Ptuj, petek, 28. oktobia 2005 letnik LVIII • št. 78 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski uspsinsata Uroš OeenOk. Novi Panat Variont U od 5.317.889 SIT doli« ftmdE^ H »dL JUI - la bolj« do PauatVtai1aiit.Upinl«povriik.4 Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65 MM K TRGOVINA, MONTAŽA -vodovod Ç ® 'Centralnakurjava plinske instalacije kopainiška oprema keramične ploščice d.o.o.U OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih103,tel.:754 00 90 ORMOŽ, Rujska cesta 17, tel.: 741 72 70 Sport Nogomet • Miljatovič zadel za mirnejše nadaljevanje Rokomet • Vrhunski športni dogodek acerkey^^sodeloyaniu tiskana tistegasasapaniegovsoaeisvic^ Foto: Črtomir Goznik Zdravstvo Ptuj • Država poslala 20 škatlic tamifluja Stran 24 Po naših občinah Ormož • Kdo bo plačal komunalni prispevek na Lenti? Stran 2 Po mestni občini Ptuj • Krožišča pri Suhi veji za zdaj ne bo Stran 5 Sport Kidričevo • Odprli igrišče z umetno travo Stran 12 9770040197060 Ormož • Zapleti s komunalno ureditvijo naselja Lenta Kdo bo plačal komunalni prispevek? Nekateri tožijo, ker nimajo urejene kanalizacije, na Lenti v Ormožu pa imajo kar dve. Prvo so si pred več kot 10 leti, po takrat veljavnih predpisih, uredili lastniki parcel sami, drugo je v minulih dneh zgradilo Komunalno podjetje Ormož. Sedaj pa občina od teh istih prebivalcev želi pokasirati še komunalni prispevek. takrat parcele kupilo deset staroselcev Lente, drugi so se pridružili kasneje in so parcele kupili od občine. Prvih deset je moralo samih urediti vprašanje komunalne infrastrukture. Tako so veliko naredili s prostovoljnim delom, kar pa je bil za njih prevelik zalogaj, pa je potekalo z njihovimi sredstvi preko gradbenih odborov in KS Ormož, ki je leta 1990 z izvršnim svetom SO Ormož - Skladom stavbnih zemljišč sklenila pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih pri gradnji dovozne ceste in komunalne infrastrukture za območje Lente. Iz papirjev je razvid- Krajani so mnenja, da so svoje že plačali in se na novo kanalizacijo ne nameravajo priključiti. Tako bo nova kanalizacija, kot zgleda, ostala sama sebi namen, brez priključenih uporabnikov, kar pa menda niti ni tako osamljen primer _ Lenta je gruča hiš pred Ormožem, kjer so v minulih letih ob Novakovi cesti zrasle družinske hiše. O njej smo pisali pred kakšnim letom, saj naselje, kjer so se prve gradnje začele še pred letom 1990, še vedno nima asfalta. Po našem članku pa je občina naselju namenila prvi tovornjak gramoza! Pod podobnimi pogoji je Uvodnik Našli krivca Lenarški občinski svetniki so na zadnji seji veliko razpravljali o črnih gradnjah v občini Lenart, vendar je župan na seji pripravil obširno razlago o tem, da zakon o graditeljstvu objektov ne pozna termina črna gradnja, ampak samo nedovoljena, nelegalna, neskladna, nevarna gradnja in nelegalni kop. Posebej je poudaril, da novinarji ne vemo, kaj pišemo, da črnogradnje sploh ne obstajajo. Seveda so mu svet-nikipodložno prisluhnili, kot vedno, ne glede na to, da je v slovarju Slovenskega knjižnega jezika pri glagolniku od graditi navedena tudi črna gradnja in tudi v slovenskem pravopisu zasledimo besedo črnograditelj. Svoje nastop je podkrepil še z izjavo, da novinarji nimamo namena prinašati resnice, ampak samo novice, ki se dobro prodajajo. Po mnenju župana je bilo tudi prenapihnjeno poročanje o negativnem poročilu računskega sodišča, saj je to ugotovilo le manjše kršitve pri poslovanju občine in v isti sapi povedal, da bo letos spet prekoračil odhodke v proračunu. Na županov govor se je odzval svetnik, ki nam je pred tedni s prižgano svečo v roki pred občinsko stavbo razlagal, daje v Lenartu umrla demokracija. Na vsaki seji poslušamo njegove besede o korupciji v Lenartu, o samovolji župana, nezakonitem delovanju občine. Na tiskovnih konferencah nam razlaga o tožbah, ki jih je vložil proti občini zaradi nezakonitega delovanja itd. Omenjeni svetnik je soglašal z županom in ugotovil, da mediji, posebej tiskani, res preveč negativno pišejo o občini Lenart in dodal, da je potrebno s skupni močmi ta trend obrniti. Eden od svetnikov je opozicijo v občinskem svetu opomnil, da je v veljavnem koledarju zapisana samo ena pustna sobota, kar pomeni, da so tudi lenarški svetniki upravičeni do samo ene pustne seje na pustni torek in ne da vse seje potekajo v stilu pravljice Volk in sedem kozličkov. Ampak to ni pomembno, pomembno je, da smo za to, da je Lenart drugačen, krivi novinarji. Zmago Šalamun Te dni so izvajalci že popravljali cestišče na ormoški Lenti, ki so ga ob urejanju kanalizacije poškodovali. no, da je bila na ta način KS kot pooblaščeni investitor nosilec investicijske izgradnje komunalne infrastrukture, s posameznimi izvajalci je sklepala pogodbe in zbirala potrebna denarna sredstva za izgradnjo posameznih faz komunalne infrastrukture preko posebne pogodbe z lastniki zemljišč in skladom. Poskrbela je tudi za ves potreben nadzor. Na ta način so zgradili kanalizacijo, vodovod in gramozirali spodnji ustroj ceste. Takrat se je seveda plačevalo v dinarjih in markah, obroki so bili plačani ob različnih datumih, zato so deleži posameznih lastnikov pri sofinanciranju različni. Poleg tega so prebivalci Lente izvedli tudi elektrifikacijo. Za to so si pridobili tudi račune oziroma cenitve, ki dokazujejo, koliko denarja so dejansko vložili. Parcele, ki jih je nato prodajala občina, so priključili na infrastrukturo, ki so jo zgradili prvotni prebivalci Lente. S to razliko, da kasnejšim prišlekom ni bilo treba gradili dvopretočnih greznic, kar je očitno nekdo od pristojnih spregledal. Dobra dva milijona po hiši Naselje se je počasi širilo in vse je bilo lepo in prav, dokler jih ni letos spo- mladi prebudil dopis občinske uprave, naj pošljejo dokumentacijo o lastnih vloženih sredstvih v infrastrukturo. Nekateri so to naredili, drugi ne. Potem pa so jih z občine presenetili s tabelami, ki so razdelale dosedanjo udeležbo pri infrastrukturi in obveznost, ki naj bi jo plačali iz naslova komunalnega prispevka, pri čemer so naredili tudi nekaj evidentnih napak. Za vodovodno omrežje, fekal-no kanalizacijo s čistilno napravo, asfaltno cesto s pločnikom, meteorno kanalizacijo in javno razsvetljavo se znesek giblje od 2 do 2,5 milijona po hiši. Za tiste, ki so plačevali krajevni samoprispevek, pa bi občina znesek znižala za 30 %. Najbrž ni potrebno povedati, da so bili prebivalci šokirani: nekateri so v hišah že več kot 10 let, imajo plačane vse prispevke, pridobljena vsa potrebna dovoljenja, celo uporabno dovoljenje, sedaj pa naj bi po vsem tem plačali še tako zajeten komunalni prispevek. Po uvodnem sestanku z županom Vilijem Trofe-nikom, ki ni rodil uspeha, ampak prej zamere, so se prebivalci Lente zedinili in županu poslali dopis, v katerem opozarjajo, da je občina dolžna izpolniti svojo obveznost do lastnikov gradbenih parcel v obsegu, kot določa obstoječi ureditveni načrt. V nekaterih kupoprodajnih pogodbah med občino in posamezniki naj bi menda celo pisalo, da so kupili komunalno opremljene parcele, v drugih spet pa se je občina zavezala, da bo proti plačilu najkasneje do konca letošnjega leta na Lento speljala tudi asfalt. Prebivalci so predlagali, da se v ureditev vključi vse neobstoječe ali nedokončane objekte, kot sta nova fekalna kanalizacija in plinifikacija, vendar se lastniki objektov ne bodo vključili v njihovo financiranje. Morebitne obveznosti na osnovi veljavnih predpisov bodo poravnali šele po predaji v funkcionalno rabo. Zahtevajo, da se ovrednoti delež že izgrajene infrastrukture in se prispevki ustrezno zmanjšajo. Marsikdo je namreč prepričan, da je zahtevano vsoto z dosedanjimi vlaganji že dosegel. V času pogovorov so se na Lenti pojavili še delav- ci Komunalnega podjetja Ormož, ki so že zgradili novo kanalizacijo, kar so prebivalci čutili kot pritisk nanje. Sploh pa, če naj bi plačali, želijo imeti besedo tudi pri izbiri izvajalca, so odločeni. Te dni pa je tudi potekel rok za novo občinsko domislico. Na Lento so prebivalcem poslali vprašalnik, na podlagi katerega naj se odločijo, kakšno izvedbo komunalne infrastrukture želijo. Na voljo imajo štiri »menuje«, vendar se večina prebivalcev ne bo odločila za nobeno varianto, saj niso opredeljeni ne stroški ne čas plačila. Še vedno jim ni jasno, na kakšni pravni podlagi temelji zahteva občine po njihovem plačilu in pravniki je doslej tudi še niso našli. Če ne bo bistvenih sprememb, so prebivalci Lente odločeni, da ne bodo plačali neutemeljenega zahtevanega zneska in se bo zadeva končala na sodišču. viki klemenčič ivanuša Za uravnotežen novinarski prispevek je treba prisluhniti obema platema zgodbe. Vendar župan Vili Trofenik ni pristal na pogovor za Štajerski tednik, ponudil je pisne odgovore, ki pa za oblikovanje realne slike o tako obsežni problematiki, po dosedanjih izkušnjah, niso sprejemljivi. V telefonskem pogovoru je še podvomil v kvaliteto dela spodaj podpisane in pogovor zaključil z venčkom izbranih besed, zaradi katerih v naših krajih matere otrokom usta izpirajo z milnico ali pa jim navijajo ušesa. Ker smo družinski časopis, namenjen vsem generacijam, vam jih bomo prihranili Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tedniii je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Pogovor ob dnevu reformacije Reformacija ni dogodek, temveč proces Aleš Kavkler, univ. dipl. oec., dipl. teolog, pripravnik pastor pri krščanski adventistični cerkvi na Ptuju, je doma v Poljčanah. Po končanem študiju ekonomije je najprej delal v Henklu v Mariboru, zatem se je odločil, da bo spremenil poklic. Odločil se je za študij teologije na Hrvaškem; v Sloveniji je mogoče študirati le katoliško teologijo, na Hrvaškem pa še druge protestantske smeri. Odločil se je za študij adven-tistične v Maruševcu blizu Vinice. "Ko sem še študiral ekonomijo, sem začel brati Sveto pismo, ki me je pritegnilo. Danes lahko rečem, da sem doživel spreobrnitev od ateističnega svetovnega nazora k svetopisemskemu. Iz svoje izkušnje, ob branju Svetega pisma, sem nekako začutil Božji klic, kot da človek dobi pričanje, da je to, kar piše v Svetem pismu, resnično," je o svoji odločitvi za študij teologije povedal Aleš Kavkler, ki se je Ptujča-nom pred bližnjim dnevom reformacije predstavil z zanimivim predavanjem na temo Protestantska etika in duh kapitalizma: vpliv reformacije na gospodarstvo. Št. tednik: Kaj je za vas reformacija? A. Kavkler: "V duhovnem smislu je zame reformacija vsekakor neka sprememba od ene življenjske poti k drugi, k svetopisemski poti. Drugače pa je reformacija kot zgodovinski proces oziroma kot protestantska reformacija z začetkom v 16. stoletju pri Martinu Lutru proces vračanja nazaj k Svetemu pismu. Martin Luter se je uprl nekaterim zlorabam tistega časa, v znak protesta je 31. oktobra leta 1517 na vrata wittenberške cerkve pribil svojih 95 tez in ni niti slutil, kakšne posledice bo to imelo za zgodovino krščanstva in za zahodni svet. Objava tovrstnih tez je bila v tistih časih v akademskih krogih ustaljena praksa. Na ta način je neki teolog pozval na javno debato drugega teologa, teze so bile namenjene kot iztočnica. Vodilo njegovega celega življenja je bilo vračati se nazaj." Št. tednik: Kaj lahko povemo o pomenu reformacije za današnji svet? A. Kavkler: "Danes je reformacija nadaljevanje tega procesa, ki se je začel v 16. stoletju, vračanje nazaj h koreninam Svetega pisma. Nekateri temu procesu pravijo Foto: Črtomir Goznik Aleš Kavkler, unIv. dipl. oec., dipl. teolog, pripravnik pastor pri krščanski adventistični cerkvi na Ptuju. vračanje k prakrščanstvu, k samim temeljem, k resnično Jezusovemu nauku oziroma k nauku njegovih učencev, ki so ga učili in tudi zapisali - razna pisma o tej in oni cerkvi, različna videnja, ki so del Svetega pisma. Ta knjiga je stara že skoraj dva tisoč let." Št. tednik: Kaj za povprečnega Slovenca pomeni reformacija, razen da gre za praznik in dela prost dan? A. Kavkler: "To je težko vprašanje. Na naše območje se je reformacija iz Nemčije razširila predvsem preko Primoža Trubarja. Posledice so bile različne. V prvi vrsti je šlo za poskus verske obnove, zgo- za učenje jezika. Razvijati se je pričela slovenska književnost." Št. tednik: Današnji človek potrebuje reformacijo. V kateri smeri naj bi šla po vašem? A. Kavkler: "Priporočil bi to, kar je že bilo povedano, vračanje k Svetemu pismu, ki govori tudi o današnjem času, kaj vse se bo dogajalo. To se tudi dogaja: naravne nesreče, katastrofe, poplava različnih duhovnosti, bolezni, moralna pokvarjenost. Sveto pismo ob vsem tem vsebuje upanje, da to ni konec sveta, da se vse ne bo končalo na tako klavrn način. Bog bo kljub temu vzpostavil svoje kraljestvo, ki bo pravično, ne bo hudobije, ne bo zla, ne bo smrti. V Svetem pismu so obljube, ki so za človeka šokantne." Št. tednik: V okviru praznovanja dneva reformacije na Ptuju ste imeli zanimivo predavanje o tem, da so v vrhu gospodarskega razvoja, prav tako tudi po indeksu človeškega razvoja (gospodarski razvoj, zdravstvo in izobraževanje), protestantske države. Reformacija na Ptuju V okviru letošnjega praznika dneva reformacije je Krščanska adventistična cerkev v sodelovanju z MO Ptuj pripravila predavanje Aleša Kavklerja in ulične prireditve na Mestnem trgu, kjer so prikazali staro tiskarno. V oblačila Primoža Trubarja se je oblekel mojster Janez Rozman z Bleda, v oblačila tiskarja tistega časa pa njegov sodelavec Uroš Resnik. Ljudje so lahko pogledali v klasično Sveto pismo, možno pa si ga je bilo ogledati tudi s pomočjo računalnika. Ob tej priložnosti je zapela glasbena skupina Accapella Benjamin. nekaj povrniti je tudi nastala ta delovna etika kot posledica tega nauka, protestantje so bili sistematsko zavzeti za delo, ker so menili, da z delom lahko večajo Božjo slavo. Dobiček so vlagali v posel, na eni strani se je ta večal, na drugi strani pa so se večale tudi investicije zopet nazaj v posel, inovacije, izboljšave. Zaradi tega je gospodarstvo po Webrovem v teh državah čez noč zacvetelo, pred tem pa sploh niso bile razvite, niso imele niti gospodarskih danosti. Čeprav je po njegovem mnenju sama protestantska vera že nekako izginila, ostal pa je okvir, način, princip dela, zaradi tega se danes ta razvoj nadaljuje. darskem razvoju? A. Kavkler: "Za naše Pre-kmurje velja ravno obratno, spada med gospodarsko manj razvita območja Slovenije, čeprav tod živi največ protestantov. Morda to ni primerljivo z zahodom in Ameriko zaradi tega, ker je bila reformacija v Sloveniji hitro zatrta in tudi ni prišlo do nadaljnjega razvoja. Reformacija na zahodu ni ostala pri Martinu Lutru, ampak se je preko prekrščevalcev razvijala še naprej. Nadaljevali so iskanje svetopisemskih načel tudi glede dela, tudi zato je v Ameriki prišlo do takšnega razvoja." Št. tednik: Imate morda ob letošnjem dnevu refor- dile pa so se tudi spremembe v družbi, gospodarstvu. Začelo se je tudi ločevanje med cerkvijo in državo, začelo se je poudarjati versko svobodo, da ima vsak človek resnično svobodno voljo, da se odloči po svoji vesti, v kaj bo veroval, da se mora to spoštovati pri vseh ljudeh. Amerika je kot prva država to načelo potrdila v svoji ustavi. Za Slovence je reformacija predvsem poudarek na pomenu jezika, v času reformacije smo Slovenci dobili prvi prevod Svetega pisma v slovenščino. Da bi Slovenci lahko brali Sveto pismo, so protestantje izdali tudi Abece-darium in druge pripomočke Kako to? A. Kavkler: "Na predavanju sem govoril o Webrovi hipotezi. Weber je namreč že na začetku 20. stoletja opazoval, zakaj so protestantske države gospodarsko najbolj razvite. Ugotovil je, da je za gospodarsko blaginjo teh držav odgovorna protestantska delovna etika, protestantski pristop do dela oziroma svetopisemski pristop. Za te države je bilo Sveto pismo edina avtoriteta, ki pa je v tem, da se ljudem s svojimi deli ni potrebno prikupiti Bogu in skozi to opravljati občasna dobra dela. Po Svetem pismu se je Bog že opravičil po Jezusu, on je umrl za greh sveta, zato se ni potrebno z ničimer truditi, da bi ugajali Bogu. Iz hotenja Hkrati so nastali tudi nekateri problemi, ker v gospodarstvu ni več etike. Na začetku je ta še bila kot občutek pravičnosti, danes pa se je to spridilo, pridobivanje dobička je samo sebi namen in edini cilj. Tudi po drugih merilnikih razvitosti, ne samo gospodarskih, so protestantske države prav tako med najbolj razvitimi. Protestantska reformacija je vplivala v več sferah. Preko veroizpovedi je nekako dala polet tudi navadnemu človeku, da se je poskusil v stvareh, ki niso bile tako tradicionalne. Ni mu bilo več potrebno opravljati istega poklica kot njegovi predniki." Št. tednik: Za naše Pre-kmurje pa ne moremo reči, da izstopa po gospo- macije kakšno posebno sporočilo? A. Kavkler: "Reformacija je proces. Na svojem predavanju sem govoril tudi o terminu preobrazbeni potencial protestantizma, uporabljajo ga sociologi za potencial, ki je v samem protestantizmu, da se nekaj spremeni. Preobrazbeni potencial temelji na Svetem pismu. Vsekakor je preobrazba ali reformacija povezana s Svetim pismom. Ljudem bi priporočil, da odprejo Sveto pismo, zaželel veliko duhovnih užitkov ob branju. V družbi in v človeku se bo nekaj spremenilo, če se bodo svetopisemska načela uveljavljala oziroma se jih bodo ljudje držali." Ptuj • Nove koncesije na Ptujskem Ljudje naj dobijo možnost izbire V primarnem zdravstvu na Ptujskem delajo trije novi koncesionarji, med zasebnike pa je odšel 1. oktobra letos tudi dosedanji vodja dispanzerja za mentalno zdravje v JZ Zdravstveni dom Ptuj mag. Bojan Šinko, specialist klinične psihologije in psihoterapevt. V njegovem primeru gre za koncesijo na sekundarni ravni. Za zdaj mag. Šinko ostaja v ambulanti na Potrčevi cesti 19/a. 12 let je bil vodja dispanzerja, vse od njegove ustanovitve. Prvič se je za koncesijo potegoval že leta 1999, ko je oddal prvo vlogo na ministrstvo za zdravje, prvi odgovor pa je dobil septembra letos, šest let kasneje. "Z mojim odhodom se delovanje JZ ZD Ptuj bistveno ne bo okrnilo, saj gre za ambulanto na sekundarni ravni, edino še preostalo na tej ravni, zdaj pa je kot vse druge zasebna javna zdravstvena dejavnost. Rad bi poudaril, da ne gre za privatno zdravstveno dejavnost, ampak zgolj za zasebno obliko javnega zdravstva, ki je povsem kompatibilna z dejavnostmi javnega zavoda kot zasebnikov. Dostopna je tako tistim, ki imajo ustrezne napotnice in urejeno zdravstveno zavarovanje, kot tudi tistim, ki želijo njene storitve koristiti kot samoplačniki. Če prav razumem globalno strategijo razvoja zdravstvene politike v Sloveniji, naj bi na področju zdravstva v bodoče delovalo, vsaj na širšem območju SV Slovenije, tudi nekaj kliničnih psihologov v okviru javnega zdravstva. S tem bo ljudem dana možnost izbire res tistega, ki jim bo najbolje in najučinkoviteje pomagal pri reševanju njihovih stisk, problemov in tudi lajšanju bolezni. Za zasebništvo sem se odločil zaradi zakonskih mož- Mag. Bojan Sinko je postal zasebnik. nosti in ker ni bilo možnosti za razvoj dejavnosti dispanzerja že zaradi določenih okvirjev, ki niso zadoščali dejanskim potrebam in za- Sv. Andraž • Izpraznitev prostorov Bara Lipa V tretji točki pogodbe so pogodbene stranke, glede na vlaganja v poslovni prostor, določile petletni moratorij na plačevanje najemnine, kar pomeni, da bi najemnika določeno najemnino morala pričeti plačevati 1. decembra l994. Najemnika trdita, da skupna vsota neplačane najemnine ni dosegla njunega vložka, zato najemnine nista plačevala. Župan občine Sv. Andraž Franci Krepša pravi, da pogodba sploh ni bila veljavno sklenjena, saj takratni predsednik Ks Vitomarci, najemnikov oče, ni imel soglasja sveta KS za sklenitev pogodbe in tudi ne za sklenitev aneksa k pogodbi. Sodišče je na osnovi 28. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, ki določa, da najemodajalec lahko odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovne stavbe ali poslovnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene in zakonske določbe v trajanju najema, če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil, odločilo, da morata najemnika poslovne prostore v stari šoli izprazniti v osmih dneh, pod izvršbo. Najemnika Milan Čuček in Zo-rica Zorec sta povedala, da bosta spoštovala odločitev sodišča in poslovne prostore izpraznila, saj tako v teh prostorih več ne opravljata gostinske dejavnosti, ker jima je Občina vseskozi nagajala. Tako je Občina Sv. Andraž ob preurejanju svojih poslovnih prostorov (sedež občine je v isti stavbi) delno že onemogočila opravljanje dejavnosti, saj je stopnišče v klet zaprla z zidom. Ker prostorov nista predala lastniku v zakonitem roku, je v sredo, 26. oktobra, izpraznitev in izročitev nepremičnine Občini NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA KURILNEGA OUA Telefon: 02 7S4 00 66 1 GSM: 041 557 553 | ÉÎlBeLCONT/rlM"^ Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 faks: 02/741 13 81 belcontdoo@siol.net www.belcont.si Energijsko varčna okna PVC, LES, ALU. okna vrata senčila strešna okna zimske vriove garažna vrata izolacijske steklene fasade in industrijska vrata. DANA BESEDA OBVEZUJE Zaupali ste nam doma - zdaj je na vrsti še svet. «p KD Prvi izbor. vzajemni sklad delniških skladov Vlagajte v najboljše svetovne delniške sklade! 080 12081 OBANŽNI TEUTON J www.lnl-group.sl BREZPLAČEN KLIC wwiiK.flnancna-tocl».sl Pravila upravljanja, ki so sestavni del prospekta vzajemnega sklada KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, s katerim upravlja KD Investments, družba za upravljanje, d.o.o., Celovška cesta 206, Ljubljana, so vlagateljem med delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe, na Finančnih točkah in pri vseh pogodbenih partnerjih, ki sprejemajo pristopne Izjave k pravilom upravljanja vzajemnega sklada. Vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh www.kd-group.si, kjer sta v elektronski obliki dostopna prospekt in Izvleček prospekta vzajemnega sklada, v naslednjih obdobjih pa tudi zadnje objavljeno polletno in letno poročila Vlagatelj bo imel poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda zadnjega objavljenega letnega In polletnega poročila vzajemnega sklada, ko bosta na voljo. KDIl d. O. O., Celovika cesta 206, Uubljana Vsem vlagateljem, ki bodo od 14.10. 2005 do 30.12. 2005 prvii pristopili k pravilom upravljanja vzajemnega sklada in kateriii pristopna izjava Im popolno izpolnjena, bo KD Investments d. o. o. za vsa njiliova enkratna vplaiila v vzajemni sklad, ki bodo prispela na transakcijski račun vzajemnega sklada do 30.12.2005 do vključno 12.00 ure, v navedenem obdobju obračunala 50 % popust pri vstopnih stroikib, ki so določeni v pravilih upravljanja vzajemnega sklada. Popust velja tudi za vlagatelje, ki so prvič pristopili k pravilom upravljanja vzq'emnega sklada v času trajanja prejinje akdje, to je od 15.9.2005 do 14.10.2005. Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju, ki ostanejo nespremenjeni. Akcija velja izključno za vlagatelje, ki so ali bodo prvič pristopili k pravilom upravljanja vzajemnega sklada od 15.9.2005 do 30.12.2005. odraslih posameznikov na širšem ptujskem območju. Če človek nima jasne perspektive in možnosti za pokrivanje vseh teh potreb občanov, potem je vsekakor bolje prevzeti odgovornost za tisti del populacije, ki ji podeljena koncesija daje to možnost. To pa je seveda manjši del populacije, kot je bilo do sedaj. Upam, da bo snovalcem zdravstvene mreže to dalo misliti, da jo bodo razširili." MG Foto: Črtomir Goznik htevam pacientov glede na razširjenost ne bolezni, temveč predvsem problemov in stisk tako otrok kot mladine in seveda družine, pa tudi Zdravstvena ambulanta v baru Občina Sv. Andraž je leta 1999 vložila tožbo proti Milanu Čučku in Zorici Zorec, v kateri je zahtevala izpraznitev poslovnih prostorov v stari šoli v Vitomarcih. Višje sodišče v Mariboru je po petih letih odločilo, da morata najemnika poslovne prostore izprazniti in poravnati sodne stroške. Sv. Andraž, na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča na Ptuju, pričel izvršitelj. Najemnika ob tem nista bila prisotna. Neuradno smo izvedeli, da bo postopek zaključen danes (28. oktobra) po izpraznitvi in čiščenju objekta. Župan občine Sv. Andraž Franci Krepša nam je povedal, da bodo že novembra pričeli omenjene prostore adaptirati za potrebe zdravstvene ambulante. Zmago Šalamun Radko Kekec, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLX)ŽNICE! Prodaja vozil Znamka Letnik Cena RENAI]EriAGUNAl,8l6V 1998 1.440.000 KOV. ZLATA PEUGEOT 4061,816V 1998 1.280.000 KOV. SIVA PEUGEOT 106 XR 1994 390.000 BELA RENAUITCU01,2RN 1995 475.000 RDEČA DAEWOO NUBIBA WAGON 1,6 1999 1.060.000 KOV. SREBRNA KIASEPHIA1,5 1998 670.000 KOV MODRA BMW 23 M 1,9 1999 3.480.000 ČRNA RENAUITTWINGO 1,2 2002 1.240.000 RUMENA RENAUITCU01,2BEB0P 1996 590.000 RDEČA FORD-D ESCORT 1,61 1995 460.000 KOV ZELENA OPEL VECTRA 1,9 CUTI 2004 4.480.000 KOV ČRNA RENAUITCUO 1,2 1998 695.000 RDEČA FORD FOCUS WAGON 1,6 2002 2.180.000 KOV ČRNA ŠK0DAEABIA1,4 2000 1.250.000 KREM ZELENA OPEL VECTRA 1,6 l6VaUB 2003 2.850.000 KOVVÉNJA HYUNDAI ACCENT 1,5 GS 1998 670.000 KOV ZELENA RENAI]ITMEGANEl,5Da 2002 2.700.000 KOVVVÉlsgA RENAI]ITMEGANEl,6l6V 2005 3.280.000 KOV ČRNA H0NDACIVICl,4i 2001 2.120.000 KOV SREBRNA RENAEIT THALLV 1,4 EXPRESSION 2002 1.250.000 RDEČA RENAEIT SCENIC MlEIDO l,6e 1999 1.830.000 BELA PEUGEOT 106 XN 1995 390.000 BELA HASEPHIA1,6IGTX 1996 440.000 KOV ZELENA FMrPUNT01,2G0 2003 1.495.000 RUMENA MERCEDES-BENZ A140 CLASSIC FUN 2000 2.060.000 RDEČA MEGANE CLASSIC 1,6 ERN 1997 790.000 KOV RDEČA PEUGEOT 307 2,0 HDI 2001 2.430.000 KOVZEI,ENA VOLKSWAGEN BORA 1,6 1999 1.740.000 KOV V RDEČA PEUGEOT 2061,4 i PRESENCE 2001 1.320.000 KOV ORANŽNA VOLKSWAGEN PASSAT MR. 1,9 TDI COME 2001 2.790.000 KOV MODRA RENAUIT ESPACE 2,2 DT 2000 2.870.000 KOV MODRA VOLKSWAGEN PASSAT 1,6 GL 1996 770.000 KOV MODRA Ormož • Po težavah s prostorom - šotor pri kleti Pet martinovih dni Organizatorji letošnjega martinovanja - Turistično društvo (TD) Ormož in podjetje Jeruzalem Ormož VVS - so skupaj s TIC in organizatorji spremljajočih prireditev predstavili martinove dneve. Teh bo letos kar pet in po vsebini bodo presegli komercialno veseljaški okvir martinovanja. Kot je bilo slišati, pot do prireditve ni bila preprosta, saj se je zataknilo že pri pridobitvi prireditvenega prostora, ko je turistično društvo zaprosilo občino za dve možni lokaciji - parkirišče ob gradu in parkirišče pri stari komunali. Danilo Ivanuša, predsednik TD, je povedal, da so si v društvu prizadevali vrniti prireditev v center mesta, vendar so za obe lokaciji od občine prejeli negativne odgovore. Za prvo, ker so parkirišča oddana koncesionarju, za drugo pa zaradi postopka denacionalizacije. Organizatorji so bili ob tem nemalo razočarani, saj bi se po njihovem prepričanju s koncesionarjem lahko dogovorili za odškodnino, denacionalizacija pa je potekala menda le za četrtino parkirišča, ostale tri četrtne pa so že leta v občinski lasti. Če s strani občine ni bilo volje in posluha za sodelovanje, pa je bilo toliko več pozitivnega odziva pri raz- Danilo Ivanuša, predsednik turističnega društva Ormož, Karmen Stumberger Iz TlC-a In Tone Luskovič Iz kleti Jeruzalem Ormož so zadovoljnih obrazov predstavili program letošnjega martinovanja ter spremljajočo zgibanko. ličnih društvih, ki izvajajo spremljajoče prireditve, je povedal Ivanuša. Kulturna pijača za kulturnega človeka Martinovanje bo trajalo pet dni. Pričelo se bo v torek, 8., končalo 13. novembra in bo namenjeno različnim naslovnikom. Prvi dan bodo v šotor ob vinski kleti povabili dijake ormoške in ljutomerske gimnazije ter učence 9. razredov ormoških osnovnih šol, ki jim bodo pripravili učno uro iz vinogradništva in vinarstva. Poleg etnološke in kulinarične note želijo obiskovalcem skozi prireditev sporočiti, da je vino kulturna pijača za kulturnega človeka. Tovrstnim vsebinam bodo namenili termin med 10. in 17. uro vsak dan, po tem pa bo vsak večer zabava. Za martinov dan napovedujejo nastop ansambla Parni valjak, ki se bo kmalu razšel in bo ormoški nastop najverjetneje njihov zadnji v Sloveniji. Martinova sobota bo trajala od jutra do jutra, ples pa bo vodila Natalija Verboten, okrepljena z ansamblom Avsenik. V preostalih dneh bodo nastopili ansambli Štrk, Mitreji in Vandrovci, ki bodo nastopili dobesedno na nekomercialni osnovi zaradi dobrega sodelovanja s studiom Ivanuša. Med novosti letošnjega martino-vanja spada tudi dan vinogradnikov, ki je namenjen vsem, ki sodelujejo pri nastanku vina. V sredo bo potekal tudi že uveljavljen turnir mladega vina. Slovo od martina bo v nedeljo z brezplačnim martinovim zajtrkom, ki ga prispeva Jeruzalem Ormož, dan bo namenjen družinam, saj bo veliko vsebin za najmlajše. Za plačilo pa bo na voljo tudi kosilo. Društvo kmečkih žena se bo ponovno predstavilo s kulinarično razstavo, ki bo tokrat v prostorih bodoče prodajalne Jeruzalem Ormož ob kleti. V martinovih dneh bo organiziran ogled ormoškega in veliko-nedeljskega gradu, vinske kleti, novousposobljeni vodiči bodo vodili po mestu Ormož ali z avtobusi po vinskih cestah, z letališča Moškanjci pa bo mogoče poleteti nad Ormožem in okolico. Organizatorji napovedujejo tudi boljšo gostinsko ponudbo kot minula leta, še posebej pomembno pa je, da na prireditvi svojo ponudbo složno predstavljajo predstavniki javnega, zasebnega in prostovoljnega sektorja, kar je predpogoj za nadaljnji razvoj ormoškega turizma. viki klemenčič ivanuša Breg • Se o krožišču Suha veja Krožišča za zdaj ne bo Na prvi popočitniški seji v MČ Breg, ki je bila 19. septembra, so člani sveta četrti največ razpravljali o izgradnji krožišča Suha veja. Zahtevali so, da se letos delo začne in tudi dokonča, ne glede na denar. Mesec dni kasneje so zadeve postavljene na glavo: krožišča letos ne bodo pričeli graditi, ker ni denarja. Ureditev krožišča naj bi veljala po projektantski oceni okrog 60 milijonov tolarjev (brez davka). Glede na to, da bi bilo letos za te namene na voljo le 21 milijonov tolarjev, bi bilo realno pričakovati le izgradnjo osnovnega kroga, ostala dela pa bi izvedli v letu 2006. Člani sveta so se na septembrski seji tudi seznanili, da je potrebno na to investicijo, za katero je bil takrat razpis v teku, gledati z dveh vidikov; eno so finance, drugo pa terminski plan za izgradnjo. O tem sta takrat govorila Janko Širec, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo v MO Ptuj, in mag. Stanko Glažar, direktor občinske uprave MO Ptuj. Mesec dni kasneje so zadeve postavljene na glavo, o Lepo je biti med svojimi, v I v ■ se lepše na svojem. Z našimi stanovanjskimi krediti vam bo zlahka uspelo, saj jih odlikuje ugodna obrestna mera, polovični stroški odobritve, do 25-letna odplačilna doba za mlajše od 45 let in možnost 100% izplačila v gotovini pri novogradnji, prenovi in rekonstrukciji. Naredite prvi korak in nam pišite na stanovanje@si.bacai.com, da se dogovorimo za srečanje. Ponudba velja do 29. decembra 2005. Uresničujemo vaše sanje. Banl^Vustria Creditanstalt Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana, Šmartinska 140, Ljubljana gradnji krožišča v tem letu se več ne govori. "Na septembrski seji MČ Breg je bilo res govora o začetku gradnje krožiš-ča Suha veja še v tem letu in o nadaljevanju ter morebitnem zaključku del v letu 2006. Pri pripravi delovnega gradiva proračuna za leto 2006 in 2007 pa smo ugotovili, da poleg velikih investicij na področju infrastrukture (povezovalna cesta med Zagrebško in bodočo hitro cesto, Puhova cesta, modernizacija ceste ob Termah ...), enostavno ni na razpolago dovolj sredstev za zaključek še enega takšnega projekta. Po pridobljeni projektantski oceni vrednosti del (60 milijonov tolarjev in davek) bi občina morala sprejeti investicijski program za to investicijo in zagotoviti sredstva za zaključek investicije po predvidenem termin-skem planu. Ta dejstva so bila nazorno pojasnjena na oktobrski seji MČ Breg, svetniki MČ so jih z razumevanjem sprejeli, sklep MČ Breg je, da se zaenkrat v izvedbo kro-žišča ne gre. Mestna občina Ptuj ima nalogo, da pripravi alternativne rešitve umirjanja prometa na tej lokaciji (priprava IDP) in da v okviru razpoložljivih sredstev uredi avtobusna postajališča. Za izgradnjo krožišča pa bo MO Ptuj poskušala pridobiti državna sredstva, s projektom bo sodelovala na morebitnih državnih razpisih, poskušala bo tudi doseči dogovor o sofinanciranju projekta s strani občin (Videm in Podlehnik), ki sta prometno vezani na to križišče. Sklep so svetniki sprejeli z razumevanjem, saj bi v nasprotnem primeru morali vsa sredstva MČ, ob morebitnih občinskih, v prihodnjih dveh letih nameniti v izgradnjo krožišča," je o zapletih pri izgradnji krožišča Suha veja povedal Janko Ši-rec, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo MO Ptuj. Za Štajerski tednik pa je Janko Širec povedal tudi, da bodo v letošnjem letu s sredstvi proračuna MO Ptuj uredili nekaj fasad in streh v mestnem jedru. Ob Slovenskem trgu 7 in 8, kjer so dela že končana, urejajo fasado še na Slovenskem trgu 9, v teku so dela v Miklošičevi 2 in 4, delali pa bodo še v Kremplje- vi 8, Slomškovi 24, uredili bodo tudi znameniti leseni balkon na Mestnem trgu 4 (nad prodajalno Mura). Za te obnove bodo v letošnjem letu porabili okrog 30 milijonov tolarjev. Foto: vki Majšperk • 26. seja občinskega sveta Najvišji rebalans proračuna v zgodovini občine Svetnici in svetniki občine Majšperk so v torek, 25. oktobra, obravnavali 13 točk dnevnega reda, posebno pozornost pa je tokrat pritegnila razprava o rebalansu občinskega proračuna za letošnje leto, ki je najvišji v zgodovini občine, saj znaša dobre 1,3 milijarde tolarjev. Že v uvodu 26. redne seje občinskega sveta je presenetila svetnica Lidija Bezjak, ki je v imenu poslanske skupine N.Si predlagala umik 4., 8. in 9. točke dnevnega reda, oziroma umik predloga rebalansa občinskega proračuna ter sklepa o prodaji nezazidanega stavbnega zemljišča v k. o. Skrblje ter o prodaji zemljišča v k. o. Doklece. V obrazložitvi, ki so jo podali tudi v pisni obliki, so pojasnili, da so umik rebalansa proračuna za leto 2005 predlagali zaradi domnevnih kršitev pri nabavi gasilskega avtomobila za PGD Breg v vrednosti 2 milijona tolarjev. Izrazili so tudi presenečenje nad poslovanjem na področju komunalne dejavnosti, kjer je v sprejetem proračunu za investicijske odhodke dovoljena poraba v višini 290 milijonov, do sedaj pa naj bi bilo porabljenih prek 429 milijonov tolarjev. Zavedeni naj bi bili tudi s predlogi za prodajo občinskega premoženja, ki naj ne bi bili izvedeni v skladu z zakonitimi predpisi, v nasprotju z zakonskimi predpisi pa naj bi bile tudi omenjene točke, zato so predlagali naj se umaknejo. Nepravilnosti naj bi ugotovili tudi pri zadolževanju občine za 250 milijonov, oziroma leasingu, ki ga je občina najela za izgradnjo nove šole, pogrešali pa naj bi tudi znesek financiranja države v letu 2006. Zahtevali so, da se predložijo tudi obveznosti iz kreditov, leasinga in drugih obveznosti, ki bremenijo proračun v naslednjih letih, ter pri tem opozorili, da veljajo že tudi spremembe in dopolnitve zakona o financiranju občin. Po njihovem mnenju tudi načrt prodaje in nakupa občinskega premoženja za leto 2005 ni pripravljen v skladu z zakonskimi predpisi ter uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem. Umik dveh točk o prodaji občinskega premoženja pa so podkrepili z ugotovitvijo, da jih ni mogoče uvrstiti na dnevni red, če ta prodaja še ni sprejeta v že sprejetem proračunu in če naloge niso opravljene v skladu z ustrezno uredbo. Županja dr. Darinka Fakin je očitke zavrnila in odločno demantirala, saj so sklep o nabavi gasilskega avtomobila za PGD Breg v višini 2 milijona svetniki potrdili z večino opredeljenih, investicija je bila v skladu s sprejetim načrtom tudi izvedena, proračun pa korigiran skladno s sprejetim sklepom. Glede poslovanja na področju komunalne infrastrukture, oziroma investicije v vodovodni sistem je županja pojasnila, da je šlo za državna sredstva Agencije in sredstva iz Evropske unije v višini okoli 160 milijonov, ki jih je občina pridobila za sofinanciranje tega projekta. Sredstva so bila skladno s pogodbo nakazana direktno izvajalcem, občina pa jih je skladno z naknadnimi navodili evidentirala, zato je bila potrebna tudi uskladitev proračuna tako pri prihodkih kot na strani odhodkov. Glede očitkov pri prodaji premoženja je županja pojasnila, da je o vseh prodajah sprejel sklepe občinski svet, z rebalansom pa korigirajo proračun skladno s sprejetimi sklepi. Glede očitkov nadzornega odbora občine, da naj bi šlo za napake v postopku pri prodaji premoženja, je pojasnila, da so zadevo pravno preverili, vendar je šlo za zavajanje, saj program prodaje posameznega premoženja sprejme imenovana komisija, nato pa dobi program prodaje v ponovno obravnavo občinski svet in prodaja v občini se po zatrjevanju županje izvaja prav po tem postopku. Posebej pa županjo čudi komentiranje števila glasov pri sprejemanju nekaterih sklepov: "Saj je bil sklep o najemu leasinga sprejet z večino opredeljenih in za dokončanje izgradnje nove osnovne šole tudi realiziran. Na predlog takšnega rebalansa proračuna, kot ga ima občina Majšperk v tem letu, bi prej pričakovala pozitiven odziv, saj je bilo za realizacijo številnih zahtevnih projektov, kot je gradnja nove šole, vodovodnega sistema, čistilne naprave in cestne infrastrukture, potrebno vložiti veliko truda in dela vseh, ki smo za to odgovorni. Očitno je, da nekaterim to ni všeč in da si zaradi lastnih interesov želijo majhen proračun in da nam v občini ne bi uspelo realizirati vseh teh investicij." Glasovanje je pokazalo, da so svetniki očitno verjeli županji, saj je za umik treh točk, ki jih je predlagala Lidija Bezjak, bila le ena svetnica, 2 sta se vzdržala, 9 jih je bilo proti, zato je dnevni red ostal nespremenjen. V nadaljevanju so prisluhnili Stanetu Napastu, predstojniku skupne občinske uprave, ki je predstavil bistvene novosti predloga novega Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Majšperk. V bistvu gre za spremembe, ki pomenijo prilagajanje evropskim normativom, pri čemer je ugotovil, da morajo čimprej rešiti še problematiko odlaganja svinjskih kož, na katero so opozorili že nekateri Foto: M. Ozmec Svetniki občine Majšperk so županji dr. Darinki Fakin, razen ene svetnice, izkazali popolno zaupanje. drugi občinski sveti in pomeni resen problem. Naloga vseh županov pa je, da čimprej uskladijo še koncesijski akt, na podlagi katerega se bodo lahko odločili, komu bodo dali koncesijo za opravljanje omenjene komunalne dejavnosti, priporočeno pa je, da bi bil to v vseh občinah izvajalec isti, saj bi zadevo poenostavilo in predvsem pocenilo. Sicer pa so na predlog občinskega odbora za okolje in prostor v prvi obravnavi z vsebino omenjenega odloka soglašali. Vodja policijskega okoliša Damjan Bračič iz Policijske postaje Podlehnik je člane sveta seznanil z dokaj ugodnimi trendi varnostnih pojavov v občini Majšperk v prvem polletju letošnjega leta, saj v primerjavi z lanskim obdobjem ugotavljajo rahel padec števila prometnih nesreč in kršitev javnega reda in miru, medtem ko je bilo na področju kriminalitete letos 8 kaznivih dejanj več kot lani. Opozoril pa je na povečanje kršitev s področja prepovedanih drog, saj so letos odkrili kar nekaj ilegalnih nasadov indijske konoplje, evidentirali pa so tudi nekaj primerov preprodaje te droge (canabisa) oziroma trave. Zaskrbljujoče je predvsem, da se vzgajališča drog, njihova preprodaja in uživanje mamil v zadnjem času vsebolj širijo iz mesta na vas, še bolj pa jih skrbi, da se na območju širše ptujske regije vse to pojavlja predvsem v bližini osnovnih šol, kar pomeni, da je med uživalci prepovedanih drog vse več mladih osnovnošolcev. Kljub ponovnemu nasprotovanju svetnice Lidije Bezjak so po krajši obrazložitvi županje dr. Darinke Fakin z 11 glasovi za in le enim proti svetniki soglašali s predlaganim rebalansom občinskega proračuna, s čimer so ga z dosedanje dobre milijarde tolarjev povečali na dobre 1,3 milijarde tolarjev. S takšno večino glasov so brez bistvenih pripomb sprejeli tudi vsebino odloka o načinu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe na področju opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti ter sklepa o ukinitvi javnega dobra na parcelah v k. o. Skrblje in Doklece. V svet zavoda Zdravstveni dom Ptuj so za svojega predstavnika imenovali Antona Butolena iz Žetal, za sodnike porotnike na Okrožnem sodišču v Ptuju pa so imenovali Marijo Per-nek iz Majšperka, Nado Jurič s Ptujske Gore, Vikija Koržeta iz Sveče, Antona Galuna iz Gr-dine ter Dragana Lorberja iz Majšperka. M. Ozmec Od tod in tam Ptuj • Predpremiera filma Infinitas mundi Film avtorja in režiserja Mihaela Toša z naslovom Infinitas mundi ali Neskončnost sveta v bistvu temelji na projektu Hlapcipdf. Odpira vprašanje, zakaj ves slovenski narod skoraj vedno zavzema podrejeni položaj. "Skozipredstavitev dogajanj na področju psihologije komuniciranja, ki je predmet mojega podiplomskega študija, so v rdečo nit filma vtkane konkretne rešitve, kako z ustreznimi načini komuniciranja, stanja, kakršna je opisal že Cankar, preprečevati," je med drugim povedal Mihael Toš. Predpremiera filma in pogovor z avtorjem bo v soboto, 29. oktobra, ob 19.30 v hotelu Mitra na Ptuju, premiera pa 5. novembra v Mestnem gledališču Ptuj. MG Mala Nedelja • Izbrali Martino IV. Komisija Društva vinogradnikov Mala Nedelja v občini Ljutomer je izbrala Martino IV., vinsko kraljico, ki bo društvo zastopala naslednji dve leti. Vinska kraljica je postala Jasna Bolkovič iz Moravcev, prva spremljevalka je Saša Muzek, druga pa Tanja Fajfar (na fotografiji od leve proti desni). Vse tri se bodo prvič predstavile na društvenem martinovanju, ki bo v Mali Nedelji v soboto, 12. novembra. MŠ Ljutomer • Vinska trta rekorderka Foto: Miha Soštarič Na dvorišču stavbe podjetniškega inkubatorja v Ljutomeru ima svoje "domovanje" trta velikanka, ki se v širino razprostira na več kot 40 metrih. V času obnavljanja stavbe, v kateri je sedaj podjetniški inkubator, je varovanje te vinske trte ljutomerski župan Jožef Spindler zaupal domačinu Miroslavu Benčiku (na fotografiji), ki skrbi za trto še sedaj. Letos je trta rekorderka "dala" okrog sto litrov pristne domače pijače, Benčik pa bo pridelek napolnil v steklenice, kijih bo olepšal z etiketo s prleškim posvetilom. V prihodnjih dneh si bodo trto, ki naj bi bila stara več kot sto let, ogledali strokovnjaki in izdali certifikat starosti. MŠ Prejeli smo • Tranzicijski kameleoni Slovenska nacionalna stranka je v preteklosti pogosto opozarjala na sumljiva lastninjenja javnih podjetij od leta 1991 dalje, katerih lastnica ali solastnica je bila MO Ptuj. Ptuj je namreč znan po tem, da so pri prodajah občinskega premoženja uporabljali edinstvene metode v Sloveniji, ki so značilne samo za MO Ptuj. Določene politične in ostale strukture so se na vse mogoče načine upirale odpiranju tega vprašanja. Največji absurd pa je, da so to vprašanje kar na lepem pričeli izpostavljati ravno tisti, ki so v času sumljivih lastninjenj občinskega premoženja, to je pred štirinajstimi leti, zaradi svojih pozicij zelo dobro vedeli, kaj se dogaja in so bili solidarnostno tiho. Največ takratnih direktorjev je bilo ravno iz njihovih logov. Mi smo vsekakor še vedno za to, da se razišče, če gre za sum oškodovanja občinskega premoženja. Takšna stališča popolnoma podpiramo, saj že dalj časa razmišljamo o pobudi mS mO Ptuj za ustanovitev komisije, ki bi opravila revizijo vseh lastninjenj od leta 1991 dalje. Vendar pa se postavlja vprašanje o motivih za takšno početje. Morda se bodo prav ti kameleoni znašli na seznamu tistih, ki so sodelovali pri nečednih poslih. So njihove današnje zahteve po raziskavi tega vprašanja iskrene ali pa so v ozadju ponovno finančni motivi? Predsednik MO Ptuj SNS Miroslav Letonja Trnovska vas • Občinski praznik v znamenju novih pridobitev Predčasno zgrajeni: šola, vrtec in telovadnica Pred letošnjim občinskim praznovanjem v občini Trnovska vas smo se pogovarjali s podžupanom Francem Pukšičem, ki vodi občino Trnovska vas od konca aprila letošnjega leta, ko je župan Kari Vurcer na občinski svet podal odstopno izjavo. »Leto 2005 bo za naš kraj zelo pomembno. Uspelo nam bo predčasno dokončati večletna prizadevanja in dokončati izgradnjo objektov: osnovne šole, vrtca in telovadnice. Gradnjo objektov smo pričeli v lanskem septembru in po terminskem planu bi investicijo zaključili v letu 2006. Dela je po javnem razpisu dobilo podjetje Granit iz Slovenske Bistrice, ki skupaj s podizvajalci v teh dneh pospešeno dokončujejo izgradnjo, ki bo dokončana pred rokom (zaključek gradbeno Nova šola v Trnovski vasi obrtniških del smo predvidevali januarja 2006). Nabavo opreme smo predvidevali v letu 2006/07, v skladu s finančnimi možnostmi, ki jih lahko zagotovi občinski proračun po pokritju vseh drugih zakonskih obveznosti, ki imajo prednost pred investicijami. S to pridobitvijo bodo naši otroci imeli enake pogoje izobraževanja kakor njihovi vrstniki iz urbanih središč ali celo boljše. Objekti bodo pripravljeni za vselitev v letošnjem letu, odprtje pa načrtujemo v okviru letošnjega občinskega praznika,« je dejal podžupan Franc Pukšič. Šola, vrtec, telovadnica Nova šola ima nekaj manj kot 1010 kvadratnih metrov. Prostori za pouk zajemajo Ptuj - Trgovina Andor na novi lokaciji Andor v poslovnem centru P atana Ce se želite obleči po zadnji modi, potem bo ta članek ravno pravšnji za vas. Sprehodili smo se po trgovini s tekstilom Andor in na njihovih prodajnih policah našli marsikaj lepega in zapeljivega za mlade in mlade po srcu. Verjetno ni mladega, ki ne bi poznal trgovine Andor, ki pa se je pred kratkim preselila na novo lokacijo. Trgovina Andor je dobra tri leta poslovala na Potrčevi cesti 3 (zraven slaščičarne Jagoda), pred kratkim pa so svojo dejavnost preselili v nove prostore poslovnega centra Platana, ki je v neposredni bližini ptujske bolnišnice in zdravstvenega doma. V trgovi- 6 učilnic, skupne prostore za prvi razred, 3 kabinete in knjižnico. Ostali prostori zajemajo jedilnico, garderobe z avlo, sanitarije, upravne prostore za ravnatelja, svetovalnega delavca, prostora za razgovore, zbornico, sanitarije, garderobe, kuhinjo, ki je skupna z vrtcem, kurilnico, strojnico in prostor za čistila. Za potrebe vrtca sta predvideni dve igralnici in prostor za dejavnost otrok v skupni izmeri 125,97 m^, skupaj z drugimi, funkcionalnimi prostori pa meri vrtec 237 m2. Vadbeni prostor telovadnice znaša 371,27 m^, skupaj s pomožnimi prostori pa ima 459 m^. Z izgradnjo teh objektov bomo zadostili zakonskim pogojem za izvajanje programa varstva predšolskih otrok, osnovnošolskega šestletnega izobraževanja (2. triadi), telesne in športne vzgoje osnovnošolcev, telesne in športne vzgoje otrok iz otroškega vrtca, športne vadbe in tekmovanj športnih društev in športno rekreativne dejavnosti širšega kroga populacije. Površina celotne nove investicije je 1705 kvadratnih metrov Vrednost investicije znaša 435 milijonov SIT. Od tega VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE TRNOVSKA VAS ČESTITAMO OB 7. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE IN ŽEUMO PRIJETNO PRAZNOVANJE. PODŽUPAN OBČINE, OBČINSKI SVET IN OBČINSKA UPRAVA Polaganje cementnih tlakov - estrihov Jože Pihler s.p.. Trnovska vas 15, Trnovska vas Telefon 02 757 79 91, Gsm 041 739 206 Vsem občankam in občanom želim prijetno praznovanje občine Trnovsifa vas. Priporočamo se s svojimi storitvami. V trgovini Andor najdete obiačiia za mlade in miade po srcu. Vse po najnovejših modnih trendih. Foto: MZ Trgovina Andor se je preselila v poslovni center Piatana. ni Andor svoje zadovoljstvo najdejo tako mladi kot tudi mladi po srcu, saj imajo bogato izbiro moških in ženskih oblačil ter modnih dodatkov: pasov, torbic, šalov, klobučkov ... Vsak teden v trgovino prihajajo novi artikli, tako da je ponudba vedno v koraku z najnovejšimi modnimi trendi. "Če ne želite biti kot vsi in če hočete biti nekaj posebnega, ste dobrodošli v trgovini Andor v poslovnem centru Platana," sta prepričani prijazni prodajalki v trgovini Andor Darja Koren in Nada Cimprič, ki je tudi lastnica trgovine. Trgovina Andor je od ponedeljka do petka odprta od 9. do 19. ure, ob sobotah pa med 8. in 12. uro. Foto: Zmago Šalamun Franc Pukšič, podžupan občine Trnovska vas je Ministrstvo za šolstvo in šport prispevalo 205 milijonov, Ministrstvo za šolstvo in šport - Urad za šport 10 milijonov SIT, Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS 15 milijonov, razliko pa zagotavlja občinski proračun v štiriletnem obdobju. Po Zakonu o financiranju občin naj bi znašalo financiranje investicij v Trnovski vasi 70 % celotne investicije, vendar zaradi presežene kvadrature v šoli in v telovadnici, ki se štejejo v nadstandard, znaša pokritje s strani Ministrstva za šolstvo in šport 52,87 % investicije. Sredstva, pridobljena s strani Urada za šport in Fundacije za financiranje športnih organizacij, pa so namenjena za sofinanciranje izgradnje telovadnice. Odprtje objektov osnovne šole, vrtca in telovadnice bo v soboto, 29. oktobra 2005, ob 11. uri, takrat bo tudi osrednja prireditev ob 7. občinskem prazniku občine Trnovska vas. Slavnostni govornik bo minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Po od- prtju bo ogled novozgrajenih prostorov in ogled razstave Zgodovina šolstva v Trnovski vasi, ki jo je pripravila podružnična šola Trnovska vas in Turistično društvo Trnovska vas. Druge investicije v občini Zraven osrednje investicije je vzporedno tekla še investicija izgradnje dela kanalizacije v naselju Trnovska vas, in sicer kanal E s prečrpalno postajo. Z Ministrstvom za okolje in prostor in Vodnogospodarskim podjetjem Ptuj so v letošnjem letu nadaljevali čiščenje in urejanje Trnovskega potoka v delu naselja Trnovska vas. Na osnovi dogovora s Kmetijsko zadrugo Ptuj so sodelovali z izgradnjo pločnika pri ureditvi poslovalnice Kmetijske zadruge v Trnovski vasi. Na ostali obstoječi infrastrukturi so izvajali vsa nujna vzdrževalna dela (gramozi-ranje cest, krpanje asfaltnih površin). Na vseh ostalih področjih, kjer jih zavezuje zakonodaja, so pokrivali vse obveznosti, ki so bile v občinskem proračunu, in sicer: otroško varstvo, domsko varstvo, družinski pomočniki, pomoč na domu, požarna varnost, civilna zaščita, pokrivanje materialnih stroškov osnovne šole in plačilo stroškov nadstandarda (nemščina in računalništvo). Prav tako financirajo delovanje vseh društev, ki jih je v občini 11. Franc Lačen Foto: Fl Foto: MZ Sobetinci • V farmah bo 1000 govejih pitancev Ptuj • Ko mošt postane vino Novi lastnik prihaja iz Radelj Tradicionalno ptuj sko martinovanje Perutnina Ptuj je pred leti z nakupom Kmetijskega kombinata postala lastnica hlevskega kompleksa v Sobe-tincih. Po tem, ko so hleve nameravali prodati za namene prašičereje, so krajani tej potezi odločno nasprotovali in zadeva se je za nekaj časa umirila. Pred kratkim pa so farme v Sobetincih dobile novega lastnika. To je Karl Korent, ki smo ga tudi povabili k pogovoru. Kakšno dejavnost nameravate uvesti v hlevih, ki ste jih od Perutnine Ptuj kupili v Sobetincih? K. Korant: »V hlevih v Sobetincih bomo gojili goveje pitance. Število glav živine bo okrog 1000, za kolikor imamo izdano tudi uporabno dovoljenje.« Koliko ste odšteli za celoten farmski kompleks, ki ste ga kupili? K. Korant: »O konkretnih številkah ne bi rad govoril, ker menim, da je to le neke vrste poslovna skrivnost. Farme so bile kupljene na način vide-no-kupljeno. Bil pa sem tudi edini kupec na javni dražbi.« Kdaj načrtujete, da bi živino uhlevili? K. Korant: »Govejo živino bomo najverjetneje začeli uhlevljati prihodnji teden.« Glede teh farm je bilo v preteklem času prelite kar nekaj vroče krvi. Perutnina Ptuj je imela interes farme odprodati, a so domačini odločno nasprotovali, da bi v teh hlevih gojili prašiče. Ste z domačini že stopili v kontakt? K. Korant: »Kolikor imam informacije, večjih problemov ni, ker bodo te farme namenjene izključno vzreji Za pitanje govedi je že pripravljena silaža. Foto: MZ Karl Korant, novi lastnik farm v Sobetincih govejih pitancev.« Silose in krmo za živali ste že pripravili. Koliko krme boste potrebovali za tisoč pitancev? K. Korant: »Trenutno imamo v silosu pripravljenih 4000 kubikov silaže, okrog 800 ali 900 ton sveže koruze pa še nameravamo kupiti. Ta dejavnost poteka preko Podravskih vrtnin, ki nam zagotavljajo silažo in svežo koruzo.« Se pravi, je s Ptujskega polja. K. Korant: »Vsa silaža in koruza sta izključno iz bližnje okolice.« Sicer pa Vi v teh krajih niste domačin. Od kod pri- hajate? K. Korant: »Res je. Prihajam iz Radelj, to je čisto zahodnega dela Štajerske.« S kmetijstvom se ukvarjate intenzivno. Kaj je vaša primarna panoga? K. Korant: »Doma na kmetiji imamo trenutno 200 glav govejih pitancev, 12.000 piščancev brojlerjev in okrog 30 plemenskih svinj. Naša kmetija meri dobrih 60 hektarjev obdelovalnih površin. Imamo pa tudi okrog 30 hektarjev gozda.« Boste v Sobetincih delali sami ali nameravate delovno silo najeti? K. Korant: »V Sobetnicih nameravamo zaposliti dva domačina, za kontrolo pa bom občasno prišel tudi sam okrog.