Mojca Bertoncel
Sto let gledališke dejavnosti v Retečah
Začetki gledališke dejavnosti v Retečah
Prve pisne omembe gledališke dejavnosti v Retečah in na Godešiču segajo v 18. stoletje, ko so v Škofji Loki pričeli uprizarjati prvo ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, znameniti Škofjeloški pasijon.1 Iz poznejšega obdobja do leta 1908 ni ohranjenih podatkov o dramski dejavnosti.
Kulturno udejstvovanje v Retečah je leta 1908 odločilno zaznamoval prihod župnika Janeza Meršolja. Dne 8. septembra 1908 so v župniji ustanovili Katoliško prosvetno društvo. V prvih letih njegovega delovanja so igralci uprizorili več nabožnih del. Pobudnik in režiser iger je bil župnik, ki gaje kulturno delo zelo veselilo, gledališko dejavnost pa je uporabil tudi v pastoralne namene.2
Župnik Janez Meršolj je poslikal tudi večino kulis, ki so jih uporabljali pri uprizoritvah. Leta 1915 je kupil fotoaparat, s katerim je poslikal številne uprizoritve, in tako ohranil dragocene dokumente o dramski dejavnosti. Kasneje sta mu pri režiranju veliko pomagala Karel Bertoncelj (Kureškn, organist) in Tone Kušar (Krivcev), ki sta po njegovem odhodu iz župnije (1938) do 2. svetovne vojne skrbela za nadaljnji razvoj dramske dejavnosti. Župniku je bil v veliko pomoč tudi Alojzij Rant, ki je kot dijak med počitnicami pridno prepisoval igre. Tudi on je kasneje s fotoaparatom ovekovečil številne igre in dogodke iz življenja domače vasi.
Vaje za igre so potekale ob večerih in nedeljah, sprva v župnišču, kasneje v društvenem domu. Tudi igre so sprva uprizarjali kar v župnišču, v »veliki« ali »škofovi« sobi, kot so jo imenovali, dvakrat tudi na župnijskem vrtu. Do leta 1918 so igrali izključno igre z nemeša-nimi oziroma izključno ženskimi ali moškimi vlogami. Ob božiču leta 1911 so tako fantje pripravili uprizoritev igre Pot na betleh.em.ske poljane*
Med dekleti je imela nedvomno najpomembnejšo vlogo Marija Kušar (Krivčeva Micka), kije v ženskih igrah odigrala številne glavne vloge. Prvikrat je javno nastopila ob proslavi
1	Benedik, Protireforrnacija in katoliška prenova, str 146
2	Župnijski arhiv Reteče (ZAR), Župnijska kronika. I (ZK I), str 1-2, 137,141
3	Iz pisma Antona Leskovca Matevžu Volčiču, poslanega iz Piage, 9 novembra 1911 V Bertoncel, P>iainska 'dejavnost, sti 498
trojnega jubileja: Device Marije, svetega očeta in cesarja, leta 1908. Ob tej priložnosti je deklamirala slavospev Tri krone. Marca 1910 je v igri Sveta Neža odigrala glavno vlogo, novembra istega leta pa v igri Dve materi vlogo Olge, grajske hčere. V narodni igri Nežika z Bleda, marca 1911, je igrala vlogo Nežike. Po župnikovem mnenju je najboljšo vlogo odigrala v žaloigri Mater Dolorosa ali Žalostna Mati. Vloga Marije ji je prinesla tako veselje, daje soigralkam pogosto tajila svojo bolezen, ki ji je že močno načela zdravje. Zadnjič je nastopila na gledališkem odru decembra 1912, in sicer v žaloigri Vestalka, v kateri je igrala vlogo mučenke Evfemije. Čeprav je že jeseni 1913 močno pokašljevala, si je zelo želela nastopiti v Skrivnostni, zaroki.. Iz različnih vzrokov igre niso uprizorili, Marija Kušar pa je komaj dvajsetletna umrla za tuberkulozo. Po njeni smrti so ji prijateljice iz Marijine družbe posvetile uprizoritev igre Najdena hči..4
Igre so navdušile tudi godeške gasilce, ki so z uprizarjanjem zbirali potrebna finančna sredstva za graditev gasilskega doma. Tudi slednji so za pomoč prosili župnika Janeza Meršolja. Leta 1914 je bila tako v »veliki sobi« uprizorjena igra Izgubljeni, sin. Glavno vlogo je igral Polde Volčič (Janežev).s Naslednji zapis o gledališki dejavnosti v Retečah omenja igro Bernardka - lurška pasti.ri.ca, ki sojo marca 1916 v župnišču uprizorila dekleta Marijine družbe. Marijo je igrala Polona Avguštin (Matevževaz Godešiča), Bernardko pa Ana Starman (Znidaijeva z Godešiča).6
Leta 1918 je prostor v gledališču postal premajhen za številne igralce in gledalce, zato so igre začeli uprizarjati v šolski učilnici.7 Iz zapiskov dr. Alojzija Ranta je razvidno, da so leta 1918, na praznik sv. Petra in Pavla (29. junija), uprizorili igro Mlini, pod zemljo, 15. in 18. avgusta Ljudmilo, 15. septembra pa igro Očetova kletev. V istem letu so uprizorili igro Sveta Elizabeta. V njej so razen Jožeta Ranta (Matičkovega) nastopala sama dekleta. Dne 29. decembra so fantje, kot zadnjo v tem letu, uprizorili igro Sinovo m.aščevanje -Zaletovi.šče.s
Tudi Godešani niso hoteli zaostajati in tako so gasilci priredili gledališko igro z mešanimi vlogami, Deseti, brat.9 Vlogo Krjavlja je igral učitelj Edvard Vidic.10 Leta 1919 so v šoli uprizorili Našo kri. in Vse naše.11
