Gospodarskj in političen list za KprošKe Slovence.
Izhaja vsako drugo soboto
v Kranju (liska Iv. Pr. Lampret; izdaja konsorcij „Gorenjca“; odgovorni urednik Lavoslav Mikuä).
Velja za celo leto 4 K in se (la (-ujejo niirofnina in in-sentti naprej. Vsi rokopisi, pisma in druge pošiljatve naj se požiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje ra enoslopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru.
Posamezne številke stanejo 10 vin.
Štev. 24.	V Celovcu, v soboto, dne 30. oktobra 1909.	Leto H.
Krepko naprej!
Kakor žarka električna iskra je zakrožila po Slovenskem vest o ustanovljenju boroveljskega Sokola. Razveselila, vzradostila je ves napredni živelj, medtem ko je padla kot grozno grenka kaplja v ambrozično čašo klerikalnega zmagoslavja, ki je, pijan od dolge vrste političnih lumparij, praznoval 17. t. m. v Ljubljani nečuvene orgije blazne svoje megalomanije.
Storili smo mogočen korak naprej, storili smo ga samosvestno in odločno, kljub domačemu zaviranju in tujemu pritisku.
Združile se bodo okrog Sokola vendar enkrat mlade, dosedaj raztresene naše moči, zavela bode vendar enkrat svežeja sapa, duhovi se bodo raz-stali. Ne več običajen Borovčič, Nemec in Slovenec obenem, ampak samo ali Slovenec, ali Nemec.
Ena velikih dosedanjih napak je bila, da smo reševali kmečko naše Slovenstvo, ki je itak že radi prirojene konservativnosti manj v nevarnosti, medtem ko smo se — četudi včasih z mrmranjem — dosledno umikali iz trgov in mest iz katerih je naš sovražnik storil pravcate nemško-nacionalne trdnjave.
Čakali smo in nismo dočakali dosedaj, da se Borovči'M, Pliberžani i. t. d. vzbudijo sami. Toda saj vendar ne vpliva dežela toliko na mesta in trge kakor v veliko večji meri ravno narobe.
Slavno politično društvo v Celovcu je pošiljalo svoje ponajveč duhovniške zastopnike med kmete oznanjevat konfiteor narodnega mesijanstva. Naš kmet se je čudom čudil njih politični modrosti in se streznil šele ob solzah, ko so igrale navrh sv. Genovefo domače Marijine hčerke.
Kmet se bo ravnal po gospodu in ne gospod po kmetu; ako je gospod Nemec, se bo kmet sam ponemčuril, ako pa je gospod Slovenec, se bo tudi kmet Nemec poslovenil. Ako je mesto ali trg nemški, se bode tuji jezikovni otok širil že iz prirojene ekspanzivne moči, dokler ne naraste v nemško pokrajino.
To naravno širjenje nemških jezikovnih otokov in krajev pa se da zajeziti le s tem, da zavzamemo zopet one močne postojanke, ki so jih nam Nemci pred par desetletji s silo in zvijačo izvili iz rok. Ker pa čuti ljudstvo v teh trgih in mestih večinoma slovenski, govori četudi popačen naš jezik, pa zavzetje nemških postojank ni nikaka ne-možnost.
Probuditi zaspano slovensko dušo iz sna letargične narodnostne malomarnosti, vzbuditi in ojačiti narodni ponos, vzpaliti slovensko zavest s poukom in izobrazbo (za katero so dozdaj Nemci toli abotno malo skrbeli, da je sirovost ponem-čurjenih Slovencev evropejsko znano dejstvo) z medsebojno gospodarsko samopomočjo in v bratski zvezi z gospodarsko-obrambnim društvom „Brani-borom“ podpreti ekonomično samostojnost in prej bo zmaga na naši strani kakor si to morda sami domišljujemo.
Narodna odločnost, gojena in vzgojena v sokolskih društvih, neutrujena inicijativa v narodnem delu; ki se navadno pojavi v telovadnih društvih, nam bode prinesla mnogokoga nazaj, ki ga sedaj smatramo za vedno izgubljenega; naše število se bode radi privlačljivosti, ki izhaja iz sokolskih društev, množilo, kmalu bi imeli v omenjenih trgih lahko Ciril Metodove podružnice, čitalnice, izobraževalna društva, domače odre, gospodarska društva in po priliki potrebne narodne strokovne organizacije, pevska društva.
Prirejalo bi se lahko vsako nedeljo domače narodne zabave, dostikrat izleti na vasi in izginila bi tista mrtva dolgočasnost, ko se kmet in delavec nikamor ne more dejati kakor pa v cerkev ali pa k nemčurskemu krčmarju. S kulturnim delom si bomo na ta način igraje pridobili vse omikanejše, vplivnejše in najboljše elemente, za piškave značaje pa itak nikogar ne zavidamo.
Kmalu bi zavel iz dosedanjih nemčurskih gnezd drugačen, domač, slovenski duh in tudi kmet bi postal narodno odločnejši, naprednejši, sodil bi samostalneje, poprijela bi se ga narodna značajnost in ne kimal bi pred nemškimi bonci po davčnih in sodnih uradih.
Deset do dvajset let enakega, smotrenega dela in napravili bodemo v Borovljah, Železni Kaplji, Pliberku, Prevaljah, Bistrici i. t. d. i. t. d. enako, kar so Čehi v Budjejevicah, nato pa bomo lahko s svobodnimi močmi zastavili z našimi okrepljenimi močmi drugod.
Kajti ako se v zadnji uri ne poprimemo naj-energičnejše doslednosti in ne izbijemo teh nemških kijev iz narodnega našega telesa, bodo naši potomci čez petdeset, šestdeset let gledali z začudenjem stare atlante, kjer je še tretjina Korotana zelena, to je slovenska, medtem ko bo na istodobnih le še rdeča —■ nemška.
Zato je ustanovljenje boroveljskega Sokola vesel pojav, ki nam nudi garancijo za daljše dosledno delovanje v tem zmislu in nam odpira jasnejše perspektive v bodočnost koroškega slovenstva kakor po duhovniških klerikalno-političnih aspiracijah ustanovljena, od rojstva že jetična društva, ki dostikrat nimajo boljšega uspeha, kakor kopičiti v omarah stare „Domo*- ali .Bogoljube“ in razne pobožne povestice, ki jih berejo le dekle in zagorski fantje, če nimajo cvenka za pivo in ples.
Dopisi.