« Kdaj načrtujete, da bo prvi turnus za Vami? K. Korant: »Približno čez eno leto.« In še tole: je govedoreja rentabilna kmetijska panoga v primerjavi z drugimi? K. Korant: »V celotni kmetijski dejavnosti je govedoreja trenutno skoraj najbolj rentabilna dejavnost. Vse druge dejavnosti imajo namreč z vstopom v EU večje težave.« Mojca Zemljarič Pričakovanje dneva, ko goduje sv. Martin, med ljudmi dobre volje in pravimi poznavalci žlahtne kapljice iz dneva v dan narašča povsod po Sloveniji. Vsako vino piše svojo zgodbo, a najbolj vesela, zabavna in številčna bo letos zapisana v petek, 11., in v soboto, 12. novembra, ko bo na ptujskih ulicah potekalo množično martinovanje. Veselje in dobra voljo se bosta raztezala od dvorišča Ptujske kleti na Vinarskem trgu pa vse do mestne tržnice. Za to, da bo vzdušje letos res enkratno, bo družno poskrbelo kar pet organizatorjev Perutnina Ptuj, Radio-Tednik Ptuj, Ptujska klet, PP Gostinstvo in Lokalna turistična organizacija Ptuj. Kot se za Martina spodobi, bodo vsi obiskovalci lahko pokušali najboljša mlada vina, ki so dozorela v sodih Ptujske kleti, na pokušino pa bodo tudi vina okoliških vinarjev. Martinovanje pa poleg vina odlikujejo tudi odlične jedi. Ptujsko martinovanje je praznik, ko vsi obiskovalci zadovoljijo svoje okuse. Prav zato bodo letošnji obiskovalci prijetno presenečeni nad izbranim okusom jedi, ki jih bodo organizatorji postregli k žlahtni kapljici. Poleg domačih obiskovalcev in okoličanov se bodo veselim ljudem na praznovanju pridružili tudi študentje. Na povabilo organizatorjev in Kluba ptujskih študentov se bodo pripeljali študentje ljubljanske, mariborske in primorske univerze. Pravo pravcato jesensko razpoloženje bo svojo moč še okrepilo, ko se bodo ptujske ulice zavrtele ob zvokih glasbenih skupin na obeh prireditvenih prostorih - Vinarskem trgu in mestni tržnici. Ur Foto: Črtomir Goznik Podjetništvo / Pokojninska družba Moja naložba Za varno starost Pokojninska družba Moja naložba je organizirana kot delniška družba. V skladu z zakonom lahko opravljajo zgolj dejavnost dodatnih pokojninskih zavarovanj, kar pomeni, da je Moja naložba specializirana zavarovalnica za dodatna pokojninska zavarovanja. Delnicarjev pokojninske družbe je pet, in sicer so to zgolj znane in kapitalsko mocne finančne institucije: Nova KBM, Pozavarovalnica Sava, Zavarovalnica Maribor, Merkur zavarovalnica in Zavarovalnica Tilia. Razlogov za sodelovanje delničarjev na področju pokojninskih zavarovanj je več. Vsekakor je najpomembnejši ta, da dodatna pokojninska zavarovanja uspešno dopolnjujejo ponudbo obstoječih bančnih in zavarovalniških produktov. Pokojnine so vendarle zelo resna in občutljiva tema; nenazadnje poslovanje pokojninske družbe nadzorujejo tudi predstavniki zavarovancev. Ena tretjina članov nadzornega sveta je namreč imenovana na predlog zavarovancev. V primeru Moje naložbe so v nadzornem svetu kar trije predstavniki zavarovancev. Več o Moji naložbi pa nam je v pogovoru pojasnil član uprave Boris Pipan. Zakaj se namesto klasičnega varčevanja odločiti za pokojninski načrt? B. Pipan: "Dodatno pokojninsko varčevanje po pokojninskem načrtu nudi številne prednosti. Najbolj izpostavljena prednost so vsekakor davčne olajšave za vplačane premije. Nobene druge oblike varčevanja oziroma zavarovanja ne moremo uveljavljati kot davčno olajšavo. Nič manj pomembna ni varnost. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je namreč zavarovanje z minimalno zajamčeno donosnostjo. Tako v primeru, da upravljavec sredstev z naložbami ne doseže predpisanega zajamčenega donosa, le-tega zavarovanci kljub temu prejmejo. Zagotoviti ga mora upravljavec, zato je še posebej pomembno, kdo izvaja pokojninski načrt oziroma kdo so delničarji. Dodatno težo k varnosti sredstev predstavlja ločitev privarčevanih sredstev zavarovancev od premoženja upravljavca, kar pomeni, da v primeru kakršnih koli težav upravljavca, sredstva zavarovancev niso ogrožena. Zavarovanci PDPZ so tudi popolnoma zaščiteni pred samovoljo upravljavca v smislu spremembe zavarovalnih pogojev. Pogoji za- varovanja po pokojninskem načrtu se namreč brez soglasja zavarovanca ne smejo poslabšati." Kdo lahko sklene zavarovanje (posamezna flzi~na oseba, pravna oseba, podjetja ...)? B. Pipan: "Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje lahko sklene vsak zavarovanec ali uživalec pravic obveznega pokojninskega zavarovanja. Vključijo se torej lahko vsi posamezniki, ki so obvezno pokojninsko zavarovani, prav tako pa tudi upokojenci. V praksi se seveda upokojenci dodatno pokojninsko ne zavarujejo. Obstajata dve možni obliki PDPZ: individualno in kolektivno. Individualno zavarovanje je tisto, kjer premije plačuje vsak posameznik sam, pri kolektivnem zavarovanju pa del ali pa celotno premijo plačuje delodajalec. Oblika zavarovanja je pomembna zaradi uveljavljanja posebnih davčnih olajšav. Plačnik zavarovalnih premij namreč uveljavlja posebno davčno olajšavo za vplačane premije, in sicer v obliki znižanja osnove za odmero davka od dobička (kolektivno zavarovanje) oziroma v obliki znižanja osnove za odmero dohodnine (individualno zavarovanje). Boris Pipan, član uprave pokojninske družbe Moja naložba Zal pri vključitvi v kolektivni pokojninski načrt obstaja izjema. V kolektivni pokojninski načrt se namreč ne morejo vključiti posamezniki, samozaposleni in pretežni lastniki podjetij, ki imajo v podjetju 25-odstotni lastniški delež oziroma enak delež glasovalnih pravic. Navedeni se lahko vključijo le v individualni pokojninski načrt. Praksa je pokazala, da je največ zavarovancev PDPZ, okrog 98 %, vključenih preko kolektivnega pokojninskega načrta, ki ga deloma ali v celoti financira delodajalec." Kak{ni so mese~ni zneski vplačil? B. Pipan: "Glede višine zavarovalne premije se posameznik lahko odloča sam oziroma se glede tega dogovorijo zaposleni in delodajalec. Edina omejitev je znesek, za katerega je moč uveljavljati davčne olajšave. Tako v letu 2005 minimalna mesečna zavarovalna premija znaša 4.595 SIT, maksimalna pa 45.783 SIT oziroma 5,84 % bruto plače posameznika. Za- varovalna premija je sicer lahko tudi višja, vendar za razliko ni moč uveljavljati davčnih olajšav. Povprečna zavarovalna premija pri Moji naložbi presega 10.300 SIT mesečno. Poudariti je potrebno, da gre za prostovoljno zavarovanje. Tako se posameznik ob sklenitvi zavarovanja ne zaveže k določenemu znesku premije, ampak ga lahko poljubno spreminja. Prav tako se lahko sam odloča med mesečnim, polletnim ali letnim vplačilom premije." Kdaj ima zavarovanec pravico do izpla~ila pokojnine? B. Pipan: "Pravico do dodatne starostne pokojnine posameznik pridobi, ko so izpolnjeni trije pogoji: da je posameznik dopolnil starost 58 let, da je od vključitve v zavarovanje preteklo 120 mesecev (10 let) in da je uveljavil pravico do pokojnine po obveznem pokojninskem zavarovanju (da se je upokojil). Zavarovanec lahko sicer zavarovanje kadarkoli prekine, prav tako lahko sredstva predčasno dvigne oziroma uveljavlja pravico do predčasne dodatne starostne pokojnine." Kako je s prekinitvijo zavarovanja? B. Pipan: "Ker gre za prostovoljno sklenitev, lahko zavarovanec zavarovanje tudi kadarkoli prekine. Posameznik, ki je sklenil individualno zavarovanje, lahko hkrati z izstopom tudi kadarkoli dvigne privarčevana sredstva, medtem ko lahko posameznik, kateremu je premijo plačeval delodajalec, privarčevana sredstva dvigne po preteku 10 let od vključitve." Tovrstno zavarovanje oziroma var~evanje pa se {teje tudi kot dav~na olaj{ava. B. Pipan: "Da. Plačnik premije uveljavlja posebno davčno olajšavo za plačne premije. Za delodajalca to pomeni znižanje osnove za odmero davka od dobička, za posameznika pa znižanje osnove za odmero dohodnine. Znesek davčnih olajšav je omejen z minimalno in maksimalno premijo, ki se vsako leto valorizirata glede na rast plač v preteklem letu. V letu 2005 minimalna mesečna zavarovalna premija znaša 4.595 SIT, maksimalna pa 549.400 SIT letno oziroma 5,844 % bruto plače posameznika. Davčna olajšava je še posebej privlačna za posameznike v višjih dohodninskih razredih. Prihranek je lahko namreč občuten in je lahko enak stopnji davčnega razreda. Poenostavljeno povedano: če bi posameznik, ki se sicer uvršča v dohodninski razred z 42-odstotno obdavčitvijo, vplačal 100.000 SIT, bi na račun PDPZ lahko v primeru vračila dohodnine prejel dodatnih 42.000 SIT!" Kdo pa jam~i za zbrana sredstva? B. Pipan: "Za varnost sredstev je poskrbljeno. Upravljavec mora vseskozi zagotavljati zadostno višino kapitala, kar v primeru pokojninskih družb redno nadzira Agencija za zavarovalni nadzor." Mojca Zemljarič Gorišnica • Peli so upokojenski zbori V Sloveniji preko 140 upokojenskih zborov Prejšnji petek je Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje skupaj z Društvom upokojencev Gorišnica pripravila 5. revijo pevskih zborov ZDUS. V Sloveniji deluje preko 140 upokojenskih zborov, v katerih prepeva skoraj 3000 pevcev. V Gorišnici je nastopilo štirinajst pevskih zborov iz vse Slovenije. Prvi so se predstavili pevci moškega zbora DU Budina Brstje iz Ptuja, ki jih vodi Ladislav Pulko, sledil je mešani zbor z Vinske Gore, ki ga vodi Franc Žerdoner, poznani harmonikar Šaleških fantov. Iz Rake je prišel mešani zbor Rožmarin z zborovodkinjo Justino Molan, iz Kroga pa ženski zbor Pungrad z zborovodkinjo Marijo Rituper. Dolenjsko je zastopal mešani zbor iz Novega mesta s Sonjo Pirc, iz Dupleka pa je prišel moški zbor z zborovodkinjo Jasno Pravdič. Zasavske upokojence so zastopali pevci in pevke mešanega zbora iz Zaloga in zborovodkinja Valentina Prošek, iz Metlike pa so prišle pevke ženskega zbora in zborovodkinja Lidija Saje. Številni mešani zbor je prišel iz Celja z zborovodkinjo Špelo Lipuš, Gorenjsko pa so zastopale Radoveljčanke ženskega zbora Lipa, ki ga vodi Elizabeta Demšar Zupan. Severno Primorsko je zastopal mešani zbor iz Tolmina pod vodstvom Vere Clemente Kojić, osrednjo Slovenijo pa ženski zbor Cerknica z zborovodkinjo Trudo Zig-mund. Najštevilčnejši zbor je prišel iz južne Primorske, in sicer mešani iz Ilirske Bistrice, ki ga že vrsto let vodi Dimitrij Grlj. Zadnji nastopajoči zbor je bil iz Ptuja, m/rn^; .'^ftP/llfll 1f^l \ 11. ▼ Združeni zbori so zapeli pod vodstvom Mitje Gobca Mešani pevski zbor Ivan Rudolf DU Breg pod vodstvom Mitje Gobca. Vsak zbor je zapel po dve pesmi. Na reviji se je slišala razlika med zbori, ki se s petjem zavzeto, razvojno in plansko ukvarjajo, in med tistimi, ki pojo bolj ali manj zaradi druženja in se preveč ne ukvarjajo z izborom kvalitetnejše pevske literature in z vzgojo glasu in pevske tehnike. Slišali pa smo tudi zbore, ki so s svojim podajanjem dokazali, da tudi upo- kojenski zbori lahko posegajo po zahtevnejši literaturi in po iskrivih skladbah. Oba ptujska zbora sta se dostojno predstavila. Mešani zbor z Brega vse od svojega nastanka skrbi skupaj s svojim zborovodjem za pester program, ki ga običajno drugi zbori ne pojo. Med boljšimi nastopajočimi velja omeniti še pevke iz Kroga, Metlike, Radovljice, posebej pa zbore iz Celja, Tolmina in Ilirske Bistrice. Revijo sta strokovno spremljala Mitja Gobec in Franc Lačen. Ob koncu revije so vsi zbori, torej okrog 450 pevcev, skupaj zapeli pesem Vilka Rusa Se davno mrači pod vodstvom Mitje Gobca. Na prireditvi sta pozdravne besede izrekla predsednica DU Gorišnica Irena Lapovnik ter predsednik komisije za kulturo pri ZDU Slovenije Jože Vild. Revijo je vodila Bernarda Kolar. Fl Velika Nedelja • 20. državno tekmovanje iz logike Osnovnošolci so se pomerili v logiki Minulo soboto so na 22 šolah po Sloveniji izvedli 20. državno tekmovanje iz logike za osnovne šole. Mladi iz našega okolja so se v znanju pomerili na OŠ Velika Nedelja. Foto: arhiv šole Med 22 šolami v Sloveniji so se mladi pomerili v znanju logike tudi na OŠ Velika Nedelja. Skupno se je tekmovanja po vsej državi udeležilo 1700 tekmovalcev iz 300 osnovnih šol. Tekmovali so učenci sedmih, osmih in devetih razredov. Častni pokrovitelj jubilejnega 20. državnega tekmovanja iz logike je bilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter minister dr. Jure Zupan. V Veliki Nedelji se je tekmovanja udeležilo 71 učencev s šol ptujskega in ormoškega območja. Med sedmošolci je bila najboljša domačinka Anja Petek, druga je bila Tina Žumbar prav tako iz Velike Nedelje, obema pa je mentor Marjan Škvorc. Tretja je bila Barbara Čeh iz OŠ Videm pri Ptuju z mentorico Natašo Var- nica. Med osmimi razredi je bil najboljši Simon Ranfl iz OŠ Gorišnica pod mentorstvom Jožice Ranfl Roškar, druga je bila Aleksandra Rožman iz OŠ Videm in tretji Marko Prcać iz OŠ Ljudski vrt Ptuj z mentorico Ireno Vek. Med 25 tekmovalci devetih razredov je bila najboljša Jana Vidrih iz OŠ ljudski vrt, druga je bila Klara Rakuša iz OŠ Tomaž pri Ormožu z mentorico Sonjo Rajh in tretji Gregor Bedrač iz OŠ Videm. Rezultate bodo glede na število točk umestili med vse tekmovalce na državni ravni in 30 najboljših iz vsakega razreda bo priznanja prejelo na svečani prireditvi v Ljubljani. viki klemenčič ivanuša Ptuj med svetovnima vojnama Vpetost ptujskih akademikov v družbena dogajanja domačega okolja 3. nadaljevanje Med vplivnimi akademiki, ki so se posvečali delu v svojem domačem okolju, omenimo »njivaše« na ormoškem območju, med njimi Jožeta Kerenčiča s Koga, Leopolda Berceta iz Središča ob Dravi in Mileno Petovar iz Ivanj-kovcev. Da so akademiki ptujskega političnega okraja razvili široko kulturnoprosvetno delo in si prizadevali ustvariti enotno mladinsko fronto, razberemo iz Resolucije Društva jugoslovanskih akademikov v Ptuju, sprejete 30. decembra 1935. Resolucije, kije bila odposlana vsem krajevnim študentskim društvom na Slovenskem, strokovnim in kulturnim društvom v Ljubljani ter uredništvom časopisov Akademski glas, Naša misel, Naša volja, Straža v viharju in Mlada pota, poziva akademike, da se združijo »za skupno študentsko stvar«, čeravno so med njimi »različni pogledi na svet, na družbo in politične razmere«. Resolucija predstavlja temeljni program dela ptujskih akademikov. Podrobno opredeljuje konkretne »skupne« aktivnosti študentske mladine, npr. pomoč socialno ogroženim vrstnikom z društvenimi prireditvami in nabiralnimi akcijami. Vsekakor je bilo potrebno doseči »najožjo povezanost s srednješolsko mladino in drugimi akademskimi društvi«, kajti v boju za študentske pravice so si prizadevali za odpravo šolnin, za univerzitetno knjižnico in za podporo kmečke, vajenske in delavske mladine v njenem eksistenčnem boju. Na kulturno-prosvetnem področju je program predvideval sodelovanje s srednješolci in z delavsko mladino, z inteligenco, delavstvom, s kmeti in z obrtniki, tako da bi akademiki zanje organiziralipotujo-če knjižnice, predavanja (v letu 1935 na desetih predavanjih okoli 250 ljudi) ter literarne večere. Izpostaviti velja odmevni literarni večer Akademskega kluba leta 1935 v prosvetni dvorani Mladike, na katerem sta gimnazijska profesorja suplenta Anton Ingolič (bral odlomke iz Lukar-jev) in France Onič (predstavil svoje socialne pesmi) »zagrešila« veliko napako, ker sta nastopila skupaj z izključenim nekdanjim dijakom - komunistom Ivanom Potrčem, ki je po prestani kazni našel zaposlitev pri mariborskem večerniku Jutra. Potrč je na prireditvi prebral svojo črtico Pastir in požel viharno odobravanje kot protest poslušalcev, ker mu je bil onemogočen nadaljnji študij. Sodelovanje na literarnem večeru, kjer se je zbralo ogromno mladih (sodelovali še Edvard Kocbek, Miško Kranjec, verjetno Alojzij Remec), je imelo za posledico, da so prof. Ingoliču zagrozili s premestitvijo, prof. Onič pa je zaradi delovanja pri Svobodi moral na kočevsko gimnazijo. Pred leti je nekdanji predsednik Akademskega kluba, zdravnik pedia-ter Branko Šalamun zapisal, da sije v študentskih letih iz solidarnosti do »našega Ivana«, kije nastopil z uglednimi književniki, prislužil dosje pri zagrebški policiji (zato na listi potencialnih talcev NDH). Dr. Ljubica Šuligoj Se nadaljuje. R^olHciJa BtaJskili akademikov P|upii,k| ajtadntiHli, vsi vClQiUtiiil v Drujivj lu-««rwarwklEi aktlíriřkov v Piuju. 4l(KHřiiHi;i pti li|t|vri]j nrUadefkin lovar'iš&ir xa nmoiû- Ituili}! (pla&HijL" j^lnir hi u>l;s!l In xj nie rilhnvcpi finotrLua ptjlyiija □J iLDlňr:t)n|li nkcii ir JrLiikti,>cnUi Dclrhljiev. Tu avůJci (irv, duliv^i. ItiTítl Iji Dbrtiilki knjižnic, r/trti:]LL4;v, aknitemlj in l1(r«i^w udeigUxi mkroK ^'>0 Iku4li In iTi IKerajkii vieCtc, na kalcrem k drxIckiviJii v«-i^iiia flCovtiLOLlli mlajših iini.;[nliiov. Lcln^ le icicet prujïraihu clk1kq |>rvijav»ij Jn jntadiiiïku akinlï mljn, etju n A1 CI K a, dkiio, Î SrtsdnjiSolBkD, lU Jl it Irtba rriJiJiud pNfiioj ]ia lUiiverzi, liifleJc In hHrKmsCI riullCnilk EluJkJfv, uveicl abllMTTjcntii v ilvljenje unlvcrjL Cet Mil ral«Ra, l^iiwjaiije inirrtilitv rair-vùdrilncrjïii n UnhrnSivaliieKn ïraiila knkíFt iïlc-lay, ekîkcirïij, tstt, Sjmírtli urirL-dlicv Jcd- Tudi v ■ifm yfJElísJH Ima JniJtvu ixl(winJeJtû k jnJeii im prdfťjilti ojled wjti piuíiiiih řcn-BTU, frk^líHriílJu v jrarliKiTtfki,: ť^iraiu pb -prtHltl Ma/ktnjsVCkSa [iaLi>3 In cVulijrïlJû v Vapí^lil \ ..Tlvnrjn" in v rrcnti-ffoknuiiii; LaJ»Lji!, H» iTro^raniii su lA^kurïLc v »BÍUďru v Hnki«. v Hrvate» jíaKorJo kii v Peu njilDsca. KaJgdJa, ppvnanofit y JruRl-itii kíitJcvnlTni akad«H«klTřrl (jmitvl. podplratilů faw-he sInvwiJdik žtndcnw « fljWiow ítudnitúvisitc pea více, kakw Univcííl(elt»fr Blblic o teJmlfinkli fakij»tei«li; Ir kíirřno jiodplfinje Ixrrte vw sloviíttvki: mlridJne - kmcůkí. vaíeniíyc m delavk« -, za rjllinve pravice úo z^»: idalsMi«. da mJadosll tn dv svolxKljiega niivoja vsolk i(:ifb«ll, akUvikmri hi iMřrlKiKrfilJ. *1 de Iňla Ir PotrotHia 73 luvůjbu teti naJna. líihhmii v prvi vj-stl Iz raie sûllda rnoslL H nicd^ebujfid ravno-uravnoMU t^di Haa, ktr ne (kbmp rcMienUi (Ink^lb Htvfl/i. kaflwK [IsJo. kl io ! do k borbiiL Nasprpinn pa, PiKlraivlJaiiip ihie ^bvenulu itih dcnie iz najrajtil^nejilii pdiitlCnLh tabiiruv, M jn Itrokn in llliinn njk«! pkvira pniwtčilť Ixtrbc v hrjr-biu u sknpnu ÏHKlGntnvi^o &ivar, liltcdl^e «iJHio-Ve bt^rlx nJ za VL-<:lri» slevunïkJli Jídelen,', hrei-xmisclna, pnjid^na borba., |7|ii',idli:e njiliovc hrtrtic io naKlipri siůvřn^.ki ëtudcnt, ki SD niofa .íiiívt» èoriti «a íoIo eksiiteiicn, gn hranu, la ftWeko, za «»wïtjavo, za îilravje. ra deoar ki SniniiK in lak«, (Ifti i(utleHl, kl n« ((&ji v lirvili 3tJidcnfc»vt5^pjíí:í asptJiifi-itl le btiTiu pu 11- iiîtii Kkupiipst, Tji -kííHiost jc danes m nnlioUii in nihi.'« je n< bn mOEel strclJ, ix Jci bunn» davplj v^iraiiin tn «idiù^iv erLi,dJi v Itkn raSeva tHiev-nuica delà In 4iti! vnlEi borh, Dniilvo Ju(í4í(uvBnskIk Al^^Minlkpv v Ptuju. Ta riickja su luàijiî v«m ftr,j[eiTiJiii itujen-ti'V>1(im druttvfffli v Slnvcrkii, akadcitinApni |ti itrnknvnrr ïcr kiiKtrnUn društvwm v Ljut-tjahil ]n liřednftivnri filedec-ili Crwjpistisr za objavo: „Ak--4lernřkenni Glasu", „Naii mlsir, „NaSi vi^lJi". „Striiii v vilutju^' in „Nindink PQifiiif'. (Vir: Mlada pota 1936/1-2, hrani NUK Ljubljana.) Narodnoobrambno delo visokošolcev je slonelo na Resoluciji Društva jugoslovanskih akademikov v Ptuju, sprejeti 30. decembra 1935. Foto: Fl Ptuj • Pogovor z ravnateljico Gimnazije Zastavljeni visoki učni cilji To šolsko leto so na Gimnaziji Ptuj začeli z vpisom 941 dijakov, 72 dijakov pa je v maturitet-nem tečaju. Na šoli je 32 oddelkov, od tega je 30 oddelkov splošne gimnazije in dva maturi-tetna tečaja. Kot nam je povedala ravnateljica šole Melanija Centrih, je bila šola grajena za 28 oddelkov, vendar jim zaenkrat še uspeva krpati urnik. Pouk začnejo že ob sedmi uri, kar je nekoliko nenavadno, ne vsi oddelki, večina jih začne ob osmi uri. Pouk se konča ob 15. uri, nekaj oddelkov pa ob 16. oziroma 16.30 uri. Maturitetni tečaj pa ima pouk v popoldanskem času. V tem šolskem letu so si na gimnaziji kot posebne cilje zapisali, da bodo skušali doseči še višje učne rezultate, kar pa ne bo lahko, saj je bil lani uspeh na koncu šolskega leta 99 odstotkov, torej letos želijo 100-odstotnega. Želijo si še boljše rezultate na maturi, lani so imeli 93 odstotkov, imeli pa so kar sedem zlatih maturantk. Ko je ravnateljica omenila zlate maturantke, je opozorila še na vidik podeljevanja Zoisovih štipendij, ki so namenjene perspektivnim študentom, zlati maturantje naj bi to bili. Dve zlati ptujski maturantki recimo nista dobili Zoisove štipendije, kar pomeni, da ima ta štipendijski sklad drugačna merila, kot veljajo na maturi. Med ostale visoke cilje so zapisali tudi željo izboljšati pripadnost gimnaziji, kar pomeni mlade še bolj osveščati o pomenu njihovega okolja ter o tem, kaj pomenijo medsebojni odnosi, potrpežljivost, pomoč, sodelovanje, ekološka osveščenost in zavedanje svojega domačega Melanija Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj okolja, da bi tega imeli radi, bi bili ponosni nanj in bi se po študiju želeli vrniti domov. Tudi letos na gimnaziji načrtujejo močno mednarodno aktivnost. Že na začetku šolskega leta so bili slovenski organizatorji srednješolskega srečanja evropskih jezikov, kar pomeni, da so ena vodilnih šol v Sloveniji glede mednarodnega izobraževa- nja in sodelovanja. Hkrati s tem srečanjem so začeli izmenjavo pevskega zbora s Hamburgom. Sedaj pa se jim mednarodne izmenjave kar vrstijo. Letos načrtujejo tudi veliko mednarodnih seminarjev. Njihovi delavci so se že ali pa se bodo udeležili takšnih seminarjev v Španiji, Nemčiji, Japonski, Franciji ^ Na vseh razpisih pridno sodelujejo in jih tudi uspešno pridobijo. Med večje projekte spadajo: Comenius, ki prehaja v drugo leto, potem evropski oddelek s svojo mednarodno izmenjavo (Egipt, Danska, Francija - to so ciklične dvoletne izmenjave). Tudi na področju nemškega jezika so mednarodne izmenjave - to so štirinajstdnevne izmenjave, teden dni v Sloveniji, teden v Nemčiji. Zaradi dobrega sodelovanja je ravnateljica ptujske gimnazije povabljena na sprejem k nemškemu kanclerju (ali kanclerki). Za december že ima uradno vabilo. Ptujsko gimnazijo naj bi Nemci predstavili kot vzor dobrega sodelovanja. Ponovili bodo tudi jezikovni projekt s Turčijo. Ravnateljico smo povprašali tudi, ali potekajo kakšne aktivnosti, da bi se uredilo območje pri Grajeni, kot je bilo načrtovano ob odprtju šole. Povedala je, da je desni breg Grajene v denacionali-zacijskem postopku, lastnik pa je trenutno Ministrstvo za šolstvo. S strani Ministrstva je dana zainteresiranost, da se ta prostor pridobi in ustrezno uredi. Gre torej za republiški projekt, ki pa ga bo najverjetneje morala podpreti tudi občina. Tu naj bi bil prostor, ki bi bil delno nadzorovan in primerno urejen za zadrževanje mladine in najrazličnejše aktivnosti, tudi športne, saj je le delček mladine vključen v klube, kjer jim je omogočena redna vadba. Franc Lačen Ptuj • Sodelovanje gimnazij MUDRA Na obisku Cakovčani in Varazdinčani V petek so na ptujski gimnaziji gostili vrstnike iz gimnazij v Čakovcu in Varaždinu. Na obisku so bili profesorji in dijaki teh gimnazij. Gostitelji so bili ptujski gimnazijci z mentorjem Boštjanom Šerugo, profesorjem zgodovine, ki nam je povedal, da gre za projekt Mudra, ki je krajšava za Mura-Drava meddržavno interkulturno učenje. Gre za projekt Gimnazije Varaždin, v katerega so vključene zraven gostiteljice Gimnazija Čakovec, Gimnazija Na-gykanisza, Gimnazija Ormož in Gimnazija Ptuj. Projekt financira Evropska unija. Glavni cilji projekta so prispevati k osebni rasti dijaka na osebnostnem, socialnem, Boštjan Seruga s predstavnicami gimnazij iz Varaždina in Čakovca kulturnem, ekonomskem, političnem in tehnološkem področju. Gre za pilotski projekt, ki naj bi pomagal pri razvijanju ustreznih medmrežnih projektov ter meddržavnih izmenjav. Glavne točke pri tem projektu so učenje jezikov svojih sosedov, spoznavanje kulturnih značilnosti posameznih področij, človekove pravice ter okoljevarstveni problemi. Cilj projekta je mladim odpreti oči, da jim meje ne bodo pomenile večjih ovir pri medsosedskih odnosih. V okviru tega projekta navezujejo stike z mladimi iz sosednjih držav in ti mladi so tisti, ki lahko prestopijo okvire političnih problemov naše vsakdanjosti. Prvi del projekta se je odvijal julija v Varaždinu, kjer je bilo 30 dijakov iz vseh pet- ih šol. Tam so bili sedem dni, vsak dan so imeli delavnice iz prej omenjenih področij. Videlo se je, da je projekt dobil tudi v javnosti izredno velik prostor, bili so namreč sprejeti pri županu v Varaždinu in Čakovcu. Drugi del projekta se je odvijal na Ptuju in v Ormožu. Gostje iz Varaždina in Čakovca so bili na Ptuju 20. in 21 oktobra. V tem času so pobližje spoznali zgodovino Ptuja (sprehod po ulicah Ptuja, ki so ga vodili dijaki Gimnazije Ptuj, obisk gradu in muzeja), odigrali so nogometno tekmo. Med drugim je pujski župan dr. Štefan Čelan sprejel dijake, ki so vključeni v ta projekt. Zaključek obiska je bil koncert dveh glasbenih skupin, ki ju sestavljajo ptujski gimnazijci. V Ormožu so bili dijaki v Tednikova knjigarnica Dane Zajc (26. 10. 1929 - 21. 10. 