NEODVISNO GLASILO ŽELEZNIČARJEV, UPOKOJENCEV IN TRANSPORTNEGA OSOBJA
Novo razočaranje
Pred par dnevi so objavili dnevniki, da je finančni odbor končal svoje delo ter sprejel v glavnem načrt proračuna, kakor ga je predlagal finančni minister. Pri razpravi o proračunu železniškega ministrstva je železniški minister Spabo sicer uvodoma omenil, da se v prometnem ministrstvu ne morejo izvesti redukcije izdatkov tako lahko ko v drugih ministrstvih. Vsako pretirano zniževanje izdatkov bi moglo imeti za gospodarstvo zelo slabe posledice.
Vsi dohodki ministrstva so preračunani na 2138.8, izdatki pa na na 2364,3 milijona Din. Skoraj ves deficit odpada na graditev novih železnic, ki se bodo torej tudi v bodoče financirale iz proračunskih sredstev, namesto da bi se v ta namen najelo posojilo.
Povprečni dohodki železnic v zadnjih treh letih so znašali 1982,2 milijona Din, za prihodnje leto pa se morejo predvideti z 2045 milijoni Din.
Ko gledamo načrt proračuna, takoj ugotovimo, da še vedno ni rešeno vprašanje stalne zaposlitve progovnih delavcev tudi v zimskih mesecih. Še vedno so v načrtu predvideni premajhni krediti in če ne bo pri razpravi v parlamentu finančni minister pristal na odgovarjajoče zvišanje kreditov, bo progovni delavec tudi v letu 1937-38 mesto rednega dopusta moral iti na brezplačne dopuste.
Stari rentniki čakajo že deseto leto i 'mrtu na uredbo, s katero naj bi se njihove rente, ki so bile odmerjene v preje veljavnih valutah, prevedle na dinarsko veljavo ter
prilagodile sedanjim draginjskim razmeram. V besedilu finančnega zakona zaman iščemo tozadevno pooblastilo, Ku,.* • ■ . i . s )l >
SsIPk
Staroupokojenci in miloščinarji
SPSS la sel ^	»anr.an
zahtevajo izednačenja pokojnin. Italija, Avstrija, Češka, Madžarska in druge države so to vprašanje že pred leti rešile, [ :	s tu
:	Ste R-lgfc Ri ;:SSSli§!
'/i&issSuC. D ■■ N-'.
!:• i * ’ >■	’• ' i	■ M Od-
ločujočim je poznan težak položaj prizadetih, sami sebi morajo priznati, da je zahteva staroupokojen-cev in miloščinarjev najbolj upravičena, vendar v finančnem zakonu zaman iščemo tozadevno pooblastilo.
Proračun pride sedaj pred parlament. Poslanci, ki so bili izvoljeni leta 1935, bodo imeli priliko zavzeti k njemu stališče, bodo imeli priliko ne samo predlagati, marveč tudi izglasovati gotove spremembe. In tem poslancem naj velja apel, ki smo ga nedavno naslovili na finančni odbor, ko je začel razpravljati o proračunu :
Vaša dolžnost je, da zasigurate v novem budžetu zadosten kredit za redno zaposlitev progovnih delavcev.
Vaša dolžnost je, da predložite in izglasujete amandman v finančnem zakonu, ki bo omogočil prevedbo kronskih rentnikov, miloščinarjev in staroupokojencev.
Minister CvetkovK o uredbi
o minimalnih mezdah
Dne 12. februarja je minister socijalne politike podpisal :D 1 1 g < inf' ’ ’ ! i uredbo o minimalnih mezdah, ki naj določi smernice, po katerih naj se določijo minimalne mezde v posameznih delih naše države in za posamezne kategorije delavstva. Poleg tega je bilo napovedano, da bo s to uredbo olajšano sklepanje kolektivnih pogodb, ki so se mogle doslej sklepati le po prostovoljnem pristanku obeh prizadetih strank.
Uredba, ki je bila sedaj podpisana, velja za vsa industrijska, obrtna, trgovska, prometna, rudarska, gozdarska, bančna, zavarovalna in tem slična podjetja, dalje za gradbeno in elektrotehnično stroko. Ne veljajo pa določbe te uredbe za delavstvo državnih podjetij in samoupravnih edinic z izjemo one določbe, ki izrecno prepoveduje stavke v državnih, banovinskih in občinskih podjetjih, ki delujejo v javnem interesu.
V informacijo delavcev na železnici objavljamo brez vsakega komentarja izjavo ministra socijalne politike, ki jo je izdal za javnost, ko je podpisal uredbo o minimalnih mezdah. Izjava se glasi:
V .smislu pooblastila čl. 88 fi zakona za leto 36-37 sem izdal sp. z ministrskim svetom uredbo o < nju imammalnih mezd, o sklepanju
j	o spravi in arbitraži. I
danes podpisana.
Ureditev te materije v naši državi so terjale socialne in gospodarske razmere pri
nas in .pa nizke mezde, ki so za nekatero delavstvo pom eni le .pravo bedo. Če primerjamo število, zaposlenih delavcev z višino njihovih mezd1, vidimo, da je imelo odi 651.649 delavcev, 330.452, ali 50.75% mezdo do 20 Din, med njimi pa 86.580 (13.29%) mezdo do 8 Din na dan.
Na drugi strani so bila pa lani delavska gibanja zelo pereče vprašanje delavskega .stanu, Ta gibanja, pomenijo s-ocialno politično gibanje v dobi .gospodarskega zboljšanja. iPo poročilih inšpekcij dela je bilo lani 392 stavk, med njimi 315 stavk gospodarskega .značaja, to je takšnih, ki so se začele .zaradi zahtev po povišanju mezd in zboljšanju drugih delovnih pogojev.
Uredba, ki sem, jo izdal, določa kot osnovo za odrejanje minimalnih mezd 2 Din na delovno uro, to je za osemurni delovnik 16 Din, in se more gibati do 24 .Din na dan za navadnega telesnega delavca. Na temelju te osnovne mezde bodo bani odnosno upravnik mesta Beograda .določili minimalne mazde za vse svoje področje, kakor to javna korist zahteva, ali kadar to zahteva ena izmed prizadetih strank. Pri določanju minimalne mezde bodo bani vpoštevali gospodarske in socialne razmere, zlasti življenjske cene itd. na svojem področju. Te minimalne mezde bodo določili po zaslišanju zastopnikov delavskih in delodajalskih ustanov, ki morajo biti zastopani v enakem številu.
Mezde nekvalificiranih delavcev izpod 18 let starosti ne smejo v nobenem primeru znašati manj ko 75% gori določenih minimalnih mezd.
Minimalne mezde, določene na podlagi te uredbe, se ne bodo izvajale tedaj, če se določijo s kolektivno ali individualno pogodbo boljše mezde za delavce ali nameščence. Določbe individualnih ali kolektivnih pogodb, ki določajo najugodnejše mezde od minimalnih mezd, določenih s to uredbo, so neveljavne.
Uredba ne dela razlike med moško in žensko delovno silo in se je tako izvedlo načelo.:	za enako delo enako plačilo.
Akordno delo .se bo tam, kjer ni neobhod-no potrebno in koristno za pomožno osebje, nadomestilo z delom na ure. Bani bodo po zaslišanju prizadetih .delavskih in delodajalskih zbornic ugotovili, ali je akordno dblo neobhodmo potrebno in ali nagradia za to delo zadošča. Minimalne mezde, ki se prvič določijo, veljajo dotlej, dokler jih bani ne spremene, najmanj pa 6 mesecev. Novo določene minimalne mezde stopijo v veljavo 60 dni po razglasitvi in veljaijo do prihodnje spremembe, najmanj pa 6 mesecev. Če bi se gospodarske razmere znatno spremenile, bo minister za socialno, politiko in narodno zdravje določil po .odobrenju ministrskega sveta po naredbeni poti novo minimalno mezdo, ki stopi v veljavo. 60 dni po razglasitvi v »Službenih novinah«.
