestno. da vsako novo stvar enostavno raz-tržp¡n vsak ookret ubiiemo že v kali. Smatraimo načrt za orovizorii in ¡pretehta im o kar ip v n:pm dobrega in kai v resnici slabeea — potem izrekaimo sodbo o obciem . — Prikrajšane učne nrp po 40 minut nrTdeio v noštev le na enorazrednicah in tudi tukai le za popoldanske ure. Tako ie obvestil na tozadevno vorašanie tu-kaišmi sreski šolski nadzornik nekega šolskega upravitelja v mariborski oblasti. — K naši zadnji notici o učnih načrtih. Nova razdelitev z veronaukom vred predvideva 30\2 ur dočim iih ie prejšnja predvidevala za dekliške 32V2 — brez nonavlialne šolp seveda, ki pa v prejšnjih tudi ni predvidena. Kmetijstvo ie v učnem načrtu točno označeno »v zvezi s spoznavanjem orirode«. Kako ie za 5—8 šol. leto spraviti v sklad novi učni načrt s starim ie razvidno v zapisniku nadzor-niškp konference kar bo oriobčeno vsemu učitelistvu s posebnim odilokom Pripomniti ie da so člani komisiie- ki so načrt izdelovali, sami učitelji iki so posebno za zemliepisip vzeli za podlago načrte. ki iih žp izva'aio v nekaterih okrajih baš v Sloveniji — Prosimo tovariše dopisnike da točno orouče število ur preden izdelajo poročilo za list ker uredništvo ne utegne primerjati številk z originalom, čp odgovaria'o nri vsaki kate-goriii. — Še nekatera po asnila k novemu učnemu načrtu. Na razna vprašania pojasnjujemo: Glede razdelitve tedenskih učnih ur na- razdeljenih dvorazrednicah in trirazrednicah z vsednevnim in poldnevnim poukom v I. in II. razredu sledeče : Razdeljena dvorazrednica s poldnevnim poukom (in z 1 učiteljem) v bistvu ni drugo kakor enorazrednica. v kateri se ooučuip pol dneva I razred ki tvori v tem slučain »nižiio skupino« eno-razrednice II razred s poldnevnim poukom pa »višio sktroino« enorazreldnice. Zato na ie bila na nadzorniškem sestanku v Ljubljani dne 9.iseptembra t. 1. od-reiena razdelitev uenfh uir, kaikor ip razvidno na str. 1. »Razdelitve«. — V tem slučain ima tedai Učiteli ki sam 00-učuiie na taki dvorazrednici tedensko število ur: 14 + 16V2 — 3 (verJ =1 Ztfl2 tedenskih ur. — T r iraz red nice z vsednevnim in s poldnevnim poukom v 1- in II razredu se more smatrati le za dvorazrednico. kier obsega I razred (poldnevni oouk) 1. in 2. šolsko leto. II. razred (poldnevni oouik) oa 3. in 4 šolsko leto dočim sta v III. razredu oddelkoma 5. ¡n 6. šolslko leto. 'V tem slučaju bo prilagoditi za I. razred razdelitev števila uir kakor ip odmerieno za nižho skupino enorazrednice- za II. razred oa število ur kakor ip odmerieno za višio skupino enorazrednice dočim ostane za III. razred razdelitev, ikakor ip razvidna za ta razred iz omeniene razdelitve na str. 3. — Po tem torei ima učiteli I. in II razreda (ob ooldnevnem podku): 14 + I6V2 — 3 (ver.) = 27V2 tedenskih ur. učitelj III. razreda pa: 28 — 2 (ver.) - 26 tedenskih ur. Razen tega ie v zimskem tečaju ura le 40 min. kar število efektivnih ur za učitelia šp znatno zniža oziroma mu brez prekoračeni* zakonitega maksimuma omogoča oouk v ponavljata šoli Ali učimo zemliepjsje r?n političnih srezih ali zemljepisnih enotah? Da ne bo pomote moramo opozoriti na tiskovno napako v učnem načrtu ki ie v sloven- skem natisku- ni ie oa v srbohrvatskem natisku. Pri zemljepisiu III. razr.se mora pravilno glasiti: »Zemljepisna enota v meiah političnega sreza v kateri in... v katerem zemlieDisia ne učimo 00 političnih srezih. temveč 00 zemljepisnih enotah. — Sklepe Ptujskega učiteljskega društva ki smo iih prinesli v eni zadnjih številk, prinaša »Naš Glas« v celoti z utemeljitvijo pod naslovom »Naprej, naprej !