2005) PIVCI TIŠINE Pivci tišine zvočni, rožljajoči, s trobljastimi glasovi, s pločevinastimi trebuhi, s cevastimi izpuhi, žejni z žejnimi glasovi so napadli tišino. Popili so jo ogromne količine. Brez meje so se z njo mastili, obrali so jo, do kosti so jo obžrli. Ko so se najedli, ko so se napili, so tišino še v sode nalili. Odpeljali so jo od nas, polni tišine, debeli čez pas. Zdaj naša dežela je zvočna dežela. Zvoki se razmnožujejo, se nam v glave naseljujejo, gozdove načenjajo vriskajoče, pojoče, žvenketajoče in hrupno, zato še sam vpijem: "Obupno! Obupno! " S (SMRT) Smrt je smrtno utrujena splezala v skalnato skrivališče. Tukaj bom v miru počivala. Če me kdo rabi, naj me ne išče. Poetu. Mislecu. Akademiku. Sijajnemu umetniku. Modrecu. Občudovalcu gora. Prisluškovalcu najglobljih tišin. Ubesedovalcu najvišjih svetlob. Oboževalcu vseh odtenkov bele barve. Globok poklon. In hvala tudi za vse otroške pesmi! (Izbrane pesmi za otroke, Hiša sanja, so izšle ob pesnikovi petinsedemdesetletnici leta 2004 v zbirki Sončnica z ilustracijami Damijana Stepančiča, Peter Svetina pa je podpisal izbor, urejanje in spremno besedo.) Liljana Klemenčič soboto. Dopoldne jih je sprejel župan Vili Trofenik, popoldne pa so v Domu starejših občanov organizirali javno tribuno, na kateri so debatirali o možnostih mladih v lokalnem okolju. Kot so ugotovili, imajo mladi v Čakovcu in Varaždinu več možnosti za ob-šolske dejavnosti, v Ormožu pa je razlog za slabo ponudbo tudi pasivnost mladih, ki sami ne izrazijo svojih želja. S tem problemom se srečujejo tudi v Mladinskem centru Ormož, kjer bi si po besedah programske vodje Saške Ozmec želeli večjega sodelovanja z ormoškimi gimnazijci. Ti se namreč kljub številnim vabilom ne odzovejo na prireditve, ki jih Mladinski center organizira, prav tako pa ne izrazijo svojih želja glede tega, kaj bi želeli, da se v Ormožu dogaja. Kot so poudarili udeleženci javne debate, bi mladi v Ormožu nujno potrebovali svoj prostor, kjer bi lahko organizirali razne prireditve in koncerte, saj morajo zdaj za vsak dogodek sproti iskati tudi ustrezne prostore. Zadnji del projekta se bo odvijal na Madžarskem, ko slovenski in hrvaški dijaki odhajajo na obisk k madžarskim kolegom. Fl, ns Foto: Fl Foto: Fl Kidričevo Svečana otvoritev igrišča z umetno travo Stran 12 Dr. Zdenko Vedenik V Kidričevem seminar Z igro do igre Stran 12 Plavanje Na Ptuju nad slovenskim povprečjem Stran 13 Maraton Ptujski maratonci uspešni v Burghausnu Stran 13 Strelstvo Trojno zmagoslavje mladih Ptujčank Stran 14 Hura prosti čas! Objavljamo program brezplačnih prireditev Stran 14 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik iPoiùda^E. tua tia sffdofjíufíi ^iLiul RADIOPTUJ tta- d/Ěéeťec www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL - Liga Simobil Vodafone Mlijatovlc zadel za mirnejše nadaljevanje Drava - CMC Publikum 1:0 (0:0) STRELCI: 1:0 Miljatovič (48) DRAVA: Dabanovič, Šter-bal, Lunder, Miljatovič, Kro-naveter (83. Prejac), Kelenc, A. Čeh (od 65. Drevenšek), Trenevski, Štromajer (73. Tis-nikar), Bozgo, Zajc. Trener: Milko Đurovski V sredo je izredno pomembna tekma 14. kroga med Dravo in celjskim Publi-kumum na ptujski Mestni stadion privabila približno 800 gledalcev. Ti so že na začetku lahko spremljali dinamično predstavo obeh moštev in nekaj polpriložnosti na obeh straneh, najlepši sta imela Ru-sič in Robnik za Celjane v 12. in 13. minuti. Enkrat je v zadnjem trenutku posredoval Šterbal, drugič pa je odlično reagiral Dabanovič. V 20. minuti je za domače od daleč lepo poizkušal Kronaveter, vendar je žoga zletela mimo gola Celjanov. Že po 20 minutah igre se je videlo, da je novi trener Publikuma Nikola Ilievski že našel pravo igro svojega moštva, igra je bila tekoča in natančna, medtem ko Milka Đurovskega čaka še težko delo. Predvsem igralci na sredini igrišča (Trenevski, Čeh, Kelenc) niso zmogli povezati igre v zaključeno celoto, tako da je ostalo zgolj pri poskusih organiziranega napadanja. Drugi polčas so odločneje pričeli domačini; Milko Đu-rovski je med polčasom zahteval agresivnejšo igro. Že v 49. minuti je prišla nagrada v obliki vodstva. Kronaveter je najprej iz težkega položaja priigral kot. Izvajal ga je Trenevski, v tretjem poizkusu pa je žogo v gol iz bližine zabil Miljatovič. Minuto kasneje je nevarno poskusil Aleš Čeh, a je žoga zletela tik mimo vrat. Celjani so nato vzpostavili ravnotežje in izvedli nekaj nevarnih akcij, a je ostalo pri vodstvu Drave. V 68. minuti se je v idealni priložnosti znašel Štromajer, a je preveč liga J. 1 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Rezultati 14. kroga: Bela krajina - Domžale 1:1 (1:0), Drava - CMC Publikum 1:0 (0:0), Nafta - Maribor Pivovarna Laško 0:4 (0:2), Rudar - Primorje 0:4 (0:3), HIT Gorica - Anet Koper 3:0 (1:0) 1. DOMŽALE 14 2. HIT GORICA 14 3. PRIMORJE 14 4. MARIBOR PIVO. LAŠKO 14 5. NAFTA 14 6. CMC PUBLIKUM 14 7. ANET KOPER 14 8. DRAVA 14 9. BELA KRAJINA 14 10. RUDAR 14 0 3 5 3 6 7 7 7 6 12 34: 7 25:12 26:15 21:12 19:15 15:22 17:23 11:20 14:25 7:38 30 27 25 25 24 17 15 15 14 4 LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL: 12 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale); 11 zadetkov: Miran Burgič (Gorica); 8 zadetkov: Dalibor Stevanovič (Domžale), Dražen Žeželj (Primorje). STRELCI ZA DRAVO: 3 zadetki: Viktor Trenevski (Drava); 2 zadetka: Gennaro Chi-etti, Matej Miljatovič; 1 zadetek: Vladimir Sladojevič, Robert Težački, Jaka Štromajer, Rok Kronaveter (vsi Drava). okleval in na koncu slabo streljal. Trenerja sta nato opravila številne menjave, ki pa niso bistveno spremenile stanja na igrišču. Eno najlepših potez na tekmi smo lahko videli v 85. minuti, ko je Marko Drevenšek streljal s približno 25 metrov in zadel stičišče vratnice in prečnika, od koder se je žoga odbila nazaj v polje. Mlada ptujska ekipa je znala tudi v zadnjih minutah obraniti minimalno vodstvo in tako doseči zmago po sušnih sedmih kolih (nazadnje so zmagali v 6. krogu 27. avgusta doma s Koprom). Z igro v drugem polčasu so si igralci zaslužili aplavz navijačev. Milko Đurovski, trener Foto: Črtomir Goznik Jaka Štromajer (Drava, modri dres), obkrožen z dvema igralcema Publikuma (levo Mitja Brulc, desno Matej Šnofl) je bil precej aktiven na srečanju s Publikumum. Drave: »V 1. polčasu smo igrali pod velikim pritiskom, tako da nismo razvili prave igre. Po doseženem zadetku je bilo bolje in za prikazano v 2. polčasu čestitam igralcem. Trenutno je najvažnejše, da smo osvojili tri točke, tako da bo nadaljevanje s psihološkega vidika lažje. Nekako sem si že izoblikoval jedro osmih/devetih igralcev, ki bodo tudi v Kopru začeli tekmo, ostalo pa je odvisno tudi od poškodb in trenutne forme. Zame kot Rokomet • Četrtfinale pokala RZ Slovenije Vrhunski športni dogodek Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mercator 33:49 (12:22) MERCATOR TENZOR PTUJ: Hameršak 1, Majcen 1, Šijanec, Prapotnik 5, Ciora 10 (4), Derčar 6 (1), Ramšak 3, Strmšek 2, Lazarev 2, Kalan 1, Gregorec, Potočnjak 2, Bru-men, Murko, Kelenc. Trener: Neno Potočnjak. KRIM MERCATOR: Alizar, Pavlič, Derepasko 3, Ahlin 3, Gregorie, Frešer 7, Mavsar 4, Doler, Oder 5, Nyberg 9 (2), Argenti 5, Siukalo 6, Kurent, Hrnjič 7. Trener: Tone Tiselj. Prvo četrtfinalno srečanje za pokal RZ Slovenije je v dvorano Center privabilo kar okoli 400 gledalcev, saj je bil nasprotnik domače ekipe večkratni državni, pokalni in bivši evropski prvak Krim Mercator. Trener domače ekipe Neno Potočnjak v tem srečanju ni mogel računati na poškodovano prvo vratar-ko Darjo Raišič in oboleli Sabino Murko in Tjašo Brumen. Na drugi strani pa trener evropskih prvakinj na Ptuj ni pripeljal vratarke Lumenice Dinu in desne zunanje igral- ke Antoniele Pensa. Že pogled na vrsto znanih imen v vrstah gostij iz Ljubljane pa je dal dovolj razlogov za dobro rokometno predstavo. V prvem polčasu, vsaj na začetku, je bila igra dokaj izenačena, vendar je to trajalo vse do sedme minute, nato pa so Ljubljančanke v 14. minuti z zadetkom Nybergove prednost povečale na štiri zadetke, do konca prvega polčasa pa je njihova prednost znašala deset zadetkov. V tem delu igre je bila v domači vrsti zelo učinkovita Nastja Prapotnik na levem krilu, ki je dosegla pet zadetkov. V drugem polčasu je pred- trenerja je izredno pomemben tudi karakter igralca, priložnost pa bodo dobili vsi, saj je prvenstvo še dolgo. Na treningih dobro delamo, tako da tudi dobri rezultati v nadaljevanju ne bodo izostali.« Jože Mohorič nost gostij iz Ljubljane samo še naraščala, medtem ko so domače zastreljale štiri se-demmetrovke in nekaj čistih priložnosti s črte šestih metrov. V domači vrsti je najboljšo predstavo pokazala Ciora, dobro pa so odigrale tudi nekatere igralke s klopi, (Ram-šakova, Lazareva, Šijančeva Ptujčanke so spet dosegle veliko število golov, medtem ko se v obrambi niso mogle kosati z veliko višjimi in hitrejšimi nasprotnicami. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Ptujčanke so le stežka prebijale visoko obrambo Krima Mercatorja; na fotografiji Sanja Potočnjak (MT Ptuj, modri dres) med Katjo Nyberg in Nataliyo Derepasko. 8 6 8 3 8 1 7 4 8 0 5 2 4 3 4 3 3 5 1 1 Kidričevo • Pomembna pridobitev športnega parka Odprli Igrišče z umetno travo V športnem parku Kidričevo so v sredo, 26. oktobra, ob prisotnosti najvišjih predstavnikov Nogometne zveze Slovenije, številnih gostov iz vse Slovenije ter več generacij nogometašev NK Aluminij svečano odprli novo igrišče z umetno travo, ki je eno najsodobnejših v Sloveniji. Član upravnega odbora NK Aluminij Marko Drobnič je ob tem poudaril, da je to eden redkih športnih parkov v Sloveniji s tolikimi igrišči, saj imajo poleg glavnega še dve pomožni nogometni igrišči istih velikosti, novo igrišče z umetno travo, velikosti 105 x 68 m, ob njem pa še dve travnati vadbeni površini, ograjeno igrišče z mivko ter vmes še več manjših zelenih površin, ki so primerne za treniranje. Za spremljanje nogometnih tekem na glavnem igrišču je na voljo nepokrita tribuna s 570 sedeži in 2000 stojišči, zraven je stavba z vsemi potrebnimi garderobami in skupnimi prostori, celoten kompleks je ograjen in redno vzdrževan, skupaj pa je na voljo prek 3 hektarje igrišč in vadbenih površin. Pomembno je, da je tudi novo igrišče z umetno travo pod reflektorji, kar omogoča aktivnosti tudi v večernem času. Predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek je dejal, da je bila za Talum, ki se ukvarja s proizvodnjo tako plemenitega materiala kot je aluminij, plastika že od nekdaj nekaj manjvrednega, nekaj, kar so v vsakdanjem življenju po sili razmer pač morali uporabljati. Najprej plastične vrečke, zatem plastična posoda, nato pa še pohištvo, plastični nadomestki - sedaj pa še plastična trava. Zato so pobudo ideje o gradnji igrišča z umetno, plastično površino sprejeti vse prej kot s simpatijami. Toda, kot je običaj v Talumu, so na koncu odločali argumenti. Kar nekaj dilem je bilo, ali je Talum še naprej pripravljen podpirati šport v svojem okolju, ali je Talum pripravljen še naprej podpirati nogomet, ki ima v kidričevskem okolju dolgoletno tradicijo, ali še vedno podpirajo množičnost in dolgoročnost pred kratkoročnim hlastanjem za več kot dvomljivimi tekmovalnimi uspehi. Foto: M. Ozmec Z brcom zoge sta novo igrisce "sportno" odprla Rudi Zavrl, vmes je Zvonko Jevšovar, ter mag. Danilo Toplek. Foto: M. Ozmec Najmlajši iz NK Aluminij so dokazali, da je na igrišču z umetno travo trening prav tako prijeten. In odgovor je bil da, zato so sklenili narediti na svojih objektih tiste nujne spremembe in dopolnitve, ki naj bi omogočale še boljše pogoje za delo vseh selekcij kluba. "Svojevrstno sodelovanje in pomoč medobčinske nogometne zveze Ptuj nam je pri tem dalo dodatno vzpodbudo in dodaten zagon, da projekt uresničimo. Odziv nogometne zveze Slovenije, še posebej njenega predsednika Rudija Zavrla, nas je prijetno presenetil, saj smo naleteli na popolno podporo našemu pristopu k razvoju tega športa v Sloveniji. Pravijo, da je nogomet najbolj pomembna vzporedna stvar na svetu. Za nekatere je tudi več kot vzporeden posel. Tega se zavedamo in temu ne nasprotujemo, vendar se zavedamo, da vzorcev obnašanja in delovanja iz popolnoma drugih okolij ni mogoče avtomatično prenašati v naše in pri tem računati na široko podporo gospodarstva. Če že kdo išče lasten zaslužek in osebno afirmacijo v tem športu, naj to pač počne. Tega mu ne moremo preprečiti, lahko pa mu preprečimo, da bi to počel v našem klubu." O novem igrišču pa je Toplek dejal: "Objekt, ki ga danes predajamo namenu, je plod sodelovanja med nogometno zvezo Slovenije, nogometnim klubom Aluminij ter podjetjem Talum, ki že ves čas svojega obstoja podpira šport kot dejavnost, ki na najbolj pozitiven način oblikuje mlade generacije. Mnogi v našem okolju to cenijo in spoštujejo, kar nas navdaja s prepričanjem, da smo na pravi poti. Za tiste nergače, ki jim tako in tako ni nič po volji, ali tiste, ki vedo vse boljše, le tega, kako bi to uresničili, ne, pa se tako in tako ne brigamo." Ob novi pridobitvi za širše območje kraja in šport v njem se je Toplek posebej zahvalil Nogometni zvezi Slovenije, še posebej predsedniku Rudiju Zavrlu za njegov prispevek k realizaciji tega projekta, prav tako pa predsedniku NK Aluminij Zvonku Jevšovarju in njegovi, večinoma spet Talumovi ekipi. Seveda ni pozabil na zahvalo izvajalcem, Cestnemu podjetju Ptuj in Gradbenemu podjetju Ptuj, zaključek pa je bil značilen zanj: "Samo upamo lahko, da naši prijatelji ne bodo jutri iskali fluoridov tudi v tej plastični travi!" Predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl je ob čestitki za pomembno športno pridobitev poudaril, da je športni park v Kidričevem eden najlepših, če ne najlepši tovrsten objekt v Sloveniji. Po njegovem odločitev NZS za takšno sodelovanje z NK Aluminij ni bila težka, saj gre za dober in organiziran klub, v katerem organizirano in uspešno vadi več kot 250 fantov. Tudi zato so lahko za nove klubske pridobitve uspeli zagotoviti sredstva Uefe in Evropske unije. Ob tem se je posebej zahvalil Danilu Topleku, Zvonku Jev-šovarju in Občini Kidričevo za njen pomemben prispevek, vsem aluminijašem pa je zaželel na teh igriščih veliko golov in veliko zmag. O nenehni povezanosti razvoja Kidričevega s tovarno in NK Aluminij je govoril tudi podžupan občine Kidričevo Jože Murko, ki je poudaril predvsem, da napredek pomeni tudi, da je treba skrbeti tudi za razvoj športa ter da imajo tudi na Občini za to dober posluh. Novo igrišče in celotni športni park Kidričevo pa ne pomeni le, da gre za lep in za vadbo primeren športni objekt, ampak je korak bližje dolgoročnim ciljem, da postane Kidričevo mesto. Tako kot je Aluminij kovina prihodnosti, je NK Aluminij klub prihodnosti kidričevske občine. Novo igrišče z umetno travo sta z brcom žoge na njem svečano odprla Rudi Zavrl in mag. Danilo Toplek, zatem pa so generacije nogometašev NK Aluminij na njem pripravile predstavitvene trening vaje, športno slovesnost pa je popestrila tudi godba na pihala Talum. M. Ozmec Seminar za nogometne trenerje Z igro do igre V MNZ Ptuj, Društvu nogometnih trenerjev Ptuj, posvečajo izobraževanju svojih članov na vseh ravneh vso pozornost. To je pokazal tudi seminar, ki so ga 24. oktobra 2005 priredili na stadionu NK Aluminij (umetna trava) v Kidričevem. Odziv je bil imeniten, saj se je zbralo 36 trenerjev iz bivše skupne občine Ptuj in širše, ki so tudi zavzeto sodelovali na njem. Povezoval ga je višji trener, inštruktor MNZ Ptuj Marjan Lenartič, ki si tudi na ta način prizadeva, da bi strokovnost v našem nogometu dobila tisto veljavo, brez katere resničnega napredka te igre ne more biti. Naslov seminarja je bil Z igro do igre, temo pa je predstavil v Ptuju rojeni dr. Zdenko Verdenik, bivši selektor reprezentance Slovenije. Bistvo teme je bil praktični prikaz, kako z metodo formirati igro 11:11. Tema predstavlja poživitev in popestritev treninga, povečuje motivacijo za intenzivnejšo vadbo in je metoda praktičnega pristopa h taktičnim zakonitostim nogometne igre. Po seminarju je večina trenerjev v sproščenem in poučnem pogovoru z dr. Verdeni- Dr. Zdenko Verdenik kom menila, da bi lahko bila tovrstna druženja pogostejša, da se trenerji premalo sestajajo, da bi morali urediti nekatera statusna vprašanja igralcev in da Območne zveze nogometnih trenerjev povsod niso zadovoljivo organizirane. Ivo Kornik Maročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________ss_________ .AR0ŮLN1CAZA ^fa^mi^Z TEDNIK Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:. Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj AERC^IKE www.aerobika.net Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. V Štajerski TEDNIK in AEROBIKE Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: I TM CHICHUAN. TREBUŠNI PLES. UADBA ZA MALČKE. SANOÛBRANBA IN AEROBIKA ime in priimek: Danica Pernat Placar 31, S883 Destrnik Nagrajenka prejme nagrado po pošti. Plavanje • Naučimo se plavati V Ptuju nad slovenskim povprečjem V Sloveniji od leta 1994 poteka program Odpravljanje plavalne nepismenosti, ki se je kasneje z zakonom o športu in nacionalnem programu športa preimenoval v interesni program Naučimo se plavati. Program zajema 10-urne plavalne tečaje za vrtce in osnovne šole, preverjanje znanja plavanja v 5. razredu oz. 6. razredu deve-tletke in 15-urni plavalni tečaj za neplavalce v zadnji tri-adi devetletne osnovne šole in srednješolce. Zadnja tri leta plavalno opismenjevanje opravlja za večino osnovnih šol na področju PC Podravje Plavalni klub Terme Ptuj. Za informiranje in zbiranje podatkov skrbi koordinator PC Podravje za plavanje Franjo Rozman. Odstotek udeleženih šol se je v letu 2004/05 povečal na 90,6 % in znanje plavanja na 86,4 %. V občini Ptuj je znanje plavanja 94,26 %, kar je daleč nad slovenskim povprečjem (87,6 %) in seveda nad rezultati prejšnjih let, ko so dosegali komaj 80 %. Za dober rezultat je potre- Športne novice ben seveda dober kader, ki ga v plavalnem klubu ne manjka. Za strokovni kader skrbi prof. Tanja Rozman, ki ima tudi koncesijo za usposabljanje vaditeljev plavanja. V 4 letih jih je pridobilo ta naziv že 72. Kriteriji so zahtevnejši kot nekoč, tako da je težko primerjati usposobljenost vaditeljev, ki so šli skozi selekcijo v klubu, z drugimi. Vsako leto se udeležijo tudi strokovno-licenčnih seminarjev, ki jih organizira Plavalna zveza skupaj z ljubljansko Fakulteto za šport. Minuli vikend so se s 6 trenerji in vaditelji udeležili seminarja, kjer je predaval svetovno znani trener Gennady Touretsky (trener Aleksandra Popova). Program Naučimo se plavati sofinancira MŠŠ preko Zavoda za šport Slovenije, ki plačuje tudi koordinatorja. Ptujska občina za ta program ne prispeva nič. Nikogar ne zanima dejstvo, da se je preverjanja udeležilo 209 otrok, plavalnega tečaja 641 otrok in da je v plavalnem klubu več kot 170 otrok od 4. leta starosti dalje. Ptujski maratonci uspešni v Burghausnu Delegacija Mestne občine Ptuj, ki jo je vodila Karmen Ivančič in sedem članov TK Maraton Ptuj, se je odzvala na povabilo Gerharda Huebnerja, predstavnika partnerskega mesta Burghausen v Nemčiji. V nedeljo, 16. oktobra, smo se udeležili 5. mednarodnega teka Salzach-Bruc-kenlauf Burghausen-Ach na 9,1 km. Na teku, ki povezuje mesto Burghausen s sosednjim mestom Ach, ki leži v Avstriji, se nas je zbralo 263 ljubiteljev teka. Proga je speljana po mestnih ulicah, po parku ob reki Salzach in preko dveh mostov. V sončnem in hladnem vremenu, v prečudovitem okolju, obarvanem v jesenske barve, je ptujska ekipa dosegla zelo dobre rezultate. Ivan Črešnik je v absolutni konkurenci zasedel 13. mesto, Matjaž Farič 29. in Anton Pravdič 89. mesto. V ženski ekipi je Anica Ternovšek zasedla 9. mesto, Nataša Hercog 19., Majda Murko pa 25. mesto. Ekipno so moški zasedli 4., ženske pa 3. mesto. Posebej pa moramo čestitati komaj devetletnemu sinu Nataše, Alešu Hercog, saj je na razdalji 3,4 km, med 129 tekmovalci in tekmovalkami različnih starosti zasedel odlično 22. mesto. Dan pred tekom smo si pod vodstvom gospoda Gerharda Huebnerja ogledali zgodovinske znamenitosti starega mestnega jedra z gradom in bližnjo okolico. Z udeležbo ptujskih maratoncev na 5. teku Salzach-Bruckenlauf je bil vrnjen obisk delegaciji iz Burghausna, ki se je udeležila 1. Teka partnerskih mest 25. junija letos, ko smo v štafetnem teku neprekinjeno tekali osem ur po ptujskih ulicah. Majda Murko Judo Pretekli konec tedna sta v Ljutomeru (Ljutomer open) uspešno nastopili dekleti iz JK Gorišnica. Renata Kralj je med mlajšimi deklicami zmagala v kategoriji do 49 kg, Tanja Kociper pa je zmagala med starejšimi deklicami v kategoriji do 50 kg. JM Tenis • Zaključni turnir sezone 2005 v TC Luka Tenis center Luka je v soboto, 22. oktobra, organiziral še zadnji turnir v sezoni 2005. V lepem in toplem vremenu so igrali v kategoriji moški dvojice. Igralo je 16 parov, ki so predtekmovanje igrali po skupinah vsak z vsakim. V finalni del turnirja pa se je uvrstilo 8 najboljših parov, ki so se v nadaljevanju pomerili po turnirskem sistemu na izpadanje. V odličnem vzdušju so bili odigrani lepi dvoboji, Lovoriko najboljših sta zasluženo osvojila dvojica M. Krajnc/A. Travner, ki sta v finalu premagala dvojico S. Kotnik/M. Plajšnek Zmagovalna ekipa OŠ Breg Kegljanje • Dva poraza s sosedi Trenerji plavanja na čelu s Tanjo Rozman Rezultati: polfinale: M. Krajnc/A. Travner - J. Krajnc/K. Krajnc 6:3, S. Kotnik/ M. Plajšnek - R. Pisar/R. Vrabl 6:0. Finale: M. Krajnc/A. Travner - S. Kotnik/M. Plajšnek 6:0. TK Luka Kolesarstvo • Področno prvenstvo OŠ Na kartodromu v Hajdošah se je v sredo odvijalo področno osnovnošolsko prvenstvo v kolesarstvu. Udeležba je bila sicer bolj skromna, saj se je tekmovanja v štirih starostnih kategorijah udeležilo dobrih 30 kolesarjev iz štirih osnovnih šol. Prvenstvo je potekalo v lepem sončnem vremenu, proga je bila speljana po asfaltni pisti, del pa tudi izven nje, kar je naredilo tekmovanje še bolj zanimivo. Rezultati: ekipno: 1. OŠ Breg, 2. OŠ Olge Meglič, 3. OŠ Črešnjevec, 4. OŠ Mladika Posamezniki: Letnik 1994: Jurij Muhič (OŠ Breg) 2. Marko Dajnko (OŠ Olge Meglič); Letnik 1993: 1. Nejc Lužar (OŠ Črešnjevec), 2. Miha Lazar (OŠ Olge Meglič), 3. Matjaž Škerget (OŠ Breg); Letnik 1992: Marko Kuhar (OŠ Mladika), 2. Aleksander Bedrač, 3. Damjan Bedrač (oba OŠ Breg); Letnik 1991: 1. Benjamin Slemenjak (OŠ Breg), 2. Matej Rebernišek, 3. Sani Kralj (oba OŠ Olge Meglič) UG Vsekakor je potrebno pohvaliti kader plavalnega kluba Terme Ptuj za plavalno opismenjevanje in delo z mladimi, obenem pa znova prevetriti način financiranja tega in podobnih programov v športu. David Breznik Jadranje • Mlada jadralca Rance dobra v Izoli Pretekli vikend je bilo v Izoli državno prvenstvo v olimpijskih jadralnih razredih. Brodarsko društvo Ranca Ptuj sta zastopala mlada Luka Hvalec in Aleš Mesarič, ki sta tekmovala v razredu laser Radial. Aleš Mesarič je zasedel 7. mesto, medtem ko je bil Luka Hvalec deveti. V tem razredu je tekmovalo dvaindvajset jadralcev, državni prvak je po pričakovanjih postal Dane Stanič. Predsednik Brodarskega kluba Ranca Ptuj Emil Mesarič je takole ocenil tekmovanje na državnem prvenstvu: "Z rezultati in jadranjem Aleša Mesariča in Luka Hvalca sem zelo zadovoljen, manj zadovoljen pa sem bil z vremenom, saj se je dalo prav jadrati le v petek, v soboto in nedeljo pa je bil slab veter. Tekmovanje je potekalo v zelo močni konkurenci in veseli me, da sta se oba dečka enakovredno borila z izkušenejšimi jadralci.'' V ptujskem klubu so lahko zadovoljni z letošnjo sezono, saj so nanizali kar nekaj lepih uspehov, ki bodo prava vzpodbuda mladim tekmovalcem za vnaprej. David Breznik Andrej Travner, Mirko Krajnc, Sebastijan Kotnik In Matjaž Plajn-šek Kegljači in kegljavke ptujske Drave so v domačih dvobojih s sosedi iz Slovenske Bistrice doživeli dva poraza. Če je bilo pri dekletih to pričakovano, pa so fantje s tem porazom izgubili stik z vodečima moštvoma. 2. SKL VZHOD - ŽENSKE REZULTATI 2. KROGA: Drava- Impol 2,5:5,5, Fužinar - Nafta 6:2, Komcel - Šoštanj 3:5. V tem krogu je bil prost Miroteks III. VRSTNI RED: 1. Impol 4, 2. Šoštanj 4, 3. Nafta 2, 4. Fužinar 2, 5. Komcel 0, 6. Miroteteks Iii 0, 7. Drava 0 točk. DRAVA - IMPOL 2,5:5,5 (2727 - 2772) DRAVA: Plajnšek 458, Kolar 421, Krušič 440, Kozoderc 468, Bombek 473, Kramberger 487. IMPOL: Veber 458, Lampreht 483, Peter-Kovič 464, duh 450, Pečovnik 447, Kunčič 470. 3. SKL VZHOD - MOŠKI REZULTATI 4. KROGA: Drava - Impol 2:6, Agroruše - Interokno 7:1, Fužinar - Krško 2:6, Lokomotiva - Radenska 7:1, Žalec Petrol - Piramida 6:2. VRSTNI RED: 1. Žalec Petrol 8, 2. Krško 6, 3. Lokomotiva 4, 4. Radenska 4, 5. Interokno 4, 6. Drava 4, 7. Agroruše 3, 8. Impol 3, 9. Fužinar 2, 10. Piramida 2 točki. DRAVA - IMPOL 2:6 (2956 - 3001) DRAVA: Sušanj 499, Čuš 455, J. Podgoršek 487, M. Podgoršek 511, Zorman 526, Dremelj 478. IMPOL: Duh 498, Šmanjak 488, Dobnikar 487, Pečovnik 507, S. Kunčič 539, I. Kunčič 482. Danilo Klajnšek Športni napovednik KOŠARKA 2. SKL VZHOD MOŠKI PARI 4. KROGA: Janče - Ptuj, Prebold - Ježica, Grosuplje - Pivovarna Laško B, Nazarje - ŽKK Maribor, Ruše - Ilirija JUDO 1. SJL Turnirji 4. kroga (v soboto, 29. 10.): v Ljubljani: Bežigrad, PJK Triglav; v Celju: Ivo Reya, Sankaku, Impol; v Mariboru: Branik Broker, Drava Ptuj, Olimpija. 2. SJL V Lendavi: KBV Lendava, Lendava, ADK Maribor; v Ljubljani: Šiška, Duplek, Impol 2; v Mariboru: Železničar, Gorišnica, Ljutomer. RAZPIS ZA REKREACIJSKO LIGO MALEGA NOGOMETA Medobčinska nogometna zveza Ptuj RAZPISUJE TEKMOVANJE V REKREACIJSKI LIGI MALEGA NOGOMETA za TL 2005/06. Liga v malem nogometu se bo pričela predvidoma 12. 11. 2005, tekme se bodo igrale v športni dvorani Center ob sobotah in nedeljah. Članarina za tekmovanje znaša 58.000,00 SIT. Poravnati jo je potrebno na TRR MNZ Ptuj štev. 24101-9004402260, s pripisom »za rekreacijsko ligo malega nogometa«. Obvezno pripišite ime ekipe. Ekipe, ki ne bodo pravočasno poravnale članarine (do datuma žreba), ne bodo sodelovale v žrebanju tekmovalnih parov. V tekmovanje se sprejme 24 ekip, ki bodo razdeljene v dve skupini. Prvouvrščeni ekipi iz vsake skupine se uvrstita v končnico tekmovanja. Če bo zanimanje večje od prostih mest (24), bo vodstvo tekmovanja upoštevalo vrstni red prijav in plačila članarine. Termin žreba tekmovalnih parov bo objavljen naknadno! Izpolnjene prijavnice je potrebno oddati po pošti na naslov MNZ Ptuj, p. p. 121, 2250 Ptuj, oziroma po elektronski pošti ptui.mnz@amis.net najkasneje do 2. 11. 2005. TENIS Teniški ligi veteranov 2005/06 S tekmami 1. kroga se v soboto, 29. 10., začenja tekmovanje v Teniški ligi veteranov, ki ga letos organizira Goya&company. Ekipe so razdeljene v 2. ligi, prvo in drugo. Pari 1. kroga v 1. ligi (v soboto, 29. 10., na igriščih Goya centra v Hajdošah): Nedog, s. p. - TK Skorba GAD, TC Luka - Veterani, TK Skorba - Neptun. Ekipe v 2. ligi bodo začele tekmovanje naslednji teden (TC Kidričevo, Sortima, d. o. o., TK Gorišnica, Tigri, TK Štraf in TK Okrepčevalnica Patruša). Na srečanju ekip bodo igrali dva dvoboja posameznikov in en dvoboj dvojic, igra se na 9 dobljenih gemov. Po končanem prvem delu lige (5. krogov), izpadeta iz 1. lige dve zadnjeuvrščeni ekipi in nadaljujeta tekmovanje v 2. ligi. Prvo- in drugouvrščena ekipa 2. lige pa nadaljujeta tekmovanje v ligi za prvaka. Na zaključku lige se odigrata dvoboja najboljših posameznikov in dvojic. NOČ BOJEVNIKOV Kung fu zveza Slovenije in Kung fu klub Ptuj organizirata v soboto, 5. novembra, v dvorani Šolskega centra revijo borilnega športa Noč bojevnikov. Program: - Uvodni boj v amaterskem boksu 1. K-1 Low kick kategorija - 90 kg 2. Profesionalni boks 3. K-1 Low kick kategorija - 89 kg 4. Profesionalni boks 5. K-1 Low kick kategorija - 80 kg 6. Profesionalni boks 7. Ultimate fight PRIDE 8. Boj za evropsko titulo profesionalnega prvaka G.K.U./Glo-bal kickboxing Union/ Vabljeni! JM Foto: UG Strelstvo • 1. kolo 1. in 2. državne lige s pištolo Trojno slavje Ptujčank med mladinkami 1. liga - pištola Že v torkovi številki Štajerskega tednika smo poročali o izjemnem dosežku Juršinske-ga strelca Simona Simoniča, ki je v 1. krogu 1. državne lige v streljanju z zračno pištolo slavil zmago. Tudi v ekipnem delu so strelci iz Spodnjega Podravja dosegli dobre rezultate: strelci SD Kidričevo Tenzor so osvojili 3. mesto, Juršinčani 5. in strelci SD Ptuj RGS 6 mesto. 