4	MerSolj, Vzorna družhenka, str. 226-227, 263-264
5	ZAR, ZKI., str. 17, Bertoncel, Dramska dejavnost, str 500
6	ŽAR, ZKI., str. 55
7	ŽAR, TKI., str. 71
8	Bertoncel, Dramska 'dejavnost, str 501, ŽAR, Arhiv iger.
9	ŽAR, ZKI., str. 71-72.
10	Bertoncel, Dramska dejavnost, str. 502.
11	ŽAR, ZKI., str. 72-73, Bertoncel, Dramska dejavnost, str. 502.
Ena izmed najstarejših ohranjenih fotografij reteških igralcev. Vodil jih je župnik Janez Mersolj (na. fotogivRfl v sredini).
Gradnja društvenega doma v Retečah
Maja 1922 so zaradi potrebe po večjem prostoru in možnostih za širše kulturno udej-stvovanje pričeli z gradnjo društvenega doma. Sama zamisel se je rodila že kmalu po ustanovitvi Katoliškega prosvetnega društva, vendar je niso mogli uresničiti, ker ni bilo potrebnega stavbišča. Junija 1922 so od Franca Berganta kupili potrebno zemljišče. Kmalu zatem so izvolili gradbeni odbor, ki mu je predsedoval župnik Janez Meršolj. Za smreke, delo in prevoz je gradbeni odbor prosil v Retečah, Gorenji vasi, Zgornji Senici, na Godešiču in tudi na sv. Katarini, kjer je Janez Meršolj služboval pred prihodom v Reteče.
Z zidavo so pričeli 18. maja, odprtje društvenega doma pa je bilo že 3- septembra 1922. Celotna gradnja je stala 247.OOO kron. S prostovoljnim delom, v vrednosti 115.OOO kron, in darovanim lesom so domačini vsoto zmanjšali na 132.OOO kron. Skupno so opravili 282 dnin: 143 zidarskih, 73 tesarskih in 66 dnin, ki so jih opravili domačini. Ob odprtju društvenega doma so pripravili vrtno veselico in na njej zbrali še dodatnih 21.000 kron. V začetku novembra so v mali dvorani dokončali pod in tja iz župnišča preselili knjižnico in harmonij. Nadaljnje oskrbovanje društvenega doma je gradbeni odbor izročil cerkvenemu predstojništvu v Retečah.12
Društveni dom je 24. 6.1923 blagoslovil dekan Matija Mrak. Pri slovesnosti so sodelovali prednica Marijine družbe, Orli in pevci. V naslednjih letih se je urejanje notranjosti nadaljevalo. Leta 1923 je sobni slikar Josip Perinšek poslikal kulise, naslednje leto so naredili vrata v zgornjo sobo, pločevinast žleb, pod odrom pa izkopali okrog 50 cm in tako pridobili prostor za kulise, ki so jih snemali med dejanji. Leta 1926 so uredili vhod skozi strop v zgornjo garderobo in tlak v njej. Opažili so drvarnico, uredili hodnik in zgornje stranišče. Od leta 1930 dalje je, poleg cerkve in župnišča, tudi društveni dom razsvetljevala električna luč.13
Gledališka dejavnost v Retečah do druge svetovne vojne
Na odru novega društvenega doma je bila kot prva, leta 1922, uprizorjena igra Stric v toplicah.14 Poleg gledaliških predstav so svoje mesto v društvenem domu našle še razne druge prireditve, v dvorani so vadili tudi Orli. Kmalu po dograditvi doma je potujoči kino v njem predvajal nemi film o Jezusovem rojstvu. V blagajniškem dnevniku društvenega doma se v zapisu, z datumom 9. 1. 1922, omenja igra godeških deklic, 31. 12. pa igra Goslarica naše Ljube GospeKo je bil dom še »v surovem stanju«, in oder le za silo narejen, so uprizorili tudi igro Drzni zrakoplovec. Glavno vlogo je igral Karel Bertoncelj.16
Kmalu po prvih uprizoritvah na novem odru so poskrbeli za lepe kulise, ki jih je poleg župnika izdeloval Janez Drnovšek.17 O nadaljnjih uprizoritvah ni podatkov do oktobra 1925, ko so v domu ob praznovanju 25-letnice Marijine družbe uprizorili igro Moda pred
12	ZAR.AKI, str 81-86
13	ŽAR, ZKI, str 93-94,100, log, 131
14	ZAR, Arhiv iger
15	ZAR, Blagajniški dnevnik društvenega doma
16	Bertoncel, E>rarnska dejavnost, str 505
17	Bertooicel, E>rarnska dejavnost, str 505
nebeškimi vrati.19-' Leta 1926 so igralci pričeli vaditi, po župnikovem mnenju, zelo zahtevno igro Quo vadiš, ki so jo uprizorili dvakrat v postu in enkrat po veliki noči. V igri, ki je lepo uspela, je nastopalo triintrideset igralcev. Odmore med igrami je popestril tambura-ški zbor. Kulise in čelade so s pridom uporabili leta 1927, ko so igrali igro Ben HurP
Lepo urejeni društveni dom je postal zanimiv tudi za tatove. Leta 1927 je namreč neznanec odrezal polovico zastora in ukradel nekaj denarja. Dve leti kasneje, 8.9.1929, je bila na odru uprizorjena igra Garcia Moreno.20 Ob 25-letnici službovanja v Retečah in 40-letnici duhovništva so verniki 11. 6.1933 pripravili župniku Janezu Meršolju lepo slovesnost, pri kateri je šolska mladina uprizorila igrico, sestavljeno za to priložnost, igralci pa so odigrali nekaj dejanj iz igre 1/ tem. znamenju bošzmagal.