« — Prepleskanie sten nadomestilo za šolske table. Današnia doba hitečega tehničnega razvoia. ki oreobrazuie živlien-ske oblike zahteva od nas da poučujemo kolikor mogoče nazorno in praktično- za živlienie. Zlate resnice, ki so nam jih podali Ratke Comenius. Pestalozzi. Frobel in drugi se vedno boli uvažuiejo in izvaiaio V smislu nazornosti ip šolska tabla neprecenljive vrednosti toda v modernem poučevanju ie le ena tabla premalo. Da zamore s kredo v roki istočasno več učencev sodelovati, sem v svoiem razredu nreoleskal gole in mrtve stene v širini enefa metra s temnejšo sivo barvo in ta nlesk mi nadomestuie table. Na ta način sem pridobil dosti veliko torišče važnega otroškega delovanj. Za nlesk sem nainrvo stenp temeli"' to oeladil s olovcem (Bimstein) in iih ore-pleskal s firnežem (lanenim oliem) ter nato orevlekel s kitom. Ko sem tako ore" narirane stene še enkrat ogladil- spm iih dvakrat orepleskal. Barvo sem pripravil sledeče: Siva barva, saip cinkovo belilo in nekoliko zmletega olovca. Raz-merie sestavin ie ooliubno. Jaz sem hotel imeti siv ton ker črna barva ne spada v šolo kier nai orevladuip živlienie: zato sem primešal le malo sai Vrh pleska sem pritrdil rezan les kamor obešamo učila in kier razstavljamo izdelke učencev. Živlienie ie ob stenah. Dostikrat se mude ob mih učenci celega razreda istočasno. Vsaka obravnavana učna snov se riše ali slika, namesto da bi se opisovala s praznimi besedami. Pojmi se bistre- tekme se vrše in ustvaria se. Prepleskanie sten posebno toplo priporočam nižiim razredom posebno še. ker stane 1 nr pleska le okoli 20 Din in drži do 10 let. Če kdo želi pojasnila, sem mu na razpolago. — Len Pibrcvec. Jesenice. — Pokojnemu Fr. Črnagoiu ie tudi »Slovenski Čebelar« posvetil na uvodnem mestu jako lep nekrolog s sliko. Urednik g. Avgust Bukovec se ga spornima kot dolgoletnega predsednika »Čebelarskega društva«. Načeloval ie društvu od leta 1899. v izredno težavnih razmerah do konca leta 1904 Po kratkem presledku ie bil zopet izvoljen za predsednika leta 1908. in ie potem vodil društvo do leta 1912. ves čas iako' spretno in uspešno. Tudi kot 'sotrudnik* »Slovenskega čpbelaria« si ip pridobil znatnih zaslug. Časten spomin mu zato ohranilo tudi čebelarji. — A M. — Dcmoznanstvo za osnovne šole, sestavil Josip Brinar. Cena vez. izvodu 20 Din. Brinarjevo »Domoznanstvo« prinaša vso tisto domoznansko snov ki 10 ored-uisuie novi »nastavni plan« za 4. razred osnovnih šol (glej prilogo k »Osnovni Nastavi« br. 1.) Prvi del knjige obravnava Slove-niio in nato vso našo kralievino 00 zaokroženih kulturno - zemljepisnih slikah. Drugi del »Domoznanstva« oa podaja v 44 vzorno sestavljenih slikah vse važne dogodke iz zgodovine troimenega našega naroda. V zgodovinskih slikah ie posebno nap-lašena ptična stran ter izzve-nevaio zgodovinski orisi v akorde do-moliubia bratskp sloge in sličniih vzorov »Domoznanstvo« se odlikuie 00 jedrnatem slogu in preglednosti ter kaže v vspm da ie