VIA CARLO ALBERTO 17 CIVIDALE MOJA BANKA BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / Št. 40 (832) • Čedad, Četrtek, 17. oktobra 1996 abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Secesija povod ta četrto m deželi F JK Un “Burnjak” super per la pro-loco Vartača Potem ko je že vse kazalo, da so stranke koalicije razpršile krizne oblake, je na Deželi nastopila prava kriza. Vse se je začelo po udeležbi predsednika Ce-cottija secesijske manifestacije v Benetkah. Ostali deželni vladni partnerji so zahtevali, da se Severna liga jasno izreče proti secesiji. Ko jim je to na določen način uspelo, je načelnica li-gašev Viviana Londero predstavila dokument, v katerem je liga opravila korak nazaj. To je sprožilo reakcijo, tako da so predstavniki Oljke zahtevali pojasnitev, ki je ni bilo. Dani so bili pogoji za odprtje krize, ki je že četrta v tej mandatni dobi in v javnosti vpliva dokaj negativno. Kdo je glavni krivec za novonastalo krizo na Deželi? Težko je pokazati s prstom na nekoga ali samo na eno stranko. Jasno je, da je Severna liga igrala dvojno vlogo. Jasno pa je tudi, da so nekateri predstavniki Ljudske stranke vse več pritiskali, da bi do krize prišlo. Ostali vladni partnerji, Funghi, stop agli abusivi Stop alPabusivismo nella raccolta dei funghi. La Comunità montana delle Valli del Natisone, dopo a-ver accertato che solo quattro cittadini non residenti nelle Valli hanno versato fino ad ora la somma di 300 mila lire per u-sufruire del permesso per la raccolta dei funghi, ha informato della situazione i sindaci ed i vigili urbani dei comuni delle Valli, il Corpo regionale della guardia forestale, i carabinieri, la guardia di finanza e la polizia. A questi organi è stata chiesta una collaborazione per i controlli e la vigilanza sul territorio della Comunità montana “per combattere e stroncare - si legge in una nota diffusa dall’ente - ogni forma di abusivismo a tutela degli interessi legittimi delle popolazioni locali e nel rispetto della legge regionale e del regolamento comunitario”. predvsem pa DSL, so skušali pomiriti ozračje, kar pa jim ni uspelo. Potem ko je bilo jasno, da kriza bo, so se med predstavniki večine dogovorili o nekakšni “pilotiram” krizi in sicer tako, da bi zdajšnja večina vendarle delovala za najnujnejše zadeve do takrat, ko bi se pokazala rešitev za novo vladno koalicijo- Ne smemo namreč pozabiti, da čez dobro leto bodo deželne volitve in da danes še ne vemo, s kakšnim volilnim sistemom bomo obnavljali deželni svet. Zdaj je v veljavi proporčni sistem, sama Dežela pa je v Rim poslala prošnjo za zakonsko spremembo, da bi se tudi v F-JK uveljavil večinski sistem. Kar zadeva možne vladne koalicije, lahko rečemo, da bi se lahko udejanila vlada Oljke z zunanjo podporo SKP, kakor tudi desno-sre-dinska koalicija med Severno ligo in Polom svoboščin. Drugih alternativ v bistvu ni, če izvzamemo nekakšno “istitucionalno” vlado najširših koalicij, (r.p.) Una splendida giornata di sole, un invito che non poteva non essere accolto, quello a visitare la Velika jama, un gruppo affiatato di amici, impegnati nella neocostituita Pro-loco Vartača di Savo-gna, una posizione centrale a due passi dal Matajur, un centro visite bello e pronto che deve ancora decollare ma che ha strutture invidiabili: tutti questi sono stati gli ingredienti del successo del primo Bumjak - Festa della castagna tenutosi domenica scorsa a Vartača. Numerose sono state le persone che hanno raggiunto già in mattinata il bivio per Tercimonte da dove ha preso il via la camminata che aveva come obiettivo la Velika jama, un sito di grande interesse storico e naturalistico. Ma le persone hanno continuato ad affluire numerose anche nel corso del pomerig- La Hob liquidata ma salva Dal 9 ottobre la Hobles spa, azienda della zona industriale di S. Pietro al Natisone attiva nel settore dei serramenti in legno, è in liquidazione. Il provvedimento - dovuto alle molte perdite di questi ultimi anni, causate soprattutto dall’attività di import-export che con la guerra nell’ex Jugoslavia ha subito un brusco ridimensionamento - era comunque nell’aria da alcuni mesi. Questo ha permesso ad alcuni dipendenti di creare u-na soluzione alternativa, u-na specie di “paracadute” che dovrebbe permettere di salvare il lavoro dell’azienda. “Sembra che entro la fine del mese - fanno sapere i dirigenti della Hobles - su-benterà una nuova ditta già costituita, della quale fanno parte anche alcuni attuali dipendenti della Hobles, che prenderà in affitto l’attività”. segue a pagina 2 gio, superando anche le più ottimistiche previsioni degli organizzatori. I ragazzi della pro-loco Vartača, che fin dall’inizio hanno cercato la collaborazione con tutte le realtà organizzate delle Valli del Natisone, superando anche le divisioni all’interno del comune, hanno dunque registrato un ottimo successo che è senz’altro di buon auspicio per le iniziative futu- Naborjet: Venosiju v spomin V Beneški palači v Na-borjetu, kjer je Salvatore Venosi večkrat nastopil in predstavljal kulturno delo slovenskih ljudi iz Kanalske doline istočasno pa ustvarjal vezi s slovenskimi prijatelji z Koroške in iz Slovenije, bo v petek 18. oktobra ob 19. uri kulturni večer v njegov spomin. Točno mesec dni po njegovi smrti sta Slovenski raziskovalni inštitut in domače kulturno društvo Planika, priredila srečanje, na katerem bodo predstavniki različnih političnih, znanstvenih in kulturnih sredin, ter prijatelji in sodelavci skušali orisati delovanje in osebnost Salvatoreja Veno-sija. To bo tudi priložnost za se zahvaliti človeku, ki se je v vsem svojem delovanju trudil za ovrednotenje slovenske narodne skupnosti v Kanalski dolini in je znal pritegniti pozornost na ta najbolj pozabljen del našega zamejstva. An mi smo nazaj usafal naš duom Takuo smu vajeni vsega telega zelena po naših dolinah an brezieh, de ga na še vič vi-demu. Ma sa, v jesen, kar naša zemlja se takuo špotljivo braura za nje pardielu, de še pere na drevu poardečejeju od veseja, tud naša parvajena uoč pade na host an sarce nan se aršiere, ku temu, ki vide duom. Se zdi, de brieg, ta za hišo, nas kliče, host nam ponuja sladke burje an mikane gobe, an ku smu v nji, armene an ardecje pere plešeju z vietran pred nan priet ku padejo na tla an ku za nu igro, nam jih parkrit za de jih bomu buj na duzin gledal ušafat. Kumeti su te pobandimal tiste malu vinjik, ki su ostale, su potargal jabuke, slive an hruške, su pobral kompierje, lie-šinke an oriehe, sa jih čakaju griče ki s kostanja padaju zlate an pune, ku an šenk. Brieg, ki se je zdeu zapuščen, oživeje z glasan od člo-vieka, an s tuo an s tuo vsak dan, še priet ku sonce ustane, lietaju po host za gobmi, klie-ščeju arbide an krnijo gospodarja, ki nie v liete posieku travo, tud če Gorska skupnost sa plačava an tarkaj, temu ki čednu an posiečenu darti sa-noteta. S cajnico puno an z vesejan na gobcu, judje, se zbieraju na ciestah za ponudit njih pardielu al mikane gobe. Je velik guod v vsakin piču. Tolu zadnju nedieju, tud sonce, takuo uoharan lietosje arzsvie-tu an pargreu Nediške doline an tek je pasu čez Muost, naj šu pruot Sloveniji al do Mata-jura al do H ločja, je ušafu tar g s pardielan telih dolin, ri-monike, sladkuo vince, burje pečene an parjatelje z naših dolin, s Furlanije, z Gorice an s Tarsta, ki potlè, ki su se najedli v kajšnim ristorantu, ki jih je vabu na kosilu z našim starim dobruotam, su se ošča-jal po teli zemlji za se še nu-malu poveselit an nest damu kiek dobrega. Ma kar poveseli sarce še buj ku oktuberin guod, je de uoč beneških judi, je padla nazaj na njih zemjo, puna ju-bezni an trostanja, ku tek je ušafu nazaj duom. Smu bli pozabil tolu buogu zemjo, vajeni slutit an špindat naše sude po sviete. Sa vemo, de Nediške doline same parkličeju tega, ki juhe njih lepoto an smu vi-dli, de naši kumeti, naši oštie-rji an kuharji, če lepuo znaju ponudit lepuo prodajo dielu an pardielu. Vsak s sojo vojo an močjo bomu po teli pot hodil za obuojšat naše doline an naše tivljenje na naši zemlji. Bruna Dorbolò V Kreditni banki komisarska uprava Hišni pripor za funkcionarja Milana Tavčarja Od prejšnjega tedna je Tržaška kreditna banka, največji denarni zavod Slovencev v Italiji, pod komisarsko upravo. Odlok je podpisal zakladni minister na predlog Banke d’Italia, ki je nekako ugodila zahtevi zdajšnjega upravnega odbora TKB, potem ko se je Ljudska banka iz Brescie umaknila iz delničarstva tržaškega slovenskega kreditnega zavoda. Komisarska uprava, kot so povedali sami upravitelji TKB, ne bo otežavila normalnega delovanja, saj težave so nastale zaradi kapitala banke in ne zaradi likvidnosti, tako da vloge varčevalcev so v celoti za-garantirane. In v tem smislu mislijo delovati tudi komisarji. Težave s kapitalom banke pomeni, da obstaja nevarnost, da bodo večje od same glavnice banke, ki dosega 70 milijard lir. Kar zadeva delničarje TKB, ti se bodo zbrali na občnem zboru, ki ga bodo sklicali komisarji, in sklenili, kakšna bo odslej vrednost posamezne delnice. Do takšnega stanja v banki, kot je povedal sam dosedanji predsednik upravnega sveta Boris Siega, je prišlo, potem ko je revizijska služba ugotovila izgube v obliki kreditov, ki jih bo banka s težavo dobila nazaj. V glavnem gre za visoka posojila, ki jih je prejšnje vodstvo TKB nakazalo