2. liga - pištola Posamezni rezultati tekmovalcev: 1. Ludvik Pšajd (SD I. pohorski bataljon) 569 10. Gregor Moleh (SD Juršinci II) 548 27. Zlatko Kostanjevec (SK Ptuj Petlja) 529 31. Simeon Gonc (SK Ptuj Petlja) 522 32. Janko Berlak (SD Juršinci II) 530 Petouvrščeni strelci SD Juršinci lige Simonom Simoničem, ki sta Pučko in Mirko Moleh. Foto: Simeon Gonc s posamičnim zmagovalcem 1. mu družbo v ekipi delala še Rok 34. Mateja Levanič (SK Ptuj Petlja) 533 36. Nina Pavlin (SD Juršinci II) 458 Ekipno so Ptujčani dosegli 11., Juršinci II pa 12. mesto. Nogomet • Mladinske lige 1. SML REZULTATI 11. KROGA: Aluminij - Factor 0:4, Rudar Velenje - Mura 05 2:1, Železničar - Britof 0:0, HIT Gorica - Koper 1:4, Triglav - Svoboda 3:0, Domžale - Maribor 1:2, CMC Publikum - Bilje Primorje 5:0 1. TRIGLAV 11 9 1 1 29:10 28 2. MARIBOR 11 8 2 1 29:11 26 3. HIT GORICA 11 8 1 2 29:14 25 4. KOPER 11 8 1 2 29:14 25 5. CMC PUBLIKUM 11 7 2 2 31:13 23 6. BRITOF 11 7 1 3 29:19 22 7. ALUMINIJ 11 3 4 4 12:17 13 8. ŽELEZNIČAR 11 3 3 5 10:13 12 9. FACTOR 11 4 0 7 21:26 12 10. RUDAR (V) 10 4 0 6 20:29 12 11. SVOBODA 10 4 0 6 20:29 12 12. DOMŽALE 11 1 1 9 11:29 4 13. MURA 05 11 1 1 9 11:33 4 14. PRIMORJE 11 1 1 9 5:34 4 aluminij - factor 0:4 (0:2) STRELCI: 0:1 Čauševič (24), 0:2 Petkovič (38), 0:3 Jokič (82), 0:4 Čauševič (88) ALUMINIJ: Sagadin, Medved, Lah, Tišma, Tement, Breg (Hajšek), Ljatifi (Rampre), Toplak, Marinič, Gorani. Trener: Bojan Špehonja Publikum 4:2, Mali šampion - Rudar Velenje 3:0 1. MALI ŠAMPION 11 10 1 0 59:4 31 2. MARIBOR 11 9 1 1 58:10 28 3. CMC PUBLIKUM 11 8 1 2 32:11 25 4. LE COG SPORTIF11 6 2 3 32:20 20 5. ALUMINIJ 11 6 1 4 31:16 19 6. MURA 05 11 5 1 5 25:23 16 7. ŽELEZNIČAR 11 5 1 5 22:26 16 8. NŠ DRAVA PTUJ 11 4 3 4 28:26 15 9. RUDAR VELENJE11 4 1 6 28:31 13 10. BISTRICA 11 4 0 7 18:40 12 11. A. RADGONA 11 3 1 7 12:28 10 12. NAFTA 11 3 0 8 26:37 9 13. DRAVOGRAD 11 3 0 8 11:35 9 14. KOVINAR M. 11 0 1 10 3.78 1 1. SKL REZULTATI 11. KROGA: Aluminij - Factor 0:4, Rudar Velenje - Mura 05 0:0, Železničar - Britof 5:1, HIT Gorica - Koper 2:0, Triglav - Svoboda 0:1, Domžale - Maribor 1:2, CMC Publikum - Bilje Primorje 5:1. 1. MARIBOR 11 10 1 0 39:4 31 2. TRIGLAV 11 8 1 2 31:14 25 3. HIT GORICA 11 8 1 2 20:8 25 4. SVOBODA 11 6 2 3 22:13 20 5. DOMŽALE 11 5 4 2 16:10 19 6. FACTOR 11 5 3 3 22.12 18 7. RUDAR VELENJE 11 5 2 4 12:16 17 8. CMC PUBLIKUM 11 4 4 3 20:18 16 9. KOPER 11 4 2 5 16:16 14 10. ŽELEZNIČAR 11 3 0 8 16:22 9 11. ALUMINIJ 11 2 2 7 7:21 8 12. B. PRIMORJE 11 2 1 8 11:30 7 13. BRITOF 11 1 3 7 11:35 6 14. MURA 05 11 0 2 9 5:29 2 aluminij - factor 0:4 (0:2) STRELCI: 0:1 kos (6), 0:2 Majcen (32), 0:3 Majcen (51), 0:4 Fink (66) ALUMINIJ: Lipovac, Miha Lešnik (Lončarič), Kušar, Medved, Miha Lešnik, Krajnc, Rotman (Šešo), Justinek (Kurež), Milec (Kamenšek), Meznarič. Trener: Simon Vidovič. LIGA U-14 REZULTATI 11. KROGA: NŠ Drava Ptuj - Le cog Sportif 3:3, Nafta - Aluminij 5:1, Kovinar Montavar - Arcont Radgona 0:0, Koroška Dravograd - Bistrica 1:2, Maribor - Železničar 5:0, Mura 05 - CMC ns drava ptuj - le cog sportif 3:3 (2:2) STRELCI: 1:0 Fijan (11), 1:1 Tinau-er (22), 2:1 Ljubec (28), 2:2 Tinauer (34), 3:2 Matjašič (42), 3:3 Sagadin (47) NŠ DRAVA PTUJ: Kocen, Serdin-šek (Rošker), Gril, Fekonja, Ostroško, Krajnc, Ljubec (Majcen), Vinkovič, Bogdan, Fijan (Horvat), Matjašič. nafta - aluminij 5:1 (3:0) STRELCI: 1:0 Voroš (17), 2:0 Duh (27), 3:0 Voroš (32), 4:0 Brunec (44), 5:0 Voroš (52), 5:1 Kurež. ALUMINIJ: Zajc (Zupanič), Rogina (Rumež), Dovečar (Gojčič), Trantura, Tominc, Šket (Ivanovič), Petek, Jazbec, Kurež, Medved (Vindiš), Hajšek. Danilo Klajnšek Liga U - 16 dekleta REZULTATI 6. KROGA: ŽNK Škale - ŽNK Kamen Jerič 0:2 (0:2), ŽNK Krka - ŽNK Kisovec 6:0 (3:0), ŽNK Po-murje Davidov hram - ŽNK Ljudski vrt Ptuj 2:1 (1:0), ŽNK Livar Ivančna Gorica - ŽND Slovenj Gradec 1:1 (1:0). 1. KRKA 6 5 1 0 16 2. POMURJE 6 5 0 1 15 3. LJUD. VRT PTUJ 6 3 2 1 11 4. KAMEN JERIČ 5 2 1 2 7 5. ŠKALE 6 2 0 4 6 6. LIVAR I. GORICA 6 1 1 4 4 7. SLOVENJ GRADEC 5 1 1 3 4 8. KISOVEC 6 1 0 5 3 pomurje davidov hram -ljudski vrt ptuj 2:1 (1:0) STRELKE: 1:0 - Staša Titan (7), 2:0 - Monika Žunkovič (59), 2:1 - Mateja-Arnuš (77) ŽNK LJUDSKI VRT PTUJ: Urška Arnuš, Saša Fras, Nina Pihler, Doroteja Topolovec, Maja Skaza, Katja Nežmah, Mateja Arnuš, Laura Arnuš, Andreja Najvirt, Martina Potrč, Urška Muhič. JM Državna liga za ml. mladince V 1. krogu državne lige mlajših mladincev in mladincev, ki je prav tako potekal v Ljubljani, so zmagali Simon Simonič, Mojca Lazar in Rok Pučko med posamezniki ter mladinska ekipa SK Ptuj. Poudariti velja, da so v kategoriji mladink s pištolo mlade Ptujčanke slavile kar trojno zmagoslavje, kar je iz- jemen dosežek! Med pionirji se je zelo dobro znašel tudi Uroš Mohorko, SD Kidričevo, ki je med 57 tekmovalci zasedel zelo dobro 14. mesto. Mladinci pištola: 1. Simon Simonič (SD Juršinci) 381 krogov 7. Domen Solina (SK Ptuj) 354 krogov 15. Martin Sagadin (SD Kidričevo) 291 krogov Mladinke pištola: 1. Mojca Lazar (SK Ptuj) 357 krogov 2. Mateja Levanič (SK Ptuj) 355 krogov 3. Katarina Matić (SK Ptuj) 346 krogov 6. Petra Simonič (SD Juršinci) 332 krogov 7. Marija Gabrovec (SD Juršinci) 331 krogov 9. Nina Pavlin (SD Juršinci) 311 krogov Mladinci puška: 8. Tomaž Podgoršek (SD Kidričevo) 353 krogov 10. Gregor Kmetec (SD Kidričevo) 350 krogov Mlajši mladinci pištola: 1. Rok Pučko (SD Juršinci) 366 krogov 11. Jan Lešnik (SK Ptuj) 318 krogov Pionirji puška: 14. Uroš Mohorko (SD Kidričevo) 171 krogov Ekipni rezultati: mladinci pištola: 1. SK Ptuj (Mojca Lazar, Mateja Levanič, Domen Solina) 1066 krogov 2. SD Juršinci (Simon Simonič, Petra Simonič, Nina Pavlin) 1024 krogov Simeon Gonc Šport mladih Hura prosti cas! se začenja V Športni dvorani Mladika bo v prihajajočih jesenskih počitnicah znova veselo in razigrano. Pestro ponudbo brezplačnih strokovno vodenih športnih in prostočasnih aktivnosti je pripravil Športni Zavod Ptuj v sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti. Aktivnosti so namenjene otrokom v vrtcih, osnovnošolcem in dijakom in se bodo odvijale naslednji teden od srede do nedelje. Program bo potekal po sledečem urniku: Sreda, 2. 11. 2005 Nogomet OS 9. do 12. ure Nogomet SŠ 12. do 15. ure Hip hop 9. do 12. ure Aerobika 12. do 15. ure Četrtek, 3. 11. 2005 Strelstvo 10. do 12 ure Otroški plesi - vrtec 9. do 15. ure Petek, 4. 11. 2005 M. rokomet 9. do 15. ure Rokomet 12. do 15. ure Otoški plesi - OŠ 10. do 12 .ure Veseli direndaj 9. do 15. ure Sobota, 5. 11. 2005 Hokej 9. do 11. ure Košarka 11. do 13. ure Atletika 10. do 12. ure Nedelja, 6. 11. 2005 Otroške igre 9. do 12. ure Planinski kotiček Levstikova pot od Litije do Čateža Čas jeseni je tudi obdobje, ko se po starodavni tradiciji mošt spremeni v vino. Martinovo je v vinorodnih predelih Slovenije tako pomembno kot marsikateri praznik. Domače dobrote, prijetno druženje s prijatelji in kapljica rujnega nam zagotovo popestrijo prehod v hladnejši del leta. Podobne navade so gojili tudi v času, ko je ustvarjal naš literat Fran Levstik. Med njegovo hojo od Litije čez dolenjske griče do Čateža pri Trebnjem je nastalo znamenito delo Popotovanje od Litije do Čateža. Nekaj desetletij kasneje pa se bomo po njegovih poteh podali tudi ptujski planinci. Pot je speljana skozi slikovito pokrajino posejano z gozdovi in vinogradi, na robu katerih se v soncu lesketajo zidanice. Ob poti nas bodo pričakali domačini, ki za ta dan pripravijo številne domače dobrote, vzdušje pa popestrijo različni domači glasbeniki. Udeleženci popotovanja se zberemo v soboto, 12. novembra 2005, ob 6. uri na železniški postaji Ptuj, od koder nas bo posebni avtobus odpeljal na start pohoda. Celotna pot je dolga od 4-5 ur hoda. Za vse, ki si želite nekoliko krajšo pot, pa bomo tudi tokrat poskrbeli za prevoz do Liberge. Od tam je 3 ure zmernega hoda do Čateža. Zato je popotovanje primerno za vse starostne kategorije. Opremite se planinsko za sredogorje (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik ...) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v številnih zidanicah ob poti. Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom in organizacijo ter znaša za člane PD Ptuj 2.500 SIT. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 8. novembra 2005, v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, vsak torek in petek med 17. in 19. uro. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. UV Športni napovednik NOGOMET 1. slovenska nogometna liga PARI 15. KROGA: Anet Koper - Drava, Nafta - Bela krajina, Primorje - HIT Gorica - v soboto ob 15.00; Maribor Pivovarna Laško - Rudar Velenje, CMC Publikum - Domžale - v soboto ob 18.00. 2. slovenska nogometna liga PARI 12. KROGA: SOBOTA ob 14.00: Krško - Livar; NEDELJA ob 14.00: Aluminij - Svoboda, Factor - Tinex Šenčur, Dravinja - Zagorje, Supernova Triglav - Koroška Dravograd. 3. slovenska nogomena liga - vzhod PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Zavrč - Malečnik, Paloma - Beltinci, Šmarje pri Jelšah - Kovinar Štore; NEDELJA ob 14.00: Mura 05 - Holermuos Ormož, Tišina - Pohorje, Železničar - Črenšovci; PONEDELJEK OB 14.OO: Veržej - Stojnci. Štajerska liga PARI 12. KROGA: SOBOTA ob 15.00: Dornava - Brunšvik, Peca -Mons Claudius, AJM Kungota - Zreče, Bistrica - Tehnotim Pesnica, MU Šentjur - Oplotnica, Mali šampion - Šentilj Jarenina, Šoštanj - Gerečja vas Unukšped. 1. liga mnz ptuj PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Podvinci - Boč, Cirkulane - Apače; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Videm; NEDELJA ob 14.00: Bukovci - Mark 69 Rogoznica, Gorišnica - Slovenja vas Zlatoličje, Središče - Hajdina 2. liga mnz ptuj PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Pragersko - Tržec, Leskovec - Podlehnik, Grajena - Lovrenc, Zgornja Polskava - Spodnja Polskava, Markovci - Hajdoše. ROKOMET 1. a srl ženske PARI ??. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Izola (ŠD Center v soboto ob 19.00), Olimpija - Inna Dolgun, Celeia Žalec - Krim Mercator, Europro-dukt Brežice - Celjske mesnine, Kočevje Anubis - Burja Škofije, Polje Maks - Loka kava KSI 1. b srl ženske 7. KROG: Ptuj - Ketting Ajdovščina (ŠD Center v soboto ob 17.00) 2. srl moški - vzhod PARI 6. KROGA: Šmartno 99 - Drava Ptuj, Črnomelj - Radeče, Aleš Praznik - Klima Petek Maribor ODBOJKA 1. dol ženske PARI 6. KROGA: Luka Koper - Benedikt, Šentvid - CPK Hitachi, Jesenice Bled - Sloving Venus Vital 2. dol ženske PARI 4. KROGA: Partizan Škofja Loka - Ptuj, Ecom Tabor - Comet Zreče, Savinjska Šempeter- Mislinja, Braslovče - Formis Bell, Čulum, s. p., Valšped - Broline Kamnik, Prevalje - Kočevje 2. dol moški PARI 4. KROGA: Svit - Partizan Fram, Kekooprema Žužemberk - Hoče, Termo Lubnik - Logatec, Mežica - Astec Triglav, Prigo Brezovica - SIP Šempeter, Telemach Žirovnica - Kočevje KEGLJANJE 2. skl vzhod - ženske PARI 3. KROGA: Miroteks III - Drava, Impol - Fužinar, Nafta - Kom- cel 3. skl vzhod - moški PARI 5. KROGA: Interokno - Drava, Impol - Fužinar, Krško - Lokomotiva, Radenska - Žalec Petrol, Piramida - Agroruše. NAMIZNI TENIS 1. sntl ženske 4. KROG: Iskra Avtoelektrika - Ptuj. 1. sntl - moški 4. KROG: Kema Puconci - Ptuj Danilo Klajnšek lan^ CP t u j Ob koncu sezone se člani druStva zahvaljujemo vsem, ki so s svojim delom in storitvami prispevali, k kvalitetni izvedbi prireditev in izvajanju programa v ietu 2005. Posebno se zaiiva|miemo delavcem in vodstvu iz DRAVSKIH ELEKTRARN Maribor, iVIESTNE OBČIiUE Ptld, VODNOGOSPODARSKEGA PODJETJA Ptuj, KOiMUNAUlEGA PODJETJA Ptuj, CESTNEGA PODJETJA Ptuj, SENČAR d.o.o. ELEKTRO LOGISTIKA, ČISTEGA iMESTA, TALUM Kidričevo, Novi KREDITNI BANKI IMARiBOR, RADIO TEDNIKA Ptiu, GOSTIŠČA GASTRO, TELEM d.o.o., ČIST-TEAIVId.o.o. Še posebno se zaiivaijujemo i Ikra lom iz ulice K JEZERU. za njihovo razumevanja In potrpljenje pri povečani frekvenci vozil in ljudi ob prireditvah v ietu 2005. Zelo hvaležni pa smo gospodu ŠTEFANU HORVATU iz Spuhlje. ki nam je omogočil urediti parkirišče na njegovem travniku za udeležence vseh prireditev. O izvajanju programa v letu 2005 In o vseh akthmostih našega društva, pa lahko preberete na naši spletni strani: www.ranca-ptuj.com. HVALA. EmilMesarič Predsednik BD RANCA Ptuj Nagradno turistično vprašanje • Številne martinove prireditve številne prireditve v času martina Osrednje ptujsko martinovanje bo 11. in 12. novembra. Dokončno lokacijo bodo potrdili te dni, stojnice s kulinaričnimi in vinskimi dobrotami bodo postavili na ptujski tržnici, v tem primeru bo prireditveni prostor enoten, sicer pa se bo dogajanje odvijalo na Mestnem in Vinarskem trgu. Da bo letošnje martinovanje res nekaj posebnega, bo poskrbelo pet organizatorjev: Perutnina Ptuj, Radio-Tednik Ptuj, Ptujska klet, PP Gostinstvo in LTO Ptuj. 11. novembra bodo Ptujčani že tradicionalno ustoličili novega princa karnevala 2006, ki bo ptujsko pustno tradicijo ponesel v Slovenijo in v svet. Ptujsko martino-vanje, ki si šele zadnja leta išče ambiciozno pot tudi v slovenski prostor, bodo letos prvič na povabilo Kluba ptujskih študentov obiskali tudi študentje ljubljanske, mariborske in primorske univerze. Martinovanje po haloških kleteh bo potekalo pod skupnim naslovom "Štiri dni marti-novanja in dobre volje po haloških kleteh". Začelo se bo v petek, 4. novembra, v Strmcu, petega bo veselo v Vidmu pri Ptuju in v haloških kleteh v Majskem in Dravinjskem Vrhu, v Po- brežju, Skorišnjaku in Repišču, šestega novembra pa pred GD v Leskovcu in v petek, 11. novembra, v Doleni in Veliki Varnici. Na veliko martinovanje se pripravljajo tudi na gradu Borl. VTC 13 b vabi na Dan odprtih vrat svojih kleti v nedeljo, 13. novembra, od 13. ure dalje. Na goste čakajo kleti v Mestnem Vrhu, Grajenščaku, Krčevini pri Vurberku, Drstelji, Jiršovcih, Vintarovcih, Janeževskem Vrhu in v Destrniku. Ptujske vedute pa s partnerji Turistično kmetijo Simona Toplaka, Turistično kmetijo Mojce Druzovič, Pokrajinskim muzejem Ptuj, občino Juršinci in KGZ Ptuj - Kmetijsko svetovalno službo, ker je uspešno kandidirala za sredstva promocijske aktivnosti na območjih z razvojnimi problemi, ki jih je razpisala Slovenska tursitična organizacija, v prvih novembrskih dneh organizirajo predstavitveno ekskurzijo po vinsko-turi-stični cesti Srednje Slovenske gorice. Prva ekskurzija, ki bo 3. novembra, je namenjena predstavnikom medijev, druga, 4. novembra, pa predstavnikom organizatorjev potovanj. Namen ekskurzije je širši javnosti predstaviti izjemno bogastvo vseh vrst dediščine in ponudbe na VTC Srednje Slovenske gorice. Vabilo za udeležbo je prejel tudi eden od sodelavcev rubrike Nagradno turistično vprašanje, ki je pravilno odgovoril na predzadnje Nagradno turistično vprašanje, da je bila letošnja trgatev na grajskem dvorišču deveta po vrsti. Vstopnici za kopanje v Termah Ptuj bo prejela Mo-nja Krajnc iz Lovrenca na Dravskem Polju, vabilo za ogled turističnih postojank oziroma ponudbe na VTC Srednje Slovenske gorice pa Otilija Privšek, Kariževa 2, Ptuj. Danes vprašujemo, kolikokrat doslej je Ptuj zmagal v konkurenci turističnih krajev v okviru tradicionalnega vseslovenskega tekmovanja Moja dežela - lepa in gostoljubna. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Rai-čeva ulica 6, do 4. novembra. Nagradi za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. MG NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kolikokrat je Ptuj zmagal v tekmovanju Moja dežela - lepa in gostoljubna?__________________ Ime inpriimek:_ Naslov:___ Foto: Črtomir Goznik Davčna številka: Tudi letos se bodo na martinovo stojnice šibile od dobrot. ERA [ioíí®^ [kâjMi ©ay©!, ©aíQERíQ Kuharski nasveti Glavnati ohrovt Ohrovt velja za odporno kapusnico, saj nekatere sorte dobro prenašajo slano in zaradi tega ga lahko pobiramo tudi novembra. Glava ohrovta je podobna zelju, vendar so listi nagubani in svetlo zelene do temno zelene barve. Temno zeleni ali zgodnji ohrovt ima več železa in je zelo okusen. Ni pa obstojen za daljši čas in hitro porumeni. Okus ohrovta je prijetno aromatičen, vendar manj intenziven kot pri brstičnem ohrovtu. Ohrovt je zaradi različne uporabnosti dobrodošla zelenjava v vsakodnevni preiirani. Iz njega lahko pripravimo vse skupine jedi, razen sladic. Tako je cenjena ohrovtova juha, ko ohrovt narežemo na kocke in najprej v vodi skuhamo manjšo količino krompirja, nato dodamo narezani ohrovt in zgostimo s svetlim prežganjem, ki smo ga pripravili iz sesekljane čebule, česna in moke. Od začimb uporabimo sol, lovorov list in kumino. Za boljši in bolj polni okus lahko pred serviranjem dodamo kislo smetano. Ohrovt je tudi pogosta sestavina enolončnic in zelenjavnih juh. Vse juhe iz ohrovta pa lahko izboljšamo tudi s prepraženo slanino. Kremno ohrovtovo juho pa pripravimo iz večje količine ohrovta, ki ga poljubno narežemo. Na manjši količini maščobe prepražimo grobo sesekljano čebulo, ko ovene, dodamo česen in pomokamo. Moko prepražimo le toliko, da ne spremeni barve in zalijemo z večjo količino vode ali juhe. Dodamo narezani in oprani ohrovt, dodamo sol in lovorov list in kuhamo tako dolgo, da ohrovt razpade. Juho pretlači- mo, izboljšamo okus z mleto kumino in legirjem ter ponudimo. Kot jušni vložek lahko v juho vložimo ocvrti grah, profiterole, biskvitni ponvičnik ali zlate kroglice. Iz ohrovta pripravljamo tudi priloge in prikuhe. Pripravimo lahko okusne narastke, grati-nirani ali zapečeni ohrovt in kuhanega ter različno zabelje-nega. Zabelimo ga lahko z maslom ali kislo smetano. Ohrov-tove prikuhe veljajo za hitro pripravljene jedi. Če jih pripravimo še s krompirjem, jih lahko ponudimo kot prilogo ali kot samostojno jed, tudi za manjše otroke ali starostnike. Ohrovt s krompirjem pripravimo tako, da 60 dekagramov ohrovta očistimo, liste ločimo od glave, izrežemo glavno žilo in jih narežemo na široke rezance. Posebej olupimo 40 dekagra-mov krompirja in ga narežemo na krhlje. Narezani ohrovt in krompir damo kuhat v slano vodo. Ko sta ohrovt in krompir kuhana, vodo odcedimo, gosti del po želji razdrobimo s ku-halnico in zabelimo. Kadar jed ponudimo kot samostojno, jo zabelimo z na koščke narezano in prepraženo slanino, česnom, kumino in poprom. Tako pripravljen ohrovt bi lahko ponudili tudi zraven pečene svinjine, dušene ali kuhane govedine. Zabelimo ga lahko tudi s prepraženimi Mokri smrček Sterilizacija in šivi Vprašanje bralke Milene iz okolice Ptuja: Doma imamo 3 muce. Ena je sterilizirana, dve pa še ne. Po sterilizaciji prve muce se je zgodilo, da si je muca po operaciji sama pogrizla šive, rana se je odprla in smo jo morali ponovno peljati k veterinarju, da so muco ponovno zašili. Ali obstaja način, da pobiranje šivov po operaciji ne bi bilo potrebno, saj ne bi radi, da se zadeva ponovi pri drugih dveh mucah, ki jih imamo namen sterilizirati? Hvala za odgovor. Odgovor: Kastracije (psov, mačkov) in sterilizacije (psic, mačk) so najpogostejši kirurški posegi, ki se opravljajo v veterinarskih ambulantah. Namen kastracij in sterilizacij je predvsem v preprečevanju nezaželenega prekomernega razmnoževanja. Ker se pri kirurškem posegu - sterilizaciji - odpira trebušna votlina, jo je potrebno ponovno zapreti (zašiti). Obstajajo različne tehnike drobtinicami. Kot glavno jed lahko iz ohrovta pripravimo ohrovtove zrezke, polnjeno ohrovtovo glavo, ohrovtove cmoke in ohrovtov narastek, ki ga lahko ponudimo tudi kot prilogo. Ohrovtove cmoke pripravimo tako, da liste ločimo od glave, izrežemo srednjo žilo in liste 5 minut kuhamo v slanem kropu. Nato jih odcedimo, splakne-mo z mrzlo vodo in ohladimo. Pripravimo nadev iz mletega mesa ali krompirja ali ribjega mesa. Nadev iz mletega mesa pripravimo tako, da v mleko ali vodo namočimo žemljo. Lahko jo zamenjamo tudi z drobtina-mi. Posebej na maščobi pre-pražimo pol sesekljane čebule. Namočeno žemljo vzamemo iz vode ali mleka, jo ožamemo in dodamo prepraženo čebulo brez maščobe, dodamo še 40 dekagramov mešanega mletega mesa, 2 jajci ter začinimo s soljo, majaronom in poprom. Ohlajene ohrovtove liste damo na desko, jih solimo in popra-mo, na sredino položimo cmok nadeva in zavijemo z listi. Tako pripravljene in zavite položimo v pomaščen pekač, prilijemo malo vode in dušimo 20 do 30 minut, odvisno od debeline cmokov. Pred serviranjem jih položimo na krožnik ali ploščo in prelijemo s prepraženimi drobtinicami. Lahko pa jih potresemo z naribanim sirom in v pečici zapiranja kirurških ran. Prav tako se uporabljajo različno kvalitetni kirurški materiali (niti, lepila, sponke), s katerimi se rano zapre. Nekatere klinike in ambulante za male živali pri nas uporabljajo najkvalitetnejše materiale, hkrati uporabljajo tehnike zapiranja ran, ki nastanejo pri operativnih posegih, zato zunanjih šivov enostavno ni. Ker ni zunanjih šivov, si muca ali psička šivov ne more sama »pobrati« oz. jih zlizati ali pogristi. Prav tako živalim po operativnem posegu ni potrebno nameščati zaščitnih ovratnic, ki so zelo moteče tako za žival kot lastnika. Sodobne tehnike zapiranja kirurških ran tako omogočajo zapečemo, da dobijo zlato-rja-vo skorjo. Tako pripravljene ohrovtove cmoke pa bi lahko tudi panirali in ocvrli, vendar v sredino ohrovtovega lista damo manjšo kepico nadeva in za zavijanje uporabimo le polovico kuhanega ohrovtovega lista. K ocvrtim lahko ponudimo drob-njakovo omako in jih serviramo kot toplo uvodno ali samostojno jed. Zelo priljubljen je tudi ohrov-tov narastek, ki ga lahko prav tako ponudimo kot prilogo ali samostojno jed. Vsaj 80 dekagramov ohrovta očistimo, odstranimo glavno žilo, poljubno narežemo in skuhamo v slanem kropu. Kuhamo 3 do 5 minut. Posebej na maslu ali margarini prepražimo 3 žlice moke, zalijemo s Vi l mleka in kuhamo, da se zgosti. Odstavimo in do mlačenega ohladimo. Nato dodamo 4 rumenjake in sneg 4 beljakov. Bešamel po okusu solimo. Nato pekač ali nepre-gorno stekleno posodo premažemo z maščobo in potresemo z moko. Na dno pekača damo plast ohrovta, nato bešamel omako, nanjo položimo tanke rezine sira in tako ponovimo vsaj dvakrat. Zadnja plast naj bo bešamel omaka. Po želji lahko dodamo še zraven sira tanke rezine šunke. Narastek pečemo 30 do 35 minut pri temperaturi 200 °C. Nada Pignar, profesorica kuharstva Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-nik.si. manj stresno in lažjo rehabilitacijo operirane živali. Če upoštevamo še prihranek skrbi in časa lastnika, ki ne rabi ponovno obiskati veterinarja, da živali pobere šive, je gotovo, da so nove tehnike, kjer ni vidnih zunanjih šivov na koži, ni zaščitnih ovratnic, ni pobiranja šivov, hkrati pa je rehe-bilitacija hitrejša in manj stresna, takšne, da bodo marsikateremu lastniku živali pomagale, da se bo lažje in hitreje odločil za sterilizacijo svoje živali. Vojko Milenkovič, dr. vet. med. ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI my 8 02/ 771 00 82 V vrtu Jesensko vreme prijetnejše od obetov Lepo sončno in toplo jesensko vreme ob izteku vinotoka ni le koristilo pravočasnemu spravilu vrtnin in pripravi trajnic na zimsko mirovanje, marveč je ozaljšalo ta letni čas, kot da bi se narava hotela oddolžiti za hladne in deževne dni v minevajočem vrtnarjevem zelenem letu. V SADNEM VRTU še niso obrane poznozoreče sadne vrste kutin in nešpljev. Kutine so v minulih sončnih dneh še mnogo pridobile na sladkorju in aromatičnih snoveh, nešplje pa so okusnejše, ko že na drevesu užitno dozorijo in jih omehčajo prve jesenske slane. Listje je dozorelo in je pričelo odpadati. Ko z breskovih dreves odpade dve tretjini listja, opravimo predzimsko škropljenje z bakrovimi pripravki pred breskovo kodravostjo. Breskova kodravost je nevarna bolezen koščičarjev, najbolj pa prizadene breskve, katerih brste že okuži še za časa zimskega mirovanja, ob začetku vegetacije pa močno naguba mlade lističe, ki v kratkem času porjavijo, se posušijo in odpadejo. Bolezen se najbolje razvija, ko zima zelo počasi prehaja v pomlad, prehod pa spremlja turobno, deževno in hladno vreme. Takšna je bila minula pomlad, ki je onemogočala pravočasno škropljenje, kodravost pa je v celoti opravila s pridelkom. Gliva se je skozi vso vegetacijo s podgobjem ohranila na površini lesa, zimski trosi pa se sedaj vjeseni naselijo na prezimi-tev za listne in cvetne brste. Škropljenje naj bo temeljito opravljeno v mirnem in suhem vremenu, dokler ne zmrzuje. Izostati ne sme nepoškropljena nobena površina drevesnega lubja predvsem pa morajo biti dobro zalite brstne pazduhe z enim od pripravkov na osnovi bakra: kupropinom, cuprablau, bakrenim apnom, bor-doško brozgo ali podobnim, v dovoljeni določeni koncentraciji. Premočno škropivo lahko povzroči ožige in poškodbe na mladem lubju. V OKRASNEM VRTU v tako ugodnih vremenskih razmerah, kot so minule dni, ne hitimo s spravilom in premeščanjem pred pozebo občutljivih okrasnih rastlin v zavarovane prostore. Opravimo le priprave, da bomo to zmogli opraviti tik pred kritičnimi spremembami vremena na slabše. Ugodne so talne razmere za izkop gomoljev in čebulic pred pozebo občutljivih dalij, gomoljastih begonij, gladiol in kan. Pred hrambo jih očistimo in posušimo. Listi in iglice zimzelenih okrasnih rastlin v pozni jeseni in pozimi, ko druge listopadne rastline počivajo, vrše enake naravne procese kot med vegetacijo, zakar jih moramo redno oskrbovati z vlago in zalivati, kar je še posebej pomembno za rastline, ki so bile pred nedavnim posajene, da ne ovenijo. Po potrebi še opravimo odkos vrtne trate, da bi trave ne porastle v višino, ko bi utegnile pod težo snega poleči. Ostanke trave in odpadlo listje pograbimo, da preprečimo plesen v travni ruši. V ZELENJAVNEM VRTU ne hitimo s spravilom vrtnin, dokler ne nastopijo kritične temperature za zmrzal. Črna redkev slabše prezimi v svežem stanju, če jo izpulimo prej, kot jo nekoliko oplazijo prvi zimski mrazovi. Brstičnemu ohrovtu, ki ostaja na gredicah, ne trgamo listov, četudi so porumeneli, ko praviloma več ne prehranjujejo popkov, ker je njihova nadaljnja vloga, da popke varujejo pred mrazom, škodljivci in boleznimi, ki se naselijo na nastale rane in povzročajo trohnobo ali gnilobo. Zelene glave, ki so pričele pokati, so znak prezrelosti in jih je potrebno spraviti in uporabiti. Glavnato zelje lahko do nastopa ostrejšega mrazovja ostane na gredi, če ga osipljemo z listjem. Miran Glušič, ing. agr. i'lih 2Ú0S 28-Petek ě 29-Sobota 30-Nedelja 31-Ponedeljek 1-Torek 2-Sreda 0 3-četrtek Brez strukturnih reform, bomo imeli v prihodnje kitajski življenjski standard z nekajkrat nižjimi plačami in pokojninami od današnjih oz. zakaj na Daljnem vzhodu hrepenijo po znanju, pri nas pa ... ? Si želimo tega? 2. del Ker smo pri nas posameznika zgolj presadili iz socialističnega sistema v kapitalističnega, so se v glavnem ohranili stari miselni vzorci. Močno nam manjka predvsem podjetniške miselnosti. Hude težave imamo z razumevanjem tržnega gospodarstva. Fenomenologija našega ekonomskega duha kaže, da nam niso jasne niti osnove tržne ekonomije, saj na referendumih odločamo o obratovalnem času trgovin, kar je tipična poslovna odločitev podjetij, menedžerji pa razpravljajo o gospodarski rasti in inflaciji, kar ni njihova prvenstvena naloga. Nenazadnje politika presoja o lastniški sestavi podjetij, kar seveda ni njeno delo. Tu je še širša javnost, ki podjetnike dojema skrajno negativno kot sebič-neže! Istočasno se seveda postavlja vprašanje, kaj smo počeli petnajst let, da smo tu, kjer smo. Socializem je propadel zaradi nezaupanja ljudi in politizacije gospodarstva. Toda očitno se iz zgodovinskih izkušenj nismo ničesar naučili, saj je politika še vedno v hudi skušnjavi, da bi si podredila gospodarstvo. Slovenija še danes nima tipične podjetniške elite, kjer bi posamezniki svoje zamisli uresničili z znanjem, trudom, podjetniškim talentom in tveganjem. Bogastvo se namreč poleg dedovanja in varčevanja ustvarja predvsem skozi podjetniško dejavnost in ustvarjalnost. Za Slovenijo to vsekakor ni značilno, saj je bila pot do bogastva izpeljana predvsem s prerazdeljevanjem družbenega in državnega premoženja. Ko bo pri nas posel začel prodirati v politiko in bo interes podjetij vstopil v strankarske programe, se bo istočasno zmanjšal vpliv politike na gospodarstvo. To se danes dogaja v Ameriki, kjer gospodarstveniki prehajajo v politiko. Za anglosaško ekonomijo so značilni visoka konkurenčnost, kar pri nas ni značilno, prožen trg dela, hitro odziven finančni sistem, minimalno socialno varstvo, prevladujoč zasebni sistem izobraževanja in majhna vloga države v gospodarstvu. Temelji na odgovornosti posameznika, ki prevzame tveganje za svoj poslovni uspeh. Pri nas pa je še vedno razširjena močna odvisniška miselnost množice. Kljub uvedbi kapitalizma, ljudi ne vzgajamo v duhu podjetniške ustvarjalnosti in prevzemanju podjetniškega tveganja za lastno usodo, ampak skušamo večino odgovornosti prenesti na državo. Poleg tega smo povsem pozabili na družino, ki je pomemben steber družbe in s tem na ustrezno porazdelitev odgovornosti med posameznikom, državo in družino. V anglosaškem svetu so pogosto prav družinska podjetja, ki jih vodijo intelektualno bogati in podjetniško ustvarjalni posamezniki, nosilci razvoja in napredka na tem področju. Tako ni čudno, da so se na prvih 20 mestih znašle take države, kot so Hongkong na 1. mestu, ZDA in Švica na 2. mestu, Irska na 8. mestu, Estonija na 9. mestu, Avstrija na 13. mestu in nenazadnje Finska na 17., ter Nemčija in Belgija na 19. in 20. mestu. Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321 E-mail: mitjapetric@yahoo.com Astrolog svetuje Šifra: Ptičja gripa Vprašanje: Kako si razlagate pojav ptičje gripe? Opažam, da bralci Štajerskega tednika zelo spremljate dogajanja v svojem in širšem okolju in takoj postavljate zelo aktualna vprašanja. Pomembno za človeka je, da ima moralne vrednote, da spoštuje sočloveka in pazi na naravo. Ljudje smo v naglici, Zemlja okoli nas pa terja davek, kajti krvavi in je ranjena. Veste, v življenju je tako, ko smo ljudje žalostni, jočemo in tako joče tudi Zemlja. Nikoli ne bi smeli pozabiti dejstva, da je to naša mati in da je vredna spoštovanja, saj nam daje hrano in včasih so bili ljudje z njo povezani. Seveda je napredovala znanost in ni več daleč čas, ko bodo v laboratorijih začeli klonirati človeka, pozabljamo pa, da za vsem tem stoji nekdo, neka višja sila, nekateri ji rečejo Bog, drugi Sveti oče, Vesolje, Buda. Čas je, da se ozremo vase in se imamo radi, da objamemo sočloveka. Na to pozabljamo in zato so tu razne epidemije, med njimi sedaj ptičja gripa. Ezoterika in modreci učijo, da se nič ne naredi slučajno, ampak ima vse namen. Pojav ptičje gripe se bo nekoliko razširil, vendarle pa kakšne naravne katastrofe ne bo in se je ni treba bati. Stvar se bo sčasoma umirila in vendarle ponavljala v ciklusih, na določena obdobja. Na srečo so zdravila, ki jih razvijajo v svetu v pomoč in bodo pomagala. Ljudje pa se bomo mogli zamisliti, kaj dajemo in kaj dobivamo. Proti naravi smo nemočni in čas je že, da si to priznamo in poizkušamo z njo bivati v sožitju. Premalo pazimo nase in preveč se borimo, vsakdanji kruh je že pomemben in srečni smo lahko tudi v krogu z najbližjimi, da smo zdravi, da se imamo radi in da živimo. Življenje je čudež in zanj moramo biti hvaležni. Vsak izmed nas pa je tudi duhovno bitje, ki rabi podporo, vero in spoštovanje. Včasih pomaga že topla beseda in tako osrečimo tistega, ki živi z nami in ta val sreče se širi na vse ljudi. Moč ljubezni zdravi in ko bomo širili brezpogojno ljubezen srca, bo vse dobro in dnevi mirni. Prav je, da smo svobodni, svetovni dogodki pa nas učijo o moralnih načelih, ko bomo spoštovali samega sebe, bodo stvari v ravnovesju. Do tedaj pa nas čaka pot k sebi; s ptičjo gripo ali pa brez! Šifra: Felicija Vprašanje: Ali bova s sedanjim prijateljem raz- Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966 V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! vila uspešno in trajno ljubezensko razmerje ne oziraje se na njegove otroke in preteklost? Preteklosti ne moremo spremeniti, lahko pa jo edino sprejmemo, se zanjo zahvalimo in si jo vzamemo kot danost in del učne naloge. Veste, če se nekdo jezi, kaj vse je moral dati skozi, je to njegov problem, kajti bolje je, da iz tega povleče izvleček. To je tisto kar šteje in kar je v pomoč. Otroci so božji dar in darilo ljubezni in zato jih nihče ne more in ne sme ignorirati. Veste, najlažje je to storiti, ampak to so najbolj čista bitja našega planeta, vsega se potem naučijo in noben dojenček se ne rodi baraba, ampak se le-tega priuči. Vajina zveza bo lahko uspešna, če boste sprejeli njegove otroke in jih spoštovali. To ne pomeni, da bodo živeli pri vaju, ampak da bodo imeli možnost obiskovati očeta in da bo plačeval tisto, kar mu veli zakon. On je oseba, ki je veliko bolj odprt in svoboden. Vi pa se morate paziti ljubosumja in posesivnosti. Vedite, da on ni vaša lastnina in da si ga Duševno zdravje Otrok želi živeti pri starih starših Andreja je stara 15 let, že nekaj časa si želi, da bi živela pri dedku in babici, ki imata hišo samo nekaj korakov stran od njenih staršev. O tem seje s starši že večkrat pogovarjala, vendar ji nočejo prisluhniti. Nič ne odtehta njeno zatrjevanje, da je s tem ne bodo izgubili. Tudi zato si želi, da bi njeno željo pod drobnogled vzel strokovnjak. Moramo se najprej vprašati, zakaj ima Andreja takšno željo. Lahko sta njena starša prestroga do nje, lahko preveč zahtevna, lahko ji ne omogočata niti trenutka, ko bi lahko bila sama, ne vemo. Po drugi strani sta lahko stara starša do Andreje neizmerno popustljiva in dopustljiva, tudi tega ne vemo. Andreja je v razvojnem obdobju, ko si želi samostojnosti in svobode, po drugi strani pa je še vsekakor odvisna od svojih staršev in tako radikalnih odločitev ne more sprejemati sama (kje bo živela, s kom bo živela ipd.). Relativno samostojna, vsaj glede odločitev, bo Andreja postala šele pri dopolnjenih 18 letih in takrat bo lahko dosegla tudi dogovor s starši glede te njene želje, da bi prebivala pri dedku in babici. Do takrat pa njena starša ravnata v skladu z veljavnimi pravnimi in drugimi normami in bo morala Andreja počakati. Drugače bi lahko izpolnila svojo željo Andreja že sedaj samo pod pogojem, če bi starša ravnala z njo grdo, jo telesno in duševno zlorabljala, trpinčila in bi jima sodišče po ustreznem postopku odvzelo roditeljsko pravico. Priporočam Andreji, da potrpi in počaka na svojo polnoletnost. Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih. ne morete lastiti in čas je, da razmislite tudi o sebi in kaj je tisto, kar vas v življenju veseli, vam vzbuja strast in kaj je tisto, kar je breme in nemoč. Morali pa boste delati tudi na lastni preteklosti in se rešiti nekega vzorca, ki ga ponavljate iz zveze v zvezo. Imate pa vse možnosti, da pri vama zmaga ljubezen, spoštovanje in lojalni odnosi, brez strahu in obtoževanj, kajti ljubita se in sta drug drugemu prepadna. Sprejeti pa morata njegove otroke, kajti le tako bosta lahko svojim dala veliko. Srečno! Tadej Šink, horarni astrolog Računalniški kotiček » Nadloga, nadlogi, nadloge ^ brez nadloge« Če cesa nimam rad, je to nadležnost. Če je kdo nadležen, ga pač nimam rad. In najbolj nadležno je, če mi na internetu nenehno kdo poskuša nekaj vsiliti. Kako to počnejo? Zakaj to počnejo? Kdo to počne? Ni pomembno. Kako to preprečiti, je pomembno. Pa poglejmo podrobneje. Brskanje po spletu je bila včasih preprosta in prijetna izkušnja. Obiskali ste želeno spletno stran, uživali ob njeni vsebini in se čez čas odpravili kam drugam. Nič več. Danes internet doživljamo kot odbijajočo osrednjo ulico na karnevalu, polno utripajočih luči in glasne glasbe, kričačev, ki vabijo na vse mogoče obstran- ske predstave, prevarantov, ki obljubljajo velike dobičke, če se preizkusite v njihovi igrici s tremi kartami, in drugih nepridipravov, ki prežijo v temi. Za vse to se moramo zahvaliti pojavnim oknom, vohunskim programom in spletnim hroščem. Pojavna okna so večinoma oglasna sporočila, ki se, kot to daje slutiti že njihovo ime, prikažejo pred spletnim brskalnikom, navadno v majhnem oknu. Pogosto so v teh oknih utripajoča sporočila in podobne zoprne stvari, ki sodijo zraven. To neznosno obliko oglaševanja, ki se danes skorajda povsod pojavlja, je prinesla razvpita nadzorna kamera X.10 Spletni hrošči so nevidni koščki podatkov, pogosto velikosti ene same slikovne pike (včasih jim pravimo »čisti GIF-i«), ki znajo slediti vsem vašim dejavnostim na spletnem mestu in to sporočajo strežniku. Vohunski programi so programi, ki se prilepijo na druge programe na disku, sledijo vašim dejavnostim in to sporočajo strežniku za oglase, ki nato v vaš računalnik pošilja oglase. Kateri oglasi so to, je odvisno od spletnih strani, ki jih obiskujete. Težava je v tem, da večinoma ne morete vedeti, ali je v vašem računalniku nameščen vohunski program. Ti programi so namreč večinoma pritajeni in dobro skriti, ravno zato jih imenuje- mo vohunski programi. A to še ni vse. Vohunski program lahko ostane v sistemu, tudi če odstranite program, na katerega se je prilepil. S to temo bomo nadaljevali naslednjič. Natančneje si bomo pogledali, kako se znebimo nadležne e-pošte, kako se znebimo teh pojavnih oken (pop-up), skratka za danes je dovolj, da smo si na hitro pogledali, kako so nadležni programi res nadležni, skriti in hinavski. Naj vam povem še to. Virus in pojavna okna načeloma nimata nič skupnega, razen to, da je obema srčna želja, da prideta v vaš računalnik. Torej, če ne seksate, se ne okužite. Preprosto. Če ne greste na internet, virusa ne morete dobiti. Razen na kakem CD-ju, ampak ti časi so mimo. To je bilo aktualno samo takrat, ko sta za internet vedela le gospa in gospod. Danes, ko zanj vemo mi vsi navadni smrtniki, pa so virusne in propagandne injekcije, ki želijo v naš računalnik, možne le z uporabo interneta. Aljoša Prelog - Oscar, rač. programer »Dve besedi, ki spremenita vse. Začnimo takoj.« Brezplačni nasveti 2 x na teden za naročnike Štajerskega tednika Torek: 10.00 in 11.00 Petek: 8.00 in 9.00 GSM: 041 415 491 Učilnica in novičke podprte s strani: Powered by: •Podjetniško svetovanje • Računovodski servis • Izdelava spletnih strani • Računalniška učilnica Potrčeva c. 15 (Platana center), Osojnikova c. 3 (Omega center) www.intellect.si 051425 796 Tečaj Termin Ure Cena Začetniški 24. 11. 2005 12 10.900 SIT Word osnove 15. 12. 2005 16 23.800 SIT Excel osnove 26. 11. 2005 16 23.800 SIT Osvežitveni 10. 11. 2005 4 9.500 SIT Internet 19. 11. 2005 10 10.900 SIT Osnovna šola 2005/2006 1x tedensko 5.900 SIT/mesec Direktorji 3. 11. 2005 16 35.000 SIT Mala šola računalništva za velike 60 75.000 SIT Razpisna tabela - jesen 2005; vsi tečaji se odvijajo v Ptuju v naši učilnici na Osojnikovi 3. Prijave za tečaj zbiramo na tel: 051 425 796. Pri direktorskem tečaju so lahko samo štirje udeleženci. Info Glasbene novice Pop kultura ima širok pomen, a v glasbi zajema tisti komercialno najbolj razširjen del hitov. Kaj je hit? To je pesem, ki jo poslušalci vzljubijo, saj jo radijske in televizijske postaje pospešeno vrtijo, ne glede na njihovo kvaliteto. Lauryn Hill, Wyclef Jean in Pras Michael sestavljajo skupino THE FUGEES in so svojo ljubezen do glasbe ter nesporen talent prelili v plato The Score. Gotovo pa še tu in tam lahko slišite njihov No 1. hit Killing Me Softly, kije cover verzija oziroma priredba klasike pevke Roberte Flack. Trije izredni posamezniki so si zgradili imenitne solo kariere, vendar so bili to poletje spet v akciji, saj so posneli "zaletav" komad TAKE IT EASY (***). Zadeva ima izredno basovsko r&b podlago, grob raperski slang in nekomercialni refren! CRAIG DAVID je mojster r&b in soul glasbe, ki je množice najbolj prepričal z izredno uspešnico 7 Days. Potem ko je posnel dva projekta Born To Do It in Slicker That Your Average, letos sledi novi The Story Goes, katerega je napovedal All The Way. Nesporno britanski kralj soula in r&b-ja v zadnjih letih bo ugodil ljubiteljem uglajenega in spevnega r&b-ja v finem komadu DON'T LOVE YOU NO MORE (I'M SORRY) (****). Veliko ime italijanske "dance" scene je GIGID AGOSTINO, ki bo ob koncu meseca na moje vsesplošno presenečenje nastopil v diskoteki Oxygene. Omenjen producent in DJ je pred leti narekoval trende plesne glasbe, tokrat je zavil v baladni pop svet, ko je na bum bum bum plesni način priredil evergreen THE POWER OF LOVE (**), ki v originalu pripada Jennifer Rush, medtem ko je Gigi uporabil verzijo Celine Dion. Ustvarjalcu je zmanjkalo idej in boljše, da priredbe ne slišita dami, saj bosta dejali - "joj"! Prvi britanski pop idol je bil WILL YOUNG, kije v treh letih na primer nanizal naslednje uspešne pesmi Evergreen, Anything Is Possible, Light My Fire, Your Game in Leave Right Now. Pop idol ostaja pri svoji nalepki, saj tudi v novem dinamičnem komadu SWITCH IT ON (***) zveni trendovsko popovsko zastarelo! Avstralska zasedba INXS je po smrti pevca Michaela Hutchensa dolgo časa iskala njegovo zamenjavo. Na avdicijo se je prijavilo več kot 300 pevcev in med njimi je izstopal Kanadčan JD Fortune. Zveni precej podobno kot originalni pevec in njihov novi komad PRETTY VEGAS (****) ima super rock šus in pravo energijo, da poslušalca kar ponese! Škotski band z ameriškim imenom TEXAS je že ob koncu 80. vstopil v prvo ligo rock muzike s skladbo I Don't Wanna Lover. Kvintet je ob koncu poletja naredil veliko vrnitev, potem ko je izdal skladbo Getaway. Prodoren glas Sharleen Spiteri in pozitivna pop/rock melodija nove skladbe CAN'T RESIST (****) je dovolj dober razlog za prisluh novega albuma Red Book. Britanski trio McFLY ima doma armado oboževalk, ki so jim pomagale, da seje njihov prvi single 5 Colours In Her Hair in zadnji I'll Be Ok povzpel na vrh domače lestvice UK Top 75 Singles (www.dotmusic.com). Njihova nova ritmično dolgočasna rock in rock'n'roll pesem I WANNA HOLD YOU (***) je le na 3. mestu in je sneta s plošče Wonderland. Domino Records je manjša neodvisna rock založba v Veliki Britaniji, kije do neverjetnega uspeha popeljala band Franz Ferdinand (oni imajo trenutno hit Do You Want To). Etiketa je dala priložnost tudi manj znanemu Shefieldskemu bandu ARTIC MONKEYS, ki se v tem tednu smeji na vrhu britanske lestvice malih plošč z "odpičeno" rock parodijo I BET THAT YOU LOOK GOD ON THE DANCEFLOOR (***), ki ima komično zabavno besedilo. Kanavtorica KATE BUSH je dala svoj nepozabni pečat glasbi že leta 1978z nepozabno skladbo Wuthering Heights, medtem ko jo širša publika verjetno bolje pozna po skladbi Don't Give Up, ki jo je zapela v duetu skupaj s Petrom Gabrielom. Zadnji projekt je britanska glasbenica izdala daljnega leta 1993 in se imenuje The Red Shoes. Njena publika tako nestrpno pričakuje novi album Aerial (predvidoma izide 7. novembra), ki ga napoveduje otožna, vendar čutna in napeta balada KING OF THE MOUNTAIN (****). David Breznik Glasbeni kotiček Vsab sreÂû in ngdgljg mgd 19-1^ in 2.0. uro in o Kdo je glavni igralec v filmu Ki m vpm^e Skrivnost bratov Grinun? Odgovor;_ Ime reševalca:_ Naslov:_ Davčna številka:________ Nagrajenka prejšnjega tedna je Andreja Krajne, Zg. Velovlek 13,2253 Destrnik. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo! Odgovore poSljite do torka, 8. Novembra, m naslov: Radio-TednikPtuj, Raičeva 6,22S0 (za Info) Intensive Care - Robbie Williams (2005 - Chrysalis - Dallas) Robbie! Robbie! Robbie! Takšno je veselje predvsem najstnic ob izidu nič kaj senzacionalnega albuma Intensive Care. Britanski glasbeni kralj je produkcijsko težko delo prepustil Stephenu Duffyju, ki je inspiracijo našel v glasbi 80.! Težko delo je opravil na visokem nivoju, vendar je med dvanajstimi novimi pesmimi kaj malo inovativnosti oziroma šokantnosti, ki smo je v zajetni dozi navajeni od izvajalca. Gospod Williams je preskočil mejo tridesetih let, zato so njegovi teksti bolj zreli, dovršeni, pikri in iskreni. Smešna je tematika ljubezenskih pesmi, saj se zmeraj znova izvajalec obrača za 360 stopinj in sanja o svoji stari izgubljeni ljubezni. Le katera izmed množice je Robbieju zares zlomila srce? Na nek način tako primerjalna je uvodna pesem Ghosts! Duhovi preganjajo pevca ob srečanju z bivšo punco, ki jo še ljubi in ta pesem ima prepričljivo mehko pop/rock osnovo. Iskanje zmagovalne plesne formule se pevcu ni preveč posrečilo v aktualnem pop in retro dis-cu komadu Tripping. Navdih elektronske glasbe je zaznati tudi v Sin Sin Sin, vendar je glavni poudarek v besedilu, ki opisuje ostarelega moškega, ki išče seks. Rock balada s pravim stilom je Make Me Pure. Popolnoma čista akustika pušča v ozadju avtorjevo 'bluzenje' o iskanju primerne življenjske partnerice. Nostalgija deluje v atraktivnem komadu Spred Your Wings, ki predstavlja enega izmed vrhov projekta Intensive Care, saj se komad ves čas ritmično razvija in ima tisto posebno moč, da poslušalca spravi v dobro voljo. Baladni šok je skrit v nežni skladbi Advertising Space, kjer je skrita tudi kruta zgodba o propadu velike zvezde show buisnessa. Žalostinka King Of Bloke And Bird prinaša popolni akustični zadetek in ponovno zbegano besedilo o iskanju ljubezni. Preveč enakomeren tempo spremlja žalostno pesem Please Don't Die, ki vsebuje šokant- Filmski kotiček Skrivnost bratov Grimm Terry Gilliam velja za izjemnega režiserja, ki se pri svojem delu ni uklanjal utečenim kli-šejem in normam. Slehernemu svojemu filmu je vtisnil samosvoj pečat, pa če pomislimo na Kralja ribičev, znanstveno fantastično psihološko dramo 12 opic ali na Brazil. Gilliam je edini ameriški član sloveče komedijantske skupine Monty Python, saj je s Terryjem Jone-som, Mikeom Palinom, Ericom Idleom in Johnom Cleesom odgovoren za pisanje, zamisel, nastajanje in občasno tudi igranje v televizijski seriji Leteči cirkus Montyja Pythona. In če smo začeli z njegovim prispevkom filmski industriji, lahko film Skrivnost bratov Grimm dodamo na spisek njegovih izjemnih del. Kajti zgodbe o bratih Grimm se je lotil drugače, iz drugega zornega kota. Zgodba je postavljena v začetek 19. stoletja, znana pravljičarja pa že v začetku prikaže kot prevaranta The Brothers Grimm akcijski domišljijski triler Dolžina: 118 min Leto: 2005 Država: ZDA, Češka Režija: Terry Gilliam Scenarij: Terry Gilliam, Tony Grisoni, Ehren Kruger Igrajo: Matt Damon, Heath Ledger, Jonathan Pryce, Monica Bellucci, Lena Headey, Peter Stormare, Mackenzie Cook, Richard Ridings no zgodbo o osebi, ki je umrla zaradi raka. Malo 'odpičena ' je odlična agresivna rock tema Your Gay Friend. Komedija je v besedilu, saj je past nastavljena v tem, da pevec opisuje razmerje s poročeno žensko. Prava rock bomba je komad A Place To Clash, ki je strukturno in energično narejen tako, kot bi ga izvajali The Rolling Stones in ima nekaj super kitarskih riffov. Z glasbenega vidika predstavlja višek zgoščenke The Trouble With Me, saj je aranžma narejen v 'nulo' ! Robbieja v zadnjih leti privlači čarovnija. Tako je nekaj časa preučeval dela okulista Aleista-ra Crowleya, katerega dela se mu zdijo čarovnija. Zato je tudi naredil prijetno mistično pop/ rock skladbo Random Acts, v kateri svetuje, da odkrijete delček čarovnika v sebi. Najbolj pričakovan glasbeni izdelek leta Intensive Care vam je na dosegu roke. Robbie Williams je z njih upravičil mnoga pričakovanja, saj album prinaša glasbo za razna počutja. Nedvomno je izvajalec še dodatno dozorel skozi svoja sporočila na plošči in bo obdržal svoj kultni status mega zvezdnika. Album Intensive Care bo prišel prav v več primerih, na primer pred sobotnim izhodom, med delom, med vožnjo _ ali med _ David Breznik Žabjega kralja, Sneguljčico, Motovilko in številne druge. Skupna zbirka pod naslovom Grimmove pravljice je prevedena v 160 jezikov. Grega Kavčič - eden je cinik, drugi pa sanjač - ki potujeta po deželi in se preživljata z navideznim izganjanjem duhov in pravljičnih bitij. Toda ko nekega dne zares zaideta v začaran gozd, poln nenavadnih in grozečih bitij, morata dokazati, koliko poguma premoreta in kako jima pri reševanju skrivnosti pomaga njuna neizmerna domišljija. Od vsega začetka film sega onkraj znanih dejstev o življenju bratov Grimm (mimogrede, verjetno niste vedeli ali pa ste pozabili na njuno zgodbo, kako sta se potepala po tedanji Nemčiji in Franciji ter zbirala in zapisovala starodavne legende, pripovedke in pravljične zgodbe o strahovih in skrivnostnih prikaznih) in vas popelje v svet, ki ga živijo iskrive, zastrašujoče in neskončno izzivalne zgodbe bratov Grimm. Če želite tudi vi stopiti v svet fantazije in nenavadnih, nadnaravnih stvari, potem je film kot nalašč za petkov večer. Tudi po zaslugi igralcev. Pa da ne boste mislili, da gre zgolj za neko pravljico, malo obrnjeno in nato spravljeno na filmsko platno. Film se lahko primerja s kakšno dobro grozljivko, vsebuje pa tako akcijo kot tudi humor. In morda za konec še nekaj dejstev o bratih Grimm; leta 1812 sta, čeprav na robu najhujše revščine, izdala svojo prvo knjigo pravljic z naslovom Otroške in hišne pravljice. V naslednjih letih sta javnosti podarila več kot 200 pripovedk. Zbirka, ki se ponaša z brezčasno vrednostjo, vključuje po vsem svetu znane pravljice Pepelko, Trnuljčico, Rdečo kapico, Janka in Metko, CID vabi! JESENSKE POCITNICE Filmske projekcije - za srednješolce, brezplačni programi: sreda, 2. november, ob 17. uri: Ken Park; četrtek, 3. november, ob 17. uri: Mesto greha; petek, 4. november, ob 17. uri: Slaba vzgoja. Glasbene delavnice - za starejše osnovnošolce, srednješolce, študente in sploh vse mlade, ki imajo glasbeno predznanje in želijo igrati v glasbenih skupinah, od 2. do 5. novembra v prostorih Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj: klavir, flavta, bobni in ostala tolkala, bas kitara, akustična in električna kitara, harmonika in vokal. ŠTEVILO UDELEŽENCEV JE OMEJENO! Športne dejavnosti - Hura, jesenske počitnice! Športne aktivnosti bodo potekale od 2. do 6. novembra v Športni dvorani Mladika. Za športne programe je potrebna predhodna prijava. Prijavnice bodo na voljo v CID Ptuj, v osnovnih in srednjih šolah ter vrtcih. Petek, 4^ novembra, ob 21. uri: Jazz koncert - koncert sezone: Samo Šalamon trio, feat. Carlo Derosa & Tyshawn Sorey (ZDA/SLO). Gre za nov projekt mariborskega kitarista, ki bo tokrat na Ptuj pripeljal eno najboljših jazz ritem sekcij na svetu! Vstopnina 1000 SIT. Skupnostno delo Seminar Zeleni ključ - petek, 4. 11., in sobota, 5. 