praktično delo izkušenega šolnika V istem založništvu (G o r i č a r & Les košek v Celju) ip dobiti učno kniigo »J. Brinar. »Slovenska vadnica« za višip razrede osnovnih šol in za meščanske šole. Vaie iz slovnice pravopisa in spisia. Cena vez. izvodu 24 Din. Brinar jeva »Slovenska vadnica« ni morebiti suhoparen slovniški učbenik, marveč ie bogata zakladnica narodnih pregovorov, skrbno izbranih pesniških citatov in odlomkov iz naših oisateliev-klasikov. Iz mnogobroinih zgledov in vai se slovniški nauki tako izlahka izvaiaio kakor se izlušči kleno zrnje iz dozorelega klasia Obe kniigj »Domoznanstvo« in »Slovensko vadnico«- ie šolska oblast uradno odobrila a praktična uporaba v šoli bo dala knjigama naiboliše priporočilo. Usposoblienostni jzoiti za ljudske (osnovne) in niim sorodne šole se orično na mariborskem moškem učiteljišču dne 3. novembra. Pravilno kolkovane (20 + 5 Din) Drošnie nai se notom šolskega vodstva in sreske?a nadzornika nredlože oredsedniku (moško učiteljišče) komisiie do 20. oktobra K dtoš-niam za donolnilni izDit nai vsakdo Dri-viie tudi dosedanie izpričevalo za usDosoblienost za ooučevanie na ljudskih (osnovnih) šolah. — Popravek. Z ozirom na noročilo iz se'> ožieea sosveta dov UJU — Ljubljana v 2.—3. številki »Učit. Tov.« 7. dne 19. avgusta 1926 g-lede dopisa sreskega referenta p P u 1 k a DODravliamo — po ugotovitvi — da ie vsa zadeva v prvem delu temeljila na nesporaizumlieniu. ki mam ie sedai noiasnil v. Puiko nikakor pa nimamo vzroka da bi dvomili o resničnosti drugega dela rnpfoveo-a dopisa. S tem popravliamo noročilo da se ne bo naoačno tolmačilo in nikomur napravilo krivice. UJU — pov. Ljubljana 9. okt 1926. Andrei Skuli losin Kobal. Doverienik strok, tajnik. Realizirajte kusone 7% državnega invest. posojila. Pozor imeiitelii! Kdor ima katero, pa morda še m realiziral kuponov iz prvega leta, nai to stori čimprei ker s prihodnjim letom nerealizirani kunoni \j teea leta izgube svoio veljavo. Če iih kdo izmed o. n. tovari-šev(ic) noče vnovčiti. >se 7arne priporoča konviktov blaeainik. — Članstvu učiteljskega društva za srez Murska Sobota Glasom sklepa zborovanja z dne 25. sentembra pozivamo tem potom vse naše člane(ice) ki so še v zaostanku s olačaniem članarine 7a 1. 1926. da store čimmreie svojo dolžnost. Vsak dolžnik(ica) nai upošteva težak položaj tov. blaga:inika- ki mora napram poverieništvu vršiti točno svoje obveznosti — denaria pa ni! Že-samo tovarištvo in kolegialnost morata vsakemu velevati da vrši redno svoio nrcanizačno dolžnost ter s tem olaiša delo itn skrbi odboru oosebmo pa blagainiku. Proti onim. ki bi tudi ta klic ostal brezuspešen, bomo postopali 7. naiver'o brezobzirnostjo: Kdor ne plača vseh /prispevkov društvu takoi ko oreimp obračun od društvenega blagajnika temu ustavimo ta-koi liste, dolžni znesek oa izterjamo potom svojega pravnega zastopnika, kaikor smo to z nekaterimi člani že storili. Odbor. — Člani učiteljskega društva za mariborski šolski okra* se onozariaio na točko 4. dnevnega reda društvenega zborovanja. ki bo v soboto dne 6. novembra t. 1 in ki np ?lasi- Diskusiia o novem učnem načrtu. Vsak(a) član(ica) si naj naoravi do tačas stvarne, kratke in jedrnate poombe za šolsko leto in kategorijo šole na kateri službuje. Natančneii