prof. Querciju, ki je v teh dneh na domačem priporu zaradi bankrota v nekaterih tržaških podjetjih. In prav v zvezi s to preiskavo so finančni stražniki v ponedeljek zjutraj aretirali (arresti domiciliari) Milana Tavčarja, nekdanjega funkcionarja slovenske banke, ki je zadolžen upravnih nepravilnosti skupaj s sinom prof. Quercija. re. BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA MOJA BANKA Četrtek, 17. oktobra 1996 2 Grazie a Ente fiera e Comunità Giornalisti in Benecia Un folto gruppo di giornalisti provenienti da tutta Italia, in rappresentanza di una ventina di testate, tra cui molte specializzate, è stata venerdì in visita nelle Valli del Natisone. Scopo dell’iniziativa, promossa dall’Ente fiera di Udine ed articolata in una visita di tre giorni nella nostra provincia, era quello di far conoscere agli operatori dell’informazione la ricchezza paesaggistica, eno-gatronomica e culturale del Friuli. Le Valli del Natisone, in questo contesto, sono state parzialmente penalizzate in quanto a causa di un certo ritardo la visita, coordinata dalla Comunità montana Valli del Natisone, ha potuto avere inizio nel pomeriggio inoltrato. I nostri ospiti tuttavia hanno potuto visitare la grotta D’Antro, ammirare in velocità le bellezze del Natisone e poi gustare i nostri prodotti tipici, prima nella cantina Due Terre di Prepotto, poi al ristorante Al vescovo a Pulfero. Qui, Michela Domeniš, anche nella sua veste di presidente dell’associazione Invito, ha porto il saluto a-gli ospiti, illustrando anche le caratteristiche della cucina tipica locale. Sono poi intervenuti il presidente dell’Ente Fiera di Udine Maurizio Franz, il presidente della Comunità montana Valli del Natisone Giuseppe Marinig ed il dottor Francescato, presidente dell’Ente regionale per la promozione turistica. Quest’ultimo ha sottolineato come l’iniziativa si inserisca nel progetto 5B ed allo stesso tempo ha ribadito l’importanza della collaborazione tra gli enti locali. Hobles, crisi quasi risolta Una nuova società sostituirà Fattuale dalla prima pagina La soluzione dovrebbe permettere di ripartire da novembre, anche dal punto di vista strettamente aziendale, senza problemi. Se questo non avvenisse, però, significherebbe la chiusura della Hobles e la perdita del posto di lavoro da parte di cinquanta persone. La direzione dell’azienda è in ogni caso ottimista. Il via libera all’operazione di salvataggio è arrivato lunedì da Lubiana. Dalla capitale slovena proviene infatti una ditta, attiva sempre nel settore dei serramenti in legno, Interessante convegno a Villa Manin di Passariano Europa ed informazione “L’emittenza transfrontaliera per un’Europa senza frontiere: esperienze e prospettive”. Questo il titolo del convegno che si terrà il 17 e il 18 ottobre nella Villa Manin di Passariano. Tra i relatori di giovedì pomeriggio interverrà anche Filibert Benedette, direttore dei programmi slo- veni della Rai di Trieste (La mediazione del messaggio culturale nell’ambito della collaborazione tra gli enti radiotelevisivi pubblici dell’Europa centrale) al quale seguiranno gli interventi delle associazioni delle minoranze ed in particolare di quella slovena nel Friuli- Venezia Giulia. che sarà il socio di maggioranza dell’azienda e affiancherà la società costituita dai dipendenti, che si chiama “Nova Hobles”. Intanto nello stabilimento sito nella zona industriale di S. Pietro al Natisone il lavoro prosegue normalmente, anche se si può immaginare l’apprensione con la quale i dipendenti stanno vivendo questi momenti. La cosa si potrebbe risolvere, in effetti, come un semplice cambio di proprietà, un passaggio però sofferto. La Hobles è nata come società mista a capitale italo-sloveno all’inizio degli anni Ottanta. E’ stata, assieme alla Beneco e alla Veplas, un esempio di collaborazione fattiva tra le due realtà di confine. Nel 1990, dopo un inizio contraddistinto da un ottimo fatturato, sono però arrivate, con la riduzione di alcune unità operative nel settore dell’import-export, le prime avvisaglie della crisi sfociata in questi giorni con la messa in liquidazione dell’azienda. Entro questo mese sapremo con certezza se la crisi è stata superata. Costne, parola d’ordine: ricordare Tra baionette, tricolori e qualche lacrima furtiva, condite dall’immancabile “Dio, patria e famiglia”, sono state ricordate domenica a Costne (Grimacco) le 14 vittime, prelevate ed uccise - recita la lapide commemorativa apposta dal circolo Stellini - dal IX Corpus durante l’ultima guerra. 11 circolo, assieme alle autorità religiose, politiche e civili, ha così voluto ricordare Attilio Becia, Luigi Clodig, Antonio Crucil, Stefano Dreszach, Gino Floreancig, Giuseppe Floreancig, Vittorio Floreancig, Valentino Floreancig, Natale Feletig, Mario Iurman, Luigi Primo-sig, Antonio Primosig, Giuseppe Primosig e Luigi Za-brieszach. Dopo lo scoprimento della lapide e la messa, officiata da mons. Ivan Oballa, ha parlato il sindaco di Grimacco Lucio Paolo Canalaz, che ha condannato ogni violenza ricordando come “il primo atto violento in Europa venne commesso dai nazisti e dai fascisti, ed è loro la responsabilità morale di quanto successe poi”. Canalaz ha anche sottolineato “l’importanza della lotta per la libertà e la resistenza che ha riscattato il Friuli”, concludendo con l’invito “a ricordare la storia e lavorare uniti per superare i vecchi rancori, nello spirito dell’Europa unita”. Parole che risuona- vano in modo particolare, i-nutile negarlo, in quel contesto. Hanno poi parlato il consigliere regionale Magda Sdraulig ed Enzo Driussi, oT ratore ufficiale, secondo cui “non è più il caso di parlare di perdono, ma serve ricordare”. Driussi, quasi innamorato di un bambino che gli girava attorno con la bandierina, ha poi rammentato il pericolo dato da chi “senza armi vuole dividere l’Italia”, con chiaro riferimento alla Lega. Ha concluso Paola Del Din, presidente provinciale dell’associazione famiglie caduti e dispersi in guerra. Anche da lei un appello “a non rinfocolare odii e rancori, ma a ricordare”. Nemmeno una parola, invece, sull’episodio che a-vrebbe causato la morte di quelle 14 persone, (m.o.) Na evropskih volitvah v Avstriji Zmagati nacionalisti Nacionalist Jorge Haider je proti vsakemu pričakovanju zmagal na avstrijskih volitvah, ki so odločale o predstavnikih, ki bodo sedeli v Evropskem parlamentu. Avstrijska desnica, ki je vse svoje karte stavila v protie-vropeistične tokove, je očitno prepričala dobrSen del volilcev, ki so v prvi vrsti kaznovali proevropeistične težnje vladajoče socialdemokratske stranke. Bolj mlačna opredelitev do Evrope, ki so jo v predvolilni kampanji pokazali pripadniki druge vladajoče skupine, Ljudske stranke, pa vetih landerjih (na decembrskih parlamentarnih volitvah so bili prva stranka kar v 7. landerjih) in sicer na Dunajskem in v Burgenlan-du. Socialdemokrati so po 70. letih primata izgubili prvo mestu tudi v prestolnici, na Dunaju. Na podlagi nedeljskih rezultatov je v Avstriji postala Ljudska stranka prva stranka z 29,6 odstotka glasov. Na drugem mestu so se uvrstili Vranitzkyjevi socialisti z 29,1 odstoka glasov, Haiderjevi svobodnjaki pa so od 22 odstoka glasov prešli na 27,6 odstoka konsenza. S i jim je zagotovila, da so obdržali glasove, ki so jih zbrali na decembrskih parlamentarnih volitvah. Nedeljski volilni izidi sicer ne bi smeli bistveno zamajati zdajšnje vladne koalicije med socialdemokrati in Ljudsko stranko, čeravno bodo v določeni meri osibili moč Vranitzkyijeve zmerne levice. Sicer je treba tudi povedati, da je težko primerjati nedeljsko opredelitev volilcev z ono iz decembrske parlamentarne preizkušnje. Tokrat so se avstrijski volilici odločali predvsem o tem, kakšen naj bo njihov odnos do Evrope. Vemo namreč, da že ob vstopanju Avstrije v Evropsko unijo ni bilo navdušenje Avstrijcev preveliko. To je odlično izkoristil populist Haider, ki je viden uspeh beležil na Koroškem, Tirolskem in v pokrajini Salzburg. Haiderjeva liberalna stranka je prva tudi v Celovcu, Salzburgu, Gradcu in Innsbruku. Socialdemokrati so uspeh zabeležili le v dveh od de- Na podlagi teh rezultatov so socialdemokrati, v primerjavi z decembrskimi volitvami, izgubili kar 8 odstotkov glasov, za poldrugi odstotek pa se je okrepila Ljudska stranka. Od 21 sedežev, kolikor jih ima Avstrija v evropskem parlamentu, bodo 7 mest dobili predstavniki Ljudske stranke, po 6 socialdemokrati in Haiderjevi pripadniki, po enega pa zeleni in liberalni forum. Na Koroškem končni rezultati volitev za evropski parlament kažejo, da so Haiderjevi svobodnjaki z 37,4 odstotka glasov postali najmočnejša stranka. Socialdemokrati so padli na drugo mesto in zbrali 34,5 odstotka glasov. V Celovcu so Haiderjevi pristaši zbrali nekaj nad 40 odstokov glasov. Ti rezultati so izredno zaskrbljujoči za tamkajšnjo slovensko narodnostno skupnost, ki ima prav v Haiderju najhujsega nasprotnika. Rudi Pavšič V Sono in corsa anche i pensionati Campagna elettorale in pieno svolgimento in Slovenia dove i cittadini sono chiamati a rinnovare il Parlamento il prossimo 10 novembre Tomba romana Nei pressi di Gazon, nelle vicinanze di Isola, sono stati scoperti i resti di una tomba d’epoca romana. La pavimentazione del loculo, realizzato con mattonelle disposte a “spina di pesce” con