Sveče. (Ciril in Metodo Te Tiigalice niso več slovenske.) Kakor mnogo drugih vas', so tudi naše Sreče v narodnem oziru do zadnjih let spale. Šele v zadnjih letih so se Začeli fantje in dekleta tudi pri nas gibati in z veseljem smo gledali na narodni preporod. Spoznali smo tudi pomen gesla «svoji k svojim» in zahtevali smo po vseh prodajalnah narodno blago, posebno pa vžigalice našega edinega obrambnr g» društva, to je Gril in Metodore družbe. Ko smo jih že povsod lahko dobili, so se začeli časi Spreminjati. Prišel je k nam neki gospod in začel podirati, kar smo v narodnem oziru pridobili. Ukazoval je, da naj naročijo povsod le vžigalice «V korist obmejnim Slovencem» in povdarjal — strmite in čudite se — Ciril in Metodove vžigalice niso več slovenske. Pri tem delu se pokaže res v svetli luči, kakšne pojme imajo sedaj na Koroškem takozvani izobraženci o narodnosti in o tem, kaj je slovensko in kaj ne. Ša večja nesramnost pa je način, s katerim se slepi nevedno ljudstvo in se izrablja v razne še neznane namene. Kar ni klerikalnega, to sedaj ni več slovensko in tega se je treba bati in izogibati. In C ril in Metodove vžigalice niso več slovenske. No, dotični gospod dobro ve, da so slovenske, samo tega se menda preveč boji, da bi Ciril in Metodova družba, ako bi jo Korošci podpirali, ne storila preveč dobrega za Koroško. Sicer pa bi nič »e imeli proti vžigalicam «V korist obmejnim Slovencem», ko bi le vedeli, da gre od ajih kupljeni denar tuli v narodne namene. Toda tega dosedaj nihče ne ve. Misli se sploh, da gre v strankarske namene, kar nam pri C ril in Metodovih vžigalicah oni gospod menda ne more dokazati. Strankarskih, to je klerikalnih, ali liberalu h, ali še drugače pobarvanih šol in otroških vrtcev, Ciril in Metodova družba dosedaj še ni ustanavljala in jih tudi ne bode, ampak samo slovenske. Rekli pa bi, naj bi
se ta gospod, ki ima precej vpliva v Svečah, loti drugega dela, saj je še občina v nemškutarskih rokah in lahko bi pripravljal ljudi za bodoče vo-itve, ali ustanovil pevsko društvo in sploh Sveče v narodnem duhu vrgajal in ne sejal razpora že prej nego so Sveče zasiparane slovenskemu narodu. In za ohranitev slovenskega življa je G ril in Metodova družba že veliko storila in upamo, da bo še več, zatorej, zavedni Svečani, podpirajmo jo s tem, da si naročamo njene vžigalice in tudi drugo blago.
Iz Podjune. Naš kmet-Slovonec mora pač povsod odnesti batine. Kmet R je kupil posestvo na dražbi. Ker pa ni mogel zmagovati svojega že itak velikega posestva in še novo kupljenega, je od poslednjega odprodal nekaj koščekov zemlje. Takoj je dobil poziv, da se mora zglasiti pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu, kjer se je moral zagovarjati za velikanski zločin, ker je namreč prodal od □ovokupljenega posestva par njiv. Že samoobsebi je to velika neumnost, ker, kar je mojega, smem s tem ravnati kakor hočem in tudi prodati če hočem in tudi v zakoniku to nikjer ni prepovedano. Kmet R. je povedal okr. glavarju v obraz, da dosedaj še nimamo kake take postave, ki bi prepovedala lastno imetje prodajati. Nato je moral sam okr. glavar pritrditi in vendar je bil g. R. obsojen na 10 K globe. Ali največja nesramnost šele pride. Naš kmet je med drugim omenil, kaj pa to, da sme grof Thurn pokupiti celo Uršulsko goro in še veliko, veliko drugih posestev, katere potem opusti in zasadi z gozdom, tako, da pri vsakem posestvu pride ena družina ob svnj kruh. Čila dolina od Prevalj do Crne je izgubljena za sto in sto rodbin, ki bi se lahko redile tukaj. Tako se pa masti tukaj samo grof in par gospodarjev. G. okrajnemu glavarju te besede niso bile najbolj po godu in je kratkomalo odgovoril, da se naj naš kmet pritoži radi globe na višjo inštanco (kar je tudi storil), kar se pa tiče grofa, pa pravi, saj imate drž. poslanca, njemu potožite, on naj to uredi. Tako torajl Okrajni glavar je tedaj samo zato tukaj, da našim kmetom nalaga globe in pazi, da le kdo Slovencev ne prestopi svoje ozke meje, grofa pa ne vidi, kateri takorekoč oropa sto in sto družin njih življenja. Slovenci zapomnimo si naše c. kr. urade, ki vidijo z enim očesom samo Nemce, na drugo oko so pa slepi.
Klanče. Dne 21. t. m. se je vršilo v Jerišah pri kmetu Žmavcu posvetovanje radi ustanovitve nove šole za kraje Klanče, DoHnčice, Draburaže, Goriče, Jeriše, Spodnji kraj in Rebrca. Da je ta okolica potrebna šole, uvidi vsak človek, ki ima količkaj možganov v glavi, kajti otroci morajo sedaj hoditi uro, da celo poldrugo uro daleč v bližnjo šolo Krejance. Kdor ima sploh srce za svoje otročiče, tistemu se morajo zasmiliti ko cepetajo po zimi v najhujšem mrazu, ker morajo tako daleč v šolo. Z veseljem je bilo torej pozdraviti to posvetovanje. Kako veliko zanimanje je vladalo med posestniki, kaže to, da je bilo za ustanovitev šole 45, proti ustanovitvi šole pa 46 posestnikov, torej en glas več. Proti ustanovitvi se je najbolj postavil človek, ki bi brez šole ne znal drugega, kakor vile sukati in bi nikoli ne kraljeval kot komendator na Rebrci. Vprašamo samo komendatorja, zakaj pride tako rad v Klanče mašo brat; zato, ker je za to dobro plačan. Mi, borni slovenski kmetje, bomo sami plačali šolo. Tudi otroci so naši in le mi smo odgovorni za njihovo zdrä^e. Ali je takšno ravnanje prava krščanska ljubezen, o kateri tolikokrat pridigujete?
Svetnavas. (Surovost.) V naši vasi je bilo v neki hiši „fožanje". Prišli so pomagat različni sosedje, med njimi tudi neki mladi fant, ki je bil jako nasilen, posebno dekletom v svoji pijanosti ni mogel dati miru. Hišna mati ga opozori, naj se vede dostojno — za plačilo ji je dal fantalin eno krepko po glavi. Sin tega seveda ni mogel in ni smel trpeti ter sunil nasilneža v kot. To je dejstvo in vse, kar je bilo — „giftna krota“ je malo preveč „objektivno“ poročala.
Pri Cingelcu na Trati je darovala vesela družba za „družbo sv. Cirila in Metoda“ 2 K ter za „Gorotan“ 5 K 20 vin. Rojaki in rojakinje,
riskočile nam, ki smo v mlađem „Gorotanu“ renili po skupni poti v boj za svobodo in prosveto naroda I Hvala onim, ki so doslej kaj darovali, s prošnjo pa stopamo zopet pred celo Slovenijo — pomagaj nam!
Kotmaraves „Mirova gospoda“ v Celovcu pač ne more pustiti moje malenkosti in zato me v svojem glasilu št. (46 z dne 23. t m. zopet nahruli. Povem Vam, gospodje okrog „Mira“, da za danes nimam časa za daljši odgovor, ker imamo zdaj mi kmetje mnogo dela, ker moramo žeti repo in mlatiti buče. Dobite pa daljši odgovor, ko dodelamo taka nujna dela na polju.
M. Prosekar.
Borovlje. Veliko Gregoričevo posestvo je kupila v zadnjih dneh „Südmarka“. Govorilo se je, da je bodo kupili Slovenci; naši nemškutarji pač dobro znajo, kako več izbijejo. Tudi Kramarca prodaja hišo, in če ne bo dovolj dobila, bodo pač zopet kupovali Slovenci. To je prav nemškutarska duhovitost I Če se posestvo ne da prodati, potem se kar razbobna, da so prišli kupci — Slovenci, ki ponujajo toliko in toliko. Tega „Südmarka“ seveda ne pripusti, da bi kupovali Slovenci, ter ponudi sama več. To je zdaj v „modi“, pa tudi dobro uspeva. Bojimo se le, da ne bi „Südmarka“ pri takih kupčijah v kratkem obupala, ker kupi vedno „mačko v Žaklju“.