dnevni red ura in lokal zborovania se bo naknadno pravočasno objavil. — Predsednik Državni prazniki se bližajo. Kako iih boste proslavili? Lahko uprizorite igrico »Šola v nebesih« ter dodaste kako deklamaciio in Devsko točko. Na vsak način boste oa rabili pri proslavi državni erb Ali ste ž^. naročili pri Učit. domu v Mariboru? — Poseben orivilegii za Prekmur e. Sresko poglavarstvo v Murski Soboti ie ukinilo s šolskim letom 1926./27. v svo-iem področin na vseh šolah nerazdeljeni, dopoldanski pouk. ne glede na to da so se občine in kraini šolski stolci (sveti) izrekli zani Vzrok ni naveden govori se na. da radi teea. ker orihaia učitelistvo oreveč. v šole prostih popoldnevih v Mursko Soboto! — Komentar ni potreben! Učiteljski pevski zbor. —pev. Pevski tečai ki bi se moral vršiti 17. t. m. za ženski zbor se ne bo vršil. Odbor. —pev. Tovarišem nevcem in tova-rišicam pevkam izrekam v imenu odbora zahvalo za uvidevnost točnosti Prihiteli ste polnoštevilno. potrudili ste se in Vaš trud bo obilno poplačan s povzdi-eo ugleda slovenskega učiteljstva. Hvala Vam!_Tajnik. Vestnik upokojencev. —up. Na izrednem občnem zboru »Društva uookoieneera učiteljstva v Liub- 1 ani« dne 7. oktobra t I.. katerega se ie udeležilo od 350 članov 75. smo 00 predsednikovem poročilu o potrjenih pravilih in poročilu blagainika o denarnem stanju društva izvolili nastopni odbor: Lo-kar Ivan. predsednik: Stiasnv LMdovik, podpredsednik f Stritar Josip tajnik; Koziak Fran, nieeov namestnik: odborniki oa: Benedik Dragotin Marout Ma-riia in Petrič Ivan. Račune bodo pregledovali: Keceli Alojzii. Marolt Fran in Sadar Vendelin. Po končanem zborovanju smo se na zbrali k oriiatel:skemu sestanku. kier smo pretresali razna stanovska in druea dnevna vorašania ter se pri tei mriliki tudi spominjali osemdesetletnice tovariša Frana Kavčiča. Uverili smo se ta dan zopet da v vrstah upokojencev še vedno živi stanovska zavest in staro tovarištvo kakršno baje v našem nara-ščaiu čimdalie boli peša. _—k. Naša gospodar, organizacija. —g Učiteljski dom v Mariboru. Darovala sta: Josip Bajde, učitelj v Studencih pri Mari» boru »prvi dar prve plače«: 25 Din. Koliko uči« teljev»začetnikov bo sledilo temu zgledu?! Simon Gajšek, šol. ravn. v p. v Dobovi, sedaj v Mari» boru 3 obveznice 7% drž. inv. posojila a 100 Din (III. 1926.) Članarino za 1. 1925. jc plačalo učit. društvo za laški okraj v znesku 200 Din. Člana= rino za l. 1926. je vplačalo do 8. oktobra t. 1. učiteljstvo naslednjih šol (imena šol so razvrščena po šol. okrajih): Celje, deška osn. 130 Din, dekl. osn. 70 Din, Apače 280 Din; Gornja Radgona 510 Din; Sv. Florijan (Dolič) 120 Din, Št. Jošt na ' Kozjaku 30 Din; Sv. Lenart v Slov. goricah 400 Din; Cezanjevci 100 Din; Sv. Kri? pri Ljutomeru 290 Din; Ljutomer dekliška osnovna 267 Din; Veržej 210 Din; Brezno ob Dravi 30 Din; Sv. Jer» nej nad Muto 50 Din; Kapla 120 Din; Marenberg 90 Din; Muta 20 Din; Sv. Ožbalt ob Dravi 100 Din; Pernice 70 Din; Remšnik 80 Din; Ribnica n. P. 260 Din; Trbonje 180 Din; Vrata 60 Din; Vuhred 160 Din, Vuzenica 80 Din; Maribor I in 11. deška osn. 1110 Din; III. deška 700 Din- IV. deška 100 Din; II. dekliška osn. 60 Din; III. 