S takšno ureditvijo tega vprašanja upamo, da se bo. življenjski standard1 za velik del delavskega sloja zboljšal, razen tega se pa ne bo občutila konkurenca med posameznimi kraji v tako ostri obliki. Danes je v interesu vseh držav, da se spori med delavstvom in .delodajalci kar najbolj omeje. Po tej uredbi stavka odnosno izprtje kot zakonito sredstvo ni zabranjeno razen v državnih, banovinskih in občinskih podjetjih, ki delujejt1 v javnem interesu, kakor so to prometna podjetja, vodovod, plinarna, elektrarna itd. Za ta .podjetja je uvedena obvezna arbitraža, medtem ko je za druga podjetja v načrtu fakultativna arbitraža, in sicer po 'sporazumu med strankami, ki so> v sporu.
Sklepi arbitražnega odbora, sestaječe-ga iz državnega uradnika, ki ga določi ban, kot predsednika in najmanj po 2 zastopnika spornih strank, ki jih sporni stranki sami določita, so obvezni za stranke za čas, za katerega so sprejeti, in služijo namesto kolektivne pogodbe, po kateri je prišlo do arbitražnega sklepa. Proti sklepom arbitražnega odbora ni pravnega sredstva. Preden se začne stavka ali izprtje, je predpisan obvezen poskus sprave med strankama; to se ima izvršiti podi predsedstvom osebe, ki jo določi ban, in po dveh članih, ki ju določita obe zainteresirani stranki. Dolžnost obeh srank je, .dla s'e obrneta do pristojne splošne upravne oblasti prve stopnje s prošnjo po spravi. Posto.pek pri tej oblasti je miljen in razprava ustna. Sklenjeni dogovor je za obe stranki, obvezen za dobo, ki jo . sami določita, če pa tega ne storita, velja i
najmanj za dobo 6 mesecev. Po preteku teh šestih mesecev ga sme vsaka stranka odpovedati z odpovednim rokom meseca dni. če se tudi po ponovnem razpravljanju ne da doseči sporazum, bo oblast, ki je posredovala za spravo, z zapisnikom ugotovila neuspeh posredovanja in proglasila postopek sprave za končan. V dobi, ko traja obvezni spravnostni postopek, je prepovedana vsaka kolektivna ukinitev dela, stavka ali izprtje. Sklepanje kolektivnih pogodb ni obvezno, predpisan je ipa način, kako se bodo sklepale, katere organizacije jih bodo sklepale in kateri kvalificirani zastopniki.
Uredba določa, če ni pristojnih svobodnih delodajalskih strokovnih organizacij, da smejo kolektivne pogodbe sklepati v nasprotju z določili drugega odstavka čl. 229 obrtnega zakona tudi prisilne organizacije delodajalcev. Kolektivna pogodba sklenjena v eni stroki, se lahko razširi na vso stroko na področju banovine, če .je ta dogovor obsegal več kakor polovico podjetij te stroke in če je v njih zaposlena vsaj polovica vsega, delavstva v tej stroki na področju banovine. Če več kakor polovica vsega delavstva, zaposlenega v isti stroki na področju banovine ali več od polovice podjetij dotične stroke zahteva sklenitev kolektivne pogodbe, pokliče ban obe stranki, da v določenem roku skleneta kolektivno pogodbo. Če se v določenem roku pogodba ne sklene, določi ban ključ za plačevanje delavstva.
To .so osnove in glavna načela, ki na njih temelji ta uredba. Upamo, da bo dala potrebno zaščito delavcem in delodajalcem in zagotovila potrebno skladje v podjetjih ter prinesla pomiritev v gospodarstvo. Materija, ki smo jo tu uredili, je popolnoma nova za naše razmere in se prvič pri nas ureja. Zato je prvovrstnega pomena za naš delavski sloj. S to uredbo preneha dose-dianlje eksploatiranje delovne sile, ki je v nekaterih krajih v dtažvi dobivala komaj! po 12 Din na dan. Ta uredba .bo koristila o-gromnemu številu različnih .delavcev, ki bodo avtomatsko dobili večji zaslužek.
Po tej uredbi nameravam na osnovi pooblastil finančnega zakona za 1936-37 odrediti tudi izvajanje zakonskih določil o zavarovanju za primer onemogosti in. smrti in pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev.
SkupUina železničarskega
se je vršila preteklo nedeljo z običajnim dnevnimi redom ter je svoje delo zaključila rekordno hitro.. V dobrih dveh urah so bila sprejeta poročila, proračun ter samostojni predlogi. Delegati so v tem času izpolnili vse naloge, ki so jih dobili od članov. Skupščina je potekla pod vtisi naslednjih ugotovitev:
1.	Bolniškemu fondu primanjkuje denarja.
2.	Članstvo porabi preveč za hranarino in za zdravila.
Poročevalec upravnega odbora g. Outrata, bivši predsednik zvezar-ske organizacije, je zaključil svoje poročilo' z apelonr na skupščinarje, da naj vplivajo na člane, da se ome-je pri boleznih, da ne bo treba plačevati toliko hranarine, ker obstoja nevarnost, da koncem budžetskega leta hranarine ne bo mogoče več izplačati. Nadaljnji apel na železničarje je bil, da naj ne tratijo po nepotrebnem! zdravil.
Ni čudno, če je skupščina tako hitro končala delov saj ni bilo na skupščini pravih predstavnikov delavstva, ki bi se potegnili za delavske interese. Bili so le eksponenti zveze, ki so z znanimi metodami pri zadnjih volitvah »priborili« zmago in ne bili bi dosledni, če ne bi tudi na tej skupščini podčrtavali prvenstveno interese uprave. Ni bilo med delegati človeka, ki bi opozoril na stare dolgove državnih prometnih ustanov ter zahteval njih vračilo., da bi se ti zneski porabili za redno izplačevanje vseh predpisanih dajatev članstvu.
bolniškega fonda
Neki delegat je sicer izjavil dvom o uspehu apela na delavce, da se omeje pri izrabi hranarine, ker povišanju izplačil hranarine je kriva delna nezaposlenost. Če dela delavec samo par dni v miesecu, hoče kljub temu živeti vse dni v mesecu, ako ga ne plača uprava, skuša pač biti bolan. Nerazumljivo mu je tudi, kako naj skupščinarji vplivajo, da se bo porabilo manj zdravil. Misli, da so krivi zdravniki, ki predpisujejo manjvredna zdravila z destilirano vodo. Pri takih zdravilih zasluži le lekarnar, škodo pa trpi železničar in bolniški fond. Apelira na zdravnike, naj uvidijo napačno pot ter prično predpisovati domača zdravila (»lipov čaj z medom!«), katerim bodo bolniki bolj zaupali. (Nek delegat je pri tem polglasno dejal svojemu sosedu: Ali je ta delegat čebelar?)
Gospod Outrata je še enkrat ugotovil, da bo prišla postavka hranarine, ako se bo tako naprej izplačevalo, v nevzdržno stanje, ko upravni odbor hranarine ne bo mogel več plačati.
Gospod Sovre predlaga kot kompromisno rešitev svoj apel na železničarje, da naj bi, če je že kdo bolan in ga zdravnik kot takega pripozna, vsaj ne šel po zdravila, ako je bolezen posledica delne nezaposlenosti.
Debata je bila s temi končana, zvezarji so res »borbeno« zastopali interese članov bolniškega fonda. Mi ugotavljamo le to, da smo vedno zastopali stališče, naj načelniki ne zdravijo bolnikov, marveč naj bodo zdravniki v svojem poslovanju ne-
odvisni in naj vrše svojo službo brez vsakih zunanjih vplivov. Na zadnji skupščini pa je iz izjav »zastopnikov« delavstva izzvenela obtožba proti zdravnikom, da večkrat pogledajo skozi prste, kar seveda obremenjuje fond na hranarini in zdravilih.