Jezersko. (Narodna nenavfSt.) V starodavnih časih, ko še i» bilo državne ceste črez Jezersko v Kranj, so tukajšni prebivalci negovali promet s Tržičem v prav obilni meri, ga šele opustili docela po zgradbi nove ceste v novejšem času. Seve si moremo misliti samo promet v ožjem smislu, kajti kdor je hotel v Tržič in nazaj, je moral prelesti Javornik, goro, ki je ne moremo primerjati z vsakim krlinovcem. Toda šalo v strani Pribito Je, da drži steza preko Javornika, ki se razširi v dolini v kolovozno pot, že od pamti-veka sem in je potemtakem stara občinska pot, ker so se svojčas nahajala ob dotični poti posestva, ki pa so bila tekom let drug za drugim prodana in so zdaj last graščaka. To ve pri nas vsakdo, samo priseljeni, za letošnje sezone pri baronu pl. Kaisersteinu poslujoči oskrbnik pl. Ermlitz tega menda ni hotel vedeti, kajti drugače ne bi mogel nabiti na drvarsko kolibo, stoječo ob imenovani poti, leseno tablico s poveljem: „Verbotener Weg“ (prepovedana pot). Slučajno pa prideta^ po tej „prepovedani“ poti dva Čeha, župnik Šilher in dr. Hvala. Prebravši to prepoved, stopi prvi k tablici, potegne svinčnik iz žepa in prečrta večkrat nesmiselne besede. Nato prisili v neposredni bližini delajočega drvarja, da odstrani tablo v pričo obeh. Seve drvar ni imel nujnejšega opravka, nego •da je nesel pomembno novico pl. Ermlitzu. Ta je v svoji razburjenosti — revež — brzojavno povprašal zemljiškodavčni kataster v Velikovcu, komu da pristoji pravzaprav pravica, oziroma čigava da je pot in ko dobi od uradnega zemljemerca po-voljen brzojaven odgovor, spiše hitro ovadbo na c. kr. poveljstvo žandarmarijske postaje na Jezerskem s pripombo, da naj po istiniti dejanski okolnosti slučaja, zasledi storilce in začne napram njim kazensko postopanje. No, zdaj pa poglejmo v občinske mape. Tam stoji v seznamu parcel črno na belem, da je parcelna številka 428 last jezerske občine. Izkaz parcel so seve vposlali pl. Ermlitzu v pogled, ki pa ni mogel umeti, na koji način je parcelna številka toliko in toliko občinska last. Mi smo to pojasnili zgoraj. Recimo, da bi bila pot istinito zasebna pot, vendar v porabi vsakomur že nad 30 let — potem bi mogel pl. Ermlitz pot šele takrat zapreti, ako bi bila nabita že od začetka tablica: »Bis auf Widerruf gestatteter Weg" (do preklica dovoljena pot). Drugače pa nima nihče pravice zatvarjati poti, zlasti javnih ne. G. pl. Ermlitz si je šel kmalu nato jačit razburjene živce v kopelj, njegov naslednik, g. Steinbach, rodom Čeh,.pa je — uvidevši blamažo pl. Ermliza — umaknil kazensko-sodno preiskavo.
Borovlje. V nedeljo, dne 31. oktobra t. 1. ob 3. uri popoldan se vrši na Dolih epri Neuwirtu» ustanovni občni zbor slovenskega lovskega društva «Artemis». Po občnem zboru bo domača veselica; za zabavo bo skrbelo tamburaško društvo «Strel» in novi borovski pevski zbor. Vsak zaveden Slovenec je povabljen na to prireditev kakor tudi na lov, ki bo to nedeljo pod Rutami.
Šmihel pri Pliberku Zborovanje izobraževalnega društva je prav dobro uspelo I Kot govornik je nastopil g. Smodej, ki je v jedrnatih besedah navduševal ljudstvo za narodnost in jih pozival, naj se vendar za slovenščino bolj zanimajo nego doalej. Zaključil je svoj govor z besedami: „Slovenci morajo dobiti svoje pravice, ali pa naj gre vse v franžel“ Da se je tudi poslanca Šušteršiča malo povišalo, bodi samo mimogrede omenjeno. Govoru sta sledili igri „Spoštuj očeta“ in „Posestrimi“, ki sta vobče dobro izpadli. Posebno igra „Posestrimi", ki se je hotela opustiti, je uspeha povsem dobro. Igralci so se potrudili, da nudijo ljudstvu kar najboljše! Komu se pri prvi igri ni zasmilil sivolasi jetnik, ostudno ravnanje grofa Jamškega, in spravil v smeh nastopanje, „luštnega Feldweblna“ I V drugi igri se je nam posebno dopadlo pričkanje graj-š$aka z gozdarjem, lahkoživnost dijakova, obnašanje Brigite kakor ljubeznivost Dorel Vsi so izpeljali svoje vloge mojstrsko, kaj boljšega se
od njih ne more zahtevati! Tudi pevsko društvo „Gorotan“ je pod vodstvom gospoda Štanglna nastopilo in zapelo nekaj domovinskih pesmi. Kdor pozna g. Štanglna kot pevca, ta lahko sodi potem pevsko društvo! Tudi tamburaši so se postavili po zmožnosti. Torej hvalevredna prireditev brez vsega strankarstva! Ako bi se delovalo pri vseh izobraževalnih društvah enako, tedaj se nam ni bati pogina.
Borovlje. Delavec Olinovec se ga včasi menda po Jodlnovem receptu precej naleze, tedaj pa misli, da je on vse in da sme zapovedovati črez druge delavce. Tako se je zadnjič spravil v svoji nemčur-ski prevzetnosti črez nekega slovenskega delavca, ga ozmerjal in razžalil. Se pač vidi, je moral pri nemškutarskih gorjanskih klofutarjih in pretepačih hoditi v šolo, kajti komur meninič tebinič uide beseda «Lausbub», ta je ali sam Lausbub ali pa ima s takimi mnogo opraviti. Ali v Rosentalerhofu ? Nam je vseeno, kje, to pa povemo Olpenrozlarju Olinovcu, da še pride čas, ko bo moral poleno in Lausbuba zagovarjati.
Velikovec. Pri našem «štajramtu» (davkariji) ni Slovenca. Na Nemškem pride kmet v davkarijo in pravi: «Jaz hočem plačati», naš slovenski kmet je pa ”ese), da le hočejo vzeti v «štajramtu» njegove s trdimi žulji prislužene krone. Kdaj se bo že tudi zjasnilo Slovencem v glavi, da si bo mislil: «Če moramo Slovenci plačevati, naj bo pa vendar že uradnik Slovenec, da bodem mogel govoriti ž njim po domače.»