al centro un’urna cineraria, fa supporre che si tratti dei resti di una tomba “importante” risalente al primo o secondo secolo dopo Cristo. Commissione mista A Lubiana si è riunita la commissione economica ì-talo-slovena per esaminare i punti più significativi dei futuri rapporti tra i due paesi. Tra questi spicca la politica di collaborazione tra i porti di Trieste e Capodistria. Da parte slovena è stato posto in evidenza il tema dei permessi di traffico per il trasporto su gomma e su rotaia. Un capitolo molto importante è stato riservato all’agricoltura ed in parti- colare alle difficoltà che la Slovenia incontra nell’e-sportare i suoi prodotti. Indennizzi bloccati Il parlamento croato ha lincenziato una legge che prevede un’indennizzo per i beni immobili espropriati dall’ex Jugoslavia. Secondo la nuova legge gli inde-nizzi non sono previsti per tutti coloro che non hanno la cittadinanza croata. Perciò agli esuli non saranno risarciti i beni confiscati. Questo problema, come hanno stabilito i legislatori di Zagabria, verrà, tuttal-più, regolato tramite accordi interstatali. Il partito dei pensionati L’associazione dei pensionati, il Desus, intende presentarsi come partito alle prossime elezioni parlamentari in Slovenia. La dirigenza dell’associazione conta di coinvolgere intorno a se la maggior parte del mezzo milione di pensionati che rappresentano un terzo dell’elettorato sloveno. ■— Kultura--------- Srečanje s poezijo Dorica v Seucu Večer je napravu Rečan v njega“ kulturni jeseni” Seuce: kulturna jesen Kulturna jesen od društva Rečan se je začela v saboto zvičer z razstavo v nieki seuSki hiši, kjer je vsak lahko pogledu, kake bale so parpravjale ankrat beneške čeče. Videl smo arjuhe, ta-vajuče an druge kose bale lepuo rikamane, ki so jih posodile Ernesta Trusgna-ch-Balencjova, Dora Buco-vaz-Tarbjanova, Angelina Vogrig-Pečijuova, Adele Pauletig-Pečijuova, Marta Canalaz-Vukuova an Lidia Zabrieszach-Balencjova. Ki znajo dielat pa nieso pokazale samuo žene. Puno lie- pih diel iz liesa je imeu na razstavi tudi Ferruccio An-zolini, ki ima Se drugo pa-sjon zbierat santine, stare kartoline an fotografije. An bluo ries, ki gledat na razstavi. (V niediejo, so nam poviedal, je parSlo blizu še puno liepih stvari). V nediejo je ratala kulturna jesen pa pravi senjam, ki se je začeu z zahvalno maSo, pieto od cerkvenega zbora Tri doline iz Kravarja. Potlè so Sli po stazi do Seuc an nazaj grede mimo Gorenjega an Dolenjea Barda h Hlocju, an tud tel je biu an praznik, zak so spet odparli stare an zaraščene staže. Senjam je biu za kosilo na sred Seuca, kjer so skuhal za vse, senjam je biu dol par Hlocje, kjer so pekli kostanj, so se zbierale ra-monike an je bluo puno dobrih godcu, pa tudi pieucu, od tistih buj pridnih ku Beneške korenine do buj navadnih ljudi, ki imajo radi naSe slovienske piesmi an na zamude parložnosti, ki pa jih je na žalost nimar manj, za veselo prepevati pa tudi za se učit od starejših ljudi. Izidor Predan Dorič je biu človek, ki se je rodiu v rievni družini garmiskega kamuna an iz niča je puno naredu. S svojo pametjo an dobro voljo je napriet naredu samega sebe, če se more takuo reč, saj v tistih lietih ko bi muoru hodit v Suolo je dielu za hlapca. Zatuo je dost svojih energij ponucu za se kulturno obogatiet, če-glih ga je znanje nimar pritegnilo an veselilo. An tiste, ki je imeu narbuj rad, že od otroških liet, so ble knjige, slovienske an italijanske. Dorič je naredu puno za svoj ljudi, saj je imeu socialne probleme naših kraju nimar pred očmi, puno je naredu tudi za sloviensko kulturo an slovienski jezik. Jih ni samuo branu z jezikam politike, je tudi iz svojega sarca an pameti iztisni vse kar je imeu za de bo na-Sa kultura le napri živiela. Takuo, de je pustu za sabo puno napisanega, za Novi Matajur, za Beneško gledališče, za Rečan an za druge organizacije an parložnosti. Pustu je tudi puno poezij, ki so arzstresene no malo pov-sierode an bi jih bluo trieba zbrat kupe. An pru njega poeziji je biu posvečen vi-čer “V nebu luna plava”, ki ga je v saboto organiziralo kulturno društvo Rečan v Seucu. četrtek, 17. oktobra 1996 Serata corale sabato al teatro S. Giorgio a Udine Romjanska dolina: 15 anni di attività Gor na varhu večerv spomin na Dorica, Ferruccio Anzolini an ramonike v Hlodiču Cristina Bergnach an Renzo Gariup sta prebrala 14 poezij, ki zaobjemajo vse Doričevo dielo an vse teme, ki so mu ble par sar-cu: parvič učilo an vabilo beneškemu človieku, “bodi mož, ne nož, ki reže na dva kraja, vsem kaži pravo lice, ne bodi hlapec žlice”, “ ne bodi črv, bodi človek naj stane kar stane”; ljubezen do svoje mati, ki je prispodoba tudi za mati Benečijo an nje lepe sinuove Matajur an Nadižo; piesmi za beneške puobe an čeče, za jih pohvalit an skregat kadar zataje svoj duom pa tudi za jih potrostat zaradi njih žalostnih usod v belgijanskih minierah an drugod po svie-te; piesmi o aktualni politiki (Ob novem lietu 1984) pa tudi kot politični program (S strani Matajurja). Predsednik društva Rečan Aldo Clodig je povezo-vau večer (še priet je inau-guru razstavo) an osvetliu osebnost Doriča, ki se nam je parkazu kot človek na katerega bi muorli biti ponosni (orgoljožasti) vsi Garmi-čanj an Benečani, pa čeglih jo niso mislili ku on. Udine con l’intervento del coro “Amici dell’Obante” di Valdagno , il coro “Monte Canin” di Resia e la partecipazione di alcune coppie del gruppo fokloristico resiano “Val Resia”, comprese quelle maschere originali che solo la Val Resia possiede: “te lipe bile maškare” ovvero “quelle belle bianche maschere”. Con questa occasione il circolo vuole anche festeggiare il coro Monte Canin che con il suo quarto di secolo, si appresta a concludere un anno ricco di tante manifestazioni sia in Italia che all’estero. Concluderà la serata il gruppo fokloristico Val Resia che, con la sua secolare storia, intratterà il pubblico al suono della citira e della bunkula. Nella foto il gruppo corale maschile Monte Canin Il circolo culturale resiano “Rozajanska dolina” di Udine, nato agli inizi del 1981, festeggerà tre lustri di attività regalando ai propri soci, amici e a tutti coloro che a-mano e sentono il fascino dei canti di montagna, una serata particolare. La rassegna corale si terrà sabato 19 ottobre alle ore 20.30 presso il teatro S. Giorgio di via Grazzano a Katoliški dom je obnovljen V soboto bo v Gorici velik kulturni praznik. Na Drevoredu 20. septembra bodo odprli obnovljeni in posodobljeni Katoliški dom, ki ob Kulturnem domu predstavlja največji kulturni center Slovencev na Goriškem. Otvoritvena slovesnost večnamenskega središča, ki se bo odslej imenovalo Kulturni center Lojze Bratuž, se bo pričela ob 16. uri. Zvečer, ob 20.30, pa bodo v veliki dvorani centra predstavili opereto Hansa Mullerja in Erika Charella “Pri belem konjičku”. Za ta kulturni projekt je poskrbela Zveza slovenske katoliške prosvete, režijo operete je prevzel Emil Aberšek, dirigent pa bo Hilarij Lavrenčič. Presentato a Cividale il saggio diPittioni “Il Friuli occupato durante la I Guerra mondiale” La Grande guerra vista da qui La storia ufficiale integrata con vicende a noi più vicine riprese anche da giornali e riviste Non di “revisionismo storico” si tratta, avverte il professor Domenico Pittio-ni, ma di integrare la storia con alcuni fatti legati in particolare al popolo friulano. Un’avvertenza utile per avvicinarsi al saggio “Il Friuli occupato durante la 1 Guerra mondiale”, edito da Cam-panotto, in cui Pittioni prende in considerazione i problemi e le prospettive che la Grande guerra creò in Friuli, in particolare dopo la disfatta di Caporetto. La storia ufficiale viene “integrata” con vicende più vicine a noi raccontate, a quel tempo, anche dai mezzi di comunicazione (giornali e riviste). Non ci si dimentica, però, che milioni di uomini furono chiamati sotto le ar- mi, costretti a sopportare i-naudite violenze per soddisfare la sete di potere di pochi. Il volume è stato presentato venerdì scorso, 11 ottobre, nella biblioteca comunale di Cividale. Ad introdurre il libro è stato chiamato il professor Faustino Nazzi, il quale ha detto di condividere quanto ha riportato Pittioni nella sua fatica letteraria, mentre “non è da condividere ciò che Pittioni tace”. Nazzi si è riferito - a proposito dei rapporti tra il potere e la Chiesa - in particolare alla figura di monsignor Anastasio Rossi, allora arcivescovo di Udine, che “mai ha compiuto un atto di difesa verso coloro che erano perseguita- Pelizzo, delle cui lettere sono riportati ampi stralci. Certo è che il libro di Pittioni distilla lungo le sue cento pagine un argomento molto ampio, e questo è in fondo il suo unico limite. L’autore ha riferito di aver cercato di mettere in evidenza alcuni aspetti che la storiografia ha fino ad ora evitato, come l’ordine di far saltare il ponte sul Taglia-mento durante la disfatta di Caporetto. E alla domanda -fatta durante il dibattito seguito alla presentazione -sul perché abbia deciso di trattare quel periodo storico, Pittioni ha risposto affermando che “i nostri vecchi di questa storia avevano afferrato ben poco”. Michele Obit Sklieda in mostra a S. Pie La sklieda, lavorata a mano sul tornio secondo le forme tradizionali dei vasai sloveni e largamente usata in passato, per una scelta felice