Gospodje zvezarji so naredili korak naprej. Ko so se bivši save-zarji svoječasno sklicevali na izkušnje pri SUZOR-ju, so zvezarji imeli za take predloge gluha ušesa. Sedaj pa so prišli do zaključka, da je SUZOR naredil dober ukrep, ko je
sklenil z lekarniško komoro kolektivno pogodbo ter prihrani tako pri izdatkih za zdravila 39 odst. Rekli so, da bi bilo dobro, da se slična pogodba sklene tudi za naš bolniški fond.
Končno so odobrili par samostojnih predlogov. Med drugimi so sklenili, da naj se da Nabavljalni zadrugi prispevek Din 100.000.— za dograditev doma v Martuljku ter brezobrestno posojilo še Din 200.000 za iste namene, na kar je bila skupščina zaključena.
Zmaga železničarjev
Po razpustu Saveza železničarjev beležijo zvezarji zmago za zmago. Ne samo v bolniški blagajni, v Nabavljalni zadrugi, marveč tudi v raznih podpornih društvih dosegajo naši prijatelji vidne uspehe in zmage. Kaj za to, če redna sodišča naknadno ugotove razne nepravilnosti, kaj za to, če oblasti, ki so poklicane, da nadzorujejo društvena udejstvovanja, ugotove razne kršitve in manipulacije. Zmaga je zmaga, pa naj bo dosežena s temi ali onimi sredstvi.
Odloku Ministrstva, ki je ugotovilo razne nepravilnosti pri volitvah v bolniško blagajno, je sledil odlok politične oblasti, ki je razveljavil volitve v Podporno društvo1, so sledili odloki rednih sodišč, ki so obsodili postopanje na občnem zobru Nabav-
I	jalne zadruge in sedaj sledi ponovni odlok Uprave policije v Ljubljani v zadevi volitev delegatov za občni zbor ljubljanskega podpornega društva, ki so se vršile dne 28. VIL 1935 na XX. volišču v Mariboru.
Vsem železničar j emi, ki so člani ljubljanskega podpornega društva, so znane mahinacije zvezane v, s katerimi so poskusili zavojevati delegatski aparat za občni zbor podpornega društva. V našem listu srno po volitvah objavili najbolj drastične primere volilnih goljufij. Z_ ugotovitvami, ki smo jih po volitvah objavili v listu, smo smatrali za nas zadevo za likvidirano, ker vemo, da velja za zvezarje vsaj kar se tiče njihovih metod pri raznih volitvah, pregovor: Zvezar se spreobrne, kadar se v jamo zvrne.
Člani Podpornega društva v Mariboru pa so smatrali za pravilno, da vlože na pristojno politično oblast proti volilnim manipulacijam pritožbo in dosežejo tako tudi uradno ugotovitev raznih nepravilnosti pri zadnjih volitvah. Na to pritožbo je uprava policije v Ljubljani pod štev.
II	Pov No 1/198/5 od 25. I. 1937 izdala naslednji odlok, ki ga dobesedno objavljamo:
Vaši pritožbi z dne 7. avgusta 1935 proti naknadnim volitvam delegatov za občni zbor na volišču XX. v Mariboru, ki so se vršile dne 28. julija 19935 — se na osnovi čl. 10 Zakona o društvih, shodih in posvetih ex 1931 načelno ugodi s tem, da se te naknadne volitve razveljavijo in sicer vsled dokazanega dejstva, da so se zaupniki, kateri so dostavljali glasovnice in potrdila za iste na dom poedinih članov volii-cev, posluževali nedovoljene taktike, oziroma agitacije ter vsled postopka volilne komisije na tem volišču, katere ni hotela osebno prišlim volilcem vrniti reklamiranih glasovnic — in jih ni pustila osebno voliti, nadalje vsled postopanja društvenega vodstva »Podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani«, katero ni iz Maribora dne 22., 23. in 24. 7. 1935 odposlane reklamacije na pošti v Ljubljani pravočasno dvignilo, radi česar prizadeti reklamanti niso bili zabeleženi v volilnem seznamu in vsled tega niso bili pripuščeni na volitve. Na ta način niso mogli poedini člani volilci voliti po svoji lastni volji, drugim pa je bila sploh udeležba pri volitvah onemogočena. Glej čl. 8 oblastveno odobrenih pravil in tozadevni pravilnik iz leta 1933.
Razlogi:
Prvotne volitve delegatov za občni zbor »Podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani« so se vršile leta 1933 na XX. volišču v Mariboru v Narodnem domu istočasno z volitvami omenjenega društva na drugih mestih. Te volitve ua XX. volišču v Mariboru so bile na Vašo pritožbo in na osnovi ugotovljenih nepravilnosti razveljavljene s tuk. odločbo z dne 28. 8. 1934 II Pov. No. 1/150/3 — vsled česar je upravni odbor Podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani razpisal v smislu čl. 8 društvenih pravil odnosno tozadevnega pravilnika iz leta 1933 naknadne volitve de-
legatov na volišču XX. v Mariboru — kolonija, za dne 28. julija 1935, katerega dne so se tudi vršile. Upravni odbor je v to svrhio izdal navodila v listu »Mariborski Večernik« z dne 13. XII. 1935, stran 2.
Po teh navodilih in pravilniku iz leta 1933. ima vsak član pravico — primarno osebno voliti, a kdor pa ne more osebno voliti, more oddati podpisano glasovnico drugemu članu.
Z ozirom pa na navedbe v pritožbi se je z zaslišanjem prizadetih oseb in po izjavi društvenega vodstva »Podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani« z dne 27. januarja 1936 ugotovilo, da so na dan volitev prišle na , volišče, da izvrše osebno svojo volilno pr.a-vico sledeče osebe člani društva in sicer: Rozman Alojz in Marija iz Maribora, Dušanova ul. št. 9; Flis Anton in Ana iz Maribora, Taborska ul. 2; Gregorič Jože iz Maribora, Dr. Medvedova ul. 14; Kögel Matija iz Maribora, Prešernova 5; Schauritsch Elizabeta iz Maribora, Mlinska ul. 26-1. in Smoning Rozina iz Maribora, Klavniška ul. št. 14. Nobeni teh oseb volilna komisija ni hotela na njihovo zahtevo vrniti na samem volišču reklamiranih glasovnic in pripustiti, da volijo po lastni volji in osebno. Navedbe volilne komisije, da so glasovnice omenjenih oseb že podpisane in oddane volilni komisiji, se ne more vzeti na znanje, ker vsak ima primarno pravico, osebno se udeležiti volitev.
Zlasti bi moral volilni odbor pripustiti, da omenjeni člani osebno volijo in predhodno ugotoviti stanje zadeve, ker so se nekatere od omenjenih oseb na samem volišču pritožile, da so bile po zaupnikih zavedene v zmoto glede kandidatskih list in ali pa da so podpisi na glasovnicah ponarejeni.
Dalje je ugotovljeno, da članica društva Enci Marija iz Maribora, Klavniška ul. 14 ni mogla izvršiti svoje volilne pravice, ker ji društveno vodstvo ni hotelo dostaviti glasovnice z navedbo, da nima plačane članarine za zadnje 3 mesece. Ugotovilo se je pa, da je imenovana imela plačano članarino za 3 mesece naprej in sicer do novembra meseca 1935. Izjava društvenega vodstva v Ljubljani, da se je to dogodilo pomotoma vsled pogrešne zabeležbe v blagajniških knjigah, se ne more vzeti na znanje. Glej izjavo vodstva »Podpornega društva z dne 27. I. 1936.
Tudi Schapetz Ana iz Maribora, Smetanova ul. 5 ni mogla izvršiti svoje volilne pravice, ker ji društveno vodstvo v Ljubljani ni hotelo dostaviti na njeno zahtevo reklamirane glasovnice s pripombo, da imajo v staležu le Schapetz Ivano. To svojo pogreško v evidenci članov bi moralo društveno vodstvo takoj popraviti in omenjeni poslati zahtevano glasovnico.
