Published and distributed under permit (No. 643) authorised October 6,1917, on file at the Post Office of Joliet, PI.—By o rder of the President, A. S. Burleson, Postmaster General
Amerikanski Slovenec
American In Spirit; Foreign In Language Only Best advertising medium to reach a quarter million Slovenians in the United States. Kates on request	Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki	in glasilo D. S. D.	Organ ol the Be6t Element of Americanized.Slo* nians . It covers News and Contains Matters 0 Special Importance to Them Not Found elsewhe
ŠTEVILKA 94.	JOLIET, ILLINOIS, 19. OKTOBRA 1920	C	LETNIK XXIX
Jugoslovanska vojska okupirala Celovec.
Ker je ljudsko glasovanje odločilo Koroško Avstriji, je vlada poslala tja vojsko.
ZAHTEVAJO PONOVNI PLEBISCIT
Avstrija se pritoži k ligi narodov zoper Srbe.
Jugoslavija poražena.
■Geneva, Švica, 14. okt.—Brzojavna poročila iz Celovca naznanjajo, da so Jugoslovani propadli v ljudskem glasovanju Ina Koroškem in se pripravljajo na vojaško okupacijo dofičnih o-zemelj.
21,852 proti 15,096.
Nadalje naznanja, da je glasovalo 21,852 ljudi za Nemško Avstrijo in le 15,096 za Jugoslavijo.
Dunaj slavi zmago.
Dunaj, 14. okt.—Velikanska zmaga, ki jo je izposlovala Avstrija nad Ju goslavijo v koroškem plebiscitu, je povzročila na Dunaju in po vsi Avstriji uvepopisno veselje. 31 občin za Avstrijo; 20 za Jugoslavijo
Izid volitev nadalje kaže, da je 31 občin glasovalo za Avstrijo, a samo 20 pa za Jugoslavijo.
Dunaj hvali zavezniške komisije.
Nadalje izražajo vsi dunajski listt velikansko zadovoljnost in hvalijo zavezniško komisijo, ki je bila v plebis crtti tako "poštena."
(Op. ur. — Ta novica je do ■spela zadnjič med tiskanjem lista.)
(Opomba ured. Ne čudimo se! A !«© je res tako v Jugoslaviji, kakor do ■povedujejo vračujoči se v Ameriko, bi r^ajbrž tudi vsa Slovenija in Hrvatska r.ajše spadali drugam.)
Srbi varujejo ljudi v Koroški.
Belgrad, 18. okt,—Srbske čete so vdrle v Koroško. Bel-grajska vlada se izgovarja, da je morala poslati svoje vojaštvo, da varuje slovensko tamo-šnje prebivalstvo proti nemškim izgredriikom. Obljubila je zavezniškim poslanikom, da odpokliče vojaštvo kakor hitro naredi mir.
Listi zahtevajo zopetni plebiscit.
Ljubljana, 18. okt.—Vsi listi po celi Jugoslaviji so mnenja, da je bilo ljudsko glasovanje na Koroškem krivično in pristransko, Zahtevajo, da se vrši zopetni plebiscit.
Nova "Reka" na severa Jugoslavije.
Pariz, 18. okt. — Upoštevajoči svoje ozlovoljstvo nad koroškim ljudskim glasovanjem, ki je izpadlo tako, da ostane Korotan še nadalje pod avstrijskim žezlom, so Jugoslovani poslali v dotično ozemlje štiri bataljone svoje vojske, broječe nad 3,000 mož. To vojaštvo je zasedlo Celovec in kraje v do-tični okolici, ker Jugoslovani smatrajo, da se jim je zgodila neznosna krivica v plebiscitu.
Avstrija se pritoži ligi.
Iz Berlina so dospela poročila, katera trdijo, da se bo Avstrija pritožila na ligo narodov zoper Jugoslovane, ki se hočejo polastiti dotičnih krajev kljub temu, da je ljudstvo
obglasovalo, da noče pod Jugoslavijo.
Ta spor vpljiva na Jadran.
Sedanji spor med Avstrijo in Jugoslavijo glede Koroške, bo zlo vplival na zagonetno jadransko vprašanje, katero pride spet na dnevni red pri konferenci med Italijani in Jugoslovani, ki se je pravkar pričela v Benetkah.
Vzroki avstrijske zmage.
Glavni vzroki, da je zmagala Avstrija pri ljudskem glasovan ju je to, ker je Avstrija republika kjer ljudstvo vlada in kjer ni prisilne vojaške službe, med tem ko v Jugoslaviji še zdaj obstoja konskripeija in mora vsak biti vojak. Mirni kmetje pa se boje vojaškega stanu kot križa, ker vedo, kako veliko zlo je isto za ljudstvo.
Hrvat, Frank Žagar, obešen.
Otvoritev slovenskih razredov na ljudskih šolah v Gorici.
Ljubljana, 25. sept. — ^'Goriška Straža' poroča, da je 18 sept. magistrat nabil plakate, na katerih naznanja, da se bodo z letošnjim šolskim letom odprli tudi 'razredi s slovenskim učnim jezikom1'. S tem je slovenska ljudska šola v Gorici priznana.
Sin Franc Ferdinanda, pristojen v Selo pri Kočevju, je baje poneveril pohištvo.
Dunaj, 10. okt.—Neues Wiener Journal poroča:—Poljski list za kronovino Salzburg je izdal naslednjo tiralnico.: Jon-ke Heinrieh, l:i je bil rojen dne 2. julija 1885 v Zelldorf v Gornji Avstriji in ki je prisojen v Selo, politični okraj Kočevje na Kranjskem, katoliški, ločen, nepoznanega bivališča, je osumljen, da je poneveril finančnemu ravnatelju Koberju v Salz-burgu večjo množino pohištva v vrednosti 8155 kron. Iz Salz-burga je baje odpotoval na Dunaj -ali pa v Monabovo. Jonke je srednje velikosti, izgleda dobro, nosi črne nazaj počesane lase, je gladko obrit ter oblečen v zeleno suknjo ter temne hlače. V njegovem spremstvu se najbrž nahaja Terezija Ringler, rojena leta 1897, pristojna v Salzburg, katoliška in samska.
Ta Heinrieh Jonke, katerega zasledujejo oblasti s tiralnico, je nezakonski sin nadvojvode Franca Ferdinanda avstrijskega prestolonaslednika ter je moral večkrat poklicati sodišča na pomoč, da se mu je izplačalo alimente, do katerih je bil u-pravičen. Jonke je igral nekoč v salzburški družbi precejšnjo ulogo, — saj je bil vendar sin prestolonaslednika! — ter skušal pred nedavnim časom tudi izdajati neki list, ki pa se je posušil že pri četrti številki.
Žganje v mrliški rakvi.
New York, N. Y.—Prohibici-joniški agentje so aretirali Ralph Fasula in Charles Bosca, ko sta na mrliškem vozu in v mrliški rakvi peljala šest zabojev žganja.
Chicago, 15. okt. — 'Dvojni morilec, 21-letni Frank Žagar, je danes plačal s svojo smrtjo na vislicah, ker je pred več meseci v Burnham, 111., blizu He-,gevisha, umoril dva Grka, ker ,se nista pustila oropati.
Pred obešenjem je Žagar preklinjal človeško družbo in rekel: "Zadoščenje dobim, ko prekoračim na drugi svet!" Obešen je bil na istih vislicah, kakor dan prej neki črnec in Italijan.
Izmed mnogih obešencev je bil Žagar skoro najdrznejši. Preklinjal je ves čas odkar je izvedel, da ga ni guvernor po-milostil, kakor je nekatere druge zločince. Katoliški duhovnik od katedrale Sv. Imena ga je hotel, nagovarjati, da se naj spravi z Bogom. Zavrnil ga je, rekoč: "Čez par ur bom vedel .več o večnosti kakor ti! Odstrani se in pusti me pri miru!''
Več članov velike porote je bilo prisotnih pri obešanju. Skoro vsi so izrazili svoje mnenje, da je Žagar pravcati tolovaj in vreden kazni na visli-(pah,
Predno je bil obešen, je Žagar zahteval dve reči: Da se njegovo truplo da sežgati, "da jne ne bodo ti radovedneži hodili gledat in nadlegovat.'' Na-,dalje je prosil, da se ga naj hi tro umori. Vendar je vzelo 16 minut predno je bil proglašen mrtvim.
Žagar ima mater in dve sestri. Niti svoje matere ni pu stil k sebi, pa tudi sester ne, da bi vzel od njih slovo.
Ko mu je rabelj čital smrtni ukaz, je prišel v ječo duhovnik, da bi ga spreobrnil. Žagar je duhovnika odslovil s psovko: "Get to: h. .1 out of here!"
Proti vislicam je korakal odločno. Na obrazu mu je bilo brati znake nemirne noči. Kadarkoli ga je kdo kaj vprašal, je vsakogar odslovil s groznimi kletvami.
Pod vislicami ga rabelj ni hotel ničesar vprašati, ker se je bal, da bi nesrečnež ne začel irotiti pred zbranimi radovedneži. Duhovnik je molil za njegovo izpreobmenje.
Čez par minut je Žagarjevo itruplo cingljalo na vislicah.