Februarja leta 1934 so uprizorili zgodovinsko žaloigro Zlatarjevo zlato, s katero so gostovali tudi v Šentvidu nad Ljubljano,21 septembra pa še igro Izpod Golice. Povest, ki jo je najverjetneje napisal, zagotovo pa priredil, domačin Anton Kušar, je izhajala tudi v Bogoljubu22 Oktobra istega leta so uprizorili igro iz ruske zgodovine Carski sel. V naslednjem letu ji je sledil Čevljar baron23
Med leti 1932 in 1936 so bile, po pripovedovanju Marije Babnik, por. Kastelec, uprizorjene še naslednje igre: Živ pokopan, MiMova Zala, Voda, Moč uni.form.e, Divji lovec, Henrik, gobavi knez in Slehernik. Tudi šolarji so se leta 1936, v režiji Marije Dietrich, predstavili z igrico Prve Peterčkove sanje.
Že leta 1937 je župnik Janez Meršolj zaradi bolezni zaprosil za upokojitev, vendar je zaradi pomanjkanja duhovnikov v župniji ostal do leta 1938. Farani so župni-kovo delo na kulturnem področju zelo cenili, zato mu je odbor Katoliškega prosvetnega društva v znamenje hvaležnosti podelil častno diplomo.24
Pred 2. svetovno vojno so igralci na reteškem odru uprizorili še igre Narodni poslanec, Pod svobodnim, soncem., Za pravdo in srce, Visla.vi.na odpoved, Lumpacij vagabund, Kovarstvo in ljubezen, Črna žena, Mlinar in njegova hči, vaje igre Judita in Holofern pa je prekinila 2. svetovna vojna.25 Vojna pa ni le prekinila
18	ŽAR, SKI., str 103-104
19	ŽAR, ZKI. str 105,108,119
20	ZAR, Arhiv iger
21	ŽAR, Arhiv iger.
22	Bertoricel, Dramska dejavnost, str. 508.
23	ŽAR, Arhiv iger, Bertoncel, Dramska dejavnost, str. 509.
24	ŽAR, Častna diploma Janeza Mersclja.
25	ŽAR, Spomini Milke Stare n dramski dejavnosti v Retečah.
Častna diploma, podeljena Janezu MerŠolju za njegovo požrtvovalnost na verskem, prosvetnem, gospodarskem in socialnem področju.
dramske dejavnosti, ampak je prinesla tudi porušenje prosvetnega doma, ki gaje uničila OF.