Zlasti v slučajih Tuta Karola in Marije iz Maribora, Mejna ul. 12, Fick Ivana in Jožefe iz Pobrežja pri Mariboru ter Gabrian Marije iz Maribora, Tatenbachova ul. 26, kateri so osporavali pravilnost svojih podpisov na oddanih glasovnicah po zaupniku in kateri so prišli osebno volit, je bilo dopustiti, da isti osebno volijo, kar pa vodstvo ni dopustilo in je njihove sporne glasovnice zabeležilo v prid druge liste.
Končno se je ugotovilo, da se vsled pogreške društvenega vodstva v Ljubljani niso vodili v evidenci na volišču XX. v Mariboru sledeči člani, kateri radi tega, četudi so prišli na volišče, niso mogli izvršiti svoje volilne pravice in sicer: Verdonig Ivan iz Maribora, Streliška ul. 2; Potočnik Franc iz Maribora, Orožnova ul. 9; Lorbek Josip in Amalija iz Pobrežja, Cankarjeva ul. 18, Kurbus Mihael iz Maribora, Meljska 60, Schönherr Maks iz Krčevine.
Imenovani so namreč reklamirali svoje glasovnice pri društvenem vodstvu v Ljubljani s priporočenim pismom dne 24. 7. 1935, društveno vodstvo pa ni poslalo glasovnic z navedbo, da je dobilo pismo šele 29. 7. Ugotovilo se pa je, da je pismo ležalo v poštnem predalu društva na pošti Ljubljana I, od 25. 7. 1935. Navedbe društvenega vodstva, da se je to dogodilo vsled preobremenjenosti z delom, se ne more vzeti na znanje, zlasti z ozirom na dejstvo, da je društveno vodstvo dobro znalo, da se vrše te dni volitve in da člani iz Maribora dnevno pismeno reklamirajo svoje glasovnice.
Ta odlok je le načelne narave z ozirom na dejstvo, da je funkcijska doba vsem v letu 1933 in pri ponovnih volitvah na XX. volišču dne 28. julija 1935 izvoljenim delegatom potekla že meseca novembra 1936 in društvo na osnovi čl. 8 pravil mora razpisati redne volitve delegatov — ko bo rešena pritožba društvenega vodstva predložena Kr. banski upravi proti tuk. odločbi II Pov. No. 1/198/13 z dne 10. oktobra 1936, s katero so bili razveljavljeni sklepi društvenega vodstva glede razpisa volitev za dne 11. oktobra 1936.
Proti tej odločbi je dopustna pritožba na Kr. bansko upravo dravske banovine v Ljubljani, ki bi jo bilo vložiti potom te uprave v 15 dneh od dneva vročitve.
Taksa po tar. post. 5 taksnega zakona v koleku 20 Din plačana in na pritožbi predpisno uničena.
Člani Podpornega društva v Mariboru so dobili s tem zadoščenje, zvezarji pa so zopet bogatejši za eno uradno ugotovitev, na kak način dosegajo svoje volilne zmage.
Sklepi splošne sele Državnega sveta
Pravica staroupokojencev do rodbinske pokojnine po novem zakonu.
Ker so oddelki Državnega sveta različno obravnavali vprašanje, ali se pravica do pokojnine po zakonu iz leta 1931 prizna tudi tistim, družinam umrlih upokojencev, ki so bili upokojeni pred 1. septembrom 1923, je tozadevno reševal Državni svet v splošni seji in odločil:
»Pravica do rodbinske pokojnine se priznava družinskim članom tistih drž. uslužbencev, ki so doživeli dan 1. aprila 1931. kot upokojenci, upokojeni po zakonih, ki so veljali pred uradniškim zakonom od 1. septembra 1923.«
To svojo odločbo utemeljuje s sledečimi navedbami:
Za upokojence, ki so bili upokojeni s prejemki po zakonih, ki so veljali pred uradniškim zakonom iz leta 1923., predpisano, da niso dolžni vplačevati v ta sklad, da pa morejo postati vlagatelji sklada in naknadno vplačati vloge tudi za čas po upokojitvi pa do dne uveljavljenja tega uradniškega zakona (2. odst. § 272,). Toda v tem določilu (2. odst. § 272.) je prav tako tudi predpisano, da se tem državnim upokojencem priznava kot čas vplačevanja v uradniški pokojninski sklad tisti čas do dne upokojitve, ki jim je bil z izvršno odločbo priznan za osebno pokojnino. Iz tega sledi, da je že samo s tem, če je neki upokojenec, kateremu je bila osebna pokojnina odmerjena po prejemkih iz zakonov, ki so veljali pred uradniškim zakonom iz leta
1923.,	doživel uveljavljenje uradniškega zakona iz leta 1931., pridobil s tem tudi pravico do rodbinske pokojnine po tem zakonu ne glede na to, ali je vplačeval v uradniški pokojninski sklad ali ne, samo če ima več kot pet let službe, ki se mu po
2.	odst. § 272, priznavajo kot leta vplačevanja. To se je brez dvoma storilo radi tega, ker se jel hotelo pomagati tem upokojencem, ki so bili upokojeni z malimi pokojninskimi prejemki po zakonih, ki so veljali pred uradniškim zakonom iz leta
1923.,	in da je ravno zato v 2. odst. § 272. prepuščeno takim upokojencem na izbiro, da vplačujejo v uradniški pokojninski sklad, če hočejo, česar jim sicer ni treba, da bi se jim tudi ta čas tega vplačevanja vraču-
nal za odmero rodbinske pokojnine, medtem ko je v 1. odst. § 272. za upokojence, ki so bili upokojeni z večjimi pokojninskimi prejemlki iz uradniškega zakona iz leta 1923., predpisano, da morajo vplačevati v ta sklad.
Po tem družinam tistih upokojencev, ki so umrli, ko je že veljal uradniški zakon iz leta 1931., ki pa so bili upokojeni pred 1. septembrom
1923.,	pripada pokojnina po tem zakonu ne glede na to, ali so taki upokojenci vplačevali v pokojninski sklad po tem zakonu, samo če imajo pet let službe, ki se jim po 2. odst. § 272. priznava za pokojnino.« Razlaga § 133 zakona o občnem
upravnem postopanju.
§ 133 cit. zakona predvideva, da zamore oblastvo, ki je izdalo pravnomočno odločbo, isto s pristankom oseb, ki so pridobile s to odločbo pravice, razveljaviti odnosno izpre-meniti. Državni svet je lansko leto na splošni seji sprejel sklep, da se rešenja upravnih oblasti, ki so bila izdana na podlagi razsodb Državnega sveta, ne morejo razveljaviti. Ta odločba pa je bila v škodo uslužbencem, katerim! je Državni svet njihove pritožbe odklonil, pa so kasneje nastopili gotovi momenti, na podlagi katerih bi lahko dobili ugodno rešitev.
Državni svet je pod št. 26450/36 sedaj sprejel načelen sklep, glasom katerega se zamore tudi ona rešenja upravnih oblasti, ki so bila izdana na podlagi razsodbe Državnega sveta, ukiniti odnosno izmenjati, ako na to pristane prizadeta oseba.
Ta odločba je važna za one upokojence, katerim niso bila, — čeprav so bili nastavljeni pred 1. septembrom 1923, — priznana delavska leta za pokojnino, pa so se proti tem odlokom pritožili in je Državni svet njih pritožbo odklonil. Z ozirom na sklep splošne seje Državnega sveta in na pristanek Glavne kontrole, da se delavska leta vračunajo za odmero pokojnine vsem onim, ki so bili nastavljeni pred 1. sept. 1923, je na podlagi gornje razlage § 133 zakona o občem upravnem postopanju omogočeno, da prizadeti zahtevajo ponovno odmero pokojnine z vraču-nanjem delavskih let.