Borovlje. Dne t. m. so napravili „rekruti“ ’ iz Borovelj in okolice pri Pravhu ples, da vzamejo na ta način slovo od svojih znancev in znank. Vabila na to veselico so bila samo nemška, zavoljo tega nobeden slovenski „rekrut“ ni šel tja, kar je čisto prav. Naj pa tudi nobenemu ni žal, da ni šel tja, stepli so se namreč ti nemškutarji prav po nemčurski navadi sami med seboj tako, da je menda celo kri tekla. Prišlo pa je takole: Nekateri „rekruti“ so začeli peti neko delavsko pesem ; to pa je znane Kepelnove ra-fovce tako ujezilo, da so se takoj začeli pretepati. Pošten Slovenec da svojemu znancu roko, ko odhaja k vojakom, podivjani nemčurji pa se za slovo oklofutajo, ker je to prejkone tudi deutsch-fortschrittlich !
Kapla ob Dravi.
Mak, mak, mak po polju kima, ker se bliža huda zima.
Glava glih po konc’ štrli, ker ničesar notri ni.
Pa si misli marsikaj, kako pač bilo je nekdaj, ko so rožice cvetele, ptičice prav sladko pele.
Ptič ce, rudeče ličice, lepe vse noričice!
Prej pri njih sem štiman bil, zavolj njih — okopan bil.
Zdaj pa — to je strašno reči — hočejo me čist’ zavreči I Mi očitno korpiče delijo in inštancam mojim se smejijo!
Samo še kaka kelnarca	•
mi včasi malo kraja dal Ah veselje preč, je preč,, ostal bo le še — nos rudeč I Nča račam, wie denn?
Borovlje. Delavci, ki delajo pri Ogrizu, zadnjo soboto niso bili izplačani, ker so se gospod župan ravno v soboto morali psljati na rajžo! Misli si prejkone: če Südmarka ne izplača vedno točno denar za Havdrčinjo, zakaj da pa bi moral jaz. A mi delavci pa si mislimo nekaj drugega: denarja ni, denarja!
Prevalje. (Rekrutni venček) se je napravil dne 26. m. m. v gostilni pri Pernikazu. Radoveden sem bil, koliko „rekrutov“ bo kaj prišlo ter sem šel občudovat velikansko prireditev. Prišlo je veliko ljudi — a žalibog samo do vrat gostilne, noter se niso upali ker je bilo prenobl in — drago. Zunaj smo videli naše prave rekrute, a znotraj so stali sam tisti rekruti, ki so čakali na denar in muzikanti. Tako so se gledali kakor mačka in miš v pasti. Miš ni spustila mačko noter, ker ji ni prinesla jedi. Mački je zopet pri-manjkalo novcev. Ne vem kako dolgo je trajalo to gled ališko ogledovanj e, ker kot delavec sem moral kmalu zapustiti tiho muziko in iti spat, da bi bil zmožen za delo v pondeljek. A zjutraj drugega dne so se odpeljali ti rekruti in „rekrutinje“. Hajlalo se je, da je bilo veselje. Začudeno so gledali iz spanja vzbujeni Prevaljčani skozi okno. Ta rekrut je pel „Wahtarco“. drugi nekaj o „Die rauschigen Wächter“, tretji zopet „Schiefe Absatz“, eden „Zweimal fünfundzwanzig Jahre“, pri kateri pesmi so mu rekrutinje pomagale . . . „Und auch der Klapperstorch klappert hinzu . . . euch zwei Ölte die los i in Ruh1“. Grozno so jim začeli ploskati Prevaljčani. Še ni bilo konca. Neka zaspana srajca je še vpila „Hoch“, drugi „Heul“ in navsezadnje „eil“ in zares popihali so jo. „Eilati* sem še jaz pomagal ker ?o prepočasno merili cesto naši nemškutarji. Pernikaza pa mi zavedni delavci ne bomp obiskali In z nami bodo šli še drugi.
Iz Roža. (Jože Šaler in Peter Eder.) Res zanimivo je, s kakšno mero meri „Beljaška Šeli“ in po tem kopitu seveda_ tudi Štimca. Pretekli teden so raztrgali gosp. Šalerja tako, da ni bil ničvreden. To pa samo zaradi tega, ko ni njih mnenja, da gosp. Cesky ni „unfehlbar“ in ker ne zatajuje svoj narod in materno besedo in ker se ne boji javno spoznati in pokazati, da je Slovenec. Hočejo mu odjesti kruh, ter hujskajo urade v Celovcu, da naj ne kupujejo več drva od Šalerja. Uradi in gosposka pa poznajo Šalerja kot poštenjaka od glave do pete in se ne bodo dali prevarati. Vrhtega nam je pa dobro znano, da Fr. Št. in Beljačanka med resnimi Nemci nimajo nobenega vpliva. Od Slovencev pa so vedno zasmehovani! V zadnji številki piše „Beljaška Šeli“ o Peter Edru v Šmohoru ter ga hoče do čistega oprati. Peter Eder, gostir in voznik v Šmohoru, jako visok in ponosen gospod, kateri bi bil naj-rajše Slovence kar požrl, je napravil namreč konkurz, opeharil in ogoljufal svoje prijatelje za kakih 150—180.000 kronic ter jo pobegnil v deželo, kjer ga roka pravice ne more doseči. Prav luštno se čita ko pišejo: „Nachdem also keine Rettung mehr möglich war, begab sich Herr Eder ins Ausland, um sich eine neue Lebensstellung zu gründen. (Da bo še druge vjel na limance) Wir beklagen in dem Weggange Eders den Verlust eines unserer besten Deutschen. „Heil ihn!“ Pa res! ponosni ste lahko na njega! — Slovenci! O tej ^priliki se Vam pa bodo vendar odprle oči: Jože Šaler slovenski poštenjak, razcefran — Peter Eder, nemški goljuf, v zvezde vkovan. Zdaj pa boste vendar začeli ceniti vrednost omenjen h listov, začeli spoznavati njih namene, ter vsled tega začeli tudi ravnati ž njimi, kakor zaslužijo.
Borovlje. Gregoričeva hiša na pošti, p. d. pri Toniju je bila prodana za 194.000 kron. Kupil jo je znani Pubi pa ne s pomočjo Sü imarke, ampak z lastnim denarjem. Pravijo, da bo napravil kovačnico za nemškuarje. Natančnejše poročilo o tej kupčiji prihodnjič.
Šolske stvari.
Seja deželnega šolskega sveta. Premeščeni sta Alojzija Vonderschmidt iz Spodnjega Dravberga v Poreče in Emilija Ortwein pl. Molitor v Borovlje. Obe kot pomožni učiteljici. V pokoj je šel ravnatelj ljudske šole I. na Benediktinskem trgu v Celovcu, Peter Pöschl.
Deželni šolski svet opozorimo že sedaj, da pošlje v slovenske kraje — slovenščine zmožne učitelje, da se potem nič ne bode čudil, ako se bo izptegovgrilo glede tega nekaj besedi v deželnem zboru.
Tržne cene v Celovcu
dne 14. oktobra 1909.
Predmet
100 kil
birn
		K	h 1	K	h
pšenica . . .		24	92	15	20
rž			20	68	11	71
oves		17	64	5	84
ajda			10	75	—	—
fižol, rdeč . .		26	—	16	64
seno, sladko .		12	—	—		
„ kislo .		10	—	—		
slama . . . .		9	—	—	—
krompir, Žakelj				2	40
30 cm dolga drva, trda		•	11	9	“		3	30
»n	»	„ mehka 1 111	.			2	90
smetana, liter				—	60
mleko				—	24
maslo • • • i				2	60
puter . . .	o . .			2	60
Špeh, povojen	•3			2	20
„ sirov				1	60
svinjska mast				1	80
jajca, par . .				—	20
Svetovna politika.
