462
Medved: Ti tuđi. — Marica II.: Prijateljska pisma uredn. »Slovenke«.
Ti tudi ?
Ti tudi, angelsko ti bitje
Obsojaš mojo prešlost strogo,
Ti tudi kakor drugi bolno žitje
Zavijaš mi v neskončno togo ?
Ah če je vse na svetu možno —
Nemožno se je meni zdelo,
Da tvoje srce milo in pobožno
Sprejame kdaj me neveselo.
In vendar tvoj pogled zdaj kaže.
In priča vse vedenje tvoje :
Verjela si — trpiš, da črno maže
Klevetni svet poštenje moje.
Ti tudi ? Dobro ! Daj mi roko !
Veruj sovražnim mojim krogom!
Ko videla bi v dušo mi globoko.
Sodila bi drugače — Z Bogom !
Anton Medved.