Vraianle nepravilno odtegnienih prispevkov za uradniški pokojninski sklad
Začetkom leta 1936 smo' poročali o odloku Dravske finančne direkcije, ki je bil dostavljen vsem onim upokojencem, ki so za časa aktivnega službovanja prejemali 15 odst. povišek k najvišji stopnji osnovne plače, kateri pa jim ni bil vračunan za odmero pokojnine. Obveščeni so bili, da morajo kljub temu, da tega zneska ne prejemajo kot upokojenci, plačati za čas od 1. aprila 1931 dalje od njega prispevek za uradniški pokojninski sklad.
Večina prizadetih se je proti temu odloku pritožila in tekom januarja in februarja 1937 so dobili rešenja Ministrstva financ, ki je njih pritožbam ugodilo s sledečo motivacijo:
»Z rešenjem finančnega ministrstva štev. 159.466/11 od 27. XI. 1934 je bil raztolmačen § 142, odnosno § 259 zakona o drž. prom. osobju v temi pravcu, da se ima od vseh onih upokojencev, ki so na dan upokojitve uživali 15 odst. povišek osnovne plače, odtegniti prispevek za uradniški pokojninski fond tudi od tega poviška, neoziraje se, ali se jim je isti vračunal za odmero pokojnine ali ne.
Državni svet pa je v več svojih razsodbah zavzel stališče, da se zamore kot podlaga za določitev pri-
spevka za uradniški pokojninski sklad vzeti samo one zadnje aktivne prejemke, od katerih je bila uslužbencu odrejena pokojnina. Vsled tega se onim upokojencem, katerim se ta 15 odst. povišek ni priznal tudi za pokojnino!, ne sme odtegovati od tega poviška članski prispevek za pokojninski sklad. Ministrstvo financ vsled tega razveljavlja rešenje Dravske finančne direkcije, v kolikor se isto nanaša na predpis članskih prispevkov za uradniški pokojninski sklad za čas od L IV. 1931 do 31. IH. 1936 ter sklene, da se prizadetemu nepravilno odtegnjeni prispevki povrnejo.«
S temi rešen ji se strinja tudi Glavna kontrola in so tako postala pravomoćna. Na podlagi teh rešenj bodo dobili vsi oni, ki so se pravočasno pritožili proti predpisu odtegljaja za uradniški pokojninski fond, povrnjene nepravilno odtegnjene zneske nazaj. Teh zneskov pa ne dobe avtomatično, marveč morajo zaprositi Dravsko finančno direkcijo, da jim v smislu rešenja Ministrstva financ preveč odtegnjene zneske povrne. Tozadevne prošnje so kolka proste.
Opozarjamo na to vse prizadete, da ne odlašajo z vlaganjem teh prošenj, ker brez prošnje prispevka ne dobe povrnjenega.
Londonski kongres
Odluke Vil medjunarodnog
sindikalnog kongresa
O sindikalnom jedinstvu
Odobravajući nastojanja MSS na području stvaranja sindikalnog jedinstva, kongres smatra da zbog ozbiljnosti medjunarodnog položaja ova nastojanja treba produžiti.
Zbog toga donosi odluku da se povedu pregovori sa sindikalnim centralama Amerike, Australije, Dalekog Istoka, Rusije i sa svima ostalim centralama koje niso pridružene M(SS — radi ostvarenja sindikalnog jedinstva celoga sveta.
O ratu, razoružanju i fašizmu
VII medjunarodni sindikalni kongres osnažava nesalomljivo protiv-ništvo medjunarodnog sindikalnog pokreta protivu rata kao instrumenta politike.
Potvrdjujući manifest zajedničke konferencije MSS i SRI, koji je donet u martu 1935 g. u Londonu, MSS ponovo izjavljuje da će primeniti sva sredstva kojima raspolaže, da povede i primeni aktivni otpor protivu zemalja koje svoje sporove neće da podnose medjunarodnom arbitražnem sudovanju.
On ponavlja da mir mora biti nedeljiv i da je fašizam, a naročito fašističke zemlje kao Hitleroiva Ne-mačka, Musolinijeva Italija itd., trajna pretnja miru i stalna opasnost od rata.
Medjunarodni sindikalni pokret proklamuje svoju punu saglasnost sa principom prave kolektivne bezbed-nosti u okviru i posredovanjem Društva naroda. On je u potpunosti spreman da organizacije koje su priključene Medjunarodnom sindikalnom savezu pozove da preuzmu sav rizik i sve odgovornosti koje iz toga proizilaze.
Medjunarodni sindikalni pokret smatra sporazum o dalekosežnom i opštem razoružanju, a i uklanjanje privatne industrije naoružanja i privatne trgovine ratnim materijalom pod medjunarodnom kontrolom, neminovnim faktorima za obezbedje-nje mira.
Kako fašizam svuda nastojava da slobode čoveka i sva prava radnika u celome svetu razori, organizacije radništva uništi, a demokrati-ju u okove baci, medjunarodni sindikalni pokret ponovo podvlači da se protivu fašizma mora boriti svim sredstvima u svim zemljama.
MjSS nudi radnicima svih zemalja svoju saradnju i pomoć i poziva ih da svoje vlade potstiču na najjači otpor protivu fašističkih napada.
Sve se mora učiniti da bi se fašističke snage potisle, da bi se ratu zakrčio put i tako narodima sviju zemalja obezbedila mogućnost da slobodno i bez zapreke izvojuju svoju punu privrednu, socijalnu i političku slobodu.
Protivu fašističkog terora
VII medjunarodni sindikalni kongres ustaje protivu tiranije u zemljama gde je fašizam na vlasti.
U ovim se zemljama kao i ranije oduzima sloboda i život nebrojnim ljudima i ženama kojih se krivica ne sastoji ni u čemu drugome no u tome što su protivnici fašističke diktature, što poštuju i brane demokra-tiju, slobodu i osnovna prava čoveka.
Medjunarodni sindikalni pokret nesalomljivo će da produži borbu protivu fašizma i neće prestati da apeluje na savest sveta.
O borbi protivu privredne krize
VII Medjunarodni sindikalni kongres, pošto je ispitao rezultate borbe koja je od Stokholmskog kongresa, 1930 g., pa do sada vodjena protivu rdjavog dejstva privredne krize, a i napore oko uklanjanja uzroka krize, ponovo potvrdjuje ranije odluke, a naročito one koje su u januaru 1931 zajednički donete od MSS i SRI i koje još i danas u potpunosti važe.
Kongres podvlači rdjave rezultate privrednoga nacionalizma, koji sve države praktikuju, izgovarajući se da brane svoje industrije i svoj
sopstveni narod, dok se u stvari time potpuno koče neophodni privredni odnosi medju narodima.
Kongres osudjuje ove metode autarkije i sistem dempinga i energično traži puno i hitno ukidanje svih ograničenja ma u kojoj formi ona postojala.
Kongres ponovo najoštrije podvlači potrebu i hitnost medjunarodnog uredjenja kojim bi se svima narodima obezbedio ravnomerni udeo na sirovinama.
Kongres dalje smatra da apsolutno treba da potvrdi od medjunarodnog sindikalnog pokreta tako često izrečeno gledište da je stabilizacija valuta jedno od osnovnih uslova za rešenje krize. On smatra da, usled negativnog držanja tako mnogih vlada, dosadašnji napori nažalost još nisu dali očekivane rezultate i podvlači potrebu da se ova nastojanja ponove i prošire kako bi se najbržim putem došlo do neminovno potrebnog rešienja.
Što se tiče skraćenja radnog vremena, kongres zahteva maksimalno radno vreme od 40 časova nedeljno.
On veoma žali što nastojanja or-ganizovanog radništva da dobije op-štu konvenciju, do sada nisu imala drugog rezultata no usvojenje načelne konvencije i dvaju konvencija: za industriju stakla i za javne radove.
Kongres konstatuje da metoda koju je uvela Medjunarodna organizacija rada donosi rezultate veoma polako i sem toga samo postepeno, što za radničku klasu znači puno razočarenje; potrebno je da se ova metoda napusti i da se povede akcija za donošenje opšte konvencije koja za sve radnike bez razlike predvidja četrdesetosatnu radnu nedeljo.