Koroikl deželni proračun izkazuje 900.217 K deficita.
Državni abor je bil otvorjen v sredo, dne 20. t. m. in je imel dosedaj dve seji, ki sta bili še dokaj mirni. Vlada je predložila poslanski zbornici novo predlogo glede davka od poslopij. Zakonska predloga obsega najemninski in razredni davek. Na drugi seji pa se je izvolilo tudi predsedstvo, in sicer je bil izvoljen za predsednika zopet dr. Pattai, kije dobil 266 glasov j 141 glasovnic je bilo praznih. Za podpredsednike so bili izvoljeni: Dr. Steinwender z 288, Pernerstorfer s 307, Starzynski s 324, Pogačnik s 208 in Zazvorka s 205 glasovi. Vidi se torej, da je bilo glasovanje zelo neenotno. «Slovanska Enota» je vložila nekoliko nujnih predlogov, med katerimi je omeniti Kramafev predlog, da se izdela zakon za varstvo narodnih manjšin, ter D ür ich o v, da osnuj država v mešanih krajih šole za manjšine. Prihodnja seja je v torek.
Novi proračun. Državni proračun, ki ga je finančni minister Bil inski predložil državnemu zboru, izkazuje več kakor 40 milionov kron primanjkljaja,
Srblka krila, h Belega grada se poroča: Kralj Peler je sprejel demisijo Novakoviće-vega kabineta in je pozval voditelja radikalcev Pašiča in Ljuba Stojanoviča, da sestavita novo vlado.
Farrar — natreljen. V Barceloni na Španskem so ustrelili Ferrerja, ki je bil obtožen, da je bil z uporniki meseca julija v zvezi ter da je izdelal osnovo za izvedbo republike na Španskem. Bati se je izgredov zbog usmrtitve, katero se je odsvetovalo od raznih strani.
Knei Ito mnorjen. Karbin, 27. oktobra. Predvčeranjem, ko se je japonski državnik knez 11 o na kolodvoru v Karbinu sešel z ruskim fiuan-čnim ministrom K okove e m, ga je neki Kore-janec napadel in tako težko ranil, da je Ito čez pol ure umrl. Napadalca, ki je streljal, so zaprli. Izjavil je, da je namenoma ubil Ita, ker se je hotel maščevati za nesrečo svoje domovine. Policija je prijela še več Korejancev, ki so priznali, da so prišli v Karbin z namenom, organizirati atentat na Ita. Na Japonskem je vest o umoru silno razburila prebivalstvo. Mrtvo truplo prepeljejo v domovino.
Vo|aa f centralni Ameriki. Novi J or k, 27.
oktobra. Predsednik republike Nicaragua je napovedal republiki San Salvador vojno. Boj se je baje že pričel. Bati se je, da se vpleteta tudi Guatemela in Honduras v vojno.
Listnica uredništva.
Pošiljatelju članka: .Deželni zbor*, ki pa je, žal, prišel ravno ob sklepu lista — prisrčna hvala!
Narodne zadeve.
Prosimo za poravnavo zaostale naročnine, ker se letnik bliža koncu. Obenem poživljamo vse svoje somišljenike na marljivo agitacijo za nove naročnike tako, da bo „Ko-rošec“ v tretjem letniku lahko izhajal kot tednik. Torej naprej 1
O delovanju koroškega deželnega zbora prinesemo — ker nam danes primanjkuje prostora — jedrnato splošno poročilo prihodnjič.
Zdaj saj vemo, pri čem da smo. Šolsko društvo je na ustanovnem shodu podružnice tega društva v Vogrčah pokazalo vendar svojo pravo barvo. Kakšno stališče bode zavzemalo napram šoli in kaj imamo od tega društva za pričakovati, kaže naslednji stavek, zgovorjen od «vrlega narodnjaka» g. Ražuna. «Mi zahtevamo šole na krščanski podlagi!» Šele proti koncu se je mimogrede omenilo, da na| bodo šole seveda tudi slovenske. Koliko krščanske podlage pa naj bo še treba 1 Mar šie ne zahteva v § 1 državnega šolsk. zakona nravno-ver-ska vzgoja? Ali se ne poučuje krščanski nauk po šolah, ali se ne pridiga vsako nedeljo in praznik po cerkvah — a še premalo krščanske podlage! Gospoda, časi, ko je bilo treba samo katekizem znati, ao minuli I Gotovo se gospodom pri društvu Se sanja o lepih «starih zeitah», ko so se po šolah samo katekizem učili, te si zopet nazaj želite. Še vse premalo smo Slovenci tlačeni, ker nočemo spoznati potrebe šol in izobrazbe 1 Da, da, ljudstvo more ostati neumno, ker drugače spozna sleparijo 1 Pa tudi res, čemu si glavo z računanjam, pisanjem, branjem, da še celo z drugimi, čisto nepotrebnimi predmeti beliti, ko vendar nič ne storijo za zveličanje 1 Skrbeti se mora vendar najprej za zveličanje! — Prav takšne izjave, ki bi si je od g. Ra-žuna nikoli ne bili pričakovali 1 Vemo sedaj, da se «šolsko društvo» za izboljšanje šolskih razmer glede jezika ne bode nič brigalo. Šole, kakršne so, so prave, edino glede učnega jezika jih je treba izpreobrniti. Ako pa to «šolsko društvo» ne smatra kot za svoj delokrog, potem ne rabimo takega društva! Kdo naj razume koroško politiko? Koliko pa so sploh koroški politi Carji s to zanimivo politiko glede šol že dosegli? Vso šolstvo so zafurali! To je istiua! Se tudi ni čuditi, kajti politika koroških voditeljev Se ni bila nikoli resna 1 Pa zidajmo saj krščansko podlago, dotlej da jo postavimo, in ko b<* gotova, pa bodemo Slovence pri belem dnevu lahko z «laterno» iskali I Narod bo pa rešen I Živela krščanska podlaga «šolskega društva» 1
Pravila nove podružnice Ciril In Metodove družbe, za Celovec in okolico je koroška deželna vlada že potrdila in se Trši ustanovni občni zbor v soboto 30. t. m. ob 8. zvečer r «Benediktinski kleti» na Benediktinskem Irgu v Cdovcu. K obilni udeležbi vabi vse Slosence in Slovenke)!
pripravljalni odbor.
Zakaj sovraži »Mir“ — »Korošca“. «Ko-rošoc» se poteguje povsod odločno za narodno stvar, se ne vtika v vero in verske stvari, čez nje, kRkor tudi čez vero nikoli ai ndriba. Ako okrtači
včasih kakega voditelja «Mirove» stranke, ni to udrihanje čez vero, kajti ti gospodje to zaslužijo in ker ti gospodje, četudi duhovniki, še niso poosebljena vera. Kjer se gre za narodno stvar, se seveda duhovnik tudi ne sme izvzeti, ako deluje protina-rodno. Priporočal je «Korošec» celo iste poslance □ego «Mir». A kljub temu «Mir» z njim nikakor ni zadovoljen, še bolj ga blati nego «Štajerca» in «Stimce». In zakaj? Zavoljotega, ker hoče biti «Mr» edini, neomejeni vladar in komandant na Koroškem, ker ne mara, da je še poleg njega nekdo na Koroškem, ki mu gleda na prste in kritizira proti-narodno delovanje, katero pri nezmotljivi gospodi okrog «Mira» velja za narodno. 01 tod sovraštvo 1 Kje je tisti stavek o ljubezni, ki je na vsaki strani «Mira»? To je tisti liberalni egiozem, o katerem sanja dr. Brejc in ki je opisan v uvodnem članku enaga zadnjih «Mirov». Gospoda, le pred svojim pragom pometati!