è diventata il simbolo dell’iniziativa Invito a pranzo - Vabilo na kosilo che si sta svolgendo in questi giorni nelle Valli del Natisone con buon successo. E proprio alla sklieda è dedicata la mostra che verrà inaugurata sabato 19 ottobre alle ore 18 presso la Beneška galerija di San Pietro al Natisone. Quattro sono gli artisti che esporranno, proponendo una propria interpretazione della sklieda: Gianni O-sgnach, Rado Jagodic, Tanja Smole e Isidoro Dal Col. Domenico Pittioni ti dal fascismo” ha detto Nazzi. Spicca invece, nello scritto, la figura di un altro vescovo, monsignor Luigi novi mata jur Četrtek, 17. oktobra 1996 Aktualno V nediejo bo Parvi Burnjak, ki je na Saroko arz-glasiu lepoto naših dolin an nje kulturno posebnost an le grede je biu parlož-nost za zahvalit našo zemljo, ki nam takuo bogato rodi kostanj, so ga Začel organizavat že puno liet od tega v Gorenjem Tarbju. Tist Burnjak je rodiu puno drugih, je pa Se nimar adan od narlieusih prazniku ne samuo v Sriednjem. Trieba je reč, de s telim sej mam, ki se začne z maso an precesso, se zaprejo vsi polietni sejmi. Burnjak v Gorenjem Tarbju bo v nediejo 20. oktobra. Organizavajo ga domači ljudje, kumetje, s pomočjo komuna, gorske skupnosti an Nove Apo. Tisti, ki so se vzel skarb za peč kostanj so pa alpini od domače sekcije A-NA. Burje, rebula an Se domači godci z ramoniko... an senjam je Ze naret. Takuo bo tudi v nediejo popudan v Gorenjim Tarbju. Zviedel smo tudi, de je kamunska a-ministracjon napravla kiek za telo parložnost. Vsem tistim ljudem, ki so narvič nardil za darzat čedno svojo vas, mislijo dat diplomo an takuo jih zahvalit za njih skarb za de bojo naSe vasi pitune an vabljive za nas same, pa tudi za druge, ki parhajajo od zuna. Ce imate radi domače reči an domače sejme, pridita v Gorenji Tarbi. Planinska družina Benečije 1BTOMJJA1K Carnivarh 27. oktobra ♦ ob 9. zbirališče an pohod na Joanac ♦ ob 13. pasta ob 15 ljudsko petje z žensko skupino “KATICE” ♦ ob 17. Pust z blu- marji 1996, diapozitive Foto krožka Trst ♦ Popudan kostanj, rebula, muzika, ples an dobra družba Vartača z Burnjakam je na koncu le oživiela Na vabilo domače pro-loco se je zbralo rie s puno ljudi že zjutra Pieri Škemiejcou od nimer dieta je zaviedu, de je artist Cuodar je majhana vasica v dreskem kamunu, kjer zda živi osem ljudi. V saboto zjutra je bila lepuo obsijana od sonca, v liepih jesenskih farbah, ki so se prelivale po drieujih oku an oku, povsierode na oknah so cvedlè rože. An v telem liepem kraju se je v saboto zbralo Se kar dobro ljudi za lepo an nenavadno razstavo, mostro, kjer smo lahko videl, kaj diela Pietro Zuodar - Pieri Škemiejcou: vlako za zemljo uozit al pa posodo za dat jest kakuošam, armarje narete s starimi oknami, cajno spledeno s tisto plastiko, s katero vežejo ma-done, teleferiko za spejat darva dol s hosti, posebno napravo za žagat grede vič polien, kar pride ree, de se ponuca manj miSele an še darva so vse lepuo v mieri... Težkuo je z besie-dam poviedat, se pa splača iti pogledat gor h Cuodemu. An pametno je, de so diel v program, de bojo uozil v njega dela- y|| vnico otrokè od Suoi. Trieba je reč, de Pieri Škemiejcou je ries poseban človek, čeglih njega življenje je podobno tistemu od puno druzih. Rodiu se je 78 liet od tega - pa obedan bi mu na dau tarkaj liet, pogledita fotografijo! - v kumetuski družini, zadnji od desetih otruok. Življenje je bluo težkuo an tudi on je moru iti po svietu za zaslužkam, v Svicero an Niemčijo, žena Basilia - Siučcjova iz Briega je pa doma skarbiela za kimetijo an tri otroke. Trieba je Se doluožt, de Pieri je biu tud alpin an v cajtu uojske se je tuku v Grečiji, Albaniji an Rusiji. Biu je deleč od duoma 5 liet, za Ion je potlè muoru kupe z drugimi lepuo napravt valižo an iti po svietu. Tiste, kar je posebno za Piera je, de že od otroških liet je nimar rad dielu an inventavu. Vse se mu parpravi an zna die-lat takuo z liesam, ko z želiezam, s kladvam ko s saldato-rjam. Nikdar na more bit par mieru. Se kar gre spat mu v glavi melje le napriej, kuo an ki postrojit, predielat, prerunat. Kostanj je narbuj sladak sadež, ki nam ga ponuja naša zemja. V starih cajtih je pomagu našim te starim preživiet, današnji dan nam daje pa parložnost za napraviti senjam an oživiet naše doline an vasi, za zbrat ljudi an mladino. Takuo je bluo v nediejo na Vartači, na križišču, ki peje na Tarčmun. 2e zjutra se je zbralo puno ljudi, ki so z veselejm sparjel vabilo nove sauonj-ske pro-loco za iti gledat Veliko jamo. Vsi smo čul guorit o nje pomienu, saj so notri uSafali pričevanja o prazgodovinskem človieku, poznal pa so jo samuo domači ljudje. Popudan je biu pa senjam s pečenim ko-stanjam, s sladčinami, ki so Tri momenti burnjaka na Vartači. Tle blizu v Veliki jami, dol zdol pa med pečenjem kostanja an vesela atmosfera z ramoniko jih spekle domače žene an le napri parhajali an obed- Ce se denejo kupe moči, se čeče, z ramoniko. Ljudje so nemu se nie mudilo damu. narde nimar lepe reči. Pomesti z gladiatorsko miselnostjo Ni me bilo na srečanju s podtajnikom Fassinom, sem pa prisluhnil pripovedim udeležencev in prebral časopisna poročila o tem, za Slovence v Italiji gotovo pomembnemu dogodku. In priznam, da ne delim navdušenja nekaterih. Sem kar se da skeptičen, ker mislim, da je srečanje dokazalo, kako trdoživa je birokratska kontinuiteta in v kolikšni zmerne konzervativne sile Se vedno pogojujejo vlado Oljke. Upal sem namreč, da vsaj obstoja beneških Slovencev ne bo nihče več postavljal v dvom. Pa vendar! Nekdanji in sedanji minister Maccanico je sicer pisal v svojem osnutku, da živijo v Benečiji in Reziji prebivalci “slovanskega izvora”, kar so najvidnejši italijanski slavisti ocenili kot primer neznanja. Ljudska stranka pa je formulacijo opustila s predstavitvijo svojega osnutka, ki ga je podpisal senator Carpenedo. Tu so dobili Benečani svoje pravo, slovensko ime. Cernu torej, odpiranje vprašanja? Upam, da bo Oljka pometla z ostanki “gladiatorske miselnosti” tudi v državnem aparatu, sicer ne bo dolgo, ko bo moralo prepustiti krmilo desnici. Tudi omenjanje Macca-nicovega osnutka, pa čeprav kot “osnove za razpra- vo”, me ne navdušuje. Upal sem, da bomo iz ust predstavnika Prodijeve vlade slišali kaj drugega. Napri-mer, da bo vlada predstavila zakon, ki bo užival soglasje manjšine. Zakaj se mi Maccanicov osnutek zdi nesprejemljiv in celo škodljiv? Najprej zato, ker uvaja “etnične kletke”, kjer bi Slovenci uživali nekaj (malo) pravic. Drugič pa zato, ker je tisti osnutek na Tržaškem in Goriškem predstvljal korak nazaj celo v primerjavi s “statusom quo”, Benečiji pa je ponujal “minizaščito” v zameno za dokončno ločitev od skupnega manjšinskega telesa. Maccanicov osnutek, preprosto povedano, ščiti predvsem italijansko večino pred Slovenci, ne pa obratno. Zato bi najraje videl, da bi ga ne omenjali več. Bojim se torej, da nas bo tudi Prodijeva vlada peljala žejne čez vodo, če v svojih nastopih ne bomo odločnejši. Že res, da smo bili pred tem tepeni in omehčani kakor “Stokviž”, vendar se načelnim zahtevam ne smemo odpovedati. Sicer bi ne razumeli niti smisla reševanja trenutnih težav slovenskih kulturnih ustanov, saj bi brez pravnega okvira in jasno opredeljenih pravic lete postale zgolj talke v meddržavnih odnosih. Stojan Spetič Takuo v saboto smo Sli gledat tolo mostro, kar po pravici poviedano pride reč, de nam je Pieri nič ko odpru vrata od njega laboratorja, kjer ima spravjeno vso posodo an vse orodje, ki ga je sam naredu an se vidi lepuo, kuo zna ponucat vse kar mu pride pod ruoke. Njega dielo so pohvalil dreSki Sindak Mario Zufferli, odbornik za zdravstvo an socialno skarbstvo gorske skupnosti Franco Barbiani, aSeSor pokrajine Videm Mario Banelli, Cosimo De Palma, ki je “skopriu” telega artista an socialna asistentka Gabriella Totolo. Ne samuo pohvalil, Senkal so mu tudi targo an poezijo. Zene iz Cuoderna an drugih vasi so pa napravle v Matužinovi hiš dober rinfrešk z domačimi dobruotami, od gubance do Snit, od evareje do pulente jejdove. Na koncu naj povemo, de tolo mostro so jo vkjučili v program “Usa e riusa”, ki ga je diela na nuoge Gorska skupnost (tisti nje sektor, ki ima v rokah socialno skarbstvo) s finančno pomočjo Pokrajine Videm. Njega protagonist je pa igra-uc, ator Cosimo De Palma. Tel “usa e riusa”, al pa “nuci an le nuci” je teatro, ki so ga celuo polietje gledal po vsieh naših vaseh, je pa le grede vabilo ljudem, naj se uprejo teli modemi navadi, ki nas vse sili, de hitro ponucamo an varžemo proč reči samuo za de kupimo nove. Tuole vabilo, se ne zdi potriebno našim ljudem. “Usa e riusa” je poznala že nasa mama, je jala Basilia, saj mi je kupavala nimar dvakrat prevelike čerieuje za de jih bo za mano nosila še moja sestra. Ce je pa tala inciativa pomagala usafat an počastit take pridne roke an bistre glave, ko tiste od Piera Skemiejcovega je bla ries uriedna. e-* r ; C Y \ • \\\5v I «.Saturno £L/ v^r^3 •*i t/Iw, jih prave -— Kronaka ------ Za judi iz sauonjskega an dreškega kamuna. “Zaplula je barčica moja’* Kor iti na podutanski kamun za bencino buj dobar kup Na stuojta se zabit, de od donas, Cetartak 17. otuberja muoreta iti na podutanski kamun, za de vam spet “napunejo” škedo, ki vam daje pravico kupit bencino po znižani ceni, buj dobar kup. Te-lekrat dajo Se nih 200 litru an je