Kongres radosno pozdravlja uspehe koji su u toku poslednjih sedmica postignuti u nekoliko zemalja zahvaljujući energičnoj i odlučnoj1 akciji organizovane radničke klase.
Kongres smatra da zemaljske centrale koje mogu da zabeleže us-! pehe na području skraćenja radnoga vremena, treba energično da rade na čuvanju zadobivenih tekovina. A prvi uslov za ovo obezbedjenje jeste u sve većem proširenju četrde-setsatne radne nedelje; Kongres podvlači nužnost jake nacionalne akcije koja je jedina u stanju da vrši neminovno potreban uticaj na vlade i na poslodavce.
Kongres poziva pretsedništvo MSS da u saradnji sa zemaljskim centralama uzme u razmatranje u sada momentano veoma povoljnoj atmosferi pojačanje akcije za četr-desetsatnu radnu nedelju kao i ispitivanja koja mogu da pomognu dobro fundirane pozicije sindikata. Kongres pozdravlja sve nacionalne i medjunarodne napore u borbi protivu privredne krize i njenih nesrečnih posledica od kojih radnička klasa naročito pati.
O sindikalnoj slobodi
VII Medjunarodni sindikalni kongres diskutovao je po pitanju sindikalne slobode i o zadacima sindikata te izjavljuje da je sloboda sindikata neminovni preduslov za delat-no zastupanje interesa radničke klase. Njihov nezavisni razvitak nerazrešljivo je povezan sa deomkratskim gradjanskim pravima.
Privredni razvitak koji teži ka kolektivizmu, traži naravno i kolektivno pretstavništvo kojega su izraz slobodni sindikati.
To potvrdjuje i deo XIII Ugovora o miru u kome se kaže da je sloboda koalicije i sloboda sindikata preduslov za zdravi privredni razvitak i socijalnu pravdu.
Kongres ponovo potvrdjuje da slobodno odlučivanje sindikata ne može biti nadoknadjeno prisilnom organizacijom, koja bi sindikate pretvorila u poslušno orudje državne vlasti ili čak i poslodavaca, kao što to pokazuju primeri Nemačke, Italije, Austrije.
Nastojanja oko korporativnog uredjenja države i oko tobože korporativnog organizovanja radnika nisu ništa drugo nego- sredstva kojima treba da se umanji, odnosno isključi uticaj radničke klase na uredjenje njenog privrednog, socijalnog i kulturnog položaja u interesu narodne zajednice koja u kapitalizmu uopšte ne postoji. Ona nisu put ka socijalnom preuredjenju privrede i društva.
Kongres stavlja u dužnost pret-sedništvu MSS da prati razvitak do-gadjaja koji se odnose na sindikalne slobode, da ne propusti ni jednu priliku a da se ne zauzme za njenu zaštitu, a naročito da pomaže napore koji su u stanju da uspostave sindikalnu slobodu tamo gde je ona potpuno ukinuta, ograničena ili privremeno oduzeta.
Kongres izriče svoje divljenje i obećava pomoć svima onima koji se sa požrtvovanfem bore za sindikalnu slobodu i koji su zbog toga izloženi napadima svojih protivnika.
Kongres prati razvitak uloge sindikata, njihove napore za ustanovljenjem pravilnoga i socijalnoga privrednog uredjenja, napore koji su naravno povezani sa slobodom sindikata i slobodom koalicije, i sa zadovoljstvom uzima na znanje sve ono što je MSS do sada na tome području učinio.
Proširenje MSS i dalje obuhva-tanje zemaljskih centrala u njegov okvir, daje garantiju za uspešnu borbu ne samo za sindikalnu slobodu nego i za privredne zadatke sindikata.
Kakova treba da bude naSa borba
orotiv fašizma?
(Leon Jouhaux sekretar Francuskog Glavnog radničkog saveza, Paris)
Kako treba shvatiti i organizova-ti borbu protiv fašizma? Neki misle ovako: pošto je fašizam prije svega grubo nasilje, ne bi li bilo najlogičnije da mu se suprotstavimo nasiljem? Ali primjer Italije, Njemačke i Austrije pokazuje da je fašističko nasilje jače od svakog drugog nasilja. Zato treba suprotstaviti fašizmu jednu pozitivnu akciju. Treba djelovati na prilike, koje danas pogoduju fašizmu, a prije svega treba onemogućiti, da mase očajavaju, jer duboko očajavanje masa stvara fašističke vojske. U Italiji je fašizam došao nakon razočaranja masa sa zauzimanjem tvornica. U Njemačkoj' su mase izgubile vjeru u radnički pokret kada socijalistička vlada nije htjela da provede oporezovanje kapitala ni parcelaciju junkersih zemljišta, a nadavse kada se nisu proveli veliki projektovani javni radovi, jer je tobože trebalo izbjeći inflaciju. Danas te radove provodi Hitler sa kreditom od 6 milijardi maraka, bez obzira na inflaciju.
U Austriji je Schutzbundu uspjelo da onemogući prvi fašistički puč, ali i to pomoću vojske, upravo kao što je njemačka socijalna demokracija slomila Kapov puč, jednim legalizo-vanim generalnim štrajkom! Ali čim je državna vlast stala uz Heimwehre, austrijski radnički pokret je pao!
Glavni radnički savez (u Francuskoj) misli da nije dovoljno braniti demokratske slobode, nego da ih treba pojačati u njihovom principu, zadovoljavajući momentane potrebe masa. Otale je nastao Plan Glavnog radničkog saveza, koji ne pret-stavlja jednu idealnu šemu, koja ima da stvori jedno potpuno novo društvo. To su samo neke mjere koje trebaju da izmjene momentanu ekonomsku situaciju. Najprije treba u-dariti na radničku nezaposlenost, jer fašističke parole najlakše upaljuju u atmosferi nezadovoljstva koga stvara nezaposlenost. Zbog toga su toliko važni veliki javni radovi. Oni nisu ni lijek ni spas, ali vraćajući u posao stotinu ili dvjesta hiljada nezaposlenih, oni će povratiti povjerjenje kod sviju.
Kako treba financirati javne radove? Zajmovina, na stari način, ili novim nametom na imanja? O tome se može diskutirati, ali glavno je da sami radovi počnu što prije i da se u tim radovima upotrijebi što je god moguće manje mašinerija! Jer ne radi se o tome da se radi neki poslovi,
koji treba hitno posvršavati, nego o tome da se zaposli što je moguće veći broj ruku i da se tako stvori atmosfera koja će omogućiti naš novi napor.
Jer jasno je da će apsolutno trebati ići i dalje. Zato i postavlja Plan Glavnog radničkog saveza pravo za radničku klasu da i ona udje u upravu narodne ekonomije. Tražimo jedan Vrhovni savjet narodne privrede, u kojem bi radnička klasa imala aktivnu, ali ipak samo savjetodavnu ulogu. Jer treba odbiti i odredjivanje delegata sa strane vlasti (kao u Italiji), ali i odredjivanje pomoću općeg biračkog prava, jer bi se ono udavilo u moru neorganizovanih. Mi smo za odgovornost delegata i autoritet sindikata. Mi tražimo da delegate od-redjuje organizacija, jer tada odgovara i delegat i sindikat, koji ga je delegirao. Taj Vrhovni savjet narodne privrede financirat će poduzeća i dijeliti kredite. To je važno radi toga, jer mi znamo vrlo dobro kakvu je ulogu banka igrala u začecima fašizma. Banka ima da služi narodnoj privredi, ali ona ne smije nikako da zaboravi narodnu privredu! U ovome leži sav problem reforme banaka, reforme koja je za stvarni život stotinu puta važnija od ikakve ustavne reforme.