V zadnjih letih pred 2. svetovno vojno je prišlo do premika gledališke dejavnosti iz Reteč na Godešič. Leta 1934 je bil na Godešiču ustanovljen Dramatični odsek, ki mu je predsedoval Alojzij Novinec. S prvo igro, Izdajalec, so godeški igralci gostovali v Škofji Loki. Marca 1935 so na reteškem odru uprizorili igro Jezični doktor, ki pa je bila slabo obiskana. Naslednjo igro, Dobrava, ki jo je režiral Alojz Novinec, so uprizorili šele dve leti kasneje, marca 1938.26
Januarja 1938 so Godešani v gasilskem domu začeli graditi lastni, dolgo pričakovani oder in maja istega leta so na njem prvič nastopili z uprizoritvijo komedije Dva para se ženita,.27 Na novozgrajenem odru so se nato vrstile igre ena za drugo. Leta 1939 so uprizorili kar šest premier. Leta 1941 so dvorano zasedli vojaki in sledil je štiriletni premor na področju gledališke dejavnosti.23
Gledališka dejavnost po drugi svetovni vojni
Bogata gledališka dejavnost se je nadaljevala takoj po vojni. Leta 1945 so na godeškem odru dvakrat nastopili tudi člani Dramatičnega odseka Reteče.29 V naslednjem letu so z igro Trije vaški, svetniki., ki jo je režiral Franc Rant, nastopili igralci iz Gorenje vasi. Retečani pa so na godeškem odru v tem letu nastopili trikrat; dvakrat z igro Moč uniforme, enkrat pa z igro Izdajalec. Šolarji so, v režiji Pavline Eržen, uprizorili igrico Cilka in njena punčka in mladinsko igro Sneguljčicafi0
Tudi v Retečah je kulturno življenje med vojno popolnoma zamrlo. Februarja 1947 sta mladinski organizaciji Reteč in Gorenje vasi ustanovili Kulturno umetniško društvo Reteče-Gorenja vas, ki naj bi povezovalo obe vasi. Glavni pobudniki ustanovitve društva so bili Lovro Korenčan st., Vinko Žagar in Franc Rant. Društvo je želelo organizirati proslave, dramske in glasbene prireditve ter skrbeti za delovanje knjižnice. Predsednik KUD-a je bil vrsto let Vinko Žagar, dramsko dejavnost pa je vodil učitelj Lovro Korenčan. Kmalu po ustanovitvi so Kulturno umetniško društvo Reteče-Gorenja vas po prvoborcu, padlem partizanu in nekdanjem igralcu Janku Kermelju preimenovali v Kulturno umetniško društvo Janko Kermelj Reteče-Gorenja vas. Z zvrhano mero dobre volje so Retečani in Gorenjevaščani znova obudili dramsko dejavnost. Prostor za vaje jim je nudila obnovljena šola, na zadnjih vajah na odru godeškega gasilskega doma pa so izpilili še zadnje pomanjkljivosti.51
Leta 1947 so Godešani v sodelovanju z reteškimi igralci uprizorili Rokovnja.ce, Retečani pa so na godeškem odru gostovali še z igrami: Tlačani, Na ogledih in Poslednji. m.ož?2 Leta 1948 so reteški igralci gostovali z Gospo ministrico, v režiji Franca Ranta. V sodelovanju z Jazz Žaba so pripravili spevoigro Princeska in pastirček, ki je zelo dobro uspela,
26	Bobnar, Kultumcprosvetna dejavnost, str 228-229
27	ŽAR, ¡¡KI, str 153-154
28	ZAR, Arhiv iger
29	Gasilsko društvo Go'desic, Zapisniki, 10 marec 1946
30	ZAR, Arhiv iger, OS Cvetko Gclar, Šolska kronika
31	ZAR, Spomini Milke Stare o dramski dejavnosti v Retečah
32	ZAR, Arhiv iger
in jo dvakrat ponovili tudi v naslednjem letu. Gorenjevaščani so tega leta uprizorili dramo Zlatar.jevo zlato.
Leta 1949 so Retečani v režiji Franca Ranta gostovali z igrami Za pravdo in srce, Zenitev, Kmečki punt in Princeska in pastirček. V režiji Lovra Korenčana so uprizorili igro Pot do zločina in z njo gostovali v Medvodah. Naslednje leto so Retečani na godeškem odru gostovali s tremi mladinskimi igrami: Lacko in Krefli, ki so jo uprizorili tudi v Medvodah, Cvrček za pečjo in Krojaček junaček, pri kateri je sodelovala tudi glasbena sekcija.33
V	naslednjem letu (1951) so reteški in gorenjevaški igralci, v režiji Lovra Korenčana, uprizorili igro Žalujoči, ostali.. Igro in igralce je ob uprizoritvi ocenjevala komisija iz Kranja, kije igralce uvrstila v pokrajinsko merilo.34 Z igro so se predstavili tudi na okoliških odrih, in sicer v Medvodah, v dvorani Gradisa in pri Sv. Duhu. Tudi Slabo vest, v režiji Lovra Korenčana, so po premieri na Godešiču ponovili.35 Ob obdarovanju otrok za dedka Mraza so igralci predstavili nekaj prizorov iz igre Sneguljčica.
Leta 1952 so Retečani, v režiji Franca Ranta, uprizorili igro Dom.en, ki sojo ponovili še trikrat na godeškem odru. Z njo so gostovali pri Sv. Duhu, v Sori in Medvodah. Sledila je igra Žalujoči, ostali, in drama Slaba vest, ki je nastala v režiji Lovra Korenčana. Tudi slednjo so uprizorili še na štirih okoliških odrih.36 Leta 1953 sta sledili še dve uprizoritvi Žalujočih, ostalih in gostovanji v Sori in Smledniku. Pionirski dramski krožek je, v režiji Danice Korenčan, uprizoril igro Mačeha in pastorka.
V	začetku leta 1954 so godeški in reteški pionirji pripravili igre V precepu, Jagoda in dedek Mraz in Dedek Mraz prihaja. Reteški igralci so znova uprizorili Zlatar.jevo zlato in igro Detektiv Megla, s katero so gostovali pri Sv. Duhu. V naslednjem letu sojo še trikrat ponovili na godeškem odru.