tista bencina, ki je ostala zak tisti, ki so imiel pravice do nje, jo nieso vzdi-ginli. Telekrat pa jo dajo samuo tistim ljudem, ki žive po občinah, ki imajo konfin s Sloveni- jo. Za kar se tiče Nedi-Ske doline so: Podboni-esac, Sauodnja, Svet Lienart, Grmek, Dreka an Sriednje. Na kamun v Podutano muorejo prit za napunt njih Skedo tudi tisti, ki žive v praponskem kamu-nu. Na stuojta pozabit nest za sabo skedo an dokumente vase maki-ne (carta di circolazione an foglio complementare). Pohitita, zak imata cajt samuo do Cetartka 31. otuberja. Z barko so se pejali tudi judje iz dreskega kamuna (ben, program je biu takuo liep, de kajsan se jim je par-luožu tudi iz garmiskega). Zgodilo se je v torak 24. setemberja. Lepo gito jo je organizu dreški kamun. Sli so do Marano Lagunare s koriero an od tu pa po muo-rju z barko. ParSli so do adnega tipičnega kazona (hisce, kjer žive ribolovci) an tle so jim napravli dobro kosilo. Po kosile so sli le po muorju an tela je bila na nova an liepa parložnost posebno za tiste, ki nieso nik- dar stopil na adno barko. Bluo je pru lepuo, “Se previč” - je jau kajsan - “takuo, de je bluo pru težkuo se uarnit damu!” Kot videta, na kor iti Buog vie kam, tudi tle blizu duoma je puno liepih kraju, ki čakajo, da jih lieuS spoznamo. četrtek, 17. oktobra 1996 V nediejo 13. otuberja v Spietre - Hejla Giovanin, kode hodeS, ki te na videna že tarkaj cajta? - Muč, muč, muoj parjateu Beput! Tele zadnje miesac ist an moja žena Milica srna zmieram obvezana, impenjana od zguoda do pozne noči! Do pu-dan berema gobe, po-pudan jih nesema dol na Čemur an zvičer grema pa v Novo Gorico, kjer srna se vpisala tu adno novo posebno društvo, ki se kliče “Skupnost tih srečnih judi”. - Oh vse sajete - je pogodernju radoviedan Beput - poviejmi kuo gre, morebit se vpiSem tudi ist. - Ja, ja - žihar vpi-sajse - ker tajsno veliko srečo jo j’ težkuo uSafat na sviete! Pomisli ti, ist an moja Zena Milica plačama samuo dvajst taužint na vičer za oba, an ti dajo ’no vičerjo ries dobro an obiuno, potlè moreš igrat tu karte al na bi-ljardo, moreš tudi plesat an pit vsake sort pijače! - Oh taužint hudiču! Pru malo se plača za vse tiste reči - je potar-diu Beput. - Počaki malo, ni migu končano atu! Ka’ misleS, zakaj se kliče “Skupnost tih srečnih judi” ?Vsako vičer sor-tegjajo adnega moža an adno ženo, ki gredo gor na varh v kambro za dvie ure ljubezni. - Orpodibako, ka’ mi praveš Giovanin!? Pa poviejmi, ti an toja žena Milica, a sta imi-ela tisto srečo za bit kajsan krat šortegjana? - Za glih reč, mene niso Se nikdar sortegjal do sada, pa ben moja Zena Milica ima tajšno fardamano srečo, de tu an miesac je bila sorte -gjana že dvanajst krat!!! Odparli so novo pompo za bencino Smo se vprašal vič krat, ko smo Sli po pot, ki presieka industrijsko cono v Ažli, duo an kada odprejo novo pompo za bencino, ki so jo gor nastavli miez fabrik. Razveselila nas je novica, da jo bojo dar-žal domači ljudje, Renato Venturini iz Ažle an njega Zena Ruby Salazar. Ruby je paršla tle h nam taz Kolombje, zapoznala je Renata an ga poročila, takuo je ratala tudi ona domačinka. An na uradni otvoritvi (inaugurazione ufficiale), ki je bla v saboto 5. otuberja po-pudan, med domačimi ljudi so bli tudi nekateri iz Kolombje, ki so zaplesal njih plese. “Zegan” novi ekonomski realnosti sta ga dala tudi monsinjor Mateucig an Spietarski Sindak Marinig. Renatu an ženi želmo vsi puno diela an sreče. Je paršu nov gospod nunac V nediejo 13. otuberja so v cierkvi v Spietre uradno sparjel mladega gaspuoda famoStra Federica Saracino, ki bo pomagu v božji službi monsinjorja Dionisia Mateucig. Obadva bota muorla skarbiet za vse fare ki spadajo pod Spietar an Podbu-niesac. Par maš, ki je bla ob deseti ur, se je zbralo zaries puno faranu, ki so tiel takuo pozdravit novega dušnega pastirja. Bla je tudi precesija s po- dobo matere božje, sa’ glih tisto nediejo je biu senjam “Rožarske Marije”. Vsi se troštamo, de mladi gaspuod Saracino se bo dobro počutu tle par nas an de bo z njega ne lahkim dielam pomagu ustvarit medsebojno spoštovanje an ljubezan med vsiem faranom. Vsi se troštamo, de čeglih je Lah, nardi tudi on vse kar je v njega moči, za de se varne po naših cierkvah naSa domača slovienska molitev an naša slovienska cerkvena piesam. Od pandiejka 21. vsi na telovadbo Od 21. otuberja do 18. dičemberja, vsak pandiejak an vsako sriedo, od Stierih do pete popudan, bo lahko videt ’no lepo skupino žensk an možkih (parbližno 25 vsieh kupe) hodit v telovadnico, paleštro v Spietar runat telovadbo. Tečaj (corso) ga je orga-nizala Gorska skupnost za vse ljudi, ki žive po Nedi-Skih kamunah an ki nieso pru mladi. Ta iniciativa se je začela osam liet od tega an gre lepuo napri, ker vsaki krat ima puno uspeha, Sučesa. Parlietni ljudje se zvestuo vpišejo an hodejo. Vsi vemo, de se gibat, store dobro žuotu, pa tudi pameti. Tečaj ga bo vodila Paola Marchetti, ki po poklicu je “terapista della riabilitazione”. Ce želta kako drugo novico, telefonajta na Gorsko skupnost (štev. 727565) v pandiejak od 8. do 1 L, v torak od 9. do 12., v četartak od 11. do 14. an v petak od 10. do 12. ure. Na vsako vižo, cajt za se vpisat je biu do sriede 16., pa lohni če je Se kajsan prestor... Recita kar četa, pa se spreluhtat vsakoantarkaj store an dobro. Takuo so postudieral tisti iz sauonjskega kamuna, ki v nediejo I 29. setemberja so Sli s koriero na kratak, pa ne zatu-ole manj liep an zanimiv, interesant izlet, ki ga je or-ganizala kamunska amini-stracjon. Koriera je pobrala te parve že ob sedmi zjutra v Matajure, an potlè duon do Sauodnje. Vsieh kupe jih je bla pru ’na liepa skupina, 53. ParSli so v Grado an tle so imiel nieke zmote, ker barka, ki jih je muorla “pejat” do Barbane nie parhajala iz obednega kraja. Nič za tuo, kar je par-Sla, so vsi pozabil na zmoto. V Barbani so bli par sveti mas an potlè le z barko so Sli na kosilo. Od tu so sli v Oglej an tle so pre- gledal tudi muzej. Bli so zaries srečni, ker glih tisti dan se je moglo stopit notar zastonj. Ušafal so tudi cajt za se fotografat an od fotografije smo zastopil, de so imiel tudi sonce, kar v telem caj-tu je zaries riedko. An kajsan, ko so se vraču damu, je že vprašu, kada puodejo nazaj. Tuole pride reč, de so se ušafal pru dobro. Četrtek, 17. oktobra 1996 Proseguiamo nell’elenco delle ‘perdite’ in Russia. A quelle già riferite vanno aggiunte le ‘perdite’ del C-SIR dal luglio 1941 all’ottobre 1942. Sono altri 4.969 fra morti e dispersi e 13.476 fra feriti e congelati, questi ultimi ben 9.318. Così le ‘perdite’ salgono in tutto a 89.799 morti e dispersi, 43.166 feriti e congelati. L’entità del contributo di sangue nella disgraziata spedizione in Russia appare chiaro dalle ‘perdite’ del corpo d’armata alpino, quello che più di altri soffrì nella ritirata dal fronte del Don. I morti e i dispersi del corpo, inclusa la divisione aggregata di fanteria Vicenza, furono 39.720 militari e sottufficiali, e 1.290 ufficiali, 41.010 in tutto; i feriti ed i congelati furono rispettivamente 420 e 9.910, in totale 10.330. Appare ancora più chiaro il sacrificio degli alpini facendo il rapporto in percentuale con tutta l’AR-MIR: gli alpini ebbero il 48 per cento di tutti i morti e i dispersi e oltre il 35 per cento di tutti i feriti e i congelati. È anche possibile un esame comparato delle ‘perdite’ tra le singole divisioni impiegate in Russia. Al primo posto abbiamo la divisione alpina Cuneense (gravemente decimata a Kopanki) con un totale di 13.470 militari ed ufficiali morti e dispersi. Segue la divisione Julia (decimata prima sul Don poi a Novo Postojalovka) con 9.790 morti e dispersi. Infine la divisione Tridentina (che sostenne tutte le battaglie per uscire dalla sacca e la grande ultima battaglia di Livenka-Nikolajevka) con 7.730 morti e dispersi. Quest’ultima divisione è superata di poco dalle ‘perdite’ dalla divisione di fanteria Torino con 7.740 fra morti e dispersi. Di poco inferiore il sacrificio della divisione Sforzesca (la di- Dove si fa il conto delle perdite umane e materiali - Epilogo 13 Olga Klevdarjova Il difficile calcolo dei prigionieri italiani in Russia visione “cikaj”) con 7.180 morti e dispersi. Certo è che le ‘perdite’ alpine diedero più di tutte il senso della carneficina: 41.010 morti e dispersi rappresentano quasi i tre quarti dell’organico del corpo d’armata alpino. Tutto questo sangue e questo dolore gridarono, verosimilmente, vendetta davanti a Dio. Si raccontò che lo stesso Mussolini, saputo come stavano le cose, fosse caduto in una fase di abulica estraniazione, senza che peraltro potesse prevedere che le sue iniziative imperiali gli sarebbero costate entro breve tempo la caduta della sua ventennale dittatura, poi la sua esecuzione per mano partigiana. Di fronte al massacro, in suo nome, la Patria, quella opportunamente con la P maiuscola, reagì come sempre: distribuì ipocrite celebrazioni del valore sfortunato, di orazioni sul dovere e sullo spirito di sacrificio, ungendole con la subdola retorica del soldato italiano invincibile e campione delle virtù militari. Reagì soprattutto con una larga distribuzione di riconoscimenti, decorazioni, medaglie, croci di guerra, orpelli di ogni genere da esibire sulle aste delle bandiere durante le sfilate. «La migliore testimonianza dell’eroismo dei soldati