Ali gdje ostaje onda potpuna transformacija privrede? Mi znamo da je ona potrebna i mi je ne napuštamo. Ali mi znamo da je u današnjim prilikama nemoguće da se to odmah izvrši, jer čim bismo to počeli, stvorili bismo protiv sebe koaliciju i onog svijeta koji treba da bude s nama. Istina je u tome da se može i da treba nacionalizirati nešto, ali da se ne može nacionalizirati sve. U maloj trgovini, maloj industriji, zanatstvu, a osobito u poljoprivredi ima onoga koje mi moramo da pridobije-mo. Zato je bolje omogućiti jednu mješovitu privredu, koja ima i nacio-nalizovani i privatni sektor, i to ovaj privatni da bude onoliko slobodan koliko to dozvoli nacionalizovani sektor.
Ovakav program stvorio bi najbolju obranu protiv fašizma. Njegova realizacija pokazala bi da se demokracija može da transformira, a da joj kod toga ne trebaju nekakvi — spasitelji. Uz to tada demokracija ne samo da ne bi opovrgla naš ideal, ona bi naprotiv baš obilježila najbolji put koji nas k njemu vodi!
Mednarodni pregled
Rezultati volitev na čeških železnicah. Pri zadnjih volitvah zastopstev železničarjev v bolniško blagajno, nezgodno zavarovanje ter delavskih zaupnikov so nastopili železničarji v dveh velikih skupinah: socialistične in demokratične organizacije so stvorile »demokratično delovno skupnost«, fašistično usmerjene organizacije z raznimi katego-rijskimi društvi pa so tvorile drugi blok.
Rezultat volitev je bil sledeč:
demokratično - delovna skupnost je dobila pri volitvah delavskih zaupnikov 103.972 glasov in 121 mandatov, blok pa je dobil le 27.215 glasov in 33 mandatov.
Pri volitvah v bolniško blagajno pa je dobila demokratična - delovna skupnost 172.702 glasova in 1064 mandatov, blok pa 42.385 glasov in 52 mandatov.
Napredovanje angleške železničarske organizacije. V Angliji je bilo koncem leta 1936 neorganiziranih še okrog 150.000 železničarjev. V agitacijskem mesecu so organizacije porasle za 16.545 članov.
Zasilne odredbe bodo v Franciji ukinjene tudi za upokojence. Francoska vlada je s 1. julijem 1936 naredila načrt za ukinjenje svoječasno odrejenih redukcij plač aktivnim uslužbencem. Sedaj je naredila sklep, da se polagoma anulira tudi svojčas izrečeno znižanje pokojnin.
Zahteve angleških strojevodij.
Angleški strojevodje so zahtevali povrnitev 1.25 odst. redukcije plač, dalje uvedbo šesturnega delavnika odnosno 36 ur dela na teden, doklade za nedeljsko delo ter poleg dosedanjega dopusta še šest dni novega
dopusta. Sodišče za mezdne spore je vse te zahteve odklonilo. Strojevodje so sklicali za 22. I. izreden kongres, na katerem so z 47 : 5 glasovom! sklenili, da sc odlok sodišča ne akceptira ter zahteva od družb izvedbo vseh zahtev, za katere so pripravljeni strojevodje boriti se z vsemi sredstvi.
Uvedba 40 urnega delovnega tedna na francoskih železnicah. Dne 18.
I. 1937 je v Franciji izšel odlok o izvedbi 40 urnega dela na teden na železnici. Vsled tega odloka bodo morale železnice sprejeti 60.000 novih uslužbencev ter se bodo povečali izdatki železniških družb za nad eno milijardo frankov. V prihodnji številki bomo objavili izvleček novih službenih predpisov, ki odrejajo, kako bodo v bodoče sestavljeni službeni razporedi.
Iz okrožnic
Vračanje preveč izplačanih prejemkov s strani uslužbencev. Zadnje čase se pripeti, da vloži Glavna kontrola pritožbo proti nastavitvam, odnosno napredovanju uslužbencev ter Državni svet temi pritožbam večkrat ugodi. V takih primerih mora uslužbenec vrniti preveč prejete prejemke in je Glavna kontrola na svoji splošni seji odredila, da morajo uslužbenci vrniti sledeče:
1.	Prejemke, odnosno razliko prejemkov, ki so jo nepravilno prejeli na podlagi rešenja ali ukaza, ki je bil od Državnega sveta razveljavljen.
2.	Razliko draginjskih doklad v onih primerih, kadar je bil uslužbenec nastavljen, odnosno premeščen v višji draginjski razred.
3.	Osebno doklado, v kolikor je ista pripadala po posebnih zakonskih predpisih.
4.	Dnevnice, odnosno razliko dnevnic za vsa službena potovanja, ki so bila izvršena v času, dokler ni bil odlok od Državnega sveta razveljavljen.
Zdravniška potrdila o nesposobnosti za pridobivanje. Po uredbi o draginjskih dokladah je predvideno, da dobi železničar doklado za otroka tudi po polnoletnosti, ako je otrok za vsako pridobivanje nesposoben. Sedaj je Direkcija izdala odlok, kakšna potrdila so veljavna. Za bodoče bo Direkcija priznala le potrdila, ki jih bodo izstavili zdravniki v javni službi — banovinski, sreski ali občinski zdravnik — ne pa potrdil, ki bi jih izstavili honorarni železniški zdravniki. Potrdila železniških zdravnikov bodo veljala le tedaj, ako izvršuje železniški zdravnik tudi eno zgoraj omenjenih javnih funkcij in ako izda spričevalo v tem svojstvu. V temi primeru ima železniški zdravnik seveda pravico za-
htevati plačilo pripadajočega zdravniškega honorarja.
Staroupokojenei in doklade za ženo, ki ima trafiko. Na vprašanje, ali ima staroupokojenec, katerega žena vodi trafiko, pravico do- rodbinske doklade za ženo, je izdalo finančno ministrstvo pod štev. 45.601-1-36 naslednje pojasnilo: »Izvrševanje prodaje tobaka na drobno, če se prodajajo izključno le monopolski predmeti, se ne smatra za samostojno delo v smislu čl. 17., toč. č) uredbe o osebni in rodbinski dokladi drž. upokojencev štev. 37.600-1 od 19. sept. 1935., in upokojencev, čigar žena izvršuje tako delo, ima pravico do rodbinske doklade zanjo, kolikor mu ta doklada v smislu čl. 16. iste uredbe sploh pripada. Toda v tem primeru se mora uporabiti določba toč, c) čl. 17. uredbe, t. j. rodbinska doklada za ženo ne pripada, če ima žena od trafike več kakor 200 Din dohodka na mesec.«
Prevoz umrlega uslužbenca. Pra-. viinik o voznih ugodnostih predvideva, da imajo aktivni uradniki, uradniški pripravniki, zvaničniki, služitelji in stalni delavci pravico na brezplačen prevoz posmrtnih ostankov družinskih članov, a družine brezplačen prevoz umrlih uslužbencev. Na vprašanje, ali vživajo te ugodnosti tudi upokojenci, je Generalna direkcija odredila, da upokojenci nimajo pravice na te ugodnosti ter je vlaganje tozadevnih prošenj brezpredmetno.
Prevoz pohištva ob upokojitvi. Uslužbenec, ki mu je služba prestala vsled bolezni, odnosno polnih službenih let ali iz kakega drugega razloga, zamore dobiti nakaznico za prevoz pohištva takoj po prestanku službe, čeprav odlok o odmeri pokojnine še ni izdan.
Vozne ugodnosti uslužbencev in nfih
rodbinskih ilanov
Službene novine objavljajo v »Neslužbenem delu« izvleček voznih ugodnosti, ki jih vživajo naši železničarji in jih rodbinski člani na železnicah v inozemstvu, dalje na privatnih železnicah in ladjah. Te ugodnosti so:
1.	Na progi železnic drinske banovine, požarevačkih železnic, železnice Dobrlin—Drvar imajo uslužbenci in njih rodbinski člani trikrat letno prosto vožnjo ter neomejeno število režijskih voženj.