'dekl. (vadnica) 220 Din; društvo upok. učiteljstva 430 Din; tram 185 Din; Hoče 213.50 Din; Sv Jakob v Slov. gor. 228 Din; Spodnja Sv. Kungota 90 Um; Lehen 136.50 Din; Limbuš 160 Din- Planica 80 Din; Pobrežje 160 Din; Pod Velko 50 Din-Puščava 48 Din; Razvanje 150 Din; Ruše 495 Din: Selnica o. D. 436 Din; Sladki vrh 80 Din; Studenci deška osn. 695 Din; dekliška 100 Din; Sveeina 40 Din; Tezno 120 Din; Črna 300 Din; Dravograd 360 Din; Gustanj 375 Din, Kotlje 110 Din- Me» žica 420 Din; Prevalje 570 Din; Strojna 7o' Din-tolsti vrh 130 Din; Sv. Andraž v Slov. gor 50 Din; Cirkovce 120 Din; Sv. Lovrenc n Dr p '80 Din; Sv. Marjeta niže Ptuja 90 Din; Sv Marko niže Ptuja 200 Din; Naraplje 60 Din; Ptujsko» lica deška 570 Din; dekliška 384 Din; Ptujska gora 320 Din; Kostrivnica 100 Din; Rogaška Slatina 140 Din; Laporje 100 Din; Makole 170 Din; Spodnja Polskava 240 Din; Št .Ilj pod Turj. 220 Din; Št. Janž pri Dravogr. 150 Din; Podgorje 100 Din; Razbor 15 Din; Slovenjgradec (osn. in mešč.) 520 Din; Šmartin pri Slovenjgr. 80 Din; Šmiklavž pri Slovenjgr. 40 Din; Ponikva 150 Din, Slivnica 80 Din, Št. Vid»Grobelno 140 Din. Razen teh so vplačali: Zacherl Franjo, učit. v p. v Ljutomeru 200 Din(!); Zacherl Slavka, Ljutomer 100 Din; Karbaš Fran, srez. šol. nadzorn. 100 Din; Cvetko Fran, srez. šol. nadz. 100 Din; Haberman Franjo, strok. učit. Maribor 100 Din in Marta Peček! učit. žen. roč del v Ptuju 40 Din. — Poverjenike onih šol, ki še niso nič vplačale, oziroma še ne cele članarine, prosim, da vpošljejo dotične zne» ske z izpolnjenimi izkazi o vplačani članarini za 1. 1926 sigurno do 15. dec. t. 1., da zamorem rac čunske knjige o članarini skleniti še pravočasno. — V gornjem izkazu manjkajo kar celi šol. okraji, ki še niso vplačali niti dinarja! Zdramite se to» variši in nam pomagajte graditi naš dom! Ne stojte ob strani križem rok! Vsi za enega, eden za vse! Naš učiteljski dom se mora kmalu dvig» niti, zato vsi na delo! V Mariboru 11, 10. 1926. _Al. Kožuh, blagajnik. Iz nase stanovske organizacije. -f Zborovanje učiteljskega društva za k oče v: ski okraj se je vršilo dne 9. okt. 1926. v Kočevju od 10. do 14. ure. Predavanje: Po običajnem pozdravu, da predsednik takoj besedo g. dr. med. Fed. Mikieu, ki nam je v svojem predavanju: »Higijenski pouk na osnovni šoli« najprej razložil važnost in nas inen tega puuka glede na sledeče nalezljive bo« lezni: (jetika, tifus, griža in škrlatica). Kako naj bi šola skrbela, da obvarujemo kolikor je mogoče narod pred omenjenimi soci» jalnimi boleznimi, oziroma njih razširjevanju, je predavatelj obravnaval v naslednjih točkah: 1. higijena telesa; 2. higijena doma in v šoli; 3. vpliv tobaka in alkohola na človeški organizem. Pri zadnji točki nam je predavatelj podal tudi par učnih slik, kako otrokom nazorno razložimo in dokažemo vpliv alkohola na človeški organizem. Predsednikovo poročilo in dopisi: Predsed» nik se je predavatelju v izbranih besedah za« hvalil za predavanje, ki je pokazalo, da je res prepotrebno, da se učiteljstvo oprime pouka v šoli o tej panogi, ker je zdravje naroda predpo» goj za njegov kulturni razvoj. V svojem poročilu omenja predsednik, da je vsled odhoda treh od» bornikov iz našega okraja — katerim se pred« sednik obenem zahvaljuje za sodelovanje v od» MALI OGLASI t* U.ll nirlani Irl olll¥îl/l TT Tl/lQ1*A/1/l V nI fl O in cn/>l(tlnd TI ft m t' n P Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. — Najmanjši znesek Din 5'—. UPRAVA ZVONČKA ima več vezanih in nevezanih letnikov na prodaj in sicer boljše vezane a 60.