Gradnja kulturnega doma in vrnitev gledališke dejavnosti v Reteče
Leta 1953 je KUD Janko Kermelj pričelo na stavbišču nekdanjega prosvetnega doma, kije bil cerkvena last, graditi svoj kulturni dom.s? Za predsednika gradnje je bil imenovan Valentin Žagar, kije za težavno delo leta 1955 prejel bronasto medaljo.38 Odprtje novega kulturnega doma je bilo 29. novembra 1954. Vse nadaljnje delo za dokončno ureditev kulturnega doma je prevzel odbor KUD-a. Kljub temu, daje bilo urejanje društvenih prostorov zaradi velikega pomanjkanja finančnih sredstev končano šele v osemdesetih letih,39 so bile v njem številne prireditve domačih igralcev, tamburašev in pevcev, predavanja in kinopredstave.
33	KUD Janko Kermelj, Zapisniki
34	Bertcoicel, Dramska dejavnost, str 517, bJJD Brata Križrrar, Kronika, str 45
35	ZAR, Arhiv iger.
36	Bertcoicel, Dramska dejavnost, str 517
37	ŽAR, z/v II., str 32-33
38	Bertcoicel, Dramska dejavnost, str 523
39	Zapisnik iz leta 1962 navaja, 'da je irneLo društvo velike težave z urejanjem prostorov, ki so bili le na pol izdelani ali pa spLoh neupcoabni Prirn KUD Janko Kerrnelj, Zapisniki
Po dograditvi kulturnega doma sta režisersko delo in iskanje primernih dramskih del nadaljevala Franc Rant in Lovro Korenčan, igralci so pod domačo streho navdušeno vadili nove igre. Za kulise sta poskrbela Albin Kermelj in Alojz Igličar. Leta 1955 sta bila dvorana in oder v novozgrajenem kulturnem domu že toliko usposobljena, da so igralci dvakrat uprizorili igro Stari, in mladi., s katero so gostovali tudi v Sori.40 Leta 1956 so nastopili z igro Naša kri., ki so jo v Retečah prvič uprizorili leta 1919. Na domačem odru so jo ponovili še dvakrat. V istem letu so dvakrat uprizorili spevoigro Kovačev študent. Dramska skupina je pripravila še spevoigro Večer na vasi.. Tega leta se je na reteškem odru predstavilo obrtniško gledališče iz Ljubljane, z igro Matura.41
V naslednjem letu (1957) so Retečani predstavili štiri igre: Pri. belem, konjičku, Napla-nincah naših, Moč uni.form.e in Cigani, ali Ciganski, tabor. Zadnja prireditev, ki jo je režiral Franc Rant, je bila pravi musical, z odlomki iz oper Nabucco, Traviata, Rigoletto, Carmen in Barcarola iz Hoffmanovih pripovedk. Ponovno so uprizorili spevoigro Kovačev študent, dramska skupina pa je pripravila še Veseli, večer. Pri delu z dramsko skupino je Francu Rantu pomagala Tončka Sušteršič.42 Na reteškem odru je gostovalo Kulturno društvo Otona Župančiča iz Sore.43
Leta 1958 so reteški igralci na domačem odru dvakrat uprizorili ljubezensko dramo Spom.eni.k pri. Hrastovcu, s katero so gostovali v Pirničah in Skofji Loki. V oktobru je sledila uprizoritev igre Kom.edi.ja kom.edi.je, s katero so igralci dvakrat gostovali v Skofji Loki. Na reteškem odru so znova gostovali igralci iz Sore.44
Igralska zasedba v predstavi Plavž, ki so jo na reteškem odru uprizorili 29. aprila 1959.
40	ZAR, Spomini Milke Stare o dramski dejavnosti v Retečah, Bertoncel, Dramska dejavnost, str 5-4
41	ZAR, Arhiv iger, KUE> Janko Kerrnelj, Zapisniki, KUE> Janko Kermelj, Blagajniški, dnevnik, 1956
42	ZAR, Arhiv iger, KUE> Janko Kerrnelj, Zapisniki
43	KUE> Janko Kerrnelj, Blagajniški, dnevnik, 1957
44	KIJE) Janko Kerrnelj, Blagajniški, dnevnik. 1958
Januarja 1959 je igralska skupina iz Tacna pri Šentvidu predstavila veseloigro Dva dolarja. Sledili so jim igralci KUD Simon Jenko iz Sore, ki so uprizorili Krčmarico Mirandoli.no. Februarja 1959 so igralci s spevoigrama Vasovalec in Ciganski, tabor gostovali v Tacnu in Podnartu nad Kranjem. Obe spevoigri je režiral Franc Rant. Aprila je bila uprizorjena igra Plavž. Poleg uprizoritev na domačem odru so tudi tokrat gostovali v Tacnu, Dražgošah in Podnartu.45 Na odru so v tem letu nastopili kar sedemnajstkrat. Za uprizoritvi Komedija kom.edije in Plavž, prireditev Veseli, večer in bogato dejavnost v knjižnici je Svet svobod društvu v tem letu izrekel pohvalo za uspešno delo.46 Učenci 6. razreda osnovne šole so se predstavili z igro Martin Krpan, cicibani pa so, pod vodstvom Felicite Šturh, pripravili nekaj prizorčkov. Na reteškem odru so gostovali tudi godeški igralci z igro Žrtvovana. Po dograditvi novega kulturnega doma se je namreč dramska dejavnost z Godešiča v nekaj letih znova preselila v Reteče.