italiani nella guerra sul fronte russo - si legge in una interessante ma poco diffusa pubblicazione del 1952 - sono le ricompense al valor militare conferite alle bandiere dei reparti italiani per la campagna di Russia 1941-1943». Le medaglie furono salomonicamente distribuite fra i vari reggimenti e re- parti. Eccole qui: XXXV corpo d’armata: 10 medaglie d’oro, 9 d’argento, 2 di bronzo e 1 croce di guerra; corpo d’armata alpino: 9 medaglie d’oro, 4 d’argento e 1 di bronzo; divisione Vicenza, aggregata al corpo alpino con compiti di retrovia: 2 medaglie d’argento; li corpo d’armata: 6 medaglie d’oro, 5 d’argento, 2 di bronzo e 2 croci di guerra; Camicie Nere della divisione “3 gennaio”: una medaglia d’oro al gruppo Taglia-mento, e 1 d’argento al gruppo Montebello; i due reggimenti di cavalleria Savoia e Lancieri di Novara: 2 medaglie d’oro, una d’argento e una di bronzo; 1 reparti d’armata guadagnarono: 1 medaglia d’oro, 5 d’argento, 5 di bronzo e 2 croci di guerra. In tutto le medaglie ‘alle bandiere’ distribuite, con motivazioni di circostanza, furono 29 medaglie d’oro, 27 d’argento, 11 di bronzo e 5 croci di guerra. Se, come suggerisce implicitamente la pubblicazione citata qui sopra, a-dottassimo le medaglie a misura del valore del soldato italiano, saremmo non poco sorpresi di notare che il primo posto in questa impertinente graduatoria non spetta al corpo d’armata alpino. Spetta al XXXV corpo d’armata con le divisioni Celere, Pasu-bio, Torino e l’artiglieria di corpo d’armata (10 medaglie d’oro e 9 d’argento) e fra i reggimenti il primo è il 3° bersaglieri, unico con due medaglie d’oro. Segue il corpo alpino, secondo anche contando la medaglia d’oro del battaglione sciatori Cervino. La divisione alpina più valorosa risulta la Tridentina con 3 medaglie d’oro, una d’argento e una di bronzo. La Cuneense e la Julia sono alla pari. Messa così la cosa appare strano che alla cosiddetta divisione “miracolo”, dissanguatasi per prima nella battaglia di logoramento sotto la Kalitva, non fosse stato attribuito un riconoscimento più visibile. Il vero miracolo fu compiuto piuttosto dalla Tri-dentina, che riuscì a portare la maggior parte dei suoi alpini fuori della sacca e ad aprire la strada agli sbandati delle altre divisioni alpine ed alleate. Al co- La ritirata di Russia in un grande mosaico, realizzato dalla scuola mosaicisti di Spilimbergo su disegno di Fred Pittino nel tempio di Cargnacco lonnello Paolo Signorini, comandante del 6° alpini, va sicuramente riconosciuto il primato della simpatia, dell’umanità e del coraggio. Emblematica la sua morte per infarto in seguito all’ecatombe dei suoi uomini a Livenka-Nikolajevka. E non si contano nella macabra olimpiade le decorazioni individuali, certo più che meritate, il più delle volte alla memoria: furono distribuite con larghezza nell’intento di trasformare il dolore per la perdita dei cari in orgoglio patriottico da spalmare sulle ferite dello spirito come un benefico e miracoloso cataplasma, atto a lenire, con i relativi vitalizi, la montagna di dolore provocata dalla guerra. Tanti piccoli atti quotidiani di coraggio, di umanità e di abnegazione, invece, non furono mai notati da alcuno. Schivi e disinteressati, tanti umili soldati esposero a rischio la propria vita. Chi ha mai pensato al sacrificio di Frane Cekov di Grmak, o Drejca Lukezov di Vrh, o Battista Klev-darjov di Klenje? Prima di dare ancora qualche dato sui prigionieri completiamo i numeri sulle perdite materiali dell’AR-MIR. Dei mezzi di trasporto andarono perduti l’80 per cento degli automezzi; 1 ’85 per cento dei motomezzi; il 90 per cento dei trattori e l’80 per cento dei quadrupedi. Dell’armamento andarono perduti il 70 per cento dei fucili mitragliatori; 1 ’80 per cento delle mitragliatrici; 1 ’87 per cento dei mortai; il 70 per cento dei pezzi da 47; tutti i 19 semoventi da 47; 1 ’88 per cento dei cannoni da 20; il 77 per cento dei pezzi contro carro da 75; il 97 per cento dei pezzi di artiglieria di vario calibro e tutti i 55 carri armati, del resto di scarsissima efficacia. La già citata pubblicazione del Ministero della Guerra, ufficio storico dello stato maggiore dell’esercito, pubblicato nel 1946, riguardo al numero dei prigionieri, dopo aver espresso «la dolorosa sorpresa causata dalla notizia che soli 20.000 circa ammontano i prigionieri nei campi di concentramento della Russia non si attenua molto alla luce delle cifre indicate» prosegue con questo ragionamento: il numero dei prigionieri segnalati in Russia non può essere messo in rapporto col totale delle perdite (115.000) e neppure col totale dei caduti e dispersi (85.000), ma con quest’ultima cifra diminuita dei caduti nelle battaglie di logoramento e di rottura, e la ritirata. E qui la relazione si astiene dal trarre incerte conclusioni, salvo affermare che.-j)1 prigionieri furono una quota indeterminata degli 85.000 caduti e dispersi. Più avanti cercheremo di aggiungere qualcosa di nostro, invitandovi prima ad una visita al Tempio di Cargnacco, a qualche chilometro da Udine. (segue) M.P, TonCac, kralj an čarovniki Ankrat je biu an puobič, ki se je klicu Tončac an je biu zlo furbast. Dno polie-tje je s čemparno roko ubu Sest muh hnadu, z desno pa dvanajst an je zapisu gor v čelo: “S čemparno san jih ubu Sest, z desno pa dvanajst” - an hodu okuole. Judje so prebierali an se čudval an guoril: “Kakuo je močan!” Takuo je hodu okuole, dok ga nieso vidli krajuovi hlapci, ki so ga pejal ta pred samega kraja, ki mu je poviedu, de ima dan velik grad, tu katerin so bli čarovniki (maghi), ki jih nie mu nobedan pre-gnat. “Ce jih preženeš” mu je jau “ti dan dva žaklja zlatih sudu an hči za ženo.” “Na puode tiedan napri, ki bo grad Vas” je jau Tončac an Su. Hodu je čez doline an h-ribe. Tu dni host je bla dna majhana hisa. Je stopu noter an uzeu skuto an jo za-viu tu facu. Tu piču je bla škatla fulminantu an jih je uzeu ne tri. Buj naprej je ujeu tiča an ga deu tu nie-dra an Su dok nie parSu če pred grad. Čarovniki so ga sprejeli an ga pejal noter. Za parvo provo so ga pejal tu dan duor uoz katerega se nie moglo uteč. Tončac se je ogledavu, kar je ču ta za njim vuka, ki je tulu. Ce se nie biu preča spliezu gor v dan ruogjast drieu, vuk ga je biu sniedu. Kar je parSu gor na vesoko ruogje, je stopu vuku na glavo, mu jo potisnu mies ruogje an takuo ga daržu, dok nie zginu. Potlè so ga pejal tu drug duor an mu jal, de naj zmuska kaman. “Kuo imam tuo narest?” je Studi-eru Tončac. Antà se je zmisnu na skuto, ki jo je imeu tu gajuf. Jo je uzeu tu roko an jau: “ZmuSkat kaman nie nič. Al morta pa vedruz uodo vetiskat uoz njega?” Zdignu je roko an stisnu skuto, da je začela ščuriet uoda uon. “Ja, tel je biu močan ku midruz” so se čudval čarovniki. “Pravajmo, duo varže buj deleč kaman” so mu jal an vargli vsak suoj čez duor an čez grad. Tončac je uzeu uoz niedri tiča an ga vargu. Tič, kar ga je videu fraj, je začeu plut rauno če v host. Čarovniki so debelo gledal. “Pravajmo Se skale metat” so jal čarovniki. Tončac jih nie mu Se ganit, takuo so ble debele. “BieSta če” je jau “an zaženita proč tiste, ki gledajo, kam var-žem. Ce primem kakega na bom jest kauža.” Čarovniki so se ustraSli an nieso tiel, de varže skale. Jal so mu, de bo spau tu grade an de drug dan puode damu. Ta nad pastiejo so parvezal debeu kaman, de pade dol na anj, kar bo spau. Kar je bla zlo tarna so mu pokazal urata od kambre an šli. Tončac je zaparu vrata an paržgau fulminante an vidu kaman ta nad pastiejo, zatuo nie Su spat tu pastiejo. Kar so ponoč preriezal varco an je kaman padu ta na pastiejo, Tončac je odpru okno an zaueku: “Sa sta vsi mar-tvi!” Čarovniki, kar so čul tele besiede, so se takuo ustraSli, de so se vse pustil tu grade an utekli. Drug dan Tončac je Su čeh kraju an ga parpeju tu grad. Kraj je dau Tončacu dva Zakja zlata an hči za ženo. Veselo an srečno sta živiela. Sabato 19 ottobre dalle 20 alle 21 avrà luogo nella piscina di Cividale la prima lezione del corso di nuoto organizzato dalla Planinska družina Benečije. Il corso, che quest’anno viene riproposto per il terzo anno consecutivo, è destinato agli adulti. Ma la Planinska družina Benečije ha in programma anche un corso di nuoto per bambini che avrà inizio sempre sabato, sempre alla stessa ora. Nella palestra della scuola media di S. Pietro si sta svolgendo ogni martedì e giovedì (19.30 -20.30) il corso di presciistica organizzato sempre dalla PDB. Nuoto al via -— Šport----------------------------------------- — Seconda sconfitta consecutiva, questa volta in casa contro la Gaglianese La Savognese non ingrana La Valnatisone ottiene un buon pareggio a Pagnacco - Vincono Allievi, Esordienti e Pulcini - Negli amatori ancora Škrati sugli scudi mentre il Reai non va oltre lo 0-0 Četrtek, 17. oktobra 1996 A S. Pietro colpo grosso del Sovodnje VALNATISONE - SOVODNJE 1-2 Valnatisone: A. Birtig, P. Birtig, L. Bledig, Bertolutti (M. Specogna), Go-lop, Moreale, Del Gallo, Bordon (Po-drecca), C. Specogna, Bergnach, Chiudi. Sovodnje: Tommasi, Fajt, Pisk, Donati, Peteani, Devetak, De Comelli, Gorjan, Florenin, Fabjan, Figelj (D. Tomšič). S. Pietro al Natisone, 12 ottobre -Prima esibizione casalinga negativa per gli Juniores della Valnatisone che hanno affrontato la squadra slovena di Sovodnje. I