LISTEK. Zgodbe napoleonsk^a vojaka. Francoski spiaal Erclanarin-Chatrten; preležii Al. B. I. Kdor ni bil sam priča* slave cesarja Napoieona v let* 1810, 1811 in 1812, ta si nilcdar ne jbo mogel predstavIjarti, kakor visdko se more človek dvigniti v svoji moči. Ko je šel škozi Šainpanjo, Lotaring-ijo in Akacijo, taktat so ljudje sredi žetve ali vinske trgatve vse pustili pri mini, samo da so mu mogH hiteti masproti. Po osem do itset milj daleč so prišli nekateri. Žene, otroci in starčki s« s povzdignienimi tokami drli na veliko cesto in kričali: »Živijo, cesar! 2ivi|o cesar!« Clovek bi bil mislil o njem, 4a je kak bog, da vdiihava svetu duha življenja in da mora jViti vsega konec, ako bi n«sreča nanesla, da bi umrL Za norce so imeli nekatere stare republikance, ki so zmajevali z giavami ter se pri čaši vina drznili reči, da cesar lahko pade. To se je vsem zdelo protinaravno in niti misliti niso na t*. Jaz sem se od leta 1804 učil pri starem urarju Me^* hijorju GuMenu v Pfakbunrgu. Ker sem bil šibkega telesa *iV\ mal'a šepav, me je brla mati odločrla za lažje rokodelst¦vo, kot je bila navada v naši vasi, kajti v Dagsburgu so "sami drvarji, oglarji im sanjkarji. Gospod Gidden me je imel *elo rad. Stamovali smo v prvem madstropju velike ogelne hiše pri franooskib \-rati'h, najsproti »Rdečemu volu.« Da ste vi videli, k-ako so sem prihajali iz raznih dežel pc»lanci in generali, ena na konjih, drugi v fcočijarh, z zlato •brobljenimi suknjami, perjanicami, ilcažirhi in redovi, in itako so po cesti hodili Tnimo kurirji, transporti s smodnikom in streljivom, topovi, vozovi z žirežem, oele trunve lacnjeTuštva in peštval To so bli časi, io je bilo življenj« *v vrveivje! Pove«t je kšla fcrta 1865.Gostiničar Žorž je v petih ali šesiirh letih ofoogatel. Imel je travnike, sadovnjake, hiše in denarja v iaobilju, saj vsi tisti Ijudje, ki so prihajali iz Nemčije, Švice, Rusdje, B Poljskega ali odkod drugod, se niso zmendli za par perišč Tazmetaivega denarja — bili so sanvi plemiči, keterim se je fcdeio častno, ako niso štedili. Od jutra d: .večera, celo po noči |e bUa v gostilni pri »Ridečem vohj« miza pogrnjena. Ob visokih olcniih v pritličju ni bilo videti drugega kot veliike, belo pogtrnjene, z bleščeoim srebrnim namirzmim orodjem preoibložene mirte, polne divjačine, rib in drugih izbranih jedil, pred katerimi so potniki sedetli drug poleg drugega. Na velikem dvcrišču za-daj ni biJVo slišati drugega lcot rezgetanje Ikonj, kričajvje poštnih voznikov, smejanje dekel in drdranje prihajajočih in odhajajočih vozov pod vhodi. Takih srečnih in blagonosnih časav gostilna pri »Rdečem volu« ne bode imeia niledar več. Ustavljali so s tam tirdi ljudje, ki so bfli doma v meshi, Ijudje, ki so svoj čas še po gozdih pobirali drekčje ali p>o cestah pKjmetali konjski gnoj. Med neprestanimi vojnami po raznih deželah so postali — eden izmed tisoč — poveljniki, stotrvlki, generali Tudi stari Melhijor s kapo iz črn6 sviile, potegnjeno čtcz široka, kosmala ušesa, z ohlapniini trepalnieami, velikimi roženimi o-čali na nosu in stisnjenimi nsknicaTni, tudi •n je včasih lupo in bodalce položil na mizo te-r pogledal proti go9tilnici, posebno kadar so pcstilijoni, reziko pdka}oči z biči, vzbujali jek ob nasipih in oznanjali novega, odličnega gosta. Potem je postal pozoren in včasih je pa rzkliknil: »Le pogiej ga, to je sin strehokrcvca Jakoba, stare šivilje JVIarijane, tisti-ie pa sodatrja Franceta Jože! Ta je imel STečo — polkovn_k in povrhu še cesarski baronl Za\m) se ne lustavi pri svojem očeiu, ki stanuje tn doli v Kapucinski vdici?« Njegov obrarz pa se je LzprememU, ko jih je vrdel stopiti na idico in na desni in Jevi Ijudem, ki so ga spaznali, stJ9kati roike. Obrisal si je oči ¦ velikim, pisanim robcem jn mrmrol: »Kako bo vesela uboga staia Anal No, k> me T-»eii, ta ni ošab)ei\, ta je vrl človek! Da bi ga le kro-gls pretnitro ne pobrala-« Nekaleri so se peljali mimo, lakor <Ia bi se sramovai svojega rojstneijja fcraja, drugi so ponosno stopsli po viiceh, iščoč sestro ali sestrično. O zatdnjiih je govortlo rse mesto, ves PfaLsbur^ se je nefcafeo dlčl z njiti ledi in epoletami; prve pa so zaničevali prav taifco ali pa še bolj neg« takrait, ko so še pometaJi ceste. Sikoro vsak me6ec se je zaaradi kake n'ove zmage pel Tedeum in top jpred aTTzenalom je izstrelil svojih 21 strelov, ki so nam razigTali STce v prsih. NasJednjih osem dni so vse rodbine pieživele v strahu in nemiru; posebno uboge stare žene so čakale ha pisma. Ko je prišlo prvo, )e vedelo vse mesto: »Ta m ta je dobila poročilo o svojem Žaku ali Kkjdu.« Vse je vrelo tja, da b\ zvedeli, če kaj piše o njih Jožetu ali njih Zan-Baptistu. O poviša<njih in mrtvaSkih listih niti ne govorim. Povišanja je verj-el vsakdo — saj so mrtveci moratli dobiti nadomestila; mrtvašlcih listmiv pa so starši čakaJi % vročimi sokatmi, kajti dobili pt\ no«« takoj, večlkrat cek> sploth ne in ut>ogi starši so se pote*« toiSažiH z misfcjo: »Morda je naš fant ujet Ko bo rmir sklenjen, se \Tne.« Koliko se jih }e vrnilo, ki so ph imeii za mrtve! Miru pa le ni bfto — komaj je bila ena vojna koročana, se }e pričela <truga. Vedno ndkaj ni bilo v redu, zdaj od Rusije, zdaj od Španije, zdaj odkod dmgod — cesar ni bii nikdar zadovoljen. Ko so šlo akozi mesk) polki, naglih korakov, z velikim piaščem dkvog ledij, s felečnjikom ma hitrtu, s puško katkor se ^m je zdelo na rami aii pa v roH z do)gimi, do kolen seg-ajočimi kamašami, zdaj oškropljeni od blata, zdaj vsi polni prahu, takrat me je oče Melhijor, g)edajoč mimoidoče, večikrat vprašal -amišljen: »Kaj misliš, Jože, kohleo smo jih od leta 1804 vi<tek iti siloozi me*3to?<: ;KaJco bcm vedel, jjospod GuWen«, sem odgovoriL »Vsekatko pa najraanj štrrikrat do petkrat stotisoč.« »Da — najmanjl« je odjfovoril 'cn. »Jm koliko si jSh vddel priti narzajV« Zdaj S€m urme^, fcaj je ho4el reči in odvrnil: »MoTda se vračaio čea Ma^io ali po ka*J <kmgi cesti. Drugače s-i ne mjorem mislrtil« On pa je zmajal z glavo in rekel: "* »Tistd, 'ki ]jh misi videl priti nazaj, so padli, kaikor jih bo padlo sto- in še erbkrat stotisoč drugih, ako se nas ne usnvila ljuibi Bog, kajti cesar Ijubi samo vojslool Da svojiin bratom ipre&kj-bi krane, je prelil že več krvi, nego je storila naša velika revolucija, da ljudem pril>ori pravice.