— Din, navadno vezane a 45.— Din in nevezane a 30.— Din. Dalje ima nešteto posameznih številk vseh letnikov a 3.— Din komad na razpolago. ZGODOVINSKO UČNO SNOV, ki jo predpisuje novi učni načrt. dob.te v J. Nerat: „Zgodovinski čitanki", ki jo je založila Učit tiskarna v Ljubljani. Cena je 15 Din. Noben ljubitelj in po» speševatelj lepega mla» dinskega petja ne sme biti brez najnovejših Pregljevih pesmaric NAGELJCKI«. Prva zbirka — za srednjo stopnjo osnovnih šol —j vsebuje 66 ponajveč na» rodnih pesmi (18 eno-, ! ostalih 48 lažjih dvoglas»^ nih), 49 strani, cena Din 20.—. Druga zbirka — za višjo stopnjo osnovnih šol, kai kor tudi za meščanske šole in za nižje razrede srednjih šol — vsebuje 61 tudi največ narodnih pesmi (49 dvoglasnih in' 12 lažjih troglasnih), 73 strani, cena Din 26.—. I V zalogi je še tudi lani izišla zbirka: 30 trogl. mladinskih zborov. Cena 20 Din. Naročila je nasloviti na Cirila Pregelj, učitelja v Celju (samozaložba). ! NOVI UČNI NAČRT ZA OSNOVNE ŠOLE zahteva, da se vrši domoznanski in zemljepisni pouk po sreskih okrožjih. Opozarjamo zato na zemljevid, ki obsega kamniški okraj, nekaj kranjskega okraja in ljubljanske okolice. Tovariši in tovarišice! Segajte pridno po njem. S tem koristite tudi Učiteljskemu konviktu, ki je zemljevid založil. NOV ROČNI ZEMLJEVID SLOVENIJE izide v založbi Učit. doma začetkom oktobra, ker je Pirc-Dimnikova izdaja docela pošla. Cena mu bode precej nižja od sedanje. Prednaročila sprejema že sedaj U. D. v Mariboru. MIZARSKO ORODJE, kompletno po 40 komadov ali posamezno, je na prodaj. Je neobhodno potrebno za rokotvorni pouk. Poizve se v upravi UJU Ljubljana. Imam več tisoč enoletnih JABLANOVIH DIVJAKOV na prodaj. Cena po dogovoru. Natančneje informacij daje PETER ROB1Č, posestnik, Vojnik pri Celju 52. SKOBELNIKI za obdelovanje lesa, v najboljšem stanju, pripravni za rokotvorni pouk, so po nizki ceni na prodaj. Oglase na upravo UJU Ljubljana. ARGUS ARGUS ARGUS ARGUS- ARGUS ARGUS |e naS najboljši Informacijski zavod_ Ima v vseh mestih svoje poverjenike_ daje Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko- industrljskih podjetij In privatnikov_ ove Informacije so vglkdar točne Izčrpne In hitre__ »e nahaja v Vuka Karadžiča ul. H. Beograd ,ov telefon je 6-2B, a brzojavni naslov Argu» boru — postaj odbor društva nepopoln in da se bo radi tega čimprej sklical občni zbor. Pred» sednik se tudi spominja upokojenega tov. Fr. btefancica, ki je v težki dobi od 1908 do 1920 bi predsednik našega učit. društva in se ni uklo» ml pod viharji, ki so v oni dobi butali v vrste slovenskega učiteljstva; ostal je mož, borben ki m nikdar skrival svojih načel. Poziva učiteljstvo naj mu sledi, naj tudi ono ostane za svojo dobo borbeno, stanovsko zavedno in naj klubujc vi» harjem sedanje dobe, ki butajo ob nas in naš hočejo vreči nazaj v preteklost, da bomo tudi mi na jesen našega življenja lahko rekli: »Zdrobiti ste nas mogli, ukloniti nikdar!« Tov. štefančiču pa želimo še mnogo vrsto let uživati zasluženi pokoj, ki naj mu poplačajo borbo in oranje le» dine za slovenskega