sanpietrini hanno sottovalutato la forza degli avversari che, alla fine, si sono imposti di misura ma con pieno merito. Patrick Birtig La partita è iniziata con una buona occasione non sfruttata da Chiudi. Una conclusione al 12’ di Cristian Specogna costringeva Tommasi a deviare il pallone in angolo. Si facevano vedere gli azzurri con Florenin che, visto Birtig fuori dai pali, cercava di sorprenderlo ma senza successo. Era ancora il Sovodnje ad avanzare con De Comelli che di testa impegnava il portiere locale. Toccava quindi a Bertolutti tentare il colpo gobbo ma la sfera si perdeva di poco a lato. Al 39’ Fabjan su azione conseguente a punizione, infilava la difesa locale sbloccando il risultato. Due opportunità venivano fallite da Florenin. Al 16’ della ripresa il Sovodnje raddoppiava con Fabjan dopo un’altra ingenuità della difesa della Valnatisone. Al 25’ Del Gallo con un tiro da fuori area colpiva la base del palo. Ad un minuto dalla fine su punizione dal limite Moreale riduceva le distanze, (p.c.) E’ finito con un pareggio lo scontro al vertice tra il Pagnacco e la Valnatisone. I ragazzi allenati da Giorgio Copetti hanno disputato un’ottima gara dimostrando la loro caparbietà nel ricercare il risultato positivo, nonostante le assenze di Scidà e Sturam per squalifica e di Trusgnach, influenzato. Passavano per primi in vantaggio i locali al 4’ con Nar-duzzi. La Valnatisone sfiorava il pareggio con Mullo-ni alla mezz’ora, riuscendo a riportarsi in parità al 40’ con lo stesso giocatore che riprendeva una respinta del portiere Clerici su traversone di Masarotti. All’inizio della ripresa Mottes non rientrava in campo a causa di una frattura all’ulna e veniva sostituito da Mlinz. All’ 11 ’, in mischia, Campanella, uno dei migliori in campo, siglava la rete del vantaggio azzurro. Il pareggio del Pagnacco giungeva al 24’ su calcio di punizione di Budini, che mandava il pallone alle spalle di Andrea Specogna. La Savognese continua la sua serie nera lasciando alla Gaglianese tre punti. Con i gialloblù è sceso in campo anche l’allenatore Giorgio Mesaglio, che ha dovuto sopperire alla mancanza di organico. I savo-gnesi andavano in gol con Michele Dorbolò, facendosi raggiungere da Gatto. Quindi era il turno di Pomarico, che portava in vantaggio gli amaranto. Allo scadere della gara arrivava la terza rete degli ospiti siglata da Pomarico trovatosi in posizione dubbia. Rotondo successo degli Allievi della Valnatisone, che hanno travolto i giallo- blù di Bertiolo con un sonoro 3-0. Marco Domeniš ha sbloccato il risultato, imitato poi da Ivan Duriavig, che si è ripetuto nella ripresa su calcio di punizione. Trasferta amara a Digna-no al Tagliamento per i Giovanissimi dell’Audace che si sono dovuti inchinare all’Astra 92. Dopo il rinvio di Manza-no, gli Esordienti hanno incontrato a Scrutto la Torrea-nese. Due gol di Gabriele Miano ed uno a testa di Fabio Valentinuzzi e Mattia Cendou sono il bottino realizzato dai ragazzi allenati da Antonio Dugaro. Giovedì pomeriggio i Pulcini hanno recuperato la gara con il Moimacco ottenendo un pareggio (1-1) grazie al gol di Luca Trusgnach. Sabato pomeriggio, Domenica discesa bike a Torreano Domenica 20 ottobre, organizzato dalla Nord Fruct - Val Chiaro, si disputerà a Torreano il Campionato triveneto di discesa mountain-bike. Saranno in lizza i migliori atleti nazionali su un percorso molto tecnico e spettacolare. Tra gli atleti locali ci saranno Luca Duriavig di Azzida, Marco Mottes di S. Pietro al Natisone e Laura Bellida di Ponteacco. Giovanni Carlig, degli Allievi della Valnatisone invece, nella trasferta di U-dine con i Fortissimi, largo successo dei ragazzi grazie alla doppietta di Francesco Cendou e le reti di Simone Crisetig e Luca Trusgnach. Nell’esordio casalingo il Reai Pulfero non è riuscito a scardinare la porta degli a- Un organismo coordinerà le società sportive delle Valli Nasce, tra le società sportive delle Valli del Natisone, il “Coordinamento sportivo della Slavia friulana”. Il nuovo organismo - si legge in un comunicato - fonda le sue radici nel riconoscimento del valore dell’identità della comunità nella quale e per la quale opera. Gli aderenti al coordinamento intendono promuovere un movimento sportivo che vive l’esperienza dello sport come momento di aggregazione. Attenzione verrà posta anche agli aiuti finanziari necessari alle società aderenti. matori di Manzano. Rotondo successo degli amatori Valli del Natisone, domenica, a Gemona. Sono andati a segno Giorgio Dal Ben e Graziano Iuretig nel primo tempo. A completare il successo, nella ripresa, è stata la rete di Federico Szklarz. Gli amatori di Drenchia sono stati sconfitti dall’Osteria Alla salute di Ziracco. Matteo Crucil su calcio di punizione ha siglato la rete del successo ospite. Positiva trasferta, a Mon-falcone, della Polisportiva Valnatisone. A segno sono andati Giovanni Dominici, Macorig, Nigro, Catania, Faenza. Infine il Bar Campanile, dopo aver sfiorato il pareggio, è stato punito dal secondo gol della Botte. Na pomembni regati tretjič zapored zmagal slovenski čoln Sto tisoč ljudi na “Barcolani” Vsem tistim, ki so v nedelo zjutraj kot gledalci sodelovali pri tradicionalnem jahalnem tekmovanju ” Bar-nolana” , ki je največja tovr-st>ia manifestacija v Sredozemlju, se je ponudil enkraten Pogled. Morje v Tržaškem Polivu so pobelile Številne jadrnice - le teh je bilo 1.400 -^ so se potegovale za najprestižnejša mesta na sveto-odmevnem tekmovanju, getjic zapored so na morski c'lj prvi prijadrali člani slo- venske jadrnice “Gaja legend” , na kateri sta krmarila DuSan Puh in Mitja Kosmi-na, olimpijska jadralca in člana svetovne jadralne elite. Mimo tekmovalnega trenutka, Barcolana je bila pomembna predvsem zaradi velikega Števila ljudi, ki se je zbralo nad Tržaškim zalivom, da bi sledili regati. Teh je bilo skoraj 100 tisoč v veliko veselje kraskih in tržaških gostilničarjev in trgovcev. (r.p.) S kraških obronkov je bil videti takšen pogled na Tržaški zaliv Risultati 1. Categoria Pagnacco - Valnatisone 2-2 3. Categoria Savognese - Gaglianese 1-3 Juniores Valnatisone - Sovodnje 1-2 Allievi Valnatisone - Bertiolo 3-0 Giovanissimi Astra 92 - Audace 2-0 Esordienti Audace - Torreanese 4-1 Pulcini Audace - Moimacco (recupero) 1-1 Fortissimi - Audace 1-4 Amatori Reai Pulfero - Manzano 0-0 Gemona - Valli Natisone 0-3 Pub Luca e Sonia Ziracco 0-1 Monfalcone - Poi. Valnatisone 0-5 Al Campanile - Botte 0-2 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Costalunga 3. Categoria Fulgor - Savognese Juniores Fortissimi - Valnatisone Allievi Faedis Valnatisone Giovanissimi Audace - Gemonese Esordienti Serenissima - Audace Pulcini Audace - Buttrio Amatori Tolmezzo - Reai Pulfero Valli Natisone - Vacile Branco Pub Luca e Sonia Poi. Valnatisone - Pian di Paluz Bar Campanile: riposo Calcetto Merenderos - Rualis (18 ottobre) Reanese Spaghetto (22 ottobre) Classifiche 1. Categoria Torreanese 10; Valnatisone, Cividalese, Pagnacco 8; Tarcentina 7; Corno, Riviera, Vesna 6; Costalunga, Union 91 5; Reanese, Opicina, Medeuzza 4; Tavagnacco 3; Forgaria 2; Zaule 1. 3. Categoria Moimacco, Rangers, Libero Atl. Rizzi, Stella Azzurra 6; Fulgor, Gaglianese 4; Lumi-gnacco 3; Cormor 2; Ciseriis, Faedis 1 ; Savognese, Nimis, Fortissimi, Celtic 0. Juniores Pro Romans, Lucinico, Serenissima, Cividalese, Valnatisone, Fortissimi 3; Natisone, S. Gottardo, Faedis, Cussignacco, Sovodnje, Fogliano, Azzurra, Corno 0. Allievi Bressa 7; Cividalese, Pozzuoio, Cussignacco, Valnatisone, Lestizza 5; Natisone, 7 Spighe 4; Buonacquisto, Faedis, Bertiolo 3; Basaldella, Pagnacco, Sangiorgina Udine 2; S. Gottardo 1 ; Fortissimi 0. Giovanissimi Flumignano, Savorgnanese 9; Audace 7; Cussignacco 6; Bressa, Buonacquisto, Pagnacco, Rive d’Arcano 3; Sangiorgina Udine 2; Gemonese 1; Astra 92; Cassacco, Majanese 0. Amatori (Eccellenza) Fagagna 4; Real Putfero, S. Daniele, Bar Corrado 3; Warriors, Manzano, Tolmezzo, Pantianicco 2; Mereto, Chiopris, Savoia 1; Tarcento 0. Amatori (1. Categoria) Valli del Natisone. Team Calligaro, Turkey Pub 4; Pers Sant’Eliseo, Fant Moda, Amaro 2; Montegnacco, Racchiuso 1 ; Gemona, Vacile, Reai Buja, Rubignacco 0. Amatori (2. Categoria) Edil Tomat, Effe Emme 4; Alla salute 3; Remanzacco, Povoletto, Rojalese, Ziracco, Pub Luca e Sonia Drenchia 2; Manzano 1 ; Adorgnano, Piaino, Savorgnano 0. Le classifiche dei campionati giovanili sono aggiornate alla settimana precedente. L Četrtek, 17. oktobra 1996 GRMEK SPETER Seucè Noviči v vasi V saboto 28. setemberja so v Jakopcjovi družini i-miel noviče an o tem priča šele liep purton, ki so ga nastavli pred njih hišo: ženila se je njih čeča Gianna (po prejmku Martinig). Poročila se je v cierkvi-ci ta na Spessi, nje mož je Claudio Carano iz Vidma, kjer mladi par bo tudi ži-veu. Gianni an Claudiu žel-mo veselo an srečno življenje. Hlocje Teresa an Antonio sta jala “ja” V saboto 5. otuberja sta se v cierkvi v Topoluovem oženila Teresa Trusgnach -Vukuova al pa Ta za rojo tih iz Hlocja an Antonio Pallini iz Čedada. Obedan ni viedu za njih poroko, dokjer se ni čulo streljanja an glas zvonuov v turme. Teresi an Toninu (takuo ga vsi poznamo an kličemo) želmo vse narbuojše. H čestitkam se pardružijo tudi Beneško gledališče, kulturno društvo Rečan an vsi parjatelji. Zapustu