11. Seminar je namenjen prepoznavanju vedenjske problematike odraščajočih otrok in mladostnikov ter vzpostavljanju dobre komunikacije v času odraščanja med starši in mladostniki s poudarkom na prepoznavanju tveganega vedenja na področju drog in možnostmi ukrepanja. Vodil ga bo dr. Albert Mrgole, univ. dipl. psiholog, ki je tudi avtor projekta z naslovom ZELENI KLJUČ. Urnik seminarja je prilagojen zaposlenim, zato se bo seminar začel v petek ob 16. uri in bo trajal do 20.ure, v soboto pa od 900 do 13 30. Prijavnice so na voljo na osnovnih in srednjih šolah ter v CID Ptuj. Prijave zbiramo do zapolnitve mest! Število sodelujočih je omejeno, saj bo delo potekalo tudi v obliki delavnic. KONTAKT Dosegljivi smo na tel. 780 55 40 in GSM 041 604 778. Informacije so tudi na spletni strani www.cid.si. SPLETNA KAVARNA in INFO CENTER sta odprta vsak delavnik od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. DEL ROKE LUKA V NIGERIJI FATUM GLASBENE IGRE SKLOPOT OČE STAREGA OČETA IVO UMEK AMERISKA FILMSKA IGRALKA WEBB SPANSKI NOGOMETAS (AGUSTIN) RUDI ISTENIČ LADO AMBROŽIČ VLADARJEVO BIVALISČE LIDIJA OSTERC NADALJEVANJE GESLA DOMOVANJE ČEBEL ALENKA KEJŽAR SAMOLEPILNE ČRKE DANILO PUDGAR ULOVITEV TONE ANDERLIČ MESTNA TRDNJAVA ŽIVAL Z BODICAMI PISEC ANALOV ŽOGA ZUNAJ IGRISČA GOLJUF ŽELEZOV OKSID RUSKA VARUŠKA TOVARNA NA TEZNEM POKRAJINA V ARABIJI PARITEV RUSKA TEKAČICA (OKSANA) ANTIČNO MESTO V SIRIJI MESTO V BELGIJI JAHANJE NASELJE V DOLINI KOLPE TELUR ZOLAJEV EVA NOVŠAK ANTON AŠKERC MINERALNA VODA NAPAJANJE SL. IGRALKA (MARIJA) MESTO V JUŽNEM DELU NORVEŠKE SEZNAM, LISTA RIMSKE TROJANE BARIJ SEVERNI JELENI NORVEŠKO MOŠKO IME PRITOK DRINE PRIIMEK ENEGA OD AVTORJEV, ALEKSANDER .... MESTO V FRANCIJI ERBIJ OČKA KAREL MILAVEC VRSTA RUSKA TEKAČICA RUSKI POLITIK (BORIS) ALEŠ VALIČ 100 m2 RADIJ Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: opast, črtka, narok, Itaka, PZ, cok, DP, palpebra, Todorovska, trizvok, iluminator, ica, sram, Vera Šolinc, Čanak, čoln, oče, eks, Adamič Rion, Istrati, Re, elipse, JTA, lar, KLM, Ajatutaja, kna, ATA, Žan, MA, EL, ask. Ugankarski slovarček: AKORTA = španski nogometaš (Agusin, 1973-); APAPA = luka v Nigeriji; EKK = ruska tekačica na 100 in 200 m (Oksana, 1874-); ITKINA = ruska tekačica na 400 m (Marija, 1932-); KNABEN = mesto v južnem delu Norveške; NEMCOV = ruski politik (Boris Efimovič); NJAnJA = varuška ali pestunja v ruskem okolju; OSILNICA = objemno obcestno naselje v dolini Kolpe; ŠPICAR = slovenski pravnik (Bojan, 1914-). Zanimivosti Athina Onassis se bo decembra poročila Atene (STA/AFP) - Dvajsetletna Athina Onassis, vnukinja in zadnja potomka grškega ladjarja Aristotela Onassisa, se bo 3. decembra v brazilskem Sao Paulu poročila s svojim brazilskim fantom Alvarjem Alfonsom de Mirandom, piše grški dnevnik Ethnos, ki se sklicuje na vire blizu Onassisevi. Ker sta različnih ver, nevesta je namreč pravoslavka, ženin pa katolik, še nista izbrala, po katerem verskem obredu se bosta poročila, navaja Ethnos in dodaja, da na poroki pričakujejo 750 ljudi. Athina je ena izmed najbogatejših žensk na svetu. Je naslednica legendarnega grškega ladijskega mogotca in zadnji dve leti živi v Braziliji s svojim izbrancem, ki iz prejšnje zveze petletno hčerko. Athina in Alvar sta zaljubljena v konje in jahanje, Brazilec pa je na Olimpijskih igrah v Sydneyu osvojil bronasto kolajno v ekipnem jahanju čez ovire. ZDA osvojile čokoladno prvenstvo Pariz (STA,/^A) - Francoski slaščičar Jean-Marie Auboine, ki je nastopil za ZDA, je na svetovnem čokoladnem prvenstvu (World Chocolate Masters) v Parizu osvojil prvo nagrado. Poleg laskavega naziva, »svetovni čokoladni mojster«, si je Auboine, sicer glavni slaščičar v hotelu Intercontinental v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico, prislužil tudi denarno nagrado v višini 75.000 evrov. Tema letošnjega svetovnega tekmovanja »čokoladerjev«, ki ga je organiziral švicarski proizvajalec čokolad Barry Callebaut, je bila nadrealizam. Slaščičarji, ki so se uspeli kvalificirati za svetovno prvenstvo na predtekmovanju februarja v New Yorku, so morali za svoje sladke kreacije poiskati navdih pri znanih slikarjih, kot so Rene Magritte, Joan Miro, Max Ernst, Man Ray ali Salvador Dali. Mednarodni žiriji v Parizu je predsednikoval ugledni slaščičar Gaston Lenotre, finale tekmovanja pa je potekal v Cafe Lenotre na Champs-Elyseeu. Halle Berry ima na nogi šest prstov Hollywood (STA/Fena) - Fotografije ameriške igralke Halle Berry po natančnejšem pregledu celega telesa odkrivajo, da ima igralka na nogi šest prstov. Bivše Bondovo dekle se je sprehajalo v »japonkah«, kar je razkrilo, da ima na nogi več prstov, kot je običajno. Ko je Halle osvojila oskarja za glavno žensko vlogo, je dejala, da so ji gole prsi pomagale osvojiti zlati kipec. Ali ji bo odkritje, da ima višek prstov pomagalo k osvojitvi nove filmske nagrade, pa bo pokazal čas. Carigrad leta 2008 s stolpoma - dvojčkoma Carigrad (STA/Hina) - Dubai International Properties (DIP), nepremičninsko podjetje s sedežem v Združenih Arabskih Emiratih (ZAE), in ca-rigrajska mestna uprava sta na novinarski konferenci napovedala, da bosta leta 2006v Carigradu začela graditi dva poslovna stolpa, visoka 300 metrov. Gradnja Dubai Towers-Istanbul, dveh simetričnih stolpov s poslovnimi in trgovskimi površinami, zabaviščnim centrom ter hotelom, se bo začela leta 2006, končala pa leta 2008, je dejal carigrajski župan Kadir Topbas. Ocenjena vrednost stolpov je 500 milijonov dolarjev, večino stroškov (80 odstotkov) bo krilo omenjeno dubaj-sko nepremičninsko podjetje, ostalo pa mestna uprava, je še navedel Topbas. Lujzek • Dober den vsoki den Kak zgleda, se če lepa in sunčna jesen odkupiti za poscono poletje, ki nas je z de-žom zalevalo in z dugimi rokovi ogrevalo. Tudi gnes, v nedelo, 23. vinotoka, je lep sunčen den, zato pa jaz pod brajde grem. Precik močen veter na breg vleče, tokšni, ki vgašuvle predproznične sveče, ženskam kiklice dviguvle, frizure razmršuvle in jesenske šolje obuvle. Ko sem na televiziji gleda oddajo o deci in otroških vrtcih, sem se spuna svojega otroštva, ko sem meja vrtec v rogozi na njivi, pod trsjom v gorici, otroške jaslice sem meja v jaslih v štali ob kravici Šeki, ki me je z jezikom vmivala in v drek porivala. Igračka sta mi bla pes in močka, ki smo z iste skledice jeli in bili kakpujceki debeli Gnešji den je pač vse dr-gače, za dečje štale gradimo male palače in hotele, da bi mamice pred deco mir imele. Vseeno pa je v vrtcih za vso deco premalo placa in se zaj tudi po zaslugi lenarškega župana gospoda Vogrina, v imenu očeta in sina, krešejo debate za revne in bogate, kera deca naj plac v vrtci dobijo in keri naj duma čepijo. Ce vprošate mene, brez mnenja moje žene, naj bo dobli plac v vrtcih vsi otrokeci, ki živo na deželi ali v mestnem blokeci. Namesto, da gradimo vlodne in druge droge držovne palače, luksuzne trgovske centre in jebentre, bi mogli več vlagati v gradnjo vrtcov in šol, da nebodo naša deca kak stori vol, ki ve vlečti samo voz, drgačik pa je umsko gol in bos.. Še malo pa je že pred nami proznik vseh mrtvh in svetnikov, ki več ne nucajo glavnikov. Prej ali slej bomo šli za njimi, mogoče bo to poleti, spomlodi, jeseni ali pa pozimi. Te pa srečno! Ce bo vse tak, kak mora biti, se čujemo in vidimo drugi tjeden in naj ne bo nibeden lačen ali že-den. RADIOPTUJ 89,8-98,2-IO-^ISmhz PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 29. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). NEDELJA, 30. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). PONEDELJEK, 31. oktobra: 5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrazu. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Luk- man - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). TOREK, 1. novembra: 5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 PoroSla radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Koroški Radio). SREDA, 2. novembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio). ČETRTEK, 3. novembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav). PETEK, 4. novembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si Horoskop OVEN V zadnjem času vas vsi samo priganjajo, predvsem v službi. To vam ni čisto nič po godu. Bodite pozorni, da se ne boste prenaglili. Ko bo prišel čas, boste tako ali tako odšli na drugo mesto, kar se službe tiče. BIK Zadeve v vaši ljubezenski zvezi sicer ne bodo telde popolnoma gladko, a vsel^akor boljše, kot ste si zamišljali. Niti najmanjšega razloga ne boste imeli, da bi se pritoževali. Pri tem bo še najbolj vesel vaš najdražji, saj bo vse to zraslo na njegovem zelniku in še prav se je odločil. DVOJČKA Končno vas je strah zapustil in vse glede poslovnih zadev samozavestno in odločno obvladate. V tem trenutku vas prav nič več ne more ustaviti, pa tudi ne obremenjujete se s tem. Le tako naprej, optimizem je na vaši strani. RAK V tem tednu boste imeli popolnoma upravičeno zelo dober občutek glede posla, saj vam bo zadeva zelo "ležala" in vaši sodelavci vas bodo samo občudujoče opazovali, s kakšno lahkoto vse to počnete, saj si sami ne upajo. Najbolje je, da jim pri tem pomagate. LEV Obveznosti, ki vas še čakajo, vam včasih zagrenijo prijetne urice v družbi vaših najdražjih. Pri tem nikar ne bodite črnogledi, ker stvari le niso tako črne, kot se vam zdi. Zavihajte rokave in se lotite zadeve, do katere imate obveznosti. DEVICA V vaši bližini se nahaja nekdo, ki se nikakor ne naveliča pripovedovati ene in iste zadeve. Nekatere stvari so mu očitno zelo pri srcu. Ne obremenjujte se s tem, ampak vse skupaj vzemite kot nekaj, kar je potrebno vzeti v obzir. Ga bo že minilo. TEHTNICA Pred vami je teden, v katerem ne boste imeli ravno mirnih uric glede poslovnih zadev Vaš najdražji vas bo sicer miril, vi pa se nikakor ne boste mogli potolažiti. Ko se bodo končno zadeve kot po čudežu razpletle, se bo vaša dobra volja zopet vrnila. ŠKORPIJON Nezaupanje, ki tli v vas, je povsem upravičeno in nikar se ne sramujte takšnih nagibov v svoji notranjosti, trenutno se pač nahajate v takšni situaciji in v takšnem okolju, kjer ni ravno pravega razumevanja in dobronamernosti ter prijaznosti, se bo pa zadeva izboljšala. STRELEC Pri svojih opazkah, ki jih delite naokrog, morate biti previdni, saj ste s svojim našpičenim jezikom naredili že preveč škode in kar nekaj jih je, ki željno čakajo, da naredite kakšno napako in vam vse skupaj vrnejo. Pamet v roke, da vas ne zadene bumerang. KOZOROG Kar se trenutno dogaja vam, ni zarota. Vse skupaj je zgolj naključje, kar boste limalu ugotovili, saj se bo pot, nad katero se v zadnjem obdobju nenehno pritožujete, da gre samo še navzdol, kmalu začela dvigovati in nasmeh se bo zopet vrnil na vaš obraz. VODNAR Zaradi nekoga, ki vam je zelo blizu, boste v tem tednu zelo zaskrbljeni. Zadeva okrog te osebe se bo dobro razpletla. Tudi ta oseba ima pač slabe in dobre dneve ter vzpone in padce kot vi, čeprav do sedaj tega niste bili vajeni. Bodite pa brez skrbi, vse se bo uredilo. RIBI Jeza vam pri poskusu urejanja poslovnih zadev ne bo čisto nič pomagala. Povleči boste morali čisto konkretne poteze, če želite, da se kaj spremeni. Čaka vas sicer trd boj, toda enkrat boste morali začeti, če želite in hočete, da se sploh kaj zgodi in da uspete. Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz Strokovnjaki svetujejo Ukrepi za zmanjšanje stroskov ogrevanja Eden od pogojev za prijetno bivanje v naših domovih je brezhibno obratovanje kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav v zimskem času. Če bivamo v svojih hišah in imamo instalirane individualne ogrevalne sisteme, moramo za njih skrbeti sami. Za stanovanja, kjer je ogrevanje urejeno daljinsko ali iz skupne kotlovnice, opravila na teh sistemih opravljajo vzdrževalci primarnega sistema. Za sekundarni del ogrevalnega sistema, ki je nameščen v stanovanjih, pa morajo lastniki ali uporabniki poskrbeti sami. Spremljanje porabe energije S spremljanjem večletne porabe goriva v posameznih kurilnih sezonah lahko s primerjavo porabe goriva ugotovimo nenormalna odstopanja, ki nam pokažejo, da je z našim ogrevalnim sistemom nekaj narobe. Najbolje je, da letno porabo goriva primerjamo s sosedi in znanci, ki imajo podobno hišo ali stanovanje. Ukrepi za zmanjšanje porabe energije Velika poraba goriva je lahko posledica pomanjkljive toplotne zaščite hiše ali neprimernih bivalnih navad. Vzrok za povečano porabo goriva je lahko tudi zastarel ogrevalni sistem, brez primerne regulacije ogrevanja. Porabo energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode lahko ob upoštevanju nekaterih napotkov bistveno zmanjšamo. Pravila so sledeča: 1. Če ogrevalni sistem dopušča, je zamenjava starega kotla z novim NT (nizkotempe-raturnim) ali kondenzacijskim kotlom najučinkovitejša rešitev za zmanjšanje stroškov. Porabo energije lahko na ta način zmanjšamo za 30 do 40 % glede na stari kotel. Stari kotel bi morali zamenjati z novim vsaj po 15 letih uporabe, saj se finančni vložek zaradi manjše porabe goriva povrne v kratkem času. 2. Zmanjšanje temperature v prostoru za vsako 1 °C pomeni zmanjšanje stroškov za ogrevanje za 6 %. Temperatura v prostoru naj ne bi bil višja od 20 °C oziroma maksimalno 22 °C. Ponoči je smiselno znižati temperaturo za 5 °C. 3. Pri novejših ogrevalni sistemih je možna regulacija v odvisnosti od stanja v prostoru (na primer dnevni sobi, spalnici), v katerem se nahaja ustrezen regulacijski modul. Če imamo na zunanjem zidu ali v prostoru vgrajena temperaturna tipala, lahko z avtomatsko regulacijo natančno uravnavamo želeno temperaturo v prostoru. Posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi pravilni nastavitvi ventilov, da zagotovimo ustrezen pretok ogrevnega medija. 4. Ogrevala morajo toploto v prostor oddajati neovirano, zato okoli ogreval ne sme biti ovir, ki preprečujejo kroženje zraka. 5. Rolete in zavese morajo biti v nočnem času spuščene. 6. V prostorih, ki jih ne ogrevamo, morajo biti cevi centralnega ogrevanja izolirane. 7. Temperatura sanitarne vode naj ne bo višja od 60 °C. 8. V ogrevalnem sistemu - instalacijah za ogrevanje ne sme biti zraka, ki poslabša oddajanje toplote. 9. Bistveno zmanjšanje porabe energije lahko dosežemo s pravilnim prezračevanjem. Kratkotrajno intenzivno prezračevanje pomeni bistveno manj izgub kot delno odprta okna dlje časa. Pri prezračevanju se prostor ne sme preveč ohladiti, da ne bi prišlo do nevarnosti nastanka plesni. 10. Uporaba električnih grelnikov (zračnih »kaloriferjev«) pomeni dodatno veliko porabo energije. Potrebna vzdrževalna dela na ogrevalnem sistemu Ogrevalni sistem je sestavljen iz več naprav, ki jih je potrebno redno vzdrževati. Če imamo vgrajen lokalni ogrevalni sistem na trdno gorivo, je vzdrževanje enostavnejše kot v primeru, če imamo vgrajene zahtevne ogrevalne naprave na olje ali plin. Pred začetkom kurilne sezone je potrebno pregledati in po potrebi servisirati naprave v primarnemu in sekundarnemu ogrevalnemu sistemu: 1. deponijo za trdno gorivo, rezervoar za kurilno olje, rezervoar za tekoči naftni plin, 2. kurilne naprave (peči, kotle) skupaj z dimovodnimi napravami (dimovod, dimnik) in ostalo opremo (regulatorji temperature, varnostne naprave, črpalke, ekspanzijsko posodo), 3. atmosferski gorilnik za plin z regulacijskim sistemom za dovod plina, 4. ventilatorski gorilnik na olje ali plin z dovodom goriva, 5. naprave za prezračevanje kotlovnice, 6. ogrevala (radiatorje, kon-vektorje, talno ogrevanje), 7. cevni sistem z armaturami (ventili pred ogrevali, zaporni elementi, dušilni ventili), 8. lokalne regulacijske naprave (regulatorje s temperaturnimi senzorji, motorne pogone). Dela, ki jih lahko opravimo sami Enostavna opravila, ki jih lahko opravimo na ogrevalnem sistemu sami, so: Foto: Martin Ozmec 1. zabeležimo količino goriva pred začetkom kurjenja, 2. pospravimo ves gorljiv material in ostalo navlako, ki smo jo v letnem času »začasno« deponirali v kurilnici, ter uredimo varen dostop do vseh naprav ogrevalnega sistema (predvsem kurilnih in dimo-vodnih), 3. preverimo, ali ob prezračevalnih napravah ni razne navlake, ki bi ovirala dovod in odvod zraka v prostor s kurilno napravo, 4. preverimo zalogo goriva in jo po potrebi dokupimo, 5. preverimo morebitno ne-tesnost rezervoarja za kurilno olje in dovodnih cevi do gorilnika, 6. preverimo zamašenost filtra za olje pred gorilnikom, 7. preverimo tlak vode v kotlu in jo po potrebi dodamo, 8. preverimo obratovanje obtočne črpalke, in če ne dela, ročno z izvijačem zavrtimo rotor motorja, 9. preverimo stanje vseh zapornih armatur kurilne naprave, 10. odzračimo ogrevalni sistem; če smo morali sistem z vodo dopolniti, je odzračeva-nje potrebno ponoviti, ko vodo segrejemo na 80 do 85 °C, da iz nje odstranimo kisik, 11. če imamo kurilno napravo na trdno gorivo, preverimo regulator vleka, preverimo tesnost kurilne naprave in po potrebi zamenjamo tesnila na zapiralnih elementih ali tesnilni kit na drugih delih peči (kaminov, lončenih peči), zamenjamo dotrajane dele kurilne naprave (rešetka, vratca, dimniški priključek, rešetke prezračevalnih naprav), 12. pripravimo posode za pepel in saje, če imamo kurilne naprave na trdno gorivo, 13. če je potrebno, antikoro-zijsko zaščitimo vse površine ogrevalnega sistema, ki so podvržene koroziji, 14. toplotno izolirajmo ne-izolirane cevi, 15. pred kurilno sezono pregledamo tesnost kurilne naprave, dimnika in sekundarnega ogrevalnega sistema (stanje dimovodnih naprav glede na nove predpise enkrat letno preverja pooblaščena dimnikarska organizacija!). Dela, ki jih mora opraviti strokovnjak Zahtevnejša dela na kurilnih napravah prepustimo pooblaščenemu strokovnjaku, ki ima ustrezno znanje, opremo ter uporablja originalne rezervne dele. To je predvsem potrebno zaradi morebitnih posledic ter s tem povezane odgovornosti v primeru nestrokovno opravljenega dela. 1. Pri kotlih na trdno gorivo je potrebno preveriti količino vode v sistemu, varnostno-regulacijske naprave (regulator vleka, ekspanzijsko posodo, merilnik tlaka in temperature). Armature, regulacijsko in varnostno opremo, lopute, tesnila kotla naj pregleda strokovnjak in po potrebi zamenja. Pri kotlih na tekoča goriva naj dela opravi strokovnjak, ki je usposobljen za posamezni tip oziroma kurilno napravo. Preveriti je potrebno delovanje kotla, gorilnika, rezervoarja za gorivo, regulatorja dovoda goriva, regulatorja temperature, kurišče, odvod dimnih plinov iz peči, varnostne naprave ter po potrebi napraviti servis (glede na izmerjene emisije dimnih plinov, saj, izkoristka zgorevanja, ki jih mora enkrat letno opraviti pooblaščena dimnikarska organizacija). 3. Na lokalnih napravah na plinasto gorivo - plinskih pečeh - je potrebno preveriti tesnost dovoda plina do gorilnika, zraka za zgorevanje, nastavitve na plinski postaji (filter, regulator tlaka, varovalo tlaka, elektromagnetna ventila, zaporne armature). Gorilnik in peč morata delovati brezhibno. Izmeriti je potrebno emisijo dimnih plinov in toplotne izgube. Na plinskih grelnikih in kotlih z atmosferskim gorilnikom na plin, za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode je potrebno prav tako opraviti vsa dela kot na plinskih pečeh. Posebej je potrebno preveriti dovod zraka, to je prezračevanje prostorov s plinskimi grelniki, kakovost zgorevanja in odvod dimnih plinov. To je pomembno zato, da prepre- čimo možnost zastrupitve s škodljivimi snovmi v dimnih plinih (predvsem CO, NOx). Naprave so glede konstrukcije in regulacijsko-varnostnih naprav zahtevne, zato jih mora servisirati usposobljen pooblaščeni strokovnjak z ustrezno merilno opremo in ustreznim znanjem. Rezervni deli morajo biti originalni. Po opravljenem pregledu in servisu mora serviser izdati potrdilo o stanju naprav in njihovi primernosti za obratovanje. Po izvedbi teh del moramo še pravilno nastaviti parametre zgorevanja, kot je že navedeno pri plinskih grelnikih oziroma lokalnih napravah za tekoče gorivo. Dimnik Morebitno sanacijo obstoječega dimnika prepustimo usposobljeni organizaciji. Dimnikarske storitve na kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah (čiščenje, letni strokovni pregled, pregled za izdajo soglasja, kontrolne letne meritve emisij dimnih plinov in toplotnih izgub z dimnimi plini) lahko izvaja le pooblaščena dimnikarska organizacija. Bojan Grobovšek, univ. dipl. inž. str. DIMNIKARSTVO ZAVRŠNIK d.n.o. Ptuj Anželova 24 2250 PTUJ TEL: 02/ 746 70 01 FAX: 02/ 746 70 00 GSM: 041/630 243 ' čiščenje kurilnih in dimovodnili naprav ' meritve parametrov dimne emisije ' pregledovanje kurilnih in dimovodnih naprav ' čiščenje in pregledovanje prezračevalnih naprav Montaža in servis ogrevalnih, vodovodnih in plinovodnih naprav. ALEŠ HORVAT s.p., POBREŽIE 158, GSM: 041 639 797 TRGOVINA, MONTAŽA •vodovod •centralna kurjava • plinske instalacije • kopalniška oprema • keramične ploščice prodaja ogrevalnih naprav (ogrevalni icotii in goriiniici) vzdrževanje in popravilo ogrevalniti l(otiov in gorilnilcov d.0.0. L^ OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90, ORMOŽ, Ptujska cesta 17, tel.: 741 72 70 Pokličite na telefon 02 754 00 90, z veseljem Vam bomo pomagali in svetovali! DIMNIKARSTVO lože Klobasa s.p. Mariborska 10, 2230 Lenart v Slov. Goricah Tel: 02/729-25-03 TeL&Fax: 02/ 729-25-04 GSM: 041/ 667-306,041/ 541-832 email: dmmikar-joze.klobasa@siol.net - prvi pregled pred zagonom ali zamenjavi kurilne naprave - občasni pregledi - redni letni strokovni pregled - Izredni pregled - mehansko čiščenje, kemično čiSčenje, redno čiščenje in generalno čiščenje - Izžlganje katransklh oblog - proti korozijska zaščita - prve in občasne meritve emisij iz kurilnih naprav iZDGPLSi Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure. i\/lale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10, po faxu 02 749 34 35, all po elektronski pošti justina.lah@radio-tednlk.si. ^^ (i^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta ali storitve. Mali oglasi STORITVE ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj. ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._ PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{čenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933._ UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice. GSM IN RTV servis na Ptuju, popravila avdio in video naprav, dekodiranje, baterije in oprema. Peter Kolarič, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507. JASNOVIDNOST, 090 14 26 32, z mobilnega telefona. AftiMon IC D.. Cuikulna B. 3000 Cslls: 300 5[T/n*i RAČUNOVODSTVO za s.p., d.o.o. in dru{tva. Nata{a Mernik s.p. , Štuki 23,2250 Ptuj . Tel. 031 873-769. TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594. Splo{no kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Du-{an, s. p., Ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. GSM 041 785 303. } ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroin{talacije, meritve električnih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi. RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297. FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61. ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. BREZPLAČNO finančno svetovanje, posredovanje pri nakupu in prodaji vseh vrst delnic (poslov. GBD, d. d., Kranj), trženje vzajemnih skladov, urejanje potrošniških kreditov, rentna in premoženjska zavarovanja, pomoč pri uveljavljanju odškodnin in fotokopiranje. Vaš finančni center Posredništvo Cekin, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56. LUNAi MENJALNICE Zelo ugodni menjalniški tečaji za evre in l(une! Ptuj: 02 777 8 111 Mb: 02 331 96 85, 250 00 40 INSA^ NUDIM SKUPINSKE in individualne inštrukcije iz matematike. Aksiom, Tea Stefanović, s. p., Kraigherjeva ulica 24, Ptuj. Tel. 031 371 187 33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si IZVAJAMO vsa soboslikarska in pleskarska dela, kvalitetno ter po konkurenčnih cenah. Soboslikarstvo Ivančič Dragan, s. p., Žabjak 61, Ptuj. Tel. 041 895 504. NEPREMIČNINE sinus ne v 02 7777 777 TOP 3: samostojne hiše: Ptuj, ID604, l. 2002, površina 127 m2-etaž-a (P + 1), zemlj. 278 m2, 25 mio; Haj-doše, ID596, l.1989, 163 m2, zemlj. 959 m2, 33 mio; Ptuj, ID619, l. 1975, površina 83 m2, zemlj. 1146 m2, 20 mio. Informacije na 7777 777, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj. ODDAM v njem delavnico 8 x 6 m z vsemi potrebnimi stroji za gumarsko obrt. Janez Veselič, Zabovci 97 a. Inf. na tel. 766 82 41._ PRODAM štirisobno stanovanje, 105 m2, v Kajuhovi ulici 3 na Ptuju. Tel. 031 386 224._ PRODAM stanovanjsko hišo v Des-trniku, 1 ha zemlje, in veliko gospodarsko poslopje, cena pri ogledu. Tel. 753 09 11, 031 443 242._ V MIRNEM okolju v okolici Ptuja prodam gradbeno parcelo, odmerjeno. Cena po dogovoru. Tel. 0:31 359 588. " nepremičnine info: EUROPARK iUaribor ivogi Center, 400 m2 površ. +194 m2 zemlj., v pritlii^u posl. prostor, etaža in urejeno podstrešje, odlična lokacija, takoj vseljiva; CENA: 55,000 mio SiT (šifra 861) tei.: 33 15 800 041/617 169 www. i n s El . s i INSAd.o.o., Mariboraka cesta 40, Šentilj v SI. Goricah ODDAMO poslovno stanovanjsko hišo v okolici Dupleka, 580 m2, z dvema velikima stanovanjema, eno delno opremljeno, drugo komplet novo opremljeno. Možen tudi odkup. Telefon 0049 1727628857. KMETIJSTVO PRODAM star predelan konjskih gnoj v 60-kg vrečah, dostava na dom brezplačna. Tel. 720 8108 ali 031 273 577. PRODAM več teličk in hrastova drva ter kupim hribovsko kosilnico Bucher. Tel. 769 16 01._ JABOLKA za ozimnico, sorte jona-gold, zlati delišes, idared, prodajamo. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, tel. 02 769 26 91, možna dostava. PRODAM odojke. Muretinci 22, tel. 02 740 83 68. PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 031 532 785._ PRODAM krmno peso, kolerabo in okroglo repo ter lansko luščeno koruzo. Marija Kukec, Muretinci 5, tel. 740 86 02. KUPIMO rabljene traktorje in kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 579 539. V NAJEM in poznejši odkup vza-meva urejen bivalni vikend, manjšo hišo. Tel. 031 727 690, 031 727 183. PRODAM bele piščance, domače reje, od 2-3 kg. Cena 270 SIT/kg. Tel. 041 550 792._ PRODAM zemljo 1,4 ha v kraju Dobrina. Cena po (dogovoru. T^l. 051 412 059. PRODAM predsetvenik, prikolico za prevoz živine, brane in žago za razrez cevi. Tel. 582 14 01. PRODAM traktorski drobilec zrnja bori-miks 1251 za 100.000 SIT in sprednji most za zetorja 72 - 11 s hid-rostatičnim cilindrom. Tel. 041 843 825. PRODAM psičke nemške ovčarje. Tel. 031 744 408. PRODAM odojke. Stojnci 32, tel. 766 62 91. PRODAM dvobrazdni 10-colski plug in rotacijsko koso SIP 135. Tel. 041 954 115._ PRODAM traktor torpedo deutz 45. Tel. 041 565 005. DOM-STANOVANJE NA PTUJU menjam trisobno stanovanje (MO Ptuj) za enosobno stanovanje. Tel. 041 387 092. PODJETJE vzame v najem garsonjero za dobo enega leta. Cenjene ponudbe na GSM 041 395 341. ODDAM v najem opremljeno 2-sobno stanovanje v Kidričevem. Tel. 041 915 645. DELO DELO V AVSTRIJI! Za našo znano restavracijo v Gradcu iščemo kuharja s končano srednjo šolo in z vsaj pasivnim znanjem nemškega jezika ter vodjo izmene, za stanovanje je poskrbljeno. Tel. 0043/ 6991 0003289, Gasto -und Handelsgesellschalt, m. b. H, 8020 Graz, Eggenberger - Alle 91. Razpored dežurstev zobozdravnikov V soboto, 29. oktobra Majda Zorko, dr. dent. med Potrčeva cesta - Platana ODPELJITE SE S POPUSTOM 660.000 SIT AVTOCENTER PRSTEC Ob Dravi 3a, Ptuj, 02 782 30 01 Vsi modeli Fiat ugodnejši. Tudi do 660.000 SIT. FIRÎ 4BREZ=4Z POSEBNA PONUDBA PRI DAEMOBILU: ZA CENO 4 ZIMSKIH PNEVAAATIK - 4 ZIMSKE PNEVMATIKE Z JEKLENIMI PLATIŠČI!* Do 25% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik brez platišč blagovnih znamk: Sava, Hankook, Kumho, Debica, Bridgestone, Semperit, Michelin,... 'Ponudba velja za izbrane dimenzije in znamke platišč in pnevmatik od 21 10 2005 do razprodaje zalog Pozanimajte se v naših poslovnih enotah DAEMOBIL, D.O.O., pooblaščeni prodajalec vozil Chevrolet in pooblaščeni serviser vozil Chevrolet in Daewoo PE Ptuj, Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj tel. prodaja: 02 7881 380/381 tel. servis: 02 7881 382 e-mail: ptuj@daemobil.si www.daemobil.si NA VAŠEGA DAEWOOJA NISMO POZABILI! Imamo najdaljšo tradicijo servisiranja in vzdrževanja vozil DAEWOO in o njih vemo največ. Izkoristite akcijske cene originalnih rezervnih delov in popuste pri storitvah ter privoščite svojemu vozilu pozornost strokovnjakov. NUDIMO UGODEN HITRI KREDIT DO 300.000 SIT. ODOBRITEVTAKOJ. BREZODVEČNIH POTI. MOTORNA VOZILA PRODAM karamboliran osebni avto renault 5 za rezervne dele. Cena po dogovoru. Tel. 031 723 051. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._ PRODAM štedilnik na trda goriva, nov, in motor seata cordobe. Tel. 02 719 54 46._ PRODAM malo rabljeno belo jedilnico, usnjeno sedežno garnituro, 120-l hladilnik in strojeno govejo kožo. Tel. 051 330 457. OBVESTILO Cenjene stranke obveščam, da sem 1. oktobra 2005 odprla odvetniško pisarno na Ptuju, Cankarjeva ulica 7. ODVETNICA HELENA NEUDAUER euronautic Organiziramo tečaj in izpit zaVHFGIVIDSS, na Ptuju, 5.11.2005. Prijave: 02 780 11 50 in 041 359 505, info@euronautic.cc. Prireditvenih vabimo @radio-tednik.si ZAPOSLIMO MESARJA sekač-a-prodajalca za nedoločen čas. Potrebne delovne izkušnje iz prodaje in razseka mesa. Mesarstvo Sirc, Podgorci 24, tel. 041 380 189. ZAPOSLIMO monterja Inox dimnikov. Tel. 041 698 889. Šabeder, d. o. o., Zg. Korena 4/a, 2242 Korena. Petek, 28. oktober 9.30, 11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Kalisto 7, za šole in izven 12.00 Ptuj, gledališka dvorana Gimnazije Ptuj, Forum mladih, Spodbujanje podjetnosti in ustvarjalnosti 12.00 Videm, komemoracija ob dnevu mrtvih, ob spomeniku padlim v NOB in v vojni za samostojno Slovenijo, pripravljajo Občina Videm skupaj z Osnovno šolo Videm 16.00 Grajena, v domu krajanov, srečanje starejših občanov primestne četrti Grajena, kulturni program bodo pripravili učenci OŠ Grajena in člani DU Grajena 17.00 Ormož, športna dvorana, 5. rokometni večer 18.00 Videm, v občinski dvorani, proslava ob dnevu reformacije, vabi Kulturno društvo Franceta Prešerna Videm 19.30 do 21.00 Ormož, dvorana Gimnazije, odbojka 20.00 Ptuj, slavnostna dvorana ptujskega gradu, otvoritev festivala Vino ni voda, pozdrav vinske kraljice, nastop Ptujskega noneta OOZ, predstavitev Ptujske kleti Sobota, 29. oktober 10.00 11.00 19.00 19.00 20.00 Ptuj, gasilski dom, 9. srečanje gasilskih veteranov območne gasilske zveze Ptuj Trnovska vas, osrednja prireditev ob 7. občinskem prazniku, otvoritev šole, vrtca in telovadnice Cirkovce, dvorana, 3. srečanje ljudskih pevcev in godcev ter predstavitev zgoščenke ljudskih pevcev PD Cirkovce, ki tokrat praznuje 20 let delovanja Ormož, komemoracija ob dnevu mrtvih pri spomeniku žrtvam vojne v grajskem parku Ormož, dom kulture, proslava ob dnevu reformacije Laporje, v farni cerkvi, koncert iz ciklusa Oktober je dober, nastopila bo komorna skupina Amadeus s sporedom slovenskih umetnih in narodnih pesmi, dalmatinskih ter priredb popevk domačih in tujih avtorjev Ptuj, hotel Mitra, predpremiera filma Infinitas Mundi (Neskončnost sveta) ter pogovor z avtorjem Mihaelom Tošem Ptuj, v Kolnkišti, koncert ansambla Pepi krulet in predstavitev kleti Turčan, v okviru festivala Vino ni voda Ormož, vinoteka Hotela, Noč čarovnic, prireja Klub ormoških študentov Ormož, v KAK Unterhund, skupina Demoliton group Planinsko društvo Ptuj organizira izlet na Olševo, vodi B. Hedl, dodatne informacije na telefonu 777 15 11. Nedelja, 30. oktober 15.00 Starše, cerkev sv. Janeza, prejem diakonskega posvečenja Ptujčana, br. Damjana Tikviča 20.00 Ptuj, v Kolnkišti, literarni večer z Alešem Štegerjem in Dušanom Fišerjem ter kantavtorjem Tadejem Vesenjakom, v okviru festivala Vino ni voda Ponedeljek, 31. oktober 18.30 do 20.00 Ormož, v dvorani Gimnazije, dvoranski hokej Torek, 1. november 18.30 do 20.00 Ormož, v dvorani Gimnazije, badminton - Pričetek martinovanja v Ormožu in okolici. Sreda, 2. november 9.00 do 12.00 Ptuj, športna dvorana Mladika, mali nogomet za OŠ, v okviru Hura, jesenske počitnice 9.00 do 12.00 Ptuj, športna dvorana Mladika, hip hop, v okviru Hura, jesenske počitnice 10.00 Ormož, v Mladinskem centru, ustvarjalna delavnica slikanje na majice z Mitijem Fickom iz Ljutomera, majice prinesite s seboj 12.00 do 15.00 Ptuj, športna dvorana Mladika, mali nogomet za SŠ, v okviru Hura, jesenske počitnice 12.00 do 15.00 Ptuj, športna dvorana Mladika, aerobika, v okviru Hura, jesenske počitnice 17.00 Ptuj, v CID, filmska projekcija Ken park, za srednješolce brezplačno 19.00 Maribor, SNG, Grk Zorba, VelDvo, za izven 19.30 Maribor, SNG, Severni sij, StaDvo, za abonmaje Drama 1, 2, 3, 4, 5 in izven - Ptuj, Glasbena šola Karola Pahorja, Glasbene delavnice, za starejše osnovnošolce, srednješolce _ vse mlade, ki imajo glasbeno predznanje, traja vse do 5. novembra. Četrtek, 3. november 9.00 do 15.00 Ptuj, športna dvorana Mladika, otroški plesi za predšolske otroke, v okviru Hura, jesenske počitnice 9.00 do 15.00 Ptuj, športna dvorana Mladika, strelstvo, v okviru Hura, jesenske počitnice Ormož, ustvarjalna delavnica, izdelovanje nakita iz fimo mase z Ingrid in Anito Kociper iz Ormoža Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo Ormož, dom kulture, lutkovna predstava Kokoška Petunija, v izvedbi Lutkovnega gledališča Fru-fru iz Ljubljane, organizira Društvo prijateljev mladine Ormož 11.00 do 14.00 Ptuj, na Kmetijsko-gozdarskem zavodu, seminar Ekološko kmetovanje in možnosti financiranja, organizira Društvo ECHo in Društvo kmečkih žena občine Dornava Ptuj, v CID, filmska projekcija mesto greha, za srednješolce brezplačni program Ptuj, v Kolnkišti, predstavitev kleti Cvitanič in koncert skupine Putrauke, v okviru festivala Vino ni voda 10.00 10.00 10.00 17.00 20.00 lzberl.sl - Vseslovenski portal i I ogla iZDePLSi Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. SODELUJEJO: DELO Novice ÍMMli I S^VESTNIK »jMMSJiSiaift: LAS' 19.30 AKCIJSKI POPUST - 50% za smučarske bunde in hlače Modne barve 'n. in oblike. grejejo m Zimskih radostih in cene, [ ki vas Í bodo ^ navdušile. Metalka Trgovina d.d. Prodajni center Ptuj Rogozniska 7, tel: 02/749 18 00 Slike SO simbolične MfMlfU' TRGOVINA Rabljena vozila NA TIP LETNIK MESEC SAMO CLIO 1,2/3V FIDJI 1998 19.272 SIT CLI01,5/65KM5VDINAMIQUE 2004 30.168 SIT FORD QALAXY 1,9 TDI 2000 45.023 SIT KANGOO 1,5 dCi/80 2005 47.243 SIT KANGOO 1,5 dCi/80 2005 47.243 SIT MERCEDES 200 CDI 2002 66.921 SIT R LAGUNA GT 1,9 DC1100 EXP. 2002 51.914 SIT SEAT CORDOBA VARiO 1.4 1999 20.374 SIT SEDANE DIN. LUX 2,0/16V 2004 60.946 SIT VOLSWAGEN POLO CLASSIC 1998 15.161 SIT VW POLO VARIANT 1,6 1998 22.205 SIT VW GOLF 1,6 HIGHLINE 1998 28.024 SIT Tovorna vozila R KANGOO 1,2 RL EXPRESS 1999 16.080 SIT R KANGOO 1,2 RL EXPRESS 1999 16.845 SIT R MASTER 2,5d MTR 1999 28.331 SIT na dobo 84 meseccK iiega obroka je izračunana na podlagi iiredita dm mb NOil< 7 AS RENAULT OBUUBA KUPCU: - Brezplaien preizkus - lOBtoCk kontrole na vozilu - Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih - Pomoč na cesti, vleka ali popravilo - 3 mesečna tehnična garancija (za določena vozila) Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662. avto.nniklavz@email.si www.avtomiklavz.si ZNAiVIKA LETNIK CENA BARVA AUDIM1.9IDILIMUZ. 2000 2.390.000 RDEČA AUDIA61.9I11IKARAV. 1999 2.860.000 SREBRN BMW318DLIIMUZ.M0DÍF. 2001 3.590.000 KDV MODRA CITROEN XSARA 1.6 ILIMUZ. 2001 1.850.000 KDVČRNA DAEWOO NEXIA 1.5 GL 1998 460.000 SRERRN FORD FOCUS 1.4 2000 1.410.000 SRERRN FORD MONDE01.6 KARAV. 1996 580.000 BELA FORD MONDE01.816VUMDZ. 2001 2.250.000 KDV ZLATA FORD M0NDE02.0TD 01 KARAV. 2003 2.550.000 SREBRN FORD GALAXY 1.9 IDI 2000 2.890.000 ČRNA OPEL CORSA 1.0 1999 720.080 KDV ZLATA MIISUBISHÍL2D002.5TD 1998 3.220.080 RDEtKOVSREB. SEATT0LE001.9TDI11DKS 2003 2.870.080 KDVSREBRN VW PASSAT 1.9 TDI KARAV. 1998 1.830.080 KDV MODRA VW PASSA11.9 mi 139 KS KARAV.- COME. 2002 3.080.080 SREBRN Na zalogi preko 40 vozil. OBČINA GORIŠNICA Gorisnica 83/a 2272 GORIŠNICA RAZPIS Občina Gorisnica organizira srečanje malih skupin oziroma ljudskih pevcev na prireditvi Martinovanje na gradu Borl, ki bo dne 12. novembra 2005 z za~etkom ob 15. uri v Viteški dvorani gradu Borl. Prijave s predstavitvijo skupine, številom nastopajočih in seznamom dveh pesmi ter ene rezerve in s telefonsko številko kontaktne osebe pošljite najkasneje do 4. novembra 2005 na naslov Občina Gorišnica, Gorišnica 83/a, 2272 Gorišnica, za Martinovanje na gradu Borl. Pesmi naj bodo vezane na tematiko grozdja in vina. Upoštevanih bo prvih deset prijavljenih skupin. Upoštevane bodo skupine, ki ne štejejo več kot osem članov. Občina Gorišnica ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka AntonoviCa v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605 www.snnigoc.si POHI SPUHUA79^ 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05 5 iMiMiiil-jiHiPII^! C02/2280110 3 SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA dr. dent. med. Zvonko Notesberg Trajanova 1, l^uj (ob Moribordd cesti), tel.: 02 780 6710 ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH _možnost obrttiSnega odplačilo_ »Ko pomagamo drugim, pomagamo sebi. Vas zanima odlično, donosno in zabavno druženje ob delu. Mednarodno podjetje z 18-letnimi izkušnjami zaradi povečanega obsega dela in novih programov nudi prosta delovna mesta svetovalca in distributerja s področja zdravega življenja. Vabimo Vas, da nas obiščete vsak torek med 17. in 19. uro in sredo med 16. in 19. uro na Effenkovi 61 (Dom učencev) v Velenju (sledite rumenemu znaku). Zainteresirani za druge države, predvsem Hrvaško in Srbijo pokličite 05 612-20-00.« Z dobrih 20.000 sit do rabljenega vozila! - za preostanek uredimo plačilo na položnice - kasko zavarovanje nI pogoj - vozila so tehnično pregledana - v račun vzamemo tudi vaše vozilo Obiščite nas v salonu rabijenih vozili Sedaj je pravi trenutekl Avto Šerbinek d.o.o., zagrebška 85, Maribor, tel.: 02/45-035-40 MM OKNA - VRATA - SENČILA Ugodno, sejemski popusti, prodaja na obroke Swetowanje in montaža l^lae PH PODVINC115, FTUJ IViaa um tel02 746 03 81 gsm 031 341 532 ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605 Srce t-voje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče Marije Lesjak IZ KICARJA 39 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom^ prijateljem, znancem, kolektivu Mercatorja Rogoznica, Čistega mesta in G. P. Ptuj ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za sv. maše in nam izrazili ustna sožalja. Hvala tudi tistim, ki morda samo v mislih sočustvujete z nami. Iskrena hvala gospodu duhovniku za opravljen cerkveni obred, gospe Veri za molitve in ganljive besede slovesa, Komunalnemu podjetju, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in zastavonošem. Vsem in vsakemu še enkrat hvala. Žalujoci: sin Francek, hčerka Dragica z možem Ivanom, sin Stanko z Ivico ter vnuki Matjaž, Benjamin in Doroteja z Miranom CENTRALNA KURJAVA VODOVOD do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. Ti trpela si za nas, noč in dan skrbela in molila vsaki čas, zdaj si onemela! Solze so močile ti tvoja lica vela, v delu, brigah, v žalosti si za nas venela. Hvala, hvala, mamica, sonce naše sreče, za ves trud in solze, za srce ljubeče. Po plačilo zdaj je šla duša tvoja blaga, le spočij se, mamica, mamica predraga. ZAHVALA V 97. letu starosti je za vedno zaspala naša draga mama, babica, prababica, praprababica, tašča in sorodnica Marija Žemljic, roj. Pešec IZ BRESNICE 2 Kadar odhajajo naši najdražji, je težko živeti z bolečino v srcu. Dragi sorodniki, prijatelji in znanci, hvala vam, da ste bili z nami ob dnevu slovesa. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše, cerkev, nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli besede sožalja. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke ter zastavonošema. Zahvala tudi njeni osebni zdravnici dr. Marti Tetičkovič-Ranfl, patronažni službi ZD Ormož -negovalkam ter pogrebnemu zavodu Aura. Vsem in za vse skupaj še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njeni Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRAIA, ROLEIE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE vei vrsi Ivan Arnuš Mariborska cesta 27/ b, 2251 PTUJ Tel.: 02^83-00-81, Gsm: 041/390-576 AKTAL d.0.0. industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo V>||V/ Tel.: 02/799 04 30 Xjjy Faks: 02/799 04 31 [FEoagwoEoaM ©caiK] DGsĐ wiasflf m w^© NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ? Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23. Poslušam te, ko val iz morja vstaja, votlo buči! Pogosto slišim te v višini gaja, ko vse molči. Pri tebi sem, ko te daljava krije in čutim te; ugaša dan, že prva zvezda sije ... O, vrni se! Mira ZAHVALA ob nenadomestljivi in nedojemljivo končani življenjski poti našega dragega moža, atija, dedka, sina, tasta in brata Ivana Poplatnika IZ SOBETINCEV 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, dobrim prijateljem ter vsem, ki ste se od blizu in daleč prišli poslovit od našega dragega Ivana. Hvala vsem darovalcem prekrasnega cvetja, za veliko število svečk in za darovane svete maše. Ivan, domači markovski župnik je spregovoril o tebi prekrasne besede. Prav takšen si bil! Hvala g. župniku za besedni prikaz tvojih življenjskih vrlin, za opravljeno sveto mašo in za obred pogreba. Horvatov Marjan je prelepo opisal tvojo 44-letno življenje! Med drugim je rekel, da tisti, ki umre, ni pozabljen, le daleč je. Hvala Marjanu za občutene besede slovesa! Izredno čutno in osebno se je od tebe poslovil Brane Antič iz tvoje delovne skupine Amway in prijatelj Boštjan Kosec. Hvala tudi njima. Tvoje delo pri gasilcih že iz otroških let pa je opisal g. Lesjak. Iskrena hvala mu! Pevci markovskega cerkvenega pevskega zbora so ti zapeli pri maši in ob grobu. Njihove pesmi so nam, tvojim dragim, spodbudile vsa čustva, ki so nam ob poslavljanju od tebe še ostala. Pesmi si neskončno ljubil, hvala jim! Vso našo žalost ob tvojem odhodu pa je povečal Sokov Silvo, ki se je v tvojem imenu poslavljal od nas. Hvala mu, da je zmogel spregovoriti te občutene besede! Pogrebno podjetje Mir iz Vidma te je pripravilo k večnemu počitku, pa tudi drugo marsikatero našo pot je uredilo. Hvala jim za korekten odnos in delo. Dasko ti je zaigral Tišino, kot bi jo ti zapel svoji ženi Miri. Dasko, hvala ti, da si to zmogel! Ivan, spočij si od vseh bolečin, ki si jih tako mirno prenašal ob tvoji težki bolezni! Z žalostjo v srcu vsi tvoji Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. V SPOMIN Alojz Drevensek STRMEC 50 A 28. oktobra mineva 10 let, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in stari ata. Tvoji najdražji Nisem umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl sem zato, da sem nehal trpeti. ZAHVALA Janez Mlinaric IZ NOVE VASI 76 1922 - 2005 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše, dar za cerkev ter za izrečena sožalja. Posebna hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, vsem govornikom za poslovilne besede, čebelarskim društvom in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem in za vse še enkrat iz srca hvala. Žalujoči: vsi njegovi Edini, ki ostane močan nad vsem, je spomin nate ... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica, svaka in prijatelja Bolfenka Potrca JANEŽOVSKI VRH 15 A 1946 - 2005 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Posebej se zahvaljujemo družinam Lozinšek, Kokol, Ratajc, hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred ter govorniku Zvonku za besede slovesa, pevcem in za odigrano Tišino ter pogrebnemu zavodu Jančič. Žalujoči: žena, hčerka, sin, vnukinji Valentina in Melita ter brat in sestre z družinami Skozi vse življenje svoje boriti si se znal, a v tihi jesenski noči utrujen in nemočen si zaspal! ZAHVALA ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in tasta Janeza Meska - Mlinarjevega Hanza PODGORCI 32 Iskrena zahvala velja vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste izrazili sožalje, darovali cvetje, vence, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govornikoma Slavku Prejacu in Rudiju Lahu ter pogrebnemu podjetju Aura iz Ormoža. Posebna zahvala zdravnici Ran-flovi iz Zdravstvenega doma Ormož, ki mu je lajšala njegove nepremagljive bolečine. Žalujoči: žena, sinova in hčerka z družinami Nisem umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl sem zato, da sem nehal trpeti. SPOMIN Žalosten je spomin na 30. oktober 1995, ko se je od nas za vedno poslovil mož, ata in stari ata Janez Krajnc ZG. LESKOVEC 6 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojijo ob njegovem grobu, mu podarijo cvetje in prižigajo sveče. Vsi njegovi Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih se živi. In nihče ne ve, kako boli, ker tebe več ni. V SPOMIN Frančiški Petrovič IZ ZG. PRISTAVE 25 31. oktobra mineva drugo leto žalosti, odkar nas je zapustila. A v srcih bo ostala za vedno. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in prinesete rože ter prižigate svečke. Vsi njeni Usoda je tako hotela, da tebe nam je vzela. Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN 25. oktobra je minilo leto dni žalosti, odkar nas je po težki bolezni zapustil Franc Slanic IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 3 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem prera-nem grobu in prižigate svečke. Vsi njegovi najdražji Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. Za dom in družino vse si nam dal, v nasih srcih za vedno bos ostal. SPOMIN Boleč je spomin na 28. oktober 2004, ko je prenehalo biti plemenito srce našega dragega atija in dedija Alojza Podhostnika Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu ali s prižgano svečko počastite spomin nanj. Vedno tvoji: sin Robert z družino in hčerka Petra z Richardom V SPOMIN naši dragi mami in omici Rozini Ozmec IZ PLACEROVCEV 4 Se vedno nas spremlja boleč spomin na 27. 10. 2004, ko smo Te za vedno izgubili. Ti v tišini mirno spiš, a v naših srcih še vedno živiš. Hvala Ti za vse! Pogrešamo Te vsi, ki Te imamo radi. Tvoji otroci z družinami Eno leto na grobu vasem svečke že gorijo, v žalostnih očeh pa solze se iskrijo. V nasih srcih bolečina je skeleča, saj v grob z vami odsla je nasa sreča SPOMIN 26. oktobra je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila mama, babica, prababica, praprababica in sestra Neža Bezjak IZ KICARJA 114 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, prižgete svečko in poklonite cvet. Tvoji najdražji Kam pa potuje danes nas dedi? Kamor oblaki gredo... SPOMIN Janez Pičerko 29. 10. 2004 - 29. 10. 2005 ZABOVCI 6 Tako smo se vprašali in si odgovorili v tistih žalostnih dneh, danes pa vemo, da si moral oditi od nas, a ostajaš med nami v naših srcih in ljubečih spominih ... Iskrena hvala vsem, ki se našega dragega pokojnika spoštljivo spominjate! Najbolj ga pogrešamo: žena Karolina, hčerki Slavica z Zdravkom, Janja z Andrejem, vnukinje Iva, Hana, Ela, Meta, Ema in vnuk Urban ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka Janeza Arbeiterja IZ PTUJA, NA POSTAJO 27 1923 - 2005 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebna hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred in za mašo zadušnico, g. Seguli za ganljiv poslovilni govor, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljeno pogrebno storitev. Hvala tudi dr. Kisnerju ter osebju urološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor, ki so mu lajšali bolečine v času njegove bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivica, sin Ivan in hčerka Marija z družino Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te nase isče, ni več tvojega smehljaja, trud in delo tvojih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, odsel si tiho brez slovesa tja, kjer ni trpljenja in gorja. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega sina, moža, očeta, brata in strica Mirana Meška IZ SENIKA 1961 - 2005 se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem, govorniku, gasilskim društvom, pogrebnemu zavodu in vsem, ki so darovali cvetje, sveče in vence; vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti na tomaževsko pokopališče, iskrena hvala. Žalujoči: ata, mama in vsi, ki so ga imeli radi Ptuj • Zdravstvo v pripravah na pandemijo gripe Država poslala 20 škatlic tamif luja Čeprav je ptičja gripa kužna bolezen živali, zato za ljudi običajno ni nevarna, vlada v Sloveniji panika tudi zato, ker informacije prihajajo po kapljicah in neusklajeno. Vsi po vrsti pa priporočajo cepljenje proti gripi. Tamiflu®75n. trde kapsule oseltamivir 10 kapsul Mi Foto: Črtomir Goznik Dvajset škatlic tamifluja, kolikor ga je prišlo na Ptujsko, so lekarne po posvetu dale v rezerve, je v Imenu Lekarn povedala direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Ptuj • Mestne četrti na poti ukinjanja? Se za sendvič ne bo Delovno gradivo proračuna MO Ptuj za leto 2006, o njem se je te dni začela razprava, bo še kako burilo duhove. Vrsta dejavnosti, natančneje postavk, vstopa v to razpravo z razpolov-ljenimi indeksi. Četrtim, ki jim z najnovejšimi spremembami in dopolnitvami statuta "jemljejo" premoženje, večinoma so ga zgradili sami, lastnica domov in drugega nepremičnega premoženja nekdanjih krajevnih skupnosti na območju sedanje MO Ptuj postaja Mestna občina, se jemljejo tudi sredstva za prireditve za starejše občane, torej tiste, ki so stari nad 70 let. Prireditve so tradicionalne, na njih se starejši poveselijo, ob kulturnem programu in priložnostnem kosilu se ponavadi seznanijo tudi s plani četrti. Za marsikaterega udeleženca je tudi to edina priložnost, da se sreča z nekdanjimi mladostnimi prijatelji. Na območju MO Ptuj živi v četrtih okrog 2500 starejših nad 70 let, za katere bo v prihodnje težko organizirati tradicionalna srečanja, če bo postavka iz delovnega gradiva proračuna ostala nespremenjena, torej 632 tisoč tolarjev, kar pomeni, da na enega občana pride po izračunih le še 252,80 tolarja, za kar kosila nihče ne more skuhati. Tudi ob upoštevanju 50-odstotnega izpada pri udeležbi je to še vedno le 500 tolarjev na osebo, tudi s tem kosila ne more biti. Pogostiti pa je potrebno tudi nastopajoče, ki prihajajo iz osnovnih šol in vrtcev. Še leta 2004 je bilo za te prireditve namenjenih nekaj več kot 2,5 milijona tolarjev, ocena letošnje realizacije naj bi bila milijon 263 tisoč tolarjev. Tudi sredstva za pospeševanje kulture in športa za leto 2006 so razpolovljena, z 1,856 milijona tolarjev so se zmanjšala na 928 tisoč tolarjev. Pri slednjih pa ne gre več za 2500 ljudi, temveč za 23 tisoč in nekaj več, kolikor je prebivalcev v MO Ptuj, ki pa so po četrtih razdeljeni različno. Največ jih je v MČ Ljudski vrt, ki bi lahko bila s 6400 prebivalci že ena od večjih občin na Ptujskem. Kako s 40 tolarji na prebival- Napoved vremena za Slovenijo 1 mrtvih dan dežuje, ! zima pričakuje. Danes bo precej jasno. Zjutraj in del dopoldneva bo po nekaterih nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, ob morju 10, najvišje dnevne danes od 17 do 22, jutri od 15 do 19, na Primorskem do 22 stopinj C. V soboto in nedeljo bo predvsem na Primorskem in v višjih legah pretežno jasno. Po nižinah v notranjosti Slovenije pa bo precej nizke oblačnosti, ki bo predvsem v jugovzhodnih in osrednjih krajih lahko ves dan. ca pospeševati šport in kulturo v mestnih in primestnih četrtih, pa bodo morali razložiti pripravljavci proračuna. Resnici na ljubo že do sedaj tega denarja ni bilo veliko, v četrtih so ga znali vedno oplemeniti, ali bodo to počeli še naprej ob tako skromno odmerjenem denarju za njihove "izvirne" naloge, pa je že vprašanje. Lahko, da pot, ki jo ubirajo v Mestni hiši na Ptuju, vodi do ukinjanja četrti. Ob skromnih deležih še za nekatere druge dejavnosti oziroma namene, ki zadevajo najbolj občutljivo populacijo v tem okolju, otroke in starejše, bi nekaterim v tem okolju morali izprašati vest. Eden od predsednikov četrtnih svetov v MO Ptuj se je ob takšnem odnosu upravičeno vprašal, ali bomo v bodoče na srečanjih starejših namesto sendviča, ker denarja zanj ne bo, kvečjemu vsakemu namenili po en evro. MG "miíAfKWit Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_ - garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela - manjša gradbena dela Cepljenjem so 26. oktobra pričeli tudi v ptujskem Zdravstvenem domu, cepili bodo še danes v prostorih ambulante za nujno medicinsko pomoč, dežurni pediatrični ambulanti ali sobi za posege 2. Čakajo namreč še na drugo pošiljko cepiva, ki naj bi prispela v začetku novembra, takrat naj bi tudi izvedeli, ali bodo lahko dobili še dodatne doze cepiva, ker je letos zanimanje za cepljenje večje kot lansko leto. Letos so sicer naročili 700 doz cepiva, kar je 200 več kot lansko leto. Direktorica JZ ZD Ptuj Metka Petek Uhan je, kar zadeva predpisovanje zdravila tamiflu, povedala, da upoštevajo doktrino, predpisujejo ga samo tistim, ki ga nujno potrebujejo, to je imunooslabljenim in tistim, ki so zboleli za boleznijo influence, ne predpisujejo pa ga v preventivne namene. V ptujski bolnišnici zdravila tamiflu doslej ležečim pacientom niso predpisovali, tudi ga nimajo v bolnišnični lekarni. Upajo pa, da ga bodo prejeli novembra, ko naj bi prišla večja količina tega zdravila, ki dokazano uspešno zdravi gripo. Čeprav v ptujski bolnišnici infekcijskega oddelka že dolgo nimajo, izolirnico so ukinili že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, bodo v okviru sprejetih ukrepov pripravili najmanj 50 dodatnih postelj za najbolj prizadete bolnike, sicer pa bodo vse ukrepe izvajali v sodelovanju z infekcijskim oddelkom mariborske bolnišnice, je povedal direktor Lojze Arko. Vsem zaposlenim so tudi omogočili brezplačno cepljenje proti gripi na stroške bolnišnice, danes pa so za vse pripravili predavanje, na katerem bo zunanja članica komisije ptujske bolnišnice za obvladovanje in preprečevanje bolnišničnih okužb Božena Kotnik Kevorkijan, dr. med., spec. infektologinja, iz mariborske bolnišnice, predstavila ukrepe v bolnišnici pred časom epidemije oziroma pandemije gripe in med njim, je povedala predsednica komisije za obvladovanje in preprečevanje bolnišničnih okužb prim. Majda Šarman, dr. med. V najnovejši pošiljki je v Slovenijo prispelo 3000 škatlic zdravila tamiflu. Država jih je v blagovnih rezervah zadržala 2000, 1000 pa jih je razdelila med lekarne; ključ delitve ni znan. Lekarne Ptuj, ki skupaj z zasebno lekarno Top-lek oskrbujejo z zdravili več kot 70 tisoč prebivalcev, so se skupaj odločile, da so prejeto količino dvajset škatlic dale v rezerve. "Vemo, da obolelih za gripo na Ptujskem še ni. Vemo tudi, da ima nepotrebno jemanje zdravila neugodne posledice za širšo populacijo zaradi razvoja rezistence. Zato je odločitev, da so zdravila v rezervi in da počakamo na nedvoumen znak s strani zdravnikov oziroma države, da je gripa (katerakoli oblika) prisotna v naših krajih, edina pravilna in pravična izbira. Mediji razpolagajo z informacijo, da bomo neko količino zdravila v državo prejeli še konec novembra. Ne vemo pa, ali bo ta količina spet šla v blagovne rezerve ali bo na razpolago lekarnam za izdajo na recept. Zdravilo tamiflu se namreč v skladu z našimi predpisi izdaja na recept. Razvrščeno je na negativno listo, kar pomeni, da ga pacient plača sam, stane pa okrog 6000 tisoč tolarjev," je povedala direktorica Lekarn Ptuj Darja Potočnik Benčič. Lani so v celem letu izdali okrog 20 škatel tamifluja. V začetku pojava ptičje gripe so ljudje še v večjem številu povpraševali po tamifluju, nekateri so si ga želeli tudi rezervirati, a se je sedaj stanje umirilo. MG ABA PTUJ Boitianiinšs.p. PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNÊKI, GARAŽNA VRATA átuki26a Ibl.: 02 787-86-70, 041 716-251 STE BILI POŠKODOVANI P^RAVna^ V PROMET^^ —v NEZGODI? ^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ, Vodnikova 2 080 1 3 1 4