Jefcničar je rekel, da je bil Žagar najsurovejši zločinec kar jih je on še videl. ' ' Sinoči je odvrnil svojo mater, ki ga je hotela zadnjič poljubiti; zavrnil j« tolažbe duhovnika in usmiljenih sester, ki so ga obiskale dan pred smrtjo; odslovil jih je s groznimi kletvami." Žagarjev! ožji rojaki so na vse načine poskušali, da bi ga rešili vislic. Prošnje so pošiljali na vse strani, pa vse ni nič pomagalo.
Obdolžil se je sam.
Ko je bil Žagar prvič postavljen pred sodišče dne 1. maja, letos, je sedel pred sodnikom Sabathom v kriminalnem sodišču. Vsi se so čudili, ko je na vprašanje odgovoril, da ni u-moril samo enega Grka, temveč dva. Rekel je, da je bil brez denarja in si ga je na ta način hotel prilastiti. Vse to je Žagar izpovedal, ko je njegov odvetnik že skoro pripravil ničevno pritožbo in bi bil Žagar skoro puščen na svobodo. Pri drugi obravnavi je poskušal njegov odvetnik dokazati, ,da je Žagar slabe pameti, a je Žagar izpovedal: "Norci so oni ki pravijo, da sem neumen. ''
Milijoni brezposelnih; stavke na Angleškem.
V Londonu se vrše velikanske parade in shodi. Rudeči praporji v pročelju.
KRALJEVO STANJE JE KRITIČNO
Poleg opičje rane se pojavila pljučna bol.
1000 delavcev odslovili.
Watertown, Mass.—Zima prihaja, podjetniki pa mečejo delavce na cesto z izgovorom, da ni naročil. Tako je na pr. Hood Rubber kompanija odslovila približno tisoč delavcev. A. A. Glidden, superintendent, je rekel, da je bila tovarna zaprta, ker je trg nestalen in ker primanjkujejo naročila.
Kam pojdejo delavci? Ali lahko zdaj žive o svojih prihrankih? Bedasto vprašanje! Delavci nimajo sploh prihrankov, ker so jih oderuhi odrli z visokimi cenami, ki so jih postavili najvažnejšim življenjskim potrebščinam.
3 milijone brezposelnih v Angliji.
London, 18 okt.—Zima in glad že trkata na vrata, angleških delavcev. Na milijone ljudi je brez dela in istotoliko jih je brez jela, če ne še velikokrat več.
Premogarska stavka je zdaj tam v polnem zamahu in podžiga revolueijonarno gibanje v ,vseh večjih premogarskili o-ki*ožjih.
Jutri se snide parlament; is-totako se vrši velikanski shod delavskih slojev. Na teh shodih se bo odločilo, če ne preide Anglija tudi v roke rudečega anarhizma in vojne med kapitalisti in delavci.
Velike parade brezposelnih.
London, 18. okt.—Downing cesta in Whitehall sta postala prizorišče razburjenja in tepe-žev med brezposelnimi delavci, stavkarji in polieijo.
Velika premogarska stavka jc povzročila, da so mnoge tovarne zaprle svoje duri in postavile na milijone delavcev na cesto.
Bivši vojaki v paradah.
Današnje velike parade se je udeležilo do 200,000 oseb vseh delavskih slojev. Opaziti je bilo med manifestacijami veliko število bivših angleških vojakov.
Rudeče zastave in šopki.
Pomenljiva stvar je bila pri tej paradi to, da so- bile na čelu rudeče zastave in veliko oseb je nosilo rudeče šopke. Bati se je večjih izgredov.
Kanada Želi zvezati velika jezera z oceanom.
Toronto, Canada.—R. Home Smith izjavlja, da bo Kanada zgradila kanal, ki bo vezal Velika jezera z Atlantikom, če tega dela ne izvrše Združene države. On pravi, da so bili potrošeni miljoni dolarjev za zboljšanje toronske luke v na-di, da se poglobi reka sv. Lav-rencija.
Kraljevo stanje kritično.
Atene, Grčija, 18. okt.—Zadnji buletin, izdan glede kraljeve bolezni, naznanja, da je A-leksandrovo stanje jako kritično. Poleg bolečin, katere mu povzročuje rana, ki mu jo je pred nedavnim zadala neka o-pica v zverin j aku, ki je kralj tudi dobil neke vrste pljučno bolezen.
Ženske kandidatinje za bodoči avstrijski državni zbor.
Ljubljana, — Avstrijska so-cialno-demokratična stranka objavlja svojo kandidatno listo za Spodnjo Avstrijo. V vseh vololnih okrožjih je postavila tudi ženske kot kandidate in namestnike, in sicer vseskozi na drugem, tretjem in četrtem mestu.
Wilson pisal Hardingu.
Washington, 18. akt.—Predsednik Wilson je poslal senatorju Hardingu daljše pismo, v katerem ga vprašuje več stvari glede njegovega mnenja o ligi narodov.
Kateri dobi Maryland?
Baltimore, 18. okt.—Država Maryland je postala dvomljiva zadnji teden. Republikanci trdijo, da bo šla za Hardinga, a demokrati pa, da bo oddala .svojih osem glasov za Coxa. Bomo videli!
Pogrom na mesnice v Dunaju.
• Dunaj, — Tolpa je ragrabi-la 5 mesarskih stojnic, ker se cene mesu niso znižale.
Žalosten konec odpadnika.
Mantova. — Tukaj je umrl na posledicah poizkušenega sa-mo-umora 92 letni ateistični mo droslovec vseučiliški profesor Roberto Ardigo. Ardigo, ki je živel le od skromne profesorske pokojnine in je bil s svojo družino v veliki revščni, si je bil že meseca feb. letos prerezal žile, a tedaj so ga rešili. Sedaj se mu je nakana posrečila. Ardigo je bil najprej duhovnik, kanonik in profesor na škofovem liceju v Mantovi; potem je pa odpadel od cerkve in postal voditelj romantično-katoliške struje ter prvo boritelj italijanskega ateizma. Med italijansko vseučiliško mladino je imel mnogo vnetih pristašev in je veljal vsej brezverski inteligenci kot voditelj. Kljub temu je bil v sivi starosti zapuščen in reven in si je v obupu končal življenje.
Mesto žganja našli dinamit.
New York, N. Y.—Detektivi so iskali na otoku Buckwheatu Žganje. Ko so bredli po visoki travi, so naleteli na sedem zabojev, toda.v njih je bilo pet sto palčič dinamita mesto pričakovanega žganja. Detektivi so odšli domov s suhimi grli, ker s poskušanjem, če je pravo žganje, ni bilo nič. Odnesli so pa vseeno dinamit s sabo, da dože-nejo, kdo je njegov lastnik.
Srebrni jubilej mašništva.
Rev. John Pirnat ga obhajal v Anaconda, Mont.
V nedeljo 12. septembra letos je praznoval svoj srebrni jubilej, ali petindvajsetletnico, mašništva Rev. John Pirnat, župnik v Anacondi, Montana. To je v istem mestu, kjer je daroval svojo novo mašo. Zdaj žup-nikuje v cerkvi sv. Petra, kjer so peli svoje nove maše tudi jubilantovi trije bratje, ki so: Mihael, ki je župnik v Meader-ville, Mont., Alojzij," ki župniku je v Duluth, Minn., in Anton, ki je župnik v Toledo, O.
Rev. John Pirnat je bil rojen v Dravljah pri Ljubljani 1. 1872. V Ameriko je dospel ko je bil 18 let star. Semenišče je dovršil v St. Paulu, ko je bil star 23 let. Takoj je odšel v Anacondo, kjer je daroval novo mašo in bil nameščen za pomočnika. Par let potem je bil imenovan župnikom cerkve sv. Pet fa istotam. V to župnijo spadajo vsi katoličani tega mesta.
Jubilantu naše čestitke!
f Petar Mladineo.
Iz stare domovine je dospela vest, da je na svoji rodni grudi preminul v Pučišču, Dalmacija, Petar Mladineo. Umrl je dne 16. sept. po daljši in mučni bo-iezni v 35. letu svoje mladosti.
Pokojni Petar Mladineo je bil več ali manj poznan tudi med Amerikanskimi Slovenci. Bival je v Ameriki več let. Deloval je tekom svetovne vojne za Amerikanski Rudeči Križ in v tem poslu je prepotoval po skoro vseh slovenskih naselbinah v Ameriki.
Lansko leto se je vrnil na svojih starišev dom v Dalmaciji. Že takrat je čutil, da mu grozi nevarna bolezen, ki ga je končno spravila v prezgodnji grob.
Blagemu pokojniku naj sveti večna luč!
200 gal. vina dovoljeno gospodarjem.
Chicago, 19. okt.—(Po Tribuni)—Vsak hišni gospodar v Chicagu, ako se registruje, kakor zapovedano, sme si narediti 200 galonov vina za svojo domačo rabo, brez vsakršnega davka, neglede na to koliko alkohola je v dotičnem vinu. To je omenjeno v uradnem pravilu, ki ga je izdal zvezni komisar vnotranjega davčnega urada W. M, Williams.
Ako ga pa kateri gospodar naredi več kot 200 galonov, pa mora to naznaniti vladnim oblastim in registrovati ter plačati poseben davek za kolikor ga ima več od 200 galonov; tudi mora postaviti primemo predpisano poroštvo. Ako pa je dotično vino, za katero mora plačati poseben davek, vpijanč-Ijivo, pa mora plačati še dvakrat toliko davka od njega.
(Op. ur.—Hišni gospodarji ste toraj brez skrbi, ko si pripravljate vino za domačo rabo.)
POŠILJATELJEM DENARJA V STARI KRAJ.
Zdaj pošljemo:
300 kron za.....$5.00
100 lir za.......$7.00
AMERIKANSKI SLOVENEC,
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen L 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. * lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Chicago Telefon 100.
Naročnina: Za Združene države na leto....$2.50 Za Združene države za pol leta $1.50
Za inozemstvo na leto..........$3.00
Za inozemstvo za pol leta......$2.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne posiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa »e ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
Published Tuesdays and Fridays by the
BLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
»♦OWOWCHOfOOfO*
I z slovenskih naselbin
{»♦©♦♦g jfein, g
JOO+O+C
i +0+0+0+C4-0+G+0+G+0
Joliet, IU., 18. okt.—Nastopila je hladna jesen zadnjo soboto ko je začel padati dežek iti brili sever. Komaj smo se oddahnili od vročine, ki je skoro neprestano pritiskala skozi ves kimavec in pol vinotoka. Zdaj pa pridejo na vrsto vrline suknje. Še par tednov, pa se prikaže led tu in tam, kakor je to v navadi začetkom listopada, ki pride sem dokaj brzili nog.
—	Smrtna kosa. V soboto je umrla v svojem domu na 1115 N. Broadway Ana Liber-šar, soproga g. Martina Liber-šarja st. Dočakala je starost 63 let. Bolehala je delj časa. V Jolietu je bivala do 30 let in je bila povsod dobro poznana in spoštovana. Bila je članica društva sv. Ane Katoliških Borštnaric, bratovščine presv. Rožnega venca in Tretjega reda sv. Frančiška. Poleg soproga. zapušča še tri sine: Antona, Johna in Martina, ter tri hčere: Mrs. Ant. Glavan, Mrs. Jos. Videtič in Mrs. J. Liber-šar. Doma je bila iz vasi Za-gorce, fara Mirna na Kranjskem. Pogreb je bil danes ob ogromni udeležbi s sv. mašo z leviti. Pokojniei sveti večna luč! Sorodnikom naše sožalje!
—	Umrla je tudi v soboto Mrs. Jakobi na Krakar, soproga g. Marka Krakarja, ki biva na 221 N. Hickory St. Pokojni ca je bila nemškega rodu in j( dočakala starost 78. let. Zapušča poleg soproga tudi več sinov in hčera.
—	Kmetje v našem okraju rabijo 1,000 dobrih mož za la-manje koruze (corn buskers). Delavcev na farmah zdaj jako primanjkuje dasi plačajo več kot kdaj poprej. Kdor se dobro razume na ta posel, prav lahko delo dobi.
—	Dve sestri g. Johna Jele-niča na N. Nicholson St. sta pred nedavnim dospeli sem iz stare domovine.
—Danes, v naši cerkvi sv. Jožefa sta si obljubila dosmrtno zvezo g. Anton Kopach, Peru, 111., in gdČ. Kat. Okoren, ki je predkratkem prišla iz stare domovine. Gostovanje- se je vršilo jja domu nevestinega brata v Rockdalu.
—	Parnik "City of Joliet" je ponesrečil ob Havajskem otočju, koder je vozil tovor proti Kitajski. Zdaj se mudi v ta mošnji ladjedelnici za popravke.
—	Šestmesečno dete so zdravniki operirali na vnetju slepiča. Seveda je otrok kmalu potem umrl. Drzni so dandanes zdravniki.
—	Za $300.00 toži g. Jos. Bučar, 702 N. Ottawa St., nekega Franka Planinšeka, ki je šur-jak njegove soproge po prvem možu. Planinšek je bil delj časa na stanovanju brez plačila, pravi Bučar.
—	Letos še ni obiskala slana našega okraja. Včasih je dos pela že v avgustu, a zdaj pa je še ni že koncem vinotoka.
—	Zadnji teden se je podal na pot v staro domovino g. John Virant z družino. Namenjen je v Velike Lašče. Srečno pot!
—	$l,000.00-nevesta. To se čita kot nekaka izmišljena pri-povest, kar poroča lokalni angleški list o neki 15-letni Ani Teržič, ki je bila pred kratkem poročena. Šolske oblasti namreč zahtevajo smislom postave, da morajo vsi otroci, ki še niso stari 16 let, pohajati v šolo vsaj po 8 ur na teden. In ker se do-tična mladoletna ni zglasila, so jo prišli iskat na dom njene matere, kjer so izvedli, da je omo-žena in da je njen soprog plačal tašči celih $1,000.00, da je dovolila poroko. To pa nima pri tem ničesar opraviti. Mladoletna, dasi omožena, mora iti v šolo. Soprog je na to obljubil mirovnem sodniku, da bo soprogo pošiljal v šolo, ker noče, da bi ga stala še $100.00 več katero vsoto bi moral plačati kot kazen, ako je ne pošlje v šolo. To poročilo je po večini najbrž iz trte zvito. Saj angleški listi kaj radi priobčijo stvari, ki imajo kolčkaj senzacije v sebi, da naso preclolgočasni.
Omenjena Ana Teržič je hči naše rojakinje, Mrs. Barbare Tomec, ki stanuje na 1106 N. Broadway, in ki pravi, da je ta stvar neresnična.
—	Vodna pot od Velikih jezer do Meksikanskega zaliva sc- prične kmalu graditi skozi naše mesto, kakor poročajo raz-državni tozadevni posebni odbori. Zahvalni dan letos, bo začetni dan te graditve. V treh letih pa bodo že pljuje velike ladije in parniki skozi naše mesto: in dovažale blago iz severa proti jugu in obratno. V pon-deljek se sni de poseben odbor, ki bo otvoril vse ponudbe za graditve slapov in zatvornic, katere nameravajo zgraditi v Marseilles in Staved Rocku. Splošno se govori, da bo delo vsa j do Novega leta že vsepovsod pričeto in bo v par letih izgotovljena globoka vodna pot skozi naše mesto iz Chicaga do New Orelansa. Ta vodna pot bo postavila naše mesto in vse one kraje, ki leže ob nji , na mnogo višje stališče glede obrti in trgovine, ker bo ista veliko pomagala, do še večjega tozadevneka napredka.
—	$10,000.00 odškodnine zahteva neka Marv Takaoh od salunarja Jos. Sefčika, 616 El-wood St., ker ima dokaze, da jo prodajal njenemu soprogu o-pojne pijače. "Dotična pijača je naredila iz človeka zver", trdi tožiteljica. Dokler ni zahajal v dotično pivnico, je mož bil jako dober delavec in skrben oče. "Odkar pa se je seznanil s Sefčekom, pa noče več
delati temveč samo pohajkuje po mestu, razsaja doma iz razbija pohištvo in pretepa ženo in deco," trdijo tudi sosedje. Dotični salunar je pred nedavnim plačal $500.00 globe, ker ga so zasačili pri točenju '' mun
v •	« •
sagna .
—	Velika slavnost otvoritve nove Ruby ceste se je vršila zadnjo sredo zvečer. Vse hiše ob dotični cesti so bile v zastavah. Godba je igrala od enega do druzega konca ceste. Več tisoč ljudi se je poleg mestnih očetov udeležili velike parade, koncem katere je imel daljši govor župan Barber in več posestnikov hiš ob dotični cesti. Vsekakor se je zadostno praznovalo "izvlečenje Ruby ceste iz blata".
—V soboto je neki avtomobil povozil nekega pešca ob neki cesti. Ker se pa je dotičnik takoj dvignil in začel voznika zmerjati, gA je voznik še potem prav "fletno" oklufutal. Prav je storil, ker so nekateri pešci tako drzni, da se ne uma Jniejo za nobeno ceno.
—	V najem grocerijska prodajalna, v kateri se nahaja grocerijska trgovina že 14 let stalno. V poslopju je vse pripravljeno za trgovino. Sedanji najemnik se bo selil v par tednih. Več pove Anton Nemanich, 1002 N. Chicago St., Joliet, IU.
Ottawa, IU., 12. okt. — Cenj. g. urednik! Kot star naročnik "A. S." se pset oglasim in pošljem svojo naročnino.
Želim, da se število naročnikov Vašega lista dvakratno pomnožijo do Novega leta. Dal Bog, da bi skoro postal dnevnik!
V gospodarskem oziru je to leto še dokaj dobro. Pri vsakem ,se nekaj pozna, da je nastopila jesen za dobrim poletjem. Tudi Slovenci in Hrvati nismo pri zadnjih.
Tudi na društvenem polji dobro napredujemo. Naše dru-jstvo sv. Družine štev. 5, D. S. D., prav lepo napreduje. Dasi »smo imeli skozi celo leto nekoliko bolnikov, pa vendar je društvo glede blagajne na prav dobrem stališču.
Gospa štorklja tudi naše naselbine ne prezira. Kaj gostoma se oglaša in sabo prinese svoja darila našim družinam, katerih je vedno večje število. Pa tudi svatbo imamo včasih, da se v domači družbi lepo pogostimo in razvedrimo.
"Amerikanski Slovenec" ja-J-:o radi čitamo, posebno novice iz vseh krajev sveta in pa prelepe in zanimive povesti. Naj ne pozabim na g. dopisnika J. Gersicha iz Chisholma, Minn., ki se je svoječasno kaj rad o-glasil z lepimi in zanimivimi dopisi iz severa.
Koneeno pozdravljam vse rojake in rojakinje, Vaš
Nick Kozarič.
Chisholm, Minn., 11. okt. — "Mi imamo mošta! Pridi policija!" Prebivalci v Glenn Location niso bili nič kaj zadovoljni, da so tako pozabljeni, ter da se o njih ne sliši nič novega kot tu po mestu. Gospa Breznik pa jih je oni dan rešila iz tega spanja. Ko je zadnji teden prišla ga. Breznik domov iz mesta ob 10. uri zvečer, je našla svojo slabšo polovico pijano. Seveda, njej se je videlo, da ni to prav. G. Breznik pa je bil ravno nasprotnih misli, namreč, da ni prav, da je njegova boljša stran prišla malo prepozno domov. Te nasprotne si misli so povzročilo prepir, da je Mrs. Breznik tekla k sosedu kateri je policman, da bi isti mir naredil. Toda glej smola! Policman in njegova boljša polovica sta se pa .tudi ravno nelepo kavsala. "Kaj hočeš s to butaro pijano?" je rekla "policmanka" "Čakaj jaz ti pomorem!" In
v hipu je bila pri telefonu ter poklicala policmane iz Hib-binga in ob enem tudi Indijanske agentje. Kmalu se je. zbrala cela tolpa žandarjev ter agen tov v Breznikovo klet. G. Breznik je pa pri sodih stal z sekiro lioteč preprečiti razlivanje mošta, toda žandarji so bili v boljši ofenzivi ter so nabuiikali z batom krivce, ter mu razlili .mošt. Poleg tega tudi zahtevali $1000 varščine, ker je hotel rabiti sekiro za pravico, tedaj je pa razjarjeni rojak se hitro sprijaznil z žandarji, ter jim pokazal še tri druge hiše rojakov, ki so imeli mošt, Hajdi cela tolpa še v tri kleti, da so tudi tam razlili karkoli .so dobili tekočega. Sedaj pa lahko noč! Gospodje orožniki Good-bye! Bomo že telefonirali, ko bodemo spet kaj takega imeli. Čemu bi se vi sami mučili z vohanjem! Saj vas sami radi pokličemo. In zdaj vlada v Glenn Locationu nebeški mir. Sedaj pe cenjeni čitatelji "A. S." ne dobite en mesec od mene več nobenih novic ker grem na lov na divjačino tje na indijansko mejo.
Radoveden sem, če se naši sosedje rudeči-poltneži kaj razlikuje od nas? Kako se. bom zabavljal Vam sporočam, ko se vrnem. Nadejamo se bogatega lova. Pravijo, da je divjačina mnogobrojna, Puške bodo pokale—zveri v gozdu stokale!
John Grsich.
Cleveland, O. — Dva lopova sta prišla v slaščičarno Mike Belarja na 2300 Lakeside ave. Rekla sta, da sta zvezina uradnika ter sta prišla 'preskušat' žganje. Belar je rekel all right, stopita tu-le sem in res sta stopila, Belar pa zapre vrata za-njima, nakar je poklical policaje, ki so oba ptica zaprli, in v pandeljek sta dobila vsak po 30 dni in $25 kazni. Tako je
prav, le ustrašiti se nikar vsakega lopova.
—	V pondeljek večer so neznani lopovi ukradli avtomobil Mr. Frank Mervarju (Frankis Dry Cleaning Co.) izpred Mount Sinai bolnišnice.
—	Iz stare domovine se je vrnil Mr. Matej Holmer, naš pevovodja, ki je junija meseca odpotoval v domovino. Prišel je nazaj čvrst in vesel. Mnogo je videl, bil je povsod, v nemški Avstriji, v zasedenem ozom lju in po vsej Jugoslaviji. Silovito se je pritožil o parobrodni družbi, ki posluje med Trstom in New Yorkom. Posrtežba, ki jo ljudje dobijo pri tej kompo-niji je za pse bolj spodobna kot za ljudi. Nesnaga, nečisto perilo, najslabša hrana, kateri je prideljenili vse polno ščurkov in stenic, zanikernost, ošabno-st uradnikov, vse to morajo naši ljudje prenašati od te kom-panije.
—	Umrl je France Grdanc, ki se je ponesrečil zadnji pondeljek na svojem domu 1369 E. 47th St. ko je eksplodiral plin. Grdanc je začutil, da v kleti nekaj šumi in je šel pogledat. Bilo je okoli 5. ure zvečer, in ker je bila tema v kleti, je prosil na stopnicah stoječo ženo naj mu da svetilko, in ko je soproga prižgala žveplenko v bližini je že nastala exsplozija, da je bilo takoj vse v ognju. Oba sta dobila težke poškodbe, mož je umrl v sredo zjutraj, a žena se na nahaja v opasnem stanju. Pokojni Franc Grdanc je bil star 35 let doma iz vasi Cerina, fara Čatež. Soproga je šele pred enim mesecem dospe-' la za njim iz domovine. Pogreb je bil v petek zjutraj. Bil je čaln dr. Woodman.Tu zapušča dva otroka in en brat ter v domovini en brat.
—	V Clevelandu bi moralo biti 1200 policistov, dasi je tudi to premalo, in še za to števi-
lo jih manjka 250. Izmed 500 prosilcev jih je zadnji teden napravilo preskušnjo samo 93.
—	Joseph Klozar, 11012 Harvard ave. se bo moral zagovarjati pred sodiščem, ker je smrtno nevarno obstrelil zadnji torek Jamesa Brozek na E. 55. cesti. ,	<
—	Morilce Joseph Kula je bil v sredo oproščen umora od porotnikov v sodniji sodnika Bernon. Kula je ustrelil svojega boarder ja Josepha Kundar. Kula je pripovedoval, da je Kundra zapeljeval njegovo ženo in ga je dvakrat vrgel iz hiše, toda prišel je ponovno, nakar je zgrali revolver in ga u-strelil. Porotniki so botožbo u-mora zavrgli, ki je žena Ivule sama pričala, da je resnica, kar mož govori.
Peter Verlick, ki je obdolžen da je povozil 3 letno Pavlino Možino, je bil pred sodnikom Beebe oproščen .Priče so dokazale, da je otrok priletel ravno pod avtomobil, in Mr. Verlick si ni mogel pomagati. .-
—	Botra, štorklja se je oglasila pri rojaku John Tomažu in mu pustila lepo deklico.
, . Umrla je v Euclidu soproga Marija Jekovec, prej Šker-janec. Ranjka je stara 22 let in zapušča soprogo ter hčerko staro 20 anesecev. Pogreb se; vrši v Euclid na St. Paul pokopališču.
10 DRVARJEV DOBI DELO. Plačam $3.50 od korda. Gozd je 4 milje vzhodno od Jolieta. Več pove B. C. Nicholson, Lock Box 1060, Joliet, 111.
NA PRODAJO 25 AKROV koruze na rastilu; proda se je kolikor kdo hoče; nadalje prodam 10 ton sena. Dr. Tlios. P. Brankin, 1108 W. Jefferson St., Joliet, Phone 207.	94-2
NAZNANILO.
Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu naznanjam, da sem preselil svojo mesarijo in grocerijo iz 1226 Cora St. v svojo novo poslopje na vogalu N. Center in Hutchins Sts.
Pri tej priložnosti se najlepše zahvaljujem vsem svojim od-jemalkam in odjemalcem za dosedanjo naklonjenost, in se priporočam tudi v nadalje. Postregel bom tudi v bodoče, kakor sem doslej, s vsemi predmeti, ki spadajo v področje mesarske in grocerijske trgovine.
Spoštovanjem,
John N. Pasdertz
Cor. Center and Hutchins Sts.
JOLIET, ILL.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY.) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
V ZJKDIXJBSTIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE
Sedež: JOLIET- ILL-
Inkor. v drž. 111. 14. maja 1915 lukor. v drž. Pa. 5. aprila 1916
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse".
GLAVNI ODBOR.
Predsednik..........GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, III.
I.	podpredsednik......JOHN N PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik____GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik....................JOSIP KLEPEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik................SIMON ŠETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111.
Dfihovni vodja................REV. F. ŠALOVEN, Crosat St., La Salle, 111.
|	NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12, Tenth St., North Chicago, Illinois.
NICHOLAS J. VRANICHAR, 1014 Wilcox St., Joliet, 111.
POROTNI ODBOR:
ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. ANTTON STRUKEL, 1240—3rd St., La Salle, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 West Washington St., Ottawa, Illinois.
PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo v državi Illinois in Pennsylvania, kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo sv. Družine in isto pridružijo D. S. D. Osem članiov((ic) zadostuje za ustanovitev društva. Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 50. leta. Zavarujete se lahko za $500.00 in $250.00. Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavarujete tudi za razne vrste poškodnine in operacije.
Asesmenti—Vsi asesmenti članov(ic) za smrtninski sklad se dele na sle-
deče razrede:
Za $500.00
Razred Starost 1.......... 16—20 ..
	2.......... 20—25 ..
3	v,........ 25—30 ..
	4.......... 30—35 ..
	5.......... 35—40 ..
6	.......... 40—45 ..
Vsota , ,.35c ,.40c ,.45c . ..50c ...55c . .63c
Razred 3....
Za $250.00:
Starost	Vsota
. 16—20..........18c
. 20—25 ..........20c
. 25—30 ..........23c
	4.......... 30—35 ..........25c
	5.......... 35—40 ..........28c
	6.......... 40—45 .........32c
	7.......... 45—50 ..........38c
Ko bo štela D. S. D. 2000 članov(ic) se bo zvišala zavarovalnina na $1,000. Poleg smrtninskega asesmenta se plača mesečno še 10c( za stroške in 5c za poškodnino.
Podpore, katere nudi D. S. D. in izplačuje so sledeče:
$500.00 ali $250.00 v slučaju smrti; za izgubo vida na obeh očeh $250.00; za izgubo vida na enem očesi $100.00; za izgubo obeh rok $250.00; za izgubo ene roke $100.00; za izgubo obeh nog $250.00; a izgubo ene noge $100.00; za strto hrbtenico $100.00; za izgubo 4 prstov tna roki ali nogi;, ali dlani ali stopala $50.00; za notranje oiperacije na kili (vtrganju), apendicitis, raku v notranjščini, želodcu ali mehurju se plača po $50.00.
Nob&aa druga slovenska ali hrvatska organizacija ne plača toliko raznih psdpor Lm smrtnine ter poškodnine za tako nizek mesečni prispevek.
Zdaj ima D. S. D. že 11 dobrih društev, 10 v Illinoisu in 1 v Pennsylvaniji (Pittsburghu).	„ ,
Konvencija je 8. sept. 1920 sklenila, da se ustanovi Centralizacijo bolniške blagajne, ko se za njo zglasi 200 članov(ic) pri raz,niih društvih. Plačevalo se bo $1.00 bolne podpore na dan za 75c mesečnine in $2.00 na dan za toliko več mesečnine.
Pristopnina v D. S. D. je $1.00 in 50c se plača za prošnjo za sprejem in certifikat.
Zdaj se nudi posebna lepa priložnost rojakom in rojakinjam v državah Illinois in Pennsylvania, da si v snoji naselbini ustanovijo društvo ini je pridružijo k D. S. D. Vsak član(ica) dobi $1.00 nagrade od D. S. D. za vsacega novega člana(ico); ko jih pridobi 10, pa dobi še posebej $5.00 nagrade. Posebno je ta nagrada primerna za ustanovitelje novih društev, da se pokrijejo njihovi stroški.
D. S. D. ne sprejema društev iz drugih držav kot Illinois in Pennsylvania, ker je vdrugih državah previsoka licenca in se zahtevajo visoke (Mobile) lestvice za asesmente.
Ako se bi kateri rojak ali rojakinja zanimala za ustanovitev novega društva v državi 111. ali Pa., naj blagovoli pisati za podrobna pojasnila, pravila, zdrav, liste in drugo na gl. tajnika: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
JVovice Iz Stare Domovine.
—	Celjska porota. Dne 13.
sept. se je zagovarjal pred celjsko poroto Jernej; Dolinar radi poneverjenja. Obtoženec je izvabil letos spomladi dvema tujkama, ki sta se pripeljali v Celje, kovčeke, pod pretvezo, da jih ponese v hotel "pri belem volu." Ko sta tujki dospeli v hotel, je Dolinar s kovčeki, v katerih je bilo za več tisoč kron vrednosti, izginil. Obsojen je bil na 3 .leta težke ječe. Dne 14. sept. sta stala pred poroto Jakob Grolež in Anton Podgoršek rati tatvine. Ista sta meseca maja pokradla pri trgovcu Jos. Senici v Vojniku za par tisoč kron kož in usnja. Zagovornika obtožencev sta bila odvetnika dr. Hrašovec in dr. O-grizek. Obtoženi Jakob Golež je bil oproščen. Podgoršeku pa je po krivdoreku porotnikov prisodil sodni dvor tri leta težke ječe. — Popoldne se je vršila porotna razprava proti Neži Mlinšek radi detomora. Nezakonska mati je 25. jun. t. 1. zakopala svoje novorojeno dete ter ga s tem umorila. Zagovornik dr. Hrašovec. Obsojena je bila na dve leti težke ječe, z enkratnim mesečnim trdim ležiščem in temnico-vsakega 25. junija.
—	Prefrigana goljufica je
Frančiška Pogačar. Prišla je nekega dne h gospodu Josipu
Mozetiču v Kandijo, kjer je pripovedovala izmišljeno povest, da je bila na poti iz Kan-dije v gozdu blizu Višnje Gore napadena in oropana. Mozetič ji jo verjel in vzel Pogačarjevo iz usmiljenja v službo. Nekega dne je pa povedala Mozetičevi ženi, da bo morala iti v Zagreb, kjer ji je umrla bogata teta in je izvabila Mozetičevema obleke in denarja v vrednosti 1000 kron in ogoljufala še dr. Fare-tiča za 120 kron, češ, da mu bo odstopila sobe in pohištvo po njeni bogati rajni teti. Poga-čarjeva se je odpeljala z vlakom proti Zagrebu, toda ni šla v Zagreb, marveč se je klatila po Štajerskem, kjer so jo orožniki v ptujski okolici aretirali.
—	200 kg cina, vrednega 40,-
000 kron, je bilo ukradenega Mlekarski družbi za Jugoslavijo.
—	Bivša poštna uradnica a-
retirana radi vtihotapljanja sla bega denarja.—Alpi Irena, bivša poštna uradnica na glavni pošti, odpuščena iz službe, je sedaj v službi na celovški pošti. Dognalo se je, da tam pridno deluje proti naši državi. Prišla je na dopust v Ljubljano skupno z Marijo Kaiser, hčerko nekega puškarja iz Celovca. Obe sta brez rednih potnih listin. Prinesli sta 1000 komadov dve-kronskih bankovcev, katere sta žigosali doma skupno s sestra mi Kaiserjeve. Posrečilo se je organom urada zoper verižnike salotitiju. Zaplenili so jima
929 deloma že žigosanih, deloma še nežigosanih dvekronskih bankovcev. Žigi so raznih raznih razstav, zagrebške šumar-ske, tržaške solita in dunajske. Imenovani sta v zaporu radi z-ločina goljufije.
—	Okradeni čevljar. Ivan
Emeršič z Ižanske ceste je u-kradel čevljarju Andreju Krvi-na 5 parov čeveljev. Emeršič se preživlja večinoma z goljufiijo na ta način, da izvablja od strank denar ali usnje rekoč, da ima doma veliko trgovino.
—	Obrana jabolka. Jabolka
in hruške so obrali otroci g. Francu Klinarju na Dolenjski cesti.
—	Vlom v skladišče. Dozdaj
še neznani storilci so vlomili v skladišče žganjarne Meden na Celovški cesti 73 in ukradli približno 40 steklenic konjaka znamke Deo Duval v vrednosti 2000 kron in s kočije usnjato streho, vredno približno 10.000 kron. Poskušali so tudi vlomi ti v glavno skladišče, kar se jim pa ni posrečilo.
—	Pretep in rop. V gostilno
Antona Križnika na Brdu pri Viču so prišli nekega večera štirje neznani mladeniči, ki so poklicali, pili in v redu plačali tri steklenice piva in nekaj jedli. Dva od njih sta vedno hodila ven in nazaj v gostilno; ko sta bila dva v gostilni, dva pa zunaj, je prišel mimo stoječih dveh gostilničarjev 17 letni sin ,Albin, katerega je eden od njih ne da bi bil izpregovoril besedico, udaril po prsih s palico. Na Albinov klic je skočil -iz hiše 2 letni brat- Anton, ki je zgra bil enega napadalca in ga vlekel proti gostilno, da bi dognal, kdo da je. V gostilni ostala sta začela nato s palicami po mizi razbijati in razsajati in je deli od njih udaril Antona Križnica z boksarjem na desnem licu in nad levim očesom. Med tem vrvenjem, ko sta oče in sin nasilneže iz gostilne rinila, je bila pretrgana Antonu Križniku zlata verižica, od katere je bila polovica odnešena. Tudi gostil-ničarka je bila udarjena.
—	Nepoboljšljiv ata je Alojzij Glavač ki se je te dni zagovarjal pred sodiščem, ker je u-kradel Antonu Jeleni ču, delavcu, razne oblekel v vrednosti 1043 kron. Glavač jedelal na Tirolskem, kjer je bil v Hallu obsojen na 3 mesece strogega zapora. V Inomostu je pa bil kaznovan zaradi javne sile leta 1911. na 6 mesecev in dne 20. setpembra 1914 zaradi ropa na 5 let težke ječe. Ljubljanski kazenski senat je obsodil Glavača na 8 mesecev težke ječe. Po razglašeni sodbi je rekel g. predsed. Glavaču: "Kaj ne u-kradeni klobuk bomo dali Jelen i ču nazaj?" — In Glavač se je protivil temu rekoč: "Ali bom šel razoglav iz ječe"?" — " Seveda, to je že skrajna predrznost ! Še nagradi naj vas za to, ker ste ga okradli!"
—	Aretiran verižnik in tat.
II. . . Valentin in Stareloke je nevaren tat in verižnik. Vsled prestanih predkazni so ga svo-ječasno izgnali iz ljub. pol. oko-lišča. Včeraj se je pa vseeno vrnil, toda imel je smolo, da ga je srečal stražnik in areto-val. To pa mu ni ugajalo in se je s silo branil aretacije. Šele s težavo je bil pripeljan k po-slujočemu uradniku.
v"— Napačni inženir. V Kranjski gori imajo zaprtega Rikar-da Dauscha iz Zatež na Češkem ki se je na jesenicah predstavljal za inženirja in bogataša in je rekel, da ima do pol milijona premoženja. Na Dobravi je v gostilni Por zaigral 6400 K, ki jih ni plačal. Poizvedbe so dognale, da je Dausch nevaren goljuf, za katerega se zanima tudi državno pradništvo v He-bu; v Belgradu je tudi izvedel goljufijo.
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
Slabosti ledic
je lahko vzrok celo vrsto boleznim, ki za5-no navadno z elavobolom, z bledim in vdrtim obrazom, otekanjem Členkov, bolečim uriniranjem in cmokastim očesni-cam. Kadar občutite, da so vaše ledice v neredu, ne izgubljajte čas, ampak dobite
Severa's
Ledsyl
(preje znan kot Severovo Zdravilo za obisti in jetra). Skozi Štirideset let je to izdatno zdravilo uspešno popravilo razne nered-nosti ledic in jeter. Na tisoče trpečih je dobilo v njem lek in so ozdraveli, ker so ea rabili. V dveh merah, 75c in $1.25. Po vseh lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
Rojaki, Slovenci i Hrvati!
kupite si
Šivalne klešče
Prihranili si boste veliko denarja, ako boste imeli te šivalne klešče, ker boste lahko sami popravljali čevlje za svojo vso družino.
Pišite še danes po slovensko ali angleško in pošljite $3.50, pa boste takoj dobili z obratno pošto te nove šivalne klešče, Jamčimo, da boste z njimi zadovoljni. Naslov:
STANDARD SEWING PLIERS CO.
STREATOR, ILL.
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
meso, grocerije
istotako vse vrste drugo sveže in pr» kajeno meso ter vse druge pedmet« ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti. Spoštovanjem
John H. Pasderts
Chicago tel. 2917.
Cor. Center and Hutchins Sts.
Bolgarski krvni čaj
je najboljše družinsko zdravilo za bojevati se proti prehladom, influenci in vročinski bolezni, za ohranjen je čiste krvi, ošlajšanje želodca in ureditev jeter in obisti. Samo vprašajte svojega lekarja za Bolgarski Krvni Čaj, da nastopite pot do zdravja. Ako ga nima, ga morate imeti takoj. Pošljemo ga takoj po zavarovani pošti predplačano. Pošljite $1.25 za eno veliko družinsko škatljo, za $3.15 pošljemo tri škatlje, za $5.25 pa pošljemo 6 škatelj. Naslov: H. H. Von Schlick, President Marvel Products Co. 352 Marvel Bldg., Pittsburgh, Pa.
GOSPODINJE
so prepričane, da dobe najboljše sveže in prekajeno meso in klobase, istotako vse vrste moko in grocerijo v prodajalni
JAKOB ŠEGA
Phone 4865
315 Ruby St. :-: Joliet, 111.
Se priporoča slovenskim in hrvatskim gospodinjam za od-jemanje in jim jamči dobro blago, mero in postrežbo.
ROJAKI IN ROJAKINJE!
"AMERIKANSKI SLOVENEC1
\»9
je edini slovenski list v Ameriki, kateri vam donaša prave vrste berilo že 29. leto.
Glejte, da ga bodo čitali v vaši sosedni hiši, ako ga še nimajo. Pokažite jim ta list in priporočite ga, da se naročijo.
$2.50
ZA CELO LETO.
Agencija v
STERN'S BIGSTORE
Pošiljamo denar v staro domovino
Ako želite privesti sem svoje sorodnike iz stare domovine, vam prodamo parobrodni listek veljaven od kateregakoli mesta v Sloveniji ali Hrvatski. Mi izdelamo tudi vse potrebne listine, katere prepisujejo ameriške in slovenske ali hrvatske avtoritete. Ako pa želite iti nazaj v stari kraj, imamo na razpolago sledeče parnike, ki odpljujejo iz New Yorka:
S. S. Adriatic, Oct. 20, do Cherbourg in Southampton. S. S. Mauretania Oct. 28. do Cherbourg in Southampton. S. S. Pannonia 30. Oktobra v Trst, Ljubljano in Zagreb. S. S. La Savoie, Oct. 30. do Havre.
S. S. President Wilson, Nov. 3. do Trieste, Dubrovnik, Ljubljano in Zagreb.
ZA VSE INFORMACIJE ALI POJASNILA PRIDITE V NAŠO PRODAJALNO,
STERN'S BIG STORE
PRIPOROČILO.
Se priporočam rojakom Slovencem in Hrvatom za naročila spomlanskih oblek, katere bo-dem izdeloval po novi modi (Bone Dry Style) od $30 naprej. Bodem tudi obleke čistil in gladil sam g Ben-Vonde stroji s katerim naredim Vašo obleko kot novo.
RUDOLPH POŽEK.
1007 N. Hickory St. :: Joliet
Ko ste prečitaK list ga blagovolite vročiti svojemu sosedu ali znancu, da ga prebere in se morda naroči.
903 N. Chicago St.
Joliet, IU.
IVI. MILLER
PHONE 2419
911 COLLINS ST.
Prodajamo rozine in suho grozdje v 25 fiintov zabojih po najnižji ceni. Muscatel grozdje najboljše vrste naša posebnost.
Sedaj je čas za vprašati za cene za novo sveže grozdje, ki bo kmalu došlo. Mi vam lahko damo cene črnega in belega grozdja. Naročite sedaj dokler so cene nizke. Mi prodajamo po ton in več.
Kličite po'telefonn alt pišite, Vam jamčimo hitro postrežbo. Dovažamo na dom. \
"h/L. Is/LXJJIJJSITI, Joliet, 111.

P. BOHINJEC
SVETOBOR
Povest iz konca enajstega stoletja
"Premodri sili Spitignevov! Kakor si govoril, tako se zgodi. Le pojdi in povej Ljutoldu, naj ščiti pravo hrvaški rodov in naj jim ne vsiljuje latincev namesto goljašev, pa. naj bo uver-jen, da bo hrvaški kralj njegov mirnin sosed in spoštovalec ko-rotanskih meja. Res sem mu že dvakrat potolkel njegovo voj-eko, mu vzel izato Belo krajino in Spodnjo Štajersko, dasi je postavil na bojno polje celih 20,000 mož, toda pridem še tudi tretjič, ako Ljutold ne spoštuje stare pravde, pridem v osrčje Korotana in ne vtaknem prčj meča v nožnico, dokler ne po-gazim popolnoma Ljutoldove čete — tako mi Bog in sreča junaška!"
In sedaj je kralj Zvonimir oddal žeizlo iz desnice in za-kladničar mu je dal meč v roke. Slovesen je bil njegov razkavi obraz in njegove črne oči so se svetile kakor risove. Vsi dvorjani so čutili resni trenutek pogojno napovedane vojske in Svetobor je z globokim poklo-nom in s potom na čelu zapustil čarobno dvorano, ki je še žarela v sijaju mesečine.
Bil je lep večer in za Sveto-bora je bila miza pogrnjena na hodniku, odkoder je bil veličasten pogled na Jadransko morje.
Na koncu mize je sedela kraljica Jelena, hči ogrskega kra-ljaj Bele. Z biseri okinčan diadem ji je čepel na vrhu las, ki so se stegali v dveh dolgih kitah po hrbtu. Kratek rokav-nik z dolgo vrsto vrvic in čopkov ji je visel na plečih in ramenih in zlatoobrObljen pas ji je visel ob ledjih. Bila je lepa gospa in prikupne vnanjosti.
Ob sredi mize je sedela Zofija, njena sestra, vdova po kranjskem mejnem grofu Henriku, Lasje so ji viseli v .čopkih po čelu in vratu in glavo ji pokrivala visoka kapa z dolgim čopom in trakov, ki jih je držala v roki. Nji nasproti sta sedela dva dečka, njena sinova J^opo in Urh v kratkih kožuščkih in l jermeni ovitih goleni-cah. Poleg kraljice je sedel -njen sin Radovan v ozkih hlačah, z belim rokavnikom v podobi srajce in z volnenim plaščem na rami.
V ti družbi sta sedela tisti večer 'Svetobor in Dražna. Ta se je privadila hitro novih enank in kraljici Jeleni je kar k srcu prirasla. Grofica Zofija ji je bila znanka še iz Korotana in njena sinova sta se še dobro spominjala gospodične Dražne z obiskov v Korotanu. Le Zvo nimirjev sin, Radovan, ji je bi nov znanec. Mladenič se je vrtel na svojem stolu in J>oža s svojimi črnimi očmi zdaj teto Zofijo zdaj novo znanko Draž no. Ta je sedela Radovanu ravno nasproti in njene oči so se takoj sprijaznile z Radova novimi.
"Kdo bi si mislil, milostna da vas tukaj najdem?" se obr ne Svetobor proti grofici Zo fiji.
"Res da, Prečastni! Po smrti svojega moža tavam okrog, do kler me sapa ne zanese proti severu. V Saših je moj izvo ljenec in čakam, da pride po me. Vaši rojaki so spet na po tu proti Sasom, kakor mi piše moj dragi in ne bo še konec prelivanja krvi."
"Čehi so vedno na potu za nemškega cesarja in Bog ve kdaj prejmejo plačilo? Mnogo mnogo je Vratislav, moj stric žrtoval za češko krono in je še nima," nadaljuje Svetobor.
"Potrpljenje je božja mas
pravijo Kranjci," odvrne Zofija.
"A gorje mu, kdor
se maze
z njo", se maže z njo," se vtak ne vmes Dražna in zasuče po govor. "Le poglej, Popo, kako se mesec skriva za oblake!"
"Oho, mesec, kako si ti okrogel in rumen, da bi kar posegel po tebi in te pojedel!" zakliče Popo in založi velik kos sira v usta.
"Jaz bi si pa želel, da je me-,sec moj ščit, s katerim bi šel v boj na sovražnika," dodene ,Urh in oči se mu zasvetijo v noči kakor mački, ki preži na plen.
" Ti si dečko, Urh, in ti osta ueš pri nas, kajneda? Naši strelci potrebujejo takih mladcev kakor si ti," pohvali kraljica starejšega dečka.
"Kadar bom jaz velik, bom sukal sulico in moja puščica bo otrovala vsakogar, kogar zade ne," nadaljuje Urh.
"In jaz bom mahal z mečem po glavah sovražnikov, kakor bi drva cepil. Takrat, mamica, mi boste dali skrinje očetov meč, ki bo kar žvižgal po zraku," se ohrabri Popo!
"Ob bedrih pa ti bo visel kolač sira, velik kakor mesec, da bi ga sproti prigrizaval, kajneda, Popo?" se norčuje Urh iz svojega ješčega bratca,
"In kam boš meril, Popo, ali po glavah Hrvatov ali po gla-,vah Nemcev?" se oglasi Radovan.
Deček pomisli, pa pravi: "Kakor bo zahteval blagor domovine.''
Vsi se začudijo Popovemu odgovoru in Urh ga je skoro zavidal za ta odgovor.
"Vse se meni o vojski. Miru ne bo še kmalu v Evropi. Velike glave se bijejo med seboj, kako se ne bi tudi male glavice vnemale za boj?" pravi Sveto-jor zamišljeno.
"Kaj hočemo, Prečastni! Ti si knez miru po svojem stanu, jn skrbi, da se preneha krvavo klanje!" se odzove kraljica,
Vsekako, kraljevo Veličanstvo! Mi se poganjamo za mir, star pregovor pravi: "Si vis pacem para helium!" (če hočeš mir, pripravljaj se za vojsko.). Vedno je bilo na svetu ljudi, ki ščitijo pravico. To se pa ne zgodi brez vojske."
'Ali se ne bi mogli veliki gospodje mirno dogovoriti, preden, se začne kri prelivati?" odvrne grofica Zofija.
"Homines sumus, (ljudje smo) Milostna!"
"Ljudje pač, toda ljudje s pokvarjeno voljo,'' odvrne grofica.
"In to je delež Zemljanov, Milostna!''
Takrat je pogledal Radovan češkega kneza, kakor bi ga nekaj speklo. Vstal je in nemirno qel dvakrat gori in doli
"Kako, da si tako molčeč, Radovan!" ga povpraša skrbna mati.
"Neprestano se mi zdi, da smo v vodni vojni. Čemu zmerom ta boj? Naše gospodova-nje bodi hrvaško in ne nemško," se oglasi kraljevič.
"Brez Rima ne moremo biti, dokler srno katoličani," dodene mirno Svetobor.
Ali Radovan ne odgovarja. Sede poleg Dražne in ji začne govoriti sladke besede.
"Naj so bijejo dragi, kajne, dobra Dražna, midva bova gospodarila doma in varovala dom. Kaj nas briga drugi svet?"
Dražna je bila v zadregi. Ra-dovanovih besedi ni čul nihče drugi, ali pazno oko Svetobo-
rovo je opazilo Dražino zadre-
"Dražna ti je po godu, presvetli kraljevič, kakor vidim. Le glej, da paziš nanjo in da jo najdem veselo, kakor sem jo privedel veselo, kadar se vrnem. ''
Radovan je pogledal Sveto-bora izpod obrvi, a je molčal
"Dražna ostane pri nas za vselej, ako ti je drago, Prečastni! Dobro se ji bo godilo in jaz sem porok zanjo," izprego-vori kraljica, kakor bi hotela rešiti sina iz zadrege.
"Hliala ti neizmerna, presvetla kraljica! Tudi nesrečna deklica ti bo hvaležna. Vesel sem, da jo morem zapustiti brez skrbi za njeno prihodnost," odvrne Svetobor.
"Ali naj zaigram, dobri knez ?'' povpraša Dražna, ki je že nestrpno sedela v ti družbi, zanjo dolgočasni.
"Ako dovoli kučegazdarica, presvetla kraljica?"
"Radevolje, Dražna!"
In deklica se umakne v svojo sobo, pokrije glavo z mirtovim vencem, v roko prime harpo, pa prikaže. Sede na stol, sramežljivo dene svojo levo nogo na desno, potegne levico, da se je hai-pa postavila pokonci, z desnico pa jame izvabljati glasove, pojoč pesem o izgubljenem raju:
Adam je piskal na pero, Na pero je figovo, Da je je zapiskal — ustnice je stiskal. Dol in gor, gor in dol, Vse gre naokol.
Vse so strmeli nad spretno igralko in št spretnejšo pevko. Radovan je sedel na tla in zijal v obličje dražestne deklice. Ta pa je spet poprijela s prstmi in pela:
David je na pljunko bil, Da jo je povse razbil, Da jo je povse razdjal, Sebe ogoljufal. Gor in dol, dol in gor, Poje nam junaški zbor.
Deklica se je zamaknila, za-verovala v harpo, da ni opazila obrazov, ki so jo občudovali.
Vsi so bili ginjeni lepega i-granja in petja, Svetobor jO
bodeva v tako kratkem času že drugič gledala lepoto večnega mesta! Še zdaj mi plava pred očmi sivomodra streha sv. Petra in ne pozabim nikoli, da me je sv. oče pogladil po licih in potrkal po rami. Kaj meniš, to ni kar tako! Brigal se je cesar za nas hlapce, ko smo ga slavili pred dvema letoma pod krnskim gradom, sv. oče pa je bil tako nrijazen in vsakemu je vedel povedati kaj tolažilnega.1 Mazi ti Bog, Gregor VII."
'' Imaš prav, Žiznec! Pod krivo palico je dobro prebivati. Ali misliš, da bo Bog dal srečo Ljutoldu, ako bo le preveč slepo drvil za nemškim cesarjem? Papež je le papež in Sv. Duh ga je postavil, da vlada božjo cerkev na zemlji. Le pomisli, kako je Bog kaznoval prejšnjega oglejskega patrijarha, ki je pačil papeževa pisma!"
"Kako ti vse dobro veš, kakor bi bil oglejski kanonik."
"Jaz sem takrat opravljal službo vratarja v baziliki, ko se je vršila volitev novega patrijarha, in je bil brnski prošt tudi pričujoč kot kanonik. Ta me je postavil za vratarja, češ, da se na me najbolj zanese in moj gospodar, ki je zastopal samega cesarja pri volitvi, mi je to rad dovolil. Svetobor je vodil pozneje tudi papeževe odposlance v Ogleju, ko so prišli preiskat, če je bila patrijarho-va volitev pravilna, in on mi je tudi vse povedal, ker me ima rad."
"No, no, malo preveč si domišljaš, Rep! Pa naj bo. Zdaj mi je jasno, zakaj se je brnski prošt toliko časa mudTl v Rimu in v Ogleju. Samo njegove in Vratislavove zadeve mu niso dale toliko opraviti."
"Patrijarh Henrik je bil letos pričujoč pri sinodi v baziliki božjega Izveličarja. v Rimu, ko je tisti francoski škof Be-rengar preklical svoje zmote o zakramentu sv. Rešnjega Telesa vpričo 150 škofov, in takrat mu je papež izročil prstan in
Ozdravil je kilo.
Bil sem hudo pretegnjen, ko sem dvignil deblo pred parleti. Zdravniki so mi svetovali kot edino pomoč, operacijo. Kilni pasovi mi niso pomagali nič. Ivonečno sem dobil nekaj, kar me je takoj in popolnoma ozdra vilo. Leta so pošla, a kila se ni vrnila, dasi sem tesar in trdo delam dannadan. Nisem bil ope riran, nisem izgubil ure časa, nisem imel kakšne sitnosti. Jaz •ničesar ne prodajem a hočem vsakomur poslati poplno pojasnilo kako se zamore ozdraviti popolnoma brez operacije. Ako vprašate mene, Evgen M. Pul-len, carpenter, 215 G, Marcellus Avenue, Manasjuan, N. J. Iz-
SEDAJ SE
NUDI IZREDNA PRILOŽNOST
vsakemu rojaku in rojakinji, da pristopi v naše veliko društvo, istotako vaša vsa nad 16 let stara družina ne gle-i de če bivate v Jolietu ali kje drugje. Ako hočete pristopiti, oglasite se, ali pišite tajniku. Pismu je priložiti $1.00, ki se potem vračuna k vplačilu, ko ste sprejeti. Če niste sprejeti se vam denar vrne. Na sejo ne rabite ipriti. K zdravniku greste v svejem mesta.