nas je Sisto Busolini V sriedo 9. otuberja smo se poslovili od našega vasnjana Sista Busolini, ki je umaru par dni priet na njega duomu. Sisto je imeu 88 liet an je biu zlo poznan, sa’ je puno liet daržu tle v Spietre ofičino za avto. Na telim svietu je zapustu ženo, sina Enza, neviesto Loretto (ki glih tele dni je zgubila bratra Romea), navuoda Francesca, kunjade an žlahto. Pogrebna maša rancega Sista je bla v Spietre, kjer je živeu, podkopali pa so ga v Priešnjem, ki je bla njega rojstna vas. Ažla Pogreb Za venčno nas je zapustu naš vasnjan Ermenegildo Venturini. Učaku je veliko starost, 95 liet. Njega pogreb je biu tle v Azli v saboto 12. otuberja. DREKA Žalostna novica Ivo Crainich - Stengarjou iz Dreke, klaša 1928, je biu bolan že puno cajta, na naglim pa je umaru v čedaj-skem Spitale: zvičer so ga rikoveral, drugi dan je že zmanjku. Z njega smartjo je v žalost pustu brata Bepcja, ki je živeu ta par njim, sestro Mafaldo, ki živi par Trinke kamar je šla za neviesto v Drejovono hišo an vso drugo žlahto. Pogreb Iva je biu par Devici Mariji na Krasu v petak 11. otuberja. PODBONESEC Kras Zazvonila je Avemarija V čedajskem Spitale je umaru Antonio Cernoia -Toni za parjatelje. Imeu je 81 liet. Toni se je rodiu v Ofija-nu, puno liet je preživeu po sviete kupe z njega družino, potlè se je varnu damu an šu živet v Kras, kjer je kupe z ženo Oneglio daržu oštarijo. Oneglia je umarla že tri lieta od tega. Z njega smartjo je Toni pustu v žalost sina Valeria, hči Luiso, neviesto, zeta, navuode, kunjade an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Landarje 11. otuberja. SVET LENART Cižguje Umaru je Luigi Bergnach Ponoč med 10. an 11. otuberjam je umaru Luigi Bergnach - Cižguj iz Cižgu-ja. Imeu je 73 liet. Do malo cajta od tega se je pru dobro daržu, ni bluo težkuo ga videt na dieie al pa na kaj-šnim domačim sejmu. Na telim svietu je zapustu hčere Patrizio an Eleno, sinuove Roberta an Checca, zete, nevieste, navuode an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivu v podutanskem britofe. Robertu, Checcu an vsi družini naj gredo kondo-ljance Beneškega gledališča, kulturnega društva Rečan an vsieh beneških ustanov. Zaparli so suole v GRMEK Liesa Drugi senjam beneške piesmi Zadnjo nediejo julija je bluo v vasici Liesa precej živahno. Bluo je puno ma-kin z domačo targo, pa tudi iz druh daržav, kjer naši ljudje dielajo. Ta je cajt ko naši emigranti se vračajo damu an obedan ni teu zamudit parložnost poslušat naše domače piesmi. Kulturno društvo Rečan je tudi lietos organizalo “Senjam beneške piesmi”. Na prestoru pred cierkvi-jo se je zbralo puno ljudi, vsi so bli radoviedni viedet, katera piesam bo lietos udo-bila. Udobili so narlieuša piesam, narlieuše besiede an narlieuša glasba, muzika. Vse pieuce je spremljala znana skupina “The Astero-ids”. Vse piesmi so ble dna novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPI/Associato alPUSPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 42.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Žiro raCun SDK Sežana Štev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm xl col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% lieuš, ku ta druga, vse so ble ganljive an malomanj vse so ble navezane na emigra-cjon, na ljubezen do domače zemlje, na domotožje (nostalgia). Nastopili so Francesco Bergnach, Renzo Birtig, Livio Calderini, Mari ucci Bu-covaz, Paolo Chiabai, Franco Cernotta, Clara Crisetig an Teresa Terlicher. Udobila je Clara Crisetig, ki je zapiela piesam “Pri naši rieki” an je prejela liep pokau (kopa) deželnega odbora (consiglio regionale). “Pri naši rieki” je bla nagrajena tudi za narlieuše besiede, zatuo je drugi pokau Društva slovienskih izseljencu prejeu avtor Rinaldo Luszach. Priznanje za narlieušo glasbo pa je pa-rjeu Alberto Raffaelli za piesam “Je biu an puob”. Priznanje (riconoscimento) sta parjela tudi Aldo Clodig za piesam “Naši zuoni” an Antonio Qualizza za “Sli so”. (Matajur, 15.9.1972) ČEDAD Nov muost čez Nedižo 2e vič liet se guori, da bi korlo zgradit še adan muost čez Nedižo, ker “Zluodju” je uozak an star. Je tudi ries, de na tem muostu se na more normalno razvijati promet (traffico), ki iz dneva v dan narašča. “Zluodju muost muora ostat tajšan, ki je” pravijo v Čedadu “ga na smiemo postrojit al razšerit, ker je tudi spomenik.” Zatuo so sklenil, de bojo zgradili novega, ki bo odguarju današnjemu prometu. Ministrstvo za javna dela (ministero dei lavori pubblici) an državno avtonomno cestno podietje so že sparjel proget an seda čakajo, da bi dobili tudi potrebne sude za narest to dielo. (Matajur, 31.10.1972) NEDISKE DOLINE Zaparli so Suole v Utani an Tarbjù Ze vičkrat smo na tem Via Presserie, 11 33040 STREGNA (UD) Tel. 0432/724051 0337/548088 VlNAg COSTRUZIONI ri CTTDIPIJC cz !» m 11 munc Gariup Adriano ELETTRICITÀ’ INDUSTRIALE E CIVILE INDUSTRIJSKE IN CIVILNE NAPELJAVE ADEGUAMENTO IMPIANTI L.46/90 Albo installatori elettrici qualificati del FVG n512 mestu poviedali, kakuo se krči število (numero) ljudi, ki žive po vaseh Beneške Slovenije. Ljudje hodejo živet kam drugam zavojo pomanjkanja diela na domačih tleh. Stari ljudje umierajo, mladih družin pa ni, takuo tudi otruok ne. Tuole se pozna tudi v osnovnih šuolah, sa’ tele zadnje čase jih za-perjajo adno za drugo an šu-olarje pa vozijo v buj velike vasi, dol v dolino. Kamun Svet Lienart je tele zadnje lieta zgubi u 702 ljudi, kar sevieda nie malo, takuo so začel zaperjat Suole po vaseh. Lietos so zaparli tisto, ki je bla v Utani. Podobna usoda je v ka-munu Sriednje, kjer so zaparli Suolo v Dolenjem Tarbju, ki je bila v prestorih Kaučičove hiše. (Matajur, 28.11.1972) ČEDAD Nov duom za stare ljudi V Čedadu nameravajo zgradit velik, modernast duom za stare an onemogle (non autosufficienti) ljudi an v ta namien je deželno odbomištvo (assessorato regionale) že dodelilo 963 mi-lionu lir. V novem duomu bo prestor za 200 ljudi. Naši ljudje so se začeli spraševat, če bo v njem prestor tudi za kajšnega zaries potriebnega človieka iz naših dolin. Ki dost starih mo-ži an žen živi zapuščenih v starih hišah, ki so brez vsake pomoči, ker so njih otroc šli po sviete ali pru nimajo obednega, da bi za nje skar-beu. Zatuo bi bluo pru, da v novem duomu v Cedade naj bi sparjeli tudi take, ki ne morejo plačati. (Matajur, 15.12.1972) Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mi-ediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Man-zan in okolico na številko 750771. Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.10*, 7.00,7.26*, 7.57,9.*, 10., 11.,11.55, 12.29 *, 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Čedad: ob 6.35*, 7.29,8.*, 8.32,9.32*, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 *čeztiedan Ambulatorio di igiene | Nujne telefonske številke Attestazioni e certificazioni vtorak od 10.30 do 11.30 v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Pediatria v pandiejak od 9.30 do 12.30 v petak od 11.30 do 13.30 Ginecologo: dr. SCAVAZZA v četartak ob 11.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 (urnih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Bolnica Čedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč.... 113 Komisarjat Čedad....731142 Karabinierji...............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL...................785105 ACI Čedad...............731987 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Čedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,.732231 Občine Dreka................721021 Grmek................725006 Srednje..............724094 Sv. Lenart...........723028 Speter...............727272 Sovodnje.............714007 Podbonesec...........726017 Tavorjana.............712028 Prapotno.............713003 Tipana................788020 Bardo................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281 IM Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 21. DO 27. OTUBERJA Skrutove tel. 723008 - S. Giovanni al Nat 756035 OD 19. DO'25. OTUBERJA Cedaci (Fomasaro) tel. 731264 Ob netHejah in praznikah so odpane samuo zjittra, za ostali cas in za pance CAMBI-MENJALNICA: martedì-torek 15.10.96 valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 10,80 11,30 Ameriški dolar USD 1504,00 1543,00 Nemška marka DEM 985,00 1009,00 Francoski frank FRF 289,00 298,00 Holandski florint NLG 873,00 900,00 Belgijski frank BEF 47,30 49,20 Funt Sterling GBP 2371,00 2444,00 Kanadski dolar CAD 1109,00 1143,00 Japonski jen JPY 13,30 13,90 Švicarski frank CHF 1194,00 1230,00 Avstrijski Šiling ATS 139,30 143,50 Španska peseta ESP 11,60 12,10 Avstralski dolar AUD 1189,00 1226,00 Jugoslovanski dinar YUD — — Hrvaška kuna HR kuna 270,00 280,00 BČIKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA A CIVIDALE - V ČEDADU Ul. Carlo Alberto, 17 - Telef. (0432) 730314 - 730388 Fax (0432) 730352 I rendimenti del risparmio Alcuni rendimenti ottenuti la passata settimana: * BOT - Buoni Ordinari del Tesoro, 5,86% a 3 mesi, netto * PT - Pronti contro Termine della Banca 6,85% di Credito di Trieste, 3 mesi, netto * CD - Certificati di Deposito della Banca 7,40% di Credito di Trieste, 13 mesi, lordo * Fondo comune CISALPINO CASH, 9,10% negli ultimi 12 mesi * CD - Certificati di Deposito in Dollari, 12 mesi, lordo 4,75% (Rendimenti soggetti a variazione) MOJA BANKA