Leta 1960 so Retečani v sodelovanju z godeškimi igralci ponovno pripravili zabavno-glasbeno prireditev Cigani, ali Ciganski, tabor, ki so jo večkrat uprizorili v Retečah ter na odrih v Dražgošah in Podnartu. Učenci so v tem letu v režiji Franca Ranta uprizorili igrico Čarobna piščal. Imela je glasbene vložke, pri katerih je učence na klavirju spremljal Jože Zupančič. V njegovi režiji so učenci uprizorili še igrico Palčki, in jo prav tako popestrili z glasbenimi vložki, v režiji Antonije Bobnar in Majde Repše pa igro Meh za sm.eh 47 V istem letu so godeški igralci uprizorili igro Ad acta.48 Ob koncu leta so na reteškem odru gostovali igralci iz Besnice, in sicer z igro Sveti. plam.en.
Leta 1961 so igralci pripravili uprizoritve iger Divji, lovec, Čevljar baron in Čarobna piščalka. V dramski skupini sta Francu Rantu pomagala Tinka Bogataj in Anton Biček. Istega leta je bila ponovno uprizorjena igrica PalčkiL49 Leta 1962 so igralci dvakrat uprizorili igro Poročil se bom. s svojo ženo. Sledila je uprizoritev iger Rokovrijači. in Pastirček Peter in kralj Ma.li.ban. Francu Rantu je pri delu pomagala Tončka Šušteršič.5':' Godeški igralci so v tem letu pripravili igri Mimo načrta in Pogum.ni. parčekf-1 SZDL Ladja-Senica pa je uprizorila delo Živ pokopan.
Marca 1963 so Retečani uprizorili Razvalino življerija, s katero so gostovali tudi v Trbojah. Istega leta so uprizorili komedijo Butalci.. Nekateri igralci so sodelovali pri uprizoritvi Visoške kronike v Škofji Loki.
Novembra 1964 je bila na reteškem odru uprizorjena spevoigra Mlada Breda, ki so jo na domačem odru ponovili dvakrat, predstavili pa so jo tudi na gostovanjih v Tacnu, Pirničah, Škofji Loki in pri Sv. Duhu. Pri igri so sodelovali pevci mešanega zbora. V tem letu so znova uprizorili igrico za otroke Pastirček Peter in kralj Maliban.
Leta 1965 je dramsko sekcijo vodil Jože Zupančič, pri delu sta mu pomagali Julči
45	Bertoncel, Dramska dejavnost, str 526, ZAR, Arhiv iger
46	KUD Janko Kerrnelj, Zapisniki
47	KUD Jarrl-j Kerrnelj, Zapisniki, Oo Cvetko Golar, Šolska kronika.
48	ŽAR, Arhiv iger
49	ZAR, Arhiv iger, KUD Janko Kerrnelj, Zapisniki IOJD, KUD Janko Kerrnelj, Blagajniški dnevnik, 1961
50	Bertoncel, Dramska dejavnost, str 527, KUD Janko Kerrnelj, Zapisniki
51	ŽAR, Arhiv
Žontar in Marjana Jakič. V tem letu so se igralci predstavili z igro Peggy, srček moj. Na reteškem odru sta gostovala KUD Sora in KUD Sv. Duh.1-2 Naslednje leto (1966) je na oder prineslo dve uprizoritvi: Dve nevesti in Sneguljčica.
Leta 1967 so igralci uprizorili igri Razvalina življenja, Spom.eni.kpri. Hrastovcu in igrico Jurček. Vse tri igre so igralci ponovili tudi v prihodnjem letu. Po nekajletnem premoru so na odru nastopili godeški igralci s priredbo igre Ženin na garah. in igro Marisa, ki so jo ponovili leta 1968.
Navdušenje domačih igralcev je v zadnjih letih upadalo, saj so leta 1968, poleg omenjenih ponovitev, priredili le igrico Sneguljčica. Tega leta je na reteškem odru gostovala Drama iz Ljubljane z igro Delavnica oblakov. Na odru so nastopili tudi igralci iz Bukovice.-'3 V naslednjem letu (1969) sta sledili še dve ponovitvi iger Sneguljčica in Spom.eni.kpri. Hrastovcu.
Delo dramske skupine je bilo nato prekinjeno vse do leta 1979, ko je režisersko delo prevzela Ivanka Demšar (leta 1974 je bil izjemoma uprizorjena Mišolovka). Leta 1980 so igralci z režiserko Ivanko Demšar pripravili kar tri uprizoritve: Žalujoči, ostali., Županova Micka in Mejniki.. Zadnjo igro so na domačem odru ponovili naslednje leto in z njo gostovali v Sori, Pirničah in pri Sv. Duhu.
Decembra 1981 so dvakrat uprizorili igro Marjana Marinca Poročil se bom. s svojo ženo, ki so jo v naslednjem letu ponovili na odru v Sori. Leta 1982 sta sledili uprizoritvi Pri. Belem, konjičku in Davek na sam.ce-, z obema so gostovali tudi na sorškem odru.
Pri belem konjičku. 28. marec 1982.