»Mir“ šteje zopet precejšno število člankov o »Korošcu* I Celo „premodri* uvodni članek je v eni zadnjih številk njemu posvečeni Le udarite po nas, smo Vam na razpolago, „Korošcijanci*! Še celo nad velezaslužnega g. župnika Berceta se je spravil, mu obeta odgovor ter ga imenuje pri tej priliki le »tajnika*. Znajo pa znajo — to se jim more pustiti!
Predzadnji »Mir“ je napadel tajnika družbe sv. Cirila in Metoda na tak nesramni način, s tako infamno inpertinenco, da vsak pošten Slovenec neverjetno zmaje z glavo, vprašujoč se, ali so med nami res še mogoči ljudje, ki vedo manj o dostojnosti kaker umazani Ijudožrci v deželi «modrih gora». «Mirov» dopisnik se ali že res ni toliko poevropejil, da bi znal najelementarnejše aksijome časnikarske dostojnosti, ali pa je namenoma pomakal svoje pero v smrdljivo barvico, skuhano iz raznih laž', 'obrekovanj in neumnih zavijanj. V obojih slučajih mora Slovenca obliti rdečica srprnu radi take umazaoe žurnalistične prostitucije prazgodovinskih političnih srajčnikov. Ako stoji klerikalna stvar res že na tako slabih nogah, da se na politične članke in govore ne zna več drugače odgovarjati kr kor nanizati laž za lažjo v dolgo vrsto političnih budalosti, je za nas tem ugodnejše. Ne bo toliko truda treba, da očistimo naše politično ozračje.
Vzgoja na našem c kr. učiteljišču Kakor znano, nabirajo Nemci po predlogu Roseggerja »Bausteine* za nemški šulferajn. Ne samo posamezniki, ampak tudi društva, posojilnice in gledališča prispevajo v ta namen in tako bo nabrano v kratkem že pol miljona kron. Tudi celovško gledališče hoče prispevati 2000 K in je v prid imenovanega društva zadnji četrtek, 21. t. m., priredilo gledališko predstavo. Igrala se je Rosegger-jeva »Am Tage des Gerichts* in da pride mnogo občinstva, so raztrobentali po časopisih, da pride k predstavi sam Rosegger. Res so bili vsi sedeži razprodani, pa Rosegger je v zadnjem trenotku telegrafiral, da ga ne bo. Seveda so se nekateri zavoljo te foparije grozno jezili; pa kaj se hoče, plačano je plačano. — To nas vse le malo briga, pribiti hočemo nekaj drugega. Ko se je govorilo, da pride Rosegger, šli so učenci našega c. kr. učiteljišča — bili so skoro vsi, torej tudi nekaj Slovencev — na večer na kolodvor, da s hajlanjem pozdravijo nemškega pesnika. Dobro, da ga ni bilo. Pa ven je moralo, tičalo je že v grlu, hajlanje namreč. Ko pridejo učiteljiščniki nazaj grede brez Roseggerja do nemškega učiteljskega doma (Preparandenheim), zaženo indijansko vpitje, bilo je že zvečer, potem se postavijo ter zapojo nemških pesmi, na vse zadnje pa še zatulijo »Wacht am Rhein“. (V svoji nemški navdušenosti niso slišali, da so jim žvižgali in se jim posmehovali v bližnji gostilni nemški delavci) Na to zopet zaženo krik in čakajo, da se prikaže izza oken kdo od prefektov. Ne vemo, ali ni bilo prvega prefekta doma, ali da se je skril iz sramu, kratko, v oknu se je prikazala mesto prefekta Majerja njegova žena ter se zahvalila za pete pesmi s hajl-, hajl-, hajl-klici. Nemštvo je bi'o rešeno in pobje so šli potem spančkat. — Tako, dragi rojaki, se pripravljajo v našem Celovcu učenci c. kr. učiteljišča na učiteljski stan.
Ljudskošolsko vprašanje je za nas koroške Slovence brezdvomno najvažnejše. Krivični šolski sistem je povzročitelj žalostnih gospodarskih narodnih in političnih odnošajev na Koroškem. Nemške šole so ponemčile naše največje indu*
strijelne kraje in zasnubile naravne sile naše slovenske zemlje ter slovenski kapital oholemu Nemcu.
Z odstranitvijo krivičnega šolskega sistema bi bil odpravljen tudi glavni povzročitelj žalostnih razmer na Koroškem. Škoda, da se je ravno temu najvažnejšemu vprašanju posvetilo dosedaj bore malo pozornosti. Zaropotalo se je tupatam na kakem shodu o krivicah, ki se nam godijo posebno na šolskem polju, posamezna občinska predstojništva in posamezni krajni šolski sveti se sicer tudi povzdignili gl as po odpravi krivičnega šolskega sistema. Pristojne oblasti so pa vrgle take prošnje pod klop in ostalo je vse pri starem. Manjkal je strogo narisan program in skupen nastop vseh slovenskih občin in krajnih šolskib svetov, manjkal je vsestransko premišljeni in našim razmerah primerno sestavljen načrt ljudskošolskega sistema, na podlagi katerega bi se naše ljudstvo šele prav poučilo in prepričalo o krivicah, ki se mu gode na šolskem polju. Zato je bila vsaka dosedanja akcija v tem oziru brezvspe-šna. Skupno postopanje vseh slovenskih občin in krajnih šolskih svetov po strokovnjaško sestavljenem in praktičnim razmeram primernem načrtu bi rodilo zaželjeni vspeh. Ker je šolsko vprašanje za koroške Slovence naravnost življensko vprašanje, bomo mu tudi zanaprej kakor dosedaj posvečali v svojem listu največ pozornosti. Narod, ki ima šole, ima tudi bodočnost. Spoštovane gospode strokovnjake učitelje pa prosimo, da nas tudi zanaprej pogosto počastijo z razpravami o ljudskih šolah, ker bodo s takimi članki našim čitateljem in svojemu narodu največ koristili. Zasnovati treba v tem oziru resno akcijo po jasnem načrtu. Za izdelovanje takega načrta pa so gospodje učitelji kot strokovnjaki v vzgojevanje v prvi vrsti poklicani. Torej na delol
Slovenci bodemo imeli svojo visoko šolo za muziko (konzervatorij) v Ljubljani. Ljubljana je znana kot mesto, v kateri je muzika na visoki stopinji. Imajo tam slovečo šolo «Ceciljan-sktga društva», katera skrbi v prvi vrsti za cerkveno muziko, in imajo tudi društvo, ki se mu pravi «Glasbena Matica», katera skrbi za posvetno muziko. Iz teh dveh društev, iz «Cdciljanskega društva» in iz «Glasbena Matie» se bo ustanovil nov muzikaličen zavod. Ta zavod bo kakor konzervatorij. Dani so za to že vsi predpogoji in odstranjene so že vse težko če. Imeli bodemo toraj Slovenci naš poseben konzervatorij v Ljubljani. Tako visoke muzikalične šole so sedaj ediaole v Pragi in na Dunaju. Ne v Gradcu, ne v Salcburgu, ne na Tirolskem nimajo take visoke muzikalične šole. Za Slovence bo konzervatorij v Ljubljani velikega pomena: v čast bo vsem Slovencem in če se ko bolel kak Slovenec vteje izučiti v muziki, mu ne bo treba hoditi na Dunaj.