2.	Na železnici Zagreb'—Samobor imajo aktivni in upokojeni železničarji neomejeno število režijskih voženj.
3.	Na ladjah rečne plovidbe imajo aktivni uslužbenci, dnevničarji, delavci ter njih rodbinski člani pravico na neomejeno število režijskih voženj na podlagi legitimacije ter trikrat letno brezplačno vožnjo'.
4.	Na nemških, italijanskih avstrijskih, poljskih, rumunskih, grških, orientalskih, turških, danskih, holandskih, norveških, belgijskih,
južno-angleških, angleških-severo-vzhodnih, francoskih-državnih, fran-coskih-severnih, alzaškoGotarinških železnicah in železnici PLM imajo uslužbenci enkrat letno brezplačno vožnjo, družinski člani pa enkrat letno polovično vožnjo.
5.	Na švedskih in švicarskih železnicah imajo samo uslužbenci enkrat letno brezplačno vožnjo, rodbinski člani pa ne dobe nikakih olajšav.
6.	Na madžarskih železnicah imajo uslužbenci enkrat letno prosto, njih rodbinski člani pa enkrat letno polovično karto. Družinski člani dobe enkrat letno brezplačno vožnjo, ako ostanejo najmanj pet dni na Madžarskem.
7.	Na Čeških železnicah dobe uslužbenci dve brezplačni karti, družinski člani enkrat letno brezplačno karto, ako ostanejo najmanj pet dni na Češkem, drugače pa dobe enkrat letno polovično karto.
8.	Na bolgarskih državnih želez-
nicah dobe uslužbenci eno brezplačno karto na leto, njih rodbinski člani pa eno polovično1, odnosno četrtin-sko karto.
9. Na ladjah dubrovačke in jadranske plovidbe vživajo železniški uslužbenci zase četrtinsko, za rodbinske člane polovično vožnjo na podlagi legitimacij. Pri dubrovački plovidbi pa imajo tudi upokojenci in
njih rodbinski člani polovično vožnjo.
Vozne ugodnosti je treba zaprositi v vseh primerih službenim potom pri Generalni direkciji državnih železnic.
Za družinske člane se smatra: zakonita žena in zakonski otroci in sicer otroci do dovršenega 21. leta starosti.
Upravni odbor bolniškega fonda napoveduje uvedbo kontrole bolnikov
V letnem poročilu ugotavlja u-pravni odbor bolniškega fonda, da so izdatki za hranarino izredno pora-stli. V budžetnem letu 1935-36 se je izplačalo na hranarini le 1,336.896.— Din, med tem, ko’ se je letos izplačalo že Din 1,789.197.— ter je tako kredit prekoračen za pol milijona. — Hranarina se zamore sedaj izplačevati le vsled izjemnega odobrenja železniškega ministra na račun povišanih dohodkov in proti naknadnemu odobrenju prihodnje glavne skupščine. Izgledi za prihodnje leto so torej zelo temni. Za to je zahteval
upravni odbor od skupščinarjev, da stavijo inicijativne predloge glede izrabe hranarine, da ne bi bili v kratkem. prizadeti res bolni in pomoči potrebni člani. Svoj apel zaključuje upravni odbor s sledečim pozivom:
»Na vse prizadete člane apelira upravni odbor, dasiravno uvideva njih težek položaj, naj se poslužujejo pomoči bolniškega fonda, ko to zahteva njihovo zdravje, kajti sicer ne bo mogel upravni odbor upirati se ponovni zahtevi po kontroli bolnikov.«
Soglasen sklep
V parlamentu se pripravljajo na načelno in podrobno razpravo O' novem državnem proračunu za leto 1937-38. Debata v finančnem odboru je končana, pripravljena so poročila večine in manjšin t; • i , • - l	>
... .■	3 T'v-\%ji
[ _	- I . ....	.
•v:
Naš parlament je v prvi polovici februarja po daljšem času zopet sprejel en soglasen zaključek. Naknadno s 1. IV. 1936 se je povišal prispevek za nepredvidene izdatke na- j ših narodnih poslancev od Din 50.— : na Din 100.— dnevno. Poslanci dobi- ; vajo namreč poleg določenih poslan- !
skih dnevnic še mesečno po Din 1500 za nepredvidene izdatke. Sedaj se je določil mesečni prispevek za izredne izdatke na Din. 3000 ter se izplača diferenca tudi za nazaj tako, da bodo gospodje poslanci prejeli za nazaj vsak po Din 18.000.
Naknadni kredit mora odobriti finančni minister ter smo radovedni, ali bo ta kredit odobren po vrstnem redu t i i ’	• i ; r 5 tis «.iti
Razvoz živil na progo
Nabavljalna zadruga je izdala v zadevi razvoza živil na progo in odpremi embalaže sledeče navodilo:
Gosp. generalni direktor je z rešen jem GD br. 115595-36 odobri! brezplačen razvoz življenskih potrebščin odnosno embalaže s sedežev Nabavljalne zadruge na postaje in obratno na naslednji način:
Pošiljke se odpravljajo iz zadruge na progo oz. iz stanic v zadrugo s posebnimi spremnicami. Za vsako postajo se mora napisati posebna spremnica. Kot prejemnik se vpiše v spremnico zaupnik zadruge, ki bo obveščal člane o prispetju robe. Popratnice se niti ne prilože spremnicj niti ne pritrdijo na pošiljke, temveč ostanejo v namembni postaji, ki jih hrani. V spremnicah se pa navedejo številke popratnic onih članov, katerim se pošiljajo pošiljke, odnosno ki vračajo posodje. Popratnice služijo le kontroliranju upravičenosti brezplačnega prevoza v uputni stanici.
Spremnice sestoje iz 4 listov in kopirajo v vseh 4 delih. Prvi del obdrži odpošiljatelj (N. Z. odn. zaupnik), drugi de! predajna stanica, tretji in četrti del spremljata pošiljko. Tretji del, na katerem potrdi prejemnik (zaupnik oz. Nabavljalna zadruga) prevzem pošiljke, ostane v uputni stanici, četrti del pa dobi prejemnik. Spremnice žigosa železnica radi evidence na določenem mestu.
Prosimo šefe stanic in zaupnike, da v bodoče odpravljajo naše pošiljke na popisani način.
Občni zbor »Bajtarja«
XIII. redni občni zbor »BAJ-TAR«-ja, stavbne in kreditne zadruge železniških uslužbencev v Ljubljani, registrov, zadruge z omejeno zavezo se bo vršil v nedeljo, dne 21. februarja 1937 ob 9. uri dopoldne v suterenskih prostorih hotela Metro-pol-Miklič, nasproti glavnega kolodvora s sledečim dnevnimi redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev letnega zaključka 1936.
4.	Volitev 3 novih članov načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Raznoterosti.
Ako ob določeni uri občni zbor ne bi bil sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje nov občni zbor, ki je v smislu pravil sklepčen pri vsakem številu navzočih članov.
Kreditna zadruga uslužbencev drž.
železnic v Ljubljani sporoča svojemu članstvu, da bo' poslovala za stranke vsled izdelave bilance samo dopoldne od 9. do 12. ure. Te poslovne ure bodo veljale do 15. marca 1937.
Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru
sklicuje svoj redni letni občni zbor za nedeljo, dne 7, marca 1937 ob pol 15. uri v gostilno Gambrinove dvorane s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo društvenega vodstva.
3.	Sprememba pravil.
4.	Volitev novega društvenega odbora.
5.	Slučajnosti.
Vabijo se vsi člani društva, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo.	Odbor,
ZAHVALA.
Najlepša zahvala vsem, ki so mi v moji dolgotrajni bolezni z nabiranjem in darovanjem prostovoljnih prispevkov lajšali bedo- in trpljenje.
Richly Ivan
Videm pri Krškem.
V naše hiše
za naš denar
le res domače praške
„ADRIA“.
Hazna obvestila
Tiska: Ljudska tiskarna,
d.. Maribor. (Predstavnik: Jos. Ošlak.) — Odgovorni urednik: Adolf Jelen, Maribor. - Lastnik in Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.
izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«.