« Z-opet sva se lotila dela, »cpazlke gospoda Guldena pa so Tni dale dosti rnisliti. Res da sem šepal nekolilko z levo nogo, a koliko drugijh, ki o tudsi bili po-habljend, je Ooljub temu moralo iti v vojsko! Vse te misli so mi rojjie ipo glavi in če sem dolgo ttvisHl na to, sem postal zelo žalosten. To se mii je edefo gTOzno, ne samo, ker vojske nisem imel rad, ampai: še botj, ker sem se hoiel ožemiti s svojo sestrično Katarimo. Bila sva nekako skurpaj vzgojena in živahnejše ter šegavejše deldice pač ni brlo. BLla je plavolaska z modrimi očrrrč, rdečih lic m kot mleko bellh zob ter skoro 18 let staira. Jaiz sem jih imel 19. Marjeta je bila vid«ti zelo zadovolma, kadar me je videla pnhajati vsalko nedeljo z]utraj, da sem prd njih zajtrlcoval in obedjval. Potem sva šla s Katarino ua sadni vrt za hišo. Skupaj sva jedla isto jabolfco in isto btuško an ni jih t)ilo srečnej¦ših ljuidi na svetu. Samo jaz sem spremljal Katarino k velild maši in k večernicam. Ob žegnanju se je vedno držala moje roke in ni botela plesati z noibenim drugim fanrtcm vz vasi. V&ak je vedel, da se jbova wela, ako pa me zadene nesreča. da me vzemejo, bo vsega konec. Ze4el sem si, da bi bil še stokrat bolj šepav, ikot sem bil, fcajti taltrat so pobirali najprej saimslke famte, potem oženjence brez otrok in »lednjič tiste z enim otrok:itv zato sem sd mislil nehote: »Ali so šepoi bolfši od oženjencev? Ali bi te uteginili dati b konjeništvu?« — Ta misel me je delala žalostnega; najrajši bi bil pobeg<nil. Najbolj ipa sem se bal leta 1812, ko se je pričela vojska 7. Ritsi. Od felbruarja do konca maja ie šel polk za polkom skozi mest:: dragonci, ikirasirji, karabiivoi, huzarji, ulanci vseh barv, artiljerija, vazovi s streljivom, bo4niki, prtljatgK) i-n živozem, drug za d-rugiim kot reka, M se neprestarno vali mimo. Stpominjam se še, da so ta vlaJc otvoriii greruidir|rf ki so rmeli s sabo veMke, e voinui iiprežene vcnzove. VoM so bdli namesto konj, da bi bili pozneje, iko 'bi ne bilo več ealog, vojski za hrano. »To je pametna raisel!« so govoriii ljvi-dje. »Ko grenadiirji ne bodo več m/ogli živiti volov, bodo voli živili gTenadirje.« A tisti, ki so talko govorili, niso vedeli, da morejo voli na dan prehoditi kvečjemu sedem do osem milj in na vsakih osem dni pohoda potrebujejo najmanj en dan pcčitka, tako da so bile ul>oge živali že brez parkljev, da so jim pene t&kle iz gobcev in oči štrlele iz glave, <da jim je vrat tičal med pleoi in da jih je bila sama kost dn koža. Tri tedne smo videli iti skozi mesto cele vrste teix iivali, 'lci so bile čeainčez ranjene od bajonetov. Meso je postalo zelo po ceni, ker sa ipdbili mnogo teh volov, a malolkdo jc Tnaral zainje, Jcer je bolno meso nezdravo. Prišli niso niti 20 miilj onkraj Rena. Pozneje smo videli mimo iti celo marje suiic, s^belj in čela-d. Vse *o se je zagvazdilo pod francoskiitni vrati, šlo dalje po vellld cesti čerz paradni trg in pri nemškib vraitih zopet ven. Slednjič so navsezgodaj dne 10 .maja 1812 totpovi iz arzenala naznamili gosipodarja vsega tega. Jaz sem še spal, lco je počil prvi strel in so mala stekla mojega okna zaropatala kot t»cben. Skoro i-sti bip je gospod Gulden s prižgano svečo v rdki odprl vrata in rekel1: »Vstami — on je tu[« Odprla sva okno. V nočni tetvvi sem videl kakih sto dragoncev ,od katerih jih je več nosilo goreče baMje, kako -so v diru prišli sem od francoskiih vrat Bakljada je ko< odsvit požara švrgala čez hišna prccčedja in iz vseb oken so se sKšali klici: »Živio cesarl Živio cesad« Pravilcar sem opazoval voz, rko se je kanj zaletel v steber, db katerega je mesar Klein navadno privezaval vole, ter padel. Kot nvrtev je dragonec z ra-BprcstTLmni nogami tdebnil ob tla, čelada se je zavalila v jarek, in tisti Kip se je neka glava nagnila k votza pogledat, ka] se je zgodilo, debela, bleda, široka glava s čopom las na čelu — *o je bil NapoleK>n. Dvigniil je rcdko, lcot bi hatel po-nosljati, ter rekel nekaj besed. Častinjk, ki ,je jaihal poleg kočije, se je pripognil, da bi mu adgiovoril. On pa je ponosiijal in krenH okrog ogla, klici pa s> se podvoiiK io tppovti so grmeli. To je Wk> vse, kar setn videl. Cesar se ni ustavil v Pfakbungu. Ko se je že dalje peljal prot; Zabernu, je aftiljerija izstreliila zadnje strele. Potem je bilo zopet tŠKo. Straže pri franco«lcih vratih so zorpet dvigmdle most in. stari urar me je vprašal: »Ali si ga vkliei?« »Da, g-ospod Gmlden!« »Dobr;!« je rekel. »Ta mož ima v rokah življenje nas vseh, samo diiVuniti mu je treba preko nas in po nas je. Hvalrmo Boga, da ni hiidoben, sicer bi svet gledal strašne stvari kot za časa baitbarslcih kraljev m Turfcov.« Ves je bil vtoptjen v misli. Čez nekaj časa je še pristavil: »ZAaj greš zopet lahko v posteljo. Ura je biia še l* tri.« Vrnil se je v svojo sobo, }az pa sem legel v pcsteljo. Po prejšnjem hrupu je ibilo zunaj n-enavadno tiho in do svita sem neprestaino misLil na cesarja. Tudi na drag-onca sem se sjpon.-mit im rad bd bil vedel, je li 1111111 vsled padca. DVugi dan smo zvedeli, da so ga spiavili v bol-nico in da bo okieval. Od tistega dne d>o konca septemtbra so po cerkvah peli mnogo zahvalnic in za vsako novo zmago 21krat ustrelili s fopovi. To se je skoro vedno zigodilo zjittraj in g< pod Gulden je vsakokrat zaiklical: »He, Jože! Se ena dcbljena zmaga! 50.000 mrtvih, 25 zastav, 100 topov! Vse dobro pote^ka. Vse v redul Zdaj bo samo še treba novega nabora, da nadomestijo ste, ki so padlu«- Nato je odiprl vrata in videl sem, ksko si je čem« plešast in golcrok ter z razgaljenim vratom v urrvivalni! umival lice. »Ali mislite, da bodo pobrali tirdi hiromce, gosp< Gulden?« sem vprašal plašno. »Ne, i>e«, je odgo-vora dobroditšn'o, »nit se rve boj*j fant Ti inikakor niso za sluŽbo. Bomo že tako naredili. pridno delaj, zaradi drngega pa ne imej skrbi.« Opazid je nioj nemir in to ga }e bolelo. Svoje žive nisem poznal iboljšega človdta. Poenej« se je oblekei, pojde njavijat ure po me-stn, pri krrajnem poveljn'iku, rupanu in pri dntg-ih adlrčnjaikih. Jaa sem ostal doi (Dalje pri-h.)