Ti pravi Nemci ne marajo naših avstrijskih Nemcev. Dne 4. oktobra so odkrili v Monakovem (na Bavarskem) spomenik tistim žovnirjem, ki so bili ranjeni leta 1866. Pri odkritju je bil tudi princ Ludovik in je imel govor. Rekel je med govorom, da se Nemci iz Nemčije nimajo vtikati v naše avstrijske stvari. Rekel je tudi, da je to veleizdaja, ko avstrijski Nemci vedno šilijo v Nemčijo. Zlaj je povedal enkrat pravi Nemec našim avstrijskim posili-Nemcem resnico! Povedal je, da so naši avstr jski Nemci (ki pri vsaki priliki pravijo, da smo mi Slovani izdajalci) res izdajalci Avstrije. Povedal je pa našim posili-Nemcem tudi, da jih ti pravi Nemci ne marajo.
Društvo, v katerem bodo vsi slovanski čebelarji. V Zofiji (glavnem mestu Bolgarije) je bil čebelarski kongres (to je shod, ki traja več dn<). Sklenilo se je, da se ustanovi vseslovanska čebelarska zveza (društvo za vse slovanske čebelarje). Bilo je to sklenjeno z velikim navdušenjem. Izvolilo se je nekaj mož (odsek), kateri bodo izdelali pravila za to velikansko društvo in ki se bodo dogovorili z slovanskimi društvi zaradi shoda vseb slovanskih čebelarjev. To kaže, da Slovani zmiraj bolj vedo, da so vsi bratje po krvi in se vedno bolj bližajo', drug drugemu, čeravno Nemcem to ni ljubo. Za nas koroške Slovence bo pa taka vseslovanska čebelarska zveza posebnega pomena. Kako dolgo se že bojujemo za slovenski čebelarski list, pa vse vkup zastonj. Nihče nas noče uslišati, ne društvo v Celovcu in ne društvo na Dunaju, čeravno imamo Slovenci ravno tako pravico do slovenskega čebelarskega lista, kakor pa imajo pravico Nemci do nemškega. Tisti «Bienen-Vater» nam vsiljujejo zmirom naprej, kateri je tako pisan, da ga še pemški čebelarji ne zastopijo lahko, kaj Se, da bi
ga mogli zastopiti Slovenci. Ko bo pa zveza vseh slovanskih čebelarjev, pristopili bomo tudi koroški Slovenci k tej zvezi. Ta nam bo preskrbela gotovo tudi slovenski list. Potem naj le imajo Nemci njih «Bienen-Vater», kjrr hočejo.
Nemškonaclonaci se razburjajo zaradi dvojezičnih napisov «Celovec — Graha — Trieste» v brzovlakih državne železnice. Poslanci Piert, dr. Angerer, pl. Burger in Pichler so predlagali v našem deželnem zboru, naj se odstrani predvsem napisi «Celovec», ker je sramotilen in nečasten za koroško nemštvo. Za predlog so glasovali vsi neraškonacijonalci, nemški klerikalci in socialist Eich. Nemški klerikalci nas kot sla-roznani najstrupenojši nasprotniki Slovencev na Koroškem s tem glasovanjem niso presenetili, razočaral nas pa je na slovenskem Koroškem od slovenskih delavcev Izvoljeni socijalist Eich, ki je tudi glasoval, za Pierlov predlog. Kot socialist in zastopnik slovenskih delavcev bi moral Eich pobijati take šovinistične predloge in tembolj, ker je Celovec od državnega sodišča na Dunaju priznano dvojezično mesto dvojezične koroške dr žele. Priznano, da se socialni demokratje z zagriženo klerikalno oficijelno politiko koroško ne morejo strinjati, naravnost neodpustljivo pa je, da glasujejo za šovinistične predloge, ki bijejo v obraz vsaki naravni in zgodovinski pravici. Pred leti je glasoval državni poslanec Riese kot mestni odbornik v celovškem mestnem zboru za samonemške napise na postajah karavanške železnice, za Riesejem se je pokazal sedaj prvoboritelj koroške socijalne demokracije poslanec Eich v rašem deželnem zboru strastnega šovinista, istodobno so glasovali tudi trije socijalni demokratje v podljubehkem občinskem odboru za nadomestitev dvojezičnih napisov na postaji Bodgora v slovenskem Rožu s samo-nemškim napisom. Taki so torej naši koroški socialni demokratje. Eich bo seveda izkešd opravičevati svoj nastop, a že danes mu povemo, da noben izgovor ne velja in da je bilo tozadevno njegovo postopanje nečastno, škandalozno in poštenega socialista nevredno. Pri tej priložnosti moramo tudi pribiti, da tolmačijo voditelji koroških socijalistov med delavci na slovenskem Koroškem internacionalizem vedoma napačno in da vzgajajo na ta način svoje slovenske pristaše v najstrastnejše nasprotnike slovenskega rodu in jezika. Sami se povsod kažejo dobre Nemce, slovenske delavce pa potujčujejo in raznarodujejo. Toda še pride čas, ko se bo s temi ljudmi izpre-govorila resna beseda.
Kdo je zmagal pri deželnozborskih vo-1 tvah na G riškem ? V spl išni kuriji so zmagali klerikalci. Bde so ožje volitve med naprednjaki in klerikalci in odločilni so bili social-demokratični glasovi. Znano je, da morajo voliti v takem slučaju glasom sklepa avstrijske socialne demokracije socialisti povsod z naprednjaki proti klerikalcem, ker se je pri minulih volitvah v drugih kronovinah tudi zgodilo. Na Goriškem pa so se socialni demokratje vzdržali ožjih volitev in tako pomagali klerikalcem do zmage. Radovedni smo, kako bo vodstvo goriške sicialue demokracije opravičilo svojo taktiko pri centralnem vodstvu na Dunaju. — V kmečkih občinah so pov«od, razen dr. Gregorina, zmagali klerikale'.
Gospodarska vprašanja.
Gnojimo travnike!
Naši koroški go podarji se za gnojenje travnikov, žal, še vse premalo brigajo. Koliko več krme bi se lahko pridelalo, če bi travnike redno in izdatno gnojili. Tudi naša živinoreja bi se v tem oziru mnogo povzdignila, ako bi travnike redno gnojili; Pa utegne morda marsikdo reči: S čim naj pa pognojim travnike, gnoja imam komaj za njive zadosti. Druzega gnojila pa itak nimam. — Le počasi, dragi kmetovalec! Ti imaš zadosti gnoja, samo izkoristiti ti ga je treba. Koliko gnojice bi n. pr. lahko pridelal v gospodarstvu, samo če bi hotel. Tudi mešani gnoj ali kompost bi lahko
napravljal, k temu ti je potreba samo malo več dela in potrpežljivosti. Saj ni treba v gospodarstvu tako delati, kakor so delali naši pradedje. Gasi, ko je bilo vse ceneje, so minuli. Sedaj je vsaka stvar dražja in tudi kmetovalec mora gledati nato. da si z umnim gospodarstvom poveča svoje pridelke. Pridelke na travnikih je pa možno povečati le z izdatnim gnojenjem in z umnim o skrbovanjem.