52	KUP' Janko P.ennelj, Blagajniški dnevnik 1965
53	i!JJP> Janko Kennelj, Blagajniški dnevnik. 1968
Leta 1983 je gostovala igralska skupina iz Medvod z igro Pesem, s ceste. Leto kasneje pa so domači igralci pripravili igri: Maščevanje usode, s katero so gostovali tudi v Sovodnju in Sori, ter Mati, s katero je svoje delo zaključila starejša generacija igralcev.?4
Gledališka dejavnost v Retečah v zadnjem obdobju
Gledališka dejavnost v Retečah je po zaključku dela starejše generacije igralcev za dve leti zastala. Leta 1986 je bila v režiji Boruta Gartnerja uprizorjena komedija Vojmila Rabadana, Kadar se ženski, jezik ne suče. Leta 1987 so igralci uprizorili komedijo avtorjev Normana Barrasha in Caroll Moore, Skrivnostno srce gospoda Kim.bala, ki v izvirniku nosi naslov Cvetje hvaležno odklanjamo." Z njo so se igralci udeležili 1. občinskega srečanja ljubiteljskih gledaliških skupin.
Franc Rant je zaradi starosti leta 1995 želel predati funkcijo predsednika KUD svojemu nasledniku. Izziv je sprejel Tomaž Jenko. Leta 1996 se je začela obnova doma. Dela je prevzela KS Reteče, v sodelovanju z GP Tehnik iz Škofje Loke.-6
Leta 1995 je nastal Va.ga.hund. teater, z namenom, da bi ljubitelji igranja zopet našli svoje mesto tudi v domačem kraju in skušali obuditi stare, že pozabljene slovenske igre. Dramska skupina se je najprej lotila obnove klubske sobe, odra in kulisarne. Delo režiserja je prevzel Borut Gartner. Kot prvo igro so leta 1996 uprizorili burko tržaškega dramatika Jaka Štoke, Moč uni.form.e, ki so jo popestrili z glasbenimi vložki iz Straussove glasbene zakladnice. Igro so gledalcem predstavili dvakrat na domačem odru ter na gostovanjih v Sovodnju, Žireh, Cerkljah, Sori in Poljanah.-7
V	sezoni 1996/1997 je Vagabund teatru uspelo pripraviti komedijo Dve nevesti.. Za reteški oder jo je priredil, dramaturško uredil in scensko oblikoval Peter Militarev, ki je sodeloval že pri igri Moč uni.form.e. V igro so vključili tudi songe, ki jih je napisal Borut Gartner, posneli pa so jih v studiu Krajnik, kjer so pripravili tudi ustrezno koreografijo.58 Uprizorili so jo štirikrat, dvakrat doma in na gostovanjih v Sori in Poljanah. Na gorenjskem srečanju amaterskih gledaliških skupin so igralce Vagabund teatra uvrstili v sam vrh gorenjskega amaterskega gledališča.
V	istem letu je režiser Borut Gartner tudi za najmlajše ustanovil gledališče, ki so ga poimenovali Dudi teater. Učenci OŠ Cvetko Golar so se po starosti razdelili v dve gledališki skupini. Prva je pripravila dve krajši predstavi: O sneženem, možu, ki je iskal ženo in Zlato gos, mlajša skupina pa pravljično igrico Josipa Ribičiča Palčki.; priredba je delo Boruta Gartnerja.59
Leta 1997 so v gledališču uredili kulisarno, gledališko sobo, predoder in dokončno ometali stene na levi in desni strani odra.60
Naslednje leto so na reteškem odru gostovali gledališčniki Odra treh herojev iz Pirnič,
54	ZAR, Sporami. Milke Stare, KUD Janko Kerrnelj, Zapisnik.
55	KUD Janko Kerrnelj, Zapisniki; Bertcmcel, Dramska dejavnost, str 531.
56	Rant, Pomočilo' 'delovanju, str 7.
57	Gartner, Vagabund teater str 4, Bertomcel, Dramska dejavnost, str 531
58	Bertijncel, Dramska dejavnost, str 531
59	BertOTicel, Dramska dejavnost, str 531
60	Gartner, Vagabund teater, str 3-4
ki so uprizorili komedijo Trije vaški svetniki. Vzgojiteljice iz vrtca Ljubljana - center so pred prihodom Božička predstavile igrico Pred dolgim zimskim, spanjem.. V sezoni 1998/1999 so se mladi člani Dud'1 teatra začeli pripravljati na uprizoritev igre Jakoba Spicarja, z naslovom Martin Napuhek, ki so jo na odru predstavili marca 1999. Starejša skupina osnovnošolcev se je v tem letu preimenovala v To j'm.oj teater in odigrala prvi zahtevnejši tekst, Pepelka - iz drugega kota.61
Vagabund teater se je leta 1999 predstavil z že znano igro Dva para se ženita, v priredbi Petra Militareva, kije poskrbel tudi za dramaturgijo in scenografijo. Uprizorili sojo na prostem, na Robežu in Tromeji. KUD iz Železnikov je leta 1999 gostoval z Jaro m.eščan-ko.62
V letih 1999 in 2000 so bile največje kulturne prireditve nedvomno uprizoritve Škofjeloškega pasijona. Prireditev je dosegla izjemen uspeh, saj je v sedmih uprizoritvah privabila množice gledalcev iz cele Slovenije. Reteški igralci so v režiji Boruta Gartnerja pripravili trinajsti prizor procesije z naslovom Ecce hom.o - Glej človek. e,s
Leta 2001 so otroci v režiji Boruta Gartnerja uprizorili opereto Kresniček. Nekateri igralci so gostovali v igri Antona Leskovca Dva bregova, ki jo je režiral Igor Žižek, uprizorilo pa PD Sotočje. Na reteškem odru je bilo v režiji Marjana Kokalja uprizorjeno delo Paula Claudela Marijino oznanjenje, v kateri je vlogo Pierra odigral reteški igralec Borut Gartner.
Posnetek iz komedije Stric v toplicah, ki jo je Vagabund teater na domačem odru premierno uprizoril 28. novembra 2004.
61	Bertcorcel, B>rarnska dejavnost, str 532
62	Bertoncel, C>rarnska dejavnost, str 533
63	Pezdir, Zgodovine vredni, str 12
Leta 2002 je bila uprizorjena igra Družinsko gledališče Gelosi, ki ji je naslednje leto sledila komedija Stric v toplicah in leta 2004 igra A. P. Cehova Medved. Vse tri igre je režiral Borut Gartner, kije leta 2005 kot režiser gostoval tudi v ljudskem gledališču Stara Loka pri igri Janeza Veiderja Umorjeni škof, leta 2006 pa pri režiji Slavnostne akademije Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani. V istem letu so se pričele priprave na uprizoritev Škofjeloškega pasijona, kije bila kasneje prestavljena. Leta 2007 so se začele vaje za igro Antona Leskovca, Jurij Plevnar, a so jih prekinili zaradi priprav na uprizoritev Škofjeloškega pasijona.
Sto let gledališke dejavnosti v Retečah je leta 2008 zaokrožila uprizoritev komične operete Skopuh, ki so jo pripravili igralci Slovenskega komornega glasbenega gledališča iz Ljubljane, pod vodstvom dr. Henrika Neubauerja.64 Da je gledališka dejavnost v Retečah živa, na izjemno visoki ravni in se ni treba bati za njeno prihodnost, dokazuje dejstvo, da je bila Borutu Gartnerju zaupana režija Škofjeloškega pasijona 2009, ki je bil deležen izjemne odmevnosti in v katerem so nastopili tudi številni domači igralci.
VIRI IN LITERATURA
Benedik, Metod: Protireformacija in katoliška prenova. Zgodovina Cerkve na Slovenskem. Celje : Mohorjeva družba, 1991.
Bertoncel, Mojca: Dramska dejavnost v Retečah in na Godešiču. Kronika župnije Reteče, Reteče :
Župnijski urad Reteče, 2001, str. 496-539. Bobnar, Anton: Kulturnoprosvetna dejavnost na Godešiču. Loški razgledi 5, Skofja Loka : Muzejsko
društvo, 1958, str. 228-229. Gartner, Borut: Vagabund teater. Vigred, Reteče : Krajevna skupnost Reteče-Gorenja vas, 1997, str. 3-4. Gartner, Borut: 100 let ljudskega ljubiteljskega gledališča v Retečah. Vigred, Reteče : Krajevna skupnost
Reteče-Gorenja vas, 2008, str. 13-14. Gartner, Borut: Zapisi o gledališki dejavnosti v letih iggg-2008.
Meršolj, Janez: Vzorna družbenka. Krivčeva Micika v Retečah. Bogoljub št. 7, Ljubljana, 1914, str. 226-227. Meršolj, Janez: Vzorna družbenka. Krivčeva Micika v Retečah. Bogoljub št. 8, Ljubljana, 1914, str. 263-264. Pezdir, S.: Zgodovine vredni. Delo, 2. april 1999, str. 12.
Rant, Franc: Poročilo o delovanju Kulturnega društva Janko Kermelj Reteče-Gorenja vas. Vigred, Reteče
: Krajevna skupnost Reteče-Gorenja vas, 1996, str. 7. Gasilsko društvo Godešič, Sejni zapisniki. KUD Brata Križnar Godešič, Kronika KJJD Brata Križna}'. KUD Janko Kermelj Reteče-Gorenja vas, Sejni zapisniki. KUD Janko Kermelj Reteče-Gorenja vas, Blagajniški dnevnik. Osnovna šola Cvetko Golar, Reteče, Šolska kronika. Župnijski arhiv Reteče (ŽAR), Blagajniški dnevnik, društvenega doma. Župnijski arhiv Reteče, Spomini Milke Stare o dramski dejavnosti v Retečah. Župnijski arhiv Reteče, Župnijska kronika I. (ZKI.). Župnijski arhiv Reteče, Župnijska kronika II. (ZKII).
Župnijski arhiv Reteče, Župnijski arhiv iger, uprizorjenih v Retečah in na Godešiču, (Arhiv iger).
64 Gartner, 100 let ljudskega gledališča, str 13—14, Gartner, Zapisi o gledališki dejavnosti v letih 1999-2003