Društvo Sv. Družine
(Holy Family Society) štev. 1. D. S. D., Joliet, Illinois
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse".
Odbor za leto 1920:
.	iv.. Predsednik.......... George Stonkk
režite ta Oglas m ga pokažite Podpredsednik......John Kramarid.
komu, ki je vtrgan, ker mu mor Tajnik ..................Jos. Klepec
da rešiti ževljenje, aki vsaj mi-zerije nadloge in boječnost operacije._
Telephone 3301
MARTIN GORSICH,
Slovenska grocerija. 1008 N. Broadway :: Joliet
-o-
Se priporoča rojakom in ro 'akinjam za obilna naročila.
V zalogi imam tudi razna domača zdravila, kakor Al-oil, ki je fino olje s& zdravitev raznih ran in oteklin, potem alpen-krauter, ki je fin krie;stilec in laksir.
POZOR ROJAKINJII
Ali veste, kje je dobiti naj bolj i« m* so po najnižji ceni? Gotovol V metair
Anton Pasdertz
»
se dobijo najboljie sveže in preks jene klobase in najokusnejie mesc Vse po najnižji ceni. Pridite torej h poskusite naie meso.
Nizke cene in dobra postrežb« J« naie geslo.
Ne pozabite torej nas obiskati t našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
1006 N. Chicago, St., Joliet, I1L
Zapisnikar............. John Barbicb
Blagajnik........Anton Nemanich st.
Reditelj ...............Frank Kocjto
Nadzorniki:
Joseph Težak, John Petric in John Štublar
hladno motril ta prižoi' iii ni mu bilo do veselega petja. Skoro se je bal, da je Dražna preveč vesela in da utegne biti zanjo na dvoru velika nevarnost. Zato je njegovo srce prepletla neka. otožnost in da se ni zanesel na skrbnega Dobrožita, ki je še vedno oborožen hodil po hodniku in čuval svoj zaklad, da bi se bil skoro premislil. Vzlasti Radovan mu ni bil tak, da bi ga primerjal z njegovim očetom. Zdel se mu je slaboten mladenič, ki ga je prešinila italijanska omehkužena vzgoja in kar nič ni bil podoben junaškemu očetu.
"Dražna, zaigraj kako narodno junaško pesem!" veli Svetobor deklici.
In Dražna se je skoro pre strašila tega glasu. Svetobo-rov pogled jji je segel globoko v srce in resne poteze so ji prešinile ustnice. Potegne po strunah, pa začne:
Bože mili, čuda velikoga! lli grmi, il' se zemlja trese, 11' udara more u bregove1?—
Tako je tekel večer, dokler ni kraljica velela k počitku.
Drugi dan je kraljeva ladja odpeljala Svetobora proti Ja-kinu.
XI.
Na trgu sv. Ivana v Ogleju sta stala Žiznec, oproda mos burškega grofa Leopolda. Dr žala sta vsak po dva konja za uzdi in se jezdila, da ni toliko časa gospode iz patrijarhove palače.
"Šudno se svet suče, ljubi moj Rep! Kdo bi si mislil, da
palico oglejskega patrijarhata.la,^ Phone 2768. N. W. Phoae 111» Pri tej priliki mu je tudi naročil, naj spremlja papeževe odposlance na Nemško. Odposlanca pa sta kardinal Peter Albanski in škof rh iz Padove. Zdaj torej veš, kakšno pot bomo nastopili."
"Nezdravja mi, če sem jaz kaj za to vedel! Seveda, menejPoleg tega izdelujemoiemnogodragih Ideljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Slavnoznani
SLOVEN SKI POP
proti žeji — najbolje sredstvo I Čim več ga pije?, tembolj se ti priljab!
To društvo ima že nad $3,500.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 6215.00 dolarjev bolni' Uce podpore članom(icam). Kdor pl»-ča takoj ob pristopu $3.00 je to toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mtu secev, je deležen, podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih
Mesečnina se plačuje društvu vedno vnaprej. Kdor dolguje 2a dva meseca in 8 dni se sam suspenduje in tako zgubi vse pravice do podpore in smrt-nine. Če se potem zglasi v 60 dneh in poravna ves dolg je zopet deležen Tseh podpor, ako ne se zbriše iz društva in D. S. D.
Asesmenti niso pri nobenem dragim društvu tako nizki. V 1. razredu se plača za $500.00 smrtnine le 35c m/t-sečnine, za $250.00 samo 18c; za 5c mesečnine izplača D. S. D. razne po-škodnine, namreč:
Za izgubo vida na obeh očeh.. $250.00 Za izgubo vida na enem očesa. .$100.40
Za izgubo obeh rok ..........$250.00
Za izgubo ene roke............$106.06
Za izgubo obeh nog..........$250.00
Za izgubo ene noge........... .$100,00
Za strto hrbtenico ...........$100.00
Za izgubo 4 prstov na roki ali nogi, ali dlana ali stopala____$50.00
Za notranje operacije na kili, a-pendicitisfi raku ali želodcu in
mehurju ter drobju po ......$50.00
Nobena druga organiazcija ne plač?i toliko poškodnine za tako malo vseti-co—le 5c na mesec.
Polegtega plača društvo še $1.00 bolne podpore za vsak delovni dan za samo 50c na mesec.
Redna seja se vrši vsako zadajo ne-
so pošiljali na vse kraje in kon ce v tem dolgočasnem Ogleju, ti si se pa prijetno grel na soln-cu pred baziliko in prešteval oglejske denarjje, ki so ti padali v roko. Italijan je zmerom pred Ivorotancem."
"Ti si preveč odkritosrčen, Žiznec! Šlovek ne sme vsega sproti povedati, kar ve. Ti si hodil na Poponov zvonik zijala prodajat in po gostilnah Ita lijane dražit, jaz pa sem se sp rehajal po patrijarhovi palači in izvedel marsikaj, kar ti ne veš. Glej, glej, tam le notri onstran trga je tisti stolp, ka mor zapirajo tatove in roparje. Tam je bil zaprl tudi tisti ro-
•ladkih pijač ca okrepčilo.
Kdor želi pristopiti y naie veliko in
JU E< L* O I* I O napredno društvo naj se oglasi pri taj-
.. .	Iniku ali katerem drugem odbornika.
To so naši domači čisti pridelki, koj« 1
izdeluje domača tvrdka.
j0lilESiGn?£C0lllLABO::FLORISTS
913 N. Scott St. Joliet,111.
Vrtnarji in trgovci
ALI VAŠA STREHA PUiOA? vse vrste svežih ovetlio, palm, Vprašajte nas za popravo ali ferns, dreves, grmičja in raznih novo streho za hišo, hlev ali drugih enakih predmetov za drugo poslopje. Vse delo in vse prilike posebno za Sva«® tvorino jamčimo za 15 let Le |m Darila, pravi Elaborated asphalt rabi-
mo. Stane eno tretjino manj I
parski vitez, ki je Dražno odpe- kot šingliji a traja leta delj. Ne
ljal nad Vrbskim jezerom. Ško da za njo, ker jo je brnski prošt odpeljal v Spljet
' < Res škoda zanjo! Tako dobra deklica je bila. Pa saj se vrne. Jaz bi pa le rad vedel, Rep, kaj si prej zamolčal? Kaj si izvedel v palači
"Ino, kaj bi skrival tebi? Veš," začne Rep tiše, "jaz sem ogleduh. Jaz grem z mojim gospodom s tistima poslancema naprej do cesarja, da ga ob vestimo o vsem, še preden pri dejo do njega papeževi odposlanci s patrijarhom."
'Tristo mačjih solza, zakaj mi nisi tega prej povedal? No, zamujeno se ni, da le jaz dobim v pest bmskega prošta
"Ali misliš, da sem ti to zato povedal, dame ovadiš? Pravi prijatelj si ti!"
(Konec prih.)
odlašajte. Vzamemo Liberty Bonds. Damo ceno zastonj— Telefonajte 4477 Elaborated Roofing Co.
WM. M. RYAN & 60.|
523 S. CHICAGO ST. Joliet, IU.
General Sheet Metal Work, Gutterinfi, Sky-lights, Steel Ceilings and Hot Air FnrnaceB. |
All work guaranteed. Shop phone 4841. Res. 1558-R
ZAKAJ PLAČATI VEČ?
Mi pogladimo vašo obleko za 50c.
Greenhouse: Raynor A Mason Store: H<>bbs Bldg. JOLIET. ILL.
Both Phones Greenhouse: 327 Store: 297
Telephone 2 9§g
iHBVATSKEra"	*
SLOVENSKE
GOSPODINJE
vedo dobro, da pri nas dob< najboljše blago po zmerni eeni Imamo najboljše sveže in prekajeno meso, šunke, klobas« in perutnino.
Se priporoča za obilo naročila. ——o——

ROSEN, the Tailor,
403 Casss St.,
ANDREW TIJAI
Grooerija la Mesarija Joliet1200ya Ruby St :: Joliet, HL