Za gnojenje travnikov rabimo lahko raznovrstna gnojila.
V prvi vrsti se rabi za to delo hlevski gnoj, s katerim se pa gnoji le tam, kjer imajo gospodarji dosti travnikov in živine, njiv pa malo. V splošnem se gnojenje travnikov s samim hlevskim gnojem ne priporoča, ker deluje preveč enostransko ; ima namreč v primeri z dušikom in kalijem, premalo fosforove kisline v sebi, katera je posebno potrebna za detelje in razna stročnata zelišča. Zaradi tega tudi vidimo, da po travnikih, katera smo pognojili samo s hlevskim gnojem, rasto preveč takoimenovane kobuln'ce, ki dajejo v prvi kakor tudi v drugi košnji veliko trdih pal:c (šlibelj), so bolj pripravne za kurjavo kot za krmo. Zato je potrebno tam, kjer se gnoji s samim hlevskim gnojem, pognojiti z gnojem, kateri ima v sebi tudi fosforovo kislino. To najlažje dosežemo, če pognojimo zraven še s Tomasovo žlindro (400 kg na oralo) ali s superfoifatom (200 kg na oralo),
Jako izvrsten gnoj za travnike je gnojnica, posebno za trave, katerih je največ na travnik h. Deluje pa tudi precej enostransko, ker ji tudi primanjkuje fosforove kisline, zato je najboljše, da ji isto v podobi Tomasove žlindre ali superf nfatov dodamo. Najboljše pa se stori, da se travnike pognoji letos z gnojnico, drugo leto pa z zgoraj omenjenimi gnojili, katerih se vzame tako množino kot je zgoraj pri hlevskem gnoju povedano. Za 1 oralo (joh) je treba tedaj okoli 30 sodov gnojnice, če drži sod po 6 hi, tedaj skupno 180 hi gnojnice.
Z gnojnico pognoji se tiavnike spomladi, kakor hitro je pričela trava zelenet', in sicer v kakem vlažnem vremenu.
Tudi kompost ali mešani gnoj je jako dober za travnike, kateri ga se pa pri nas še skoraj ne pozna. Ta gnoj se vozi jeseni na travnike in zgodaj spomladi raztrosi.
Kjer pa manjka teh gnojil, pognoji naj se pa travnike z umetnimi gnojili, katera, kakor uče bogate izkušnje, mnogo pripomorejo k uspešni rasti trav in detelj na travnikih. Za naše razmere najvažnejša umetna gnojila so: Tomasova žlindra, razni supeifo>fati, kajnit in kalijeva sol.
Tomasovo žlindro ali kajnit se trosi v jeseni ali po zimi po snegu (zadnje je bolj priporočati, ker se delo lahko bolj enakomerno vrš ), da se do spomladi raztopita. S supeifosfitora in kalijevo soljo pognoji se pa spomladi, ker sc ti l dve gnojili hitrije raztopit'. Za eno oralo je [ treba 600 kg umetnih gojil, in sicer polo- | vico Tomasove žlindre, polovico pa kajnita. ali pa ! če je zemlja begateja na kaliju, se vzame 500 kg j Tomasove žlindre in 200 kg kajnita in nasprotno.
Mesto teh dveh gnojil se vzame lahko 407o kalijevo sol in superfosfat (rudninski) Prve se vzame 100—150 kg, drugega pa 300 kg na oralo.
Pač pa je pri gnojenju z umetnimi gnojili treba gledati na to, da se gnojilo, kar je že samo-nasebi umevno, v pravem času in pravilno raztrosi.
Raznoterosti.	;
Pil kot V0)alkft llrižl. V predzadnji številki «Korošca» smo poročali, na kak originalen način izkorišča italijanska armada razumnost psov. K temu
članku pripominjerao še nekaj: V vojskah so rabili pse že v davnem starem veku. V «Secolo XX » dokazuje stotnik Mrssa v zanimivem članku, da so rabili pse že stari narodi, Rimljani in G-ki, v bitkah in pri poizvedovanju (-ekognosciranju). Špar-tanci so pošiljali pred seboj vedno tolpo psov, kateri so z besnim lajanjem naznanili prisotmst sovražnikovo. Sergius Tulliuä je dajal rim «im krdelom pse, ki so obskrbovali nočno službo. Znano je, da js straža psov rešila mesto Korint; pred-straža, ki je štela le malo mož, je imela pri sebi 50 azijatskih psov, ki so podpirali vojake pri nočni služb5. V goratih kraj h so bili kralju Fd pu Mice-donskemu psi najsvitejši in najdražji tovarši. V pohodih keltske, cirnberske in tevtonske vojske je teklo pred armado zmirom na tisoče ovčarskih psov, ki so bili izvežbani, da so vsakega človeka napadli, kateri jim je prišel na pot. Ko je hunski kralj Atila s 700.000 barbari prekoračil Alpe, je vedno postavil stražo in nalašč za to izvežbani h, divjih kafenov. Tudi Karel V. je vodil seboj v vojski proti Rimu celo armado psov. V bitkah pri Morgartnu in Sempachu so švicarski psi pr'poracgii do popolnega poraza najhrabrejših vojakov tistega čas».
Koliko hii in nlic ima Ljubljana? V Ljubljani je bilo dne 1. avgusta tega lota 221 ulic, hiš pa je b lo 1855.
:: Našim rodbinam priporočamo ::
Kolinsko cikorijo!
Lovske puške
11 vseh sestav, priznano delo prve vrste,
z najboljšim strelnim učinkom priporoča 52 31 Prva borovslca tovarna orožja
= PETER WERAIIG =
c. in kr. dvorni založnik v Borovljah ::: Koroško. Slovenski ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Cpilcpsija.
i\aor trpi na božjasti, krču in drugih nervoznih boleznih, zahteva naj knjigo o tem. 52- 39 Dobi jo zastonj in poštnine prosto v 10
Labudovi lekarni, Frankobrod o. M.
(Privil. Schwanen-Apotheke, Frankfurt a. M).
Varstvena znamka:

Cittement (appici etnp
nadomestek za	25
sidrov - pain - expelter
je volx'e priznan kot izvrstno, bolečine tolažeče in odvajalno vmetenje pr: pre-hlajcnju i. I. d Dobi se ga v vseh lekarnah za 80 v, K 1 40 in 2 K. Pri nakupu tegi povsod priljubljenega domafega zdravila, naj se vzame le izvirne steklenice in škailje z našo varstveno znamko „sidro11, kajti potem je gotovo, da se je dobil izvirni izdelek.
Or. Herja lekarn pri „zlatem levu"
Ellzabetna ulica fttev. 5, nova.
Razpošiljaleevsakdai.
msmu
Mag. pharm. E. Koželj
uljudno naznanja sl. občinstvu
otvoritev lekarne m
Jesenicah (Gorenjsko).
podružnica ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
Akcijski kapital K 3,000.000.
Denarne vloge obrestujemo po
41
°l
2 lo
X Kolodvorska oesta št. 27. X
Zamenjava in eskomptuje
Izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. -- Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vlnkuluje in devinkuluje vojaške in žcnitnlnske kavcije.
Ctnlrala V Cjubljani. ?odr. V ftljetu in Trstu.
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno odplačevanje po K 8— za komad.	1 52-41
Tiske srečke s 4n/n obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad.